flOVICE
Proslave 1. n
Študij ska knji*niča Mirana Jarca Ilovo me a tq
k
LETO V.-it. 19
V KOČEVJU, DNE 7. MAJA 1960
Plan n trne* je presežen
Zbor proizvajalcev ObLO Kočevje se je 29. aprila sestal na breno od podjetij 50 milijonov, v
Prvomajski prazniki so ze „™. nia uueaezencem proslave tov. Ma-Kljub slabemu vremenu, ki je bilo ležič in tov. Fajdiga, pred 1. majem in na sam praznik. Kulturni dom je za prebivalce so proslave in prireditve, ki so bile Grčaric lepa pridobitev. V domu predvidene v počastitev mednarod- imajo tudi televizor, ki že služi nega delavskega praznika, lepo us- svojemu namenu. Po proslavi so pele. Posebno svečane so bile pa- se ljudje poveselili ob glasbi ter rade v Beogradu in glavnih mestih pijači in jedači, republik.	BROD NA KOLPI
O uspelem zborovanju delovnih Centralna proslava 1. maja za kolektivov v Ribnici smo že po- obkolpske predele na slovenski in roč ali. Prvomajske proslave so hrvaški strani je bila na Brodu na imeli v vseh šolah ribniške ob- Kolpi. Na proslavo so prišli števil-čine.'V vseh večjih krajih občine ni. prebivalci — Hrvatje in Slo-so imeli v preteklem tednu preda- venci. Slovesnost se je začela ob vanja o življenju in delu V. I. Le- io. uri dopoldne, ko so odkrili spo-nina ob priliki 90 letnice njegovega menik padlim borcem in žrtvam rojstva.	fašističnega terorja na eni in drugi
DPD Svoboda Ribnica je na strani Kolpe. Govorili so: ljudski odru v domu Partizana uspešno poslanec iz Reke Adam, narodni Prejšnji teden je Zvezni izvršni uprizorila komedijo »Tri dni di- heroj France Aivbel-Lojko (on je svet sprejel več novih predpisov, rektor«.	s slovenskimi in s pomočjo hrvaš-
Spremenili so določila o plačevanju Na predvečer 1. maja je bilo kih partizanov osvobodil Brod na davka na osebni dohodek. Po se- večje število kresov, ki so nazna- Kolpi leta 1942) in sekretar Obč. danjih predpisih so morali prijavi- njali prebivalstvu veliki praznik. komiteja ZK Kočevje Ludvik Goti osebne dohodke in od njih pla- Za 1. maj so vihrale številne lob.
Cena 15 din
NOVI PREDPISI
redni seji. Najpomembnejša točka dnevnega reda na seji je skupni fond za potrebe komunalne	kL!?	drža™e zastave. Pov- Proslava na Brodu, kjer je po-
zbrano 1,700.000 din. Združena sredstva gospodarskih organizacij se bodo uporabila za Kemično tovarno, Tekstilano, za obrt in trgovino.
Potrdili so nekatere spremembe
■	~ '-vaju acji. m aj|nuin iiu;m jou tvn	---—---- "	~	-----------
”ua: Pregled izpoljnjevanja družbenih planov podjetij za I. četrtletje dejavnosti je od -'-edvidenih.24 mite*^ leta.	lijonov doslej zbraao nelkaj nad
, ,	_	.	....	, .	..	19 milijonov, ter v skupni fond za
Lelo ten dohodek gospodarskih doseženi viš.11 odstotki realizacije	ocj predvidenih 6 milijonov
organizacij je bil po planu za I.	plana .ie treba iskati odgovor v	■	--------
tromesečje skupno dosežen 101.2 %,	precejšnjih zalogah v lesu in v
Po Posameznih gospodarskih pa-	končnih izdelkih (okrog 110 mdlijo-
nogah pa je bil takole dosežen:	nov).
V industriji z 98.7 %, v prometu ITAiS je mlado podjetje in se še Hl.6 %, gradbeništvu 108.1 %, ko- izgrajuje. Na podlagi vloženih in-
•hunali 87.2 %, obrti 105.3 %, go- vesticij v podjetje koncem lanske- +. a r i fn i h"*nrav itelkmT v stinstvu 99.9 % in trgovini 100 %, ga leta in predvidenih investicij	Z?£i ta
Ce razčlenimo izpolnjevanje plana	letos, se bo proizvodnja postopoma	Fotolikii	ter	pravilnik	za	namie
v industriji bomo videli, kako iz-	večala. Z izgradnjo novih delavnic	vante	m	moM	proSod!	na	Rud-
vršujejo plan v posameznih pod- in nabavo novih strojev se bodo v „1^, pravi!nik ie sestavn' del ta Jetjih. Najprej naj omenimo Rud- podjetju zaposlili novi delavci. ri^fStaikl
as- J.T»S»S i?J0*1; "r* trw ” ^S&STSKS. m
nih plan s 102.9 7c ali 12 % več ratna sredstva, ki jih bodo morali xarstvo« n;sr> odobrili da hi na
5°lehiTg^TetotillnMjV^zT "f Podietie ima Velike mOŽ' račun lanskega dohodka izplačali 32.4 %	tel 1„I„ mim5 /8t to	v:,: „„„___ _ del sredstev nad tarifnim pravilni-
93-5 %
Tekstilani 111.5 % (za nosti za razvoj, več kot leta 1959), LIO Odborniki so bili (za 0.1 % manj kot lani), novim načinom razdeljevanja do-
delovnih razmer, zaslužili letno sod si čutil praznično razpoloženje, novno prišlo do izraza bratstvo več kot pol milijona dinarjev. Po Krajevna organizacija ZB Vinica- Hrvatov in Slovencev, je zelo lepo novih predpisih pa se bo plačeval Zap otok se je na ta dan spomnila uspela. Kot simbol bratstva pa bo davek šele od^ dohodkov, ki pre- tudi padlih borcev in ŽFT s tem, za vse čase predstavljal spomenik, segajo 700 tisoč dinarjev letno. Pri da so položili venec pred spomenik V počastitev 1. maja so na pred-tem bodo imeli olajšave tisti, ki padlih v Sušju. V vseh večjih kra- večer praznika v dolini Kolpe ku-edini zaslužijo v gospodinjstvu in jih v občini so postavili slavoloke, rili kresove, v vseh večjih krajih razni kulturni delavci ki delajo na 2. in 3. maja so številni delovni pa so Dostavili slavoloke, ustvaritvah svoj,h del po več let. ijudje izkoristili lepo vreme in šli	KOČEVJE
Davčna lestvica je progresivna, na izlete v razne kraje. V domu Kočevje se je že 27. aprila odelo Pri 1 milijonu se plača 5 % davka, na Travni god so imeli lep obisk v zastave. Tega dne je bila v Se-j*11.2 ^Jonlh 20 %, pri 7 mili- že 1. maja, posebno len obisk pa škovem domu slavnostna akade-za nagrade- Jon,h Pa zc 70 odstotkov.	so imeli 2. maja, ko so prišli v to mija. Uspele proslave so imeli tudi
Sprejeli so posebno resolucijo o priljubljeno planinsko postojanko po šolah ter po nekaterih delovnih izobraževanju strokovnih kadrov, delovni ljudje iz raznih krajev. kolektivih.
ki bo omogočala nadaljnji in hi-	30. aprila je bilo na Rudniku vetrc jši razvoj strokovnega šolstva	GRČARICE	liko prvomajsko zborovanje kate-
ter izobraževanja oseb, ki so v red- Prebivalcem Grčaric in obisko- se 1e udeležilo kakih 400 ru-
valcem, ki so prišli v Grčarice, bo uarjev. Udeležencem je govoril estal 1. maj v lepem spominu. Te- t>r«lsedmk SZDL Ljubljana-center ga dne so ob prisotnosti številnih Starnpihar. udeležencev in gostov, med njimi '^sa v -ia kočevska podjetna so
nem delovnem razmerju.
Nova uredba o trgovinski dejav-
seznanjeni z kom Ta sredstva naj gredo v sklad nosti in trgovskih podjetjih, dolo-skuipne uporaibe.	ča da lahko ribiška in gozdna go-
koMan^in Ktfe^eV	S^Warien^^lu^po enotTproiz- /k dal® ^aapravi so odborniki spodarstva i™aio svoje prodajalne r~eFbliikega “‘ljubkega ‘ToslFca ^kazala v izložbah trgovin razili 103.? ^“7% vS kot v^a TT7st^ namiraniaDse1e	“l ??L “"fe	°	Matijo Malešiča, sekretarja Obč. vo, m .uspehe, kr so jih dosegli v
eta 19®9 v istem obdobju).
pokazal za stimulativnega. Boljši {yn
ne mleku od sedanjih 32 na 36 nem skladu za znanstveno delo komiteja ZK* Ivana"FajdigoTn dru- Dovojnih letih.
Predvideva, da se sredstva tega gih izročili svojemu namenu kul- Na prvomajski paradi v Ljubil a-
v prvem	J“" ,	’	““."“‘"TT T’ IZ-TI'-i IT'a; 0,111 za liter. Nove cene veljajo za predvideva, da se sredstva tega gih Izročili svoiemu namenu kul- Na prvomajski paradi v Ljubil a-
»Avto7> n.6C%), v mSh n! La°nyanTe materiSih stro- Paaterizirano in vsteklenič' mleko' **'*** dajo » napredck	turni dom. Ob tej priliki sta govo- °1
— v podjetjih
skoro L v^arju (za 8.1 %) ter v škov. Vse to ie imelo pozitivne po-Dodieti'h" obrtnih in gostinskih siedice, ki so se izrazile v višjih Prn' "	dohodkih zaposlenih na Rudniku.
zadov7°<3n^a Drernoga ie potekala V razpravi, ko so analizirali lz-nje Y . nvo. Letni plan proizvod- vrševanje planov gospodarskih or-_ ' Kl znaša 200.000 ton premoga, ganizacii. je sodeloval tudi pred-segl'06^11 že 26.3 %. Plan so do- sednik ObLO Drago Benčina, ki
Vsako podjetje naj ima načrt izobraževanja!
delg °.z' Presegli s 753 zaposlenimi je med drugim poudaril vlogo zbo- Obč. komiteja ZK' LudvijTootob ce^bširenVtošnjrproizvodm plan ^veneTrobl^l^^1116 Zdr3V‘ Dredviii pfDrav je bilo po planu ra proizvajalcev v odnosu do pod-	na plenumu 22. aprila je poudar-	ki na nadaljnje večanje proizvod-	Ta del svojega
Dovnr^ n:h 774 delavcev v letnem jebj. Predlagal je, da bi ustanovili	jeno, da močan gospodarski polet,	nje bo nujno, da bo podjetje
Prevci '.Ui V tem vidimo, da se ie posebno odbomiško komisijo, ki bi	ki je nakazan z družbenim planom	večalo <
ša podjetja, med njimi 40 rudarjev iz Kočevja v popolnih rudarskih oblekah. Iz »Tekstilane« se je udeležilo parade v Ljubljani 6 moških in 6 žensk. Vsak od njih je bil oblečen v drugo vrsto blaga svoje tovarne in v drugačni kroj.
Podjetje ITAS je sodelovalo s svojimi proizvodi na treh prvomaj-svojega referata je tov.	skih paradah: v Ljubljani, Zagre-
Dr°duktiv V tem vlCUm0' Qa f vle p,>s7nu iluu“,IT‘1NK“ 3US‘1U’ A1 U1	^ ie naKazan z oruzDemm planom	večalo skrb za izobrazbo kadrov.	"‘TS^cST^ravIti'"nSe, ki	mk^o^^nrikolica^^Z^rlb^š
V Tek<-H?st dela precej povečala, imela nalogo, da bi podrobno ana-	komune, modernizacija proizvodnje	Podjetje Zidar štipendira dva to-	stoje pred komunisti v gospodar-	štirimi vozili in toliko prikolicami
starat: »pirni.rs	^r-sasrsss sassssassssr
tvzš&JZLZZ SrIFF »F
j*?« s FF* ^^5 ? JsvasrsasE - sssr^srs. ssssurt ss s*. wsirjsje
Tekstilane mogoče znatno preseči, izvajalcev vsaFtri mesece mrol T1 °®n°vne	Referat nadalje navaja, da v la. To pa lahko delajo samo ko- Beogradu veliko zanimanje.
