Poštnina plačana v gotovini. ŠTEV. 6. GlasHo »Nabavljalne zadruge uslužbencev drž. železnic v Sloveniji*1 v Ljubljani V H Izhaja vsakega prvega v mesecu. = Naročnina letno za nečlane Din 18‘—. = Posamezna številko stane Din 1-50. = Dopisi in reklamacije naj se pošiljajo na upravni odbor N. Z. U. D. Ž. Ljubljana VB. B B _____ _________. Zadružništvo in razvoj gospodarstva Zadružništvo je edina gospodarska organizacija, ki črpa vso svojo moč iz idealne ljubezni do bližnjega. Samo v zadruž-nišvu se spajata najbolje zapovedi dela in ljubezni. Ni prav nikako čudo, da si je pridobilo zadružništvo zaupanje zlasti med gospodarsko šibkejšimi in zatiranimi sloji. V borbi za svoj obstoj išče človek vedno novih potov in sredstev in izrablja v svoj prid vse mogoče naravne dobrine in sile. V tej borbi sta človeku sila in potreba prvi in najboljši vzgojiteljici, ki ustvarjata v njem voljo in veselje do dela. Ako se ozremo v razvoj kulture in gospodarstva v preteklosti, nam kaže jako zanimivo sliko. Od prvotnega divjega lovca, ki je ubijal zveri, da se je z njih mesom hranil in oblačil, od poljedelca, ki je s primitivnim orodjem obdeloval svojo zemljo, od trgovca, ki je prevažal svoje blago na ladjah, ki so jih gonili v verige prikljenjeni sužnji, od arhitekta, ki je postavljal veličastne piramide, do danes, ko opravljajo težko fizično delo umetno uprežene naravne sile, se je razvil moderni človek, ki kljub vsem epohalnim iznajdbam in pridobitvam greblje in koplje brez miru in pokoja. Vedno se razvijajoča kultura ustvarja tudi nove življenjske pogoje in potrebe, tako, da postaja življenje čimdalje bolj komplicirano. Sedaj nastaja vprašanje, ali je bil človek v svojih primitivnih početkih bolj srečen ali manj nesrečen, kakor je danes. To vprašanje pa je v tesni zvezi z vprašanjem: Kako naj si uredi družabni življenjski red, da bo mogoče zagotoviti vsem ljudem zadovoljno življenje. Rešitev tega vprašanja leži edino v izpolnjevanju ljubezni do bližnjega. Žal, da je človeštvo do nastopa dobe, v kateri se bo zrcalila ljubezen napram brezmejnemu* egoizmu v vseh mogočih odsevih, še jako daleč. Kljub temu, da to na splošno še ni mogoče, nas ne sme in ne more splašiti v izpolnjevanju te zapovedi vsaj v enem oziru, kadar se gre za zadružno gospodarstvo. Mi železničarji smo si poleg ostalih ustanov ustvarili jako in na trdni podlagi slonečo zadružno gospodarsko organizacijo. Nimamo danes namena hvaliti in slaviti zadružništva, ker se dobro delo itak samo hvali, namen imamo le pokazati senčne strani, ki so hitrejšemu razvoju zadružništva med železničarji velika ovira. Prva in glavna ovira je nevednost in nepoučenost. Koliko hitreje bi se naše vrste razširile, če ne bi imeli konzervativnih ne-vednežev, ki jim je vsaka nova stvar, vsaka nova ideja, ako takoj ne pokaže in za-garantira vidnih uspehov, največji sovražnik. Koliko dela in truda bo še treba, da izpodkopljemo na krivičnih temeljih ustvarjeno nerazpoloženje proti zadružništvu. Koliko dela in potov bo še treba, da izpodkopljemo predsodke o vzajemni garanciji, ki jo zahteva zadružna trgovina in zadružni zakonski predpisi. Tudi to so izrastki kompliciranosti človeškega dejanja in nehanja, ki jih je ustvarila moderna doba, ker je kultura takorekoč naprodaj in se razvija zopet le tam, kjer vladata bogatstvo in blagostanje. Siromašne vasi se morajo zadovoljiti, da pošiljajo svoje otroke v šolo v 4 do 5 ur oddaljene gospodarsko bolje stoječe vasi. Kjer je bogatstvo in blagostanje doma, tam se človek kulturno dviga; kjer teh pogojev ni, pa propada. Kako pravilno utemeljuje zadružništvo svoj program z geslom potom gospodarske osamosvojitve k kulturi in svobodi. Tudi mi železničarji, kot poseben stan, se hočemo gospodarsko vzgojiti in osamosvojiti, ker le potom gospodarskega prospevanja ustvarimo pogoje in ovržemo naziranje, da sin železničarja ne spada drugam kot k lopati in krampu. Gospodarsko šibak človek ostane večen suženj in objekt brezmejnega izkori- ščanja. Kdor se hoče dvigniti višje, mora pričeti pri gospodarstvu. Ne bo se to zgodilo čez noč. V zadružništvu pa le najdemo garancijo, da se bo nekoč to zgodilo in zato delamo. Nekdo mora pričeti delati. Srbski narod se je osvobodil turškega robstva. Koliko bojevnikov za svobodo je padlo in tekom stoletja zopet zraslo in vendar so Srbi prišli do svoje samostojnosti. Pomagala jim je vera v boljšo bodočnost in neprimerna vzajemnost. Tako tudi nam zadružništvo kaže upanje na zmago in mi v to verujemo. Ta vera je pa naša resnica in naša gonilna sila. Ako smo sposobni in ako bomo v svoji vzajemnosti vztrajni, moramo zmagati. — Oklenimo se zadružništva in njegovih svetih idealov, ako hočemo k cilju, ki se glasi: Z boljšim človekom, k boljši človeški družbi, in z njo k gospodarski svobodi in enakopravnosti. Naprej k cilju Morda je ni organizacije, ki bi ji bil predpisan tako obširen delokrog, kot ga ima zadružništvo in gotovo tudi ni organizacije, ki bi imela tako vsesplošen pomen za človeštvo, kot ga ima ravno zadružništvo. Pri nas je zadružništvo precej obširno razvito, vendar ne more tako vsestransko in z uspehom nastopati, kot bi bilo to želeti, ker mora svoje delo osredotočiti po večini samo na gotove panoge gospodarstva, med tem, ko mora bistveni del svojega programa, izobrazbo in vzgojo radi razmer in ljudij omejevati. Duh časa, v katerem živimo, je vse preveč še prenasičen povojne psihoze, vse preveč so še ukoreninjene medvojne navade in razvade, ki se izražajo v mišljenju in hotenj* sodobnega človeštva, ki je hote in nehote podvržen materijalističnemu pojmovanju v človeški družbi. Pod silo teh razmer je tudi zadružništvo primorano vse svoje delo zasnovali v pravcu, ki v bistvu