CELJE, 25. JANUARJA 1979 - ŠTEVILKA 3 - LETO XXXIII - CENA 5 DIN
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO,
SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
Če kdaj, potem je letos za zimske počitnice vreme postreglo s
snegom, ki pa se te dni v dolinah že začenja topiti. Nekaj članov našega
uredništva je bela opojnost zvabila na smučišča, zato smo preostali
nekoliko nasankali. Upamo, da bodo prišli polni vtisov in prinesli tudi
kakšno zanimivost?!
Kot smo obljubili, v tej številki objavljamo prvi kupon za izlet kmečkih
žena, ki ga letos še sedmič organiziramo okoli Dneva žena. Apeliramo
na solidarnost. Gredo naj tiste, ki še niso bile z nami na morju.
DSLOVNi mmvoff ausm koihunistov
v gosteh pri štorskih železarjih, točneje, v prostorih Mlinarjevega Janeza na Teharjih poteka že več dni delovno
dogovarjanje celjskih komunistov, sekretarjev osnovnih organizacij za delo v letošnjem letu na osnovi ocene stanja
lanskega leta. Odločneje delovanje osnovnih organizacij v tozdih in krajevnih skupnostih, trdnejša povezava z delegatsko
bazo, dosledno spremljanje vseh pomembnih družbenoekonomskih dogodkov v občini, so poglavitna izhodišča za vse
nadaljnje naloge komunistov v prihodnjem obdobju. Posnetek prikazuje enega od mnogih sestankov sekretarjev OO ZK
celjske občine, ki sta jih vodila Stane Seničar in Slavko Sotlar. Foto- Drago M d   d
Stran.
LAŠKI KOMUNISTI O KULTURNI
POLITIKI
stran 6
V CELJU SPET PUSTNE NORČIJE
stran 9 wM
ODTUJILA JE 290 TISOČ 1
DINARJEV
stran 10
USODNI ČASI ZA CELJSKO
GLASBENO SOLO fl|
stran J2/13 H
OBISKALI SMO PODSREDO
stran 16
»LESNINA« ODPRLA NOVO
VELETRGOVINO
v pozdra v prazniku bo
8. februarja premiera
filma »trenutek«
Novembra lani smo v Celju na TDF 78 videli sme-
tano lanske jugoslovanske filmske proizvodnje. Odziv
občinstva je bil izvrsten, saj je filme TDF gledalo okoli
35.000 gledalcev. V celi lanski filmski proizvodnji pa
obstoja vsaj še en film, ki ga je res treba videti in za
katerega lahko rečemo, kako škoda je, da se ni pojavil
v Celju že med TDF. Gre za film Trenutek, ki je le za
nekaj mesecev zamudil festival jugoslovanskega igra-
nega filma v Puli. To je izvrsten, pretresljiv film iz
vojnih dni, ki ga je posnel preizkušeni režiser Zivojin
Jankovič, med drugimi znanimi domačimi igralskimi
imeni pa najdemo v tem filmu tudi Bato Zivojinoviča
in Radka Poliča.
Ker je film izjemno kakovosten, zanimiv, se je orga-
nizacijski odbor TDF odločil, da bo s svečano pre-
miero tega filma že v februarju odprl TDF 79. S tem
občinstvo ne bo prikrajšano, saj film Trenutek zanje
mnogo zanimanja v domačih kinematografih. Da pa bo
slovesnost še pomembnejša, bomo v Celju s svečano
premiero filma Trenutek počastili slovenski kulturni
praznik. Na svečani premieri, ki bo pod pokrovi-
teljstvom Gradisa Celje, se bo občinstvu predstavila
tudi ekipa ustvarjalcev filma - režiser Zivojin Janko-
vič ter igralca Bata Živojinovič in Radko Polič.     gg
nov prodajni center
V torek dopoldne so v Levcu odprli nov prodajni center
Lesnine iz Ljubljane, ki brez dvoma po svo'jem obsegu in
založenosti predstavlja na tem področju pomembno prido-
bitev na celjskem območju. Otvoritve so se udeležili številni
predstavniki občin celjskega območja, o tem, zakaj so se
odločili za gradnjo v Levcu ter nadaljnih načrtih pa je govo-
ril glavni direktor Lesnine Marjan Planine. V imenu občine
2alec, na katerem prostoru stoji nov objekt, je govoril pred-
sednik Izvršnega sveta občine Jože Jan, ki je tudi izročil
spominsko darilo Jakiju, ki je avtor zelo uspele zunanje
fasade novega centra. Spregovoril je tudi predsednik sveta
krajevne skupnosti Petrovče Rado Rotar in omenil velik
pomen tega objekta za njihovo krajevno skupnost, ki je bila
Po tej plati doslej z redkimi izjemami zelo skromna.
Otvoritev objekta, ki ga bo vodil Jože Zdovc, je opravil
Ivan Lipovšek, delavec, ki je najdlje zaposlen v Lesnini
celjski enoti. T. VRABL
DRUŽBENI SVETI V CELJU
PRECEJ ZNANEGA ZA DELO
Ustanovili naj bi jih deset
Družbeni sveti niso nado-
mestilo za samoupravne in
delegatske organe, niso tudi
zamaški slabega in neučin-
kovitega dogovarjanja in
odločanja v samoupravnem
sistemu, prav tako pa niso
in ne smejo biti nekakšni
vzporedni organi ali telesa,
ki v bistvu samo podvajajo
ali množijo poti za brezplo-
dno in ponavljajoče se raz-
pravljanje. Potemtakem ni
težak odgovor, kakšno me-
sto, vlogo in naloge bodo
namenili družbenim sve-
tom v celjski občini. O tem
vprašanju so v Celju že dva-
krat razpravljali na seji
sveta za družbenopolitični
sistem pri OK SZDL, stali-
šča glede družbenih svetov
in njihove vloge pri nadalj-
njem podružbljanju samo-
upravnega in delegatskega
odločanja pa je sprejel tudi
komite OK ZKS Celje.
Na pobudo frontne OK
SZDL bodo v gradivu za jav-
no razpravo predlagali, naj
bi v Celju ustanovili nasled-
nje družbene svete:
• družbeni svet za vpraša-
nja delovanja in razvoja poli-
tičnega sistema (pri OK
SZDL Celje)
• družbeni svet za druž-
benoekonomska vprašanja
in razvoj (občinski svet)
• družbeni svet za plani-
ranje in urbanizem (občinski
svet)
• družbeni svet za proble-
matiko in razvoj usmerjene-
ga izobraževanja (občinski
svet)
• družbeni svet za varstvo
okolja (pri OK SZDL Celje)
• družbeni svet za vpraša-
nja znanstveno-raziskoval-
nega in razvojnega dela (ob-
činski svet)
• družbeni svet za proble-
matiko nagrajevanja po delu
in delitve dohodka (pri ob-
činskem sindikalnem svetu)'.
To pomeni, da v celjski ob-
čini predlagajo ustanovitev
družbenih svetov za družbe-
nopolitično skupnost (občin-
ski sveti) in pri družbenopo-
litičnih organizacijah. Poleg
tega pa naj bi družbene svete
ustanovili še pri upravnih or-
ganih občinske skupščine,
in sicer:
• družbeni svet za vpraša-
nja davčne politike,
• družbeni svet za vpraša-
nja delovanja inšpekcijskih
služb in
• družbeni svet za notra-
njo upravo.
Družbene svete namerava-
jo v celjski občini ustanoviti
še pri nekaterih delovnih or-
ganizacijah: pri Razvojnem
centru, pri Cinkarni (že de-
la), pri Golovcu in pri EMO.
Katera vsebinska izhodi-
šča naglašajo v celjski občini
pri ustanavljanju družbenih
svetov?
Družbeni sveti niso organi
odločanja, pač pa z interdis-
ciplinarno strokovnopolitič-
no in demokratično razpra-
vo, povezovanjem in usklaje-
vanjem različnih stališč, po-
gledov in predlogov o te-
meljnih vprašanjih življenja
in razvoja v občini omogoča-
jo kakovostnejše in učinko-
vitejše odločanje samou-
pravnih in delegatskih orga-
nov. V družbenem svetu bo-
do delegati  strokovnih in
znanstveno-raziskovalnih
organizacij, strokovnih dru-
štev, razvojnih organizacij,
družbenopolitičnih organi-
zacij, interesnih skupnosti in
vseh tistih, ki bodo kvalifici-
rano, z znanjem in z obliko-
vanimi političnimi stališči
lahko pomagali postaviti
osnove za najboljše odloči-
tve v delegatskih skupšči-
nah in v samoupravnih orga-
nih. Srečevali se bodo zna-
nost, stroka, politika, oblast
in samouprava v enakoprav-
ni izmenjavi mnenj in sta-
lišč. V celjski občini, na pri-
mer, ugotavljajo precejšnjo
odsotnost strokovnih orga-
nizacij, združenj in društev v
delegatskem in samouprav-
nem sistemu. Tudi v delu
družbenopolitičnih organi-
zacij so s stališči in predlogi
premalo navzoče znanstvene
in razvojne organizacije.
Družbeni sveti ne bodo le iz-
polnili vrzeli v rnedseboj-
nem obveščanju, v soočanju
mnenj in stališč različnih no-
silcev in izvajalcev posamez-
nih družbenih in razvojnih
nalog, pač pa bodo zagotovili
ustvarjalno kresanje mnenj
o posameznih vprašanjih in
končno strokovnopolitično
poenotenje. Tako zasnovana
stališča družbenega sveta
bodo v močno oporo dele-
gatskim in samoupravnim
organom.
Osnovna usmeritev v delo-
vanju družbenih svetov je to-
rej znana. Čeprav bodo dolo-
čene razlike v opredelitvi
konkretnih nalog družbene-
ga sveta za občino, pri druž-
benopolitičnih organizaci-
jah, pri delovnih organizaci-
jah ali upravnih organih. V
celjski občini opozarjajo na
racionalnost pri ustanavlja-
nju družbenih svetov, na de-
legatsko sestavo in zamenj-
Ijivost delegatov ter na veli-
ko vlogo znanosti in stroke v
delovanju družbenih svetov.
Obenem so v dosedanji raz-
pravi dorekli, zakaj predla-
gajo ustanovitev družbenega
sveta za usmerjeno izobraže-
vanje in za znanstvenorazi-
skovalno ter razvojno delo.
Obe ti dve področji, pravijo v
Celju, predstavljata ogrodje
nadaljnje preosnove in rasti
družbenega, gospodarskega,
samoupravnega in politične-
ga življenja v občini.
J, V,
2. stran - NOVI TEDNIK
Št. 3 - 25. januarja 1979
VOLILNE KONFERENCE SZDL V KONJIŠKI OBČINI
DOBRA OCENA UČINKOVITOSTI
Uspešno predvsem zaradi dobrih priprav
Konjiška občinska orga-
nizacija SZDL je dobro za-
stavila vse priprave na svo-
je volitve. Tako so v vsebin-
skem smislu poudarili
predvsem lastno oceno
učinkovitosti in uresniče-
vanje delegatskega sistema.
Pa tudi kadrovske in orga-
nizacijsko-tehnične pripra-
ve so bile temeljito začr-
tane.
Vsebinsko težišče konji-
ških volitev v SZDL pa je
zajemalo in še zajema, kajti
prav v tem tednu se volitve-
ne konference v občini zak-
ljučujejo, samoupravno or-
ganiziranost krajevnih skup-
nosti. Obravnavali so nove
statute, ki so poudarili vpra-
šanja SLO in družbene sa-
mozaščite in jih utemeljila
povsem na novo. V bodoče
bodo imeli skupno v občini
šest skupščin krajevnih
skupnosti, prej pa so bile
štiri.
Sedaj žee tretji referen-
dumski program v občini,
namenjen razvoju krajevnih
skupnosti) je prav tako v sre-
dišču pozornosti, še posebno
njegovo uresničevanje na
posameznih območjih.
Zanimivo je, da so Konji-
čani posebej ocenili vlogo in
delovanje družbenih organi-
zacij in društev, saj bo prav
SZDL na eni izmed prihod-
njih zasedanj občinske skup-
ščine, verjetno že v februar-
ju, glavni poročevalec o tej
tematiki. Posebna sekcija
pri SZDL bo pripravila tudi
ustrezno  gradivo  z  oceno
problemov s tega področja
izražanja mnogih interesov
delovnih ljudi in občanov. K
vsebinskemu vidiku seda-
njih volilnih konferenc ko-
njiške SZDL pa štejemo lah-
ko še vprašanji o usklajenem
delovanju družbenopolitič-
nih organizacij po posamez-
nih območjih in, logično, o
aktivnosti posameznih orga-
nov pri krajevnih organizaci-
jah SZDL. Razumljivo, da so
bili pretehtani tudi vsi pro-
grami razvoja krajevnih
skupnosti in na teh volilnih
konferencah praktično dobi-
li politično frontno potrdi-
tev.
Do sedaj so v konjiški ob-
čini oblikovali 50 vaških od-
borov SZDL, kadrovske pri-
prave pa so bile povsod us-
klajene z vsemi družbenopo-
litičnimi organizacijami, s
krajevno skupnostjo in dele-
gacijami. Med najuspešnejše
konference teh vaških odbo-
rov štejejo tiste, ki so bile na
vitanjskem območju.
Čeprav ocena volilnih kon-
ferenc SZDL v konjiški ob-
čini še ni dokončna, pa ven-
dar je možno že sedaj reči, da
so krajevni odbori SZDL
pristopili k delu zelo resno in
temeljito pripravljeni, zato
uspehi niso mogli izostati.
Tu in tam so pogrešali več
razprav o uveljavljanju in
»poteh in stranpoteh« delo-
vanja delegatskega sistema,
še vedno slabo obveščenost,
ki bi lahko po mnenju mno-
gih razprav občanov bila
boljša, če bi bili tudi zbori
občanov pogostejši. Prav go-
tovo bo obveščanje občanov
bolj neposredno in s tem
boljše, če bodo dobro zažive-
li prav vaški odbori in odbori
v soseskah, ulicah, posamez-
nih zaselkih.
Še glavne letošnje delov-
ne in akcijske usmeritve ko-
njiške frontne organizacije!
• delegatski sistem in izo-
braževanje delegatov
• usklajevanje progra-
mov KS in spremljanje ure-
sničevanja referendumskega
programa
• obveščanje občanov o
družbenopolitičnih akcijah
• organiziranje frontne
vloge SZDL v vaških zasel-
kih, soseskah, ulicah in po-
dobno.
MITJA UMNIK
VOLILNE KONFERENCE SZDL V LAŠKI OBČINI
UPORNA KOMUNALA
Selitev Icadrovsiie zagate iz Lašicega v Radeče
v laški občini so do srede
opravili volilne konference
v desetih od trinajstih kra-
jevnih skupnosti. Krajevna
vodstva SZDL so se konsti-
tuirala v naslednjih krajev-
nih skupnostih: Marijagra-
dec, Sedraž, Rimske Topli-
ce, Rečica, Svibno, Jagnje-
nica, Jurklošter, Vrhovo,
Breze in v Laškem.
Osnova značilnost za vse
opravljene seje krajevnih
konferenc je, da so se pov-
sod organizirali po vaških in
uličnih odborih in s tem za-
gotovili obravnavo proble-
mov, nalog in načrtov nepo-
sredno v družbeni bazi. V
največji krajevni organizaci-
ji, v Laškem, so v decembru
in januarju z uspehom pre-
magali nekatere težave, ki so
se kazale še v začetku de-
cembra. Bile so predvsem
kadrovske narave, čeravno
zato ni bilo objektivnega
opravičila, saj je to središče,
ki ima na voljo največ spo-
sobnega kadra. Novo krajev-
no konferenco SZDL v La-
škem odlikuje zdaj široka ra-
zvejanost v bazi, v vodstvu
samem pa se ta razvejanost
odraža v organizaciji števil-
nih odborov in komisij, ki so
zajele problematiko velike
krajevne skupnosti daleč čez
nekdaj izključno komunalne
probleme.
Najbrž je kadrovski pro-
blem v nekaterih manjših
krajevnih skupnostih vzrok,
da so tudi tokrat izbili na dan
predvsem komunalni pro-
blemi, ki bi morali biti pred-
vsem predmet svetov krajev-
nih skupnosti. Ce pa ob tem
upoštevamo, da so v manjših
krajevnih skupnostih v ra-
zličnih organih samouprav-
nega in političnega življenja
navadno eni in isti ljudje, je
prodor te problematike ra-
zumljiv, čeravno ne opravič-
ljiv.
V nekaterih krajevnih
skupnostih, predvsem manj-
ših, so se organizirali tako,
da konferenco SZDL sestav-
ljajo vsi člani organizacije, v
nekaterih večjih krajevnih
skupnostih pa so se organizi-
rali na delegatskem princi-
pu. Povsod so v izvršne sve-
te krajevnih organizacij
SZDL vključili tudi delegate
iz sindikalnih organizacij in
društev, ki v krajevnih skup-
nostih delujejo, oziroma
vključujejo veliko število za-
poslenih.
V Rimskih Toplicah je raz-
prava v začetku krenila v
smeri obravnavanja komu-
nalnih problemov, potem pa
so razpravo razširili tudi na
druga področja, predvsem
na delo društev.
V Vrhovem so,prav tako
analizirali delo društev. Nji-
hovi komunalni načrti pa se
križajo s predvideno gradnjo
hidroelektrarne, zato so skle-
nili posvetiti tem vpraša-
njem poseben politični pou-
darek. V tej krajevni skup-
nosti bodo letos gostili tudi
občinski praznik.
Prvotno pereče kadrovsko
vprašanje se je iz Laškega
preselilo v Radeče. Tu bodo
kljub dobrim pripravam na
volivno konferenco, kljub
uspelim krajevnim in va-
škim sestankom krajevno
konferenco opravili šele ko-
nec meseca. Zapletlo se je
namreč okoli vodilnih funk-
cij v krajevni konferenci
SZDL. Toda tudi tej nalogi
bodo v Radečah bržčas kos,
saj gre za eno najuspešnejših
krajevnih organizacij v obči-
ni in za območje, kjer spo-
sobnih in delovnih ljudi ne
manjka.
JURE KRAŠOVF.r.
OBRAZI
dragiša
skakic
»Dobro jutro, takoj
vam bom posredoval po-
datke. Ali pogledam, če je
tu Vinko Orešnik in vam
bo on dal oceno vremena
in stanja na naših cestah ?
Ne? Prav. Potem pa kar
začniva. Bistrica. -18,
Podplat -17, Radmirje
-14...«
Spoznala sva se pred
štirinajstimi, morda ne-
kaj več dnevi. Vsako ju-
tro pokličem Cestno po-
djetje Celje, tozd vzdrže-
vanje cest in poprašam o
stanju na naših cestah pa
vremenu, temperatu-
rah ... Najprej mi je stal-
no dajal podatke Vinko
Orešnik, zdaj, v zadnjih
dneh, to dela Dragiša
Skakič, ki že od četrtega
leta svojega življenja živi
v Celju. »Saj veste, kako
je to. Oče in mama sta
Srha, oče oficir... Selili
smo se in pristali v Ce-
lju ... Končal sem srednjo
tehnično šolo, sem grad-
beni tehnik, od leta 1973
sem zaposlen v Cestnem
podjetju, to je moje prvo
delovno mesto, vmes sem
bil že na služenju voja-
škega roka...«
Govori o delu, da ga
ima tako kot vsi njegovi
sodelavci v tozdu zlasti
veliko pozimi... zbira in
pripravlja podatke za re-
publiško cestno skup-
nost... opravlja meri-
tve... »vse, kar je treba
delamo, pozimi pa še de-
žuramo« ... lani avgusta
je postal tudi predsednik
konference mladinskih
organizacij v Cestnem po-
djetju, kjer je trenutno
približno okoli sto mla-
dincev... »Težko je, ker
imajo terensko delo,, uk-
varjamo se z vsem, z
vsakdanjimi problemi...
vključujemo se v vse raz-
prave ... delati smo začeli
na športnem področju,
kjer kar precej giblje-
mo... lani smo pripravili
več internih in medinter-
nih tekmovanj... sodelu-
jemo pri priložnostnih
proslavah... ukvarjamo
se z lokalnimi delovnimi
akcijami... tako smo ure-
dili tudi okolico našega
počitniškega naselja na
morju ... delo škriplje,
ker je težko dobiti ljudi
skupaj... delamo pa, de-
lamo. ..«
Najbolj ga pekli to, kei
so mladinci po terenu in
ne morejo izpeljati vseh
akcij, kot si jih zamislijo,
začrtajo, dajo v pro-
gram ... Sicer je pa to ta-
ko večni problem podje-
tij, ki delajo po terenu.
Dragiša Skakič pravi,
da ima pravzaprav malo
prostega časa. Največji
del dneva preživi v delov-
ni organizaciji pa pri
športu, kjer je ni panoge,
da ne bi sodeloval kot
»športnik sindikalist«.
»Saj poznate to, da moraš
sam najprej na čelo, če
hočeš potegniti še ostale
za seboj...«
Prosti čas?. Ga skoraj
ni. No ja, rad bere, poleti
lovi ribe, zbira značke.
»Ce imaste kakšno, mi jo
prosim prinesite!« je bii
odkrit, kot to zna le on.
Govori počasi, vljudno,
preudarno, brez okraskov
s tujkami, preprosto,
vsem razumljivo. Za svo-
ja mlada leta je kar ne-
kam preveč resnoben,
zavzet za delo na delov-
nem mestu in izven nje-
ga. V kolektivu ga cenijo,
vsaj tako so namfoveda-
li. Ni akcije, da ne bi bii
zraven ali da ne bi zanjo
navdušil svojih sovrstni-
kov. Upam, da bova še
dolgo sodelovala in da mi
bo vsako jutro tako kot
njegovi sodelavci posre-
doval podatke o vreme-
nu, cestah, temperaturah
in vsem kar sodi zraven
na širšem celjskem ob-
močju.
TONE VRABL

jaz gospod, ti gospa...
Prišli so časi, ko so mesta in strnjena naselja postala
bolj nevarna kot strme podeželske steze in poti. 2e
nekaj številk zaporedoma poročamo o zlomih, izpahih
in drugih nesrečah, ki jih povzroča zima, ki je vzela
svojo »nalogo« letos zares.
Priletna Celjanka, ki sem jo oni dan srečal poskaku-
joče ob berglji, mi je povedala:
>'V stari Jugoslaviji so v dveh dneh najpozneje oči-
stiU Celje snega. Mobilizirali so »furmane« s konjskimi
vpregami, zaposlili komunalne delavce in nezaposlene
in je šlo. Pred lastno hišo sem si nalomila nogo...
Dobro, jaz imam čas pestovati mavec, toda koliko
delovnih dni gre v nič?!«
Res je Celje dandanes nekajkrat večje od predvoj-
nega. Nezaposlenih najbrž ni, tisti pa ki so, jih nihče ne
bi zdrezal od toplih zapečkov na ulice. Mladinske bri-
gade? V Mariboru so izkoristili tudi to možnost. Konj-
skih vpreg res več ni, je pa zato toliko več kamionov, ki
bi jih za kakšno dopoldne lahko žrtvovali za odvoz
snega. Toda je. Celjska komunala ima počasnega, toda
do pomladi zanesljivega čistilca ulic in cest - sonce. Ko
bo posijalo, bo vseh težav konec.
Imamo občinski odlok o obveznem čiščenju pločni-
kov vzdolž stanovanjskih in poslovnih st^vb. Toda
odlok še ni odmetal niti lopate snega. Papir tega ne
zmore.
Na stanovanjski skupnosti so povedali, da so s čišče-
njem pločnikov pač težave."Nekateri čistijo, nekateri
ne.
Zakaj pristojni organi ne ukrepajo zopet tiste, ki se
odloka ne držijo? Kako neki, saj je že tako težko pre-
pričati stanovalce, da sprejrhejo funkcijo v vodstvu]
hišnih svetov. Ce bi nastopili z drastičnejšimi ukrepi,
bi to pomenilo kadrovski »osip«.
Dneve in dneve stopicajo zaposleni po ledenih kolo-
bitih na svoja delovna mesta - in zamujajo - zaradi j
poledice. Toda v takih delovnih organizacijah rvihče ne |
pride na idejo, da bi organizirali uro udarniškega ČJ^če- j
nja, kar bi bilo zdravo in še veliko izgube delovnega I
časa bi ne bilo, če bi skrajšali »klepete pri kavi«, i
Menda je čisto nemogoča zadeva, da bi kak načelnik
civilne zaščite dvignil na noge svojo posadko in prak-
tično preiskusil intervencijo za odpravljanje posledic
vremenskih nesreč. Sneg sicer nesreča še ni, jo pa
povzroča, če se spremeni v led.
Toda Slovenci smo se sprli z lopato. Jaz gospod, ti
gospa, kdo bo vozil »šajtergo«?, tako poje zabavna
ljudska pesem, pa se nje besedila držimo kot pijanec
plota.
JURE KRASOVEC
DELAVSKA UNIVERZA ŽALEC
DVAKRAT VEČ UR RO
Tudi letos posebna slirb usposabljanju
220 ur delegatske šole bo-
do izvedli letos pri žalski
Delavski univerzi ter več
kot 800 ur nam^ili ostale-
mu družbenopolitičnemu
izobraževanju. K sodelova-
nju bodo pritegnili vse vo-
dje izobraževanja v OZD,
predsednike OOS, sekretar-
je OO ZKS in predsednike
konference SZDL v KS.
Tudi letos bodo pri Delav-
ski univerzi posebno skrb
namenjali družbenopolitič-
nemu usposabljanju delega-
tov in idejnopolitičnemu
usposabljanju članov Zveze
komunistov. Res je, da so
prav temu tudi zadnje leto
posvečali precej pozornosti,
vendar v Žalcu zatrjujejo, da
še vseeno premalo. Sicer pa
številna spoznanja hitro za-
starijo in stara spoznanja je
treba nadomestiti z novimi.
Ob usposabljanju delegatov
in članov ZK bi seveda ne
bilo prav, ko bi pozabili na
izobraževanje članov ZSMS.
Tudi letos bodo posamezno
izobraževalno obliko ocenili
na osnovi zaključnega razgo-
vora in anonimne ankete.
Preteklo leto je bilo leto kon-
gresov, resolucije pa nalaga-
jo zahtevnejše naloge. Druž-
benopolitične organizacije v
združenem delu morajo biti
zainteresirane, da preverjajo
delo posameznikov in bolj
kritično obravnavajo delo
udeležencev, ki so jih kadro-
vale v posamezne oblike. Vo-
dja družbenopolitičnega izo-
braževanja pri žalski Delav-
ski univerzi Anka Krčmar je
povedala, da so se zato dogo-
vorili z občinskimi družbe-
nopolitičnimi organizacija-
mi, da bodo v organizacijo
tovrstnega usposabljanja le-
tos pritegnili vse vodje izo-
braževanja v OZD, predse-
dnike OOS, sekretarje OO
ZKS in predsednike konfe-
rence SZDL v krajevnih
skupnostih. Tri oblike druž-
benopolitičnega usposablja-
nja bodo pripravili tudi le-
tos: delegatsko šolo, idejno-
politično izobraževanje čla-
nov ZK ter ZSMS. Program
delegatske šole je skupen za
delegate občinske skupščine
in SIS. S predavanji in raz-
pravo vred naj bi delegatska
šola trajala najmanj štiride-
set ur. Komunisti se bodo
usposabljali v krajevnih
skupnostih. Poleg tega pro-
grama bodo OO ZKS izvaja-
le še svoj program in to s
predavatelji iz svoje osnovne
organizacije. Mladinska poli-
tična šola bo trajala 35 ur,
omeniti pa velja tudi eno-
dnevne seminarje za funk-
cionarje v ZSMS v OZD, KS,
OS ter za člane komisij pri
občinski konferenci ZKS.
Skupaj bodo letos v Žalcu
izvedli 220 ur delegatske šole
in več kot osemsto ur ostale-
ga družbenopolitičnega izo-
braževanja. To je dvakrat
več kot lansko leto.
JANEZ VEDENIK
SEZNANJANJE Z
SLO V LAŠKI
OBČINI
v laški občini SZDL sku-
paj z odbori za ljudsko
obrambo in družbeno samo-
zaščito organizirajo v teh
dneh razg_ovore in predava-
nja o organiziranosti krajev-
nih skupnosti za SLO. V ve-
čini krajevnih skupnosti so
se odločili za pogovore v va-
ških in uličnih odborih. Ta-
ko bodo problematiko prine-
sli bliže ljudem in zagotovili
čim večjo udeležbo. Doseda-
nji sestanki so bili, kot poro-
čajo, dobro obiskani. Sestan-
ke so vodili člani odborov za
LO in DSZ po krajevnih
skupnostih.
§t. 3 - 25. januarja 1979
NOVI TEDNIK - stran 3
KOMUNISTI OBČINE LAŠKO
O KULTURNI POLITIKI
Ocena stanja in naloge vseh v občinil
Dejstvo je, da v vsej naši
družbeni skupnosti posve-
čamo vedno večjo pozor-
nost kulturi, kot sestavini
dela in življenja vsakega
človeka. Nekateri to počno
bolj načelno, toliko pač, da
trobijo z večino v isti rog,
driigi počno to zavestno, s
spoznanjem, da brez pove-
zave med vsemi ustvarjalci
in tistimi, ki jim je kulturni
program namenjen, ne bo
napredka ne v vsebinskem
in ne materialnem pogledu
v kulturi, ki je resnici na
ljubo, bila vse predolgo
družbeni pastorek. K za-
vestnim sotvorcem kultur-
nega razvoja v svoji občini
sodijo komunisti v Laškem,
ki so na svoji nedavni ob-
činski konferenci ocenili
obstoječe stanje in se dome-
nili, kako v prihodnje.
Poseben kulturni dogodek
je že to, če se avantgardne
sile ukvarjajo s kulturno po-
litiko, saj nas mnogoteri pri-
meri iz ne tako davne prete-
klosti potrjujejo v domnevi,
da so se kulturniki sami
mnogokrat preveč zapirali v
svoje hrame in rekli, da je
kultura pač samo njihova
stvar in se to drugih, naj-
manj pa politikov tiče. Ta
preživeta razmišljanja, oziro-
ma posledice ozkega in neo-
sveščenega gledanja, zdaj
zdravimo v prenekateri obči-
ni. Laško ni nobena izjema.
Spoznali so, da z načelnimi
razpravami ne bodo prišli ni-
kamor. Potrebne so organi-
zacijske, kadrovske in pro-
storske »sanacije« obstoječe-
ga stanja. Do te ugotovitve
niso prišli na pamet, ampak
na podlagi gradiva, ki ga je
vestno in vztrajno pripravlja-
la posebna delovna skupina
pri občinskem komiteju ZK
Laško. Ugotovili so, da do-
bra polovica osnovnih orga-
nizacij ZK v občini sploh ni
seznanjena s kulturno pro-
blematiko (najbrž niso sami
krivi za to), drugo spoznanje
pa je prijetnejše: kar 110 ko-
munistov v občini deluje na
kulturnem področju posre-
dno ali neposredno. Vseka-
kor je treba to dragoceno
vojsko koristneje in učinko-
viteje izkoriščati. Več bo tre-
ba storiti v izobraževanju,
povezavi med šolami in kra-
jevnimi skupnostmi in tozdi.
Vsi še preveč delajo vsak za-
se, tam, kjer seveda sploh
delajo. Samo 7 delovnih or-
ganizacij v občini ima orga-
nizatorje kulturnega življe-
nja, pre aalo je kulturnih
društev v krajevnih skupno-
stih. ZKO nima niti točnih
podatkov o njihovi podobi.
Seje izvršnega odbora in
skupščine kulturne skupno-
sti so več ali manj na robu
sklepčnosti, po drugi strani
pa kulturni delavci niso za-
dovoljni z odstotkom deleža
denarja, ki ostane v občini
po delitvi kulturi namenje-
nega denarja z republiko.
Premalo je ustreznih prosto-
rov, tisti ki pa so, so premalo
ali neustrezno izkoriščeni.
Premalo je delegacij za kul-
turo, zato je delegatska baza
slaba in s tem tudi povezava
z občani. Imajo godbe na pi-
hala, nekaj kampanjskih
dramskih skupin, pevskih
zborov in potem je našteva-
nja konec.
Komunisti so sklenili: da
je treba realno gledati na ob-
stoječi položaj kulturnega
razvoja v občini, nadaljevati
z razpravo o kulturnih potre-
bah občanov v delovnih or-
ganizacijah in krajevnih
skupnostih, konkretizirati
posamezne akcije in pred-
vsem zaostriti reševanje ka-
drovske problematike v ob-
čini. Komunisti podpirajo
pobudo, da bi vsaka krajev-
na skupnost imela svoje kul-
turno društvo- in da morajo
trije večji občinski centri
(Laško, Rimske Toplice in
Radeče) razviti močnejšo
kulturno dejavnost. V delov-
nih organizacijah mora zaži-
veti akcija Človek, delo, kul-
tura tako, da bi vsak kolektiv
sprejel minimalni kulturni
program dela. Sama občin-
ska konferenca ZK vključu-
je v svoj redni program dela
naloge na področju kulture,
komite ZK pa naj letos do
marca ustanovi Aktiv komu-
nistov na področju kulture.
V krajevnih skupnostih, kjer
še ni kulturnega društva, so
osnovne organizacije ZK od-
govorne, da to storijo do
konca letošnjega leta. Ko-
munisti se bodo zavzemali,
da bo v prvem tromesečju
letošnjega leta prišlo do for-
miranja matične knjižnice in
ustanovi sosvet za marksi-
stično-družboslovno litera-
turo. Komunisti v laški obči-
ni bodo vsaj dvakrat letno
razpravljali o izvajanju skle--
pov za razvoj kulturnega živ-
ljenja v občini. Takoj bo tre-
ba pristopiti k novi izdelavi
srednjeročnega načrta in
proučiti možnosti za vključi-
tev potreb kulture v pro-
gram tretjega samoprispev-
ka v občini. Jasno je treba
začrtati kulturni program v
občini in izdelati sistem fi-
nanciranja kulturne dejav-
nosti in ukrepov za dosledno
stabilizacijsko obnašanje.
Med pomembne naloge sodi
tudi podružbljanje kulturne
politike in krepitev delegat-
ske baze, oživitev in ustanav-
ljanje novih kulturnih dru-
štev, vključevanje mladih,
varstvo kulturne dediščine
in sodelovanje s sosednjimi
in pobratenimi občinami.
Nalog ni malo. Vse družbe-
nopolitične sile morajo biti
enotne in dosledne. V izvaja-
nju pa ne preskromne: v raz-
pravi je predstavnica mladih
dejala, da so včasih kaj sami
pripravili, da je le bila pro-
slava, kakršnakoli. To je ne-
varno razmišljanje: proslave,
kakršne poznamo doslej, se
že umikajo boljšim vsebin-
skim in estetskim rešitvam,
če je v okviru starega kon-
cepta pa še kakršnakoli, je
škoda dvojna. To seveda sa-
mo za primer.
DRAGO MEDVED
y CELJU
O SAMO -
PRISPEVKU
Včeraj opoldne je bila
47. seja predsedstva ob-
činske konference SZDL
Celje, kjer so obravnavali
poročilo o izvajanju pro-
grama II. samoprispevka
v celjski občini, ki ga je
podal Tone Rozman. Čla-
ni predsedstva so tudi
razpravljali o aktualnih
vprašanjih razvoja turi-
zma in gostinstva v celj-
ski občini. Poročilo je pri-
pravil Leopold Pere. Ker
gre za dve izredno po-
membni področji družbe-
ne dejavnosti, bomo o
tem v prihodnji številki
obširneje poročali.
šentjurski komunisti o delu
delegacij
Delovanje delegacij v krajevnih
skupnostih, samoupravnih interesnih
skupnostih in v skupščini občine, bo
tema razprave in ocene seje občinske
konference ZKS Šentjur. To je poleg
točke razno tudi edina točka dnevnega
reda seje, ki bo danes popoldne. Brez
dvoma sodi dobro delovanje vseh de-
legacij v občini k bistvenemu delu iz-
polnjevanj načrta družbenega napred-
ka in občini Šentjur nikakor ne more
biti vseeno, kako se razvija in uveljav-
lja delegatska baza. Neposredno odgo-
vornost nosijo brez dvoma tudi komu-
nisti in današnja seja konference bo v
razpravi gotovo razkrila zanimive po-
kazatelje trenutnega stanja. Znano na-
mreč je, da so le redki kraji in redke
posamezne delegacije, ki so uspele v
dosedanjem obdobju uveljaviti ustrez-
ne, predvsem pa iičinkovite metode
dela in v svojo vsebino vnesti zastopa-
nje resničnih interesov svojih samou-
pravnih in delovnih sredin.       D. M.
MLADI V ŽALCU
POMEMRNI USPEHI
Lani so dosegli pomembne premike v vseh pogledih
Mladi v žalski občini so
prav gotovo med najbolj
prizadevnimi v vsej Slove-
niji. O tem govorijo številni
podatki, akcije, uspehi, na-
črti. O njihovem delu smo
že večkrat poročali, tokrat
pa smo dali besedo predse-
dniku OK ZSMS v Žalcu
Otu Žagarju. V prispevku
za Novi tednik piše o delu in
uspehih v tem letu.