Proizvodni plan v LIO (KGP) čali v svoii voJiin,-	„ °^r?" si zagotove ustrezno število teh- podjetjih, ki nimajo organizirane mumsti, ki gredo vzporedno z zah-
za leto 1960 je precej višji kot lani. zbora proizvajalcev Govoril ie tF	nične^a kadra- Dn černer pa mora	smotrne kadrovske politike, izobra-	tevami ča^a «
Izpolnitev plana je poleg drugega di o odnosih zbora nroizvaialcev in	g0SD0darska organizacija upoštevati	ževanje delavcev in teh. inteligence,	V razpravi, ki se je nanašala na
,naane rrfrnn«tn*k- =in,6iv=Hh	proizvajalcev m razvoj svoje dejavnosti. Na podlagi
nujno nastopajo nekateri negativni ta del referata, je Feliks Vidmar,
ctie, k? jefpotrehna^a uvedbo'pro- ‘’''v*nldaijevan.iu seje so bili od- bedo ^tiFF PrfdhVM7 kc^il^ne 'Pojavi. Ker nekateri tovariši vi- predsednik Obč. sindikalnega sveto dmito naTateri ie n t 1 od Kvodnje fumirske embalaže. Pra- bomiki seznanjeni, koliko je bilo F, n,75 ?_,_po tehmčnem kadru. dy0i da s0 sami, da ni za njimi poudaril, da je za delavske svete in do	F. J,® a?to!pi a,g,°^
PREDGRAD
Lepo so proslavili! 1. maj v Poljanski dolini. Na večer pred praz-v Predgradu aka-
^vvun.ie lurnirsiKe emoaiaze. Kra- oomm seznanjeni, kouko je bilo N»	__v	. um v, ud	m ^ ujma	avvvc m , mAx«ni1. „„xroj • , 	. ,
Vo^asna izvršiitev rekonstrukcije zbranih združenih sredstev gospo- izdela plan Stk»ndfranla ^vniih rr^a ^ega nara^a1a> postajajo za- osnovne organizacije ZK, ki so do-	govoril pa ie tov' Painič
na i*	^ --------x---- j.	od predvide- kadrov k??[a	^ A dirčni in samovoljni. Prav neprin- sedaj obravnavale vprašanje .pro- v	S ,Pa^lč*
kupni to-	dpietoa kadrovska politika daje Podnje, investicij, in nagrajjeva- V ne* to ie prosvetno društvo
Pa ie odvisna od pravočasne do- darskih organizacij. ave nekaterih naiprav iz inozem a- Da v I. četrtletju niso bili vestioijski sklad
nih 60 milijonov din ^ni to- tetigence	^za^vanje^S
proizvodnje	naraščanjem podcenjevanje družbenih organov ravnavajo vprašanje socaalno ka- cuie'° k '
,	'	itd. Na tem področju padamo v dravske politike. Omenil je, da so Praznik dela — 1. maj so lepo
v tem pogledu vodijo smiselno dve skrajnosti. V nekaterih podjet- lani odstopili podjetjem del sklada proslavili tudi po ostalih naših in	kadrovsko politiko jih mislijo, da bodo dosegli vse za kadre, pri čemer se ie izkazalo, krajih. Kljuib slabemu vremenu,
na KGP Kočevje, ki je v te na- s šolanjem kadrov v okviru stro- da so bila nekatera podjetja na ta ki nam na predvečer 1. maja in mene dalo na razpolago 8 milijo- kovnih šol. Strokovna šola daje moment nepripravljena in da je na sam praznik ni bilo naklonjeno, nov sredstev, in na Rudniku. KGP človeku širši horizont. Vedeti pa ostal velik del teh sredstev neiz- so delovni ljudje lepo proslavili
Nace Kamičnik
svoj praznik, 2. in 3. maja pa so preživeli na raznih izletih.


V D > vt TV

nto in celo prehod iz obrtniškega v i nidus trijs'ko proizvodnjo. Ključavničarstvo ima le tri tehnike, štipendiralo pa tri. Z ozirom oa to, da jjodjetie že prehaja v indu-strujsko proizvodnjo in da proiz-vodnjo stalno povečujejo, je to šte-Pre*ednik ObLO Kočevje Drago Benčina in predsednik delavskega vite jjremajhno. sveta KGP Pavle Pogorelc, odpirata novo mlekarno v Kočevju Podjetje ITAS ima tri
zaposluje 62 tehnikov in inženir- jg treba, da nobena strokovna šola koriščen. jev raznih strok. Tudi sedaj štipen- ne more dati popolnega strokov-ddrajo 15 tovarišev. Rudnik ima 33 njaka za vsa delovna mesta. To tehnikov in inženirjev, štipendirajo tudi ni njena naloga. Na podlagi pa jih še sedem. V ostalih podjetjih predhodnega znanja se lahko stroje v tem oziru nekoliko slabše, po- kovnjak izoblikuje na delovnem sebno, če upoštevamo to, da imajo rnestu, v proizvodnji, seveda, če se skoraj vsa podjetja predviden mo- neprestano izpopolnjuje.
čan porast in razširitev proizvod- Druga skrajnost, ki 'e oa mnogo	% Tudi letos so oo svetu slo-	praznika dela.	ki so jih po raznih
hujša in nedopustna, pa je, da ne-	vesno praznovali praznik	dela 1.	mestih	Zvezne	republike organizi-
katera podjetja nikogar ne izobra- maj. Proslave so bile ponekod rali enotni zahodnonemški sindi-žuieio v šolah in tudi v podjetju	»kupne, drugod je bilo več	proslav	kati.
nimaio organiziranega izobraževal-	hkrati, kar velja posebno	za za- • V	Franclji so bile proslave 1.
nega dela. Tako stanje je nepra- hodno Evropo.	maja obeležene s številnimi ma-
vilno.	£ Na Rdečem trgu v Moskvi je nifestatiijami delavskega razreda po
Ko govorimo o izobraževanju bila tradicionalna prvomajska pa- vsej državi. Tudi na- Dunaju in kadrov, je nujno poudariti reform- rada, ki so jo začele enote sov- drugih krajih Avstrije so proslavili
tehnike, na- stremljenja sedanjega časa. So- jetske armade. V Pekingu so praz- mednarodni praznik dela. Prav talarje klasične inteligence stopa v navali 1. maj z ločenimi paradami ko so imeli prvomajske proslave v ozadje. V šolo naj bi prihajali v nekaj delih mesta. V Vzhodnem Londonu, Rimu in drugih evrop-Ijudje iz gospodarskega in politič- Berlinu ie bila najprej vojaška pa- skih mestih, na Kubi. Indoneziji in nega življenja iz delavskih vrst, rada, ki so ji sledili prebivalci v drugod.
iZ tFar,7FaFxi te*aJteidlo gim- sprevodu. V Zahodnem Berlinu je % V Carigradu in Ankari so
Zadnika dne v aprilu, je pri- ka. Vso mleko pasterizirajo, okrog bodo še laboratorijsko nadzorovali kovnih šol. Spričo6zelo^mo&iega TiM^v' Zah^d^h^čm^^iTe Če, - z delom nova mlekarna v Ko-	2 tisoč litrov pokupijo potrošniki	kvaliteto in čistočo mleka.	družbenega sektorja v kmetijstvu številne ’	-	‘	'	da	mora	vlada	pre-
doh!i-' Pt>teošniki Kočevja so prvič	Kočevja in Rudnika, drugo	mleko	Prve dni, še posebno med praz-	v naši komuni, bomo morali raz-
Veijv1 Pasterizirano mleko, ki bo	pa ravno talco pasteriziralo,	posne-	njki, je bilo premalo mleka v	pro-	miši i ati o vrsti kmeti iške šole. Ze
oC. Pripomoglo k zdravi in	majo in predelajo v maslo.	S po-	daii česar pa ni bila kriva	mle-	sedaj so dani pogoji, da se na tem
Prvič pasterizirano mleko v Kočevju
proslave
° O?11-! prehrani z mlekom,
navzočnosti predstavnikov pujske.
natega odbora, političnih orga- Dobili bodo še stroj za izdelo- st'imo °cti in predstavnikov podjetij, vanje sira. Ostalih mlečnih lzdel
mednarodnega miera Menderesa odstopiti. Prišlo ie tudi do spopadov med demon-ZBIRALNICA MLEKA stranti in policisti. Nekaj študen-
v želji, da bo ton^Ttotiike čtoi^enl, ki^Do^konianetn šolanju Seto7načrti^l?stoto ^adnTa614 čih dS^Scij^trSogl^S vtol
milijonov dinarjev. Zbiralnica za da v mestih, kjer so bile demon-mleko (ali mlekarna kakor jo ime- str atije, obsedno stanje, rtu jejo) bo velikega pomena za la- • y Bejrutu, v Libiji, je prišlo ski predel.	do krvavih incidentov med pristaši
SREDSTVA ZA SOLE	dveh strank. Ranjenih ie bilo nad
Po osnutku -——*■—	79
ti J® sodelovala pri gradn ji mle-	kov zaenkrat ne	bodo izdelovali.	mlekom.	....... ^ “	kra jev.
Bervv’ sta bredsedraik ObLO Drago	Prvotno so m:sli-li	kupiti tudi take	„ vsaka	nova	stvar	ima	hud'	Da bi komunisti zagotovili uspe-
tericina in predsednik DS Kmetij-	stroje, kasneje pa	so se premislili.	„ *7®*, vsaka	n0.vf	stvai	‘ma	tud-	šen nadaljnji razvoi komune, mo-
Sozdamkega posestva Pavle Po- Vedeti je treba, da so taki stroji	anekaUre . D°' rLo 7t7jati da si“ko p7-
£2^.°dprla pekarno. O gra-in.ji, zelo dragi in je proizvodnja raznih ziran^^F°d^go^FaFfohla’ i«tie sestavi perspektivni program m potrebnem denarju za mlečnih izdelkov (sladoled rnleč-	, J	q izobraževanja kadrov. To bo moral
na račun kakovosti in oskrbe z ne bodo težili da odidejo iz teh
pekarno sta
k in
Kr
ieno in izenačeno po kaikovosti. S
oseb.
željene toplote	za kavo pa ga ne	pod’etli’ ki ne bodo pristopila k	čino, predvideni naslednji	izdatki	obravnavajo	splošna svetovna
segrevamo temveč dedaiamo vroči	izobraževanju lastnih kadrov, bo	za šole:	vprašanja, možnosti za uspeh po-
kati. Najbolj zdravo ie uživati bodočnost prisilila, da bodo začeli Za osnovno šolo Velike Lašče majanj »na vrhu« v Parizu 16. ma-
,.n ....	,.	—-------- -------- - , hladno mleko Na hlarJncm to drugače misliti. Te naloge postav- 6,963.000, šolo Turjak 1,070.000, ja ter gospodarska vprašanja.
Dnevno* v	eni	i^mFpredelFSte-	b‘-	Z	1^7	mnem Prostoru	stoji ‘mleko do Vi	11 a pred komuniste čas mehaniza-	Rob, 765.000, Dvorska	vas	613.000,	% 2. maja	so usmrtili v plinski
karna	15	tisoč	litrov‘mleka’	ko	m	f’;ylnoreicl	Da prl,sLl	to*	dni. Potrošniki	naj prazne stekle-	cile in avtomatizacije, katere mo-	Veliki Osolnik 661.000,	Krvava peč	celici zapora	Saint Quentin, ZDA
testi Kočevie-Rudnik.	oskrbuje Kočevje mlekarna iz Ko-
n Mlekarna ie moderno opremi je- čevske Reke.
ii t d°mačimi in uvoženimi stro- Prav bi bilo, da bi kmetijske za-
vioZ wadnjo in v stroje je bilo druge organizirale odkupovanje	^lrav,° , 16 u.zlvaT
°ženih 150 milijonov dinariev. minira mioiramn on ^ inVikr>tn h.adno mleko. Na hladnem in te
bo n“ *u tisoč liteov mleka; ko pa ko do zaslužka-, dai Ilas,ta,a potreba pa še več. Se- V mlekarni so poskrbeli za do-vah namol2eio na kmetijskih upra- ber kvalificiran kader in skrajno vsak dan 10 tisoč litrov mle- čistočo pri delu z mlekom. Sproti
nice dobro umiiejo in pazijo, da rai° sooStovati tudi podjetja v na- 679.000, Karlovica 814.000 in šola zločinca Chessmana. Tako je bila
jim ne poškodujejo grla.
-Mc
ši občini, če hočemo, da nam ne na Mohorjih 660.000 dinarjev. Po- izvršena smrtna obsodba, ki je bila bo gospodarska zaostalost še na- vprečno vzeto so sredstva za šole razglašena že leta 1952, a so jo do-dalje porajala gospodarske, politič- nekoliko večja kot pa lani.	slej že osemkrat odložili.
