PER 33(05) TURIZEM 13 2009 IIII IIIII II II III III III IIIII II lllllll l 111111111111111 O 1 20[11:3042 , 1:37 COBISS c -· Pedagoška fakulteta Maribor - Knjižnica Koroška cesta 160 2000 Maribor ... o "' C:>v ",lj III ·c :s +-' "' :s~ E c: N ,V ·c 6 .a in > -~ .2!.,~ ~ .!::! >N I ... +-' °' .5 g +-' N C: ... C1I "' E 2 >N .C -o C1I C1I .... C:~ C1I "' E g "' "' N ,..., "' 1 . ..., ......... > °' ~ ;:::;- •::: sx C1I ~ N ,.,. -· C: ... ~ i=! ....1 -· ~ Vsebina UVODNIK KATEGORIZACIJA GOSTUJOČI KOMENTAR INOVACIJE 6 8 ZNAMKA 9 10 EDEN 11 ZDRAVILIŠČA 12 POKLICI 15 POČITNICE 16 NOVOSTI 18 18 19 19 TUJI TRGI 20 CONVENTA 23 TIP 24 AKTIVNOSTI STO 28 NOVICE 30 TUR!ZEM • Informativno glasilo Slovenske turistične organizacije • Izdaja Slovenska turistična organizacija, Dunajska 156, 1000 Ljubijana • Tel. 01/5891 840, e-mail: info@slovenia.info • Glavna in odgovorna urednica: Livija Kovač Kostantinovič • Pomočnica glavne in odgovorne urednice: Katja Turk • Kreativna zasnova revije: Novi kolektivizem • Priprava za tisk: Založba Kapital, Maribor • Tisk: Kozjanski tisk, d.n.o. • Ministrstvo za kulturo RS je izdalo odločbo, da se glasilo Tur!zem vpiše v evidenco javnih glasil pod zaporedno številko 1382 • Glasilo je brezplačno. Naročila sprejemamo na STO, na urednistvo@slovenia.info • Člani Uredniškega sveta: Ministrstvo za gospo- darstvo (mag . Mateja Tomin Vučkovič), Urad vlade za informiranje (Nada Serajnik), Gospodarska zbornica Slovenije (mag. Cveto Stantič), Agencija RS za gospodarsko promocijo in tuje investicije (Helena Schlamberger), Univerza v Ljubljani - Ekonomska fakulteta (dr. Tanja Mihalič), Visoka šola za turizem Turistika (mag. Aleksandra Brezovec), Višja šola za turizem Bled (Jana Špec), Višja šola za turizem in gostinstvo Maribor (mag . Helena Cvikl), strokovnjak s področja tržnega komuniciranja (dr. Zlatko Jančič), predstavniki turističnega gospodarstva in predstavniki Slovenske turistične organizacije. -~ (., rJ ~ ~ : Q(o,),rJ::J Lw -.J/ B -~, o""' R_1__~ ✓, • re~ 0~~! za uspesen nastop tudi v času luize ']urizem je neločijiv del gospodarstva in kot tak tudi podvržen dejavnikom, ki vplivajo na gospodar- ]_ ske dejavnosti, tudi vplivom finančnih kriz. Čeprav je turizem dejavnost, ki jo je kriza manj prizade- la kot nekatere druge dejavnosti, pa smo v Sloveniji na področju turizma bili med prvimi, ki smo sprejeli konkretne ukrepe za zmanjšanje negativnih vplivov krize. Med najpomembnejšimi ukrepi, ki jih je spre- jela Slovenska turistična organizacija za zmanjšanje negativnih vplivov finančne krize, sodi razpršitev emitivnih trgov slovenskega turizma. Tako bomo v letošnjem letu število emitivnih trgov, kjer se bomo pojavili z akcijami širšega tržnega komuniciranja, razširili še na sledeče trge: Poijsko, Slovaško, Češko, Hrvaško, Srbijo in Španijo, intenzivirali pa bomo tudi naše aktivnosti v Rusiji. Ambicioznejši bo tudi naš nastop na prekomorskih, v prvi vrsti azijskih trgih. Slovenski turizem bomo, razen na Japonskem, prvič sistematično predstavili v Singapudu, na Tajskem ter delno tudi na Kitajskem. Seveda bomo, oziroma smo tudi nadaije, prisotni tudi na treh kij učnih trgih slovenskega turizma - Italiji, Avstriji , Nemčiji - s ciijem ohranitve že doseženega konkurenčnega položaja Slovenije kot turistične destinacije. Ti trgi tudi v prihodnje ne bodo izgubili na svojem pomenu za sloven- ski turizem - ne nazadnje ti trgi v strukturi prenočitev z vseh trgov v letu 2008 skupaj predsta- vijajo četrtino prenočitev vseh tujih gostov. Glavnina aktivnosti na kij učnih trgih je skoncentri- rana v prvem četrtletju leta, saj bomo s koncentracijo aktivnosti v enem časovnem obdobju do- segli večjo opaznost in učinkovitost tržno-komunikacijskih akcij. Kako bomo lahko zagotovili kontinuirano prisotnost na kijučnih trgih in še dodatno povečali ak- tivnosti na novih trgih? Tako, da bomo delež oglaševanja ob skoraj nominalno enakem prora- čunu s strani Vlade RS povečali za približno 30 %, kar bomo dosegli z internimi prerazporedi- tvami sredstev v okviru predvidenih aktivnosti. Nekatere od najpomembnejših tržno-promocij- skih aktivnosti slovenskega turizma v prvem četrtletju smo že izvedli. Tako je za nami na primer predstavitev Slovenije na sejmu Holiday World v Pragi, kjer ne samo, da smo izvedli predstavitev naše dežele na osrednjem sejemskem prostoru, temveč smo že začrtali našo predstavitev v letu 2010: podpisali smo pogodbo o partnerstvu Slovenije na sejmu za prihodnje leto. Uspešno smo izvedli par- tnerski nastop s slovenskim turističnim gospodarstvom na avstrijsko-centralno evropski turistični bor- zi ACTB, kjer smo se povpraševanju s prekomorskih trgov ob Avstriji, Češki, Slovaški in Madžarski pred- stavili kot del turistične destinacije osrednje Evrope. Okoli 800 organizatodev potovanj in novinadev z vsega sveta je tako lahko na enem mestu dobilo odličen pregled nad turistično ponudbo osrednje Evrope. Tujemu povpraševanju na področju poslovne oz. kongresne dejavnosti smo se več kot uspešno predstavili kar doma, v okviru Convente, prve poslovne borze ponudbe in povpraševanja kongresne de- javnosti za področje jugovzhodne Evrope. Conventa je združila več kot 80 ponudnikov kongresnih sto- ritev Slovenija in še šestih držav regije: Hrvaške, Srbije, Črne Gore, Bosne in Hercegovine, Romunije in Bolgarije. Zanimanje za ponudbo širše regije osrednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope je pokaza- lo kar 150 tujih in slovenskih vabijenih kupcev in organizatodev dogodkov. število sklenjenih sestan- kov in zadovoijstvo vseh udeležencev dokazuje, da gre za pravilno obliko sodelovanja turistične po- nudbe, ki prestopa meje. Sodelovanje Slovenije z drugimi turističnimi destinacijami pri promociji slovenskega turizma kot dela turistične ponudbe osrednje in jugovzhodne Evrope je prava pot za predstavitev povpraševanju s t. i. prekomorskih trgov. Delež teh trgov v kolaču emitivnih trgov slovenskega turizma je vse večji, kar tudi v prihodnje potduje pravilnost naše usmeritve nadaijevanja in nadgrajevanja sodelovanja s sosednjimi in drugimi evropskimi destinacijami pri predstavitvi na trgih, s katerih pričakujemo nadaijnji pozitivni trend turističnega povpraševanja. Cenjeni partnedi slovenskega turizma! Projekti promocije, ki presto- pajo meje, niso samo projekti Slovenske turistične organizacije. To so projekti celotnega slovenskega turizma in bodo uspešni le, če boste poslovno priložnost v njih prepoznali tudi vi. imitrij Piciga direktor Slovenske turi s · ne organizacije www.slovenia .info - Nova kategorizacija, izziv in pri- ložnost za kvaliteto v turizmu::,r:~:::: ~:;;j,:r:",;"m Ministrstvo za gospodarstvo je objavilo nov Pravilnik o kategorizaciji nastanitvenih obratov. V skladu s tem pravilnikom se bodo morali v času od 01. 01. 2009 do 31. 12. 2009 na novo obvezno kategorizirati vsi nastanitveni obrati. Ocenjujemo, da se bo moralo kategorizirati s samo-ocenitvijo in/ali z ocenitvijo ocenjevalca, pribli- žno 2.000 nastanitvenih obratov, od tega: 200 hotelov, 43 kampov in 1.757 nastanitvenih enot kot so mote- li, penzioni, gostišča apartmaji - počitniška stanova- nja, počitniške hiše, sobe in kmetije z nastanitvijo. V decembru 2008 je Ministrstvo za gospodarstvo v sode- lovanju z Višjo strokovno šolo za gostinstvo in turizem Maribor organiziralo strokovno izobraževanje in preiz- kus strokovne usposobijenosti za ocenjevalce nastani- tvenih obratov za ocenjevalce. Seznam ocenjevalcev je objavijen na spletnih straneh Ministrstva za gospodar- stvo www.mg.gov.si. Slovenska turistična organizacija je z Ministrstvom za gospodarstvo podpisala Dogovor o izvajanju aktivnosti povezanih z izvajanjem skrbništva nad novim sistemom kategorizacije nastanitvenih obra- tov in pristopila k izvajanju aktivnosti kot: obja- vo informacij na spletnih straneh, objavo elek- tronskega načina kategorizacije, vzpostavila ele- ktronski naslov za informacije in vprašanja, ki jih v zvezi s kategorizacijo imajo izvajalci dejavnosti kot gostinci, sobodajalci in kmetje ter vzpostavi- la sistem koordinacije aktivnosti med ocenjeval- ci. Bistvene novosti novega pravilnika so samo- ocenitev, elektronsko ocenjevanje preko spleta, trajanje kategorizacije, dodane kategorije supe- rior za štiri in pet zvezdic, obvezni in izbirni ele- menti. V nadaijevanju nekaj poudarkov iz nove- ga pravilnika: primeru, ko se ocenjuje: hotel in kamp s štirimi ali pe- Kot smo uvodoma zapisali, je vzpostavijen elektron- tirni zvezdicami, hotel s štirimi ali petimi zvezdicami ski naslov kategorizacija@slovenia.info, ki ga upravija in oceno superior, motel, penzion in gostišče s štirimi sodelavec STO za področje kategorizacije Ivan Silič. zvezdicami, apartma - počitniško stanovanje in poči- Zastavili smo mu nekaj vprašanj: tniška hiša s štirimi zvezdicami, soba s štirimi zvezdi- cami, kmetija z nastanitvijo s štirimi jabolki. T: Katere prednosti bo prinesla nova kategorizaci- Postopek kategorizacije v primeru samoocenitve pote- ja? ka tako, da izvajalec dejavnosti izpolni elektronsko evi- I. Silič: Nova kategorizacija zasleduje ali želi doseči dva Postopek kategorizacije, samoocenitev in/ali denčni list, kategorizacijski list za določeno vrsto in ka- ciija: kvalitetno informacijo gostu, turistu ali turistič- ocena ocenjevalca tegorijo nastanitvenega obrata ter poročilo o samoo- nemu posredniku, agenciji ali tour operatorju o kvali- Kategorijo nastanitvenega obrata določi izvajalec de- cenitvi. teti storitev, ki jih nudi nastanitveni obrat in omogočiti javnosti (gostinec, sobodajalec, kmet) sam, razen v mora primerijivost kvalitete storitev na trgu, ki je naj- - www.slovenia .info Zaključek postopka kategorizacije Postopek kategorizacije pri samoocenitvi je končan, ko izvajalec dejavnosti podpiše poročilo o samoocenitvi, v katerem je določeno število doseženih točk in določena kategorija nastanitvenega obrata, ter pridobi označe­ va lno tablo. Postopek pri ocenitvi ocenjevalca je enak, pomembnejši konkurenčni dejavnik v turizmu. T: Že mesec dni deluje elektronski naslov, ki ga je vzpostavila STO za informacije novem načinu kate- gorizacije nastanitvenih obratov. I. Silič: V času od 01. 01. do 31. 