Leto 1978 lahko ocenjuje-
mo v OK ZSMS Žalec kot
leto, v katerem smo dosegli
pomembne premike v orga-
nizacijskem in idejnem po-
gledu, same akcijske realiza-
cije pomembnih družbenih
vprašanj, pa tudi vprašanj
same ZSMS. Zastavljene na-
loge so bile vedno nosilec in
usmerjevalec aktivnosti v
vseh sredinah mladinskega
organiziranja. Samo s takš-
nim delom smo dosegli do-
kaj kvaliteten razvoj na po-
dročju organiziranosti mla-
dih v vseh sredinah mladin-
ske organiziranosti, pred-
vsem pa pri pridobivanju
vloge mladih v združenem
delu in krajevnih skupno-
stih. V dosti primerih smo
zastavili naloge tako, da smo
dosegli ali še bomo v kraj-
šem obdobju samoupravne
in politične odgovore najšir-
ših množic mladih organizi-
ranih v ZSMS, o nadaljnjih
usmeritvah in akcijah pri po-
glabljanju samoupravnih so-
cialističnih odnosov in gra-
ditvi samoupravne sociali-
stične družbe, ter samo-
upravnega družbenega siste-
ma na temeljih delegatskih
odnosov. Bistveno so se
spremenili    odnosi    glede
stopnje uveljavljanja intere-
sov mladih v procesu samo-
upravnega demokratičnega
odločanja interesov mladih,
delež mladih pri krepitvi so-
cialistične zavesti in naš
konkreten prispevek k hi-
trejšemu in enakomernejše-
mu razvoju naše DPS.
Naša prizadevanja so bila
usmerjena na področje delo-
vanja OO, odločno smo pre-
prečili vse poskuse sektaš-
tva v vrstah ZSM, saj smo
neposredno odgovorni za
družbenopolitično angažira-
nje in pravilno socialistično
vzgojo in usmerjanje mladih
ljudi, ne pa samo svojeg^
članstva.
Področje političnega delo-
vanja smo in še poskušamo
organizirati tako, da bo zme-
rom aktualno in da bo spod-
bujalo ustvarjalno delovanje
vseh dejavnikov organizira-
nih v ZSM. Posebno pozor-
nost smo posvečali krepitvi
vloge SZDL.
Vloga mladih v ZD pri kre-
pitvi samoupravnih in dele-
gatskih odnosov, še ni takš-
na, da bi lahko govorili o bi-
stvenem kvalitetnem premi-
ku. Mladi so v zadostnem
številu vključeni v vse obli-
ke samoupravnega in dele-
gatskega sistema, vendar še
ne odigravajo povsem zau-
pane vloge. V nekaterih sre-
dinah se na žalost pojavlja-
jo samo kot zagotovilo za
strukturo, ne pa kot delega-
ti in zagovorniki stališč or-
ganizirane mlade avantgar-
de. Za takšno stanje so v naj-
večji meri krivi vodstveni in
vodilni delavci, ker so še ve-
dno kreatorji samoupravno
dogovorjenih stališč. V takš-
nih krogih je mlademu člo-
veku težko prodreti z zdravo
in napredno idejo.
Položaj se bistveno izbolj-
šuje, zato morajo biti naši
pristopi pri reševanju dele-
gatskih in samoupravnih
vprašanj še bolj vsebinski in
trdno zasnovani.
Največja problema sta re-
dno financiranje OO ZSM v
KS in pomanjkanje prosto-
rov. Tudi tu se položaj izbolj-
šuje. V KS Braslovče že celo
leto razpolagajo s praznimi
^prostori stare OS, vendar
mladina niti do danes ni do-
bila prostora, čeprav je bilo o
tem izrečeno veliko besed.
Vse več je mladih, ki se
aktivno vključujejo v vseh
organih, ki vodijo izobraže-
vanje. Samoupravni in druž-
benoekonomski položaj
učenca se izboljšuje, vendar
se še vse prepogosto pojavlja
v samoupravnih odločitvah
strah pred učiteljem.
V naši občini je ena izmed
močnejših gospodarskih pa-
nog kmetijstvo. Zaradi pre-
cejšnjega števila mladih
kmetijskih proizvajalcev de-
lujejo po KS aktivi mladih
zadružnikov, ki v svojih sre-
dinah združujejo mlade iz
kmetijstva.
Z vključitvijo mladih kme-
tov v vse oblike idejnopoli-
tičnega izobraževanja, se že
čuti večja množičnost pri
vključevanju v vse oblike sa-
moupravnega in delegatske-
ga življenja v neki samou-
pravni sredini. To pa je akci-
ja, ki je širšega družbenega
pomena. o^O ŽAGAR
Predsednik OK ZSMS Žalec
SVET IN M t
PIŠE IVAN SENIČAR
3
VRELEC SRDA
IN NAFTE
Kadar zadržana voda podre jez, je
ni mogoče zaustaviti. V Iranu člove-
ška družba vre, in ni mogoče predvi-
deti, kdaj se bo umirila. Iran je dva
tisoč petsto let staro cesarstvo. Vide-
lo je vse: zmage in poraze. Na čem je
zdaj? Še do nedavna je bila to velika
sila ob Perzijskem zalivu. Stisnjen
med Sovjetsko zvezo, azijsko osrčje,
arabske dežele ter s pogodbo o te-
snem sodelovanju z Združenimi drža-
vami Amerike, je bil Iran dovolj po-
memben, da ga je pred meseci - na
poti iz Jugoslavije - obiskal Kua
Kuo-feng, kitajski voditelj. Čeprav je
bilo lani v Iranu že vse narobe.
Iran je črpal svojo pomembnost iz
dveh virov: iz naftnih vrelcev in iz
svoje zemljepisne lege. Mnogi so po-
lagali upe vanj, predvsem pa Ameri-
kanci. Okoli 33 milijonov prebival-
cev pa je mislilo drugače. Izneverili
so se vladarju, šahu Rezi Pahlaviju,
potem ko se je on že prej izneveril
njim. Iran je dobival za svojo nafto
ogromno denarja. Načrpal jo je, pred
nemiri, do 6 milijonov sodčkov na
dan. Šah je dohodke od nafte porabil
takole: velik del je vzel zase in za
svojo številno ter lakomno družino.
drugi del se je spremenil v najmoder-
nejše orožje, saj je bil Iran »policaj«
Perzijskega zaliva, tretji del pa so na-
menili za napredek dežele. In storje-
nega ni bilo malo. Pred desetimi leti
še ni bilo elektrifikacije, zdaj gleda
televizijo 70% prebivalstva. Več kot
polovica od 100.000 študentov je iz
nepismenih družin. Toda zdaj črpajo
le še 250.000 sodčkov nafte na dan,
kar ne zadostuje niti za domače po-
trebe. Tuji kapital in strokovnjaki
beže iz dežele. Iranski dolgovi tujini,
devet milijard dolarjev, so v zraku.
Ker ne črpajo nafte, ne bo dohodka.
Modernizacija dežele brez demo-
kracije, železobetonska birokracija,
zapostavljanje tradicij, zapiranje,
mučenje in ubijanje ljudi ter prikla-
njanje tujim interesom - so opostoši-
li deželo kot vojna. Na tisoče demon-
stracij in na deset tisoče mrtvih. Bo-
gataši bežijo, z denarjem, v tujino.
Med njimi šah. Ob njegovem odhod-
ku ljudstvo vzklika »Smrt!«, čeprav
je bil navajen, da so mu poljubljali
čevlje. Velika lekcija šahu in vsem
tirom, ki še kvarijo današnji čas. To-
da ljudstvo vzklika naprej. Ali ve,
kam gre? Ali pa ga bo zaustavila šele
izčrpanost?
STRMINA
ŠESTEGA VRHA
V preteklih dneh je več predstavni-
kov tujih držav obiskalo Jugoslavijo.
Tako sta bila pri nas Isidoro Mal-
mierce, zunanji minister Kube, in Ali
Abdulselam Triki, sekretar za zuna-
nje zadeve Libije. Na pot se odpravlja
tudi predsednik Tito. Obiskal bo
Irak, Kuvajt in Sirijo. Takšen zuna-
njepolitični »promet« ni za Jugosla-
vijo nič izjemnega. Poseben pa je gre-
nak okus, s katerim živi svet po do-
godkih v Indokini. Ob tem pa se vse
bolj kažejo tudi pričakovanja, kako
bo 86 neuvrščenih dežel še naprej iz-
grajevalo svojo enotnost in kako se
bodo neuvrščeni pripravili na šesto
konferenco na vrhu.
Letos mineva 18 let od prve konfe-
rence neuvrščenih dežel v Beogradu
leta 1961. Takrat se je zbralo 25
držav. Ta začeten vir pa je kmalu
narasel v pravo reko, ki teče vseširje
in globlje. Na drugi konferenci v Kai-
ru leta 1964 je sodelovalo že 47 dežel,
na tretji v Lusaki leta 1970 pa kar 54.
Zatem pa se struga še razširi. Četrta
konferenca v Alžiru zbere predstav-
nike 75 držav, na peti konferenci v
Colombu leta 1976 pa doseže gibanje
neuvrščenih že 86 članic. Samo živ-
ljenjska zainteresiranost za neodvi-
sen obstoj, za razvoj izven blokov, za
mir in demokratično sodelovanje
med narodi, posebno pa za pravičnej-
ši gospodarski sistem v svetu, je
združila tako veliko število tako ra-
zličnih držav.
Poleg uspehov v sodelovanju med
neuvrščenimi je prišlo tudi do spo-
rov. Somalija in Etiopija, Uganda in
Tanzanija, Vietnam in Kampučija so
bile ali pa so še v vojni. Jugoslavija je
vedno zagovarjala stališča, naj vse
dežele, posebno pa še neuvrščene, re-
šujejo svoje spore na miren način in
naj ne dovolijo, da se pri tem vmeša-
jo še tuje sile, ki razširijo, poglobijo
in razvnamejo spor v spopad. Ničesar
ni pomembnejše kot neodvisnost
držav, mir na svetu in sodelovanje
med njimi. To pa so tiste življenjske
vrvi, po katerih se bodo neuvrščeni
povzpeli tudi na svoj šesti vrh.
4. stran - NOVI TEDNIK
Št. 3 - 25. januarja 1979
CELJE
900 NOVIH DELOVNIH MEST
Racionalno pri zaposlovanju administrativnih delavcev
v torek, 30. t. m. se bodo
delegati vseh treh zbo-ov
celjske občinske skupščine
sestali že na svojih desetih
rednih sejah oziroma na
prvih v letošnjem letu. Ča-
ka jih več pomembnih na-
log.
Tokrat prihaja na dnevni
red predlog resolucije o po-
litiki izvajanja družbenega
plana občine v letošnjem le-
tu, torek dokument, ki je ta-
koj po svoji objavi v osnut-
ku doživel veliko novih po-
bud, predlogov in podobno.
Po tej resoluciji naj bi se
realni družbeni proizvod ce-
lotnega gospodarstva letos
povečal za okoli sedem od-
stotkov, tako da bo znašal
približno 6,716.000.000 din
po cenah lanskega leta oziro-
ma okoli 104.000 dinarjev na
prebivalca. Razumljivo je, da
bo tudi letos, kot vselej do-
slej, osnovni nosilec gospo-
darskega razvoja v občini in-
dustrij, katere proizvodnja
bi se naj letos povečala za
okoli osem odstotkov. V tem
letu naj bi se zaposlenost po-
večala za 2,5%, sicer pa naj bi
v občini zaposlili na novih
delovnih mestih okoli 800 do
900 novih delavcev, na iz-
praznjenih in novih delovnih
mestih pa skupaj 1600 delav-
cev. Ce kdaj, se bo zlasti le-
tos morala uveljaviti racio-
nalnost pri zaposlovanju no-
vih delavcev. To velja za vsa
področja združenega dela, še
zlasti pa za administrativna
in režijska opravila. Ne glede
na to je pričakovati, da bosta
kovinsko-predelovalna in-
dustrija in gostinstvo na po-
dročju gospodarstva ter
otroško varstvo, izobraževa-
nje in osnovno zdravstvo za-
poslovali nad predvideno
povprečno stopnjo.
Letošnja resolucija nadalje
predvideva, da bi se naj
izvoz povečal za okoli devet
odstotkov, investicije v
osnovna sredstva za približ-
no deset odstotkov, realni
osebni dohodki pa za dva od-
stotka.
Pri vsem tem gre še za
mnoge kvalitetnejše premi-
ke v proizvodnji in za nene-
hno reševanje problemov
varstva okolja.
Med pomembnimi točka-
mi dnevnega reda bo prav
gotovo tudi poročilo o ure-
sničevanju programa druge-
ga samoprispevka v občini.
Te dni sta namreč minili dve
leti, cdkar so se delovni lju-
dje in občani v celjski občini
odločili za novo in dosti širšo
solidarnostno akcijo. Kljub
nekaterim zamudam, ki so
nastale predvsem zaradi sla-
bih priprav za uresničitev
posameznih točk referen-
dumskega programa, delo
zadovoljivo poteka, oziroma
po predvidenem načrtu. Tu-
di zbiranje sredstev je v skla-
du s predvidenim načrtom,
oziroma celo ugodneje.
In končno bodo delegati
odločali o programu dela ob-
činske skupščine v letoš-
njem letu, o izvoznih priza-
devanjih itd. V predlogu
dnevnega reda je tudi odlok
o pripravi in sprejetju druž-
benega plana občine za ob-
dobje 1981-1985, zatem o ko-
munalnih dejavnostih po-
sebnega družbenega pome-
na, o zazidalnem načrtu
»Sončni park« itd.
M. BOŽIC
MOZIRJE-VELENJE
TESNEJŠE SODELOVANJE
Na gospodarskem in družbenem področju
Sodelovanje med mozir-
sko in velenjsko občino na
gospodarskem in družbe-
nem področju ni od včeraj.
Že doslej je doseglo po-
membne uspehe, vidiki pa
napovedujejo nove rezulta-
te. Začelo se je na pravoso-
dnem, zdravstvenem in go-
spodarskem področju, na-
daljevalo pa zlasti lani na
bančnem in drugih. Po-
membna je bila naložba To-
varne gospodinjske opreme
Gorenje v Nazarju. Z začet-
kom dela Tovarne za proiz-
vodnjo malih gospodinj-
skih aparatov v Nazarju so
zlasti mnogi domačini dobi-
li možnosti za zaposlitev
doma. Sicer pa se v Mozirju
sprašujejo, kako je z reali-
zacijo srednjeročnega načr-
ta razvoja te tovarne, še zla-
sti, ker je v zamudi. Zato
tudi vprašanja: kako je z
novimi naložbami, kako s
predvideno rastjo novih de-
lavcev in podobno.
Nove oblike povezovanja
so nastale tudi v lesni indu-
striji, predvsem s priključi-
tvijo Lesne industrije Nazar-
je velenjskemu Gorenju.
Zdaj ne gre samo za prizade-
vanja in uresničitev po-
membnega programa po fi-
nalizaciji izdelkov lesne in-
dustrije, marveč tudi za čvr-
stejšo uveljavitev dohodkov-
nih odnosov med Gorenjem
in Lesno industrijo. In še ne-
kaj - gre tudi za prizadevanja
po sprejemu samouprav-
nega sporazuma med lesno
industrijo in Gozdnim go-
spodarstvom. To je namreč
enotno gozdno-gospodarsko
območje, v katerem pa mora
priti bolj do izraza predelava
lesa kot pa trgovina. V tem
gre tudi za načrt, da postane
kolektiv Lesne industrije v
Nazarju v resnici nosilec ra-
zvoja lesne industrije na tem
območju, se pravi v mozirski
in velenjski občini.
Precej si v obeh občinah
obetajo od dela Savinjsko-
šaleške veterinarske postaje,
povsem novi pogoji pa so na-
stali tudi na turističnem po-
dročju. Tudi v tem primeru
gre za enotno območje: Sa-
vinjsko in Šaleško, za ob-
močje, ki že sprejema enotne
programe razvoja. Začetek
na tem področju so bile Gol-
te. Pot mora iti zdaj naprej,
tudi v dolino, na področje tu-
rizma in gostinstva v najšir-
šem pomenu besede, tudi na
področje kmečkega turizma,
novih naložb itd.
Kot odprto vprašanje na
gospodarskem področju je
seveda program umetnega
marmorja. Pogoji za to proiz-
vodnjo se odpirajo v indu-
strijski coni na Rečici ob Sa-
vinji.
Očitna so tudi prizadeva-
nja, da naj bi skupno reševa-
nje premnogih gospodarskih
nalog dobilo svoj odmev tu-
di v ustanovitvi medobčin-
ske gospodarske zbornice za
velenjsko in mozirsko obči-
no. Predlog je, da naj bi bil
sedež zbornice v Mozirju.
Skupne naloge pa se kaže-
jo tudi na kmetijskem po-
dročju, zatem v prizadeva-
njih za razširitev PTT omrež-
ja, še zlasti telefonije, nadalje
v poglobitvi stikov na zdrav-
stvenem področju in ne na-
zadnje v delu upravnih orga-
nov. Semkaj sodi tudi sode-
lovanje med inšpekcijskimi
službami, čeprav so že dose-
danji stiki dali dobre rezul-
M. B02IC
veselje v smartnem ob paki
Večina starejših se zime prav nič ne veseli. Toda ravno obratno je pri mladih, ki komaj
čakajo, da se beli sneg spusti do nižin, da pobeli hribe in doline. Zimski šport je eden
najlepših, toda škoda je, da je tako odvisen od snega. Letošnje leto bodo smučarji le prišli
na svoj račun kar na bližnjih pobočjih. Smučišča se lahko lepo uredijo brez strojev za
teptanje snega, toda brez vlečnic ne gre. Mehanizacija je sedaj že tako globoko prodrla, da je
človek ne more nikjer več pogrešati. Prav tako je tudi na smučiščih. Danes smučišče brez
vlečnice ni več zanimivo. Pri nas je nameščenih že kar precej vlečnic, ki so si jih smučarji
izdelali sami. Med temi je vredno omeniti tudi vlečnico v Slatinah pri Letušu, od koder je
tudi posnetek. Marljivi smučarji so si vlečnico pod vodstvom tovariša Travnerja izdelali
sami. Vlečnica je dobro izdelana, posebno pa je važno to, da deluje nemoteno in da dobro
služi svojemu namenu.
BIZJAK JOŽE
goran tanaskovič-
najmlajši obrtnik
Ce človek resno zagra-
bi delo in ima resen in
korekten odnos do solju-
di, potem uspe. Tak je
postal Goran Tanasko-
vič, eden izmed najmlaj-
ših samostojnih obrtni-
kov pri nas. Pomoč Beo-
gradske banke in ugodna
davčna politika v žalski
občini precej prispevata
k razvoju obrtništva,
kjer je danes v občini za-
posleno že okrog tisoč
ljudi.
Ce kje, potem prav v
žalski občini namenjajo
razvoju obrništva precej
pozornosti. O tem dovolj
zgovorno pričajo nekate-
re številke, ki smo jih v
Novem tedniku že večrat
zapisali, ampak že sam
podatek, da dela danes v
privatnem obrtništvu že
več kot tisoč ljudi, dovolj
pove. Za takšen poklic se
odloča vse več mladih, ki
s svojim delom dokazuje-
jo, da se da z resnim de-
lom marsikaj napraviti.
Eden takšnih je tudi Go-
ran Tanaskovič iz Žalca.
Je eden izmed najmlaj-
ših, če ne že najmlajši za-
sebni obrtnik ne le v žal-
ski občini, pač pa na celj-
skem območju. Dvain-
dvajset let jih šele šteje. S
čim se pravzaprav uk-
varja?
»Izdelujem različne
kljuke za vrata, pa poštne
nabiralnike in objemke
za cevi, sicer pa pred-
vsem tisto, po čemer je
povpraševanje na trgu.
Seveda je treba tu in tam
,pogruntat' tudi kakšno
novo stvar ter jo vpeljati
na trg. Sam sem kupcem
ponudil zanimive poštne
nabiralnike in danes je
povpraševanje po njih
takšno, da bi jih lahko de-
lali 24 ur dnevno.«
Potem Goran Tanasko-
vič pripoveduje, zakaj se
je odločil, da odpre obrt-
no delavnico:
»Predno sem šel k voja-
kom, sem delal pri Franju
Verdniku v Grižah in že
takrat sem razmišljal, da
bi tudi jaz odprl kdaj
kakšno podobno delavni-
co. Pri vojakih sem se do-
končno odločil. Nekaj de-
narja sem prihranil, tako
kot večini je tudi meni s
krediti pomagala Beo-
gradska banka in za zače-
tek je bilo dovolj. Strojno
opremo sedaj počasi do-
polnjujem z novimi stroji,
seveda pa mora človek
dobiti zaupanje pri tistih,
s katerimi sodeluje. Da-
nes mi je popolnoma ja-
sno, da si lahko vsakdo
pridobi zaupanje le z de-
lavnostjo in poštenostjo.
Rad bi povedal tudi to, da
je davčna politika v žalski
občini vse pohvale vre-
dna. Prva leta ima vsak
zasebnik vrsto ugodnosti.
Vsega dela seveda ne bi
zmogel sam. Trije delavci
so našli delo pri meni.
Dva sta nekvalificirana,
eden izmed njih pa je izu-
čen v kovinski stroki.
Med sabo se dobro ra-
zumemo, mesečni osebni
dohodki pa so odvisni od
njihove uspešnosti pri de-
lu. Povprečno se vrte
okrog sedem tisočakov.«
Načrti?
»Teh je veliko. Pred-
vsem pa bi rad razširil de-
lavnico, izboljšal delovne
pogoje ter pričel izdelova-
ti nove, za trg zanimive
izdelke.«
JANEZ VEDENIK
ŠENTJUR PRI CELJU
20 LET TOVARNE >TOLO<
320 zaposlenih — 1,5 milijonov parov obutve
Ob. koncu decembra
191958. je bilo ustanovljeno
v Šentjurju obrtno komu-
nalno podjetje, ki je bilo 8.
jan. 1959 registrirano pri
okrožnem gospodarskem
sodišču v Celju. V množici
desetih obrtnih dejavnosti
je bilo tudi čevljarstvo, ki
se je dobri dve leti po usta-
novitvi bavilo še z izdelova-
njem čevljev, potem pa
prjšlo na izdelavo copat.
Prehod iz čevljarstva na iz-
delavo copat je bil v pra-
vem pomenu besede samo-
rastniški. Težave so bile z
delovnimi prostori, stroji,
materialom itd. Živeli so
dobesedno iz rok v usta, kar
so naredili, so prodali in za
izkupiček nabavili mate-
rial, ki so ga zopet takoj
predelali.
Izdelovanje lahke obutve
se je leta 1965 izločilo iz obrt-
no-komunalnega podjetja in
se osamosvojilo. Pionirsko
delo prvega direktorja Milo-
ša Saleja, ki je v eni osebi
združeval več funkcij, je bilo
končano, solidni temelji so
bili postavljeni. Prehod iz
obrtne izdelave copat na in-
dustrijski način izdelave ni
bil lahek. Pomanjkljivi in za-
stareli strojni park je bil prva
ovira, ki so jo premagali pa
tudi prostorsko so se razširili
in sicer v Alposovo halo. Da
so reševali notranje finančne
težave, so člani delovnega
kolektiva dvakrat vpisali no-
tranje posojilo za nabavo
strojev in modernizacijo, kar
v tistih časih ni bilo lahko,
saj so bili osebni dohodki ta-
krat v delovni organizaciji si-
la skromni. Leta 1969. so ku-
pili stavbo, jo adaptirali in s
tem pridobili približno 1000
m^ delovnih površin, s tem
pa je tudi raslo število zapo-
slenih.
Krediti za nerazvita po-
dročja, ki so bili na voljo leta
1972 so TOLO še bolj dvigni-
li. Uredili so skladiščne pro-
store in nabavili moderno
opremo za izdelavo sobnih
natikačev. Istega leta so tudi
ustanovili dislociran obrat v
stari šoli na Planini in tam
zaposlili 30 delavk, seveda so
stavbo ustrezno adaptirali.
Že naslednje leto so pričeli z
gradnjo nove proizvodne ha-
le, katero so odprli februarja
1974. Proizvodnja v tej hali je
stekla na dveh montažnih in
enem šivalnem tekočem tra-
ku. Razumljivo je, da se je
število delavk nenehno dvi-
galo, proizvodni proces pa se
je posodobil in racionaliziral.
Izdelovanje lahke obutve ne
prenese velike režije. Delov-
ni postopek mora biti hiter
in poceni, vanj sme biti vlo-
ženega le malo živega dela,
kar je možno le z modernim
strojnim parkom, izpopol-
njeno tehnologijo in ozko
specializirano delovno silo.
Po upokojitvi zaslužnega
direktorja Saleja 1. 1974, je
prevzel vodstvo tovarne di-
rektor Stane Zupane, ki je
bil zadnji dve leti komercial-
ni direktor v podjetju. Pro-
ces posodabljanja proizvod-
nje se nenehno nadaljuje. L.
1978 so pričeli z gradnjo
skladiščnega prostora, s ka-
terim bodo pridobili novih
1200 m^ koristne površine, s
čimer bodo razbremenili de-
lovne hale, v katere bodo po-
stavili še dva tekoča traka. 30
delavk se za te trakove že
pripravlja.
Ce vemo, da je bilo ob
ustanovitvi podjetja 1. 1958
zaposlenih le 10 ljudi, ki so
ustvarjali le minimalen do-
hodek, je vzpon v prvih de-
setih letih do 1. 1968 izreden.
Zaposlenih je bilo že 82 de-
lavcev, ki so izdelali na leto
322.000 parov raznih copat in
ustvarili 310 milijonov starih
din dohodka. Cez 10 let pa je
bilo zaposlenih že 320 delav-
cev, ki so izdelali 1,5 milijona
parov razne lahke obutve na
leto in ustvarili dohodek v
višini 9 milijard starih din.
Sedanji vodstveni organi
podjetja se nenehno zaveda-
jo, da morajo proizvodnjo
posodabljati, izdelovati za-
htevnejše, estetsko lepe pro-
izvode, ki jih zahteva moda
in trg, s čimer pa so prisiljeni
menjavati strukturo proiz-
vodnje. Menimo, da je izre-
dne važnosti dejstvo, da za-
posluje TOLO skoraj v celoti
žensko delovno silo, ki bi v
slučaju, če TOLO ne bi bilo,
bila brezposelna doma, od-
nosno bi si morala iskati za-
služek v kakem oddaljenem
kraju.
ERNEST RECNIK
3 - 25. januarja 1979
NOVI TEDNIK - stran 5
OBMOČJE
m NA DOBRI POTI
V dveh letih 30 milijonov za naložbe
Celjska temeljna organi-
zacija združenega dela Že-
lezniškega gospodarstva za
Transport, turizem in go-
stinstvo se je v zadnjih letih
več kot uveljavila. Postala
je pomemben dejavnik v tu-
rističnem dogajanju v naj-
širšem pomenu besede. Nje-
no delo ni samo turistično
agencijsko, marveč se kaže
še na drugih področjih.
■ Da, potem, ko smo pre-
magali organizacijske in dru-
ge težave, smo stopili odloč-
no je zelo velika, saj sega od
Dobove do Litije pa skozi Zi-
dani most in Celje vse tja do
Mislinje. Lahko rečem, da je
zlasti minulo leto za nas ob-
dobje pomembne stabilizaci-
je in solidnega starta. O tem
govorijo tudi poslovni rezul-
tati. Četudi zaključnega ra-
čuna še nimamo, vsi pokaza-
telji govorijo, da smo dobro
delali, da smo bili dobri go-
spodarji,« je med drugim
poudaril direktor TOZD, Mi-
lan Gerželj.
Po odcepitvi hotela Atom-
skih toplic ima celjska te-
meljna organizacija TTG tri
poslovne enote. Sicer pa je
lansko leto značilno tudi po
tem, da je kolektiv temeljne
organizacije zaradi dobrega
dela utrdil svojo ekonomsko
moč in si tako omogočil
osnovo za hitrejše reševanje
velikih nalog.
»Predvidevamo, da bomo
letos in prihodnje leto vložili
v nove naložbe in adaptacije
okoli trideset milijonov di-
narjev. Gre za to, da so mno-
ge naše enote potrebne te-
meljitih adaptacij, da delavci
v njih delajo pod težkimi po-
goji itd. In prav lanski rezul-
tati nam omogočajo, da lah-
ko gremo v takšne posege le-
tos in prihodnje leto.«
Moč temeljne organizacije,
ki skrbi za prevoze, turizem
in gostinstvo, je trenutno v
gostinski dejavnosti. To je v
delu tistih restavracij, ki jih
obiskujejo ne samo potniki
na vlaku, kadar se priprav-
ljajo na odhod ali se pripelje-
jo, marveč tudi drugi. Ta de-
javnost se predvsem razvija
v kolodvorskih restavracijah
v Celju in Zidanem mostu.
»Zadnji dve leti pa se moč-
no uveljavljamo tudi na po-
dročju turizma. Zdaj se pri-
pravljamo, da prevzamemo
od železnice komercialno de-
javnost za področje potni-
škega prometa. Sodimo, da
pomeni ta prehod tudi bi-
stveni del v naši aktivnosti
in ne samo povečanje pro-
meta, marveč tudi dohodka.
Trenutno, kot že rečeno, je
teža dejavnosti na gostin-
skem delu. Od skupnega'ob-
sega dela odpadejo kar tri če-
trtine na gostinstvo in le če-
.trtina na drugi dve aktivno-
sti, na turizem in promet.
V zadnjih dveh letih smo
bili orientirani tako, da smo
se v kraju, kjer živimo, aktiv-
no vključevali v vse turistič-
ne tokove, tako od prireditev
in angažiranja ter prodaje tu-
rističnih uslug te regije do
organiziranja izletov za de-
lavce tega območja v doma-
če kraje pa tudi v tujino.«
»Kam bodo namenjena in-
vesticijska sredstva?«
»Pretežni del bo namenjen
celjski kolodvorski restavra-
ciji. V tej poslovni enoti se že
trinajst let ni veliko spreme-
nilo in še zdaj, navzlic neka-
terim posegom, dela v utes-
njenih pogojih. Razen tega
želimo za celjsko območje
urediti turistično-informa-
tivni in prodajni center, ki bi
bil na voljo ne samo potni-
kom, ki prihajajo v Celje,
ampak vsem ljudem. V njem
naj bi ljudje noč in dan, ne-
pretrgoma, dobili vse po-
trebne informacije in vsa po-
sredovanja za usluge, ki jih
iščejo in potrebujejo. Tak
center bomo lahko usta-
novili tudi po rešitvi prostor-
skih vprašanj na celjskem
kolodvoru.
Delno je investicijska de-
javnost namenjena tudi ko-
lodvorski restavraciji Zidani
most, ki je prav tako že zasta-
rela in nefunkcionalna," je
še poudaril Milan Gerželj.
M. BOŽlC
ignoriranje
Nenehno je treba opozarjati na vrednote kulturne dedi-
ščine, ki smo jo prevzeli od prednikov. Pomembni drobni
detajli v starem mestnem jedru so sestavni del celotne po-
dobe našega mesta. Tako kot se bomo mi obnašali do dedi-
ščine, tako se bodo zanamci do naših zapuščin. Zidanškova
ulica spreminja svojo podobo in trudu spomeniškega var-
stva in vseh tistih, ki bi želeli dati ulici avtentično podobo,
niso v prid takšni posegi kot je napisna tabla, pritrjena na
portal, ki ne prenese v svoji likovni čistosti živopisnega
parazita. Sodelujmo in popravljajmo, dokler je še čas.      ,
Foto: D. Medved
V NOVEM
TEDNIKU VSE
O VAŠEM KRAJU
Včasih kakšen manjši »fo-
rumski vidik« slabega me-
dobčinskega sodelovanja
zakrije realnost. In, če je
človek še slabo razpoložen,
saj veste, to je v tistih me-
glenih in od smoga onesna-
ženih dnevih, se mu zdi me-
dobčinsko sodelovanje na
našem celjskem območju
dokaj slabotno...
Pa se zjasni vreme, veter
odpiha slab zrak, pljuča na-
polnimo s svežino mešanice
kisika, dušika in še česa...
Takrat celo nad »komunal-
ci« ne zabavljamo preveč in
vsi smo kar po vrsti "ljudje
dobre volje«. No, kljub tej
literarni razjasnitvi« raz-
položenja, pa nam vendar
mnoga dejstva le povedo,
da so pogovori med občina-
mi oziroma vsaj njihovimi
občinskimi skupščinami
kar pogosta in lepa delovna
navada.
Tako so se na primer
prejšnji teden srečali Konji-
čani s Šmarčani in prav
tehtno razpravljali o skup-
ščinskem delegatskem delo-
vanju, o pripravi gradiv,
delu delegacij, delegatov, o
uresničevanju vloge izvrš-
nih svetov in podobnem. Še
kakšen dan in za mizo bodo
sedli še s Šentjurčani. Ni
kaj! Je pa posnemanja vre-
dno in človeka »z regijsko
mentaliteto« lahko takšni
dogodki samo veselijo.
MITJA UMNIK
ŠENTJUR
MOTEL IN $E KAJ VEC
Tudi rešitev za družbeno prehrano?
Sestavni del splošnega ra-
zvoja šentjurske občine je
brez dvoma tudi gostinsko
turistična dejavnost. Ob-
činsko središče, trg Šentjur,
je bil doslej brez svoje ho-
telske zgradbe in ob nara-
ščajočih potrebah je tudi
takšen objekt postal nuj-
nost. Gostinstvo Merx je
kot edini družbeni pred-
stavnik na področju gostin-
stva v Šentjurju našlo v
tem okviru svoje interese,
pa tudi dolžnosti.
Zato ni naključje, da so
pristopili h gradnji motela,
ki bo stal (temelji že močno
rastejo iz zemlje) ob sedanji
avtobusni postaji v smeri Ce-
lja. Pred tem so bile variante
za obnovo sedanjega Ex-
pressa (Sentjurčani mu pra-
vijo »kavarna«) a po temelji-
tem premisleku je obveljala
novogradnja. Načrte je izde-
lal Projektivni biro Velenje,
izvajalec gradbenih del pa je
celjski Gradiš.
Motel bo prinesel v kraj
več pridobitev. Imel bo 28
dvoposteljnih sob, štiristez-
no avtomatsko kegljišče,
večjo restavracijo, posebno
sobo in kuhinjske kapacitete
bodo tolikšne, da ni pretira-
no reči, da bi to pomenilo
tudi rešitev sicer perečega
problema družbene prehra-
ne v samem Šentjurju. Motel
bo imel tudi vrt s približno
200 sedeži. Ker bo grajen v
sklopu nove poslovno
Upravne zgradbe in nove bla-
govnice, bo pod njegovo
streho tudi kotlarna in gene-
rator za električno energijo
za vse omenjene objekte.
Vsekakor je to velika pri-
dobitev, ne samo za kraj, tu-
di za celotno občino. V Šent-
jurju bo sčasoma zgrajena
obvoznica mimo centra za
priključek na hitro cesto in
neposredna bližina motela je
več kot dobrodošla. Zgrajen
naj bi bil do septembra letos.
DRAGO MEDVED
turistično društvo v
gorici pri slivnici
Šentjurska občina bo kmalu bogatejša za novo turistično j
društvo. V Gorici pri Slivnici so namreč pred kratkim ime-]
novali pripravljalni odbor za ustanovitev turističnega druš-|
tva. Gre za kraj in območje, ki ima izredno lepe pogoje za j
turizem. Gre tudi za uveljavitev Slivniškega jezera, ki jej
imelo že doslej, zlasti po zaslugi članov Ribiške družine^
Voglajna v Storah, velik obisk. Prvi rezultati kažejo, da gre j
za predel, ki lahko postane pomembna turistična točka. V-
tem smislu imajo pripravljen tudi program razvoja in grad-j
njo nekaj pomembnih objektov, od hotela do raznih igrišč in ■
podobno. ]
Razen tega jih čaka precej dela pri ureditvi kraja, v turi-
stični propagandi in še kje.
Za predsednika pripravljalnega odbora so izbrali Ernesta'
Zidanskega. i
MBi
planina: pomembno delo  \
Turistično društvo Planina pri Sevnici je stopilo v novo-
leto s pomembno delovno zmago. S pomočjo Krajevne >
skupnosti in občinske Kulturne skupnosti so se namreč l
lotili obnove prosvetne dvorane in nalogo več kot zadovo-^
Ijivo izpeljali do konca. '
Tako so na novo uredili oder v dvorani, ga opremili z j
zavesami, uredili električno napeljavo in prepleskali celotno-i
dvorano. Prav tako so obnovili in namestili nov ekran za*
kino predstave.
Vsekakor lepa prireditev, pomembna ne samo za člane
turističnega društva, marveč za ves kraj. Ta delovna zmaga,
pa napoveduje tudi oživljeno delo domačega turističnega'
društva. MB
nova oprema - boljši pogoji dela
Na osnovni šoli Bratov Juhart v Šem-
petru deluje Pionirska hranilnica že 6.
leto. Vanjo so vključeni vsi otroci na šoli
- torej 314 varčevalcev. Kot sta povedala
tovarišica Vida Naraks, ki je mentorica
PH na šoli in tovariš ravnatelj, so otroci
zelo pridni varčevalci, zlasti odkar je no-
va oprema, imajo občutek kot da priha-
jajo v »pravo banko« in še bolj pridno
varčujejo, ker so ponosni na svoj koti-
ček. PH posluje po pravilniku za PH, ki
ga je sprejel svet mentorjev pri LB in
potrdil svet varčevalcev. PH na šoli de-
luje po samoupravnem sistemu in ima
tri organe': Zbor varčevalcev, ki je naj-
višji samoupravni organ, svet varčeval-
cev in upravni odbor.
