gospodarske, obrtniške
narodne
Izhajajo vsako sredo po eeli poli. Veljajo v tiskarniei jemane za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za ëetrt leta 1 gold.
po pošti pa za eelo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za eetrt leta 1 gold. 30 kr.
I
pošiljanefl
Î
\
Ljubljani v sredo 12. januarija 1881.
O b s e g : Prva razstava pitane živine na Dunaji.
Perenospora viticola, nova nadloga naših vinogradov.
Da kokoši prav
velika jajca valijo.
Gospodarske novice.
Glas o zemljiškem davku na Stajarskem po novi uravnavi.
Glas
o povikšanem zemljiškem davku na gornjem Avstrijskem.
Še enkrat: Kje je stal grad Klausenstein ?
Kršćanstvo pri Slovencih do Cirila in Metoda. (Dal.)
Koroškoslovenski vojvoda Valkun. (Kon.)
Slovensko slovstvo.
Mnogovrstne novice.
Naši dopisi.
Novičar.
Gospodarske stvari
Perenospora viticola
y
Prva razstava pitane živine na Dunaji.
Oklic živinorejcem avstrijsko-ogerskim.
*
. dunajska družba kmetijska napravi prvikrat letos na Dunaji razstavo pitane živine (Mastvieh) 8., 9.
m
10
P
t
razstavo goved (pitanih telet , ovác (jagnjed, koštrunov) ir bode združena tudi razstava pitane perut
y
telíc, krav, voiov, bikov)
^ - m ~ a
P
nine (kokoš tudi zaklanih)
y
rac
y
gosi
;
puranov in golobo
v • • «i zivih
pa
Lep
taka živina dobi premije v srebernih ali
bronastih medalijah, v denarjih ali Častnih pisraih.
Kdor želi kako pitano živino poslati v razstavo du
jsko
mor
to zadnji cas do
i
dne
m a r ci j a nazna-
niti centralnemu odboru (Central Mastvieh-Aus^tellungs comité) na Dunaj, al taka naznanila se rnorajo narediti
po
dobij
posebnih propi sih (formularih), ki se brezpl
v pisarnici družbe kmetijske
Kedar
pa
kak
vinorejec centralnemu razstav
nemu odboru na Dun
posij
naznaniio , kaj bode v
razstavo poslal, mora ob enem priložiti tudi štantnino,
to je, tisto plačilo, ki se
mora
bode živna v razstavi stala ; občmh določilih razstavnega od
do 1, 2 in 4 gold.	/
Tudi nekatere take prip
odrajtati za prostor, kje
povedano v
to
in gre od 10 kraj
bodo
tavlj
ki se potrebujejo za prevažanje živine v vozovih, za kr menje, napaja nj
živine, kako
přiveze
razstavi itd
se
živina po
tiče krme za živioo nizki ceni v razstavi
za Čas razstave
y
bodo
živino
sebni strežaji opravljajo, katerim se za vsako
40 krajc.
Razstavni odbor koneČno še tudi to naznanj
dobi
po-
► po
železnicam
y
naj
i živino po cenejsi
je vložil prošnjo tarifi v razstavo , pa tudi od razstave nazaj vozile da je pričakovati, da bodo železnice to tudi storile,
da
• V »
y
in
Vse
ploh
y
kar je razstavnikom vedeti treba, je v
oklicu razstavne komisije povedano
nova nadloga naših vinogradov.
Gospod Ogulin, odbornik kmetijske podružnice novomeáke in marljivi vinorejec v Novomestu, je centralnemu odboru družbe kmetijske kranjske uže sep-
da
Je
v neka-
tembra meseca lanskega leta naznanil terih nogradih dolenjskih zapazil na trtnem perji neko bolezen , ki izvira od neke strupene glive, katera je od vseh izvedencev, katerim je glivasto perje v pre-iskavo poslal, za ono škodljivo glivo izpoznana
y
ki
prirodoznanci „perenospora viticola*' imenujejo