jemlje v obzir razmere, v katerih živimo in ki jih hoče na najidealnejši način polagoma streti in ustvariti za zadružno misel dostopnejšega človeka. Tudi naša zadruga vrši to veliko misijonsko delo med železničarji, z vsem svojim dejanjem in nehanjem, ker hoče ustvariti železničarski stan gospodarsko in socijalno neodvisnega in svobodnega, ter ga hoče dvigniti na višjo kulturno stopnjo. Trd je oreh, pa vendar zmaguje zadružna misel, za enkrat v trgovsko-gospo-darskem smislu, pa smo prepričani, da zmaga tudi v kulturnem smislu, ako bo vztrajno in dosledno nadaljevalo započeto in zasnovano delo. Čut vzajemnosti in samozavesti prodira v resnici z neodoljivo silo med najširše plasti v železniških vrstah in to je dobro znamenje, znamenje napredka in razmaha. Da bo ta razmah čim popolnejši in uspešen, je dolžnost nas vseh, da delamo propagando za zadružni ustroj narodnega gospodarstva, da bodrimo vse, ki jim je zadružni princip še tuj, da končno vsi železničarji kot en mož nastopijo pot, ki vodi k gotovemu uspehu. Vzajemnost je tista sila, ki bo obrodila dober sad, kakor hitro pridobimo v svoj krog še one, ki še danes žive pod vtisom povojne psihoze. Ne v znamenju materija! ističnega egoizma, marveč v znamenju vzajemnega medsebojnega zaupanja in dela dohitimo gospodarsko svobodo. Nekoliko pojasnila Razširjanje neugodnih in neresničnih vesti o komurkoli je najogabnejši posel, ki se ga mora sramovati vsak pošten in značajen človek. Ako so pa take vesti v zvezi z gotovim in premišljenim namenom, je pa za take razširjevalce sramota. V naši državi se je sploh razpasla grda navada, uničevati svojega nasprotnika z lažnjivimi in tendencijoznimi vestmi. Sicer nekoliko popušča, vendar se še ni izkoreninila. Najžalostnejše pa je, ako se tak sistem boja prenaša tudi na gospodarsko polje. Opljuje in oblati se gotove gospodarske institucije, ne oziraje se na interes splošnosti in samo zato, da taki raz-širjevalci neugodnih in neresničnih vesti, lažje ribarijo v kalnem. Poleg raznih drugih gspodarskih institucij je tudi naša zadruga trn v peti gotovim ljudem, ki pa zaenkrat še ne vemo iz katerih razlogov. Gotovi ljudje so začeli razširjati o naši železničarski gospodarski autonomni * ustanovi različne neresnične vesti, ki jih zaenkrat še ni mogoče izslediti. Kar na lepem so začeli pripovedovati, da je naša Nab. zadruga pred konkurzoni, da ima 1 milijon dinarjev primanjkljaja pri zgradbi lastnega poslopja. To vest potrjuje tudi baje okoliščina, da naša nova zgradba še ni ometana od zunaj, dasi smo že sredi maja in za to, ker ni denarja. Smešno je v resnici pobijati take ne- v resnične vesti, ker pa pravi pregovor, cla je molk tudi priznanje, smo primorani vsem tistimi, ki imajo samo eno željo že od dneva ustanovitve naše zadruge, videti to edino železničarsko gospodarsko institucijo v razvalinah, povedati, da se kruto, kruto varajo. Letošnja naša bilanca je tako ugodno izpadla, da je prejela naša zadruga pismeno priznanje od strani »Saveza Nab. zadrug v Beogradu«. Bilanco smo v svrho informacij vsem članom natisnili nepotvorjeno v našem listu. To menda zadostuje. Gotovi ljudje pa pridejo, računajoč na kratkovidnost in slab spomin naših članov in trdijo ravno nasprotno. Da bo vsem tistim škodoželjnežem zaprlo sapo povemo javno in brez ovinkov, da poslujemo z nezmanjšanim uspehom naprej in da bodo imeli vsi člani zopet pri-ložnst radovati se nad lastnimi uspehi. Glede naše zgradbe pa samo sledeče: Smatramo, da je naša »Nabavljalna zadruga« po vojni edini hišni gospodar v Ljubljani, ki si je zgradil hišo, poravnal vse račune takoj, ko so dospeli — iz lastnih sredstev in brez takozvanega bančnega kredita. Naša nova zgradba je absolutno neobremenjena, v njej leže pa le prihranki in lastnina članov. Ponosni smo, da smo v položaju to zapisati, ponosni tembolj, ker pišemo to v imenu vsega članstva, ki je solastnik te naše dobro razvijajoče se gospodarske institucije. Naša zadruga je poleg tega poklicala v življenje naš dobro razvijajoč se »Hranilni in posojilni zavod« v Ljubljani, zgrajen na zadružni podlagi, ki ga vodi poseben upravni odbor z največjo marljivostjo in požrtvovalnostjo. Naša zadruga je to institucijo podprla v vsakem oziru, ter je bila v stanu ji pomagati tudi z denarno vlogo. Poleg prvotne denarne vloge je v preteklem tednu ponovno vložila Din 50.000.—, da zamore hranilnica izadostiti vsem prošnjikom, ki žele majhnih posojil. Vrhu vsega, je naša zadruga sklenila vložiti 100.000.— Din, ki naj bi se uporabili izključno za pospeševanje stanovanjske gradbene akcije onim železničarjem, ki si žele zgraditi lastni dom. Gotovo je ta svota daleko premajhna, da bi zadovoljila dejanskim potrebam, vendar nekaj je in nekaj bo le zaleglo. 8 tem je naša zadruga pokazala tudi v praksi svoj zvišen program, ki ga dosledno zasleduje od svoje ustanovitve. Kdor toliko dela in toliko stori, ta gotovo ni goden za konkurz in usojeno mu je še dolgo življenje. S tem smo zamašili usta vsem- onim dolgim jezikom, ki s svoje strani nimajo druzega pokazati, kakor da žive oziroma bi radi živeli od nesreč drugih. Eno je gotovo, da od našega poloma ne bodo želi uspeha. Vse člane pa nujno pozivamo, da nam takoj javijo razširjevalce takih neugodnih vesti, kot smo jih uvodoma omenili, ker ako jim že z današnjim člankom nismo zavezali jezikov, jim jih hočemo zavezati na onem mestu, kjer ne poznajo šal in zlobe. Mi gremo naprej na delo, ker v poštenem in vztrajnem gospodarskem delu leži naša bodočnost. Naj živi zadružna gospodarska organizacija! Zakaj plačujemo tovornino? Na razna vprašanja naših članov, zakaj plačuje »Nab. zadruga 25% tovornino, med tem ko »Gospodarska poslovalnica« prevaža živež za