DELAVEC-
DELAVCU
Slisilo delivne skupnosti pudjetii IEBMII iomiale

Številka 4i - april i98i
DELAVEC - DELAVCU
Glasilo kolektiva "TERMIT" Domžale
Ureja uredniški odbor
Sedušak Boris - Lfrednik
Habjan Marija Janežič ing. Peter Lavrač Joži Urbanija Anton Zupanc Olga
Organizacijski odbor
Sedušak Boris Habjan Marija Zupanc Olga
Po mnenju Izvršnega sveta SRS, sekretariata za informacije št. 421-1/72 je glasilo oproščeno prometnega davka.
Vsem delavcem temeljnih ar-
mraza a ; z
f 'T.čž ^ £:■ ,sy	z*» 13*., .v~vr
*» »> 1*1— ‘ »' /•

,vi '••L'A' ' w <X Z 4
m
r -r
z* c ,? .^<- r r*~’ c '
WiL^» ‘*k	***■	•* ft
i* 0»

C'c z -
•<>*' • 'v> v^y' ■ Jr "■' ,t .»jfr •■»'	/» r 3^ .>' v	: J'
m h
€" >* 9 "

fA r -	^	■ -
y vt vv -X. > >
* + *
fr r /	Z3. r/ ' —
M it i *. ** ■*	*	*i» 2 •*' ,-t
f* r r,r f! -> - ^ ■ y
V ^	| wi.. >
^fc. ^ er-% •*•>" ,>	.!#*•	tv' »•'	'••»
Aw •»'	<r> ..v
Cf5
z"
./ »•>
2
fr
>•	o—,-
>■ «e	Vz •V’ ^ Z*

•-y ^
Z'*	.«	^	„
/.
zr.
,f~r+« *
r-f '* K* "
./ /i	<•<	-*-■
>
Onoio*
•'T <
■■ y


e W00^Z
^ >;	• ** r
uredništvo
2
plan za letošnje leto
Letni plan za letošnje leto je bil sestavljen že koncem preteklega leta, in so ga potrdili DS TOZD-ov in sicer:
-	TOZD-a "Peskokopi" na 6. seji dne 18. 12. 1980
-	TOZD-a "llpos" na 5. seji dne 18. 12. 1980 in
-	DSS služb na 6. seji dne 19. 12. 1980.
Količinski plan, ki je realen prikaz dviga plana, se je v odnosu na realizacijo preteklega leta zvišal za 20, 7 % v TOZD-u "Peskokopi" in 6, 6 % v TOZD-u "llpos". Delitev celotnega prihodka in dohodka pa je planirana v skladu s sprejeto občinsko resolucijo.
Zaradi neugodnih vremenskih pogojev pa smo količinski in vrednostni plan po mesecih sprejeli šele v mesecu marcu in ga je potrdil Poslovni odbor DO na svoji 12. seji dne 4. 4. 1981 .
I. PO KOLIČINI
TOZD	Ton
- Peskokopi	17 5. 700
- llpos	6. 500
Skupaj	182.200
II. PO VREDNOSTI	
TOZD	Znesek
- Peskokopi	95.412. 920, 00
- llpos	58.235.000,00
- DSS služb	11.340.000,00
DO skupaj	164.987.920, 00
III. PO DELOVNI SILI	
TOZD	Zaposleni
- Peskokopi	114
- llpos	72
- DSS služb	3 5
DO skupaj	221
3
VREDNOSTNI PLAN PO MESECIH ZA LETO 19 8 1
Mesec	TOZD "Peskokopi"	TOZD "Ilpos"	SKUPAJ
Januar	5. 522. 634, 20	4.525.972,50	10. 048. 606, 70
Februar	5. 550. 000, 00	4.550.000,00	10. 100. 000, 00
Marec	7. 550. 000, 00	4.915.000, 00	12. 465. 000, 00
April	6. 391.000, 00	4. 915. 000, 00	11.306. 000, 00
Maj	5. 410. 000, 00	4.915.000,00	10.325.000,00
Junij	6.764. 000, 00	4.915.000, 00	11.679.000,00
Julij	8.800. 000, 00	4.915.000,00	13.715.000, 00*
Avgust	8.800.000, 00	4.915.000, 00	13.715.000,00
September	10.248. 000, 00	4.915.000,00	15. 163. 000, 00
Oktober	10.241.285, 80	4. 924. 027, 50	15.165. 313, 30
November	10. 248.000, 00	4. 915.000, 00	15. 163. 000, 00
December	9.888.000, 00	4.915.000,00	14.803. 000, 00
SKUPAJ	95.412.920, 00	58.235.000,00	153.647.920,00
4
"TOZD" "PESKOKOPI"
KOLIČINSKI PLAN PO GRUPAH PROIZVODOV ZA LETO 1981
L PO KOLIČINI
Proizvodna grupa	Ton
Prani peski	80. 700
Suhi peski	7 5. 000
Oplaščeni pesek	8. 000
Kisle mase	8. 000
Tlačilna masa	4. 000
Skupaj	175. 700
	
II. PO VREDNOSTI	
Proizvodna grupa	Znesek
1. Prani peski	19.957.110,00
2. Suhi peski	40.001.250,00
3. Oplaščeni peski	24.000.000,00
4. Kisle mase	10.465.360,00
5. Tlačilna masa	989. 200, 00
Skupaj	95. 412. 920, 00
TOZD "ILPOS"
KOLIČINSKI PLAN PO GRUPAH PROIZVODOV ZA LETO 1981
L PO KOLIČINI
Proizvodna grupa	Kg
Nekovinski livarski pripomočki	4.325.000
Neomenjeni kemični proizvodi	1. 675. 000
Mlete nekovine-skupaj	500.000
Skupaj	6.500.000
II. PO VREDNOSTI	
Proizvodna grupa	Znesek
Nekovinski livarski pripomočki Neomenjeni kemični	19. 462. 500, 00
proizvodi	36. 347. 500, 00
Mlete nekovine-skupaj	2. 42 5. 000, 00
Skupaj	58,235. 000, 00
SKUPAJ	4.325.000	1.675.000	500.000	6.500.000
7
KOLIČINSKI PLAN PO MESECIH ZA LETO 1981 ZA DO
(v tonah)
Mesec	Plan
Januar	6. 539
Februar	6.708
Marec	12.849
April	12.814
Maj	9. 814
Junij	13.813
Julij	17.814
Avgust	17.814
September	21.207
Oktober	21.258
November	21.207
December	20.363
SKUPAJ	182.200
PLAN CELOTNEGA PRIHODKA IN NJEGOVA DELITEV ZA LETO 1981
O
Q
o o o o
o' o' o o o o
CD O
m co CM CD
m co
CD CO
O	O	O	O
O	O	O	O
o'	o'	o'	o'
o	o	o	o
o	o	o	o
CD	CD	CM	CO
CO	t—i	i^—
co	^	cn	co
CO	D-	LO	^
r-	Th	co
o	o	o
o	o	o
cT	o'	o'
o	o	o
o	o	o
LO	co	CO
CD	co	CO
I>	O	I>
r—I	LO	r—I
o
o
o'
o
o
co
o
o
o
o”
o
o
o
m
CZ)
C/9
C/9
Q
o
o
o'
o
o
o
m
Oh
o
L!
o
co
H
Ph
Q
M
o
H
C/2
o
Ph
L
C
N
O
H
>
N
£

O	o	o	O	o
o	o	o	O	o
				
o	o	o	o	o
o	o	o	o	o
o	o	o	o	o
				
CD	CN	[>	09	LO
CO	m	co	09	lO
CN	'—i	r—1	o-	co
				
CO	co	O	co	o
m	co	CN		1—1
H
Q
O
S
S
Ph
S
H
O
L
M
O
C
>
L
cn
Q
H
ti
co
<
S
ti
•n
ti
PQ
S
O
Ph
ti
ti
Q
o
ti
O
Q
ti
ti
P
O
ti
O
P
H
co
>U
P
O
o	o	o	o
o	o	o	o.
o*	o'	o'	o*
o	o	o	o
o	o	o	o
rM
oo
#H
CO	CD	CO
00	O	O
m	m	m
ti
ti
<C
ti
o
p
ti
ti
ti
g
co
<
>
H
co
p
ti
ti
co
bJO
NI
G
cd
>
O
c
cti
0)
cd
N
cti
tuO
0)
•v
o
o
CJ
5
TS
O
U
a
(U
Sh
o
c
0)
•H
>m
N
Cti
cti
N
T3
Cti
r—I
U)
c
>
0)
N
(D
ti
O
O
cT
o
o
CN
CO