Koj ko je gosp. Ogulin v več vinogradih dolenj-
skih to prikazen na perji zapazil, ga je strah prevzet da utegne to nova nadloga biti našim, uže tako slabim vinogradom.
Cesar se je pa bal, pripetilo se je res mnogim trtam pozneje v jeseni. Perje je odpadlo trtam; ker pa perje posreduje narejanje sladkora, se ni sladkor v grozdji narejal, grozdje, predno je še mehko postalo^ začelo je gnjiti in padati s trte. In zato so v takih nogradih
kjer se je imenovana gliva na perji prikazala zeló kis o vino pridelaii, pa še tacega malo. To pa ne bo brez nasledkov ostalo za letošnje leto, kajti po negodoem odpadu perja oslabi trsje, da ne redi kakor navadna zdrava trta , kateri je perje organ življenja.
J u	'	#
Razširja se pa ta gliva pri deževnem in viharnem vremenu tako silno hitro, da trtne veje, na katerih
Ogulin zjutraj pri skrbni preiskavi z drobnogledcm še ni nobene glive našel , so na večer uže bile z glivami
nasute, katere je prosto oko lahko videlo.
Uničiti to novo
vinogradsko nadiogo
y
za
zdaj
Ogulin druzega ne vé nasvetovati, kakor to, da se glivasto trsje sožge, prvo okopavanje globoko seže in površna zemlja zakoplje. Kaj boljega
dozdaj ni znano.
Kar
trj u j e
gosp
Og
ulin
poroca o
trtni škodljivki, po
%
„Wiener landw. Zeitg." tako-le: „Leta 1879. se je ta gliva prvikrat prikazala na
Francoskem, ko so iz Amerike le-sem pripeljali veliko trt zato, da bi se ž loxeri), ker se amerikanskih trt ne loti ta mrčes tako
njimi ubránili trtne uši (phyl-
Ta oklic, kakor vsem drugim družbám kmetijskim, je kakor druzih. Lani se je pa na Francoskem „perenos
došel tudi družbi kranjski
ki
Čila
s
želj
ga je vredništvu ,,Novic" izro-
y
uaj ga natisnemo v našem listu.
Vred.
pora * razširila zelo in grozno Škodo po vinogradih cele
dežele naredila. Tudi v gornjo I tali j o je segla, od
tod pa pritepla v Avstrijo in tù se tudi uže razširila. Prvi je gosp. Ogulin našel septembra meseca glivo v nekaterih nogradih okolice Novomeške, katero je prof, W. Voss izpoznal za ,,pereno3poro viticolo" ; našli so jo potem v vinogradih okoli Rovereda v južnem Tiroi-skem, oktobra meseca je bila uže okoli Maribora na Štajarskem zelo razširjena , in decembra meseca v več nogradih doljnega Avstrijskega.
Po takih žalostnih skušnjah se je zeló bati, da v enem ali dveh letih bo ta nova nadloga se razširila po
vsi Evropi.'4 —
Tako piše izvedenec F. pl. Thíimen v navedenem
kmetijskem časniku.
Naj bi to poročiio bilo opomin vinorejcem naših slovenskih dežel , da ne zanemarijo opazovaaja svojih vinogradov, to je, trtnega perja, ki razodeva glivasto bolezen (Filzkrankheit), ki je iz Amerike prišla v Evropo.
Gospodarske skušoje.
Da kokosi prav velika jajca valijo,
katera veckrat do 160 gramov vagajo in celó po dva rumenjaka imajo , iim gospodinje v Nasavskem pokla-dajo to-le krmo : Poleti in v jeseni nabirajo jedilne gobe (jurčke in enake), jih posušé in na drobno zme-ljejo , potem jim primešajo zdrobljenih lušin lanenih glavić in r žen ih in pšeničnih otrobov, to zmes z vodo podelajo in vsemu temu pridadó Še toliko zmle-tega žel oda, kolikor je une zmesi bilo. Ko je vse to dobro pomešano bilo, naredijo testó, ud katerega se ko-košim vsak dan za grah debei košček povžiti dá.
Gospodarske novice.
*	Kupcija z govejo živino hrvatsko je zdaj zopet prosta, ker je ondi goveja kuga popolnem prenehala. Le ta postavni pogoj ostane še veljaven , da vsako hrvatsko govedo, ki hoče Čez mejo hrvatsko na Kranjsko ali Štajarsko, mora se skazati s potnim listom, da je zdravo.
*	Za razstavo pitane živine na Dunaji postavljeno je velikánsko poslopje iz železa in stekla. Prostora je
za 4000 goved. Zraven so veliki hlevi. Za premije položenih je uže 10.000 gold, in za znižano voznino na železnicah se bo skrbelo.
*	Tudi časnik družbe kmetijske štajarške ,,der steierische Landbote'' v svojem 1. letošnjem listu po-vzdiguje svoj glas zoper nameravauo novo hišno postavo, katera ima posebno hišam na kmetih povikšati da vek, in naklada državnim poslancem dolžnost, da se krepko vstopijo zoper n >va kmetijska bremena.
* Stroski za odvraćanje goveje kuge in druzih kug v našem cesarstvu , ki jih je imela vlada (ministerstvo
notranjih oprav) v letu 1879., so znesli 369.868 gold. 79kr. Od teh stroškov je spadalo samo na Gali-
ci jo, sosedno deželo Rusije, kjer je goveja kuga doma,
156.863 gold. 61 f/2 kr., tedaj 42 odstotkov od vsetí
stroškov. — Tako se bere v izkazku, katerega je objavilo c. k. ministerstvo notranjih oprav.
*	Koliko konj je na svetu ? Stevilo kónj na vsera svetu znasa okoli 58 milijonov brez vštetih kónj kitaj-skih in japaneških. Največ konj imajo sledeče dežele:
Avstrija 1 milijon in 367.000, — Ogerska 2 milijona in 179.000, tedaj skupaj 3 milijone in 488.000, —
Francija 3 milijone, — Rusija 21 milijonov in
470.000 gold., — Ne m čij a 3 milijone in 352.000, -
Anglija 2 mili j ona in 255.000, — T urči ja Î milijon, — Amerika 9 milijonov in 504.000, — Argentinska republika 4 milijone, — Kanada 2 miliiona in
624000, — Uruguay 1 milijon in 600.000.
Glas o zemljiškem davku na Štajarskem
po novi uravnavi.
Kakor naši bralci vedó , ima po novi postavi zem-ijiški, davek na gornjem in doljnem Avstrijskem, pa tudi na Štajarskem povikšan biti. ,.Slov. Gospodar" piše zaradi tega poviška na Štajarskem med drugim tako-le: ,,Centralna komisija je sklenila dne 21. dne decembra 1880. veliko llletno delo, ki je davkeplačilce stalo 26 milijonov. Vsled dokončane uravnave plačajo davka tište dežele manj, ki so bile do sedaj preobložene , na pr. Ce s ka je v 20 letih 60 milijonov goldinarjev vpla-Čala pre več, itak uboga Kranjska 18 milijonov pre več. Drugim deželam pa, ki so do sedaj premalo placevale , ker je stari kataster nagloma v začetku narejen bil in čisti dohodek povsod nizko vce-njen , se je nekaj več davka odměřilo, vendar ne po samovoljnosti centralne komisije, ampak kakor so se dotične dežele po postavnih okrajnih in dežeinih komi-sijah bile same vcenile. Med temi deželami je tudi Š taj ara ka. Njeni po imenu kot čisti liberalci znani cenilni možje so našli 180.000 oralov še nevce-njenega zemljišca. Tudi so zasledili povsod tako srečno kmetovalstvo, da so Čisti dohodek v srarem katastru od 7 milijonov potisnili više do 13 milijonov.
Vsled tega zadene štajarska zemljišca za 434.000 gold.
veČji davek. Ali drugače povedano: do sedaj smo za-voljo vcenjenega čistega dohodka 7 milijonov plačevali gruntnega davka 2 milijona in 41.009 gold., zanaprej
zavoljo nove in večje vcenitve čistega dohodka pa «centralna komisija je od 13 milijonov 2 m lijona odbila)
2 milijona in 475.000 gold., to je, piv;j je 47 krajc. od
orala bilo plačevati, sedaj pa 57 krajc., tedaj za 10 krajc. več. — Takošen je konec 11 let;.ega uravnavanja. Vse se je godilo, kakor je od nemških liberalcev sklenjena postava velevala. Pomagati ne more 15 let nihče niČ, ako postava ostane, kakoršna je. Še ugovori ali reklamacije zoper preveliko vcemtev bodo se vršile letos po tej postavi. Na podlagi postave tedaj spremembe ni upati. To vedó tudi nemški liberalci prav dobro. Zato se ne pozivljajo na postavo , ampak kmetom šta-jarskim itd. svetujejo odposiijati prošnje, zlasti do državnega zbora. To se pa reče ravno toliko, kakor: ,,mi liberalci smo pravi politični šužmarji, od nas sklenjena postava je sicer bila draga, al strašno slaba , še hujša pa njena izpeljava v liberalnih rokab, zatoraj dragi kmetje, prosite narodno konservaticne poslance, naj ti blagovolijo popraviti, kar je naša neum-nost zagrešilaťť. No, pridni naši poslanci so prošnje res uslišali. Zborovali so celo noc od 18. do 19. decembra prêt, leta, da so tudi prošnje kmetov resili, to pa tako,
da so zavrgli predlog liberalca dr. Granica, ki je v njem grajal ministerstvo grof Taaffejevo , a sprejeli na-svet konservativca in českega narodnjaka kneza Lobko-vica, namreč: prošnje se izročijo visokemu ministerstvu s tem, da vse stori, kar mu je po-stavno mogoče, da se zabrani preoblaganje dežel z gruntnim davkom. Tako je v resnici bilo. Za predlog kneza Lobkovica so glasovali vsi slovenski kmetski poslanci, med njimi se vé tudi gg. Herman, dr. Vošnjak in baron Gôdel. Proti knezu Lobkovicu pa, tedaj zoper prošnje kmetov, so (hvala
Bogu, brezvspešno) glasovali mestni liberalci dr. For-


S c h m i d
ter pokazali, da jim je za prav lahko pomiri kmetsko prebivalstvo, in v znamnje
kmete toliko mar, ko za lanski sneg
u
nepretrganega zaupanja zakliče poslanců zbor navdušen in vesel ž njim vřed.
)
,hoch
<t
m ves
> povikšanem zemljiškem dávku
na gornjem Avstrijskem.
Zgodo vinske stvari
Tudi G-rnje-Avstrij ska spada med tište dežele, kjer se ima povikšati zemijiški davek. Kakor clrugod huj-skajo zategadei nemški ustavoverci tudi tukaj kmete.
27. cine decembra je bil veliki zbor politično-katoliškega
društva v Acbabu. V ta zbor je přišel deželni in dr-
Kršeanstvo pri Sloveocih do Cirila ia Metoda
žavni poslanje dekan
Pfliigei, katerega kmetske
občine uže več let imajo za svojega poslanca. Přišel je v ta zbor posebno za to , da je kmetom razjasnil
Spisal Ivan Lavreněiě
(Dalje.)
II.
Uže v prvem stoletji so osnovali apostoli posrednje hujskanje ustavovcrcev zarad zernljiškega davka in po svojih učencih v glavnih mestih slovenskih pokrajin, opravičil vlado in se dan ji državni zbor. Visokočastiti škofijske stolice.
mož je govoril dve uri in zbor ga je ves čas pažljivo Venecije, pride leta 63. sv' Marko, ki pridobi većino
Akvilejo, glavno mesto Istrije in
tf	U	O	J	A	»J	» VMVWIJ V y ^l^Vy V WW	O V ♦ 1UUI	y ** M. U41UKJ M. T V/V1UV
poslušal ter njegovo razložbo z glasno pohvalo sprejel. města in okolico Kristovi veri. Vzvišeni nauk potrdi
Naj
iz lega govora posnamemo vaznejse
točke.
??
Samo po sebi
Je
rekel
se razume, da libe-
ta
ralnim kolovodjem za zemljišni davek še mari ni, zadeva jim je le lahko dobíjena prilika, duhove razbu-
s tem, cla ozdravi nečega gobovega mladenča, Adolfa
ki vzbudi po
cm
řiti