Ob našem obisku smo povprašali
uslužbence PH. kaj sodijo o svojem de-
lu. Predsednica ANDREJA GOLAV-
SEK, ki deluje v PH že 5. leto je poveda-
la: »Poslujemo v redu, ni težav, tovariši-
ca Naraksova nas dobro vodi, organiza-
cija je dobra, imam veselje do tega dela,
tedensko preživimo najmanj 2 uri v
PH.«
Namestnica: Mojca VOH je povedala:
»Delo me veseli; odkar smo dobili novo
opremo, so obiski vlagateljev dosti bolj
pogosti in tudi vloge so večje. Vsi ima-
mo občutek kot da je to prava banka.
Obisk se zaradi nagrad, ki so letos vsak
drugi mesec, ni zmanjšal, še bolj varču-
jemo.
Alenka HUS iz 6. razreda, ki je usluž-
benka šele 14 dni. je povedala, da jo delo
zelo veseli in da bo rada delala tudi ka-
sneje, po končani šoli v banki. Deluje
vsak dan, redno pa ob sredah in petkih.
Uslužbenci PH so večinoma vestni in
pridni učenci in jih izbere svet PH na
podlagi internega razpisa.
Zahvala za uspešno delo PH na šoli
gre predvsem mentorici Vidi Naraks, ki
vodi in usmerja delo že od vsega začet-
ka, pa seveda tudi vodstvu šole, ki se
zaveda da sodi varčevanje k vsestranski
vzgoji in razvoju celovite osebnosti.
6. stran - NOVI TEDNIK
Št. 3 - 25. januarja 1979
ŠENTJUR
VELIKE KORISTI
Pomen dislociranih obratov
Razveseljiva je ugotovitev,
da se število dislociranih
obratov večjih gospodarskih
organizacij v šentjurski obči-
ni veča.
Prvi dislocirani obrat je
pred šestimi leti ustanovila
Tovarna lahke obutve iz
Šentjurja na Planini in sicer
v starem šolskem poslopju,
ki ga je obnovila in v njem
zaposluje trideset delavk.
Sledila je celjska tovarna
AERO, ki je v lepih prostorih
opuščene šole v Dobrini
1974.- leta ustanovila svoj
obrat. Kot tretja se je pojavi-
la tovarna ALPOS, ki se je
zavzela, da bo v adaptiranih
prostorih stare šole na Po-
nikvi uredila obrat svoje
»konfekcije«, kovinske na-
mreč. Četrta delovna organi-
zacija je AUREA iz Celja, ki
bo na Gorici pri Slivnici ure-
dila svoj zunanji obrat in si-
cer v poslopju krajevnega
urada.
Najbrž se nekateri sprašu-
jejo, čemu ustanavljanje teh
zunanjih obratov, zakaj
drobljenje proizvodnje, pre-
važanje polizdelkov itd. Ce
bi upoštevali samo človeški
faktor, se pravi delavca, ki se
vsak dan vozi na delo v Ce-
lje, bi ugotovili, da njegov
delavnik ne traja osem ur,
marveč zaradi voženj kar šti-
ri ure več. To seveda ni prav!
Z odpiranjem zunanjih obra-
tov ostajajo ti ljudje doma,
ne obremenjujejo prevoznih
sredstev, ne zahtevajo stano-
vanj itd. Prehuda koncentra-
cija proizvodnje na enem
mestu menda ni preveč ko-
ristna. Naše krajevne skup-
nosti pa se bodo z ustanav-
ljanjem takšnih obratov hi-
treje razvijale!
ERNEST RECNIK
KOZJANSKI
KARNEVAL
Barka je rešena, valovi
30 se razbili, morje je kot
solza: kozjanski pustni
karneval, tradicija minu-
lih let, je rešen, splaval je
na suho.
Tako so se odločili Koz-
janci in se na številnih se-
stankih še kar naprej od-
ločajo v skrbi, da bi bila
pustna »fešta« kar najbo-
lje pripravljena.
V Kozjanskem »dele-
gatskem« karnevalu (tak
je uradni naslov pustnega
norenja Obsotelja in Koz-
janskega), bodo sodelova-
le domala vse kozjanske
krajevne skupnosti. Koz-
je, Podsreda, Lesično,
Virštanj, nanj se menda
pripravlja tudi krajevna
skupnost Bistrica ob Sot-
li. Ob tej priliki bodo iz-
dali tudi časopis z istim
naslovom.
M. S.
VOJNIK
SAMOUPRAVNO ORGANIZIRANJE 79
NIČ VEČ POSREDNO
V dislociranih enotah neposredno sodelovanje
v nekaterih dislociranih
obratih bo moralo uveljav-
ljanje samoupravljanja po-
tekati hitreje. Posebno po-
zornost bodo tudi v žalski
občini posvetili nadaljnje-
mu uveljavljanju dohod-
kovnih odnosov. Za osnovo
pri delitvi osebnih dohod-
kov še vedno norma. Letos
morajo v vseh KS zaživeti
sveti potrošnikov.
Letos čaka še zlasti veliko
nalog pri reševanju proble-
matike samoupravne organi-
ziranosti in družbenoeko-
nomskih odnosov v disloci-
ranih enotah. V teh enotah
bo treba preveriti, piše v Re-
soluciji za letos, če so podani
osnovni pogoji za ustanavlja-
nje temeljnih organizacij
združenega dela, potem pa
takoj pristopiti k njihovemu
ustanavljanju. Delavcem
tam, kjer teh pogojev ni, bo
treba zagotoviti, da bodo so-
delovali pri oblikovanju in
sprejemanju planov temelj-
nih organizacij združenega
dela in se bodo neposredno
vključevali v procese svobo-
dne menjave dela, ter bodo
neposredno sodelovali v de-
legatskem sistemu.
V dislociranih obratih, še
posebej v TOZD Elektro Ce-
lje, obrat Šempeter, v podjet-
ju za PTT promet Celje, na
pošti v Žalcu in še kje, bo
moralo uveljavljanje samou-
pravljanja hitreje potekati.
Posebno pozornost bodo
morali v žalski občini posve-
titi nadaljnjemu uveljavlja-
nju dohodkovnih odnosov z
dopolnjevanjem samouprav-
nih sporazumov in drugih
samoupravnih splošnih ak-
tov s področja delitve do-
hodka in osebnih dohodkov.
V OZD, drugih samouprav-
nih organizacijah in skupno-
stih bo treba preveriti ali so
rešitve v zvezi z ugotavlja-
njem celotnega prihodka,
razporejanja dohodka in či-
stega dohodka, ter delitev
sredstev za osebne dohodke
in skupno porabo v skladu z
zakonskimi določbami. Po-
zabiti ne gre na sistem razpo-
rejanja dohodka in delitev
sredstev za osebne dohodke,
ki mora vsebovati tudi krite-
rije za nagrajevanje inovacij
in racionalizacij ter kriterije
za ugotavljanje prispevka za
minulo delo. Tar.i, kjer imajo
za delitev osebnih dohodkov
za osnovo norme, bodo mo-
rali proučiti, če je njihov si-
stem v skladu z Zakonom o
združenem delu. Opozoriti
velja tudi na oblikovanje no-
vih družbenoekonomskih
osnov dohodkovnih od-
nosov med proizvodnimi in
trgovinskimi organizacijami,
torej na pridobivanje, razpo-
rejanje in delitev dohodka.
To mora temeljiti na sora-
zmerni udeležbi v ustvarje-
nem dohodku od prodanih
proizvodov in uslug, kot re-
zultatov skupnega dela. Tudi
v letošnji resoluciji je ponov-
ljena misel iz prejšnjih - vso
pozornost in prizadevanja bo
treba posvetiti hitrejšemu
povezovanju OZD in drugih
samoupravnih organizacij.
Na tem področju doslej še
ničesar niso storili. In če ob
koncu pomislimo še na pre-
cejšnji zaostanek pri spreje-
manju novih in dograjevanju
obstoječih samoupravnih
splošnih aktov, pa na samo-
upravne splošne akte, ki bi
morali biti dejanski odraz
delovnega in poslovnega
procesa določene samo-
upravne sredine, potem je
treba priznati, da čaka še
precej dela.
JANEZ VEDENIK
CELJSKI TERITORIALCI
SMUKA V DRA2G0ŠAH
Poročilo udeleženca Jožeta Tanka
Kot smučar tekač in obe-
nem pripradnik teritorialne
obrambe Celje sem bil zelo
presenečen, ko so me pokli-
cali na štab še z drugimi ko-
legi in nam objasnili, da bo-
mo sodelovali na memorial-
nem teku v Drazgošah v par-
tizanski Jelovici.
Kot pripadnik JLA sem v
Drazgošah sodeloval že pred
petimi leti in v ekipu planin-
cev, v kateri je bilo nekaj
znanih smučarskih imen,
preskusil progo.
Ker je bila naša enota TO
letos prvič vpoklicana, sem
pri sebi želel le to, da bi 15-
kilometrsko pot v polni boj-
ni opremi opravili in da bi
opravičili zaupanje. Nekaj
dni pred startom smo se
zbrali in v snežnem metežu
na Rogli preskusili novo
opremo. Vse je bilo v redu -
kako pa bo v Drazgošah - to
bomo še videli!
Sobota je bila kaj kmalu
tu. Z vso opremo in v voja-
ških uniformah smo se znaš-
li sredi lepe doline ob Sorici.
Vse je vrvelo od pričakova-
nja. Srečevali snio planince-
teritorialce iz vse Slovenije,
pripadnike UJV in ostalih
enot JLA.
Zapeljali smo se vse do
Dražgoš, kjer so nas sprejeli
prisrčni prebivalci partizan-
skih Dražgoš. Seveda smo se
takoj zapodili v sveže zapadli
sneg. Tudi ostale ekipe so
preizkušale svoje sposobno-
sti in videli smo, da so dejan-
sko dobro pripravljeni. No,
ob vsem tem smo bili prav
optimistično razpoloženi.
Start je bil precej nad 1000
metrov visoko v Pevtočah.
Startali smo dvanajsti. Bilo
nas je sedem. Vsi smo se za-
podili v strmi breg z mislijo,
da moramo priti vsi na cilj.
Pot je bila dejansko napor-
na. Vodila je skoraj po nedo-
stopnih višavah, ki so nekdaj
nudile zavetje partizanom.
Proga je bila odlično pri-
pravljena in kljub naporu je
bil vsak korak na smučeh
enkraten. Vsi naši fantje so
si želeli tega pohoda, žal pa
nismo bili dobro pripravlje-
ni, zato je ravno pri naši eki-
pi prišla do izraza požrtvo-
valnost in tovarištvo, značil-
no za partizane. Pomagali
smo si na vsakem koraku in
prišli kljub izčrpanosti neka-
terih do cilja. Caj, ki so nam
ga dali nekdanji partizani, je
bil najslajši. Po okrepčilu
smo vsi mislili enako: še bo-
mo prišli v Dražgoše. Nasvi-
denje in zdravo prihodnje
leto.
PRIZADEVNI GASILCI
Tudi letos bogat delovni načrt
Prostovoljno gasilsko
društvo Vojnik ima 65 čla-
nov. In ko je na zadnji redni
letni konferenci predsednik
Jurij Bojanovič govoril o de-
lu društva v minulem letu, je
poudaril, da se je gasilcem
lani izpolnila večletna želja
in potreba po nabavi novega
kombiniranega gasilskega
avtomobila. Stal je 63 milijo-
nov starih dinarjev. Samou-
pravna interesna skupnost
za varstvo pred požari obči-
ne Celje, ki jim je priskrbela
tudi 23-metrsko gasilsko le-
stev, je prispevala za avto
70%, Krajevna skupnost
Vojnik 16%, ostalo pa kraja-
ni s prostovoljnimi pri-
spevki.
Avto je zaenkrat še brez
pripadajoče opreme, a člani
upajo, da ga bodo do uradne-
ga sprejema, spomladi letos,
povsem opremili.
Seveda, pa si želijo, da bi
bilo čim manj nesreč in da bi
za gašenje požarov avto čim
manjkrat uporabljali.
Gasilci so se pod vod-
stvom operativnega štaba, ki
ga vodi Gusti čerenjak, ude-
ležili mnogih vaj v sektorju
in izven njega. Sodelovali so
tudi na raznih tekmovanjih
itd. Pra tako so usposobili
enoto za področje civilne za-
ščite pri krajevni skupnosti.
Na vajah m tekmovanjih
so sodelovali tudi pionirji -
gasilci pod vodstvom Silva
Kudra. Dosegli so lepe uspe-
he, posebej še na republi-
škem tekmovanju v Breži-
cah, kjer so zasedli prvo me-
sto, pionirji-gasilci iz osnov-
ne šole pa četrto.
V letošnjem načrtu imajo
gradnjo prizidka dveh garaž
in obnovitev doma, zatem
peto jubilejno srečanje naro-
dnozabavnih ansamblov
celjske regije ter priprave na
stoletnico gasilskega druš-
tva v prihodnjem letu.
K dosedanjim uspehom
društva so prispevali vsi de-
lovni člani. Poseben delež
pri tem pa ima vsekakor
Adolf Jane starejši, ki je ob
vsestranski pomoči svoje
družine že petindvajseto leto
društveni gospodar. Veliko
moralno in finančno pomoč
so prispevali tudi krajevna
organizacija zveze komuni-
stov, krajevna skupnost Voj-
nik, Občinska gasilska zveza
Celje, Samoupravna intere-
sna skupnost za varstvo pred
požari občine Celje in seveda
krajani.
MILENA MARGUC
Takole so Zarjani iz Trnovelj pokopali Pusta pred štirimi leti. Zdaj so spet v sprevodu,
samo pod drugo »firmo«. Je bilo treba čakati štiri leta?!
Foto: D. Medved
PUSTNI KARNEVAL CELJE 79
SPET DODO NORČIJE
Končno organizacija v občinskem merilu
Letos bo pust 27. februar-
ja. Do takrat je sicer ostalo
še mesec dni, vendar se v
Celju že dalj časa pospešeno
pripravljajo na oživitev
pred leti v organizaciji tr-
noveljske Zarje tradicio-
nalnega pustnega karneva-
la, ki je vsled pomanjkanja
denarja in tudi nerazume-
vanja posameznikov žalost-
no propadel. Celje in okoli-
ca je s tem izgubila vsaj eno
večjo možnost v sivem letu
dni, ko so se lahko ob trno-
veljskem karnevalu malce
porazveselili in sprostili.
Leta od pokopa trnoveljske-
ga pustnega karnevala pa
do letos so minila v žalost-
nih improvizacijah, ki so
jih delno razbledili gostje iz
Radeč z vsakoletnim obi-
skom. Nekaj posameznih
mask po cestah, to pa je tu-
di bilo vse.
. Kako so Celjani in okoliča-
ni bili željni nekaj veselih
uric kaže tudi naš radijski
prispevek pred leti, ko smo
»posneli« celjski pustni kar-
neval in ga predvajali po etru
kot da imamo direkten pre-
nos. V trenutku je bil Trg V.
kongresa poln obiskovalcev,
ki pa so ugotovili, da gre žal
za šalo, ne pa za »ta pravi«
karneval.
Vseskozi pa je med večino
ljudi vladalo prepričanje, da
mora priti do obnovitve kar-
nevala, ker ne gre samo za
»golo«   praznovanje  pusta.
ampak ob tem za nekaj več.
In tako so pri Občinski kon-
ferenci SZDL sestavili orga-
nizacijski odbor s komisija-
mi, ki se zdaj trudi, da bi kar-
neval čimbolje uspel in zno-
va postal tradicionalen.
Predsednik odbora je Jože
Volfand, v samem odboru pa
so številni Celjani z različnih
področij.
Programsko komisijo vo-
di Drago Horvat:
»Karneval bo na pustni to-
rek, 27. februarja s pričet-
kom ob 15. uri popoldne. Ta-
ko bodo lahko v njem sode-
lovali oz. si ga ogledali tudi
tisti, ki delajo do štirinajste
ure. Start karnevala bo na
prostoru za Ojstrico, speljan
.pa bo skozi vse glavne mest-
ne ulice. Želimo, da bi to res
bil celjski karneval in da bi
sodelovali vsi, od delovnih
organizacij, društev, šol in
vrtcev. Pričakujemo polno
vključitev gostincev, turi-
stičnega društva, trgovin in
vseh tistih, ki lahko karkoli
prispevajo k resnično vesele-
mu vzdušju. Karneval ne
sme biti stvar nekaj posa-
meznikov, ampak nas vseh.«
Štefan Žvižej je dolga leta
pripravljal karneval v Tr-
novljah in z njim razvese-
ljeval Celjane:
»Res je, vsi moramo sode-
lovati, drugače ne bo nič ali
pa slabo. Predvsem gre za
vprašanje financiranja kar-
nevala. Tisti, ki mislijo sode-
lovati v karnevalskem spre-
vodu, naj se že zdaj začnejo
pripravljati, da jih ne bo pre-
hitel čas. Idej je dovolj.«
Živko Beškovnik: »Leta
1974 je sodelovalo več kot 70
delovnih organizacij, dru-
štev in drugih skupin. Letos
bi jih moralo biti vsaj toliko,
če ne že več.«
Drago Horvat: »Pričaku-
jemo tudi skupine od dru-
god, zlasti iz Radeč pa seve-
da kurente iz Ptuja pa še ko-
ga. Vsak bo dobrodošel in se
bo lahko vključil v sprevod.
Aranžerji naj uredijo izložbe
v stilu pusta, prav tako naj
bodo maskirani prodajalci.
Dajmo tisti dan Celju karne-
valsko podobo. Sicer pa ne
gre samo za karneval, tem-
več za štiri pustne dneve, ka-
mor so vključene še različne
maškarade in druge pustne
prireditve. Gostinci naj pri-
pravijo pustne specialitete.
Vsi pomagajmo, da bi po ne-
kaj letih _ premora letošnji
karneval oživel in znova po-
stal tradicionalen. 27. fe-
bruar naj bo naš skupen ve-
seljaški praznik, vendar brez
nepotrebnih neumestnih
primesi. Prijave za sodelova-
nje v karnevalu sprejemajo
vsak dan na Občinski konfe-
renci SZDL v Celju pismeno
ali po telefonu s pripisom oz.
napovedjo za karneval.«
TONE VRABL
št. 3 - 25. januarja 1979
NOVI TEDNIK - stran 7
RESOLUCIJA
OBNOVE VINSKE KLETI
Šestindvajset milijonov in pol za kmetijstvo
Da bi uresničili vse naloge
s področja kmetijstva, za-
stavljene v srednjeročnem
programu razvoja te po-
membne gospodarske pano-
ge v konjiški občini, bodo v
letošnjem letu morali pred-
vsem okrepiti proizvodno
sodelovanje med zasebnimi
kmetijskimi proizvajalci in
zadrugo. Le takšen odnos bo
dober in učinkovit in bo ne-
dvomno prinesel zaželene
rezultate na področju bla-
govne proizvodnje mesa in
mleka, ugotavljajo ob letoš-
nji resoluciji o razvoju v ko-
njiški občini.
Postopno bodo nadaljevali
z preusmerjanjem in poso-
dabljanjem kmetij. Vzgoja
mladih kmetovalcev ni le do-
polnilo, pač pa obveznost in
dolžnost vseh, ki se ukvarja-
jo s kmetijstvom in ne na-
zadnje tudi vse občine. Po-
vedati je treba, da so prav na
področju vzgoje in izobraže-
vanja mladih kmetovalcev
dosegli na konjiškem ob-
močju izjemne uspehe, ki se
v praksi že obrestujejo (po-
nekod so do takšnih metod
močno skeptični). Znani so
njihovi poizkusi, ki so pri-
tegnili vrsto mladih in jih še
bolj priklenili ter navezali na
zemljo, v njih pa sprostili za-
nimanje za obdelovanje zem-
lje na znanstvenih, strokov-
nih osnovah.
V Slovenskih Konjicah bo-
do v letošnjem letu posvetili
precej pozornosti samo-
upravnem sporazumu o
združevanju sredstev za po-
speševanje kmetijstva, ki ga
ponekod s težavo spravljajo
v življenje.
Smernice razvoja družbe-
nega sektorja v tem letu so
obrnjene predvsem v razširi-
tev proizvodnje jabolk in
grozdja. Nasade jabolk bodo
povečali za petnajst hekta-
rov in za prav toliko tudi vi-
nograde. To bo v številkah
zneslo dva tisoč sedemsto
ton jabolk in dvesto štiride-
set ton grozdja. Kot je moč
razbrati iz resolucije, bodo
naložbe v osnovna sredstva
kmetijske zadruge usmerje-
ne zlasti v gradnjo trgovine
za oskrbo kmetijstva, ureja-
nje novih nasadov, ki smo
jih omenili, obnovo vinske
kleti za štiri tisoč petsto hek-
tolitrov vina, gradnjo silosa
za krmo, odkup zemljišč in
melioracij ter nabavo meha-
nizacije. M. S.
vedno bolj nova rogaška sla tina
Takale je podoba Rogaške Slatine. Staro jedro je vedno bolj obkoljeno z novimi grad-
njami, kjer najdejo krajani nova stanovanja, vrtce in trgovine. Videti pa je, da gradbišča še
ni konec in se bodo že obstoječim novim blokom pridružili še drugi. Tako bo stanovanjska
stiska vsaj malo popustila, sicer pa se v šmarski občini skušajo kar najbolj uspešno boriti
proti temu nujnemu zlu, ki spremlja sicer ugoden gospodarski razvoj.
Foto: D. Medved
PRED TEDNOM VARNOSTI IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE
KONKRETIZACIJA PROGRAMA
»Nič nas ne sme presenetiti« v praksi
že v dveh številkah Nove-
ga tednika smo pisali o le-
tošnjih prireditvah, ki so
vezane na majski teden var-
nosti in družbene samoza-
ščite od 7. do 13. maja pod
skupnim naslovom »Nič nas
ne sme presenetiti«. Pri-
pravljalni odbor v celjski
občini vodi Tone Sentoč-
nik, sicer tajnik SIS za po-
žarno varnost.
»Lani smo pripravili prvi
takšen teden, letos pa ga bo-
mo razširili na več priredi-
tevskozi daljši čas in to vse v
želji, da se varnost in družbe-
na samozaščita še bolj uve-
ljavita in dobita tisto mesto,
ki jima gre,« pripoveduje To-
ne Sentočnik.
Do kod ste prispeli s pri-
pravami?
»Vsem od krajevnih skup-
nosti do organizacij združe-
nega dela smo poslali naš
program z željo, da ga kon-
kretizirajo s stališča svojih
potreb in pripravijo za vse
leto. V programih naj bi bilo
zajeto vse od nadaljnjega
urejevanja formalnosti okoli
družbene samozaščite do po-
sameznih prireditev, ki bodo
vezane s to dejavnostjo. Vse
naj bo pod geslom »Nič nas
ne sme presenetiti«, saj je tu-
di družbena samozaščita del
naše varnosti. Zaključne pri-
reditve v okviru občine bodo
v tednu maja od 7. do 13.,
medtem ko naj bi osrednje
prireditve v KS, OZD in šo-
lah bile že prej. Želimo, da
ne bi bilo vse v nekaj dneh,
ampak v večih mesecih.«
Kako daleč smo na po-
dročju družbene samoza-
ščite?
»Ljudje razumejo pomerf
družbene samozaščite in jo
sprejemajo. Veliko je že bilo
narejenega, so pa še odprta
področja, ki jih bo treba v
skupnem interesu večje var-
nosti dodelati. Tudi to bo
ena izmed pomembnih letoš-
njih nalog. Poseben povda-
rek bomo dali izdelavi pro-
gramov in konkretizaciji le-
teh v krajevnih skupnostih,
kjer naj bi pripravili več vaj s
skupnim sodelovanjem ga-
silcev, enot civilne in naro-
dne zaščite ter občanov sa-
mih, ki so nosilci v okolici,
kejer bo vaja. Večji povda-
rek je treba dati tudi športno
- reakreativni dejavnosti,
zlasti strelskim tekmova-
njem, orientacijskim poho-
dom in podobno. Veliko je
možnosti, ki jih je treba izko-
ristiti v široki in pomembni
akciji pod skupnim naslo-
vom »Nič nas ne sme prese-
netiti«. V šolah naj bi na to
temo oz. temo družbene sa-
mozaščite pisali spise, pri-
pravljamo ustrezne razstave
in drugo. Skratka, v vsakega
človeka in občana mora »zle-
sti« zavest o potrebi in po-
menu varnosti in družbene
samozaščite.«
Želje?
»Da naši programi ne bi
ostali v predalih, ker jih zato
nismo pripravili in razposla-
li. So samo izhodišče za šte-
vilne akcije, ki jih bomo
izvajali v našem skupnem in-
teresu. Pričakujemo pomoč
vseh.«
Sicer pa bomo podrobne-
je spregovorili o pomenu
varnosti in družbene samo-
zaščite ter akcijah v letoš-
njem letu v celjski občini v
radijski živi popoldanski
oddaji v četrtek, 25. januar-
ja. Sodelovali bodo Jože
Kučer, Marko Brezigar,
Franc Pavšer in Tone Sen-
točnik. Sodelujte, predla-
gajte, vprašujte. Telefon 22-
009. Gre za skupen interes
»Nič nas ne sme presene-
titi«!
TONE VRABL
ALFONZ
DEBELJAK
v 69 - letu življenja je nenadoma preminil dr.
Alfonz Debeljak. Vrsto let je preživel v Celju na
delovnem mestu zdravnika-ginekologa v celjski
bolnišnici, večino svojega prostega časa pa v delu
za napredkom družbenopolitičnih in športnih orga-
nizacij v občini Celje. Kot komunist se je v vseh
sredinah, kjer je deloval, boril za idejnost, sociali-
stične samoupravne odnose, uveljavljanje in utrje-
vanje delegatskega sistema, večji vlogi mladine v
tem mehanizmu. Kot zdravnik je s svojim humani-
zmom in socialistično etiko utrjeval ugled svoje
stroke, prosvetljeval s predavanji zdravstvene vzgo-
je širok krog vaditeljev Partizana in športnike, jih
pregledoval za tekmovanja in nastope, ter njemu
lastno predanostjo opravljal tudi vlogo dežurnega
zdravnika na številnih športnih tekmah. Kot razgle-
dan strokovnjak v športni medicini in telesni kutl-
turi je nadvse uspešno sodeloval v TVD Partizan
Gaberje in Partizanu Slovenije, v ŽNK Kladivar in
Temeljni nogometni zvezi Celje, kjer je opravljal
funkciji podpredsednika in predsednika, v organih
TKS in ZTKO ter v NZS. Povsod je bil predan
delavec, kjer je nadvse uspešno ustanavljal in razvi-
jal aktive telovadcevin športnikov komunistov ter
vnašal v njihovo delovanje idejnopolitično vsebino,
čiste amaterske športne odnose in moralno-vzgojna
načela.
Širša družbena skupnost se mu je oddolžila v
znak priznanja za njegovo družbenopolitično delo s
podelitvijo večjega števila državnih in telesnovzgoj-
nih kolajn, plaket in diplom.
Množica Celjanov se je v soboto poslovila od
Alfonza Debeljaka na mestnem pokopališču in s
tem izpričala, da je njegovo delo visoko cenila. Nje-
gov lik bo brez dvoma še vrsto let zgled mlajšim
pokolenjem pri družbenopolitičnem delu v občini
Celje.
KAREL JUG
O VREMENU NA CELJSKEM
V POSTOPEK 51 PRIMEROV
Led, zlomi, otoplitev, jeza
Sobota je bila izredno
hladna, verjetno med naj-
hladnejšimi dnevi v letoš-
nji zimi, nedelja nekoliko
toplejša in je proti večeru
začelo rahlo snežiti, v pone-
deljek in zlasti torek pa se
je popolnoma otoplilo, lah-
ko bi rekli, da prvič v ja-
nuarju in da se je na ta na-
čin tudi izneverila januar-
ska vremenska napoved. Ta
je zagotavljala vseskozi
izredno hladno vreme z
manjšimi snežnimi padavi-
nami.
Kakorkoli že, temperatur-
na ' nihanja na širšem celj-
skem območju so razvidna iz
priložene tabele, zdaj pa po-
glejmo, kakšno je bilo stanje
v celjski bolnici pa pri tistih,
ki kontrolirajo očiščenost
pločnikov in cest. Vsi vemo,
da se je prav pri slednjem v
letošnji zimi močno zatakni-
lo in da zlasti površine ploč-
nikov niso bile povsod ureje-
ne tako, kot bi morale biti.
V celjski bolnici nam je
podatke ponovno posredo-
vala sestra Katja Dobovič-
nik. Povedala je, da so v le-
tošnjem januarju do 22. imeli
že 4000 obiskov, kar pomeni
poprečno 181 na dan! To so
grozne številke, med kateri-
mi pa prevladujejo poškod-
be dobljene na smučanju in
pri padcih na poledici. Tako
so imeli zadnjo soboto 22 pa-
cientov, štiri so zadržali,
dvajsetim pa dali mavec. Hu-
je je bilo v nedeljo, ko so
imeli 42 pacientov, zadržali
so štiri, kar 25 pa so dali ma-
vec in jih zatem napotili v
domačo oskrbo. Pri vsem
tem pa je najbolj žalostno to,
da med vsemi poškodovanci
pri smučanju prevladujejo
otroci. Ker je čas počitnic in
je vsaj v višjih legah možna
smuka, bi bilo treba pri njej
biti izjemno pozoren, da se
število zlomov ne bi večalo, s
tem pa manjšal zimski vese-
ljaški živžav.
Ob tem še nasvet Sveta za
preventivo in vzgojo v cest-
nem prometu: »Druga past
pa je sneg, ki leži tudi v niži-
nah in otroci, ki zaradi tega
ali onega ne bodo odšli na
urejena smučišča, zato ne
bodo pustili smučk za pečjo.
Naskočili bodo zasnežene
bregove, poledenele klance.
In tako lahko na naših ce-
stah spet zabeležimo novo
potencialno nevarnost, ki ve-
dno nastane tam, kjer se sti-
kajo poti z različnimi pro-
metnimi udeleženci. In če
govorimo, da so recimo kole-
sarji zelo neprevidni promet-
ni udeleženci, velja to še toli-
ko bolj za sankarje in smu-
čarje.« Tako v nasvetu. Ce ta
ne bo prišel recimo najbolj
do veljave v otoplelih dneh
pa ga vseeno ne kaže prezreti
in pozabiti, kajti hudi zimski
časi še bodo in priložnosti za
smuko tudi.
Veliko jeze smo v teh zim-
skih dneh zlili tudi na tiste,
ki niso pravočasno poskrbeli
za očiščene pločnike in cest-
ne površine. V. d. vodje ob-
činske straže Karel Kovačič
je povedal, da so zaradi ne-
pravočasno očiščenih ploč-
nikov in cest doslej predla-
gali v postopek dvanajst
pravnih oseb z odgovornimi
in 39 zasebnikov samo zaradi
kršitve odloka o zimski služ-
bi na območju občine Celje.
Izdali so tudi 34 pismenih
opominov tistim, katerih ni-
so dobili doma ter izrekli še
več ustnih opominov. V od-
loku je rečeno, da morajo v
primeru ponoči zapadlega
snega biti pločniki očiščeni
zjutraj do sedme ure. Zal se
tega skoraj nihče ne drži in
pločnike začnejo čistiti šele
takrat, ko bi morali že biti
očiščeni. Najprej začnejo tr-
govci, gostilničarji in drugi,
kasnijo pa zasebniki. Prav
zaradi neenakomernega či-
ščenja daje Celje videz manj
očiščenega mesta, kot sicer
je.
Po odloku je lahko kazno-
vana samo odgovorna oseba.
Odloki o hišnih redih so, NI
pa pravil o izvrševanju hiš-
nega reda, torej tudi NI prav-
ne oz. odgovorne osebe! To-
rej tudi ne moreš nekoga
»držati«, da naj očisti ploč-
nik. Več bi morala narediti
tudi samoupravna interesna
stanovanjska skupnost, ki bi
morala priskrbeti orodje, sol
in vse ostalo za čiščenje.
Škriplje takorekoč na vseh
koncih! Stane Gaberšek,
tržni inšpektor, je tudi mne-
nja, da bi bilo treba iz strnje-
nega mestnega jedra takoj
odvoziti sneg! Baje pa za to
ni denarja! Skratka, vse je re-
šila torkova odjuga. Upamo
pa, da bo ob morebitnem
novozapadlem snegu, saj zi-
me še zdaleč ni konec, situa-
cija le boljša. Pravzaprav,
če smo iskreni, MORALA bi
biti boljša!
TONE VRABL
Opomba: podatke smo dobili pri Cestnem podjetju Celje, TOZD vzdrževanje cest, omenjene
temperature pa so bile dosežene v posameznih dneh vedno med šesto in osmo uro zjutraj.
8. stran - NOVI TEDNIK
Št. 3 - 25. januarja 1979
ŠTIRI MESECE STALNEGA SEMINARJA ČDK
KRVAVO GA POTRERUJEMO
Dosledneje izvajati program, slaba udeležba šol
Obliko stalnega seminar-
ja Človek, delo, kultur? so v
celjski občini narekovale
širše družbene potrebe in ne
samo kadrovska in organi-
zacijska suša na kulturnem
področju. Zato nam ne mo-
re biti vseeno, kako živi in
se razvija pred štirimi me-
seci rojen otrok, rojen s po-
močjo mnogih babic, nje-
gov razvoj pa je bil zaupan
strokovnim nosilcem, ki naj
svoje delo opravljajo pod
lupo odgovornosti širše
družbenopolitične skupno-
sti. Zato je občinska konfe-
renca SZDL Celje sklicala v
torek delovni pogovor o do-
slej uresničeni programski
zasnovi seminarja, s kate-
rim v celjski občini ne bije-
mo le bitke kulturne preo-
brazbe, ampak mnogo širšo,
tudi tisto, ki naj posega v
splošno zavest vseh obča-
nov.
Pogovor je bil kritičen in
razprava konstruktivna. Bi-
stvene ugotovitve so bile na-
slednje: obstoj seminarja je
več kot upravičen. Sele se-
daj, po nekaj mesecih dela, v
kontaktiranju s slušatelji
ugotavljamo, kako je bila po-
trebna taka oblia stalnega
izobraževanja. Zato jo je tre-
ba krepiti in razvijati, kajti v
počasnim spreminjanjem
miselnosti bodo tudi potrebe
še večje in odziv še ugodnej-
ši. Zaenkrat je podpisalo ne-
kaj več kot sto delovnih or-
ganizacij sporazume za sode-
lovanje, objektivne možnosti
narekujejo številko 150 od
270, kolikor jih je na spisku.
Predvsem so slabo reagirale
šole, ki so poslale občutno
premalo prijav za svoje ka-
dre. Gimnazija je organizira-
la svojo obliko dela, ni pa
prav, da v skupen seminar
ne delegira vsaj nekaj sluša-
teljev, mladih kulturnih de-
lavcev, saj se delo v CDK v
skupnem programu bistve-
no razlikuje od interne šol-
ske organizacije, pa tudi
možnost podiranja plotov
med posameznimi šolami je
s tem manjša, bi jo pa bilo
treba na vso moč razviti. Ne-
' katere skupine dobro delajo.
To so predvsem kulturni de-
lavci, ki delujejo že nekaj let
in vidijo v seminarju izvrst-
no možnost nadgrajevanja
svojega znanja in izkušenj.
To je primer glasbenikov,
gledališčnikov. Težje je z or-
ganizatorji kulturnega življe-
nja, pa še tisti, ki hodijo na
predavanja in pogovore,
iščejo od predavateljev re-
cepte za svoje delo, česar jim
seveda nihče ne more dati.
Pri sami organizaciji so še
nekatere pomanjkljivosti, ki
pa se dajo najhitreje odpravi-
ti in so sestavni del vsakega
težkega začetka. Razvojni
center, ki opravlja ta dela, bo
moral v prihodnjih štirinaj-
stih dneh opraviti mnoge na-
loge za uspešno nadaljevanje
drugega polletja in že misliti
na začetek drugega letnika v
jesenskem času.
Več bo treba storiti tudi za
področje informiranja, saj so
bili dosedanji stiki seminarja
z javnostjo prešibki, redno
bo treba izdajati bilten in
mesečno poročati o delu po-
sameznih skupin. Najbolj bi-
stvena naloga pa čaka orga-
nizatorje samoupravno kon-
stituiranje seminarja. Čim-
prej naj bi pričel s svojim de-
lom svet seminarja v okviru
skupščine, sestavljene na de-
legatskem principu vseh an-
gažiranih in družbenopoli-
tičnih organizacij. V okviru
tega samoupravnega organa
bi namreč sproti lahko reše-
vali prenekateri problem de-
lovne narave.
Stalni seminar Človek, de-
lo, kultura pomeni za druž-
beno preobrazbo v celjski
občini neprecenljiv vir novih
človeških moči. To je drago-
cenost, ki jo moramo gojiti
za vsako ceno in nobena or-
ganizacijska ležernost ali
malomarnost ne sme s svoji-
mi posledicami vplivati na
širjenje njegove vsebine.
Mnogo rezei-v se skkriva in
treba jih bo krepko izkoristi-
ti. Samo v delegacijah za kul-
turno skupnost je preko 300
delegatov. Mnogi med njimi
so bodoči slušatelji semi-
narja.
Torej na delo, v tem letu še
živahneje in dosledneje. In-
vesticije v človeka so bile ve-
dno učinkovite.
