Poštnina plačana pri pošti 1315 Velike Lašče GLASILO OBČINE VELIKE LAŠČE 3/2020 / Datum izida: 27. maj 2020 ISSN 2536–4022 foto: Peter Centa KAZALO NAVODILA ZA PISANJE PRISPEVKOV V OBČINSKO GLASILO TROBLA Zaradi lažjega urejanja prosimo vse avtorje člankov, da pošiljajo ustrezno pripravljena besedila. Ta lahko dopolnijo tudi s fotografijami, ki so povezane z vsebino prispevka. Fotografije morajo biti primerne kakovosti: visoke ločljivosti in velikosti vsaj 1 MB. Fotografije pošljite ločeno od besedila, vsako v svoji priponki. Pri končni grafični obdelavi prispevka si uredništvo dovoljuje izbor primernih fotografij po strokovni oceni ter popravke besedila v skladu z zahtevami lektorja. Prispevke pošljite na elektronski naslov trobla@velike-lasce.si do objavljenega roka za oddajo prispevkov v tekoči številki občinskega glasila. Objavljeni članki ne izražajo uradnega stališča Občine Velike Lašče. Uredništvo si pridržuje pravico, da poslano gradivo preoblikuje v skladu s celostno podobo Troble. Letnik 26, številka 3, 27. maj 2020. Izhaja sedemkrat letno, gospodinjstva v občini prejmejo glasilo brezplačno. Naklada: 1.590 izvodov. Izdajatelj: Občina Velike Lašče. Odgovorna urednica: Angelca Petrič. Uredniški odbor: Dragica Heric, Jože Starič in Andrej Perhaj. Lektoriranje: Nuša Drinovec Sever (razen že oblikovanih prispevkov). Prelom: Špela Andolšek, s. p. Foto na naslovnici: Peter Centa Tisk: Evrografis, d. o. o. Naslov uredništva: Trobla, Levstikov trg 1, 1315 Velike Lašče. Tel.: 01 781 03 70 E-pošta: trobla@velike-lasce.si. Prispevke za Troblo lahko oddate tudi v nabiralnik, ki se nahaja v hodniku pritličja občinske stavbe. Naslednja Trobla izide 8. julija 2020, prispevke je treba oddati do 24. junija 2020. ŽUPANOVA STRAN OBČINSKE STRANI Z desete seje občinskega sveta Zaključni račun 2019 Poročilo civilne zaščite ob epidemiji Spodbude Občine Velike Lašče Statistični podatki KMETIJSTVO Rojenje čebel Dve desetletji Kmetijsko-gozdarske zbornice INTERVJU Tone Šilc: Pod kremplji medvedke dr. Gorazd Vengušt: O sobivanju z medvedom Žare Čirović: Pobegnil sem pred začetkom vojne KUL TURA Trubarjeva domačija v času pandemije ADL O TEM IN ONEM INŠPEKTOR MUKI KNJIŽNICA - NOVOSTI NA NAŠIH POLICAH ZDRAVJE Ukrepi NIJZ ŠOLA IN VRTEC V ČASU PANDEMIJE DOGODKI & DRUŠTVA O nastanku DU Velike Lašče 30 let skavtskih pogovorov pod šotori Akcija sejanja drobirja DEDIŠČINA Iz velikolaškega okraja o židanih rutah, kapah in marelah RAZVEDRILO OGLASI ZAHVALE 3 4 4 6 10 17 18 24 24 26 28 30 34 38 40 41 42 44 44 48 50 50 54 56 58 59 60 63 ISSN 2536–4022 NIKOLI VEČ NE BO, KOT JE NEKDAJ BILO Nikoli več ne bo, kot je nekdaj bilo je ena od začetnih vrstic solidne roker- ske balade z naslovom Ustavil bi čas, ki jo je pred dvajsetimi leti prepevala gorenjska skupina California. Že iz naslova je jasno, da gre po vsej verje- tnosti za ljubezensko balado nekoga z bolečino v srcu zaradi razhoda z dekletom in ne za kakršno koli ta- kratno predvidevanje, povezano s trenutnim korona časom in dogaja- njem. Se pa sliši sem in tja, da ne bo nikoli več tako, kot je bilo, kjer je miš- ljena seveda primerjava med časom pred koronaepidemijo-COVID-19 z obdobjem po epidemiji, kjer se priča- kuje, da bo nekaj ukrepov pa le mor- da ostalo, za vsak primer . V bistvu so bili odzivi posame- znikov na predpisane ukrepe zelo zanimivi. Nekateri so preventiv- ne biovarnostne ukrepe uporniško ignorirali, tisti na drugi strani so predpisane ukrepe več kot izvaja- li in k vsemu dodali še nekaj svojih. Na primer neka ženska si je po tes- nem obraznem stiku s prijateljem z razkužilom umila obraz in si pri tem zadala kemične opekline po iz- postavljeni koži. Kako učinkovito je bilo uničenje virusa, pa ne poročajo. Druge še danes vidimo, da vozijo svoj osebni avto z obrazno masko zaradi varnosti pred virusnim napadom iz prezračevalnih rež jeklenega konji- ča! Tretji so se javno spraševali, kako učinkovito je pitje domače žganice pri uničevanju virusa v grlu. Dobili so odgovor infektologinje, da je isto žganico učinkoviteje uporabiti za razkuževanje rok, saj njeno pitje na- redi dotično sluznico še bolj dovzet- no za vstop virusa. Nadalje, k sreči pri nas nimamo politikov, ki bi sve- tovali grgranje razkužila ali vbrizga- vanje tega v žilo, kot se je to zgodilo v pravljični združeni deželi preko oce- ana. Tisti ta poslušni, ki so se držali sarkastičnega navodila glave države, so utrpeli hude poškodbe, nekateri so umrli in so jih seveda zabeležili v kvoto smrti zaradi koronavirusa. Zakaj se sploh pojavlja fraza, da nikoli več ne bo tako, kot je bilo? Morda se ljudje počutijo nelagodno, negotovo ali jih je celo strah, kaj bo prinesla pri- hodnost. Če velja algoritem, da stroka svetuje politiki in da politiki potem v večjem delu ukažejo, da birokratski aparat formalizira njihove odločitve, in ob predpostavki, da kakšna formal- na birokratska izmišljotina potem v veljavi ostane nerazumno dolgo, po- tem so občutki ljudi na mestu. Trenu- tno je pri vzpostavljanju običajnega življenja po epidemiji v veljavi precej navodil, ki so strokovno dvomljivega slovesa, v praksi pa so po kmečki logi- ki nekatera skorajda neizvedljiva. Ali je res treba na centimeter natančno odmerjati razdaljo med osebami v re- stavraciji, na plaži ali v mestnem av- tobusu, šolskem kombiju? Pa zaple- teni biovarnostni ukrepi v trgovinah z oblekami? Lahko, da se bodo za pre- malo centimetrov pisale tudi kazni. Te bodo nedvomno preprečile širjenje virusa. Predpis je pa le predpis! Prepričan sem, da bi v tem obdob- ju, ko je epidemija poginila, lahko več energije vlagali v izobraževanje ljudi. Naučiti jih je treba samozaščitnih ukrepov! Zavedati se moramo par postulatov, med njimi najpomemb- nejšega; če se počutimo slabo in ima- mo vročino, če se nam nekaj kuha v nosu, grlu ali pljučih ter če izgublja- mo voh in okus, ne smemo zapuščati doma in se družiti z ljudmi, ker lah- ko da izločamo virus in raznašamo okužbo. Kot drugi postulat je samo- varovanje pred okužbo, kar pomeni, da v vseh situacijah, kjer za skupino ljudi ne poznamo epidemioloških razmer , nosimo obrazno masko, oča- la in si vsaj pri vstopu in izstopu s srečanja razkužimo roke, če nam je nerodno nositi rokavice. To velja za vsa srečanja, do in nad 50 ljudi, še posebej za tiste, ki po dosedanjih iz- kušnjah s COVID-19 spadajo v tisto bolj občutljivo skupino ljudi. Ti sa- mozaščitni ukrepi in še kakšen zna- jo obveljati dalj časa in bodo potrdili tisto frazo o neprimerljivosti časa pred epidemijo in po njej. Smo pa vsi občutili olajšanje, ko so se nekateri ukrepi sprostili. Tudi na ravni države smo prvi na svetu razglasili konec epidemije in smo postali skoraj senzacija, saj o tem poročajo tudi tuji mediji. Gre sicer za tvegano potezo države, ki pa lah- ko prinese velike koristi za gospo- darstvo, predvsem za turizem. Pos- tali smo in bomo znani, zato upam, da kakšen od turistov zatava tudi v Velike Lašče. Dragi občani, v življenju nas goto- vo čaka nekaj sprememb, ki jih bomo morali sprejeti z optimizmom in s prilagodljivostjo. Kako dolgo bodo spremembe v naši življenjski rutini aktualne, je zelo odvisno od epidemi- ološke situacije v prihodnje, ali se bo pojavil še kakšen nepričakovani val pred zimo, kot tudi od tega, kako dol- go bo trajal spomin na epidemijo CO- VID-19 med nami. Torej, ne pozabite zadnjih dveh mesecev in pol! Dr . Tadej Malovrh Vaš župan Nina Tekavec, občinska uprava Občinski svet Občine Velike Lašče se je v četrtek, 12. marca 2020, sestal na 10. redni seji. Po ugotovitvi sklepč- nosti (prisotnih je bilo 12 svetnikov) je župan predlagal v potrditev naslednji dnevni red: 1. Potrditev zapisnika 9. redne seje in 3. dopisne seje 2. Poročilo odborov 3. Predstavitev direktorja Zdravstvene- ga doma dr. Janeza Oražma Ribnica 4. Letno poročilo o delu MIR 5. Letno poročilo koncesionarja za vodovodni sistem, plan dela za leto 2020 ter sklep o določitvi višine sub- vencioniranja cene storitve obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo in o cenah oskr- be s pitno vodo na območju Občine Velike Lašče 6. Finančno poročilo koncesionarja za pokopališko dejavnost za leto 2019 in plan dela za leto 2020 7. Pravilnik o spremembah in dopol- nitvah Pravilnika o sprejemu otrok v Vrtec Sončni žarek 8. Odlok o ustanovitvi Javnega zavoda za kulturo in turizem Občine Velike Lašče – Trubarjevi kraji – prva obravnava 9. Odlok o koncesiji za opravljanje gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v Občini Velike Lašče 10. Sklep o ukinitvi javnega dobra parc. št. 2075/18 in 2148 k. o. Velike Lašče in vloga občana za nakup, zamenjavo zemljišč 11. Sklep o spremembi proračuna in NRP – Nakup poslovnega prostora – stanovanja 12. Pobude, vprašanja in predlogi svetnikov 13. Poročilo župana. Po potrditvi dnevnega reda so člani ob- činskega sveta potrdili zapisnik 9. redne seje. Občinski svet je v nadaljevanju sprejel naslednje sklepe: Ad 2. Poročilo odborov Pred sejo občinskega sveta so se sesta- li odbor za družbene dejavnosti, odbor za komunalo, varstvo okolja in urejanje prostora, odbor za gospodarstvo, kmetij- stvo in turizem, statutarnopravna komi- sija. Predsedniki navedenih odborov so podali kratka poročila o sejah. Ad 3. Predstavitev direktorja Zdra- vstvenega doma dr. Janeza Oražma Ribnica Župan je besedo predal Andreju Lam- petu, novemu direktorju Zdravstvenega doma dr. Janeza Oražma Ribnica. Andrej Lampe je predstavil vizijo in program dela. Povedal je, da bodo delali v smeri skrajševanja čakalnih dob in izboljšave delovanja zdravstvenega doma. Ad 4. Letno poročilo o delu MIR Mag. Marija Ajdič Francelj, vodja Me- dobčinskega inšpektorata in redarstva, je povedala, da je bilo na območju Občine Velike Lašče uvedenih 21 in- špekcijskih postopkov, največ v zvezi s kršitvami Zakona o cestah. V naši ob- čini so izdali: 3 opozorila, 14 obvestil in 3 plačilne naloge. Izvedenih je bilo 13 meritev hitrosti s samodejno merilno napravo in izdanih 123 plačilnih nalo- gov v Občini Velike Lašče. V Občini Velike Lašče je voznikov, ki so prekoračili hitrost, 13 %, v Občini Sod- ražica 22 %, v Občini Ribnica, Loški po- tok in Dobrepolje pa 45 % oz. 46 % teh voznikov. V Občini Velike Lašče je bilo v letu 2019 skupaj izrečenih denarnih kazni, glob, stroškov postopka v zne- sku 33.690,00 EVR, znesek plačanih sredstev pa je bil 15.635,00 EVR. Ad 5. Letno poročilo koncesionarja za vodovodni sistem, plan dela za leto 2020 ter sklep o določitvi višine sub- vencioniranja cene storitve obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo in o cenah oskrbe s pitno vodo na območju Občine Velike Lašče Marko Belaj, koncesionar za vodovodni sistem, je povedal, da je izhodišče za oblikovanje cen Uredba o metodologi- ji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Ta vnaša v izračun cen komunalnih storitev nekaj bistvenih novosti, ki vplivajo na sam obračun vo- darine. Uvaja fiksni del cene vode, ki je neodvisen od količine porabljene vode, omrežnino, spremenjeno kalkulacijo vo- darine ter prepoved diferenciacije cene za različne uporabnike. V nadaljevanju je predstavil letno poročilo za vodovodni sistem ter predlog sklepa o določitvi viši- ne subvencioniranja cene storitve obve- zne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo na območju Občine Velike Lašče. V ta namen je izdelal elaborat o obliko- vanju cen storitev, v katerem predlaga spremembo cene vodarine, medtem ko se cena omrežnine ne bi spreminjala. Razlogi za spremembo cene so pred- vsem povišanje cen energentov in ma- terialov na trgu ter konkreten dvig mini- malne plače. Predstavil je tudi konkreten izračun spremembe cene za povprečno gospodinjstvo s porabo 14 m³ vode mesečno. Ta naj bi se na mesečni ravni vključno z DDV povečala za 1,736 EVR za gospodinjstvo. Subvencija Občine se pri tem poviša za 0,081 EVR/m³ vode. Občinski svet je potrdil letno poročilo koncesionarja za vodovodni sistem za leto 2019, plan dela za leto 2020 ter sklep o določitvi višine subvencioniranja cene storitve obvezne občinske gospo- darske javne službe oskrbe s pitno vodo in o cenah oskrbe s pitno vodo na obmo- čju občine Velike Lašče. Ad 6 . Finančno poročilo koncesionarja za pokopališko dejavnost za leto 2019 in plan dela za leto 2020 Koncesionar za pokopališko in pogrebno dejavnost Marko Zakrajšek je predstavil zaključni račun za leto 2019 in plan za leto 2020. Povedal je, katera dela so bila Z 10. SEJE OBČINSKEGA SVETA 4 OBČINSKE STRANI TROBLA izvedena v preteklem letu ter kratko opi- sal planirane investicije za leto 2020. Za- radi povečanja cen komunalnih storitev, ki predstavljajo neposredni strošek kon- cesionarja, je predlagal, da bi se z letom 2021 najemnina grobnega prostora in najem vežic nekoliko podražila. Predlog je še dodatno utemeljil z navedbami cen okoliških občin. Občinski svet je potrdil finančno poročilo za leto 2019 in plan in- vesticij za leto 2020 za pokopališča Veli- ke Lašče, Rob, Turjak, Zgonče, Lužarji in Dvorska vas. Ad 7. Pravilnik o spremembah in do- polnitvah Pravilnika o sprejemu otrok v Vrtec Sončni žarek Matjaž Gruden je predstavil predlog spremembe Pravilnika. Pravilnik o spre- jemu otrok v Vrtec Sončni žarek namreč pri točkovanju glede sprejema otrok v vrtec ne omogoča ovrednotenja različ- nih kombinacij zaposlitvenih statusov (zaposlen/študent/ iskalec zaposlitve/ nezaposlen) staršev oz. skrbnikov. Prav tako v Pravilniku o sprejemu otrok v Vr- tec Sončni žarek med kriteriji za sprejem otrok v vrtec ni podatka o tem, kdaj ot- rok dopolni starost 11 mesecev, s čimer izpolni starost za sprejem v vrtec. Tina Kadenšek je dodala, da je Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o sprejemu otrok v Vrtec Sončni žarek obravnavala tudi statutarnopravna ko- misija in na kratko povzela obravnavo navedenega pravilnika. Občinski svet je sprejel Pravilnik o spremembah in do- polnitvah Pravilnika o sprejemu otrok v Vrtec Sončni žarek z dodatkom, da se upoštevajo tehnični izrazi v samem besedilu, kot je bilo predlagano s strani statutarno pravne komisije. Ad 8. Odlok o ustanovitvi Javnega zavoda za kulturo in turizem Občine Velike Lašče – Trubarjevi kraji – prva obravnava Matjaž Gruden je predstavil Odlok o ustanovitvi Javnega zavoda za kulturo in turizem Občine Velike Lašče – Trubarjevi kraji in razloge, za kaj se sprejema. Tina Kadenšek je povedala, da je statutar- nopravna komisija podala predloge za spremembo in sprejela sklep, da odbor za družbene dejavnosti pregleda odlok z vsebinskega vidika. Peter Indihar je po- vedal, da je predlog odloka obravnaval tudi odbor za gospodarstvo, kmetijstvo in turizem. Člani odbora so se strinjali s predlogom odloka ob predpostavki, da se bo zavod v kar največji meri sam fi- nanciral oz. pridobival sredstva na razpi- sih. Občinski svet je sprejel Sklep, da gre odlok v nadaljnjo obravnavo. Ad 9. Odlok o koncesiji za opravljanje gospodarske javne službe oskrbe s pi- tno vodo v Občini Velike Lašče Župan je predal besedo Rudolfu Rupar- ju, predsedniku odbora za komunalo, varstvo okolja in urejanje prostora, ki je predstavil predlog odbora. Tina Kaden- šek je podala poročilo statutarnopravne komisije, ki je navedeni odlok prav tako obravnavala. Občinski svet je sprejel sklep, da se odlok predhodno uskladi z obema komisijama in se potem da na glasovanje po dopisni seji. Ad 10. Sklep o ukinitvi javnega dobra parc. št. 2075/18 in 2148 k. o. Velike Lašče in vloga občana za nakup, zame- njavo zemljišč Člani občinskega sveta so soglasno sprejeli naslednje sklepe: 1.) Občinski svet Občine Velike Lašče sprejme sklep, da se na parcelah št. 2075/18 k. o. Velike Lašče in št. 2148 k. o. Velike Lašče ukine javno dobro. Parceli preideta v last Občine Velike Lašče. Parcela št. 2075/18 k. o. Veli- ke Lašče se zamenja za del parcele, parcela št. 2148 k. o. Velike Lašče pa se proda. 2.) Občinski svet Občine Velike Lašče sprejme sklep, da na predlog odbora za komunalo varstvo okolja in ure- janje prostora predlagana odmera javne poti (parc. št. 1013/4 in dela zemljišča parc. št. 1016/4, obe k. o. Krvava peč) na tem območju ni pri- oriteta, zato se o pobudi občana ob- činski svet še ne opredeli. Ad 11. Sklep o spremembi proračuna in NRP – Nakup poslovnega prostora – stanovanja Župan je povedal, da bo za gradnjo šol- ske kuhinje pri OŠ Primoža Trubarja v Velikih Laščah zemljišče pri šoli pozida- no do skrajnih možnosti. Občina Velike Lašče ima možnost nakupa dodatnega zemljišča s starejšo stanovanjsko hišo pri osnovni šoli pod pogojem, da lastni- ku zagotovi primerno stanovanje v nase- lju Velike Lašče. Ministrstvo za notranje zadeve v stanovanjskem bloku prodaja prostore, ki jih je v preteklosti uporablja- la policija. Občina ima dovolj sredstev za nakup tega stanovanja, saj je ostalo ne- kaj denarja, ki je bil namenjen za zimsko vzdrževanje cest (ker je bilo malo snega in topla zima). Svetniki so pohvalili ob- čino za ta korak. Občina bi sredstva za nakup tega stanovanja zagotovila iz pro- računske postavke za zimsko vzdrževa- nje cest (ker je bilo malo snega in topla zima). Svetniki so potrdili investicijo. TROBLA OBČINSKE STRANI 5 Zapisniki sej občinskega sveta in posnetki sej so objavljeni na občin- ski spletni strani: https:/ /www.velike-lasce.si/obcinske- -strani/obcinski-svet/zapisniki-sej-ob- cinskega-sveta-1/mandat-2018-2022 Vabila z gradivom so objavljena na spletni strani v katalogu informacij javnega značaja: http:/ /www.lex-localis.info/KatalogIn- formacij/VsebinaDokumenta.aspx?- SectionID=aa1b19c7-d462-4ccd- -920d-9df4f1095f04&osebna=1, rubrika občinski svet. V Uradnem listu RS, št. 35/20 so bili objavljeni: • Pravilnik o spremembah in dopol- nitvah Pravilnika o sprejemu otrok v Vrtec Sončni žarek • Sklep o določitvi višine subven- cioniranja cene storitve obvezne občinske gospodarske javne služ- be oskrbe s pitno vodo in o cenah oskrbe s pitno vodo na območju občine Velike Lašče • Sklep št. 2 o spremembi proračuna za leto 2020 6 OBČINSKE STRANI TROBLA Za leto 2019 so bili v Odloku o proračunu Občine Velike Lašče načrtovani prihodki v višini 4.421.803 EVR. Prihodki in dru- gi prejemki proračuna so bili realizirani v višini 4.381.694 EVR, kar predstavlja 91-odstotno realizacijo v primerjavi s sprejetim finančnim načrtom. Davčni prihodki so bili planirani v višini 3.311.886 EVR, realizirani so bili v viši- ni 3.337.241 EVR. Nedavčni prihodki so bili realizirani v višini 433.150 EVR, plan pa je predvideval prejem 395.300 EVR prihodkov. Kapitalski prihodki so bili realizirani v vi- šini 61,5 % oz. v višini 184.411 EVR. Pro- dana niso bila nekatera zemljišča, ki so bila predvidena v načrtu razpolaganja s premičnim in z nepremičnim premože- njem občine. Prejete donacije niso bile predvidene, kljub temu pa jih je občina prejela v znesku 1.120 EVR (1.000 EVR od Lekar- ne Ljubljana in 120 EVR od Splošnega nemškega kolesarskega društva). Transferni prihodki so bili predvideni v višini 414.617 EVR, realizirani pa v višini 425.772 EVR. Največji transferni priho- dek predstavlja prihodek za asfaltiranje, finančna izravnava ter prihodek zaradi ogroženosti nevarnih zveri – šolski pre- vozi. Iz zgornjega grafikona je razvidno, da naj- večji delež prihodkov v celotnih prihodkih predstavljajo davčni prihodki, in sicer 76 % vseh prihodkov. Največji vir davčnih prihodkov je dohodnina, ki predstavlja kar 90 % vseh davčnih prihodkov, sledijo dav- ki na premoženje s 6 %, domači davki na blago in storitve ter drugi davki. Nedavč- ni prihodki in transferni prihodki predsta- vljajo 10 % vseh prihodkov. Največji delež nedavčnih prihodkov je udeležba na do- biček in dohodek od premoženja, in sicer 44 %. Največji delež transfernih prihod- kov predstavljajo finančna izravnava, ki predstavlja 45 %, sledijo ji prihodki za in- vesticije, kjer največji delež predstavlja prihodek za asfaltiranje občinskih cest. Znotraj transfernih prihodkov pa prihod- ki za tekočo porabo predstavljajo 16 %, kjer največji delež predstavlja prihodek za šolske prevoze zaradi otrok, katerih pot v šolo je ogrožena zaradi velikih zve- ri. Kapitalski prihodki predstavljajo 4 % vseh prihodkov. Osrednji kapitalski pri- hodek je prihodek od prodaje zemljišč, predvsem prihodek od prodaje zemljišč v industrijski coni Ločica. ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE VELIKE LAŠČE ZA LETO 2019 Suzana Petrič, občinska uprava Prihodki in drugi prejemki proračuna Grafični prikaz prihodkov glede na delež celotnih prihodkov v letu 2019 prejete donacije 0 % kapitalski prihodki 4 % transferni prihodki 10 % nedavčni prihodki 10 % davčni prihodki 76 % TROBLA OBČINSKE STRANI 7 Za leto 2019 so bili planirani odhodki in drugi izdatki v višini 4.770.803 EVR, reali- zirani pa v višini 3.642.139 EVR, kar pred- stavlja 76,3 % plana za leto 2019. Realizi- rani odhodki odstopajo od načrtovanih v višini 1.128.664 EVR. Tekoči odhodki so bili realizirani v višini 83,6 %, predvideni so bili namreč v viši- ni 1.228.885 EVR, realizirani pa v višini 1.027.094 EVR. Tekoči transferji so bili realizirani v višini 89,7 % glede na spre- jeti proračun oziroma v skupni višini 1.937.728 EVR. Transferji posameznikom so bili realizirani v višini 1.117.850 EVR. Investicijski odhodki so bili realizirani v višini 597.672 EVR, kar predstavlja 46,2 % načrtovane realizacije. Iz grafikona je razvidno, da največji de- lež odhodkov v celotnih odhodkih pred- stavljajo tekoči transferji, in sicer 53 %. Največji delež tekočih transferjev pred- stavljajo transferji posameznikom in go- spodinjstvom, ki znašajo 1.117.849,75 EVR, kar pomeni, da je bilo namenjeno dovolj sredstev v proračunu za potrebe regresiranja prevozov otrok v šole, re- gresiranja oskrbe v domovih za starejše občane, dovolj je bilo sredstev za plačilo razlike v ceni za programe tako v vrtcu Sončni žarek ter za otroke, ki živijo v Ob- čini Velike Lašče, a vrtce obiskujejo v dru- gih občinah, sledijo drugi tekoči domači transferji z 31 %, kamor spadajo sredstva za delovanje Medobčinskega inšpekto- rata, sredstva za plačevanje obveznega zdravstvenega zavarovanja brezposel- nim občanom, ki so do njega upravičeni, sredstva za financiranje javnih zavodov, kot so knjižnica, glasbena šola, ter drugim transferjem za izvajanje javnih služb (le- tno ter zimsko vzdrževanje, vodna povra- čila, idr.). Drugi največji delež odhodkov predstavljajo tekoči odhodki, in sicer 28 %. Med tekočimi odhodki največji de- lež predstavljajmo odhodki za blago in storitev, in sicer 61 % (nakupi pisarniš- kega pohištva, vsa vzdrževanja objektov, plačila bančnih storitev, uporaba goriv in drugih energij, itd.). Sledijo investicijski odhodki s 17 %. Največji delež investicij- skih odhodkov predstavljajo novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije, in sicer 52 %, kjer velik del stroškov predstavlja asfalti- ranje cestišč. Sledijo investicijsko vzdrže- vanje in obnove s 25 %, kamor spadajo vsa večja popravila vodovodnih omrežij, vzdrževanja razsvetljave, urejanje pri- pustov, idr. Investicijski transferji predsta- vljajo 1 % vseh odhodkov. Med omenjene odhodke spadajo transferji gasilski zvezi za nakup opreme in obnov gasilskih do- mov, sredstva za sofinanciranje malih ko- munalnih čistilnih naprav idr. Odhodki in drugi izdatki proračuna Grafični prikaz odhodkov glede na delež celotnih odhodkov v letu 2019 investicijski transferi 2 % investicijski odhodki 17 % tekoči odhodki 28 % tekoči transferi 53 % 8 OBČINSKE STRANI TROBLA iz obraževanje 1.231.125 EVR (32 %) predšolska in šolska vzgoja, šolski prevozi pr ometna infrastruktura in komunikacije 619.080 EVR (16 %) ceste, pločniki, javna razsvetljava, … lokalna samouprava 395.732 EVR (10 %) občinska uprava, skupne inšpekcije, materialni stroški kultura, šport in nevladne organizacije 281.717 EVR (7 %) premična kulturna dediščina, programi v kulturi, knjižničarstvo socialno v arstvo 215.165 EVR (6 %) pomoč staršem ob rojstvu otrok, doplačila oskrbe v domovih za ostarele, pomoč občanom pr ostorsko planiranje in stanovanjsko-komunalna dejavnost 199.651 EVR (6 %) sprememba OPN, obnova vodovodnega omrežja, obnova stanovanj, objekti za rekreacijo gospodarstvo 181.361 EVR (5 %) spodbude podjetnikom, komunalna ureditev poslovne cone, razvoj turistične infrastrukture ser visiranje javnega dolga 174.711 EVR (5 %) obresti, odplačilo kreditov splošne administrativne službe 107.789 EVR (3 %) občinsko glasilo, spletna stran, občinske prireditve, vzdrževanje občinskih objektov, pokroviteljstva, svetovanja inter vencijski programi in obveznosti 92.965 EVR (2 %) rezerve za odpravo posledic nesreč, splošne proračunske rezerve kmetijstv o, gozdarstvo in ribištvo 88.495 EVR (2 %) subvencije, obnova poljskih poti, vzdrževanje gozdnih cest, zavetišče za živali obramba in ukrepi ob izrednih razmerah 87,776 EVR (2 %) civilna zaščita in gasilstvo, politični sistem 68.924 EVR (2 %) dejavnosti občinskega sveta, dejavnosti župana, podžupana, izvedba volitev v arovanje okolja in naravne dediščine 38.079 EVR (1 %) zbirni center, investicije z odpadno vodo, subvencije malih čistilnih naprav z dravstveno varstvo 30.226 EVR (1 %) investicije v zdravstveni dom, zavarovanje občanov, mrliški ogledi notranje zadeve 982 EVR svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ekonoms ke in fiskalne administracije 589 EVR delovanje nadzornega odbora zunanja politiko in mednarodna pomoč 550 EVR medobčinsko povezovanje Najpomembnejši odhodki po programski klasifikaciji Grafični prikaz odhodkov glede na delež celotnih odhodkov v letu 2019. • Nakup opreme – občinski svet – računalniki in računalniška oprema • Objekt Veliki Osolnik – betoniranje v garaži zaradi udora vode • Nakup opreme – monitor, WE-FI točka • Investicije v gasilstvo – iz požarne takse za nakup opreme • Gasilska oprema – direktna sredstva občinski zvezi za nakup opreme društvom • Nakup agregata • Postavitev odbojnih ograj in prometnih znakov • Asfaltiranje v letu 2019 (Podhojni Hrib ter Selo–Rob) • Projektiranje cest • Dokončanje pločnika ob državni cesti (Velike Lašče–Nova vas) – Cereja • Postavitev nove luči (Zdravstveni dom) – in obnove • Orodje režijski obrat – višinski teleskopski obrezovalec ter krožno žago za les • Poslovna cona Ločica – projektna dokumentacija, sofinanciranje izgradnje križišča • Kozolec Trubarjeva domačija – TIC (projektna dokumentacija) • Mobilni turistični objekt Turjak – izgradnja – brez postavitve • Občinski zbirni center za odpadke – projektna dokumentacija • Evidentiranje vodovodov vpis, GJI • Evidentiranje hidrantov – beleženje • Obnova vodovoda Velika Lašče–Ulaka, Velike Lašče – menjava cevovodov • Vodovod Rute – menjava cevovodov Mohorje • Vodovod Turjak – projektna dokumentacija • Obnova hidrantnega omrežja • Ureditev poti do vodovodnih objektov – Rašica • Objekt Dvorska vas – rušitev • Most za mlinom – sanacija kamnitega mostu med mlinom in zunanjimi sanitarijami • Igrišče Dvorska vas – postavitev dveh košev za košarko • Športna dvorana Velike Lašče –energetska sanacija • Prenova kuhinje osnovna šola – projektna dokumentacija • POŠ in vrtec Turjak – projektna dokumentacija • Glasbena šola – obnova ostrešja in energetska sanacija TROBLA OBČINSKE STRANI 9 Najpomembnejše investicije v letu 2019 v EVR Iz grafikona je razvidno, da je občina največ sredstev name- nila za projekt asfaltiranje, in sicer 230.783 EVR, ker je do- končala cesto Selo–Rob ter asfaltirala del cestišča v Podhoj- nem Hribu. Vse ostale investicije so bile manjše vrednosti. Več o zaključnem računu in delovanju občine v letu 2019 si lahko preberete na spletni strani občine pod rubriko zaključni račun. 