Letnik 35 1 1991 GEOD TS IVEST I Glasilo Zveze geodetov Slovenije Journal of Association of Surveyors, Slovenia UDK 528=863 YU ISSN 0351-0271 Letnik 35, št. 1, str 1-49, Ljubljana, maj 1991 Glavna in odgovorna urednica: Botena Lipej Programski svet:predsedniki območnih geodetskih društev in predsednik Zveze geodetov Slovenije UDK klasifikacija: Boris Bregant Prevod v angleščino: Lidija Vodopivec Lektorica: Jota Lakovič Izhaja: 4 številke letno Naročnina: Naročnina za organizacije in skupnosti je JO 000 din. fndividualna naročnina je 150 din. Številka tir o računa Zveze geodetov Slovenije: 50100-678-000- 0045062. Tisk: Biro m, Ljubljana Naklada: 1100 izvodov fzdajo Geodetskega vestnika sofinancira Republiški sekretariat za raziskovalno dejavnost in tehnologijo Po mnenju Republiškega sekretariata za kulturo št. 415-357!91 AV z dne 105.1991 šteje Geodetski ves/ruk med proizvode, za katere se ne obračunava in ne plačuje davka od prometa proizvodov. Letnik 35 1 1991 VSEBINA CONTENTS UVODNIK IZ ZNANOSTI IN STROKE· FROM SCIENCE AND PROFESSION Boto Demšar: PRIPRAVA ZAKONA ODEJA VNOSTI GEODETSKE SLUŽBE PREPARAT/ON OF Tl!E GEODET/C SERVICE ACTIV!TIES ACT BožoDemšar: KATASTERZGRADB . BU!LDfNGS CADASTRE Stanko Majcen: GEODETSKA DEJAVNOST V ŠVICI GEODET/C ACT!V!TY !N swmERLAND Gojmir Mlakar: POROČILO O DELU DELOVNE SKUPINE ZA PRIPRAVO ZAKONA O GEODETSKI DEJAVNOSTI REPORT OF TJIE WORKING GROUP FOR THE PREPARAT/ON OF TJJE GEODET/C ACTW!T!ES ACT AKTUALNOSTI CURRENTAFFAIRS Stanko Pristovnik: PROBLEMATIKA ZAOSTAJANJA IZVAJANJA GEODETSKIH STORITEV PROBLEMS OF FAU!NG BE!llND W!T!I TJIE PERFORMANCE OF THE 7 7 13 16 22 29 GEODET/C SERVICE 29 Božena Lipej: GEODETI SO PRISPEVALI SVOJ DELEŽ K POPISU PREBIVALSTVA 1991 SUR\IEYORS J!A\IE CONTR!BUTED THE!R PART TO TIIE CENSUS OF POPULATION!N 1991 31 TEHNOLOŠKI DOSEŽKI TECHNOLOGICAL ACHIEVEMENTS STROKOVNI TISK TECHNICAL LITERATURE DRUŠTVENE NOVICE SOCIETY'S NEWS 33 35 39 Po krajšem zatišju snw: nekoliko vd energije pripravili no\'o številko Geodetskega \'estnika. Ker zac'enj(mw nov, 35. letnik i:dajanja,je glasilo prenovljeno (med drugim smo med prvimi.glasili v S/01·eniji, ki tiskamD na ekolo,fkem papitju). Želeli hi, da hi llidi strokovne in ostale prispevke pisalo 6m več sodobno usmerjenih in moderno prenm·ljenih geodetov. Na začetku smo imeli nekoliko te:av, a upanw, da homD glasilu povrnili :aupanje in tudi s pomočjo :::nanstvene in kriti/ne besede utrjevali enakopraven geodetski vsakdan. Oh menjavi uredništva snw dol:ni :::ahvalo dosedanjima urednikoma, Marijani Vugrin in Matja:u Grilcu ter njunim sodelavcem, ki so se tri leta trudili in se morda ohfosno spopadali s tefamm.i, ki jih niso uspeli po\'sem prebroditi. Tudi njihove i:::ku.šnje bodo :a naše delo dragocene. Morda ste v nm·i ,ftevilki Geodetskega \'estnika p,Hakomli drugačno vsebino. Po dogovoru je obse:ne]Ji strokovni del namenjen novemu geodetskemu zakonu, ki je v priprm•i. Tokrat so bili m·tmji zaradi dolcn~ene osebne anga:iranosti namenoma i:brani. Kako so clogovmjeno problematiko predstavili, boste lahko presodili sami. Drugi del prispevkov predstavljajo teksti i: ra:::lic"nih temalskih področij, ki jih bomo::: ustre:110 selekcijo objavljali tudi naprej. Naša usmeritev je, da hi nwral v bodoče vsak naročnik najti zase vsaj en prispe,•ek, ki bi ga :animal in bi ga prebral. Tudi o posrečenosti te usmeritve presodite sami. O tem, kako boste sprejeli nekatere novosti v glasilu, bomo najla:e presojali, !'e se boste oglasili in nam pomagali: m,foni pobudami, mnenji in predlogi. Zav:emati se moramo, da postane glasilo naš osrednji medij, kjer bomo soočali strokovne predloge in rešitve, s katerimi bomo navzven enotno nastopali in ponovno izgradili geodetsko integrileto in su\·erenost, ki se je v zadnjem obdobju že vse preveč skrhala. K temu pa lahko doprinesemo le mi vsi s strpnim in tre:::nim dialogom ter korektnim in odkritim sodelovanjem' Božena Lipej IZ ZNANOSTI IN STROKE U /JK ( U /J('J 5:'8.IJ08 (/J9.J.5:') ( .JV7. / :' ! PRIPRAVA ZAKONA O DEJAVNOSTI GEODETSKE v SLUZBE Bo:oDcmfor R,puh/i,;;/.:a gcodcls/.:a 111,rcffa, Lj11hlja11a I'ri.1pclo :a ohja\'r,: / 6_'i.N9 / Izvleček \' l'ritujn,"crn scsla\'/.:11 scrn s/.:ušal tla /.:rulko 1,m·:cli prieran' :a predlog :a/.:ona o gcodl'lski s/11:hi, 1·:ro/.:c :a od/o<'ilc1· ,1prcmcmhe ohslo)ctcga :i1knt1i1 in namen 1>rcdli1gunil1 s1>rcmer11h. Ključne hesede: gcodc:ija. orgat1i:acijs/.:i 1·idi/.:, :a/.:nns/.:i osnuld. S/01·cnija Abstrad J'/ic inlo1tint1 0(1!1is arlidc is 10 sum II/' hricjfr lite f'l'Cf'arulions of !lic C:cndcli,· Senice lici. lite reasonsjr1r //ic decisinn o{ prcl'aring amr11,·11dmcnls of 1/ic l'illid law, and lite 1u11posc rf //ic suggcslcd anm1c11dn1ct1/s. Key words: gcodcs_y, organi:aliona/ aspccl, dra(l, Slm·cnia P ričujoča številka Geodetskega vestnika naj bi obravnavala predvidene spremembe oziroma bodočo ureditev geodetske slu1.be z različnih stališč in tako J:ila mo1nosl tudi širši strnkovnijavnosti, da se :\ktivno vključi. Na ponovno povabilo na sodelovanje v obravnavi priprave novega zakona sem pristal iz naslednjih razlogov, Prvi je vsekakor ta, da sem leta 1988 spro1.il pripravo sprememb obstoječe zakonodaje in dal osnovna izhodišča sprememb ter sem kot predstojnik Republiške geodetske uprave (RGU) dolžan zagovarjati predlagane spremembe. Drugi je la. da skušam širši javnosli posredovali čim pravilnejše informacije in omogočiti korektno obravnavo. Tudi sam se sprašujem, če sem za infonniranjejavnosti storil dovolj, čeprav smo organizirali na RGU-ju vrsto obravnav, udeležil sem se tudi vseh obravnav, ki so jih v tem času organizirala posamezna geodetska društva. Dejstvo je. da smo pravoča~no začeli s pripravo sprememb v ureditvi geodetske slu1.be. Glede na dogajanja v teh treh letih na tako radikalne spremembe najbrž nismo bili priprnvljeni. Če je na,protovanje predlaganim spremembam še bilo mogoče razumeti leta 1988, se sprašujem, čemu še danes ostrJ kritika nekaterih posameznikov. Nasprotovanja brez konkretnih argumentov in večkrat s povsem konkretnimi interesi niso dajala novih pogledov in vzpodbud za nadaljnje delo, temveč le oddaljevala sprejem nujno potrebnih sprememb. Geodetski vestnik 35 (1991) 1 Da so obstoječi predpisi o ureditvi geodetske službe iz leta 1974, naravnani na samoupravljanje in decentralizacijo odločanja in vodenja geodetske službe Slovenije, neprimerni in da so posledice takih predpisov vse bolj očitne in za stroko ter mnoge posameznike geodete tudi usodne, najbrž ne more nihče več zanikati. lahko se bo našel kdo, ki mi bo očital neodločnost pri uveljavitvi sprememb in vključitev geodetske službe v povsem spremenjene družbene razmere. erjemite, daje že vztrajanje na nujnosti predlaganih sprememb, kljub nezanimanju večine in mnogih tudi "nizkih udarcev" v tem času, zahtevalo veliko energije. Poleg že navedenega pa menim, da se moramo pri spremembi predpisov, ki bodo radikalno spremenili ureditev geodetske službe v stroki, uskladiti in zato kakršnokoli prehitevanje ni primerno. Tudi na kwmejše uspešno izvajanje predpisov lahko računamo le, če bo večina sprejela realnost sprememb. Kol primer neuspešnosti izvajanja predpisa, ki ga večina dolgo ni sprejela, je vodenje postopka pri ugotavljanju lastniških mej. Določila zakona, sprejetega l. 1974, se še l. 1989 v nekaj občinah niso izvajala. Menim, daje potrebno čim širše in temeljito informiranje. RGU je v informiranje predlaganih sprememb in utemeljitev vložil veliko truda. Na obravnavah pa se je pokazalo očitno nepoznavanje obstoječih predpisov in še bolj gradiv, ki smo jih obravnavali. Od tu je le še korak do splošnega kritiziranja. Ni bilo redko, ko smo na obravnavah ugotovili, da diskutant ni prebral niti predloga zakona s tezami niti drugih gradiv. Ne vem, čemu je pripisati tako veliko brezbrižnost večine v geodetski stroki. Ali ta kaže na strokovno nemoč geodetske stroke v Sloveniji? RGU je l. 1989 pripravil "Informacijo o stanju, potrebi in možnosti nove organizacije geodetske službe v Sloveniji". Leta 1990 smo pripravili "Analizo stanja in potreb po evidencah geodetske službe". Z obema gradivoma in drugimi krajšimi teksti, objavljenimi v tem času, se je treba seznaniti, če želimo objektivno obravnavati gradivo predloga zakona. Spreminjamo tisto, kar ni bilo učinkovito in Informacija in Analiza sta te ugotovitve podali. Na obe gradivi do danes še nismo prejeli nikakršnih pripomb ali zanikanj ugotovitev. Komentar k Informaciji je bil: vse je res, celo več, toda to ni za objavo. Ugotovitve Analize so bile na sestanku načelnikov geodetskih uprav decembra lani celo pohvaljene. Toda kljub temu je bila na istem sestanku zahtevana odložitev oddaje predloga zakona s tezami Izvršnemu svetu Republike Slovenije v sprejem. Navzoči so zavrnili koncept predlaganega zakona in posamezne rešitve zakona ob ugotovitvi, da si moramo za pripravo tako pomembnega zakona vzeti dovolj časa in počakati na sprejem ustave, da bo znana bodoča upravna ureditev. Zahtevali so čas, da bo skupina, ki jo je imenovala Zveza geodetov Slovenije (ZGS) pripravila "koncept novega zakona o geodetski dejavnosti". Da bi delo pospešil, sem našel rešitev v imenovanju delovne skupine RGU-ja, sestavljene iz predstavnikov ZGS-ja, fakultete, geodetskih in negeodetskih organizacij in občinskih geodetskih uprav. kupina je dobila nalogo samostojno, brez vpliva RGU-ja, pripraviti ustrezen koncept za pripravo zakona in posan1ezne rešitve zakona. RGU je dal delovni skupini na razpolago vsa znana gradiva, ji omogočil razgovore s predstavniki republiških upravnih organov in ji Geodetski vestnik 35 (1991) 1 bil z delavci RGU-ja v pomoč in za tolmačenje že pripravljenih gradiv in obstoječih predpisov. Člani bodo nagrajeni za delo v skladu s Pravilnikom RGU-ja. Skupina, ki jo je imenoval ZGS, ni začela z delom. Delo skupine RGU-ja je razvidno iz zabeležk sej skupine, ustno poročilo pa je skupina podala na seji ZGS-ja dne 25.4.1991. Sicer pa RGU še ni prejel predloga ali stališč skupine o konceptu ureditve geodetske službe ali drugih argumentiranih predlogov. Pri delu skupine moram ugotoviti veliko neresnost nekaterih članov, ki se kljub prejšnji privolitvi za delo v skupini in pomembnosti naloženega dela, sej niso udeleževali in zato niso zagotovili zahtevano legitir:nnost dela skupine kot predstavnika vseh struktur geodetskih dejavnosti. Na zahtevo odborov Izvršnega sveta je RGU konec marca 1991 pripravo gradiv za sprejem zakona ponovno pospešil. Rok predložitve zakona v obravnavo Izvršnemu svetu je konec maja. Predlog zakona s tezami smo na RGU-ju ponovno analizirali in vključili vse sprejemljive dopolnitve. Osnovne rešitve ostajajo nespremenjene, ker drugih nismo prejeli ali o drugačnih nismo seznanjeni. Vsekakor je v tem sestavku treba omeniti tudi širšo razpravo izbranih strokovnjakov geodetske dejavnosti, ki jo je na Brdu pri Kranju organiziral ZGS maja 1990. Namen razprave je bil sprejem usmeritev geodetske dejavnosti v Sloveniji. Razprava ni dala rezultatov, kar ocenjujem kot udeleženec, usmeritve niso bile dane niti ni bil napravljen zapisnik razprave. Isti namen je imelo tudi posvetovanje na Geodetskem dnevu oktobra 1990 z naslovom "Razvojna strategija geodetske dejavnosti". Čeprav je bilo pripravljenih nekaj dobrih referatov na to temo, zaključkov s posvetovanja nimamo niti se ni v tej smeri razvila obravnava posvetovanja. Pri iskanju zadovoljivih rešitev nove ureditve geodetske službe v Sloveniji smo na RGU-ju želeli čimbolj spoznati tudi ureditev te službe v sosednjih državah. Z avstrijsko zvezno izmeritveno službo že leta tesno sodelujemo in nam nudijo vse željcnc informacije. Junija 1990 smo organizirali tridnevni razgovor v Beljaku, na katerem so nam pristojni podrobno obrazložili organizacijo in delovanje izmerilvene službe v Avstriji. Jeseni smo se udeležili posvetovanja civilnih poobhqčenih geodetskih tehnikov avstrijske zbornice in priložnost izkoristili za spoznavanje dela poobh~čenih privatnikov ria področju geodetske službe in sl?ritev geodetske službe. Izkoristili smo obisk slovenske pa kolega geodeta, ki je zaposlen v Svici, za informacije o organizaciji geodetske službe v S vici, ter letos s tem namenom organizirali še tridnevni obisk v zvezni upravi v Bernu in kantonu Aargau. Glede vodenja katastra zgradb v Italiji smo dobili vsa pojasnila in zaprošena gradiva na obisku Državnega tehničnega urada kalaslr:i nepremičnin v Trslu. Dokaj dobro pa poznamo iz vsakoletnih rednih srečanj tudi geodetske službe v Češkoslovaški, Madžarski, Južni Tirolski in Julijski krajini v Italiji. Moje najpomembnejše ugotovi Ive o ureditvah geodetske službe v tujini so, da tudi v tujini ni vse idealno in povsem gospodarno, kol si predstavljamo pri nas. Prav tako imajo težave, vendar jih premagujejo umirjeno, načrtno in realno svojim zmogljivostim. Glede uporabe njihove uredil ve oziroma organizacije geodetske službe pri nas pa sem zaključil, da njihove ureditve, ki je rezultat njihovega razvoja družbe, ni mogoče enostavno Geodetski vestnik 35 (1991) 1 prenesli k nam. Nesmiselno je pričakovali v slovenski geodeziji organizacijo s kadrovskim. raziskovalnim potencialom in tehnologijo razvitih držav. Če smo realni.je n:L~a mož.nosi čim hitreje slediti razvoju stroke v svetu in uredili geodetsko služ.ho racionalno po vzoru najnaprednejših rešitev iz tujine. primerno našim družbenim in ekonomskim razmeram. Izhodišče je znano. To je v naših gradivih dovolj kritično ugotovljeno stanje geodetske službe s stanjem geodetskih evidenc. kadrovski in tehnološki potencial v Sloveniji ter usklajene zahteve z materialnimi mo1.nostmi druž.he. Standard geodetske službe. npr. v Švici pa tudi drugje, bo za nas še nekaj časa nedosegljiv in k.ar je še posebej pomembno, kot ureditev mišljenjsko nerealen. Tudi samostojnosti upravljanja kantonov v Švici kol zveze kantonov ne moremo prenesti ne na raven na~ih občin ne regij. Kanton je politično primerljiv s Slovenijo in enako kot v Švici tudi mi predlagamo združ.itev geodetske služ.hc za Slovenijo. Tendenca sedanjega Zakona o geodetski službi iz l. 1974 je prenos odločanja o zadevah geodetske službe v občine. Samoupravna decentralizacija geodetske služ.be, ki smo jo realizirali celo bolj, kol je to določal zakon, je s financir:mjem in sofinanciranjem programov geouetskih del občin in direktnih uporabnikov onemogočila racionalno planiranje in izvajanje geouelskih del za območje Slovenije. Onemogočeno je bilo kadrovanje in zuružitev kadrov in materialnih sredstev za načrten razvoj . . RGU je z obstoječo sistemizacijo organiziran kot čisti upravni organ, brez operativnih, razvojnih ali raziskovalnih zmogljivosti. Zadrfal je upravni naJzor in odločanje v upravnih zadevah v pritožbah na drugi stopnji, kar pa ni vplivalo na strokovnost dela občinskih geodetskih uprav. Ker je sodelovanje RGU-ja z občinskimi geodetskimi upravami in s tem funkcioniranje geodetske službe na ravni Slovenije slonelo na volji soJelovanja zadnjih, nismo 1.eleli z morebitnimi ostrejšimi opozorili na strokovne nedoslednosti preprečevali soJelovanja. Dosedanja zakonodaja geodetski slu;bi in RGU-ju ni omogočala usposobitev sistemsko urejene službe, ki hi skrbela za kadrovsko usposabljanje vodilnih in raziskovalnih kadrov in bi skrbela za razvojne in tehnološke usmeritve v republiki vzporedno z razvojem stroke in ,.ahtevami družbe. Razvoj in tehnologijo geodetske slu1.be so vodile geodetske org:mizacije glede na svoje potrebe in možnosti. Občinske geodetske uprave so razvijale svojo dejavnost z vidika potreb in mož.nosli svoje občine in se v pomanjkanju sredstev za delo usmerjale v priviligirano pridobitno dejavnost. Občine, kjer za geodetsko slu1.bo ni bilo r:v.umevanja ali se predstojnik ni dovolj zavzemal, so zaostajale in nekatere popolnoma zaostale. V se lo so vzroki, da geodetska slu1.ba zadanih