3-2006
24
3-2006
25
Pe~at Skale
2. februarja leta 1921 je bil v Ljubljani usta-
novljen Turistovski klub Skala. Njegov namen 
je bil zdru`iti alpiniste plezalce, prirejati smu~-
arska tekmovanja in prispevati k ustvarjanju na 
podro~ju gorni{ke literature, pa tudi fotografi je 
in fi lma.
Slovensko planinsko dru{tvo, usta-
novljeno leta 1893, je svojo dejavnost 
usmerilo v splo{no zdru`evanje slo-
venskih planincev in je imelo pri tem 
poglavitni namen iztrgati slovenske 
gore ponem~evanju Alpenvereina. 
Mladim in naprednim alpinistom pa 
se je ta program zdel presplo{en. @eleli so bolj 
kakovosten program in delo. Vsak ~lan naj bi 
bil plezalec, fotograf ali publicist. Zato je bilo 
~lanov malo, pribli`no 120. Zaradi ve~jega 
razmaha plezanja na Gorenjskem, posebno v 
Gornjesavski dolini, je bila na Jesenicah usta-
novljena podru`nica TK Skala. Njen predsed-
nik je bil planinec, fotograf in skladatelj Janko 
Ravnik. TK Skala je leta 1924 organiziral na 
Bledu vzorno tekmovanje v smu~arskem teku 
na 50 km. Na cilju so skala{ice z rob~ki brisale 
pot z obraza dospelim tekmovalcem!
Graditve in fotografski dose`ki 
skala{ev
TK Skala je zgradil planinsko ko~o pod 
Ro`co nad Jesenicami ter znani Skala{ki dom 
na Voglu, vrh prepadne skale nad Bohinjskim 
jezerom, dale~ viden in s prekrasnim razgle-
dom na slovensko visokogorje. Leta 1936 je 
TK Skala izdal `epno knji`ico Na{ alpinizem. 
V njej so bili podrobni opisi vseh dotlej preple-
zanih smeri v stenah, poleg tega pa {e ro~ne 
skice sten in plezalnih smeri z o{tevil~enjem 
pomembnej{ih to~k v smeri. 
85-letnica ustanovitve 
TK Skala
Spomini na skala{ka desetletja
? Svetozar Gu~ek
planinstvo
Skala{i so bili najvidnej{i slovenski amater-
ski fotografi , uveljavljeni tudi v vrhu tedanje 
svetovne fotografi je: Janko [kerlep, dr. Frelih, 
Ante Korni~, Slavko Smolej, Janez Kocjan~i~, 
Branc in drugi. Skala{ je bil tudi Ivan 
Ro`man, konstruktor in graditelj prve 
skakalne letalnice v Planici 1933/34. 
Slavko Smolej je imel marca 1941 v 
Ljubljani predavanje Planinsko cvetje 
v prepolni Fran~i{kanski dvorani in je 
Ljubljan~ane navdu{il s svojimi foto-
grafi jami na velikem platnu. 
Ob obletnici
V ~etrtek, 2. februarja, je Gorni{ki 
klub Skala v spomin na ustanovitev 
Turistovskega kluba Skala pred 85 leti 
(2. februarja 1921 ob pol desetih dopol-
dne v Pre{ernovi sobi restavracije Novi 
svet v Ljubljani – dana{nja lokacija hotela 
Lev) pripravil spominski no~ni pohod od 
dvorane Tivoli do vrha Ro`nika. Zbralo 
se je pribli`no 30 ~lanov gorni{kega 
kluba in gostov, med njimi tudi predsed-
nik vlade RS Janez Jan{a in predsednik 
PZS Franc Ekar. Pohod je potekal v siju 
bakel po zasne`eni oziroma ledeni poti. 
Za varnost so skrbeli gasilci. Na vrhu 
Ro`nika so udele`enci pohoda zapeli 
skala{ko himno. Predsednik Gorni{kega 
kluba Skala France Sev{ek je imel kratek 
nagovor, v katerem je oznanil, da bo leto 
2006 leto Skale, in hkrati sporo~il, da 
se odbor zavzema za obnovo nekdanje 
karavle na Zaplani pod Triglavom. O`ivil 
je tudi spomine na »skala{ko« preteklost.
V. H. 
3-2006
24
3-2006
25
Dvajsetletnica Skale in 
sodba disciplinskega 
sodi{~a
Dvajsetletnico ustano-
vitve TK Skala smo proslavili 
2. 11. 1941 z veliko ve~erno 
dru`abno prireditvijo na Jese-
nicah, drugi dan pa s sre~-
anjem pri ko~i pod Ro`co. 
S smu~mi smo se spustili 
na Dovje ter obiskali grob 
dr. Klementa Juga; dr. Miha 
Poto~nik je imel na njem 
spominski nagovor o tem 
idolu slovenskega alpinizma. 
Jeseni 1940 je TK Skala 
organiziral te~aj za mlade 
plezalce s teoreti~nimi pre-
davanji v kletni dvorani 
hotela Mikli~ v Ljubljani, 
blizu sede`a dru{tva v 
pala~i Grafi ka na vogalu 
Miklo{i~eve in Masarykove 
ulice. Prva prakti~na vaja 
je bila marca 1941, in sicer 
zimski vzpon na vrhove v 
Savinjskih Alpah. @e istega 
dne je od{el skala{ S. P. z 
nekim mladim planincem 
na Mokrico nad Kamni{ko 
Bistrico. Pri pre~enju sne-
`nega plazu mladeni~ ni 
odstranil te`kega ju`nega 
snega, ki se je nabral med 
zobmi njegovih derez v 
tako imenovano »coklo«. Spodrsnilo mu je 
in skotalil se je 600 m globoko ter oble`al v 
dolini mrtev. TK Skala je imel tudi disciplin-
sko sodi{~e in dr. Vladimir [kerlak je v vlogi 
to`ilca obto`il skala{a S. P., da je zakrivil smrt 
mladega planinca, ker ga pri pre~enju ni zava-
roval z vrvjo. Tri~lanski senat disciplinskega 
sodi{~a ni bil tega mnenja, toda dr. [kerlak je 
trmasto vztrajal pri obto`bi in senat je sklenil za 
zmeraj izklju~iti S. P. iz Skale. Mo` na razpravi 
ni bil navzo~, zastopal ga je pravnik Javornik; 
senat so sestavljali: sodnik Albin Torelli, dr. 
Marjan Brecelj in odvetnik dr. Kandare.
Ta obsodba disciplinskega sodi{~a je bila 
zadnje dejanje TK Skala. Skala je namre~ 
spo{tovala kulturni molk, ki ga je med drugo 
svetovno vojno razglasila OF. Za ~lanstvo je 
veljala stroga disciplina. ^e so ugotovili, da 
neki ~lan ni aktiven, je dobil vljudno pismo, 
naj vrne ~lansko legitimacijo in znak, ker so 
ga ~rtali. Znak kluba je bil kovinski, okrogel 
in v barvah Slovenije. Osrednji motiv je bil 
bel cvet planike. Po koncu vojne klub ni bil 
obnovljen. Pred leti je dr. Vladimir [kerlak 
napisal dalj{o zgodovino TK Skala, ki je bila 
objavljena v nadaljevanjih v Planinskem vest-
niku. @al je bilo nekaj stvari neto~nih. 
Biti skala{ je pomenilo obveznost, pa tudi 
ponos in ~ast. m
Planinski vestnik, 1933, stran 32