Razi/oj mesla Kočevja \ bodočih tridesetih letih
POROČALI SMO ŽE, DA JE NA ENI ZADNJIH SEJ OB- je druga gospodarska vrsta deiav- itd.). Izračun pod gotovo varno voli veliki. Tudi tu bo misliti per- v naslednjih 30 letih predvideti 12 ČINSKI LJUDSKI ODBOR KOČEVJE SPREJEL URBANISTIČNI'nosti, ki more zajeti vso pretežno predpostavko pokaže, da smemo v spektivno na novo poslopje, ki naj tisoč prebivalcev. Tak razvoj pa NAČRT ZA RAZVOJ MESTA KOČEVJA. V TEJ ŠTEVILKI OB- delovno silo agrarnega zaledja. V Kočevju predvideti sledeče število bi bilo locirano bliže centru me- ne bo dosežen, če ne bo razpolož-JAVLJAMO PREDLOG TEGA NAČRTA, KI GA JE PRED LJUD- skladu s priporočili družbenega prebivalstva:	leta 1968 do 7000 sta, ter se ga predvideva ravno Ijivih dovolj finančnih sredstev,
SKIM ODBOROM PREBRAL PREDSEDNIK SVETA ZA KOMU- plana in dejanskimi potrebami ter prebivalcev, leta 1978 do 9200 pre- tako na bodočem glavnem trgu v kajti predvidevamo naravnost sko-NALNE IN STANOVANJSKE ZADEVE ObLO, TOV. JOŽE OBER- naraščajočih možnosti razvoja obr- bivalcev, leta 1988 do 12.000 pre- mestu.	kovit in ne samo konstanten po-;
STAR.
ti v Kočevju, se ocenjuje, da bi bivalcev tor bi tako Kočevje za-
Turii naše množične organi- rast narodnega dohodka na leto.
večji razvoj obrti nudil vsemu me- jemalo takrat cca 6100 delovnih zacije nimajo ravno najreprezen- Ravno iz tega obzira je imel ObLO
Že leta 1955 je načrt za mesto	rastel za dodatnih 110 % od ob-	&£u izboljšanje življenjskega stan-	mest. Število prebivalstva na ob-	tativnejših .prostorov v sedanjem	vse razumevanje ter dal izdelati
Kočevje izdelal ing. arhitekt Mi-	stoječega stanja. ^Tudi železniški	darda> posebno še, ker bi se mogle	moč ju občine Kočevje nam kaže v	poslopju Komiteja. Prostori zasilno	predmetno urbanistično zasnovo
lan Bližal, ter v njem predložil os-	promet je znašal v letu 1958 242.000	uveljaviti številne zvrsti obrtne de-	140-ih naseljih, v začetku leta 1958	zadoščajo, nekaj se bo v kratkem	razvoja mesta in predvidevanja
novno tematiko programskih ele- ton, sedanja ocena pa znaša ze pre- javnosti. Glede na sedanjo okol- 14.000 prebivalcev, šteto brez Pred- prenovilo, vendar se predvidevajo zadostnih in primernih gradbeni!!
mentov za mesto Kočevje. Tekom ko 300.000 ton letno.	-	-.............. ......
naslednjih let je predvsem razvoj Ti podatki kažejo veliko bre-gospodarstva na našem teritoriju	menitev cestnega tovornega pro-	sklepati, da bo
tako napredoval, da je bilo v zava-	meta v mestu proti postaji. Sklad-	razvoju in obdobju naslednjih 30-ih	14 brez stanovalcev, 18 naselij z do
rovanje nemotenega procesa stalne	no z večanjem tovornega prometa	let obrt narasla tako, da bo od-	10 prebivalcev in 64 naselij s šte-	ločeno reprezentativno poslopje na	ga, da je k temu potreben še ZA-
razrasti industrije potrebno žago-	6e predvideva tudi porast števila	padlo po 55 v obrti zaposlenih na	vilom prebivalcev do 50. Vse to so	bodočem novem centralnem trgu,	ZIDALNI NAČRT mesta Kočevje.
nost, da v zaledju Kočevja še ni primemo razvite
grada oz. bivše občine Predgrad in prostori za Občinski komite ZKS, površin za vsestranski razvoj me-obrti, smemo sedal novo priključenih krajev. Od SZDL in ostale — da se v bodoč- sta Kočevja, v prespektivnem teh naselij pa vidimo, da jih je že nosti zgradi sikupai za Občinski LO Ves ta študij je pa tako pro.iek-
in navedene organizacije skupno ali tante kot nas same dovedel do te-
toviti dovolj obsežne površine. Po- motornih vozil.
leg tega pa splošni družbeni razvoj
100 prebivalcev. Točasno je v obrti bile smernice, na katere so se oipi- za sedanjo kavarno »Zvezdo«
V proizvodnih podjetjih mesta zaposlenih cca 700 oseb v Kočevju, rali projektanti pri reviziji urba- spomenikom NOV.
v državi omogoča višji družbeni je danes zaposlenih blizu 3000 oseb. Potrebno površino delovnih pro- nističnega načrta za leto 1955 standard, ter s tem v zvezi izgrad- v 20 do 30-ih letih se bo število štorov se je predvidelo v povpreč
njo relativno večjega števila sta- povečalo še za 1200 zaposlenih. Ta ju po 14 m* na eno. v obrti za ____________________„_________________________ _________ ... ____
novami, kar -e bilo potrebno še po-	porast zaposlenih oz. novih delov-	posleno osebo. Obrtnim obratom, ki	objektov. Iz	podatkov popisa se	slabega in nevarnega dovoza	na
sebej pozorno proučiti. Zato je Ob-	nih mest pa ni stvar daljše bodoč-	povzročajo ropot in smrad, je lo-	ocenjuje, da	je najmanj 10 % vseh	glavno cesto. V perspektivi	se
čindki ljudski odbor Kočevje svo-	nosti. temveč ie to vprašanje leta	kaeija zagotovljena na periferiji	zgradb starih nad 120 let in so že	predvideva nov gasilski dom	na
ječasno sklenil, da se omenjeni in	aij dveh (Kemična, Tovarna moč-	mesta, pri čemer se upošteva po-	dotrajale. O	nasičenosti stanovanj-	meji med mestom in rudnikom,	na
obstoječi urbanistični načrt zame-	nih krmil, Tovarna feritov. Nova	trebo ugodnih prometnih zvez z	skega fonda	prepričujejo podatki,	parcelni površini na 1,7 ha.	   „„ .	______
sto Kočevje ponovno pregleda in bolnica itd.). Tako veliko poveča- centrom mesta. Obrtne delavnice da odpade povprečno na enega — Lokacija pokopališča nikakor seveda ne bi bilo bolje, da bi se vskladi s splošnimi potrebami, ter	nje števila delovnih	mest v imdu-	specialnega	tipa, ki so	glede kup-	prebivalca 12,5 m- stanovanjske po-	ni primerna namenu iz vidika geo-	za te	organizacije predvidela šepa-
v smislu predpisov Zakona o ur-	gtriji daje Kočevju	osnovo, da se	cev vezane	na široko zaledje me-	vršine (drugod 14 do 15 m'2), na eno	lošlke in hidrografske strukture tal.	ratna	zgradba, v kateri bi prav vse
banističnih projektih, ki so izšli od	razvije v eno izmed	zelo pomemb-	sta, kakor	na primer	elektroteh-	stanovanje pa povprečno 59 m2.	V načrtu se predvideva, nova lo-	organizacije imele dovoljno pro-
leta 1955, kp je bil omenjeni načrt	nih industrijskih centrov v repub-	niške delavnice, modni	saloni, ser-	Število stanovanj je v Kočevju bilo	kaeija t. zv. »Šohnu« v upošteva-	štora	za nemoten razmah in delo. :■
in v prvi fazi vsaj centra mesta katerega bi bilo še podrobno izdelati- S — Tudi gasilski dom je zastarel v bodočem zazidalnem načrtu I • Posebno poglavje predstavlja in premajhen za današnje potrebe, strogega centra mesta Kočevje na.i j za Kočevje gradnja stanovanjskih Lokacija je zelo neugodna zaradi se perspektivno predvidi:
• Dovoij prostorno centralno | politično-upravno zgradbo, kjer bi imele razen poliitiično-upravnih ob- ; lasti (ObLO) svoj sedež tudi vse množične organizacije, v kolikor
izdelan.
liškem merilu. Kajti vzporedno z visni obrati za osebne usluge in sl., kancem leta 1958: stanovanj 1630, nju ugodnejših pogojev in nalog,
Velik obrat družbene pretira-
Rezuitat tega. je izdelan gene- razvojem števila zaposlenih v in- imajo predvideno prednost lokacijo gospodinjstev 1830 in je to število ki jih narekuje razvoj mesta. Per- ne zaradi povečanja števila prerahli urbanistični načrt mesta Ko- dustriji ie predvideti odgovarjajoče svojih obratov v strogem centru, od leta 1950 naraslo za cca 90 %, spektivno se predvideva obseg po- bivalstva in zaposlenih. Kapaciteta \ čevje, kii ga je izdelalo podjetje število zaposlenih v trgovini, obrti, ali ob najbolj prometnih križiščih ~	"	'	‘ J_	~~1	’-•**-	"UJ''
»Projektivni atelje« v Ljubljani prosveti, skratka v vseh panogah mesta.
koncem leta 1955 po projektantih gospodarstva.
ing. V. Stermecki in ing. arh. Bi žal Milanu iz Kočevja.
Kriteriji, ki so vodili projektante pri izdelavi tega načrta, ki v bistvu določa t, zv. zone zazidavinih zemljišč za posamezne panoge gospodarstva in stanovanjskih objektov, to je t. zv. COONING urbanističnega načrta so bili:
•	Po anketi 15-ih največjih kočevskih podjetij se je ugotovilo, da v Kočevju dejansko obstojajo vse panoge industrijske proizvodnje, za katere so podani pogoji njih razvoja. Bazične, to je industrije predelave surovin, razen premogovnika in lesne industrije ni, ker ni pogojev. Toda ostala podjetja obsegajo v svoji osnovni ali stranski dejavnosti skoro vse, pravzaprav več kot rabi samo mesto Kočevje. Zato nujno sledi, da tržišče daleč presega lokalne potrebe in iz tega zopet naslednje sledi, da je potrebno prometnim zvezam v Kočevju posvetiti največjo pozornost.
Po drugi strani nujno sledi iz vrste proizvodov anketiranih podjetij. da omogočijo nadaljnjo predelavo v obrtniški proizvodnji, kakor proizvodi Kemične tovarne, Tekstilane. Klasa Kočevskih posestev itd., ter tako nudijo neizčrpne vire in možnosti razvoja obrti. Dejstvo je, da so navedena podjetja v Kočevju ustvarila ekonomski po-tencijal, ki ne sme biti neizkor.
#	Dnevno gibanje delovne sile, to je pregled števila onih, ki dnevno prihajajo na delo v kraj zaposlitve, to je v Kočevje, kakor tudi onih, ki vsakodnevno odhajajo
S sredstvi stanovanjskega fonda vršin pokopališča za obdobje naj- naj bi bila do 1200 obrokov doev-občine je omogočeno zgraditi letno manj 75 let, ko bo imelo mesto no. V kolikor ne bi, bil v pritličju, Predlogi in normativi oblek- cca 1300 m2 bruto koristne stano- Kočevje po oceni cca 28.000 pre- je možna lokacija v I. nadstropju,
Za obseg nove industrijske pro- tov za ostale gospodarske vrste de- vanjske površine, ostali del sta- bivalstva in da bi povprečno mi- s primemo skupno dvorano, ki bi izvodnie odnosno površine, se pred- javnosti so vključeni v potrebo novanjske površine, ki so še no- rovalna doba za grobove znašala služila tudi ostalim zbiralnim na-1	25 let. Na t. zv. pripravah se že
sedaj resno dela in pripravlja za bodoči prenos.
— Javna kopališča v kombinaciji s zimskim kopališčem.
Ker je mesto s tem zelo slabo
Središče Kočevja bo tudi v bodoče okrog spomenika. Tu bodo zgradili nove stavbe za občino in organizacije
menom.