po imenu, in z drugimi čudeži
zornost daljnih Panoncev in Noričanov. Ko odide v
Egipt in v Aleksandrijo, sledita mu učenca njegova: složnost konservativnih volilcev predreti in tako Herm agora, rodom Nemec, kot škof, in Fortun at
priti zopet do zapravljenega gospodstva v državi. Wieser je pred par leti rekel v deželnem zboru:
im*mo v rokah moč in to bomo porabili.
u
Zdaj
se
Dr.
Mi
list
»
kot diákon. Njihovo delovanje se razširi po Istri ji in Veneciji, prekorači julske planine noter do desnega brega Save: mislijo tudi, da je Fortunat přehodil Panonîjo
—--- - - ----- — - - — vw ^ - — "	------" ---j — --------j uiiouju I.UULI, ući ) c x u i b u u a t uicuuuu i auuuijw
obraća in od tod divja jeza liberalcev, zato se mora in Noriško *) razsirjaje luč sv. vere, kamor je prisijala
rovanje zanesti ven na kmete v vsako vas, v vsako iz Lavreaka in Srema.
hišo !
Zadeva zemljišnega davka je
>
tu le krinka, če bi
leta, ko sv. Marko v Akvilejo
Přišel je namrec ravno istega
sv. Lavrencij v Lavreak
-	----j-----o — -------j - --- — ---------7 — — i^»") »v a», mai au v .cjh XV y lie j v/, o y * ivavicii^i; v xjaviwftBj
ne bilo te, bi se moralo najti in našlo bi se kaj dru- glavno město Noriškega, sedaj mala vas blizo stoka
zega
Postava o uravnavi zeml|iŠkega davka je od dne
Aniže v Donavo v gornji Avstriji; enako sv. Andronik
14. maja 1869., izdana pod Giskra-Brestelnovim mini- in pred njim Epajnet v Srern , glavno mesto Panonije
sterstvoro, toraj dobro liberalno delo. Nekaj posebnega Sedaj razvaline blizo stoka Save v Donavo. na tej postavi je centralna komisija , ki je tako samosvojna . ■■■	i MHU HHHHH
>
da ni odvisna v ničemer ne od ministerstva, ne
od državnega zbora."
glavnih mestih zasejano seme se je širilo brzo po drugih pokrajinah, kajti rimske ceste so vezale vsako
več ali manj znamenito mestice sè stolico svojo.
Spri-
Potem navede govornik imena udov te centralne £uje nam to mučeniška kri, ki se ie pretakala po slo-
> • •	i n /è	i	* • *	*	m ' 0	r	%}	i	l
komisije (med 36 so
dogodbe ,
zvani
trije konservativci), popisuje venski zemlji. Med mnogimi mučeniki, ki jih imenuje
ki so se godile v odseku 18 udov, in tako
rimska ,,Martyrologie
a
h oče m omeniti
nekatere :
tajni odbor" , ki je za gorenje in dolenje Av-	Akvileji za cesarja Nerona leta 68. naša prva učenika
strijsko, Stajarsko in južno Tirolsko nastavil.tako veli-	Hermagora in Fortunat, Krizogon in Prot,
kanske zneske, katere je potem odbor osemnajsterih	mašnika, Kancij, KancijaninKancijanila, v
sprejel. Dalje razklada govornik, kako si je vlada	Istriji Silvan, Feliks, v ' Trstu Lazar in Apoli-
prizadevala, da bi se ti zneski znižali
>
liberalna
nar levita, v Ljubljani sv. Pelagij, levit, v Lavreaku
Sabariji Riti li in drugi.
centralna komisija, po nekdanjem liberainem mini- sv. Florijan/v Šremu Teodozij in Emanuel, v
sterstvu in liberainem državnein zboru tako rekoč z vsemogočno3tjo obdarovana, je odbila vse take pred-
rnar-. da
loge; toraj ni sedanja vlada ljudstvu sovražna več prejšnja liberalna, ki je to reć zavlekla tako stroški vravnanja, skonča na blizo 6 milijonov preracu
Mučenje nikakor ne omaja železne stanovitnosti
mat
poln
se
fertulij
zrek
Semen est san-
guis christianorum
je seme kristijanov)
Ustanové
nam

k	F A	▼ IJLCV tij	J
zdaj z nasaj o
uže okolí 20 milijonov. Vsega îega
se še druge škoíije in sicer v mestih, ki so neposrednj
ni kriva s e d a n j a konservativna večina državnega zbora marveč prejšnja liberalna.
7
se, da je zvedel
y
Slednjič omenja govornik da misli vlada kot zadnje sredstvo za pomoč podati državnemu zboru nek pristavek te postave v tem smislu, da bi se s povišanjem davka v gori omenjenih deželah počakalo še do tje, ko bo obrok za pritožbe pretekel, ter izreče še nado, da bo ta dodatek postavi v državnem zboru zadobil većino. Za gotovo srne obljubiti, da bodo on in njegovi tovariši gla-
v do tiki z Al
3 sko
Akvilej
(Ljubi);
v Ptuj (Petovio)
Peljala
namreč rimska cesta ia
od tù
Vipavsko dolino in Hrušico v Aemono
teda)
Sisek (Siscia) ; druga iz Aemone v meata uže po svoji naravi za
▼ tu j vj-.uviuy j i; kv va c* j v moiia u/jo	o »uji uui tv i » ui«
škofijske stolice pripravna. Kot prvi škof imenuje se v
Sisku Kvirin (308. umri)
y
v
Ptuj
učeni
Vikt
(umri 303;
koliko let pozneje
Aemoni nahajamo škofa Maksim
381
o katerem nam pričaj
i ne-spisi
ne za
sovali za-nj, zato prosi vse navzoče nujno, naj ^
mudé s pritožbami obroka, ki bo kmalu potekel.
kratko, jedrnato kritiko omenivši Kirchmayr ovega izreka :
akvilejskoga zbora; umri je skoro gotovo mučeniške smrti. Je li imel naslednika precej po smrti, ni gotovo kegi
j
Je
Schonleben in Valvazor nam sicer imenujeta ne-
,,ne liberalec, ne klerikalec" sklene spoštovam
poslanec svoj govor.
Potem se zahvali predseđnikov namestnik gospodu
dekanu za njegova pojasnila , povdarja , da se po njih
n e z a
Kast 504.
leta 370
?
G e n o d
>
a brez dokazov. Se
sta nam znana Pet
in
F1
leta 500
pozneje v
in
um
emonski škof. Škofijska cerkev
. stoletji , zadnji
bila skoro gotovo
600.)

Schonleben „Annales Cam." del III., str. 154



cerkev sv. Petra*) zunai Ljubljane, kaj ti prvotna, se-danja stolna cerkev sv. Nikolaja je bila sezidana v
stoletji.
In tako je nastalo še več druzih škoíij
ki
so
bile
glavnim prvotnim trem podružene. Akvilejski istrijanske in venecijanske, Sirmiji panonske, Lavreaku noriški :
Tiburnija in Celeja
ivomaj obšije solnce kršćanstva naše pokrajine, uže
pridejo crni oblaki, ki mu vzamejo oživljivo moc. Vstal je neki Ariji, ki je tajil božestvo Odrešenika. Njegov
prvo
nauk (Arionizem) se hitro širi po Iliriji in Srem katoliško mesto Panonije, je glavni sedež krivoverstva.
Zgodovinska crtica-
Koroškoslovenski vojvoda Valkun.
Spisal Davorin Trstenjak.
(Konec.)
Ime mengeškega župnika Weriand nam pričuje,
da je nemški vpliv takrat bil velik , in celó pri izberi krstnih imen dobil svojo veljavo. Ime Weriand ima
tudi
prvi znani
)
W i n d i s c h g r a t z o v.
praděd
slavne kneževske rodbine