nalog ni zadovoljivo opravljala ali jih sploh ni opravila. Splošna ugotovitev je, da je tudi vzdrževanje evidenc, predvsem zemljiškega katastra, nezadovoljivo in neenotno. Pouatkov geodetske slu1.bc ni mogoče brez večjih predelav združevali in izkazovati za republiko. Navedene ugotovitve, podrobneje analizirane in obrazložene v gradivih RGU-ja, zahtevajo radikalne spremembe sedanje zakonodaje, kar sem leta 1988 tudi predlagal. Pred!ag:me spremembe, ki naj bi jih izvedli s spremembo Zakona o dejavnosti geodetske sluzbc, so: o Reorganizacija geodetske službe z združitvijo pristojnosti v republiko GeoJctski vestnik 35 (1991) 1 o Opredelitev le najnujnejših nalog geodetske službe skupnega pomena za republiko o Delovanje geodetske službe. Vzdrževanje in izvajanje nalog geodetskih evidenc se zagotovi z republiškim proračunom o Uvedba izvajanja storitev geodetske službe z zasebnimi geodetskimi strokovnjaki s pooblastilom o Ureditev plačila nadomestila za uporabo geodetskih podatkov. Cilji reorganizacije geodetske službe z združitvijo v republiko so zagotoviti funkcioniranje sistema službe na območju Slovenije, racionalno planiranje in izvajanje nalog, zagotovitev enotnega vzdrževanja in izkazovanja podatkov republiških evidenc. Z združitvijo geodetske službe bo omogočena racionalna organizacija službe in enot službe s prerazporeditvijo in združevanjem del, tehnološke opreme in kadrov. ajpomembnejša zahteva v okviru reorganizacije geodetske službe je strokovna usposobitev. RGU potrebuje okrepitev za pripravo, vodenje, izvedbo razpisov in realizacijo projektov razvojnih nalog službe ter za strokovne kontrole izvedbe nalog, oddanih v delo s pogodbo. Čeprav smo sicer skromna razvojna sredstva za pogodbeno oddajo raziskovalnih nalog vsako leto zviševali, pri realizaciji nalog nismo imeli uspeha. Menim, da je osnovni vzrok neuspeha, ker RGU raziskovalnih nalog strokovno ni obvladal. Menim tudi, da je ob očitnem pomanjkanju visoko usposobljenih kadrov in materialnih sredstev smotrna združitev. V zakonu smo opredelili naloge skupnega pomena za republiko, za katere je smotrno in racionalno, da jih zagotovi republika za celotno območje Slovenije po enotnem sistemu in enotni minimalni vsebini. Sedanji zakon je bil nedosleden, pa !udi zakoni drugih služ.b so geodetsko službo obvezali vzpostaviti in vzdrževati vrsto evidenc, katerih vsebina je preobširna, geodetski službi tuja in predvsem lokalnega pomena. To je bil !udi vzrok, da v zakonih za vodenje takih evidenc niso bila zagotovljena sredstva republiškega proračuna in zato vrsta neizvedenih nalog, ali nevzdrževanih vzpostavljenih evidenc. Prepričan sem, da bo šele izločitev teh nalog in evidenc iz pristojnosti geodetske službe omogočila razmah geodetske dejavnosti na področjih, ki jih je toga zakonodaja le ovirala. Dosedanje deljeno financiranje ozirama sofinanciranje geodetskih nalog republike se je pokazalo za neučinkovito in neracionalno. Za opredelitev nalog skupnega pomena za republiko je logično financiranje republiškega proračuna ter tako zagotovitev racionalnega izvajanja nalog na območju Slovenije. Iskanje dodatnih virov financiranja je zaradi dolgoletnega nezadovoljivega zagotavljanja fin;mčnih sredstev geodetskih nalog povzročilo nesoglasje v stroki glede rešitve financiranja v zakonu. Ideje o ustanovitvi posebnih skladov in uvedbe posebnih prispevkov na lastnike zemljišč in podobno so še vedno prisotne. V predlogu zakona smo kol osnovni vir za vzdrževanje evidenc in izvajanje nalog republike navedli republiški proračun. Če je bila ta zahteva leta 1988 še družbeno nesprejemljiva in v stroki zavrnjena, je danes z uvedbo "integralnega" proračuna edino realna. Dodatno smo po švicarskem vzoru predlagali namenski prispevek v odstotku plačila stroškov storitev za uporabo geodetskih podatkov. Seveda naj bi se !udi la sredstva namensko zbirala v republiškem proračunu. Za novo izmero zemljiškokatastrskih načrtov predlagamo izjemoma finančno soudeležbo lokalne uprave, sedanjih ali bodočih občin in morebiti lastnikov zemljišč. Za to smo se odločili, da preprečimo množične zahteve za novo izmero in tudi sicer menimo, da je interes lastnikov izkazan in zato soudeležba upravičena. Geodetski vesini k 35 (l 99 l) l Uvedba privatne prakse na področju storitev geodetske službe naj bi na tem področju uvedla potrebno konkurenco in večjo kvaliteto, predvsem še z zahtevanimi dodatnimi preverjanji znanja za pridobitev pooblastila in zagroženo izgubo pooblastila zaradi nekorektnega poslovanja. Z izločitvijo storitev iz geodetskih uprav bi omogočili kvalitetnejše vzdrževanje obstoječih evidenc. Izvajanje storitev geodetske službe s pooblaščenci je uspešno v vseh sosednjih državah. Nujna pa bo organizacija inšpekcije za kontrolo kvalitete in poslovanja pooblaščencev in podjetij. Proti uvedbi "privatnikov" so bile geodetske organizacije in tudi delavci občinskih geodetskih uprav. Zdaj ni več dvoma, da je bil predlog pravilen. To dokazujejo tudi vse bolj pogosti očitki počasnosti, ki jih potencira tudi vse večje odpuščanje geodetskih delavcev v občinskih geodetskih upravah. Predlog zakona uvaja tudi načelno pogodbeno oddajo nalog v izvedbo z razpisom. RGU ohranja le možnost, pravilneje dolžnost, izvajanja nalog v lastni organizaciji v primeru neuspelega razpisa. Geodetska služba načelno v svoji sestavi ne bi imela operativnih izvajalcev. Predlog zakona predvideva tudi plačilo nadomestila za uporabo geodetskih podatkov, ki niso le upravnega značaja, temveč so v veliki meri tržni. Geodetski podatek naj bi kot vsak drug izdelek dobil svojo ceno, pridobljena sredstva pa bi se uporabila za vzdrževanje podatkov. V predlogu zakona smo se potrudili v sedanjem zakonu nedorečena določila o ugotavljanju mej dopolniti in opredeliti evidenco ugotovljenih mej kot dodatno kvaliteto k zaščiti lastniških mej in lastnine. Predlagamo izvedbo izmer za vzdrževanje zemljiškega katastra v G.K. sistemu in ponovno opredeljujemo točke navezovalne mreže. vsakem primeru naj bi bilo dovoljeno na zahtevo lastnika opraviti "prenos" posestne v naravo, izvedenec pa bi bil dolžan strankam pred odločitvijo obrazložiti doseženo verjetno natančnost. Omogočili naj bi tudi sporazumno enakovredno izravnavo meje v korist lažjega obdelovanja. moram predlog imenovane delovne skupine, ki zahteva pred vsakim prometom predhodno ugotovitev in izmero zemljišča. Tak predlog, ki je bil iz pravnih vzrokov in nerealnosti izvajanja zavrnjen že ob obravnavi Navodila za ugotavljanje in zamejničenje posestnih meja l. 1975, iz istih vzrokov tudi sedaj nismo vnesli. Določene rešitve, za katere smo menili, da so smotrne, kot npr. zmanjšanje števila katastrskih kultur, zaradi nesodelovanja resorjev nismo uspeli vključiti. Zavedam se, da v pričujočem sestavku nisem uspel dovolj natančno pojasnili vseh razlogov in obrazložiti namena rešitve predloga zakona o geodetski službi, ki gaje pripravil RGU. Računam, da bodo zainteresirani vsa dodatna pojasnila prejeli v gradivih, ki jih v sestavku navajam in so na voljo na RGU-ju. Obširno obrazložitev bo vseboval tudi predlog zakona. vabim k sodelovanju pri pripravi podzakonskih predpisov. Z delom smo že zahtevnost in odgovornost priprave izvedbenih predpisov pa zahtevata čim širše sodelovanje specialistov za posamezna področja geodetskih dejavnosti. Viri: Gradiva RGU-ja. Geodetski. vestnik 35 (1991) 1 --- Bo!oDemšar Republiška geodetska uprava, Ljubljana Prispelo za objavo: 17 5.1991 Izvleček V sestavku je kratko opisan potek dogodkov do odločitve za pravno ureditev katastra zgradb. Opisani sta osnovna koncepcija in vsebina katastra zgradb s kratkim komeritarjem posameznih odločitev. Ključne besede: kataster, razporeditev stavb v mestih, Slovenija Abstract The article briefly describes the course of events leading to the decisionfor the legal regulation of buildings cadastre. The autor describes lhe basic conception and subjecl maller