svoje konzumente brezplačno, pojasnujemo s sledečim: Novi pravilnik o voznih olajšavah določa dovolj jasno, da morajo plačevati Nab. zadruge« za dovoz živeža od life-ranta, kakor tudi za razvoz živil na progo 25 % tovornino. Zelo nam je žal, da moramo plačevati tovornino, pa se ne da pomagati. Zakaj ne plačuje za razvoz in dovoz živil »Gospodarska poslovalnica« nikake tovornine, to mi vemo. Ker pa naši člani povdarjajo in sprašujejo, da li ne spadamo vsi pod en zakon, odgovarjamo kratko, da ne spadamo vsi pod en zakon. Naša »Nab. zadruga«, je privatna zakonita ustanova in popolna last železničarjev, za katero velja pravilo, da mora imeti svoj odbor, ki se voli na občnem zboru, mora biti prijavljena sodišču, davkariji in za to zadrugo velja tudi pravilnik o voznih ugodnostih. Gospodarska poslovalnica« pa ni ni-kaka zadruga. Vemo samo to, da se je izdajala, za državno ustanovo, kadar je to kazalo, kadar pa to ni kazalo, je bila pa privatna ustanova, v resnici pa niti danes še ne vemo, katera od teh izdaj je pravilna, ali je privatna ali državna ustanova. Katere izjave so bile pravilne, ali vloga privatnega odseka, ali vloga odseka za ishrano? Vemo samo to, da niti »Gospodarska poslovalnica« sama ne ve, katero nazira-nje je pravilno in tudi to vemo, da hoče kljub lastni nejasnosti, postaviti filijalko v Šiški. Naši člani vedno ugibajo in sprašujejo, katera ustanova je boljša ali naša »Zadruga« ali Gospodarska poslovalnica. in hočejo imeti sedaj odločen odgovor, da li jih mi z našo »Nab. zadrugo« ne vlečemo za nos. Nekateri pa sploh nič ne sprašujejo, marveč gredo enostavno nabaviti svoje potrebščine v »Gospodarsko poslovalnico«. Kedo ima sedaj prav? Kakor prodaja železniška uprava premog, tako se peča s prodajo moke, masti, manufakture itd., potom svojega odseka za ishrano, ki se ga imenuje tudi »Gospodarska poslovalnica« direkcije drž. železnic v Ljubljani. Pri prodaji premoga vemo, da ne plača nikake tovornine, čemu bi jo sama sebi plačevala. Premog prodaja z 10% dobičkom. Kar namreč zgubi s prostim prevozom, zasluži z 10% pribitkom. Ker dobi železniška ujpirava premog cenejše kot naša zadruga, ga seveda mi železničarji kupujemo pri njej. Kako pa je s prodajo špecerije in manufakture še ne vemo. Če bo železniška uprava prevažala živež brezplačno in pribijala samo 2—3% za režijo', se bo splačalo kupovati pri njej oziroma pri »Gospodarski poslovalnici«. Če bo pa pribila 10%, kot pri premogu, pa ne bo mogla konkurirati. Danes, ko je še nejasno, ali pribije država 10% ali ničesar — ali pribije samo gotov odstotek za lastno režijo in za rezervo, kakor pri naši zadrugi — je treba pa pomisliti sledeče: Ako bo kedaj rekla država železničarjem, kar ste v »Gospodarski poslovalnici« zbrali — to je Vaše dobro, potem imajo prav oni, ki sedaj tam) kupujejo. Ako bo pa kedaj država rekla železničarjem: — hočem imeti 10% ali ves dobiček, ki ste ga nabrali — imamo prav mi, ki kupujemo v zadrugi, ki je naša last. Mnenja smo: gotovost je gotovost. Kar zbiramo v naši Nab. zadrugi, to je naša last, last članov železničarjev; tu ni nobe- nega dvoma. Kar se pa zbira pod firmo »Gospodarske poslovalnice«, oziroma pod firmo »Odseka za ishrano« direkcije drž. žel. odd. IV. 3. je pa last erarja. Železničarji itak h ima jo vpliva in pravic odločanja. Vsled tega se nami zdi pametno in logično, da Gospodarska poslovalnica ne plačuje nikake tovornine. Če bi jo plačevala, bi bil dobiček za državo koncem leta manjši. Lastnik dohodkov iz prostega prevoza, kakor lastnik dohodkov pri prodaji premoga, živeža in manufakture, ki se prodaja v Gospodarski poslovalnici, je itak eden in isti — erar - država. Kako bi neki izglodalo, če bi kurilnice morale plačevati tovornino za dovoz premoga, ki ga rabijo stroji? To je naše mnenje! Do danes še nismo dobili točnega pojasnila, kdo je pravzaprav »Gospodarska poslovalnica«, tega pojasnila niso dobili niti oni, ki so v javnem časopisju iskali informacije. Odgovarjamo le še to. Pri nas so računi jasni, toliko plačamo tovornine, ostalo je absolutna last članov železničarjev. Pri Gospodarski poslovalnici se pa še danes ne ve, kedo je pravi lastnik dobička. Za železničarje je vseeno, ali mora plačati njih aiprovizacija tovornino, ki znaša 2% od vrednosti blaga, ali mora plačevati njih aprovizacija 2% državni že leznici direktno, kot pribitek za režijo. Denar je denar. Če bi znašal ta pri bitek 10% kot se ga zahteva pri premogu, je pa že bolje plačevati 2% tovornino, kot pa 10% pribitek. Ako sprejmemo' kedaj boljše in še točnejše informacije, jih bomo radevolje priobčili. Sicer smo pa nasprotniki igre tič-miša. Ali smo sovražniki? V zadnjem času se je pričela razvijati polemika v javnem časopisju o »Gospodarski poslovalnici« drž. železnic v Ljubljani, med katerimi zavzema odlično vlogo Trgovski list«, ki skoraj dobesedno citira članek »Ujedinjenega železničarja«, ki stavlja javna vprašanja na merodajne či-nitelje, da povedo jasno in nedvoumno, kaj je pravzaprav »Gospodarska poslovalnica«, kdo zastopa to podjetje na zunaj in kdo je pooblaščen za sklepanje trgovskih pogcdb? Ali ima Gospodarska poslovalnica kot taka sploh aktivno ali pasivno legitimacijo, da toži in da je tožena in po katerih določbah se upravlja to podjetje? Ali more državni uradnik, pod firmo države in na riziko države privatno poslovati? Ali so te nabave državne ali privatne? Ali sme država delati čisti dobiček in povračati ga. Torej sama vprašanja, ki izhajajo iz vrst zainteresiranih železničarjev, ki hočejo jasnosti. Sledil je na ta vprašnja odgovor merodajnih činiteljev, ki pa je tako meglen in izbegajoč, da ni zadovoljil niti železničarjev niti trgovskih krogov, ki iščejo v svojem glasilu