codex. Tradit."
svetopav-
Še več zla napravijo divji Germanski in Hunski narodi, ki so jeli vreti in dreti od Donave skozi slovenske dežele proti lepi Italiji. Razrušé se najlepša mesta: Ae-
leta
lovskega samostana na Koroškem imenuje se „
We-
riand de Grezu med dobrotniki samostanovimi leta
1093.
Poklonil je samostanu nekaj svojih posestev pri
mona, Akvileja
Petovia, Celeja leta 4Ó2. in Sr
em
441. okusiti mora ljutost hunsko. Vjeti so bili škofje,
pomorjeni mašniki; podrte so bile cerkve, svetinje rau-čencev izkopane, povsod žalovanje in stok. Ko odide prvi sovražnik, uže pride grozoviti Avar; pokončuje,
Selnici na levein bregu Drave.
Iz katere rodbine pa je bil oni Weriand, ki se nahaja kot priča v listini od leta 1106. (Dotzendorf Indict. XIV.j, po kateri patrijarh Udalricus iz Akvileje ustanovi leta 1106. s posestvi grofa Kazelina v junski do-
zge, mori,
kot
prvi
Od starih skofij ostane
Akvi-
Za
price
so
lejska, Tržaška in nekatere Istrijske, vse druge izginejo. Enako se pozgubé spoznovalei nebeskih resnic, tako da
jih je o prihodu Slovencev le mala peščica
(Dalje priliodnjie.)
lini samostan doberlaveški (Eberndorfj? zapisane: Weriandus, Wilhelmus et filius ejus Wal-chunus,*) Rudoifus, Gundalsar iglej: Eichorn „Beitráge ., pag. 221). Nekateri mislijo, da je jednoisti z ,,W e-rigandom de Plaienu, a ta ima zmerom pridevek
>>
comes
«
Tudi ne storijo prav oni preiskovatelji stare
Starozgodovinskc stvari.
da ste imeni „Weriand" m
• 1 ' ^ •
, m
zgodovine, kateri m.slijo,
,,Werigand" ednoisti. Uže pomen imen je različeu plaienski grof se je zmerom podpisal : comes Werigand
in njegov sin tudi se
de Pleien
v	x i^i^u , Wengandus CO tQ 6 S y iu "J^b^ v o aul ku'
Se enkrat: Kje ie stal «rad Klausenstein? spioh veii: Lutoidus fiiíus Werigandi comitis.
<1 U	O	T7\	AT£T • 1 il * 1*1	• v	i	] , i
Ea „comes Weriand" je bil priča, ko je leta 1124.
To vprašanje je nekdaj tudi mene zanimalo toliko, krški škof Hildebold (víadal od leta 1090. do 1131.)
da sem se bil leta 1878. na pot podal, ta grad iskat. Bilo mi je pa znano, da je
1331.
kaplanija „ecclesiae
v Krki vpeljal regulo sv. Augustina pri svojih kano-
« 1 r i U « m 11	rî m/\ fT a\ 1 ^ Q	n ri u nU r* rv% 1 i IV tfii on/\ n v% i
s. Egidii de Clausenstain" podeljena bila kleriku Jakobu Padovanskemu (de Patavia***), poznal pa sem tudi opu-ščeno cerkvico sv. lia, ki je še do leta 1848. stala na
nikih, in jim daroval
y>
mansus
zemlje. Druge priče
to je,
■ m ?
desnem savinskem bregu poleg ziaanega mosta , tam med starim zidanim in med novim železniškim mostom
so bile : Engelbertus, dux Carintiae, Bernhard de Spon heirn, Poppo de Celsach.
Tudi tega so po neprávem zgodovinoslovci ledna-
v • 1 •
Clil
Z

Werigandom comiti de
P 1 a i g e n
a
{glej :
y
zato sem se napotil naravnost na ,,Zidani most
Filz, Michelbeuern str. 213) in raj ni
prof. Tangel ga celó
identificira! z ,,Weriaudom de Greziť, in tako ve-
Dolgo sem ondi ogledaval strmo skalovje in se Ií^q zmešnjavo napravil v genealogiji Windischgràtzov.
1 no hrfíOYivih nknli mnoitnv Rtoipp.ih vt\ orr^Hiača. 1 ft	rr ^ IftT M « rk /-J it n n	A n -i i /v I r\ /\ ^ r ▼ • n ri
oziral po bregovih okoli mostov stojećih, al gradišca le ni bilo zaslediti. IJže sem mislil, da bo ves moj trud zastonj. Popoludne potožim gosp. J. Kučeri iz Radeč,
f
grada Klausenstein", kojega sem přišel iskat, nisem
da
najti mogel. Gosp. Kučera mi na to pravi
Ta „Weriandus comesu je imel posestva: ad Radelach, a to niso Radule pri Mahrenbergu, kakor Zahn misli, ampak današnji Ra dl ach ob Dravi pri
Klausenst je, da se p
~ —	, —r—- ------
Greifenburgu na Koroškem.
Ta praedium Rad
še nisem nikdar
slisal
f
mi
lach je pozneje bil lastnina admontskega samostana.
tam nad železniškim kolodvorom na-
vadno imenuje ,,Klausensteina
je grad Klausenst
me je prepričalo
da
(napačno Klauenstein) stal tam v pećini nad kolodvorno hišo, torej nad nekdanjo
Slovensko
cerkvij
sv.
11a
oci
piral
In bolj ko sem pred svojim odhodom
v ono pečino , bolj se mi je dozdevalo
vidim na njej še nekoliko starega zidovj
y
da
Mari ski T
podal
* })Jezicnikau 8
zvezek
>
ki ga spisuje prof. Josip
9
přišel je ravnokar na svetio
Kar
y
Učitelj
raztreseno v celoletnem tečaji lanskega leta
vojim čitateljem, nahaj
se v
avedenem snopiču
• v V
iscem
Tudi gradišča trdnj
Freudenek uže dolgo
na
polah
kupaj
brano o slovstvenem delovanj
i
treh
)
al
ni se mi se
posi
y

slediti
Menda
tudi ta grad stal v Laškem okraj
rAi /1TI 1	~ i._____J _______: '
)e
naših velikanov: JernejaKopitarja, MatijaÓop
riae
(III
y
in
Annales Sty
in dr. F rance ta P
'■■■■■MH
svesti smo si
>
da
145) o tem gradu govorijo poročevaj
>>
Frei-
denberg. Bei Tifer ein Thurn
bodo zopet tudi inostranski učenjaki, ki se zanimajo za
/^a 1 w m 4-	rt I rv r t rv n lr	i vi m i i Irk rv tt /a	/\ vi o f n i /i % i	rv n /t rv	i i «r» i fW
Mariboru
januarij
O
8lovstvo slovensko in njihove ,,oratarj
y
zadovolj
z
ki
Kar
*
Mogoče je, da je bila cerkev sv. Pet
ra v prvotni
dobi njemu na Čast sezidana, ne le samo zarad prvaštva med apostoli, marveč zarad potovanja njegovega, o katerem zago-to vij a
bogatim gradivom, slavni naš pisatelj vrednost daje , je pa to, vodi in da nič ne pretira 60 krajc.
ga Je
iz obilnih virov nabral
njegovim spisom se da ga v vsem
Tudi tej knj
posebno res ni ca
jí je cena
Hesychij škof salonski v Dalmaciji okoli 1. 420
Pis
*
**