7.304 1.028 810 11.654 30.000 16.417 8.461 230.783 6.344 9.338 4.969 1.336 88.075 6.093 4.950 9.638 10.952 6.911 25.253 38.758 1.610 4.819 373 16.298 1.989 3.963 47.273 3.009 4.135 45.848 Poslovna cona Ločica Dokončanje pločnika Cereja Obnova vodovoda Nakup agregata Obnova ostrešja na stavbi Glasbene šole 10 OBČINSKE STRANI TROBLA Sredi marca 2020 se nam je zaradi razglasitve epidemije in zaščitnih ukrepov, ki so sledili, življenje v mar- sičem obrnilo na glavo. Čeprav sta od takrat pretekla dobra dva meseca in se življenje počasi vrača v nekda- nje okvire, pa tudi hitro pozabimo, kakšno je bilo življenje v začetku spo- padanja z epidemijo. Glede na izku- šnje iz sosednje Italije je bil tudi strah pred okužbami med ljudmi velik. Naj na kratko povzamemo, kako smo se z epidemijo in zaščitnimi ukrepi za preprečevanje širjenja okužbe spopa- dali v naši občini. Uprava za zaščito in reševanje je občine v četrtek, 12. 3. 2020, obvestila, da je minister za zdravje razglasil epidemi- jo, zato bo poveljnik CZ Srečko Šestan predlagal aktiviranje državnega načrta za zaščito in reševanje v primeru epide- mije. Uprava za zaščito in reševanje bo poskrbela za ustrezno komunikacijo in obveščanje občin (županov) ter izpostav. Med drugim so predlagali, naj občine: • Po potrebi vključijo v pomoč pri os- krbi občanov nevladne organizacije, gasilci naj se minimalno vključujejo v to nalogo (imajo dovolj drugih na- log). • Objavijo številko, na katero bodo kli- cali oboleli, ki bodo v domači oskrbi in ne bodo imeli možnosti zagoto- vitve oskrbe s hrano in z drugimi nujnimi zadevami (zdravila, idr.). Zbi- ranje podatkov oz. posredovanje po- datkov o obolelih ni dopustno zaradi varstva osebnih podatkov. • Zaščitna sredstva naj se uporabljajo racionalno, tam, kjer so oboleli, ker jih primanjkuje na vseh ravneh v državi. Že nekaj dni po razglasitvi epidemije so bili po spletu okoliščin tako člani občinskega sveta Občine Velike Lašče, župan kot tudi zaposleni v občinski upravi v samoizolaciji. Občinska uprava je delo do 21. aprila 2020 opravljala pretežno od doma, občasno pa posamezniki oz. v manjši zasedbi na sedežu občine in na tere- nu. Poslovanje s strankami je potekalo preko telefona in elektronske pošte. Štab civilne zaščite občine se je v operativni sestavi (poveljnik Branko Indihar in odgovorna za prvo pomoč Martina Bavdek) aktiviral takoj po raz- glasitvi epidemije. Prvi praktični ukrep štaba civilne zaš- čite je bil namestitev hišnega zvonca na vhodna vrata Zdravstvene postaje Velike Lašče. Čakalnica namenjena zobozdravstvu, se je namenila za izo- lacijo morebitno obolelega. Delo v splošni ambulanti, patronažni službi in lekarni je potekalo nemoteno, prilago- jeno trenutnim razmeram in priporoči- lom. Občani so imeli možnost telefon- skega pogovora z zdravnico in po njeni presoji, tudi obiskati ambulanto ob za to določeni uri. Sprejela jih je medicin- ska sestra, ki je z navodili za prepre- čevanje bolezni poskrbela za njiho- vo varnost in varnost zaposlenih na Zdravstveni postaji. Iz sredstev civilne zaščite smo za dežurne v zdravstveni postaji kupili zaščitna očala oz. vizirje. Nakup zaščitnih mask ni bil možen, ker jih ni imel nihče na zalogi. Za potrebe dela občinske uprave in režijskega obrata smo nabavili dodatna razkužila. Obveščanje javnosti glede vseh vpra- šanj, povezanih z boleznijo, in potreb- nih ukrepih za zaščito prebivalstva je potekalo preko spletne strani občine, facebook strani občine in občasno preko radia Zeleni val. Občani so se z vprašanji lahko kadar- koli obračali na telefonsko številko ob- čine (telefon je bil prevezan na mobilno številko zaposlenih) ali na elektronski naslov civilna.zascita@velike-lasce.si. Kmetijska zadruga Velike Lašče je po- leg potujoče prodajalne, ki je vseskozi nemoteno delovala na terenu, organi- zirala naročilo in dostavo blaga iz tr- govine (obrazec je bil dostopen tudi na spletni strani občine). V okviru programa pomoči na domu je v začetku epidemije potekala samo do- stava kosil, nego smo začasno ukinili. Za kuhanje kosil so skrbele kuharice v osnovni šoli. Javili so se mladi prosto- voljci za morebitni razvoz kosil, vendar ni bilo dodatnih potreb. Po nekaj tednih so v okviru pomoči na domu začeli po- novno izvajati del nege, v običajnem obsegu pa so nego oskrbovancev za- čeli izvajati po prvomajskih praznikih. Zaščitno opremo za izvajanje pomoči na domu je oskrbovalkam zagotavljal delodajalec, Zavod Pristan. Osnovna šola in vrtec sta bila zaprta od 16. marca dalje. Posebno varstvo otrok (za otroke zdravstvenih delavcev in po- dobne poklice) ni bilo organizirano, ker KAKO SMO SE OB EPIDEMIJI ORGANIZIRALI V OBČINI VELIKE LAŠČE Poročilo civilne zaščite Štab civilne zaščite občine v operativni sestavi, poveljnik Branko Indihar in odgovorna za prvo pomoč Martina Bavdek ni bilo izraženih potreb. Zaprte so bile vse cerkve, knjižnica, go- stilne pa tudi zbirni center odpadkov v Turjaku. Občinski štab civilne zaščite je skupaj z občinsko upravo na Upravo za zaš- čito in reševanje, Izpostavo Ljubljana pošiljal potrebe po zaščitni opremi za CZ, gasilce in javne službe (pogrebno službo, koncesionarja za vodovod, režij- ski obrat) in dnevna poročila o stanju, potrebah in problemih na terenu. V organizaciji štaba CZ je v prvem ted- nu po razglasitvi epidemije potekala lo- čena izvedba izobraževanja na prostem za organizacije in podjetja, ki na različ- ne načine skrbijo za oskrbo prebival- stva (pokopališko-pogrebna dejavnost, oskrba s pitno vodo, župnik, trgovci v živilskih trgovinah), ter posebej za ga- silce o pravilni uporabi zaščitne opreme (maske, očala, rokavice, kombinezoni, idr.) in biovarnosti pri njihovem delu s praktičnim prikazom in odgovori na vprašanja. Izvajalec izobraževanja je bil župan, dr. Tadej Malovrh. Članica štaba civilne zaščite Martina Bavdek je skrbela za razdeljevanje za- ščitne opreme, ki smo jo dobili iz Upra- ve za zaščito in reševanje (za potrebe CZ in javnih služb). Prve pralne maske, ki jih je sešila naša občanka, je razdelila kuharicam v šoli, trgovkam, režijskim delavcem. Uspeli smo dobiti donacijo 500 zaščitnih mask in tudi material za izdelavo 1600 mask iz prtičkov. TROBLA OBČINSKE STRANI 11 Izdelave pralnih zaščitnih mask so se lotile številne občanke Martina Bavdek je v lekarni dobila še elastike in organizirala izdelavo mask. Pri izdelavi in raznosu po gospodinj- stvih so sodelovali: štirinajst mladih iz mladinske skupine Župnije Velike Laš- če, vaščani Ulake, gasilci in še nekateri drugi prostovoljci. V času, ko zaščitnih mask ni bilo mo- goče kupiti in ko je za obisk trgovine, lekarne, pošte zaščitna maska postala obvezna, smo gospodinjstvom v občini dostavili vsaj po eno masko. Po terenu se je hitro razširilo šivanje pralnih zaščitnih mask. Trgovke v tr- govinah kmetijske zadruge so jih nekaj razdelile tudi svojim kupcem, na Gra- dežu so šivilje poskrbele za svoje so- vaščane, tudi v drugih krajih po občini so spretne šivilje s pralnimi maskami oskrbele sovaščane ali sorodnike. Na poziv občine, objavljen na spletni in facebook strani, pa so se javile šti- ri prostovoljke, ki so iz donatorskega materiala, ki ga je dostavila občina, se- šile lepo število pralnih mask. Takoj ko so se spet pojavile na tržišču, so tudi v naših trgovinah in na bencinskem ser- visu začeli s prodajo zaščitnih mask. Za izobraževanje glede zaščitnih ukre- pov in opozarjanje na terenu, zlasti v trgovinah, je v največji meri skrbela čla- nica štaba civilne zaščite Martina Bav- dek, za nadzor glede zbiranja na javnih mestih in prehajanja občinskih mej pa naši policisti. Delavci režijskega obrata so s trakovi in napisi označili zaprtje igrišč. Na vseh javnih površinah so s trakovi označili tudi prepoved uporabe klopi in miz. V zadnjih tednih se življenje v občini počasi vrača v nekdanje tire, ob izvaja- nju in upoštevanju potrebnih zaščitnih ukrepov. Že nekaj tednov je odprt zbirni center odpadkov, odprti so tudi Trgoup, gostinski lokali, od 4. maja se verniki lahko udeležujejo verskih obre- dov v cerkvah, na voljo so trgovine z oblačili, postopno se z 18. majem od- pirajo šola in vrtec, v nadaljevanju pa športna igrišča in športna dvorana. Poleg tega, da bi ostali zdravi, si želimo, da epidemija v občini ne bi pustila huj- ših posledic na našem gospodarstvu, turizmu in kmetijstvu. 12 OBČINSKE STRANI TROBLA druge zasaditve, ki lahko ogrožajo ces- to ali promet na njej. Na javni cesti ali na zemljiščih in objek- tih ob javni cesti je prepovedano izvajati ali opustiti kakršnakoli dela, ki bi lahko škodovala cesti ali ogrožala, ovirala ali zmanjšala varnost prometa na njej. Še zlasti pa je prepovedano: • postavljati ograje, zasaditi živo mejo, drevje, trte ali druge visoke nasade ali poljščine, ki bi ovirale preglednost ceste, • zasaditi vegetacijo ali postaviti objekte, naprave in druge predme- te ter storiti karkoli drugega, kar bi oviralo preglednost cest, križišča ali priključka v območju križišča javnih cest, križišča ceste z žele- zniško progo, v območju cestnih priključkov na občinsko cesto in na notranjih straneh cestnih krivin. Vsi posegi v prostor varovalnega pasu občinske ceste so dovoljeni le s soglas- jem upravljavca občinske ceste. Širina tega varovalnega pasu občinske ceste je odvisna od njene kategorije. Ker je osnovni namen tega članka pre- ventivne narave, saj bo naša služba v naslednjih tednih ponovno poostreno nadzirala določbe cestnih predpisov, ki se nanašajo na vzdrževanje vegetacije ob cestah, vam v nadaljevanju posredu- jemo nekaj praktičnih napotkov, kako pravilno vzdrževati vegetacijo, da bo zadoščeno določbam cestnih predpi- sov, predvsem pa zagotovljena varnost udeležencev v cestnem prometu: • Pred zasaditvijo vegetacije ob cesti (ali tudi če ste jo že zasadili, pa tega soglasja še nimate) upravljavca ceste z vlogo zaprosite za soglasje za poseg v varovalni pas ceste, kjer vam bo za vašo konkretno lokacijo predpisal pogoje glede zasaditve in vzdrževanja vegetacije. • Zaradi zagotavljanja preglednosti naj višina žive meje ob cesti v pre- glednem polju križišča in na notranji strani zavojev ne presega višine 75 cm od nivoja vozišča. • Drevesa, ki rastejo ob cestah, naj bodo obrezana, tako da je prosta vi- šina nad cesto najmanj 7 m. • Vegetacija ne sme zakrivati prome- tne signalizacije v križiščih in na Ureditev vegetacije ob javnih cestah Medobčinski inšpektorat in redarstvo V lokalnih glasilih občin smo že večkrat opozarjali na pomen zakonskih določb cestnih predpisov, ki se nanašajo na ureditev vegetacije ob javnih cestah, a kljub temu vsako leto znova ugotavlja- mo, da posamezni lastniki nepremičnin ob cesti teh določb cestnih predpisov ne spoštujejo. Redno vzdrževanje ve- getacije, ki se nahaja znotraj cestnega sveta javne ceste, je naloga izvajalca rednega vzdrževanja javnih cest. Nalo- ga vsakega lastnika zemljišča ob javni cesti pa je, da vzdržuje vegetacijo na svojem zemljišču, ki se nahaja v varo- valnem pasu javne ceste. Previsoka in preveč razraščena vegeta- cija ob javnih cestah predstavlja oviro, s tem pa je ogrožena varnost udeležen- cev v cestnem prometu, tako voznikov kot pešcev in kolesarjev. Zakonodaja- lec je s ciljem zagotovitve varne upo- rabe javnih cest v cestnih predpisih določil, da se vegetacija kosi, obrezuje in seka najmanj v takem obsegu, da sta zagotovljena prosti profil ceste in predpisana preglednost, da so vidne in dostopne prometna signalizacija in prometna oprema ter cestne naprave in druge ureditve. Prav tako je treba vzdrževati tudi cesti bližnja drevesa in TROBLA OBČINSKE STRANI 13 Pred odločitvijo o vgradnji MKČN je dobro preveriti, ali se objekt nahaja znotraj aglomeracij, za katere je predvidena izgradnja kanalizacijskega omrežja, in ali je na lokaciji posameznega objekta predvidena izgradnja MKČN. • Območja aglomeracij lahko preverite na spletni strani Atlasa okolja: http:/ /gis.arso.gov.si/atlasokolja. V iskalniku poiščete svojo lokacijo in izberete sloj OKOLJE AGLOMERACIJE. Če se vaša lokacija nahaja v ob- močju zelenega območja, je tam predvidena izgradnja kanalizacije. • Informacijo glede območij aglomeracij lahko pridobite tudi na Občini Ve- like Lašče, in sicer na tel. 01 7810 363 (Roman Viršek). Pred vgradnjo pridobimo vodno soglasje na Direkciji RS za vode. Vgradimo malo komunalno čistilno napravo. • https:/ /www.gov.si/zbirke/storitve/pridobitev-informacije-vodnega-soglas- ja-ali-mnenja-za-posege-ki-lahko-vplivajo-na-vodni-rezim-in-stanje-voda/ Pri pooblaščenem izvajalcu naročimo prve meritve, na podlagi katerih izdelajo analizni izvid. • Seznam pooblaščenih izvajalcev: http:/ /okolje.arso.gov.si/onesnazeva- nje_voda/tabela/5/page/1. V roku 30 dni po prejemu analiznega izvida izpolnimo poročilo o prvih meritvah ter ga skupaj z izjavo o lastnostih MKČN pošljemo na Javno komunalno podjetje Grosuplje, d. o. o., Cesta na Krko 7, 1290 Grosuplje (po pošti ali na email: info@jkpg.si). • http:/ /www.pisrs.si/Pis.web/npb/2015-01-3858-2014-01-3849-npb1-p5.pdf JKPG nam na podlagi prejete dokumentacije pošlje potrdilo o vpisu v bazo MKČN in ustrezno zniža okoljsko dajatev (za 90 %). Prijavimo se na javni razpis za subvencioniranje izgradnje MKČN. • Razpis je objavljen na: http:/ /www.velike-lasce.si. Podrobnejše informacije v zvezi z vgradnjo MKČN so na voljo na spletni strani: http:/ /www.jkpg.si/odpadne-vode/male-komunalne-cistilne-naprave. Postopek vgradnje (MKČN) male komunalne čistilne naprave Roman Viršek, občinska uprava Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Dobrepolje, Loški potok, Ribnica, Sodražica in Velike Lašče Gorenjska cesta 9, 1310 Ribnica t: 01/320 42 08, e: inspektorat-redarstvo@ribnica.si cestnih priključkih. Udeleženec v prometu mora prometno signaliza- cijo pravočasno opaziti, da se lahko po njej ravna. • Pri vključevanju v promet iz stranske prometne smeri mora biti zagoto- vljena vidnost na prihajajoče vozilo, ki pelje po glavni prometni smeri, vsaj na zaustavitveni razdalji. • Pri križanju ceste in železnice upo- števajte, da potrebuje vlak veliko večjo razdaljo, da se ustavi, kot pa avto, zato mora biti temu primerna tudi preglednost, zlasti na pasivno varovanih železniških prehodih. • Vegetacija naj se ne vrašča v zračni prostor pločnikov in kolesarskih poti. Če ste v dvomih, kako pravilno obrezati in urediti vašo vegetacijo ob cesti, vam predlagamo, da se za nasvet obrnete na upravljavca ceste, na izvajalca rednega vzdrževanja občinskih javnih cest, lah- ko pa tudi na našo službo ali policijo. Ker je javni razpis za subvencioniranje iz- gradnje malih komunalnih čistilnih naprav na območju Občine Velike Lašče ponov- no aktualen, vam v pomoč pri postavitvi nove male komunalne čistilne naprave na kratko predstavljamo postopek vgradnje. Vljudno vas prosimo, da za odpadke ustrezno poskrbite in jih ne odlagate poleg zabojnikov, pač pa jih odpelje- te v zbirni center ali naročite kosovni odvoz. Izredne razmere terjajo prila- goditev navad nas vseh, poleg tega pa se moramo vsi truditi še za dodatno mero strpnosti in potrpežljivosti, dok- ler se življenje ne vrne v stare tirnice. Odvoz kosovnih odpadkov lahko na- ročite do 31. maja ali jeseni med 1. oktobrom in 30. novembrom. Odvoz naročite prek posebne naročilnice, ki jo v elektronski ali pdf obliki najdete na spletnem naslovu www.mojiod- padki.si/narocanje/kosovni-odpadki. Ko bomo prejeli vašo naročilnico, vas bomo poklicali in skupaj se bomo do- govorili za datum odvoza. O nepravilnostih lahko obvestite Me- dobčinski inšpektorat in redarstvo (in- spektorat-redarstvo@ribnica.si), ki je pristojen za nadzor in sankcioniranje kršitev. Zbirni center je namenjen občanom, ki lahko v posebne zabojnike odda- jo različne vrste odpadkov (nekatere samo do določene količine). V zbirnem centru ne sprejemamo odpadkov, ki nastajajo v gospodarskih dejavnostih (proizvodnja, obrt, kmetijstvo). Podjetja in samostojni podjetniki so, skladno z zakonodajo, dolžni skleniti pogodbo z ustreznim pooblaščenim zbiralcem in predelovalcem odpadkov. Zaradi preprečevanja širjenja okužbe bodo v zbirnem centru za uporabnike veljali naslednji ukrepi: • posamični vstop vozil • uporaba lastnih zaščitnih mask in rokavic, • samostojno razvrščanje odpadkov, • upoštevanje varnostne razdalje (2 metra), • upoštevanje vseh splošnih navodil NIJZ. Zaradi posebnega režima in omejitve vstopa v zbirni center se lahko zgodi, da boste morali na oddajanje odpadkov Bodimo (bolj) spoštljivi do okolja, okolice in sokrajanov JP VOKA Snaga, d. o. o. 14 OBČINSKE STRANI TROBLA Zadnje tedne opažamo številne nep- ravilnosti pri odlaganju odpadkov v zabojnike na ekoloških otokih. Poleg zabojnikov se nabirajo odpadki, ki spa- dajo v zbirni center oziroma je zanje tre- ba naročiti kosovni odvoz (obe storitvi sta ponovno vzpostavljeni), plastična embalaža, papir in karton so namesto v zabojnik odloženi poleg njega, kopičijo se vreče, vrečke ipd. Ponekod nastajajo prava črna odlagališča. Nepravilno odloženi odpadki ob zaboj- nikih na ekoloških otokih, na ulicah ali v naravi so posledica nespoštljivega in neodgovornega vedenja občanov. Žal ugotavljamo, da so nekateri v času epidemije povsem zanemarili pravila in obveznosti glede ravnanja z odpadki, kar negativno vpliva na kakovost živ- ljenja občank in občanov, kazi podobo kraja in njegove okolice ter dodatno obremenjuje komunalne delavce. Želeli bi vas spomniti, da je odlaganje odpadkov ob zabojnike z občinsko zakonodajo (Odlok o zbiranju in prevo- zu komunalnih odpadkov Občine Velike Lašče) prepovedano in da so pravni subjekti (lokali, restavracije, trgovine) skladno z zakonom dolžni s posebno pogodbo in na poseben način urediti prevzem in odvoz ločeno zbrane em- balaže (plastične, kartonske, papirnate, steklene), ki ni komunalni odpadek. To je embalaža, ki nastaja pri opravlja- nju proizvodne, trgovinske in storitvene dejavnosti in za katero so pravne osebe skladno z zakonodajo dolžne s poseb- no pogodbo in na poseben način urediti prevzem in odvoz. V zbirni center ob sobotah ob upoštevanju posebnih ukrepov Zaradi neuporabe in zlasti zaradi na- meravane gradnje nove podružnične šole in vrtca v Turjaku smo porušili objekt, ki je včasih služil cestnemu podjetju. Rušitev je potekala brez za- pletov. Rušitev objekta CPL v Turjaku in brunarice na Trešnici Sara Košir, občinska uprava TROBLA OBČINSKE STRANI 15 čakati dlje časa, zato prosimo, da odpadke ustrezno pripravite in razvrstite že doma ter dosledno upoštevate navodila zaposlenih, da bo odlaganje odpadkov čim lažje in hitrejše. Odpadke, ki lahko počakajo doma (npr. ovitki zgoščenk, oblačila, obutev, idr.), v zbirni center pripeljite po vzpostavitvi običajnih razmer. Priporočljiva je uporaba lastnih zaščitnih mask in rokavic, s katero si lahko zagotovite večjo varnost pri od- laganju odpadkov. Vse občane in občanke tudi pozivamo, naj odpadkov, ki ne spadajo v domače zabojnike, ne puščajo na ulicah, poleg zabojnikov ali v naravi in da so spoštljivi do okolja, drugih občanov in komunal- nih delavcev. Izredne razmere terjajo prilagoditev navad nas vseh, pri čemer sta spoštovanje in solidarnost do sočlo- veka zdaj še toliko pomembnejša, da naše okolje ostane urejeno in varno. Porušili smo tudi brunarico na Trešni- ci pri vrtcu, ki je bila nekdaj v uporabi ob bližnjem vaškem smučišču. Zad- nja leta je bila brunarica brez funk- cije, zato smo se ob posvetovanju z vrtcem dogovorili, da jo odstranimo, na njenem mestu pa uredimo del igri- šča za vrtec v Velikih Laščah. Začasni zbirni center Velike Lašče; za Domom krajanov Turjak Odpiralni čas: ob sobotah od 8. do 12. ure, ob praznikih zaprto. 