01 2009 je na elek- vendar s to razliko, da ocenitev opravi pooblaščen oce- tronski naslov prišlo preko 100 vprašanj s strani izva- njevalec, ki za svojo oceno, ki jo dodeli, nosi tudi od- jalcev dejavnosti (gostinci, sobodajalci, kmetje), ki se govornost. nanašajo na samoocenitev. Tričetrtine vpraša nj je vse- binskih in se nanašajo na pravilnik, postopke in druge Hramba dokumentacije zadeve glede kategorizacije. Dobra četrtina vprašanj pa Izvajalec dejavnosti mora natisniti izpolnjen evidenčni je tehnične narave glede samoocenjeva nja preko ele- list, kategorizacijski list in poročilo o samoocenitvi, ki ktronskega načina ocenjevanja. Na vsebinska vpraša- ga mora opremiti z datumom in podpisom ter hraniti v nja dobijo iskalci informacije odgovor takoj ali najka- nastanitvenem obratu tako, da so dokumenti dostopni inšpekcijskemu organu. Veljavnost kategorizacije Kategorizacija nastanitvenega obrata, pri kateri zado- stuje samoocenitev, veija do spremembe kategorije, kar pomeni za večno, če se kategorija ne spremeni, ali če se ne spremeni Pravilnik o kategorizaciji. V primeru oceni- tve ocenjevalca veija kategorizacija 5 let. Informacije po e-mejlu: kategorizacija@slovenia.info Informacije po spletu: www.mg.gov.si (delovna področja - Direktorat za tu- rizem - Aktualno); www.slovenia.info (poslovna stran) Elektronski sistem kategorizacije: www. s/oven ia. i njo/ kategorizacija/ sneje v teku dneva. Tudi na tehnična vprašanja posreduje operater odgo- vo re v razumnih rokih. T: Kategorizacijski listi so obsežni in veliko je parametrov - elemen- tov, ki se ocenjujejo oz. jih mora nastanitveni obrat imeti. Zakaj jih je toliko in kateri so najpomembnejši? I. Silič: Če poenostavim, lahko rečemo, da Pravilnik o kategorizaciji predvi- deva v bistvu dve vrsti elementov - parametrov: obvezne in izbirne. Seveda so najpomembnejši obvezni, saj brez izpolnjeva nja obveznih elementov, ki so določeni za posa mezno kategorijo, nastanitveni obrat ne more pridobiti že- lene kategorizacije. Za vsak nastanitveni obrat je določeno tudi skupno šte- vi lo točk, ki jih sestavijajo tako točke iz obveznih kot izbirnih elementov. T: Ko obiščemo nekatere tuje države, še posebno tiste južneje od nas, imamo občutek, da kategorizacija ne velja za vse enako. Smo v Sloveniji glede 'zvezdic' bolj strogi ali so drugod popustljivejši? I. Silič: Glede juga je pa č splošno znano, da čim južneje gremo, tem topleje je in težje je vzdrževati standarde, pa ne samo hotelske. No, šalo na stran. Dobro je vedeti, da ne obstajajo enotni svetovni, niti evropski standardi o kategorizaciji nastanitvenih obratov. Vzrokov za to je več. V nekaterih dr- žavah kategorizacija ni obvezna itd. Obstajajo standardi posameznih hotel- skih verig itd. Vse države, ki se ukvaoajo s turizmom in kaj dajo na kvalite- to ponudbe in informacijo o tej kvaliteti, se trudijo, da so standardi pribli- žno enaki sosednjim in konkuren čnim turističnim destinacijam. Včasih to uspeva v celoti, včasih pa ne. T: Omenili ste standarde hotelskih verig. V medijih smo zasledili, da je Kempinski Palace v Portorožu pridobil kategorijo ***** superior? I. Silič: Res je! Kempinski Palace je prvi slovenski hotel s kategorijo pet zvezdic superior. Veseli me, da sem imel priložnost sodelovati pri ocenitvi. Lahko zatrdim, da je novi sistem ocenjevanja nastanitvenih obratov uspe- šno prestal preizkušnjo. S postopkom kategorizacije in vsebino je bil za- dovoljen tako pomočnik direktorja g. Valentin Aleksander, ki je pri oce- njevanju sodeloval, kot direktor g. Thies Bruhn, ki se je pohvalno izrazil o Sodelavec STO za področje kategorizacije je Ivan Silič. delu ocenjeva lca in bil vidno zadovoijen z rezulta- tom. Glede ocenjevanja naših hotelov bo portoro- ški Palace zagotovo primedalni smerokaz za druge slovenske hotele. T: Za konec ne moremo mimo vprašanja, ki zani- ma vse. Kdo opravlja nadzor nad določbami pra- vilnika o kategorizaciji? I. Silič: V skladu z zakonom o gostinski dejavno- sti določbe, ki se nanašajo na uporabno dovoijenje, nadzoruje pristojni gradbeni inšpekcijski organ, do- ločbe, ki se nanašajo na pogoje glede zagotavlja- nja varnosti živil ter varnosti zdravja pri de lu nad- zoruje pristojni zdravstveni inšpekcijski organ. Določbe, ki se nanašajo na Pravilnik o kategorizaciji nadzoruje pristojna tržna inšpekcija. Izvajalci de- javnosti seveda lahko pričakujejo obisk inšpektorjev kadarkoli , vendar ve- deti je treba, da imajo nastanitveni obrati čas, da se kategorizirajo po no- vem pravilniku do konca leta 2009 . T: Kakšne so sankcije? I. Silič: Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik se lahko kaznu- je z globo od 1.200 evrov do 40.000 evrov, če opravija gosti nsko dejavnost zunaj gostinskega obrata v nasprotju z določili Zakona, poslovni prostori ne ustrezajo minimalnim tehničnim predpisom, gostinski obrat ne izpolnjuje pogojev kategorizacije, ne nudi naj manj minimalnih predpisanih gostinskih storitev za vrsto obrata, krši določila o obratovalnem času, ne objavi oziro- ma ne označi cen na predpisan način. Z globo od 400 evrov do 2.000 evrov se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samo- stojnega podjetnika, če opusti objavo oz. označitev cen na predpisan način . Posameznik (sobodaja lec/fizična oseba) z globo od 400 evrov do 1.200 evrov, če poslovni prostori ne ustrezajo minimalnim tehničnim predpisom, gostin- ski obrat pa ne izpolnjuje pogojev kategorizacije, če opravija dejavnost več kot 5 mesecev v koledarskem letu, ni vpisan v poslovni register. • Azija - eksotika ali priložnost Ione Matja š ič; ton e.111atjas ic@panorarnic-travel.si; Gen era lni direktor, Panoramic Trave!, cl.o.o. 17 o smo se jeseni lanskega leta udeležili azijske turistične borze ITB Asia v Singapurju :'\..in sejma na Tajvan u, temu dodali rezultate udeležbe na borzi JATA v Tokiu, se je potrdila odločitev, da poleg Japonske aktivneje nastopimo tudi na drugih azijskih tr_ž- iščih. Odzivi na predstavitev Slovenije so bili kljub skrom nemu nastopu zelo dobri. Na uradni internetni strani ITB Asia je bila Slovenija navedena kot država udeleženka, ki se prvič predstavlja na tem sejmu, kar je dalo naši predstavitvi še dodatno težo. Seveda se pojavljajo različni komentarji in dvo- mi med kolegi iz turističnega gospodarstva, zakaj v že tako tež- ki h časih drobiti sredstva za promocijo. Razdelitev, ki je velja- la leta, na primarne, sekundarne in ostale trge, mi nikoli ni bila simpatič na. Zakaj administrativno omejevati nekaj, kar se spre- minja zelo hitro in ne prizna nobene zakonitosti - svetovno tu- ristično tržišče. Kako dosegati rast na tržiščih, ki so leta veljala za primarna? Verjetno tudi z močno povečanim vložkom rezultat ne bo veliko boljši. Mogoče pa je čas, da del sredstev za promo- cijo namenimo za nova tržišča, ki sprva sicer ne bodo dosegala velikih absolutnih šte- vilk, vendar pa je rast obiska turistov iz tega dela sveta, še posebej z japonskega trga, že tolikšna, da tudi ta tržišča že predstavljajo pomemben tržni delež pri statistiki obi- ska naše države. Zelo zanimiva in značilna za ta čas se mi zdi izjava predstavnika av- strijskega turističnega urada, da so imeli pred leti pet ključnih trgov, danes pa jih ima- jo petdeset. Zakaj bi bilo pri nas drugače? S kakšno pravico razglašamo eno naj- razvitejših držav na svetu - Japonsko, bazen zelo bogatih 'kitajskih državic', kot so Tajvan, Hongkong, Singapur, hitro razvijajočo Kitajsko, pa državo, kjer za zdaj- šnjo recesijo niso sliša li - Indijo, za eksotiko. Bojim se, da v ko likor ta tržišča zanemarimo kot naša perspektivna emitivna trži- šča, sami izpademo kot eksoti v svetovnem turističnem gospodarstvu. Vse evrop- ske države namenjajo znatna sredstva nastopom na teh tržiščih in prav je, da je tudi STO spoznala interes slovenskega turističnega gospodarstva za prisotnost na teh tržiščih. Strategijo nastopov na teh tržiščih je potrebno skrbno načrtovati, da z omejenimi sredstvi, ki so nam na vo ljo, dosežemo zadovoljiv učinek. Seveda je kultura gostov iz teh držav precej drugačna od naše, pa vendar, ali ni to nova vrednost za nas? Po študiji, ki so jo skupaj naredile skandinavske države, je dnev- na poraba turistov iz azijskih držav enaka porabi ruskega gosta. Začetni koraki in odločitve za nastope na sejmih in borzah na teh tržiščih za leto 2009 so bili narejeni, sedaj pa je prav, da se logistično pripravimo in v času, ko smo zašli v 'monopoli krizo', ohranimo mirno kri in trezno glavo ter poiščemo nove trženj- ske možnosti tudi na teh trgih. Analiza, ki smo jo naredili na teh tržiščih, je pokazala, da ve liko gostov na potovanju po sosednjih državah potuje mimo naše države (Dunaj - Benetke) in naša priložnost je, da v segment krožnih potovanj vključijo tudi nočitev ali dve v Sloveniji. Sestavijanje produkta je v domeni slovenskih in kasneje prav goto- vo tudi evropskih touropareterjev, pri predstavitvi posameznih destinacij pa bi morale svojo vlogo odigrati LTO s turističnim gospodarstvom tistega območja. Zelo pomemb- na je vizua lna promocija z našimi lokalnimi značilnostmi (narodne noše, kurenti, kuli- narika), ki bi zaokrožila celostno predstavitev Slovenije. Multiplikativni učinki turisti č­ ne promocije Slovenije na teh tržiščih so še posebej pomembni tudi za ostalo sloven- sko gospodarstvo, saj utirajo trženjske možnosti tudi proizvodom, ki jih turisti kupijo pri obisku države, v katero potujejo. Znano pa je, da gre večji del dnevne porabe azij- skih turistov v Sloveniji za izvorne izdelke (kristal, med ... ). Finančna sredstva za na- stope v Aziji so zelo skromna in skupaj ne bodo presegla sredstev udeležbe in nasto - pa na eni od evropskih borz ITB ali WTM. Seveda pa bo v prihodnje potrebna odloči­ tev, ali od lo čneje in z večjim vložkom, seveda še vedno v okviru možnosti, vstopiti na to tržišče ali pa biti samo pasivni opazovalci premikov na teh trgih. Z optimizmom me navdaja sestanek na STO, kjer je svoj interes za nastop na azijskih trgih izkazalo veli- ko slovenski h turističnih podjetij in LTO-jev. Letošnje krizno leto lahko izkoristimo za pozitivne premike z vstopimo na nova tržišča in si tako tudi v prihodnjih letih zagoto- vimo rast turističnega obiska. Na sejmu ACTB na Dunaju mi je touroperator iz Indije pokazal svoj katalog Evrope, kjer sta na eni strani skromno predstavljena Bled in Bohinj s komentarjem : 'Slovenija je dr- žava, lepša kot Švica in Nova Zelandija: Na nas je, ali bomo tak ko mpliment izkoristili in v kata logi h azijskih touroperatorjev zasedli več stra ni, ali pa bomo izgubili še tiste, ki jih imamo sedaj. Trdno verjamem v prvo! www.slovenia.info - Izzivi nordijskega in slovensk~ega • • 1novat1vnega • tur1zmarnag. Dejan Križaj, clejan.k.rizaj® turi sti ca.si Inovativni kot(l)iček, št.14 - Nordijci in Slovenci imamo marsikaj skupnega - kot boste videli v nadaljevanju, tudi v turizmu. Čeprav bo govora o tegobah, te na neki način delujejo tudi kot antidepresiv; saj pokažejo, da nismo sami. Pa še kakšna ideja za kopiranje se nam morda utrne. Če drugega ne, za gozd obešenih lisic . . juhA Junija lani se je v Hamletovi deželi zbrala nordij- ska turistična inovacijska smetana, ki je na stro- kovno debato o sinergijah v sektorju povabila še so- sednje dežele. Za organizacijo je poskrbel Nordijski inovacijski center, osrednji temi sta bili izboijševanje prenosa znanja ter nove potrebe po inovacijah, rasti in produktivnosti v nordijskem turističnem sektorju. Poseben poudarek je bil v teh okvirih namenjen traj- nostnemu razvoju, sonaravnemu turizmu in globalni konkurenčnosti. Kot vedno, ko se srečamo z inovativnostjo, so bile uvo- dne besede začinjene s poglavitnim izzivom: kako z (tokrat) nordijskim turističnim produktom vse ostale narode prehiteti v obsegu, vse bi ni in ka- kovosti ... Pomembno vprašanje za goste je bilo, kako gre nordijskemu turizmu ta trenutek. Glede na OECD povprečja zaostajajo, prav tako pa so jim v primerjalni benchmark analizi OECD-jevci sveto- vali izboijšave na naslednjih področjih: medna- rodna uveijavijenost državne blagovne znamke, mednarodna konkurenčnost, povečevanje pro- duktivnosti in profitabilnosti njihove turistične industrije (še posebej med malimi ponudniki), intenzivnejše vkijučevanje bogate ponudbe nji- hove narave, izboijševanje koordinacije trženja in razvoja novih proizvodov. Se vam ne zdi, da se LOVE-rji najdemo praktič­ no v vsem naštetem? Torej velja ugotovitve posveta 'Nordic Innovation in the Tourism Sector - Focus on nature related tourism' podrobneje prekuhati. .glavna jeD Za iztočnico o novih nordijskih izzivih in priložnostih so si udeleženci zgoraj predstavijenega posveta vze- li vsekakor ne prav spodbuden stavek, ki govori o se- vernih geografskih danostih: »Severu je namenjeno, da ostane na turistični periferiji, odvisen od edinstve- nih atrakcij, obsežnih nenaseijenih področij in rela- tivne nedostopnosti«. Smeli so ga komentirali, da bo nordijsko povezovanje pokazalo, ali imajo geografi v zgornjem stavku prav ali ne, in se razgovorili o štirih pomembnih področjih njihovih izzivov: (1) turizem in narava, (2) pomanjkanje visokošolskega izobraže- vanja v turističnem sektorju, (3) (ne)dostopnost re- gije, ( 4) privabljanje investitorjev. 