Th
V
CO
co
cn'
co
co
[>
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
o
o
o	
o	
o	-
	•H
	a
CN	o
co	
	o
	^ UD
	UD O
	ti) CU
	Ph ti
	P P
03	~	N N
c ^ ti T3	O 0
Cti	-x	L H
r~*	09 s	, (
■H	>W O1	• r—1	_ .5	>	c n	cu h	o	a	co co co
UD o	p
cti -rj ul	cti
•rH> U .ti 5	N
S	ti)
P a cti t: s s	> ti) a
O	UD 'H	UD
8 o --p	U
< Ph 8	Ph
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
Skupaj
- lo
ZAKLJUČNI RAČUN ZA LETO 1980 L TOZD "PESKOKOPI" Moravče
TOZD "Peskokopi" Moravče se ukvarja z izkoriščanjem in predelavo kremenovih peskov, proti ognju odpornih glin in drugih kovinskih in nekovinskih mineralnih nekovin in njih drobljenje, mletje, čiščenje, obogatenje in oplemenitenje za livarske in druge namene.
V	poslovnem letu 1980 je TOZD "Peskokopi" presegel vrednostni plan
za 37, 29 %, količinski plan pa je dosežen z indexom 98, 36, zaradi manjšega izpada proizvodnje zaradi investicijskih del, pri 108 zaposlenih.
Vrednostna realizacija je v primerjavi z letom 197 9 v porastu za 34, 48 %, količinska pa za 10, 25 % ob povečanju delovne sile za 4,8 5 % in ob dejansko opravljenih delovnih urah povečanih za 2, 67 %. Proizvodnja na zaposlenega se je povečala ob prej navedenih pogojih za 5, 21 %. Produktivnost na zaposlenega v 8 urah dela pa je porasla v TOZD-u "Peskokopi" od 5, 43 na 5, 83 tone ali za 7, 3 5 %.
Proižvodnja v TOZD-u "Peskokopi" predstavlja 95, 6 % dosežene količinske realizacije v DO (v letu 1979 95, 3 %). Ta delež se je v letu 1980 malenkostno povečal za 0, 3 %.
Dinamika proizvodnje je bila v TOZD-u "Peskokopi" tekom leta različna; maksimalna količinska mesečna proizvodnja je bila dosežena v mesecu aprilu, ko je znašala 13.841 ton, minimalna pa v mesecu januarju z 8.281 tonami. Povprečna mesečna količinska proizvodnja je znašala 12. 130 ton. Maksimalna vrednostna proizvodnja je bila dosežena v mesecu oktobru, ko je znašala 8.163. 952, 20 din, najnižja pa v mesecu januarju, ko je bila dosežena v višini 4. 662. 259, 00 din. Povprečna mesečna proizvodnja po vrednosti pa je znašala 7.064. 580, 60 din.
Povečanje vrednostne proizvodnje v mesecu oktobru je dejansko tudi odraz novih cen proizvodov.
Povečanje količinske proizvodnje je največ na račun povečane proizvodnje pranih peskov, ki se je povečala za 30, 43 % napram letu 1979. V upadanju pa je proizvodnja naravnih peskov (za 12, 39 %), proizvodnja kislih mas in malt ter tlačilne mase (za 19, 56 %) in proizvodnja sušenega peska (za 5, 77 %) v odnosu na leto 1979. Proizvodnja oplaščenih peskov pa je bila povečana za 1, 43 % v primerjavi s preteklim letom.
V	poslovnem letu 1980 je bila proizvodnja delno ovirana zaradi izgradnje investicijskih objektov in neugodnih vremenskih pogojev. V oddelku tlačilne mase je prišlo do večje okvare, kar je povzročilo 5- mesečni izpad proizvodnje.
Kljub vsem navedenim težavam pa je bila dosežena rekordna količinska proizvodnja TOZD-a " Peskokopi", kot posledica prizadevanja celotnega
- 11
kolektiva v okviru akcije dviga proizvodnje in zvišanja produktivnosti dela.
Ob zgoraj navedeni proizvodni problematiki pa smo dosegli naslednji finančni rezultat:
Naziv	1979	1980	Index
Celotni prihodek	66.720.238,68	91.820.416, 15	137, 62
Porabljena sredstva	38.313.917,22	51.334. 769, 25	133, 98
Dohodek	28.406. 321, 46	40.485.646, 90	142,52
Dohodek	28.406. 321, 46	40.485.646, 90	142, 52
Prispevki iz dohodka SIS ter prispevki drugim po zakonu določenim
družbenim dejavnostirryi2.022. 908, 85	14. 553. 906, 85	121,05
Čisti dohodek	16. 383.412, 61	25. 931 . 740, 05	158, 28
Del ČD za OD	12. 954. 726, 60	15. 870. 599, 80	122, 51
Del ČD za stanov.
izgradnjo	758.047, 90	935.834,55	123, 45
Razporeditev dela ČD za izbolj. in razšir.
materialne osnove dela 2. 670. 638, 11	9. 125. 305, 70	341, 69
in rezerv:
Del ČD za poslovni sklad Del ČD za prehrano	892. 529, 16	6. 944. 277, 00	778,04
delavcev Del ČD za regres za	346. 735, 50	413.454, 00	119, 24
letni dopust delavcev Del ČD za druge namene	571.410,45	449.433, 60	78, 65
v skupni porabi Del ČD za rezervni	149. 805, 00	286. 000, 00	190, 91
sklad	710.158,00	1.012.141,10	142, 52
Del Č D za druge sklade		20. 000, 00	-
Iz tabele je razvidno, da je celotni prihodek v porastu za 37, 62% v odnosu na preteklo leto. Doseženi finančni rezultati pa ob primerjavi porabljenih sredstev za 33, 98 % utemeljujejo .porast dohodka za 42, 52 %.
Kljub temu je porast vrednostne realizacije ugodno vplival na ustvarjeni dohodek v višini din 40. 485. 646, 90.
Delitev dohodka je TOZD v letu 1980 izvajal s sprejetimi merili samoupravnega sporazuma in sklepov organov upravljanja. Porast dohodka je ugodno
- 12
vplival na gibanje osebnih dohodkov. Povprečno izplačani mesečni, neto OD na zaposlenega je znašal din 8. 677, 75.
11. TOZD "ILPOS" Selo pri Ihanu
Proizvodni program TOZD-a "llpos" je usmerjen na široko paleto pomožnih livarskih sredstev, ki so glede n ^njihovo uporabnost deljeni na posamezne skupine proizvodov' kot so:
-	exotermna sredstva,
-	izolacijski praški,
-	talila,
-	premazi,
-	izolacijske plošče,
-	mletje in
-	kovinski kiti.
TOZD"llpos" je v poslovnem letu 1980 presegel vrednostni plan za 17, 13 %, količinski plan pa je bil dosežen z indexom 89, 65 pri 68 zaposlenih.
Vrednostna realizacija je v primerjavi z letom 1979 v porastu za 25, 05 %, količinska realizacija pa je v upadanju za 5, 39 % pri upadanju delovne sile za 4, 23 %.
Količinska proizvodnja TOZD-a "llpos" predstavlja v skupnem deležu DO 4, 02 %, ta delež pa je v primerjavi z letom 197 9 zmanjšal za 13, 6 %
(delež v letu 1979 je znašal 4, 65%).
Dinamika proizvodnje v letu 1980 ni potekala enakomerno zaradi težav v proizvodnji in pomanjkanja delovne sile. Maksimalna količinska proizvodnja je bila dosežena v mescu februarju ter je znašala 587.491 kg. Najnižja pa je bila v mesecu novembru in je znašala 372.213 ton. Vrednostna proizvodnja je bila najvišja v mesecu oktobru 5.310.368, 40 din, najmanjša pa v mesecu januarju 3.208.621, 64 din. Povprečna mesečna količinska proizvodnja je znašala 508 ton (v letu 1979 537 ton).
Če analiziramo proizvodnjo po statistični grupaciji proizvodov ugotovimo :
-	nekovinski livarski pripomočki - dosežena proizvodnja 4.017 ton ali 90, 80 % v odnosu na leto 1979. Plan pa je bil dosežen z 80, 70 %.
-	neomenjeni kemični proizvodi - dosežena proizvodnja 1.581 ton ali za 0, 83 % več kot v letu 1979. Plan je bil dosežen 94, 39 %.
-	mletje usluge - dosežena proizvodnja 498 ton ali za 10, 18 % več kot v letu 1979. Plan je bil presežen za 237,84 %.
V celokupni proizvodnji TOZD-a sta še vedno najmočneje zastopana po finančnem in količinskem obsegu dva oddelka in sicer izolacijske plošče in oddelek izolacijskih praškov.
Izolacijskih plošč je bilo proizvedeno 1.458.908 kg (v letu 1979 1.634.647 kg), livnega praška pa 2. 544. 1 17 kg (v letu 197 9 2.71 1.91 9 kg). Vzrok za zmanjšanje proizvodnje izolacijskih plošč, in livnih praškov je manjša poraba pri potrošnikih (zastoji v železarnah zaradi pomanjkanja surovin in uvajanja novega tehnološkega postopka).
Največ pa se je povečala proizvodnja kovinskih kitov in je znašala.