Hicinger ,,Zlati veka str. 12.
Arch. fur Kunde ôsterr. Gesch. G. 1858
Rajni svetop&vloviki benediktinec Eichhorn pac se je zmotil, ko je ime Valkun tolmačil v Waldkunin = Wald-kónig ! !
Hïnogovrstne novice,
*	Hiralnico za staro živino je osnoval bogat po-sestnik v Gonessi pri Parizu, kjer se stara živina do
konca svojega življenja hrani. V tej napravi se vidi
krava stara 36 let, mula stara 27 let, prešič star
27 let, koza stara 18 let, puran star 12 let, go s stara
37 let in vrabec star 31 let. Pose3tnik te hiralnice
more z gotovimi pismi dokazati starost vsake teh živali.
*	Volkov na Ruskem je toliko, da je vlada le v finski deželi leta 1879. izdala zastrelnino te zveri 20.000 gold. IJstreijenih pa je bilo le 2i»7 voikov, ki so
pomorili 529 konj, 1984 goved, 9665 ovae, 441 preši-
Ćev, 291 kóz in 4563 jelenov. Tudi otroke so pogo-
storna napadali in skoro vsak dan je bilo slišati, da so tu ali tam volkovi raztrgali kakega otroka. Na Ruskem znaša Škoda, katero napravljajo vsako leto volkovi okoli 20 milijonov rubljev.
*	Grozen mraz v AmerikL Pismo iz New-Yorka od 30. novembra se glasi: V vseh deželah zedinjenih držav je grozen mraz, ki se je zadnje 3 dni še dalje razširil proti vzhodu. V Minnesoti je gorkomer kazal
26° R., v Manitobi pa celó 33° R. mraza. Od tod se
je mraz razširjal dalje proti vzhodu in jugu. .Snega je v tem tednu padlo veliko v 20 državah severne Amerike, zaradi tega je prestalo vse občeoje. V južnih deželah ne pomnijo tacega mraza.
*	NajmanjŠa člověka na svetu kazeta se sedaj v
Londonu. On, 16 let star, tehta 9 funtov in je 26y2 palca velik, — ona pa, po imenu mis Lucia Zarate, stara je 17 let, vaga pa 5 funtov in meri 25 palcev.
Hoteli so njega oženiti ž ojo, a tudi palóeki imajo svojo trmo in oba noceta nic slišati o kaki ženitvi. Cuden bi bil zakon med dvema, ki tehtata skupaj le 14 funtov!
Naši dopisi
Iz Slatine V Rumuniji 5. jan. (O različnih kmetijskih
zadevah.) Naj se zopet oglasim iz daljne Rumunije in Čitateljem „Novic" objavim marsikaj iz naše jim veći-del malo znane dežele. — Navadno imamo pri nas mrzlo pa kratko zimo, zato, ker je jesen večidel gorka, pri-jetna in lepa. Letos se je pa tudi pri nas vreme pre-Bukalo , kaj ti še danes nam nagajajo muhe po sobah, druge žuželke pa frcijo okoli, kakor sredi meseca maja. Dneve pa imamo tako tople, da gorkomer kaže 20—24° R. Po polji pridno orjerno z živino in z mašinami, in tako pripravljamo zemljo za pomladansko setev. Vkljub le-pemu vremenu ozimina slabo stoji ter se še ni vkore-ninila. Od začetka oktobra nismo imeli ne dežja, ne snega in zarad tega presuha zemlja ni dala žitu se vko-reniaiti. Preteklo leto smo přidělali pšenice in koruze prav obilo in zopet se je Rumunija po dveh slabih le-tinah jako oživila. Zemlja tukaj je tako dobra, da eoa dobra žetev popravi to, kar je neugodno vreme več let
pokvarilo. Ena ,,Chila mare" (to je 900 funtov) lepe pšenice stane 70 frankov (28 gld.), — ena „Chila mare" koruze pa 28 frankov (11 gold. 20 kr.). Letos nismo
toliko pridelkov spečali na Angleško in Francosko, ker ste ti dve deželi dobili mnogo žita iz Egipta in iz Amerike,— prodali smo ga več v Turčijo in na Ogersko, posebno velikim žganjarijam v Pešti. — Pitani prešiči izvrstnega plemena so tukaj zeló po ceni. Za 1 — 1 '/2 napoleona (to je 8—12 gld.) se dobi lep, odrasel prešič. Pred več tedni prišli ste dve družbi iz Francoskega, kateri sila veliko prešičev nakupujete in iz njih kar tukaj suho meso delate ter ga potem domu pošiljate. — Stepskih goved, katerih je pred parletomapo kugi
več ko 70°/o poginilo, je sedaj zopet toliko ko prej ;
zakaj pa to? — zato, ker tukaj ne kolje jo telet, kajti tele prodati mesarju je Rumuncu smrten greh, ki vé , da je vol ali krava, za katero imajo dosti krme, več vredna od teleta. Kedor tedaj rad jé telećjo pečenko , naj ne pride v Rumunijo. — Sad je, posebno
Češ pije, so sedaj uže drugo leto slabo obrodile , — zato pa tudi raorajo Cujko (slivovko) z drugim žganjem nadomestovati. Te škode so edioo krive gosenice, katerih Rumuaec tudi ne pokončuje, ceš, da je ta mrčes volja Božja (Dumne deu). — Sviloreja se je lani
dobro obnesla, zaoimivo je pri nas videti žene, ki spre-hajaje se na cesti motajo svilo, da si potem domá na zeló primitivnih s tat vah predejo najfinejše tančice.
Schollmayr.
V* Gorici 9. jan. — Eksaktoo znanstvo čez vse !
Svet stoji na številkah. Torej nate spet nekaj številk! Rojenih je bilo v Gorici l^ta 1880.: V fari prvostolne*) cerkve 93 otrok moškega, 85 ženskega spola; v fari sv. Ignacija moškega 85, ženskega 73; sv. Vida
(na Placuti) moškega 71, ženskega 70; v Podturnu (v fari sv. Roka) moškega 38, ženskega 42. — Poro cení h : v prvostolni cerkvi 43 paro v, pri sv. Ignaciji 48, na Placuti 22, v Podturnu 16. — Umrlo jih je pod prvostolno cerkvijo rnoških 188, ženskih 138 (v katerih
številkah ste zapopadeni tudi obe bolnišnici) ; pod sv.
Ignacijem moških 63, ženskih 63; na Placuti mošk. 46, žensk. 45; v Podturnu mošk. 27, žensk. 29. Skupaj: rojenih 292 možk., 270 žensk. = 562; — poroeenih 129 parov; — umrlo moških 324, ženskih 275 = 599.
(Odbiti pa bi bilo treba od te poslednje številke umrlih Ne-Goričanov v bolnišnicah, katero pa mi ni znano.) —
CitalniČna podružnica v Gorici šteje uže 60 udov. — Postava zadevajoča priklado k davkom na Go-riškem je potrjena. Za zemljišno-odvezni zalog se bo plačevalo 9°/0 od skupnih neposrednjih davkov; za deželni zalog 12°/o ; k vžitninskemu davku od vina, mošta, mesa 20°/0 ; od vsacega hektolitra potočenega piva 1 gold. — Potrjena je tudi deželna postava, po^kateri boste skladavni cesti: cesta iz Gorice skoz St. An-drež, Sovodnje, Rubije, Zágraj ; in cesta iz Medane v Brdih čez Préval v Mušo. — Se le v petek smo imeli pravo burjo; nebó je jasno in krasno.
Iz Dolenjskega 5. jan. (Frančiškani, učitelji na ljudskih solah.) V teku zadnjega leta pisali so du naj ski židovski listi in organ nemčurskih učiteljev „Laibacher Schulzeitung" o šolah, katere oskrbljujejo očetje fran-čiškani. Očitali so jim, da n>majo učiteljske preskušnje, da nimajo niti pojma o pedagogiki, da vlecejo mastne place ltd. „Slov. Narod" je v teku zadnjega leta dobro
dokazal, kako mastne plače vlecejo frančiškani kot učitelji na ljudskih šolah. Dovolíte tudi meni nekoliko o tej stvari spregovoriti, ker so mi dovolj znane te raz-mere — V kamniški in novomeški ljudski soli podučevajo očetje frančiškanje. Koliko dobivajo odško-dovanja za svoj trud, porocal je svoje dni „Slovenski Nar.", ko bi dobivali novomeški in kamniški frančiškani učitelji na ljudskih šolah ljudskim učiteljem določeno
plačo , stala bi ljudska šola v Novomestu na leto 2000
gold, in v Kamniku 2000 gold, na leto, skupaj 4000 gold., tedaj v 10 letih 40.000 gold. Vsak učitelj fran-
Čiškan pa dobiva za svoj trud na leto okoli 33 gold., tedaj vsi učitelji frančiškanje na eni šoli 165 gold, leto
*) Glede izraza ,,p r vo stolna" cerkev naj podam kosček poduka tištim, ki pišejo ,.p re stolna". F r v ostolna je = Me-tropolitankirche, v kateri je prvi stol v cerkveni provinciji, to je, najimenitniši stol, stol nadskofa metropolita; druge ško-
foveke cerkve se imenujejo le ,,s t o lne" = Kathedralkirchenu#
Pis.
in dan. Hvaležni moramo pac biti tem gospodom nam toliko denarja prihranijo na ieto.
da
Očita se jim tudi
ma
č i t e 1 i s k
kušnje ter ne pojma o pedagogiki. Duhovnik
studira
šol
7
ki
Naj sklenem sè srčnim vošilom , da bi bilo delo-vanje slavne družbe kmetijske vsigdar vspešno in bla-gonosno
?
na gimnazij
m
leta v bogoslovji
ima vendar toliko sposobnosti in toliko omike v pêti kakor napili nj en neinčursk učitelj pa pedagogike tiče,
odličnim spoštovanjem
v moždanih
? y
se
Andrej Winkler, c. k. dež. predsednik.
ći ška n
vsak duhovnik
?
izp
bog
8
t e d aj
Kar
di fran
Ljubljani dne 6. januari ja
1881.
a
v
ve zmirom toliko pedagogike potřebuje i>a ljudski šoli
ji v pedagog ci general
)
kako
r
dober
tedaj čitelj
na
Dunaj.
Gospod deželni predsednik se ie danes podal
(MoČvirski odbor) je 30. decembra u.
i
mel
sej
}
Čuditi res se moramo neutrudljivemu delovanju glavarja 14 odbornikov
v kateri je pričujočih bílo zraven gosp
deželneg
imajo uže v
kvi
očetov ťrančiškanov učiteljev , k mnogo delà, a se še ukvarjajo na občno zadovoijnost z izgojo mladine. Znano pa nam je dovolj , da so se šolski predđtojniki še vaelej pohvai
Ko
odobril
po c.
se
prebrai zapisnik zadnje odborové sej prvomestnik poročal o sledečih zadevah
m
deželn
ladi
se
predložila prošnj
c.

