Stev. 23.
V Mariboru, 10. decembra 1893.
Tečaj XIV.
Izhaja 10. in 25. dne
vsakega meseca
Stoji za •> .<! let«) 8 ®ld,— ,m ! ! 'ta 1 , 60 :.. Ut , — „ 80 (Posamezne štev 15 kr.) Oznanila, lkrat natisnena, od vrste 15 kr. Naročnina, oznanila in reklamacij«
pošiljajo se upravništvu v Maribor. Odprte reklamacije so poštnine proste.
POPOTNIK.
Grlasilo
,,Zaveze slovenskih učiteljskih društev".
Izd.aja.telj in urednik:
M. J. Nerat, nadučitelj.
Spisi in dopisi
pošiljajo se uredništvu v Maribor, Reiserstrasse 8.
Pismom, na katera se želi odgovor, naj se pridene primerna poštna
znamka. Na anonimne dopise se neoziramo.
SefaikoTaia pisma se ne sprejemajo Rokopisi
oceno se ne vračajo.
Psihologični listi.
Piše ravnatelj H. Schreiner.
(Dalje.)
Nasproti poprej obravnanim čutilom je sluh za naše duševno življenje neizmerne važnosti. Neposredno nam <icer sluh napoveduje le višino, jakost in barvenost zvokov; a ne pove nan izprva ka. ni predmeti zvoke proizvajajo, niti kje se nahajajo ti predmeti, istotako ne, kako d^eč so od nas in od katere strani nam zvoki prihajajo. Vsa ta razlikovanja nas sčasoma na. či izkušnja, ona nas uči razlikovati po barvenosti in kakovosti zvoka predmete, proizvaja oče različne zvoke, tako da nam je prav lahko razločiti zvenkr različnih god bil; po barvenosti glasu spoznamo nam znane osebe, ako jih tudi ne vidimo, po njej spoznamo gostokrat poprej nam znane osebe čez mnogo let, če so se tudi tako močno spremenile, da jih po vidu ne bi spoznali več. Po zvenku spozna izkušena gospodinja je-li lonec dobro ožgan; kletar izve trkajoč po sodu, kako visoko je napolnjen s tekočino. Zdravnik potrkuje po prsih in po trebuhu in spozna po zvoku je-li so notranji organi v redu in prislušaje z ušesom ob telesu, je-li dihajoča pluea in bijoče srce pravilno šumita, ter ti sigurno pove, so li zdravi dotični organi, ali pa bolni, in tudi na tanko določi mesto, kjer ni, kakor bi moralo biti. Potrkavanje in pri-sluškivanje ali perkutacija in avsknltacija sta v novejšem notranjem zdravilstvu najvažniši sredstvi zdravniškega spoznavanja boleznij (diagnoze).
Oddaljenost zvenečega telesa presojamo po močnosti zvoka ; tako po močnosti to-povega poka vojaki cenijo oddaljenost sovražnika itd. Od kod pride zvok, boš zvedel s tem, kako se moraš obrniti, da ga najbolje slišiš. Na ta način se slepec more izogniti drdrajočemu vozu itd.
Najvišji pomen ima sluh kot čutilo človeškega govora. Kar se v duši drugega človeka godi, njegove misli, čustva in želje izvemo sicer lahko po njegovem obrazu, po obnašanji in njegovem kretanji, toda nikakor ne tako jasno in popolnoma, kakor po besedi. Človeški govor je sestavljen iz malega števila različnih glasov, katere sluh na tanko razločuje. Iz teh glasov sestavljamo brezštevilno kombinacij (besed), s katerimi izražamo in razločujemo čudovito na tanko vsakojake različne pojme. Spajajoč besede v stavke in te-le v večje govorne celote, moremo izražati vse svoje misli, čustva in želje od priprostega bljebljanja majhnega otročiča, do najzapletenejše znanstvene razprave. Čudovito je, s kakšno hitrostjo sluh shvata in na tanko razlikuje veliko množino različnih glasov. Beseda nsmrt" izgovori se v jednem trenutku, v katerem sluh razloči četiri različne glase. In koliko jih »razloči ako poslušamo govornika jedno uro! Na ta način je mogoče, da v kratkem 'času izvemo od drugega govornika veliko število njegovih mislij, čustev
,	23
"i
in želj. Koliko več vreden je torej besedni govor, nego kretalni! (Geberdesprache.) Po pravici se torej dandanes po gluhonemnicah goji besedni govor po nemški metodi (Samuel Heinicke), namesto kretalnega govora po starejši francozki metodi (abbe de 1'Eppe). Govor je torej najvažnejši posredovatelj in sluh najimenitnejši vsprejematelj človeške izobraženosti in vesoljne prosvete, ki se širi ž njih pomočjo od osebe do osebe, od naroda do naroda.
Sluh pa ni samo čut spoznavanja in razumnosti, ampak, in to se nam tukaj posebno potrebno zdi močno povdarjati, sluh je tudi čutilo srca. Sluh je najvažnejši vhod k srcu. Živa beseda srce najmočneje prime. »Kako silno uplival je od nekdaj govor na ljudska srca! Vojskovodje, državniki, ustanovitelji nove vere, domoljubi in dobrotniki človeštva, pa tudi fanatiki, uporniki, zapeljivci ljudstva, sebičneži in hinavci potegnili so ž njim množico za seboj." »Govorni glas v svojih mnogovrstnih izrazih simpatično dejstvuje od srca k srcu." (Dittes.) V tem leži moč žive besede učiteljeve, ki več izda, nego cele napisane knjige. Izkoristi si, dragi vzgojitelj, te moči, in blagor ti, ako ti je priroda podarila dar lepo zvonečega glasu. Ž njim ti je dala neprecenljivo orodje, s katerim lahko vladaš mlada srca.
Kakor besedni glas, in še mnogo bolje, vpliva na srce glas petja in glasbeni toni sploh. Glasba je govor srca, ki pride od srca in sega do srca. »Kedo nam uteši »črva, ki ne umrje"; kedo nam potolaži »kragulja, ki kljuje sere"; kedo nam ukroti in ugladi v prsih strasti razjarjene valove? Za nekaj časa vsaj —glasba! Glasba ima neposredno moč do človeškega srca, kakor jo ima malokatera druga njej sorodna umeteljnost. Glasba tolaži in razveseljuje, povzdiguje in navdušuje. »Glasba ima izobraževalno in poblaževalno moč". (Stritar, »Zbrani spisi" 263 si.). Učitelj vzgojitelj! ne pozabi trkati prečestokrat na ušesa svojih gojencev s tem zlatim orodjem.
Tudi drugi naravni, nečloveški glasovi najdejo skozi uho pot do našega srca, Kdo še ni čutil milobe in sladkosti ptičjega petja"?
»Glas slavcu, oj priroda blagotvora,
Ti dala si, da v sladke melodije
Ljubezen, hrepenenje svoje lije, — — " (Stritar).
Sumeča Soča divnemu Gregorčiču vzbuja sladke čute: »In glasna si, kot spev krepak — —
Kako glasno, ljubo šumljaš--—"
In je-li še mi treba opomniti, kaj čutimo, ako se »Bog krega" ? Zopet ima Gregorčič najlepšo besedo pojoč o nevihti:
»Beseda njena — grom rohneč,
Besede grom — — — — — — Nebesa in zemljo pretresa."
Vid.
Organ vida je oko, kojega glavni del je zrklo. Vsako zrklo je otla oblica, napolnjena s prozorno vsebino; od zadi je predrta, da vstopi vanjo vidni živec, Vstopivši v zrklo razširi se vidni živec ter tvarja takozvano mrežnico, pravi vidni organ. Zunanja koža, ki daja zrklu obliko in ščiti nežnejše dele, je z večjega trdna in bela (trda beločnica), spredi pa prozorna, da more svetloba v notranjost, in nekoliko močneje izbočena (roženi c a). Pod beločnico razprostrta je nežna, črna žametasta kožica (ž i 1 n i c a); ondi, kjer začenja roženica, prehaja v prosto visečo šar eni co, ki je pri človeku modra, siva, rujava ali pa črna. Šarenica imajoča v sredi navidez črno liso, ki pa je v resnici okrogel predor, (zenica) deli zrklo v prednjo in zadnjo otlino Zenica so vrata, spajajoča obe votlini; skozi njo stopa svetloba v zadnjo votlino. Zadnjo očesno otlino izpolnjava pro-
zorna oblica z vlažne tvarine (steklovina), ki je spredi nekoliko vdrta. V to vdrtino je vgljobljena kristalna leča, ki je podobna stekleni leči, povsem prozorna in brez barve. Med roženico in šarenico je neki večji prostor, prednji očesni prekat, a med šarenico in lečo manjši, zadnji očesni prekat. Oba sta polna neke vodene tekočine, prekatne m o k r i 11 e.
Izmed navedenih očesnih delov — na druge postranske ali pomožne organe vida se nam tukaj ni treba ozirati — nas najbolj zanima mrežnica. Ta-le je sicer pretenka, a itak čudovito sestavljena kožica. Na njej razločujejo petero, nekateri celo desetero različnih skladov (sklad paličic in čepkov, zrnati, stanični in vlaknati sklad in mejna inre-nica itd.). Paličice in osobito čepki so pravi konci živčnih nitij; samo ti le so razdražljivi po svetlobi. Toda neposredno jih svetloba ne more razdražiti, ampak mora prodreti zamotan sestav mrežnice, da zamore razdražiti palčice in čepke.
