Otrod v prometnih nezgodah
V prvih devetih mesecih letošnjega leta je bilo v prometnih nezgo-dah na območju občine udeleženih šestnajst otrok. Sedem kot kole-sarjev, eden kot pešec, kot voznik kolesa z motorjem ter sedetn kot potniki v vozilih.
V glavnem se tovrstne prometne nezgode dogajajo na regionalnih in ostalih cestah v občini, medtem ko so na magistralni cesti Ljublja-na—Zagreb bili udeleženi štirje otroci kot potniki, od katerih sta bila dva hudo telesno poškodovana, dva pa lahko telesno poškodovana.
Na ostalih cestah je bilo devet otrok lahko in trije hudo telesno po-škodovanih. Skoraj polovica udeleženih otrok je nezgodo povzročila sama zaradi vožnje po levi strani, nepravilnega zavijanja na levo in za-radi drugih vzrokov.
Iz navedenih primerov lahko ugotovimo, da smo za udeležbo otrok v prometnih nezgodah največkrat krivi odrasli, ko jih s premajhno od-govornostjo jemljemo s seboj v vozila, jih puščamo same brez nadzor-stva, jim dovoljujemo uporabo prevoznih sredstev, za katera nimajo praktičnih ne formalnih pogojev; če pa te imajo, ¦ ne skrbimo dovolj, da bi se kontinuirano prometno izobraževali. Na tem področju vseka-kor moramo storiti več, saj je letošnja devetmesečna bilanca udele-ženih otrok v prometnih nezgodah večja kot v celem lanskem letu.
RAZBIJALA V GOSTILNI
A. Duša iz Malega Mlačevega n S. Vidmar iz Grosupljega, sta 7.10. 1983 v dopoldanskem času obiskovala gostinske lokale po Grosupljem. V gostilni »Grosu-peljčan« pa sta si dala duška tako, da sta začela razbijati ste-klenino. Da nista upoštevala prošenj in opozoril gostinskega osebja, se da sklepati tudi iz tega, da lokala nista hotela zapus*iti, kar so jima odredili mi^ič.iiki. Ker javnega reda in miru v iokalu ii bilo mogoče drugače zagotovi-i, sta bila do iztreznitve pridrža-la. Zadeva še ni končana, saj >osta imela še opravka s sodni-kom za prekrške inoškodovanim gostinskim podjetjem, ki jima bo poslalo račun.
Z AVTOM V MOTORISTA
1. 10. 1983, se je v večernih iirah na cesti Radohova vas — Veliki Gaber zgodila prometna nezgoda zaradi neprimerne hi-trosti voznika osebnega avtomo-bila, ki ga je vozil Stanislav Hri-
bar iz Velika Kala. Med vožnjo mu je nasproti pripeljal voznik motornega kolesa Janez Med-ved, katerega je zadel in pri tem hudo telesno poškodoval. Ker je bil tudi Hribar poškodovan, sta bila oba odpeljana v ljubljansko bolnišnico.
TATVINE KOLES
Tudi v preteklem mesecu se je na oddelek in miličniško postajo zglasilo več občanov, katerim so neznani storilci ukradli kolesa ali kolesa z motorjem. Večina teh storilcev ni znanih, zato je do-brodošla vsaka informacija ali podatek, ki jih bodo občani še naprej dajali miličnikom. Po-novno povdarjamo, da so ta pre-vozna sredstva še vedno premalo zavarovana, kljub že precejšnji vrednosti. Vse pogoste jše tatvine so ali v bližini ali v samih stano-vanjskih blokih, kjer so kolesar-nice. Ugotavljamo, da bomo vsi morali biti pozorni na osebe, ki se najpogosteje zadržujejo na takšnih krajih oz. se ukvarjajo s prodajo rabljenih prevoznih sredstev ali delov.
Iz govora predsednice OK ZSMS Grosupljc, Leje Trontelj, na proslavi na Uovi gori:
»Ni naključje, da se bitke na llovi gori spominjamo na 2 9. sep-tember — dan pionirjev. Bilke, ki se je odigrala 4. novembra 1943 in v kateri sta sodelovali V. Can-karjeva in X. Ljubljanska bri-gada NO V Slovenije. Na današ-
nji dan se spominjamo tudi vseh padlih, požganih vasi, otrok, kiso ostali brez tople sobe in kosa kruha.
Pionirji imajo danes svojo or-ganizacijo v kateri izmžajo in ure-sničujejo svoje interese in kjer se prvič srečujejo s samoupravlja-njem —Zvezo pionirjev. In nena-zadnje, njihova organizacija bi morala biti tudi ZSM. Toda ko-
liko pionirjev čuti in ve, da so člani ZSM, ali še bolje, koliko članov ZSM in njihovih funkcio-narjev se zaveda tega dejstva?
S svojo organizacijo živijo in delajo po pionirskih odredih v šolah, medtem ko je njihova pri-sotnost v KS in drugih druibeno-političnih skupnostih še vedno premajhna. Eden od vzrokov je prav gotovo podcenjevanje orga-nizacije najmtajših, ki bl mordia impti Vidnejše mesto tudi takrat. "kadar se govori o njihovem izo-braievanju, sajso nenazadnje ob-jekt in subjekt njegovega procesa.
Torej moramo odpraviti mi-selnost, ki je prisotna tako med mlajšimi kot starejšimi: uči se, da ti ne bo treba delati.
Samo delo in izdelke tistega dela, ki je strokovno opravljeno, bomo lahko ponujali doma in v svetu. To pa je tudi izhod iz da-našnje krize.
Izhod je tudi v boljšem in bolj vsebinskem delovanju vseh DPO, tudi ZSM. Le-te naj ne bodo samo forumi, ampak naj delujejo med Ijudmi in ne nad njimi.
Ukvarjajo naj se s problemi, ki tarejo njihova članstva.
Tudiproblemi, katerim najpri-sluhne in s katerimi se naj ukvarja
ZSM, ne smejo biti tipično mla-dinski, kajti ničesar ni, kar bi bilo samo mladinsko. Veliko energije mora torej mladinska organiza-cija usmeriti v probleme zaposlo-vanja, vzgoje in izobraievanja, stanovanjske politike in nena-zadnje tudi na področje SLO in DS.
Ravno zadnje področjeje tisto, na katerem v največji meri delu-jejo mladi Ijudje. Kdo danes se-stavlja JLA in kdo jo je pred 40 leti? Odgovor je: mladi. Torej bi tudi tu morala biti mladinska or-ganizacija aktivni udeleženec in ne samo pasivni sprejemalec. Saj je dolžnost vsakega driavljana in občana SFRJ, da aktivno sode-luje v sistemu SL O in DSZ. V in-teresu sistema SLO in DSZpa je tudi vključevanje mladih na po-dročjih tetesne kulture, taborniš-tva, radioamatersiva, planin-stva... in prav tu je vključenih ogromno število mladjh.
Najpomembnejša naloga vsett ^1 subjektov naše socialistične druž-be, še posebno pa ZSM je, da pionirji še naprej vključujemo v družbeno dogajanje in jim v družbi damo mesto, ki bi ga mo-rali imeti.
Vsem pionirjem čestitam ob njihovem prazniku.