•	Moderno trgovsko Veleblagov- • nico po vzorcu velikih mest,
•	Poslopje PTT (pošte) z auto-matično telefonsko centralo,
® Pred hotelom »Pugled« pri' oz. nikakor preskrbljeno, je nujno memo tlakovano ploščad za 150 do misliti na, izgradnjo kopališča. Za 200 gostov za poletno postrežbo zu-le-tega se predvideva prostor za naj,
Kemično tovarno, da bi se tako ® Centralno knjižnico s čitalnico lahko koristilo odpadno toploto in jn event, klubskimi prostori, parne vire, ki bi bile poceni na ® Dovolj velik javni trg za zbo-razpolago -bodočemu kopališču. Ko- re prebivalstva in manifestacije, pališče je zamišljeno kot kombina- # Primeren parkirni prostor za oija zimskega in letnega kopališča, motorna vozila, katerega ekonomičnost in rentabil- % Prepotrebna javna stranišča z nost bi bilo še funkcionalno pove- lokacijo, ki ne bi motila estetskih zaiti z bodočo večjo pralnico in vidikov.
čistilnico v eno organizatorično ce- Predlagam Občinskemu ljudske-loto. Idejni projekti so že izvršeni, mu odboru v imenu občinskega ter bo prva faza gradnje za cca 8 Sveta za komunalne in stanovanj-do 10 milijonov dinarjev vrednosti Kke zadeve, da uo proučitvi na da'
sledila že letos.	našnjem zasedanju, sprejme in iz- i
—	Predvideva se novo otroško glasuje sledeče sklepe:
igrišče za otroke v starosti od 7 do Da se za mesto Kočevje odobri 16 let, ki sestavljajo povprečno urbanistični Coning za bodoči raz-skoro 15 % tega prebivalstva. Sme- vo' mesta, po projektih inženirjev tidče je poseben problem v Ko- Stermeckega in M. Bižala, in sicer čevju ter se zadeva proučuje z ozi- s tem, da se vsakih 5 let prilagodi rom na najmanjše število pojavov razvoju in smeri razvoja mesta S vetrov, zlasti onih z nizkim zrač- primernimi potrebnimi korekturami nim tlakom. Na enega prebivalca in dopolnitvami, se računa 0,5 m3 smeti letno. Vpra- % Cona za perspektivni razvoj Sanje odvoza smeti je poglavje za obrtništva, predvidena na Roški sebe ter ga bo posebno urediti.	cesti, v neposredni bližini starega
—	Kafilerija in mrhovišče.	.pokopališča — desno, — naj se
Ker je v Kočevju središče bo- predvidi za pozidavo z stanovanj-
dočega zelo razvitega živinorejske- skimi bloki, v namenu povezave ga rajona bi s pridom uporabili mesta z rudnikom, poginule živali in jih izkoriščali za ® Industrijska cona živilske,
■» ™">’ » ~ «—i obiektov m	dr*	treboe. p. se predvMeva d, b, » SKTIffi"« STSSi £ 5&SE1K
mesta z nieeovn okolico odkriva zaposleno osebo skupaj cca 4 ha. benega standarda, izhajajoč iz vi- zgradilo s sredstvi podjetij samih £and omogoča vzpostavitev obrtne lezniški tir, predvidena na Roški obseg vnliva mesto na okolico in Poznejše povečanje števila zapos-	dika, da se razen industrije in obr-	in stanovanjske zadruge. V per-	delavnice za proizvodnjo industrij-	cesti, levo od »Auto-Servisa« do
tn v Obsegu ki ie vasi ne poznalo lenih bo ta koeficient znižalo na	ti vse ostale vrste gospodarske vr-	spektivi naslednjih 30-ih let bi	maggolb po vzoru nekaterih	.»Klasa«, naj se v vzhodni smeri
Tako ie število oseb ki orihaiaio 50 m2 na eno zaposleno osebo.	ste dejavnosti razvijejo v skladu in	morali zgraditi po izračunu potreb	mest _ (Ljubljana-Polje in dru-	podaljša tja do rudnika, kjer so že
v Kočevje na delo ali po slučajnih	v generalnem načrtu conskih	razmerju z razvojem števila prebi-	preko 130.000 m neto stanovanj-	ga) Lokacija bi bila predvidena	danes potrebe	pokazale,	da	ravno
onr-ivkih relativno večie iz aerar- razmejitev v mestu Kočevje ločimo valstva. Le industrija in obrt, ter ske površene ter bi torej odpadlo na periferiji obsega 1 ha, mrhovišče tamkaj rabi svoja skladišča »Trgo-nn močnejših predelov ker ie tam zato sledeča industrijska področja: seveda kmetijstvo in gozdarstvo, ki na leto predvidene izgradnje sta- pa še posebej na 0,75 ha.	promet« in nakladalno rampo pod-
koncentracija in procentnost pre-	- Cisto industrijo in tako, ki	imata za teritorij mesta pretežno	novanjskih površin neto 4400 m2.	_ objekti za kultume in pro.	jetje »ITAS«.
sežene delovne sile večji, kakor	ne Povzroča hrupa locirano pretež-	rešene probleme zazidave, se lahko	Iz tega sledi, da bi morali letno	svetne namene.	• Za razvoj	obrtništva	nai	se
drugod Iz študije smemo trditi, da	no na jugovzhodnem delu mesta	v mestu bolj razvija, kakor zna-	zgraditi po 87 stanovanj, da bi y	Osnovno šolo imamo pravzaprav	'predvidi cona:
sn nrelbivalci iz ožjega gravitacij- ločeno	od stanovanjske cone z ze-	šalo lokalne potrebe.	3y-ih letih krili potrebe po novih	le	eno_ ne upoštevaje gimnazije in	—	delno poleg sedanje Kemične
Skesa okoliša boli navezani na me- lenimi	pasovi. Ta utemeljitev to-	® Tudi stanje in	perspektivni	stanovanjih. Tudi za navedene po-	še	ta ne ustreza tako glede loka-	tovarne, v stranskih skladiščih in
sto oz da‘ti kraji polagoma pre- vratne industrije je utemeljena v razvoj števila prebivalstva ie bil trebe predvideva predložena urba- cjj6i nj.y po svop ureditvi. Predvi- prostorih bivše Tekstilne tovarne vzemaio vlogo stanovanjskih na- tem, da prav iz jugovzhoda nasto- važen problem pri študiju urbani- mistični načrt oo ali cooning po- deva se ;zgradnja novih osnovnih »Horak«, kamor se že sedaj naselji mesta Iz dosedanjih izkustev Da'i° najštevilnejši pojavi vetra, ter stične zasnove mesta Kočevja, saj treb-ne gradbene površine. Ravno go£ za perspektivno obdobje 80 let. merava preseliti podjetje »Mizar«, sklenamo da bi se naimanj 30 % bi dim in smrad drugih industrij vidimo, da pomeni Kočevje s svojo tako se predvideva perspektivna £e za perspektivno obdobje do le- Tapetništvo in pleskarske delavni-vseh onih ki danes prihajajo na mosel zasmraditi stanovanjsko co- okolico v obsegu nekdanjih občin izgradnja nove pekarne in nove, ta jggg bi morati zgraditi tri os- ce,
delo v mesto naselili v mestih, če 1)0 broti severozapadu. Po drugi	Kočevje, Mozelj, Kočevska Reka,	že sedaj prepotrebne klavnice s	novne &oie. ker bo število prebi-	— delno ob Ljubljanski cesti, na-
bi bilo na razpolago odgovarjajoče strani se je tu lociralo vsai del	Kostel, Fara In Osilnica, dokaj za-	priključenim mesnim kombinatom.	vaistva predvidoma naraslo do te-	sproti bivšega mlina, za bivšim
stanovanje	industrije, da bi razbremenili dnev-	kliučeno geografsko in gospodar-	Izgradnjo novih trgovinskih obra-	ga iefa na najmanj 12.000 prebi-	»Unionom«, proti severu, s smeri
V industrijske obrate mesta Ko- ni Promet tistih zaposlenih oseb sko enoto, ki danes obsežena^ v tov se predvideva v novozgrajenih vajcev, sam šolski okoliš pa bo ob- »Petrola«, kjer že v kratkem dobi čevia prihaja na delo iz krajev iz-	t*021 mesto, ki stanujejo jugo-	občini Kočevje in predstavlja ožje	stanovanjskih blokih. Gostinstva se	sega,i do takrat 14.000 prebivalcev	lokacijo auto-prevozno podjetje
ven mesta okoli 1200 oseb Ce ra-	vzhodno od mesta.	vplivno območie Kočevja. V širše	predvideva 2,4 obrata na 1000 pre-	s jgoo otroci v starosti od 7 do 15	»AUTO« za delavnice in garaže,
čunamo, da ie danes zaposlenih cca — Razvoj in lokacijo smradbe in	vplivno območje pa brez dvoma	bivalcev.	let, za kar se predvideva še 3 šole	nadalje komunal, podjetje »Insta-
3700 oseb, smemo trditi, da prihaja	druge industrije se je predvidelo	lahko štejemo teritorialni obseg	TAVNrli, „nn.nRF. v MFSTn-	? uče?fL ^aenk^.t se bo [a	lad'a« itd.
na delo v Kočevje preko 1300 lju- izključno na severozapadnem delu	vsega bivšega okraja,	ki	je danes	JAVNE ZGRADBE V MEbiu.	kritična situacija rešila tako, da	#	Za bodočo gradnjo Vajenske
di ter bi se od' teh najmanj 500 mesta.	Na tem delu mesita se je	priključen ljubljanskemu	okraju.	_ poslopje Komunalne banke,	se	bo gradila nova vajeniška šola	šole	raznih strok, skupno z Višjo
takoj naselilo v mestu če bi dobili predvidelo tudi podjetje z volumi- Kolik je presežek delovne sile, ki železniške postaje in avtobusne za razne stroke, v kateri bo imela gimnazijo, naj se predvidi lokacijo stanovanja S tem je nakazan	ne-	namo večjim	obsegom	porizvodnje,	bi i° moralo zajeti Kočevje, v ko-	postaje po svoji lokaciji in obsegu	prostore višja gimnazija, doseda-	v »Gaju«, desno na prostoru seda-
rešen stanovanjski problem po	ob-	in sicer zato,	da bi s	priključkom	bkor seveda ne bi ostala na de-	zadoščajo za daljšo perspektivno	nje prostore gimnazije pa bi v vse n	nje Vrtnarije KGP, skoro nasproti
stoječem stanovanju in samo za	industrijskega železniškega tira bi-	želi, predstavlja resno vprašanje	dobo, enako dvorane množičnih or-	koristila osemletka »J. Šeška«,	bodočega doma »Partizana« ozir-
one. ki prihajajo na delo od dru-	la povezava z železnico.	za Kočevje in kočevsko okolico.	ganizacij in kulturno prosvetni dom	Prostor za to nujno šolo je loci-	Doma športa in fizkulture, ki je
god. Naša industrija bo perspek- — Lokacijo drugih industrijskih Kočevje-mesto je na osnovi urad- »J. Šeška«.	ran na prostoru bivše vrtnarije v izgradnji, vrtnarija se pa- seli V
tivno potrebovala v bližnji bodoč-	podjetij se je predvidelo tudi ob	nih ugotovitev	in štetja štelo: leta — Poslopje	Občinskega ljudske-	KGP pred športnimi prostori v Ga-	zaito določeno cono,
nosti še cca 1400 ljudi kot delovno	upoštevanju perspektivnega sode-	1817	do 910 prebivalcev, leta 1880	ga odbora v	perspektivi ne bo v	ju desno.	• Podjetju »Promet« z odpadnim
silo za potrebe novo predvidenih lovanja sorodnih industrij v obliki do 1664 prebivalcev, leta 1900- do najboljši legi. lokacija je neugodna — Površine namenjene za šport materialom ni najboljši sedanji delovnih mest, ter je v bodočnosti	kombinatov,	torej z	naslonitvijo	2421 prebivalcev, leta 1921 do 3361	in preveč na severnem robu mesta,	in fizkulturo bi v vsakem naselju	prostor ob bivšem Mlinu in lesnih
računati še z večjo povezavo	so-	ene tovarne na drugo,	zaradi eko-	prebivalcev, leta 1950 do 3660 pre-	Ko se je nahajal v tej stavbi bivši	morale obsegati malo mani kot	skladiščih na Ljubljanski cesti, tu-
sednjih naselij z mestom. Tudi šte-	nomičnosti prevozov proizvodnih	bivalcev, leta 1955 do 4100 prebi-	OLO Kočevje, je bila lokacija pri-	2 % vseh površin, na enega Prebi-	di ne iz estetskega vidika, pač P»
vilo odhajajočih in prihajajočih	artiklov.	valcev, leta 1959 do 5400 prebival-	mema zaradi bližine železniške po-	valca pa po 3,5 m2 teh površin. V	se naj zanj predvidi cono event-
(potnikov v in iz Kočevja ni nez-	— Vse industrijske cone bi se po	cev.	staje. Mnogo	ugodnejše bi bilo, da	pomanjkanju primernih	prostorov	v smeri proti Mahovniku, na pro'
natno saj presega enosmerno šte-	možnosti oddvojile od stanovanj-	Ti	rezultati	nam kažejo, da ie	bi se nahajalo občinsko poslopje	in objektov za pravilen	fizkultumi	stom bivše Bajtarjeve žage, ali v»
vilo 80.000 potnikov letno, ter bo	ske cone z močnimi drevesnimi na-	Kočevje po razvoju števila prebi-	-blizu staremu mostu in v centru,	razvoj je nameravana zgraditev	za sedanjimi skladišči »Trgoprome-
ta številka narasla v 30-ih letih na	sadi.	valstva po vomi med najbolj raz-	to je na bodočem glavnem trgu	športnega fizkultumega doma. to	ta«. Sedanji prostor pa je predvi'
cca 160.000 potnikov enosmerno.	— Zaradi možnosti tržne kon-	vijajočimi se mesti v Sloveniji, ter	med	obema mostoma.	je doma Partizana. Lokacija tega	den samo za lesna skladišča.