DRAGO MEDVED
skriptoralne risbe draga
juliusa preloga
Prvič bomo imeli Celjani in seveda vsi obiskovalci Likov-
nega salona priložnost videti nenavadna likovna dela v Ce-
lju 1939. leta rojenega slikarja Draga Juliusa Preloga, ki je
končal najprej šolo uporabne umetnosti v Gradcu in še
Akademijo za likovno umetnost na Dunaju 1962. leta pri
profesorju A. P. Giiterslohu. Sedaj dela kot asistent na
Akademiji za likovno umetnost na Dunaju. V Jugoslaviji je
doslej samostojno razstavljal le v Novem Sadu in letos v
Zagrebu ter seveda sedaj v Celju. Omenjena razstava bo
potovala po Jugoslaviji in Zagreb je bil prvi gostitelj nje-
gove Ukovne umetnosti. Galerija »Nova dela« v sklopu ak-
tivnega centra za kulturo ZSMS Zagreb, saj poznamo njeno
delovanje tudi na gledališkem področju. Celje, njegov Li-
kovni salon je mesto v Sloveniji, ki gosti svojega rojaka in
informira občinstvo o likovnem dogodku kot je takoimeno-
vano skripturalno risanje. Simbolno najdemo v njem pojme
kot so »kontinuiteta linije«, »časovna sled« in druge. V
bistvu gre za tako preproste likovne izdelke, da bodo za
marsikoga morda tudi nerazumljivi. A čas je že, da se sre-
čamo s takšno umetnostjo, s takšno zvrstjo, s takšno likovno
informacijo. Razstava bo odprta od 25. januarja do 3. fe-
bruarja.
D. M.
podprli izvajanje
programa //.
samoprispevka
Svet za kulturo pri OK SZDL Celje je na svoji zadnji seji
obravnaval osnutek zakona o svobodnih umetnikih in pova-
bil na sejo tudi nekatere celjske samostojne umetnike. Se-
stanka so se udeležili le restavrator Viktor Povše, akadem-
ski kipar Vasilije Cetkovič in arhitekt Dušan Samec. V
razpravi so izoblikovali sklepe, kjer opozarjajo v osnutku
zakona na določbe o vrednotenju dela in pripravništva, so za
podrobnejše opredeljevanje izenačevanja njihovega dela s
celotnim združenim delom ter za večje načrtovanje del v
naši družbi, kjer bi pogosteje vključevali vanje tudi samo-
stojne umetnike. Opozorili so tudi, da bi pri samoupravnem
uveljavljanju morala veljati tudi merila kakovosti in ne
samo številčni princip.
Ena od točk dnevnega reda omenjene seje je bila tudi
obravnava gradnje družbenega centra v krajevni skupnosti
Hudinja. Njegova gradnja je bila sprejeta v programu II.
samoprispevka, na novo pa so se porodile zamisli o gradnji
večjega centra na drugi lokaciji. Svet je po temeljiti razpravi
podprl gradnjo doslej načrtovanegakulturnega centra pri
sedanji OS Hudinja. Člani sveta namreč menijo, da manjši
prostori za porabe krajevne skupnosti lahko učinkoviteje
rešujejo njeno družbeno življenje kot pa veliki centri, na
omenjenega pa bi bil o tudi treba predolgo čakati.
Člani sveta so sprejeli tudi program dela do meseca junija
letos, ko jim poteče mandatna doba.
D. M.;
v velenju že 5. klubski
festival kino kluba
Letošnja amaterska filmska manifestacija v Velenju ima
letos poseben pomen. Po besedah predsednika žirije profe-
sorja Boža Vračka, je letošnja projekcija namenjena debi-
tantom. Od devetih avtorjev je sedem filmov prijavilo kar 7
debitantov iz vrst mladih in najmlajših. Vsekakor gre za
pogumno dejanje prirediteljev, kino kluba Gorenje Velenje,
ki že vrsto let goji amatersko filmsko dejavnost. Med letoš-
njo filmsko bero najdemo takorekoč vse zvrsti od dokumen-
tarnega filma, potopisnega, igranega, animiranega do žanr-
skega filma. Med nagrajene avtorje so se uvrstili naslednji:
Darinka Urtelj, Cveto Sušeč, Milena Dordevič, Vito Kopri-
vec, Tomo Conkaš, Marko Lampe, Boris Salobir, Zdenko
Zakošek. Projekcija nagrajenih filmov bo jutri zvečer v
prostorih knjižnice Velenje, kjer se odvijajo zadnja leta vse
bolj kakovostne kulturne prireditve in bistveno prispevajo
k bogatitvi kulturne ponudbe Velenja.
D. M.
ZANIMIVOSTI IZ POKRAJINSKEGA
MUZEJA V CEUU
skleda
Skleda na sliki je med najlepšimi primerki izdelkov
lončarske obrti, ki jih hrani naš muzej. Kljub poškod-
bam je ohranila svojo zanimivo poslikavo in lep zuna-
nji videz.
Dno sklede je okroglo in se nato navpično dvigne za
približno en centimeter. Stene se potem razširijo in
pod blagim kotom prehajajo v rob, ki je prav tako
skoraj navpičen, medtem, ko je vrh roba zavihan navz-
noter.
Skleda je spodaj ravna in se nato v blagem loku
dvigne do višine enega centimetra, kjer se pod topim
kotom dvigne do navpičnega dela roba, na katerem sta
dva ročaja. Rob na vrhu je rahlo zaokrožen in zavihan
navznoter. Na zunanjem zgornjem robu so vrezane tri
okrasne vzporedne vodoravne črte. Kot sem omenil že
prej, sta na rob prilepljena dva ročaja (ohranjen je le
eden), ki sta bila na obeh straneh zavihnjena navznoter
(volute). Notranji del sklede je na pošeVnem delu okra-
šen z dvema vrstama izpolnjenih nepravilnih krogov
zelene barve. Na dnu posode so narisane tri ribe. Lošč
je zunaj in znotraj svetlo rjave barve, medtem, ko so
ribe narisane s temno-rjavo barvo.
Tako poslikana skleda je bila namenjena za servira-
nje že kuhane hrane ali za okras - ne pa za kuhanje na
ognjišču.
VLADIMIR ŠLIBAR
Doslej so bila v sklopu Kozjanskega kulturnega tedna v ospredju srečanja s celjskimi gledališčniki. Na sliki Anica
Kumrova in Janez Bermež v prikazu odlomka iz Millerjevih Salemskih čarovnic.
Foto: D. Medved
///. KOZJANSKI KULTURNI TEDEN
TOKRAT ROU MNOŽIČNO
V zimskem času računajo na večji obisk prireditev
Kozjanski kulturni teden
je postal tradicija. V želji,
da bi v različnih krajih na
Kozjanskem vzpodbudili
kulturno dejavnost. Morda
bo organizatorjem. Kultur-
nemu društvu Lesično, le-
tošnje leto v neki meri tudi
uspelo, saj so pripravili v
sodelovanju z drugimi kraji
živopisen spored priredi-
tev, morda za spoznanje s
korakom nazaj v kakovosti,
v pogledu množičnosti pa
prav gotovo naprej.
Že bežen pregled nad po-
sameznimi prireditvami, ki
do konca naše redakcije ne-
katere še niso bile povsem
datumsko opredeljene, nam
pove, da so se organizatorji
res naslonili le na lastne or-
ganizacijske in ustvarjalne
sile. Potek dogodkov in nji-
hova vsebina bo pokazala, če
so si izbrali pravo pot. Na
vsak način pa skušajo oprav-
ljati družbeno pomembno
delo, ki bi bilo v sami šmar-
ski občini lahko globlje in
višje vrednoteno.
Pričeli bodo 3. februarja v
Lesičnem z igro Kulturnega
društva Šentvid pri Planini,
njihovi amaterski igralci bo-
do prikazali Kekca. Nasled-
nji dan bo otvoritev nekate-
rih del slikarske kolonije iz
Bistrice ob Sotli. 6. februarja
bo tudi v Lesičnem pogovor
na temo »Kultura na vasi«,
kjer bodo sodelovali pred-
stavniki ZKO občine, Slove-
nije, predstavniki kulturnih
društev, ki sodelujejo v Koz-
janskem kulturnem tednu in
še nekateri drugi gostje, ki se
poklicno ali kako drugače
ukvarjajo s kulturnim de-
lom. V Virštanju bo 4. fe-
bruarja nastopil moški pev-
ski zbor iz Podčetrtka, pod
vodstvom Andreja Kelemi-
ne, 11. februarja pa bo v
istem kraju gostovalo Pro-
svetno društvo s Planine z
igrico Zaljubljeni Mihec.
Istega dne pa bo na Planini
koncert moškega pevskega
zbora Podčetrtek. V Kozjem
je predvidena razstava grafik
domačina Petra Krivca in
koncert glasbene mladine
Slovenije, vse v avli nove
zdravstvene postaje. V Koz-
jem pripravljajo tudi filmsko
predstavo slovenskega filma
To so gadi. 10. februarja bo
gostovalo v Bistrici ob Sotli
amatersko gledališče Zele-
zar Celje-Štore s Kraljem na
Betajnovi v režiji Boruta
Alujeviča.
V III. Kozjanski kulturni
teden sodijo tudi vse prosla-
ve v počastitev kulturnega
praznika slovenskega naro-
da, ki se bodo vrstile te dni
Prejšnja leta je bil Teden na
sporedu v jesenskem delu le-
ta, zdaj pa so ga pomaknili
na zimo, v upanju, da bodo
posamezne prireditve bolje
obiskane. Letos tudi ni neke
osrednje prireditve, če ne
štejemo ptogovora v Lesič-
nem in so vsi dogodki »ena-
komerno« razdeljeni na ne-
katere kraje na Kozjanskem-
Tudi v Podsredi predvideva-
jo nastop folklorne skupine
iz Krškega, ki deluje pod
okriljem tovarne Labod. Gre
torej za široko animacijo, tu-
di v tistih krajih, kjer doma-
ča kulturna društva ne de-
lajo.
DRAGO MEDVED
št. 3 - 25. januarja 1979
NOVI TEDNIK - stran 9
KRIMINAL:
ODTUJILA 290 TISOČ
primer, Ici opozarja na premajtino budnost
že nekaj mesecev je zna-
no, da je prišlo do večje od-
tujitve ali prilastitve de-
narja iz sindikalne blagajne'
osnovne organizacije sindi-
kata DO Tehnomercator v
Celju. Ker gre za enega tež-
jih tovrstnih primerov v
celjski občini v zadnjih le-
tih se je pač zbiranje posa-
meznih podatkov za nekaj
časa zavleklo.
»Povod za pregled blagaj-
niškega poslovanja pri kon-
ferenci osnovne organizacije
sindikata DO Tehnomerca-
tor je bila neizvršena primo-
predaja blagajniških poslov
blagajne TMC na novo kon-
ferenco OOS Kovinotehne -
Tehnomercator, ki bi jo mo-
rala opraviti blagajničarka
OLGA MAHKOVEC. Ome-
njeni pregled je opravila
služba za nadzor in revizijo
poslovanja pri DO Kovinote-
hna - Tehnomercator in priš-
la do naslednjih ugotovitev,«
piše v »Našem glasu« na
strani dve v prvi letošnji šte-
vilki glasila OZD Elektrosig-
nal, Ferralit, KIG, Klima,
Kovinotehna, Libela.
Dalje: »Kot blagajničarka
blagajne konference OOS
TMC je Olga Mahkovec, ki je
bila sicer referent za zaposlo-
vanje, po združitvi pa refe-
rent za kadre oziroma delov-
na razmerja, s svojimi mani-
pulacijami in nepoštenim
delom povzročila ogromno
škodo tako sindikatu kot tu-
di delovni organizaciji TMC.
Celotne škode seveda ni bilo
mogoče ugotoviti zaradi po-
mankljive dokumentacije ali
pa zaradi tega, ker dokumen-
tacije nikakor ni bilo mogo-
če najti. Na osnovi razpolož-
ljivih dokumentov in poslov-
nih knjig pa je ugotovljeno,
da je odtujila in poneverila
sredstva...« (»Naš glas« dru-
gi odstavek) v višini
290.238.56 din!!!
»Z odtujevanjem gotovine
je po ugotovitvah začela v le-
tu 1971 in z njim nadaljevala
tako dolgo, dokler ni prišlo
do združitve DO Kovit -
TMC in reorganizacije kon-
ference OOS, to je do 31. 12.
1977. Pri svojem poslu je
Mahkovčeva šla tako daleč,
da je sindikalno blagajno iz-
praznila do dinarja. Ko tega
denarja ni bilo dovolj, se je
spravila še na sredstva bla-
gajne vzajemne samopomoči
in na sredstva članov kolek-
tiva, ki so jih vplačevali za
letovanja in izlete. Pri vsem
tem je ugotovljeno, da gre
tudi za neupravičeno upora-
bo gotovine, saj je iz pregle-
dov razvidno, da je sprejeto
gotovino iz pobrane sindi-
kalne članarine neupraviče-
no uporabljala za svoje pri-
vatne potrebe tudi po več
mesecev. Brez premisleka je
izstavljala lažne in ponareje-
ne listine z izmišljeno vsebi-
no, prikazovala neresnično
stanje v blagajni, čeprav je
šlo za velike vrednosti in po-
narejevala podpise odgovor-
nih sindikalnih delavcev.
Iz tega sledi, da je družbe-
no nadzorstvo v OOS kot tu-
di v DO TMC nad finančnim
poslovanjem v sindikalni
blagajni v celoti odpovedalo.
Mahkovčeva je s sindikal-
nim denarjem in drugimi
sredstvi gospodarila po mili
volji, ne da bi jo pri tem kdo
oviral.« (»Naš glas«, drugi in
tretji odstavek).
Olga Mahkovec pa ni im.ela
»problemov« samo z denar-
jem, ampak tudi z delovnim
mestom, kjer ni opravljala ti-
stega, kar bi morala. Tako je
prišlo do prave zmešnjave,
ko je ljudem zaradi njenih
napak manjkalo v delovnih
knjigah po sedem let delov-
ne dobe, tisti, ki so odhajali v
JLA, niso bili odjavljeni in
se jim je štel vojaški rok v
delovno dobo, »izgubljale«
so se delovne knjige, ki so se'
potem našle in to celo po dve
(!) za eno osebo (ker so pač
prvo preklicali kot izgublje-
no in dobili novo!), mnogi so
delali še kar naprej kot va-
jenci, čeprav to niso več bili
itd.
Ob primeru Olge Mahko-
vec pravzaprav ne vemo, kaj
naj še zapišemo, kajti vse bo
pravično dano in podano na
sodišču. Vendar kljub temu
ne moremo kar tako hladno
mimo tega izjemnega prime-
ra. Nehote se nam postavlja
cela vrsta vprašanj: kje so bi-
li kontrolni organi v TMC,
saj navsezadnje ni šlo za ne-
kaj borih starih tisočakov,
temveč za težke milijone?
Zakaj imamo še vedno vse
naše kontrolne komisije sa-
mo na papirju? Kako je člo-
vek zmožen SAM nekaj let
prikrivati odtujevanje viso-
kih vsot denarja, ne da bi to
kdo vsaj v malenkosti prej
opazil? Kakšni so bili pregle-
di vodenja del okoli delov-
nih in zdravstvenih knjig pri
zaposlenih? In ne nazadnje
vprašanje, do kdaj bi se ta
primer še vlekel, če ne bi
prišlo do združitve Kovino-
tehne in Tehnomercatorja
ter do enotne osnovne orga-
nizacije sindikata?
Pri vsem govorjenju, sa-
moupravnem in nadzornem
inštrumentariju ter drugem
težko verjamemo, da je še
možno izvrtati takšne luk-
nje in si prisvojiti toliko de-
narja. Sreča je v tem, da
vsaj enkrat le pride vse na
dan. Nekatera vprašanja ob
tem primeru pa še vseeno
ostajajo odprta in verjetno
bomo kaj kmalu dobili tudi
na njih odgovore. Pa še to:
sam primer naj bo v resni-
čen poduk vsem tistim, ki
imajo sicer vse lepo zapisa-
no, vprašanje pa je, kako se
tisto izvaja.
T. VRABL
SMUČARSKI
TEČAJ V
LESIČNEM
v teh dneh se po pilštanj-
skih strminah kar gnete mla-
dine vseh mogočih starosti:
osnovna šola Lesično je v so-
delovanju z domačim telova-
dnim društvom Partizan or-
ganizirala enotedenski smu-
čarski tečaj za predšolske in
šolske otroke, starejši pa bo-
do že pridobljeno smučarsko
znanje poglobili v nadalje-
valnem tečaju. Precejšnje
preglavice tako učiteljem
kot tečajnikom povzroča ne-
naden preobrat v vremenu,
vendar upajo, da bodo lahko
že začeto speljali do konca. V
ugodnih vremenskih pogo-
jih so takšni tečaji v Lesični
že stara praksa.
M. S.
VINKO UŠEN
POŠTENO
2IVUENJE
Lovstvo, telovadba,
vinograd
in čebelarstvo
Rodil se je v zavedni slovenski dru-
žini pred 75 leti. Bil je član Sokola,
odličen telovadec, leta 1941 pa so ga z
družino vred izselili v Srbijo v Kru-
ševac. Po vojni je opravljal vrsto po-
membnih dolžnosti, vse življenje pa
je vnet lovec. Za delo na lovskem
področju je prejel vrsto priznanj. Vi-
nograd in čebelarstvo ga držita po-
konci.
Petinsedemdeset let je dopolnil
pred dnevi. Človek bi mu jih nikdar ne
prisodil, ko ga takole gleda in posluša.
Kakšnih deset manj bi mu jih dali, pa
bi bilo čisto prav. Tako pa nehote ostr-
miš, ko ga vidiš. Morda se ima zahvalit
za to, ker tako dobro izgleda neverjetni
navezanosti na naravo. Je namreč vne-
ti lovec in če se kadaj zgodi, da ne
more na polje ali v gozdove, potem je
kot da bi mu vzel del samega sebe. 13.
januarja 1904 leta se je rodil v kmečki
družini v Gornjih Grušovljah v Savinj-
ski dolini. Ze z osemnajstimi leti je
postal član zelene bratovščine in bil
izredni telovadec. Član Sokola. Narod-
njak in do konca pošten Slovenec. Z
družino vred so ga že leta 1941 izselili
Nemci v Srbijo. V Kruševac. Vinko
pravi, da je kljub težkim časom bil v
sebi vedno prepričan, da vse skupaj ne
more dolgo trajati. Spominja se bratov
Srbov in tega, kako so v tistih dneh
sprejeli Slovence. V Kruševcu so ga
kmalu vsi vzljubili. Tudi zato, ker je
takrat srbskim kmetom izdelal nekaj
strojev, ki jih oni še niso poznali.
Po vrnitvi iz izseljeništva je 1946. le-
ta postal glavni pobudnik za usta-
novitev takratne lovske družine v
Šempetru ter bil aktiven tudi po zdru-
žitvi v LD Polzela. Dvajset let je bil
član upravnega odbora, potem nadzor-
nega odbora in disciplinskega sodišča.
Kljub dvakratni težji operaciji je lov-
stvu še danes zvest. Za svoje delo na
tem področju je prejel vrsto odliko-
vanj in priznanj. Vinko pa je bil tudi
vnet zadružnik. Kar petnajst let je bil
odbornik v raznih organih kmetijske
zadruge in pred tem še okrajne zadruž-
ne zveze v Celju in opravljal še številne
druge pomembne dolžnosti.
Danes si življenja ne zna predstavlja-
ti še brez nečesa. Obdeluje namreč vi-
nograd ter se ukvarja s čebelarstvom.
Ves ponosen prinese na mizo liter do-
mačega vina, ki se po grlu cedi kot
med in človek prav vonja grozdje. Vi-
no je to, ki človeku daje moč. Lahko ga
spijerno nekaj litrov pa bo prej koristil
kot škodil. Ko se že mislimo poslovit,
se na mizi pojavi še steklenica Carice
Milice. Lani mu jo je v Kruševcu na
vlaku bratstva in enotnosti podaril
predsednik kruševske občinske skup-
ščine. Ne le on, tudi drugi imajo Vinka
radi in ko pride v Kruševac pozabijo
na vse skupaj. Tudi pri njemu na do-
mu so že bili.
Se na mnoga leta Vinko, in dober
pogled!
JANEZ VEDENIK
krepitev doslednosti v
šmarju pri jelšah
Kot mnogokje, tudi v šmarski občini ugotavljajo, da
dosledno uveljavljanje samoupravnih družbenoekonom-
skih odnosov na vseh nivojih družbene reprodukcije ne
poteka najbolje. Podobno je tudi z uresničevanjem zastav-,
Ijenih ciljev glede dohodkovnih odnosov in svobodne j
menjave dela, ki si jo marsikje tolmačijo vse preveč po^
svoje. V bitki za čim popolnejšo uresničevanje dogovorje-;
nih načel pa v šmarski občini ne bodo smeli ostati zgolj i
pri naštetem, tako v občinskem središču, pač pa bo treba
še več pozornosti posvetiti uresničevanju (in ob tem tudi:
izpopolnjevanju) sistema samoupravnega družbenega na-
črtovanja in v večji meri kot doslej preverjati izvajanje^
načrtov ob hkratnem ugotavljanju morebitnih odstopanj \
ali kakršnih koli napak in drugačnih, neustreznih tolma-
čenj.
Nagrajevanje po delu je marsikje še v povojih, drugod
nekoliko po svoje zastavljeno pa spet daleč od začrtanih
poti. Na vseh teh področjih je v šmarski občini še kar
precej vozlov, ki jih bo treba bržkone včasih kar presekati.
Za razvozlanje bo časa odločno premalo: večina omenje-
nih nalog bi morala biti že skoraj opravljena. M. S.
komu napolniti vrečo
Investicijska politika v šmarski občini je še vedno ena
dejavnosti, ob kateri se čestokrat lomijo kopja in brusijo
rneči. Nekaj podobnega se je dogajalo tudi pred kratkim, ko
so v občini ugotavljali, komu dati prednost pri investicijskih
posegih, oziroma kdo je potrebnejši in kdo lahko še počaka.
Kljub mnenju, da je večina ali pa kar vse predvidene investi-
cije v resoluciji (prioritetni vrstni red investicijskih zahtev-
kov pri Ljubljanski banki so v nekaterih občinah sestavili
kar na njeni podlagi) nujnost, bo vendarle treba dati pre-
dnost res najnujnejšemu.
Prednostna lista bi že morala biti sestavljena, marsikje -
tudi v šmarski občini - pa je še niti na papirju ni. Skliceva-
i^je torej na staro prakso, da je še čas?
Tudi sicer nastajajo težave. Nekaterih zahtevkov v resolu-
ciji sploh ni, podobno je tudi v prioritetni listi Ljubljanske
banke. Potrebno bo vsklajevanje, le tega pa ne bo kazalo
zavlačevati. M. S.«
10. stran-NOVI TEDNIK
Št. 3 - 25. januarja 1979
Usodni časi za ceijsico Giasbeno šolo
SONCE NAJ ZAMENJA
STOLETNE ZIDOVE
ALI KAJ POMENI NOVOGRADNJA GLASBENE ŠOLE V CELJU, S KATERO BI PRIDOBILI
VEČ KOT SAMO NOVO HIŠO, NAMENJENO KUL TURNIM POTREBAM RAZVIJAJOČEGA
SE MESTA
Kadar pride v kulturi, torej v eni od
poglavitnih dejavnosti naše družbene
skupnosti do tega, da lahko v zemljo
položimo temeljni kamen v mozaiku
novih pi;pstorskih možnosti za kultur-
no delovanje, je to pravi praznik, kajti
to se zgodi tako redko, da je to že sko-
raj zgodovinsko dejanje. Ce govorimo
o družbeni preobrazbi, če imamo v mi-
slih hitrejši napredek na vseh področ-
jih, potem ne more biti kot zgodovin-
ski dogodek označeno dejstvo, da smo
v celjski občini uspeli v program II.
samoprispevka uvrstiti tudi nekaj no-
vih, oziroma prenovljenih objektov, ki
služijo zadovoljevanju kulturnih po-
treb občanov, ampak je to sestavni del
kulturnega in družbenega razvoja v
občini. Med njimi je tudi Glasbena šo-
la Celje, ki bo prihodnje leto praznova-
la svojo 35-letnico obstoja kot kulturni
zavod s tem naslovom, čeprav njeno
delovanje sega še v prejšnjo Glasbeno
matico. Naj nam ne bo v tem trenutku
žal časa in prostora, da skočimo za hip
v zanimivo podobo organizirane šol-
ske glasbene dejavnosti v Celju, ki ima
bogato tradicijo.
HIŠA ZVESTOBE
Menda je ta hiša stara tristo let in je
zatorej pomembna sestavina starega
celjskega mestnega jedra. V njej deluje
Glasbena šola do konca 1945. leta, ko je
bil njen v. d. ravnatelj prof. Dušan San-
cin. S povsem rednim, takorekoč ura-
dno obeleženim delovanjem je šola pri-
čela v letu 1946, ko je ravnateljstvo prev-
zel junija meseca prof. Egon Kunej in
ostal na njenem krmilu polnih in boga-
tih šestindvajset let. To mi je s ponosom
dejala Vera Grabnarjeva, ki je v šoli za-
poslena od njenega prvega dne, kot taj-
nica in računovodkinja. V eni osebi to-
rej vsa leta opravlja brez prekinitve sa-
ma in edina vse administrativne posle
(ko bi še kje drugje bilo tako!) in je te
dni tudi srečala Abrahama. Iskreno če-
stitamo!
Zdaj obiskuje Glasbeno šolo v Celju
šesta generacija. To je osnovna glasbena
šola, redno šolanje traja 6 let, najboljši
učenci lahko nadaljujejo šolanje in s
prestopnimi izpiti preidejo v ustrezni
letnik srednje, višje ali visoke šole v
Mariboru ali Ljubljani.
V šoli je trenutno zaposleno 14 glasbe-
nih pedagogov, vključno z ravnateljem
prof. Vidom Marcenom, ki mi je tudi
razgrnil osebno izkaznico tega kulturne-
ga zavoda, na katerega smo lahko pono-
sni. Zakaj? Zato, ker je v vseh letih ob-
stoja šolo obiskovalo nekaj tisoč učen-
cev (vsi pač niso vztrajali po 6 let, neka-
teri pa so bili vztrajni še dlje). Trenutno
je v šoli 470 učencev. Poglejmo najprej,
kako je mogoče priti v glasbeno šolo:
učenci, ki so končali prvi ali drugi ra-
zred osnovne šole, opravijo pripravnico,
kjer spoznajo razne instrumente, dobijo
nekaj osnov glasbene teorije, dosti pre-
pevajo za razvijanje posluha in drugih
dispozicij in se odločajo za instrument.
Po končanem tretjem ali četrtem razre-
du osnovne šole delajo sprejemni izpit
(preizkus muzikalnosti) in se nato vpiše-
jo v 1. razred nauka o glasbi. Ce bi imeli
v šoli zadostno število glasbenih peda-
gogov in seveda tudi učilnic, bi lahko
učenci že v tem prvem razredu dobili
tudi instrument, ker pa tega ni, je krite-
rij, da dobijo učenci ob nauku o glasbi
še instrument, zelo zahteven. Lahko se
učijo igranja na pihalih, trobilih, goda-
lih, instrumentih s klaviaturo in brenka-
la. Solo petja trenutno nimajo na pro-
gramu, ker ni ustreznega pedagoga, a ga
v šoli skušajo dobiti. Najboljši učenci
imajo tudi tretji predmet (ob nauku o
glasbi in enem instrumentu), tako, da se
lahko pozneje enakovredno vključujejo
v zahtevnejše oblike glasbenega študija
na višjih stopnjah. Učenci imajo enkrat
ali dvakrat mesečno interne nastope
(ravno med našim pogovorom so v šoli
tekle priprave za snemanje takega na-
stopa za naš Radio). Seveda se ob rednih
internih nastopih pridružujejo tudi tisti
na drugih šolah in v krajevnih skupno-
stih. Vsako leto imajo najboljši učenci
možnost snemanja za Radio Ljubljana,
na javnih nastopih ob koncu leta, sveča-
nostih in drugje. Pomembna so tudi sre-
čanja slovenskih glasbenih šol (letos v
Mariboru). Sola ima tudi orkester (mali
godalni) in večji godalni orkester višjih
razredov. Od tod izhajajo tudi kadri za
Celjski godalni orkester. Muzicirajo tudi
v  manjših  instrumentalnih  sestavih.
Kot zanimivost poglejmo še nekatera
znana glasbena imena, ki so obiskovala
glasbeno šolo v Celju: dirigent Anton
Kolar, operna pevka Eva Novšak-Hou-
škova Mojmir Sepe, skladatelj Jakob
Jež, prof. Ciril Vertačnik, prof. Edi Gor-
šič, pianist Hinko Haas, violinist Franci
Rizmal, ki je pozneje nadaljeval študij
na Dunaju in v Moskvi, Mileva Nikolič,
trenutno študira v Pragi, Ivan Marin,
ravnatelj glasbene šole v Velenju, Justin
Felicijan, solist na rogu v orkestru Slo-
venske filharmonije, Norbert Drugovič
in Vili Tanjšek, oba v istem orkestru.
Vida Ramoščak, sedaj producentka pri
Jugotonu in še bi lahko naštevali mnoga
irnena, .    ^
ZAKAJ NOVOGRADNJA
GLASBENE ŠOLE?
Program II. samoprispevka predvide-
va novogradnjo, v vrednosti stare mili-
jarde. Z gradnjo naj bi pričeli letos, kon-
čali leta 1981. Kot vemo, je hiša zelo
stara. Zidana s kamnom, vlažna, ne-
funkcionalno grajena za dejavnost, ki je
trenutno v njenih prostorih. Sedaj je v
matični šoli 8 učilnic, od tega samo en
razred za skupinski pouk, en pa je prila-
gojen za interne nastope ter ravnatelje-
va pisarna in tajništvo, kar meri 312,7
kvadratnih metrov. V hiši so meter de-
beli zidovi in njihova vlaga že leta in leta
uničuje inventar, ki že sicer ni posebno
bogat, centralne kurjave ni, mnogo je
odprtih hodnikov. Ob učilnicah v matič-
ni hiši, je šola prisiljena delovati tudi v
gosteh in ima dva kabineta v OŠ Veljka
Vlahoviča, v Pionirskem domu 1 kabi-
net in dva kabineta v IV. osnovni šoli. V
prostorih matične hiše je bilo ob začet-
ku delovanja šole 270 učencev, danes jih
je 470, kjer poteka pouk od 6.30 zjutraj
do 20.00. Teh 470 učencev pomeni 4,6
odstotka vseh osnovnošolskih otrok v
Celju, republiško povprečje pa je 10 od-
stotkov, medtem, ko je na primer v ve-
lenjski glasbeni šoli zajeto kar 22 odstot-
kov osnovnošolskih otrok in je vsak na-
daljnji komentar brez potrebe!
TRIKRAT PREMISLI, ENKRAT
OBNAVLJAJ ALI ZIDAJ
Vsekakor je treba premisliti, kaj je
uporabneje: obnova stare hiše ali novo-
gradnja. Težnja za novogradnjo je stara
že nekaj let in sega še pred načrtovanje
programa obeh samoprispevkov. Za no-
vogradnjo je bilo tudi več predlogov za
lokacijo: ob Turški mački, ob novem
Šolskem centru za blagovni promet, ob
PŠC in ob IV. osnovni šoli na Dečkovi
cesti.
Lansko leto so se sestali predstavniki
Krajevne skupnosti Center, Dolgo polje.
Izobraževalne skupnosti. Glasbene šole,
družbenopolitičnih organizacij ter Ra-
zvojnega centra in sklenili, da je treba
preučiti realne možnosti. Razvojni cen-
ter je nakazal možnost novogradnje ob
Turški mački ali ob Šolskem centru za
blagovni promet in adaptacijo stare lo-
kacije, seveda z novimi prizidki. Nazad-
nje sta obveljali dve možnosti: novo-
gradnja v Ulici 29. novembra nasproti
PŠC ali obnova stare hiše. Mnenje koor-
dinacijskega odbora za izvajanje progra-
ma II. samoprispevka je bilo, da je treba
primerjati finančno konstrukcijo novo-
gradnje in adaptacije in če novogradnja
ni bistveno dražja, ta tudi obvelja! Stro-
kovna služba celjskega Ingrada je to sto-
rila in ugotovila, da novogradnja ni bi-
stveno dražja, pridobitve pa so bi-
stvene.
NOVE DOBRINE NAJ NE
UNIČUJEJO STARIH
Tako je prav. Z obnovo stare stavbe bi
rešili dva problema: Rešili bi del starega
mestnega jedra, oziroma ustrezno bi ga
obnovili in s tem tudi zaščitili ter zazida-
li praznino, ki zeva na Savinjsko nabrež-
je. S tem pa seveda šola ne bi pridobila
nič bistvenega, morda 4 učilnice z manj-
šo prostornino. Novogradnja pa pome-
ni: 20 učilnic za individualno delo, 4
učilnice za skupinski pouk, koncertno
dvorano s 400 sedeži (ki je v Celju še
vedno nimamo), garderobe, umetniško
sobo, zbornico, strokovno knjižnico,
shrambo za instrumente, govorilnico,
pisarne in zaklonišče, skratka vse tisto,
kar tak zavod mora imeti za svoje nor-
malno strokovno in pedagoško delo.
V prostore sedanje Glasbene šole bi
nedvomno postavili bolj ustrezne po-
rabnike. Veliko je amaterskih ansam-
blov, glasbenih in drugi, ki nimajo
ustreznega prostora, celjska kulturna
skupnost od samega obstoja gostuje s
svojo strokovno službo v prostorih
Osrednje knjižnice, ki je menda že poza-
bila, da so tisto njeni prostori in še bi
lahko naštevali. Izvršni odbor izobraže-
valne skupnosti je na svoji seji sprejel
sklep, da obvelja novogradnja, v zad-
njem času pa se je ta problem nevarno
zavlekel. Nevarno zaradi tega, ker vsako
čakanje še draži stroške in s tem zmanj-
šuje možnost izvajanja programa samo-
prispevka. Brez škodljivega odnosa do
starega mestnega jedra, bi lahko rešili
več kot pereč problem Glasbene šole z
novogradnjo.
RESOLUCIJE, BESEDE,
DEJANJA
Novogradnja bi omogočila ustrezne
delovne pogoje, kar jih adaptacija ne bi.
Z novimi prostrskimi možnostmi, bi šo-
la lahko pričela izvajati že izdelan (a se-
daj neizvedljiv) program vključevanja v
usmerjeno izobraževanje... Povečali bi
odstotek vpisa učencev, saj jih morajo
vsako leto mnogo odkloniti. V bližini
nove lokacije je večina drugih celjskih
šol, dijaških domov in Pionirskega do-
ma. Z novo glasbeno šolo bi storili deja-
nje, zapisano v domala vseh srednjeroč-
nih načrtih družbenega razvoja, prepre-
čili bi odhajanje kadrov v druge občine.
Ob tem seveda ni treba posebej poudar-
jati pomen kadrov v šolstvu in kulturi,
ki so bili ob investicijah vedno najbolj
na prepihu in smo neusmiljeno žagali
vejo, na kateri sedimo. Ob novi Studij-
ski knjižnici bi celjska kultura dobila
prvič po vojni nov objekt in s tem bi-
stveno boljše pogoje dela za glasbeno
dejavnost, ki vzpodbuja, širi in krepi
tako pomembno, kulturno, človeško,
nacionalno, socialistično, humano in ne
vem kakšno še dejavnost v mladih lju-
deh, da smo sedaj ob obstoječem stanju
že v veliki zamudi, ki nam ne more biti
ne v opravičilo še manj v ponos.
Tekst in foto:
DRAGO MEDVED
št. 3 - 25. januarja 1979
NOVI TEDNIK - stran 11
VASA STRAU
VEČ ZA ŽENSKE
Ko prebiram Novi tednik
in poslušam program celjske
radijske postaje, se mi zdi,
da sta Celje in bližnja okolica
zapostavljena in da veliko
več pišete in poročati o dru-
gih krajih in ljudeh iz širšega
območja.
Zakaj ni v Novem tedniku
kaj za žene? Lahko bi to bila
moda, nasveti za kvačkanje,
pletenje... Zakaj ne posre-
dujete več matičnih dejstev?
Pa tiste nagice so brez po-
trebe.
Lep pozdrav od stare na-
ročnice in poslušalke
ANICE KRAJNC,
Zagrad 60, Celje
UREDNIŠTVO: Hvala za
pismo. Da Celje in njegova
bližnja okolica v Novem te-
dniku in radiu nista zapo-
stavljena, bi potrdile števil-
ke. Najbrž pa je res, da je
tega premalo in da bi mora-
li pisati o tem še veliko več.
Pomagajte in sodelujte, pi-
šite nam!
No, ženske že doslej niste
bile povsem zapostavljene
v Novem tedniku. Vaše po-
bude, ki pa niso edine, bodo
vsekakor hvaležno napotilo
pri nadaljnjem urejanju Te-
dnika.
VESELO
PRESENEČENJE
Ko sem sprejel prvo števil-
ko letošnjega Novega tedni-
ka sem bil veselo presene-
čen. Na deseti strani je Mar-
jan Bauer prav lepo opisal
življenje in delovanje velike-
ga kulturnega delavca med
Indijanci, škofa Friderika
Barage. Avtor ga je tako
bralcem predstavil ne le kot
duhovnika-misionarja, am-
pak tudi kot človeka, ki je
vse svoje življenje žrtvoval
za kulturni dvig zapostavlje-
nih Indijancev. Prav je, da
poznamo tiste svoje predho-
dnike, ki so vredni, da jih
pozna in po danih razmerah
posnema slovenska javnost.