63. 611 kg (v letu 1979 49. 543 kg). Porast proizvodnje v tem oddelku je bil povečan predvsem zaradi povečanja proizvodnje kitov iz domačih surovin po lastni tehnologiji.
Proizvodnja v ostalih oddelkih je potekala več ali manj na nivoju preteklih let.
Ob navedeni problematiki pa je TOZD "llpos" dosegel naslednji finančni rezultat:
Naziv	1979	198 0'	Index
Celotni prihodek	44. 601.776, 12	55.172.348,70	123, 70
Porabljena sredstva	28.692.868,08	37. 673.837, 86	131, 30
Dohodek	15.908.908,04	17.498. 510, 84	109, 99
Dohodek	15.908.908,04	17.498, 510, 84	109, 99
Prispevki iz dohodka SIS in prispevki drugim po zakonu določenim družb, dejavnostim	5. 646. 782, 70		5. 718.762, 05	101, 27
Čisti dohodek	10. 262. 125, 34	1 1.779. 748, 79	114, 79
Del ČD za OD	8.557.173,05	9. 456. 774, 05	110, 51
Del ČD za stan. izgr.	491.487, 25	555.724, 10	113, 07
Razporeditev dela ČD za izbolj. inxrazširitev material, osnove dela in rezerv	1.213. 465, 04	1.767.250, 64	145, 64
Del ČD za poslovni sklad	579.617,34	705. 504, 89	121, 72
Del ČD za prehrano delavcev		31.200, 00	.
Del ČD za regres za letni dopust delavcev Del ČD za druge namene 236. 12 5, 00		268.083, 00 300. 000, 00	127, 05
v skupni porabi Del ČD za rezervni sklad	397.722, 70	437. 462, 75	109, 99
Del ČD za druge sklade		25. 000, 00	-
Kot je razvidno iz tabele je celotni prihodek porastel za 23, 70 % v odnosu na preteklo leto, porabljena sredstva z rastjo 31.30°^ pa utemeljujejo porast dohodka za 9, 99 %. Kljub temu je porast vrednostne realizacije ugodno vplival na dohodek v višini 17.498. 510, 84 din. Delitev dohodka pa je TOZD "llpos" izvajal v skladu s sprejetimi merili samoupravnega sporazuma in sklepov organov upravljanja. Iz dohodka je TOZD izvajal med drugim tudi sredstva za osebne dohodke v višini 9.450.774, 05 din (povprečno izplačani neto OD na zaposlenega- mesečno je znašal v letu 1980 din 8. 340, 40). V sklad skupne porabe pa je TOZD razporedil sredstva v skladu s samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom.
Vso problematiko ugotavljanja poslovanja in delitve doliodka pa smo obravnavali tudi v proizvodnih enotah. Sprejeti sklepi bodo služili k ustvarjanju naše poslovne politike v letu 1981.
III. DSS služb Domžale
V	okviru DSS služb so formirani naslednji sektorji:
a)	komercialni,
b)	računovodski,
c)	splošni in
d)	tehnični sektor,
ki opravljajo posle pri uresničevanju skupnih interesov in ciljev posameznih TOZD-ov.
V	poslovnem letu 1980 so DSS službe presegle vrednostni plan za 12, 39 % pri 34 zaposlenih. Vrednostna realizacija v primerjavi z letom 1979 pa je porasla za 21, 38 % ob zmanjšanju delovne sile za 2, 8G %.
Ob navedeni realizaciji pa smo dosegli naslednji finančni rezultat:
Naziv	1 979	1 980	Index
Celotni prihodek 1 * o rabljena sr e ds tv a Dohodek	7.9 91 . G83, 90 2. 20 1.597, G7 5. 790.08G, 23	9.578.247,90 2.188.540,G7 7.389.707,23	119, 8 5 99, 41 127,63
Dohodek	5. 790.086, 23	T. 38 9. 7 07, 23	127,63
Prispevki iz dohodka SIS ter prispevki drugim po zakonu določenim družbenim dejavnostim	- G27.6I2, 5 5	- 740.214,65	117,94
Čisti dohodek	5. 162.473, 68	6. 649.492, 58	128, 80
Del ČD za OD Del ČD za stanov, izgradnjo	4. 562. 1 26, 35 270. 144, 60	5.327.681,75 8 55.7 54, 35	1 16, 78 316, 78
Razporeditev dela ČD za izboljšanje in razširitev materialne osnove dela
in rezerv	330.202,73	466. 056, 48	141, 14
Del CD za prehrano delavcev Del ČD za regres za letni	154.000,00	265. 200, 00	172,21
dopust delavcev Del ČD za namene skupne	87. 500, 00	135. 000, 00	154, 29
porabe	88.702,73	65. 856, 48	74, 24
Delitev dohodka so ]^)SS službe v letu 1980 izvajale v skladu s sprejetimi merili družbenega dogovora in sklepov organov upravljanja.
Doseženi dohodek leta 1980 predstavlja uspešnost poslovanja v tem obdobju in je izkazan v višini 7. 389. 707, 23 din.
Vendar z doseženimi rezultati ne smemo biti povsem zadovoljni. Vedeti moramo, da rentabilnejše in ekonomičnejše poslovanje celotnega kolektiva zagotavlja tudi boljši finančni rezultat, večja sredstva za OD (povprečno izplačani neto OD na zaposlenega mesečno je v letu 1980 znašal din 9.416, 60) in sklad skupne porabe ter sredstva za razširjeno reprodukcijo. To pa je tudi cilj DSS služb.
Pri realizaciji postavljenih nalog ugotavljamo, da so sedanji pogoji poslovanja zagotovili ugoden trend porasta celotnega prihodka, dohodka in čistega dohodka, kot je to razvidno iz rezultatov poslovanja v letu 1980.
Naloga vseli zaposlenih, sindikata, družbeno-politčnih organizacij ter samoupravnih in poslovdnih organov je spodbujanje delavca za zavestno in odgovorno poslovanje in izpolnjevanje nalcg, ki se pred njih postavljajo. Aktivno ocenjevanje rezultatov gospodarjenja ter kritično in samoupravno odločanje o ugotavljanju in delitvi dohodka postaja temeljna naloga pri ugotavljanju uspešnosti poslovanja. Na osnovi uspešnosti poslovanja kot so celotni prihod ek, porabljena sredstva, dohodek in delitev čistega dohodka je analizirati rezultate poslovanja in odpravljati pomanjkljivosti pri poslovanju. Iz tega izhaja, da bomo morali v prihodnjem obdobju uspešneje gospodariti in si zagotoviti hirejši razvoj.
Uspele bodo le tiste gospodarske organizacije, ki bodo imele visoko produktivnost dela, medtem, ko bodo pretežni uvozniki več ali manj prizadeti.
Iz navedenih razlogov je treba vztrajati na predvidevanjih sprejetega stabilizacijskega programa in se boriti za realizacijo postavljenih ciljev.
Kosmač Irena
- 16
pregled, osnovnih.
p os ta, v k
24.12. 198o. je bilo na referendumu sprejeto dopolnilo Samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in za delitev sredstev OD in skupno porabo.
Podajamo vam tabelarni pregled obračunavanja osebnih dohodkov z veljavnostjo od 1.12.198o.
Osebni dohodki se oblikujejo po naslednjih kriterijih:
1. akontacije osebnih dohodkov po opisu dela ozir, nalog:
DELAVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
Zap.
štev.______Opis dela______________________akontac.oseb.dohodka
1.	Direktor	14.6oo,oo.-
2.	Vodja račun. komerc. sektorja	13.7oo,oo,-
3.	Tehnični vodja	13.7oo,oo,-
4.	Sekretar	13.2oo,oo.-
5.	Vodja razvoja in investicij	12.8oo,oo,-
6.	Vodja službe varstva pri delu	lo.8oo,oo,-
7.	Tehnični svetovalec	10.000,00,-
8.	Vodja vzdrževalne službe	lo.ooo,oo,-
9.	Vodja knjigovodstva	lo.ooo,oo.-
lo.	Gradbeni tehnik	10.000,00.-
11.	Vodja nabave	9.2oo,oo.-
12.	Vodja prodaje	9.2oo,oo.-
13.	Vodja finančne operative	9.2oo,oo.-
14.	Analitik	9.2oo,oo.-
15.	Vodja finanč. knjigovodstva	8.5oo,oo.-
16.	Vodja personale	8.5oo,oo,-
17.	Samostojni nabavni referent	8.5oo,oo,-
18.	Komercialni zastopnik	8.5oo,oo,-
19.	Vodja OD in blagajne	7.7oo,oo.-
2o.	Finančni knjigovodja	7.7oo,oo.-
21.	Vodja saldokontov	7.7oo,oo.-
22.	Referent za samoupravljanje	7.700,00.-
23.	Referent za investicije	7.7oo,oo.-
Zap.
štev.
Opis dela
akontac .oseb. dohodka
24.	Referent nabave	7.700,00.-
25.	Referent prodaje	7.7oo,oo.-
26.	Referent za statistiko	7.7oo,oo.-
27.	Tehnični administrator	7.7oo,oo.-
28.	Referent za OD	7.loo,oo.-
29.	Saldokontist	7.1oo,oo.-
3o.	Administrator I.	7.loo,oo.-
31.	Šofer oseb.avtomobila	7. loo,oo.-
32.	Administrator II.	6.4oo,oo.-
33.	Kurir	5.8oo,oo.-