Na mrežnici ste dve pegi posebej omeniti: Kjer vstopi vidni živec v očesno otlino tvarja nekoliko vzvišeno slepo pego — to mesto je za svetlobo neobčutno. Nasproti zenici, v meri očesne osi nahaja se rumena pega, V njej ni niti paličic uiti živčnih vlaken, temveč sami čepki, zrnca in staniee. Rumena pega je najobčutljivejše mesto, ondi se narejajo najjasnejše slike.
Miki delajoči na vidne živce so svetlobni trakovi ali žarki Žarki izhajajoči od kakega samosvetljega ali razsvetljenega telesa prehajajo skozi roženico, in prekatno mo-krino, potem skozi zenico, kristalno lečo in steklovino. Prehajajoč omenjene tvarine se žarki lomijo; vspeh pa je isti, kakor da bi žarki bili šli skozi zbiralno lečo, rekše, na mrežnici nastane zvrnena slika pred očesom stoječega predmeta. Vsledi mika svetlobinih žarkov na palčice in čepke mrežnice nastane v vidnem živci živčni proces, ki se razširja do možganov ter ondi vzbudi vidni občutek.
Po obče priznani hipote i je svetloba tresenje breztehtnega plina (etera., napol-nujočega vesoljni prostor. Karor pri zvočnem tresenji zraka tudi tukaj pridejo v poštev hitrost, jakost in nčin nihana (tresenja). Toda njih pomen pri čutenji je nekoliko drugačen. Kakor pri zvoku razi kujemo tudi pri svetlobi različno jakost, ki je, kakor zvočna jakost zavisna od jakosti nihanja. Drugači pa je z različnimi barvami, koje oko razlikuje. Po občutku odgovarja svetlobina barva barvenosti zvenkov; od tod je poslednji izraz posnet. Subjektivno ali psihologično ujemata se torej pojma „harva" in „barvenost zvenkov". Fizikalno pa se barva ujema z višino tonov. Res je sicer, da višino tonov lahko razlikuje vsako, tudi v glasbi neizvežbano uho, dočim pri občutku barv ničesar ne čutimo, po čem bi na pr. rudečo barvo imenovali nižjo, pomarančasto, rumeno, zeleno, modro in vijoličasto pa zaporedoma višje. Toda fizika nas uči in nedvojbeno dokazuje, da je barva zavisna od lomljivosti svetlobe, ta-le pa zopet od hitrosti nihanja, kakor višina tonov. Najmanjša hitrost nihanja odgovarja rudeči, največja pa vijoličasti barvi. Druge barve vrstijo se med njima v gori navedenem redu. Hitrost nihanja svetlobinih valov je neizmerno večja, nego zvočnih. Za rudečo barvo so izračunih 481, za vijoličasto pa 764 bilijonov nihajev v jedni sekundi.
O različnih pripravah, katere povzdigujejo oko v čudovito bistroumno sestavljen organ, pouči se vsakdo lahko iz somatologije. Tukaj nam je treba povdarjati samo dvoje naprav. Dočim je uhelj tako postavljen, da lahko od vseh stranij dohajajoče zvočne valove pristreza in ušesu dovaja, tako da dobiva uho vsaki čas kotice ali nehotice zvočne vtiske, je oko nekako bolj omejeno, rekše h krati ne more obvladati vsega prostora okrog sebe, ampak oko mora vzprejemati samo svetlobine žarke od predmetov pred seboj, Toda baš ta navidezna izguba je vidu na veliko korist. Na ta način mu je namreč mogoče predmet, na katerega je baš obrnen, mnogo natančneje in bistreje zaznati. Bistrost
23*
in natančnost sta glavna znaka vidnih zaznavanj. Od druge strani pa omenjeno napako z večjega odstrani velika gibljivost zrkla, ki se zvršuje s pomočjo šestero očesnih mišic.
Druga posebnost očesa je ta, da se različnim vnanjim razmeram lahko prilagodi. Pri močni svetlobi se zenica zoža, pri slabi se razširja. Še važnejša pa je sposobnost očesa, da se prilagodi različnim daljavam. Vsledi te sposobnosti lahko gledamo v različne daljave. Sploh seza vid najdalje od nas. Tip, okus in vonj zaznavajo samo telesa, s katerimi pridejo dotični organi neposredno v dotiko. Sluh zaznava najmočnejše zvoke samo nekoliko milj daleč. Z očesom pa vidimo zvezde, od katerih svetloba potrebuje k nam bilijone milj.
Naposled še moramo tukaj spomniti se, da je človeška razumnost izumila orodja, s kojih pomočjo jakost vida silno povišamo. S pomočjo drobnogleda je zasledil pri-rodoslovec celi svet v kapljici vode in z daljnogledom opazuje astronom neskončne daljave.
Pri spoznavanji vnanjosti je vid največje važnosti. Izprva nam sicer vid drugega ne napoveduje, nego jakost svetlobe, barvo in obliko. Jakost svetlobe in barva ste lastnosti, kateri zaznavamo osobito z vidom, pri čem nam vsa druga čutila ne pomagajo nič. Glede na obliko moramo opomniti, da vid zaznava iz prva samo plane oblike. Za spoznavanje telesnih oblik nima oko posebnih sposobnostij. Tudi daljave, lege, velikosti, gibanja in števila predmetov nam izprva oko ne more napovedovati. Pri vseh teh zaznavanjih pripomagajo izprva tudi druga čutila, nekaj jih pa tudi neposredno ne čutimo, ampak izvemo jih s pomočjo sklepov, kakor bomo dokazali pozneje. Toda sčasoma smo v tem tako izurjeni, da se nam dozdeva, kakor da bi nam vse to neposredno napovedoval vid. Celo prirodine sile, katerih neposredno ne moremo zaznavati, zasledimo s pomočjo vida. Težnosti, toplote, magnetizma, elektrike itd. seveda ne vidimo; a vidimo padanje teles, nihanje nihala, tok potoka (težnost), vzdiganje in padanje toplomera, raztezanje teles po toploti, privlačenje železa po magnetu itd. Takisto ne vidimo, kar se godi v duši kakega človeka, kaj misli, čuti ali želi. V srce ne moremo nikomur videti. Pač pa vidimo obraze ljudij, njih kretanje in dejanja, ter sklepamo iz teh njihovo duševno stanje.
»Koliko nam pripomore vid k spoznanju vnanjosti, razvidimo iz jezika. Ogromna večina besedij znači nekaj vidnega: predmete, lastnosti, razmerja, dejanja in dogodke, ki jih vidimo". (Dittes).
Ako še na zadnje pristavimo, da z vidom razločujemo tista znamenja, v katerih se nam razodevajo misli ljudij, ki žive na drugem konci sveta, ali ki so živeli tisoč in tisoč let pred nami, s kratka, da nam je vida treba, ako hočemo razodeti skrivnosti književnosti vseh narodov in vseh dob, tedaj bodemo pač prepričani, da je vid najvažnejše Čutilo Človeško.	(Dalje sledi.)
--
Okrajni šolski nadzornik.
Pod tem zaglavjem prinesel je »Posel z Budče" pred .kratkim članek, kateri nam je spisan prav od srca. Ker so bili baš pred kratkim imenovani na Štajerskem novi okr. šolski nadzorniki, zdi se nam času primerno, da podamo ovi članek tudi »Popot." bralcem. Znabiti se lepo jedro tega spisa tu in tam uvažuje, kar bi bilo le šolstvu v prid. V. K. piše v »P. z B." tako-le:
»Vzvišen je posel učitelja, obrazovalca naroda, nad to pa je vznešenejši posel šolskega nadzornika, voditelja ljudskih vzgojiteljev. Šolski voditelj je odgovoren za svojo
šolo, nadzornik pa je odgovoren za vse šole v okraji okrajnemu šolskemu svetu, je odgovoren državnej vladi, je odgovoren vsemu narodu. On je stražnik šolskih zakonov in branitelj duha proti črki, kazalec med postavnostjo in samovoljnostjo, on gladi zapreke v šolskem razvoji, poravnava prepire, poklican je, da vzravnava ceste, ureja ravnotežje med dolžnostimi in pravicami učiteljstva. V njem se stekajo žarki duha vseh šol v okraji in iz njega se izžarivajo zopet v vse šole. Zaliteva se li od učitelja, da je vzor mladeži, tako se more zahtevati od nadzornika, da je vzor učiteljstvu.
Koliko velikih in na vse strani prodirajočih zahtev! Zato tudi tirjajo moža velikega, bistrega duha in plemenitega srca, navdanega z idealom svojega poklica. Vsakdanji človek ne ustreza nikdar takej nalogi.
Uradni poklic je postavil nadzornika na višje stališče nad učiteljstvo, katero od vseh stranij gleda na-nj s strokovnjaško natančnostjo in kritiškim očesom. To povišano stališče njegovo ne dopušča mu zakrivati nikakoršne nedostatnosti, nobedne slabosti. Prihajajoč na inšpekcijo presojat šolo in učitelja, prihaja tudi po svojo kritiko. Kako se vede učitelj v šoli, zapiše nadzornik v uradne akte, ali kako se obnaša tam nadzornik, to si zapise učitelj v srce, odkoder pa ta zapis, prodirajoč na zunaj, dela mnenje učiteljstva o nadzorniku. In to je tudi konduit.