® Tudi obseg tovornega prometa kurence drugih, izven Kočevja	vidimo, da znaša mehanična rast	—	Sodišče se	nahaja	v	stavbi	doma je odrejena v Gaju ter se je	Da se odobri merilo izdelave
in bremenitev glavnih prometnih	ustanovljenih podjetij, je obseg no-	4,15 % prebivalstva na leto. Iz te-	ObLO, trenutno so prostori pokva-	gradnja že pričela in se bo letos	zidalnega načrta centra mesta K®
zvez v mestu, ni bil brez vpliva	vih industrijskih podjetij v Kočev-	ga se nadalje sklepa, da je ves	draturi in obsegu dovoli veliki,	nadaljevala do dokončne izgraditve,	čevje s primernim ožjim natečaje
na sam urbanistični načrt. Tako je ju računati v okviru lokalnih po- razvoj Kočevja v daljšem perspek- vendar bo tekom nadaljnjih 20 let Kočevje mesto s cca 5500 prebi- ali razpisom in udeležbo naših a samo kamionski promet znašal v	treb za prebivalstvo na teritoriju	ti-vnem razdobju odvisen le od fi-	treba misliti na novo zgradbo so-	valci je koma: v preteklih letih	hitektov-strokovnjakov. Razpisa
letu 1958 v neto tonah 110.000 ter	z akcijskim radijem cca 50 km, se-	nančnih in gradbenih zmogljivosti	dišča v centru mesta na bodočem	zabeležilo izredni gospodarski na-	nai bi se primerne nagrade za ’
se perspektivno predvideva v 30-ih veda v kolikor pri proizvodih ne	za izpolnitev stanovanjskega fon-	novem trgu.	predek ter s tem v zvezi enako	delavo najboljših zasnov in rešite^
letih na 280.000 neto ton. Tran- gre za specialni proizvodni značaj,	da oz. vseh ostalih objektov druž-	—	Tudi pošta	nima	svojih	last-	odgovarjajoči porast prebivalstva,	katere bi ocenila posebna stroko^
žitni promet bo v istem času po- • Obrt. zlasti proizvodna obrt, benega standarda (šole, vodovod nih prostorov, so pa za sedaj do- Domnevati moramo, da smemo na komisija.
Uspela revija mladinskih pevskih zborov
Predzadnjo nedeljo, 24. aiprila ob 15. uri popoldne, je bila v Šeško-vem domu v Kočevju prva občinska revija mladinskih pevskih zborov, ki naj bi prikazala delo in uspehe pevskih zborov večjih šol v kočevski občini. Najboljši pevski zbor na tej reviji naj bi nastopil 7. maja na okrajni reviji mlad. zborov, ki bo izbirno tekmovanje za nastop na republiškem festivalu mladinskega petja 21. in 22. maja v Ljubljani. Na reviji je nastopilo 1 pionirskih oz. mladinskih pevskih zlborov: iz Fare. Livolda, Stare cerkve, Kočevske Reke, iz obeh °snovn:h šol v Kočeviu in gimna-Kiisiki pevski zbor iz Kočevja.
Uvodno besedo je pred začetkom revlie imel predsednik Obč. sveta ’’Svobod« Kočevje tov. Smolej. V kratkem, a tehtnem in izčrpnem Kovoru je pojasnil namen in pomen te nrve pevske revije mlad. zborov v naši občini: Socialistična družba postavlja vzgojo otroka na prvo mesto. Glasba je eno najlep-6h vzgojnih sredstev ... Tega se zavedajo tudi naša družba in družbene organizacije, DPD »Svoboda«, zlasti pa šolski organi. Te organizacije so stavile v svoj program poživitev petja. Učiteljem nudimo pri pevskem pouku vse premalo pomoči... Tečaji in seminarji, medsebojna pomoč in večja denarna sredstva za nabavo glasbenih instrumentov in notnega materiala morajo postati normalen poiav... vse to mora biti v večji meri dostopno vsem našim šolam in ne samo onim v večjih krajih ... Pred nami je sedaj naloga, da nadaljujemo začeto delo in se drugo leto srečamo na tem mestu s pra,v ysemi šolami... — Ob koncu go-s° ie zahvalil vsem, ki so _bravili revijo, pevovodjem in (ipy. ^- Predvsem pa še ObLO Ko-® ie z znatnimi denarnimi N-t omogočil to revijo.
«o so se zvrstili najprej pio-trJ* *.1 'foori osnovnih šol, vsak s pesmimi: iz Fare (52 pevcev, i'V0 *®v- Angela Sega); iz Ko-Vskc Reke (30 pevcev, vodstvo JT'- Ana Slabe); iz Livolda (36 ”®ycev, vodstvo tov. Pavla Perov-iz Stare cerkve (33 pevcev.
vodstvo tov. Vera Ficko) in pionirski pevski zbor osnovnih šol Mirko Bračič in Jože Šeško v Kočevju (93 pevcev, vodstvo tov. Anita Zupan). Pionirski zbori so vse pesmi odpeli brez opaznejših trdot in na preprost in neposreden način. Prav ta preprostost, neposrednost in neizumetničenost na nam delalo pevske nastope naših na (mlajših tako priljubi jene! Če upoštevamo še mladost pevcev in njihovo neizurjenost v javnem nastopanju ter še dejstvo, da so skoraj vse na reviji izvajane skladbe za naše mlade pevce kar precej zahtevne, jih lahlko sodeč po tem, kar so pokazali, v miru pošljemo na okrai-no revijo. Prepričani smo, da bodo tam dosegli mesto, ki jim bo legitimacija za dostop na republiški festival mladinskega petja.
Razveseljivo stopnjevanje kvalitete izvajanih pesmi smo zapazili pri nastopu mladinskega pevskega zbora gimnazjie v Kočeviu (22 pevk) in mlad. pevskega zbora osnovnih šol Jože Šeško in Milko Bračič v Kočevju (80 pevcev) pod vodstvom prof. Miloša Humeka. Ne moremo mimo Gobčeve otroške kantate »Kolednica«, ki jo je izvajal mlad. pevski zbor obeh osnovnih šol v Kočevju, pri klavirju pa spremljala tov. Anita Zupan. Ta je ponovno potrdila svoj sloves zelo nadarjene pianistke. V tesnem sodelovanju z glasbeno tako obdarjenim in razlboritim pedagogom in dirigentom tov. Humekom je poslušalcem, ki znajo ceniti glasbeno reproduktivno umetnost, nudila iz-
reden užitek. Revija se je končala v mogočnem zaključnem finalu dveh pesmi: A. Lavrin: »Naša pesem« in M. Kozina: »Naša zemlja«. Pri teh dveh pesmih je uspešno sodelovala godba na pihala Rudnika Kočevje. Izvajali so ju združeni pevski zbori pod vodstvom prof. M. Humeka (330 pevcev).
Mladim pevcem so prireditelji pripravili po končani reviji majhno zakusko, ki ie njihovo že tako veselo razpoloženje še povečala. Prirediteljem revije in pevovodjem moramo na talko uspeli reviji naših najmilajlših pevskih zborov samo čestitati!
Ljubitelji petja in mladine so docela napolnili veliko dvorano in niso štedili s priznanji.
France Cankar
DOBRO STE SE ODREZALI!
Dne 21. aprila smo gledali na odru Doma Ljudske prosvete v Novem mestu zelo uspelo francosko komedijo v treh dejanjih in štirih slikah: »Dnevi naše sreče«, ki so jo odigrali sicer pred maloštevilno publiko dijaki-osmošolci kočevske gimnazije. Ze takoj v prvem dejanju so nas iznenadili s svojo dobro igro in živahnostjo ter so tak tempo vzdržali do konca. Res, dobro ste se odrezali in krepak, sicer skromen aplavz ob koncu predstave, Vam je bil v zahvalo in pogum, da bi tudi naprej v življenju enako dosegali take uspehe in se tudi udejstvovali v hramu Talije! Upajmo, da Vam pičel obisk ni vzel veselja ter poguma, vedite pa, da boste še vedno sprejeti v Novem mestu, saj se Vam ie na popoldanski predstavi novomeška mladina oddolžila s pohvalo in zahvalo!
M. Tratar-Učo
mm. ^ "

Združeni pevski zbori pod vodstvom prof. Humeka
Zadruga je središče gospodarskega razvoja!
»Na področju katastrskih občin Selo, Krvava peč in Veliki Osolnik je 154 ha zemlje, last splošnega ljudskega premoženja, od tega je okrog 90 ha gozdov. Obdelovalna zemlja SLR in zemljia, ki bi jo dali zadrugi v naiem privatniki ali pa odstopili v last zdrugi, bi bila osnova za kmetijski obrat ali pa več obratov na področju KZ
TELESNO VZGOJNO DRUŠTVO »PARTIZAN« KOČEVJE
sprejme v delovno razmerje:
1. Podjetno, v gostinskih poslih VEŠČO OSEBO za samostojno vodenje mlečne restavracije »Gaj«-
ostalih IjpoHnih iljSSJI”** °SKEBNIK* "»<"<"» -Plača po dogovoru. Interesenti naj sc prijavijo društveni pisarni na Trgu Svobode najkasneje do maja, in sicer bb delavnikih med 17. in 19. uro.
UPRAVNI ODBOR
v
15.
Rob. Ker imamo že nekaj ponudb za oddajo zemlje (v Krvavi peči za okrog 30 — 35 ha obdelovalne zemlje), bomo šli na teren in popisali, koliko bi dobili v najem oz. koliko bi jo lastniki odstopili zadrugi. Ko bomo imeli zbrane vse podatke, se bomo odločili, kje bomo gradili hleve za živino: v hribih ali dolini. Menim, da bodo prišli pri nas v poštev hlevi od 50 do 80 glav goveje živine, zato pa bi bilo potrebno tudi več kmetijskih zadružnih obratov.
Vzporedno z gradnjo hlevov bi gradili tudi svinjake za prašiče. Poleg živinoreje nameravamo razvijati tudi prašičierejo. Za naše kraje (območje Roba) ie edino izhodišče napredka v živinoreji in prašiči ere j L Seveda bo imela pomembno mesto tudi v bodoče suha roba. Lansko leto je naša zadruga prodala za 29 milijonov dinarjev suhorobarskih izdelkov.«
Upravnik Kmetijske zadruge Rob .nas je seznanil tudi z drugimi stvar-
gibanje prebivalstva
LOŠKI POTOK
Poročila sta se: Cimperman Ja-J1®2' delavec iz Rakeka, star 32 tfi in Samsa Pavla, delavka iz '-crknice, Tabor 5, stara 25 let.
Rodila je Košir Nada-Štefana, gospodinja iz Retij 66 — deklico Ivanko.
OSILNICA
Poročila sta se: Kovač Anton, delavec iz Ložca 2, star 33 let in Mrle Marija, kmetov-uk a iz Bezovice 2. stara 22 let.
Rodila ie Šercer Ana iz Belice d deklico Jadranko.