16 OBČINSKE STRANI TROBLA Nakup dveh novih občinskih vozil Roman Viršek, Sara Košir, občinska uprava Čas, ko občinski kulturni domovi iz znanih razlogov samevajo, smo name- nili nekaterim manjšim investicijam. Zamenjali smo štiri zunanja vrata na Levstikovem domu (dvoje zunanjih vrat v dvorano, ena zunanja vrata na oder ter zunanja vrata, ki vodijo v pro- store, ki jih uporablja MD Vrt). Doseda- nja vrata so bila zvočno in toplotno ne- ustrezna. Uredili smo tudi del dvorane, ki je sicer gledalcem skrit – to je del nad odrom, kjer so nameščeni refle- Dela v kulturnih domovih Sara Košir, občinska uprava V začetku maja smo uspešno zaključili javno naročilo male vrednosti z nakupom novega šolskega kombija VW Caravella za potrebe prevoza učencev v osnovno šolo. Pri nakupu novega šolskega kombija nam je največ težav povzročala skromna izbira kombijev na tržišču, saj smo iskali kombi z devetimi sedeži, štirikolesnim pogonom in ročnim menjalnikom, seveda za spre- jemljivo ceno. Uradno smo nov kombi osnovni šoli predali v uporabo 13. maja, ko ga je tudi blagoslovil župnik Andrej Ojstrež. Nov kombi je sedaj že v uporabi, vozi ga šofer Jože Juvanec. Upamo, da bo s kombijem več let varno in zanesljivo vozil učence v osnovno šolo. Za nemote- no izvajanje nalog Režijskega obrata smo izvedli tudi nakup vozila Dacia Dokker, ki bo služilo predvsem za različne dostave ter transport pri izvajanju hišniških del in vzdrževanju javnih površin. Staro vozilo je bilo staro skoraj 15 let in glede na nara- vo dela posledično povsem dotrajano. Investicija je bila kot vedno izvedena po postopku izbire najugodnejšega ponudni- ka. Vključno z vlečno kljuko in drugo ob- vezno opremo je novo vozilo stalo nekaj več kot 13.000 evr. Kljub temu da je to avtomobil nižjega cenovnega razreda, smo prepričani, da bo dobro in dolgo slu- žil svojemu namenu. bolj učinkovito pečjo na kurilno olje. V okviru del smo uredili samostojno vejo ogrevanja za čajno kuhinjo in knjižni- co, kar je smiselno zlasti z vidika pora- be energije. ktorji. Popravili smo ustrezne kanale za električne kable, tako da je njihova napeljava sedaj bolj pregledna in tudi bolj varna. V Domu krajanov Rob smo zaradi dotrajanosti in neučinkovito- sti zamenjali staro peč z novo veliko TROBLA OBČINSKE STRANI 17 • Občina Velike Lašče je preko javnega razpisa za subven- cioniranje vgradnje malih komunalnih čistilnih naprav do- delila 19 subvencij v skupni višini 23.054,78 EVR. Najvišji znesek subvencije je znašal 1.300 EVR, najnižji pa 970,32 EVR. V povprečju je bilo tako upravičencu podeljenih 1.213,41 EVR. • Preko razpisa za pospeševanje malega gospodarstva v Ob- čini Velike Lašče je bilo podeljenih 62.756,76 EVR. Sredstva je prejelo 31 upravičencev. Najvišji znesek spodbude je bil 5.000 EVR, najnižji pa 186,90 EVR, v povprečju je bilo upra- vičencu podeljenih 2.024,41 EVR. Lani sta bili podeljeni tudi dve spodbudi za investicije na področju sobodajalstva. • Preko razpisa za spodbujanje kmetijstva je bilo razdeljenih 37.030,56 EVR. Sredstva je prejelo 22 upravičencev. Naj- nižji izplačani znesek je bil 150 EVR, najvišji pa 3000 EVR (petim upravičencem). • Za agromelioracije oz. urejanje kmetijskih zemljišč in ure- janje pašnikov je bilo preko razpisa podeljenih 4.887,26 EVR. Upravičenih je bilo 12 kmetijskih gospodarstev. Naj- nižji znesek je bil 17,50 EVR, najvišji pa 1.152, 52 EVR. • Društvom se je za izvedbo prireditev in programov v letu 2019 namenilo: - na področju turizma 7.500 EVR - na področju kmetijstva 5.500 EVR - na področju kulture 10.486 EVR - za dejavnosti ostalih društev (veterani, upokojenci, Zarja spominov, mladi, …) 7.625 EVR • Za namen spodbujanja aktivnosti športa je Občina Velike Lašče v letu 2019 na podlagi razpisa izplačala 13.687,42 EVR, pri čemer znaša najvišji znesek upravičencu 2859, 58 EVR; najnižji pa 330 EVR. Sredstva je prejelo10 upravičencev. • Občina namenja za pomoč ob rojstvu otroka enkratni de- narni znesek v višini 500 EVR ter knjižno darilo. • Otrok in vsaj eden izmed staršev mora imeti stalno pre- bivališče v Občini Velike Lašče. V letu 2019 je bilo v ta namen izplačanih 22.571,36 EVR. Sredstva je prejelo 43 upravičencev. • Občina zadnjih nekaj let namenja pomoč tudi staršem pri nakupu šolskih potrebščin za osnovnošolske otroke. V letu 2019 je bilo v ta namen izplačanih 9.575,00 EVR. Spodbu- da je bila namenjana 383-tim otrokom. • Na področju socialnih storitev je Občina Velike Lašče v letu 2019 subvencionirala najemnine za stanovanja v znesku 8.811,42 EVR. Število upravičencev niha glede na potrebe, v lanskem letu je bilo takih od 2 do 7 upravičencev. • Občina pokriva tudi obvezno zdravstveno zavarovanje brezposelnim občanom, ki so do njega upravičeni. V letu 2019 je bilo izplačano 19.944,10 EVR. Mesečno je v pov- prečju upravičenih okoli 50 oseb. • Občina prav tako doplačuje oskrbnine osebam v domovih za ostarele, ki nimajo zadostnega dohodka. V letu 2019 smo za ta namen plačali 135.331,34 EVR. V povprečju je bilo do doplačila upravičenih 17 oseb, ki so nastanjeni v 14-ih različnih domovih. Spodbude Občine Velike Lašče občanom, društvom ter gospodarskim in kmetijskim subjektom v letu 2019 Knut 2019 TOPL KAMIN 190x90 trobla.indd 2 30/01/19 00:38 LETOŠNJI RAZPISI DOSTOPNI NA SPLETNI STRANI OBČINE Število prebivalcev v Občini Velike Lašče počasi, a stalno narašča. Raz- log za naraščanje je preseljevanje no- vega prebivalstva iz drugih občin ter večji naravni prirast oziroma rodnost v primerjavi s smrtnostjo. Tabele v na- daljevanju nam prikazujejo prav ome- njene podatke. Število prebivalcev v Občini Velike Lašče je bilo konec leta 2019 4.351 prebivalcev. Največ pre- bivalcev je starih med 50 in 59 let, in sicer 616 prebivalcev. STATISTIČNI PODATKI O OBČINI VELIKE LAŠČE Število prebivalcev Število prebivalcev v občini Velike Lašče po letih leto 2019 2018 2017 2016 število prebivalcev 4.351 4.303 4.303 4.264 Vir: SURS Število prebivalcev glede na starostno strukturo v občini Velike Lašče 2019 leta 0–9 10–19 20–29 30–39 40–49 50–59 60–69 70–79 80+ število prebivalcev 518 463 446 590 619 616 551 346 234 700 600 500 400 300 200 100 0 Tabela na levi strani nam prikazuje število prebivalcev v Občini Velike Lašče glede na naselja. Za posa- mezno naselje je prikazano število moških, žensk ter skupno število. Kot lahko vidimo je Občina Velike Lašče zelo razdrobljena. Skupno ima glede na svojo velikost zelo veliko naselij, in sicer kar 88. Naselje Dolenje Kali- šče nima nobenega prebivalca, med- tem ko imajo Bane in Polzelo enega prebivalca. Največje naselje v občini je naselje Velike Lašče, ki ima 704 prebivalcev, sledijo mu Rašica z ob- čutno manjšim številom prebivalcev, in sicer 291 prebivalcev, Male Lašče z 282 prebivalci ter Gradež z 258 prebivalci. Glede na skupno število prebivalcev v državi, ki je 2.080.908, število prebivalcev v Občini Velike Lašče predstavlja 0,21 % vseh prebi- valcev v državi. V občini je večje šte- vilo moških, in sicer jih je za 73 več v primerjavi s številom žensk. 18 STATISTIKA TROBLA 2.212 2.139 4.351 0–9 10–19 20–29 30–39 40–49 50–59 60–69 70–79 80+ TROBLA STATISTIKA 19 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 66 67 68 69 70 71 72 73 74 75 76 77 78 79 80 81 82 83 84 85 86 87 88 Naselje Adamovo Bane Bavdek Borovec pri Karlovici Boštetje Brankovo Brlog - del Bukovec Centa Četež pri Turjaku Dednik Dolenje Kališče Dolnje Retje Dolščaki Dvorska vas Gorenje Kališče Gornje Retje Gradež Gradišče Grm Hlebče Hrustovo Jakičevo Javorje Kaplanovo Karlovica Knej Kot pri Veliki Slevici Krkovo pri Karlovici Krvava Peč Kukmaka Laporje Laze Logarji Lužarji Mački Mala Slevica Male Lašče Mali Ločnik Mali Osolnik Marinčki Medvedjek Mohorje Naredi Opalkovo Naselje Osredek Pečki Plosovo Podhojni Hrib Podkogelj Podkraj Podlog Podsmreka pri Vel. Laščah Podstrmec Podulaka Podžaga Polzelo Poznikovo Prazniki Prhajevo Prilesje Purkače Pušče Rašica Rob Rupe Sekirišče Selo pri Robu Sloka Gora Srnjak Srobotnik pri Vel. Laščah Stope Strletje Strmec Ščurki Škamevec Škrlovica Tomažini Turjak Ulaka Uzmani Velika Slevica Velike Lašče Veliki Ločnik Veliki Osolnik Vrh Zgonče Žaga Moški 5 0 16 3 7 9 3 2 8 17 9 0 26 44 63 3 16 120 6 8 20 21 15 9 11 16 24 6 8 14 34 26 7 20 8 8 108 146 24 34 13 7 8 11 19 Moški 18 5 3 14 8 8 21 16 14 19 7 1 14 12 5 30 12 30 132 29 4 3 19 5 5 27 27 24 3 6 11 14 23 104 32 10 33 346 78 39 10 4 5 2.212 Ženske 8 1 18 4 4 11 2 1 10 15 12 0 31 38 56 0 6 138 7 7 18 16 14 4 13 17 22 3 6 5 29 19 9 20 7 15 90 136 27 25 17 7 5 7 16 Ženske 18 11 3 15 5 10 16 19 7 22 8 0 11 7 8 32 9 30 159 36 2 6 19 6 3 24 24 29 3 5 6 14 18 113 19 12 25 358 57 32 14 3 5 2.139 Skupaj 13 1 34 7 11 20 5 3 18 32 21 0 57 82 119 3 22 258 13 15 38 37 29 13 24 33 46 9 14 19 63 45 16 40 15 23 198 282 51 59 30 14 13 18 35 Skupaj 36 16 6 29 13 18 37 35 21 41 15 1 25 19 13 62 21 60 291 65 6 9 38 11 8 51 51 53 6 11 17 28 41 217 51 22 58 704 135 71 24 7 10 4.351 Število rojstev je po letih različno, giblje se nekje med 45 in 70. V povprečju se rodi več dečkov kot deklic. Za leto 2019 na SURS-u še ni podatkov, zato so v tabeli prikazani podatki od leta 2018 nazaj. Število smrti je po letih različno, v povprečju pa umre oko- li 35 prebivalcev. Smrtnost se med ženskami in moškimi bistveno ne razlikuje. Za leto 2019 na SURS-u še ni podat- kov, zato so v tabeli prikazani podatki od leta 2018 nazaj. Število rojstev (nataliteta) Število smrti (mortaliteta) Število rojstev v Občini Velike Lašče 2015–2018 Število smrti v Občini Velike Lašče 2015–2018 40 35 30 25 20 15 10 5 0 2018 dečki deklice 2017 2016 2015 25 20 15 10 5 0 2018 moški ženske 2017 2016 2015 20 STATISTIKA TROBLA Vključenost otrok v osnovno šolo se v Občini Velike Laš- če giblje od 400 do 444 otrok. Število otrok se vsako leto počasi povečuje. Število otrok v osnovni šoli Število učencev v osnovni šoli - Občina Velike Lašče leto 2018/2019 2017/2018 2016/2017 2015/2016 444 439 405 402 leto 2018 2017 2016 2015 moški 14 23 15 17 ženske 14 15 17 19 skupaj 28 38 32 36 leto 2018 2017 2016 2015 dečki 23 29 30 30 deklice 22 28 28 38 skupaj 45 57 58 68 Vključenost otrok v vrtce se v Občini Velike Lašče giblje od 220 do 240 otrok. Število otrok v vrtcu Otroci, vključeni v vrtec - Občina Velike Lašče leto 2018/2019 2017/2018 2016/2017 dečki 113 110 124 deklice 121 116 115 skupaj 234 226 239 Naselja v Občini Velike Lašče so precej razpršena. Veliko je tudi gozdnih površin, kar vpliva na to, da je poseljenost okoli 41 %. Spodnja tabela nam prikazuje odstotek pose- ljenosti med letoma 2016 in 2019. Gostota naseljenosti Gostota poseljenosti v Občini Velike Lašče 2016–2019 leto 2019 2018 2017 2016 gostota naseljenosti 42,2 % 41,7 % 41,7 % 41,3 % TROBLA STATISTIKA 21 osnovnošolska srednješolska višje-/visokošolska 500 400 300 200 100 0 2018 2017 2016 2015 V Občini Velike Lašče je največ prebivalcev s srednješolsko izobrazbo, sledi ji visokošolska izobrazba, najmanj pa je ljudi z osnovnošolsko izobrazbo. Osnovnošolsko izobrazbo ima več moških kot žensk, in sicer kar 78,68 %, s srednje- šolsko izobrazbo je prav tako več moških, in sicer 65,42 %, z visokošolsko izobrazbo pa prevladujejo ženske, in sicer s 70,71 % (v letu 2018). Za leto 2019 na SURS-u še ni podat- kov, zato so v tabeli prikazani podatki od leta 2018 nazaj. Izobrazba prebivalcev Izobrazbena struktura prebivalstva v Občini Velike Lašče 2015–2019 leto 2018 2017 2016 2015 osnovnošolska 61 58 54 56 srednješolska 483 440 434 383 višje-/visokošolska 198 182 174 161 leto 2018 2017 2016 2015 osnovnošolska 48/13 39/19 34/20 38/15 srednješolska 316/167 292/148 279/155 234/149 višje-/visokošolska 58/140 50/132 47/127 44 /117 Izobrazbena struktura prebivalstva v Občini Velike Lašče 2015–2019 moški/ženske Število študentov na 1.000 prebivalcev v Občini Velike Lašče je okoli 40. Število študentov Število študentov v Občini Velike Lašče 2016–2019 na 1.000 prebivalcev leto 2018/2019 2017/2018 2016/2017 40 43 43 V Občini Velike Lašče se število podjetij med letoma 2015 in 2018 giblje okoli 400. Za leto 2019 na SURS-u še ni podat- kov, zato so v tabeli prikazani podatki od leta 2018 nazaj. Število podjetij v Občini Velike Lašče Število podjetij v Občini Velike Lašče leto 2019 2018 2017 2016 število podjetij 399 396 388 392 Povprečen bruto prihodek na prebivalca se v Občini Veli- ke Lašče počasi zvišuje. Največji prihodek je prav v letu 2019, kar je posledica višanja minimalne plače in spre- memb v plačnih razredih. Povprečna mesečna bruto pla- ča je 1.378,78 EVR in je v primerjavi s povprečno meseč- no bruto plačo v Sloveniji (1.753,84 EVR) nižja za 373,06 EVR, neto mesečna plača pa je v občini znašala 916,15 EVR in je v primerjavi s povprečno mesečno neto plačo v Sloveniji (1.133,50 EVR) nižja za 217,35 EVR. Povprečen dohodek na prebivalca (bruto, neto) Povprečna mesečna bruto plača na prebivalca v Občini Velike Lašče 2016–2019 v EUR Povprečna mesečna neto plača na prebivalca v Občini Velike Lašče 2016–2019 v EUR leto 2019 2018 2017 2016 leto 2019 2018 2017 2016 povprečna mesečna bruto plača 1.375,78 1.315,57 1.249,82 1.257,98 povprečna mesečna neto plača 916,15 882,71 845,38 845,39 petek, 5. junij, ob 19. uri Trubarjeva domačija, Rašica Koncert Andreja Šifrerja na prostem Andrej Šifrer je posnel več kot 170 avtorskih sklad. Mnoge od njih so že ponarodele, in kot pravi sam, niso več njegove. Besedila so večno aktualna, navdihujoča, osebno izpovedna, nežna, nagajiva in šaljiva, pokažejo pa tudi ogledalo nekaterim neumnostim okoli nas. Lansko leto je beležil štirideset let svojega ustvarjanja, bolj natančno, izdajo svojega prvega albuma Moj žulj. Andrej še vedno ustvarja in morda bomo na koncertu slišali tudi kakšno, ki je do sedaj še nismo. Število prisotnih na koncertu bo omejeno skladno z aktualno zakonodajo (50 oseb). Med obiskovalci koncerta bomo poskrbeli za ustrezno medsebojno razdaljo in za upoštevanje vseh priporočil NIJZ. Ker želimo, da si bo lahko koncert kljub vsemu ogledalo čim več ljudi, bo možen ogled posnetka koncerta. V primeru slabega vremena bo koncert prestavljen na 12. junij ob 19. uri. Občina Velike Lašče OBČINA VELIKE LAŠČE ponedeljek, 8. junij, ob 19. uri, galerija Skedenj, Trubarjeva domačija, Rašica Trubarjev dan 38. likovna razstava Trubarjevi kraji: Spomini na Slovence Potekala bo virtualna otvoritev likovne razstave z naslovom Spomini na Slovence ob 100. obletnici rojstva Jožeta Javorška. Prenos bo možno spremljati preko spletne strani Trubarjeve domačije. KUD Primož Trubar Velike Lašče in Trubarjeva domačija Prenos na Radiu Slovenija, 3. program ARS Literarna akademija »Dom v jeziku« S svojimi deli se bodo predstavili literarni nagrajenci iz preteklega leta. Društvo slovenskih pisateljev in KUD Primož Trubar Velike Lašče petek, 5. junij, ob 18. uri Levstikov dom, Velike Lašče Podelitev občinskih priznanj Letošnja občinska priznanja se bo podelilo brez prisotnosti občinstva na slavnostni seji občinskega sveta. Neposredni prenos podelitve priznanj bo možno spremljati preko spleta. Naše Anke dan (abecedna) Anka ob devetih se zbudi, bekarca zvonila ni. Cunje nase hitro zvleče, čižme išče vsepovsod, dirja preko kamre v drugi kot. Encijan s komode vabi, flašo nagne, se pijača ji ne gabi. Glej ga zlomka, dva požirka naredi, hihitaje v kuhno odbrzi, v ponev vrže jajca tri. Jadrno do čebra zleti, kampel po laseh vihti, lahko kamižolo si natakne, motika se prevrne, se spotakne. Nafotra krampa dva v štali, oplazi cika z repom jo po glavi. Pri sosedu s prelco po kolenih pleza, roka puli po strnišču, koren se k soncu steza. Srage potne z ruco si otre, šumi ji v glavi, žejna je. Tresočih rok požirek krljevke naredi, usiha zagnanost za delo, zapira oči, v daljavi sonce zahaja, se čez polje temni. Zvečer zmatrana na špampetu sedi, žernada, zamomlja, to zame ni. Ana Pia Debeljak Vigred Vigred se prebuja, drevje brsti, regrat cvetni popek naredi. Zvončki plešejo na jasi ob potoku, se mati nasmehne otroku. Trobentico utrga drobna ročica, na veji oglasi se pisana ptica. Narava pleše pomladni ples, radost sega do briljantnih nebes. Kmet se zapelje na njivo orat, semena v novo življenje kliče pomlad. Odprejo se češnje beli cvetovi, brenčala tovorijo med, so polni satovi. Najlepši čas vigredi v maju, tu na zemlji domači smo v raju. JNovak Moč ljubezni V svetu preveč je nasilja, mnogo je temnih strani, duša se je izgubila, joče in tava v temi. Upanja luč si prižgimo, svoje odprimo srce, pravo si pot izberimo, sreče želimo za vse. Naj nas prevzame ljubezen, srečno naj vse se konča, sosed sosedu prijazno roko v pomoč naj poda. Duša se bo oglasila, svet bo svetlejši postal, vsak svoje dneve temačne lažje bo premagoval. Samo ljubezen ima moč, da zlo, temo, odžene proč. Nataša Vybiralik Klinc Dar življenja Kaj je voda? Je del Zemlje, ki se po polju sprehaja, ali del neba, ki iz oblakov uhaja, je del življenja in vsega sveta in je res nekaj posebnega. Voda je morje, ki nima obzorja, je reka na koncu in sredi polja, je kaplja rose na travi in ena od sestavin v kavi. Je led na drugem koncu sveta in pozimi sneg, ki pobeli breg, pa tudi kaplja dežja, ki je padla z neba ter prinaša radost in smeh. Brez vode ni mogoče živeti, zato jo je res dobro imeti, a vsi nimajo take sreče, ker je življenje včasih boleče in ostanemo brez vsega, tudi tega, za kar se borimo in včasih trpimo, a se ne damo in tako živimo. Živa Vrabec Povej mojim konjem Želim si izbrisati raj. Želim si obdržati blagor otroške duše. Želim si podoživljati mladost. Želim si objemati materinstvo. Želim si odmisliti starost. Želim si obdržati ljubezen. Zakoreninjena je. Vse več je je. Ljubezni. Bernardka Petrovič - Mager . Ne-znana lahkost bivanja Risba: Bernardka Petrovič - Mager TROBLA POEZIJA & UMETNOST 23 loženju in pozneje tudi rojijo, pridelajo tudi do 70 % manj medu. Izrojenec in roj, še posebej, če sta kasnejša, sta za določeno čebelarsko sezono tako rekoč izgubljena. Prav tako roji niso potrebni za povečanje števila družin, saj te lah- ko povečamo umetno – z narejenci ali ometenci. Naloga naprednega čebelar- ja je, da si na več načinov prizadeva, da mu družine ne izrojijo. S pravilno oskrbo in pravilnimi posegi v panj se lahko izognemo marsikateremu roju. To je še posebej pomembno, če čebelarimo z večjim številom panjev v čebelnjakih, ki so daleč od našega kraja bivanja. Žal ne gre vedno vse gladko, in če zamudimo optimalni čas za prepre- čevanje rojenja, je rezultat roj na veji. Za uspešno ogrebanje rojev čebelarju zelo koristijo hladnokrvnost, preudarnost, iznajdljivost, spretnost in mirna roka. Iznajdljiv je tudi čebelar Branislav Pejič, ki ima čebelnjak v Gradišču pri Robu, živi pa v Ljubljani. Prav v mestu se mu je zgodilo, da se je v zračnike naselil roj čebel. Do roja je celo segel z roko, a ogrebsti ga ni mogel. Zato se je do- mislil in si sam izdelal tako imenovani ogrebalni sesalnik. Z njim posesa čebe- le v panj s satnimi osnovami in čebele brez težav, potem ko se umirijo, preseli v čebelnjak. Njegov ogrebalni sesalnik je sicer primeren le za roje na nepremič- ninah ali v bližini, saj deluje na elektriko. Če se roj naseli na neko nepremičnino ali zemljišče, mora lastnik poklicati bliž- njega čebelarja, ki mu je bodisi roj po- begnil ali pa bo o roju obvestil še druge čebelarje v okolici, vsekakor pa bo pos- krbel, da bo roj z nepremičnine strokov- no odstranjen in pravilno oskrbovan. Branislav Pejič čebelari že od leta 2009 in ima v zadnjih letih okrog 30 čebe- ljih družin. V tem številu jih namerava vzdrževati tudi v prihodnje. Glede na območje ima le gozdni med, dvakrat je glede na letino pridelal tudi cvetlični med. Vsako leto se udeležuje več tek- movanj in ocenjevanj, kot je na primer ocenjevanje medu v Semiču in v Gornji Radgoni, bil pa je že tudi na ocenjeva- nju medu v Vukovarju na Hrvaškem in v Brčkem v Bosni in Hercegovini. Do se- daj so bili vsi njegovi vzorci medu oce- njeni z najvišjimi ocenami, kar pomeni, da je za vse prejel zlato priznanje. To dokazuje, da dobro dela in da je njegov med najvišje kakovosti. Svojo inovacijo bi letos predstavil tudi na čebelarskem sejmu ApiSlovenija v Celju, ki pa je bil žal odpovedan zaradi ukrepov v zvezi s širitvijo koronavirusa. 24 KMETIJSTVO TROBLA V mesecu maju in juniju je čas rojenja čebel. Čeprav si čebelar prizadeva, da mu čebele ne izrojijo, se to vseeno zgodi. Branislav Pejič si za je ogreba- nje roja čebel izdelal ogrebalni sesal- nik, s pomočjo katerega lahko ogrebe roj, ki se naseli v zračnik ali kakšen drug del zgradbe. Rojenje čebel je naravno razmnoževa- nje čebeljih družin. Pri tem se družina razdeli na dva dela. En del ostane v pa- nju, drugi pa ga zapusti. Približno polo- vica čebel, včasih tudi več, se pridruži stari matici in si poišče novo domova- nje. Preostale čebele ostanejo v panju in čakajo, da se iz pokritih matičnikov izleže mlada matica, se opraši in začne zalegati. Roj je popoln naraven začetek nove čebelje družine, saj z izjemo satja, zalog hrane in zalege s seboj prinese vse, kar potrebuje mlada čebelja druži- na za svoj razvoj. Ker velika večina čebelarjev vzreja če- bele zaradi pridelovanja medu in drugih čebeljih pridelkov, je zanje rojenje ne- zaželeno. Rojilno razpoloženje poruši delovno harmonijo v čebelji družini. Čebelje družine, ki so v rojilnem razpo- ROJENJE ČEBEL Dragica Heric TROBLA KMETIJSTVO 25 Letošnja mila zima in visoke zimske temperature so omogočile hiter ra- zvoj čebeljih družin. Spomladanski razvoj zahteva rodovitno matico, čebele morajo biti zdrave in imeti morajo dovolj hrane bodisi iz zaloge lanske hrane ali spomladanske paše. Ob obilnem zaleganju matic pa zalo- ge v panju hitro poidejo, še zlasti, če je paša slaba. Če v panju ni hrane, če- belja družina strada in številčno slabi, zato je treba hrano dodajati bodisi z medenimi sati ali s sladkorno razto- pino. Marsikje po Sloveniji je konec marca in aprila zaradi več tednov tra- jajočih nizkih temperatur in celo poze- be sadnih dreves paša slaba. Tudi na območju Velikih Lašč ni veliko boljša, čeprav pozebe ni bilo, a sadna drevesa šele začenjajo cveteti. Prav zato je še toliko pomembneje, da čebelarji pred začetkom nove čebelarske sezone pregledajo stanje v panju. Edin Ihtijarević iz Gradišča čebelari če- trto leto. Začel je z eno čebeljo družino, danes jih ima sedem. Na sončen topel dan čebele pregleduje, čebele izletava- jo na pašo, v panjih pa ostanejo mlade čebele, ki ne zapuščajo satja z zalego. Kot je predvidel, je pri zadnjem pre- gledu ugotovil, da so družine dokaj močne, le hrane jim zmanjkuje, zato jim jo bo dodal v obliki sladkorne raz- topine. Vsak dan čebele opazuje, kako izle- tavajo in se pasejo na odpirajočih se cvetovih travniškega sadovnjaka za čebelnjakom, obenem pa skrbno nad- zoruje okolico čebelnjaka, da se mu ne bi približala kakšna voščena vešča, ki bi lahko vdrla v panj, vanj odložila svo- ja jajčeca in s tem čebelji družini nare- dila veliko škode. Poleg rednih spomladanskih pregle- dov panjev, ki so praviloma v razmaku desetih ali štirinajstih dni, pa čebelarji čas, ko so doma zaradi razglasitve epidemije koronavirusa, izkoristijo za pripravo satnic in panjev za kasneje v sezoni. PREGLED ČEBELJIH DRUŽIN Dragica Heric 3. SVETOVNI DAN ČEBEL Dr. Peter Kozmus 20. decembra 2017 je generalna skup- ščina Organizacije združenih narodov (OZN) v New Yorku na pobudo Slove- nije 20. maj razglasila za svetovni dan čebel. S tem se je končal dolgotrajni postopek razglasitve, ki se je pričel v letu 2014. Razglasitev je za Republiko Slovenijo pomenila pomembno diplo- matsko zmago. Prvo praznovanje svetovnega dne če- bel smo organizirali v Žirovnici na Go- renjskem, kjer je bil rojen Anton Jan- ša, naš najpomembnejši čebelar, ki se je rodil 20. maja 1734 in po katerem smo določili dan za praznovanje SDČ. Od razglasitve naprej se za praznova- nje SDČ odločajo številne institucije, organizacije in različna združenja po vsem svetu. Glavne aktivnosti, povezane s prazno- vanjem svetovnega dne čebel, koordi- nira Ministrstvo za kmetijstvo gozdar- stvo in prehrano RS ob sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije, ki sta v ta namen tudi vzpostavila delova- nje spletne strani www.worldbeeday. org, na kateri so koristne informacije, povezane s praznovanjem. Na med- narodnem področju praznovanje SDČ spodbuja Organizacija za prehrano in kmetijstvo (FAO) s sedežem v Rimu ob sodelovanju z mednarodno čebe- larsko organizacijo APIMONDIA. V letošnjem letu naše aktivnosti moč- no kroji širjenje virusa COVID-19, zato v zvezi s praznovanjem SDČ ne bo dogodkov, kot so bili v preteklih dveh letih, bo pa zaradi tega več aktivnosti potekalo preko medijev, spletnih jav- ljanj in različnih objav na družbenih medijih, da bi bile informacije kar naj- bolj dosegljive širši javnosti. »Pot do ustanovitve Kmetijsko-gozdar- ske zbornice Slovenije (KGZS) je bila vse prej kot lahka. Danes, ko se lahko z zadovoljstvom ozremo na opravljeno delo, to prevečkrat pozabimo. V dvajse- tih letih se je pokazalo, da smo na zbor- nico kot ustanovo lahko ponosni, saj uresničuje svoje poslanstvo ob usta- novitvi: zastopanje interesov kmetij- stva. Zato smo ta jubilej želeli tudi bolj slavnostno obeležiti, vendar smo slavje zaradi trenutnih razmer prestavili na kasneje,« je povedal predsednik KGZS Cvetko Zupančič. Vloga Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije je večplastna. Zastopa inte- rese lastnikov kmetijskih in gozdnih zemljišč, gospodarskih družb, poveza- nih s kmetijstvom in nasploh zastopa interese slovenskega podeželja. Skrbi za prenos znanja, ustrezno zakonodajo in promocijo kmetijstva. Izobraževanje, zakonodaja, davčna in socialna politika Zbornica daje velik poudarek izobraže- vanju: tako prek javne službe kmetijske- ga svetovanja (JSKS) z izobraževanji in usposabljanji kot prek nacionalnih pok- licih kvalifikacij (NPK). Nepogrešljivo je sodelovanje v zakonodajnih postopkih. Prek strokovnih služb, strokovnih od- borov in komisij ter članov voljenih in imenovanih organov je bilo v teh letih pripravljenih mnogo pripomb in predlo- gov. Davčna in socialna politika sta za kmetijstvo najbolj pereči, zato smo do njiju še posebej kritični. Vedno zahteva- mo, da se upošteva večplastna vloga, ki jo ima kmet. Promocija Poslanstvo zbornice je tudi promocija. Glasilo Zelena dežela, prireditve Pode- želje v mestu, Dobrote slovenskih kme- tij, Vseslovenski shod kmetov na Poni- kvi, sodelovanje na kmetijskih in drugih sejmih doma in v tujini, spletna stran Kupujmo domače, različni projekti, Tradicionalni slovenski zajtrk in shema šolskega sadja ter zelenjave približuje- jo kmetijstvo javnosti. Aktivnosti pou- darjajo pomen kmetijstva za prav vse državljane, ki naj dobijo in uporabljajo kakovostno, svežo in lokalno pridelano hrano. Za boljšo pomoč lastnikom gozdov Na zbornici želijo preprečiti morebitne težave pri prodaji lesa in lesnih izdel- kov na zahodnoevropske trge, zato so začeli z uvajanjem sistema regijske cer- tifikacije PEFC, ki omogoča brezplačen pristop in vpis lastnikov v bazo z mini- malnimi stroški za pridobitev certifika- ta. Hkrati pa si želijo, da bi država pre- poznala pomen svetovanja lastnikom gozdov in zagotovila ustrezne pogoje zbornici kot pomembni svetovalni služ- bi tudi za gozdarstvo. Dejstvo je, da smo po osamosvojitvi močno nazado- vali v ekonomskem izkoristku lesa, ki je največji naravni vir v Sloveniji. Sistem Zbornica je danes trden in zaupanja vreden sistem, kar omogoča vpliv na kmetijsko politiko. Znotraj zborničnih organov, tako voljenih kot imenovanih, se usklajujejo interesi, kar pripelje do enotnih in zato močnejših stališč v po- gajanjih. Država je z ustanovitvijo zbor- nice dobila pomembnega partnerja, ki na enem mestu zbere tako stališča članov kot stališča stroke, ki deluje v okviru KGZS. Tesna povezava uporabnikov in izvajalcev Sistem demokratično izvoljenih članov zbornice skupaj s sistemom strokov- njakov na osmih kmetijsko-gozdarskih DVE DESETLETJI KMETIJSKO-GOZDARSKE ZBORNICE SLOVENIJE Dragica Heric 26 KMETIJSTVO TROBLA Na velikolaškem kmetijskem območju je prenos znanja na kmetije pomemben. 