Da bi si nadzornik višje stališče ne le priboril, temveč poveličal, treba je, da stoji na višjej dobi časa; dolžnost mu je torej, znati tok šolskega napredka, njega vire in duhove, kateri ga navdihujejo. V pregledu ima imeti vse glavne spise pedagogiške književnosti domače in veča dela tujih slovstev, v katerih so položene misli tvornih duhov krčečih pot v vseh smereh.
Nadzornik, prijazen napredku, se trudi, da bi v njegovem okraji bilo ognjišče učiteljske gorečnosti, pomaga je netiti v plamen, da bi se negovala samostalnost učiteljstva, in da bi šolstvo s prirodinim načinom izraščalo iz svojih tal kakor živ organizem, a ne kakor umetalen stroj, kateri se požene v gibanje s predpisano količino paliva, ali kakor brezdušna teža, katera se mora vzdigovati z navorom.
Na tej višini ima biti mož poprej, nego je postal nadzornik, kajti te vednosti in znanstva ga še le usposabljajo k temu poslu. Kogar duh ni vsprejemljiv za take luči v poslu učiteljskem, ne bode jim tudi v poslu nadzorniškem, ali pa ko bi se še le po njih oziral, je že temu prepozno; kajti to spoznanje zahteva dolgo vrsto let, ne obstaja kar nič, da bi na koga počakalo, temveč nadaljuje, ter se vali dalje in dalje. Zaradi tega se ima nadzornik izbirati iz vrst mož že gotovih, ne pa, da bi se temu še le učil. Vsakdanji mož ostane tudi v nadzorniškem poslu vsakdanji in ne bode ničesar drugega, nego li na šolskem polji jedino le valpet, kateri samo na to gleda, da bi delavci ne postopali, ne bode umen okonom, ki s poznavateljskim očesom preglejuje zemljo, kako bi iz nje največ prihodkov dobival.
Mladež v šoli ni grmada materijala, iz katerega se mora zvršiti vse na milimeter, ko se zida ali stavi natančno po črtežu. To so individualnosti različne, ti le tu so zdravega zaroda, oni le tam zakrnjeni, ti s kako napako, drugi se zopet ne morejo pravilno razvijati, preveč oddaljeni od tega duševnega procesa. Ni le učitelj jedini Činitelj na razvoj mladeži, otroci prihajajo sem z doma od roditeljev ter se zopet k njim vračajo, so krajevne razmere, katere obtežujejo delo učiteljevo, staveč mu mnogokrat zapreke naravnost nezmagljive.
Niti učitelji nismo jeden kakor drugi, z različnimi darovi nas je obdaroval sv. Duh. Jednemu gre lahko od rok kakor igraje, drugemu se posrečuje samo v nekaterih stvareh, tega zopet stane veliko dela in veliko truda, kar gre onemu izlahka, saj je učitelj tudi individualnost, katera se ni obdarovala sama sebe.
V	to duševno ognjišče prodirati in presojati izvede zopet le duh. Vsakdanji človek vidi in sliši tu jediuo le pojave; k vzrokom in njih sorazmerjem, k pojavom in njih vzajemnemu presojevanju ne vznikne; obstaja le pri lupini.
Razboren nadzornik ne presoja po samih pojavih, temveč, zapazivši zadržke in zapreke, poprašuje učitelja po njih vzrokih, zahtevajoč prijateljski, da bi se opravičil; spozna li, da je izgovor opravičen, rad mu pritrdi ter se posvetuje ž njim, kaj bi bilo storiti, da se odstranijo nastajajoče zapreke. Prepriča li pa učitelja s svojim dokazom, da je njega izgovor neopravičen, ali da je tega učitelj kriv, čuti, kako zadrhti učiteljeva duša. da je bil zaločen pri nedostatku, katerega je zakrivil sam. In ta drhtaj nadzorniku zadošča kot obljuba, da bode stvar v prihodnjič popravljena, in to mu je dovolj, vedoč, da se napaka popravi mnogo bolje z dobroto, nego s silo; boljše s vspodbudo, nego s pretenjem, boljše s častiželjnostjo, nego z grozo.
Z učiteljem-voditeljem se rad pogovori o stanji šole in draga so mu njega mnenja, naj se ž njimi tudi ne soglaša, vendar respektuje o njem duha avtonomnega, priznavajoč, da voditelj premišlja ter se trudi za popolnost šole, ki mu je izročena. Proiznese li voditelj presodck razvidno prav, stvarno podprt, rad ga vsprejme; kajti, kakor visoko se dviga njega duh, daleč je od vsake samoljubnosti, vsakega predsodka, priznavajoč, da ne more sam vsega vedeti in vsega znati, da ni udarjen s tako slepoto, da bi ne videl, da imajo glave tudi drugi.
V	mladih gleda bodočnost; zato vnema v njih hrepenenje po idealu, vabi z užitki, ki jih daje duševno delo, privaja jih do spoznanja, da so pridobljene vednosti učitelju najboljša glavnica, da je vlada duha nad gmotnostjo jedina prava svoboda, čutni užitki pa le nebrzdana razkošnost, ki zadovoljuje le življenski (animalični) del človeka. Po nadarjenosti, katero je pri njih zapaževal, izpodbada mlade učitelje na duševno bojišče, naj prvo seveda v šoli in za šolo. Rad vidi, ako se učitelj poskuša v slovstvu, ter mu je v tem veren svetovalec. Drugi se vesel bavi z obrazovalno umetnostjo, ter izdeluje za šolo modele in diagrame, kateri imajo v pouku vedno visoko vrednost. Tretji z radostjo neguje godbo, s katero plemeniti sebe, mladino in vse okoli. Tudi v zamolčljivem in drugače mlačnem učitelji nahaja skrito iskro, o katerej molčljivec sam ne ve, da v njem tli, da čaka na probujenje. Nikogar ni večna ljubezen poslala na svet, da bi mu v torbico ne vložila kakih talentov. Vse ima človek v sebi, pravi Komensky, tudi svetil-nico, in olje in stenj, le prižgati je treba. A duševno svetilnico vžgati more zopet le duh. In kako se osveži, uteči, okrepča taka duša, iz mračnosti prebujena! Nadzornik pa ne bode imel hvaležnejše, sebi udanejše duše nad to, katero je privedel iz mračnosti k svetlobi, katero je dvignil iz pozemeljskega prahu, ali pa re II pogube.
Kjerkoli in katerikoli učitelj prispeva k občnej izobraženosti, požlahtnuje nravi, ki se trudi za občni blagostan, za načela človečanska, za »bčen blagor, vkujižuje se pri nadzorniku k dobremu. Razbornemu nadzorniku niso šolski zakoni in naredbe modre ali regulativ, kazalec, kako daleč more učiteljevo delovanja v javnosti segati. V teh mejah nima učiteljstvo ne le popolne slobode, temveč tudi nadzornikovo naklonjenost, svkt in pomoč v sem dobrem in krasnem; kajti temu je nadzornik sam naklonjen in ljubi vse to.
V	duši starega učitelja vidi dolgo verigo življenja, zloženo iz členov samih bojev, rev, trpljenja in vsakoršnih bed. S psalmistom ve, da najudobnejše življenje ni brez dela in truda. On mu je delavec na šolskem polji, kateri je, — naj si že bode kakorkoli, - vendar le dokončal precejšen kos dela pod bremenom dnij in vročine, v slabih časih in krutih razmerah. Morda se ne odlikuje, morda ni običajni delovatelj med drugimi; ali kdo ve, kaka teža ob nogah ga je silila k tlom, kaka teža mu je tlačila tilnik
k zemlji, da se m mogel povzdigniti. Zato se razborni nadzornik proti njemu ne vede le z vsakojako prizanesljivostjo, temveč tudi s spoštovanjem.
V okraji razbornega nadzornika je vse veselo, zaradi tega živo, vsak se trudi po svojih močeh, povsod se deluje z vsemi sredstvi duha in srca; kajti vse je očaral nadzornik s tajno močjo svojega duha. K njemu more priti vsak učitelj z gotovo zaupnostjo po tolažbe, sveta in krepila svest si, da ga ne bode čmrno vsprejel, nad njim se zarežal, ga z naglico odpravil; niti jednega ni, katerega bi črtel ali zaničeval.
Vsem je vse, sebi nič. (I. Kor. J, 22.) Ni prišel gospodovat, temveč služit, sicer ne s službo služabniško, ampak s službo nebeškega solnca, katero služi vsem, a je nad vse vzvišeno".	Prevel J. S.
-G$<©-
Spomenica
štajerske učiteljske zaveze tičoča se uvedbe sestava osobnih razredov in
povišanja učiteljskih plač.
(Konec.)
Kakšne bi bile na podlagi tega načrta plače štajerskih ljudskih in meščanskih učiteljev v skupni svoti, je razvidno iz naslednje tabele B.