KOČEVJE
Poročila sta sg: Forjan Martin, delavec iz Cvišlarjev, star 25 let Antolin Terezija, delavka iz vvišlarjev, stara 19 let.
Redili sta: Rus Marija, gospo-Jn.ia fe Podtabora 5 — deklico < rddo in Samide Rozalija iz Podpora 6 — deklico Rozalijo.
Umrla sta: Meglen Jože, kmeto-. alec jz potiskovca 5, star 78 let : lanež Anton, osebni upokojenec Kočevja, Reška cesta 11, star
Čestitka
a Dragemu sinu in bratu Stanetu dsarku iz Nemške vasi, sedaj foi-
Izdaja in tiska ČZP »Kočevski «5k« v Kočeviu. Urejuje uredni-odbor. Odgovorni urednik ‘atija Cetinski. Uredništvo in dbrava v Kočevju, Ljubljanska dasta 14 a. telefon uredništva in •torave 3-89. Naročnina ie 500 din, Polletna 260 din in jo je treba Predati v naprej. Za inozemstvo din oz. 3 ameriške dolarje, ‘ekoči račun 600-713 pri Komu-
.	1-265
banki Ljubljana, podružnica za Kočevje
vejočemu v Parcupini Ont. Kanada, želijo vse najboljše k njegovemu praznovanju, ata, mama, brat Ludvik z ženo, sestre Pavla z možem, Justi z možem, Marija, Nežifca in Anica. Ani in možu Jožetu pa vse lepo za obletnico poroke in jih lepo pozdravljamo.
KINO
JADRAN, Kočevje: od 6. do 8. maja ameriški barvni cinemascopski film »Mož s tisoč obrazi«. 8. in 9. maja mehiški film »Mehika v pesmli«, 11. in 12. maja mehiški barvni film »Glasba v noči«, od
13.	do 15. mala ameriški barvni cinemascopski film »Kralj in jaz«.
SVOBODA, Rudnik: 7. in 8. maja angleški barvni film »Pesem mrtvih ljubimcev«, 14. in 15. maja ameriški barvni film »Zlato v džungli«.
RIBNICA: 7. in 8. maja jugoslovanski film »Tri četrtine sonca«,
14.	in 15. maja ameriški barvni film »Bagdadska sirena«.
VELIKE LAŠČE:	7. in 8. maja
ameriški barvni film »Piknik«, 14. in 15. maja japonski barvni film »Streha Japonske«. DOBREPOLJE: 7. in 8. maja ameriški barvni cinemascopski film »Sedem nevest za sedem bratov«, 11. maja italijanski film »Železničar«, 14, in 15. maja ameriški barvni film »Jenki na dvoru kralja Ar tura«.
PONIKVE:	12. maja italijanski
film »Železničar«.
LOŠKI POTOK: 8. maja italijanski film »Zena dneva«, 15. maja ameriški film »Neumne sanje«. KOČEVSKA REKA: 7. in 8. maja jugoslovanski film »Črni biseri«, 8. maja matineja istega filma za pionirje, 14. in 15. maja češki barvni film »Glasba z Marsa«. OSILNICA: 8. maja češki barvni film »Jan Hus«, 15. maja angleški film »Jaz in gospod minister«.
PREDGRAD: 7. in 8. maja angleški barvni film »Pesem mrtvih ljubimcev«, 14. in 15. maja ameriški barvni film »Dolina nasilja«.
BROD NA KOLPI: 7. in 8. maja italijanski film »Zena iz reke«, 14. in 15. maja ameriški film »Trobente opoldne«. SODRAŽICA: 7. in 8. maja ruski barvni film »Kneginj ica Meri«, 14. in 15. maja jugoslovanski film »Lažni car«.
ZAHVALA
Ob nenadni smrti moža, očeta, brata, starega očeta in svaka
JANEŽA ANTONA iz Kočevja, Reška c. 11
se najlepše zahvaljujemo vsem darovalcem vencev in vsem, ki so ga spremili ha zadnji poti.
Posebno se zahvaljujemo Društvu upokojencev, kolektivu Opekarne iz Ribnice, sosedom, duhovščini in ostalim.
Žalujoči:	žena Ivana, sinovi
Franc, Ivan in Marjan, hčere Tončka, Mara. Lenka, Fanika in Cvetka ter stric.
mii. s katerimi se ukvarja zadruga.
»Akcijo v pogodbenem sodelovanju bomo zaključili do konca aprila Doslej smo dosegli 85 % predvidenega plana. Pri detelji smo plan za tretjino presegli. V pogodbenem sodelovanju naj bi bilo zajeto po planu 133 ha zemlje. Da smo dosegli razmeroma lepe uspehe, gre zasluga tudi zadružnemu svetu in upravnemu odboru zadruge. Lanski uspehi so bili zelo spodbudni za kmetovalce. Pri predelovanju pšenice je bilo doseženo celo do 31 stotov na ha, pridelek krme na pogodbenih travnikih pa je bil celo do 300 in več odstotkov večji kot druga leta.«
»Na našem Območju imamo skupno 323 krav, 88 telic, dva bika itd. V rodovniku imamo 36 krav, 23 telic, nekaj telet. V Robu imamo postajo za umetno osemenjev.« Proizvodni program, leisni odsek...
»Najprej beseda o proizvodnem programu. Le-ta je v glavnem isti kot je bil lansko leto. le dohodki nai_ bi bili nekoliko višji. Najvažnejša dejavnost je kooperacija.
Lesni odsek predstavlja pri zadrugi važen vir dohodkov. Promet lenega odseka lani je znašal 39 milijonov din. Promet z odkupom živine je bil 13 milijonov din, vrednost odkupljenih in prodanih kmetijskih pridelkov pa za okrog 6 milijonov din. Celotni promet v letu 1959, ki je bil ustvarjen potom zadruge, je znašal nad 90 milijonov.
Destilarna, ki deluje v okviru zadruge, predstavlja lep napredek za naš kraj. Daje zaposlitev nekaterim ljudem, kmetom na vnov-čuje smrečje. Vrednost proizvodne destilarne v lanskem letu je bila okrog 4 milijone din.«
Problemi s kmečko mladino.
»Tudi iz naših krajev beži mladina od zemlje v industrijo. Ostala mladina, ki ostaja doma, bi potrebovala prostor, kjer bi se lahko sestajala. Sedaj je gostilna edini prostor za zbiranje mladih. V zadružnem domu nameravamo urediti dvorano. Kupili bomo televizor. Sredstva zanj bodo zbrali ljudje sami. Akcijo bo organizirala SZDL s KZ. Nabavili bomo tudi nekaj športnih rekvizitov za telesno-vzgo.ino udejstvovanje mladine.«
Zaključek: zadruga pomeni v odročnih krajih gospodarsko in kul-turnoizobraževalno središče, njeno delo pa se mnogokrat prepleta z delom političnih in družbenih organizacij, zato je razumljivo da delajo z roko v roki tudi v Robu.
Karel Oražetn
Sa. stmteh ut tlobza twJtft*
OGORČENJE
»Mama, s to brisačo se ne morem brisati, ker je čisto mokra.«
»Poglej ga, paglavca, kako je izbirčen: oče se je brisal z njo, ded, teta, tvoji dve sestri in jaz, in nihče ni nergal, da je mokra, zate pa naenkrat ni več dobra!«
NI USPELO
si začne mazati maslo na debelo na kruh. Teta zastoka:
»Andrej, ali veš, po koliko je zdaj maslo? Po sedem sto dinarjev kilogram!«
»Res?« se začudi Andrej in pristavi: »Pa je vredno tega denarja!« In si mimo dal;e maže.
PEPE ISCE POROKA
»Ali je očka doma?«
.	»Ni ga, tovariš!«
Andrej le na obisku pri skopu- »Če sem ga pa videl na bal-ški teti. Ta mu ponudi za večerjo kanu...«
kavo in kruh z maslom. Andrej »Ampak tudi on vas je videl!«
Telesna vzgoja v Dolu ob Kolpi
Poročali smo že, da namerava urediti Okrajna zveza za telesno vzgojo iz Ljubljane v Dolu ob Kolpi center za šolanje vadnikov za telesno vzgojo. Sedaj smo prejeli vest iz Ljubljane, da so dokončno potrdili ta načrt na seji zveze v soboto 23. aprila. Izgradnja tega telesnovzgojnega objekta je poverjena v celoti kočevskemu Partizanu, H je v ta namen že imenoval posebno komisijo, katero vodita tovariša Arko in Čuk.
Ze pred dokončno potrditvijo o izgradnji je komisija opravila vrsto pripravljalnih del. Člani komisije so si ogledali zemljišče za vadbo in tabor, ter stavbo, v kateri bi dobro uredili kuhinjo, učilnico in ambulanto. Pogovorili so se z vaščani Dola, ki so pripravljeni oskrbovati tečajnike z mlekom, jajci. zelenjavo, sadjem in drugim.
KRATKE VESTI
★	Okrajna zveza za telesno vzgojo Novo mesto in kočevski Partizan bosta izvedla letos zopet namiznoteniško prvenstvo Dolenjske. Ta prvenstva se v zadnjih letih niso igrala, ker ni bilo prave povezave med dolenjskimi društvi.
★	Okrajna zveza za telesno vzgojo iz Ljubljane je dala na razpolago sredstva za namiznoteniškega inštruktorja, ki prihaja enkrat tedensko v Kočevje in seznanja igralce s pravilno tehniko igranja. To je znani NT igralec Vid Sedej, član ljubljanskega Odreda.
★	V Kočevju je v snovanju teniški klub, ki bo v kratkem registriran pri zvezi v Ljubljani.
★	V sredini maja bodo imeli atleti Partizana svoj prvi važnejši nastop v I. kolu zvezne atletske lige.
Naročeno je geodetsko snemanje zemljišča, kar bodo opravili geometri, ing. Knafeljc pa že pripravlja načrt za ureditev tabora.
Z ureditvijo tega centra pa se odpirajo Dolu tudi možnosti za začetek turizma. Predvideva se, da bi se turisti hranili skupno s tečajniki, prenočišča pa bi se lahko dobila pri vaščanih v Dolu.
O vseh novicah v zvezi z izgradnjo tega telesnovzgojnega tabora bomo redno poročali.
Zaključek politične šole
V jesenski in zimski sezoni ie bila v okviru Delavske univerze v Kočevju organizirana večerna politična šola za člane ZK. Slušatelji so bili razdeljeni na dve grupi — glede na nivo predizohrazbe. Program je zajemal snov iz znanstvenega socializma, zgodovino delavskega gibanja in vlogo subjektivnih sil ter politično ekonomijo in ekonomiko FLRJ. Predavali so člani Občinskega komiteja ZK in tudi nekateri ostali člani ZK.
Prve konzultacije za obe grupi slušateljev so bile že v februarju, zaključne konzultacije pa so bile 28. in 29. aprila. Slušatelji so se dobro pripravili za ta preizkus, kar posebno velja za prvo grupo. Vsi kandidati so uspešno opravili izpite in sicer: iz prve grupe 9, iz druge pa 14 slušateljev.
Sekretar Obč. komiteja ZK tov. Golob je ob zaključku čestital slušateljem k doseženim uspehom in njihovi resnosti, ki so jo pokazali v času predavani in na izpitu. Poudaril je. da je to prva stopnja političnega izobraževani a in podlaga za nadaljnji individualni študij.
Razpis
Upravni odbor obrtnega mizarskega podjetja »Hrast« v Dolenji vasi
razpisuje
DELOVNO MESTO RAČUNOVODJE Pogoj: (srednješolska izobrazba s prakso. Osebni prejemki po tarifnem pravilniku oziroma dogovoru.
Pismene prijave z opisom dosedanje službe pošljite do 20. maja na naslov:
»Hrast«, splošno mizarstvo, Dolenja vas.
Prodaja koles
Poslovna zveza za gozdarstvo in kmetijstvo Kočevje proda iz svojih rabljenih osnovnih sredstev večje število dvokoles.
Prednost pri nakupu imajo gospodarske organizacije.
V kolikor bi do 15. maja 1960 ne našli kupca med interesenti družbenega sektorja, bomo kolesa prodali najboljšim ponudnikom.
PZ KOČEVJE
Na podlagi 47. člena Zakona o finansiranju gradnje stanovanj (Uradni list FLRJ št. 47/59) razpisuje UPRAVNI ODBOR STANOVANJSKEGA SKLADA pri Občinskem ljudskem odboru Ribnica
I. NATEČAJ
za posojila, ki se bodo dajala v letu 1960 iz občinskega stanovanjskega sklada za gradnjo stanovanj.