jasnosti. Med one, ki smo želeli jasnosti, ki smo hoteli vedeti s kom imamo opravka, smo bili gotovi mi, ki smo bili za nagrado ozmerjani s sovražnikom iz Šiške. Ni pa ostalo samo pri tej označbi, marveč se nam je celo grozilo, da če kmalu ne prenehamo s svojim poslovanjem, se bo postavila podružnica v šiški. Ko nas niti ta grožnja ni spravila iz ravnotežja, se je celo grozilo s podružnicami na Jesenicah in v Novem mestu. Vse to smo prenašali mirno in samozavestno, brez kakega sovraštva, ker smo vedno čakali, da mora biti enkrat konec te ilegalne gonje ilegalne institucije. In zakaj naj bi bili sovražniki podjetja, o katerem premoženju smo prepričani, da je last izmozganih železničarjev. Naša želja in edina želja je bila in je še danes, da se to premoženje obvaruje v korist onih, ki so ga skupaj zbrali in da se prepreči, da bi ga pobasala država. Mar je taka želja sovražnost. Mar se nas smatra za sovražnike radi dejstva, ko smo trdili, da smo mi zadru-garji znali premoženje bivše »Gospodarske poslovalnice« slabega spomina popri-vatiti, med tem, ko smo na lastne oči videli, da se gotovi trmi na ljubo, dela na to, da se privatno premoženje, last železničarjev pri Gospodarski poslovalnici bivše južne železnice, skuša podržaviti. Žalibog, da se bo to skoraj zgodilo. Ne sovražniki podjetja, ampak nasprotniki trmastih ljudi smo bili, ki si niso pustili dopovedati, da bo Gospodarska poslovalnica nedvomno boljše prospevala, če pride enkrat dejansko v last železničarjev z neokrnjenim obratnim kapitalom. * Za nas je stvar v toliko važna in nujna, ker nam končno ne more biti vseeno, ali imamo kot avtonomna in zakonita institucija opravka z enakovrednim zakonitim podjetjem, ali imarnio za konkurenta pol tiča in pol miši, ki bega in izbegava javnosti, bega in izbegava oblastim, hoče pa biti nad nami, kot Damoklejev meč, ne da ima zato kako zakonito osnovo. Sedaj, ko se je začela javna polemika o tem monstrum-vprašanju, imamo toliko zadoščenja, da se vsaj ne. bo več govorilo o sovražnikih v šiški, ampak se bo mogla radi enakopravnosti govoriti o sovražnikih v slovenski javnosti. In ta slovenska zainteresirana javnost zopet ne išče in noče drugega, kar smo iskali in želeli in to je »jasnosti«. Gotovo je pa, da bodo dajali merodajni činitelji slovenski javnosti drugačen odgovor, kakor smo ga bili deležni mi. Ko bo ta odgovor nedvoumno jasen in definitiven, bo postalo tudi za nas znosnejše stanje, ker bomo vsaj vedeli, s kom imamo opravka in s kom ustvarimo tak .gospodarski sporazum, od katerega bodo imeli vsi železničarji brez razlike političnega ali verskega prepričanja, enake koristi. In to je tudi naša edina želja. Tej želji na ljubo nismo gojili sovraštva, ker tudi mi nismo nastali iz sovraštva do železničarjev, niti iz sovraštva do Gospodarske poslovalnice, marveč radi sovražnikov do malega človeka, ki ga tvori po veliki večini železničarski stan. Ako smo pa v svojem delu šli za tem. da skušamo pomagati železničarjem ohraniti in osvojiti premoženje, ki je njih last, potem nismo to delali iz sovraštva do kogarkoli, marveč iz principijelnega zadruž-niškega stališča, ki ga tudi radi porajajočega se komunizma nismo revidirali. Bodočnost bo pokazala, da smo imeli prav, ko smo rotili in povzdigovali svoj glas še ob pravem času napram onim, ki danes ne vedo izhoda iz mučne situacije, kamor jih je zapeljala edino trma v na-sprotstvu do namišljenih sovražnikov iz Šiške. Država bo napravila svoje, slovenski železničar bo pa po krivdi drugih za en udarec bogatejši. Tega pa mi nismo hoteli. Podpirajmo domačo industrijo! Mučno je upravnemu odboru zadruge, kakor tolikim drugim podjetjem: Na sto- tine prošenj prihaja za sprejem v službe. Ženske, pisarniške moči, trg. pomočniki, penzijonisti, delavci itd. In položaj se ne bo zboljšal, v 5. letih bo še več brezposelnih! Naša država je po naravi bogata, ima dovolj rodovitne zemlje, ogromne površine gozdov, ima belega in črnega premoga v izobilju, bogata ležišča rudnikov čakajo, da dvigne kdo pokopani zaklad. Ni velike razlike med površino naše države iirmed sosedno Italijo. Pa živi tam 40 milijonov ljudi!! In so korajžni, eks-panzivni. Pri nas manjka kapitala, domačega ni, tujega se država boji, da ne pride še v večjo gospodarsko in politično odvisnost. Kako se nabira kapital? 'Kamen do kamna, dinar do dinarja. Ako nam je na tem, da se dvigne gospodarsko življenje doma, da se najde zaposlenja za naše otroke doma, moramo podpirati domača gospodarska podjetja. Kar se nabere v njih kapitala, ostane doma in se porabi za ustanavljanje novih podjetij, za zaposlitev novih ljudi. Tu bi morali postopati po šovinističnem madžarskem vzgledu, ali po fašistov-sko. Pojesti in porabiti po možnosti le to, kar pridela domači kapital doma. Koliko uvažamo tujega olja in imamo doma izborno olivno olje in izborno bučno olje. Koliko milijonov odnese v tujino Franck« ali Trbveljska, medtem, ko se bore podjetja kot Kolinska tovarna ciko-rije« za svojo eksistenco in za eksistenco tam nastavljenega osobja! Riž, ki raste v južni Srbiji je izboren, da se primerjati najboljšemu rižu »Carolina« — pa nimajo denarja, da bi ga bolje izdelali, v svojem primitivnem stanju pa ne najde dobrega kupca. Zadrugarji, segajte po proizvodih domače industrije in kapitala. Kupujte n. pr. peklenički premog mesto trboveljskega, kolinsko cikorijo mesto frankove, domače bučno ali olivno olje mesto tujega (laškega), domače platno mesto italijanskega itd. Pri iskanju in ustvarjanju eksistenc glejmo v prvi vrsti na naše otroke in zato veljaj načelo: Podpirajmo domače delavce in brezposelne, potem šele tujce. Zadružni razmah V delu na zadružnem polju ne vidimo samo svojih lastnih