12. maja je minilo 20 let, odkar so se na ustanovni seji v Ljubljani zbrali izvoljeni predstavniki lastnikov kmetijskih in gozdnih zemljišč ter kmetijskih zadrug in podjetij. To je rojstni dan Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, stanovske organizacije kmetov, ki so jo ustanovili po dol- gotrajnih prizadevanjih kmetov. TROBLA KMETIJSTVO 27 Vlada Republike Slovenije je med dru- gim sprejela tudi odloka, s katerima skuša pomagati kmetom s finančnimi nadomestili zaradi izpada dohodka v prireji govejega mesa in gozdarskemu sektorju zaradi epidemije COVID-19. Nadomestilo za izpad dohodka v pri- reji govejega mesa se dodeli, ker je sektor utrpel najmanj 20-odstotni izpad dohodka, ki je zlasti posledica nezmož- nosti prodaje zalog, zmanjšanja obsega pridelave, predelave oziroma prodaje zaradi pojava epidemije Covid-19. Prav tako govejega mesa ne kupujejo gostin- ski obrati, ki so v času epidemije zaprti, zmanjšal pa se je tudi nakup mesa preko javnih zavodov. Ocena okvirne pomoči je bila pripravljena s pomočjo Kmetij- skega inštituta Slovenije in je določena kot posledica porasta stroškov, in ne kot posledica padca cen. V izračunu je upoštevano zamrtje trgovanja/odkupa goveje živine, zaradi česar so rejci bikov primorani prodati bike mesec ali več kasneje, kar pomeni, da so se jim pove- čali stroški krmljena. Izračun je pokazal, da v primeru reje do enega meseca dlje to kmetom v povprečju predstavlja 100 evrov dodatnih stroškov na govedo. Do nadomestila so upravičeni tisti nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so v obdobju od 13. marca 2020 do zaključka epide- mije dali v zakol govedo, staro več kot eno leto, in so oddali tudi zbirno vlogo za leto 2019. Za ukrep po tem odloku je treba predvideti 3,3 mio evrov sredstev. Podpora znaša v višini sto evrov za žival, starejšo od dveh let, in 167 evrov za žival v starosti od enega do dveh let. Najvišji znesek pomoči na upravičenca je 10 ti- soč evrov – ta se je na pobudo kmečkih organizacij dvignil s tri tisoč evrov. Pri odloku o finančnem nadomestilu zaradi izpada dohodka zaradi epide- mije v gozdarskem sektorju je pomoč namenjena lastnikom gozdov, ki so mo- rali v tem času izvesti sanitarno sečnjo, lesa pa zaradi zastoja odkupa ne mo- rejo prodati. Trenutne razmere na trgu gozdnih lesnih sortimentov so zelo ne- ugodne. V vladi menijo, da bodo lastniki gozdov, ki bodo v tem obdobju prejeli odločbe Zavoda za gozdove Slovenije za sanitarni posek in bodo v času epi- demije primorani sekati, utrpeli največji izpad dohodka. Predvidevajo, da bo ob- seg sanitarnih sečenj v času epidemije Covid-19 podoben kot v primerljivem obdobju leta 2019. V obdobju marec– maj 2019 je sanitarni posek v zasebnih gozdovih znašal skoraj 102.000 m 3 . Če bo v teh mesecih izpad dohodka v sek- torju gozdarstva večji kot 20 odstotkov, bodo lastniki, ki bodo izvajali sanitarno sečnjo v skladu z odločbami Zavoda za gozdove Slovenije o sanitarni sečnji, in sicer v rokih, na način in v obsegu iz od- ločb, upravičeni do nadomestila. Nado- mestilo je predvideno po ha in po veliko- stnih razredih poseka. Ker ni podrobnih podatkov o sanitarnem poseku po veli- kostnih razredih (kubični meter na hek- tar) v letu 2019, je za oceno finančnih posledic uporabljena povprečna vred- nost na kubični meter, to je 15 evrov na kubični meter sanitarne sečnje. Po po- datkih Gozdarskega inštituta Slovenije ter Zveze lastnikov gozdov Slovenije je bilo stanje na trgu gozdnih lesnih sorti- mentov alarmantno že ob koncu marca, ko so se zaprli vsi večji obrati primarne predelave lesa tako v Avstriji kot tudi v Italiji, pa tudi nekateri v Sloveniji. Po- sledično se je odkup lesa znižal za več kot 60 odstotkov, cene so padle. Cene v marcu naj bi se znižale za od okrog 10 evrov. Pri tem pa ne gre zgolj za znižanje cen na trgu, temveč tudi za problem do- datnega skladiščenja in zaradi tega iz- gube kakovosti. Ker je les težje prodati, so lastniki primorani hlodovino odpeljati na začasna skladišča, kar predstavlja dodaten strošek (v povprečju okrog 5 evrov/m 3 ), poleg tega pa na skladišču les hitro izgublja vrednost in je tako upo- raben samo v energetske namene ali za celulozo in plošče. Skupne finančne po- sledice so ocenjene na 1.400.000 evrov. zavodih, katerih ustanoviteljica je zbor- nica, zagotavljata kakovostno bazo izkušenj in znanja ter povezanost upo- rabnikov in izvajalcev. Zbornica sledi svojemu poslanstvu, to je zastopanju javnega interesa, interesov panoge in članov zbornice za zagotavljanje razvo- ja kmetijstva, gozdarstva in podeželja. V okviru Kmetijsko-gozdarskega zavo- da Ljubljana, Izpostave Ribnica je tudi terenski kmetijski svetovalec za obmo- čje Velikih Lašč in Videm - Dobrepolje s sedežem v Velikih Laščah Peter Indihar. KGZS kos izzivom današnjega časa Organiziranost Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije se je tudi v razmerah epidemije zelo izkazala, saj je v največji meri zagotovila, da je kljub oviram po- tekal prenos znanja na kmetije. Vsebi- na vseh treh koronazakonov bi bila brez delovanja KGZS za kmetice in kmete bi- stveno manj ugodna. Izkazalo se je, da je v kriznih razmerah taka organizacija za kmetijstvo še toliko bolj pomembna. POMOČ KMETOM Dragica Heric Ko je dvanajstega marca korona virus zamrznil življenje v Velikih Laščah, je odjeknila novica, da je napadla med- vedka. Različic, kaj se je zgodilo, je bilo več. Nam lahko poveste, kaj je pravzaprav bilo? Bilo je malo čez eno popoldan, ko sem bil v vasi Borovec, zraven imamo lo- vsko njivo in tudi za jelenjad postavljene solnice. No, očitno sem prišel dovolj bli- zu brloga. Pes je lajal v luknjo, brlog. Od njega sem bil oddaljen okoli 80 m. Ker sem se ustrašil, da je kje tam medvedka, sem se umaknil. A ko se je umaknil tudi pes, je iz luknje prišla medvedka. Ko me je zagledala, je stekla po hribu dol direk- tno do mene. Pričel sem bežati in kričati. Seveda me je ujela. Jaz sem pretekel 20 m, ona pa 100. Padel sem in ona name, tako da sem bil povsem razbit. Ležal sem v blatu, povsem pri miru. Videti ni- sem mogel nič. Prvič me je podrla, ker je šla čez mene zaradi hitrosti. Obrnjen sem bil z obrazom navzdol, z rokami sem ščitil glavo. Ko je prvič skočila name, ni- sem videl nič. Roke sem držal nad glavo. Nato se je obrnila in še enkrat. Takrat je vame zapičila dva zoba. S spodnjim me ni mogla zagrabiti. Tri kremplje mi je zapičila v rebra. Ko je skoči- la name, me je pritisnila z veliko silo. Še zdaj ne morem spati. Ker pa so bili gor pes in njeni mladiči, se je umaknila. Ko se je umaknila, sem še ne- kaj časa počakal, nato vstal in odšel. Avto sem imel parkiran 200 metrov vstran. Takrat me ni nič bolelo … Pa tudi sicer imam v svojem življenju zagotovo 10 rojstnih dni. Se pa to ni zgodilo nekje globoko v gozdu. 300 metrov stran od kraja napada je naseljena hiša. Tu je tudi zelo poznano nahajališče jurčkov. Kako težka je bila medvedka? Okoli 100 kg. Imela je tri mladiče. V brlogu je bila od meseca decembra. V temu brlogu v Borovcu je bila že tudi pred leti. Naslednji dan se je medvedka preselila v drug brlog, prav tako v nepo- sredni bližini. Ker je bila odločba o od- strelu, so jo ustrelili. Kako ste se obranili? Po napadu sem še nekaj časa ležal na boku. Sam sem vstal in šel do avta. Pes je prišel zraven. Doma ni bilo niko- gar. Vse je bilo krvavo. Šel sem do pred- sednika lovske družine, ki živi v neposre- dni bližini, se pri njem slekel in tam so mi nudili prvo pomoč. Nato so me odpe- ljali do zdravstvenega doma in poklicali reševalno vozilo. 40 minut je potekalo samo čiščenje rane s peroksidom, ta mi je tekel po bradi in povsod. Še šalili smo se, da sem tak, kot bi me raztrgala medvedka. Nato so mi v Laščah še po 14 dneh stiskali izcedek. Potem so se rane počasi zacelile. Kakšne so bile posledice? Vas je sedaj strah hoditi po gozdu? Po gozdu sem ogromno prehodil, sedaj pa sem se odločil, da bom kupil lovsko pištolo, ker se zgodi, da mi gre- do lasje pokonci. Je razlika, ko doživiš nekaj takega. Čeprav lahko rečeš, da mi ni bilo nič. Ste tudi lovec in vajeni srečanj z med- vedom? Bojim se, da se bo število napadov povečalo, sploh če bo žival lačna. Šte- vilčnost je previsoka. Na primer ob su- šah, ko ni hrane, je razumljivo, da pridejo bližje. Ko sem prišel leta 1998 v te kraje, so bile še stopinje medvedov redke, zdaj ga lahko vidim, kjer hočem. Lani smo intervencijsko odstrelili tri mladiče. Če bi imela vsaka medvedka samo enega, ne bi bila težava. Več mladičev je očitno zato, ker je več hrane. V našem lovišču 28 INTERVJU TROBLA TONE ŠILC – Lovec, lastnik teptalnika, sank, štirikolesnika, avtodoma, dveh motorjev, idr. in v obori jelena, košute in njunega teleta, ki se skupaj pasejo ob dvorišču. Doma ima tudi 63 kg težkega nagačenega medveda, ki ga je ustrelil leta 2003. Dva kilometra stran od mesta, kjer ga je letos napadla medvedka. Tone Šilc POD KREMPLJI MEDVEDKE Angelca Petrič TROBLA INTERVJU 29 mora biti 30 medvedov – lovišče sega od Rašice, do Lužarjev, Svetega Gregorja pa do Grmade. Medveda srečati v naravi ni več nika- kršen izziv. Drugo pa je, če ga srečaš povsem od blizu. Kakšna žival je to? Včasih so bili medvedi bolj na Ko- čevskem, tam ga je ob velikih strnjenih gozdovih celo težje odstreliti. Medved mora tam ogromno prehoditi, da najde hrano. Bi rekel, da jih je zdaj pri nas več. Manjši gozdovi z bližino naselij pomenijo lažje dostopno hrano. Tu jim ni treba toli- ko prehoditi, prevrne kontejner, na razpo- lago je drobnica, idr. Če bi se številčnost zmanjšala, bi se to ustavilo. Imamo še ogromno lanskih mladičev, so pa tudi stopinje desetih letošnjih. V našem lo- višču je prirastek petnajst medvedov. Medvedko so videli na Mali Slevici, pa na Opalkovem je tudi medvedka s tremi lanskimi mladiči. Vedno se strelja medveda, ko ima medvedka mladiče. Medvedke nikoli, razen mlajših, ki še nimajo mladičev. Po- zimi ima mladiče v brlogu in matere se ne strelja. Odstreli se samce. Saj je eden dovolj za več medvedk. Kako se izogniti srečanjem? Zmanjšat je treba številčnost, saj gre za divjo žival. Tudi če se ga preseli, se bo vrnil nazaj. Gre za tako imenovani mladostno vtisnjen spomin. Medvedek, zlasti kot mladiček, je sicer lepa žival, a ni igrača. Je zver in tega se je treba zavedati. Kakšna je vloga psa? Imam lovskega psa, laja na medve- da. Bil sem na odprtem. Če bi seveda ve- del, da je medvedka, bi se še prej umak- nil. Pes ni pribežal k meni. Ko je pes nehal lajati, sem opazil, da leze k meni medvedka. Mogoče se je dobro izšlo, ker sem bil vseeno dovolj daleč od brloga. Kako naj človeku uspe, da navodila za srečanje z medvedom upošteva v praksi? Težko je biti pameten, ker je vsaka situacija različna. Če so mladiči, sploh letošnji … Je vseeno, kam bežiš, navzdol ali navzgor. K sreči sem nedavno gle- dal dokumentarno oddajo o srečanjih z medvedi, ker nimaš časa dosti premišlje- vati. Giblje se vsaj 60 na uro. To še zda- leč ni okorna žival. Menda so določeni predeli gozdov še posebej nevarni. Kateri so to? Srečamo ga lahko povsod. Revir Opalkovo ima medvedko s tremi mladiči. Dokler ne bo koruze, bodo stikali okoli, potem bodo šli v koruzo. Včasih se od- streli mladiča, da se medvedka umakne nazaj. Lani smo odstrelili tri mladiče, tež- ke 11 kg, 20 kg in 33 kg, ker so medvedke hodile v koruzo. Če sedaj pogledate nazaj, bi ob sreča- nju z medvedom kako drugače ravnali? Ne bi mogel. V tistem trenutku ni mo- goče. Upam, da bom imel sedaj mir. Ne moreš ravno nabirati izkušenj. Dogodki so različni. Čemu naj se ljudje izogibamo, kakšnemu ravnanju, katerim predelom v gozdu? Goščavi, tam, kjer vedo, da so od- padki, sploh klavni … Če se to odlaga, tja pride žival. Je pa ob 12. uri težje srečati medveda kot v mraku. Običajno podne- vi počiva. Z mladiči je seveda drugače. Medvedke običajno kotijo v istih brlogih. Napade pa v glavnem samo medvedka z mladiči, ker se čuti ogroženo. Kako spremljate število medvedov pri nas? Vsako leto se šteje na marčevsko in avgustovsko polno luno število srečanj na krmiščih, mrhoviščih. Kako je z zimskim spanjem medvedov pri nas? Leži, hibernira ne. Ko ni hrane, poči- va v brlogu. Če je sneg, mora počivati. Letos ni bilo kakšnega spanja. Je bilo pretoplo. Kaj pa odstrel? Če bi šla medvedka stran, se zmanj- ša populacijo. Drugače ne. Odprta je samo dve leti stara medvedka, ki še nima mladičev. Kako odvrniti medveda od naselij? Glede mrhovišč … ja, smiselna so za Kočevje, kjer so večji gozdovi. Ampak se ne sme krmiti z mrhovino, odkar je bila bolezen norih krav. Običajno pa pride ta velik medved, poje vse, potem pa tudi ko- ruze ni več. Sedaj bodo imele srne mlade in lahko vidiš medveda, ki hodi po travi in išče mladiče. Je sicer v glavnem rastlinojed, ampak se prilagodi. Če ni pravih rastlin in sadežev, bo pobral vse, kar je na voljo. Srečanj je veliko, lahko tudi dnevno. Tako hodi tudi na kostanj. Tudi s hrupom ne bomo preplašili medveda, da bi se odselil, ne moreš ga odvrniti iz okolja. Se vrne. Krog gibanja medveda je lahko tudi 40 km na noč, ampak če dobiva hrano v enem okolju, postane bolj teritorialna žival. Ne bo odšla iz tega okolja. Razen s pomočjo lovcev. Ugriz dveh zob, ob strani zapičeni kremplji v rebra Lahko bi rekli, da smo na našem koncu sobivanja z medvedi navajeni. A vsake toliko časa ne gre več le za govorice, kje je kdo videl medveda. Ne pogosto, a zgodi se, da je razplet srečanja tudi manj ugoden. intervju: dr. Gorazd Vengušt SOBIVANJE Z MEDVEDOM Angelca Petrič 30 INTERVJU TROBLA Pomembno je, da za lažje sobivanje z medvedom o njem vemo čim več. Prav tako je pomembno, da se znamo izo- gniti konfliktnim situacijam in se ustrezno odzvati, če se z njim srečamo. Zato smo za pogovor zaprosili strokovnjaka z Veterinarske fakultete v Ljubljani, dr. Gorazda Vengušta. TROBLA INTERVJU 31 Kakšna žival sploh je medved? Ali ljud- je poznamo njegov način življenja? Rjavi medved spada v družino Ur- sidae. Gre za pri nas največjo živečo zver. Je zaščitena vrsta, lahko reče- mo, da je velika zver, doseže tudi do 300 kilogramov. Je vsejed, samec ima 500 kvadratnih metrov velik teritorij, samica malo manj. Kljub temu da se boji človeka, ga tolerira v svoji bližini, in prav zaradi tega se nadaljuje njego- vo širjenje. Človek ga ne moti, a se ga boji in se mu običajno umika. Ljudje se trudimo razumeti življenje živali. V ta namen izvajamo številne projekte. Eden obsežnejših v zadnjih letih je bil Life Dinalp Bear, s pomočjo katerega smo o tej markantni vrsti pri- dobili veliko koristnih podatkov. Kakšna je prehrana medveda, kako močan in hiter je medved v primerjavi s človekom? Medved je vsejed, večinoma ra- stlinojed, poje majhen odstotek belja- kovinske hrane, kar pa je odvisno od letnega časa in od njegove aktivnosti. Največ beljakovinske hrane potrebuje v pomladanskih mesecih. Pomembnejšo hrano mu predstavljajo gozdni plodovi, sadje, razne koreninice in drugo zelenje, tudi kakšni nevretenčarji, žuželke, ličin- ke ter tudi čebele. Je sladkosned, pri- vablja ga med. Od živih živali je manjše sesalce, predvsem glodavce, mladiče in tiste, ki so v slabem zdravstvenem sta- nju, da ne porabi veliko energije. Ni mu v interesu, da bi preganjal zdravo srno, to je zanj energetsko preveč potratno. Je pa problem tudi škoda na domačih živalih. Pri tem gre zlasti za priložno- stne ulove, saj je domačo živino lahko ujeti. Loti se tudi mrhovine. Krmišča, namenjena medvedu, se večinoma zalaga s koruzo, na nekaterih pa je, skladno s predpisi veterinarske stroke, dovoljeno tudi polaganje t. i. živalskih stranskih proizvodov. Ker mora vzdrževati energijo, poje ogromno hrane, nekje med 10 in 15 kg na dan. Zato je stalno v akciji. Volk tudi lovi za trenutek, ko potrebuje hra- no, da se bodo vsi do sitega najedli. In potem gre počivat, ne gre naprej na lov, dokler ne poje vsega, kar je ubil. Ostale živali ubije po nagonu. Ta se v njem zbudi, ko živali bežijo pred njim. Ta pojav lahko npr. spremljamo pri na- padih na ovce. Kako velik in težak je naš medved, kako dolge kremplje ima? Najboljši medvedi dosegajo do 300 kilogramov, samica je veliko laž- ja. Povprečje je seveda nižje. 300-ki- logramskih medvedov je zelo malo, največ jih je okoli 100-kilogramskih, sledijo jim 150-kilogramski in tako dalje. Je pa velika zver. Telo odrasle živali je v povprečju dolgo 180 cm. Kremplji so dolgi tudi čez 10 cm. Ali lahko običajen medved premakne 500 kilogramov? Je strašno močna žival, 200-kilo- gramski medved, pomeni 150 kilogra- mov mišic in kosti. Lahko premaga konja, govedo, v bistvu je najmočnej- ša evropska žival. Spada med zveri in njegovo telo je narejeno za lov, kjer uporablja predvsem svojo moč. Z udarcem šape zlahka zlomi hrbtenico ovci ali s kremplji zada globoke rane. Ima medved kakšne bolezni, ki se prenašajo na človeka? Na misel mi pride samo trihinela, parazit, kjer se razvojna stopnja nahaja v mišicah. Pri nas gre medvedje meso tudi v prehrano ljudi, zato redno prever- jamo, ali je zdravo. Drugih pomembnih zoonoz ali bolezni nismo ugotovili. Zakaj medved sploh napade človeka, ga vidi kot hrano? Medved človeka ne lovi, saj mu človek ne predstavlja hrane. Gre za naključne trenutke, ki se občasno zgo- dijo, če ga presenetimo. Če veter piha stran od njega in nas ne zazna pra- vočasno, se ob srečanju počuti ogro- ženega. Če samica čuti ogroženost mladičev, deluje kot mama. Občasno medved tudi ščiti svoj plen. Napade lahko, ko se hrani. V večini primerov se napadi zgodijo zaradi presenečenja oz. ker medvedka ščiti mladiče. Je kdaj tudi človek sam kriv, da je do- živel napad medveda? Tudi na to je težko odgovoriti, saj tudi človek v večini primerov ne more vplivati na to. Bolj gre za to, da se znajde ob nepravem času na nepra- vem mestu. So primeri, ko so ljudje lezli v brlog, tu bi seveda lahko govorili o neodgovornosti človeka. Pri medve- du gre predvsem za obrambo. Zakaj je medvedovo meso specialite- ta, je res tako dobro, sploh če pomis- limo, da je medved tudi mrhovinar? Še vedno predstavlja večino nje- gove prehrane rastlinje, beljakovinske hrane poje malo, tako kot poje malo živali. Če to primerjamo s srno, ki je rastlinsko hrano, včasih poje zraven tudi kakšno poginjeno miško ali njen del, a se s tem nihče ne obremenjuje. Bolj je to vprašljivo pri jazbecu, ki ga nekateri občasno prav tako jedo. Kako je z odstrelom medveda, kako in kdo sploh odloča o tem? Zadnje čase odloča sodišče, druga- če pa Ministrstvo za okolje in prostor RS, ki je zadolženo za zaščitene vrste živali in se skupaj z različnimi deležni- ki odloča o odstrelu. Še vedno je vlada tista, ki določa, ali bo mnenje ministr- stva sprejeto ali ne. MOP pa deluje kot samostojna enota, ki ji pomaga stro- kovna skupina – tu so strokovnjaki, ki pomagajo priti do smernic za odstrel, in na drugi strani interesna skupina, kjer so vsi udeleženci problematike: od predstavnikov, ki želijo preprečiti škodo, do zagovornikov zaščite vrst. Medved je zaščiten z mednarodno in evropsko zakonodajo. Odstrel je težko izpeljati, saj npr. sama škoda ni dovolj dober argument, da bi se na podlagi tega odločilo za odstrel. Vedno se predlaga neke ukrepe. Kdaj pa tudi trdijo, da nismo dovolj naredili, da bi preprečili škodo, ki jo je povzročil medved. MOP mora vedno krmariti med ljudmi, ki so za odstrel, ljudmi, ki so za popolno zaščito, in srednjo populacijo, ki išče konsenz, da dobiš racionalno številko. Vedno je nekdo nezadovoljen. Noben odstrel ne sme posegati v populacijo, da bi se populacija začela zmanjševati pod svoj minimum. Od- strel je namenjen samo vzdrževanju števila, ki je sprejemljivo za okolico. Pri nas je odstrel zakonsko upravičen samo takrat, ko žival predstavlja ne- varnost za človeka. S tem se ga upra- vičuje. V večini primerov pa naj bi se odstrel izvajal tudi zato, da se obdrži toleranca ljudi do medveda. Da npr. ne pride do divjega lova. Področje je iz- redno občutljivo, saj lahko hitro pride do sodb in težav z evropsko zakono- dajo, ki medveda ščiti. Ali je res medvedka bolj agresivna do moških zaradi testosteronskega vonja? Drži predvsem, da medvedka napa- de, ko je ogrožena. Ne glede na to, kdo je pred njo. Študije so sicer pokazale, da je statistično več napadov na moš- ke. Razlog je predvsem ta, da so moški večkrat na medvedkinem ozemlju. Drži, da ima medvedka sedaj tri mla- diče, včasih pa je imela le po enega? Po svoje drži in je vezano na ugo- dno okolje. Medvedi imajo v Sloveniji dobre pogoje za življenje in reprodukci- jo, dovolj je hrane. To se kaže v višjem številu mladičev. Medvedje imajo več mladičev, večina so dvojčki oz. trojčki. Zakaj so ukinili mrhovišča; ali ni bo- lje, da bi ostala in bi se medvedi hodili prehranjevat globoko v gozd, kje bi jim ljudje nastavljali hrano? O mrhoviščih so bile velike deba- te. V nekaterih primerih so to lahko odvračalna mrhovišča, ki naj bi med- vede odvajala prihajanja v okolico, a se žal ne obnesejo vedno. Samo z enim mrhoviščem medveda ne bomo ustavili. Po drugi strani jih bomo na določena območja še bolj privabljali. Slovenija ima razsejana naselja, zato je težko vzpostaviti mrežo mrhovišč, ki bi imela dober učinek. Mogoče še ni bilo dovolj študij na to temo. V Slove- niji je človek gozdu in medvedu pov- sod izredno blizu. Ali vsak medved pozimi spi? Medved naj bi spal. Dejansko gre spat, ampak ne gre za pravo hiberna- cijo, kot pri nekaterih vrstah živali, ki spijo tako globoko, da se ne morejo zbuditi. Medveda lahko zbudimo, če pridemo v bližino brloga. Če je mila zima, lahko tudi ne gre spat. Zato je statistično gledano v Evropi veliko napadov tudi pozimi, saj za preživetje spanja ne potrebuje več. Kako veliki so mladički, ko jih med- vedka skoti? So izredno majhni. Imajo manj kot pol kilograma, so nebogljeni, zato mo- rajo ostati v brlogu. Medvedka polega pozimi. Ven pride šele spomladi, ko jih začne učiti iskanja hrane. Ker pot- rebujejo mladiči kar nekaj časa za ra- zvoj, so pri samici skoraj dve leti. Ali najdete veliko poginjenih medve- dov, jih secirate in ugotavljate, zakaj so poginili? Predvsem pri poginih velikih zve- ri naj bi te prihajale na Veterinarsko fakulteto v Ljubljani, da bi ugotovili vzrok pogina. Sekcija je v zadnjem de- setletju redna. V večini primerov gre za povožene živali. Medved je izredno zdrava žival, izjemno redko pogine za- radi bolezni. Je pa bilo nekaj ilegalnih odstrelov. A tega je izredno malo. 99 odstotkov najdenih poginjenih med- vedov je povoženih, zato v teh prime- rih obdukcija ni smiselna. Smiselna pa je obdukcija, če pride do bolezni. Pri medvedu so bolezni res izredno, izred- no redke. Spominjam se le enega po- gina zaradi sepse, do katere je prišlo zaradi granuloma v zobovju. Kakšne raziskave potekajo na medve- du v današnjem času? Raziskav je kar veliko. Slovenija je dobro zastopana. Imeli smo LIFE pro- jekt, ki je trajal pet let, ko smo inten- zivno spremljali populacijo. Na tem področju sta intenzivno delala tudi Bi- otehniška fakulteta v Ljubljani in Zavod za gozdove RS. Tako smo dobili mož- nost vpogleda v zdravstveno stanje populacije. Pogledali smo preko 100 redno odstreljenih medvedov. Raziskav je veliko in veliko število ljudi v Sloveni- ji in Evropi se ukvarja z njimi. Kaj svetujete, če srečamo medveda oz. če nas napade medvedka? Nasvetov je veliko. Eni so bolj, dru- gi manj smiselni. Vsekakor pa naj bi bil človek bolj glasen, če gre tja, kjer je lahko medved. Predvsem zato, da se lahko medved izogne človeku. Tu ne gre za dretje, saj s tem preplašimo tudi druge živali. Medved se bo umak- nil, še preden ga opazimo. Če ga slu- čajno srečamo, se ustavimo, ne dela- mo hitrih gibov, ne kričimo, se počasi umaknemo nazaj, ne bežimo. Vsak tek bo povzročil zaznavanje, da smo plen, in medved nas bo lovil podzavestno. Priporočamo počasne gibe, ne pleza- mo na drevo, mirno in počasi se umi- kamo. In v tem času, ko se začnemo umikati, se bo umaknil tudi medved. Če slučajno pride do stika, ko srečamo medvedko z mladiči, je situacija težja. Poskusimo z mirnim umikom vstran. Če bo kljub temu čutila, da so njeni mladiči ogroženi, bo napadla. Običaj- no so to strašilni napadi in večkrat ne pride do stika, nikoli pa ne veš. Če vidimo, da intenzivno napada, pripo- ročamo, da se uležemo na tla, z obra- zom navzdol in se naredimo mrtve. V tem primeru bo to znak, da človek ni več nevaren za mladiče, in medvedka ga bo načeloma izpustila. V redkih pri- merih, ko pride do kontakta, so to obi- 32 INTERVJU TROBLA čajno poškodbe zaradi šap. Ugrizov je manj. Pri nas so bile v zadnjih 60-ih le- tih tri smrtne žrtve, zadnja leta 1987. Kot rečeno, do kontakta pride redko, običajno ne gre za smrtno nevarne pri- mere. Je pa vsekakor pomembno, da v gozdu prilagodimo obnašanje. Pes in medved, je to kombinacija za napad? V gozdu naj ne bi imeli spuščenih psov. Pes teka pred človekom in prej pride v stik z medvedom kot človek. Ker pes laja in se zaganja v