of buildings cadaslre, and gives a short comment on induvidual decisions. Key word~: cadas/re, organization of buildings in towns, Slovenia UDK (VDC) 347.235.11: 711.6 (497.12) V predlog Zakona o dejavnosti geodetske službe (ZDGS), ki ga pripravlja Republiška geodetska uprava (RGU), je vključena tudi pravna ureditev vzpostavitve in vzdrževanja katastra zgradb (KZ). Geodetski službi je bila že z Zakonom o geodetski službi l. 1976 dana naloga izdelave in vzdrževanja katastra zgradb. V naslednjih letih je RGU pripravil ali naročil vrsto gradiv o KZ-ju in katastru stavb (KS), Zayod R Slovenije za statistiko pa o registru stavb (RS) in kasneje registru zgradb (RZ). Leta 1981 je bil izdelan Predlog za izdajo Zakona o katastru stavb. Predlog je bil obravnavan na odboru Izvršnega sveta R Slovenije in poslan številnim republiškim upravnim organom in institucijam. Leta 1982 je Inštitut Geodetskega zavoda SRS izdelal naročeno raziskovalno nalogo Nastavitev in posodabljanje podatkov katastra stavb v sestavi evidence nepremičnin, ki pa ni dal konstruktivnih predlogov. Aktivnost priprave zakona je leta 1983 prenehala, kot sem razbral iz dokumentacije predvsem zaradi prevelikih stroškov vzpostavitve. Kalkulacijo stroškov je danes težko presojati. Treba pa je omeniti, da je bilo v predlogu zakona predvideno kar 34 podatkov na evidentirano enoto, obenem pa je potrjeno, da "za redno vzdrževanje KS ne bodo potrebna dodatna finančna sredstva". vzpostavitve KZ-jase je ponovno postavilo l. 1988 ob sprejemanju Predloga izdajo Zakona o zemljiški knjigi. Osebno sem zastopal stališče in tudi dokazal, da je korektna le evidenca pravnih razmerij glede posameznih delov zgradb z vzpostavitvijo KZ-ja. To stališče je bilo prevzeto pri pripravi predloga za izdajo Zakona o zemljiški knjigi in s tem dana naloga geodetski službi. tališča in predlogi RGU-ja glede organizacije in vsebine KZ-jaso bili v predlog za pripravo KZ-ja vključeni in kasneje tudi sprejeti. Na istih osnovah pripravljamo tudi sedanja določila KZ- ja v okviru ZDGS-ja. Geodetski vestnik 35 (1991) l Osnova za oblikovanje pravne ureditve vzpostavitve in vzdrževanja KZ-ja je potreba zemljiške knjige in njene funkcije, evidenca pmvnih razmerij na nepremičninah, zemljiščih in zgradbah. KZ naj bi bil torej enako kot zemljiški kataster tehnična osnova za evidenco pravnih razmerij na zgradbah in delih zgradb oziroma etažne lastnine na zgradbah ter v pristojnosti geodetske službe. Evidenca lastnine, ki bo osnovana na dejanskih lokacijsko opredeljenih podatkih KZ-ja, zaščita lastnine na zgradbah in funkcije lastnine postajajo tudi pri nas vse bolj pomembne in z lastninjenjem vse nujnejše. Ambicija in možnosti geodetske službe pa so seveda mnogo širše. Ob vzpostavitvi KZ-ja mora biti dana in odprta možnost izmenjave in povezovanja podatkov na osnovi enotne lokacijske opredelitve nepremičnin (ELON) med upravno in vzdrževano evidenco podatkov KZ-ja in evidencami proizvajalcev, uporabnikov podatkov oziroma upr:wljalcev. Prednost KZ-ja bo redno, interaktivno vzdrževanje v skupni bazi podatkov, pri čemer bo povezovalna funkcija KZ-jaz drugimi upravlja!skimi in drugimi evidencami najpomembnejša. Pomemben je projekt Register zgradb (RZ) Zavoda R Slovenije za statistiko, katerega osnova je popis prebivalstva. S pravočasno vzpostavitvijo KZ-ja (v kar sicer dvomim) je integracija podatkov KZ-ja in RZ-ja z že utečenim sodelovanjem obeh inštitucij najrealnejša. Pri izbiri vsebine oziroma podatkov KZ-ja radikalno vztrajamo pri minimalnem, in nujno potrebnem številu podatkov za osnovno in ambiciozno funkcijo KZ-ja, ki jih je geodetska služba strokovno upravičena pridobivati in vzdrževali. Z je funkcionalno povezan z zemljiškim katastrom (ZK). Osnovna "grafika" KZ-ja je K načrt, podatki ZK načrta, lokacija, določena s koordinatami obrisa zgradbe na zemljišču (oziroma centroidom stavbe s hišno številko že obstoječega EHIŠ-a), površina tlorisa zemljišča pod zgradbo, površina funkcionalnega zemljišča s podatki o lastništvu, ki so identični in izmenjalni podatki s KZ-jem. EHIŠ je s centroidom direktno povezan s KZ-jem in se bo z dokončno vzpostavitvijo KZ-ja pri geodetski službi reduciral na podatek KZ-ja. Tudi evidenca stavbnih zemljišč je v delu evidence pozidanih stavbnih zemljišč identična s KZ-jem (funkcionalna zemljišča objektov - ZUN in ZGOB) oziroma se KZ v delu podatkov funkcionalnih zemljišč, dopolnjen z evidenco pozidanih stavbnih zemljišč, integrira v evidenco stavbnih zemljišč. ZK s predvideno "razširitvijo" s KZ-jem, kot jo predlagamo, je vsebinsko in funkcionalno širši kot enotna evidenca nepremičnin, uvedena v drugih jugoslovanskih republikah (z dokaj enostavno evidenco stanovanj) in za k:itero so si prizadevali tudi pri nas do leta 1986. Z naj bi zajemal vse gradbene objekte, v prvi fazi predvsem stanovanjske in poslovne stavbe, če bi se odločili za postopno fazno vzpostavitev. Če se zamdi pomanjkanja sredstev ne bi odločili .za enkratno vzpostavitev KZ-ja, je možna postopna vzpostavitev na zahtevo in stroške lastnikov v določenem času (npr. 5 let), ki bi ga predpisali. Na zahtevo stranke pa moramo omogočiti evidenco lastništva na zgradbi takoj. Z naj bi poleg že navedenega ZK načrta s tlorisom zgradbe nad ali pod ravnijo zemljišča vseboval še etažni načrt s tlorisom etaž zgradbe z lastninskimi deli zgmdbe. Edino smiselna identifikacija zgradbe je centroid z istočasno določitvijo lokacije zgradbe ter že obstoječih podatkov ZK-ja. Parcelne številke funkcionalnega zemljišča zgradbe oziroma zgradbe v ZK, šifra katastrske občine in šifra občine. Šifra zgradbe naj bi vsebovala še zaporedno številko zgradbe v primeru več zgradb na istem funkcionalnem Geodetski vestnik 35 (1991) l zemljišču, šifro etaže pod ali nad ravnijo zemljišča in šifro dela lastništva zgradbe, s čimer bi zagotovili enolično določitev zgradbe ali dela zgradbe. Predvidevamo še dodatne podatke na evidentirano enoto, in sicer površino tlorisa etaž, površino dela lastništva v etaži, podatke o lastništvu, namembnost zgradbe ali delov zgradbe in naslov zgradbe. Etažni načrt zgradbe z deli lastništva zgradbe, ki bi ga za novogradnje vseboval že izvedbeni načrt za pridobitev gradbenega dovoljenja in bi ga za že zgrajene zgradbe izdelal pooblaščenec (po določilih ZDGS) na stroške lastnika. Etažni načrt zgradb bi moral lastnik predložiti obenem z zahtevo za evidentiranje zgradbe. Poseben problem je podatek o vrednosti zgradbe, ki ga geodetska služba ne more sama definirati. Razmišljamo tudi o potrebi podatkov o višini zgradbe nad zemljiščem in višini etaž, ki bi omogočili npr. aksonometrične izrise. Prav tako so še aktualna ~rašan~a o javnosti dol_očenih ~odatkov KZ-ja i~_pristopa pooblaščenca v stanovanJe v pnmeru vzpostavitve KZ-Jaz enkratno akctJO. Podrobnejše predpise izdelave etažnega načrta ter izvedbe vzpostavitve in vzdrževanja KZ-ja bo predpisal RGU s pravilnikom, ki ga pripravljamo. Viri: Gradil'a Tomaža Banovca, Zavod R Slovenije za staJistiko. Gradiva Boža Demšarja, RGU. Geodetski vestnik 35 (1991) l UDK(UDCJ528.008(494). 061.115 GEODETS V ŠVICI ADEJAVNOST S/(IY!ko Majcen Republiška geodetska uprava, Ljubljana Prispelo za objavo: 7 5.1991 Izvl~ček Na podlagi obiska pri organih geodetske službe l' Švici na ravni države, kan/ona in občine so predslavljene organizacija in pristojnosii geodetske dejavnosti. Prika:ano je tudi programircmje, financiranje in izvajanje geodetskih del ter izdajanje geodetskih pod alkov. Ključne besede: geodezija, organizacijski vidik, Švica.jama uprava, zasebna dejavnosl Abstract Based on the results of the vi sit /o lhe Swiss Geodetic Service on tile sta.le, canlon and communal leve/ the a.rticle shows lh.e organization and compelence of tlu: geodelic aclivily on tile abo1·e mentioned three leve/s. The arlic!e slwws also programming, planning, budgeting, (IY!d implemenlation of the geodetic work and the geodetic dala dissemination. Key words: geodesy, organizaJiona/ aspecl, Swilzerland, puhlic service, privaJe enlerprise LUVOD Ker v Sloveniji pripravljamo nov zakon, ki bo urejal geodetsko dejavnost, smo se v začetku aprila 1991 sezn:mili z organizacijo. pristojnostjo, financiranjem in delovanjem geodetske dejavnosti v Švici. S posredovanjem našega kolega Francela Koncilje smo bili gostje pri geodetski slu1.bi na ravni države, enega kantona in enega okrajnega privatnega - pooblaščenega biroja. Pri vseh smo naleteli na izredno gostoljubnost in pripravljenost za strokovno sodelovanje. 