Mislim, da je še več takš-
nih naših prednikov, ki bi
nam bili vzor za nesebično
delovanje na gospodarskem,
kulturnem ali drugem po-
dročju. S takimi prispevki bi
se tudi Novi tednik dvignil
na višjo kulturno raven.
Naj bodo taki članki name-
sto ženske golote, ki ponižu-
je žensko čast, dostojanstvo
in materinstvo.
S spoštovanjem!
JANKO KOKOSINEK
Smart no v Rož. dolini 2
ALI SMO RES
TAKO SKRITI?
Spoštovani urednik, naj-
prej vam želim srečno, zdra-
vo in zadovoljno Novo leto.
Novoletni prazniki so za
nami, tudi dedek Mraz je od-
šel. Razdelil je vsa darila.
Otroci so ga z veseljem priča-
kovali. Obdarjeni veseli,
neobdarjeni žalostni.
Tudi jaz sem mati žalost-
nega otroka, ki se ga dedek
Mraz vsako leto izogne. Živi-
mo na kmetiji. Kmetija je pa
v gozdu. Tako, da do hiše ni
mogoče drugače, kakor sko-
zi gozd. Zato se ne čudim, če
se z dedkom Mrazom leto za
letom nikdar ne vidimo. Saj
ni to prvi primer. Imam na-
mreč štiri otroke. Najmlajša
je stara štiri leta.
Vprašala sem mamo, kako
je bilo med vojno. Pa mi je
povedala, da so partizani ra-
di prihajali v našo hišo. Prav
zato, ker je bil skrita, ker ni
bila tako na očeh. Tu so se
ogreli in tudi za pod zob je
bilo vedno kaj. Mama je še
povedala, da jim je veliko-
krat spekla hlebe kruha. Po-
vedala je, da ga je rada delila,
saj je vedela zakaj. Veliko
jim je dala, četudi so v šest-
članski družini trpeli po-
manjkanje.
Danes je mama bolna. Mo-
rala bi v zdravilišče, da bi si
pozdravila noge. Pa kaj? Sa-
ma ne more plačati, ker nima
denarja. Sin, ki gospodari na
kmetiji, ji tega zdravljenja ne
more omogočiti, ker ima od
kmetije majhne dohodke.
Razen tega ima tri šoloob-
vezne otroke.
Zdravljenje je torej daleč,
poleg tega pa je mami hudo,
ker je tudi dedek Mraz za
njene štiri vnuke tako odda-
ljen.
Lepo pozdravljeni!
S. C.
UREDNIŠTVO: Pismo ni
anonimno, zato smo ga ob-
javili. Bilo pa bi veliko bo-
lje, če bi vas podpisali, saj
bi tako tudi dedka Mraza
lažje vprašali, zakaj se izo-
giba vaše hiše oziroma na-
selja. Zato vas vabimo, da
dopolnite to informacijo.
Ali so res Breze tako skrite,
da jih dobri dedek Mraz že
več let ne more najti?
Tudi zaradi zdravljenja
bi morali vedeti več, če bi
hoteli pristojni organ vpra-
šati za nasvet. Oglasite se
še!
V TUJINI
CENEJE
Ker ste že pisali, naj se
kdaj oglasimo tudi potrošni-
ki, sem si rekla, pa napiši,
kar se ti je pripetilo.
Bila sem na morju. Nazaj
grede sem se ustavila še v
Trstu in tam kupila bakreno
džezvico za turško kavo. Ko
sem jo hotela postaviti na
štedilnik, sem opazila, da no-
si znak "Zlatarna Sarajevo«.
Zanjo sem plačala v Trstu 40
dinarjev. Ce bi jo kupila v
Celju, bi plačala več.
Spet ena šola več!
TEREZIJA MRAVLAK,
Kettejeva 5, Celje
UREDNIŠTVO: Prav ste
ugotovili: spet ena šola več.
Sicer pa drži pravilo, da se
človek uči vse življenje.
NEKAJ O
SILVESTRO-
VANJU
VZIDANEM
MOSTU IN
DRUGOD
v Zidanem mostu imajo
velik zadružni dom, ki naj bi
bil primeren za nekatere
družbene in družabne prire-
ditve, kar pa se zgodi zelo
redko. Povsod so naši ljudje
silvestrovali, v vsakem kraju
po njegovi zmogljivosti. V
Zidanem mostu so ga name-
ravali prirediti gasilci, a niso
uspeli. Obisk bi bil dober, saj
je v Zidanem mostu mnogo
železničarskih družin, ki si
kdaj na leto želijo malce
sproščenosti. Leto silvestro-
vanja ni bilo, niti v Radečah,
niti v Rimskih toplicah z iz-
jemo Zdravilišča, nekateri
pa so se odpravili v Jurklo-
šter. Kaj je bilo vzrok temu
mrtvilu? Občina Laško je na-
mreč zahtevala za tako dru-
žabno prireditev visoke daja-
tve. Menimo, da ob takih tra-
dicionalnih prireditvah, ki
navadno prireditelju ne pri-
nesejo velikega dobička, mo-
ra občina zavzeti drugačen
kriterij za dajatve. Upamo,
da bo v bodoče bolje in da bo
silvestrovanje v širšem kro-
gu omogočeno vsem.
STANKO SKOCIR
OBSEDELI SMO
Ob uspešnem zaključku
šole, smo sklenili, da zadnji
dan skupno preživimo v pri-
jetni družbi, ob sokovih, ča-
jih, ob litru vina in sendvi-
čih. Kajti mnogim med nami
je že pošteno krulilo po že-
lodcu. Odšli smo v najbližje
gostišče Ojstrico. Podobno
so se odločili tudi dijaki dru-
gih razredov. Ker je bila
družba številnejša, smo po-
stavili 3 mize skupaj. Želeli
smo naročiti, toda tovarišica
natakarica nam ni hotela po-
streči. Pa da ne boste mislili,
da smo bili vinjeni ali da smo
razgrajali. To pa ne. Bili smo
tihi in lepo smo jo prosili.
Razloga ni navedla. Do nas
se je obnašala kot do nere-
snih mladoletnikov, čeprav
so pri sosednjih mizah sedeli
dijaki sosednjega razreda.
Njih je postregla, nas pa ne.
Zakaj?
Zanima nas, zakaj nekateri
gostinski delavci ne ravnajo
z gosti, kot bi bilo treba.
Upamo, da ve, da je od nas
veliko odvisna. Nekaj časa
smo takole še sedeli in pre-
mišljevali (drugih novih go-
stov ni bilo, ona pa je mirno
sedela in ni trenila niti z oče-
som).
Ko smo ostali samo še mi
(bili smo vztrajni!) - sedeli
smo in čakali - nas je tovari-
šica postregla. Čakali smo 1
uro, čeprav ni bilo drugih go-
stov.
S tovariškimi pozdravi - 4.
letnik GIMNAZIJE CELJE
Primer govori zase dovolj
zgovorno.
UREDNIŠTVO
NAŠ
KRAJ
UBOJE: TURNI
SMUK S
ŠMOHORJA
Vse kaže, da bo zaradi
ustreznih snežnih razmer v
soboto prišlo do obnovitve
zanimivega smučarskega
tekmovanja - turnega smu-
ka z vrha Smohorja do Liboj.
Takšna tekmovanja so pred
leti že imela lepo tradicijo,
žal pa so potem zaradi neu-
godnih zim in slabih snežnih
razmer zamrla. Letošnja pri-
reditev bo tudi ena izmed
prvih v sklopu petdesetih ra-
zličnih prireditev ob proslav-
ljanju 50-letnice domačega
DPD Svoboda. Eden izmed
dolgoletnih športnih delav-
cev v Libojah Vili Grmadnik
je povedal, da bo start v so-
boto ob 14. uri pri cerkvi na
Smohorju, cilj pa po približ-
no osmih kilometrih prevo-
žene proge v Libojah. Naj-
mlajši udeleženci bodo vozili
na krajši relaciji. Po tekmo-
vanju bo v kulturnem domu
razglasitev rezultatov, pode-
litev nagrad, nato pa še tova-
riško športno srečanje.
Organizator pričakuje veli-
ko smučarjev, saj proga
kljub temu, da gre za smuk,
ni težka in je primerna tudi
za poprečne smučarje. Lah-
ko je to prijetna zimsko re-
kreacijska akcija, katere se
kaže udeležiti.
TONE VRABL
KONJICE: ŠŠD
DRAVINJA
NAJBOLJŠA
Pod pokroviteljstvom
VVZ in komisije za ŠŠD je
bilo v Ločah občinsko pr-
venstvo v košarki za pionirje
in pionirke. Med pionirji je
zmagalo ŠŠD dravinja z OŽ
Dušana Jereba v Slovenskih
Konjicah pred ŠŠD Ljubo
Šercer Loče, ŠŠD 12. februar
II. osnovna šola Slovenske
Konjice, ŠŠD Rogla iz Zreč
itd. Tudi med pionirkami so
bile najboljše predstavnice
ŠŠD Dravinja pred ŠŠD 12.
februar, ŠŠD Rogla itd.
Pri pionirjih je bil najboljši
strelec Gorazd Livk s 26 ko-
ši, pri pionirkah pa Andreja
Zdovc s 17 koši, oba ŠŠD
Dravinja.
VINKO POTOČNIK
OB KONCU
POLLETJA
»Vsako delo zasluži svoje
plačilo.« Tako pravi star pre-
govor. In zato smo tudi mi za
svoje učenje in delo v prvem
polletju dobili plačilo - iz-
kaze.
Petek smo vsi na šoli težko
pričakovali. Pri pouku smo s
težavo sledili snovi, saj nam
je misel uhajala k izkazom.
Po štirih urah pouka je
prišla težko pričakovana ura.
Najprej nam je tovarišica po-
vedala nekaj o uspehu cele-
ga razreda, nato pa nam raz-
delila izkaze. Seveda so bili
nekateri zelo razočarani, to-
da kar so si sami skuhali, bo-
do morali sami pojesti.
Primerjanju izkazov ni bi-
lo konca. Še celo v druge ra-
zrede so nekateri odhajali,
da bi videli, kakšne uspehe
so dosegli drugih razredi. Se-
veda so potem o kakšni oce-
ni na dolgo razpravljali, jih
med seboj primerjali in na
koncu so ugotovili, da so do-
bili takšno oceno, kot so si jo
zaslužili.
In sedaj imamo počitnice.
Nekateri jih bomo preživeli
na snegu, drugi v gorah, ne-
kateri pa kar doma. Z novimi
močmi bomo spet sedli v šol-
ske klopi in se še bolj učili.
DEJAN KRESNIK
7. a, OŠ Store
KUHARSKI RECEPTI |
SARMA (za 6 oseb)
Potrebujemo 1 kg kislega
zelja, 1 glavo kislega zelja oz.
12 lepih, gladkih zeljnih li-
stov, približno 1/2 kg zmlete-
ga mesa (govedine in svini-
ne), 2 del riža, 2 srednje de-
beli čebuli, nekaj zrn česna,
sol, poper, 1 žličko sladke
paprike, 1 žlico olja, 1 žlico
moke, 1 žlico paradižnikove
mezge in nekaj žlic kisle
smetane in jogurta.
Zeljne liste ločimo od gla-
ve in zložimo na desko.
Zmleto meso dobro premesi-
mo, dodamo drobno nareza-
no čebulo, nekaj zrn strtega
česna, popopramo, dodamo
žličko sladke paprike in soli-
mo. Dobro premesimo, do-
damo 2 del prebranega in
opranega riža, žlico olja in
3-4 žlice vode. Tako priprav-
ljeno maso razdelimo po li-
stih in zvijemo sarme.
Na dno kožice, v kateri bo-
mo kuhali sarmo, natresemo
plast kislega zelja in nanjo
zložimo sarme. Zaviti rob
mora biti vedno spodaj.
Povrh potresemo zelje in za-
lijemo. Počasi kuhamo na
zmerni temperaturi eno uro.
Že kuhani sarmi dodamo 1
žlico paradižnikove mezge in
eno žlico moke za podmet
ter pustimo vreti še nekaj ča-
sa. Ko je sarma kuhana, lah-
ko dodamo še nekaj žlic
drobno sesekljanega surove-
ga kislega zelja (porabimo
manjše liste, ki so nam ostali
od zeljne glave), kar bo obo-
gatilo okus in s kuhanjem iz-
gubljene vitamine. Ob kon-
cu pa dodamo še nekaj žlic
smetane, ki smo jo pomešali
z jogurtom.
Tone Skerbec
DEŽURSTVA
DEŽURNA LEKARNA
Do sobote, 27. januarja do
12. ure je dežurna Nova le-
karna na Tomšičevem trgu
11, od sobote dalje pa lekar-
na Center, Vodnikova ulica
št. 1. Dežurna lekarna je od-
prta tudi v nedeljo dopoldne,
od 7. do 14. ure, ob delavni-
kih pa so od 7. do 19. ure
odprte vse celjske lekarne:
torej Nova lekarna, lekarna
Center ter lekarni na Otoku
in na Mariborski cesti.
VETERINARSKA
SLUŽBA
Celjska veterinarska po-
staja je dežurna nepretrgo-
ma, torej ves dan in vso noč.
Njihov telefon je: (063) 23-
164, naslov pa: Cesta v Tr-
novlje 181 a.
TRŽNICA
Topljeno maslo, skuta in
smetana imajo že dalj časa
nespremenjene cene: 75, 32
in 40 dinarjev. Jajčka so se v
zadnjih dneh nekoliko po-
dražila: od 3,50 do 4 dinarje.
Zelo draga je tudi solata, ko-
likor jo je: radič in motovileč
sta po 80 do 100 dinarjev,
prav toliko pa stane tudi ki-
logram regrata. Druge solate
zaenkrat ni. Cene zelenjave
pa so takšnele: krompir 7 do
8 dinarjev, čebula 10, česen
50, korenje 15, špinača 80, ki-
slo zelje in kisla repa 15, rde-
ča pesa 20 in hren 60 dinar-
jev za kilogram.
In kakšne so cene sadju?
Jabolka so po 16 dinarjev,
hruške po 25, grozdje po 20,
suhe slive po 38, pomaranče
po 16 in limone po 22 dinar-
jev. Orehi so po 50 dinarjev
za kilogram, jedrca pa po 180
dinarjev.
»DCPOLDNE
Z VAMI«
JE VAŠA
ODDAJA
spored
od 25. do 31.1. 1979
Četrtek, 25, 1.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami
(vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek dopoldan-
skega sporeda. 15.30 Obvestila, 15.45 Zabavni globus,
16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.30 V živo
- Nič nas ne sme presenetiti (vmes ob 17.00 Kronika),
18.00 Zaključek sporeda.
Petek, 26.1.: 8.00 Poročila, 8.05 Petkov mozaik (vmes
ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek dopoldanskega spo-
reda. 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in
pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15
Rezerviran čas, 17.45 Kulturni feljton, 18.00 Zaključek
sporeda.
Sobota, 27. 1.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami
(vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek dopoldan-
skega sporeda. 15.30 Obvestila, 15.45 Športna sobota,
16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 17.15 Le-
stvica zabavnih melodij, 17.30 Filmski sprehodi, 18.00,
Zaključek sporeda. '
Nedelja, 28. 1.: 10.00 Poročila, 10.15 Obvestila, 10.301
Onkraj srebrne črte, 10.45 Javna radijska oddaja vi
INDE Vransko, 11.45 Zabavni globus, 12.00 Čestitke in^
pozdravi, 13.00 Literarna oddaja, 13.15 Feljton, 13.30
Poročila, 13.35 Kmetijska oddaja, 14,00 Zaključek spo-
reda.
Ponedeljek, 29. 1.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z
vami (vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek dopol-
danskega sporeda. 15.30 Obvestila 16.00 Poročila, 16.05
Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kro-
nika, 17.15 Glasba, ki ne pozna meja, 17.30 Športni
pregled, 18.00 Zaključek sporeda.
Torek, 30. 1.: 8,00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami
(vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek dopoldan-
skega sporeda. 15.40 Obvestila, 15.45 Reportaža, 16.00
Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16,45 Zabavni glo-
bus, 17,00 Kronika, 17.15 Lestvica domače zabavne
glasbe, 17.30 Iz arhiva resne glasbe, 18.00 Zaključek
sporeda.
Sreda, 31, 1.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami
(vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek dopoldan-
skega sporeda. 15.30 Obvestila, 16,00 Poročila, 16.05
Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kro-
nika, 17.15 Glasbene novosti, 17.30 Aktualno, 17.45 Iz
zakladnice zborovske glasbe, 18.00 Zaključek sporeda.
Obiskali smo Podsredo
'¥LJtNJt
nMMNU
TRMOGLAVI
IN IZROČm
V PODSREDI KROJIJO USODO MLADL SKd
IN NEVIDNE PORE VSAKDANJEGA UTRIPk
SO SE PRERINILI V OSPREDJE IN POSTAl
PRED NEDVOliMNO VPRAŠANJE:
NE MOREMO ŽIVOTARITI, KAJ SEDAJ?
OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE PO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DOj
lili        I ■. ; ■ ' -
Le malo krajev je še v Sloveniji, ki se lahko ponašajo z
ohranjenimi spomeniki, ki pričajo o nekdanji oblastveni
moči trga in njegovih pravic. Pranger v Podsredi ima celo
syojo pesem o tem, kako so ga ukradli.
To je Podsreda. Samoten
grad, ves v sivini, nekakšna
kafkovska pokrajina, str-
njene hiše ob cesti (človek
bi pričakoval, da se bo zdaj
zdaj utrnil od kod kakšen
plemiški konjenik), moder-
na nova cesta tik ob nase-
lju, ki se je Podsrede dota-
knila le z odcepom, sloven-
ska in grška imena na spo-
meniku iz druge svetovne
vojne, gostilnica, zbirališče
vsega živega in pribežališče
vsem, ki kakorkoli delajo,
sramotilni kamen nekje v
geometriskiredini, ki je
trdna vez med sedanjostjo
in preteklostjo s svojim hu-
domušnim izročilom in lju-
dje rosne mladosti na pro-
stranem prostoru med hiša-
mi, ki zgleda z višine utes-
njen in stisnjen med hribov-
je. Tudi tp je Podsreda.    _^
Ničesar več, razen »pran-
gerja«, sramotilnega kamna,
ni ostalo od stare veličine
enega najstarejših trgov na
spodnjem Štajerskem, pose-
sti gospodov Breže-Seliških,
prvič zapisanem v dokumen-
tih 1. 1213 (takrat se omenja
sokolji grad). Le bežni sledo-
vi so ostali za Hornbergi, Ce-
ljani, Habsburžani, Mindor-
ferji, Herbersteini, pa med
leti 1617 in 1672 Tatenbachi,
Barboji, Apfaltrerni, Lazari-
niji in končno Windisch-
graetzi. Ostal je le še spomin
(kakor žlahtna rožica zali-
van) na trške pravice in pri-
vilegije (sodni dan v sredo:
Podsreda!, v četrtek v Pod-
četrtku!), na kugo iz let 1646
do 1652 pa na potres in uso-
den požar konec osemnajste-
ga stoletja. Nikjer več ni lon-
čarstva, ki je nekdaj tod pog-
nalo globoke korenine in se
zasidralo s svojim domačij-
skim izročilom daleč v pet-
deseta leta dvajsetega sto-
letja.
1943 se je utrnila življenj-
ska sila narodnega heroja Jo-
sipa Preskarja-Bolteka, pod-
sredškega rojaka, 1959 je
umrl Arnold Schober, arheo-
log, ki je sodeloval pri izko-
pavanjih v Grčiji, severni
Afriki in drugod, tri leta prej
je mrtvaška kosa pokosila
Stanka Sotoška, gozdarske-
ga strokovnjaka, ustanovite-
lja in urednika Gozdarskega
vestnika. Dve leti je v Pod-
sredi pasel duše pesnik An-
ton Aškerc, ki je tukaj napi-
sal tudi nekaj svojih najbolj-
ših balad. V župnijski kroni-
ki piše, da je kaplan Anton
Aškerc služboval v kraju od
1881 do 1883.
Se to se lahko prebere v
župnijski kroniki: da sta bila
16., 23. in 30. januarja 1881.
leta, torej takrat, ko je prišel
v Podsredo veliki slovenski
epski pesnik, na oklice dana
Franc Broz in Marija Javer-
šek in da je oče slednje mo-
ral dati privoljenje za zakon
svoje mladoletne hčerke s
Francem Brozom. Mlado
podsredško dekle, iz spošto-
vane družine Javerškovih v
Trebčah, takrat ni slutilo, da
bo povila enega največjih si-
nov domovine, Josipa Bro-
za-Tita. Življenje v moževem
kraju, Kumrovcu, je bilo pre-
trdo, da bi človek razmišljal
o takšnih stvareh.
Spomini, zapisani v kroni-
ke, v ljudsko izročilo. V ti-
stem zimskem dopoldnevu,
napolnjenem s snežinkami,
smo se nenehno srečevali z
njimi. Toda pripovedovalci
niso bili - kot je že običaj -
starejši, pač pa mladi ljudje.
In vsega tega nismo izvedeli
v nekakšnih uradniško po-
svečenih prostorih, pač pa
sredi živahnega utripa gostil-
nice mladega Martina Smal-
čiča, ki je še ne tako dolgo
postal srečni očka. Ne vsilji-
vo temveč navdušeno so ve-
zali besede Franc Černelič,
Drago Ulčnik, oštir Martin,
šofer Hinko...
STAREMU
»FEVDALCU« SO
VRNILI ŽIVLJENJSKI
SOK!
v Šmarju pri Jelšah meni-
jo, da ste ena najbolj priza-
devnih osnovnih organizacij
ZSMS v občini, smo zastavili
vprašanje Dragu Ulčniku, ki
je ves v ognju, kadar nanese
beseda na njegov domači
kraj. »Mislim, da je podlaga
za takšno mnenje vrsta akcij,
ki smo jih z uspehom speljali
v naši krajevni skupnosti.
Najprej: pomagali smo pri
gradnji dveh igrišč, asfaltne-
ga in travnatega. Pripravili
smo pohod po poteh XIV.
udarne divizije in pa pohod
po poteh Miloševe čete ozi-
roma Kozjanskega bata-
ljona.
Daleč največji podvig mla-
dine naše krajevne skupno-
sti pa je. obnova podsredške-
ga gradu. Dolgo smo morali
nemočni gledati, kako pro-
pada stari »fevdalec«, kako
ni moč ničesar storiti, kako
nam izginja iz rok še ta po-
slednja priča življenja naših
prednikov, ki so v kamnitni
kolos zlili prenekatero solzo
in zapustili tamkaj potočke
potu in najbrž tudi življenj.
Ko so ga pokrili in ga s tem
zaščitili, gradu seveda še ni
bila vrnjena funkcija. To je
bilo treba najti, najti zaradi
tega, da se obdrži in da ne
životari še naprej. Pomislili
smo na spominski park
Trebče-Kumrovec. Možnosti
je bilo torej na pretek.
Odločili smo se, da v njem
obnovimo vsaj tri prostore.
In se lotili dela. Zagnano,
brez vsega takorekoč.
Naleteli smo na čudovito
sodelovanje spomeniškega
varstva iz Celja: dali so nam
ureditvene načrte, pomagali,
kakor so vedeli in znali. Bri-
gadirji so skupaj z nami čisti-
li sobane. Lansko leto nam
bo zaradi vsega tega v vzpod-
budo za naprej.
V preurejenih sobah bomo
imeli prostore za delo mla-
dinske organizacije in dva
skromna muzejčka: z ravna-
teljem muzeja v Brežicah
smo se dogovorili, da nam
bodo uredili razstavno zbir-
ko o Brežiški četi, ki je padla
blizu nas, v Gorjanah in o
Miloševi četi, ki je izkrvavela
v bližnjem Osredku. Dve živi
učni uri za kozjanske ose-
mletkarje, mar ne? Muzejske
zbirke bodo tesno povezane
z našimi stalnimi pohodi, ki
jim nameravamo dati tradi-
cionalno obeležje. Želimo,
da bi naše delo povezali tudi
z delom drugih krajevnih
skupnosti, da ne bi ostali
osamljeni. Sodelovanje smo
ponudili krajevni skupnosti
Kozje. Ob pustnem karne-
valu.
Nimamo svojih prostorov.
Vse, kar imamo, smo ustva-
rili s svojimi rokami. Smalči-
čev Martin nam gre na roke
pa tudi drugim organizaci-
jam. Malo nas rešuje novi ga-
silski dom,« je zaključil
Drago.
DENAR JE SVETA
VLADAR
»Ce ga ni, ga je pač treba
najti. S samoprispevki, z de-
lom, izbrskati ga iz najglob-
ljih lukenj. Tako smo delali
gasilski dom,« je nadvse re-
sno in z ščepcem treme ter
odločnim   zamahom   roke
precej na glas povedal hiš-
nik« gasilskega doma, Franc
Černelič.
»Prve lopate smo zasadili
v zemljo 1970. leta. Se največ
so nam pomagali krajani, pet
starih milijonov je dala do-
mača, šmarska kulturna
skupnost, saj veste, gasilski
dom na vasi je tudi kulturni
dom in vse mogoče. Krajev-
na skupnost je nabrala prgi-
šče fičnikov za les in podob-
no, žulje pa so prispevali
Podsredčani sami.
Ko smo lani dom dokonča-
li, smo imeli tudi otvoritev.
Notranjost doma je kar pre-
cej urejena, manjka nam le
še oprema, ki jo zelo pogre-
šamo. Tu in tam smo v njem
že imeli kakšno prireditev,
vendar kaj več ni mogoče
storiti, ker pač še ni docela
urejen. Denar, denar...
Stara kronika hrani doku'
delček bogatega gradiva i*
Podsredi in Trebčah       4
Današnja podoba središča Podsrede se ni bistveno spremenila. Le nekaj novih pročelij po potresu in avtobus, ki priča o
vsakodnevnih vezah s svetom. Kraj predstavlja spomeniško varstveno celoto in je prav, da novogradnje ne kazijo
starejšega arhitektonskega izročila.
OOD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE Dg
JTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD m
OB
isn
I...
Zl VSE VIDNE
lUKRAJ
Lani so nam predstavniki
družbenopolitičnih! organi-
zacij obljubili, da bo dom go-
tovo že letos dobil tudi na
zunaj bolj ugledno lice, se
pravi, da ga bomo ometali.«
In smo zaključili, da je kar
prav, da so trmasti in vztraj-
ni, pri tem pa smo se spo-
mnili na podsredško »zgodo-
vinsko« trmoglavost in se na
vrat na nos zaleteli v župni-
šče po kroniko. Tamkaj se
med duhovniki, požari, roj-
stvi, kugo, vojskami, poroka-
mi, pregrehami faranov in
kopico zanimivosti skriva
tudi Prangerska pesem kot
njen hudomušni zaključek.
Pesem, ki je nastala med
ljudmi Podsrede, Gradišča,
Gorjan, Pokleka, Vojska,
Križ, Pečice in Osredka (za-
selki, ki spadajo v krajevno
skupnost).
Iz srca smo se nasmejali
temu duhovitemu ljudske-
mu izročilu, šofer Hinko Po-
glajen pa je že nestrpno po-
gledoval na uro: avtobus, ki
ga že vrsto let prevaža po
Kozjanskem, ne sme zamu-
diti. Dva, trije so odšli za
njim v snežni metež milejše
oblike. Kavica, no, ta pa se
dobro prileze. Sploh nadvse
imenitna Martinova. In še
skrivnost: kuha jo sam. Lah-
ko potrdimo, žene tisti dan
sploh ni bilo na svetlo.
Avtobus je odpeljal po od-
cepu'na novo cesto Maršala
Tita. Na cesto prihodnosti.
MLADI KOMUNISTI NE
MIRUJEJO
Avgust Kunej, sekretar
OO ZK Podsreda je v zavze-
tem dialogu dejal, da so usta-
novili svojo partijsko organi-
zacijo 1975. leta na pobudo
komunistov iz Kozjega. Zdaj
šteje organizacija 9 komuni-
stov, od tega je en kmet,
ostali pa delajo na zemlji in v
tovarnah. V svojem progra-
mu imajo komunisti v Pod-
sredi predvsem lastno druž-
benopolitično izobraževanje,
pridobivanje novih članov,
predvsem mladih kmetov,
pri tem pa naletijo še na mar-
sikatero težavo. Radi bi več
predavanj, pa jih je premalo,
tudi z okoliškimi kraji vred,
da bi jih imeli doma, na ob-
činske seminarje pa težko
hodijo, ker so vezani na delo.
Vsekakor pa so še mlada or-
ganizacija in bodo imeli še
dovolj priložnosti za številne
akcije. V vsakodnevnem
družbenem življenju kraja
pa so sicer močno prisotni.
Komunisti so prisotni pov-
sod, kjer je treba biti v sredi-
šču družbene akcije. Seda-
nje volitve v krajevnih skup-
nostih, so že konkretna akci-
ja za merjenje sposobnosti
osnovne organizacije komu-
nistov. Ti tudi opozarjajo na
socialne probleme, ki jih rav-
no ni malo, oziroma so moč-
no zakoreninjeni. _
BREZ VODE IN CESTE
Da, tako je v zaselku Za-
ravno, ki še danes nima vode
in cestne povezave. S sve-
tom ga veže le blaten kolo-
voz, ki povezuje zaselek sed-
mih hiš, kjer prebivajo veči-
noma stari ljudje. Sami si no-
sijo vodo iz bližnjega izvira,
v poletnem času, ko je suša,
potrebujejo do vode tudi do
dva kilometra daleč. Mladi
so pripravljeni pomagati in
bi že kdaj poprijeli za delo,
pa ustrezne strokovne občin-
ske službe še niso pripravile
načrtov in dokumentacije.
Tudi v sami Podsredi bi rabi-
li novo vodno zajetje. Tudi
gradnja ceste Maršala Tita v
neposredni bližini kraja, je
pokazala veliko razumeva-
nje krajanov, saj ni bilo no-
benega problema z odku-
pom zemljišč za širjenje no-
ve trase.
TUDI
URBANISTIČNEGA
NAČRTA ŠE NI
Mlade v Podsredi najbolj
pesti tudi to, ker še nima kraj
izdelanega urganističnega
načrta (saj jih je presneto
malo, ki to imajo). Nekaj
mladih se je odločilo, da bo-
do ostali v svojem kraju, kjer
bodo vlagali svoje delo v
kmetijsko proizvodnjo ali v
turizem. Pa ne morejo dobiti
lokacijskih dovoljenj za
gradnjo novih, četudi na-
menskih objektov. Poseb-
nost v Podsredi je namreč v
tem, da se pozna odsotnost
ene cele generacije. Na mno-
gih kmetijah so ostali stari
ljudje, ki ne morejo preu-
smerjati kmetij, še vedno vi-
dijo strah v kreditih, zemlja
pa terja sodobno obdelavo.
Več posluha bi morali imeti
v šmarski občini za razvoj v
takih krajih, kjer so mladi
pripravljeni nadaljevati z
življenjem in investiranjem
v materialne dobrine svojega
kraja. Ljudje so se odseljeva-
li, nazaj se niso vračali. Indu-
strija jim je v drugih krajih
dajala lepši in zanesljivejši
kos kruha. Kmetijstvo je si-
cer v fazi razvoja, kar se naj-
bolj opaža v razviti koopera-
cijski dejavnosti, še vedno
pa se pozna pomanjkanje
mladih. Računajo, da bo no-
vozgrajeni obrat Gorenja v
Bistrici ob Sotli pritegnil ne-
kaj mladih nazaj v kraj, če-
prav to ni rešitev za Podsre-
do. Težava je tudi v tem, ker
se je mnogo mladih izučilo
za različne poklice kovinar-
ske stroke, v Podsredi in
okolici* pa ne morejo dobiti
zaposlitve, le nekaj v Koz-
jem, sicer pa v Senovem in v
Brestanici. Zdomcev ni veli-
ko, kar jih je bilo, so se že
vrnili, ostali pa nameravajo
ostati v tujini za vedno ali
vsaj do upokojitve.
STOJI UČILNA
ZIDANA...
Stoji že, stoji, pa ko je na
pol prazna. Nekdaj je v Pod-
sredi obiskovalo šolo mnogo
otrok, danes jih je toliko, da
jih nekaj vozijo celo iz Kozje-
ga, da imajo celotno skupi-
no. Kraj je brez svoje učitelji-
ce, odkar je odšla lansko leto
učiteljica Slavica Mežič.
Zdaj se odvija pouk v štirih
razredih, od petega dalje pa
se vozijo v Kozje, medtem,
ko s Pokleka vozi avtobus
otroke v šolo v Koprivnico, v
Podsredi pa poučujeta dve
učiteljici iz Kozjega.
Kulturno društvo je tre-
nutno v mrtvilu, mladi pa
obljubljajo, da tako ne more
dolgo ostati. Kulturno življe-
nje je sestavni del krvnega
obtoka kraja in brez kulture
ni napredka.
V Podsredi bi radi še do-
gradili mrliško vežico in še
kaj. Problemov nikoli ne
manjka. Posledice doslej sla-
bega medsebojnega dogo-
varjanja so vidne in težko jih
je čez noč odpraviti. Upanje
ostaja na mladih, ki hočejo
živeti s svojim krajem in po-
trebovali bi več širše družbe-
ne podpore pri tem hvalevre-
dnem delu.
Podsreda bo krenila na tr-
dnejša pota napredka. Nova
cesta ji daje fizično, volja in
idealizem mladih pa duhov-
no in vsebinsko zagotovilo.
Toda brez dobre volje kraja-
nov samih in preko krajevne
skupnosti izraženih samou-
pravnih pravic in dolžnosti,
jim napredka nihče ne bo dal
na lepe oči.
PODSREDO STA
OBISKALA IN
REPORTAŽO NAPISALA
MILENKO STRASEK IN
DRAGO MEDVED, KI JE
TUDI SLIKAL
PRANGERSKA
PESEM
Velka žalost me obdaja,
Stiska me do dna serca,
Slišat s štajerskega kraja
kaj tak žalostnega
oj, prangerja
Bli so dnevi že minili
Svetka velikonočnega,
V Šempetri pa sklenili
Iti po prangerja,
oj, prangerja
Tam v Podsredij, v tihi noči
Ukradli in naložili ga,
bežali so na vse moči,
da pala glava bo z voza
od prangerja
Komaj dan se je zaznamval,
Ko so pripeljali ga.
Vsaki je v veselji plaval,
Zavolj ljubga prangerja,
oj, prangerja.
Alj srenjani so žalvali:
»Kam je zdaj pravica šla!«
Našo čast so odpeljali.
Našega prijatelja,
oj, prangerja
Dva žandarma naprosili,
Z njima purgerja tud dva.
Gor na voz so poskočili,
da so šli po prangerja,
oj, prangerja
Vse kar koli je na svetu.
Le en hiter konec ma;
Malo časa bli veseli
So v Šempetru prangerja
oj, prangerja
Glejte žalost to nesrečno:
Vpregli voleka so dva.
Iz Šempetra čez Skopečno
Odpeljali prangerja
oj, prangerja
Z veseljem pričakovali
So srenjani ga doma,
Z voza vzeli, spoštovali
Ljubega prijatelja,
oj. prangerja
Mi pa žalost zdaj pustimo.
Rajš nalijmo vinčeka.
Žejno gerlo napojimo
In pozabmo prangerja,
oj, prangerja.
^nt, poročni list Titovih staršev. Dragoceno pričevanje,
"lozaika drobcev, vezanih na Titovo otroštvo in mladost v
SPOPAD S TRADICIJO
Nikakršnega obetavnega življenja ni imela pred sabo
Podsreda še pred leti. V kraju ni bilo industrije in je ni,
vse, kar je bilo, se je pod vplivom razvoja razsulo,
tradicija lončarstva, ki bi edino lahko potegnilo kraj iz
zaspanosti, je umrla. Cesta je bila nemogoča: prašna in
ovinkasta. Kmetijstvo je bilo slabo razvito in pojem
»nerazvito Kozjansko« je kar najbolj veljal prav za
predele okoli tega srednjeveškega trga. Videti je bilo,
da bo trg zamrl.
Vse kaže, da ne bo tako. 2e zdavnaj pred izgradnjo
ceste Maršala Tita, ki bo gotovo prinesla v te kraje nov,
svež veter, so v projektu spominskega parka Trebče -
Kumrovec ljudje zaslutili možnosti za razvoj, za pogled
v svet. Začel se je spopad s tradicijo. In začel se je z
mladimi.
HINKO    POGLAJEN:
Cesti m kaj reči, precej
slabše je na šmarskem
koncu. Je pač nova cesta
in se lažje pluži. Seveda
bi bilo dobro, če bi več-
krat splužili klanec Sko-
pečno. Moti pa me - že
več let sem tukaj šofer in
poznam ljudi, razmere -
da mladih pravzaprav ni
več. Odšli so. To je nepo-
pravljiva napaka. Posle-
dica - med drugim - nee-
nakomernega razvoja ob-
čine, posameznih krajev-
nih skupnosti.
DRAGO ULCNIK: Soo
čili smo so z dejstvom, da
imamo pravzaprav zelo
malo možnosti. Odločili
smo se za trdo in dolgo
delo, za izkoriščanje vse-
ga tisjtega, kar imamo v
rokah, četudi je še tako
malo. Pritegnili smo mla-
de do najvišjih meja. In
spoznali: delovnim po-
magajo. Zdaj imamo pod-
poro in upamo, da jo bo-
mo še dobili. Tudi v de-
narju. Vendar bomo iztr-
gali nekaj stvari pozabi.