medveda, se ta čuti ogroženega in steče za njim. Pes nato išče človeka, da ga zaščiti, in tako medvedka pride do človeka. Velja pa isto. Počasi se skušamo s psom umakniti, če ne uspe, se uležemo na tla. Še vedno pa je problem pes, ki ostane ob lastni- ku. Pravzaprav je težko napovedati, kaj se bo zgodilo. Pro- blem je, ko je pes agresiven. Človek naj se skuša umakniti, pes pa lahko še naprej draži in običajno na koncu vendarle pobegne. Velike Lašče so območje, kjer je med- ved doma. Srečanja z medvedom so pogosta. Včasih, kot v primeru naše- ga drugega sogovornika, pride tudi do napada. Imate morda kakšne podat- ke, koliko napadov je bilo v zadnjih letih in kakšne so bile posledice? Na letni ravni sta to od 0–2 napada. So leta, ko jih ni, ali pa leta, ko so štirje. Teh napadov je lahko več ali manj. Ne glede na povečanje populacije za več kot 40 %, se število napadov ni pove- čalo. Za leto 2018 je ocena številčnosti po poleganju približno 1000 osebkov, pred dvaindvajsetimi leti pa je bila šte- vilčnost ocenjena na 400 osebkov. Držijo podatki, da je prav pri nas največ medvedk z mladiči? Kako pravzaprav poteka spremljanje števila medvedov? Če so življenjski pogoji ugodni in je medvedka spolno zrela (nekje med 3 in 5 letom), bo verjetno imela mla- diče. Ugotavljanje številčnosti poteka s pomočjo molekularne genetike. Pri tem se vzorči v prosti naravi iztrebke, dlako ali slino, s čimer se pridobi DNK medveda. Raziskava je bila opravljena v okviru Life Dinalp Bear. Kako komentirate pojavljanje med- veda na območjih, kjer ga do sedaj ni bilo, je razlog preveliko število, zaraš- čanje površin ali morda kaj drugega? Razlog je povečanje populacije, ki išče svoj teritorij in hrano. Prav to je vzrok za širjenje medveda iz osre- dnjega pod- ročja na ob- robne dele in naprej v druge dele Slovenije ter pojavljanje medvedov iz- ven predvide- nega prehodnega oz. migracijskega območja, ki poteka z območja Kočev- ja proti Avstriji mimo vzhodnega dela Ljubljane, ali pa območje severoza- hodno od avtoceste proti primorski proti alpskemu območju. Sobivanje z medvedom zahteva dolo- čeno strpnost. Kakšni so vaši napot- ki, kako naj se ljudje obnašamo, da bo srečanj čim manj? Toleranca je tista, ki jih bo ohrani- la. Bili so tu pred nami in bodo tudi za nami. Če vemo, da smo na območju medveda, moramo biti bolj previdni. Treba je spremeniti obnašanje, biti gla- sen, imeti pse na povodcu, ni pa treba riniti v strnjene gozdove, kjer je njegov osrednji življenjski prostor. Gibati se je priporočljivo po cestah ter gozdnih poteh. Če se oglasimo, se bo umaknil. Ljudje naj hodijo v naravo, malo bolj previden je treba biti le na območju medveda. Običajno ga niti ne bomo videli. Drug problem je, da si ga neka- teri želijo videti. To lahko storijo preko organiziranih ogledov, ki jih vodi za to usposobljeno osebje, npr. v nekaterih loviščih s posebnim namenom (LPN). In če pogledamo na medveda še z vi- dika priložnosti za turizem. Na kakšen način lahko zagotovimo opazovanje, morda fotolov, da bo to varno za ljudi in hkrati ne bo vznemirjalo živali? Nekaj časa je bilo to namenjeno predvsem odstrelu, zdaj je vse bolj priljubljen ekološki turizem. Lov je namenjen reguliranju populacije. Na drugi strani pa imamo vračanje člove- ka v naravo, kjer gre bolj za opazova- nje, in tu je ogromno kapacitet: smo zelena država, biodiverziteta je velika in tu je prihodnost turizma, narava, ži- valska pestrost … V zadnjem času je ogromno turističnih otočkov, kjer nam profesionalni vodniki omogočajo opa- zovanje živali. Če je turizem pod nad- zorom z navodili, kako se izvaja, ne bi smelo biti problema. Imamo kar nekaj parkov. Vsak gre lahko v Triglavski na- rodni park, a se je treba držati navodil. Če upoštevaš navodila obnašanja ni težav ne za naravo, ne za živali niti za obiskovalca narave. Če pa to kršimo, seveda do težav lahko pride. Čeprav vzbujajo srečanja z zvermi v lju- deh nekakšen prastrah, se v praksi po- gosto izkaže, da ima za večje število lju- di mnogo bolj usodne posledice mnogo manjša žival – klop. Zakaj ljudje ti dve živali tako različno dojemamo? Če pogledate nazaj v čas otroštva, ko so nam starši brali pravljice, so v njih vedno nastopale zlovešče živali, kot so: medvedi, volkovi, kače, idr. Klo- pa v njih ne boste našli. Izredno malo ljudi je videlo volka, napada ne beleži- mo, a so velike živali, ki so veljale za škodljivce, konkurenco človeku. S se- grevanjem ozračja je tudi klopov več, saj insekti lažje preživijo. Ni jih pa v pravljicah. Trenutno je to malce obrnje- no na glavo, borimo se proti strahu, ki ga npr. povzroča, neupravičeno, volk, ki pa ga v resnici ni, bati pa bi se morali pravzaprav klopov. TROBLA INTERVJU 33 Kako ste pristali v Banja Luki? Na vojaški akademiji sem diplomiral leta devetdeset. Zadnje leto študija sem opravil v Banja Luki, kjer sem ostal v službi. Prvih šest po uspehu so namreč zaposlili v šolskem centru. Bil sem sicer sedmi, a ker je bil eden od prve šesteri- ce domačin, ki po pravilih ni smel ostati v domačem kraju, sem prišel na vrsto. Kakšno je bilo življenje vojaka v tistih časih? Dobro. V Banja Luki so imeli oficirji recimo temu privilegiran položaj. Ko sem bil še v šoli v Beogradu in sem šel v uni- formi na pošto telefonirati domov, sem moral kot vsi čakati v vrsti. V Banja Luki so se vsi umaknili in me spustili naprej. »Pojdi sine, pokliči mamo, vemo, da te čaka.«Tudi plače so bile več kot solidne. Živel sem pri takratni ženi in njenih star- ših. Lepo smo živeli, ko pa se je enkrat začelo s*anje, pa so se seveda začele zadeve spreminjati. Na Hrvaškem se je začela vojna, veliko mladih fantov je bilo vpoklicanih, kolegi so se s fronte vračali spremenjeni. Postali so čisto drugi ljudje. Prišlo je denimo do tega, da mi je eden najboljših prijateljev držal pištolo na čelu. Ko si na fronti in vidiš vse tisto s*anje, te to spremeni. Sam nisem želel iti na fron- to in vsega tega nisem razumel. On pa ni razumel, da jaz ne grem na fronto. Ste lahko izbirali, ali greste na fronto? Ne, enostavno nisem izpolnil ukaza. Nisem želel iti. So me zaprli za en dan, pritiskali name, a argumentiral sem jim, da sem jaz v vojski zaradi tega, da nas bom branil pred drugimi, ne pa pred svo- jimi. Dejal sem jim, da to ni moja vojna in da ne grem. Moram reči, da so me kolikor toliko pustili pri miru, so pa seve- da obstajali pritiski. In začel sem razmi- šljati, da moram oditi, da to ni več zame. Začneš se bati za življenje. Potem je enkrat vmes prišlo povelje, da se morajo slovenski vojaki vrniti domov, in računal sem, da se bom tudi jaz vrnil z njimi. Šel sem k poveljniku šolskega centra, ki je bil Slovenec, in mu dejal, da grem zdaj tudi jaz domov. »Vi, tovariš poročnik, pa niste Slovenec,«mi je odvrnil v srbohrva- ščini. Po očetu sem imel res črnogorsko državljanstvo, zato me niso želeli spusti- ti domov. Na srečo sem poznal človeka na upravni enoti, ki mi je priskrbel civilno osebno izkaznico in ob sodelovanju s slovenskimi varnostnimi organi sem se odločil, da bom pobegnil. Kdaj ste pobegnili? Petega aprila 1992. Takrat se je v BiH že kuhala vojna? Po nekem splošnem konsenzu se je začela šestega aprila, jaz sem pobegnil torej zadnji dan. Moji vojaki so bojda jo- kali, ko sem šel. Se je v mesecih pred tem čutilo, da se bo tudi BiH znašla v vojni? Da. Sploh nižje doli v Sarajevu. Ljud- je so se že delili po nacionalnosti, zače- lo se je z nagajanjem in provokacijami, ni pa bilo denimo še tako hudo, da bi incidenti terjali smrtne žrtve. Je v vojni umrl tudi kakšen od vaših sovojakov? Jaz vem za šesterico. Eden je imel denimo povprečje čisto deset in nam je v zadnjem letniku tudi predaval. Znal je več kot predavatelj. In ta je prvi padel v boju. Kot se je govorilo, je snajper uničil objektiv tanka, in ko je odprl loputo, da bi pogledal, kje je, so ga zadeli s trom- blonom. Zgrešili so tank, a zadeli njega. Nazaj v tank je padla le polovica trupla. Menda je bilo tudi veliko samomorov. Če se vrneva na tisti peti april. Vedel sem, da so mi že pred časom dodelili nekoga, da me spremlja, nad- zoruje. A ugotovil sem, da me začne spremljati ob petih zjutraj. Takrat ni- sem bil v vojašnici, mislim, da sem bil na bolniški, pa sem se ob štirih zjutraj skupaj z ženo odpravil na avtobusno postajo. Z avtobusom sva se odpeljala 34 INTERVJU TROBLA Žare Čirović POBEGNIL SEM DAN PRED ZAČETKOM VOJNE Miha Andolšek / foto: osebni arhiv in Špela Andolšek Žare Čirović iz Zazida v Velikih Laščah. Še pred tem iz Rib- nice in še prej iz Banja Luke. V tem mestu v BiH je bil na začetku devetdesetih na začetku svoje kariere v JLA. Vsaj tako je mislil. A država domnevnega bratstva in domnev- ne enotnosti je že razpadala po šivih in bila na avtocesti za v pekel. Poročnik Čirović je iz njega ušel, tik preden je zaprl vrata. Filmska zgodba o nočnem begu dobesedno na predvečer začetka vojne v BiH. TROBLA INTERVJU 35 v Brčko, ki leži na severovzhodu države. Tam sva našla hotel, potem pa peš po karte prek meje v hrvaški kraj Gunja, do katerega je bilo kakšnih šest kilometrov. Glavni most čez Savo je bil podrt, bila je le ozka brv, na hrvaški strani pa štirje pripadniki zbora narodne garde. Šla sva mimo, ko me je eden izmed njih ustavil. »Stoj fant, kam pa ti?«»Domov.«»Kje ti je to?«»V Sloveniji.«»Od kje greš?«»Iz Banje Luke.«In me je že postrani gledal. »Kaj si počel tam?«»Ljubezen,«sem mu dejal in pokazal na ženo. »Kaj si počel, ne zaradi česa si bil tam?«»Natakar.«»Osebne iz- kaznice!«Jih nekaj časa gleda, potem pa pravi: »Če te bo kdorkoli jutri nadlegoval, reci, da je Crni dejal, da lahko greš sko- zi.«Kupila sva karte za Zagreb, se vrnila v hotel v Brčko, zjutraj pa naprej. Pa šesti april? Naročil sem bujenje, a seveda o njem zjutraj ni bilo ne duha ne sluha. Še dobro, da je žena vso noč prejokala, drugače bi še zamudila. Spet čez tisto brv ... Kot v filmu. Sava, meglica, ozka brv, na drugi strani dva reflektorja ... Predse sem dal potovalko v nekem naivnem upanju, da bi morda upočasnila metek, ženi pa de- jal, naj gre za mano, in če začnejo strelja- ti, naj samo skoči v vodo. Na drugi strani je bil samo nek starejši policaj, ki naju je zaprepadeno gledal: »Kam pa vidva, ot- roka?«Naložil naju je v avto in odpeljal do avtobusne postaje. Zanimiva je bila tudi pot do Zagreba, veliko je bilo namreč pa- trulj, sam pa sem bil kot dezerter vsesko- zi na trnih. Resda sem bil na Hrvaškem že precej bolj varen, vedel sem, da me tu ne bodo iskali, a vseeno ti ni lahko pri srcu. Kasneje sem izvedel, da so bili naši varnostni organi v kontaktu s hrvaškimi in so naročili, da se avtobusa ne ustavlja. V Zagrebu me je čakal brat, doma v Rib- nici pa so me čakale nove dogodivščine. Kot na primer? Enkrat sem bil eno uro oddaljen od deportacije. Moral sem se prijaviti kot begunec, da me niso deportirali. Na sre- čo sem prišel z vojnega območja, da so me lahko prijavili kot begunca. Zakaj so vas želeli deportirati? Ker nisem imel državljanstva in ker sem bil oficir. Ali niste bili že pred pobegom dogo- vorjeni, da dobite službo v slovenski vojski? Vse je bilo dogovorjeno, bil sem že na podpisu pogodbe. Manjkalo mi je potrdilo o državljanstvu, ob tem pa bi se moral odreči črnogorskemu. Sem re- kel OK, ni problema, a Črnogorci mi niso želeli dati izpisnice. Ker jim ni bilo jasno, zakaj za vraga bi se nekdo odrekel črnogorskemu državljanstvu. In sem bil v riti. Druga stvar so bili uradniki na občini. Šlo je za osebno šikaniranje. Za drža- vljanstvo si takrat potreboval približno deset dokumentov. Jaz sem jih moral prinesti 54. Uradnik me je nagovoril z besedami: »O okupator, si doma.« Od mene je zahteval izpit iz slovenščine, čeprav je bil od mene starejši le dve leti in je vedel, da sem v šolo hodil v Rib- nici. Ni mu bilo dovolj niti potrdilo rav- nateljice. Slovenska vojska mi je pred pobegom naročila, da si zapomnim čim več podatkov, ki sem jim jih potem pos- redoval, pretihotapil sem tudi načrte o tankih. Svoj del sem izpolnil, vojska mi je dala pozitivno, policija in upravna enota pa negativno oceno. Šlo je za čis- to osebno izživljanje. Koliko časa ste potrebovali, da ste dobili državljanstvo? Dve leti. Vmes sem imel začasno biva- nje. Sem dal prošnjo za podaljšanje, pa so mi jo zavrnili. S policije so mi nekega dne sporočili, naj se pripravim, da ob štirih popoldne sledi deportacija. Mama je šla na policijo, vse skupaj je prišlo tako daleč, da ni veliko manjkalo, da bi okufutala poveljnika. Tako jezne je še nisem videl. Potem mi je tik pred zdajci prišlo na misel, da bi se prijavil kot be- gunec. Nisem izpolnjeval pogojev, a ko sem jim povedal, kaj se mi dogaja, so mi podelili status. Policaji so ob štirih res prišli, a so odšli praznih rok. V teh dveh letih sem opravljal priložnostna dela. V disku pri Jaklovcu, pletel noga- vice, idr. Kako ste potem dobili državljanstvo? Ko sem imel uradnika v Ribnici do- volj, sem šel v Ljubljano do šefa službe za upravno-pravne posle. Srečal sem ga na stopnicah, mu v treh minutah povedal, kaj je narobe in kaj se mi Poročnik Žare na tanku. dogaja. Samo zmajeval je z glavo in v enem tednu sem dobil državljanstvo. Z ministrstva sem kasneje dobil celo dopis, da imam vso pravico tožiti rib- niško občino. Ker je moja mama Slovenka in ker sem tu rojen, bi moral imeti dr- žavljanstvo od rojstva. Lepo sem se jim zahvalil in dejal, naj mi samo dajo osebno izkaznico. Da lahko začnem delati, da mi bo tekla delovna doba in da bom s svo- jimi rokami že ustvaril dovolj zase. Ko je žena spoznala, da ne bom oficir, se je vrnila domov. Razšla sva se, prodal sem vse imetje in ji dal denar. Vam je bilo žal, da za vas ni bilo mesta v slovenski vojski? Od začetka mi ni bilo lahko. Priz- nam, da sem bil na začetku užaljen. Ni mi bilo logično, da ne potrebujejo neko- ga, ki so ga sami šolali. Da so se tega odrekli. Šolanje mi je namreč plačevala Slovenija, ne pa oče in mama. Nisem mogel razumeti, da ne želijo izkoristiti znanja, ki sem ga pridobil na šolanju in ki so mi ga oni plačevali. Sem poskusil Kdorkoli pravi, da je slovenska ali hrva- ška vojska premagala JLA, se moti. Ni. JLA se je sesula sama vase, ker ljudje niso hoteli. Oficirji, poveljniki, vsi, ki so bili na visokih položajih, so imeli druži- ne tu. Niso vsi pripeljali žene s seboj, številni so se tu poročili. Trdim, da če bi vsi izpolnili ukaze, bi bilo vsega v treh dneh konec. A šestdeset odstotkov lju- di tega ni storilo, potem pa so spoznali, da nima smisla. Pa še nekaj. Zgodo- vinsko, Slovenija ni nikomur nič dolžna. Mi smo bili za jug Amerika, ob tem, da nismo imeli zgodovinskih dolgov do drugih narodov. Na Sloveniji so sicer želeli pokazati, da Jugoslavija tega ne bo dopustila, a so hvala bogu hitro dou- meli, da nima smisla. Doli na jugu se je med ljudmi govorilo: »Pustite Slovence, oni so tako ali tako Švica. Naj gredo.“ Ste šli še kdaj v Banja Luko? Pred nekaj leti. Akademije ni več, vsaj jaz je nisem več našel. Kasneje sem sli- šal, da naj bi jo podrli, da so ostali le han- garji, ki so jih uporabili za industrijsko cono. Tudi v Beogradu na akademiji sem bil. Vse je ostalo isto, edina razlika je, da zdaj vpisujejo tudi ženske. 36 INTERVJU TROBLA tudi na policiji, pa sem dobil odgovor, da sem preveč izobražen za njihove vrste. Kasneje sem uvidel, da sem lahko vesel, da nisem šel v slovensko vojsko. Voja- ška akademija je namreč pomenila minus, oficirji, ki so prišli iz JLA, so bili zaznamovani, ožigosani, poča- sneje so napredo- vali. Življenje se je tako obrnilo, da tega ne pogrešam. Nekaj let pa sem trpel. Toliko se šolaš za prazen nič in navsezadnje, če bi bilo vse normalno, bi bil danes leto, dve pred upokojitvijo. Je bila JLA res četrta najmočnejša ar- mada v Evropi? Da. Vojaška akademija je bila deni- mo druga po oceni za ameriškim West Pointom. Kako potemtakem, da je tovrstna ar- mada poražena zapuščala Slovenijo, Hrvaško ...? Zaradi primerov, kot sem bil jaz. Za- radi ljudi, ki niso želeli tolči po svojih. Ribnico, kjer je bil nastanjen garnizon, bi denimo zravnali z zemljo, če bi želeli. Na vojaški akademiji je diplomiral leta 1990. Žare danes. 2020 sobota, 20. junij 2020, od 18. do 23. ure Trubarjeva domačija, Rašica ob 19. uri Mala barja Mišje doline predstavitev infotočke Mišja dolina Natura 2000 in tematske poti Modri bleščavec (Zavod Parnas) ob 21.uri spletno predavanje Andreja Perhaja: Trubar in njegov čas Za individualne obiskovalce bo na ogled domačija s svojimi stalnimi postavitvami in 38. likovna razstava Trubarjevi kraji, ki bo letos posvečena 100. obletnici književnika Jožeta Javorška. Občina Velike Lašče in Trubarjeva domačija GRAD TURJAK – OPIS DEL V APRILU 2020 Jože Zalar, Delo osvobaja, d.o.o. TROBLA KULTURA 37 Žal nam je koronavirus premaknil sve- čano otvoritev na nedoločen čas in zaradi njega prav tako nismo še odprli gradu za obiskovalce, kljub temu pa nismo stali križem rok. V aprilu smo postavili varovalni zid, ki loči še neobnovljeni del gradu od ob- novljenega in varuje obiskovalca pred padcem predmetov s strehe. Postavili smo stezo za lokostrel v srednjeve- škem slogu. Patinirali smo ječe ter mučilnico. Na dvorišču smo postavili funkcionalni vodnjak. Pred krčmo smo naredili lesen podest. Notranjost krčme se približuje zadnji fazi izgra- dnje. Začeli smo s postavljanjem lo- vskih soban in urejenjem orožarne.V Viteški dvorani se bohoti novi stari oder. Vsa lesena tla so na novo naolje- na. Poročna dvorana je pripravljena na poroke. Trudimo se uporabljati samo naravne material – les, kamen, železo – materiale, ki so jih uporabljali tudi v srednjem veku. In še in še drugih prav tako pomembnih stvari smo se lotili. Z veseljem pričakujemo skorajšnje od- prtje gradu za obiskovalce. TRUBARJEVA DOMAČIJA V ČASU EPIDEMIJE Barbara Pečnik 38 KULTURA TROBLA Trubarjeva domačija že od leta 1986, ko je bila obnovljena in odprta za javnost, ni tako samevala kot v preteklih mesecih. Zaprli smo jo ravno, ko bi pričele priha- jati prve šolske skupine, ki predstavljajo glavnino obiskovalcev domačije preko vsega leta. Odpovedane so bile težko pričakovane likovne razstave in druge prireditve, prekiniti smo morali z izobra- ževanjem za lokalne vodnike tik pred koncem, odpovedali smo dežurstva. Kljub temu pa je domačija ostala živa na spletu. Preko spletne strani https:/ /www.facebook.com/Trubarje- vaDomacijaRasica/ smo obiskovalce redno seznanjali s posameznimi za- nimivostmi domačije, ki so bile v živo nedostopne. Pripravili smo različne spletne izobraževalne vsebine, ki bodo ponudbo domačije nadgrajevale tudi v prihodnje, ne bodo pa nadomeščale de- janskih obiskov, razlag našega vodnika in delavnic. Skupaj z mladimi močmi (Nikom Hrenom in Drejcem Grudnom) smo pripravili kratek filmček – virtualni sprehod po domačiji, ki obiskovalcu po- nudi prvi vtis in ga povabi, da domačijo obišče tudi v živo. V sodelovanju s podjetjem Naveza pri- rejamo nekaj že obstoječih razstav v virtualni obliki, objavili bomo posnetke predavanj Andreja Perhaja s preteklih Poletnih muzejskih noči, nekaj spletnih vsebin pa bo ponudil tudi zavod Parnas. Vse virtualne izobraževalne vsebine smo ali pa še bomo objavili tudi v ka- talogu kulturno-umetnostne vzgoje Kul- turnega bazarja, tako da bodo lahko v pomoč učiteljem in učencem. Če bodo le razmere dopuščale, bomo domačijo odprli za posamezne individu- alne obiskovalce za vikende v juniju, pri čemer bomo morali tako mi kot obisko- valci dosledno upoštevati priporočila in smernice NIJZ. Ravno zato v juniju še ne bomo imeli prireditev v taki obliki, kot smo jih vajeni. Ob občinskem prazniku bo potekal koncert na prostem z ome- jeno udeležbo, prireditvi ob Trubarjevem dnevu pa bosta potekali virtualno. Literarno akademijo Dom v jeziku boste lahko spremljali preko radijskih valov, 38. likovna razstava Trubarjevi kraji, ki bo letos posvečena 100. obletnici rojstva književnika Jožeta Javorška, pa bo doživela prvo virtualno otvoritev v zgodovini Trubarjevine. Podobno bo potekala tudi Poletna muzejska noč. Predvidena je tudi Knjižnica pod kroš- njami v sodelovanju zavodom Divja mi- sel (Vodnikova domačija). TROBLA KULTURA 39 V času epidemije se je človek umaknil z marsikatere javne površine. V prepričanju, da smo ljudje zapustili Trubarjevo domačijo, si je jazbečevka omislila svoj brlog za mladiče tik ob zunanjih sanitarijah. GLEDALIŠKI ABONMA Nina Tekavec, občinska uprava POROČNI VIDEO FOTOGRAFIJA & Poro čni-video.si BREZPLA ČNO PREDPORO ČNO FOTOGRAFIRANJE! 040 69 12 12 info@porocni-video.si fb.com/porocnivideo UGODNI VIDEO&FOTO PAKETI Pravijo pa, da je vse za nekaj dobro. Narava se je spočila in vsaj malo opomogla od nas, onesnaževal- cev. Ustavili smo se vsi mi, sicer ujeti v večno hitenje. Pri tem smo lahko ovrednotili naš sistem delovanja, naše delo, programe in ugotovili, kje vse smo šibki v takih situacijah. Upam, da smo kaj dobrega iz tega povlekli, popravili in prilagodili. Kaj bo prinesla jesen, ne vemo. Upamo le, da se bomo takrat spet srečali s šolarji in drugimi obiskovalci, da bodo lahko v živo izkusili naše programe. Dragi in spoštovani abonenti gledališkega abonma- ja Občine Velike Lašče, zdaj sta za nami že dva meseca ukrepov za prepreče- vanje širjenja novega koronavirusa. Omejitev gibanja in druženja zaradi zajezitve širjenja virusa je preki- nila naš abonma in izpraznila povsem polno dvorano Levstikovega doma. Vse se je zgodilo zelo na hitro in samo dve predstavi pred koncem sezone. Medtem ko kljub rahljanju ukrepov za preprečeva- nje širjenja novega koronavirusa gledališča ostajajo zaprta, so nekatera, ki tudi sicer gostujejo v našem abonmaju, omogočila ogled svojih predstav na sple- tu (MGL, Drama, Šentjakobsko gledališče, SLG Celje, idr.). Upamo, da bomo kmalu lahko spet nadaljevali z druženjem v naši dvorani, do takrat pa ste vabljeni k ogledu gledaliških predstav na spletu. V upanju, da ste zdravi, vas lepo pozdravljamo. O samoti Prisilna samota slabo vpliva na ljudi. Povsem nekaj drugega je, ko se umakneš, ker ti tako ustreza. Ko se kot puščavnik umakneš v osamo, me- ditiraš in skušaš z askezo in postom vzpostaviti stik z materjo Zemljo. Če se prostovoljno odločiš za samoto, jo lahko kadarkoli prekineš. Samota v zapovedani karanteni pa je huje kot zapor. V karanteni si v bistvu še bolj izoliran kot v običajnem zaporu, kjer imajo vsaj skupne dejav- nosti: telovadbo, kosilo v jedilnici, idr. Osiromašen je stik z drugimi, kar zelo slabo vpliva na posameznika. Iz tega ne moreš zbežati. Prisilna samota slabo vpliva na človeka, ker mu v trenutku spremeni ritem življenja. Omeji mu redne ruti- ne: ne more v trgovino, kot je hodil, ne more s prijatelji na pivo, itd. Omejen je v malih rutinskih zadevah, za katere opazi, da mu manjkajo, šele ko mu jih nekdo vzame. Ni časa za aklimatizaci- jo. To ni dopust. Prisotna sta psihoza in strah, ki že sam po sebi povzroča stres. Nočem biti pameten, ampak prisilna samota slabo vpliva na ljudi. Tudi internet in druga sredstva ko- munikacije ne zmorejo nadomestiti stikov z ljudmi. Interakcija in stik prek interneta, telefona, družabnih omrežij ni tisto, kar v resnici potrebujemo. Gre za izmenjavo golih informacij, pri fi- zični interakciji pa začutiš neposreden pretok energije. Ker so preko tehnolo- gije prejete informacije brez energije, jih moraš premleti. Ko pa jih sprejemaš neposredno, ti je takoj jasno. Taka informacija je nabita z ener- gijo. Nisem kvantni fizik, da bi znal to pojasniti, ampak tako to je. Statistika bo nekoč pokazala, ali je bilo v tem času več težkih duševnih stanj, poskusov sa- momorov, ločitev, idr. Ljudje smo druž- bena bitja, in če nimamo povezave, in- terakcije z drugimi, se nam slabo piše. O posledicah prisilne samote Tudi po karanteni bomo ostajali na distanci. Seveda različno, kdo in koliko. Nekaj časa bo še vedno v nas ta zapovedana razdalja med ljudmi, še posebej med nepoznanimi. Še vedno si bomo zaradi psihoze in strahu pred virusom postavljali omejitve. Zanimiv se mi zdi hipotetični primer, ko prideš do skupine stotih nepoznanih ljudi. Se jim boš pridružil ali boš raje varno stal ob strani? Seveda je na mestu tudi vprašanje, kdaj se bo skupina stotih ljudi sploh vzpostavila. Zlasti ljudje iz rizičnih skupin (pridružene bolezni in podobno) se bomo še naprej omejevali. Dejstvo je, da je smrtnost zaradi koronavirusa med rizičnimi bolniki visoka, sicer pa ne. Za nerizične lahko bolezen mine tudi brez posebnih zapletov, zato bodo verjetno kmalu potem, ko bo dr- žava razglasila konec karantene, ljud- je postali bolj sproščeni. Ne znam si predstavljati, kako bi odreagiral, če bi se mi na vratih po- javil avtobus obiskovalcev. Verjetno tega še dolgo ne bo, ampak res ne vem, kako bi ravnal. Dokler ne bom v takem položaju, ne znam napovedati svojega odziva. Strah, ki spremlja karanteno, se je globoko zajedel v nas – po mesecu in pol moram že dobro pomisliti, kako je bilo prej. O zdravstvenem sistemu Sprejeti ukrepi v v veliki meri pre- prečujejo sesutje zdravstvenega sis- tema. Zdravstveni sistem je podhra- njen. Zadnjih deset let se govori, da je zdravstvo poraba, da je strošek, da potrebujemo varčevalne ukrepe. Pre- vladuje mnenje, da se zdravstvo ne splača. V ZDA je zdravstveni sitem v zasebnih rokah in pokazalo se je, da niso pripravljeni na izredne razmere – ne splača se imeti petdeset ventilator- jev na zalogi, za vsak primer . Gledal sem posnetke iz Bergama: sodobna bolnica po zadnji tehnologiji, ena najmodernejših na svetu v eni na- bogatejših pokrajin. Posnetki pa kot iz Alana Forda: bolniki ležijo križem- kražem po hodnikih, osebje je pod stresom, obupano, na robu živčnega zloma. Torej tudi v bogati najmoder- nejši ustanovi se lahko vse sesuje. Medicinska sestra skrbi za bolni- ke, jim menja plenice, daje odmerje- na zdravila, skratka kot nora dela ves dan in s tem nič ne prinese k BDP. Za- radi njenega dobro opravljenega dela bolnik sicer prej ozdravi in lahko zač- ne ustvarjati BDP, a tega nihče ne vidi. Ker njeno delo neposredno ne prispe- va k ustvarjanju BDP, se jo obravnava kot strošek. Strošek pa mora biti čim manjši. Tako gledanje je sprevrženo. O Ivanu Galetu Zaščitne opreme je primanjkovalo povsod. Obveljal je zakon močnejše- ga. Morda so drugje (izven Slovenije) takšni posli potekali bolj skrito, bolj sofisticirano, pri nas pa je bila izvedba amaterska. Na žalost to ni osamljen primer, kriza je vedno priložnost za dobiček in eni to izkoristijo. Moralno pa to ni. Tudi ustanovitve komisij niso rešitev. Že Winston Churchill je rekel: »Če nočeš rešiti problema, ustanovi komisijo.