2. ORGANIZACIJA IN PRISTOJNOSTI GEODETSKE lJEJA VNOSTI Na ravni države kol konfederacije obstajata dve zvezni upravni inštituciji, ki odgovarjata oziroma izvajata naloge geodetske in kartografske dejavnosti, pomembne za državo kol eelolo. To sta Zvezna geodetska uprava (Vermessungsdirektion) in Zvezni urad za topografijo (Bundesamt fuer Landestopografhie). Za njuno delovanje se zagotavljajo sredstva v zveznem proračunu, ki daje tudi del sredstev za izvedbo ostalih geodetskih del na podlagi javnega razpisa. Zvezna geodetska uprava, ki zaposluje okoli 15 ljudi, se z novo reorganizacijo vključuje v Zvezni urad za urejanje prostora (po stari organizaciji pa je znotraj Zveznega urada za pravosodje) v sklopu Ministrstva za pravosodje in policijo. S to organizacijo se tudi povečuje obseg geodetske dejavnosti v okviru Zvezne geodetske uprave. Geodetski vestnik 35 (1991) l Do zc.L'.lj je bila zemljiškokatastrska izmera podrejena zemljiški knjigi, vnaprej pa se bodo zagotavljali ludi drugi podatki, potrebni za prostorski informacijski sistem. Tako so v Švici pred zaključnim sprejemom zveznih predpisov, s katerimi se uvaja reforma uradnih izmeritvenih podatkov. To naj bi se zgodilo s 1.2.1992. Bistvo refonne je v tem, da se poleg zemljiškokatastrskih podatkov zagotavljajo tudi topografski in drugi elementi. Celotna vsebina se glede na koncept vzpostavitve prostorskega informacijskega sistema deli v 8 slojev: geodetske točke, zasedenost zemljišč (stavbe, ceste, vode, vegetacija ... ), posamezne objekte in linijske elemente, nomenklaturo (krajevna in ledinska imena), zemljiško lastnino (parcelno stanje zemljiškega katastra), komunalne vode, višinsko predstavo in administrativno delitev .. V projektu reforme, ki je bil objavljen pred leti, je bilo predvidenih 11 slojev. Tako v realizaciji ne bo naslednjih 3 slojev: služnosli, omejitev javnih pravic in rabe zemljišč. osnovne naloge Zvezne geodetske uprave so: o pripqva zveznih predpisov (zakoni, odredbe, pravilniki, navodila, smernice), o n:idzor nad izvedbo - izdelavo in vzdrževanjem - nalog geodetske slufbc v kantonih, in sicer triangulacije 4.reda, preglednih načrtov ( 1 :2 500, l :5 000 ali 1:10 000), zemljiškokatastr~ke izmere (1:250 do 1:5 000), • priprava dolgoročnih, srednjeročnih in letnih programov v sodelovanju s kantoni, in sicer del v zvezi s triangulacijsko mrežo 4.reda, preglednim načrtom in zemljiškokatastrsko izmero, o zagotavljanje finančnih sredstev za sofinanciranje izvedbe triangulacije 4.reda, preglednih načrtov in zemljiškokatastrskih izmer (z reformo pa !udi topografske vsehine), o izvedba dr?,avnih strokovnih izpitov - za patentirane inženirje geometre (izpit traja 14 dni, 7 dni praktični del in 7 dni teoretični del), o opravljanje aerosnemanja z lastnim avionom in osebjem, s tem da letalo vzdržuje vojska, o opravljanje nalog geodetske službe iz pristojnosti kanlonov za 6 kantonov in za kneževino Liechtenstein, Z vezna geodetska uprava lesno sodeluje z raznimi društvi, v katerih so org:mizirani geodeti, fotogrametri in kartografi, kot so na primer: Akademsko društvo_ inženirjev in geometrov (z okoli 800 člani) s podskupino privatnih geodetov (300), švicarsko tehnično društvo (500), Društvo geodetskih tehnikov (l 300). Pri tem je zanimivo, da v Švici ne poznajo zborničnega združevanja, saj to pomeni zaščito privilegijev. vezni urad za topografijo je v okviru Vojaškega ministrstva. Z okoli 160 zaposlenimi opravlja za celotno Švico naslednje naloge: o izdelavo in vzdrževanje ter obnovo: triangulacije l. do 3.reda, zveznega preciznega nivelmana in uradnih topografskih kart l:25 000, 1 :50 000, l: 100 000, l :200 000, 1:500 000 in 1: 1000000, o verifikacijo triangulacije 4.reda in posnetkov za pregledni načrt, o nastavitev digitalne karte oziroma digitalnega modela reliefa Švice, o izdelavo specialnih tematik na topografskih kartah, ki niso javne, o izvedbo aerosnemanja z lastnim avionom in osebjem. Geodetski vestnik 35 (199 l) l a naše vprašanje ali se bodo zaradi uvedbe računalniške tehnologije težko poslovili od dosedanje izdelave švicarskih topografskih kart, saj le-te slovijo po svetu kol pojem kvalitete, smo dobili odgovor, da je zvezni urad že izdelal računalniške topografske karte, ki se v ničemer ne razlikujejo od dosedanjih. Računalniški program so odkupili od Norveške. Zanimalo nas je tudi, zakaj obstajala na zvezni ravni dve ustanovi, Zvezna geodetska uprava in Zvezni urad za topografijo. Zvedeli smo, daje to posledica zgodovinskega razvoja, pa tudi osebnih razlogov, čeprav bi bilo bolj logično, da bi bila le ena zvezna inštitucija. Vendar pa se v Zvezni geodetski upravi ne strinjajo z združitvijo, saj bi v združeni ustanovi njihovo področje prišlo v podrejeni položaj. V kantonih so kantonalne geodetske uprave. Švica ima 26 kantonov, ki imajo precejšnjo samostojnost. Kar ni urejeno z zveznimi predpisi, urejajo kantoni samostojno. Skupno je v Švici 20 kantonalnih geodetskih uprav, kol je že pri Zvezni geodetski upravi rečeno, opravlja za 6 kantonov navedena uprava tudi naloge kantonalnih geodetskih uprav. Navedeni kantoni so tako majhni, da ni smotrno imeli vseh slu}.b samostojnih. V vseh kantonalnih geodetskih upravah je zaposlenih okrog 310 ljudi. Sredstva za delo kantonalnih geodetskih uprav se zagotavljajo v proračunih kantonov. V kantonalnih proračunih pa se zagotavljajo tudi sredstva za sofinanciranje geodetskih del, katerih izvedba se oddaja na javnih razpisih. osnovne naloge kantonalne geodetske uprave so: • priprava kantonalnih predpisov (zakoni, odredbe, pravilniki, navodila ... ) v soglasju z zveznimi predpisi, o izvedba zveznih in kantonalnih predpisov, • nadzor nad zemljiškokatastrsko izmero pooblaščenih privatnih inženirskogeometrskih birojev, nadzor obsega pravno, tehnično in finančno poslovanje - pregled vsakega biroja traja 2 dni v letu, • priprava programov geodetskih del glede triangulacije 4.reda, preglednih načrtov in zemljiškokatastrske izmere, • zagotovitev finančnih sredstev za sofinanciranje del iz prejšnje alineje, • izvršitev del v lastni režiji: triangulacija 4.reda, kantonalnega nivelmana in preglednih načrtov, o javni razpis in oddaja del triangulacije 4.reda, preglednih načrtov in zemljiškokatastrske izmere v sodelovanju z občinami, o vzdrž,evanje kantonalne (državne) meje. antonalno geodetsko upravo vodi "kantonalni geometer" z zveznim geometrskim patentom, ki ga lahko dobi geodet z visoko izobrazbo in opravljenim si.rokovnim izpitom. kantonalni geodetski upravi Aargau, katere poslovanje smo si ogledali, je zaposlenih 17 ljudi. Uprava je v sestavi oddelka za pravosodje. V okviru kantonalne uprave je geodetska uprava edina tehničnega značaja .. Glede administrativnih zadev (npL zaposlovanje, ki je številčno urejeno ... ) je podrejeno oddelku za pravosodje, glede tehničnih zadev pa Zvezni geodeLc;ki upravi oziroma Zveznemu uradu za topografijo (za triangulacijo 4.reda in kantonalni nivelman). Geodetski vestnik 35 (1991) l Kantonalni geometer je imenovan na ta položaj za 4 leta in lahko z reelekcijo ostane na tem položaju do 65. leta starosti. Tudi vsak uslužbenec kantonalne uprave je sprejet v službo za 4 leta. Služba se mu podaljšuje, če ni napravil kakšnega prekrška. To bi lahko pomenilo prekinitev službe. V kantonu Aargau, v katerem živi okrog 500 000 ljudi, je 12 pooblaščenih