34.	Čistilka	5.1oo,oo.-
- Iti -
TOZD "PESKOKOPI" Moravče
Zap.
štev.	Opis dela	Akontac	.oseb.dohodka
1.	Vodja TOZD-a	12.8oo,oo.-
2.	Glavni tehnolog	11.4oo,00.-
3.	Glavni geolog	11.4oo,oo.-
4.	Tehnolog oplaščenih peskov	lo.ooo,oo.-
5.	Tehnolog separacije	lo.ooo,oo.-
6.	Tehnolog ognjeodpornih malt	lo.000,00.-
7.	Strojni tehnik	lo.000,00.-
8.	Vodja vzdrževalne službe	9.2oo,oo.-
9.	Kemotehnik	9.2oo,oo.-
lo.	Rudarski nadzornik	9.2oo,oo.-
11.	Konstruktor	9.2oo,oo.-
12.	Vodja skladišč .službe in odpreme	9.2oo,oo.-
13.	Kontrolor mehanizacije v najemu	8.5oo,oo.-
14.	Vodja avtoparka	8.5oo,oo.-
15.	Ključavničarski mojster	8.5oo,00.-
16.	Avtomehanični mojster	8.5oo,oo.-
17.	^lektromojster	8.5oo,oo.-
18.	Vodja izmene	8.5oo,oo.-
19.	Vodja obrač.knjigov.TOZD-a	7.7oo,oo.-
2o.	Črpalec meteorne vode v odkopu	7.700,00.-
21.	Strugar	7.700,00.-
22.	Avtomehanik	7.700,00.-
23.	Električar	7.700,00.-
24.	Ključavničar	7.700,00.-
25.	Šofer kamiona	7.loo,oo.-
26.	Strojnik nakladalca	7.1oo,oo.-
27.	Bagerist na Pešci ju	7.100,00.-
28.	Referent za OD	7.1oo,oo.-
29.	Blagovni knjigovodja	7.loo,oo.-
3o.	Skladiščnik	7.100,00.-
31.	Zidarski mojster	7.loo,oo,-
32.	Administrator	7.loo,00.-
33.	Mazalec strojev	6.4oo,oo,-
34.	Voznik viličarja	6.4oo,oo.-
35.	Laborant	6.4oo,oo.-
36.	Sušilec kremenovega peska	6.4oo,oo.~
37.	Izdelovalec oplaščenih peskov	6.400,00.-
38.	Pralničar	6.4oo,oo,-
39.	Preddelavec tlačne mase	6.400,00.-
19
Zap.
štev.______Opis dela____________________Akontac.oseb.dohodka
4o.	Zidar	6.4oo,oo,-
41.	Preddelavec kisle mase	6.4oo,oo.-
42.	Upravljalec čistilnih naprav	6.4oo,oo.-
43.	Tehtničar - čuvaj - telefonist	6.4oo,oo.-
44.	Izdelovalec tlačne mase	5.8oo,oo.-
45.	Izdelovalec kisle mase	5.8oo,oo.-
46.	Polnilec oplaščenih peskov	5.8oo,oo.-
47.	Skreperist v sušilnici	5.loo,oo,-
00	Skreperist finih frakcij	5.1oo,oo.-
49.	Polnilec kislih mas	5.1oo,oo.-
50.	Delavec na transportu	5.loo,oo.-
2o
TOZD "ILPOS" Ihan
Zap.
štev.______Opis dela____________________Akontac.oseb.dohodka
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11. 12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
21. 22.
23.
24.
25.
26.
27.
28.
29.
30.
31.
32.
33.
34.
35.
36.
37.
38.
Vodja TOZD-a Glavni tehnolog
Tehnolog za exotermna sredstva,
premaze in talila
tehnolog za izolacij. sredstva in
ferolegure
Tehnolog za kite, mletje in ostalo Kemotehnik
Vodja skladišč.službe in odpreme
Vodja vzdrževalne službe
Vodja izmene
Ključavničarski mojster
Elektromojster
Vodja kotlarne
Vodja obrač.knjig.TOZD
Ključavničar
Električar
Upravljač parnega kotla Obratni nabavni referent Referent za osebne dohodke Blagovni knjigovodja Administrator I.
Mizarski mojster
Šofer kamiona
Šofer kombija
Skladiščnik
Izdelovalka kitov
Mazalec strojev
Voznik viličarja
Oddelkovodja izolacij .plošč
Oddelkovodja talil
Oddelkovodja exoterm. mas
Oddelkovodja tlačnih premazov
Oddelkovodja grafitnih premazov
Zidar
Mizar
Laborant
Čuvaj - telefonist Izdelovalec lepil Izdelovalec izolacij.plošč
12.800.00.	-
11.400.00.	-
10.000.	00.-
10.000.	00.-
10.000.	00.-9.2oo,oo.-9.2oo,oo.-
9.200.00.	-
8.500.00.	-8.5oo,oo.-8.5oo,oo.-
8.500.00.	-
7.700.00.	-
7.700.00.	-
7.700.00.	-
7.700.00.	-
7.700.00.	-
7.100.00.	-
7.100.00.	-
7.100.00.	-
7.100.00.	-7.loo,00.-7.loo,00.-
7.100.00.	-
7.100.00.	-
6.400.00.	-
6.400.00.	-
6.400.00.	-
6.400.00.	-6.4oo,oo.-6.4oo,oo.-
6.400.00.	-
6.400.00.	-
6.400.00.	-
6.400.00.	-
6.400.00.	-
6.400.00.	-
5.800.00.	-
Zap,
štev
Opis dela
Akontac. oseb. dohodka
39.	Izdelovalec exotermne mase	5.8oo,oo.-
4o.	Mlinar na krogljičnem mlinu	5.8oo,oo.-
41.	Mlinar na Cimma mlinu	5.8oo,oo,-
42.	Izdelovalec grafitnih premazov	5.8oo,oo.-
43.	Izdelovalec tlačnih premazov	5.8oo,oo,-
44.	Izdelovalec talil	5.8oo,oo,-
45.	Izdelovalec briketov	5.8oo,oo.-
46.	Mlinar na kladivarju	5.1oo,oo.-
47.	Delavec na transportu	5.loo,oo,-
48.	Pakovalec briketov	5.loo,oo.-
49.	Pakovalke exoterm .sredstev in litoterma	5.1oo,oo.-
5o.	Čistilka	5.loo,oo,-
22
2.	OD iz minulega dela
a. stalni dodatek za	minulo delo	
Leta	staž v DO	skupni staž
1	17,4o din	2,2o din
2	34,8o	4,4o
3	52,2o	6,6o
4	69,6o	8,8o
5	87,oo	11, oo
6	lo4,4o	13,2o
7	121,8o	15,4o
8	139,2o	17,6o
9	156,6o	19,8o
lo	174,oo	22,oo
11	191,4o	24,2o
12	2o8,8o	26,4o
13-	226,2o	28,6o
14	243,6o	3o, 8o
15	261,oo	33, oo
16	278,4o	35,2o
17	295,8o	37,4o
18	313,2o	39,6 o
19	33o,6o	41,8o
2o	348,oo	44 , oo
21	365,4o	46,2o
22	382,8o	4 8,4o
23	4oo,2o	5o, 6o
24	417,6o	52,8o
25	435,oo	55,oo
26	452,1o	57,2o
27	469,8o	59,4o
28	487,2o	6 1,6o
29	5ol,6o	63,8o
3 o	522,oo	66, oo
31	539,4o	68,2o
32	556,2o	7o, 4o
33	574,2o	72,6o
34	59 l,6o	74,8o
35	6o9,oo	77, oo
Obračun se vzame do 3o.6. , v tekočem letu!
3.	Vrednotenje delovne dobe
Skupna delovna doba
nad	1	do	5 let
nad	5	do	lo let
nad	lo	do	15 let
nad	15	do	2o let
nad	2o	do	25 let
nad	25	do	3o let
nad	3o	let	
Odstotek netto meseč. OD delavca
1
2
4
6
8
lo
12
Obračun se vzame do 3o. 6. , v tekočem letu!
4.	Dodatek na omejevanje fluktuacije
Delovna doba v DO	Odstotek netto meseč.
OD delavca
od	o	do	lo let.	2
od	lo	do	2o let	3
od	2o	do	3o let	4
od	3 o	do	4o let	5
Obračun se	vzamecb 3o.6. , v tekočem letu!		
5.	Dodatek za nočno, nedeljsko in nadurno delo: 5o%
6.	Nagrada za stalnost pri delu: 2oo,oo din
Nagrado se izplačuje pri mesečnem OD vsem zaposlenim.
Za samo en zgoraj omenjeni izostanek, v tekočem mesecu, se nagrada zniža za 1 oo,oo din.
Nagrada se ne izplačuje za:
-	neplačane izostanke
-	neopravičene izostanke
-	in bolniško do in nad 3o dni.
- 24
7.	Ceniki del:
TOZD "PESKOKOPI" Moravče
Pralničarji Sušilničarji Skreperisti sušilnice
Izdelovalec"plastsila V
-	za izdelanih 11,5 t ali več na izmeno
-	za izdelanih 9 t ali več na izmeno
-	za izdelanih manj od 9 t na izmeno
3,75 din/tono 5,78 din/tono
4o,5o din/tono
32.00	din/tono
25.00	din/tono
Polnilec "plastsila":
-	za napolnjenih 11,5 t ali več na izmeno
-	za napolnjenih 9 t ali več na izmeno
-	za napolnjenih manj od 9 t na izmeno
35 ,oo din/tono 29,oo din/tono 21,35 din/tono
Izdelovalci "MKM-1":
-	za izdelanih 12 t ali več na izmeno	27,oo din/tono
-	za izdelanih manj od 12 t na izmeno	24,25 din/tono
Izdelovalci "MKM-2":
-	za izdelanih 12 t ali več na izmeno	27,oo din/tono
-	za izdelanih manj od 12 t na izmeno	24,25 din/tono
Polnilec "MKM-1" in "MKM-2":
-	za napolnjenih 12 t ali več na izmeno	26,oo din/tono
-	za napolnjenih manj od 12 t na izmeno	23,25 din/tono
Izdelovalec "MP-6":
-	izdelanih za 25 t ali več na izmeno	15,5o din/tono
-	za izdelanih manj od 25 t na izmeno	12,oo din/tono
Skreperist na finih frakcijah:
OSNOVNA TARIFNA POSTAVKA BREZ REŽIJSKEGA DODATKA IN DODATEK o,5o din/tono.
Za obračun dodatka se upošteva prodana količina MPSP-1, MPSP-5, MPSP-2 in količinska proizvodnja su linice!
Šoferji - Domžale:
- za opravljene vožnje na relaciji do loo km	o,44 din/km
-	za opravljene vožnje na relaciji nad loo km
-	za prvih 5 voženj solo
-	6 vožnja in naslednje - solo
-	za prvih 4 vožnje s prikolico
-	5 in naslednja vožnja s prikolico
o,4o din/tkm o,57 din/tkm o,68 din/tkm o,45 din/tkm o,48 din/tkm
Bagerist "Pescija":
-	za naloženo količino do 8o ton
-	za naloženo količino od 8o do loo ton