B. Plačilni dohodki po dohodninskem načrtu, predpoloženem po štajerski učiteljski zavezi:*)
Službena vrsta,	Število	Remu-neracija ozir. plača	Službena	Starost-	Skupni dohodki v vsakej posamezni služb, vrsti			Skupni dohodki od plae
oziroma službena leta	učnih oseb		doklada	na doklada	a) od plač	b) od službenih doklad	c) od starostnih doklad	službenih in starosta, doklad skupaj
Pred dosego učne								
usposobljenosti .	255	400	—	—	102.000	—	—	102.000
Po doseženej učnej								
usposobljenosti .	284	500	_	—	142.000	—	—	142.000
Za 5 službenih let	448	600	100	100	268.800	44.800	44.800	358.400
» io „	413	600	100	200	247.800	41.300	82.600	371.700
15 j' lu » n	174	700	100	250	121.800	17.400	43.500	182.700
. 20 „	142	800	180	300	113.600	25.560	42.600	181.760
»25 „ „	79	800	180	350	63.200	14.220	27.650	105.070
n ^O „ „	141	900	180	400	126.900	25.380	56.400	208.680
Skupaj	1936	—	—	—	1,186.100	168.660	297.550	1,652.310
Tej vsoti skupnih dohodkov prištevati je še opravilne doklade šolskih voditeljev, ki znašajo:
a)	za 482 jedno- in dvorazrednic a 50 gld. = 24.100 gld.
b)	„ 233 tri- in četirirazrednic a 100 „ = 23.300 „
c)	„ 85 pet- iu večrazrednic a 150 „ = 12.750 „
skupaj : 60.150 gld.
Primeri plačilnih dohodkov, kakor potreb njih pokrivanja mej zdaj in v prihodnje služite sledeči tabeli C in D.
*) Računi vseh tabel te spomenice opirajo se na stanje štajerskega učiteljstva z dne 1. jan. 1892.
C. Primerjalni pregled dohodkov po sedanjem stanji in po dohodninskem načrtu, sestavljenem po štajerski učiteljski zavezi:
'Službena vrsta, oziroma službena leta
Sedanji jorpreeni dohodki
za posameznika
Dohodki jo M™ načrtu za posameznika
dohodkov v okroglem številu
Skupni dohodki
Sedaj
po novem načrtu
Večje potrebe v številkah
Pred dosego učne usposobljenosti . Po doseženej učnej usposobljenosti . Za 5 službenih let
j) w	M
»	»
„20
55	55	55
•i 30 ,, ,,
360
500 595 650 780 860 865 935
400
500 800 900 1050 1280 1330 1480
40
205 250 270 420 465 545
92.090
141.766 265.610 267.909 135.175 121.795 68.340 131.885
102.000
142.000 358.400 371.700 182.700 181.760 105.070 208.680
10.000
92.400 103.700 47.700 60.000 37.700 77.000
Skupaj
1,224.570
1,652.310
427.800
D. Primerjalni sestavek potreb za opravilne doklade šolskih voditeljev po sedanjem stanji in na podlagi novega načrta:
Sedanje stanje
Vrsta šol
Število šol
Opravilna doklada
posamezno
skupaj
Po novem načrtu
Vrsta šol
Število
šol
Opravilna doklada
skupaj
Večja potreba
Jednorazredne Gradec, 1. in II
plač. vrsta. III. in IV. plač vrsta....
Skupaj
265 113 422
800
40 100 50
10.600 11.300 21.100
Jedno- in dvo-razrednice.
Tri- in četiri-razreduice.
Pet- in več-razrednice.
482 233 85
43.000
800
50 100 150
24.100 23.300 12.750
60.150
17.150
E. Potrebščine za meščanke šole:
Službena doba
Število učnih oseb
Posamezno povprečno
Sedanji dohodki
Skupaj
Prihodnji dohodki
Posamezno Skupaj
Opomba
Po doseženej učnej usposobljenosti . Za 5 službenih let
»	»	n
i fi
n 1 u	»	»
» 20	„
» 25	„
55 30	„ „
720 950 960 1.134 1.417 1.370 1.430
1.440 3'. 800 8.650 10.210 5.670 2.740 4.290
Skupaj
33
36.800
650 950 1.050 1.200 1.430 1.480 1.630
140 gld. prihranjenih
Temu se pridružijo še opravilne doklade za 6 meščansko-šolskih ravnateljev a 300 gld. = 1800 gld. in za 2 meščansko-šolska ravnatelja a 200 gld. = 400 gld., skupaj 220 gld. Skupne potrebščine za meščanske šole znašajo po tem sestavku 41.120 gld.
Ako se sprejme za učne osebe na šolah Zgornje Štajerske, v mestih z lastnim občinskim statutom, v kopaliških in večjih industrijalnih krajih z dražjimi življenskimi razmerami, kakor za učitelje na meščanskih šolah izredna doklada 50 gld., bi znašala za 586 učnih oseb, ki bi mogle imeti pravico do nje, 35.160 gld.
Če se sestavijo vse te vsote, izkažejo se po načrtu, predpoloženem po štajerski učiteljski zavezi na podlagi stanja učnih oseb začetkom leta 1892. sledeče potrebščine:
A. Za ljudske šole:
1.	od glavnih plač......... 1,186.100 gld.
2.	od službenih doklad....... 168.660 „
3.	od starostnih doklad....... 297.550 „
4.	od opravilnih doklad....... 60.150 „
1,712.460 gld.
B. Za meščanske šole:
1.	od plač, službenih in starostnih doklad . . 38.920 gld.
2.	od opravilnih doklad..............2.200 „
41.120 gld.
C. od draginjskili doklad........ 35.160 gld.
Skupaj znašajo potrebščine:
za ljudske šole...... 1,712.460 gld.
za meščanske šole...... 41.120 „
od draginjskih doklad..... 35.160 „
skupaj 1,788.740 gld.
Od te vsote odšteti je sedanje dohodke učiteljev začetkom leta 1892. v znesku 1,261.500 gld Kaže se torej večja -potreba za 527.240 gld.
V	preusioječih razpravah so izražene želje štajerskega učiteljstva, tičoče se uravnave plač, kakor so se jednoglasno i rekle na skupščini štajerske učiteljske zaveze v Ptuji dne 13. septembra 1893. Gotovo niso prenapete in le povzročene po skrajni sili. Merodajni krogi naše dežele naj jih blagovolijo vzeti na znanje in vpljivajo z blagohotno naklonjenostjo na to, da se oživotvori zboljšanje stanja našega večinoma v jako slabih razmerah živečega domačega učiteljstva. Visoki deželni zbor blagovoli to ne več prezirljivo vprašanje predložiti enketi v predposvetovanje, v katerej bi mogli izražati tudi zastopniki štajerske učiteljske zaveze svoje mnenje. Učiteljstvo cele dežele obrača se zaupljivo do mož, stoječih našej deželi na čelu in je prepričano, da bo naša vedno lepše razvijajoča se dežela zmogla tudi istih sredstev, ki bodo v zboljšanje socijalnega stanja učiteljskega stanu svoječasno potrebna.
V	Gradci, 2. novembra 1893.
Za štajersko učiteljsko zavezo:
Bogomil Stopper, predsednik.	Fran Sollner, tajnik.
Ferdinand Fellner, predsednikov namestnik.	Klemen Proll, poročevalec.
Pripomba uredništva, Pa se to vprašanje reši kolikor toliko ugodno za štajersko učiteljstvo, treba je, da učiteljska društva, da vsak posamezni ud učiteljstva stori vse, kar le mogoče, da si pridobimo prijateljev za stvar. Obvestiti nam torej bode vse merodajne činitelje o naših težnjah ter prigovarjati občinskim zastopom in krajnim šolskim svetom, da naše težnje s posebnimi peticijami do dež. zbora štajerskega podpirajo, zlasti pa skrbimo za to, da pridobimo za stvar naše narodne zastopnike v dež. zboru!
Kakor se nam poroča, je vodstvo „Zaveve štaj. učit. društev" pred kratkim osebno izročilo posameznim članom c. kr. dež. šolskega sveta in dež. odbora štajerskega to spomenico in jih o tej priložnosti ustno naprosilo, da blagohotno pospešujejo zaželjeno regulacijo učit plač. Vsi so vodstvu zagotovili, da se bode v tej zadevi gotovo kaj zgodilo, ker se zgoditi mora in da se bodo želje učiteljstva gotovo uvaževale. — Torej kujmo železo, dokler je gorko !
Šolski vrt,
vzgojevalno in učno sredstvo naših ljudskih šol.
(Dalje.)
22.	Basen ali kotlina.
Kjer se voda lahko dobiva, bodi si, da se napelje od studenca ali iz potoka ali namolze iz vodnjaka, tam se naj napravi na šolskem vrtu tudi basen. Basen lepša vrt, v basenu se studenčnica ali voda iz vodnjaka umehča (ustoji), prej ko se z njo zamače, basen je izvrstno učno sredstvo za prirodopisni pouk, ako se zaplodi v njem nekaj povodnih rastlin in se oživi z nekaterimi povodnimi živalmi. Basen se napravi okrogel, ali obel ali se mu da kakšna druga lična oblika. Globok naj bo 1 — l1/2m. Veči ko je vrt, veči mora biti basen. Če drži 15—2bhl, vtegnil bi biti za vsak vrt dosti velik. Ko je izkopana jama, postavi se okvirni zid (debelost opekine širokosti zadostuje) ter potlaka dno z opeko ali kamenimi ploščami. Kjer je peščena zemlja, da se kameni oziroma opečni potlaki ilovna podlaga. Zid in dno omečeta se s cementno malto. Povodne rastline, ki dobro prospevajo v basenu, so n pr.: beli in rumeni lokvanj, trst, rogoza, močvirski sit (sitovec), kolmež, strelica, drestuik, povodni oreh, okrijek (Lemna) i. dr.