privatnih inženirskih birojev za vzdrževanje zemljiškokatastrskih načrtov, poleg tega imajo še 12 izmcritvenih uradov. Ti opravljajo izmeritvene naloge, ki se javno razpišejo. V tem kantonu je tudi l l zemljiškoknjižnih uradov, ki so samostojni, saj niso pri sodiščih kot pri nas. Na ravni občin (teh je v Švici okrog 3 000) praviloma ni geodetske uprnvne službe, razen za večja mesta. Te mestne geodetske uprave opravljajo vsa za občino pomembna geodetska dela, kot so: izdelava, obnova oziroma vzdrževanje zemljiškokatastrskih načrtov, vzpostavitev in vzdrževanje podzemnega katastra komunalnih vodov, zakoličbc, vzdrževanje informacijskega sistema o zemljiščih. Na ostalih območjih pa opravlja naloge vzdrževanja zemljiškega katastra 260 privatnih inženirskih birojev, ki imajo za to delo neposredno pooblastilo. Vodjo takega biroja imenuje kantonaina vl::ida ali občinska uprava za 4 leta. Za vodjo je lahko imenovan geodet z visoko izobrazbo, ki ima zvezni geometrski patent. avedeni privatni biroji opravljajo določene naloge, za katere imajo dejansko javno pooblastilo; to velja za vse zadeve v zvezi z zemljiškim katastrom, vzdrževanjem poligonske mreže, vzdrževanjem in obnovo uradnih izmerilvenih izdelkov in izdajanjem podatkov. Ta dela in izdajanje podatkov se opravljajo po enotnih tarifah in jih v glavnem plača interesent, le vzdrževanje poligonske mreže plača občina. Izvedba teh nalog mora imeli prioritetni značaj. Poleg navedenih nalog pa ti biroji opravljajo še druga geodetska dela, za katera pa nimajo javnega pooblastila. Tako konkurirajo na javnih razpisih kantonalnih geodetskih uprav pri izvedbi triangulacijske mreže 4.reda, obnovi oziroma novi zemljiškokatastrski izmeri in preglednem načrtu. Ta dela se izvajajo po zveznih in kantonalnih predpisih. retja skupina del, ki jih opravljajo privatni biroji, pa so dela, ki so popolnoma prosta, za katera ni ne enotnih predpisov niti tarif. V to skupino spadajo vse naloge inženirske geodezije, zakoličbc objektov, določitev gradbenih linij, vzpostavitev podzemnega katastra itd. Tehnične pogoje za izvedbo teh del določi naročnik, cene pa se prosto oblikujejo. Poleg opisanih privatnih izmerilvenih birojev pa je v Švici tudi nekaj specializiranih takoimenovanih fotogrametričnih birojev. Ti v glavnem oprnvljajo dela, ki jih dobijo na javnih razpisih. Podrobneje smo se seznanili z dejavnostjo privatnega okrajnega izmeritvenega biroja v Bremgartnu. Biro ima 12 stalno zaposlenih in 4 začasno. Kot javno pooblastilo opravlja biro naloge za 24 upravnih občin, ki so identične s katastrskimi občinami. Letno ustvari biro med 1 200 000 in l 400 000 CHF, od tega 50% z deli, ki jih opravlja kol javno pooblastilo. Za dela, ki jih opravljajo po naročilu strank in ne spadajo v javno pooblastilo, zaračunavajo npr. delo, ki ga opravlja geodetski strokovnjak z visoko izobrazbo, na uro okrog 110 CHF (okoli polovico tega gre za bruto plačo). Kol že rečeno, privatni biro izdaja tudi podatke. Tako zaračuna privatnikom prvo navadno kopijo A4 formata 48 CHF, kopijo Geodetski vestnik 35 (1991) l na transparent papirju pa 54 CHF. V primeru, da se podatek pošlje po pošti, se cena poveča za 5 CHF. Za državne organe se zaračunajo le dejanski stroški, li so od cen za privatnike za okoli tretjino nižji. Kalkula!ivno letno urno ceno, po kateri zaračunavajo svojo slorilev, izračunajo tako, da bruto letno plačo pomnožijo s faktorjem 2,12 in delijo z letnim številom ur (1 828), v navedenem faktorju 0,12 (oziroma 6%) predstavlja rizika in dobiček. Od · storitev, ki se obračunajo po enotnih tarifah, ostane 8% sredstev kantonu, od tega se 5% porabi za obnovo zemljiškokatastrske izmere, 3% pa za prostore in pisarniško opremo, le-le ima namreč privatni biro v najemu. Opisano geodetsko dejavnost na ravni zveze, kantonov, mest in privatnih geodetskih birojev - pooblaščenih in drugih (fotogrametrični, melioracijski, komasacijski ... ) - opravlja okrog 3 535 ljudi, od tega jih je 855 z visoko geodetsko izobrazbo, 595 geodetskih tehnikov in 765 risarjev ter 1 320 ostalih. Vsekakor je značilno, da predstavljajo "ostali" več kol tretjino vseh zaposlenih. V skupino "ostalih" spadajo figuranti, računovodje, vajenci in praktikanti. 3. PROGRAMIRANJE, FINANCIRANJE IN IZVAJANJE GEODETSKIH DEL Izdelava topografskih kari !er triangulacijske mreže 1.-3.reda in zvezna precizna nivelmanska mreža spadajo v pristojnost Zveznega urada za topografijo, ki la dela iudi neposredno izvaja s svojimi strokovnjaki in opremo, sredstva za te namene pa neposredno dobi iz zveznega proračuna. Ostala geodetska dela: triangulacijska mreža 4.reda, kantonalni nivelman, pregledni načrti ter izdelava oziroma obnova zemljiškokatastrskih načrtov pa financirajo zveza in kanton, oziroma zemljiškokatastrske načrte pa tudi občine in lastniki. Zaradi več sofinancerjev posameznih _del je tudi planiranje zahtevna naloga. Pripravljajo dolgoročne plane za obdobje 20 let, srednjeročne plane za 5 let in leine programe. Programe geodetskih del pripravi kantonalna geodetska uprava na podlagi predlogov občin, ki jih uskladi z možnostmi kantona !er jih posreduje Zvezni geodetski upravi, ki odloča, ali bo predlagana dela sofinancirala. Za začetek zemljiškokatastrske izmere je odločilen sklep občinskega sveta. S tem je !udi zagotovljeno sofinanciranje občine in tudi lastnikov. Svoj del prispevata kan Ion in zveza, s tem da zveza svoj del stroškov plača, ko je delo oddano in sprejeto od kantonalne geodetske uprave. Neposrednemu izvajalcu plačuje opravljeno delo kantonalna geodetska uprava, in sicer polletno za opravljeno delo. Višino sofinanciranja kantona, občin in lastnikov določa s svojimi predpisi kanton. Vse stroške lahko nosi kanton ali pa kanton ne daje iz svojega proračuna ničesar in preloži to obveznost na občine in lastnike. onkretna višina sofinanciranja zemljiškokatastrske izmere je odvisna od gospodarsko-socialnih razmer v kantonu ter od tega, ali gre za zazidana, kmetijska ali gozdna in gorska območja. Višina sofinanciranja zveze je najmanjša na zazidanih območjih in najvišja na gorskih območjih. S sprejemom reforme uradnih izmeritvenih podatkov se bo odstotkovno znižala udeležba zveze, vendar pa se povečuje obseg sofinanciranja, po novem bo namreč zveza sofinancirala tudi topografski del izmeritve. Glede na navedeno prispeva zveza za novo zemljiškokatastrsko izmero s topografijo med 20 in 90 %, pri obnovi paje udeležba zveze za približno polovico manjša. Geodetski vestnik 35 (1991) 1 V kantonu Aargau prispevajo preostali del sredstev pri izmeri in obnovi zemljiškokatastrskih načrtov po 1/3 kanton, občina in lastniki. Lastniki prispevajo za 1 m2 10 rapnov (1,55 din). Svoj delež poravnajo naenkrat. Če ima lastnik veliko površino zemlje, se njegova SO-odstotna udeležba izračuna na podlagi površine, druga polovica pa na osnovi vrednosti zemlje. Skupni prispevek lastnikov ne presega l 000 CHF (15 000 din). v Se nekaj podatkov o skupni vrednosti del, ki jih nameravajo v Švici opraviti z novo reformo uradnih izmcrilvenih izdelkov, s katero naj bi zagotovili potrebne podatke v okviru 8 slojev. Zveza naj bi letno zagotavljala svoj del sredstev v višini 50 milijonov CHF (775 milijonov din), to predstavlja okrog 2/5 celotnih sredstev in pomeni, da znaša skupna letna vrednost del 125 milijonov CHF (1,9 milijarde din). Izvedbo geodetskih del v zvezi s triangulacijsko mrežo 4.reda, preglednim načrtom in zemljiškokatastrsko izmero oddaja kantonalna geodetska uprava na podlagi javnega razpisa, objavljenega v uradnem listu. Za razpisana dela so do sedaj izračunavali vrednost na pcxllagi enotnih zveznih tarif, tako da je izvajalce ponudil za določen odstotek nižjo ali višjo ceno. V prihodnje bodo opustili vnaprejšnjo izračunavanje cene za potrebe razpisa. V razpisni komisiji so člani iz Zvezne geodetske uprave (1), iz Kantonalne geodetske uprave O) ter 2 geometra s patentom iz drugih kantonov. 