-	za naloženo količino do 12o ton
-	za naloženo količino nad 12o ton
3,82 din/tono 4,69 din/tono 2,58 din/tono 3,13 din/tono
Transportni delavec na železniški postaji: - za izplačilo v višini 8o% OD bagerista "Pescija" za vsak posamezni mesec.
Šoferji - Moravče:
-	za opravljene zunanje vožnje ( pod in nad loo km) ter vožnje na železniško postajo se OD izračunava po enakem kriteriju kot šoferjem avtoparka v Domžalah.
-	vse ostale vožnje, namenjene za dovoz pomožnih surovin posameznim oddelkom v TOZD se obračunavajo kot režijsko delo.
Bagerist - Moravče:
-	izplačilo poteka po kriteriju izplačil OD režijskim delavcem.
Dodatek šoferjem Moravče in Domžale ter bageristom za nakladanje in prevoz gramoza iz Jelše:
-	šoferjem dodatek v višini	2 o,oo din/vožnjo
-	bageristom	1,45 din/m3
Dodatki režijskim delavcem:
Prečrpavanje atmosf. vode in talne vode iz odkopov:
-	dodatek v višini o,35 din/m3 prečrpane vode iz odkopa.
Dodatek vzdrževalcem :
-	v^led težjih pogojev dela (delo naterenu, v prahu in blatu) se obračunava dodatek v višini 2,oo din/ delovno uro, pri čemer pridejo v poštev le dejansko opravljene delovne ure, tako v rednem kot tudi v podaljšanem delovnem času.
Dodatek se obračunava vzdrževalcem: Majdič Alojzu, Gorjup Francu, Prašnikar Albinu, Preš tor Alojzu, Tič Milanu, Lavrač Milanu, Končar Ivanu, Strmljan Jožetu, Gorjup Branku, Pergar Andreju.
26
Dodatek Gorjup Francu za redno vzdrževanje proti požarnih naprav v TOZD, v višini 3oo,oo din/mesec.
Ob eventuelnem sprejemanju dodatnih vzdrževalcev pa bo obračunan dodatek vzdrževalcem po seznamu, ki ga bo dostavil vodja TOZD-a.
Ročno razkladanje in nakladanje vreč 25,oo din/tono razloženega in naloženega materiala!
Nakladanje s skreperjem MKM-1 - lo,oo din/tono!
Opomba :
-	do ene ure zastoja na izmeno se ne prizna režijske ure delavcem zaposlenih na akordu!
-	za pripravo materiala za proizvodnjo v posameznih oddelkih se ne priznavajo režijske ure!
TOZD "ILPOS" Ihan
Izdelovanje izolacijskih plošč:
plošče za Jesenice OK 65o	o,43 din/kg
B 8	o,45 din/kg
Plošče za Ravne W 2o	o,55 din/kg
Nadrejeni skupinski vodja ima + lo % na akord.
Proizvodnja izomila, litoterm:	o,o7 din/kg
termoliv	o,ll din/kg
likopodij	o,13 din/kg
grafitol	o, 13 din/kg
lunkerit in termitna masa	o,13 din/kg
Nadrejeni skupinski vodja ima lo %	na akord.
Pakiranje I: na vagončke	o,12 din/kg
v kartone	o,15 din/kg
Vse pakiranje II. faza	0,06 din/kg
Izdelovanje premazov: polnjenje in nakladanje hobukov 25 -	- 4o kg na palete
tlačni premazi	1, o4 din/kg
kokilni premazi	o,73 din/kg
razredčilo	o,6o din/kg
Nadrejeni skupinski vodja ima lo % na akord.
Izdelovanje grafitola: vodni grafitol grafitol špiritni
o,22 din/kg o,18 din/kg
Iz delovanje talil:
polnjenje v I- 2 kg PVC vreče in pakiranje v
natron vreče po lo kg ter zlaganje na palete o,38 din/kg
Izdelovanje degazatorja, pakiranje v velike
vreče in dostava v briketirnico	o,24 din/kg
Izdelovanje briketov:
ročno zavijanje v Al folijo in pakiranje v 18 kg kartone in polaganje na palete briketi a' 5 dkg briketi a'lo dkg briketi a' 1 kg
1 ,o3 din/kg o,% din/kg o,66 din/kg
Izdelovanje calsida: polnjenje v PVC vreče a'3o kg	o, 13 din/kg
Kladi var: affine za vsako fazo dela carbire za vsako fazo dela Cimrna mlin: mletje feroligur na cimma mlinu	o,o55 din/kg o,o51 din/kg
v inertni atmosferi, praznjenje, sejanje in polnjenje v vreče po 5 o kg in nakladanje na palete
feromangan affine in carbire fero SI, Ca	o,27 din/kg o,49 din/kg
Transportni delavec: osnovna obračun, postavka + od naložene in razložene tone	4,oo din/t ono
Voznik viličarja: ima osnovno obračunsko postavko ter od naložene in razložene tone	3,5o din/tono
Kroglični mlin: mletje na krogljič. mlinu, doziranje, praznjenje in sejanje ter polnjenje v vreče 4o - 5o kg: koks oglje masa za termoliv Fe skaja in drugo	o,23 din/kg o,25 din/kg o,25 din/kg o,2o din/kg
Šofer kamiona: opravljena vožnja na relaciji do loo km opravljena vožnja na relaciji nad loo km	o,44 din/tkm o,4o din/tkm
Prejemki in izdatki, ki se štejejo med poslovne stroške:
1.	Dnevnice za službena potovanja:
od	8	do	12 ur	21o,oo din
nad	12 ur	35o,oo din
2.	Kilometrina:	6,3o din/km
3.	Nočnine: po predloženem računu največ 5oo,oo din, brez računa
2oo,oo din.
4.	Povračilo za prevoz na delo in z dela:
Povračilo stroškov prevoza na delo in z dela se prizna na relaciji v eni smeri, nad 5 km.
Povračilo stroškov prevoza se obračunava v višini 2,oo din za prevoženi km za opravljene delovne dni.
Vsak upravičenec prispeva k povračilu stroškov prevoza 55,6o din mesečno.
5.	Regres za prehrano med delom:
Regres za prehrano med delom se daje v višini 3o,oo din za dejansko opravljeni delovni dan v višini 8 ur.
Do regresa za prehrano niso upravičeni delavci - druge osebe, za tiste dneve, ki niso na delu v TOZD, to je v času dopustov, bolniškega staleža, službenega potovanja in drugih odsotnosti.
Prejemki in izdatki iz sklada skupne porabe:
1.	Regres za letni dopust: v višini 3.5oo,oo din
Regres za letni dopust se izplača v celoti, če je bil delavec zaposlen v delov, organizaciji od 1.1.1981. do vključno 3o.4.1981.
2.	Solidarnostna pomoč
3.	Odpravnine - nagrade ob vstopu v pokoj:
Nagrada ob upokojitvi delavca znaša tri neto povprečne osebne dohodke na zaposlenega v SR Sloveniji v letu 198o, ki znaša 8.517,oo din in ga je objavil Zavod SR Slovenije za statistiko. Tako oblikovana sredstva se povečajo za obvezne dajatve.
Enak znesek gre ob smrti delavca najožjim družinskim članom.
- 3o -
4.	Nagrade ob delovnih jubilejih: (upošteva se neprekinjeni delov.staž v DO)
lo let	60% -	povprečno OD v SRS/80	5.llo,oo.- din
2o let	9o	M	7.665,oo.- din
25 let	lo5	n	8.94o,oo,- din
3o let	12o		lo.22o,00.- din
OSEBNI DOHODKI IN ODSOTNOSTI Z DELA V LETU 198o
Ob pregledu naše ustvarjalnosti v preteklem letu, se pomudimo tudi na izostankih z dela, kjer se v znatnem deležu kaže naš odnos do dela in sodelavcev.
Primerjalna talhela za dvanajst mesecev leta 198o, nam prikazuje 15 % odsotnost z dela ali 71.585 ur, v primerjavi z letom 1979 pa upad na 98 %. Največ izostankov odpade na redni letni dopust ( 9,34 % ali 43.776 ur), na boleznine ( 4 ,o5 % ali 19.oo4 ur), ki so zmanjšale se od leta 1 979 na 87 %.
Naši povprečni osebni dohodki v letu 198o so znašali:
TOZD "PESKOKOPI" TOZD "ILPOS"
DSS služb DO
8.677,75.-8.34o,4o.~ 9.416,6o.-8 . 8 1 1 , 6o. -
osebnih dohodkov na neto, davke in prispevke iz OD pa je
Razporeditev izglodala:
bruto
neto
prispevki in davki
TOZD
"PESKOKOPI"
15.8o7.187,65 11. ^45.825,4o
4.661.362,25
TOZD
"ILPOS"
9.418.348,35
6.666.818,45
2.751.529,90
DSSS
5.309.595.80 3.741.768,oo
1.567.827.80
DO
3o.535.131,8o 21.554.411,85
8.980.719,95
Z davki in prispevki iz bruto osebnih dohodkov smo pokrili obveznosti:
-	zveza skupnosti otroškega varstva	1,98	%
-	skupnost otroškega varstva	1,25	%
-	izobraževalna skupnost	4,57	%
-	kulturna skupnost	o,78 %
-	telesno kulturna skupnost	o,31 %
-	skupnost socialnega skrbstva	o,89 %
-	skupnost zdravstvenega varstva	■	6,54	%
-	skupnost pokojninskega in invalid.zavarovanja 11,5o %
-	republiški davek iz OD	l,oo	%
-	občinski davek iz OD	o,5o	%
-	solidarnostni prispevek	l,oo	%