« Ivan je fajn fant. Vsega skupaj ni- sem spremljal neposredno. Pogovarjal sem se s sosedom. Posli se tako sklepa- jo, tako ni bilo samo pri nas. Malce sem spremljal dogajanje v Veliki Britaniji – tam so bili v igri večji denarji in bilo je še huje. Nepravilnosti se večinoma ne odkrije in kaznuje. Neznansko bom vesel, če se motim in bo prišlo do pozi- tivnega zaključka v zvezi z odkritimi nepravilnostmi. Žal pa zgodovina že od rimskega cesarstva naprej kaže, da se to dogaja bolj redko. ADL O TEM IN ONEM Pripravlja Jože Starič 40 ADL O TEM IN ONEM TROBLA avtor ilustracije: Arnold Götz, Lützelflüh Razkritje: Adl z odprtimi očmi in ušesi spremlja svet okoli sebe, zato so pogovori z njim vedno zanimivi. Ker se mi zdi škoda, da bi vse odletelo v pozabo, pogovore snemam in nato iz njih izluščim, kar se mi zdi zanimivo. Vse, kar je napisano, je povedal Adl, možno pa je, da je zapisano v drugačnem kontekstu, zaradi česar je odvezan vsakršne odgovornosti za objavljeno. Zabil je, še preden smo povesili koš. V osemnajsti prestavi je sredi naj- večje julijske pripeke gnal Rogov bi- cikel na Slevico. Za malico je zmazal deset jajc, pivo pa je zvrnil v nekaj sekundah. Na osnovnošolskih atlet- skih tekmovanjih je osvajal kolajne v metu žogice (ter umiral od smeha, ko je vaš inšpektor v teku na 300 metrov po uvodnih 200 metrih za- ostajal za 100 in še nekaj metrov). Bil je edini od prijateljev , ki je v šahu premagal računalnik. Ne ravno Deep Blue, a vseeno. Bil je tudi edi- ni, ki je v igri Diplomacy zmagal z Avstro-Ogrsko. Bil je edini prijatelj, s katerim se inšpektor ni nikoli v živ- ljenju sprl. Kar je od vsega naštetega najbrž še največji dosežek. Sploh za vse tiste, ki poznate inšpektorja in njegov ego. A vse to ni nič v primerjavi s tem, kar je storil nekega četrtkovega ve- čera. Storil je nekaj, za kar potrebu- ješ »cojones« kot cerkveni zvonovi. Storil je sicer zgolj tisto, kar bi radi storili mnogi med nami, če bi pre- mogli dovolj poguma. Tistega pra- vega poguma. Za nagrado je zaradi Tarče pos- tal tarča. Na*ebal bo. Prej ko slej. Sezona lova na Iveka je bila nemu- doma odprta. Velik vrači našega vsakdanjika ter njihovi zvesti sledil- ci in aparatčiki ne pozabljajo in ne odpuščajo. Prinesite mi glavo Ivana Galeta, če priredimo naslov filma Sama Peckinpaha. Pa čeprav je nje- gova edina krivda ta, da je dober, pošten, srčen. Da naivno verjame v resnico, pravico ter pravila. In da se ne zna ali pa noče več iti njihovih igric. To pa žal ni Diplomacy, kjer so pravila jasna. Ne, vsemu napisanemu navkljub Ivek ni Superman, je »zgolj« super človek. Človek, ki bi ga imeli ob sebi v strelskem jarku. Vedno in pov- sod. Zaradi inteligence, poguma in tiste težko določljive lastnosti, ki loči človeka od Človeka. In tega bi se morali zavedati vsi dežurni me- šalci dreka, ki so in bodo po dob- rem starem receptu zmetali toliko neresnic, polresnic ter govoric, da bodo ljudem zameglili sliko in bo javnost posledično počasi izgubila zanimanje. Dan po tistem četrtku bi bili številni Ivek. »Je suis Ivek.« A z vsakim dnem, ki mine, je in bo bolj (o)sam(ljen). V tej vojni, ki je ne more dobiti. Še remiziral bo težko, pa čeprav je kot že rečeno vrhun- ski šahist. Ker v tej igri se konj ne premika zgolj v L, ampak je v prvi vrsti pomembno, kakšne zveze in poznanstva ima. In kakšne barve je. »Hočem resnico!« se je v filmski uspešnici Zadnji dobri možje histe- rično drl Tom Cruise. »Ne moreš se spoprijeti z resnico!« mu je v istem tonu odgovarjal Jack Nicholson. Ivek nam je odškrnil resnico, s ka- tero pa se nočemo, ne želimo spop- rijeti, odpeljala bi nas namreč lahko nekam na neraziskan teren. Raje ostajamo na znanem terenu, raje se bomo še naprej delili na naše in vaše, na bele in rdeče, se igrali par- tizane in Švabe oziroma partizane in domobrance ter se pri tem prere- kali, kdo je oziroma kdo ni zmagal v drugi svetovni vojni. V tem smo naj- boljši, tu smo domači. Nevednost je privilegij in zatočišče vseh nas kon- formistov . Inšpektor IVANHOE Zadnji dobri mož(je) TROBLA INŠPEKTOR MUKI 41 foto: MMC Tarča Knjižnice smo pomembne zaradi vseh ljudi, ki imamo radi zgodbe. Že večkrat se mi je zgodilo, da mi je kdo rekel: »Pa saj knjižnice niso pomembne.« Takim običajno odgo- vorim: »Knjižnice smo pomembne. Pomembne smo že zaradi šolarjev in študentov, ki pri nas dobijo študijsko gradivo.« V času karantene, ko smo bile knjižnice zaprte, se je to še kako pokazalo. A ker vedno velja, da »kjer je volja, tam je pot«, so lahko študenti po mailu naročili študijsko gradivo. V knjižnici Otona Župančiča so potem to gradivo poiskali, zapakirali in jim ga po pošti poslali. Sedaj pa, ko smo spet odprti, je ta trenutek še tako, da mora vrnjeno gradivo v karanteno za sedem dni, obiskovalci se, žal, ne smejo spre- hajati po knjižnici in tudi otroci ne igrati v igralnem kotičku. Za izposo- jo je treba knjige naročiti ali pa lahko vzamete že pripravljene pakete štirih knjig – mačka v žaklju. Spremenil se je tudi urnik, tako da smo že prešli na poletni urnik. In ker je življenje tudi v karanteni teklo naprej, smo 23. aprila vsee- no dobili deset letošnjih nomini- rancev za Kresnika: • Gabriela Babnik: Tri smrti • Branko Cestnik: Sonce Petovione • Jiři Kočica: Izvirnik • Zdenko Kodrič: Pet ljubezni • Tone Partljič: Pesnica • Sebastijan Pregelj: V Elvisovi sobi • Andraž Rožman: Trije spomini • Veronika Simoniti: Ivana pred morjem • Suzana Tratnik: Norhavs na vrhu hriba • Lenart Zajc: Delci svetlobe 42 KNJIŽNICA TROBLA Izbor novosti: Viri: miszalozba.com, bukla.si, dobreknjige.si, emka.si. Poletni obratovalni čas • ponedeljek 12:30–19:00 • torek in sreda zaprto • četrtek 12:30–19:00 • petek 8:00–15:00 • sobota in nedelja zaprto Mladinski oddelek Resničnost Šinigoj, Damijan: Kjer veter spi Miš, 2020 Jamarski pripravnik Blaž in popol- na začetnica Irena se na lastno pest odpravita v jamo, a se avantura, ki naj bi se končala z nekaj dobrimi sel- fiji, kmalu sprevrže v boj za preživet- je. Pogrešan pa je tudi gozdar , ki ga reševalne ekipe na terenu že iščejo. Damijan Šinigoj je svojemu odlično sprejetemu romanesknemu mladin- skemu prvencu Iskanje Eve pridružil polnokrvni pustolovski roman, ki se v glavnem dogaja v jami, torej v okolju, ki ga Šinigoj kot vrhunski jamar pozna kot lasten žep. Posledično so opisi izjemno prepričljivi, prav tako pa je tudi vse dogajanje povezano z iskanjem in reševanjem pogrešanih oseb. Kjer veter spi je zares napeta in tudi kompozicijsko razgibana knjiga, v kateri se srečata dve liniji – v eni gre bralec po sledeh pogrešanega uslužbenca Zavoda za gozdove RS, v drugi sledi fantu in dekletu, ki si hočeta privoščiti pustolovščino, a se ta kmalu prevesi v dramo. V KNJIŽNICI OMOGOČAMO: • vra čilo gradiva • izposojo izbranega gradiva po vašem predhodnem naročilu: COBISS+, telefon • izposojo pripravljenega gradiva v paketih (Mački v žaklju) Zaradi preprečevanja možnosti okužb in po priporočilih NIJZ. V KNJIŽNICI NI MOGOČE: • prost o gibanje • dostop do knjižnih polic in gradiva • uporaba čitalnice in študijskih prostorov • uporaba računalnikov in fotokopirnih strojev • uporaba sanitarij velja od 11. maja do 22. avgusta 2020 www .mklj.si V knjižnici si lahko izposodite tudi bralnik inkBOOK Prime, prilagojen uporabi v Biblosu. TROBLA KNJIŽNICA 43 Odrasli oddelek Statistika. Demografija Adamič, Louis: Iz mnogih dežel Sophia, 2018 Louis Adamič je leta 1913 emigriral v ZDA. Iz mnogih dežel je knjiga z iz- seljensko tematiko, ki jo je avtor razi- skoval skozi svoje življenje, preživeto v tujini, ki mu je postala domovina. V knjigi je opisal pogovore s priseljenci različnih narodnosti. Zanimale so ga njihove življenjske zgodbe. Te zgodbe Adamič bralcu poda na izredno tankočuten način, nastale pa so na podlagi vprašalnika, letaka, prvič objavljenega med letoma 1938–1939 v več sto priseljenskih časopisih ali časopisih v tujih jezikih. V zgodbi o doktorju Steinbergerju spoznamo človeka, ki se je rodil premožnemu očetu. Zaradi bogastva v družini je bil sam s sabo izredno nezadovoljen, saj ni želel, da ga svet sodi samo po tem. Velik izziv se mu je bilo kot Judu vpi- sati na Harvard. Druga zgodba govori o Mandi Evanić iz Hrvaške, po katero je mož poslal, da bi v Ameriki pozdra- vila njegovo oko in skrbela za druge delavce, priseljence. V nadaljevanju beremo še druge zgodbe priseljencev z različnih koncev sveta. Odrasli oddelek Gimnastika. Atletika. Telovadba. Frampton, Roger: Zmigaj se! (samo 10 minut na dan za boljšo gibljivost) Mladinska knjiga, 2020 Včasih ste z lahkoto čepeli, se v predklonu dotaknili do tal, naredili preval, idr . Britanski gibalni trener je prepričan, da si lahko gibljivost – ne glede na starost – ponovno pridobite. S priročnikom Zmigaj se! vas bo pope- ljal skozi kratkočasne vaje, s katerimi se boste razgibali. Gibljivosti namreč ne izgubimo zaradi let, ampak zaradi sedenja. Posledica so težave s hrbteni- co, mišicami in sklepi, ki vodijo v kro- nične bolečine. Gibalni trener Roger Frampton vas bo strokovno popeljal skozi kratkočasne vaje. Odrasli oddelek Zgodovinski romani Austin, Lynn N.: Bogovi in kralji Družina, 2020 Ahaz, potomec kralja Davida, je vladal v Jeruzalemu med letoma 732 in 716 pr . Kr . Toda namesto Jahveja je kralj pričel častiti malika Moloha in mu celo daroval svojega prvorojenca. Tudi Ezekija, Ahazov drugorojenec, ni va- ren pred poskusi očeta, da bi zadovo- ljil krvi željnega boga. Kraljica Abija, Ezekijeva mati, se odloči, da tega ne bo nikoli dovolila. Tako mati kot sin iščeta v deželi, polni nasilja, vir prave moči. V smrtnem strahu spoznata Jahveja, boga svojih prednikov . Mladinski oddelek Fantastika Riordan, Rick: serija Junaki Olimpa Morfemplus, 2020 Junaki Olimpa je serija fantazij- sko-pustolovskih romanov , ki jih je napisal ameriški avtor Rick Riordan. V romanih je podrobno opisan spopad med grškimi polbogovi, rimskimi polbogovi in Gajo (rimsko ime Terra), znano tudi kot mati Zemlja. Serija je nadaljevanje serije Percy Jackson in Olimpijci, ki je podrobno opisala življenje novodobnih grških polbogov . V seriji Junaki Olimpa avtor predstavi rimsko mitologijo in več novih likov . Medicina za otroke Noreau, Danielle: Nace se uči drugače (zgodba o … disleksiji) Grlica, 2020 Nace je dislektik in strašno rad bere – a ni bilo vedno tako. Dobro se spominja vseh ovir , ki jih je moral premagati v šoli, in vsega truda, ki ga je moral vlo- žiti v branje. Uspelo mu je, zdaj uživa v svetu knjig in je upravičeno ponosen nase. Logopedinja Danielle Noreau pojasnjuje vzroke in znake disleksije – disortografije – ter ponudi številne možnosti, ki otroku pomagajo pri spoprijemanju s to razvojno motnjo. staro mizarsko delovno mizo, skrinje, kredence, vozičke, fotelje iz 70 let in druge stare predmete. Tel: 031 878 351 MALI OGLAS KUPIM 44 ZDRAVJE TROBLA Ob umirjanju epidemije ostaja ključ- nega pomena dosledno spoštovanje ukrepov fizičnega distanciranja, higi- ene rok in kašlja ter izolacije bolnih Epidemiološka situacija glede novega koronavirusa SARS-CoV-2 v Sloveniji se umirja, zato se je začelo postopno sproščanje sistemskih ukrepov za zamejitev širjenja virusa. Še vedno je za zamejevanje širjenja virusa SARS- -CoV-2 v populaciji ključnega pomena, da posamezniki dosledno spoštuje- mo naslednje ukrepe: 1. Redno in temeljito umivanje rok z milom in vodo ali razkuževanje rok Umivanje rok z vodo in milom je osnovni higienski ukrep, s katerim na relativno enostaven način fizično od- stranimo nečistoče in mikroorganiz- me z naših rok. Pred umivanjem roke pod tekočo vodo najprej zmočimo in šele nato namilimo. S površine rok tako odplaknemo precejšne število mikroorganizmov in miljenje, ki sledi, je bolj učinkovito. Pomembno je, da so umiti vsi predeli rok (dlani, prsti, prostori med prsti, hrbtišče rok, koni- ce prstov, palca, pod nohti, zapestja). Pipo zapremo s komolcem ali papir- nato brisačo, in ne z golo umito roko, še posebej, če nismo doma. Če si rok ne moremo umiti z milom pod tekočo vodo, lahko umivanje rok nadomesti- mo tudi z razkuževanjem.Ne dotikamo se obraza, zlasti ne ust, nosu in oči, če roke prej niso umite ali razkužene. 2. Upoštevanje pravilne higiene kašlja Preden zakašljamo/kihnemo, si pokri- jemo usta in nos s papirnatim robč- kom ali zakašljamo/kihnemo v zgornji del rokava. Papirnat robček po vsaki uporabi odvržemo v posebno plastič- no vrečko za smeti in si nato umijemo roke z milom ter vodo ali si roke raz- kužimo. 3. Spoštovanje pravil fizičnega dis- tanciranja Ko se družimo z osebami izven sku- pnega gospodinjstva, pazimo, da vzdržujemo medsebojno razdaljo naj- manj 1,5 m oz. 2 m. 4. V primeru bolezenskih znakov os- tanemo doma Pomembno je, da v primeru bolezen- skih znakov in simptomov (kot so na primer nahod, slabo počutje, bolečine v mišicah, povišana telesna tempe- ratura, kašelj), ostanemo doma in se po telefonu posvetujemo s svojim izbranim zdravnikom ter upoštevamo njegova navodila. 5. Spoštovanje priporočil/navodil NIJZ ob sproščanju ukrepov S spoštovanjem priporočil oz. navodil NIJZ ob sproščanju ukrepov pripomo- remo k zamejitvi širjenja virusa SAR- S-CoV-2. Celoten članek je objavljen tudi na spletni strani NIJZ. KORONAVIRUS 2020 Jože Škulj org. NIJZ: SPOŠTOVANJE UKREPOV Koronavirus se je prvič pojavil na Kitaj- skem, nekako med koncem januarja in začetkom februarja, če temu lahko ver- jamemo. Sprva ga niso jemali resno, še več; zdravnika, ki ga je odkril pri enem od pacientov, so celo preganjali, dokler ni tudi sam podlegel tej zahrbtni sodobni bolezni. Koronavirus so velika družina virusov, ki povzročajo bolezen. Ta se lahko kaže kot navaden prehlad, lahko pa tudi kot resna bolezen. COVID-19 je nalezljiva bolezen, ki jo povzroča novi koronavirus (SARS- CoV- 2). Širi se kapljično, torej med kašljanjem, kihanjem in govorjenjem. Do okužbe pride tudi z dotikanjem onesnaženih površin, nato pa se virus s prsti prenese na sluzni- co nosu, oči in ust. Bolezenski znaki so: vročina, kašelj, težko dihanje, bolečine v mišicah in utrujenost. Pri večini ljudi bole- zen poteka v lažji obliki, nekateri pa lahko resno zbolijo. Za zdaj je zagotovljena varnost, če se dru- žimo na razdalji poldrugega metra, zažele- na je tudi higienska maska, ki pokriva nos in usta. Preventivni ukrep je upoštevanje splošnih pravil bontona o kašljanju, kiha- nju in umivanju rok. Stanovanjske prostore večkrat prezračimo, veliko se gibajmo na svežem zraku in izogibajmo skupinam lju- di, zlasti v zaprtih prostorih. Pravijo, da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha. Je pa težava v tem, da trenutno za koronavirus še ni zdravila, zato se znanstveniki z vsega sveta intenzivno ukvarjajo z njegovim odkritjem. Tudi to bo- lezen bomo preživeli, a držati se moramo pravil. Do veljave bodo zopet prišli socialni družinski stiki: pogovori, pravljice, dožive- tja, ogledi starih fotografij, branje knjig idr. Vsaka stvar je za nekaj dobra. Torej, zdravi z zdravimi v intimnih odnosih. Navsezad- nje se bo obdržala povprečna nataliteta. TROBLA ZDRAVJE 45 Raziskovalni duh jih je gnal dalje in ra- čunalniške primerjave rodbine virusov so pokazale, da je ta virus iz fižolovega rilčkarja na las genetsko podoben virusu iz netopirjev, za katerega sumijo, da je prešel na ljudi in povzročil COVID-19. Naključje, raziskovalna napaka ali igra narave, morda darvinizem? Kljub inten- zivnemu delu raziskovalci nikakor niso mogli najti logične povezave v sorodno- sti teh treh virusov. Znanstvene objave o tem fenomenu v eminentnih medna- rodnih viroloških publikacijah so zbudi- le zanimanje razi- skovalne skupine s Kostarike. Na Insti- tuto de Investigaci- on de Enfermeda- des de la Pina, kjer se ukvarjajo z boleznimi ananasa in ka- tere član raziskovalne skupine sem tudi sam, smo ugotovili povezavo med zgoraj omenjenimi rastlinskimi in živalskimi vi- rusi. V kanadski znanstveni reviji (Jour- nal of virological impossibility) smo ob- javili to, do sedaj edino v svetu poznano povezavo virusnega preskoka z rastlin- skega virusa preko žuželke na sesalca. Namreč, z virusom okuženi evropski fižol je hrana fižolovemu rilčkarju, ta pa je pri- ljubljena jed kar nekaj vrstam netopirjev. Kot vemo, pa v določenih regijah sveta, med drugim tudi na Kitajskem, ljudje lovijo in jedo netopirje. Tako se zaključi kužni krog, kjer se rastlinski virus s toč- kastimi mutacijami genoma prilagaja na posameznega gostitelja, najprej na žu- želko, od tam na netopirja in končno na človeka, kjer povzroča to novo bolezen, COVID-19. Jasno, kar nekaj raziskoval- nih skupin se je lotilo raziskovanja na tej osnovi, predvsem v smeri, kako potem zaščititi ljudi pred virusom. Idej je veliko, od te, da bi prepovedali tradicionalne tr- žnice v Aziji, kjer prodajajo različne divje živalske vrste za prehrano ljudi, do tega, da bi zakonsko pre- povedali vzgojo sort evropskega fižola. Vprašanje je, kako učinkoviti bi bili lah- ko ti pristopi, zato se še vedno veliko znanstvenoraziskovalne energije usmerja v razvoj ustreznega ce- piva. Danes je jasno, da še nismo izdelali učinkovitega cepiva za noben virus iz skupine koronavirusov, ker ima virus pač tako naravo. V smeri razvoja imunske NAJNOVEJŠA ZNANSTVENA DOGNANJA O KORONAVIRUSU SARS-CoV-2 dr. Alfonz Brusek, dipl. ing. phD., msC. Koronavirus je bil še pred kratkim problem javnega zdravstva, danes pa ni več tako. Za to se lahko zahvali- mo samo visoki znanosti, predvsem majhni skupinici znanstvenikov, ki so uspeli dognati, kaj sploh je ta korona- virus, SARS-CoV-2. Najprej so ga seveda gledali pod elek- tronskim mikroskopom, kjer je bil res videti kot kakšna kraljeva krona, zato so ga tudi poimenovali koronavirus. Ko se je širil med ljudmi in jih napadel, se je morda imel celo za kralja, ker so se ga vsi bali. Pa so znanstveniki delali naprej. Pričeli so gledati njegovo osebnost, nje- govo nukleinsko kislino in jo pričeli pri- merjati z nukleinsko kislino drugih bolj nekraljevih virusov. Enostavno so nare- dili družinski rodovnik teh virusov. Kar so pri tem odkrili, jih je naravnost šokiralo! Res je, da je v tem času na Kitajskem že krožil podatek, da je koronavirus pri- šel z netopirja na človeka, ko so tega premalo ocvrli, zato je virus v netopirjih preživel. Menda zaradi recepta, ker so na pol ocvrti netopirji boljšega okusa in bolj sočni. Pa da ne grem predaleč, raziskave rodovnika so pokazale, da je ta virus sorodstveno skoraj čisto enak virusu kodranja listov (VKL) evropskega fižola (Phaseollus europeus L.). Popolno- ma nelogično, da je nek rastlinski virus tako podoben človeškemu. Čisto šoki- rani znanstveniki so raziskovali naprej, pregledovali so različne vzorce in ma- teriale, dokler niso z molekularnimi testi našli isti virus še v fižolovemu rilčkarju (Macrophagus phaseollus), hroščku, ki luknja fižolova zrna. Rezultate so nekaj- krat preverili, saj je bilo za poznavalce virusov to spoznanje šokantno, smešno in neverjetno. Primož Štefanec; Priba, d. o. o. Proizvodnja je tekla posto- poma, montažo smo pov- sem ustavili, vse skupaj je bolj kot ne stalo dva mese- ca. Zelo smo prizadeti. Za- poslujemo petnajst ljudi, del smo jih dali na čaka- nje, ker nismo mogli k strankam. Potem smo za- čeli z delom na novogradnjah. Zdaj že normalno delamo. Se pa pozna velik upad prometa, bomo videli, ali in kako bomo to nadomestili. Kakšne pomoči sicer ne pričakujem. Škode je zagotovo za 20 %. Ta izpad sicer ne ogroža samega obstoja podjetja, ogroža pa nadaljnje investicije, zagoto- vo. Takšna situacija zelo prizadene gospodarstvo in poslovanje v celoti. 46 ZDRAVJE TROBLA zaščite smo tudi na našem inštitutu v Kostariki pričeli inten- zivne raziskovalne aktivnosti. Do sedaj smo bolj kot ne po naključju ugotovili, da pri ljudeh, ki imajo v svoji prehrani ve- lik delež solate iz stročjega fižola evropskih sort, zabeljene z bučnim oljem in česnom, skorajda ni zaznanih primerov CO- VID-19. Zopet neobičajen in znanstveno nelogičen podatek. Ko smo analizirali vzorce večje skupine ljudi, smo namreč v krvnih vzorcih pri tistih, ki jedo stročji fižol v solati, ugotovili veliko protiteles proti virusu VKL. Ugotovitev nas napeljuje na delovno hipotezo, da se pri uživanju okuženega stročjega fižola v solati imuniziramo tudi z rastlinskim virusom, kjer v telesu nato nastanejo protitelesa, ki zaradi velike podobnosti virusa v prej opisanem prehodu virusa z rastline preko žu- želke na sesalca, ščitijo tudi pred okužbo s SARS-CoV-2. Če ob tem še sinergistično razmišljamo, saj so poznani zaščitni učinki česna proti okužbam ter dejstvo, da višja raven estro- genov zavira razvoj koronavirusa pri sesalcih, potem lahko da obstaja logična naveza. V bučnem olju namreč najdemo t. i. fitoestrogene, ki prav tako na podoben način kot pravi estrogeni delujejo zaviralno na razvoj virusa. Naša zadnja znanstvena dognanja imajo o tem fenomenu torej trdne znanstvene dokaze, potrjene s statističnimi analizami. Vse to bo v kratkem opisano v članku, ki bo izdan v eni od svetovno priznanih znanstvenih revij, dostopnih v specializiranih digi- talnih knjižnicah in na spletnih straneh. P . S. Avtor prispevka, katerega rodbina izhaja iz Velikih Lašč, je na Instituto de Investigacion de Enfermedades de la Pina zaposlen kot vodilni senior raziskovalec, ki se zadnjih 12 let ukvarja z vzgojo odpornih sort ananasa z rdečim mesom. Razmeroma nepoznane rdeče sorte ananasa so komerci- alno zelo zanimive, vendar so popolnoma neodporne na rastlinske bolezni, predvsem na virus, ki povzroča olesenitev ananasovega mesa (PWV). Široko raziskovalno znanje prenaša na mlajše raziskovalce s področja virologije in genetike. Zaradi pomembnosti COVID-19 so z raziskovalno skupino, ki jo vodi, pristopili k preučevanju na tem področju, saj fundacije za tovrstne raziskave nudijo ugodna finančna nepovratna sredstva. Po Zakonu o izdaji lokalnih me- dijev (ZILM) mora vsako občinsko glasilo vsebovati določen delež strokovno edukativnih informacij, zato je avtor prispevka pripravljen stalno sodelovati z občinskim glasilom Trobla v obliki strokovnih člankov in komentarjev. KAKO SMO PREŽIVLJALI EPIDEMIJO? Katja Zakrajšek, ZTC Moram reči, da so bili ljudje dosti bolj strpni v tej epidemiji, kot bi bili v realnem času. Bili so uvidev- ni, čakali v vrsti, nihče ni godrnjal. Bili so tudi dosti bolj spoštljivi in uvidevni tako drug do drugega kot do nas, trgovk. Tudi ko se je na primer zmanjšala ponudba kruha, so bili zadovoljni s tistim, kar so dobili. So pa seveda precej pekli kruh doma. Vča- sih so imeli tudi v pekarni težavo s pomanjkanjem delavcev, saj je bilo nekaj delavcev doma, če so sodili med ogrožene osebe pa tudi zaradi varstva otrok. Dosti se je potem prodalo dopeke in zmrznjenih izdel- kov. Mi kot trgovina smo naredili največ, kar se je dalo. Od razkuževanja in pri- lagojenega delovnega časa naprej. Za nas in za stranke. Delovni čas smo skrajšali tudi zato, da smo polnili police izven poslovnega časa, da smo bili manj v stiku s strankami. TROBLA ZDRAVJE 47 Milka Kaplan, upokojenka V času korone lahko rečem, da ni bilo nič posebne- ga. Bila sem doma, a mi ni bilo dolgčas. Dela imam dovolj. Če drugega ne, je treba kaj oprati, pospraviti, skuhati. Šivala sem maske. Bolezni se nisem bala, saj za nečem bo treba umret. Za mlade je hujše, zlas- ti glede služb. Korona me ni posebno prizadela. Še najhuje mi je bilo, ker nisem mogla k maši. Sašo Poplatnik, Gostilna pri Roku Imeli smo zaprto dva meseca. Zdaj odpiramo gostilno, saj je mož- no imeti ljudi tudi znotraj lokalov. Nesmiselno je imeti odprto, če imamo lahko le dva gosta na vrtu. Upam, da bomo lahko normalo nadaljevali z delom in da jeseni ne bo prišlo do podobne situacije, ko bo treba spet zapirati. Zaposlene smo dali na čakanje, sedaj sledi normalno delo naprej. Glede na to, da bi bila sedaj za naš boljša sezona, več tržimo namreč spo- mladi, pomeni zaprtje kar 100-odstotni izpad. Tega ne bomo mogli nadoknaditi, računamo pa na to, da se bo vsaj izboljšalo stanje. Država sicer nekaj da za čakanje, samo to je premalo. Še zmeraj pa seve- da boljše kot nič. Ukrepi NIJZ se mi zdijo prepočas- ni, saj je Slovenija velika kot eno malo mesto, da do takšne epidemije ne bi prišlo. Da bi bilo vsaj tako normalno življenje, kot je zdajle. Alain Vidmar, poštni uslužbenec v Velikih Laščah Na pošti je bila najbolj očitna sprememba spreme- njen delovni čas z manjšim številom ljudi. Nekateri so šli na čakanje, drugi so bili doma zaradi višje sile, npr. zaradi šole in varstva otrok. Drugače je delo po- tekalo enako. Če je bilo manj delavcev, smo temu prilagodili dostavo. En dan eno območje, drugi dan drugo območje in tako naprej. Moram reči, da so ljudje upoštevali navodila. V prostore pošte so hodili posamično, z maskami, se razkuževali z dezinfekcijskimi sredstvi, tako da kar se samih zaščitnih ukrepov tiče, je vse potekalo, kot je moralo. Ukinili smo določene storitve, da se je zmanjšalo število ljudi. V čim večji meri smo skušali zagotoviti vročanje pošte brez stika. Povečalo se je število paketov zaradi spletne prodaje, in sicer za 30–50 % v primerjavi z istim obdobjem lani. Helena Rupar, ZTC Na začetku je bilo kaotično. Glede navodil je malo pošiljal Mercator, malo smo se sami informirali, vsak po malem. Sploh mora vsak najprej poskrbeti zase in tako za dru- gega. Trgovke ne moremo skrbeti, da bodo stranke prišle z maskami in da se bodo ljud- je ustrezno razkužili. Smo pa naredili vse, kar je v naši moči: npr. omejili št. vozičkov, za vzdrževanje razdalje 1,5 m smo na tla prilepili trakove. Namestili smo mrežo in zaščitno steklo ter ustrezne zapore. Mar- tina iz civilne zaščite nam je predstavila, kako si pravilno nadeti maske. Na začetku je bil problem, ker ni bilo mask. Prinesli smo jih tudi od doma. Vsak se je skušal nekako znajti. Potem nam je maske naredila Petra, podarile so nam jih celo stranke. V celoti gledano ni bilo manj ljudi v trgovini. Kon- stantno po 10. Znesek povprečnega naku- pa se je zvišal. Ljud- je so prišli manjkrat v trgovino, a kupo- vali za višji znesek. Niso prišli vsak dan, ampak enkrat na tri dni. Promet je na- rastel, ker so ljudje kupovali na zalogo. Posledično se je zdaj zmanjšal. Po- večal se je tudi potujoči trgovini, in sicer za 60–70 %. Imeli smo tudi paketno distribuci- jo na dom z možnostjo plačevanja preko kli- ka. Kupovali so predvsem moko, kvas, slad- kor. Prodaja kvasa se je povečala za 500 %, moke pa vsaj za 200 %. Ljudje so si delali zaloge in zdaj je prodaja teh živili seveda padla, saj ljudje porabljajo zaloge. Smo eni redkih, ki smo imeli zalogo kvasa ves čas. Na začetku so ljudje jemali cele kartone kvasa. Nato smo na delikatesi količino pri- lagodili na gospodinjstvo, da je bilo za vse dovolj. Tudi če česa ni bilo, smo nadomes- tili, npr. Barila testenine z Mlinotestovimi. Znašli smo se drugje. Tudi pri nas sta bila oba bifeja zaprta, ljudi smo prerazporedili, dali na dopuste. Odpuščanj pa ni bilo. OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče in vrtec Sončni žarek sta za otroke vrt- ca in šolarje skladno z navodili MIZŠ zaprli vrata za vzgojo in izobraževa- nje v ponedeljek, 16. 