1) Turizem in narava. Narava igra v nordijskem tu- rizmu pomembno vlogo: njene veličastne in raznolike danosti, rastlinski in živalski svet, prostrana nenase- ljena področja, gore, svež zrak, voda, z naravo pove- zana zgodovina in kultura ... Regija se najpogosteje promovira prav s tisočerimi jezeri, prelestnimi fjordi, - www.slovenia .info Za takšne »štose« je zima v Areju na Švedskem: restavracijo na smučišču je popolnoma ovila v sneg in led. Smučarsko središče, ki se je po izboru revije Conde Nast Traveller uvrstilo med deset najboljših na svetu (Are, Aspen, Courchevel, Fernie, Himachal Pradesh, Sierra Nevada, St. Morizs, Taos, Verbier, Whistler), jemlje nadzor nad kakovostjo tako resno, kot tamkajšnja zima skrbi za res zimski izgled. ledom in snegom, neprehodnimi gozdovi in morjem, polnim rib. Nordijci enako kot vsi drugi ugotavijajo, da tovrstni turizem - povezan z ekološko ter aktivno (te- lesno) komponento - postaja vse popularnejši in lah- ko tudi vse donosnejši. Ker so, kot rečeno, OECD-jevci njihovemu turizmu namerili majhen delež v domačem BDP, vidijo priložnost za rast prav v 'turistični zapolni- tvi' teh nenaseijenih in privlačnih nordijskih prostra- nosti - vse do Arktike. Seveda opozarjajo na krhko ravnotežje, ki vlada v tem še res nedotaknjenem svetu. Vpliv na naravna in kul- turna mikrookoija bi lahko bil smrtonosen, nepovrnijiv. Kot še vedno doslej je turizem tudi tukaj spet v vlo- gi iskalca ravnotežij, do katerih ne bo prišlo brez ko- ordinirane politike in ustreznih spodbujevalnih ukre- pov. Njihovi (običajno manjši) ponudniki aktivnosti v neokrnjeni naravi nimajo ustreznih kadrov, znanja in sredstev za res odgovorno izvedbo, zato potrebujejo navodila, pomoč in učinkovit nadzor. 2} Pomanjanje visokošolskega izobraževanja v turi- stičnem sektorju. Pomembno in zelo privlačno podro- čje za nordijski turizem so stare navade in obrti, ki so se prenešale iz roda v rod. Priložnosti za nove nordijske turistične produkte se skrivajo v simulaciji preživetja v ostrih zimskih razmerah, preganjanju po neprehodnih terenih s sanmi in pasjo vprego ter preživijanju zim- skih 'tegob' v prijetnih kočicah - če se le da s savno. (Za celovit vtis tovrstne izkušnje vam bo prav prišel humorni Gozd obešenih lisic Arta Paasilinne.) Lokalni turistični podjetniki so se tovrstnih spretnosti nauči­ li po principu 'iz roda v rod', vendar jih ne potrebujejo več za golo preživetje v naravi ali pisanje knjig o pa- steh za lisice, ampak zato, da izkušnje in znanje pro- dajajo radovednim turistom. Udeleženci posveta so se dali poučiti, da žal ti 'podje- tni Rambo lokalci' običajno nimajo dovoij kakovostne- ga podjetniškega znanja, promocijskih veščin in razvi- te kulture povezovanja. Menili so, da bi bil pravi korak ponuditi več visokošolskega izobraževanja lokalnim tu- rističnim ponudnikov, ki to že so ali šele bodo. Za tiste predele, kjer šole sovražijo, ali pa je do šol predaleč, bi bilo sruiselno uvesti javne službe, ki bi skrbele za koor- dinacijo, skupno trženje in povezovalne aktivnosti po- sameznih regij. Prav tako so med debato menili, da bi bilo potrebno spodbuditi večji uvoz turističnih strokov- njakov iz drugih držav, ki bi med delom prenašali znanje od drugod, še posebej iz turistično boij razvitih desti- nacij. Pomislili so tudi na poseben nordijski turistični študijski program; a so se hkrati spomnili, da je trenu- tna letna fluktuacija kadrov v tovrstnih podjetjih višja od 50 % in bi s strani podjetja financirano znanje za- poslenih lahko prehitro uhajalo iz podjetij . Prva reši- tev, ki jim je prišla na misel, je bila, da bi bilo dobrim kadrom smiselno ponuditi delež v podjetju, s čimer bi jih fluktuacijska vnema morda vsaj malo minila . (3) (Ne)dostopnost regije. Brez usteznega dostopa do regije ni turistov, tukaj so si bili udeleženci hitro enotni. Marsikatera nordijska regija je sinonim za ne- dostopnost; med drugim kar celotna Grenlandija, ki je precejšen del leta zaenkrat rezervirana le za največje avanturiste in ijubiteije nerazvite infrastrukture. Da bi bile težave še večje, tudi cene goriva niso naklonje- ne daUšim potovanjem do Nordijcev. Prva rešitev, ki jim je prišla na misel, je spodbujanje dolgotrajnejših paketov s kombiniranim obiskov večjih sosedskih no- rdijskih držav. Ker pa so trend vse kratkotrajnejši turi- stični skoki, so poudarili, da je pomemben tudi učin­ kovit razvoj infrastrukture, vkUučno z alternativami, kot so hitri vlaki. Takšne razdaUe seveda pustijo na človeku sledi, še posebej, če tam živiš dUe časa, npr. celo živUenje ... Dosedanja komunikacija med obstoječimi podjetniki se je (tudi zaradi omenjenega razloga) večkrat pokaza- Če smo 'dialog' že malce obdelali in prav tako nekaj Poznavanje turista je vedno pomembnejše. In po no- rekli o 'intenzivnejšem izobraževanju' na trenutke rdijsko še zdaleč ni pomemben le njegov demografski asocialnih Nordijcev, se posvetimo še 'bolj ambicio- profil, ampak - če ga želi mo zadovoljiti kot posame- znim projektom'. Kot vedno, tudi Nordijci pravijo, da znika - tudi psihološki. Večina ljudi se v živUenju po- bo v njihove kraje brez bogate zgodovinske turistične javUa v več vlogah in stanjih, ki se spreminjajo ves dote težko pripeUati nove goste, če ne bodo ponudi- čas, ali le občasno, v vsakem primeru pa vp livajo na li produktov z lastno identiteto in z resnično razliko- turistove žeUe. Podali so enostaven primer. Običajna va lno prednostjo. segmentacija bi 40-letno Angležinjo pripisala v sku- Kaj vse se skriva v nordijski naravi, smo že opisali. Če pino uporabnikov nordijskih zdravilišč. Verjetno bi d,e- jim vseh slabosti, ki jih povzroča težka dostopnost in litev čisto ustrezala, vendar ta 'lejdi' včasi h potuje robustnost njihove narave, ne bo uspelo pretvoriti v kot mama, včasih kot žena, včasih kot poslovna žen- ska, pogosto pa je verjetno tudi na intenzivni naku- povalni turi s svojo najboUšo prijateUico. Že ta stere- otipni primer pove dovolj, da se lahko strinjamo, da je potrebno turizem razvijati ob upoštevanju raznoli- kih potreb turistov v različni h stanjih iri vlogah; in ne le načrtovati pakete, ki izvirajo iz osnovne demograf- ske segmentacje. Celovit pristop torej, ki so ga izvedli tudi nordijski po- svetova lci skozi tri predlagane ukrepe: dialog-izobraže- vanje-ambiciozni projekti. Kako pa je pri nas? .sladicA Desert bo v sorodnem tonu postrežen z malce do- mačega pelinkovca. V Delu se je 3. 2. 09 predsta- vil eden od komitentov Banke turističnih prilo- žnosti Slovenije: Marko Perpar s svojim uresni- čenim idejnim pologom Mobile biking (novi- narka: Mateja Gruden, naslov članka : Z avtodo- Nordijski turizem skriva svoje čar in tegobe. Z le malce drugačnimi rogovi mu je podoben tudi slovenski. mom na kolesarske izlete). Predstavil je kruto realnost malega slovenskega turističnega pod- jetnika začetnika, ki se bo lahko med zgornjimi vrsticami o nordijskih tegobah našel tudi sam. la za težavno. Pogosto celo opažajo, da se bližnji po- nudniki s sorodnimi vsebinami ne želijo povezovati. Rešitev vidijo v močnejši politični in regulativni spod- budi povezovanja, da medsebojne ledene komunikacij- ske navade vsaj malce ogrejejo. (4) Privabljanje investitorjev. Na posvetu je bilo sli - šati tudi ugotovitev, da je turistična industrija zelo razdrobUena, z velikim številom malih podjetij, ki za- dovoUujejo najrazličnejše tržne segmente, potrebe in motive. V vsej tej razdrobUeni statistiki je zato zelo težko spregledati kruto resnico, ki sliši na ime 'ekono- mija obsega'. 'Biti razdrobUen in poleg tega še inova- tiven' se zlahka prebere kot finančni samomor. Temu primerno se odziva nordijski finančni sektor, ki v turi- stični industriji zlepa ne vidi pomembne investicijske priložnosti. Tudi njihovim skladom tveganega kapitala so pretežno simpatični le 'obsežni' turistični projekti. Malim poleg pomanjkanja kapitala dodatno žrejo živce še za njihove zmogUivosti zahtevni, mukotrpni in dol- gotrajni postopki pridobivanja javnih sredstev. Pogosto so tako najzaneslivejši financerji kar domače družine z vsemi težavami v 'žlahti, strgani plahti' vred. Po vseh zgornjih obupavanjih so udeleženci posveta sestavili stavek, v katerem se po njihovem skriva od- govor za boljšo prihodnost. Menijo, da bi bilo za sta- bilen, inovativen in rastoč nordijski turistični sektor potrebno v celovit inovacijski proces dodati zdrav di- alog med finančnimi viri in v prihodnosti boU kompe- tentnimi turističnimi ponudniki (z boU ambicioznimi projekti od obstoječih). Na kratko so ukrepi torej : (1) spodbuden dialog med finančniki in turstičnimi po- nudniki, (2) višja stopnja izobraževanja in (3) boU ambiciozni projekti. kUučne prednosti, so posvetovalci menili, da se no- rdijski turistični ponudniki lahko kar zaprejo nazaj v svoje zasnežene romantične koče. Strinjali so se, da imajo nordijske države odlične naravne danosti za ak- tivna in eksotična doživetja. Drvenje s pasjimi vpre- žnimi sanmi na Grenlandiji, noč v ledenem hotelu na Laponskem ali v led uklenjeni ladji blizu Severnega pola (Svalbard) je po njihovem mnenju za marsikoga bistveno boU eksotično kot koktejl ob sončnem zaho- du na tropski plaži. Malce se jim vidi, da imajo radi mraz, kajne? Po dru- gi strani pa drži, da sodobni aktivni turist išče celo- vito potovalno izkušnjo. Ne gre več le za opazova- nje čudovite narave in sončnih zahodov. Pomembno je početi nekaj drugačnega, poskušati nove stvari ali aktivnosti, okušati novo hrano, se srečevati z lokalni- mi prebivalci , poslušati njihove zgodbe, vonjati svež gorski zrak in deliti svoje izkušnje (slike, zgodbe, fil- me ... ) s prijateUi preko interneta. Da bi vse to počeli kakovostno in točno tako, kot si turisti res želijo, je po njihovo potrebna interakci- ja s strankami pred storitvijo, med njo in po njej. Omenjajo pojem 