4. IZDAJANJE PODATKOV Topografske karte, p~egledni načrli in zemljiškokatastrski načrli ne vsebujejo važnejših vojaških objektov. Ce so karte in načrti tiskani, so dostopni vsem po določeni ceni. Tiskane topografske karte prodajajo v trafikah in tiskarnah, tako sl:.ine npr. list topografske karte 1:25 000 v 6-barvnem tisku 8 CHF (v primerjavi z našo topografsko karto 1 :25 000 obsega švicarska približno 2- krat večjo površino). Za razmnoževanje topografskih kari oziroma izdelavo izvlečkov je potrebna odobritev in plačali je treba določeno takso. To je tudi v skladu s tem, da avtorske pravice nad izdelki, ki jih zagotavlja država, pripadajo zvezi, pristojnim kantonom in občinam. orej glede tajnosti ni nobenih omejitev pri uporabi topografskih kart, preglednih načrtov in zemljiškokatastrskih načrtov. Zanimivo je tudi, da Švica še nima Zakona o varstvu osebnih podatkov. 5. PRIMERJAVA GEODETSKE DEJA VNOSH SLOVENIJE S ŠVICO aj za konec naredim nekaj primerjav geodetske dejavnosti med Slovenijo in Švico, in sicer glede kadrov, geodetske dejavnosti in vrednosti geodetskih deL Po velikosti je Švica 2,04-krat večja od Slovenije, številčno pa je Švicarjev za 2,75-krat več kot Slovencev. v Ce drži ocena, da opravlja naloge geodetske dejavnosti v Sloveniji 1 200 delavcev, se v Švici skoraj 3-krat več ljudi ukvarja z geodetsko dejavnostjo kot pri nas. Primerjavo obsega sredstev, ki se zagotavljajo za izvedbo programov geodetskih del, bom naredil na letošnjih predvidenih sredstvih. V Sloveniji je ocenjen program geodetskih del po cenah 1.3.1991 53,5 milijona din, to predstavlja delo 75 geodetov z visoko izobrazbo. V Švici pa naj bi bilo zagotovljenih letno okrog 125 milijonov CHF (1,9 milijarde din), to predstavlja delo l 320 geodetov z visoko izobrazbo. Torej po vrednosti letnega programa geodetskih del vlaga Švica za 36-krat več kol Slovenija, na osnovi št~vila geodetov z visoko izobrazbo pa 18-krat. Geodetski vestnik 35 (1991) 1 v POROCILO O DELU DELOVNE S UPINE ZA PRIPRAVO ZA ONA O GEODETS I DEJAVNOSTI Gojmir Mlakar Geodetska uprava občin Celje in Laško, Celje Prispelo za objavo: 85.1991 Izvleček V prispevku je podano poročilo o delu delovne skupine za pripravo tez "Geodetskega zakona". Podana so izlwdi§ča, ki so bila pri tem upoštevana, in problemi, ki so se pojavljali. V prilogi je poleg okvirnih izhodišč objavljen tudi predlog najpomembnejših novosti, ki se nanašajo na evidenco zemljiškega katastra. Ključne besede: geodezija, organizac,jski vidik, zakonski osnutek, Slovenija Abstract The article presenls tlw report of tlw working group for lhe preparat ion of the Geodetic Acl. Enclosed are along with the skelet on slarling points also suggeslions of the most imporlanl novelties, referring to //ze evidence of tlw land cadastre. Key words: geodesy, organi2alional aspect, draft, Slovenia UVOD Na razgovoru, ki ga je 18.12.1990 organizirala Republiška geodetska uprava (RGU) o bodoči organizaciji geodetske službe, organizaciji izvajanja geodetskih del, pridobivanju sredstev zanje, kar naj bi dobilo ustrezno mesto v novi geodetski zakonodaji, je predlagala ustanovitev posameznih delovnih skupin, sestavljenih iz geodetskih strokovnjakov (predstavniki geodetskih delovnih organizacij, geodetskih upravnih organov, republiškega in občinskih, in Zveze geodetov Slovenije - ZGS). Skupine naj bi delovale pri RGU-ju, njihova naloga pa naj bi bila priprava čim kvalitetnejšega Zakona o geodetski dejavnosti in priprava potrebnih izvršilnih predpisov. Delovna skupina za pripravo zakona naj bi ob pripravi zakonskih določil izdelala tudi koncep! izvršilnih predpisov ler predlagala člane delovnih skupin za pripravo le-lch. cl članov delovne skupine so predlagali udeleženci posveta, ki ga je organiziral RG U 12.12.1990, in sicer: Rafka Bohaka, Vinka Petriča in Gojmirja Mlakarja, delovne organizacije so svoje predstavnike predlagale kasneje, direktor RGU je 8.1.1991 imenoval delovno skupino za pripravo tez zakona o dejavnosti geodetske službe v sestavi: Gojmir Mlakar, Rafko Bohak, Vinko Petrič, Miroslav Črnivec, Franjo Vuk, Janez Goršič, S!anko Pristovnik in Slanko Majcen. Svoje predstavnike je predlagal !udi ZGS, direk!or RGU je Geodetski vestnik 35 (1991) l potem v skupino vključil še Aniona Prosena, Pavleta Kneza in Pavleta Zupančiča kot predstavnika ZGS-ja ter Petra Šivica kot predstavnika FAGG-ja, iz delovne skupine pa je kot člana umaknil predstavnika RGU-ja Stanka Majcna in Stanka Pristovnika. V aktu o imenovanju je omenjeno, da v delovni skupini sodeluje Stanko Majcen in po potrebi !udi drugi strokovnjaki RGU-ja. Delovna skupina seje prvič sestala 18.1.1991 in predlagala za vodjo Gojmirja Mlakarja, ki je na naslednji seji predložil okvirni program dela delovne skupine, ki so ga člani sprejeli. V njem je podrobneje opredeljena njena osnovna naloga, podana so izhodišča za delo in terminski plan aktivnosti. IZHODIŠČA ZA DELO DELOVNE SKUPINE er gre pri pripravi zakona za dejavnost, ki ključno vpliva na geodetsko službo in stroko, za njeno mesto v družbi, za status in družbeni ugled vsakega geodeta, naj navedba izhodišč, ki so bila v večji ali manjši meri upoštevana pri delu delovne skupine, služi presoji o njihovi ustreznosti in popolnosti. Javna razprava bo lahko izhodišča dopolnila in upoštevala !udi nekatera nova, ki smo jih morda prezrli. P. os vet, ki ga je 15.3.1990 organiziral ZGS na Brdu pri Kranju, je dal izhodišča za pripravo koncepta razvoja geodetske dejavnosti v Sloveniji (PRILOGA 1). Razvojni strategiji geodetske dejavnosti je bil posvečen tudi lanskoletni geodetski dan, zlasti prispevka Tomaža Banovca in Stanka Majcna. Po dogovoru v delovni skupini so posamezni člani pripravili dodatna gradiva, ki so služila bodisi kot okvirna izhodišča ali pa so pomagala pri rešitvi posameznih ožjih problemov. Med temi naj posebej omenim prispevek M. Črnivca - Analiza stanja geodetskih evidenc z oceno njihove vrednosti, ukrepi za izboljšanje stanja ter opredeljeno prioriteto, ter prispevek F. Vuka, ki je s sodelavci opravil kritično analizo tez zakona z dne 16.1.1991. Probleme smo skušali reševati globalno in ne le ocenjevati ter spreminjati, v tezah predlagane, člene. Delovna skupina je proučila tudi pripombe s predhodne javne razprave (v kolikor te niso bile zajete v tezah), tako tiste, ki so jih poslali organi geodetske službe kot tudi pripombe republiških organov, ki so povezani z geodetsko službo. Izkušnje iz razvitih evropskih dežel, ki naj bi !udi dobile svoje mesto v naši novi zakonodaji, smo v delovni skupini spoznali s proučitvijo avstrijskih geodetskih predpisov (te smo imeli na razpolago v prevodu), predpisov, ki veljajo v Švici (za to državo imamo tudi opis geodetske dejavnosti, ki nam ga je poslal tam zaposleni kolega F. Koncilja), nekatera gradiva pa so nam omogočila spoznati tudi posamezne geodetske rešitve v Franciji, Nemčiji in Italiji (kataster stavb). Geodetsko dejavnost v Švici smo spoznali tudi nekateri člani delovne skupine in predstavniki RGU-ja ob obisku v tej državi. NAČIN DELA DELOVNE SKUPINE Delovni skupini so pri zakonskem urejanju nekaterih področij pomagali strokovnjaki, ki ta področja poznajo ali so zanje pristojni na svojem delovnem mestu. Področje mrež geodetskih točk, določila v zvezi s koordinatnim sistemom, geoidom oziroma elipsoidom so opredelili dr. Vodopivec, M. Jenko, F. Černe, I. Štupar in M. Črnivec, pri razpravi o določilih za zemljiški kataster je sodeloval T. Lesar, pri razpravi o katastru stavb N. Gorkič in L. Koman-Perenič ter pri razpravi o registru prostorskih enot, imenovanju in Geodetski vestnik 35 (l 991) 1 1 označevanju naselij, ulic in stavb ter določanju hišnih številk B. Lipej. Glede katastra zgradb (stavb?) smo v delovni skupini menili, da je za njegovo uzakonitev oziroma opredelitev namena, vsebine, načina vodenja in povezave z drugimi evidencami, potrebna ustrezna študija, izdelava modela in njegov