K r o m p i r, obravnava v višem oddelku Ijudske Šole. (Konec.) \ckoliko iz kemije. Ako krompir nasteržemo, dobimo neko kašnato tvar, in ako pustimo to nekoliko časa pri miru stati, postane ona sive barve, iz česa moremo sklepati, da je v krompirju barvna snov. Odloči pa se ob enem precej vode. Ako silimo kašo skozi platneno ruto ali drobno rešeto, ostanejo v njej laski. Prekapljena tekočina sesede se v posodi, ako je v rairu pustimo, to je skrob. Ako pa očiščeno vodo sogrejemo, se ona sterdi ali zakerkne, kakor beljak od jajca, to pa zovemo potem rastlinsko vlaknino. Če pa v ostalo tekočino neko kislino prilijemo, odloči se neka kodrasta snov, ktera je podobna z mleka narejenemu siru, zato jo pa tudi sirnino imenujemo. Razun tega nahaja se v tekočini še neka druga snov, ktero pa solanin zovemo. Solanina nahaja se največ v mladih bledih krompirjevih kalih, kteri sc navadno v bramih pri krompirju pokažejo, ravno tako tudi v jagodah pri krompirjevcu. Ta snov ima nekak zoperni, serbeči in ostri okus, in je strupena. Kadar se krompir kuha, gre solanin v vodo, ter stori, da je voda potem nekega posebnega okusa. Zato je pa kuhani krompir popolno neškodljiv. Beljakovina. Ako kuhamo olupljeni krompir, gre toraj večji del rastlinske beljakovine v vodo, krompir pa postane bolj močnat ia kerhek. Ako pa krompir v oblicah kuhamo, ostane pa beljakovina v njem, zato je pa taki krompir tudi bolj gost in terd. To je toraj razloček med olupljenim in neolupljenim kuhanim krompirjem; zadnji pa je tudi bolj rediven, toda zarad beljakovine, pa tudi težje prebavljiv. Skrob v krompirju je iz podolgovatih zern, plast pokriva plast, kakor na čebuli. V celici je dostikrat po 20—30 takih zernc. Na solncu so svitla, po potipu pa se terda čutijo. Ako se skrobu primeša joda, zveže se ž njim v čudovito spojino lepe vijolčaste barve. Ta prikazek je tako očiten, da moremo s skrobom dokazati tudi najmanjšo množino joda in narobe skrob z jodom. Ako se toraj hočerao prepričati, imamo li skrob, ali ga nimamo, porabiti je v ta namen nam le nekoliko joda, ako se pobarva višnjevo, je sigurno skrob, ako pa postane rudeče-sivo, ga ni. Pri kuhanji napno se celice, in skrobove krogljice se do 30krat povečajo, vsled tega koža na krompirju poči. Kadar pa razpočijo posamezne celice, se skrob v vodo razgubi, in tak krompir se potem žlezasto in ločnato skuha. Zakaj mati včasih krompir s kubavnico v piskru starejo, kadar hočejo skubati krompirjeve žgance? — Skrob se v vrelej vodi namoči in napne v neko zdridasto stvar, to pa zovemo lep (šterka). Lep se rabi za stoženje perila i. t. d. Ako se pa mokri in sterti krompirjevi skrob skozi železno rešeto prepusti, dobe se mala zernica. Ako se ona denejo potem na vročo soparo, postanejo previdljiva. In afco se dalje posuše, dobi se tako iraenovano krompirjevo sago. Spoznali srao tedaj poglavitne obstojne dele kroropirja, kakor: moševino ali lesno vlaknino (Pflanzcnfaser), skrob (Mehlstofl), beljakovino, sirnino (žita imajo namesto sirnine vlečec), in vodo. Ti poglavitni deli, se pa zopet dele v dvoje verst al skupin, namreč: beljakovina in sirnina imata v sebi dušec, moševina in skrob pa ga niraata. Skušnje so vendar pokazale, da se imenovanih delov ne nahaja enaka mera v krompirju. Natančne skušnje so pokazale, da je v 100 delih 1) dušca prostih ali snovi za segrevanje: 15 delov skroba, 4 dele gurna, in.4 dele rnoševine; 2) dušca imajočih ali