Navedene (in druge) povodnice dobe se v ribnikih in ob robih rek in potokov. Izkopljejo se oprezno s korenino vred ter vsade v primerno velik cvetličen lonec. Le ta postavi se na dno basena. Ako je rastlina tako velika, da je lonec ne drži po konci, ob-teži se lonec s kamenjem. Povodni oreh, drestnik in okrijek treba je samo položiti v vodo. Izmed rib se dobro obneso v basenu krap, belica, riba zlatica, šivančica, čik i. dr. Isto tako urli ali rajhten (zelena žaba), rega, pobič, krastača, pupek in močerad, ako imajo v basenu vzvišeno mesto, kamor se hodijo na suho gret. Povodni hrošči in druge povodne žuželke nasele se same v basenu, ako je kje blizo kakšna veča voda, če je ni, zanesti jih je v basen. Jeseni se basen trdno pokrije (z deskami in listjem), da ne zamrzne, drugače spoka in se odlušči na zidu omet, živali v njem pa poerkajo zaradi pomanjkanja zraka.
23.	Uta ali hladnica.
Uta je na šolskem vrtu potrebna, kajti šolski vrt postane učitelju vrtnarju tako rekoč drugi dom. V uti si odpočije po težkem delu v šoli, v uti se pripravlja za uk, v uti prebira strokovne in druge knjige, strokovne in nestrokovne časnike, v uti priklepa svoje misli na papir, — in pri vsem tem lahko nadzoruje delo na vrtu. Zgradi se uta iz desek ali lat, obda pa z brajdami (izabela in ameriške trte se morajo zaradi njihove bujne rasti posebno priporočati zato), divjo trto, rožo žalujko ali tudi priljubljeno plezalko Aristolochia Sipho.
24. Naprave, s katerimi se privabljajo koristne ptice.
Bolj ko se širi kultura, težji postaja boj koristnih ptic za svoj obstanek. Po gozdih se podira staro votlo drevje, se trebi grmovje; reke se vravnajo in pri tem brije po-brežna šuma in sekajo stare vrbe; po pašnikih, po travniških robih in poljskih mejah se krči grmičje, po sadunosnikih se podirajo hirajoča sadna drevesa in nadomeščajo z ndadimi. To pa so bila skrivališča pred pticami roparicami in vališča koristnim pticam ! Ni-li tedaj umestno, da napravljamo krilatim pevkam umetna zavetišča in selišča, če ne maramo, da se škodljivi mrčes še bolj pomnoži? Zato pa ni primernejšega mesta, nego je šolski vrt. Tukaj se naj začne, drugi bodo. posnemajoč šolskega vrtnarja, nadaljevali. Naprave, s katerimi se koristne ptice privabljajo in varujejo, so: 1. Vrtno drevje in grmovje samo na sebi. 2. Jagodično grmovje. 3. Vališča. 4. Mizice, na katere se po zimi trosi pticam zrnje. Kakor hitro se vrtno drevje in grmovje nekoliko razraste, daje
pticam zavetje, mesta, koder gnezdijo in poleti mnogo hrane. Jagodično grmovje (na takšno se je vselej ozirati, ko se napravlja vrt) jim je s svojimi sočnatimi plodovi po zimi kaj všeč, po razpostavljenih vališčnicah delajo gnezda, in na krmilnih mizicah se po zimi krmijo: Najboljše vališčnice so kosi otlih dreves ali pa iz krajnikov (krajnih desek), ki imajo na jedni strani še skorjo na sebi zbiti zabojiči, ker so najbolj podobne naravnim vališčem. Vhod mora biti ptici primeren, ne preozek in ne preširok; razobesijo pa se nekatere po vejah, druge na debla, še druge na kakšno steno. *) Mizice, na katere se po zimi trosi pticam zrnje, postavijo se na primernem mestu 1—iy2»« visoko, dobodo okoli in okoli rob in pa streho.
Zrnja preskrbeti ne bo težko. Porabi se pred vsem vse staro seme z vrta, (ptice zobljejo razven strupnega semena in sočivja, skoraj vsako seme.) Kar primanjka, prineso ga otroci. Mizice naj oskrbujejo izključljivo otroci in sicer po določenem čredenji.
25. Napisi.
Vsaka vrsta rastlin v šolskem vrtu: drevesa, grmi, cvetice, tehnične rastline itd. dobi svoj napis. Za napise se rabijo 4—bdm dolge in 7—8cm široke deščice, katere so gladko skobljene in na jednem konci priostrene, da se lože vtaknejo v zemljo. Prej ko se popišejo, namažejo se s tanko belo oljnato barvo, inkoje še deščica mokra, napiše se s širokim tesarskim svinčnikom ime rastline, pred katero se postavi deščica. T. '-.sni napisi trajajo 4—5 let. Ime se vzame književno slovensko, in če je v istem kraji znana rastlina pod posebnim imenu, pridene se še domače. Tušekovi »Štirje letni časi imajo zadi skoraj za vse popisane rode rastlin lepa slovenska imena, dalje Pokorny-jevo »Rastlinstvo", Cilenšekove »Škodljive rastline", Pirčevo »Vrtnarstvo".
26. Delo na vrtu, vrtno orodje.
Delo na šolskem vrtu se mora dobro in o pravem času opravljati. Boljše, da ni šolskega vrta, nego če je zanemarjen, zapuščen, in ves v plevelu. Za težja dela je najeti delavca, ložja opravljajo nekaj šolski vrtnar, nekaj otroci viših šolskih let. Tukaj naj sledi pregled najvažnejših opravil med letom:
Januarja in februarja: Prezimovanje rastlin, obrezovanje in snaženje sadnega drevja, rezanje cepičev, obrezovanje in striženje grmovja, zimsko požlalitnjevanje divjakov, peške in koščice in seme gozdnega drevja denejo se kalit.
Marca in aprila: Napravijo se parne oziroma tople grede, nasejejo se peške koščice in seme gozdnega drevja, obreže in okoplje se trsje, novi oddelek v drevesnici se posadi z divjaki, okulanti se 1 dm nad žlahtnim očesom odrežejo in izostali (koncem aprila) za škorjo požlahtnijo, korenje, peteržilj, dišavčnice, grah, jarenina, rane cvetice i. dr. se nasejejo, krompir, žlahtne jagode, gomoljne in nekatere čebuljne in gomoljne cvetice (Canna, Colocassia, Gladiolus) se nasade.
Majnika in junija: Grede za zelenjad se napravijo ter posade, pozneje cvetice jednoletnice se nasejejo, nasade se: koruza, fažol, buče, kumare in melone, sadeži se za-mačejo in z gnojnico zalivajo, grede se plejejo in poti snažijo, amerikanski trsi se (junija) na zelen poganek požlahtnuje, rožni divjaki se očesljajo, čebuli hijacint in tulipanov se vzdignejo.
Julija in avgusta: Požlahtnijo se z očesom za to pripravljeni jabolčni in gru-škovi divjaki in kutine, potem breskve, (koncem avgusta) pritlikovcem se močni in dolgi pogankipristrižejo (pincujejo), na kordonih in palmetah se (koncem avgusta) veje privežejo, zelenjad in druge rastline se zamačejo, grede se okopljejo in plejejo, poti snažijo, žito
* Natančneje o tem beri: »Winke, betreffend dasAufhangen der Nistkastchen fiir Vogel, bearbeitet von K. Tk. Liebe, Gera, Tkeodor Hofmann 1891", komad 20 vinarjev.
se žanje, seme se spravlja, spraznjene grede se rahljajo in na novic posajajo z zelen-jadnimi sadikami itd.
Septembra in oktobra: Vrtni pridelki se spravljajo, seme pridno zbira, grede praznijo in lopatijo, ako potrebno gnoje, čebuli hijacint in tulipanov se položijo, gomolji nekaterih cvetic gomolnic (Canna, Colocassia, Amorphophalus Rivieri) se vzamejo iz zemlje ter shranijo, vezi na okulantih se odstranijo, oddelek s šestletnimi drevesi v drevesnici se sprazni, zrigoli ter pognoji, drevje in grmovje se sadi, peške in koščice se na-sejejo, bučele se za zimo pripravijo i. dr.
Novembra in decembra: Rože se položijo in pokrijejo, kompost predela, drevje se gnoji, vrbe obrežejo, cepiči (decembra) režejo.
Za vrtna opravila pa je ti treba orodja in sicer dobrega orodja. Najvažnejše vrtno orodje je: navadna motika, mala motkica (okopalka), ravna lopata (lopata bodalka), vslo-čena lopata (zajemalka), rutanca, pikon ali kramp, prelca, ročna lopatica, lesene grablje, železne grablje, gnojne vile, srp, sekira, les, s katerim se sade sadike, vrv na 2 klinih, ročna žaga, močen nož z zakrivljenim, rezalom, nekaj malih nožev za požlabtnjevanje,
strgač za drevje, trsne škarje, jednokolnica itd. (Dalje sledi.) (Prof. J. Koprivnik.)
--
Razstava učil v Mariboru.
(Dalje.)