Iz dohodka pa je bilo od osebnih dohodkov odvedeno:
-	zdravstveni prispevek za nesreče pri delu	1,18 %
-	pokojninsko invalidski prispevek	0,80 %
-	prispevek za zaposlovanje	o,24 %
-	prispevek za požarno varnost	o,3o %
-	prispevek za vzdr. in obnav.pos. obj. in napr.	1 ,oo %
-	dohodek SIS-a za izvedbo prog .inv. v šol. objekte	l,oo %
-	prispevki skupnost za izobr.za grad.dom.za stud. o,345 %
-	prispevki za vin.izgr.komun.objekt.in naprav	l,oo %
-	stanovanjski del	4,655 %
-	prisp.za štipendiranje študentov in dijakov	o,5 %
kar znese:
TOZD "PESKOKOPI" TOZD "ILPOS"
DSS služb DO
1.7o7.628,4o.-1.o4o.39o,5o,-586.965,oo.-3.334.983,9o.-
Delavci našega kolektiva so plačali za lastne potrošniške in stanovanjske kredite 2.275,852.-, kar znaša 1,5 mesečni OD v letu 198o, iz tabele je razvidno plačilo po TOZD-ih:
TOZD "PESKOKOPI"	1. o79.238,85.-
TOZD "ILPOS"	548.237,75.-
DSS služb	648.376,15.-
DO	2.275.852,75.-
	■i, §		
	§		
	- f		
DO	a > E f R>$	oi t'- t>- in r.) vo vo m O	.	o cr^co O O OvOCIO'	1 <D	
		in o in oo tt r-	^	^ 00 O O m m r- 0 , O	j O	M
	z*	O ■—1	>—1 O O O	0	O	'i
	(D	,36o ,644 ,oo4 .392 .776 792 199 16 286 12o	.585
O		m in o t^- ^	
Q		|v.<Dcno<<D'Ciro'-,v5u2^ Oinvo^O^OOOO^O^	S
	o- »°	fr) r—i	\—i O' 0 0 O O O 0	e
	B	(N	<0	Tf	'rf 0 ^ '-O	O	0 0ininOlvD'd<CM<D'-,^f O in m	oo	o r-	m	cm	m	s
	ure	r- --4 r~. ni	C
-		OioincMinm-^^m .» ^ r- ro m or-]’—1 O 1	O	“
m	s	c^OTfOOOOOO	o	2
O CL	19 ure	344 .116 , 46o 32o .936 344 167 16 196 12o	.559
J		'n^'° -	-
		■^vo o OcMvrjrr^mincn in in ^ m m ^ 0 O — ^ ^	m
		■^r-TvnOOOOOOOO	r~
			