'prosumer', ki opisuje vedno večje število turistov, ki žeUo aktivno turistično vlogo - so- oblikovanje izkušnje. IzboUšana interakcija bi izboU- ša la turistovo zadovoljstvo in vplivala na manjše iz- boUšave ter resnične inovacije v obstoječi ponudbi. Omenjen je bil celo vrhunski švedski gorski resort Are, kjer lahko obiskovalci ( če želijo) nosijo ustrezno sle- dilno napravico, ki meri, kje so preživeli največ časa, in omogoča, da ves čas interaktivno ocenjujejo tisto, kar pač počnejo (v restavraciji, na smuči šču, na turi, med izbrano aktivnostjo). Z Nordijci imamo skupnega še kaj drugega kot le gozdove in jezera ... Marko Perpar npr. omeni, da bi začetniki v tu- rizmu, kakršen je tudi sam, potrebovali pomoč in nasvete, kako navezovati stike s turopera- terji in kateri so za posamezni segment ponud- be sploh primerni. »Ne veš, na koga in kako se moraš obrniti,« pravi. Prav tako upa, »da bo dr- žava spremenila pogoje za možnost sofinanciranja iz evropskega sklada za regionalni razvoj in ga omogo- čila tudi za inventivne zamisli«. O vsem tem smo malce višje prebrali, da tudi Nordijci še posp•ešeno iščejo rešitve za svoje nepregledne, ne- dostopne in Sloveniji po težavah bližnje planjave. Tudi med aktivnostmi Banke turističnih priložnosti Slovenije sta obe Perparjevi težavi na vrhu liste pri- oritet. Intenzivno iščemo možnosti za specializirano mentorstvo ter sofinanciranje malih in inventivnih pro- jektov/podjetij, ki bodo Sloveniji dodali podobno piko na i, kot jo iščejo Nordijci (s sorodnimi težavami). S tem želimo delovati v smeri nordijskih predlogov za 'spodbujanje dialoga med finančniki in turstičnimi ponudniki' ter 'višjo stopnjo izobraževanja'. VeUa pa tudi njihova ugotovitev o 'bolj ambicioznih projek- tih': če ne bomo svojih šibkih točk spremenili v naše razlikovalne in inovativne prednosti, se bomo tudi mi lahko zaprli v svoje vikende in kozolce. Kot rečeno - Banka priložnosti v vseh treh nordijskih smereh brska za priložnostmi na političnem, gospodarskem, razi- skovalnem in izobraževalnem parketu - ko bodo raz- mere zrele ( da ne vzdihujemo še o drugi grenčici - sve- tovni krizi), boste na tekočem . Če nas le spremUate na www.BTPS.si ali na Facebooku. • www.slovenia.info Priložnosti slovensl~ega turizma mag. Dejan Križaj, dejan.krizaj® turistica.si; Neža Sire, neza.sirc@turistica.si Banka turističnih priložnosti Slovenije {BTPS) je projekt, s katerim želimo spodbujati inovativni potencial slovenskega turizma. Osnovna naloga je pospeševanje nadzorovanega pretoka informacij o perspektivnih idejah zato, da se srečajo pravi ljudje in prava sredstva za uresničitev idej v slovenskem turističnem prostoru. BTPS je ob svojem drugem rojstnem dnevu teme-ljito prenovila spletno stran . Dodali smo nove funkcionalnosti - enostavnejši pregled vseh vrst po- logov (ideje, energije, znanje, novice), možnost direk- tnega povezovanja z drugimi komitenti, oddaja pro- šnje za presojo vaše ideje (izvajajo strokovnjaki in- kubatorske mreže) in možnost avtomatskega sporo- čanja o novostih. Banko lahko odslej spremijate tudi na Facebooku. Na voijo so že prve slike, filmi ter prostor za javne raz- prave v forumu in na zidu (wallu) - orodja torej, sko- zi katere lahko tudi vi svetu sporočite svoje mnenje, predloge, pobude za nove korake v razvoju Slovenije in njenega turizma. Pridružite se kot oboževalec (fan) in s tem potrdite, da se strinjate z našimi prizadevanji za še večjo inovativnost slovenskega turizma. Za pokušino vam v nadaijevanju ponujamo nekaj no- vic in pologov, objavijenih na novem portalu, ostale pa si preberite na www.BTPS.si. i-polog - Sprostitveno- regeneracijski center Anton Golob, 14. 12. 2008 Na posestvu, ki leži na atraktivni lokaciji , načr­ tujem izgradnjo Sprostitveno-regeneracijskega centra. Kot lastnik nepremičnin iščem soinve- stitorja, ki bi v obstoječih danostih videl po- slovno in razvojno priložnost. Posestvo, kjer naj bi zgradili Sprostitveno- regeneracijski center. i-polog - Center za razvoj osebne kariere v turizmu Mihal, 30. 1. 2009 Na področju osebne kariere posameznika želimo s pomočjo centra za razvoj osebne kariere v turizmu zagotoviti kompetentne kadre, ki bodo lahko suve- - www.slovenia .info reno opravijali delovne potrebe turističnega sektor- ja. Zaradi zavedanja manjka kompetentnih kadrov ter 'uvažanja' le teh bomo turističnemu gospodar- stvu zagotavljali preverjene mlade kadre ter jih tudi predhodno ustrezno izobraževali. Turistični sektor je lačen dobrih in kompetentnih kadrov, ki se soo- čajo s problemi pri iskanju organizacij, ki te izku- šnje ponujajo . Delovali bomo na področju turistič­ nih ponudnikov v Sloveniji ter zagotavljali izkušnje in začetek kariere pri velikih turističnih ponudnikih po celem svetu. . novica - Najprimitivnejši švedski hotel BTPS, 6. 1. 2009 Tako mu pravijo, saj omogoča res pravo doživetje gesla 'nazaj k naravi'. Ob jezeru Skarsjčin na Švedskem je lo- ciranih dvanajst majhnih lesenih kočic. V njih ni ele- ktrike, večeri so osvetljeni s petrolejkami. V vsaki sta po dve ležišči in ognjišče, da v koči ni preveč mrzlo. Ob prihodu je najprej potrebno nabrati drva za kuha- nje, gretje in savno. Gostje hrano prinesejo sami, po- sodo pa lahko pomijejo v bližnjem potoku . Stranišče je seveda v naravi. Na voijo so tudi izleti, na katerih vas vodijo do losov, volkov in bobrov. novica - Specializirani 11 Ram bo II turistični vodiči Nekdanji uporniki s primernimi veščinami so posta- li turistični vodiči. S svojim "Rambo" znanjem, kot je npr. preživetje v gozdu, plezanje v gorah, vodijo turiste po območjih, kjer je potekala vojna. Turisti lahko poleg druženja z gverilci na svojem popoto- vanju srečajo tudi tigra, kljunorožca in druge edin- stvene živali. novica - 100.000 EUR za idejo - IKT, mediji in zabava BTPS, 27. 1. 2009 Microsoftov inovacijski center skupaj s Tovarno pod- jemov in Poslovnimi angeli Slovenije organizira ITIME projekt, ki podjetnikom, podjetniškim skupinam z ino- vativno podjetniško idejo in potencialom hitre rasti ponuja intenzivnq.mentorstvo na tridnevnem podje- tniškem vikendu, poslovno svetovanje in realno in- vesticijo poslovnih angelov v višini 100.000 EUR. Investirali bodo v projekt s področja TIME (teleko- munikacije, internet, mediji, entertainment), ki jih bo najbolj prepričal iz vidika predanosti, kompetentnosti in izvršnosti podjetniškega tirna, komercialnega po- tenciala ideje in stopnje zrelosti rešitve. novica - Nudistično v v • pesacenJe po nacionalnem parku BTPS, 8. 1. 2009 V nemški regiji Harz se je lokalnim oblastem porodi- BTPS, 12. 1. 2009 la ideja za novo prihajajočo turistično sezono - nudi- Aceh je ozemlje na otoku Sumatra, kjer živi okoli šti- stično .pešačenje oz. izlet brez oblek po lepi pokrajini ri milijone prebivalcev. Območje je večini ljudem ne- Nacionalnega parka Harz. V Nemčiji (še posebej v bi- poznano. Leta 2004 ga je močno prizadel cunami, ki vši Vzhodni Nemčiji) so sicer zelo svobodomiselni do je pomagal ustaviti 30-letno vojno, v kateri je umr- nudizma, imeli so celo idejo o 'nudistični zračni liniji', lo 15.000 ijudi in je za sabo pustila ogromno brez- vendar so jo zaradi moralnih dvomov opustili. poselnih prebivalcev. V prizadevanjih za iskanje kru- Načrt za pot, po kateri bi potovali nudisti, zdaj še pre- ha za množico ljudi, ki obvladajo le vojaške vešči- učujejo, da preverijo družbeno klimo, če je naklonje- ne, je na dan privrela ideja o "gverilskem" turizmu. Območje Aceha, kjer gverilci razkazujejo svoje spretnosti. na tovrstnemu turizmu. Pot pa bi seveda potekala v odmaknjenih območjih parka, kjer nudisti ne bi mo- tili oblečenih turistov. Ti bi bili verjetno šokirani, ko bi zagledali turiste, oblečene samo v čevije, nahrb- tnik (in morda čelado) . ■ BANKA TURISTIČNIH PRILOŽNOSTI SLOVENIJE · -..:.btps.s, Odzivi Slovencev na 'I f eel Slovenia' d 'V' • 'V'. Nuša Petek, nusypeLek@yahoo.com, na v u s u J o C ldoc. ill. Maj, Knaečn ik Ru„ ie,·, maj, .kon ecnik@ e[uni•lj.si Države skozi celotno zgodovino predstavljajo svojo podobo zunanjemu svetu, z namenom pridobivanja večje prepoznavnosti, privabljanja tujih turistov, investicij in večjega ugleda. Zaradi vedno večje konkurence in želje, da bi bile bolj uspešne in močne, se je večina držav pričela načrtno ukvarjati s svojo podobo. Razvijati so se začele znamke držav, njihovi upra-vlj avci pa so bili prisiljeni uporabiti trženjske principe pri njihovem upravijanju. Tega smo se zače­ li v zadnjem času ved no boij zavedati tudi v Sloveniji. Po za kiju čku kultne kampanje 'Slovenija - moja deže- la' je bila sicer uvedena velika kopica predstavitvenih kampanj, nobena od njih pa ni dosegla vidnejših re- zultatov. Z rojstvom nove znamke 'I feel Slovenia' je mogoče po dolgem čas u spet čutiti, da ima znamka potencial, ki bi ga veijalo izkoristiti. Znamka 'I feel Slovenia' je nastala kot rezultat sodelova nja razli čni h interesnih skupin v državi, kar ji daje večje možnosti za uspeh. Prav tako pa so vzpodbudni prvi odzivi pre- bivalcev Slovenije na novo znamko, katerih rezultati so predstavijeni v nadaijevanju. Rojstvo znamke 'I feel Slovenia' Kultni ka mpanji 'Slovenija - moja dežela' so ena za dru- gim sledi le predstavitvene kampanje Slovenije, ki so se v večini navezovale zgoij na vizualne elemente znam- ke države (logotip in slogan), niso pa se ukvarjale s celovitimi trženjskimi prijemi, ki jih zahteva sodobni pristop pri upravijanju in trženju znamk držav. Rojstvo nove znamke 'I fee l Slovenia' je bilo konec leta 2007 pospremijeno z jasnimi in konkretnimi temeiji , na ka- terih temeiji nova znamka 'I feel Slovenia'. Gre za prvi celovit pristop snovanja identitete Slovenije, kar daje novonastali znamki večjo možnost za uspeh pred preteklimi projekti. Prav tako je nova znamka namenjena predstavitvi Slovenije tako v turizmu kot na gospodar- skem, kulturnem, športnem, znanstvenem in politi čnem področju. Naj boij pomembna je identifikacija raz li č nih interesnih skupin domače javnosti z identiteto znamke, saj njena moč leži v vsebini in motivaciji not~anjih in- teresnih skupin, da znamko živijo. Nova znam ka 'I feel Slovenia' je namenjena tako domači kakor tudi tuji jav- nosti. V tujini naj bi pripomogla k povečanju njenega premoženja v očeh tujcev, ki se lahko kaže skozi večjo prepoznavnost naše države v očeh ciijnih skupin , izboij- šanju podobe in posledično ugleda države. Prav tako pa naj bi nova znamka pripomogla k poveča nju premože- nja naših organizacij, izdelkov in storitev v tujini. Ali bo vplivala na večjo vrednost v očeh ciijnih skupi n, je odvi- sno predvsem od njene moči in uspešnosti komunikacij- skih aktivnosti tako doma kot tudi v tujini. Prvi odzivi na 'I feel Slovenia' V nada ljevanju podajamo ključne rezultate razi ska- ve, ki je bila izvedena v času od 8. do 17. julija 2008. Anketirali smo 200 naključno izbranih oseb. Anketiranje je potekalo v Ljubljani, Mariboru in v Novem mestu. Gre za neverjetnostni vzorec. Poskuša li smo zajeti približno polovico moških in polovico žen- sk in čim bolj enakomerno porazdelitev števila oseb po treh