„Die Natur ist das einzige Buch, das auf allen Blattevn grofien Inhalt bietet." Gbthe.
II. soba. Naravopisje. Kdo je govoril o „liliji na polji" in o „ptičicah pod nebom?" Kdo je primerjal svoje učence se soljo zemlje ? Kdo je najrajši pod milim nebom, v naročji vedno pomljajoče se narave govoril o brezmejni ljubezni svojega očeta, ki tudi črviča v prahu ne zapusti ? In kdo že ni sam' čutil čarobne moči narave ter zajemal iz njenih večnih virov naukov modrosti? — lJa kaj ? Mar-li hočem o važnosti narave in o odgojevalni sili njenega pouka govoriti? Čemu tudi; saj zadostuje že teh par besedij, da se vsaki ogreje za stvar. Ogreti se pa mora in poklicati tudi potrpežljivost na pomoč, ker drugače ni mogoče brati suhoparnega poročila z dobičkom. Kdor je gledal razstavo in poslušal razlaganje gospoda ravnatelja Henrika Schreiner, tisti je rad srkal ideje, ki so se mu tukaj razodevale; kdor pa mora le poročilo brati, tistemu pa naj pomaga Bog — in neumorna ukaželjnost.
Razstavili so: a) prof. K o p r i v n i k za c. kr. učiteljišče, b) Anton Godec (Leni-bach), c) Sketh (Maribor), d) Adolf Gajšek (Maribor), e) Pavlšek (Račje) i. dr.
a) V prvi vrsti so te zanimali profesor Koprivnikovi preparati v špiritu in sicer najbolj predočevanje preobrazbe zelene žabe. Odlikovali so se vsi preparati po tem, da so se videle značilne lastnosti vsakega
prav jasno in razločno. — Škatle, v katerih so bile bučele, ose, čmelji, hrošči itd. niso bile samo zgorej steklene, ampak tudi spodaj, dase lahko opazujejo tudi od te strani.
Skatljica s hroščem, metuljem, čmeljem in oso je bila od vseh stranij prozorna, da so se v njej lahko vsestransko opazovale žuželke v glavo, oprsje in zadek razdeljene. Ta preparat nam služi pri razvijanju pojma | „žuželka".
V	ravno takih škatljicah se je videl „rujavi hrušč", pri katerem so bili vsi deli, koliko mogoče ločeni, kakor zadek v obročke, tipalnice v posamezne dele itd. Pri rujavem hrošči si videl tudi jajca, jedno- in dvoletnega ogerca in bubo.
Ravno tako tudi pri metuljih nisi videl le metulja, ampak tudi jajce, gosenico, bubo in pri sviloprejki tudi zapredek ali kokon. Koga pa tudi ne bi mikala preobrazba pisanih metuljev, ki so se po čudovitnem načinu razvili iz ostudih 16nogili gosenic?!
Za somatologični pouk so bili razstavljeni Bock-Stiegerjevi modeli srca, pluč, očesa, ušesa, itd. V kotu je stalo okostje človeka, na steni so pa bile obešene prav živo naslikane somatologične podobe dr. Kundratove, katere tudi niso predrage.
V	zbirki črepinj ali lobanj si videl čre-pino govede, konja, svinje, koze, zajca, vrane, sokola in race.
V	zbirki rudnin štirirazredne šole vzbujal je posebno pozornost kremen se svojimi mičnimi varijetetami.
Zbirka ponarejenega žlahtnega kamenja ni za ljudsko šolo neobhodne važnosti; kjer se nahaja, se dobro da rabiti pri obravnavanji berila „Drago kamenje" v drugem berilu št. 5.
Za botanični pouk so bili razstavljeni poskusi velike važnosti, pri katerih se vidi, kako se rastline cimijo in katere snovi potrebujejo v živež. 'Tukaj se je tudi videlo, kako je rastlina usahnila v zastopini hranilnih snovi, v katerej ni bilo železa itd.
Od Leitemannovih podob so bile sledeče na ogled postavljene: Ušati netopir, krt, rovka, zajec, miš, podgana, konj (se tudi da prav dobro porabiti pri obravnavanji branja „Konj in vrabec"), govedo, kanja, lesna sova, rak, postrva, ščuka, ostriž, svilo-predec, rujavi hrošč, severni jelen, kit i. dr.
Zelo natančne so tudi Fitzingerjeve podobe živalstva.
Izmed podob domačih in tujih kulturnih rastlin so se nam posebno prikupile tuje rastline, kakor n. pr. oljka, kavovec itd.
b) Gosp. Anton Godec (Lembaeli) je v dokaz ogromne pridnosti in nenavadne vstraj-nosti razstavil po na vodu gospoda nadzornika :
1. skupino „gozd", 2. skupino „po-lje", 3. 60 natlačenih ptic, 4. 20 natlačenih sesavcev, 5. 20 preparatov v špiritu, 6. 15 črepinj raznih sesavcev in ptic, 7. 150 vrst metuljev, 8. zbirka žuželk, 9. zbirka hroščev iz domačega šolskega kraja (500 natančno določenih vrst) in 10. lier-barij, obsegajoč 300 rastlin.
1. Skupina gozd je bila razvrščena po načelih J u n g e j e v e metode. O tej metodi te poučijo izborno dobre bukve: „Der Dorfteich" — prof. Junge. O teh nazorih se je pa tudi v predlanskem letniku »Popotnika" v obravnavah Schreiner-Kopriv-nikovih govorilo in sicer prvič v slovenskem jeziku.
Skupina gozd je bila namenjena za 6. šolsko leto in sestavljena po sledečih točkah : a) Od april a do maja —- brstje gozdnih dreves, cvet gabra in breze, listje gozdnih dreves, življenje na hrastu, gašča-rica, grmovje naših gozdov, b) Od septembra do f e b r u a r j a — sprehod v gozdu, mahi in li^aji, gobe, cvet bora in imreke, listnati in iglast1 gozd, srna, podlasica, krt in rovka, žolne, senice, kanja in lesna sova (svrnium aluco). (Konec sledi.)

Slovstvo.
Novosti.
„11 u s t r o v a n i narodni koledar zanavadno leto 1891". Uredil in izdal Dragotin Hribar v Celji. Leto V F.
To je star znanec, ki se nam o zatonu tekočega leta predstavlja v kaj lični zunajni obliki; bode pa gotovo tudi vsakega, ki si ga omisli, razveselil po bogati in razboriti svoji vsebini. — Cena elegantno vezanemu izvodu 1 gld., broširanemu 60 kr. — po pošti 10 kr. več. Naroča se pri izdatelji v Celji.
„Zabavnik". Zbirka družb in s ki h iger za v sobi in pod milim nebom nabral in izdal Anton Brezov ni k, učitelj. — Celje 1893. 1. Tiskal in založil Dragotin Hribar. Tako se imenuje lična knjižica, ki je ravnokar zagledala beli svet in boda izvest.no prav dobro došla narodnim zabavnim društvom, obiteljim in sploh vsem, kateri se žele na lep način kratkočasiti. Dobi se pri založniku v Celji ter velja 70 kr. (po pošti 75 kr.) komad. — Morda o priliki spregovorimo še obširneje o tem najnovejšem delci našega marljivega gospoda tovariša.
- <3$*©
Društveni vestnik.
Iz Št. Pavla v Savinjski dolini. Savinjsko učiteljsko društvo zborovalo je 16. novembra t. 1. pri Sadniku ob savinjskem mostu.
Gospod predsednik pozdravi prav prisrčno došle ude osobito gosp. Stritarja, učitelja iz Braslovč, ki je kot nov ud društvu pristopil ter obljubil, da bo po svoji moči v društvu deloval v prid šolstva. O jednem naznani, da seje g. Šijanec, nadučitelj iz Št. Jurja ob Taboru opravičil, da se današnjega zborovanja ne more udeležiti, ker ima šolski pouk, obžaluje pa, da se je izmed vseh učiteljic, ki se nahajajo v
tukajšnem okrožji in ki so tudi kot društvenice upi-sane, udeležila samo jedna (gospodična Gonse iz Polzele) današnjega zborovanja!
Žalostna prikazen je to, da se ne le v tem. ampak, kakor smo že večkrat iz »Popotnika" povzeli, tudi po drugih krajih učiteljice tako malo brigajo za učiteljska zborovanja ter koj mlačno zavedajo stanovske vzajemnosti. Videti je, da slušijo nekakemu seperatizmu, ki je le v škodo učiteljskemu ugledu.
Preidoč k dnevnemu redu prečita se zapisnik ter brez ugovora odobri.

Potem poroča gosp. predsednik o peti skupščini učiteljske »Zaveze" v Mariboru. Poročilo bilo je jako podrobno in zanimivo; posebno se je povdarjalo to, o čemur se v »Popotniku" ni tako natančno pisalo. Vsi zbrani udje so sledili koj pazljivo poročevalčevim besedam. Med drugim omenil je tudi to, da bo zanaprej, po sklepu zaveze, moral plačevati vsak ud ne več 10, ampak 20 kr. udnine, kar vsi zbrani z zadovoljstvom vzamejo na znanje.
Ker je hotel gosp. Zotter govoriti nekaj o praktičnem slovniškem pouku, a mu k temu časa na malo hodilo; nam je obljubil, da nam hoče pripravljeno tvarino podati pri prihodnjem zborovanju.