In dali svoj prispevek
spominskemu parku.
FRANC    CERNELIC:
Kaj nam pomeni cesta,
smo že dokazali, ko so se
po njej pripeljali prvi
gostje. Zdaj bomo morali
kraj pospešeno razvijati.
Tukaj moramo ostati,
nihče več ne sme oditi.
Tisti časi so minili. Uredi-
li bomo gasilski dom, pri-
jetneje bo. Spravili v red
grad. Upamo, da nam bo-
do tudi letos pomagali
brigadirji. Sodelovanje z
drugimi krajevnimi skup-
nostmi, z mladimi, naj ne
bo le na papirju.
FRANCI    ŠKERBEC:
Kmetje smo sicer z našo
trgovino zadovoljni, nuj-
no pa bi bilo treba urediti
zunanji prodajni prostor,
saj je ob novi cesti skozi
Podsredo tudi neposre-
dno trgovina in ob proda-
ji ali nakupu živine nevar-
no, ker je glavna cesta
preblizu.
Preusmerjene kmetije, kmečki turizem (za letos na-
črtuje TOZD Kmetijstvo Šmarje pri Jelšah začetek
urejanja desetih kmetij, ki naj bi se v bližnji prihodno-
sti ukvarjale s kmečkim turizmom, na vrsto bo menda
prišla tudi Podsreda in okolica), turizem nasploh, oživ-
ljanje tradicije v oblikah, ki bodo poživile življenje na
območju spominskega parka, zaposlitev v bližnjih cen-
trih. Kozjem, Bistrici ob Sotli in še kje, to je vedra
prihodnost kraja pod gradom. MILENKO STRASEK
DRAGO MEDVED
AVGUST KUNEJ: Za
kraj je najpomembneje
to, da bi v njem dobili
predvsem mladi možnost
zaposlitve. Na kmetiji ali
v kakšnem industrijskem
obratu ker to bi jih zadr-
žalo doma, oziroma v do-
mačem kraju in lažje bi
ga razvijali. V smislu
družbenega dogovarjanja
pa smo še premalo pove-
zani, če bomo tu napredo-
vali, bo tudi kakšna druž-
bena akcija bolj uspešna.
SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE -SOTL
14. stran - NOVI TEDNIK
Št. 3 - 25. januarja 1979
Pri cenali se rado zapleta
Naraščanje cen je zlo. To vedo povsod v gospodar-
sko razvitem svetu in jih poskušajo zadrževati na razne
načine. Tudi mi negodujemo nad cenami v trgovini.
Ko prodajajo svoje pridelke in izdelke pa se tako
kmetje kot dalavci jezijo na tiste, ki jim ne dovolijo ali
pomagajo zvišati cen. Z željami, da bi vsak drago pro-
dajal in poceni kupoval, pa ni moč priti do blagostanja,
ker niso uresničljive.
To velja tudi za kmetijske pridelke in živino. Kme-
tovalci trdijo, da so njihove prodajne cene prenizke,
delavci pa, da za prehrano morajo porabiti večji odsto-
tek svojih osebnih dohodkov kot v drugih evropskih
državah. Po svoje imajo oboji prav: dohodki kmetov so
premali - izdatki delavcev preveliki. Krivde za to pa ni
moč zvaliti le na trgovino, čeprav na posluje tako, kot
bi morala v naši, socialistični družbi.
Dohodki mnogih kmetov so premali zato, ker pride-
lujejo premalo in s prevelikimi stroški. Mnogi tega ne
marajo priznati. Pravijo, da delajo od zore do mraka,
njihovo delo pa da ni dovolj priznano in plačano tako
kot delo delavcev. Kako meriti to delo? Kako določati
vrednost kmetijskih in industrijskih izdelkov? O tem
se je najteže dogovarjati, kajti mnogi primerjajo stvari,
iztrgane iz celote, tako, kot bi laže dokazali svoj prav.
Iz skupne sklede pa ni moč zajeti več, kot je v njej.
Primerjave s proizvajalci v drugih državah niso pri-
ljubljene. Mnogi se oklepajo miselnosti stroškovnega
načela, ko naj bi dobili za svoj izdelek toliko, kolikor
stroškov lahko dokažejo, oziroma zahtevajo zase enak
dohodek, kot ga imajo drugi, čeprav je bilo pred leti
odpravljeno kot zavora napredka. Zato bo včasih le
treba pogledati k sosedom.
Kmetje v sosednji Avstriji prodajajo svoje pridelke
in živino po približno enakih, nekatere celo po precej
nižjih cenah v šilingih kot naši v dinarjih, pa so leta
1977 imeli poprečno po 80.000 šilingov dohodka na
delovno moč na kmetiji. Ne na vso kmetijo, temveč na
vsakega za delo sposobnega člana, ki je delal le na
kmetiji. Koliko dohodka so zbrali naši kmetje po od-
štetju materialnih stroškov, pa lahko presodi vsak
sam.
Kako je bil mogoč pri sorazmerno nizkih cenah kme-
tijskih pridelkov in živine tako velik dohodek? To je
gotovo najpomembnejši vozel v našem kmetijstvu, ki
bi ga morali razvozlavati kmetovalci in strokovnjaki.
Naših kmetijskih cen ni moč zvečati tako, da bi
zadovoljili kmetovalce pri sedanjem načinu gospodar-
jenja, na le zaradi naših delavcev, temveč tudi zaradi
izvoza presežkov. Družba že zdaj krije razlike v cenah -
a kdo naj bi še večje? Pomagati si bo treba tudi z
zniževanjem pridelovalnih stroškov. Kako? Recepta
ne bo moč iskati v Avstriji - o njihovi organizaciji dela
pa bi le kazalo razmišljati.
JOŽE PETEK
HMELJARJI GNOJIJO
Med zelo učinkovita gnojila sodi tudi kvalitetni hlevski gnoj. Uporabljajo ga predvsem v
zasebnem kmetijstvu. Ker je čas učinkovanja daljši kot pri umetnih gnojilih ga ponekod že
sedaj razvažajo po njivah. Gnojijo predvsem hmelj, ki ga je potrebno v prvih toplih
spomladanskih dneh pričeti obdelovati.
Tekst in foto:
T. TAVCAR
POPRAVEK
BORCEV V LASKI
OBČINI JE VEC: V se-
stavku o manj razvitih
KS v občini Laško pod
naslovom »Kako revne
so«, je prišlo do neljube
pomote. V sestavku je re-
čeno, da v treh manj ra-
zvitih KS biva 111 borcev
NOV, kar predstavlja 56
odstotkov vsega članstva
ZB NOV v občini. Poda-
tek se nanaša na prizna-
valnine, ki jih dobivajo
udeleženci NOV v teh
treh krajevnih skupno-
stih. Borcev je v treh kra-
jevnih skupnostih (Vrh,
Breze in Jurklošter) 263,
kar predstavlja 20 odstot-
kov vsega članstva ZB
NOV v Laški občirii, kar
pa bistveno spreminja
predstavo bralcev o šte-
vilčnosti te organizacije v
občini Laško.
SLOVENSKE KONJICE
PRIJETNO S KORISTNIM
Vrsta tečajev in predavanj mladim kmetom
Aktiv mladih zadružni-
kov v Slov. Konjicah je bil
ustanovljen pred petimi le-
ti, v Vitanju pa lani. Za ne-
moteno delovanje obeh
skrbi celotna skupnost vse
občine: zaposleni namreč
dajejo 0,2% od bruto oseb-
nih dohodkov letno za kme-
tijstvo domače občine in s
tem posredno tudi za delo
aktivov. Na sestankih, pole-
ti enkrat mesečno, pozimi
pa dvakrat, mladi obravna-
vajo sprotne probleme svo-
je delovne organizacije,
TOZD Zadružništvo in
spremljajo dogajanje v ob-
čini iz poročil delegatov ob-
činske skupščine in samou-
pravnih interesnih skupno-
sti.
Poslušajo predavanja.
Strokovna pa tudi iz družbe-
nopolitičnega področja. En-
krat letno gredo na ekskurzi-
jo. Lani so bili v tovarni IN A
v Kutini in si ogledali proiz-
vodnjo mineralnih gnojil. Po
en gospodinjski tečaj imajo
v občini vsako leto v drugem'
kraju. Predlani v Zrečah, la-
ni v Ločah, letos naj bi bil v
Konjicah. Občasno priredijo
tečaj ročnih spretnosti za
kmečka dekleta, če je le do-
volj zanimanja. V gospodinj-
skem tečaju se dekleta nau-
če poleg običajnega kuhanja
tudi tega, kaj postaviti pred
gosta, če se kmetija ukvarja s
kmečkim turizmom.
Da bi pospešili proizvod-
njo boljših sort pšenice in
koruze,   so  izvajali  sortne
poizkuse. Pri koruzi za zrnje
so imeli v poizkusu sorte iz
razreda dve in tri, pri silažni
koruzi pa razred tri in štiri.
Preizkušali so nove sorte
pšenice in ugotovili, da so za
hribovita območja najpri-
mernejše sorte Marinka in
Kavkaz, v dolini pa se naj-
bolj obnesejo sorte Zlata do-
lina in Novosadska.
Pri koruzi so dosegli visok
hektarski pridelek in to pri
silažni koruzi okrog sto cen-
tov po hektarju, pri koruzi za
zrnje pa okrog šestdeset cen-
tov na hektar. Pridelki niso
bili povsod tako veliki, nava-
jamo le podatke za najvišje
pridelke.
Da so sortni poizkusi imeli
dober učinek, pove že poda-
tek, da je trgovina na konji-
škem območju prodala v mi-
nulih letih po pet ton, lani pa
že skoraj trikrat več semen-
ske pšenice.
Mladinci v Slov. Konjicah
imajo lastno njivo, na kateri
so pridelali koruzo in pšeni-
co. Pridelek so prodali, izku-
piček pa namenili za delova-
nje aktiva. Lastna njiva pa je
aktivu potrebna tudi za tek-
movanja v oranju, ki ga pri-
redijo vsako leto.
Konjičani goje tudi stike z
drugimi aktivi. Predvsem z
aktivom iz Zgornje Polskave
In Slovenjega Gradca.
Lani je zadruga praznovala
30-letnico obstoja. Na praz-
novanju so člani aktiva sode-
lovali v raznih tekmovanjih
kot so košnja z ročno koso,
tek v vrečah, s cizo in drugih
šaljivih oblikah. Prikazali so
tudi veliko starih običajev,
kar je tudi ena pomembnih
oblik delovanja aktiva. De-
kleta so napekla dobrot, ki
so jih povabljeni sodelavci
lahko nakupili za skromen
denar.
Za svoje delo potrebujeta
oba aktiva letno kakšnih
70.000 dinarjev. Denar je
brez dvoma koristno nalo-
žen, saj gre v glavnem za izo-
braževanje mladine. Izobra-
zba pa je, kot vemo, temelj
sodobnega kmeta in proiz-
vodnje, brez katere bomo si-
cer bogata slovenska družba,
ki pa bo morala hrano uvaža-
ti od drugod.    IDA TEPEJ
POČASTITEV OBLETNICE
POHODA NA SANEH
Minuli teden se je v Lesičnem končalo tradicionalno,
peto sankaško tekmovanje v občinskem merilu, v po-
častitev spomina na petintrideset letnico pohoda le-
gendarne XIV. udarne divizije na Štajersko. Priredi-
tev, ki so še je udeležili pionirji in pionirke ter mladinci
in mladinke skupaj s člani, je zajela mlade domala
vseh krajevnih skupnosti na Kozjanskem. Ob zak-
ljučku občinskega sankaškega tekmovanja so pripra-
vili tudi krajši kulturni program, o dogodku izpred
petintrideset let pa je spregovorila ravnateljica
osnovne šole Lesično.
Kot smo izvedeli, v Lesičnem z udeležbo niso najbolj
zadovoljni, saj se je na belih poljanah zbralo le okoli
šestdeset sankačev. To velja torej za množičnost in
preseganje občinskega okvira pa tudi za sam kulturni
del, ki je bil bolj formalnost kot pa pravo doživetje,
kakršnegc. dogodek tudi zasluži s svojo zgodovinsko
težo. Zaradi tega bodo skušali naslednje leto tradicio-
nalno sankaško prireditev- popestriti, predvsem pa ji
vtisniti pečat množičnosti.
Na sedemsto metrov dolgi progi od Pilštanja do
Lesičnega so se pomerili tekmovalci iz Podsrede, Koz-
jega, Zagorja, Prevorja in Lesičnega. Med pionirkami
so zasedle prva mesta Slavica Senica, Majda Klavžar in
Marjetka Vovk, vse iz Lesičnega, med pionirji pa so
lovorike pobrali Jože Jazbec, Rafko Zupane in Ivan
Gnus, prav tako vsi iz osnovne šole Lesično. Irena
Križnik iz Lesičnega je priborila prvo mesto mladin-
kam, Marjan Sepetavc, Branko Grobelšek in Albin
Plevnik, vsi iz Lesičnega pa mladincem. Na petem
mestu je bil Drago Omerzel iz Podsrede. Med člani so
se najbolje izkazali Miha in Toni Zakošek ter Slavko
Turk iz Pilštanja.
M. S.
ZALOGAJ ZA
GOZDARSTVO
Ponudbo Tovarne celu-
loze in papirja Krško, da
je pripravljena že v letoš-
njem letu sodelovati s
precejšnjimi sredstvi pri
ureditvi novih nasadov,
so v celjskem gozdnem
gospodarstvu ugodno
sprejeli. Zavedajo se, da
je ponudba papirničarjev
ena redkih možnosti po-
večati zaslužek izven re-
dnih lastnih dejavnosti,
dodatna sredstva pa so
seveda cilj vsake temelj-
ne organizacije združene-
ga dela. Kot komentira
pisec članka v internem
glasilu gozdnega gospo-
darstva Celje RASTJE
omenjeno odločitev, pa
»zalogaj« osemdesetih
hektarjev novih nasadov
nujno vzbuja vrsto pomi-
slekov tako kratkoročne
kot dolgoročne narave. V
širši razvojni perspektivi
bo takšna odločitev terja-
la popravke ureditvenih
načrtov posameznih goz-
dno gospodarskih enot
tako pri sečnji kot gojitvi.
Seveda bo treba glede na
ugodnost ponudbe te
probleme rešiti in v celoti
sprejeti pobudo indu-
strije. M. S.
3 - 25. januarja 1979
NOVI TEDNIK-stran 15
GIMNAZIJA CELJE
NAŠI KORAKI V ŽIVLJENJE
predstavitev samoupravne dejavnosti
Gimnazija Celje, šola srednješolske
učenosti, s starimi učilnicami, pre-
niajhno telovadnico, sivimi ho-
dniki...
Vendar ta siva, stara stavba nosi v
sebi življenje, ki ga sestavljajo dijaki
in učenci. Dijaki pa nismo takšni kot
učilnice, torej iz časa 1. svetovne voj-
ne. Dijaki nosimo v sebi zavest, da
živimo v samoupravni družbi, v kate-
ri je tudi nam dovoljeno samouprav-
ljanje. Pa ne le pri urah pouka STM
(samoupravljanja), ampak tudi v
praktičnem pomenu besede. Priprav-
ljamo se za življenje v naši družbi, ki
zahteva vključevanje tako v krajevni
skupnosti, kot tudi v delovnih orga-
nizacijah in delovnih skupnostih,
skratka kjerkoli bomo delali in
ustvarjali. Kritičen odnos do lastne-
ga dela in okolja ter večja ustvarjal-
nost sta osnovni prvini samouprav-
nih odnosov. Ta odnos pa si s samou-
pravljanjem na naši šoli oblikujemo.
Predstavila bi rada samoupravno
dejavnost učencev Gimnazije.
Osnovo samoupravljanja učencev
naše šole nosijo oddelčne skupnosti. V
teh se prične samoupravljanje. Odbor,
ki ga izvoli oddelek posreduje proble-
me in težave, če jih ne reši sam, skup-
ščini skupnosti učencev. Skupščina je
najpomembnejši samoupravni organ
samoupravljanja učencev na naši šoli.
Vanj delegirajo delegate oddelčne
skupnosti. Skupščina voli izvršni svet,
ki šteje 11 članov. Svet skrbi za koordi-
nacijo dela oddelčnih skupnosti in za
izvajanje sklepov skupščine. Naloga
izvršnega sveta je tudi, da skrbi za delo
vseh komisij na področjih, ki jih komi-
sije pokrivajo. Skupščina se sestane v
vsakem, konferenčnem obdobju naj-
manj enkrat. Skupščina voli 4 delegate
- učencev iz vseh razredov, ki zastopa-
jo stališča učencev v svetu šole.
Da ne bi ostali le pri besedi, nekaj o
naši 1. skupščini skupnosti učencev,
ki smo jo sklicali pred dnevi. Obravna-
vali smo delo oddelčnih skupnosti, de-
lo komisij, ocenili delo na oddelčnih
konferencah, izvolili delegate v svet
šole, reševali probleme povezave med
skupnostjo učencev in osnovnimi or-
ganizacijami ZSMS naše šole. Tudi
problem urejenosti. neposrednega
okolja smo reševali ob pomoči vseh
prisotnih profesorjev, mentorjev,
predsednikov oddelčnih skupnosti in
predsednikov komisij.
Razprava je bila izredno živahna in
ustvarjalna. Veseli smo bili, da se je
razvil ustvarjalni samoupravni dialog
tudi med^ učenci in profesorji.
Sklepi, ki smo jih sprejeli na skup-
ščini obvezujejo vse oddelčne skupno-
sti:
• Glede učnega uspeha smo ugoto-
vili, da smo premalo pazili na medse-
bojne odnose v oddelčni skupnosti.
Sklenili smo, da bodo morale oddelč-
ne skupnosti posvetiti več pozornosti
urejanju medsebojnih odnosov in
medsebojni pomoči pri učenju. Učen-
ci pa morajo skrbeti tudi za večjo ak-
tivnost pri pouku.
• Sklenili smo, da bodo oddelčne
skupnosti in krožki v prihodnje redno
tedensko obveščali uredniški odbor
šolskega radia o svojem delu.
• Na splošno smo ugotovili premaj-
hno obveščanje o delu SSD in smo
zato sklenili, da mora biti tudi tu orga-
nizirano tekoče obveščanje SU, preko
»šolskega radia«.
• Probleme in težave pri posamez-
nih predmetih bomo reševali sproti pri
urah ali pri DV urah. Oddelčne konfe-
rence bomo razvijali in iskali nove ob-
like dela in nove vsebine za obravnavo
na oddelčnih konferencah.
• Naše neposredno okolje ni ureje-
no tako kot si želimo in kot je potreb-
no za naše dobro počutje. Ta problem
smo sklenili rešiti z večjo aktivnostjo
in vestnostjo rediteljev in z večjo našo
skupno skrbjo za red.
• Med SU - skupnostjo učencev in
ZSMS ni bilo do sedaj primerne pove-
zave, zato smo se dogovorili, da bomo
usklajevali delo tako, da bodo člani lO
ZSMS obiskovali sestanke SU in
obratno.
Eden izmed sprejetih sklepov pa je
bil tudi ta, da bomo skrbeli za večjo
informiranje znotraj in še zlasti zunaj
šole. Kot vidite ta sklep že uresniču-
jemo.
Poskušala sem vam predstaviti sa-
moupravljanje učencev na naši šoli in
upam, da mi je to nekoliko uspelo.
Menim, da ste spoznali, da tudi mi gi-
mnazijci znamo med drugim tudi sa-
moupravljati in da se s tem pripravlja-
mo resnično na samoupravljanje, ki je
v vsakdanjem življenju pred nami.
Simona ZATLER
OŠ XIV.
DIVIZIJE V
ČAST POHODA
Na Osnovni šoli XIV.
divizije v Dobrni so ste-
kle manifestacije v poča-
stitev prohoda slavne,
udarne XIV. divizije na
Štajersko. Vse organiza-
cije so izdelale svoje ak-
cijske programe in jih tu-
di že uresničujejo. Največ
bo športnih manifestacij,
kar je v smislu priprav
mladih na SLO. Povabili
smo borce NOV, zlasti še
udeležence bojev XIV. di-
vizije, da pridejo med
mladino in ji spregovorijo
o bojih Ln zmagah med
NOB. Upamo, da se bodo
našemu vabilu odzvali.
To bo velik prispevek pri
gojitvi tradicij NOB in
prenašanju le-teh na mla-
di rod.
Zaključna manifestaci-
ja bo tradicionalna slav-
nostna akademija v poča-
stitev krajevnega prazni-
ka Dobrne, kjer bodo so-
delovali mladi pevci in re-
citatorji. Prepričani smo,
da bodo učenci prispevali
svoj delež k visoki kvali-
teti programa. Mladinci
in pionirji bodo prav go-
tovo izvršili zastavljeni
načrt aktivnosti na šoli.
V širšem obsegu so ste-
kle tudi priprave na po-
stavitev stalne razstave o
pohodu in bojih XIV. di-
vizije na osnovni šoli. Ta
razstava bi učence, ki obi-
skujejo Osnovno šolo
XIV. divizije stalno spo-
minjala na naš osvobodil-
ni boj in na partizansko
enoto, po kateri nosi ime
šola, pionirski odred in
ŠŠD na šoli. Razstava bi
bila stalno dostopna
vsem obiskovalcem Do-
brne.
CIRIL MARINCEK
SEDRAZ
MLADI GLASBENIK
Razgovor s Petrom Napretom
Peter Napret je učenec če-
trtega razreda osnovne šole
v Sedražu nad Rimskimi
Toplicami. Čeprav še tako
mlad, že veliko nastopa ko^
pevec, ki se odlikuje po po-
sebni vrsti instrumentalne
spremljave, ki jo izvaja kar
sam. Člane novinarskega
krožka na Osnovni šoli »An-
tona Aškerca« v Rimskih
Toplicah nas je zanimalo,
kakšno je to Petrovo petje
in spremljanje, zato smo se
odpravili v Sedraž in mu
postavili nekaj vprašanj.
»V čem je posebnost tvoje-
ga petja in .igranja'?«
»Za spremljavo pri pe^
potrebujem le mizo in sV^
roke. S komolcem desne ro-
ke ter z udarjanjem z zapest-
jem dajem ritem pesmi,
medtem ko s prsti leve roke
drgnem po mizi in s tem pro-
izvajam posebne glasove.
Zraven tega pa seveda po-
jem.«
■Kdo pa te je tega naučil?«
»Stric. Veselje do glasbe
pa me spremlja, odkar po-
mnim. Prvič sem tako poka-
zal svoj način petja in igra-
nja, ko sem hodil že v ,malo
šolo'.«
»Kako pa izbiraš melodije
in besedila?«
»Besedila poiščem kar v
šolskem berilu, nato pa na to
besedilo zapojem melodijo
kake znane popevke. Doslej
pa sem si sam izmislil že dve
melodiji.«
Peter nam je še povedal,
da obiskuje glasbeno šolo,
da igra sedaj violino, kasneje
pa bo igral kitaro, da je že
velikokrat nastopal v doma-
čem kraju na raznih prosla-
vah, izven domačega kraja
pa se je najprej predstavil
skupaj z Vengust Romanom
in Nemec Svetozarjem na
Kopitniku in Smohorju, le-
tos pa že na praznovanju
dneva šole v Rimskih Topli-
cah, pa v dvorani Vojnega
zdravilišča v Rimskih Topli-
cah, kjer so ga slišali gostje iz
celjske garnizije in ga pova-
bili, da bi nastopal tudi pri
njih. Tako je v četrtek, 14. 12.
1978 nastopal ob otvoritvi
nove šole v Žalcu, še isti dan
pa v Domu JLA v Celju. »Ob
letošnjem praznovanju dne-
va JLA pa bom nastopal spet
v dvorani Vojnega zdravili-
šča v Rimskih Toplicah,« je
še dodal Peter o svojem na-
daljnjem delu.
»Kakšen pa je Peter v šo-
li?« smo vprašali njegovega
razrednika tov. Ropret Sta-
neta.
»Peter je dober učenec,
doslej je bil vedno odličen, je
vesten, od ostalih se nič ne
razlikuje, razen po svoji izre-
dni nadarjenosti za petje. Ve-
ste, celo v trgovini, ko čaka
na živila, ne miruje, ampak
neprestano daje takt kakšni
pesmi z rahlim udarjanjem
po pultu.«
Tako. Takšen je ta glasbe-
nik posebne vrste. Peter Na-
pret. Upajmo, da bomo o
njem še kdaj kaj slišali.
CLANI NOV. KR02.
OŠ RIMSKE TOPLICE
Peter Napret (v sredini) med svojima pevskima prijate-
MLADI PIŠEJO
INTERESNE DEJAVNOSTI V
LAŠKEM
Na naši šoli v Laškem deluje veliko interesnih dejav-
nosti. Vodijo jih mentorji, ki so večinoma naši učitelji.
Nekatere vodijo tudi zunanji sodelavci, ki jih veseli
delo z mladino. Ti nam pomagajo pri čebelarskem in
planinskem krožku ter pri nekaterih sekcijah šolskega
športnega društva.
Vseh krožkov na naši šoli je sedemnajst. Nekateri
delujejo že tako dolgo, da so postali že prava tradicija.
Da lahko krožki uspešno delujejo, večkrat sodelujejo
med seboj. Primer takšnega sodelovanja sta zgodovin-
ski in likovni krožek. Izredno pomemben za nas je
krožek pionirjev - prometnikov, saj skrbijo za našo
varnost. Naši pionirji-prometniki so še precej neizku-
šeni, zato so jim lani na začetku dela pomagali milič-
niki iz Laškega. Pridni so tudi planinci, člani dram-
skega krožka pa nas vsako leto razveselijo z igrico,
Najbolj množično je šolsko športno društvo, ki ima
enajst sekcij. Ljubitelji dobre knjige sodelujemo v
Klubu prijateljev knjige. Prav tako ne smemo pozabiti
na pevski zbor.
Radi tekmujemo v Veseli šoli, za bralno značko An-
tona Aškerca, za Vegova priznanja itd. V Veseli šoli
smo celo zelo uspešni, saj imamo več občinskih prva-
kov, lani pa smo imeli celo republiško prvakinjo.
Čeprav imamo veliko interesnih dejavnosti, v kate-
rih radi sodelujemo, bi radi njihovo dejavnost še razši-
rili. Nadvse si želimo taborniški krožek, vendar zanj
nimamo mentorja.
V stari šoh krožki nimajo določenega prostora, sesta-
jajo se tam, kjer je pač prostor. V novi zgradbi, ki jo
zidajo, bo dovolj prostora tudi za naše izvenšolske
dejavnosti. '
V krožkih spoznavamo tudi samoupravljanje in se
povezujemo s krajevnimi skupnostmi.
SONJA JAZBEC in
MILICA SIRK
MLADINSKA URA
Nedavno smo imeli na Prvi osnovni šoli v Celju
drugo mladinsko uro. Posvetili smo jo dnevu človeko-
vih pravic.
Vsako leto praznujemo ta pomemben dan, saj je
Organizacija združenih narodov na ta dan sprejela po-
sebna izjavo o človekovih pravicah. Toda, mnogi se še
zdaj po tridesetih letih niso sprijaznili s to pomembno
deklaracijo in zlasti na jugu Afrike vse bolj kršijo
človekove pravice. To nas je zelo prizadelo in odločili
smo se, da bo naša mladinska ura pripravljena prav na
to temo in smo zato učence osnovne šole seznanili z
malo znano poezijo črnskih pesnikov.
Ura je minila v prijetnem vzdušju. Čeprav je bila
organizirana glede na dan človekovih pravic z zamudo,
je bila navzlic vsemu zanimiva.
ANDREJA JANČAR
PIONIRSKA HRANILNICA V
ŠENTJURJU I
Pogovarjali smo se z mentorjem pionirske šolske
hranilnice na OŠ Franjo Malgaj tovarišico Silvo Kuko-
vičič. Povedala nam je, da šolska hranilnica deluje na ]
OŠ od leta 1972. Njena dejavnost se je zelo razvila, ko je
dobila svoj prostor. Sobo je opremila Ljubljanska
banka. Ta jim je podarila tudi računalnik. Pri delu jim
pomagajo učenke - uslužbenke 5. in 6. razreda. Učenci
vlagajo denar dvakrat tedensko. Najbolj varčne
učence hranilnica nagradi z nagradami, to pa so na-
lepke, obeski, značke in denarne nagrade. Bolj pridno
varčujejo učenci nižje stopnje. V varčevanje so vklju-
čene tudi razredne skupnosti. Lanski 8. razred je dobil
prvo nagrado. Letos imata največ denarja v hranilnici
6. d in 7. b razred. V banko vlagajo denar tudi vse
interesne dejavnosti v šoli. Naša hranilnica je vklju-
čena tudi v tekmovanje hranilničarjev celjskega ob-
močja. Zasedli smo deseto mesto. Občinsko srečanje je
bilo na naši šoli v novembru. Udeležili so se ga učitelji,
mentorji, uslužbenci hranilnic, ravnatelj in novinarji.
Srečanje je bilo koristno in prijetno.
Zahvalili smo se tovarišici za prijeten pogovor ter ji
zaželeli še mnogo uspehov z vodenjem šolske pionir-
ske hranilnice.
SILVA VERDINEK
6. C OŠ Franjo Malgaj
Šentjur pri Celju
KONCERT ŠTORSKE GODBE
NA PIHALA
Za zaključek I. polletja so nam godbeniki štorske
godbe na pihala pripravili koncert. Po 4. uri smo se vsi
učenci zbrali v telovadnici. Ko so godbeniki stopili k
svojim instrumentom, smo jih pozdravili s ploska-
njem. Ko so nam odigrali nekaj pesmi, nam je dirigent
razkazal vse intrumente. Zatem so nam trije naši so-
šolci, ki tudi igrajo v godbi zaigrali na flavto še eno
pesem. S tem je bilo tudi koncerta konec. Dirigent nas
je tudi povabil k sodelovanju.
ROLANDO KRESNIK
5. a OŠ Store
16. stran - NOVI TEDNIK
Št. 3 - 25. januarja 1979
PRODAJNI CENTER LESNINA LEVEČ
OBOGATENO
TRŽIŠČE
Velika pridobitev za vse, ki kupujejo pohištvo ter tisto, kar sodi
zraven
Na ravnem prostoru med robom Celja
in Levca je bil v torek dopoldne z nekaj-
mesečno zamudo otvorjen sodoben pro-
dajni center ljubljanske Lesnine. Gre za
objekt, ki v danem trenutku za nas vse
veliko pomeni in to v večini zornih ko-
tov. Prav gotovo pa bodo prodajnega
centra najbolj veseli kupci, saj si bodo
odslej lahko na velikih razstavnih povr-
šinah ogledovali ti^to, kar nameravajo
kupiti za olepšanje lastnega stanovanja.
Praktično je že zdaj možno na enem
mestu kupiti vse, tako da je povsem
odveč drobnjakarsko tekanje in trgovi-
ne do trgovine in pri tem izgubljati že
tako dragocen čas. Ce k temu na hitro
dodamo še izjemno velik parkirni pro-
stor (prav ti so največja rak rana tudi
velikih trgovin v mestnih jedrih!) pa vse
tisto, kar Lesnina še namerava v dogle-
dnem času zgraditi, potem bo v Levcu
resnično nastal pomemben trgovski ob-
jekt, katerega bomo radi obiskovali
predvsem zato, ker bo možno večje na-
kupe opraviti na enem mestu.
V daljšem uvodnem govoru je glavni
direktor Lesnine Marjan Planine med
drugim omenil tudi naslednje podatke:
»Objekt, kot ga vidite, je funkcionalno
namenjen le za prodajo pohištvene
opreme, medtem ko zaenkrat v njem
enota za prodajo gradbenih materialov
še gostuje, dokler tudi za to ne bomo
zgradili poseben okoli 2500 m- velik ob-
jekt. To pa je tako imenovana druga
faza, ki naj bi se pričela čim nam bo to
dovoljevalo vreme.
Pohištveni in lesni prodajni center, ki
ga danes odpiramo naj bi bil tak, kot so
podobni centri v tujini. Ne vem, če nam
je to v celoti uspelo, prav gotovo pa je
najbrž edinstven poskus, kako naj v bo-
doče izgleda pri nas sodobna prodaja
pohištvene opreme in gradbenih mate-
rialov. Po njegovem vzoru načrtujemo
izgraditi v Jugoslaviji v predmestjih ve-
čih mest celo serijo podobnih centrov.
Prodajni center v Levcu je v principu
razdeljen na dva dela: v razstavni del s;
preko 2500 m- in na z regali opremljeni;
skladiščni del s 3100 m- s pripadajočimi i
servisnimi in pisarniškimi prostori.
Velike parkirne in transportu name-j
njene zunanje površine omogočajo par-''
kiranje 110 osebnih avtomobilov in prav
tako dovoz in odvoz blaga z največjimi
transportnimi sredstvi. Zaposluje že se-
daj 42 oseb. Z nalogami se sicer še do-
polnjuje, vendar računamo, da bo imel
stalno na zalogi preko 10 milijonov di-
narjev blaga. Za letošnje začetno leto
načrtujemo, da bomo prodali iz njega za
155 milijonov blaga, potem ko bo zgra-
jen tudi objekt za enoto gradbenih ma-
terialov pa bo v celotnem centru zapo-
sleno 65 oseb in bo znašal njegov opti-
malni promet 230 milijonov. Stroški in-
vesticijske izgradnje prve faze vključno
s komunalno opremo, med katero je naj-
dražja postavka sofinanciranje kanaliza-
cije, znašajo 36,800.000 din, kar je za ob-
jekt s preko 5600 m^ zaprtih površin in
skoraj enim hektarom urejene zunanje
okolice zelo poceni, posebej če to pri-
merjamo s stroški poslovnih prostorov
v samem mestu, ki bi bili lahko enkrat
dražji pa manj funkcionalni.
Iz programa notranje pohištvene
opreme prikazujemo poleg vseh vrst po-
hištva tudi svetila, preprgge, talne oblo-
ge in zavese, iz programa gradbenih ma-
terialov, katerih prodaja je kot rečeno
zaenkrat utesnjena pa najširši asorti-
man predvsem vseh vrst lesnih gradbe-
nih materialov ter tvoriv.
Ko bo zgrajena druga faza namenjena
prodaji gradbenih materialov bomo nu-
dili tu tudi celoten program vseh klasič-
nih in drugih gradbenih materialov..
Tako bomo dali potrošniku na enem
mestu celotno ponudbo za gradnjo, ure-
ditev in opremo vseh objektov in bival-
nih prostorov, ki jih gradi in urejuje.«
Posebna /animivost v razstavnem de-
lu je prikaz možnosti opremljanja stano-
vanj, ki jih gradi gradbeno podjetje In-
grad, sicer izvajalec gradbenih del te in-
vesticije. Pohištveni elementi so na-
mreč postavljeni v namišljeno stanova-
nje, ki je izdelano po projektu Ingrada
in daje kupcu pravo podtjbo, kako lahko
izgleda njegov dom, če se bo odločil, da
ga opremi, kot je na razstavi prikazano.
Prodajna enota ima tudi arhitekta -
svetovalca in mizarsko delavnico, ki bo
opravljala tudi montažo pohištva na
domu.
Tako. Zdaj vam ne preostane drugega,
kot da si vse skupaj ogledate, kajti nov
prodajni center Lesnine v Levcu z zuna-
njo mogočno fresko Jakija je resnično
zanimiv in dober poskus, kako najbolj
zadovoljiti kupca.
O Lesnini pa še to. Ima pet trgovskih
in osem proizvajalnih oz. storitvenih
tozd s 6500 milijoni letnega prometa
(1978) in 2600 zaposlenimi. V Jugoslaviji
razpolaga s 140 tisoč m^ prodajnih in
skladiščnih prostorov, kjer ima v 37 me-
stih svoje prodajalne, skladišča in pred-
stavništva.
Med zadnjimi dosežki v bogati ogrlici
je zdaj prodajni center Lesnine v Levcu.
Jože Zdovc bo vodil enoto Lesnine v
Levcu: »Doslej smo imeli 500 m^ pro-
dajnih površin s štirimi zasilnimi in
nefunkcionalnimi skladišči. Torej si
lahko mislite, kaj nam zdaj pomenijo
ti prostori, katere bomo še širili!
Svečano je nov objekt odprl s simboličnim prerezanjem vrvice Ivan Lipovšek, ki
je najdalj zaposlen v celjski enoti Lesnine
Mod slovesnostjo so izročili spominsko darilo album s fotografijami Jakiju, ki je
avtor zelo posrečene zunanje fasade novega centra
Otvoritveni govor je imel glavni direktor Lesnine iz Ljubljane Marjan Planine
Prvi ogledovalci novih sodobnih prostorov prodajnega centra Lesnine v Levcu.
§t. 3 - 25. januarja 1979
NOVI TEDNIK - stran 17
TEDNIKOVI POGOVORI S POTROŠNIKI
VELIKO RECI ZASKRBUUJE
Rubrika, katero ste uvedli v NO-
VEM TEDNIKU, je za potrošnike izre-
dno interesantna in mislimo, da je tre-
ba sčasoma da preraste v resnično tri-
buno kritične presoje našega vsakda-
njega življenja, njegovih potreb in ho-
tenj. Posebno se nam zdi važno, da
potrošniki ne morejo biti samo kriti-
zerji vsega, kar se okoli nas dogaja v
okolici, kjer živimo, ampak morajo biti
tudi konstruktivni faktor v vseh na-
daljnjih naporih za gospodarsko stabi-
lizacijo, za katero smo se vsi izrekli, jo
povsod proklamirali in za katero je
zadnji čas, da jo pričnemo realizirati
pa četudi samo po koščkih - ampak
enkrat je treba začeti.