kli
o
šolah
nisterstvu poljedelstva, naj bi dovolilo izdelek Črteza na
katere
Da
odij imaj
o. frančiškanj
čiškani, toliko
y
katerim učitelji so očetj
šole
protnikov, vzrok
to
t
a
hočej
fran-) biti
nekateri liberalni učitelji komandantje šolstva ter zato
azn
fr&nčišk
kot duhovnike
ka smešoa vprašanja
stroške močvirskega zaklada in da bi prevzelo imeno
a) Zastran odvrnitve sipata Ljubljanic«
kakor tudi zastran m u do m a odstrani
vanje dotičnega inženirj da Maligraben in Gradašica ne
Golovec
>
J
pa ne Cesarskeg
Je
treba
grabna da se d
y
srd nikakor ne moti za šolo vnetih frančiškan
in zatv
u
pri Udmatski suknarni fabriki, ali še le takrat, ko se bodo izvrševala ostala druga delà iz-
Št. Ruperta pri Krškem. — Pri zadnji volitvi žu-
panstva izvohli smo si: za župana Antona Zajca ia
trebljenja Ljublj
?
katera so izvedenci v odg
XIII
poznali za neobhodno potreb
Vsled ten skle
Bistrice, — za svetovalce pa Ferdinanda Dolarja dr. Janeza Skedla, Jožefa Bercerja, Janeza Denaria Vincenca Maj cena, Franca Majcena in Mihaela Zupančiča.
) 9
pov so "bih gospodje inženirji naprošeni pismeno
poizvedenje in mnenj
Kar se tiče
klep
?
da
jih se
Gore pri Rihnici
tri volitvi obóinskega starc-
ima iztrebiti Coi zovško mer
Bevškem močvirji in pod Bre
so
šinstva 11. decembra u. 1. bili so izvoljeni: za župana
Anton Campa
>
Dragotin Kraus ; vsi tri je iz Gore.
Begunj na Gorenjskem.
za sveto val ca pa Jurij Kraus in
bila dotična delà prevzeta na javni dražbi po razni ceni od 4 do 50 krajc. za seženj. ■■ delà stanejo od Gosarja do Bevškega moatú 97 gold
13. dne u. m.
Pri volitvi županstva Ljublj
58 kr., od Bevškega mostu do L kupaj 372 gold. 36 ki
i
Zasti
274 gld. 7« kr
pák v odteku
so bili Janez Gašparin, posestnik v
Begunjah za župana, Valentin Sturm iz Polić in Matej Žni dar iz Zgoš pa za svetovalca izvoljeni.
je uze pri jako ní
od
po jezovih predorih železnice na močvirji razsodba c. kr. ministerstva za trgovino,
opro
sceno
god
;eh
kajt
edeb
avnateljstvo železnice
?
ki
so se zahtevale od njega,
Ljubljane.
Kmetijska družba kranjska je, ka-
samo to ukazano je ravnateljstvu, da predloži c. nisterstvu nacrt za novi most železnice.
mi
kor smo lani poročaii, Nj. ekscelenco grofa Julija Fal-
kenhayna v zadnjem obcnem zboru izvolila za čast- mestnega magistrata, s katerioi naznanj nega uda in mu zadnje dni dotično diplomo poslala.
4
y
da
Dop
namerava
Gospod minister je blagovolil sprejem diplome potrditi s sledečim pismom :
„Potrjevaje z naitoplejšo zahvalo častitemu central-nemu odboru sprejem diplome častnega uda c. k. kmetijske družbe kranjske in pravil njenih z zgodovinskimi črticami, prosim ob enim sprejeti zagotovilo, da mi je v veliko čast, biti častnemu članu društva, katero ima toliko zaslug za pospeh kmetijstva.
premostiti cesarski graben z brvijo, ter zahteva mnenj odborovo zastran tacega projekta iz stališča obdeiovanj
~	^^ . !	« .	«	Ai	l.	•	» • 1	•	w
močvirja^ Tehnični odsek , kateremu je bil izročen ta
dop is, jt; izjl c;jewel ovujc i-micujc	, ^i	01
privoliti taka brv na mostnih kobilah iBriickenjoch)
je izrekel svoje mnenj
tako
da
i se ne smela
5. Proti razsodb
c.
dež
vlade. s katero
dila dovoljenje c. kr. okrajnega glavarstv
žiču v Pakem za
prav
mlina
virj
)
se
ložil rekurs c.
a
Dunaji
• M
januarna
1881.
grof Falkenhayn.
i í
Tudi naš prečastiti gospod deželni predsednik v istem zboru za častnega uda izvoljen je sprejem dotične diplome blagovolil centralnemu odboru potrditi s mocvirj
ravno tako tudi proti oni
oj ino (Expropriation) pai ške katastralne občine,
potr
Ker
z zago ob robu moč iinisterstvu poljedelstva bi. s katero
?
tev
želne vlade
da
premembe post
gi
Hl28. in 130. bo-
N azn an lio c. kr. de-
za obdelovanje
>
U, u« ^ivíuvuj^w r " " " "	" ~----*
sklenjene v zadnjem deželnem zboru, so sank
sledečim slovenskim dopisom:
C1J
od
T •
>>
Slavni centralni odbor! Po besedah cenjenega do-
pisa 26. decembra 18-S0. je občni zbor slavne c. kr. kmetijske družbe Kranjske mene imenoval častnim čla-
ima
premembe zadevaj
edaj 600 hektar
Veličanstv
tudi
j
se
vzelo
na znanj
b s e g močvirj
y
vec
ko
prej
>
v vsem
nom
i®
toraj 15.136 hektarov, 46 arov in 18Q metrov a
20.306 %
katero jkupaj
pa
o r a
lov.
7.
er >
dokaz zaupanja me
jako
razve
elil

rečem toraj slavni družbi
iišo zahvalo.
za čast, ki mi
došla
naj
iz-
j
_	naj
topi	HR) I p Bp
Knutijstvo je poglavitni vir blagostanja lepe dežele Kranjske, zarad tega veže vlado in veže mene kot de-želuega predsecinika posebna dolžnost, obračati vso skrb na to, da se kmetijstvo na Kranjskem čedalje bolj raz
a prošnjo odbora do predstoj-ništva cT k. deželne sodoije, naj bi zaukazalo , da se v
šne knjige za
tudi močvirske
prihodnjem
tište katastra!
imajo napraviti zemij bčme, katere obsegaj
parcele v okrožji ljubljanske mestne in tudi v okrožji vrhniške sodnije , in to pred vsem drugim občinam še
odboru ni prišla rešitev
(K
prih.)
( V sej
mestnega odbora 5. dne t. m.) je bilo po
vija in napreduje. Kot častnega člana slavne družbe daljših obravnavah z gosp. knezoskofom dr. Pogačarjem
pa me bode povzbujal od zdaj nov nagib, poganjati kolikor mi bo mogoče , v povzdigo našega kmetijstva
da
pravičim, kakor
želim, skazano mi zaupanje

sklen j
da se tišti hlev
ki
... ga je	&-------
mont, ki je za časa Francozov na Kranjskem v
ekdaj general
M a r
škoiij
stanoval
;
tej hiši dozidati dal, podere. Za odp
tega nečednega hleva se povrnejo gospodu knezoškofu sicer: v bolnišnicah 245, v blazaicah 136 (med katerimi stroški s 5000 gold, iz mestne blagajnice termu dovolí, 77
Je
4221
da od vodnjaka, ki ga bode magistrat za škofi jo skopal, otrok, položi na svoje stroške cevi v škoíijo ; tako proti šol-skemu drevoreau pridobljeni novi prostor se ne sme ni-kdar vec sazidati.
na Studencu) bolnikov , v porodišnici 9 mater ,
?
oseb.
Skupno število vseh bolnikov leta 1880. bilo
po takem proti številu leta 1879. vec 100
v	. •
(Čitalnični odbor) je v seji 8. dne t. m. izvoli!
Medvodami, je
Gosp, Vencel Pehare, bivši župnik v Sori nad
dr. Jan. Bleiweisa za predsednika, g. dr. Jerneja žejni bolnišnici umri.
dne t. m. po dolgem bolehanji v de
Župan ca za podpredsednika ,
Ma te ja KreČa za
kojižničnrja