Radi društvenih časnikov se je ukrenilo, da se bodo zanaprej po dobroti pošiljali od šole do šole, da bode tako mogoče vsem udom lehko vse časnike brati
Za prihodnje leto naročili se bodo sledeči listi: „Sehule und Haus", »Piidagogische Zeitschrift", „Freie padag. Bl&tter". Na »Lehimittelmagazin" se za prihodnjo leto društvo ni naročilo, ker mora ta list vsled vis. ukaza itak vsaka šola imeti. Brez »Po-
potnika" pa tako nobeden zaveden učitelj ne sme biti. — O vprašanji, ki ga je postavil gosp. Jarc: „Ali se naj da učencu, ki je dosegel postavno starost, a bil zadnja leta skoz in skoz renitenten ter se na tak način postavno predpisanemu učnemu smotru še približal ni, ker jo zahteva, ali odpustnica ali od-hodnica ?" izjavila so se razna mnenja; vendar so se konečno skoraj vsi udje za to izrekli, da bi se takemu učencu v tem slučaji le dalo zadnje naznanilo. Razvidno je torej, da bi v tem oziru dotični paragraf šolsk. zakonov potreboval nekakega bolj preciznega pojasnila.
Za prihodnje zborovanje se je določil Št. Jurij ob Taboru. Torej na svidenje.	—!
Iz Gornjegagrada. (Vabilo.) Gornjegraško učiteljsko društvo bode imelo dne 21. decembra točno ob 9. uri dopoludne svoje glavno zborovanje. Vspored: Zapisnik. Prepodavanje gg. Praprotnik in Kocbek'. Volitev novega odbora in načelništva. Nasveti. »Svoji k svojim!" K polnoštevilni udeležbi vabi najvljudneje	Kelc, t. č. predsednik.
-e^e-
Dopisi in drage vesti.
Iz Sežane. Zopet jeden manj! Kakor rosna kaplja za kapljo, kakor se zvezda utrinja za zvezdo, istako polagamo mi v tihi grob tovariša za tovarišem. V teku jednega leta preselila sta se v srečnejšo bodočnost onstran dva tovariša. Ivomaj smo odšteli 11 mesecev po roku Pakižu, že je prihitela neizprosna smrt po drugo žrtev, dragega nam Kosiča Davorina, učitelja kraških planin •— na Vatovljah.
Pokojni je prebil 58. leto svoje starosti. Prazno-vaje slednje Martinovo — ki je pri nas v posebni časti — čutil se je nekoliko preblajenega; ali mož, da-si ne orjaške postave, poln poguma in srčnosti in nikoli mehkužen, radoval se je svojega godu v gostoljubni družini bližnjega sela. Od tedaj mu je bilo vedno slabše, a trdni Martin se zato niti zmenil ni ter živel svojemu poklicu zvesto naprej. Še le tri dni pred smrtjo, t. j. pred 20. novembra zaprosil je za dopust, katerega mu je podpisala smrt in ga oprostila za vselej časnih muk tega sveta.
Umrl je za pljučnico, ki je rapidno napredovala. a mu pri vsem tem ohranila zavest do zadnjega zdihljeja. O trpljenji in bolečinah ni tarnal, ni jadilcoval; mote se, imel je le se šolo opraviti, pi-saje črke po zraku in številke, števila seštevaje in odstevaje tako dolgo, dokler ga naposled ni rešil smrtni angolj ter ga sprejel v svoje naročje.
Ranjki Davorin ni bil vseučiliščnik, niti srednješolec nego izšolal se je bil v Idriji, v tamkajšnem preparandiji, ki je vsemu drugemu bolj služil ko šoli. V njegovi osebi nismo imeli kake svetilke,
luči, a Kosič nam je bil pristna podoba plodonos-nosti. Bila ga je sama delavnost, tiha delavnost v ponižnosti. Učence, ki niso zadostno napredovali, pridržal je često v šoli, rekoč: »Vsi ste moji, in če nas Bog ni vseh jednako nadaril, dosezimo to s pridnostjo !" Pri njem je bilo v šoli vse v najlepšem redu in ni čuda, da so otroci tako radi zahajali v šolo k njemu, saj jih je v resnici ljubil vse jednako kakor oče po božji in človeški postavi.
V družbi ga je odlikovala ljubeznjivost, ponižnost, in globoko spoštovanje drugov. Bil je trezen, oster in strog sodnik in kot 301etni školnik imel dosti dobrih pedagogičnih in didaktičnih zrn, s istimi je prišel na dan le mej ožjimi sosedi ter mej tem bil bolj cenjen.
Mnogolirojen pogreb je pa tudi pokazal, kako mu je bilo ljudstvo naklonjeno, kako ga je spoštovalo. Okr. šol. svet je poslal svojega zastopnika, da počasti marljivega učitelja. Na grobu je govoril gosp. Alb. Strekelj jako ganljivo, tovariši so mu pa zapeli običajno nagrobnico — in tako smo se za vedno poslovili od njega, vzora pridnosti, vzora delavnosti!	______A. K.
Iz Begunj nad Cerknico, 5. dec. (V e i l dušen prijatelj slovenske mladine.) V št. 22. »Popotnikovej" sem priobčil poziv do ocenjevalnega odbora za mladinske spise. Privatnim potom se mi je doslej oglasil le g. Davorin Judnič, javeč mi, da se strinja s tem, da se g. Freuensfeld izvoli predsednikom gori omenjenega odbora. Mogoče, da
se drugi gg. odborniki odzovejo j a vn i m potom, kar bi mi tudi ugajalo. Torej, lepo prosim! — Jako razveselilo me je danes pismo, ki sem ga dobil iz Plovdivaod svojega prijatelja, prof. A. Bežen še k a. Slove pa doslovno tako-le: „Z velikim zanimanjem sem čital v »Popotniku" Tvoj referat: „Kaj in kako naj čita mladina". To je bila beseda na pravem mestu v pravem smislu. Istotako me zanima resolucija, glede na izdavanje in presojevanje knjižic za mladino slovensko. To je nekaj prav koristnega, samo da se skoro obistini. Jaz, živeč v tujini, spominjam se živo, kako so me zanimale v otroških letih, posebno kot učenca nižih razredov, lepe slovenske knjige; s kakim veseljem sem čital „Blaža in Nežico" ali pa Slomšekev životopis itd. Čutim v sebi prijetno domorodno dolžnost tudi v tem oziru se oddolžiti, t. j. našej mladini pripomagati do koristnih knjig, kakoršne so mene doma naslajevale. Neposredno te dolžnosti izpolniti ne morem; pač mislim bi šlo posredno nekako tako-le:
Vaš ocenjevalni odbor naj poleg svoje zadače, da ocenuje izšle knjižice, razpiše darilo za najboljši spis za mladino z izvestnim zadržajem (v katerem bi se še poprej sporazumeli) in to darilo bi dal jaz iz svojih sredstev kot darilo slovenski mladini v roke dotičnemu pisatelju v znesku sto kron. Morda bi tudi preskrbel založnika, da hi bila knjižica čim bolj po ceni. Ako bo rodilo to dober vspeli, ne bilo bi moje prvo darilo v to svrho poslednje.
Želel bi torej, da mi javiš kot prijatelj svoje mnenje v tej zadevi in morebiti se posvetuješ poprej še s svojimi tovariši odborniki, kaj bodo rekli. Ako bi bili po načelu soglasni, potem bi še pred božičem razpisali poziv do slovenskih pisateljev.
Podrobni načrt bi prosil, da daš Ti, ki poznaš razmere med Slovenci bolje ko jaz, ki le redko prihajam med nje."
To so zlate besede, izvirajoče iz plemenitega, domoljubnega srca! Jaz ne vem boljšega, nego da Vas, gosp. urednik, prosim, da to Bezenšekovo pismo ponatisnete v 23. 1. št. „Popotnika". Gosp. ocenjevalci odborniki pa naj mi skoro objavijo svoje mnenje. Vsekako moram plemenito namero Bezenšekovo javno pohvaliti ter milemu prijatelju slovenske mladine kličem iz dna ganotega srca: Slava!
Janko Leban.
Iz Ljutomera. [Konec.] Spominjajoč se izreka najvišjega zaščitnika in največjega daritelja šole, kojemu na čast smo ravnokar pesem zapeli, vspod-buja in opominja c. kr. okrajni glavar, gosp. grof Attems stariše in učitelje v medsebojno delovanje; da bi jeden drugega podpirali v težavnem delu, ker le takrat je vspeh in napredek mogoč, ako vsi me-rodajni činitelji delujejo vzajemno.
