|  3  |  2017  |  RAZREDNI POUK   | 5  
Celoletno pregledno ocenjevanje znanja –  
da ali ne?
  VPrašaLi S te Rubriko ureja dr. Leonida Novak, Zavod RS za šolstvo
Preden se lotimo iskanja odgovora 
na naslovno vprašanje, je treba 
opredeliti namen preverjanja in 
ocenjevanja znanja. 
Pregledni ali celoletni testi, namen­
jeni ocenjevanju, niso utemeljeni iz 
dveh razlogov: 
1. Z gledišča usvajanja 
znanja učencev na 
razredni stopnji
Znanja, spretnosti in veščine učen­ ca se morajo nadgrajevati v kon­ centričnih krogih, kar pomeni, da je 
prejšnje znanje osnova za usvajanje 
nadaljnjega. Učenec torej z vsakim 
ocenjevanjem izkazuje znanje tudi 
prejšnjih ciklov učenja. Če ni tako, 
pomeni, da smo znanje usmerili 
zgolj v vsebino, temo, ne pa tudi v 
spretnosti in veščine. Če se želimo 
odmakniti od »učenja za poznava­ nje« do »učenja za razumevanje in 
uporabo«, moramo znanje učencev 
graditi na vseh vrstah znanja. Preti­ rana usmerjenost v vsebino se kaže 
tudi pri neupoštevanju razvojnih 
značilnosti otroka in sodobnih 
smernic učenja, ki poudarjajo 
pomen otrokovega predznanja in 
predhodnih izkušenj. 
 „ Namen preverjanja znanja 
je zbiranje in dajanje 
povratnih informacij učencu 
za čim učinkovitejše 
nadaljnje učenje, namen 
končnega preverjanja 
pred ocenjevanjem pa je 
usmerjen v ugotavljanje 
rezultatov zaključnega 
obdobja učenja. Rezultat 
preverjanja se ne pretvarja v 
oceno. Preverjanje je treba 
ločiti od ocenjevanja. 
 „ Namen ocenjevanja  
je ugotavljanje in vrednotenje 
doseženega znanja po 
zaključenem obdobju učenja 
in formalizacija tega v ocene, 
ki so dogovorjene (opisne, 
številčne). Torej se mora 
vsako ocenjevanje zaključiti 
z oceno. 
Povzeto po C. Razdevšek Pučko (2010), 
Milekšič idr. (2014); F. Strmčnik (2001); 
Učni načrt za slovenščino (2011)
2. Z gledišča ocenjevanja 
znanja
Učitelj opravi ocenjevanje znanja 
po obravnavi učnih sklopov in po 
opravljenem preverjanju znanja 
(Pravilnik o preverjanju in ocenje­ vanju znanja ter napredovanju 
učencev v osnovni šoli, 3. člen), torej 
takrat, ko so učni cilji doseženi in 
utrjeni in po koncu tega obdobja 
učenja in ne na koncu šolskega leta 
za celo leto nazaj. 
Učitelj od 3. do 9. razreda oblikuje 
pri vseh predmetih zaključno šte­ vilčno oceno, s katero oceni, v kolik­ šni meri učenec dosega standarde 
znanja, opredeljene v učnih načrtih, 
in pri tem upošteva ocene, ki jih je 
učenec pri predmetu prejel med šol­ skim letom in ni rezultat dodatnih 
ocenjevanj. (Pravilnik, 16. člen) 

Viri in literatura:
Strmčnik, F. (2001). Didaktika. Ljubljana. Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
Razdevšek-Pučko, C. (2010). Preverjanje in ocenjevanje znanja na razredni stopnji. V: Mori, I. (ur). 
Razredni pouk. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Letn. 12, št. 3, str. 47–55.
Milekšič, V ., Mršnik, S., Novak., L. (2014). Preverjanje in ocenjevanje znanja pri spoznavanju okolja 
in naravoslovju in tehniki. V: Mršnik, S., Novak, L. (ur.). Posodobitve pouka v osnovnošolski praksi 
Spoznavanje okolja/Naravoslovje in tehnika. Ljubljana. Zavod RS za šolstvo. Str. 177–219.
Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli (Uradni list RS, 
št. 52/13). Dostopno na: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV11583 (15. 12. 2017).
Učni načrt (2011): program osnovnošolskega izobraževanja slovenščina. Ljubljana: Ministrstvo za 
šolstvo, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo.
Pripravili: 
dr. Leonida n ovak in  
dr. Sandra Mršnik