uspehov, marveč se istočasno veselimo uspehov naših posest-rin, članic Saveza Nab. zadrug v Beogradu, ker vidimo v dobrem prospevanju zadružne trgovine v državi, trajno garancijo za gospodarsko osamosvojitev vseh, ki žive od pridnosti svojih rok in uma. Poleg precejšnjega števila Nabavljal-nih zadrug v državi, gotovo prednjači »Na-bavljalna zadruga« drž. uslužbencev v Mariboru, kar dokazuje, da so v Sloveniji dani vsi pogoji za smotreno in agilno zadružno delo in da je v Sloveniji zadružni pokret našel polno razumevanje med prizadetimi, ki se niso ustrašili niti truda niti žrtev, da polože svoj obulus na polju zadružne trgovine. Zadrugarji v Mariboru spadajo gotovo med one neustrašene borce ;za zadružne ideale, ki so žalibog danes še med javnimi nameščenci zelo redko vsejani. Iz malih, skoro primitivnih razmer v času, ko je bilo treba šele vršiti živo propagando za zadružno misel, se je povzpela omenjena zadruga do danes do take višine, ki je gotovo zavidanja vredna. Po par letih neumornega varčevanja si je kupila lastno hišo, ki jo je preuredila v pravi’ zadružni trgovski dom, opremljen s tehničnimi pripomočki tako, da bo zadostoval za desetletja vsem stavljenim trgovskim zahtevam. Poleg lepo opremljene trgovine s krasnimi izložbenimi okni, ima tudi velike in zračne prostore za skladišča iri pisarne, ki so medsebojno zvezani z električnim dvigalom, ki se dviga iz kletnih prostorov do prvega nadstropja in na katerem je mogoče dvigati tovore vseh vrst brzo in brezhibno, kakor to zahteva moderna trgovina. Iz malega števila trgovskih predmetov, ki so se prodajali ob nje nastanku, se peča danes s trgovanjem vseh neobhodnih življenjskih predmetov, od moke do oblek in obutve. Tak uspeh je pač mogoč samo le tam, kjer je čas in potreba našla prave voditelje. In Maribor jih je gotovo našel. Pod spretnim in nadvse agilnim vodstvom predsednika sod. svetnika dr. Vidoviča, ki mu stoji ob strani zmožen in priden upravni odbor, so pričeli orati trdo zadružno ledino in odstranjevati osat, da so z vzgojnim delom in s pravim trgovskim zadružnim smislom ustvarili podjetje, na katerega je lahko ponosen slehrni drž. uradnik, ki ga je usoda zanesla službovat na našo najsevernejšo postojanko. Ta ponos preveva tudi nas, in le veseli smo, da imamo priložnost pisati o napredku zadružništva na slovenskih tleh. katerega se oklepa slovenski javni nameščenec. Mariborskim tovarišem k velikemu uspehu le čestitamo ter želimo, da bo njih pridnost in vztrajnost za vzgled vsem, ki slovenskemu zadružništvu obračajo hrbet in ki so mnenja, da je rob srečnejši od gospodarsko svobodnega in neodvisnega javnega nameščenca. Račun o moki V zadnjem času prihaja precej pritožb, češ, da smo v zadrugi z moko predragi. Tudi na občnem zboru je nek delegat utemeljeval naziranje, češ, da ne sme biti moka dražja od pšenice kot 1.25. Danes stane pšenica v Banatu Din 3.30, tedaj bi po njegovem računu moka ne smela biti dražja kot Din 4.55 za kg. To pa ne odgovarja. V Banatu je bila moka po Din 4.60 za kg, ko je stala pšenica še Din 3.—. Danes stane Banatu moka Din 5.—. Kako pa mi računamo? Pšenica stane danes Prevoz stane pro kg Mletev stane pro kg Razpršitev 1 % Zavarovalnina in davki Din 3.30 za kg Din 0.10 za kg Din 0.175 za kg Din 0.033 za kg Din 0.022 za kg Skupaj Din 3.630 za kg Iz pšenice dobimo: 42% bele moke a kg Din 4.80 = 2016 30% krušne moke a kg Din 4.20 = 1260 3% krmilne moke a kg Din 1.60 = 48 21% otrobov Din 1.40 = 294 2% primesi (grahor) Din 0.70 = 14 2% razpršitve 100% 3632 Tam jedo črn kruh, ker je bolj izdaten, bolj redilen in ima za nje večjo praktično vrednost. Beli kruli je za oči, za bogato Slovenijo. I za Slovenijo je v Banatu bela moka razmeroma po ceni, po črni ne sprašuje. To smo napisali v informacijo onim, ki ne vedo, kako se računajo mlevski izdelki, in onim, ki so dobili napačne informacije. Ker koncem koncev ni vse eno, od kje se dobi informacije, ker kdor je zadružništvu nenaklonjen, bo dal le slabe informacije. Če pa kdo trdi, da je od pšenice do moke dovolj le Din 1.25 za kritje izdatkov, potem vprašajte dotičnika, zakaj tudi sam tako ne prodaja. S tem smo pa povedali vse! Bilanca železničarskega hranilnega in posojilnega zavoda v Ljubljani, r. z. z o. z. Toliko nas stane moka. Užitnine plačamo 6 para od kg, računati se mora obraba vreč 3 para od kg. Tedaj stane lastna cena: za belo moko Din 4.90 za kg za krušno moko Din 4.30 za kg za krmilno moko Din 1.66 za kg za otrobe Din 1.44 za kg za grahor Din 0.75 za kg Prodajna cena je tedaj še: 5% režijski stroški; 5% nameravano povračilo; 1% za posmrtnine; 2% za rezervni in ostale fonde, tedaj skupaj 13% bruto zaslužka ali 14% pribitka. Potem bi mogla biti prodajna cena za belo moko najmanje krušno moko najmanje krmilno moko najmanje otrobe Din 5.58 za kg Din 4.90 za kg Din 1.89 za kg Din 1.60 za kg S temi cenami se mora danes računati, kdor je kupil danes pšenico. V resnici se danes dobi moka nule-rica v Banatu po Din 4.80 za kg. Zakaj? Razlika med ceno v nulerici in krušno moko v Banatu ni Din 1.30 marveč 60—80 para. Krušne moke se v Banatu ne more dobiti, med tem ko bela moka zaostaja. Zakaj? Bosna pa tudi sam. Banat zna danes ceniti, kaj je krušna in kaj bela moka, kaj pomeni črn kruh in kaj beli kruh. S ponosom smo v predzadnji številki »Zadrugarja< predložili našemu članstvu in vlagateljem, kakor tudi nečlanom in nevlagateljem prvi letni zaključek našega zavoda. Članomi in vlagateljem naj je zaključek v zadoščenje, ker se je njih zaupanje v polni meri izpolnilo, ostalim pa, ki so stali ob strani, ravnodušni, oma lovažujoči ali celo nasprotni mladi zadrugi, naj bode glasen opomin, kako je treba misliti in delati sebi in