krajih anketiranja. Osnovni ci lj je bil pridobi- ti prve odzive prebivalcev Slovenije o novi znamki , s čimer smo skušali preveriti njihovo poznavanje nove znamke, poznavanje identitetne zgodbe in vizualnih elementov znamke ter nenazadnje tudi poistovete- nje Slovencev z novo znamko. Pri tem je treba pou- dariti, da je bila raziskava izvedena približno pol leta po rojstvu znamke, kar je glede na zastavljen razisko- valni problem relativno kratko obdobje. Rezultati so pokazali, da je poznavanje slogana zelo visoko, saj je slogan 'I feel Slovenia' ali 'Slovenijo ču­ tim' kot slogan nove zna mke prepoznalo kar 86 od- stotkov anketiranih oseb. Na drugem mestu je na- veden slogan 'Zeleni košček Evrope' z le 7 ,5 odstot- ka, sledijo pa mu sloga ni 'Slovenija - moja dežela' (3 %), 'Na sončni strani Alp' (2 ,5 %) ter 'S lovenija poživija!' (1 %) . Hoteli smo izvedeti tudi, kakš ne so preference anke- tirancev glede preteklih in sedanjih sloganov, kate- ri jim je najmanj in kateri najboij všeč . Rezultati so nas zelo presenetili, saj smo predvidevali, da bodo ijudem najbolj všeč slogani s kultne predstavitvene kampanje 'Slovenij a - moja dežela', vendar ni bilo tako, saj je največ anketirancev na prvo mesto uvr- stilo dva slogana, in sicer 'Slovenija - moja deže- la' (28,5 %) in 'I fee l Slovenia' ali 'S love nijo čutim ' (26,5 %). Glede na dob ij ene rezultate lahko sk lepa- mo, da je sloga n 'I feel Slovenija' ali 'Slovenijo ču ­ tim' zelo všeče n ter ima ve lik potencial, na katerem bi bilo potrebno graditi tudi v bodoče . Kako si sledi- jo slogani v sk ladu s preferencami posameznikov, je prikaza no pod sliko 1. '°"' , .. , .. , .. , .. , .. ... , .. , .. , .. .. : - 111 • 1 • 1 1 7 • • 1 1 • 1 1 - 1 • - ~ 1 - -• - - - • I= - ~ -1 • • 1-1 _ • 1 • • • ~ - - - ,- 1. 2. 3. "· 5. 6. 7. mesto mesto mesto mesto mesto mesto mesto • Slowrija poiM)al • Turizem smo IJudjt. • (ngU/ Evrope. o Slo-.erija • m<:;a dežela. • lfeelSIOr'enia. • Zeleni košček Evrope. • Na sončni strani Alp. Slogani v skladu s preferencami posameznikov Zanimalo nas je tudi , kdaj so anketiranci prvič opa- zili novo znamko. Kar 77,5 odstotka anketirancev je opazilo komunikacij ske aktivnosti znamke. Največ jih je prvič opazilo že konec leta 2007, ko je še pote- kal proces vzpostavlj anja znamke (34 %), 20 odstot- kov je trženjske aktivnosti prvič opazilo v čas u od januarja do marca 2008 ter 16 ,5 odstotka od aprila do junija 2008. Komunikacijske aktivnosti je od za- četka meseca julija do dne anketiranja prvič opazilo 7 odstotkov anketirancev. Glede na to, da je komunikacijske aktivnosti opazil velik delež anketirancev, nas je zanimalo tudi, ali po- znajo vsebino znamke. To smo preverja li z vprašanjem, ki je preverjalo poznavanje ene od kij učni h točk vse- bine znamke Slovenije, in sicer, ali anketiranci vedo, da je znamka namenjena predstavitvi ce lotne države in ne le turizma. Rezultati so pokaza li, da je le 39,5 odstotka anketirancev vedelo, da nova znamka ni na- menjena le trženju na tu ri sti č nem področju, ampak tudi na drugih področjih. Ka r 30,5 odstotka odgovo- ra na vprašanje ni vedelo, 30 odstotkov pa jih je me- nilo , da je nova znamka Slovenije namenjena trženju le na turističnem področju . Rezu ltati glede na začetne aktivnosti niso presenetijivi, saj je naj- več napora v za četnem obdobju od rojstva nove znamke bilo vloženega prav s strani Slovenske turistične organizacije. Poskušali smo preve riti tudi priklic in poznava- nje logotipa ter ugotovi li , da sta priklic in po- znavanje logotipa bistveno slabša, kakor je bilo poznava nje slogana. Rezultati kažejo, da je lo- gotip pravilno nari sa lo le 4,5 odstotka anke- tirancev, skoraj pravilno dodatnih 5 odstotkov anketirancev, delno pravilno pa 17,5 odstotka anketirancev, medtem ko logotipa ni znalo na- risati ka r 63 odstotkov anketirancev. Za poistovetenje z identiteto zna mke ni po- membno le pozn ava nje sloga na in logotipa, temveč je potrebno poznavanje zgodbe in značilno­ sti znamke. Preko rezultatov raziskave ugotavljamo, da anketiranci znamke ne poznajo dovo lj dobro, saj o njeni vsebini ne vedo ve liko . Širše poznavanje znam- ke in 47jenih identitetnih značilnosti pa je eden od glavni h dejavnikov, ki bo v bodoče odločal, ali bodo prebivalci znamko sprejeli za svojo in se poistoveti li z njeno identiteto ali ne. Glede na zgoraj predstavijene ugotovitve lahko zakiju- čimo dvoje. P rvič, da ima nova znamka 'I feel Slovenia' ve lik potencial, ki bi ga veijalo izkoristiti. Vse od za- ključka kultne kampanje 'Slovenija - moja dežela' v letu 1996 ni bilo čuti ti s strani prebivalcev Slovenije toliko pozitivne energije in mnenj kot ravno z rojstvom nove znamke. In drugič, da pomeni rojstvo nove znamke šele začetek dela na njej in ne njenega zakijučka. Skrbnika znamke in vse nas čaka torej trdo de lo, da bomo lah- ko čez ne kaj let trdili , da znamko v prvi vrsti čutimo Slovenci ter da so jo tudi zaradi pozitivne energije, ki jo oddajajo domači prebiva lci , začutili tujci. • Več o opravljeni raziskavi si lahko preberete v članku : Petek, N. in Konečnik Ruzzier, M. (2008). Uvajanje znamke'! feel Slovenia' ali 'Slovenijo čutim': Odziv prebivalcev Slovenije. Akademija MM, 8(12), str. 49-60. www.slovenia .info - Turistična destinacija Slovenija med najprestižnejšimi slovenskimi znaml{_ami Na Ljubljanskem gradu je v sredo, 29. januarja, potekala slavnostna podelitev priznanj Superbrands 2008. Družbi najboljših blagovnih znamk se je tokrat pridružila tudi Turistična destinacija Slovenija. Nagrado je prevzel direktor Slovenske turistične organizacije mag. Dimitrij Piciga. Mednarodna organizacija Superbrands je globalna in neodvisna avtoriteta na področju brandinga. Prisotna je v več kot 73 državah po vsem svetu, od leta 2006 pa tudi v Sloveniji . Kot organizacija, ki temeiji na identifikaciji in imenovanju izjemnih blagovnih znamk, analizira uspehe posameznih blagovnih znamk na vseh pomembnih svetovnih trgih ter tako prepoznava tiste, ki so uspešnej še od konkurence. V desetletnem obdo- bju je postal Superbrands priznano merilo uspeha po- samezne blagovne znamke, medtem ko je sama orga- nizacija prepoznana kot globalna avtoriteta na podro- Turi s ti čna destin acija Slovenija je nagrado Superbrands letos pridobila prvič, v kategoriji turi- stičnih destinacij pa se ji je z nazivom Superbrand pridružila tudi turistična destinacija Lju bijana. Uvrstitev blagovne znamke Turistična destinacija Slovenija med najbolj uspešne je za Slovensko turi- stično organizacijo veliko priznanje, saj ve lik del ak- čju brandinga. Najboijše blagovne znamke izbira strokovni svet, sestavijen iz poslovnih in marke- tinških strokovnjakov, agencij ter predstavnikov medijev, ki ocenjujejo blagovne znamke na pod- lagi štirih meril - kakovost, zanesijivost, čustve­ ni naboj in drugačnost . - www.s lovenia. info Družbi najboljših blagovnih znamk se je tokrat pridružila tudi turistična destinacija Slovenija. tiv nosti posveča­ mo prav promociji Slovenije ter s tem obenem promovira- mo in gradimo bla- govno znamko naše države. Slednje bo naša obveza tudi v prihodnje, nagrada Superbrands pa bo le še dodaten ele- ment, s katerim se bomo predstavija- li tako na doma - čem kot na tujih trgih. • Nagrado Superbrands je prevzel direktor Slovenske turistične or- ganizacije mag. Dimitrij Piciga. I FEEL SLOVENIA www.slovenia.info I FEEL SLOVENIA · Slovenska turistična organizacija v skladu z usmeritvami Evropske komisije v okviru projekta European Destinations of ExcelleNce (EDtN) objavlja poziv za izbor Evropske destinacije odličnosti v Sloveniji. Tema projekta v letu 2009 je y TURIZEM IN VAROVANA OBMOCJA. Vse zainteresirane vabimo, da si preberejo razpisne pogoje na spletni strani www.stovenia.info/ eden 2009. Rok za oddajo prijav je 3. marec 2009. Projekt je delno financiran s strani Evropske unije. Slovenska naravna zdravilišča v letu 2008 in obeti za leto 2009 V nadaljevanju si lahko preberete, kako direktorji 14-ih slovenskih naravnih zdravilišč ocenjujejo leto 2008 ter kakšni so načrti ter obeti za leto 2009. Uprava Term Čatež, d.d. V Termah Čatež smo v letu 2008 poslovali v skladu z go- spodarskim načrtom . Na podlagi konzervativne finanč­ ne politike in visokega deleža kapitala v strukturi sred- stev v preteklosti smo se obvarovali zunanjih pretresov, ki so prizadele finančni sektor. Investicijski načrti so se izvajali v skladu s srednjeročnim gospodarskim načrtom. Tako smo v letu 2008 zakijučili vse večje načrtovane investicijske projekte: • izgradnjo bazenskega kompleksa v novi zimski Termalni rivieri (projekt izgradnje je delno sofinancirala EU), • v začetku marca 2008 smo zakijučili s prenovo sla- ščičarne Urška, • junija 2008 so lahko obiskovalci poletne Termalne ri- viere preizkusili adrenalinsko doživetje na novo zgraje- nem toboganu black-hole boomerang. Pri pripravi gospodarskega načrta za leto 2009 in v tekočih aktivnostih bo uprava upoštevala vse pomembne dejavnike v zunanjem okoiju - stanje na globalnih finančnih trgih in druge gospodarske razmere. Potrebno bo tudi preveriti plansko zasta- vijene razvojne aktivnosti za srednjeročno obdo- bje in opraviti korekture v skladu s sprememba- mi gospodarskih razmer, ki bi imele pomembnej- ši vp liv na uresničevanje sred njeročnega gospo- darskega načrta. Jože Duh, direktor Term Dobrna, d.d. V Termah Dobrna smo v letu 2008 povsem preno- vili enega najstarejših objektov - leta 1872 zgra- jen hotel Park***. Hotel je obnovijen v skladu z usmeritvami spomeniškega varstva. S tem smo pri- dobili zelo dober hotel s 100 ležišči, s savno, družab- nim prostorom in fitnessom . Namenjen je predvsem go- stom, ki želijo preživeti akti- ven dopust v povezavi s poho- dništvom, kolesaoenjem, well- nessom itd. Skupna in.vesticij- ska vrednost prenove je znašala 1,9 mio evrov Projekt je bi l so- nje deleža tujih gostov, zlasti na italijanskem in avstrij- skem trgu ter na trgih bivše JU. Sprejeti so tudi ukre- pi za prilagoditev poslovanja glede na zaostrene gospo- darske razmere. Jože Berus, generalni direktor Term Krka, d.o.o. Z zadovoijstvom lahko rečemo, da je bilo leto 2008 za skupino Terme Krka, pod okriije katere sodijo tri slo- venska naravna zdravilišča - v Dolenjskih in Šmadeških Toplicah ter v Strunjanu - uspešno. V vseh treh eno- tah smo namreč dosegli rast prihodkov: 4-odstotno v Jože Berus, generalni direktor Term Krka, d.o.o. Dolenjskih Toplicah, 6-odsto- tno v Šmadeških Toplicah, v na- šem obmorskem centru Talaso Strunjan pa je bila omenje- na rast S-odstotna. V minu- lem letu smo uspešno zakijuči­ li tudi investicijo v Dolenjskih Toplicah in v začetku decembra že razvaja li prve goste Hotela Balnea * * * * Superior. Z atrak- tivnim novim hotelom, ki je na- menjen predvsem tistim, ki že- lijo preživeti sproščujoč oddih v objemu zelene dolenjske pokrajine ob pestri in ka- kovostni ponudbi storitev za dobro počutje in aktivno preživijanje prostega časa, smo pridobili 62 prostornih in svetlih sob ter suit s skupaj 116 ležišči. Hkrati smo razširili tudi ponudbo priznanega