1.	Upravni odbor stanovanjskega sklada bo dajal na tem natečaju iz stanovanjskega sklada posojila za gradnjo stanovanjskih hiš.
2.	Pravico udeležbe na tem natečaju imajo vse družbene pravne osebe (gospodarske in družbene organizacije, zavodi in ustanove) in osebe iz delovnega razmerja, ki bodo gradile stanovanja na področju občine Ribnica.
3.	Posojila na tem natečaju se bodo dajala pod naslednjimi pogoji:
a)	vsak interesent mora ponuditi najmanj 25 % lastne udeležbe od vrednosti objekta, za katerega prosi posojilo,
b)	najmanjša obrestna mera za posojilo na tem natečaju znaša 2 % na leto,
c)	najdaljši rok za vrnitev posojila je do 30 let,
d)	interesent mora položiti od zneska zaprošenega kredita 5 % gotovine,
e)	kot zavarovanje morajo priložiti družbeno pravne osebe garancijsko izjavo Občinskega ljudskega odbora, osebe iz delovnega razmerja pa izjavo o vknjižbi obveznosti v zemljiški knjigi.
Ostalo potrebno dokumentacijo bo predložil koristnik posojila ob sklepanju posojilne pogodbe.
3.	Ponudba se vloži pri ObLO Ribnica — odseku za gospodarstvo in komunalne zadeve.
4.	Ponudbe se bodo sprejemale do 31. maja 1960.
5.	Prošnje za odobritev posojila se bodo reševale na podlagi PRAVIL STANOVANJSKEGA SKLADA.
6.	Izid natečaja bo objavljen na oglasnih deskah pri ObLO Ribnica, Krajevnemu uradu Sodražica in Dolenja vas in o tem bodo obveščeni sami prosilci s sklepom.
UPRAVNI ODBOR
3W KLICE
Za praznike smo si želeli dobrega mesa, predvsem mesa pitanih telet baby beef (bebi bif), pa ga je bilo tako malo naprodaj, da so ga samo nekateri dobili. V Novicah je bilo objavljeno, da bodo na KGP letos spitali 3300 takih telet in kakor vemo, jih vsak teden precej prodajo. Nekje sem zvedela, da tržna inšpekcija ne dovoli sekati meso po višji ceni kot je določena, KGP pa za to eeno ne more prodajati, ker bi sicer imeli izgubo. Za dobro meso smo pripravljeni plačati toliko, kolikor stane. Pol kilograma dobrega mesa- je več vredno kot kilogram stare in trde govedine.
Gospodinji Z. C. in D. P.
3-72 upravnik Kmetijske uprave Livold, TONE ZUPANČIČ: Naši stroški za en kilogram prirastka ha teletih baby beef znašajo 267 dinarjev. Mesarji pa plačajo največ 200 din Za kilogram žive teže. Teleta izvažamo v Italijo, kjer prejemamo za kg žive teže 313 lir, kar znese 250 dinarjev, k temu še 30 dinarjev izvozne .'premije in dobimo 280 din za kg. Za domače potrebe bi dajali teleta tudi ceneje. Za praznike smo dali nekaj telet po BOO din in bomo zgubo sami krili.
3-34 Mesnina, upravnik tovariš PIRC: Tržna inšpekcija nam je postavila prodajno ceno za telečje meso, ki znaša največ 360 din za (kg. Za to prodajno ceno, mi ne moremo dražje kupovati od 200 din za kg žive teže. Ce bi kupovali pitana teleta po ceni 260 din, ne bi mogli ceneje sekati kot po 450 din za kg. Dobimo tako malo telečjega mesa, da ni vredno omenjati. Težko je za bolnike, ki ne smejo uživati drugega mesa. Menim, da bi za potrošnike bilo preveč hlačati 450 din za kilogram teletine.
2-40 »Mesar«, upravnik ANTON SPILETlC: Že lansko jesen smo vložili prošnjo na ObLO Kočevje, da nam dovoli sekati telečje (meso po ceni 420 din za kg. To meso bi prodajali samo v tržnici, da bi odpadla vsaka bojazen mešanja mesa. Do danes nismo še dobili nikakcga odgovora. Poudariti želim, da v Ljubljani prodajo telečje meso po ceni 480 din. in sicer v ločenih mesnicah To smo tudi mi hoteli. Meso bi lahko kupili na KGP po ceni 240 din za kg žive teže. Menim, da bi tistim, ki želijo oziroma morajo imeti telečje meso in so pripravljeni več plačati, tako najlažje ustregli.
2-54 tržni inšpektor ObLO IVAN VESEL: Svet za gospodarstvo ObLO Kočevje je izdal odredbo » najvišjih prodajnih cenah mesa. Dokler ta odredba velja, ni mogoče dražje prodajati. Prodajne cene so za goveje in svinjsko meso 340, za telečje 360. Na prihodnjih seji bo Svet za gospodarstvo razpravljal o posebni ceni za beby Ibeef meso, ki bi bila od 400 do 430 din za kg. To meso bi prodajali ločeno, in sicer zaenkrat v tržnici, ce bo potrebno, bo tudi Mesnina imela svojo prodajalno. To bi Svet ze uvedel, pa so se mesarji izgovarjali, da bi prodali tako malo tega mesa, da bi ne bilo gospodarsko vzdrževati posebno prodajalno.
Mesnice je treba ločiti za pro dajo baby beef mesa, ker je io meso zelo podobno prvorazrednemu govejemu mesu in bi mesarji a lahkoto oškodovali potrošnike.
r>R< h kra)evTZ$p
A
Velikolaška mladina - kje si?
»Zakaj pa mladine ni, zakaj Sprašujejo nas: »Kje ste?« Pomladma nič ne dela?« To vpraša- kažimo vsaj. da živimo in da smo nje slišimo na vsakem koraku, vsaj toliko delavni, da bomo pri-Vprašujejo stari športniki, kultur- bajali na predavanja in pri redi t-niki. gasilci in družbeni delavci, ve, da ne bodo starejši ljudje sa-Cloveku se zdi. da je mladina iz- mevali v dvorani, klubski sobi in umrla.	pri debatah in razgovorih.
V Velikih Laščah deluje z us- Klub študentov Kočevske je v peham klub, ki ga vodi profesorica vsakem primeru pripravljen nui-
Sindikalna organizacija pri kmetijski zadrugi
V vseh sindikalnih podružnicah Na občnem zboru so obravnavali v občini Ribnici so zaključili z let- delo posameznih odsekov pri za-nimi občnimi zbori. Le-ti so bili drugi. Ugotovili so, da bo treba uspešni in vsebinsko bogati. Na ob- tudi v bodoče nadaljevati s sečnih zborih so razpravljali o za- minarji za člane zadružnega sveta, ključnih računih podjetij, finanč- upravnega odbora zadruge in UO n ih uspehih, strokovnem izobraže- sindikalne podružnice in mladih vanju in drugo. Ker o občnem zbo- delavcih v zadrugi, da se bodo us-ru sindikalne podružnice Kmetijske posdbili za dmžbeno-delavsko sa-zadruge Ribnica nismo še poročali, m »upravljanje.
je prav, da tudi o tem zboru povemo nekaj besed.
Upravni odbor sindikalne podružnice je na svojih sejah večkrat razpravljal o problematiki, ki
Marija Perhaj. Sem skoro stalni obiskovalec in moram reči, da klub človeka res pritegne, ker je domače in vsi sodelujejo. Toda žal — obiskujejo ga le starejši ljudje — mladine ni.
Obiskal sem neko predavanje, ki je bilo namenjeno predvsem mladini, pa sem tam -našel samo starejše ljudi. Mladina je med predavanjem stala pred gostilno, nekaj iih je bilo pa v gostilni.
Taki primeri so vsakodnevni. Mladi ljudje v Laščah danes ne zmorejo niti ene igre na leto, niti ne enega kulturnega programa. Starejši čakajo, mladina pa se ne zgane.
Mladi kmečki proizvajalci bi želeli predavanja in filme s področja poljedelstva- in živinoreje. Nihče ji tega ne preskrbi, nihče jih ne vpraša kaj želijo. Kmečka mladina je prepuščena sama sebi. Popolnoma je odvisna od dobronamernih in slabo namernih tolmačenj naše stvarnosti in razvoja na-
diti pomoč, saj ga v tem obvezuje statut in program.
Žužek Ivan
V ČRNEM POTOKU NAJVlS.II MLAJ
V Črnem potoku smo za 1. maj postavili 20,5 metrov visok mlaj.
Prepričani smo, da ie najvišji na Kočevskem. Vrh mlaja- je 2,5 m dolga slovenska zastava. Prvega maja- zjutraj smo pripravili budnico s streljanjem in igranjem na harmoniko. Nameravali smo še zanetiti nekaj kresov in obiskati Kmetijske zadruge bo moral še v okoliišne podzemeljske jame, kar večji meri tolmačiti kmetijskim pa smo zaradi slabega vremena proizvajalcem pomen in namen po-orestavi-li na Dan mladosti.	godbenega sodelovanja kmetov z
A. Pl. zadrugo.
Sindikalna organizacija naj nudi zadružnemu svetu vs-o pomoč pri njegovem delu. V zadrugi naj bi organizirali tudi strokovne tečaje za pridobitev in izpopolnitev kva-
se nanaša na dvig kmetijske pro- lifikacije zaposlenih v zadrugi.
izvodnje, na izboljšanje organizacije odkupa itd. Celoten kolektiv
V treh mesecih je pogorelo za 20 milijonov
Samo v prvem četrtletju je bilo v kočevski občini 8 požarov. Povzročena škoda znaša 19,133.000 dinarjev. Rešeno splošno eremoženie pa 15,550.000. Trije požari so nastali zaradi vadbene pomanjkljivosti, dva zaradi neprevidnosti, dva je povzročila elektrika, za osmi
važno vlogo, da ni nastala večja škoda. Gasilcem ni bilo potrebno poseči v akcijo. Požar je nastal zaradi tramovja, vgrajenega preblizu dimnika.
Zaradi nepravilno vgrajenih dimovodnih cevi in brzoparilnika,
Predlagano ie bilo, da se uredi v zadružnem domu posebna sindikalna soba, kjer bi bile revije, knjige in časopisi.
Sprejeli so sklepe za poživitev kulturno-prosvetnega dela v sindikalni podružnici, za izboljšanje življenjskih pogojev delavcev in uslužbencev in usposobitev kadra v zadrugi. Člani sindikata naj nudijo večjo .pomoč zadružnemu vodstvu pri organizaciji kmetijske pregost dim do legla požara, vendar izvodnje in pogodbenem sodelova-so se morali zaradi pomanjkljive n ju (kmet-zadruga), pri organizira-zaščitne opreme vsakokrat vrniti, n ju melioracijske skupnosti. Za Po tehtnem preudarku je sledilo uspešno izpopolnjevanje finančno-končno povelje, priti do legla po- proizvodnega plana zadruge za žara iz zunanje strani. Ze se spu- leto 1960 naj še zavzamejo vsi čla-ščajo izurjeni gasilci po raztezaln; ni. Sklenili so tudi, da bodo orga-
se je 24. 3. ob 8.10 pojavil rdeči lestvi v II. nadstropje, druga sku- nizirali poučno ekskurzijo.
požar pa nismo ugotovili vzroka, pgtriin na gospodarskem poslopju bin n za obrambo po stopnišču in
Enajsti januar. Zabrni telefon 03. Gasilci! Pridite hitro! Notranji požar v podstrešnem stanovanju nad driekcijo SGP Zidar. Sprejeto. Ze se v nekaj sekundah odpeljejo na določeno mesto štirje prostovoljci iz gasilskega doma. Sledi povelje: »Pripravite orodje za gašenje notranjega požara!« Ugotovljeno je bilo leglo požara in v
na Bregu. Skoda je cenjena na 300 tisoč din. Vkljub 450 metrov oddaljeni vodi so kočevski gasilci hitro in uspešno udarili po ognju in požar kmalu pogasili.
Za zaključek četrtletja sporoča na 03 razburjeni glas iz KB. Pridite hitro. V stanovanju nad banko gori. V nekaj trenutkih že opo-
požar je bil v nekaj trenutkih ipo-gašen. Vzrok požara je bil predolgo vključen električni pripomoček.
ceni nase šivam us ra in razvoja na- tuvneiiu ie ono itsno požara m v — 7  ;	----- --;-------——	nnvnrov
šega gospodarstva in kmetijstva, četrt ure je bila odstranjena večja zarila avtomobilska sirena na ne-
Mladinska organizacija se za to ne zmeni, misleč, da je v redu in popolnoma opravila svojo nalogo, če priredi silvestrovanje ali pustovanje, potem pa vse leto životari sredi problemov, ki jim žal ni kos.