	cr	vO 00 ^ CM O 00 'f ^	O 0 inoo'^t''-co^'-Ov-0Tt‘Tf O	fn
	0	cm rf	^ ni	cm cm cm	
	S	r^. ni o	vg	S
		•—1 oo 0 o- r^- vo	r- co	0 i i O i i	”
	S	cm r-i m cm er O	O	y
		rf	rf	00	0	00	00	O O	O	O	0	0	vO	1	1	Ch	|	| m	CM	vD	«—<	E
§	ure	NO CM O' in CM	£
			
o bd		cm t- rn 0 co m	cn O n- vo in r-- |	| o | i	O
g		OJ CM	0 OO 0	O	rr
	1979 ure	00 O oo O 0 O	0 vO CM 00 O O	v£3 m r- O	O cn 1	1	1	1
		^ ^	^ o	s
		o o oo co ^ o- rt< cr- m co o ^ co O	j |	,	|	s
	s	*-< o!" tT t- oo O 0	s
	lc ure	.512, .824 .336 .472 .432 28o 32	E
,-S			
|			
		co o cm	o oo o- ,—i r—< oo vn	* o i 0 i i	s
Q		o r- vD 00 0 0	0	s
	1979 re	0 'f ^ CM ^ <D <D	O' oo ^ cm in oo co m l	i i	S
		~ ^	S
		■§	5 s š	
		.odsot.do 3o ." nad 3o dni j boleznina iška 2tni dopust .plač.dopust čana odsotno le vaje •avič .izostan la .pri izobrazi	< o<
		Bolez. Bolez. Skupa Rrodn Red. k Izred, Nepla Orožr Neopr Brigat Odsot	D bd m
2 1 SL ■& Sl, i 3TS. OSl, c i j s Is sa,
^rei^agsi,
Nagrada za inovacijsko dejavnost
Raziskovalna skupnost Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije in Ljubljanska banka - Združena banka Ljubljana so pripravile v počastitev našega velikega revolucionarja in pobudnika inovacijske dejavnosti v času borbe in obnove naše domovine Borisa Kidriča razstavo "INOVACIJE ZA STABILIZACIJO".-
Razstava, ki je zaobsegla inovacijske dosežke slovenske industrije ozir. njenih različnih panog, je bila prikaz vseh dosežkov, ki so od zamisli inovacije preko raziskav zaživeli tudi v praksi, t.j. proizvodnji. Delovnim organizacijam, kjer so uresničili ta proces prenosa inovacij v proizvodnjo t.j. , da so uresničili takoimenovano inovacijsko verigo, so podelili priznanja - zlato inovacijsko verigo. Tako priznanje je prejela tudi domžalska delovna organizacija "TERMIT", izročeno pa je bilo trem njenim predstavnikom, ki so priznanje prejeli v imenu kolektiva.
Akcija, da bi pomnožili število inovacij je bila začeta v želji, da bi bil dosežen hitrejši prenos raziskovalnih dosežkov v prakso. Za dosego tega je bilo pri Ljubljanski banki - združeni banki Ljubljana vpeljano kreditiranje prenosa ter raziskovalnih dosežkov in tako danes že lahko govorimo o tem, da je naša inovacijska dejavnost na dobri poti hitrejše rasti pa tudi večjega kakovostnega uveljavljanja raziskovalnih dosežkov v praksi.
Prijav inovacij pri Raziskovalni skupnosti je vse več, v vse večji meri pa tudi zadoščajo kriterijem, ki so postavljeni, če predlagatelj želi doseči kreditiranje prenosa določene inovacije v prakso.
V primeru "TERMIT- o ve" inovacije so bili podani vsi atributi, tako da je Termitova inovacija kreditiranje dosegla. Tudi strokovna verifikacija je bila taka, da se inovacija imenuje "Razvoj livnih praškov iz domačih surovin za konti liv", uvršča pa se med tiste z največjo stopnjo gospodarske utemeljenosti.
Inovator dipl.ing. France Strojin je na podlagi dolgoletne proizvodnje in ob sodelovanju s Termitovimi strokovnjaki dosegel inovacijo, ki bo imela velike ekonomske učinke, saj bo z njo prihranjeno na devizah 2o milijonov dinarjev letno.
Karakteristike inovacije
Z namenom, da bi dosegli boljši izkoristek pri vlivanju jekla, so skoraj vse jugoslovanske železarne vpeljale vlivanje po kontinuirnem postopku, pri katerem so potrebni specialni livni in pokrivni praški.
Livni prašek sestavi jajo v glavnem spojine Si02, A1203 , Fe203 , CaO,
MgO in dodatna talila. V stiku s tekočim jeklom nastane troslojni sistem, pri čemer se spodnji sloj tali in tvori tekočo žlindro, ki v obliki finega filma omogoča mazanje med stenami kristalizatorja in strjujočim se jeklom , kar na jeklu preprečuje tvorbo površinskih napak. Srednji sloj je prehoden, zgornji sloj pa ostane nespremenjen v obliki finega praška, ki ščiti površino jekla pred oksidacijo in prehitro izgubo toplote.
Pokrivne praške uporabljajo za pokrivanje taline v livnem loncu za zmanjšanje toplotnih izgub. Pri kontinuirnem vlivanju uporabljajo še specialne pokrivne praške za razdelilnik, ki je vmesna naprava med livnim loncem in kristalizatorjem. Te vrste pokrivni praški so sestavljeni tako, da imajo poleg izolacijske še visoko sposobnost povezave nemetalnih vključkov, zlasti A1203.
Uspeh prenosa v proizvodnjo
Po navodilih tujih dobaviteljev opreme so naše železarne sprva uporabljale te praške iz uvoza, a že kmalu se je pojavila potreba, da bi prašek izdelovali doma. V dogovoru z železarnami se je tega lotil "TERMIT" iz Domžal. Opravili so potrebne raziskave v laboratorijskem in polindustrijskem merilu, nato pa so v letu 1978 začeli izdelovati in preizkušati uporabo praškov v železarnah v Sisku, Zenici in Smederevu.
V letih 1979 in 198o sta začeli železarni v Zenici in Smederevu, ki imata pri nas največje naprave za kontinuirno vlivanje jekla, uporabljati izključno domače livne praške. Leta 198o se jim je pridružila še železarna Jesenice, ko je začela obratovati njena konti naprava.
Ekonomski učinek
Jugoslovanske železarne potrebujejo že sedaj vsako leto cca 2.ooo ton livnih praškov, kar odgovarja vrednosti cca 16 milijonov dinarjev. Ker so cene inoz-emskih praškov za 25 odstotkov višje, bi z domačim prihranili na devizah za cca 2o milijonov letno. Pri tem pa ni upoštevana izdelava pokrivnih praškov, ki je šele v fazi industrijskih poskusov za razne kvalitete jekla.
M . Brojan
Ik <n> na. gg e* © s
S Si Jina. O na E5 53, vr H J 50,1. (2 © TT1
Ha svoji zadnji novoletni poslanici je dal tovariš TITO pobudo za sklic kongresa samoupravijalcev - tretjega po vrsti.
Kongres naj bi predvsem ocenil stanje samoupravne organiziranosti in samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v vsaki samoupravni skupnosti. Prav od tega je odvisno reševanje družbenoekonomskih problemov. Za takšno ocenjevanje pa je potrebna velika pripravljenost in prizadevanje vseh subjektivnih sil z ZK na čelu.
ha bi aktivnost v pripravah na kongres čim bolje stekla, je preko sestankov sindikalnih skupin, sestankov ZK, mladine itd. potrebno seznanjanje delavcev o teh pripravah :
-	izvesti je različne tematske razprave, povezane z izhodišči za kongres,
-	s sporočili kongresu naj OZb sporočijo svoje mnenje o kongresu o določenih problemih in predlogih za njihovo reševanje,
-	ta mesec bo predvidoma objavljen predlog kongresne resolucije in tudi o njej bo potrebno organizirati širše razprave ter do nje zavzeti Stališče,
-	najpomembnejše pa bo, kako priprave za kongres in pozneje stališča kongresa in sklepe izrabiti za oceno v naši sredini.
Haloge so torej veliko, za njihovo uspešno in pravočasno rešitev pa smo odgovorni predvsem komunisti, pa.tudi vsi delovni ljudje s ploh.
Toda odgovornost mora biti konkretna. He more vsakdo odgovarjati za vse. Zagotoviti moramo, da bomo vsaj vedeli, kdo za kaj odgovarja. Da bi to dosegli moramo imeti konkreten načrt akcije, v kateri bo vsakdo našel svoje mesto in naloge, kar velja tako za organe federacije kot delovne organizacije.
olb ID) ms. e ^ mi sr ma. dl si a* j e v
Ker ob Dnevu rudarjev nismo imeli praznovanja in tradicionalnih podelitev priznanj delavcem za dolgoletno delo, smo to proslavo preložili za konec leta 1980. Proslava je bila v Partizanskem domu v Moravčah, udeležilo se jo je zelo veliko število naših delavcev, otvoril pa jo je tov. Otrin z nagovorom :
Drage tovarišice in tovariši, spoštovani gostje,
v imenu delovnega kolektiva Termit Domžale pozdravljam predstavnike Skupščine občine Domžale in občinskih družbeno političnih organizacij, predstavnike samoupravnih organov in družbeno političnih organizacij vseh treh krajevnih skupnosti, kjer so naši obrati, iz Moravč, Ihana in Vencelj Perko iz Domžal, posebno toplo pa p°zdravljam tiste Termitovce, ki so od ustanovitve nase organizacije člani našega kolektiva in so največ prispevali k uspehom, ki jih danes ob 2o. letnici Termita s ponosom ugotavljamo in proslavljamo.
Ta jubilej je prilika, da se spomnimo začetkov naše delovne organizacije in za ugotovitev, kakšno mesto ima Termit danes v železarsko - livarski industriji. Samostojno pot smo začeli leta 196o z združitvijo bivših obratov KREME! v Moravčah in TOBI v Ihanu, s skupaj 129 zaposlenimi, ki so ustvarili v prvem letu proizvodnje 3.756.43o din celotnega dohodka, količinska realizacija pa je bila 37.782 ton. Danes ob 2o. letnici, je v naši delovni organizaciji, razdeljeni v dve temeljni organizaciji združenega dela in delovno skupnostjo skupnih služb, zaposlenih 211 delavcev in delavk, ki bodo ustvarili 137.263.000 din
- 38
dohodka, količinski obseg proizvodnje pa je 154.ooo ton. Že ti kazalci nazorno kažejo naš velik napredek, ki je zlasti rezultat nenehnega povečevanja delovne storilnosti članov kolektiva ter smotrnih naložb v mehanizacijo in objekte.
Iz majhne delovne organizacije smo se v dveh desetletjih razvili v pomembnega proizvajalca pomožnih livarskih materialov za velik del jugoslovanske livarske in železarske industrije. Kakšen ugled smo si pridobili s solidno proizvodnjo in poslovanjem, pa najbolj priča odločitev kar 44 delovnih organizacij livarske industrije iz vse Jugoslavije, da kot sovlagateljice sodelujejo pri uresničitvi naše največje naložbe, to je pri izgradnji separacije, sušilnice in nadaljne predelave kremenčevih peskov v Drtij.i.