sprostitvenega centra Balnea - novi programi, namenjeni preventivi in krepi- tvi zdravja, temeijijo na priznanih terapevtskih meto- dah refleksoterapiji in akupunkturi. Leto 2009 jemijemo v Termah Krka kot pozitiven izziv. Pospešeno bomo raz- vijali in krepili programe, ki so namenjeni preventivi in povrnitvi zdravja, in jih intenzivno tržili tako doma kot na izbranih tujih trgih. Zaradi novih namestitvenih ka- pacitet, ki smo jih pridobili v letu 2008, in zaradi kako- vostnih sprostitvenih programov in drugih storitev op- timistično načrtujemo dvomestno rast prihodkov iz pro- daje. V naših treh zdraviliških enotah ob koncu leta ni- Roman Matek, direktor Thermane Laško, d.d. ni strošek, ni možno pokriti . Te podražitve tudi nimajo ustrezne- ga pondeda v rasti živijenjskih stroškov, ki so osnova za valori- zacijo cen javnih storitev (zdra- viliško zdravijenje, oskrba sta- rejših). Za sanacijo neugodnega položaja smo sprejeli vrsto no- tranje organizacijskih ukrepov. V letu 2009 si želimo dokon- čati Wellness Park z izgradnjo Kongres Hotela in znižati cene naših vhodnih stroškov. S kakovostjo naših storitev pa bomo poskrbeli, da nas bodo gostje radi obiskovali. Igor Magdič, direktor Term Lendava, d.d. V Termah Lendava smo z rezultati, doseženimi v letu 2008, zelo zadovoijni. Prvič smo namreč presegli magično mejo 100.000 nočitev, presegli smo planirane prihodke in do- segli napovedan poslovni izid. Veliko naporov smo vloži- li v posodobitve v kijučnih procesih, predvsem na podro- Igor Magdič, direktor Term Lendava, d.d. čju gostinstva in zdravstva, ve- seli nas, da so naše marketinške aktivnosti obrodile sadove in smo v Lendavo uspeli pridobiti tudi goste z novih trgov vzho- dne in zahodne Evrope. Ob po- moči Poslovnega sistema Sava smo veliko naredili na področju izobraževanja kadrov in projek- ta 'Družini prijazno podjetje'. V leto 2009 zato vstopamo opti- mistično in v dobri kondiciji. Še naprej bomo nadaijevali paziti- ven trend osvajanja novih in ohranjanja prepoznavno- sti na obstoječih trgih. Načrtujemo, da bomo dosegli po- dobne rezultate kot v letu 2008, v ta namen bomo izve- dli tudi nekaj investicij, kot so prenova hotelske taverne, avle hotela Elizabeta itd. Posebnih ukrepov, ki bi bili plod novonastalih gospodar- financiran s strani Slovenskega smo doživeli upada števila gostov. Tudi za prvo četrtle- skih razmer, nismo uvedli, saj v našem poslovanju vsesko- podjetniškega sklada - sofinan- tje leta 2009 ne opažamo negativnih trendov, zato ob- zi dajemo velik poudarek racionalnemu poslovanju in op- ciranje turistične infrastruktu- sežnejših ukrepov v smislu krize nismo uvedli . Seveda timalnemu izkoriščanju virov. Bomo pa v tem letu več po- Jože Duh, direktor re. Gostom smo v l. 2008 ponu- bomo skrb no spremijali poslovanje in, če bo potrebno, Term Dobrna, d.d. dili tudi nekatere nove zdravi- primerno ukrepali . liške in wellness programe ter storitve. V letu 2009 bomo predvsem investirali v iz- Roman Matek, direktor Thermane Laško, d.d. udarka namenili vsebini naših programov in s tem pove- zanem dvigu zasedenosti vseh naših kapacitet kot pa iz- gradnji dodatnih kapacitet. obraževanje zaposlenih, dopolnitev ponudbe, izboijša- Leto 2008 je bilo za Thermano Laško izredno dinamično, Andrej Šprajc, direktor družbe Terme 3000, d.o.o., in 2 L š ŽI ti 4 nje kakovosti storitev ter v nove zdraviliške in wellness programe. Prav tako se bodo nadaijevale razvojne aktiv- nosti pri nadaijnji prenovi starih zdraviliških objektov. Okrepiti želimo vlogo Term Dobrna kot najstarejšega ter- malnega zdravili šča in vodilnega zdravilišča na področju ginekoloških indikacij . Obseg nočitev planiramo pove- čati za 7 %, prav tako obseg ostalih storitev. Zelo bodo povečane tržne aktivnosti na tujih tržiščih za poveča- poslovno uspešno, finančno neuspešno. V februaou smo odprli Termalni center, v avgustu Wellness Hotel, pričeli smo z gradnjo Kongres Hotela. Močno smo povečali šte- vi lo nočitev in obisk dnevnih gostov. Hkrati pa zaradi ne- normalnega povečanja cen hrane, elektrike, zemeijskega plina, komunalnih storitev in obresti izkazujemo negati- ven finančni rezultat. S prodajnimi cenami visokih podra- žitev energije in hrane, ki v hotelirstvu predstavijata glav- dejavnosti Turizem v Poslovni skupini Sava Zc - www.slovenia .info V družbah Terme 3000, d.o.o., Zdravilišče Radenci, d.o.o., s Termami Banovci, Terme Lendava, d.o.o., in Terme Ptuj, d.o.o., ki delujejo v dejavnosti Turizem v Poslovni skupi- ni Sava in so boij usmeoene na slovenski in bližnje tuje nju trge, večjega upada povpraševanja zaradi negotovosti na na finančnih trgih v lanskem letu še nismo zaznali. Zabeležili pla smo tako rast gostov kot tudi rast nočitev glede na enako kan ', 1 obdobje v letu poprej . prenove in nadgradnje hotela Breza. in nam omogočili, da globalni vplivi ne bodo negativno Terme 3000 je letu 2008 obiska- V podjetju smo že pripravili ukrepe racionalizacije stro- vplivali na poslovanje družbe. Leto 2009 bo prav goto- lo blizu 94 tisoč gostov, kar je škov na vseh nivojih s posebnim poudarkom na varčeva- vo v znamenju racionalizacij in skrbnega gospodarjenja. okoli 8 odstotkov več kot v pri- nju in racionalizaciji energije in stroškov dela. Prav tako Naredili bomo vse, da še povečamo prodajo in s tem ohra- merjavi z letom poprej. Beležimo smo pripravili ustrezne ukrepe na področju promocijsko- nima delovna mesta naših zaposlenih. dobrih 382 tisoč nočitev, kar je prodajnih aktivnosti v smislu ciljne in produktno narav- 4,5 odstotka več v primerjavi z nane prodaje. Andrej Šprajc, direktor družbe Terme 3000, d.o.o., in dejavnosti Turizem v Poslovni skupini Sava letom 2007 . Kljub pozitivni ra- sti, smo po prvih impulzih veli- ke negotovost na globalnih fi- nančnih trgih pripravili ukre- pe, s katerimi bomo poskušali v čim večji meri ublažiti negativ- ne učinke finančne krize, ki se v realnem sektorju že odraža kot vsesplošna kriza pov- praševanja. Pričakujemo, da bo leto 2009 v turi stični panogi zelo na- porno. Na spremenjene gospodarske razmere smo v druž- bah v severovzhodni Sloveniji kot celotni Savini dejavno- sti Turizem pripravljeni z aktivnejšim trženjem naših ka- pacitet na domačem trgu in trgih sosednjih držav. Prav tako bomo povečali število ciljnih trgov, iz katerih bomo v prihodnje pridobivali goste. Bolj se bomo osredotočali na nekatere nove trge vzhodne Evrope, kot so Poljska, Češka, Madžarska, Ukrajina in Rusija, pa tudi na trge nekdanje Jugoslavije. Po intenzivnem investicijskem ciklu preteklih let bomo v letu 2009 poskušali naše nove in obnovljene kapacitete čim uspešneje pozicionirati na trgu, obenem pa s še večjo stroškovno učinkovitostjo zagotavljati likvi- dnost poslovanja. Poleg tega bomo svojo energijo še naprej usmerjali v dvig kakovosti naših storitev. Posledice finančne krize v turiz- mu se namreč kažejo tudi kot izrazita polarizacija povpra- ševanja. Tako se s strani cenovno manj občutljivih gostov povečuje povpraševanje po najkakovostnejši ponudbi, na drugi strani pa raste povpraševanje po cenovno dostopnej- ši turistični ponudbi. V Savini dejavnosti Turizem vidimo svojo razvojno priložnost predvsem v prvi kategoriji, to- rej ponudbi visokokakovostnega turizma, vendar se zave- damo, da bomo morali veliko pozornost nameniti pred- vsem 'mehkim' dejavnikom, kot so konstantna kakovost storitev, edinstveni produkti in strokovna usposobljenost ter motiviranost zaposlenih. Zdravko Počivalšek, direktor Term 0limia, d.d. Leto 2008 v Termah Olimia ocenjujemo kot izjemno uspe- šno, saj smo kljub gradnji termalnega kompleksa in gara- žne hiše, ki sta s hrupom in videzom precej kazila in mo- tila normalno delovanje kompleksa, uspeli ustva~ti slabih 4 % več hotelskih nočitev oz. 2,3 % vseh nočitev kot leto Zdravko Počivalšek, direktor Term Olimia, d.d. poprej in dobrih 5 % več prihod- kov. Tako smo kljub splošnemu padcu na hrvaškem, nemškem, avstrijskem in italijanskem trgu uspeli delež gostov s teh trgov z izjemo Avstrije zadržati, med- tem ko smo število nemških in italijanskih gostov še povečali. Leto 2009 bo precej težje za iz- polnitev ambiciozno zastavlje- nih planov, saj se že čutijo prvi (predvsem psihološki) učinki gospodarske krize, vendar oce- Marino Antolovič, glavni izvršni direktor družbe Istrabenz Turizem, d.d. V Istrabenz Turizmu smo zadovoljni s poslovanjem v letu 2008. Poleg prihodkov, ki so presegli dosežene v letu 2007, je bilo to eno najplodnejših let glede investicij in novih produktov. V Portorožu smo zaključili največjo in- vesticijo, prenovo hotela Palace, in v Slovenijo pripeljali Marino Antolovič, glavni izvršni direktor družbe Istrabenz Turizem, d.d. mednarodno luksuzno hotelsko verigo Kempinski. Prenovljeni lepotec je svoja vrata odprl ok- tobra 2008. Poleg novega ho- tela smo uredili ekskluzivno ho- telsko plažo Meduza Exclusive. V februarju 2008 pa smo prenovili recepcijski in pritlični del Grand Hotela Portorož 5 *. Prvi na sve- tu smo dosegli dogovor z vlado indijske republike Kerala o so- delovanju na področju izvaja- nja Ayurvede. V Shakti Ayurveda center, ki deluje v sklopu 7 cen- trav dobrega počutja Terme&Wellness LifeClass Portorož, smo v juliju 2008 uspeli pridobiti 8 ayurvedskih terapev- tov iz indijske države Kerala, ki jih je izbral sekretariat za zdravstvo republike Kerala. V letu 2009, na osnovi opisanih novosti, kljub neugo- dnim razmeram na trgu, pričakujemo zmerno rast števi- la nočitev in prihodkov. Nadaljevali bomo z načrtovanimi investicijami, med katerimi je v prvi vrsti izgradnja nove garažne hiše za hotelom Riviera, ki bo olajšala parkira- nje v centru Portoroža. Pot do zastavljenih ciljev vidimo predvsem v povečanih tržnih aktivnostih, še večji fleksi- bilnosti, novem znanju in idejah pri oblikovanju produk- tov, ažurnemu sledenju in hitremu odzivanju na signale iz različnih tržišč ter ohranjanju kakovosti naših storitev. V zadnjih letih smo izvedli tudi več ukrepov v smeri ra- cionalizacije poslovanja. Najbolj vidni rezultati so pred- vsem na večji energetski učinkovitosti ter učinkovitejšem procesu nabave. Andrej Klasinc, direktor Term Ptuj, d.o.o. V družbi Terme Ptuj smo zaključili poslovno leto 2008 na področju fizičnih kazalcev uspešno, saj je vpliv nove investicije, odprtja Grand Hotela Primus, vplival na vse dele družbe, tako nočitve kot obisk Termalnega Parka. V lanskem poletju smo izvedli veliko novosti in animacij v Termalnem Parku in Grand Hotelu Primus. Osnovno vo- dilo vseh programov je rimska zgodba, kjer se naslanjamo na bogato zgodovino izpred 2.000 let, ko je bil rimski Poetovio po- membno mesto v imperiju. Mladen Kučiš, direktor družbe Zdravilišče Radenci, d.o.o. Zdravilišče Radenci je v minulem letu obiskalo večje šte- vilo gostov, ki so ustvarili primerljivo število nočitev z le- tom poprej; tako večjega vpliva zaostrenih razmer naglo- balnih finančnih trgih še nismo zaznali. Obstoječo pozicijo zdraviliškega središča na domačem Mladen Kučiš, direktor družbe Zdravilišče Radenci, d.o.o. trgu in širše smo v lanskem letu nadgradili z dokončanjem pre- nove