Pred leti so ‘ vsaj go jili nogomet in se ukvarjali z mislijo, da bi naštudirali kakšno komedijo. Sedaj nihče več ne pomisli na to. Vsi govorijo, da ni časa in da je že vsak itak preobremenjen s funkcijami. Drugod mladina dela, samo velikolaški mladini manjka časa. Menim, da so vsi izgovori neopravičljivi. Saj imamo mladino, mladince in mladinke, imamo tudi srednješolce in študente.
UMRLEMU ZDOMARJU V SPOMIN!
nevarnost. Povzročena škoda, upoštevajoč obnovo in pravilno ureditev kurilnih naprav, ie znašala 150.000 din. Požar je nastal zaradi nepravilne izpeljave dimnika.
Prav ta dan, ob 20.15, ponovno kliče sirena gasilce v akcijo. Gori mizarska delavnica podjetja ITAS. Ob nrihodu na požarišče se nam nudi žalostna slika. Ognjeni zublji že uničujejo prvo nadstropje in podstrešje več milijonov vredne mizarske delavnice. Borba z ognjem je trajala 7 ur. Same zgradbe ni bilo mogoče rešiti, ker je čuvaj prepozno obvestil gasilsko enoto. Zato je bila glavna naloga braniti sosednja poslopja in zadrževati požar, da so bili rešeni vsi stroji iz delavnice v pritličju. Skoda je cenjena na 18,000.000 dinarjev. Požar ie po ugotovitvi komisije TNZ nastal zaradi električna napeljave.
Naslednji dan ob 18.3-0 uri dobimo po kurirju obvestilo: Pridite takoj v pekarijo! Gori! V nekaj trenutkih odpelje rdeče vozilo na prijavljeni kraj. Stanovanja nad pekarijo so močno zadimljena. S
varnost. Stanovanja v II. nadstropju so močno zadimljena. Gasilci so večkrat poskusili prodreti skozi
IZ ROBA
Pod Kmetijsko zadrugo Rob spada 29 vasi. Te vasi so raztresene na- precej obširnem teritoriju. Vseh Te podatke objavljam prebival- članov ima zadruga 282.
stvu, da se seznani s škodo, ki nam	__*___
jo povzročajo ognjeni zublji, z že- Žene zadružnice so v Robu deli o, da naj vsak državljan na sta- lavne. Uredile so si tople grede, novanju ali delovnem mestu pra- kjer gojijo zelenjavo. Izkupičke za vočasno ukrene vse za preprečeva- prodano blago bodo uporabile za
nabavo naprav za izdelavo sadnih sokov in drugo. Ukvarjajo se tudi z nasadom ribezna. Skrbe tudi za nabavo piščancev.
JOŽE NOVAK
LJUB. -RUDNIK
PREGLEDNA KARTA UPRAVNE RAZDEL/TVE
NE PILO 1: too OOO
l. maja je končal svojo življenjsko pot Martin Sile iz Kota pri Ribnici. Mož je štel med na-jsta-rejiše ribniške rešetarje — zdomar-je. Od mladih let je vsako pomlad oprtal krošnjo s suho robo in od-
Sialz^pet°d(^v! LeSzaS kta £P^i«n smo ugotovtii^jeglo poje ostajal doma zaradi bolezni.
Zadnje mesece ga je bolezen priklenila na posteljo. Dočakal je 73 let.
iKot pravi Ribničan je bil nad vse skrben, delaven in varčen pa bister po duhu in razgledan z znat-
LO.SKA DOLINA.
žara, ga v pol ure pogasili in obvarovali objekt za več milijonov škode, ki bi jo povzročil požar, če bi ne bilo pravočasnega obvestila. Goreti je začel tram, ki je bil več desetletij vzidan nad dimniško tuljavo. Škode je bilo 50.000 din. Okrog 21. ure 13. februarja so
no mero naravne inteligence. Zato bili klicani v akcijo gasilci iz Faso ga upravičeno šteli med suhoro- re Gorelo ie gospodarsko poslopje barske prvake, ki jim je zdomar- v Kužlju. Pri gašenju so sodeio-stvo že v krvi kot življenjsko delo vaie gasilske enote iz Broda in in poklic. Rad mi je kazal pisma, Delnic. Požar je napravil škode za ki iih je prejemal iz svojega rajona približno 580.000 din. Vzrok perža-v Avstriji in mi dopovedoval: »Sa- ra ni ugotovljen.
I	pnpojikir * M.
mo preberite jih, pa naj še kdo reče, da smo rešetarji sami lumpje in goljufi, kakor nam to radi očitajo. Kakor hitro bi kaj lum-parskega napravil, bi za vselej izgubil vse zaupanje mojih stalnih odjemalcev in prijateljev ...«
Zaradi neprevidnosti se je 10. 3. ob 22. uri pojavil notranji požar v stanovanjskih barakah na Bregu pri Stari cerkvi. Neugašeni cigaretni ogorek v žepu ie napravil velik preplah in škode za 30.000 dinarjev. Gasilci so bili hitro na
Pokojni Martin si je ohranil svoj mestu, vendar akcija ni bila
sloves in poštenje pristnega zdo-marja, ki bo ohranjeno v srcih vseh, ki so ga v življenju poznali.
J. T.
CITAJTE IN DOPISUJTE V »NOVICE«
že stanovalci
ne-
po-
trebna, ker so žar pogasili.
15. marca ob 10.30 zabrni telefon 03. Pojavil se ie požar v podstrešju nad tapetniško delavnico v Kočevju. Tudi tu so stanovalci in delavci podjetja Tapetništvo odigrali
legenda
mm bivša okrajna me/o
__ mtj« upmvnih občin
— meja AoAzjAv*/* oban
krajevni uradi Upravno občina

B	v • I ■	v ■ ■ ■	lllKa ™
Meje UClIniC se Sirijo v vsedružbeno dogajanje
Tilka Kovačevič:
Živimo v času, ko si naši delavni ljudje prizadevajo čim bolj dvigniti materialne uspehe, izboljšujejo organizacijo In tehnološki proces dela, se usposabljajo, da bodo kos svojemu delovnemu mestu. Nenehno dvigajo proizvodnjo in' prispevajo k splošnemu družbenemu napredku. V ta proces se mora vključiti tudi šola. Dolžnost šole je. da se zave svojega družbenega mesta in vloge, da izboljšuje vzgojno in učno delo v skladu z družbenimi potrebami. Učiti in usposabljati mladino za življenje, kar ie glavni smoter današnje šole, pa je veliko težja in odgovornejša naloga, kot pripravljati učence za študij na gimnaziji, kar so dejansko šole opravljale pred re-lormo.
Meje naših učilnic se širijo v delavnice, tovarne, komuno, v vse družbeno dogajanje, ki ga v večji ali manjši meri vnašamo v pouk, odvisno od tega. v kolikšni meri je učitelj sam začutil nove potrebe in naloge. Novo življenje z vsemi svojimi pestrostmi, nudi mnogo motivov za obogatitev učnega in vzgojnega dela, za širjenje in po-
glabljanje moralnih kvalitet in obzorja mladega človeka.
Družbena zahteva je, da damo učencem solidno splošno izobrazbo in mu razvijamo dialektično mišljenje. Pri izvajanju te naloge se spoprijemljemo z raznimi napakami pedagoške prakse, kot so ver-balizem, pozitivizem, objektivizem itd. Dražba potrebuje razgledane, kritične in aktivne ljudi, ki ne bodo le sprejemali dejstev, pač pa o njih razmišljali, jih kritično presojali, ljudi, ki se bodo znašli v dani situaciji. Zato bo treba opustiti v praksi vse tisto staro in negativno, ki zavira človekov razvoj, ki duši njegovo sproščenost in uveljavljanje in se oprijeti sodobnih metod in odnosov, ki človeka dvigajo. mu dajejo voljo do dela in razvijajo interes, samoindativo in kritičnost.
Mimo učnega in vzgojnega dela v šoli, odigravajo pri tem veliko vlogo tudi svobodne aktivnosti
učencev. Učiteljski zbori, šolski odbori in starešinski sveti so v letošnjem šolskem letu precej razpravljali o vključevanju šolske mladine v razna društva, organiziranih je bilo vrsta interesnih krožkov, ki imajo namen bogatiti in širiti vzgojno-izobraževalne dejavnosti učencev.
Naštete oblike izvenšolskega izživljanja (vsaj v Kočevju) so nekoliko manj razvite, so se pa v večji meri uveljavile one vrste svobodnih dejavnosti, ki nudijo učencem športno in kulturno izživljanje. Vse vrste svobodnih aktivnosti dajejo mnogo možnosti za povezovanje šol§ z družbenimi in gospodarskimi organizacijami in s starši, dajejo priliko za pritegovanje za delo z mladino ljudi raznih poklicev in iz vseh področij družbenega življenja. To je prva pozitivna stran svobodnih aktivnosti. Druga pa je ta, da se preko njih mlad človek vključuje v življenje,
pri odločitvi za to ali ono interesno področje mu seveda pomaga Učitelj, in še tretja pozitivnost: učenec se srečuje s preprostimi oblikami samoupravljanja, v katerega se tudi sam vključi. Ker se današnji proizvajalec razlikuje od prejšnjega po izobraženosti in močni kolektivni zavesti, je naša naloga, še naprej razvijati in poglabljati svobodne aktivnosti kot sestavni del vzgajanja in izobraževanja, kjer si učenci širijo znanje in pridobivajo elemente kolektivne zavesti, da se bodo po končanem šolanju lažje vključili v družbo in delo.
Če bomo sposobni dobro organizirati učne ure, če bomo prenehali z verbalističnim poukom, naučili mladino logičnega mišljenja, poiskali oblike dejavnosti med učnimi urami, ne bo nobena oblika svobodne aktivnosti bremenila učenčeve duševnosti ali mu jemala prosti čas. Tu trčimo ob načelo, da
mora otrok duševno rasti v šoli, zato mu za delo doma odmerjamo le to, kar ima realno osnovo domačega dela in vzgoje. Bolj kot kdajkoli je v današnjih dneh nujno z dobrim vsebinskim in metodičnim delom vcepiti v učence prepričanje. da se uče zase in za bodoči faz voj, ne pa za ocene in spričevala.
Bolj ko se bodo izpopolnjevali delovni pogoji na šolah, bolj bo potrebno, da se učitelj individualno vzgaja, se psihološko in metodično izpopolnjuje, odpravlja generaliziranje in šabloniziranje, da bo pedagoška praksa stala na. trdnih in zdravih temeljih. To daje obilo možnosti za delo v tej smeri in je ena izmed novih oblik dela skupinski pouk, ki ga tudi v kočevskih šolah nekateri učitelji uspešno uvajajo in proučujejo.
Z opazovanjem ter drugimi oblikami in sredstvi za spremljanje in preizkušanje učenčevega učenja in napredovanja, oblikujemo med učnim in vzgojnim procesom ocene iz posameznega učno-vzgojnega področja. Staro obliko ocenjevanja izpodrivajo nova, humanejša na-
čela. S sdtošnimi navodili o ocenjevanju in z novim zakonom o osnovni šoli bo popravljena krivica 66 % učencem, ki zaradi togosti starega šolskega sistema v osmih letih šolanja niso mogli prehoditi vseh osem stopenj šolanja in so bili za marsikaj prikrajšani od drugih 34 % učencev, ki so redno napredovali.
Treba bo še veliko storiti, da bo zajamčena dopolnilna pomoč učencem, ki so to potrebni in še veliko tenkočutneje prisluhniti interesom, nagnjenjem in sposobnostim mladine, še mnogo več storiti za razvijanje teh, saj smo v tej smeri zastavili šele prv1 korak. Od tega, koliko bo šola sposobna odkrivati in razvijati učenčeve sposobnosti, je v veliki meri odvisno, v kakšen poklic se bo otrok usmeril. Družba pričakuje od šolnikov, da bodo znali mladim ljudem nakazati pot, na kateri si lahko obetajo največ uspehov in najširšega razvoja. Mnenja o splošnem prizadevanju, celotnem razvoju osebnosti, ki ga bo dala šola ob zaključku šolanja, je zelo odgovorno in bo moralo temeljiti na analizi vseh let šolanja-