Franja Kadil ni ka za blagajnika
7
Jožefa Pfeiferja za tajnika. Voljeni so bili dalje v gospodarski odsek: gospodje Franjo Kadilnik,
o______
Mihael Pakič, Luka RobiČ in dr. Jerri ej Zupanec
v odsek za ,bese de": gospodje dr Karol Blei-
?
(MeseČni zivinski sejmi v Ljubljani) čedalje bolj kažejo, da po naši goveji živini, prešicih in konjih se-segajo kupci iz Primorskega, Laskega in celó iz Ba-
varskega.
Število praktičnih zdravnikov v Ljubljani se je
weis, Franjo Drenik, Ivan H ribar
?
Franjo
a v-
n i h a r, dr. Franjo S t o r, dr. Ivan T a v č a r in Vojteh Valenta, — ter v odsek za p le s e^gospodje Franjo
zopet pomnožilo. V današnjem „Oglasniku" objavlja dr. Franc Župane, sekundarij v deželni bolnišnici in osobito specijalist v očesnih boleznih, ordinacije v svo-
w aivyU ta^ — lui v uuo^a	pjLuau	jL taujv	i o	/
Dre nik, Anton Jeločnik, dr. Fr. Štor in dr. Ivan jem stanovanji v Beethovnovih ulicab.
Tav čar.
Predpustnih veselic je odbor odlocil tri,
in sicer: dne 16. januarija ples z „besedo", bruarija veliki izborni ples, in 20. dne februarija tretji
Solske knjige ,,Pokorny-a ž i val st va" s po-
dne fe- dobami 14 iztiskov ima ..Matica Slov."
logi.
?
še
v
svoji
za
ples
namesto 13. dne februarija, ko je tudi čitalnica Bregu; cena zvezku je
Kedor je želí, naj se oglasi v Matični pÍ3arni na
gold.
nameravala s posebno svečano veselico obhajati poroko Bvetlega cesarjeviča Rudolfa, katera pa je přeložena na poznejši čas.
(ObČni zbor „Sokola") si je izvoli! gosp. Franjo
( Vabilo k prvi predpustni veselici) v dvorani na
rodne čitalnice v nedeljo cl ne 16. januarija
Program
pevski :
Eisenhut
Ravniharja za starosta, gosp. Srt Č. N o 11 i - a za njega
H aj d ri h
,,Pod oknom
„Ljubav", moški zbor (nov).
i(
j
moški zbor.
Kam.
namestnika
;
gosp
Al. Legata za tajnika
>
gosp
J.