preizkus v praksi, posebej še, ker tudi reši Ive v svetu ne ustrezajo opredeljenim namenom. Ker podrobna proučitev problema katastra stavb terja daljši čas, je delovna skupina dopustila možnost, da se njegova ureditev izvede v posebnem zakonu. Za posamezne rešitve bi morali dobiti mnenje uporabnikov geodetskih evidenc. Od pristojnih republiških organov bi morali dobiti rešitve, ki se dolgoročno načrtujejo na področju davkov (zemljišča in stavbe), na področju evidentiranja pravic na zemljiščih in stavbah ter vlogi zemljiške knjige, zemljiškega katastra in katastra stavb pri tem. Za bodočo organizacijo geodetske službe in vsebino evidenc, ki jih vodi, so pomembne tudi spremembe, ki se načrtujejo na področju urejanja in varovanja prostora. Za opredelitev katastrskih kultur in drugih vrst rabe v zemljiškem katastru ter zamenjavo sistema katastrske klasifikacije s sistemom bonitiranjaje poleg davčne in planerske službe pomembno tudi stališče kine1ijcev in gozdarjev. Delovni skupini je zaradi pomanjkanja časa, morda pa tudi zaradi premajhne agresivnosti, uspelo navezati stike le z Republiškim sekretariatom za pravosodje in upravo, kjer je bil izpostavljen problem povezave zemljiškega katastra, načrtovanega katastra stavb in zemljiške knjige ter nujnost njenega avtomatiziranja in z Republiškim sekretariatom za finance, kjer smo proučevali možnosti za stalne vire financiranja programov geodetskih del, ter bili seznanjeni z nekaterimi značilnostmi novega davčnega sistema. V tem času pa so imeli predstavniki RGU-ja tudi več daljših razgovorov na Republiškem sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora. Rezultat teh razgovorov v predlaganih zakonskih rešitvah je v uzakonitvi geodetske zbornice in razširitev tudi na področje ti. inženirske geodezije. ZGS je skupaj z Izvršnim svetom Skupščine občine Celje načrtoval organizacijo "okrogle mize", na kateri bi z odgovornimi predstavniki republiških upravnih organov (po možnosti ministri) skupaj opredelili mesto geodetske službe v novonastajajoči slovenski državi. Tudi rezultati le razprave naj bi pripomogli k boljšim zakonskim rešitvam. Zaradi drugih aktualnih nalog, s katerimi so angažirani predstavniki republiške vlade, načrtovanega razgovora v tem času ni bilo mogoče organizirati, verjetno pa bi bil tak razgovor tudi preuranjen, saj ne bi bilo smotrno ob tej priložnosti reševati morebitnih različnih pogledov na razvoj geodetske službe, stroke in geodetskih evidenc, ki smo jim v geodetskih krogih še vedno priča. Delovna skupina je celotno gradivo, ki naj bo obdelano v novem "Geodetskem zakonu" (ime je predlagal minister Jazbinšek), proučila in predlagala rešitve na devetih sejah, od katerih sta bili dve dvodnevni. Na osnovi skupno sprejetih izhodišč so nekateri člani prevzeli zadolžitev za dokončno oblikovanje posameznih poglavij, in sicer: M. Črnivec - geodetske mreže, načrti in karte z gradivi daljinskega zaznavanja in državna meja, organizacija izvedbe in financiranja geodetskih evidenc republiškega pomena R. Bohak: register prostorskih enot s posebnimi nalogami G. Mlakar: zemljiški kataster V. Petrič: splošne določbe, geodetska prostorska dokumentacija F. Vuk: geodetske evidence lokalnega pomena. Geodetski vestnik 35 (1991) 1 Omenjeni člani delovne skupine naj bi za navedena področja pripravili tudi utemeljitve za rešitve, ki se razlikujejo od rešitev, ki jih je v tezah predlagal RGU. Področja, ki niso navedena (kataster stavb, geodetska zbornica, geodetske storitve), je delovna skupina, potem ko so njeni člani sprejeli svoja stališča, prepustila v dokončno oblikovanje predstavnikom RGU-ja. V delu skupine so enakovredno sodelovali tisti člani, ki so bili prvotno imenovani - tudi predstavnika RGU-ja - kot naknadno, po drugi seji, dodatno imenovani. Kljub nasprotovanju direktorja RGU-ja smo se vsi ostali strinjali, da ni razloga, za drugačen status predstavnikov RGU-ja. Tudi predsedstvo ZGS meni, da ni smotrno pripravljati zakona po dveh poteh. ZGS nima namena pripraviti zakona, ki bi bil <-!lternativa zakonu RGU-ja. Stališče direktorja RGU-ja je še toliko manj razumljivo, če upoštevamo, da je v aktu o imenovanju rečeno, da gre za delovno skupino pri RGU- ju. NADALJNJE DELO elo skupine ni končano. Gradivo, ki ga je pripravila, bo RGU uredil v nove teze zakona z nekaterimi spremembami in dopolnitvami, zalo je dogovorjeno (v delovni skupini in v predsedstvu ZGS-ja, da bo delovna skupina nove teze zakona ponovno pregledala in se o njih opredelila. Predsedstvo ZGS-ja je predlagalo, da bi pred predajo predloga za izdajo zakona z njegovim osnutkom, geodetska društva organizirala krajšo razpravo. Ta naj bi pomagala rešiti preostale dileme. elovni skupini je tudi naloženo, da sodeluje pri pripravi podzakonskih predpisov, pri čemer naj bi skupaj z RGU-jem napravila analizo obstoječih in ugotovila, katere terjajo nove zakonske rešitve. Na osnovi analize naj se napravi podroben načrt podzakonskih predpisov in okvirno opredeli njihova vsebina. Realno naj se oceni izdelava, angažirajo usrrezni strokovnjaki ter zagotovijo potrebna sredstva. Pomembna je tudi priprava kvalitetne obrazložitve predloga za izdajo zakona. Znano je, da se večina poslancev v republiški skupščini odloča na njeni osnovi, saj za detajlno prebiranje posameznih členov običajno nimajo časa. Prav bi bilo, da zalo delovna skupina sodeluje pri pripravi obrazložitve zakona, v katerem so navedeni razlogi za izdajo, izhodišča, na katerih slonijo zakonske opredelitve ter kratek in razumljiv opis njegove vsebine. ZAKLJUČEK enim, daje delovna skupina že zdaj opravila pomembno nalogo, pri čemer je večino njenih članov vodila zavesi, da s svojim delom prispevajo k ureditvi geodetske dejavnosti. ki naj v novi slovenski državi najde ustrezno mesto, z realizacijo kar najboljših zakonskih določil pa pripomore k razvoju mlade države in njeni enakovredni vključitvi v evropske tokove. Vprašanje paje, če morda ne zamujamo priložnosti, da bi ob pripravi zakona naredili korak v bodočnost Korak, s katerim bi presegli dosedanje gledanje na posamezne geodetske evidence, namesto njih bi definirali prostorske informacijske sisteme, ki bi sloneli na dogovorjenih modelih podatkov. Z njihovo kombinirano uporabo, ki jo omogočajo moderne tehnologije avtomatskega vodenja, bi lahko na sodoben način zadovoljili najrazličnejše uporabnike. Žal za take rešitve ni realnih možnosti, saj terjajo Geodetski vestnik 35 (1991) l profesionalen pristop, sodelovanje širokega kroga strokovnjakov (ne samo geodetov), neprimerno več časa in veliko denarja. Za ilustracijo naj bo podatek iz Švice, kjer s projektom RA V (reforma uradne izmere) skušajo uresničiti opisane cilje. Pri izdelavi projekta, za katerega pripravljajo tudi ustrezno zakonsko osnovo, dela sedem vrhunskih strokovnjakov, ki pri tem sodelujejo še s tridesetimi specialisti za različna področja. Za izdelavo projekta in nastavitev informacijskega sistema, ki bo slonel na njegovih izsledkih, namenjajo 3 500 000 000 CHF, seveda za daljše obdobje - 20 do 30 let Ker gradivo za nove leze zakona še ni v celoti urejeno, je priloga članka le obrazložitev novosti v zemljiškem katastru (PRILOGA 2), saj ocenjujem, da gre za pomembnejši del dejavnosti geodetske službe. PRILOGA 1 IZHODIŠČA ZA PRIPRAVO KONCEPTA RAZVOJA GEODETSKE DEJAVNOSTI OPREDELITEV VLOGE GEODETSKE ZAGOTAVLJANJE POTREBNJ!{ DEJAVNOST/V SLOVENSKI DRUŽBI INFORMACIJ O PROSTORU ZA: - urejanje pravnih stanj na nepremičninah - obdavčevanje v zvezi z nepremičnirwmi - upral'ijanje s prostorom - vrednotenje nepremičnin - komunalno urejanje - prostorsko ( urbanistično) planiranje - projektiranje - ekološko sanacijo - drn}?e,Jasno opredeljene namene STRATEŠKI CILJI ZA URESNIČITEV VZPOSTAVITEV PRIMERNEGA OPREDELJENEVWGE PROSTORSKEGA!NFORMACJJSKEGA SISTEMA, v katerega so vključeni podatki sedanjih evidenc geodetske službe in dOQovorieni novi podaJki, zlasti podatki: - zemljiškeJ