splošnosti v korist. Številke govore! Te ne prenesejo m-kakih fraz, nikake demagogije. Železničarji! Odprite oči, da vidite, kej in v čem je vaš spas! Železničarji, mislite s svojo glavo in spoznajte, da je v današnjih razmerah, vaše edino zatočišče samopomoč — samopomoč na zadružni, nepolitični, gospodarski podlagi. K letnemu zaključku par besed. Ustanovni občni zbor železničarskega hranilnega in posojilnega zavoda se je vršil dne 18. februarja 1926 in je pristopilo v prvem mesecu 13 članov, ki so plačali po večini svoje deleže po 100 dinarjev v mesečnih obrokih po 20 dinarjev. Vlagateljev je bilo v istem času 90, ki seveda niso prinesli v zavod težkih tisočakov (kje jih naj železničar dobi), nego so se hranilne vloge stekale v blagajno v malih mesečnih obrokih. V mesecu aprilu je imel zavod likvidnega denarja kakih 5000 dinarjev, s katerimi je lahko razpolagal in začel z izdavanjem posojil. Število članov in vlagateljev je rastlo stalno od meseca do meseca, tako da je bilo ob koncu leta 170 članov in 262 vlagateljev in to brez vsake agitacije. Vsa pisarniška in blagajniška dela so opravljali člani načelstva sami, brez tuje pomoči. Da je bilo to delo ogromno, si vsakdo lahko predstavlja, ki ima le nekoliko upogleda v poslovanje kakega denarnega zavoda. Kakor je iz bilance razvidno je bilo koncem leta vplačano na deležih 14.970 dinarjev. Med letom je bilo vsega skupaj vloženih 275.661.14 Din in od tega zopet dvignjenih 54.370.45 Din, tako da je ob zaključku leta še 221.290.96 Din hranilnih vlog. Izposodilo se je 293.650 Din in vrnilo 57.570.50 Din, ter znaša stanje posojil ob zaključku leta 236.079.50 Din. V rezervni fond se je nabralo med letom 1.720 Din, h kateremu pribijemo ob prestopu v novo poslovno dobo čisti dobiček iz leta 1926 v višini 3.663.77 Din, tako, da zapo-čnemo leto 1927 z rezervnim fondom 5.383.77 Din. Kdo se ne veseli nad tolikim uspehom po komaj 9 mesečnem delovanju zavoda, ko ni imel ob svojem početku niti pare razpoložljive gotovine. Kak bode šele uspeh v drugem letu njegovega delovanja, ko ima zavod že ob početku leta četrt milijona dinarjev kapitala, s katerim lahko razpolaga. Ob zaključku ne sme pozabiti naša zadruga svoje posestrime — Nabavljalne zadruge uslužbencev drž. železnic, ki je v pravem razumevanju zadružne misli krepko podpirala našo mlado, nastajajočo zadrugo in ji nudila ob vsaki priliki moralno in dejansko pomoč. Železničarji tu, železničarji tam — tovarištvo v službi in izven službe, pomoč ne samo v besedah, temveč tudi v dejanjih. Zato sklepamo s pozivom: Železničarji, oklenite se teh dveh Naših, resnično samo Naših zadrug! Zadružni vestnik Razpošiljanje živil na progo. Prvi mesec je bilo glede razpošiljanja živil precej zmešnjave. Člani niso čitali naše okrožnice, ali niso verjeli, pa so pošiljali svoje zaboje po-samiezno, kot preje. Kjer se člani zjedinijo in pošljejo vsi svoje zaboje in naročila naenkrat, pa naj bo to v času termina ali preje, tam je delo lahko in se tovorni list in tovornina 2 do 3 Din na člana ne občuti. Tovornino plača itak zadruga sama. Kako vzorno je organizirana štajerska proga, Celje—Dravograd! In kako težko je spraviti skupaj ljudi po nekaterih postajah. Prosimo naše zaupnike in g. postaje-načelnike, ali tovariše v tovornih skladi- šcih, da opozore člane, da naročajo in pošiljajo zaboje skupno. Naročanje drv in premoga: Vse člane nujno pozivamo, da naročajo premog in drva le v času od 1. do 20. v mesecu. Ker le taka naročila je mogoče izvršiti do prihodnjega prvega. Vsa naročila, ki se izvrše po tem času, povzročajo težkoče zadrugi in članstvu, ker trpi red in točna postrežba. Ako bo red pri članih, bo enak red vladal i v zadružni trgovini. Naročavanje premoga. Svetujemo članom, da si nabavijo premog za zimo že poleti, julija do septembra. Za časa jesenskega prometa moramo čakati po 4—6 tednov, ker trboveljska prem. družba ima takrat naročil čez glavo, in ne dobi dovolj vagonov na razpolago. Železničarji imajo dovoljen brezplačen prevoz za 5000 kg kuriva. (Upamo, da se bo interpretiralo, beseda kurivo drvo tudi za premog). — Naj se spravijo po dva, trije, in naroči vsak po 5000 kg, ali pa si to razdeli na dvakrat. Svetujemo članom, da si naroče premog iz Peklenice, žel. postaja Mursko Središče. — Premog je za Din 20.— cenejši kot trboveljski, in za domačo porabo povečini boljši od trboveljskega. Kalorij ima nekoliko manj, ne da toliko gorkote, ima pa sledeče prednosti: 1. Ne pušča nobene žlindre; 2. pušča samo 6—10% drobnega pepela, ki pada sproti v pepelnik; 8. premog se preje in rajše vname; 4. med tem premogom se ne najde kamenja, katerega je včasih v trboveljskem v izobilju; 5. Pekleniški premog se dobiva v velikih kosih, ki ostanejo celi tudi po večmesečnem ležanju, medtem ko razpada trboveljski v tem času že v drobne kosce, in preostane nazadnje po par 100 kg prahu (vpliv vsebujočega žvepla). — 6. Pekleniški premog gori dobro tudi v 'štedilniku, ki ne vleče dobro, med tem ko rabi trboveljski večji prepih. Gorkota gre pri večjem prepihu skozi dimnik v zrak, kjer gori ogenj bolj mirno, pa ostane v štedilniku. 7. Pekleniški premog je cenejši, dobil bi se poleti po 240 Din franko nakladalna postaja, plačilni pogoji bolj ugodni kot pri trboveljski. 8. Lastnik podjetja je domačin, in ne tujec, kot pri T. P. D. Želimo, da si železničarji sami organizirajo dobavo premoga, pride cenejše, kot če posreduje zadruga, ki ima pri tem režijske stroške, ki jih mora naravno pribiti k nakupni ceni. Kdor pa bima denarja, da bi (takoj plačal, lahko naroči pri zadrugi, najbolje na ta način, da nam že izroči seznam posameznih naročnikov, obenem s prošnjo za uputnico za prost prevoz. Tu plača zadruga premog sama in odplačujejo člani premog zadrugi v mesečnih obrokih. TER3IINI Veljavni od 1. aprila 1927 dalje. Nakupovanje proti naknadnemu odplačilu: L Za mesto Ljubljano z ljubljansko okolico: od 1. do 9. v mesecu. 