■^ridobili smo si tudi zaupanje Raziskovalne skupnosti Slovenije, ki nam je omogočila posodobljenje proizvodnje praškastih materialov za potrebe železarn v TOZD Ilpos v Ihanu.
Vse nove naložbe pa so garancija, da se bo naša delovna organizacija tudi v bodoče uspešno razvijala in da bo imela še pomembnejše mesto v livarsko-žele^arski industriji ne le v Sloveniji temveč tudi v Jugoslaviji. To pa bo hkrati tudi pomemben prispevek našega kolektiva k stabilizaciji našega gospodarstva in kot odpravi njegove odvisnosti od surovin iz uvoza, kajti s količinskim in kakovostnim povečanjem in izboljšanjem naše proizvodnje bomo ustvarili še bolj ugodne pogoje za proizvodnjo livarskih in železarskih izdelkov. Tako bo lahko ta industrijska panoga delala z domačimi surovinami, posebej. pomembno pa je dejstvo, da te uspehe dosegamo kot rezultat raziskovalnega dela domačih strokov-njekov in da pri uresničevanju sodobnih raziskovalnih dosežkov na metalurškem področju zavzeto sodelujejo vsi člani našega delovnega kolektiva.
Letos praznujemo tudi 3o. letnico samoupravljanja in v naši delovni organizaciji z zadovoljstvom ugotavljamo, da smo bili prvi na
področju industrije in rudnikov nekovin v Jugoslaviji, ki smo se dohodkovno povezali z delovnimi organizacijami železarn in livarn iz vse Jugoslavije. Danes praznujemo tudi Dan republike, prvič brez našega velikana Josipa Broza Tita, toda temelji, ki jih je postavil za srečno bodočnost jugoslovanskih narodov in narodnosti so tako trdni in nas tako zavezujejo, da bomo storili vse, da se bo naša samoupravna neuvrščena socialistična federativna re -publika Jugoslavija tudi v bodoče razvijala po Titovi viziji.
Članom delovnega kolektiva čestitam ob Dnevu republike in ob 2o. letnici naše delovne organizacije z željo, da bi tudi v bodoče tako prizadevno izpolnjevali delovne naloge in krepili samoupravne odnose.
Sledilo je podeljevanje priznanj in nagrad za dolgoletno delo, kratek program mladinskega pevskega zbora iz Moravč, potem pa ples do poznih večernih ur.
- 4o
S	C SL 2331 j ©
Smučarsko društvo Domžale je tudi letos organiziralo občinsko prvenstvo v veleslalomu. Prvenstvo je bilo v Kranjski gori, pravico starta pa so imeli vsi na področju Domžal zaposleni in pa seveda vsi krajani občine Domžal, razen renomiranih tekmovalcev (sam še ne spadam tja, zato sem imel pravico nastopal)
V lepem vremenu smo se tisto soboto odpravili že kar ob 7 uri iz Domžal. Da bomo ja kar se dS zgodaj na terenu, smo si rekli. No, pa smo bili tako zgodni, da je bil se za "doping" čas. pa še peš smo jo lahko v breg mahnili ! Pa ne za dolgo. Kajti ko so zavrteli vlečnice nas je nekaj že čakalo na sidra, da bi bili čimprej na vrhu. Potem pa gor, pa dol, pa zopet gor, pa molo manj dol, pa zopet gor, pa skoraj nič dol, ker je bila vrsta do pol hriba ali pa še dalj. Potem, ko se pa ni več splačalo čakat v vrsti, smo pa kar do dna vijugali, tam pa v bife. Ko smo si dali malo duska smo se pa, da ne bi hodili do vrha vrste, kar vrinili vanjo češ : saj nima smisla hodit tako visoko, pa še na štart za veleslalom se nam mudi. Da ti pa verjamejo moraš imeti pa čisto nedolžen obraz, ali pa v rokah štartno številko. Sem že na to mislil, da bom moral prihodnjič, ko bom v Kranjski smučal nabaviti kje takšno številko -tako lepo mi je "ratalo".
Na štart sem zamudil - zaradi vrste, seveda. Potem pa številko na rame, pa hitro med kole. Forsiram, prevozim pet vratič, pa so bila šesta potem tako ozka, da sem šel komaj skoz, pa še kup težav sem imel. Kato previdno nadaljujem in pridem skozi cilj, kjer se delam kot da sem vozil res fino, da pa z brušenjem nisem imel sreče :
No, če me na servisu ne bi dečko zabrusil, bi sigurno deset sekund profitiral !
Lep konec, vse dobro. Le malo smo se podričali in že je bila razglasitev rezultatov. Mi pa medtem v bife, potem pa dom'V.
In se rezultati :
Ekipno Termit ti mesto (od 14 ekip OZD) kar je že kar lep dosežek. Prihodnje leto bo še boljše !
Predvsem pa "Zdrav duh v zdravem telesu !
t © k* sim £ H © v vel© slalomi
V soboto 21. februarja, torej teden dni po občinskem sindikalnem veleslalomu pa smo imeli Prvi Termitov veleslalom. Prvenstvo je organiziral naš glavni smučar in vaditelj smučanja tov. Janežič, zato je bilo prvenstvo v Moravčah. Prav presenetljivo je, da smo imeli zbor in veleslalom sam na hribu nad Osnovno šolo in ne pri "Kavki" kot bi to od pravega moravčana pričakovali!
IN a blagem terenu so bila vratiča že pripravljena, le še malo je manjkalo do starta, živci so bili napeti od pričakovanja na prvi tek, zato smo se odločili za mazanje - eni smuči, drugi grla, kakor je kdo hotel in kolikor je mogel - potem pa na start. Močan odriv, pa med vratiča malo levo, malo desno in že smo skozi cilj.
Drugi tek je bil že bolj okrogel, torej tudi hitrejši, kar je zasluga naših sindikalistov, ki so pridno skrbeli za mazanje grl, ali pa so se že smuči navadile slalomišča.
Razglasitev rezultatov je bilo seveda pri "Kavki".
Najboljši so prejeli priznanja in ustrezne nagrade, rezultati pa
so takile :
CICIBANI
1.	Janežič Neva	27,1 sek.
2.	Otrin Blaž	28,o
3.	Oražem Igor	44,5
4 . Močilnikar Robi	/
k TONI RJI
J .	Močilnikar Jure	2o,o	sek
k.	Klopčič	Matjaž	2o,4
.	Janežič	Petra	21,2
3.	Kovič	21,4
- 42
5. Majdič -Dušan	21,5
6. Klopčič iNataša	21,9
7. Klopčič Primož	22,0
8. Hafner	22,1
9. Rotar Matjaž	23,o
lo . Kočilnikar Metka	25,4
11. Hafner P.	32,8
ČLANI DO 35 let	
1. Homar Tomaž	16,8 sek
2. Pogačnik	18, o
3. Loboda Božo	18,6
4. Sedušak Boris	19,o
5. Kovačič Milan	2o ,o
6. Gostinčar Jože	2o ,1
7.Tič	22,o
8. Orešek	25,2
ČLANI NAD 35. Let	
1. Klopčič Martin	19,8
2. Štirn Janez	21,4
3. Rotar Stane	22,5
4. Oražem Franc	22,9
5. Kovič Janez	24,o
6. Urbanija Tone	34,6
7. Majdič Ivan	36,5
8. Hafner Janez	36,9
9. Močilnikar Milan	0
ČLANI NAD 5o let	
1. Otrin Janez	58,5 sek
nekaj o prehladili
Znanost vedno odkriva nova in nova zdravila, pa vendar je prehladov vedno več. Res, da se je znanost do sedaj z nahodom in
prehladi obnašala mačehovsko (po načelu : "saj bo tako ali tako v nekaj dneh prešlo, zakaj bi se potem vznemirjali ?)
Čeprav prehlad izgleda zelo nedolžno, pa je vseeno nekaj razlogov, da se z njim nekoliko bolj spoznamo :
1.	Kdor se prehladi, se določen čas ne počuti dobro, se posebno če je prisiljen, da kljub vsem ne menja načina življenja.
2.	Iz nedolžnega prehlada se nenadoma lahko razvije težka bolezen, možne pa so tudi posledice, ki te spremljajo celo življenje.
3.	Zaradi nastalih prehladov nastajajo znatne škode v gospodarstvu.
Kaj se pravzaprav dogaja pri prehladu ? Kako nastane, kako deluje in kako se ga da izogniti ?
Zdi se, kot bi samo ime kazalo na bolezen : hlad, mraz. Res so na mraz občutljivi mnogi, ki jih rada boli glava, jih muči nahod ali prehlad, vendar se ne smemo prenagliti in ugotoviti, da se moramo izo gibati vseh vrst mraza, kajti prav takšna ugotovitev bi nam preprečila rešitev problema; človek se ne prehladi samo zato, ker je na vetru in mrazu. Prehladi so se začeli takrat, ko se je človek hotel umakniti mrazu in si je, ustvaril umetno klimo (centralno gretje, klima sistemi) in s katero je popolnoma zanemaril biološke zakonitosti. Kot vsa bitja , je tudi človek sposoben prenašati toplotne dražljaje. Prav tako, kot je mišicam potrebno vsakodnevno gibanje, da ne "zarjavijo", tako je tudi najdrobnejšim kapilaram potrebna vsakodnevna izmenjava toplote
in hlada.
Ue si nekdo v hladnem jesenskem vremenu ne more ogreti rok in nog ta se pozimi ne sme čuditi zaradi prehlada - ali dihalnih ali seč nih organov.
de se želimo utrditi, se je ravnati po pravilih :
1.	Samo toplo telo lahko prehladimo.
2.	Podhladitev sme trajati samo kratek čas.
3.	Čim bolj občutljivo je telo, toliko manjšo podhladitev si lahko privoščimo, ali drugače rečeno :
najmanjša podhladitev, ki še pelje k cilju ojačanja in utrditve je najboljša.
Bo utrditve telesa pa nas bo privedlo vsakodnevno navajanje na mraz, predvsem s hladno vodo. In zakaj s hladno vodo ? Zato ker nam omogoča, da podhladitev izvajamo po potrebi, pa tudi zato, ker jo ima vsako gospodinstvo.
In kako praktično izgleda utrjevanje ?
Vsak si lahko izbere svoj način, od hoje po rosi ali hoje po vodi do umivanja, polivanja in kopanja. Večino tega lahko vključimo v redno jutranje ali večerno umivanj e, vendar vse v rezervnih mejah.
Intenzivnost podhladitve se postopno poveča :
-	z znižanjem temperature hladne vode,
-	s podaljšanjem hladne kopeli,
-	velikostjo izpostavljene telesne površine.
Če koža rahlo pordeči, je to dobra reakcija. Ce segrevanje po ohlajevanju (kopeli) traja več kot četrt ure, potem to pomeni, da je bila kopel preveč intenzivna, premočna.
Pri nekaterih vrstah hladnih dražljajev se priporoča vrnitev v topel prostor, pri drugih pa je boljše močno gibanje na svežem
zraku.