za tvarjenje kervi pa je: 1 '/2 del beljakovine in '/a dela sirnine in 3) snovi za postajanje kosti in vode pa je : apna nič, vode pa 75 delov. Po tem računu ima toraj 23* 100 delov krompirja 23 delov dušca prost'b in le 2 dela dušca imajočih snovi; primerje je toraj, kakor 10: 1. Krompir je najpoglavitniši živež, pa tudi najbolj obrodi, zato se po vsej pravici imenuje, ,,kruh revnih". Vendar je naravoslovec rekel, da učenost zametuje in obsoja krompir, kakor edino hrano. Kakor veste, mora stvar ali snov, katero človek za hrano vživa, v sebi imeti vse one snovi, iz katerih je sestavljeno človeško telo, kajti telo le tega potrebuje, iz česar sestaja, in to se mu tudi raora dati. — človeško telo je iz 22 snovi ali obstojnih delov, oii katerih tukaj le nekatere naštejem: beljakovino, sirnino, vlaknino, zdriz, tolščo, vodo, železo, sol, apno. Razvesti se pa dado te snovi zopet na svoje pervotne snovi, katerih do zdaj blizo 60 poznamo. Od teh snovi so skoraj 4, katere se edino bistveno vdeležujejo vsega sestavljenega na zemlji, kar zovemo, da je živo. Namreč: dušec, kislec, oglec in vodenec. Ako pogledamo sestavo posameznih delov našega telesa, vidimo, da nekateri deli sestajajo iz kisleca, vodenca in oglenca, drugi deli imajo pa še razen teh 3 snovi še dušec. Snovi perve veiste zovemo, da so dušca proste, druge pa da imajo dušec, obe snovi skupaj imenujemo organske, v razloček od neorganskih. Telesni deli so po tem tako-le razdeljeni: 1) Snovi, imajoče dušec, so: beljakovina, sirnina, vlaknina in zdriz (Gallerte). 2) Snovi, ki nimajo dušca: tolšča. 3) Neorganske: voda, apno, železo, sol, žveplo i. dr. Vse imenovane snovi morajo toraj biti neobhodno v naši brani, ako hočemo, da naše telo žive in rede. Dušec imajoče snovi napravljajo posebno kri, meso, kosti, zato se jim tudi pravi napravljavci kervi in mesa, te so posebno beljakovina, sirnina, vlaknina. Dušca proste snovi zovejo pa se napvavljavci tolšče in snovi za sogrevanje, take pa so maščobe, sladkor, skrob (sterka). Navadno se računi, da potrebuje odrastli in delavni človek na dan za povžiti 385 gram. mast napravljajoče, in blizo 157 % gr. meso in kri napravljajoče snovi. Razmerje med obema suovima v hrani naj je 1:5; ako je pa ono še niže, nesposobno je za življenje človeško. Krompir želodec nasiti, a človek, kteri bi užival izključljivo le krompir, pešal bi vidoma na močch, mišice bi mu oterpnele, možgani bi mu oslabeli in bled bi postal. To se vidi očitno na Irskein, kjer reveži mesa skoro ne poznajo, ter po težavnem delu povžijejo dan za dnevom svoj del krompirja, ter se srečne šteti smejo, ako v letu 4krat k krompirjevi jedi slanika dobiti morejo. Samo krompir nam toraj ne more terdnega življenja obraniti. Na živalih se to vidi. Ako bi na pr. psa več časa edino le s krompirjem hranil, videl bode, kako bode čedalje bolj perhljiv in slaboten. Ako bi hotel človek, kteri potrebuje 15 dgr. in 7 '/a gr. na dan beljakovine, snovi za živež, to množino edino le v krompirju pridobiti moral bi na dan 8 klgr. in 40 dgr. krompirja pojesti. Ali ni to neizrečena množina težko prebavljive snovi? S tem pa nočemo nikakor reči, kakor da bi krompir ne bil pripraven za človeško brano. Nasproti, krompirja ne moremo nikoli dovolj ceniti, ako uživamo tudi dušec imajoči živež, kakor je meso, mleko, jajca i. dr. Krompir in mlečna jed, meso in krompir so za slehernega zelo zdrava in modro sestavljena jedila.