V naši Krajevni skupnosti »Slavko
Slander« potrošniški svet dela in to
kar dobro. Uspelo nam je, da je v pre-
teklem letu kar dobro izboljšal oskrbo
krajanov v sodelovanju z MERXOM,
kateri se je pokazal pripravljenega da
prisluhne željam in potrebam v okviru
prostorskih možnosti, bistveno se je
povečal prodajni prostor in izboljšal
asortiman preskrbe. Dobro se je poka-
zalo dejstvo, da so v potrošniškem sve-
tu tudi predstavniki prodajalcev v
MERXU tako, da se gotovi problemi
lahko hitro in efektno rešujejo, vendar
to je manjši del posla. Večji del posla
potrošniškega sveta pa je v tem, da je
prisluhnil krajanom na vseh mogočih
sestankih v okviru ZK, SZDL, ZB,
mladine itd., ki opravičeno negoduje-
jo, da krajevna skupnost, ki ima preko
4000 prebivalcev ima samo eno samo-
postrežno trgovino, kjer se kljub dobri
volji zainteresiranih še vedno formira-
jo vrste čakajočih pri mesu, kruhu,
blagajni itd., da nimaš v krajevni skup-
nosti niti enega restavracijskega loka-
la kjer bi se kot človek lahko usedel,
da nimaš skoraj nobene obrtne dejav-
nosti, kjer bi ti nekdo kaj popravil.
Posebno boleče pa je za večino kraja-
nov dejstvo, da ni nobene samopo-
strežne restavracije, kjer bi si lahko
kupil hrano, kajti večina krajanov je
mladih ljudi, kjer sta zaposlena mož in
žena in kjer pripravljanje hrane pred-
stavlja poseben problem za mnoge ob-
čane. Zato se je naš potrošniški svet
aktivno vključil v izdelavo prostorske-
ga plana Celja in kjer je j;^ to_Qj;lr^jenya.
komisija obdelala vse te predloge ter
iste posredovala oblikovalcem pro-
storskega plana. Izredno važno pa se
nam zdi, da je potrošniški svet pravil-
no uočil celotno problematiko krajev-
ne skupnosti s področja preskrbe in
počutja našega občana. Na ta način
bomo vsaj v doglednem času naša
spalna naselja kot so danes KS »Slan-
der«, »Savinja« in »Kajuh« spremenili
v tiste osnovne celice našega samo-
upravnega življenja, ki mu jih name-
njamo v daljnji fazi izgradnje našega
socialističnega sistema in kjer se bo
občan res počutil zadovoljno in lahko
izvajal svoje samoupravne pravice. Pri
tem bomo pač morali marsikaj spre-
meniti tudi v naših strokovnih obnaša-
njih, kjer danes še vse preveč prihaja
do izraza tehnična samovolja mnogih
forumov in institucij v občini. Naj na-
vedemo samo en primer na katerega
občani OTOKA kažejo s prstom - to je
vprašanje lokacije nove blagovnice.
Na OTOKU živi danes preko 10.000
krajanov in ali ne bi bilo umestno, da
bi se nova blagovnica locirala nekam v
središče tega OTOKA, kjer bi imeli
krajani možen hiter in nemoten do-
stop. Ce krajani to predlagajo in zahte-
vajo, ne vem zakaj se to ne bi izvršilo.
Mislimo, da je na primer lokacija take-
ga objekta res stvar krajanov, ne pa
poedincev pa naj bodo še taki in dru-
gačni strokovnjaki. Gotove probleme
take narave bi morali reševati z kolal-
nimi referendumi, kjer bi prišle do
polne veljave želje občanov in kjer bi
se občani potem res počutili kot sa-
moupravljalci.
Prostorski plan, ki je sedaj v izdelavi
in potem iz tega izhajajoči zazidalni
načrti bodo morali rešiti vsaj osnovne
stvari življenja in počutja občanov v
naših krajevnih skupnostih. V nasled-
njem referendumskem programu pa
se bomo morali občani kot potrošniki
odločiti, da bomo tudi za urejanje teh
problemov izdvojili del naših prihod-
kov.
Nadaljnji program o katerem potroš-
niki preko sveta žele in hočejo raz-
pravljati so tudi vse vrste podražitev
drugih elementov vsakdanjega življe-
nja. Tako na primer velike podražitve
RTV-naročnine, elektrike, komunal-
nih uslug, transportnih uslug, uvaja-
nje ekonomskih stanarin itd. Te po-
dražitve niso malenkostne ter se gib-
ljejo z 20, 30, 40 in še več procenti
naenkrat. Potrošniki se v svetih spra-
šujejo kaj je s stabilizacijskimi ukrepi
v letu 1979 katere je z vso ostrino odgo-
vornosti pred nas postavila naša parti-
ja. Potrošniki hočejo, da naša družba
pokaže s prsti na tiste, ki te napore
naše stabilizacije na tak način rušijo.
Taki in slični problemi stoje pred naši-
mi sveti potrošnikov se z njimi ukvar-
jajo in jih skušajo posredovati mero-
dajnim ter doseči njihovo reševanje ali
vsaj odgovore na te probleme.
Ne smemo se zadovoljiti, da bi nam
sveti potrošnikov samo kotrolirali v
trgovinah grame in kvaliteto proiz-
vodov (čeprav to tudi mora biti), am-
pak sveti potrošnikov morajo izrasti v
okviru krajevnih skupnosti v tisti or-
gan, ki bo bistveno vplival in pripomo-
gel k izboljšanju splošnega počutja
krajana in mu zagotovil kar največji
možni delež njegovih samoupravnih
socialističnih pravic iz sfere vsakda-
njega potrošniškega življenja.
Na drugi strani pa mislimo, da bi
potrošniški sveti morali biti tudi tisti
samoupravni organi, ki bi pa tudi za-
stopali koristi širše družbene skupno-
sti. Tako na primer, ker smo v zadnjem
času veliko govorili o energetski krizi
v nekaterih predelih naše države ali ne
bi bila na primer dolžnost svetov po-
trošnikov, da od svojih članov v takih
primerih zahteva in organizira prosto-
voljno ugasitev vsaj ene žarnice v na-
ših stanovanjih. V takih primerih bi bil
seveda prihranek ogromen. Nadalje
nimamo rešenega v naših krajevnih
skupnostih zbiranje starega materiala
(papir, steklo itd.) ali npr. koliko kruha
se dnevno odvrže v kante za smeti. Ali
ne bi bila tudi tukaj naloga sveta po-
trošnikov, da organizira zbiranje v kra-
jevnih skupnostih takih dobrin in iste
preda naši industriji ter s tem prištedi
vehko deviz.
Samo z vsestransko angažiranostjo
sveta potrošnikov bodo le-ti lahko
izrastli v koristen organ našega vsako-
dnevnega samoupravnega socialistič-
nega življenja.
ING. CEH DRAGO
ZAVAJANJE KUPCA
Nedavno sem kupil v trgovini Alpi-
na v Celju par čevljev. Nakup kakor
vrsta drugih nakupov - ogled, pomer-
janje, plačilo in pot domov. Račun ob
vsakem nakupu za vsak primer
skrbno shranim, kajti večkrat sem ga
že potreboval pri uveljavljanju rekla-
macije. Ko sem slučajno pogledal na
zadnjo stran računa sem opazil nasled-
nje opozorilo, ki je veljalo kupcu:
Proizvajalec obutve jamči za skrite
napake v materialu in v sami izdelavi s
pogojem, da kupec vloži reklamacijo
brez odlašanja, kakor hitro je takšno
napako odkril. Vendar pa jamstvo pro-
izvajalca traja največ 6 mesecev od
dneva nakupa (do nedavnega le 60 dni)
- zato poznejše reklamacije niso
možne.
Proizvajalec ne jamči:
- za hibe, ki so bile vidne ob nakupu
- za hibe obutve, ki je kupljena kot
blago z napako po znižani ceni,
- za nepremočljivost usnjene obu-
tve,
- za poškodbe, ki nastanejo aaradi
neprimerne rabe ali nepravilnega
vzdrževanja obutve.
Ce odkrijete skrito tovarniško napa-
ko, vrnite obutev nemudoma v našo
prodajalno. Poskrbeli bomo, da bo na-
paka v kratkem času odpravljena, če
to ni mogoče, pa vam bomo izdali nov
par. Lahko reklamirate tudi naravnost
pri tovarni, ki je označena na obutvi
oz. na kartonski škatli, vendar v tem
primeru trpite poštnino sami.
Ob morebitni reklamaciji morate
predložiti tudi ta račun, sicer reklama-
cije ni mogoče upoštevati. Zato račun
shranite.
Zahvaljujemo se vam za zaupanje in
se priporočamo.
Zakonska določila sicer dopuščajo
dajati proizvajalcu jamstvo tgarancijo)
tudi izdelkom za katere to ni predpisa-
no z zakonom, vendar pa je lahko takš-
na izjava napisana na posebnem ga-
rancijskem listu, ne pa na računu trgo-
vine, ki se mora ravnati do kupcev po
zakonu o blagovnem prometu. Ta
predpisuje, da je jamstvo trgovine za
prodani izdelek 6 mesecev.
Po zakonu o blagovnem prometu,
kupec, ki je odkril skrito tovarniško
napako ni dolžan sprejeti popravilo iz-
delka oz. če to ni mogoče, sprejeti nov
izdelek, temveč mu zakon daje še tret-
jo alternativo, to je vračilo kupnine. Za
katero alternativo se bo odločil pa je
volja kupca, ne pa trgovine, še manj pa
proizvajalca. V obeh primerih gre za
namerno zavajanje kupca na manj
ugodne možnosti, kot jih predpisuje
zakon o blagovnem prometu. Kupci bi
bili veliko bolj hvaležni trgovini, če bi
ta napisala na zadnjo stran računa vse
tiste pravice in postopek reklamacije,
ki so predpisani z zakonom. V kolikor
pa želita dati tovarna Alpina in trgovi-
na kupcu še več, kakor je to predpisa-
no z zakonom pa smo kupci tega vse-
kakor veseli.
Se na enem primeru bi rad prikazal
zavajanje kupca s strani trgovine na
manj ugodne možnosti, kot jih predpi-
suje zakon.
27. novembra prejšnjega leta sem
kupil pri trgovskem podjetju TKANI-
NA Celje TOZD Maloprodaja avtomo-
bilski radijski sprejemnik. Po nekaj
dnevih se je sprejemnik pokvaril. V
trgovini so mi ga na mojo željo brez
posebnih težav zamenjali. Nov spreje-
mnik je mesec dni brezhibno deloval,
nato pa se je tudi ta pokvaril. Z ozirom,
da so se okvare pojavile na obeh spre-
jemnikih že po krajšem času, sem se
odločil, da zahtevam vračilo kupnine.
Oglasil sem se na oddelku omenjene
trgovine, kjer so mi povedali, da pri
njih rešuje reklamacije le vodja oddel-
ka, vendar ga ta dan ni bilo. Ker sem
ga iskal še dvakrat zaman, sem se od-
ločil, da prinesem sprejemnik ter za-
htevam, da ga prevzame pač nekdo
drug, saj v tako veliki trgovini ne more
opravljati take posle le ena oseba. No
tudi takrat vodje oddelka ni bilo, pro-
dajalec pa mi je rekel, naj pridem dru-
gič. Ker sem se odločil, da ne bom
popustil, sem trdovratno zahteval, da
ga prevzame nekdo drug. Med tem pa
me je prodajalec vneto prepričeval, da
zahtevam nekaj nemogočega, da je po-
leg aparata pač garancijski list, da
imam garancijo in mi bodo aparat po-
pravili na servisu, da sem verjetno bral
v »Večeru« »novinarske race« o teh
zadevah itd. Zaman sem ga prepriče-
val o zakonu o blagovnem prometu in
zakonu o standardizaciji. Najraje bi
mu povedal, da poznam te zakone sko-
raj bolje kot svoj žep, pa kaj, ko tudi to
ne bi pomagalo.
Na koncu sem ga le toliko omehčal,
da se je podal na iskanje oddelkovo-
dje. Cez nekaj časa se je ta tudi pojavil.
Upal sem, da bo vsaj oddelkovodja
poznal zakon, toda bil sem razočaran.
Ta mi je celo rekel: »Kaj mi pripovedu-
jete o vseh teh zakonih, saj jih še inš-
pektorji ne razumejo.« Prosil sem ga,
naj prinese Uradni list SRS, kjer je
objavljen zakon o blagovnem prome-
tu, da mu dokažem, kdo ima prav. Po
daljšem prepričevanju je le odšel, ven-
dar se je vrnil brez njega. Povedal mi
je, da se je pogovoril z njihovim orga-
nizatorjem in da mi bodo aparat posla-
li na servis. V kolikor aparata ne bi
popravili v 15 dneh, mi bodo vrnili
denar. Zaman sem mu dopovedoval,
da je rok za reklamacijo res 15 dni, da
pa bom sam izbral eno od treh alterna-
tiv (kupnino, popravilo ali zamenjavo).
Takšnih primerov bi lahko navedel
še več, vendar sta že ta dva dovolj
zgovorna, kako si trgovina kroji zako-
ne po svoje oziroma jih noče poznati.
KER2AN ZVONE
Komisija za delovna razmerja pri
TOZD ZA PTT PROMET CELJE
vabi k sodelovanju
delavce za opravljanje del in nalog
1. sprejemni in izdajni delavec
pri ptt enotah Celje, Rogaška Slatina in Žalec
2. dostavljač
pri ptt enoti Celje, Laško, Slovenske Konjice, Zreče ir
Žalec
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati
še naslednje:
pod 1.: srednješolska izobrazba ali poklicna šola trgov-
ske in gostinske stroke
pod 2.: končana osemletka ali najmanj 6 razredov
osnovne šole, vozniško dovoljenje za vožnjo z mope-
dom in odslužen vojaški rok.
Kandidati naj vložijo pismene prijave z dokazili v roku 8
dni po objavi na naslov:
Komisija za delovna razmerja pri TOZD za ptt promet
Celje, Titov trg 9, 63000 Celje.
»METKA«, TEKSTILNA TOVARNA IN
KONFEKCIJA CELJE, Ipavčeva 22
Objavlja
prosta dela in naloge:
1. stenodaktilograf
2. knjigovodja OD
3. skladiščni delavec v nabavi
Pogoji:
pod 1. končana upravno administrativna srednja šola
aktivno znanje slovenskega jezika
zaželjena praksa
pod 2. končana ekonomska srednja šola
zaželjena praksa
pod 3. končana osemletka
odslužen vojaški rok
Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjeva-
nju pogojev kadrovsko splošnemu sektorju »Metke«
tekstilne tovarne in konfekcije Celje, Ipavčeva 22.
Objava velja do zasedbe del in nalog, stanovanj ni na
razpolago.
GRADBENO PODJETJE LAŠKO
Trubarjevo nabrežje 12
razpisuje naslednja prosta delovna mesta za
nedoločen čas:
1. 2 Zidarja
2. več NK delavcev
POGOJI:
k točki 1:
- poklicna zidarska šola
- urejene vojaške razmere
k točki 2:
- starostna doba nad 16 let
Delovna organizacija ne razpolaga s stanovanji.
Razpis velja 30 dni od dneva objave.
Strokovna služba Kulturne
skupnosti občine Celje -
delovna skupnost razpisuje dela in naloge
»analitika-programerja«.
Pogoj: višja šola ekonomske smeri, po možnosti z
znanjem strojepisja ali srednja ekonomska šola z naj-
manj 3 leti prakse, po možnosti z znanjem strojepisja.
V primeru, da ne bi bilo ustreznih prijav na razpisne
pogoje, lahko delovna skupnost upošteva tudi prijavo z
drugačno izobrazbo, če ugotovi, da bi delavec s to
izobrazbo lahko opravljal razpisana dela in naloge.
Prijave pošljite na naslov: Kulturna skupnost občine
Celje, Strokovna služba. Muzejski trg 1 a/lll do 5. fe-
bruarja 1979.7 kolikor se bo Strokovna služba Kultur-
ne skupnosti občine Celje - delovna skupnost odločila,
da združuje delo v tej skupnosti, vas bomo o tem
pismeno obvestili v 8 dneh po poteku razpisa. Pričetek
opravljanja del in nalog po dogovoru.
18. stran-NOVI TEDNIK
Št. 3 - 25. januarja 197$
PLANINSKI RAJ
UREJA JANEZ VEDENIK
PO ZASNEŽENIH
DOBROVLJAH
Z avtobusom do BRA-
SLOVC. Pri postaji najdemo
smerno tablo in nekaj mar-
kacij, ki nas privedejo nad
žovneško kmetijsko pose-
stvo, v Podvrh do Cimper-
ška. Od tu gre dobro marki-
rana pot mimo HLASTEJA
(razgled!), Strojanška (dobro
ohranjena ljudska arhitektu-
ra!), Orešnika. S te poti vabi
pogled na razvaline žovne-
škega gradu, domovanja de-
dov celjskih grofov. Od
Orešnika do Brezovnika je
kratek skok. Tu je bila parti-
zanska bolnica. Le malo kdo
ve, da je od tu eden redkih
prelepih razgledov po dolini
in Zasavskem hribovju. Priš-
li smo na konec »partizan-
ke«, ki se začenja v Letušu.
Gremo po njej mimo alumi-
nijastega spomenika nezna-
nim borcem. Pred nami je
poraščena Grmada s cerkvi-
jo Janeza in Pavla, katere z
ioline vidimo le zvonik. Še
mimo zadnje domačije De-
skovnika in smo na razpotju
pri Deskovniškem križu. Tu
smo prišli na SAVINJSKO
POT in E6YU. Lahko gremo
na Creto, planinski dom in
dalje na Vransko. Ali v na-
sprotno smer po S in E6 do
razpotja pri Paragojniku. Po
E6 v Mozirje, ali po S preko
Bezovca v Letuš. Do Cov-
skega križa gremo lahko kar
po dobro spluženi cesti, od
tu pa v celo ali po gazi na
Bezovc, kjer stoji lovska ko-
ča braslovških lovcev. Raz-
gled je lep (Plešivec, Gora
Oljka na dlani. Zasavsko hri-
bovje, KUM z anteno ...).
Z Bezovca gremo lahko po
lovskem pristopu na »parti-
zanko« in dalje po S v Letuš.
Lahko pa pri zadnjem preče-
nju ceste, gremo malo po nji
in   levo   po   kolovozu   v
Podvrh. To je zelo raztegnje-
na vas. Tam nad Rovšnikom
si poiščemo pot do Braslov-
škega jezera in še malo pa
smo spet na isti avtobusni
postaji. Ta zimski obhod tra-
ja okoli 6-7 ur, ravno čas
med avtobusi (od 10 do 5 ure
popoldne). Pot ni naporna,
napravili boste okoli 27.584
korakov, več ali manj, to ni
važno, važno je, da ste preži-
veli dan v gorah in hodili po
poteh naših partizanov. Po-
skusite, ne bo vam žal. Pa
srečno pot!
■ ing. BOŽO JORDAN
STEZE
NAROČILI
NOVI TEDNIK?
OBISKOVALCEM
SAVINJSKE POTI
Meddruštvena komisija, ki
skrbi za Savinjsko pot je do-
bila nekaj pritožb zaradi žiga
na GORI OLJKI. Ker dom ni
vsak dan odprt, lahko dobite
sedaj žig tudi pri JUTU (Do-
brič 38, gostilna Zabukov-
nik). Polzelski planinci so
odnesli tja tudi knjigo, kjer
se lahko vpišete. Kot so nam
povedali pri Jugu, se da do-
biti tam tudi žig ŠALEŠKE
POTI.
V letu 1978 je prehodilo
pot 87 planincev, zadnji 512,
je vpisan vsakoletni obisko-
valec te poti Stanko Štor-
man, predsednik PD POL-
ZELA, ki letos praznuje 20
obletnico obstoja.
B. J.
IZ ZGODOVINE NOB V CELJU (25)
OSVOBODILNA FRONTA
V OKOLICI ŠTOR
Piše: Franjo Fijavž
V celjski okolici je prišlo
malokje do tako pozne usta-
novitve odbora OF kot v Sto-
rah. Ta kraj je bil v tem po-
gledu redka izjema, čeprav
je na desetine ljudi prislu-
hnilo novicam o delovanju
protinemškega gibanja. Ne-
kateri izmed njih so bili na-
jožje povezani s partizani
Celjske čete in njihovimi so-
delavci. Zaupniške zveze OF
so pričeli postavljati na tem
področju nekateri organiza-
torji osvobodilnega gibanja
(Peter Stante in dr.) že pred
samo ustanovitvijo čete 20.
julija na Resevni, le dobro
uro hoda iz Štor. Toda po
propadu čete koncem avgu-
sta, je delovanje prvih fron-
tovcev skoraj čisto pojenja-
lo. Le zavetje so še občasno
nudili kakšnemu borcu, ki
se je v posebnih primerih
(bolezen in dr.) zatekel k te-
mu ali onemu pristašu upo-
ra. Drugače pa ni bilo potem
skozi leto in pol zaslediti v
teh krajih ne propagandnih
in ne vojaških akcij. Vzrokov
za takšno stanje je kar več in
vsi segajo daleč, nekaj deset-
letij nazaj v čas, ko se je de-
lavski razred v letih začetka,
procvita in naraščanja pre-
mogovniškee, železarske in
samotarske industrije ob
istočasnem in pogostem po-
slabšanju delovnih in živ-
ljenjskih pogojev, pričel bo-
riti za svoje osnovne pravice,
torej za pošten zaslužek.
Borba štorskega proletari-
jata za izboljšanje njegovih
pravic sega prav gotovo že v
prva leta pričetka delovanja
železarne, ki je pred štirimi
leti praznovala 130 letnico
obstoja. O zunanjih manife-
stacijah in izraz.-h pripadno-
sti delavskemu razredu ne
gre zanikati štorskim delav-
cem tudi ne v prejšnjih de-
setletjih. To so izpričali pev-
ski nastopi s petjem tedanjih
delavskih-revolucionarnih
pesmi, s telovadnimi nastopi
ob veselicah in drugih praz-
novanjih. Toda o močnejši
zavesti in prikazovanju pri-
padnosti delavskemu razre-
du lahko govorimo v prime-
ru Štor, enako kot mnogokje
drugod, šele v povojnem ob-
dobju. Prišlo je sicer do moč-
nih delovnih oz. mezdnih
sporov med obema vojnama,
a do utrjevanja delavske sa-
mozavesti je prišlo šele v po-
vojnem obdobju, ko lahko
sami soodločajo pri upravlja-
nju železarne in delitvi do-
hodka. Danes dejansko
predstavljajo upravljalci te-
ga velikega industrijskega
podjetja v pravem smislu de-
lavski razred. Živijo v veli-
kem številu od dela svojih
-rok v tovarni, živijo strnjeno
v stanovanjih njihove delov-
ne skupnosti.
Lastniki železarne so že v
prejšnjem stoletju zgradili
manjše število stanovanj-
skih stavb, toda v njih je sta-
novalo malo delavcev, ker so
bila stanovanja, vsaj tista, za
tedanje čase udobnejša, na-
menjena predvsem inženir-
jem, tehnikom in mojstrom,
kakor tudi višjim upravnim
in finančnim nameščencem.
Družine delavcev so prejele
od tovarne najpogosteje le
sobo, redko dve poleg kuhi-
nje, drvarnico. Voda tedaj še
ni bila napeljana v stanova-
nja. Obstojala so tudi stano-
vanja za samce. Ne smemo
prezreti zanimivost pri obna-
šanju tedanjih lastnikov v
pogledu skrbi za stanovanj-
ske probleme. Gradnja sta-
novanj za takozv. »boljši per-
sonal« je trajala v skromnem
obsegu vse do nastanka Ju-
goslavije 1918 leta, potem se
ni več gradilo. Takšna poteza
lastnikov se pač povsem uje-
ma z njihovo mliteto, od-
nosom do nove države in
predvsem s preprečeno mož-
nostjo graditve »mostu na
Jadran«.
Krivično in nesmiselno je
bilo prikazovati prispodobo
med nekdanjim stanjem v
Štorah in današnjim časom.
Takrat je bilo v železarni za-
poslenih, namreč pred drugo
svetovno vojno, okoli 500 de-
lavcev, a danes jih je preko
3000. Vemo tudi, da je v
prejšnjem in še v začetkih
našega stoletja stanovalo de-
lavstvo, bodisi v Angliji,
Franciji, Nemčiji in drugod,
v gostih delavskih naseljih
in malih stanovanjih, ki so
bile pravo nasprotje današ-
njim. No, ne smemo prehite-
vati! V starih industrijskih
krajih raznih držav, celo v ze-
lo razvitih, in tudi mi nismo
povsem izvzeti, še najdemo
prav nezavidno stanje.
Razmere so se v štorski
bližnji in daljnji okolici z ra-
zvojem premogovnika (opu-
ščen že pred drugo svetovno
vojno), šamotarne in zlasti
železarne skozi leta čisto
spremenile. Danes je v žele-
zarni zaposlenih večje števi-
lo žensk kot je bilo nekaj let
pred vojno zaposlenih vseh
delavcev. Več kot tretjina jih
stanuje sedaj v bližini delov-
nega mesta. Na področju
celjske občine, kamor spada-
jo Štore, jih prebiva prek
55%, na območju šentjurske
11 in pol, laške 2 in pol, le
preko 3% v ostalih občinah
(Šmarje in dr.). Dobra tretji-
na delavcev se vozi na delo z
avtobusi (leta 1974 = 1.200)
in vlakom (120). Vožnje da-
nes ne predstavljajo tolikš-
nega napora kot nekdaj ob
slabih cestah. Tako živijo
ravno tako. vozači v najbolj
zdravem okolju in še prosti
čas lahko koristno uporabijo
na svojih vrtovih, sadovnja-
kih, vinogradih itd. Stano-
vanjski fond štorske železar-
ne predstavlja danes okoli
750 stanovanj v povprečni
površini 47 m- na eno stano-
vanje.
Nekdaj, kot pogosto pravi-
mo, »da je bilo vse drugače«,
v mislih pa imamo le svojo
mladost in najlepše dogodke
in leta, je le največ slaba tret-
jina štorskih delavcev pre-
življala svoje družine s tovar-
niškim zaslužkom. Sedaj je
to ravno obratno. Takrat pa
si je morala njih večina še
služiti kruh z delom na pose-
stvu staršev, nekateri na last-
ni zemlji, a najpogosteje z
delom pri bližnjih sosedih.
Delavci so hodili na delo v
železarno in šotarno iz rav-
ninskih vasi vse od Šentjurja
do Teharij in pravtako iz na-
selij in zaselkov s hribovitih
leg z obeh strani Voglajne
(Blagovna, Proseniško, Gori-
čica, Šentlovrenc, Šentjanž,
Pečovje, Laška in Prožinska
vas itd.). Za kruh in službo je
bilo pred vojno težko, zato so
hodili ljudje na delo po uro.
dve ali še več in se spet vra-
čali na svoje domove. V vsa-
kem letnem času, v lepem in
slabem vremenu.
§t. 3 - 25. januarja 1979
NOVI TEDNIK - stran 19
JAO NA »STREHO SVETA«
TRIJE S CEUSKEGA
fiov podvig jugoslovansiiiii alpinistov]
Cez dober mesec bo iz Ju-
goslavije odpotovala jugo-
slovanska alpinistična od-
prava, katere cilj je prvič se
povzpeti na samo streho
sveta, najvišjo goro Mount
Everest v Himalaji. Za ek-
spedicijo so priprave traja-
le dalj časa, zdaj pa je tako-
rekoč vse nared. Izbrana je
tudi posadka vrlih jugoslo-
vanskih alpinistov, ki bodo
v več kot mesec dni trajajo-
čih spopadih s stenami naj-
višjega gorstva poskušali
vse skupaj kronati s tem, da
bodo stopili na sam vrh naj-
višje gore na svetu.
Jugoslovanski alpinisti se
že vrsto let uvrščajo med naj-
boljše na svetu, saj so se kali-
li v domačih in tujih gorstvih
ter dosegali pomembne re-
zultate. Pravzaprav bi lahko
zapisali, da so vse dosedanje
akcije v različna svetovna
gorstva pa tudi Himalajo bile
pravzaprav podrejene ene-
mu samemu cilju, ki ga bodo
poskušali doseči v nasled-
njih mesecih. Na Mount Eve-
restu naj bi zavihrala tudi ju-
goslovanska trobojnica!
V letošnji ekspediciji so
tudi trije alpinisti s širšega
celjskega območja in to iz
Celja Franček Knez tčr Jože
Zupan, iz Velenja pa Ivan
Kotnik. V JAO prevladujejo
sicer slovenski alpinisti, so
pa prisotni tudi alpinisti iz
BiH in Hrvatske, od koder je
tudi en obmorski alpinist
Stipe Božič iz Splita. Poleg
alpinistov bodo potovali tudi
zdravnik, novinarji, snemal-
ci, radijski tehniki ter prvič
akademski slikar Franc No-
vinc.
Pri odpravi sodelujeta tudi
Kors iz Rogaške Slatine, ki
je izdelal najkvalitetnejše
pumparice, v celjski Aur^
pa pripravljajo bogato kolek-
cijo večbarvnih značk. In še
zanimivost: že doma bodo
natisnili večjo količino raz-
glednic s posebnim žigom,
katero bo lahko dobil s pod-
pisi vseh udeležencev odpra-
ve vsak, ki bo s simboličnim
zneskom 70 din podprl našo
odpravo. Ta znesek je treba
poslati na Planinsko zvezo
Slovenije do 20. februarja ter
seveda zraven napisati točen
naslov pa boste dobili drago-
cen pozdrav iz daljnje Hima-
laje.
Doslej so skoraj vse jugo-
slovanske alpinistične od-
prave uspele in ni bojazni, da
ne bi tudi ta. Vrlim alpini-
stom želimo srečno pot, va-
ren in siguren vzpon ter
»stop na streho sveta« in se-
veda srečen povratek do-
mov, v okrilje domačih gora.
TONE VRABL
KOŠARKA
PORAZ Z ILIRIJO
Dramatična zadnja minuta
Celjski košarkarji so nepri-
čakovano doživeli poraz na
domačih tleh pred svojim
občinstvom. Ilirija-Slovan je
v zadnjih sekundah igre
spremenila poraz v zmago.
Se 27 sekund je bilo do zak-
ljučnega žvižga, Celjani pa
so vodili s 83:80. Gostje so se
dvakrat dokopali do žoge in
izkušeni Lorbek je zadnjo
sekundo zadel koš in že je
bila zmaga v rokah gostov.
Trener Zmago Sagadin je
bil zelo nerazpoložen. Upog-
njenih glav so zapuščali igri-
I šče vsi Celjani. »Bolezni pe-
stijo večje število igralcev.
Tudi priprave so bile zaradi
tega zadnji teden po-
manjkljive. Z zakrpanim
moštvom je težko igrati.
Bila je to poprečna igra
obeh moštev, kjer so gostje
imeli več športne sreče. Ta-
ko smo izgubili načrtovane
točke in si poslabšali položaj
na lestvici.«
Tako je komentiral sreča-
nje Zmago Sagadin. Gostje
so več ali manj vodili vso
tekmo, v drugem delu pa Ce-
ljani s 6 koši razlike. Ta pre-
dnost pa je v zadnjih treh mi-
nutah splahnela. Najuspeš-
nejši je bil Polanec z 32 koši,
15 jih je dosegel Sabolčki, po
11 pa Gole in Kralj.      K. J.
Tokrat ni šlo. Celjani so igrali slabo in doma izgubili proti
Iliriji Slovanu. Tudi Kralj je bil dobro čuvan in bolj pri
tleh kot v zraku. Levo Kuljad in desno Polanec. (foto: T.
Tavčar)
ROKOMET:
20 LET V ŠOŠTANJU
Štefan Kac in 115 članov v štirih sekcijah
v petek je bila v dvorani
kulturnega doma v Šošta-
nju zaključna prireditev ob
20-Ietnem jubileju rokomet-
nega kluba. Poleg številnih
bivših in sedanjih aktivnih
igralcev rokometa so se
slavja udeležili tudi nekda-
nji in sedanji funkcionarji
kluba ter številni gosti in
družbenopolitični delavci
mesta Šoštanj in občine Ve-
lenje. Slavja se je udeležil
tudi predsednik Rokometne
zveze Slovenije Tine Brilej
in predsednik matičnega
društva TVD Partizan Šo-
štanj Rudi Bajec.
Vse prisotne je prisrčno
pozdravil sedanji predse-
dnik kluba ing. Franc Pla-
skan, ki je na kratko orisal
20-letno delovanje ter se pri
tem spomnil pobudnika tega
športa v Šoštanju prof. tele-
sne vzgoje Milogoja Jarnovi-
ča in učitelja Pavla Bukovca.
Poudaril je, da je domala vse
mesto živelo z delom kluba.
ki je bil deležen vsestranske
in moralne pomoči, saj dru-
gače verjetno ne bi mogli po-
stati celo republiški prvaki.
Zatem je predsednik TVD
Partizan Rudi Bajec podelil
zaslužnim funkcionarjem in
igralcem izredno lepa priz-
nanja, ki so jih prejeli: Milo-
goj Jarnovič, Pavle Buko-
vac, ing. Franc Plaskan, dr.
Bogdan Menih, Florjan
Praznik, Franc Štefan in
Roman Kac, Ivo Blekač, Vi-
li Poznič, Avgust Vohar, Mi-
ro Požun, Marjan Stvarnik,
Jože in Zoran Kompan,
Martin Primožič, Martin
Slatinšek, Mitja Bubik, Ka-
rel Kočevar, Dore Melan-
šek, in Dominik Pejovnik.
Posebna priznanja so prejeli
tudi vsi člani moštva ekipe,
ki je bila leta 1973 republiški
rokometni prvak.
Spregovoril je še predse-
dnik Republiške rokometne
zveze Tine Brilej, ki je jubi-
lantom čestital k doseženim
uspehom in lepemu jubileju
ter poudaril zasluge roko-
metnega kluba Šoštanj, zna-
nega celo izven naše domo-
vine, za razvoj tega športa na
sploh, saj so prav iz šoštanj-
skega kluba izšli številni
znani igralci, med katerimi
je še zlasti pohvalil sedanje-
ga trenerja in bivšega dolgo-
letnega igralca Štefana Kaca,
kot igralca zveznega razreda.
Hkrati s čestitkami je klubu
izročil tudi priznanje Roko-
metne zveze Slovenije.
Klubu so izrekli priznanja
in čestitke še predstavnik
Telesno kulturne skupnosti
občine Velenje, ženskega ro-
kometnega kluba Velenje ter
predsednik Krajevne konfe-
rence SZDL Martin Primo-
žič. Svečanost sta s kultur-
nim programom popestrila
še glasbeni ansambel Šale-
škega kvinteta in pevci Šale-
škega okteta.
V. KOJC
Ves trud je bil zaman. Čeravno so celjski napadalci, na sliki Felc, večkrat prišli
pred vrata Prusnika, je ta državni reprezentant branil tokrat odlično. (Foto: T.
Tavčar)
HOKEJ NA LEDU
SLABO Z OLIMPIJO
Kanadčani v Celju proti Jugoslaviji
Celjski hokejisti na ledu so končali
letošnje prvenstvo. Osvojili so tretje
mesto. Zasluženo in presenetljivo.
Žal pa za zadnje srečanje v Celju ne
moremo reči, da je bilo najboljše. V
dvoboju proti Olimpiji so Celjani pri-
čeli podjetno, enakovredno in dobro.
Rezultat takšne igre je bil neodločen
razultat 0:0.
Toda ko so gostje po napaki sodnika
Benedičiča iz Jesenic lahko prišli do
vodečega zadetka 1:0, ki ni bil pravilno
dosežen, so se Celjani odločili za še
bolj ofenzivno igro. In ravno takšna
igra ob nekoliko slabših branilcih je
prinesla hiter preobrat. Olimpija je v
nekaj minutah dosegla šest zadetkov
in visok poraz je bil tu. Končni rezultat
0:13 (0:0, 0:10, 0:3).
Čeravno so Celjani v tretji tretjini
imeli ponovno nekaj dobrih minut, ni-
so mogli popraviti slab začetek v drugi
tretjini. Franci Žbontar, Felc, Vertov-
šek, Prusnik in Bratec so imeli prilož-
nosti za častni zadetek in še nekaj osta-
lih zadetkov, toda v vratih Olimpije je
dobro branil Dare Prusnik.
Prvenstvo je končano. Na sporedu
bo še nekaj prijateljskih srečanj, celj-
ski hokejisti pa bodo tudi gostovali v
Italiji. Zarddi priprav državne repre-
zentance se je letos tekmovanje za toč-
ke končalo prej kot po navadi. In rav-
no v tem obdobju bomo v Celju videli
zelo kvalitetno srečanje. V ponedeljek,
12. februarja, bo namreč jugoslovan-
ska državna reprezentanca igrala v Ce-
lju proti amaterskemu prvaku Kanade
moštvu Kimberlein Dinamitersom iz
Toronta. Upamo, da bodo med našimi
izbranci vsi štirje celjski igralci brata
Žbontar, Felc in Bratec.