2. Za Gorenjske proge vštevši kamniško progo: od 10. do 14. v mesecu. 8. Za Dolenjske proge: od 15. do 17. v mesecu. 4. Za Štajerske proge: od 18. do 19. v mesecu. 5. Za zamudnike: od 20. do 21. v mesecu. Člani, ki kupujejo proti gotovini celi mesec brez omejitve. Člane nujno pozivamo, da se točno drže goraj označenih nakupovalnih terminov. Za vsako ceno je preprečiti naval v trgovini posebno okrog prvega v mesecu, ker se gnetejo te dni člani iz vseh prog. Pri navalu trpi redna solidna in točna postrežba. Da se izbegne raznim v naglici napravljenim nedostatkom in kasnejšim pritožbam, velja edina beseda »Držite se nakupovalnih terminov«. Upoštevajte! Kdor noče piti ricinovo olje, naj pije laško olje mesto domačega. Tako bi rekli Madžari ali Nemci. Nekaj je na tem. Mi uvažamo velike množine tujega olja (takozvano namizno olje, laško olje) na to, kar raste pri nas doma, pa pozabimo. Podpiramo tujce, posebno naše sosede, ne podpiramo pa domačinov. — V Nabavljalni zadrugi prodajamo dobro olivno olje po 24 Din, bučno olje celo po 15 Din za liter. Naši člani pa kupujejo skoro samo tuje olje. Zakaj? To vedo Štajerci; bučno olje je mnogo bolj izdatno; kdo-r se nanj navadi, se mtu priljubi okus, in ne bo maral več drugega olja. Kako to, da uživajo mesta kot Gradec, samo bučno olje? Začeti se mora, poskusi se, navadi se. Ker se ga rabi manj in ker je cenejše, si prihrani družina v poletnih mesecih 10—20 Din mesečno samo pri olju, če vzame bučnega mesto laškega! Za bučno olje smo dobili jamstvo, da je pristno, nepomešano z lanenim. Podpirajmo domačo industrijo, da ne bo treba kedaj res piti ricinovo olje! Vsem članom. Razpasla se je grda navada, da nekateri člani reklamirajo nedostatke za prejeta živila po eden, dva ali celo tri mesece po prejetju. Ker se Nab. zadruga na take reklamacije absolutno ne more ozirati, naznanjamo, da se bodo v bodoče upoštevale samo one reklamacije, ki bodo uposlane ali osebno izročene najkasneje osem dni po prejetju nakupljenih živil. Upravni odbor. LISTNICA UPRAVE. Na vse pritožbe, da nekateri člani ne dobivajo našega lista, odgovarjamo, da so tega dotičniki po večini sami krivi, ker nam ne naznanijo takoj spremembo svojega bivališča ali pa nam pošljejo nejasne in nerazločne naslove. Ako pa vzlic temu lista ne dobivajo, leži pa krivda na pošti oziroma na poštnih selih. Vsako neprijemanje lista reklamirajte v prvi vrsti na svoji pošti, obenem pa takoj javite upravi potom dopisnice nedo-statek in ne čakajte par mesecev. Izvoljene zaupnike prosimo, da tudi v tem oziru skrbe in pouče članstvo. Pri redu moramo sodelovati prav vsi. Uprava. LISTNICA UREDNIŠTVA. Vse dopisovanja zmožne člane prosimo za sodelovanje. Članki, vesti, predlogi, nasveti, se ra-devolje sprejemajo in uporabljajo, četudi niso slovnično dovršeni. Take članke in dopise uredništvo samo predela. Izogibati pa se je brezpogojno člankov politične in osebne vsebine, ker tako pisani članki gredo v uredniški koš. Kdor hoče, da ne bo pisal za koš, naj take stvari odloži v političnem časopisju. Program našega lista je le gospodarsko zadružno vzgojnega in informativnega značaja. Uredništvo se hoče strogo držati tega programa, ker hoče z vzgojnim delom iz vseh članov ustvariti eno dušo in eno telo, da kot taka enota uspešneje nastopamo proti izžemalcem povojne dobe. Uredništvo. Cenik živil mesec Junij lO‘i'7 Mlevski izdelki. Moka pecivna o gg kg 5 50 Moka mehka „ 540 Moka krušna „ 4 20 Moka ajdova 7*80 Moka ržena „ 5 — Moka koruzna 2-60 Moka krmilna „ ■ I SO Zdrob pšenični „ 6'- Zdrob koruzni » 3-— Otrobi pšenični „. P70 Otrobi koruzni „ 1-20 Testenine. Makaroni dolgi jajčni kg 1P20 Makaroni domači „ 9 60 Polži jajčni „ 1F20 Polži domači „ 9-60 Rezanci domači široki „ 960 Špageti domači „ 9-60 Fidelini domači „ 960 Šubiotti in bleki kg 960 Zvezdice za juho „ 9 60 Zrnje. Riž I. vrste kg 8 50 Riž II. vrste „ 7- Koruza v zrnu „ 220 Kaša prosena „ 5-50 Ješprenj domači „ 5-- Ješprenček za juho „ 8- Fižol koks „ 5- Fižol nizki „ 2*60 Leča „ 550 Grah Sladkor. Sladkor v kockah kg 16 — Sladkor sipa „ 14-40 Sladkorčki (bomboni) „ 25 — Sladkor v prahu „ 1650 Kava Kava Portorico kg 64 — Kava surova I. vrste „ 50- Kava surova II. vrste „ 44-- Kava žgana „ 56- Kavne primesi. Kava Kneipp kg 1450 Kava žitna „ 8-— Kava vidrova „ 13 — Kava družinska ff Kava figova „ 24- Kava Enrilo škatla 16 — Kava Enrilo kg 24 — Cikorija Franck » 20 — Cikorija kolinska » 19 — Drugi predmeti. Mast domača kg 25 — » v dozah po 10 kg doza 270 — Mast v dozah po 5 kg >f 135"— Čajno maslo kg 52’— Kuhano maslo ff 44'— Sol debela kg 3 — Sol drobna kg 3-50 Čaj v dozah doza 12, 24 Čaj v zavitkih zavit. 3, 6, Čaj v zavitkih tt 7,15 Kakao na kg kg 38 — Kakao v zavitkih zavit. —■— Paradižniki a V2 kg doza 10 — Paradižniki a 14 ff 5 — Marmelada kg 20 — Čokolada a !4 r' tabl. 12 — Čokolada a Vi" » 450 Čokolada a V211 ff 2 50 Čokolada z lešniki ff 3 — Čokolada Napolitanke kom. —•50 Rožičeva moka kg 7 — Delikatese. Slanina prekajena debela » 25 — Slanina papricirana ff 26-— Salame ogerske ff 100 — Salame krakovske ff 38 — Salame navadne ff 18 — Kranjske klobase i kom. 5-— Prekajeno meso I. kg 28 — Šunke Praške ff 33 — Krače ff 14 — Svinjski parklji, glava ff 10 — Svinjski parklji brez kosti kg 16 — Sardine velike škatle 11 — Sardine srednje ff 950 Sardine male ff 6 — Med cvetlični I. kg 24 — Med cvetlični II. n —•— Sir pol ementalski I. ff 44 — Sir pol ementalski II. n 38 — Sir trapistovski n 26 — Maggi velike steki. 