Gebo za blagajnika, gospode Kreča, Armiča, Mu
Mašek
„Ruske narodne",
Ukazi", samospev. 4. Tovačovsky
vira (nov).
lačeka, Gin ter ja in Kališ ni ka pa za odbornike. Mihaela.
moški zbor s spremljevanjem glaso-Koncert godbe c. k. polka vélikega kneza
Sklenjeno je bilo tudi
v tem zboru, da na zvečer
Ples.
Zacetek koncertne zabave ob
pust-
nega torka po mnogoletni navadi napravi m as kar ado v čitalnični dvorani, o priliki poroke svetlega cesarjeviča Rudolfa pa tudi izborno veselico.
(Božićnico) je imela na sv. treh kraljev večer
uri, voljen
zacetek plesa ob 10. uri zvečer. Vstop je do-
obilni udeležbi
društvenikom citalničnim.
odbor.
pri
kateri bili
tudi tukajšnja otroška bolnišnica so otroci s primernimi igraČami in druzimi darovi obdarováni. Počastila je to božičnico tudi blaga gospá so-proga gosp. deželnega predsednika s gospico hčerko. Naj iz zadnjega zbora gospodarskega odbora in društ-venikov te milodarne naprave, ki jo je dr. Kovač ustanovil in kateri je uže 18 let brezplačni vodja in zdravnik, poročamo tudi to, da poleg gosp. dr. Kovača najveći dobrotnik je tukajšnji lekar gospod Julij pl. Trn ko cz y, ki je tej bolnišnici lani daroval zdravil
za nad 400 gold., in je tudi za letošnje leto obljubil
zdravila brezplačno dajati. Taka darežljivost pac zasluži, če je plemeniti gospod tudi ne išče, javno zahvalo. .
uljudno vabi
„Brencelj" v svoji zadnji številki za leto 1880. vabi na novo naročevanje zdaj, ko stopi uže v 13. leto.
Ta številka je posebno obširna gledé podob in raznega zabavnega blaga, med tem je tudi „tajčkrajnar od par-tajtaga" , katerega je policija ljubljanska za čitalnični oder prepovedala g. Kajzelu. Ker pa je „.Brencelj" po
vsem Slovenskem uže vdomačen in tudi potreben šaljiv list, bodi vsem toplo priporočan.
leto
Cena
za poi leta 1 gold. 50 kr.
mu
Je
za
celo
gold.
(Pobirki iz casnikov. Kako precartano skrb imajo nemški nemčurji za kranjske nemčurje, je kazal državni poslauec Furenkranz o svojem govoru v kmetski skup
šcini v Langenlois u 6. dne t. m. , v katerem je med
„Tudi nemški kmet čuti, da mu gre za
drugim rekel :
I
Zato hvala, komur hvala gré Zima nam še zmirom prizanaša, le toliko mraza
smo
adnj
dni imeli, da smo led dobili, po katerem
glavo pod sedanjim slovanskim gospodstvom v A v s tri j i (i !). On čuti, da tudi za^ njegovo kožo gre dandanes v boji zoper Nemce na Ceskem in Krailj-
nlr Awl / I f ! \ U	I ' /\ U i	lr/\ hAPirt^]	M ^ U ! 1	^«a
skem (! ! !)
pa
tudi
hrepeneli mesarji, pivovarji, gostilničarji, cukrarji, čavo bilo bi res smesno.
I	1	♦y •	tX	y• •	«	. lit	/
Ce bi tako besedo van je ne bilo prenor
bolnišnice. Danes ponoći je le toliko s nega
padlo, da je pobelil zemlj
roča
Kakor se nam na veliko radost iz Zagreba
y
Lj ubij
namerava mnogo rodoljubov iz HrMatskega v
takrat. ko bodo naša tukajšnja narodna
u:ar
(iumaéth
•i
pri ti
j
društva v gled potresu nesi
ecmm
ici akademijo priredila na korist po Zagrebčanom.
(Dezelne dobrodelne naprave v Ljubljani koncem leta 1880.) Oskrbovanih je bilo, in sicer: v norišnici s
podružnico v Poljanskem predmestji 3611, v blaznišnici s podružnicama v delalnici in na Studencu pa 311 bolnikov, v porodišnici 163 mater in 137 otrok, tedaj vseh
Dunaj a.
Posebnih političnih novic
razen
tistih , da so liberalci hujskali kmete v takih deželah, katerim se ima zemljiški davek povikšati, ni dosihmal še přineslo novo leto. Ker pa se 18. dne t. m. prične državni zbor, pričelo se bode tudi prav živahno življenje.
Največ se ugibuje zdaj , s kolikimi udi namera grof Taaffe pomnožiti zbornico gospôsko.
Poroka svetlega cesarjeviča s princesinjo Ste-Ijenih bilo in jih pomrlo skupaj 3366, ozdravljenih fanijo je přeložena za pozneji čas. Iz Bruselja se
poroča, da so ondašnji zdravniki svetovali, naj se za
skupaj 4221 oseb.
Od teh je v bolnišnicah ozd rav-
in pa umrlih v bláznici (norišnici) 174 bolnikov rodižiiici pa 154 mater in 132 otrok , tedaj skupaj
oseb. Koncem leta 1880. jih je tedaj ostalo 395
}
m
zdravja voljo odloži ta svečanost na ugodnejši čas. Kdaj tedaj bode poroka, ni zdaj še gotovo, po ,,Wien#
Allg. Zeit." utegne biti 24. aprila v spomin poroke
veličanstva cesarja in cesarice. Cesarjevič
Rudolf
tuj
te dni v Bruselj
S am o u m
po
297
.)e
na
Dunaj
nego 12 milijonov, če tudi med nje štejemo Maztire v vzbodni Pruski in poljsko govoreče Slezane. Naših glavnih neprijateljev Nemcev je 30 milijonov. Proti nam
preteklo leto bilo je Avstrija s 30 milijoni in Rusija s 60 milijoni.
Mrtve price brezverskeg
mškega liberalizma
Politično in parlamentarno postopanje avstrij-skih nemskih liberalcev ob^ojajo većinom tudi unanji nemški éasniki. Očitajo jim naravnost, da niso zmožni za vladanje in da hočejo veljavo dobiti samo ustavnému formalizmu, ne da bi mu hoteli pridobiti tudi pozitivne
Domislimo si, da so Slovani lahko z nami ali proti nam.
našo
Ako mi Poljaki vzdignemo slovansko zastavo za
v
in vašo svobodo:
bodo
pomno
žile
se
sile
nase
?
kaj ti
podlage.
Kaže
pa
tudi ,,kmetskiu
shod v Langenloisu
dné 6. t. in., da so nemški nacijonalci tudi pravi av-strijski izdajalci, kajti ob oni priliki je znani Schônerer opominjal kmete, ,,naj se spominjajo britke ločitve
od svoje nemške domovine, s katero jih veže
vsakako smemo računati na Cehe in na Rusine v Galiciji, kteri z nami trpé in so tudi v obziru zemljepis-nem spojeni ter ne z nami. Poljakov, Cehov in Rusinov
{'e 16 milijonov. To je že sila, ki se sme meriti z vsa-:im." — Ce tudi ni vse tako, kakor piše list, vendar vidimo, da tudi Poljaci uvidevajo, da si morejo vstvariti na slovanském svetu trdna tla.
Francozko.
tisoěletna zgodovina".
političnem stanji piše
>>
Golos
a
yi
Evropske
volili municipijski odbori.
Ta teden so se po celi Francoski
Parizu se je oglasilo za
80 mest občinskih svetovalstev 211 kandidatov, Zmagali
oblasti ne morejo doseći edinosti v svojih nazorih in so bili republikanci večim delom.
namenih. Od dunajskega kongresa fcèm ni bilo take
j užno-afriškega bojišča se poroča samo
nesloge v nazorih diplomatov. V se stare zveze so raz- o boerskih zmagah. Angleži da bodo morali hitro raz-
drte
, nove pa se
niso dognane. Zmaga
Gladstonova nad
viti svojo moč
y
ce
bodo
hoteli
kos
biti boerskemu
Disraelijem dala je Angliji čisto nov tir v politiki in ,,vstanku". Boerci da postajejo tudi med južno-afriškimi
bi
svoj
angleška vlada še le išče stebrov , na katere
mednarodni program naslonila Do fVancoske republike nimajo velesile še pravega zaupanja iu irancoska vlada
Italija
sama ne vé, kje bi si svoje zaveznike poiskala.
caka
v rezervi.
Avstrija, oslabljena po notranjih bojih
y
ne vé, na katero stran bi se
/ W	V
obrnila.
Stajarsko.
Iz
dne
poroča, da je državni poslanec dr. Vošnjak
t. m. sklical skupščino svojih volilcev, da jim poroča o davkovskih in druzih obravnavah državnega zbora in o
svojem postopanji. Zbralo se je okoli 300 kmetskih mož
iz savinske doline, ki so dr. Vošnjaku po obširnem nje-govem poročilu popolno zaupanje izrekli in zaupnico grofu Taaffe-u sklenil.
Linea. Shod górenjeavstrijskih kmetov je obi-
skalo okoli 3u00 ljudi, med temi pa le komaj polovico
pravih kmetov. Vršil se ni burno, kakor so liberaici prićakovali, ampak prav mirno. Vse točke dnevnega reda, o zemljišnem aavku, zahvala cesarju in vsemu
ministerstvu za ugodno rešitev
grajščinskih zadev
■■^^^^^■■■■■■■■■■■■■p pravila kmetijskega društva, ki se ímá na górenjim Av-strijskem osnovati, in resolucija o volilni pravici kme-
tijskih občin
y
so se sprejele, shod pa se sklenil s
„hoch-"klici cesarju
HrvaŠko. Iz Zagreba.
na 16. dan t. m., da izbere kraljevinski odbor remu bo nalog, da z enacim odborom ogerskega zbora
Hrvatski zbor se skliče
kate-
y
ustanovi število zastopnikov
katere bode , ko bode
Vo-
v
jaška Granica združena z materno Hrvatijo, pošiljati skupni zbor.
Gledé na združenje Vojaške Granice s civilnim
Hrv atskim je „St. Petersburger Herold" prinesel članek z naslovom „Nova jugoslavenske država", v katerem pravi, da združenje razvojačene Vojne krajine z materjo
zemljo Hrvatsko znamenuje, da se pod habsburškim
žezlom bode ustanovila pred tisoči leti obstojivša država hrvatsko dalmatinsko-bosenska kralja Zvonimira.
Poljsko.
namenje , da se je tudi med Poljaki
jel buditi čut vzájemnosti slovanské, kaže nam program novega dnevnika, ki izhaja letos z imenom ,,Przeglad
slovianski" v Poznanju.
A
list
nas Poljake — tako piše ta
ima vprašanje slovansko važno pomembo, ker
rodovi bolj in bolj priljubljeni.
Sr b ij a.
Iz Beligrada se „Rossiji" telegrafira, da
avca pri Celji se ,,Slov. Nar."' sebno
več voditeljev bosensko hercegovinskega ustanka, ki v mnozih krajih Srbije živijo . gré na Grško, da se vladi ponudijo, ako bi se pričela vojska s Turčijo; uže zdaj
je neki nad 1000 Srbov na Grškem, ki nameravajo po-
)
eg'.jo srbsko" ustanoviti, kateri vojskovodja bode
ali Peko Pavlovic ali pa Ljubi bratić.
vlade zdaj
1 • V V
disce
Tur Čij
Med Turško in Gršk
še n ni še
adalje posredujejo,
brez
pske
peha, zato tudi
upanja, da bi se sešlo evropsko mirovno so
, na katero pa se upanja stavlja, da bi
ploh
?
tudi če se zbere. malo
lo grško - turško vprašanje
Kajt
držati se bode moralo berlinskega dog
>vora do
ločeb, Grška pa pravi, da ravno te so jej merodajne, zato čemu mirovno sodišče ? Poroča se iz Odese, da se tam nabirajo prostovoljci za grško armado. Plačuj
te
prostovolj da
grški
bankiri. Italijansk časopis poroča
grski ministerski predsednik izjavil francoskemu poslaniku, da Grška ne more zdaj iti s pota, na kateri
je potisnil berlinski dog
Naj bolj si dokaz tega
da se od porte mirnim potom ni nadejati ničesa, je to
r
7
ker se še zdaj ni rešilo
hodno potrebno
te daj
gorsko vprašanje. Neob-da odloči orožje. — Grška
vlada
baj
sklicala grško armadno reservo.
Darovi za nesrecne Zagrebčane,
Gosp. F. S. Pire in gosp. S. Christen iz Benedikt samostana v St. Pavlu 5 gold.
Ista dva gospoda za novi misijon v južni Afriki
gold.
Žitna cena
v Ljubljani 12. januarija 1881. Hektoliter: pšenice domače 9 gold. 59 kr
10 gold. 75 kr
turšice 6 gold. 40 kr
banaška
sorsice 8 gold
50 kr
rži 6 gold. 66 kr
ječmena 4 gold. 39 kr
v zvezi z narodi slovanskimi moremo doseći bolj30 bo-dočnost. Predsodek je, da je nas Poljakov 20 milijonov.
To krivo mnenje rodi slabe sadove. Poljakov ni več,
4 gold. 87 kr
ajde 5 gold. 86 kr
ovsa 3 gold
5 kr
Krompir 2 gold. 50 kr. 100 kilogramov
Odgo
vrednik : Aiojzl Majer
Tisk in založba
Blázínkovi nasiediiiki v Ljublj