Mimo članov pa nadaljujejo s prven-
stvom mladi celjski hokejisti. Pionirji,
ki so prej premagali Kranjsko goro in
so sedaj drugi, so tokrat počivali. Zato
pa so mladinci premagali Prevoje 14:0
(5:0, 4:0, 5:0) in so že zmagovalci vzho-
dne republiške lige. V soboto pa bodo
v Celju igrali proti Mariboru.
J. KUZMA
NA KRATKO
ROBI KLAKOČAR
PRVAK SRS
Na Kobli je bilo republi-
ško prvenstvo za mlajše
mladince in mladinke v ve-
leslalomu in slalomu, kjer
so nastopili tudi trije člani
Smučarskega kluba Izlet-
nik iz Celja. Največji uspeh
je dosegel Robi Klakočar, ki
je postal republiški prvak v
veleslalomu, Janko Cesar
pa je bil šestnajsti. Slednji
je bil v slalomu deseti. Uroš
Kragl je v obeh disciplinah
izpadel.
BARBKA JAGRIČ
OSMA
Na smučiščih Pohorja je
bilo tekmovanje v veleslalo-
mu za zvezni razred članice.
Celjanka Barbka Jagrič je bi-
la osma.
SMUČARSKI TEČAJI V
LAŠKEM
Občinski zbor vaditeljev,
učiteljev in trenerjev smu-
čanja v okviru ZTKO obči-
ne Laško letos spet organi-
zira smučarski tečaj. Prvi
tečaj se je začel na prvi dan
zimskih počitnic, drugi pa
29. januarja. Vsak da bo od
15. ure do teme po strminah
hriba pri cerkvi v Marija
Gradcu pri Laškem gomaze-
lo otrek in odraslih. Za pet
dni, kolikor traja en tečaj,
bodo prispevali po sto din, s
čimer bodo krili stroške te-
čaja.
Lani je bil uspeh slab, a
letos bo prav gotovo uspeš-
nejši. Veliko ljudi želi sode-
lovati v vedno bolj priljub-
ljeni rekreacijski disciplini,
imajo opremo, le da nimajo
možnosti spoznati tehniko
smučanja na kvalitetnejši
način.
FANIKA LAPORNIK
TURNIR
DRUGOKATEGORISTOV
V Celju se je začel turnir
drugokategornikov, kjer so-
deluje dvanajst šahistov. Po
dveh kolih vodi Mikac 2
pred Spiljarom 1,5 itd.
MARJAN FABJAN V SZ
Odlični celjski judoist,
drugi najboljši športnik v
Celju v lanskem letu, Mar-
jan Fabjan se je vrnil z
uspelih zimskih priprav na
Žabjaku. V svoji kategoriji
je pokazal največ in so ga
določili v državno reprezen-
tanco za nastop na močnem
turnirju v Tbilisiju v Sov-
jetski zvezi.
UMETNOSTNO
DRSANJE
Celjski umetnostni drsalci
bodo pripravili klubsko pr-
venstvo, nato pa sodelovali
na republiškem in državnem
prvenstvu.
MLADI KOŠARKARJI
ČETRTI
V Zagrebu je bilo državno
prvenstvo za mlade košar-
karje, kjer so med osmimi
najboljšimi ekipami nasto-
pili tudi Celjani ter ob kon-
cu osvojili solidno četrto
mesto.
ODLIČEN START
KEGLJAČEV
V prvem kolu republiške
kegljaške lige so presenetili
kegljači Celja, ki so na doma-
čem kegljišču osvojili odlič-
no tretje mesto ter ga tudi
ponovili naslednji dan na
kegljišču v Mariboru. Po
dveh nastopih so tako tretji.
Obakrat je bil najboljši To-
mašič ( 904, 915 ). Tretje in
četrto kolo bosta v Postojni
in Ajdovščini.
KEGLJAVKE HMEZADA
TRETJE
Startale so tudi kegljavke
v republiški ligi, kjer nasto-
pa 12 ekip. V prvem kolu na
novem kegljišču v Radečah
so bile kegljavke žalskega
Hmezada tretje, Celjanke
pa bodo nastopile kasneje.
JOŽE KUZMA
20. stran - NOVI TEDNIK
Št. 3 - 25. januarja 1979
Jugovzhodna stena Golarjeve peči z vri-
sano centralno smerjo, ki sta jo prvič
preplezala Knez in Zupan v 10 urah. Po-
novitve še nima; za to bo treba kar pre-
cej tehničnega znanja in moči.
100 LET
GASILSKEGA
DRUŠTVA
ŠOŠTANJ
V soboto 20. januarja so šoštanjski
gasilci imeli slavnostni občni zbor, že
stoti po vrsti od ustanovitve leta 1879.
Letošnji občni zbor pa ni bil pomem-
ben samo zaradi stoletnega jubileja,
ampak tudi zato, ker so ta visoki jubi-
lej slavili v veliki dvorani novozgraje-
nega prizidka gasilskemu doma. Zbo-
ru so prisostvovali poleg zastopnikov
republiške in občinske gasilske zveze
še predstavniki številnih sosednjih ga-
silskih društev, družbenopolitični de-
lavci mesta Šoštanja in zastopniki
ostalih društev ter gospodarskih orga-
nizacij Šaleške doline.
Kratko zgodovino stoletnega delo-
vanja društva, kakor tudi poročilo o
delovanju v preteklem letu, je podal
predsednik društva Hinko Bolha. Med
največje uspehe v lanskem letu sodi
vsekakor dograditev garaž in nove
dvorane, kakor tudi nabava novega ga-
silskega avtomobila, katerega nakup
je omogočil predvsem kolektiv ter-
moelektrarne Šoštanj, za kar je bila
temu kolektivu na zboru izrečena tudi
javna zahvala in podeljeno priznanje.
Po ostalih poročilih je sledila razprava,
med katero so številni predstavniki če-
stitali društvu k visokemu jubileju in
izrazili vso pripravljenost za nadaljno
podporo in pomoč društvu. Direktor
Termoelektrarne Šoštanj ing. Dušan
Janežič je poleg čestitke izrazil zado-
voljstvo, s katerim prevzema kolektiv
termoelektrarne pokroviteljstvo nad
letošnjo proslavo ob stoletnici druš-
tva, ki bo meseca junija. Številnim če-
stitkam sta se pridružila tudi predse-
dnika Krajevne konference SZDL ing.
Franc Pečovnik in Skupščine Krajev-
ne skupnosti Martin Primožič ter za-
stopnik Republiške gasilske zveze Vili
Špat in predsednik Občinske gasilske
zveze Stane Hudales. Ob tej priliki je
Vili Špat izročil najvišje republiško ga-
silsko priznanje, bronasti »Gasilski ki-
pec« znanemu gasilskemu funkcionar-
ju, domačinu Milošu Volku za njegovo
60-letno neumorno aktivno delovanje
v gasilstvu.
Plakete in priznanja so prejeli tudi
številni člani društva za dolgoletno de-
lovanje, kakor tudi opravljeno udarni-
ško delo pri dokončni izgradnji gasil-
skega doma, saj so le-ti s svojim delom
Erihranili veliko družbenega denarja,
e posebno priznanje pa je prejel
predsednik gradbertega odbora Mirko
Ferk, ki je v lanskem letu pri gradnji
doma sam opravil okrog tisoč udarni-
ških ur.
S to svečanostjo so zaključili prvi
del slavja - posebna velika proslava v
počastitev 100-letnega jubileja pa bo,
kot že omenjeno, v mesecu juniju.
V. KOJC
ALPINISTIČNI KOTIČEK
GOLARJEVA STENA -
NOVA SMER!
Alpinisti v slabih razmerah segajo po kopnih stenah
Malokdo pozna Golarjevo
peč, dolinsko steno med Sol-
čavo in Logarsko dolino, ki
je bila zadnja leta že nekaj-
krat oblegana. S ceste je vi-
den samo zgornji del stene in
to samo s tistega mesta, ko
pripeljemo iz soteske nad
Solčavo in kjer se prvič po-
kaže tudi vsem znana Strel-
čeva geč.
Stena Golarjeve peči je
skoraj povsem navpična
skalna tvorba, ki po svoji
strukturi in barvi spominja
na stene v italijanskih Dolo-
mitih. Višina skoraj 400 m ji
daje vso pravico prave stene,
s težavami pa prekaša marsi-
katero razvpito ostenje Sa-
vinjcev ali Julijcev. Dostop
do stene je zamotan in težak,
v mokrem vremenu celo
izredno nevaren in tvegan.
Knez Franček in Zupan
Jože sta lani končno uspela
izplezati smer v centralnem
delu stene in jo ocenila
V-I-/IV-A2, kar govori o izre-
dnih težavah tako v prostem,
kot tehničnem plezanju.
Poznavalci stene smo sicer
računali še pred uspelim
vzponom, da bodo v pleza-
nju preko navpičnih plošč in
rumenih pasov ocene celo v
mejah VL stopnje, pa je iz-
gleda skala v steni dobro raz-
členjena in trdna.
Pri oceni je treba seveda
računati s presenečenji, ker
so opisi Kneza in Zupana že
praviloma postavljeni izre-
dno strogo. Ponavljalci obi-
čajno njune ocene prej zviša-
jo kot pa pomaknejo navz-"
dol.
Na vsak način je prepleza-
nje te stene še ena možnost,
da se tudi ob slabih vremen-
skih pogojih pozimi vežba
strmo plezanje najvišjih sto-
penj brez strahu pred plazo-
vi in snežnimi strehami.
Kdor V. stopnji ni dorasel,
lahko pleza v razu Strelčeve
peči ali jugovzhodnem gre-
benu Golarjeve peči. Zadnjo
je v solo vzponu izplezal
Knez Franček takoj po no-
vem letu letos in je primerna
za trening srednjih težav-
nostnih stopenj.
Nova smer je letos tudi v
južni steni Klemenče pečj
nad Logarjevimi sestrami ob
vstopu v Matkov kot. Tudi ta
nova smer je Knezovo delo
in je zaradi južne lege do-
stopna in primerna za pleza-
nje vse leto.
Alpinisti ne počivajo; pri
tem prednjačita seveda ude-
leženca odprave na Everest
Knez in Zupan, ki jima je tre-
ning pred skorajšnjim odho-
dom odprave še kako potre-
ben. CIC
CELJE
POMEMBNA OBLETNICA
50 let mladinskega zobozdravstva
Lani je minilo 50 let, kar
je bila v Celju ustanovljena
pri šolski polikliniki šolska
zobna ambulanta. Ne samo,
da je bil to leta 1928 začetek
organizirane skrbi za zoboz-
dravstveno varstvo otrok,
to je bil tudi začetek prvega
javnega zobozdravstvenega
zavoda.
Pred tem jel^ila vsa zoboz-
dravstvena dejavnost vezana
na privatno prakso. Šolska
zobna ambulanta je vzpore-
dno z drugimi dejavnostmi
šolske poliklinike razširjala
svojo dejavnost in edino v
njej so upoštevali načela zo-
bozdravstvene preventive,
saj sanacija zobovja pri šol-
ski mladini že sama pred-
stavlja preventivni poseg. Si-
cer pa vemo o času med obe-
ma vojnama bolj malo, saj je
okupator uničil skoraj vso
kartoteko dijakov.
V času po 2. svetovni vojni
je šolska poliklinika prene-
hala s svojim delom. Takrat
v celjskem okraju ni bilo no-
bene javne zobozdravstvene
ustanove. Privatna ordinaci-
ja pa ni ustrezala niti po svoji
zmogljivosti niti po svojem
bistvu zahtevam zdravstva
naše socialistične države.
Ustanavljati so pričeli javne
zobozdravstvene zavode in
vzporedno skrbeli za pospe-
šeno izobraževanje zoboz-
dravstvenih delavcev. Tako
je bila v Celju ustanovljena v
okviru zdravstvenega doma
javna zobna poliklinika in v
njenem sklopu so obnovili
šolsko zobno ambulanto.
Delovala je občasno, tera-
pevti v njej pa so se cesto
menjali. Množične preven-
tivne akcije so bile občasne,
zobozdravstveno varstvo
otrok pa je ostajalo še vedno
v domeni splošnih zobnih
ambulant. Zdravstveno var-
stvo otrok še vedno ni bilo
deležno potrebne pozorno-
sti.
Pomembnejši napredek
zasledimo šele v letu 1969,
ko je UNICEF podaril neka-
terim regijam, med njimi tu-
di celjski, potujočo zobno
ambulanto. Le-ta je omogo-
čila sanacijo zobovja otrok
na terenu. V tem času je na-
predovala stomatološka zna-
nost, ekonomska zmoglji-
vost družbe je bila vse večja
in vedno večji je bil dotok
strokovnega kadra. Na osno-
vi vsega tega in zaradi veli-
kih potreb po zobozdrav-
stvenem varstvu otrok in
mladine je bila leta 1970 idej-
no zasnovana služba mladin-
skega zobozdravstva. Ideja
je bila realizirana leta 1972 in
mladinsko zobozdravstvo je
postalo samostojna služba.
V tem obdobju se je mla-
dinsko zobozdravstvo že ka-
drovsko in prostorsko toliko
okrepilo, da imamo v Celju
10 teamov, v Brežicah 2,
Slov. Konjicah 1, Šentjurju 1
in Žalcu 1, skupaj torej 17.
S takim številom zoboz-
dravstvenih ekip pa so že
lahko prešli na dispanzersko
metodo obravnave varovan-
cev. Dispanzersko delo pa ne
sme biti zgolj v ambulant-
nem zdravljenju, torej kura-
tivnih storitvah, ker prav te
jemljejo zobozdravstvenim
delavcem možnost in čas za
načrtnejše in smotrnejše de-
lo. Prav ta metoda pa terja v
mladinskem zobozdravstu
bistvene vsebinske spre-
membe in dopolnitve pri de-
lu. To so velike zadolžitve in
ljudje, ki to delo opravljajo,
morajo imeti smisel in vese-
lje zanj, S tenkočutnim po-
sluhom za človeško zaupa-
nje, za prijateljstvo otroka, z
veliko mero potrpljenja in
dobre volje, s pogumom in
vztrajnostjo bodo lahko
uspeli. Take ljudi pa imamo,
posebno sedaj, ko se je mla-
dinsko zobozdravstvo v Ce-
lju kadrovsko in strokovno
okrepilo.
V počastitev 50-letnice
mladinskega zobozdravstva
v Celju so zobozdravstveni
delavci priredili prisrčno slo-
vesnost, na kateri so se spo-
mnili prehojene p<^ti, se zah-
valili najzaslužnejšim posa-
meznikom in izrazili željo in
pripravljenost, da opravijo
svoje delo varovancem v ko-
rist in sebi v zadovoljstvo.
M. P.
ZDRAVILO TAGAMET-
NOVOUPANJE
Veliko upanje številnih ljudi, ki trpijo zaradi rane na
dvanajsterniku - zdravilo s farmacevtskim imenom
cimetidin in prodajno bolj znanim imenom tagamet -
bo poslej dostopno tudi pri nas. Po raziskavah in
uspešnih testih na več klinikah v Jugoslaviji in tudi na
ljubljanski gastroenterološki kliniki, so namreč zdra-
vilo registrirali tudi pri nas in ga s tem uvrstili med
zdravila, s katerimi bo zdravstvena služba lahko razpo-
lagala.
Zdravilo tagamet pomaga zazdraviti rano na dvanaj-
sterniku od 60 do 80 odstotkov bolnikov, ki so ga
dobivali v večjih dozah šest tednov in nato še v zmanj-
šanih dozah dalj časa, da se dosežena ozdravitev zadrži
in da s tem preprečijo ponavljanje obolenja. Dejstvo pa
je, da tagamet pri nekaj več kot 20 odstotkov bolnikov
ne učinkuje, kar je delno odvisno od posameznega
organizma, delno pa tudi od navad v življenju in pri
delu, če se bolnik naporom in težavam, ki so sprožile
obolenje, po zdravljenju ne odreče.
Zdravilo je zaradi dolgoletnih raziskav in znanstve-
nih proučevanj - pripravili so ga v Veliki Britaniji -
precej drago. »Potrošnikov« pa je veliko - v Jugosla-
viji sodijo, da trpi več kot dva milijona ljudi, v Slove-
niji od 100 do 150 tisoč zaradi ran na dvanajsterniku.
Zaradi obeh vzrokov so se kar tri farmacevtske hiše,
kot prva Belupo, za njo pa še obe slovenski tovarni
Lek in Krka odločile za proizvodnjo. To pomeni, da
zdravila ne bo primanjkovalo, pomeni pa tudi, da bodo
tri enakovredne paralele prišle na trg - ker se tokrat
spet enkrat niso mogli dogovoriti, kako naj si delijo
proizvodnjo.
Z. S.
PRIPOROČA
Tokrat Salon T - lepa izbira
pulijev po 350 din
Komplet zapestnica 69 din in
prstan 28 din
Broše so od 48-68 din!
Komplet: torbica in čevlji
in še ženski komplet 2100 din
§t. 3 - 25. januarja 1979
NOVI TEDNIK - stran 21
NAGRAJENCA: VINKO MOCENIK, SOCKA 24 a in DEJAN KRESNIK, KOZJE
127
Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje, Trg V. kongresa 3 a, Celje
Lestvica domačih melodij je na sporedu vsak torek ob 17.15,
lestvica zabavnih melodij pa vsako soboto ob 17.45.
Vsakič nagrada mala plošča. ]
OTROKA ULICE
Pa če sedite v kateremkoli
lokalu v Celju in ob kateriko-
li uri, srečali ju boste. Koga?
Mlado Romko in Roma, ki
štejeta približno trinjst let.
No, morda malo pretiravam,
ko pravim: kjerkoli in kadar-
koli. A dvomim, da bi ju rav-
no po naklučju videvala ve-
dno, pa če grem v Mignon na
sok dopoldan, kdaj drugič v
restavracijo v T popoldan, ali
pa kam drugam.
Približata se k sleherni mi-
zi in stegneta razprto dlan.
To kretnjo spremlja ponava-
di še stavek: »Daste dinar?«
Zadnjič sem sedela takole
v T-ju, ko se mi je spet pribli-
žal tisti mladi Rom. 2e je
stegnil roko rekoč: »Daste
dinar?« Pa sem ga ogovorila:
»Cemu ti bo dinar?« »Lačen
sem,« je odgovoril. »Ti ku-
pim zemljo,« sem ga oprezu-
joče vprašala, on pa je skoraj
odklonilno zamencal: »Ce
hočete.« Vprašala sem ga še,
kje stanuje in če ga je kdo
poslal takole po lokalih. Nje-
gove črne oči pa so me gleda-
le tako čudno...
Res, čemu počneta to? Kaj
ju sili k temu? Dolgčas ali
kaj drugega? Saj bi človek še
verjel, da lakota, če ne bi
dečka malo pozneje videla s
cigareto v roki. Sprašujem
se, kaj bo s temi otroci, ko
bodo odrasli. Jih bo vzgojila
cesta? Danes fehtarijo. In ju-
tri?
MAGDA TRATNIK
Profesor Grča, zgodovinar
in veliko obetajoče bitje iz
našega mesta, se je na avto-
mobil spoznal ravno toliko,
da mu je bilo jasno, da ga
poganja bencin in ne voda in
da svečke niso za razsvetlja-
vo, pač pa da igrajo v zamo-
tanem spletu cevčic, vijakov,
dovodov, rezervoarjev,
odvodov in cevi ter drugih
napol čudežnih reči docela
drugačno vlogo.
Imel je avto, res, a za vse
ostalo je bil popoln laik, ne-
popisan list papirja Živel je
za Aleksandra Velikega, Ha-
nibala, Napoleona, franco-
sko revolucijo, altamirske
slikarije in krapinskega pra-
človeka.
Nekoč mu je crknil drago
plačani avto. Točneje vrag je
vzel neki del, ki ga je zanese-
ni Peter Grča moral kupiti v
inozemstvu. Na široko je
moral odpreti denarnico, da
je tista reč prešla v njegovo
last.
Avto je bil popravljen in
Peter Grča se je nadvse sa-
movšečno vozil po naši lepi
domovini kakšen mesec ali
dva. Obiskoval je zgodovin-
ske kraje, tistikrat se je na-
mreč na veliko ženil in z
njim je potovala tudi izvo-
Ijenka njegovih sanj, užival
je in bil srečen.
Potem je počilo. Nekaj kot
strela z jasnega. Nai cedilu so
ga pustile prestave. Spet je
odromal v inozemstvo, od
tam pa naravnost k mehani-
ku. Da bi bil mir pri hiši, on
sam pa prepričan v dobro
pretipano in ozdravljeno vo-
zilo, ga je velikodušno dal še
na generalno.
Toda tokrat se je zgodilo
nekaj čudnega. Ko je Peter
Grča, zgodovinar iz našega
HUMORESKA
PETER GRČA SE JEZI
mesta, odpeljal izvoljenko
na prizorišče enega posled-
njih bojev kmečkih puntar-
jev, mu je vse, kar«e je doga-
jalo z avtomobilom, cefralo
živce na drobne koščke. Po-
mislite: z avtomobila, ki je
bil pravkar na temeljitem
pregledu drobovja ter na
ustreznem zdravljenju!
Zatajil je plin, avto je na-
mesto, da bi izdihnil, ko je
Grča obrnil ključ, dihal vne'-
to naprej in še je bilo težav.
Tako se je dogajalo vse le-
to. Izvoljenka je poslala Grčo
na prepih.: Prišel je dan,
vmes je še nekajkrat šel k
mehaniku in še nekajkrat
kupil nove dele, ko je bilo
ubogemu Grči že vsega čez
glavo. Spomnil se je, da ima
znanca mehanika, pravza-
prav svojega nekdanjega
učenca.
»Tovariš profesor, na uslu-
go,« je brumno in nasmejan
odprl pokrov avtomobila
Špička. nekdanji falot, kvar-
topirec, zapeljevalec nedolž-
nih dekliških dušic in telesc
ter špricar brez primere v
zgodovini gimnazije Petra
Grče.
Spička, nadvse uspešen
mehanik v našem mestu, je
začel naštevati: tole je že sta-
ro in bo treba zamenjati, olje
je takšno, kot da bi mešali
vanj kozjansko blato, koli-
kor ga je še preostalo zaradi
vsiljivega asfalta, svečke so
zanič, menjalnik jemlje hu-
dič.:
Profesor Grča je debelo za-
zijal.
»Slišite, Spička,« je izgr-
gral iz sebe, »gospod Spička,
iz Avstrije sem prinesel te
dele, olje so mi menjali, me-
njalnik so mi menjali, vse to
piše tu na listu, vse je pošte-
no plačano, moralo bi še dr-
žati, saj ni dolgo od tega.«
Kvartopirec in zasledova-
lec ženskih kril, falot in špri-
car Spička se je namuznil tja
nekam med svečke, hladil-
nik in razne veternice in je
molčal kot kamen.
Grča je nebogljeno stal ob
vozilu, lepa podoba lipovega
boga, vse dokler ga ni pre-
svetlilo.
»Spička, razstavite motor,
vse, prav vse, da bo ostala le
še školjka!«
Zdaj je bila vrsta na meha-
niku, da je zazijal in sprejel
Grčino vlogo lipovega boga.
Storil pa je vendarle tako,
kot mu je velel nekdanji pro-
fesor.
Ko je bilo vse končano, si
je Peter Grča sposodil vozi-
ček, naložil nanj školjko in jo
s solznimi očmi odpeljal v
mehanično delavnico, kjer
so mu popravljali avtomobil.
»Dober dan, tovariši. Pri-
peljal sem vam školjko in
prosim, da jo obdržite, če ste
že obdržali vse boljše dele.
Nove dele za stare dele.«
Dvignil je školjko, da je
počilo nekje med rebrami, jo
položil pred presenečene lju-
di in odšel v bife. Skozi okno
je še videl nekdanjo sprem-
ljevalko na njunih zgodovin-
skih poteh. Videla ga je pa se
ni ozrla.
MILENKO STRASEK
Na podlagi sklepa odbora za medsebojna
razmerja
Hmezad export-import Žalec,
objavljamo prosta dela in naloge za
področje planiranje in izdelavo analiz
Zahteve:
1. višješolska izobrazba organizacijske, ekonomske ali
druge ustrezne smeri
2. 4 leta delovnih izkušenj
3. zaželjene moralnopolitične vrline
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili na
naslov:
Komisija za delovno razmerje Hmezad export-import,
Vrečarjeva 14, v roku 15 dni od dneva objave.
SOZD SAP VIATOR
DO VIATOR Ljubljana
TOZD Tovorni promet, n. sub. o.,
Ljubljana
oglaša
prosta dela in naloge
VEČ VOZNIKOV TOVORNJAKA za
mednarodni in tuzemski promet
POGOJI: vozniški izpit C in E kategorije s kvalifikacijo
za poklic voznika, 1 leto prakse v prometu in pasivno
znanje nemškega jezika
stanovanje na področju Celja ali Koroške
Pismene ponudbe s kratkim opisom dosedanjega dela
in dokazili o strokovnosti pošljite v roku 15 dni na
naslov:
SOZD SAP VIATOR
kadrovski oddelek
Celovška 166
61000 Ljubljana
DO VZGOJNOIZOBRAŽEVALNI
ZAVOD ŠENTJUR PRI CELJU
TOZD OŠ »KOZJANSKI ODRED«
PLANINA PRI SEVNICI
razpisuje prosta dela in naloge
1. Dela in naloge
učitelja slovenskega jezika in
knjižničarstva
Pogoj:
Končana ali nedokončana PA, smer razredni pouk.
Delo se združuje za nedoločen oz. določen čas s pol-
nim delovnim časom. Stanovanje v bloku.
2. Dela in naloge
učitelja 4. razreda na podružnični šoli
Dobje pri Planini.
Pogoj:
Končana ali nedokončana PA, smer razredni pouk,
delo se združuje za določen čas od 1. 2.1979 do 30.10.
1979. Stanovanje zagotovljeno.
3. Dela in naloge
kuharice
Pogoj:
Kvalificirana ali poikvalificirana kuharica.
Delo se združuje za določen čas od 22. 2. 1979 do 19.
11. 1979.
Prijave s potrdili o ustrezni izobrazbi pošljite na naslov
TOZD OŠ »KOZJANSKI ODRED« PLANINA PRI SEVNI-
CI v roku 15 dni od objave.
DS SKUPNIH SLUŽB
Razpisuje prosta dela in naloge
- dela in naloge
tajnice DO VIZ
Pogoj:
Končana srednja ekonomska ali upravno administra-
tivna šola, nekaj prakse, znanje strojepisja.
Delo se združuje za določen čas od 15. 2. 1979 do
začetka novembra 1979 (nadomeščanje med porodni-
škim dopustom).
Prijave s potrdili o ustrezni izobrazbi pošljite na naslov
DO Vzgojnoizobraževalnivavod Šenjtur- DSSS Šenj-
tur pri Celju v roku 15 dni od objave.
22. stran - NOVI TEDNIK
Št. 3 - 25. januarja 197s
§t. 3 - 25. januarja 1979
NOVI TEDNIK - stran 23
ZAKIMIVOSTI DOMA IN V SVETU
ATENINO MESTO;
Gost sem le bežen dežele,
v katero vihar me zanaša
(Horacij)
Atene mesto sonca, bogov
in veselja. Tako smo se jih
veselili in končno smo le pri-
speli tja. Da bi antične moj-
strovine naredile na nas več-
ji vtis, so nas najprej odpelja-
li na avtobusni ogled današ-
njega mesta. Fotografirali
smo predstavnike elitnega
polka v tipičnih nošah, opa-
zovali smo široke ulice in
trge, polne vodnjakov in vo-
dometov. Nekako postrani
smo pogledovali na stavbe,
grajene v antičnem duhu in
kar nismo mogli dočakati, da
bi se spet pogreznili v prijet-
no dremavost preteklosti.
Končno smo se le bližali
Akropoli. Pravzaprav se je
vsaj del vidi iz vsakega kon-
ca mesta, vendar ko jo imaš
pred seboj vso, nekako ne
moreš verjeti, da je to res.
Videla sem že ve prekaša
vse. Nikoli si nisem zamišlja-
la, da so stene res tako bele,
nebo res tako modro in zele-
nje pod njo res tako bujno.
Meni se je zdela kot biser, ki
lebdi nekje nad nami.
Akropola je sestavljena iz
Propilej (vhod) in platoja s
tremi svetišči. Veliki umet-
nik FIDIJA, ki je po grško
perzijskih vojnah (ob koncu
V. stoletja pred našim štet-
jem) prevzel obnovo poruše-
ne Akropole v svoje roke, je
zares dosegel kar je želel. Na-
menoma je namreč naredil
skromen vhod. Izdelal ga je
sicer iz belega marmorja kot
vse ostalo, vendar popolno-
ma brez drobnega okrasja.
Želel je namreč, da obisko-
valec ne bi videl ničesar, do-
kler bi se vzpenjal po stopni-
cah, ko pa bi stopil skozi vra-
ta, bi Akropola naenkrat za-
sijala pred njim v vseh lepoti
in razsežnosti. To idejo je
mojstrsko izvedel.
Ob sam vhod je na skalo
stisnjeno majhno svetišče
ATENE NIKE, edini v jon-
skem slogu grajeni del. Slovi
predvsem po reliefu na ogra-
ji okoli templja. Dostop je si-
cer prepovedan, vendar pa
že sama belina marmorja in
jonske volute naredijo velik
vtis. Drugi tempelj je ERE-
HTEON s slovitimi kariati-
dami. Pod njegovim zidov-
jem je oljčno drevo, ki bi naj
bilo po legendi tu od usta-
novitve mesta. Bogova Ate-
na in Pozejdon sta se namreč
merila kdo bo ponudil prebi-
valcem Atike več in s tem
postal njihov zaščitnik. Po-
zejdon je ustvaril konja, Ate-
Piše: MATEJA BELA K
na pa oljko, ki daje poleg
plodu tudi senco. Atenci so
izbrali oljko in s tem boginjo
za svojo zaščitnico. Ta Ateni-
na oljka torej še vedno raste
in še vedno je sveta. Kdor
namreč utrga le list iz nje, je
prekršil grški zakon. Samo
enkrat so ga prekršili, pravi-
jo, ko je predsednik Tito obi-
skal Grčijo, so mu utrgali ve-
jico in tako počastili velike-
ga državnika in borca za mir.
Osrednji del Akropole pa
je tempelj ATENE PARTE-
NOS, ogromno dorsko sveti-
šče s slovitim frizom, ki pa
na žalost strašno propada.
To svetišče je doletela dokaj
čudna usoda. Grki so ga po-
stavili v čast in slavo Ateni,
zaščitnici mesta. Kristjani so
tu naredili svojo cerkev in
deviški boginji zadali hud,
udarec. Da bi se verniki ob
prizorih iz poganskega vero-
vanja ne vznemirjali, so na-
mreč uničili obraze figur na
frizu. Za kristjani so se sveti-
šča polotili muslimani in ga
zaradi odlične lege spreme-
nili v mošejo. Prizidali so mu
celo minarete, ki pa so jih
kasneje podrli. Obenem z
minareti so delno spremenili
tudi videz EREHTEONA, ki
so ga preoblikovali v harem.
To se je dogajalo v začetku
XVI. stoletja. V turško bene-
ški vojni pa so imeli Turki v
svetišču skladišče streliva.
Benečani so ga obstreljevali
z morja in ga tudi zadeli. Ta-
krat se je podrl strop in del
severne stene. Ostale vojne
so templju prizanesle. Kljub
vidnim sledovom časa pa je
še vedno enkraten spomenik
genialnosti grške arhitek-
ture.
Z vrha Akropole je čudovit
pogled na Atene. Kamorkoli
se ozreš, povsod samo hiše,
hiše. V ospredju je Plaka,
staro mestno jedro, ki kot
prstan oklepa Akropolo. Za-
nimiv večer v Plaki je zaklju-
čil naše bivanje v Atenah.
Eden poslednjih ciljev na-
šega potovanja je bil Solun,
velika luka ob modernem
mestu. Kljub mnogim mo-
dernim zgradbam pa ima tu-
di nekaj starega nadiha. Daje
mu ga predvsem v času ce-
sarja GALERIJA grajeni sla-
volok in nekaj ljubkih zgo-
dovinskih cerkvic, ki so po-
tisnjene ob vznožje moder-
nih zgradb. Tudi več stoletna
turška prisotnost je očitna.
Nanjo opomni najprej tako
imenovani Beli stolp, nekda-
nja turška jetnišnica.
Po slovesu od Soluna sta
nam na poti domov ostali le
še Pella in Termopile. Pella
je bila do Aleksandra Velike-
ga prestolnica makedonskih
kraljev. Tudi sam veliki voj-
skovodja je doraščal v njej.
Zanimiva je predvsem iz ar-
heološkega gledišča, sicer pa
slovi po najlepših antičnih
mozaikih, enkratnih tako za-
radi barv kot zaradi razgiba-
nosti motivov.
Prizorišče krvave bitke pri
Termopilah je bilo naš zadnji
postanek v Grčiji. Tu so leta
480 pred našim štetjem Per-
zijci z zvijačo zajeli junaško
vojsko Spartancev pod vod-
stvom kralja LEONIDE. Na
mestu, kjer so padli, je danes
spominska plošča.
Od Grčije smo se poslav-
ljali s prepričanjem, da se
bomo še vrnili, saj dežela
skriva toliko lepot, da se jih
ne moreš navžiti do kraja.
Del akropole
TANKERJI MAŽEJO
MORJE
Zmotno je mišljenje, da je
preteklost čas, ko so ladje to-
nile v morje zaradi viharjev
in drugih nesreč. Nekoč so
bile ladje majhne in niso
vzdržale surovosti morja.
Danes je to drugače. Po zlu
gredo največje ladje - tan-
kerji - ki veljajo sicer za ne-
potopljive.
Od leta 1973 dalje se je na
obalah Evrope ponesrečilo
in deloma tudi potopilo 21
tankerjev. Ob teh nesrečah
je prišlo vedno tudi do veli-
kega onesnaženja morja. To
je ogrozilo mnoge turistične
kraje ob evropskih obalah,
kajti navadno se je v morje
razlilo na tisoče ton surovne
nafte.
Pri otoku Malta sta se po-
nesrečili dve veliki ladji za
prevoz nafte. AGIP GENO-
VA je eksplodirala, CARO-
LYN JANE pa se je zaletela
v čeri in potonila.
Pred obalo Istre v Jugosla-
viji je zaradi megle nasedla
in se potopila ACIENT
GIANT.
V Sredozemlju sta šli po
zlu še dve tankerski ladji.
Blizu Krete SOUTH/ERN
SUN, ki se je potopila in
med alžirsko obalo ter Ma-
lorco je zgorela CLEMEN-
TINA.
Pred Portugalsko so eks-
plodirali kar trije tankerji:
CONOCO BRITANIA, LA
FLfiCHE in JAKOB
MAERSK. Na severu Špani-
je pred obalo Baskije sta se
potopili URQUIOLA in AN-
DROS PATRIA.
Francosko obalo so nafto
oblile kar tri tankerske ladje:
OLYMPIC BRAVERV,
OLVMPIC ALLIANCE in
AMOCO CADIZ. V Rokav-
skem prelivu so šle na dno
PACIFIC COLOCOTRINIS,
ELENI in CONOCO BRITA-
NIA, ki so jo po požaru pred
portugalsko obalo popravili.
Južno Irsko je z nafto obli-
la eksplodirala BETELGEU-
SE, Nizozemsko je onečedila
eksplodirala LIVERPOOL
BRIDGE. Na severu Danske
se je potopil tanker JAWAC-
HTA, pred Norveško pa je
razgnalo SEA SCAPE.
In na zahodnoangleški
obali se je potopil še 21 tan-
ker v poslednjih petih letih
CRISTOS BITAS.
Taka je pomorska črna
kronika zadnjih petih let.
Največ nesreč so povzročile
eksplozije zaradi kvarov
električne napeljave, poža-
rov v strojnicah in podobnih
tehničnih vzrokov. Drugi
primeri so posledica slabe
navigacije, zaradi katerih so
ladje nasedle ali se zaletele v
čeri, nekaj primerov pa je ne-
pojasnjenih. Najbrž gre za
konstrukcijske napake.
Najtežja pomorska katastrofa je bila marca 1978 pred Brestom v Franciji. Tanker
AMOCO CADIZ se je potopil in razlil na obalno področje 231.000 ton surove nafte.       .
ŽIVALI-
VELIKANI
Živali, ki jih po naših'
merilih in izkušnjah pri-
števamo med majhne,
imajo drugod po svetu
vrstnike-velikane. Tako
so žabe v kametunskih
gozdovih pravi velikani.
Zoologi jih imenujejo ža-
be-Goliati. Kako velika je
ta '>skokica<^ prikazuje sli-
ka, na kateri drži odrastel
Kamerunec v eni roki tak
žabji primerek, na kolenu
pa mu sedi njegov enolet-
ni sinček.
NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, SI. Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in 2alec - Uredništvo:
Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Glavni in odgovorni urednik: Milan Seničar,
tehnični urednik Franjo Bogadi - Redakcija: Milan Božič, Jure Krašovec, Drago Medved, Mateja Podjed, Brane Stamejčič
(odgovorni urednik Radia Celje), Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Milenko Strašek, Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl -
Izhaja vsak četrtek - Izdaja ga ČGP »Delo«, Ljubljana - Rokopisov ne vračamo - Cena poš. štev. 5 din - Celol. naročnina 230 din,
polletna 115 din. Za inoz. je cena dvojna. Stev. žiro rač.: 50700-603-31.198 - CGP Delo Ljubljana, TOZD Novi tednik Celje. - Telefon,
oglasi in naročnina: 22-369, 23-105.