3. 2020. Med zaposlenimi na šoli je organizacija izobraževanja na daljavo stekla že v so- boto in nedeljo po 13. 3. 2020, saj smo se odločili, da s poukom na daljavo pričnemo takoj, čeprav jasnih navodil s strani pristojnega ministrstva nismo imeli. Predvidevala sem, da bo začetni čas uvajalni, in če bi čakali en teden, bi sledilo tedensko uvajanje. Izgubili bi preveč časa. In res. V prvem tednu smo začeli z izobraževanjem na daljavo malce ne- gotovo. Postaviti je bilo treba komu- nikacijske poti, se odločiti za uporabo računalniških programov, presoditi njihovo ustreznost in varnost, pripraviti navodila za učitelje, idr. Na drugi strani smo o načinu delovanja na daljavo seznanjali učence in starše. Ugotavljali smo, kateri učenci za delo na daljavo nimajo ustrezne računalni- ške opreme, organizirali smo izposojo te opreme, poseben izziv je predsta- vljala postavitev e-učilnic in nato delo z njimi. Začetki so bili težki tudi z vidika načr- tovanja. Vemo, da so učenci različno sposobni, različno motivirani. Dogajalo se je, da so učitelji v želji ponuditi ot- rokom kar najboljše ponujali številne povezave in vsebine. Jasno opozorilo, da ne smemo otrok preobremeniti z gradivi in da naj bodo naloge namenje- ne otrokom, in ne staršem, je počasi obrodilo sadove. Naslednji pomemben izobraževalni vi- dik so predstavljala navodila, da se v mesecu aprilu izvaja preverjanje in v mesecu maju ocenjevanje znanja. Uči- telji so pričeli s pripravami videokonfe- renc, kar je predstavljalo velik zalogaj tudi za otroke, ki tega načina dela oz. učenja niso bili vajeni. Kakorkoli, menim, da smo glede na navodila s strani pristojnih inštitucij v okviru učiteljske in šolske avtonomije delovali dobro. Učencem smo omogočili, da so si v šoli lahko izposodili računalniško opremo in da so lahko prišli po nujne pripomoč- ke, ki so ostali v njihovih omaricah. Vesela sem, da so naši učenci pri takem načinu dela pokazali tako veliko mero zrelosti in odgovornosti, saj je bilo delo na daljavo kljub številnim nejasnostim in v vsej drugačnosti, uspešno. Zahvaljujem se učiteljem, svetovalni službi in strokovnim sodelavcem, ki so v večini zares vestno pristopili k učenju na daljavo in opravljali vsa potrebna dela. Zavedam se, da se marsikaterega njihovega dela ne da časovno zameji- ti. Učitelji pogosto tudi izven delovne- ga časa razmišljajo, kako bi izboljšali svoje poučevanje. Pogosto razmišljajo, kako bodo motivirali nezainteresira- ne otroke, razložili kakšno abstraktno snov ali potolažili preplašenega otroka. To je čas, ki ga ne morejo nikamor zapisati. Tudi delo v pisarni ni moglo zastati. V kuhinji je bilo treba skuhati obroke za ranljivo skupino ljudi iz na- šega okoliša. Starši, tudi vi ste pokazali veliko mero delavnosti, potrpežljivosti, predvsem pa pripravljenosti za sodelovanje s šolo. Vem, da vam ni bilo lahko. To, da smo se z vami lahko vse dogovorili, je res hvale vredno. Priprava na ponovni prihod v šolo je tudi novo, posebno poglavje. Na šoli smo pripravili Pravila ravnanja v OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče v času razbremenitvenih ukrepov epidemije COVID-19, v katerih je zapisana celotna organizacija dela za čas, ko se vračajo v šolo učenci 1. triade in teden za njimi še devetošolci. Treba je pripraviti nove urnike za pouk, OPB in JV , kadrovsko uskladiti delo po novih kriterijih, ko je v skupini lahko največ 15 otrok. Posta- vljanje prevozov na nov urnik je čisto posebna zgodba, ki jo razume le tisti, ki te prevoze postavlja. Označujemo razdaljo 1,5 m, pripravlja- mo jedilnike po novih kriterijih, borimo se z zadostno količino zaščitne opreme. OSNOVNA ŠOLA PRIMOŽA TRUBARJA VELIKE LAŠČE IN VRTEC SONČNI ŽAREK V ČASU PANDEMIJE Mag. Metoda Kolar, ravnateljica 48 ŠOLA / VRTEC TROBLA TROBLA ZDRAVJE 49 Kljub številnim pomislekom prenekaterih staršev, da vrnitev za en mesec za najmlaj- še otroke ni smiselna, do tega, da učitelj z masko ni primeren za v razred, vem, da bomo učencem v šoli in otrokom v vrtcu omogočili prijetno bivanje in kakovostno učenje. Po najboljših močeh, znanju in v okviru avtonomije odgovarjamo nezado- voljnim staršem na osnovi svojih izkušenj. Na šoli bomo delovali v skladu s pripo- ročili in na osnovi avtonomije, ki jo kot vzgojno-izobraževalna inštitucija ima- mo. In po zdravi pameti. V ponedeljek, 18. 5. 2020, se je odprl tudi vrtec Sončni žarek, kamor se bo iz prvih starostnih skupin vrnilo 73,1 % otrok in iz drugih starostnih skupin 46,9 % otrok. Tu so postavljeni drugi kriteriji, tu upošteva- mo drugačna priporočila. Vem pa, da se zaposleni v vrtcu že odgo- vorno pripravljajo na ponedeljek in spre- jem naših najmlajših. Čutim energijo, ki obstaja kljub vsem opravilom, ki jih je treba postoriti. Hvala vsem, ki se trudite, da zaključek tega nenavadnega šolskega leta ne bo preveč stresen ne za otroke v vrtcu ne za šolarje v šoli. Obisk zobozdravnika za otroke in mladino po novih navodilih Sredi marca, natančneje 16. marca, je v veljavo stopila odredba o začas- nih ukrepih za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (CO- VID-19). S tem se je prekinilo izvaja- nje vseh zobozdravstvenih storitev in primorani smo bili zapreti tudi šolsko zobozdravstveno ordinacijo v Velikih Laščah. V tem času smo bili našim pacientom na voljo prek telefona in e-pošte ter jim tako pomagali z nas- veti, jim napisali recepte ali jih napotili na vstopno točko. Zavedamo se, da ni bilo lahko, zato se vsem zahvaljujemo za razumevanje in potrpežljivost. Od ponedeljka, 11. 5. 2020, pa skladno z odlokom vse naše pa- ciente ponovno sprejemamo na obravnavo. Obisk pri zobozdravniku poteka ne- koliko drugače. Zaradi zagotavljanja vaše in naše varnosti z asistentko nosiva predpisano zaščitno opremo (kirurški plašč, zaščitno kapo, ma- sko, očala in vizir), zato vas prosimo, da s tem seznanite tudi svojega otro- ka, da se ne bo prestrašil. Pred obiskom se je treba naročiti (telefonsko, preko sms-a ali e-pošte). Nenaročenih pacientov, žal, ne sprejemamo. Pridite točno, če boste prišli prej, počakajte v avtu oz. pred vrati naše ordinacije. Otroci naj vstopa- jo posamično, če je možno, brez spremljevalca. S seboj naj imajo kartico zdravstvenega zavarovanja, izpolnjen vprašalnik za preverjanje zdravstvenega stanja (predhodno ga posredujemo prek e-pošte) ter čim manj osebnih predmetov (jakne, nahrbtniki, očala itd). Pridite z zaščitno masko in si ob vstopu v ordinacijo razkužite roke. Če otroci kažejo znake okužbe di- hal (povišana telesna temperatura, težko dihanje, hud kašelj, idr.), nas o tem obvestite, in termin bomo prestavili. Naša šolska ordinacija nudi visoke higienske standarde. Redno in na- tančno čistimo ter razkužujemo vse površine, s katerimi pridejo v stik obiskovalci in zaposleni, ter tako kar najbolje zaščitimo paciente pred možnostjo prenosa okužbe. Varnost in zdravje sta naši prioriteti in tudi v prihodnje bomo storili vse, da ot- rokom nudimo strokovno oskrbo v čistih prostorih. A ne pozabite, otroci morajo imeti ob obisku čiste zobe, saj lahko le tako opravimo natančen pregled. SPREJEMNI ČAS: • ponedeljek: 7.00–13.00 • torek, sreda: 13.00–20.00 • četrtek: 7.00–13.00 • petek: 7.00–15.00 01/788-16-51 in 041 360 112 os.lasce@kg-dent.si Nekateri potomci pokojnih članov društva so opisovali veliko splošno povojno pomanjkanje in revščino. Tak- rat je prevladovalo kmečko prebival- stvo brez dohodkov, tudi upokojencev je bilo malo. Bila pa je velika povojna nujnost: ustvariti nove in boljše pogoje za življenje. Druga naloga je bila skrb za invalide, za obnemogle in stare. To je bila naloga takratnega društva in za predsednike tistega časa je bila to izje- mno zahtevna naloga. Kako so reševali vse težave, je razvidno prav iz zapisni- kov letnih konferenc, občnih zborov in sejnih zapisov iz tistega obdobja. Mo- čan pečat je v njih pustila prva tajnica društva Justina Jagodič. Njeno delovanje je potekalo pod vod- stvom petih predsednikov. Prvi je bil Jože Peskar iz Rašice, ki je društvu predsedoval eno leto. Naslednji mandat je leta 1951 nastopil Jernej Malovrh, ki ga je opisovala kot zelo ljubeznivega, vljudnega in natančnega predsednika. Po selitvi v Cerknico mu je po štirih letih sledil živinozdravnik Alojz Rigler iz Ve- likih Lašč. Ker je zaradi bolezni odstopil, je bil na volitvah leta 1956 za predse- dnika izvoljen Ivan Keržan. Predsedoval je do leta 1963 in v tem času je društvo delovalo dobro. Imeno- vali so poverjenike po vaseh, ki so bili v veliko pomoč pri vpogledu stanja na terenu. Od vseh začetkov so vodili na- tančno evidenco članstva, plačevali so članarino in pristopnino. Število članov je iz leta v leto naraščalo, ob koncu Kr- žanovega mandata jih je bilo v društvu že 180. V tem času se je življenjski standard izboljšal, obnovili in gradili so domovanja. V Velikih Laščah so zgradili prvo štiristanovanjsko zgradbo, za ka- tero so prispevali tudi upokojenci. Upali so, da bodo dobili eno od stanovanj, ven- dar je na koncu ostalo pri obljubah. Na splošno so se urejale upravne in pravne zadeve. Leta 1959 je izšel nov zakon o invalidskem zavarovanju. Še vedno so se izdajale železniške legitimacije za cenejšo vožnjo. Dostavo premoga pa so prepustili kmetijski zadrugi. Društvo je organiziralo več izletov, tudi dvodnevnih, začeli so se klubski večeri in predavanja. Udeležba pa je bila nizka. Na podeželju je bilo preveč drugega dela. Na volitvah v letu 1963 je bil v odsot- nosti izvoljen nov predsednik Jože Kaplan, ki je zaradi bolezni v družini aktivno prevzel vodenje naslednje leto. Njegovo predsednikovanje je bilo kljub mnogim spremembam uspešno do leta 1975. Po težavah in povojnem poman- kanju se je splošno stanje ustalilo. Vsi so se prilagodili novi ureditvi. Delo in plače so bili zagotovljeni. Kmetje so pri- delovali hrano. Nadaljevali so z gradnjo domov in kolesa so počasi zamenjali avtomobili. Izvajali so revalorizacijo pokojnin, spremenilo se je evidentira- nje vzajemnega sklada. Zvišali pa so se stroški, članarina, pristopnina in vsi drugi prispevki. Prelomno je bilo leto 1975. Tako pred- sednik Kržan kot tajnica Jagodičeva, ki je bila nekaj časa tudi blagajničarka, sta želela, da se zaradi starosti in sla- bega zdravja pomladi vodstvena ekipa. Tako je bil na občnem zboru leta 1975 predlagan in izvoljen nov upravni od- bor: za predsednico Justina Jagodič, podpredsednica je postala Julka Modic, tajnica Marija Paternost in blagajničarka Anica Jaklič Ivanc. Imenovanih je bilo še sedem poverjenikov (Mila Muha in nato Tončka Tomažin – Velike Lašče, Mirko Kobilca – Karlovica, Janez Rotar– Turjak, Ana Jakič – Male Lašče, Pepca Zalar – Rob, Alojz Klavs – Mali Osolnik – Prazniki in Ivan Gačnik – Kakave). Društveni preobrat se je zgodil 25. no- vembra 1975, ko je prenehala poslovati Podružnica društva upokojencev Ve- like Lašče in okolice. Na ustanovnem občnem zboru naslednji dan so pred- stavniki Občine Ljubljana Vič-Rudnik in Zveze društev upokojencev Socialistične Republike Slovenije (ZDUS) iz Ljubljane razložili organizacijske spremembe in nova društvena pravila. Velikolaško dru- štvo se je preimenovalo v Društvo upo- kojencev Velike Lašče, ki je enoglasno TEH NAŠIH 70 LET ALI NEKAJ O NASTANKU DU VELIKE LAŠČE (2. del) Helena Grebenc Gruden / foto: Martin Gruden 50 DRUŠTVA / DOGODKI TROBLA Mogoče ni pošteno, da sem v prvem delu Teh naših 70 let zgodovine Društva upokojencev Velike Lašče izpostavila ravno tajnice. Delovale so vestno in častno, nekatere tudi več desetletij. Seveda pod vodstvom predsednikov, ki pa so se pogosteje menjali. Pri predsedniških funkcijah so se mandati bolj upoštevali. Toda vrnimo se nazaj v petdeseta leta prejšnjega stoletja. Justina Jagodič TROBLA DRUŠTVA / DOGODKI 51 pristopilo v to zvezo. Takoj se je regi- striralo pri Upravi za notranje zadeve in imelo je svojega predstavnika v ZDUS-u. Nalogam društva je bilo dodano večje povezovanje s krajevnimi družbenopo- litičnimi organizacijami, v osnovi pa je ostala glavna skrb za svoje člane. Takrat jih je bilo 198, ker so vpisovali tudi kme- tijske upokojence. Rezultat tega povezo- vanja je bila uvedba tedna upokojencev ob 40. obletnici KP in za 85. rojstni dan maršala Tita. Društva, združena v ZDUS- -u, naj bi praznovanje s prirejanjem špor- tnih iger izvedla do junija. Ker v Velikih Laščah ni bilo pogojev za šport, je dru- štvo raje organiziralo izlet. Dobilo je tudi možnost za počitniško le- tovanje v Piranu ali Rogaški Slatini, ven- dar se naši člani za to niso odločali, ker je bilo predrago. Tako teden upokojencev kot letovanje sta se obdržala še vrsto let. Obisk pa ni bil nikoli prav velik. Povezo- vanje s krajevnimi političnimi organizaci- jami je prineslo tudi neljube ukrepe. Člani so morali sodelovati pri vpisu posojila za ceste, zelo močna je bila tudi agitacija za drugi in pozneje tretji samoprispevek. V začetku leta 1979 so iskali nadome- stilo za novega predsednika. Jagodičevi so moči pešale, zato je predala posle, blagajno, kartoteko in vso ostalo do- kumentacijo novi blagajničarki Faniki Šteblaj. Vse skupaj je bilo hranjeno na Krajevnem uradu v Velikih Laščah, kjer je društvo ves čas tudi uradno imelo sedež. Še istega leta je predsedovanje društva nasledil Jože Marolt, ki ga je vodil do leta 1990. Podpredsednica je ostala Juka Modic, tajništvo je še vedno vodila Marija Paternost, blagajničarka pa je bila Fani Šteblaj. Imeli so nadzorni odbor (kot vsa leta) in na novo izvoljeno komisijo za izlete. Obdobje delovanja Justine Jagodič se je tako končalo. Od leta 1950 je bila 25 let tajnica in nato še štiri leta predsednica. Tako je društvu posvetila skoraj 30 let. Z vsem spoštovanjem se ji lahko pokloni- mo ob grobu na Sv. Primožu. Od 1975 do 1991 je kot tajnica delovala Marija Paternost. Sledila ji je Danica Vrh, ki je tajniška dela opravljala16 let in je do leta 2019 vodila še sekcijo ročnih del Nitke. Dva mandata, osem let je delovala Mija Jelaska in nato en mandat Helena Grebenc Gruden. Tihe, marljive, srčne in neopazne so kot trije stebri uspešno podpirale vogale društva. Zato je zgodo- vina napisana tako. Tretji del Teh naših 70 let bo posvečen Mariji Paternost in njenemu drugemu predsedniku Maroltu. Vir: arhiv DU Velike Lašče in domači arhiv Jože Škulj Unikatni izdelki iz taljenega stekla. Posebno lepa darila za različne priložnosti. Zgodbe v steklu ustvarjam v svojem studiu v Dvorski vasi pri V elikih Laščah. Tadeja Nemček Glass Art Dvorska vas 49 1315 V elike Lašče Slovenija 031 881 341 tadeja.nemcek@gmail.com https://tadejanemcek.wixsite.com/glassart tg_glass_art_ad_hor9x19.indd 9 tg_glass_art_ad_hor9x19.indd 9 12/05/2020 12:41 12/05/2020 12:41 Sv. Primož grob Justine Jagodič pri Sv. Primožu. Kmalu bo minilo šestnajst let (25. oktobra leta 2004), ko so zvonovi cerkva ljubljanske nadškofije nazna- nili, da je papež Janez Pavel II. ime- noval ljubljanskega pomožnega ško- fa 2 , msgr . Alojzija Urana, za nadškofa ljubljanske nadškofije in za metropo- lita ljubljanske Cerkvene pokrajine. Gospod Alojzij Uran se je rodil 22. januarja 1945 v Spodnjih Gamelj- nah v župniji Šmartno pod Šmarno goro. V kleni kmečki družini je bil skupaj s starejšima sestrama dele- žen prave krščanske vzgoje. Ob ve- likem občudovanju in spoštovanju staršev se je izoblikoval njegov jaz. Po osnovni šoli je postal dijak Gim- nazije Bežigrad, kjer je v letu 1964 maturiral. V gimnazijskih letih se je pred Marijo na Brezjah odločil, da postane duhovnik. Kot je večkrat po- vedal, je prav tu zaslišal notranji glas Marije, ki je jasno povedala: »Nikjer ne boš naredil toliko dobrega, kot če boš postal duhovnik.« In to se je ures- ničilo. Po končani gimnaziji je šola- nje nadaljeval na Teološki fakulteti v Ljubljani. Nadškof Jožef Pogačnik ga je najprej posvetil v diakona 3 , na pra- znik sv. Petra in sv. Pavla leta 1970 pa v duhovnika. Svojo prvo duhov- niško službo je nastopil kot stolni ka- plan in jo vršil do leta 1973. Potem ja za tri leta odšel na študij v Rim, kjer je končal študij pedagoško-katehet- ske specializacije. Leta 1977 je postal rektor malega semenišča pri sv. Petru v Ljubljani. Leta 1980 je bil župnik v župniji Šentvid nad Ljubljano. Na tem mestu je bil imenovan za dekana nove dekanije Ljubljana - Šentvid. Leta 1992 se je začela njegova škofo- vska pot. Papež Janez Pavel II. ga je 16. de- cembra 1992 imenoval za ljubljan- skega pomožnega škofa. Konec istega meseca je bil imenovan za kanonika 4 in dekana 5 stolnega ka- pitlja 6 in za arhidiakona 7 prvega arhi- diakonata (od štirih arhidiakonatov v ljubljanski nadškofiji). Papež Janez Pavel II. ga je na praznik sv. Treh kraljev leta 1993 posvetil v škofa. Ob posvečenju si je izbral ško- fovo geslo: »Da, oče.« V letu 2004 je nastala v ljubljanski nadškofiji nezapolnjena vrzel. Takra- tni ljubljanski nadškof in metropolit Franc Rode je bil po papeškem dekre- tu (papež Janez Pavel II.) 11. februarja 2004 imenovan za perfekta Kongrega- cije 8 za ustanove posvečenega življe- nja in družbe apostolskega življenja. Odšel je v vatikansko papeževo kurijo, kjer ga je papež Benedikt XVI. dne 22. februarja 2006 na konzistoriju imeno- val za kardinala 9 . Papež je na nezaseden stolni sedež, dne 25. oktobra 2004, imenoval msgr. Alojzija Urana za ljubljanskega nadškofa metropolita. Umeščen je bil 5. decembra 2004 v stolni cerkvi sv . Nikolaja v Ljubljani. Msgr. Alojz Uran je bil 33. reziden- cialni škof ljubljanske nadškofije in četrti 10 metropolit po obnovi ljubljan- ske metropolije v letu 1969 oziroma peti 11 metropolit v zgodovini ljubljan- ske (nad)škofije. Kot visok dostojanstvenik slovenske Cerkve je opravljal številne teološke in pastoralne zadolžitve doma in v tujini. Škofovski službi se je odpovedal leta 2009, domnevno zaradi šibkega H GOSPODU JE ODŠEL »LJUDEM BLIZU« 52 DRUŠTVA / DOGODKI TROBLA Zvonovi zvonijo in naznanjajo: veselje, žalost, prošnjo, vabilo, strah, opozorilo, čas, so glasbilo ...., skratka iz zvonjenja zvonov lahko razberemo različne informacije. Cerkev na Slovenskem je tak slovesen način razširjanja pomembnih cerkvenih informacij ohranila do danes. ljubljanski nadškof in metropolit 1 v pokoju, msgr . ALOJZIJ URAN Manfred Deterding / foto: Peter Centa zdravja, dejansko pa je njegov odstop še vedno zavit v skrivnost. Bil je hudo kaznovan; kar za nekaj let je bil celo izgnan iz domovine v Trst, a se je z dovoljenjem papeža Frančiška leta 2016 lahko vrnil v Ljubljano. Med verniki se je pred meseci raz- širila vest, da je nadškof Uran hudo bolan. 11. aprila 2020 ga je Gospod poklical k sebi. Gospod Alojzij Uran je bil odličen pe- vec in tudi zaradi tega zelo priljub- ljen med ljudmi. Spoštoval je pevce in njihov trud in se rad zadrževal med cerkvenimi in posvetnimi pevci ter z njimi marsikatero zapel. Tudi ob vsakem pastoralnem obisku v naši župniji se je po opravljeni slove- snosti s širokim nasmehom pridružil cerkvenim pevcem in z njimi iz srca zapel. Bil je resnično ljudski škof. Nanj bomo ohranili lep spomin. Nadškof z zakonci – jubilanti Pojasnila 1. Metropolit je v zahodni latinski Cerkvi predstojnik upravne enote Rimokato- liške cerkve, ki obsega nadškofijo in njej podrejene škofije. V vzhodni grški Cerkvi je to dostojanstvenik, ki je za stopnjo nižji od patriarha. 2. Škof je za papežem najvišji cerkveni dostojanstvenik. Razlikujemo: redni škof ali ordinarij, ta upravlja svojo ško- fijo, naslovni škof je častni naziv škofa, nima svoje škofije, pomožni škof poma- ga škofu ordinariju in ima svojo škofijo, ki je v zgodovini obstajala, danes pa je ni več. 3. Diakon ali pripravnik za duhovniški poklic, ki je prejel zakrament prve stop- nje svetega reda duhovniške službe (di- akoni lahko berejo in oznanjajo božjo besedo, prisostvujejo pri sklenitvi sve- tega zakona, delijo blagoslove in lahko vodijo krščanski pogreb). Duhovnik ali prezbiter prejme drugo stopnjo svetega reda, zakrament mašniškega posveče- nja (duhovniki obhajajo evharistijo in podeljujejo zakramente: krst, obhajilo, spoved in bolniško maziljenje). Škof ali episkop prejme škofovsko posvečenje, to je tretjo, zadnjo stopnjo svetega reda (podeljujejo zakrament svete birme in sveto mašniško posvečenje). Zanje so značilne tri službe: u č i t e l j s k a (ozna- njevanje evangelija), p o s v e č e v a l n a (delitev zakramentov) in v o d s t v e n a (vodenje krajevnih Cerkva, škofij in za- upanega občestva) 4. Kanonik (iz lat.: canon – pravilo), je du- hovnik, ki ga je izbral škof za svojega svetovalca. 5. Dekan (iz lat.: decanus – desetnik), je vodja dekanije, to je ozemeljska in mno- gokrat tudi zgodovinska povezava žu- pnij znotraj škofije. 6. Stolni kapitel je skupina duhovnikov, ki s posvetovalno in odločevalno funkcijo pomaga škofu v njegovi stolni cerkvi. 7. Arhidiakon (archidiakonos – naddia- kon) je škofov namestnik. 8. Kongregacija je najvišji upravni organ za določeno področje v rimokatoliški Cerkvi, ministrstvo. 9. Kardinal je najvišji cerkveni dosto- janstvenik v rimski kuriji. Kardinalski zbor vodi državo Vatikan in Vesoljno Cerkev . Kardinale imenuje izključno pa- pež na konzistorijih, (zborovanju kar- dinalov s papežem). Zbor ima volilno pravico voliti papeža, vendar samo tisti kardinali, katerih starost ne presega 80 let. Takšnih kardinalov je lahko le 120. Zbor je sestavljen iz treh (po položaju, funkciji in pomembnosti), kardinalskih redov: Najvišji red je kardinal škof; pa- pež podeli tem kardinalom v naslov eno izmed sedmih okoliških rimskih škofij, kardinal duhovnik; teh je največ in so škofje pomembnih škofij v svetu, kar- dinal diakon; papež podeli naslov tega reda vodilnim uslužbencem rimske ku- rije (kongregacije ali ministrstva) in ča- stno vsem tistim, ki so presegli starost 80 let in so brez volilne pravice. 