najstarejšega hotela za re- habilitacijo bolezni srca in oži- lja v Sloveniji, nekdanjega hote- la Terapija, poimenovali smo ga hotel Izvir in je del širšega ho- telskega kompleksa Izvir. Ob tej pomembni pridobitvi so se ter- me preimenovale v Zdravilišče Radenci, kar odraža še večji po- udarek usmerjenosti ponudbe v zdraviliški turizem in nadalje- vanje več kot 125-letne zdraviliške tradicije na področju preprečevanja , zdravljenja in rehabilitacije srčno-žilnih obolenj. S prenovo namestitvenega dela hotela je na voljo 145 sob z 219 ležišči in restavracije. S pridobitvijo novih površin v gostinskem delu in avli, ki povezu- je hotelski kompleks s kopališčem in Medico well- ness centrom Corrium, je prenovljen hotel presto- pil v višjo kategorijo treh zvezdic. Okrepljeni z novo pridobitvijo se bomo v prihodnje še bolj osredoto- čili in gradili na tržnih nišah s področja zdraviliške- ga turizma ter aktivno iskali nove tržne priložno- sti na domačem in na trgih nekdanje Jugoslavije ter vzhodne Evrope. Stane Pšeničnik, direktor (in lastnik) družbe Hotel Sava Rogaška, d.o.o. V podjetju Hotel Sava Rogaška je bilo poslovanje v letu 2008 uspešno. Negativni kazalniki so se sicer pojavljali predvsem na italijanskem trgu, ki je v našem hotelu za- stoparrv tretjinskem deležu, in sicer zaradi gospodarske krize, ki se je v Italiji začela nekoliko prej. Izpad itali- Stane Pšeničnik, direktor (in lastnik) družbe Hotel Sava Rogaška, d.o.o. janskih gostov smo nadomesti- li z gosti iz drugih trgov - pred- vsem z ruskega. Glede na struk- turo slovenskih gostov nismo beležili porasta nočitev. Kot no- vost v hotelu je bila odprta a la carte restavracija Kaiser, ki je s svojo pestro ponudbo in visoko kvaliteto izpolnila pričakovanja podjetja. Leto 2009 nam po trenutnih od- zivih ne nakazuje upada nočitev. Povečane aktivnosti na trgu na- kazujejo v prvi polovici leta bolj- e njujemo, da bomo lahko s pravimi pristopi in usmeritvijo a na pravilen segment gostov uspeli uresničiti zastavljene li plane. Pri tem računamo, da nam bo v pomoč dokončanje :o kompleksa Wellness Orhidelia in ob koncu leta zaključek Andrej Klasinc, direktor Term Ptuj, d.o.o. V leto 2009 vstopamo optimi- stično, kljub vsem napovedanim problemom. Kreativnost in ino- vativnost ponudbe, skrb za do- bro storitev in prijaznost zapo- slenih bodo ključni dejavniki, ki bodo zaznamovali leto 2009 še rezultate predvsem na kongresnem področju, največ s strani slovenskega trga. Večja prisotnost na italijanskem trgu nakazuje boljše rezultate, prav tako tudi na nemškem tržišču. Slabše napovedi prihajajo s strani ruskega tržišča, kar je nedvomno tudi posledica slabšanja ruske denarne www.s lovenia .info - valute rubeij, ki konstantno izgubija na vrednosti. S stra- ni podjetja so sprejeti ukrepi na področju marketinga in krepitve prodajne ekipe ter intenzivnejšega delovanja na področju storitvenega dela hotela. Novost se obeta v me- secu aprilu z odprtjem nove hotelske restavracije Kristal, ki bo skušala pritegniti predvsem velik delež stalnih go- stov Rogaške S lati ne. lo drugačen pristop na trgu. Tako bo potrebna bistveno drugačna odzivnost, večja fleksibilnost in predvsem sen- zibilnost ter pravočasne reakcije. Vsekakor si ne želimo paničnih reakcij in kopiranja programov, kraje gostov in dumpinških cen. Medical center Rogaška bo gradil svojo prihodnost na svojih primeoalnih prednostih in jih v bo- doče še jasneje poudadal. Zvone Novi na, direktor Zdravilišča Rogaška - Zdravstvo, d.o.o. Z rezultati leta 2008 smo zadovoijni. Zadovoijni smo pred- vsem zaradi tega, ker smo uspeli uresničiti vse glavne ciije. Že pred leti smo si namreč zastavili ambiciozen ciij - gradi- tev prepoznavnosti na medicinskih storitvah. Seveda smo za dosego tega ciija potrebova- Dolgoročnih ukrepov ni. Tudi dolgoročnih rešitev ni. Sproti zasledujemo dogajanja okoli nas in veoamemo, da nas do- godki, še tako negativni, ne bodo preveč presenetili. Krizo jemijemo kot izziv in priložnost. V tej krizi bodo naše na- pake, ki jih do sedaj nismo prepoznali, postale boij jasne. Po drugi strani pa se bodo pokazale tudi vse prednosti, ki so nastajale v več kot 400 letni zgodovini, pa jih nismo znali boije poudariti in včasih tudi ne prav izkoristiti. li ustrezne programe, opremo in kadre. V letu 2008 smo zaokro- žili glavni investicijski ciklus in tako je naša medicinska ponud- ba danes zagotovo najširša med slovenskimi naravnimi zdravi li- šči. Cenijo in poznajo jo zelo do- bro tudi na ruskem trgu in to ne le koristniki naših storitev, tem- več tudi medicinski strokovnja- ki. Tako smo dosegli edinstveni primer, da danes razvijamo pro- Lidija Fijavž Špeh, direktorica Naravnega zdravilišča Terme Topolšica, d.d. Zvone Novina, direktor Zdravilišča Rogaška - Zdravstvo, d.o.o. Predvsem na trgih Avstrije in Nemčije smo v letu 2008 zaznali večjo previdnost pri rezervacijah in tudi pri kori- ščenju dodatne ponudbe. Trend navzdol je opazen pred- vsem v zadnjem kvartalu, a bistvenih zmanjšanj še ne bo na letnem nivoju. Veoamemo, da nam bo v letu 2009 uspelo zadržati nivo nočitev iz 2008 in bo temu z manj- šimi odstopanji sledil tudi prihodek medicine in gostin- stva. Zniževanja plač in ugotavijanja viškov zaposlenih ne predvidevamo, saj so plače na nivoju panožnih dogovorov. Nadaijevali bomo tudi z začetimi investicijami . grame skupaj z njimi, saj jih na ta način lahko najboij približamo potrebam odlič­ nih a zahtevnih gostov iz Rusije. Leto 2009 bo v trženjskem smislu prelomnica. Nekateri programi 'ne bodo več dovoij dobri' in ciijne skupine se bodo spremenile. To bo zahteva- Damjan Pintar, direktor Unior, d.d. - program Turizem TURISTIČNA TISKOVNA AGENCIJA (TTA) je prva spletna turistična tiskovna agencija v Sloveniji in novost na področju informiranja slovenskih in tujih novinarjev ter vseh drugih, ki jih zanimajo novice s področja slovenske- ga turizma. TTA je sp letno mesto, kjer so za- interesirani javnosti na voijo aktualne, dnevno ažurirane novice s področja turizma v Sloveniji v slovenskem in angleškem jeziku. Slovenska turistična organizacija (STO), ki je pobudnik in avtor projekta TTA, projekt izva- ja v partnerskem sodelovanju z zainteresira- nimi partnerji. Cenjeni predstavniki slovenskega turizma! Si lahko privoščite, da zainteresirane medij- ske in ostale javnosti doma in v tujini ne se- znanite z vašimi zadnjimi turističnimi novost- mi? Postanite partner projekta TTA in posre- dujte novice s področja slovenskega turizma in tako ažurno obveščajte ciljno javnost o no- - www.slovenia .info V Unior Turizmu smo preteklo leto za kij učili zadovoij- ni s poslovnimi rezultati, ki nas navdajajo z optimiz- tta TURISTIČNA TISKOVNA AGENCIJA tta@slovenia.info www.tta.si www.slovenia.info/tt Damjan Pintar, direktor Unior, d.d. - program Turizem mam. V poslovnem letu 2008 smo zabeležili rekordno števi- lo nočitev tako v Termah Zreče kot tudi na Rogli. Čeprav smo zelo ponosni na dosežene re- zultate, pa se zavedamo, da bosta le skrbno načrtova­ nje in trdo delo prinašala do- bre rezultate tudi v prihodnje. Uniturjeva prednost se vseka~ kor kaže v edinstvenosti kom- binacije termalnega zdravilišča ter športnega centra in klimatskega zdravilišča na raz- daiji zgoij petnajstih kilometrov, pri čemer Terme Zreče ponujajo vrhunske storitve s področja zdravstva, well- nessa in medicinske rehabilitacije, medtem ko Rogla poleg aktivnega preživijanja prostega časa za vse ge- neracije ponuja odlične možnosti za priprave vrhun- skih športnikov in njihovih ekip. Pri tem naj poudari- mo, da smo v preteklem letu gostili več kot 1800 špor- tnikov iz treh celin. Naše najpomembnejše ciijne skupine predstavijajo tako družine, ne glede na to, ali gre za starše z majhnimi otro- ki ali babice in dedke z vnuki, kot tudi rekreativni in vr- hunski športniki. Za leto 2009 smo si zastavili smele ciije. S trudom in vne- mo bomo sledili uspešnemu poslovanju iz preteklega leta ter ga poskušali nadgraditi, pri čemer pa se zavedamo, da so razmere na trgu manj ugodne ter predvsem nepredvi- dijive. V Unituou se na prihodnost pripravijamo z veliko odgovornosti tako do naših gostov in obiskovalcev kakor tudi do vseh zaposlenih. V novo poslovno leto smo stopi- li s pozitivnim elanom in veliko optimizma. • vostih s področja turizma pri vas. Vabimo vas, da to storite na e-naslov tta@slovenia.info ali nas pokličete na 01/589 18 67 (Livija Kovač Kostantinovič, Katja Turk). Ob dnevno ažurirani objavi novic s podro- čja turizma v Sloveniji na spletnem mestu www.tta.si oz. www.slovenia.info/tta so no- vice naročnikom na voijo tudi v kratkih no- vicah TTA. Vabimo vas, da se naročite na brezplačno prejemanje kratkih novic TTA in si tako za- gotovite samodejno prejemanje ažuriranih novic s področja turizma v slovenskem/an- gleškem jeziku na svoj elektronski naslov. Naročilo na kratke novice TTA je na voljo na www.tta.si. Na tem spletnem naslovu vam je v Koledarju TTA na voljo tudi pregled dogodkov s podro- čja turizma, in sicer za medijsko in strokov- no javnost. Predstavitve poldicev • • v gostinstvu 1n • tur1zm UJasna Hadič; ja sna.radic@gov.si V letu 2009 bo Ministrstvo za gospodarstvo na področju turizma veliko pozornosti namenilo promociji poklicev v gostinstvu in turizmu in zaposlitvenih možnosti v tej perspektivni gospodarski dejavnosti. ~ Tta namen bomo izvajali različne aktivnosti, pri ka- l' terih bomo sodelovali z drugimi institucijami s po- dročja turizma in turističnim gospodarstvom. Z veseijem ugotavijamo, da se turistično gospodarstvo vse boij za- veda pomena svoje aktivne vloge pri izvedbi aktivnosti promocije gostinskih in turističnih poklicev ter dviga nji- hovega ugleda v družbi. V zadnjem tednuja nuada 2009 (26.