V boj za ločitev prosvetne uprave od politične državne uprave! »Z likvidacijo pokrajinske uprave v Splitu je bila poverjena prosvetna uprava v Dalmaciji policiji (politični upravi), odnosno velikerau županu v zmislu zakona o obči upravi. Kvarno dejstvo te fatalne odločbe se jc že pričelo pojavljati. Veliki župan splitske oblasti smatra, da razpolaga z učiteljii po svoji volii brez ozirov na interese pouka in pozitivne odredbe zakonov. Ta veliki župan izvršuje sedaj, ob koncu šolskega leta premeščenja učiteljstva, brez vsekake navedbe krivde in vzrokov, iz katerih izvrsuje premeščenja in brez zakonite podlage. Tako ie s svojo odločbo z dne 22. aprila t. 1. premestil brez vseh razlogov učiteljico Anko Miler iz Kastel Nuovo v Orniš in učiteljico Ivanko Franič iz Omiša v Novi. I n t o d e ! a v e 1 i k i ž u p a n dva in e seca pred sklepom šolskeK a 1 e t a brez ozira na sklep in naredbo bivšega višjega šolskega sve(a, da se učitelji ne morejo premeščati med šolskim letom. Kakor smo informirani, iinajo ta premeščenja med šolskim letom protekc-onarsko podlago in značaj. Potrebno je bilo. da se gazijo interesi pouka in se ogroža socialni in gospodarski položaj druž.n, da se UKodi volji nekoga. Apeliramo na g. ministra prosvete, da v interesu ponka in šolstva miiči ta odlok velikega župana in da s tem preseče in v početku zatre opasen poiav in preiudic, ki bi se s tem sluča.em ustvaril in ki je zelo opasen in 5kodli;v za šolstvo in učitclistvo.« »Narodna Prosveta«, 11. majja 1924 št. 37. Ni samo to. da je veliki župan splitske oblasti z gornjim slučajein gazil učiteljsko stalnost ter je kršil člena 71. in 224. 5inovniškega zakona, ki ohranjata učiteljstvu stalnost, temveč nam je ' gornji slučaj prav tipičen primer, kako malo se ozira politična uprava na interes. pouka in šolstva. kar je naš glavni argument. da zalitevamo ločitev prosvetne uprave od politične in postavitev za šefa prosvetne uprave šolnika. V 19. številki »Učit. Tov.« t. 1. smo dokazali, da zakon o obči upravi in 5inovniški zakon ni nikaka ovira za ločitev prosvetne uprave od politične in za enotno prosvetno upravo v posameznih delil. države. nasprotno. da zakon v obči upravi s 51. 88. direktno predvideva to in se je že pri zakonu o ob5i upravi sinatralo za nujno potrebno, da se ohranja enotnost prosvetno-kulturnih edinic. V 8. in 9. številki »Učit. Tov.« t. 1. stno podali podrobno utemeljitev za ločitev prosvetne uprave od politične in za enotno prosvetno upravo pri nas. V 13. in 14. številki »Učit. Tov.« t. 1. smo pokazali na zle posledice, ki so se že pričele pokazovati pri napa5nem izvajanju zakona 0 ob5i upravi in Sinovniškega zakona z ozirom na potrebe in interese prosvete. Navedenih dejstev in utemeljitev do danes nih5e ni ovrgel in jih s stvarnimi razlogi ovreei ne more. V Celju so se na seji širjega sosveta Pov. UJU vsi predsedniki okrajnih u5iteljskih društev enodušno izrekli za ločitev prosvetne uprave od politične in za ustanovitev prosvetnih direkcij. Pri zborovanjili okrajnih učiteljskih društev je vse učiteljstvo odločno odobravalo nastop svojili predsednikov v tem vprašanju. Današnji slučaj. ki ga na 5elu citiramo, nam jasno dokazuje. kako upravičena je iz interesov prosvete in šolstva zahteva učiteljstva, da se mora lociti prosvetna uprava od politične. Seveda je. spri5o zakona o obči upravi, 5e se hoče kje realizirati to stališče, nujna konsekvenca, da se realizirajo prosvetne direkcije in da se izvede enotnost prosvetne uprave dvoje ali večih oblasti. Na naslov lastnih vrst, t. j. onih m a- 1 o š t e v i 1 n i h 51anov, ki se iz lokalnega patriotizma in personalnih ozirov zavzemajo za ločitev prosvetne uprave pri nas na dve oblasti in na katere se tako radi sklicujejo vsi oni svetovalci merodajnih faktorjev, ki niso naklonjeni Io5itvi prosvetne uprave od politi5ne, povetno jasno in odkrito: da med ločitvijo prosvetne uprave od politične in delitvijo prosvete na dve oblasti ni kompromisa. Če jeinljemo kot naš vrhovni princip locitev prosvetne uprave od politi5ne, tedaj lnoramo neizprosno vztrajati na zahtevi skupne prosvetne uprave, ker le v tej obliki je za realno misle5ega človeka izvedljiva Io5itev prosvetne uprave od politične in le v tej obliki ima v členu 88. zakona o ob5i upravi Io5itev prosvetne uprave od politične zakonito podlago. Edino pravilno je. 5e se ureditev tega vprašanja odloži do novega šolskega zakona in da se rešuje to vprašanje 12ključno s stališča interesov narodne prosvete iti kulture. Na pravo stališce se je v tem oziru postavil dr. Radojevič. ki je v svoj na5rt šolskega zakona postavil slede5e določbe: Z ozirom na uspešno napredovanje osnovnega pouka in narodne prosvete se kraljevina razdeli na prosvetne oblasti. Koliko prosvetnih oblastl je potrebno in katere upravne enote obsegajo, določa ministrski svet na predlog ministra prosvete, z ozirom na terenske instvarne prosvetne razmere. Ni potrebno.da se prosvetne oblasti zlagajo s samoupravnimi p o1 i t i 5 n i m i o b 1 a s t m i. Minister prosvete razdeIjuje na podlagi predloga prosvetnega inšpektorja (šefa prosv. dir.) in z ozirom, na terenske in druge razmere šole v šol-l ske okraje ter določa sedeže šolskih nadzornikov. Vsaka prosvetna oblast ima svoj oblastni šolski odbor. Predsednik oblastnega šols-kega odbora je prosvetni inšpektor (šef prosvetne direkcije). Edino pravilno sta.lišče je. da se de- finitivno reši to vprašanje šele s šolskim zakonom, dotlej je pa dolžnost vseh naših okrajnih društev. da ob vsakern poizkusu združitve prosvetne uprave s politično odločno protestiramo na vseh merodajnih mestih, ne samo lokalno, temveč tudi V Beogradu. Slu5aj splitskega velikega župana nam je dovolj jasen opomin. da to moramo storiti in sicer, da inoramo v 5imširšem obsegu in čimglasneje storiti!