Kot dokaz resničnosti govornikovih besed in kot potrdilo dane si obljube, zakličejo vsi navdušeno
živio. — Kdor ve, kako težko je govoriti o takih prilikah, kjer so zbrani otroci in odrasli, kjer so navzočni in zastopani razni stanovi, kjer stojita skupaj kmet in višji uradnik, prosto ljudstvo in gospoda, ta mi bode pritrdil, da je okr. nadzornik g. Ranner pravo struno zadel v srci vsakega na-vzočnega. Namesto svetinj ali spominkov, kateri se dele o redkih, važnih dogodkih, podal nam je govornik mično povest o papežu Sikstu V. — Res je, kdor ume lepo pripovedovati, ta ima slušalca in bralca v svojej oblasti. Kakor skladatelj med glavno melodijo vspleta variacije, tako je tudi gospod nadzornik med historične dogodke vpletal na prijeten način stavke, ki so vzbujali otrokom domišlijo in voljo na jednej strani, na drugej pa poučevali stariše o vzgoji. Tako se da povestica o Feliksu razširiti v knjigo, polno lepih naukov za življenje; in to je trajen spominek. Drugi šolnik, ki je govoril, bil je nadučitelj gosp. Robič. V svojem govoru kliče učence kakor učitelje na skupno delovanje; učitelji bodo ušili, učenci pa se učili; na tak način bodo najlepše zahvalili stariše in občane za njih požrtvovalnost. V imenu učiteljev pa obljubi, da bodo vestno izpolnjevali postave po svojih močeh.
V	imenu učencev se deček zahvali ter ponovi obljubo v lepej pesnici. Ne vem, ali me je bolj ginil otroški glas, ki je pričal o resničnosti čuvstva, ali pa vsebina in besede pesni. Bila je z jedno besedo pesem, „ki je segala globoko". — Za dečkom je slavila deklica v vezanej besedi Nj. veličanstvo, presvetlega cesarja, čegar podoba je visela krasno ^zaljšana nad odrom. Še (<'-ugo sliko si opazil v dvorani, predstavljala je moža, čegar življenje bi se tudi lahko postavilo v vzgled otrokom in starišem. Bila je to slika našega rojaka in velikana dr. vit. Miklošiča. Povestnica o njem bi še morebiti v večjej meri vplivala na slušalce. A mesto tega so slušali pesem „Moja Avstrija", katero so zapeli pevci ljutomerske čitalnice. S tem je bil končan prvi del slav-nosti.
V	drugem se nam je delil namesto besed, kruh. Učenci so dobili belega kruha in mesa kot „spominek" za želodec; podale so jim darove radodarne roke prijateljev slovenske mladine v Ljutomeru.
A odrasli „učenci" so imeli svoj slavnosti obed v gostilni gosp. Vaupotiča. Prvo kupico so izpraznili na poziv in navdušene besede gosp. glavarja na presvitlega cesarja Franca Jožefa, čegar ime ima tudi ljutomerska šola. Niso bile samo fraze ali lepe besede, katere mnogokrat pri obedih slišimo ; govorile so se tukaj besede, katere prihajajo iz dnu srca. V tem oziru so spomina vredne one g. Freuensfelda. Da, govoril je —• kakor je omenil g. Šlamberger, ki je napil dež. namestniku, g. baronu Kiibecku, okr. glavarju itd. — ne kakor mož Frenensfeld, ampak kot učitelj. Klanjali so se mu na nrotniki, in in to je storila učiteljeva odločnost, odkritosrčnost in pravo navdušenje za svoj poklic. Dokler ne bod
med učiteljstvom več takih mož, bode ugled in napredek omahoval sedaj na to, sedaj na ono stran. Ne obračaj plašča po sapi človeške hvale; lastna vest ti bodi zadostilo in hvala. „Ne kar mora, ampak kar more, je mož storiti dolžan." — Koliko novih šol in koliko svitlih gradov bodemo še stavili do zaželenega časa?	*
(Glavno vprašanje) pri škofovski konferen-ciji, katera je bila te dni v nadškofijski palači na Dunaji pod predsedništvom praškega nadškofa kardinala grofa Schon borna, bilo je uredba katekizmov, po katerih se bode na ljudskih šolah poučevalo.
Raznoternosti.
[Zanimiva statistika.] V avstro-ogerskej monarhiji je 4 milijon, ubožcev; 16 milijonov za delo nesposobnih otrok, starcev, postopačev; 6 milijonov kolikor toliko za delo sposobnih otrok; 9 milijonov oženjenih dninarjev in drugih delavcev z letno plačo do 180 gld.; 2 milijona delavcev, družinčet in drugih z letno plačo do 300 gld., in črez milijon oseb z večjo letno plačo.
[Siamski kralj.] V času, ko so v razponi siamskega kralja in francoske republike grozili oblaki velike francozko-angleške vojne, je bilo zanimivo slišati ime mogočnjaka siamskega, katero je baje najdaljše na svetu. Glasi se tako: „Somdeč-Fra Paramind - Maha - Bliulalonkoru - Patindr - Debia-Moha-Mong-hut - Pu rusiarute - Radža - Dža - Baraonyse-
Varutma-brongre-Parobut-hat-tiara-radže-nikarotama-Cuturantaparama-mabu-Čukrabar-tiragasunkas Poru-madliam - mikemaha rudžad hinadža - Para - Monost Pubit-Fra-Čula-Čomklu Čan-Ju-Hua." Kdor če kralja ogovoriti, mora polni naslov ponavljati, izpustiš le jedno besedico, je to po dvornih pojmih kazni vredna neuljudnost.
[N aj b 1 i ž j e n e p r e mi č n i c e.] Razdalje zemlje naše do najbližjih nepremičnic znaša do 4000 milijard milj. Ravnatelj zvezdarne na rtu Dobrega upanja prof. Gill osvetluje to razdaljo tako: Dajmo, da k zvezdi „a" v Centavru, nam najbližjej, vodi ravna železnica in cena za lOOfcm bi bila 5 vinarjev, stal bi vožni listek do te zvezde nad 28 milijard kron. Dajmo dalje, da vlak v jednej uri prehiti lOOfcm; potreboval bi za vožnjo brez- vsakoršnega prestanka 48,663.000 let, predno bi dospel do cilja.
Prošnja.
Vse tiste, ki so zbirali krajevna sadna imena, najuljudneje prosim, da mi blagovole svoje zbirke vsaj do konca t. m. doposlati.
Fr. Praprotnik, nadučitelj v Mozirji.
Prošnja.
Nekateri mi za poslano knjižico „Venček pri-povedek in pravljic" še niso poslali denarnih zneskov. Prijazno jih prosim, da blagoizvolijo to storiti čim preje, ker bi rad poravnal tiskovne troške.
Ljutomer, 1. decembra 1893.
Jos. Freuensfeld.
Razpis natečajev.
Natečaj.
St. 1340. O. š. sv.
V sežanskem šolskem okraji je podeliti sledeči učiteljski službi:
1.	Služba nadučitelja na dvorazrednici v Na-breži ni,
2.	služba učitelja-voditelja na jednorazrednici na Vat ovij ah.
Prosilci za ti mesti naj vlože svoje prošnje, ki morajo biti opremljene se spričevalom zrelosti in učiteljske usposobnosti, z dokazom avstrijskega državljanska (domovnico) in z dokazom sposobnosti za subsidiaričen pouk katoliškega veronauku. potom predstojnega okr. šolsk. sveta do" 15. januarija 1894 pri c. kr. okrajnem šolskem svetu v Sežani. C. kr. okr. š. svet Sežana, 25. novembra 1893. ___Predsednik.
št. 7«7. Učiteljska in podučiteljska služba.
Na štirirazredni ljudski šoli v Š m a r t n e m pri Slovenjgradci umesiti je učiteljsko in podučiteljsko mesto z dohodki po IV. plačilnem razredu in vsako tudi s prostim stanovanjem definitivno ali provizorično.
St. aliž. II.
Prosilci zmožni nemškega in slovenskega jezika naj za katero teh mest vložijo svoje prošnje, ki morajo biti opremljene z zrelostnim spričevalom, s spričevalom učre usposobnosti in z domovnico, potom predstojnega okrajnega šolskega sveta do 6. januarja 1894 pri krajnem šolskem svetu v Šmartnem pri SI o v e n j grad ci. Okr. šolski svet S1 o v en jgr ad e c, 5. dec. 1893. _Predsednik: Finetti s. r.
Natečaj.
(Služba učiteljice ročnih del)
Na štirirazredni šoli v M a k o 1 a h umešča se učiteljica ročnih del z letno plačo 84 gld. proti dolžnosti, da poučuje 6 ur v tednu skoz 10 mesecev na leto.
Prosilke naj vložijo svoje s spričevalom sposobnosti in z dokazom avstrijskega, državljan- -a opremljene prošnje predpisal im p itom do konca decembra 1893 pri krajnem šolskem svetu v Makolah.
Prosilke, ki niso nameščene na javni šoli, morajo še priložiti nravnostno spričevalo. Okr. š. svet Slov. Bistriški, 25. nov. 1893. __Predsednik: Kankowsky s. r.
Zaostale p. n. naročnike še jedenkrat vljudno prosimo, da poravnajo še pred koncem leta svoj dolg na naročnini. Vse pa že danes opozarjamo, da blagoizvolijo pogledati na adresni pas prih. številke.	Upravništvo.
Vsebina. I. Psihologični listi. (H. Sehreiner.) (II.) — II. Okrajni šolski nadzorniki. (J. S.) — III. Spomenica štajerske učiteljske zaveze. (Konec.) — IV. Šolski vrt. (III.) (Prof. J. Koprivnik.) — V. Razstava učil v Mariboru. (III.) — VI. Slovstvo. (Novosti.) — VII, Društveni vestnik. — _VIII. Dopisi in druge vesti. — Raznoternosti. — Prošnje. — IX. Natečaji. — CW
Lastnik in založnik: „Zaveza'i	Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. (Odgov. J. Oturepec.)