22-— Maggi srednje ff 14 — Maggi male n 9 — Maggi na drobno dkg P50 Juhan velike steki. 12 — Juhan srednje ff —•— Juhan male ff 6 — Juhan na drobno dkg RIO Gorčica (ženf) kozarec 9-— Keksi v zavitkih a 1 kg zavitek 6, 5, Reberca z Špeh. kg 24 — Reberca » 24 — Sir Permazan ff 96-— Pekmes (Povidl) ff —•— Polenovka suha kg 24-— Sir Chalet komad 350 Salama letna kg 32-— Salama Veromeška ff 80 — Salama Planiška ff 60'— Sadje. Češplje suhe bosanske kg 9 — Češplje suhe domače ff —'— Hruške suhe domače ff 6 — Orehi celi ff 12-40 Rožiči ff 6 50 Fige v vencih ff 12, 7 Mandelni dalmat. ff 54 — Rozine fine ff 38 — Grozdiči - Vamperli ff 18 — Čebula ff 4 50 Česen ff 12 — Limone komad 1, 0'75 Pomaranče P Tekočine. Kis dvojno močan liter 4'— Olje namizno fino ff 18 50 Olje namizno bučno liter 15 — Olje olivno ff 24-— Konjak a T/10 1 in 0.35 1 steki. 60, 30 Rum a Ve 1 » 36 — Rum ff —•— Žganje borovničar a V2 1 ff 26‘—" Žganje hrušovec a V2 1 ff 24-— Tropinovec a V2 1 ff 24 — Brinjevec a V2 1 ff 24 — Slivovka a V2 1 » 24 — Malinovec a 1 ff 18 — Mineralna voda a IV2 1 ff 6 — Vino dalmat. čmo lit. 9 — Vino dalmat. črno a 7/io 1 dezert steki. 18 — Vino dalmat. belo lit. ir— Vino dalmat. belo a 7/io 1 dezert steki. 20 — Dišave. Poper cel in zmlet, veliki zavitek 3 — Poper cel in zmlet, mali ff 1-50 Cimet cel in mlet veliki n 3 — Cimet cel in mlet mali ff P50 Klinčki (žbice) ff 250 Dišave cele in mlete vel. 1» 250 Dišave cele in mlete mal. ff 1 50 Lavorjevo zrnje (lorber) ff 2-50 Janež ff 2-50 Kumna ff 250 Muškatovi orehi komad 0-70 Vanilija v šibkah » 2 — Vaniljni sladkor za v. 0-60 Žefran ff 080 Paprika mleta velik n 3 — Paprika mleta, mali ff 1-50 Pecilni prašek ff 1 — Limonadni prašek ff 0’80 Potrebščine za perilo. Milo Schicht kg 1560 Milo Zlatorog n 14-20 Milo terpentinovo ff 1620 Milo Gazela ff 13-40 Milo železničarsko Milo toaletno »Apolo« Milo toaletno »Elida« Milo toaletno »Speick« Milo toaletno viola Soda za pranje Plavilo Boraks Pralni prašek Belin Škrob rižev v zavitku Škrob rižev :»Tri« soda Milo za britje Potrebščine za čevlje. Rujava krema Krema Jadran Krema Lux Krema Fox Krema Proja Mast vazelina Mast Jelka vel. Mast Jelka mala Borsin za podplate Krtače za blato Krtače za mazati Krtače za svetliti Čistilo belo Vrvice za čevlje dolge Vrvice za čevlje kratke Druge potrebščine. Kalodont za zobe Krtače za zobe Krtače za obleke Krtače za ribati Omela za parkete Omela velika Omela mala Metle rižove vel. Metle rižove male Jelka čistilo za parkete Jelka čistilo za parkete Sidol (čistilo) Smirkov papir Tepači veliki Tepači srednji Tepači mali Sveče velike Sveče velike Sveče male Sveče male Vžigalice Vžigalice Zobotrebci Črnilo Svinčniki Svinčniki tintni Peresniki Mera metrska Slame za predsobe Muholovci 14'— Manufaktura. Pletenine in galanterija. komad T— Pravo domače platno m 52, 41 Nogavice ženske par 14—40 ff T— Platno domače^ za rjuhe „ 27, 35 50 Nogavice ženske volnene „ 20—24 6'— Platno Wassertuch za rjuhe „ 30 50 Nogavice moške „ 9-25 4 — Platno belo gold. Gatte za Nogavice možke volnene 17— 1 80 rjuhe „ 38, 44, 48 Nogavice dolge otroške „ 8-17 zavitek 2-50 Platno za nahrbtnike „ 54'- Nogavice kratke otroške „ 10-20 250 Kotonina rjava „ 10,11,12,26-50 Srajce možke 5'— Barvani tisk „ 11—19 Sukanec (cvirn) beli in » 6 — Koton „ 14-19 črn štev. 10-16 v aljček 5‘— 5-— Platno modro za prepasn. „ 16-20 Sukanec (cvirn) št. 20-80 „ 375 » 4 50 Klot črni „ 36, 42, 52 Sukanec (cvirn) št. 40-50 „ 3-— doza 4’50 Klot barvani „ 30- Igle varnostne duc. 1 50 —•— Ruš m 12, 16 Šivanke 1-50 —•— Obrisače Frotir kom. 25’— Traki črni in beli m 0"50 komad 4'— Platno trdo za krojače Elastika za naramnice kom. 1, 0*75 Y> P50 »Elastik« m 13, 18 Elastika ozka m 125, 1 '50 }f 12 — Dežni plašči kom. 240, 380,480 Elastika za podveze „ 350 škatla 270 Inlet za perje roza modri Ženske Reform hlače črne kom. 19, 21 par 2 — 1 '50 šir. 100 cm m 16-27-50 Prtički barv. 60/6o „ 18 — „ V50, 1-25 Cvirnato za ženske obleke „ 20,21-50,28,30 Pavolca D. M. C. rdeča, valjček 2"— Rips za ženske obleke „ 18, 18 50 modra Krepi * 14-50-16-50 » D. M. C., bela „ 150 tuba 8‘- - • Serž črni, rujav voln. „ 35, 56-70 kom. 12, 8 Moleskin za žepe „ 22—28 Obutev. 18 — Kanafas „ 12- Čevlji možki boks par 220'— 4 — Platno za zastore 100 cm „ 21-32 Čevlji možki kovani „ 210 — Jt 30 — Platno belo „ 15, 16-50 Čevlji otroški 14 — Stenske preproge kom. 60, 90 Čevlji ženski visoki boks „ 220 — • Posteljne garniture garn. MU, Ibl), 850 Čevlji ženski nizki boks „ 170 — 11 — Molin zelen za srajce m 14 — Sandali veliki • „ 100—110 >> 9 — Flanela zelena za srajce „ H- Sandali srednji „ 80—90 steki. 24'— Gradi za žimnice „ 48, 44 Sandali mali „ 40—60 13 — Barhent modri in beli „ 17, 19 Copate tuba 4 80, 5 50 Barhent za obleke „ 20- pola T50 Barhent za perilo „ 19- Kuhinjska posoda. kom. 18 — Tiskanine za damske 13'— obleke „ 19- Lonci emajlirani 8'— Sukno in štofi za moške od 95 Kastrole emailir. paket 8'50 obleke „ do 285 Ponve emailir. po velikosti kom. 1 '50 Podlaga za obleke „ 25, 27-50, 30 Zajemalke emajlirane paket 8'50 Platno belo „ 15, 16 50 Pokrivače kom. 1'— Panama drap beli „ 17 50, 18 paket 10 — Svila surova „ 28‘- Razno. skati. T— Podlaga za plašče „ 55, 60 Ribe morske sveže, vsak zvezek 050 Volneno blago za četrtek, petek steki. 3 — damske obleke „ no — Kruh dnevno svež kg 4'- kom. 1'20 Volneo blago rips 3'— za damske obleke „ 85-- 150 Crepp de Chine „ 140- Izdajatelj: »Nabavljalna zadruga uslužbencev 7'— Mizni prti in servijete kom. 76, 60 državnih železnic v Sloveniji«. komad 18 — Mizni prsti barvani m 42, 53 Glavni in odgovorni urednik Fr. Rupnik. 1'— Mizni prti damast „ 60- Tisk tiskarne Makso Hrovatin v Ljubljani.