10. Prvi nadškof in metropolit ljubljanske nadškofije je bil Mihael baron Brigi- do (od 27. aprila 1788 do 24. oktobra 1806), potem je sledila resignacija (pre- nehanje) nadškofije Ljubljana v škofijo in nadškofa Brigida v škofa. 11. Papež Pavel VI. je ljubljansko škofi- jo 22. decembra 1961 povzdignil v nadškofijo, za nadškofa pa imenoval msgr. Antona Vovka. Nadškofijo je 22. novembra 1968 papež Pavel VI. povi- šal v metropolijo, za metropolita pa imenoval nadškofa Jožefa Pogačnika (1968/69-1980). Sledili so nadško- fje metropoliti: Alojzij Šuštar (1980– 1997), Franc Rode (1997–2004), Alojzij Uran (2004–2009), Anton Stres (2009– 2013) in Stanislav Zore OFM (od 2014). Pevec s pevci 54 DRUŠTVA / DOGODKI TROBLA Čeprav je steg Škocjan-Turjak 1 že polnoleten in bo kmalu slavil okroglo obletnico, jih 30 še ne šteje. Letošnje leto praznuje 30. obletnico ustano- vitve Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov (ali krajše ZSKSS) – organizacija, ki povezuje vse mla- de slovenske skavte. Ampak pravi skavtski pogovori med šotori so se začeli že veliko let prej. Skavtsko gibanje je razširjeno po vsem svetu in vključuje več kot 40 milijonov mladih. Gibanje je na za- četku 20. stoletja ustanovil Robert Baden-Powell. Skavtski duh je kma- lu prišel tudi v Slovenijo. Leta 1923 je skupina fantov pod mentorstvom Franca Pintarja ustanovila Dravsko skavtsko skupino. Zaradi začetka druge svetovne vojne pa je kmalu prenehala z delovanjem. Po drugi svetovni vojni skavtska or- ganizacija ni bila dovoljena, kljub temu pa je ljubezen do narave in že- lja po njenem prenašanju na mlajše generacije ostala. Da bi se to lažje nadaljevalo, so ustanovili Zvezo ta- bornikov Slovenije. ZSKSS je bilo ustanovljeno 31. marca 1990. Na začetku je bilo vanj vključe- nih 70 članov. Združenje je z leti raslo in se razvijalo – leta 1999 je tako pos- talo polnopravni član svetovne skavt- ske organizacije WAGGGS. Danes šte- je že približno 5000 aktivnih članov. 820 voditeljev prostovoljcev se nas trudi preko skavtske metode vzgajati in prispevati k polnemu telesnemu, duševnemu, duhovnemu in družbe- nemu razvoju otrok in mladih. Želimo jih oblikovati v trdne osebnosti, odgo- vorne državljane ter člane krajevnih, narodnih in mednarodnih skupnosti. Združenje je stegom in voditeljem v oporo, da so dejavnosti, ki jih izva- jamo, kakovostne in da so otroci na taborih varni. Omogoči jim, da se brez skrbi zabavajo in učijo novih spretnosti. Združenje nas povezuje v veliko skavtsko družino širom po Sloveniji in nam tako daje priložnost za ustvarjanje nepozabnih spominov. Prav kmalu bo spet prišel čas, ko obi- čajno odhajamo na tabore. Mislim, da že vsi nestrpno pričakujemo, kdaj se bomo lahko skupaj podali v gozd, kdaj bomo lahko spet skupaj sedeli in peli okoli tabornega ognja, se ko- pali v potoku in opazovali zvezdnato nebo. In ob vsem tem začutim hvale- žnost. Hvaležnost za vseh 30 let, ko skavtski duh prebiva med nami. 30 LET POGOVOROV MED ŠOTORI Miha Čater Skavti praznujemo 30 let pogovorov med šotori. 30 Zahvala GASILCEM V četrtek zvečer pred veliko nočjo, malo pred osmo, je zagorelo ob robu našega gozda v Boštetju. Imeli smo res srečo, da je sosedova živina za- čutila ogenj in priklicala lastnika, ki nas je o požaru takoj obvestil. Hitro smo ocenili, da sami in s pomočjo sosedov ognja ne bomo mogli ukro- titi. Poklicali smo 112. S cisterno, ki napolnjena z vodo čaka v gasilski garaži v Mohorju, so rutarski gasilci prispeli v najkrajšem možnem času in pričeli z gašenjem. Tudi odziv ga- silcev iz Roba je bil zelo hiter. Takoj za njimi so prišli na pomoč tudi gasil- ci iz Velikih Lašč. Požar so uspešno pogasili. Ogenj se ni razširil na krošnje borovcev. Zgo- relo je približno 500 m² podrasti in grmičevja, drevesa pa so jo odnesla z ožganimi debli. Po končani intervenciji so gasilci ostali na pogorišču, dokler se niso prepričali, da ogenj ne bo ponovno vzplamtel. Tudi sama sva do polnoči preverjala stanje. Pravega vzroka za požar ne poznamo, je pa malo verje- tno, da se je kljub veliki suši in suhe- mu podrastju samo vnelo. Zato bi ob tej priložnosti želela opozoriti vse, ki hodijo v nara- vo, posebej pa še v času velike požarne ogroženosti, da se ob- našajo skrajno odgovorno. Če bi tistega dne pihalo tako močno, kot je nekaj dni prej in en dan kasne- je, se večji škodi ne bi mogli izogniti. Za vse, kar ste storili za naju, se vsem ekipam gasilcev iskreno zahvaljujeva. Meta in Henrik Zgonec novno in nismo odnehali, ker brez ognja pač v naravi ne gre, saj ga potrebuješ za hrano in varnost ponoči. Postavili smo veliko zgradb in veliko se jih je porušilo že med samo gradnjo, vendar smo vztra- jali, poskušali in izpopolnjevali naše teh- nike vezanja. Ko danes gledam, kako sem začel in do kam sem prišel, vem, da je bilo vredno vztrajati. Med izpopolnjevanjem svojega znanja preživetja sem se naučil še veli- ko več o tem, kako preživeti v realnem svetu, kako biti odgovoren državljan, kako biti odgovoren do narave in kako prenašati svoje znanje na druge. Ko svo- je znanje preneseš na druge, veš, da si s tem naredil koristno delo, saj jim lahko s tem prihraniš kakšno dragoceno minuto prižiganja ognja, ki jo bodo lahko pora- bili za to, da zanetijo plamen v nekom drugem. In na koncu ugotoviš, da znanje preživetja ni niti približno tako dragoce- no kot vsi tisti trenutki, ki si jih preživel s prijatelji, s svojimi brati in sestrami (skavti in skavtinjami). Ugotoviš, da so ti prav oni dali največ znanja, ki ga boš lah- ko uporabil povsod, in ne samo, ko boš “strmoglavil z letalom”. TROBLA DRUŠTVA / DOGODKI 55 »Nekdo je rekel, da mladim manjka okolje. Mi okolje imamo in ga lahko ponudimo v skavtstvu. Tisto, kar je Bog dal na razpolago vsem: zrak, radost in biti koristen drugim.« Robert Baden-Powell Preživetje je eden od osnovnih ciljev vsa- ke živalske vrste, vendar smo ga ljudje prenesli na več področij. Eno izmed teh je zagotovo preživetje v naravi, ki smo ga nekoč zelo dobro poznali, vendar z evolucijo in razvojem tehnologije nanj pozabili. Primeri, kjer so se ohranile ne- katere tehnike preživetja, so izleti v na- ravi, kampiranje, vojska in seveda skavti. Od slednjih imam nekaj dobrih in lepih let izkušenj. Naučil sem se zelo veliko različnih teh- nik prižiganja ognja, različnih vozlov in vezav, postavljanja bivakov, mostov itd. Po 15-ih letih pa sem prišel do spozna- nja, da tega znanja ni tako težko dobiti – potreboval sem 20 klikov in na internetu našel vse, česar sem se prej več let učil. Opazil sem, da vseeno veliko ljudi ne zna zakuriti ognja v dežju, si narediti prepros- tega bivaka ali sestaviti lestve iz vrvi in nekaj vej. Ugotovil sem tudi, da ni znanje tisto, ki je pomembno, vendar razlog, za- kaj to delaš. Na skavtih veliko stvari ne narediš zase, ampak za celotno skupino. Z dobro druž- bo je lažje prenašati ožuljene roke, noge in stisniti zobe, ko se urežeš. Vendar to še ni najpomembnejše pri preživetju – kar zares šteje, sta volja in vztrajnost. Nekaj, česar danes veliko ljudi sploh ne pozna. Vsakemu od nas je ogenj ugasnil vsaj 20-krat, vendar smo poskušali po- PREŽIVETJE V NARAVI Vedoželjni Šakal Se ti je v času koronavirusa doma nabrala tona papirja? Žal smo morali zaradi epidemioloških razmer veliki zaključni dogodek ob skavtski zbiralni akciji starega papirja odpovedati. A ne skrbi! Čeprav bo naše druženje prestavljeno v naslednje skavtsko leto, se lahko kopice papirja vseeno znebiš še pred poletjem. Vsi, ki imate večje količine papirja, nas lahko kontaktirate na skavtiskocjanturjak1@gmail.com 051 253 378 (Mitja Kavčič), da se dogovorimo za osebni prevzem. Drugo soboto v maju so prostovoljci PGD Karlovica skupaj s predstavniki vo- dilnega partnerja Zavoda RS za varstvo narave, Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ljubljana - Kmetijske svetovalne službe (KSS) Velike Lašče in Zavoda Parnas v okviru projekta Mala barja Marja pose- jali seneni drobir in oves na površinah v Kneju na projektnem območju Mišja dolina – Natura 2000. Posuti seneni drobir, ki so ga zbirali lokalni kmetje pod vodstvom KSS, bo pospešil rast avtohtonih rastlin, hitreje rastoči oves pa jim bo pri rasti ponudil ustrezno zastirko in senco. Na teh povr- šinah je bila predhodno že odstranjena zarast (vlagoljubno drevje) in opravlje- no gozdarsko mulčenje parobkov (što- rov). Prostovoljci so odstranjevali tudi vejevje, da bi kar najbolje pripravili po- vršino za bodoče upravljanje – košnjo enkrat na leto. Do takrat je predvideno še odstranjevanje prirastkov. Akcijo je s strani PGD Karlovica koordiniral Primož Ogrinec, gasilci pa so poskrbeli tudi za ustrezno zaščito prostovoljcev (rokavi- ce, maske, orodje …) in malico. V juniju sledi več prostovoljskih akcij odstranjevanja invazivnih rastlin – zlasti zlate rozge – na površinah v Kneju in v Marinčkih, zadnje pa bodo izvedli predvi- doma v septembru po izvedenem odstra- njevanju zarastja in mulčenju na dogovor- jenih parcelah v Marinčkih in na Rašici. Zavod Parnas je ta dan skupaj s podiz- vajalcema Different Angles Tadej Bav- dek, s.p., in zavodom Krpanove novice posnel tudi del videogradiva za kratki film o gospodarjenju z mokrišči. V tem času Zavod Parnas pripravlja tudi druge interpretacijske vsebine za INFO točko v bodočem občinskem tu- ristično-informativnem centru na Tru- barjevi domačiji ter na tematski poti Modri bleščavec. Podrobneje jih boste lahko spoznali na Poletni muzejski noči na Trubarjevi domačiji. Vse akcije potekajo v kohezijskem pro- jektu Mala barja Marja, ki ga sofinan- cirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regional- ni razvoj. MALA BARJA MARJA: AKCIJA SEJANJA DROBIRJA Metka Starič 56 DRUŠTVA / DOGODKI TROBLA Na predvečer dneva zmage nad fašizmom, 8. maja 2020, se je skupi- na občanov in prebivalcev Turjaka in okolice lotila urejanja terena okoli spomenika žrtvam druge svetovne vojne. Lepo vreme in dobra volja sodelujočih so bili porok, da je bila akcija učinkovita in je tudi nekoliko spomnila na dneve pred pojavom koronavirusa. Obenem je akcija tudi dokaz, da je duh solidarnosti in sodelovanja še vedno živ in ne potrebuje prisile in diktata za to, da pokaže učinkovitost dela v skupnosti. Pandemija koronavirusa je spemenila tok mnogim ustaljenim dogod- kom. Prvič se je v dolgoletni zgodovini obujanja spomina na žalostni dogodek v Smrečju zgodilo, da je slovesnost odpadla. Kot da bi vsaj vreme želelo popraviti škodo, je bil krasen sončen dan 4. maja ob tradicionalni 11. uri, ko je delegacija Drutva zarja spominov Velike Lašče položila venec mestnega odbora ZZB NOB Ljubljana in se z minuto molka poklonila žrtvam. Ob istem času je bilo na tem tihem mestu prisotnih tudi nekaj obiskovalcev od drugod, kar je dalo mali slovesnosti poseben pečat spoštljivosti in spomina. AKCIJA UREJANJA OKOLICE SPOMENIKA NA TURJAKU Srečo Knafelc SMREČJE 2020 Srečo Knafelc TROBLA DRUŠTVA / DOGODKI 57 Predmet produkta so garancije Sklada za banč- ne kredite s subvencijo obrestne mere, ki jih raz- pisuje Sklad v sodelovanju z bankami. Upravičenci: mikro, mala in srednje velika pod- jetja s sedežem v Republiki Sloveniji, ki se kot pravne ali fizične osebe ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo in so organizirane kot gospodarske družbe, samostojni podjetniki posamezniki, za- druge in zavodi ter socialna podjetja (so. p.). Upravičeni stroški: • materialne in nematerialne investicije ter • obratna sredstva. Kredit lahko krije do največ 80 % vrednosti upravičenih stroškov projekta. Kreditnogarancijske linije: • razvojne garancije in mikrogarancije za MSP , • razvojne garancije in mikrogarancije za tehno- loško inovativna podjetja, • razvojne garancije in mikrogarancije za MSP iz dejavnosti šifre G – trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil, • mikrogarancije za MSP – kritje škode zaradi virusa COVID-19. • Roki za oddajo vlog: 5. 6., 20. 6., 5. 7., 5. 9., 20. 9., 5. 10., 20. 10. 2020. POTREBUJETE POSOJILO IN GARANCIJO? P1 plus 2020 – Garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere Dodatne informacije: Mašenjka Hvala masenjka.hvala@rc-kocevjeribnica.si 01/895 06 10 Tomaž Lovšin tomaz.lovsin@rc-kocevjeribnica.si 031 451 434 Ste kdaj razmišljali, kaj pomeni beseda židan? Če si ži- dane volje, pomeni, da si dobre volje. Morda koga ljudska pesem Jaz pa ti pa židana marela spomni na rdečo barvo, kakršen je običajno velik dežnik, ki sodi k narodni noši. V resnici pa je prevod besede židan – svilen. V preteklosti so tudi v naših krajih bogatejši moški za vra- tom nosili židano ruto: »bišelc« je nazaj zavihal čez ruto, ko jo je zavezal, spredaj je imel gobo, piše Pavla Štrukelj. V njenih zapiskih se Beletova mati s Purkač spominja, da so bogatejše ženske nosile črn fertah (predpasnik), ži- dan, z vtisnjenimi rožami, poročni predpasnik pa so žene spravljale za smrt. Še sredi 19. stoletja so bile popularne židane kape s cofi. Za- nimiv del moške praznične oprave so v naših krajih pone- kod nosili le starešine pri porokah, drugod pa kar vsi svatje. Pavla Štrukelj v svojih zapiskih navaja, da je starešina ob ohceti nosil starešinsko kapo; kapa je bila narejena kot no- gavica in imela je dolg cof. Takole je zapisano v zapiskih: »Moški so prej nosili pod klobukom židane kape – črne, rože vmes, s cofom nazaj. Nosili so jih za v cerkev . Klobuk so dali dol, kapa je ostala gor pozimi.« Tako kapo je moral nositi tudi ženin za ohcet. O tem ji je pripovedovala takrat 85-letna Marija Zabukovec z Jakičevega, ki je tudi sama še videla tako kapo, saj jo je hranil njen ded po očetovi strani. Podobno svečano židano kapo s cofom omenja škocjanski župnik Janez Jereb v svoji kroniki pri opisu noše iz Škocja- na: »Na svatbi in ob velikih praznikih so bogatejši nosili pod klobukom židano kapo. Na ohceti je imel kapo na glavi tudi pri jedi. Kapa je bila pisana, cof je bil židan in debel. Nekteri je imel kapo pri- šito h klobuku. Ko so moški prišli iz cerkve, so dali najprej kapo na glavo, potem klobuk, nato je prižgal fajfo.« Žu- pniku Jerebu je o časih, ko je imel šele 20 let, pripovedo- val Jože Mehle v septembru 1913. Tudi Anton Mrkun opiše moško opravo na porokah ob koncu 19. stoletja: »Tovariš je imel na klobuku velike suhe rože. On in svatje so imeli kape s coflji ter klobuke s širokimi krajci. Starešina in svatje so bili v irhastih hla- čah, ki so bile ob strani pisane, čevlje so imeli čez koleno, telovnik iz žameta, za gumbe velike svetle kraguljčke. Te- lovnik je bil spodaj obšit s škrlatom.« Marija Makarovič pri alpski noši – predvsem na Koro- škem in ponekod na Štajerskem – opisuje, da so moški nosili pod klobukom dolgo, proti vrhu glave koničasto kapo s cofom. Ohranjene kape so tkane iz črne svile z raznobarvnimi progami. Eno takih hranijo tudi v Slo- venskem etnografskem muzeju v svoji zbirki pokrival (SEM, inv . št. 7853). Za konec še o narodnih nošah. Sredina 19. stoletja in ob- dobje taborskega gibanja, v katerem je aktivno deloval naš Fran Levstik, je tudi čas, ko se je oblikovala narodna noša: na podlagi kmečke noše oblikovana uniforma, na- menjena izkazovanju slovenske nacionalne zavesti in pripadnosti slovenskemu narodu. Tudi v Laščah je po- gosto spremljala pomembne dogodke in židane marele niso smele manjkati. Prepoznate še koga na fotografijah? Iz velikolaškega okraja O židanih rutah, kapah in marelah Metka Starič V narodnih nošah pred velikolaškim spomenikom (arhiv M. Starič). Velikolaške žene in dekleta v narodni noši v družbi nekdanje velikolaške učiteljice Justine Jagodič. (arhiv T. Debeljak) 58 DEDIŠČINA TROBLA SESTAVIL ANDREJ PRAZNIK MAJHEN SOKOL KORIST- NOST ZABOJU PODOBEN DEL TO- VORNJAKA URADNI SPIS NATAŠA LIČEN DRŽAVA V JUŽNI AMERIKI STROKOV- NJAK ZA ENER- GETIKO ZAKRIVA- NJE, MAS- KIRANJE VOJAKOV DROBEN SVALJEK ZA ZAKUHO POŠKOD- BA KOŽE ZARADI OGNJA DEL SKELETA PISATELJ (STANI- SLAW) GR. BOG MAKE- DONSKI PLES JAZ DRŽAVA V J. AMERIKI GL. MESTO BANGLAD. GUSTAVE FLAUBERT IDEJNI VODJA TROBLA POVOD, RAZLOG, DA SE KAJ ZGODI ŠPANSKA OBLIKA IMENA EVA SNOV, IZ KATERE SO DRE- VESA RIMSKA BOGINJA JEZE AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC DOUGLAS PREGIB ISAAC NEWTON DUHOVNO BITJE CARIGRAD NASELJE SEVERNO OD TURJAKA MAJHNA LESENA HIŠICA NEVARNA ŠTIRINOŽ- NA DIVJA ŽIVAL DOBA ŽUŽELKA MESTO V UZBE- KISTANU KULTURNA RASTLINA BOGAT ČLOVEK UMETNIK, KI RIŠE BESEDILO ČEBULA (NAREČ.) TRPLJE- NJE OČARLJI- VOST OLIVER TWIST MESTO, KI SE DA OPRIJETI AMERIŠKA KAČA KAPLJA POTU PESNIK GRAFE- NAUER KIS KRAJŠA OBLIKA IMENA JAROSLAV VELIK NERED, ZMEDA ZAREK VARIANTA, RAZLIČICA STRU- PENO LISTNATO DREVO TROBLA VROČE, MEGLI- ČASTO OZRAČJE DODATEK GL. JEDI MILIJARDA MILIJARD KRAJ PRI HRAST- NIKU DANI OLMO PLOSKEV VSAKEGA LISTA V KNJIGI AMERIŠKI NOJ MESTO V IZRAELU AMERIŠKA PLOŠČIN- SKA MERA ZAČIMBA ZA PICE MANJŠA, STRANSKA DOLINA ITALIJAN. FILMSKI KOMIK NAPITEK TEŽAVA, SKRB, NADLOGA TEKMO- VALEC NA ALKI GRENKO ANGLEŠ- KO SLAD- NO PIVO MANJŠA SOBA GLAVNO MESTO ITALIJE BOTANIK LINNE BOKSAR LOUIS IVO JAN VDOLBINA OB CESTI MIHA ŽUŽEK MESTO V SEVERNI ITALIJI PEVKA PRODNIK HOKEJIST KOPITAR KATRAN Nagrajenka iz Troble št. 2 je Nina Mujakić. Nagrado bo prejela po pošti. ČESTITAMO! Rešitev samo nagradnega gesla z vašim polnim naslovom pošljite na naslov uredništva Troble, Levstikov trg 1, 1315 Velike Lašče ali ga oddajte v tajni- štvu občine oziroma pošljite rešitev na naslov trobla@velike-lasce.si. Rešitve sprejemamo do datuma uredniškega sestanka, 24. junija 2020. Izžrebanec nagradnega gesla bo prejel nagradni bon in bo objavljen v Trobli št. 4. Nagrado bo izžrebanec prejel po pošti. NAGRADNA KRIŽANKA TROBLA RAZVEDRILO 59 MEGADOM RIBNICA, OB ŽELEZNICI 4, RIBNICA tel: 01/835 1 640 www.megadom.si MEGADOM PODSKRAJNIK, PODSKRAJNIK 102, CERKNICA tel: 01/705 0 705 VSE ZA DELO NA v r�� v r�� SEMENSKI KROMPIR, SEMENSKE VREČICE, ČEBULČKI, ČESEN, DRUG SEMENSKI MATERIAL 60 OGLASI TROBLA UGODNI NAROČNIŠKI PAKETI TER AKCIJSKI MOBITELI NA OBROKE! Microera Jože Šilc s.p. Hrovača 14A (trgovski center SPAR Ribnica) 1310 Ribnica 01 8373 116 051 358 762 info@microera.si www.microera.si DELOVNI ČAS: PON - PET 8.30 h - 12 h ter 14 h - 18 h SOB 8.30 h - 11.30 h Ugodni  ksni paketi NEO in mobilni paketi NAJ UGODNI NAROČNIŠKI PAKETI TER AKCIJSKI MOBITELI NA OBROKE! Microera Jože Šilc s.p. Hrovača 14A (trgovski center SPAR Ribnica) 1310 Ribnica 01 8373 116 051 358 762 info@microera.si www.microera.si DELOVNI ČAS: PON - PET 8.30 h - 12 h ter 14 h - 18 h SOB 8.30 h - 11.30 h Ugodni  ksni paketi NEO in mobilni paketi NAJ POPRAVILO IN CENITEV VOZIL ZA VSE SLOVENSKE ZAVAROVALNICE BREZPLA ČNO NADOMESTNO VOZILO PRIPRAVA VOZILA NA TEHNI ČNI PREGLED POLNJENJE IN POPRAVILO KLIMATSKIH NAPRAV SERVIS VOZIL VULKANIZERSTVO POPRAVILO VOZIL NA RAVNALNI MIZI IZPUŠNI SISTEMI AVTODIAGNOSTIKA AVTOVLEKA Č POGODBENI SERVIS ZA ZAVAROVALNICO TRIGLAV IN TRIGLAV ASISTENCA TROBLA OGLASI 61 Preventivni pregledi in posveti Konzervativa Protetika BREDENT SKY implantati Nevidni ortodontski aparat INVISALIGN Ortopansko slikanje zob 25 let Za lep nasmeh skrbimo že 25 let Adamičeva 30 I 1290 Grosuplje I T +386 1 787 34 13 I M +386 41 723 731 Od nas je vzel slovo Ivan Gačnik, veterinar, ljudski človek, poseb- než, človek velikega in mehkega srca, široke duše in prijatelj nava- dnih ljudi ... Vsi smo ga imeli radi, vsi, ki smo imeli srečo dotakniti se ga z duhom, začutiti moč njegove- ga ostrega razuma, pravičnosti in dobrote. Rad bi povedal, kako malo je danes ljudi, kot je bil Ivan Gačnik, ljudi, ki so pripravljeni delati dobro za vse v vsakem času, vremenu in pod vsakimi pogoji. Ponavadi se prepozno zavemo, kaj nam pome- ni človek, kot je bil Ivan. Tudi sam spadam med te zamudnike, a sem imel na drugi strani tudi srečo, da sem lahko začutil Ivana kot člove- ka, ki je živel za skupnost, za druge za nas ... Zadnje lokalne volitve so bile zanj skoraj kot projekt življe- nja, iz vsega srca si je želel, da bi ta skupnost zaživela sproščeno, s politiko neobremenjeno življenje in je v tej smeri z vso svojo energijo tudi deloval. V veliki meri je zaslu- žen, da se je situacija v občini spre- menila, da je zavel nov veter, ki že kaže prve sadove prej zatiranih in zapostavljenih energij. Iz rojstnega Hrustovega ga je pot vodila iz skromne, a delovne druži- ne Ivana in Angele Gačnik skupaj s še dvema sestrama Silvo in Slavko v svet, vsi trije so doštudirali. Ivana je poklic veterinarja vodil najprej po različnih koncih Slovenije, nato celo v daljno Kanado za nekaj let, da bi se na koncu ustalil kot veteri- nar v Ribnici. Za njim ostajajo štir- je otroci in dva vnuka. Po zapisu hčerke Vanje sodim, da je bil dober in srčen oče svojim otrokom. Predvsem pa se je znal približati in se dotakniti vsakega, ki je imel priložnost biti deležen njego- ve strokovne pomoči ali pa samo pogovora o mnogih življenjskih vprašanjih, ki so obremenjevale njegove sogovornike. Bil je druž- benopolitični delavec v starem sistemu, po osamosvojitvi je orga- niziral na domačem terenu pogo- je za kandidiranje Združene liste na prvih demokratičnih volitvah v samostojni Sloveniji, bil je član konjerejskega društva Grosuplje, član društva Zarja spominov, idr. Veliko ljudi je navdušil s svojimi govori na raznih prireditvah in proslavah. Mnogi so nanje priha- jali samo zaradi njegovih realnih in sporočilnih govorov. Bil je tudi občinski svetnik v prvem mandatu nove Občine Velike Lašče pod žu- panstvom Milana Tekavca. In v življenju je velikokrat tako, da se dobro vedno ne vrača z dobrim, in Ivanovo življenje je bilo tudi pol- no trdih preizkušenj. Zadnjih 27 let je delil s svojo Dragico, v vsakem pomenu besede. Da je bil dober člo- vek, nam pričajo tudi solze njegove ljube mu psičke, ki je začutila, da njen gospodar ugaša. A večino življenja je vendarle posvetil drugim, in to so ljudje ču- tili, zato so ga spoštovali kot člove- ka in cenili kot veterinarja. Pravijo, da takega ni bilo in da ga tudi več ne bo. Grožnja virusne bolezni je onemo- gočila, da bi se od njega poslovili vsi tisti iz bližnje ter daljne okoli- ce, ki smo ga cenili in ki se nam je usedel v srca. Prijatelji, sodelavci, znanci in drugi. A bomo ta dolg do Ivana poravnali takoj, ko se razme- re umirijo. Takrat mu bomo, široko zbrani, povedali, kaj vse nam je pomenil za časa svojega življenja, pa mu tega nismo znali sporočiti. Takrat bomo v mislih z njim, ki je odložil vsa bremena tega sveta in odšel od nas ... Srečo Knafelc / foto: Vanja Kovač In memoriam IVAN GAČNIK zahvala Ob boleči izgubi življenjskega sopotnika IVANA GAČNIKA dr . vet. med. – veterinarja se iskreno zahvaljujem tovarišu Srečku Knafelcu za poslovilne besede v imenu Društva Zarja spominov , sorodnikom, sosedom iz Velikih Lašč in Kukmake za darovano cvetje ter sveče. Zahvaljujem se tudi pogrebni službi Zakrajšek, trobentaču, Zdravstveni postaji Velike Lašče, dr . Starčevi in dr . Kastelicu, medicinskima sestrama Renati in Petri za nesebično pomoč v času njegove bolezni in vsem, ki ste mi v težkih trenutkih stali ob strani. Dragica TROBLA ZAHVALE 63 zahvala V 84. letu se je od nas poslovil dragi mož, ata in stari ata ANTON OBLAK iz Velikih Lašč Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena pisna in ustna sožalja, darovanje sv . maše, cvetje in sveče.Prisrčna zahvala dr . Starčevi in patronažnima sestrama Petri in Martini. Posebna zahvala Miji in Janezu za vsakodnevno pomoč med boleznijo. Hvala LD Velike Lašče za darovano cvetje in sv . maše ter vsem, ki ste ga obiskovali med boleznijo. Najlepša hvala našemu g. župniku za obisk na domu in za lep poslovilni obred. Hvala trobentaču in pogrebni službi Zakrajšek za spoštljivo organizacijo slovesa in pogreba. Iskrena hvala vsem za vse. Vsi njegovi Spočij si trudne zdaj oči, za vse še enkrat hvala ti, dobrota tvojega srca nikdar ne bo pozabljena. Glej tista daljna zvezda iz misli mi ne gre, ki jo čez dan ne vidim, a vem, da je. Organizatorji si pridržujejo pravico do sprememb. PETEK, 5. JUNIJ, OB 18. URI LEVSTIKOV DOM, VELIKE LAŠČE SLAVNOSTNA AKADEMIJA S PODELITVIJO OBČINSKIH PRIZNANJ (dogodek brez obiskovalcev, prenos preko spleta) PETEK, 5. JUNIJ, OB 19. URI TRUBARJEVA DOMAČIJA KONCERT ANDREJA ŠIFRERJA OB OBČINSKEM PRAZNIKU (na prostem) (Občina Velike Lašče) NEDELJA, 28. JUNIJ, ob 8. uri Turjak–Sv. Ahac–Gradež– Turjak 34. TRADICIONALNI POHOD PO TURJAŠKI TURISTIČNI POTI (TD Turjak) NEDELJA, 23. AVGUST, ob 9. 45 uri Velike Lašče–Velike Bloke– Loški Potok–Sodražica– Velike Lašče 4. KOLESARSKI MARATON (KD Velike Lašče) PONEDELJEK, 8. JUNIJ, OB 19. URI 38. LIKOVNA RAZSTAVA TRUBARJEVI KRAJI: SPOMINI NA SLOVENCE Virtualna otvoritev likovne razstave (KUD Primož Trubar Velike Lašče in Trubarjeva domačija) LITERARNA AKADEMIJA »DOM V JEZIKU« Prenos na Radiu Slovenija, 3. program ARS (Društvo slovenskih pisateljev in KUD Primož Trubar Velike Lašče) SOBOTA, 2O. JUNIJ, od 18. do 23. ure TRUBARJEVA DOMAČIJA POLETNA MUZEJSKA NOČ (Občina Velike Lašče)