-30.1. in 2.2.2009) je Direktorat za turizem Ministrstva za gospodarstvo v City hotelu v Ljubijani organiziral srečanja s svetovalni- mi delavci osnovnih šol in srednjih šol za gostinstvo in turizem iz vse Slovenije. K udeležbi smo povabi li tudi iz- vajalce programa ' Drugače o poklicih' Zavoda RS za za- poslova nje. Na sedmih sreča njih , ki se jih je udeležilo več kot 170 oseb, smo v sodelovanju s Slovensko turi- sti čno organizacijo, Centrom za poklicno izobraževanje, Turistično gostinsko zbornico, Društvom kuh adev in sla- ščičadev Slovenije in zaposlenimi v City hotelu predsta- vi li širok spekter možnosti za zaposlitev v gostinstvu in turizmu ter pri ložnosti za oblikovanje uspešne kariere. Udeleženci so se v prijetnem delovnem okoiju seznanili s pomembnimi ekonomskimi učinki turizma, z investicija- S strani Slovenske turistične organizacije je Dejan Podgoršek, pomočnik direktorja STO, prikazal primere dobrih praks. Udeleženci so se v prijetnem delovnem okolju seznanili s pomembnimi ekonomskimi učinki turizma mi v turi stično infrastrukturo v zadnjih letih in potrebami sta natakar in kuhar na vrhu lestvice deficitarnih poklicev po kadrih v dejavnosti gostinstva in turizma. Zgovoren je v Sloveniji. Oba omenjena poklica so predstavijali ijudje, predvsem podatek Zavoda RS za zaposlovanje, da se je v ki se s tem delom redno srečujejo, in s praktičnimi prime- obdobju od 2003 do 2008 število potreb po kadrih v de- ri podkrepili možnosti za uspeh na tem področju . S strani javnosti gostinstva in turizma povečalo za 81 %, ter da Slovenske turistične organizacije so bili prikazani prime- ri dobrih praks, kako je mogoče z različnimi ide- jami in prostočasnimi aktivnostmi zgraditi uspe- šno kariero v turizmu. Predstavijene so bile tudi informacije o novostih, ki jih prinaša sprememba učnih programov v srednjih in višjih šolah za go- sti nstvo in turizem, ter možnosti za nadgradnjo znanja in nadaijevanje izobraževanja po navpič­ nici, vse do doktorata. Z udeleženci srečanj smo razpravijali o tem, kje osnov- nošolci, ki izbirajo svoj prihodnji poklic, največkrat pri- dobivajo informacije, kdo jim predstavija možnosti ter na kakšen način bi bilo mogoče najboij učinkovito na- govor.iti osnovnošolce in njihove starše. Po doslej preje- tih odzivih udeležencev ugotavijamo, da so bila sreča­ nja zanimiva in koristna, polna novih informacij in pri- jetnih občutkov. Vzporedno z izvedbo predstavitvenih delavnic pa se je promocija poklicev v gostinstvu in turizmu odvija- la tudi na sej mu Informativa (30. in 31. l. 2009) na Gospodarskem razstavišču Ljubijana, kjer je Obrtno- podjetniška zbornica na svojem razstavnem prostoru objavila in razdelila promocijsko gradivo 'MI znamo', ki je kmalu pošlo. Za uspešno izvedbo projekta in prijetno sodelovanje se vsem sodelujočim iskreno zahvaijujemo, še posebej za to- plo gostoijubnost in strokovno pomoč, ki smo je bili de- ležni od osebja City hotela. • www.slovenia.info - 10 razlogov, zak_aj letos počitnik_ovati v SI ... o ve lll J !Katja Tuck; btja.tmI@slo,eoia.info Trendi kažejo, da se vse več ljudi odloča, da bodo letošnje počitnice preživeli v državi, kjer sicer živijo. Spremembe že potrjujejo tudi zadnji statistični podatki, saj smo na primer v Sloveniji ob zaključku letošnjega leta zabeležili za 7 % več domačih turistov kot lani v enakem obdobju. Za tiste, ki ste še vedno skeptični, ponujamo nekaj nasvetov, kako organizirati in preživeti nepozabne počitnice v Sloveniji ter obenem privarčevati! S počitni­ cami doma pa bomo podprli tudi slovensko gospodarstvo ter prispevali k dvigu povpraševanja v obdobju nestabil- nih gospodarskih razmer. Bližina - Ni vam potrebno zapraviti neskončne vsote de- narja, da bi se odpravili na drugi konec sveta. Slovenija na svojih nekaj več kot 20.000 km2 ponuja številne užit- ke in zagotovo lahko najdete tudi nekaj po svojem oku- su in žeijah. Pravzaprav vas lahko odkrivanje naše male dežele prijetno preseneti, koliko naravnih in kulturnih znamenitosti si lahko og ledate, večino celo zastonj. Z nekaj načrtovanja in brskanja po spletu pa si lahko pri- pravite počitnice po svoji meri. Vaša izhodiščna točka je lahko v domači dnevni sobi za računal­ nikom na portalu www.slovenia.info, kjer boste na enem mestu naši števi lne informacije o sloven- ski turistični ponudbi. Kakovost - Ne zgoij bližina, tudi kakovostne sto- ritve so zagotovo dober razlog, da v letošnjem letu ostanemo doma. V Sloveniji se lahko pohva- limo, da je turistična ponudba iz leta v leto boij pestra in kakovostna ter tudi zato postaja vse boij zanimiva za domačega gosta. Eko - Ekološki turizem je v trendu. Bodite eko tu- risti tudi vi in ne onesnažujte okoija s potovanjem v oddaijene destinacije. Manj potrošenega goriva in s tem manj izpušnih plinov v zraku je kamen- ček v mozaiku konkretnih ukrepov, ki pripomore- jo k čistejšemu in prijaznemu okoiju. Odkrivanje nepoznanega - Kdor želi spoznati Slovenijo, mora razglede z glavnih cest dopolniti z Na bogato obloženih mizah jedi vselej spremljajo odlična vina treh slovenskih vinorodnih rajonov Če boste kakšen dodatni argument, za- kaj dopustovati doma, odkrili še sami, vas vabimo, da nam le-tega posredu- jete na uredništvo@slovenia.info. Najboijše bomo objavili v naslednji šte- vilki Turizma. Vsi objavijeni predlogi bodo nagrajeni z majico Na lepše. Aktivno preživljanje prostega časa - www.slovenia.info doživetji stranskih poti. Ob glavnih prometnicah vodi na lepše 6 poti, ki tudi popotnikom skozi Slovenijo omogočajo spoznavanje slove nskih posebnosti, tra- dicij, znamenitosti in užitkov. Jantarjevo, Vetrova, Smaragdno, Zlatorogovo, Krošnjarsko in Sončevo pot vsako leto znova predstavijajo zgibanke poti v projek- tu Na lepše. Več na www.slovenia.info/nalepse. Kulinarika - Slovenija je gostoijubna dežela, ki obisko- valca preseneti z razkošjem tako tradicionalnih sloven- skih jedi kot kulinaričnih mojstrovin, ki so sicer prišle izza meja dežele, a so tu dobile svoj slovenski navdih. Na bogato obloženih mizah jedi vselej spremijajo odlič­ na vina treh slovenskih vinorodnih rajonov. Vse razkoš- je užitka je mogoče spoznati na številnih vinskih cestah ter v številnih tradicionalnih gostilnah. Mnoge sloven- ske dobrote in opojnosti pa je najti tudi v običajni po- nudbi hotelov in regavracij ter seveda turističnih kme- tij. Seznam in ponudbo slovenskih turističnih kmetij naj- dete na spletni strani Združenja slovenski h turističnih kmetij www.turisticnekmetije.si. Okusite Slovenijo in razveselite svoje okušalne brbončice z gurmanskim oku- som domačih jedi. Pohodništvo - V Sloveniji je iz kateregakoli mesta mo- goče iti kar peš do doživetij narave. Zato ne presene- ča, da je dežela prepredena z neštetimi potmi, primer- nimi tako za priložnostne kot za boij zagrizene poho- dnike. Poleg mnogih tematskih in učnih poti, poti po krajinskih parkih, krožnih poti okoli mest in jezer ter manj zahtevnih poti ob rekah, po gozdovih in pašniških planinah, so v Sloveniji še posebej privlačne planinske poti, številne pohodnike pa privlačita tudi oba sloven- ska kraka Evropske pešpoti - E6 in E7, ki skupaj meri- ta okoli 950 kilometrov. Po slovenskih gorah je več kot 7 tisoč kilometrov markiranih poti, ob njih pa 165 pla- ninskih . .,koč , zavetišč in bivakov. Gorski svet Slovenije ponuja obilo laže in teže dostopnih ciijev, do katerih se je mogoče odpraviti tudi pod vodstvom izkušenih gor- ski h vod nikov. Med slovenskimi planinci je priijubije- no etapno osvajanje Slovenske planinske transverzale, ki vodi od Maribora prek hribov in gora do Jadranskega morja. Slovenske gore so vkijučene tudi v veliko alp- sko transverzalo Via Alpina, ki povezuje 8 alpskih dr- žav. Udeležite se lahko številnih množičnih pohodni- ških prireditev, kot so na primer pohod Objemi svoje mesto, ki že od leta 1957 vsako pomlad privabi števil- ne pohodnike na pot okoli Ljubijane, tradicionalni po- hod po Levstikovi poti Od Litije do Čateža, ki oživija po- potovanje, kot ga je opisal literat Fran Levstik, različ­ ni novoletni pohodi ali organizirani nočni pohodi z ba- klami. Pohodniške poti po dolinah in po sredogorju va- bijo vse leto, visokogorski svet pa je za obiske prime- ren od aprila do oktobra, ko deluje tudi večina pohodni- ških hotelov in planinskih koč. Več informacij o možno- stih izletov in pohodov lahko dobite tudi na pohodni- škem združenju Pohodništvo giz, več o planinskih po- I l l teh si lahko ogledate na spletni strani Planinske zve- ze Slovenije www.pzs.si, ponudbo gorskih centrov pa najdete na www.slo-skiing.net. Zdravilišča in wellness - Slovenija je blago dej na deže- la ... Več kot 15 naravnih termalnih in klimatskih zdra- vilišč zagotavlja vrhunsko sprostitev telesa in duha, pa tudi pomoč pri različnih težavah z zdravjem. V vseh slo- venskih termah so poleg klasičnih zdravi liških storitev razvili programe za lepoto in sprostitev. Wellness progra- me v Sloveniji ne ponujajo le zdravilišča - zanje so po- skrbeli tudi v marsikaterem sodobno zasnovanem hote- lu ter v samostojnih wellness centrih v večjih mestih in še posebej v turističnih središčih. Dodatne informacije o ponudbi in cenah v slovenski naravnih zdraviliščih lahko najdete na spletni strani Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč www.terme-giz.si. Aktivno preživljanje prostega časa - Slovenija je raz- gibana dežela športa in rekreacije. Aktivna doživetja so dostopna na vseh koncih dežele in v vseh letnih ča­ sih. Pozimi vabijo smučišča, poleti vode in nebo nad Slovenijo, spomladi in jeseni barvite pohodniške in ko- lesarske poti ... Lahko ste aktivni od jutra do večera, saj so povsod idealne možnosti za šport in rekreacijo: ne- kje je mogoče jahati in kolesariti, na drugem koncu se lahko s kajaki podite po brzicah, smučate, letite z zma- ji, igrate tenis, se kopate v reki ali bazenu, igrate golf, lovite ribe ... Znamenitosti - Slovenija na vsakem koraku preseneča z naravnimi znamenitostmi. Na majhnem koščku Evrope so se združi le slikovite značilnosti alpskega, sredozemskega, kraškega in panonskega sveta. Na stičiščih raznolikosti narava kaže stotero privlačnih obrazov, ki so zagotovo Gorski svet Slovenije ponuja obilo laže in teže dostopnih ciljev, do katerih se je mogoče odpraviti tudi pod vodstvom izkušenih gorskih vodnikov vredni ogleda. Slovenija je kraška dežela in prav Kras je dal ime vsem tovrstnim pojavom sveta. V Sloveniji je na tisoče kraških jam in brezen, za obiskovalce pa je ureje- na dobra desetina. Izviri, vrelci, slapovi in jezera so na vsakem koncu Slovenije drugačni. Večina slovenskih le- deniških jezer, tudi največje Bohinjsko jezero, je na ob- močju Triglavskega narodnega parka, največjega obmo- Na lepše - tudi v letu 2009! Z letom 2009 je projekt »Na lepše« vstopil v osmo leto delovanja. Projekt že od samega začetka uspešno razvijamo in nadgrajujemo na osnovi uspešnega sodelovanja s ponudniki turističnih storitev in skrb- niki tematskih poti. S tem se potrjuje po eni strani dolgoročnost pro- jekta, ki smo si jo skupaj zastavili, po drugi strani pa priljubljenost projekta med domačimi in tujimi gosti. Novosti, ki smo jih v letu 2009 pripravili za vas: • ena zloženka za vseh šest tematskih poti • večji format • novosti pri vrisih: prvič vris mladinskih hotelov, kampov in počiva­ lišč, izbranih čebelarskih produktov, vris območja EDEN, vris znaka Marjetica, povezava s projektom Moja dežela - lepa in gostoljubna v sodelovanju s Turistično zvezo Slovenije ... Nova zloženka v slovenskem jeziku je že na voijo in jo lahko naročite preko elektronskega naslova nextexit@slovenia.info. Več informacij o projektu je na voljo na www.slovenia.info/nalepse. čja varovane narave. Varovani gozdovi, drevesa in av- tohtono rastlinstvo in živalstvo je pogosto del kraji nskih parkov, ki varujejo dediščino posameznega območja. V Sloveniji jih je na desetine - od obmorskega Strunjana, kjer je varovana flišna pokrajina s strmim klifom, ali Sečoveljskih solin z ornitološkimi posebnostmi, do be- lokranjske Lahinje z močvirsko botanično zakladnico, ali ledeniške Logarske doline v Savinjskih Alpah. Poleg na- ravne pa imamo bogato tudi kulturnozgodovinsko ?edi- ščino, v Sloveniji je več kot 200 muzejev in muzejskih zbirk. Najpomembnejšo dediščino hran'ijo Narodni mu- zej, Slovenski etnografski muzej in Prirodoslovni muzej Slovenije. Med evropsko pomembne sodi Muzej prve sve- tovne vojne v Kobaridu, ki mu je svet Evrope podelil na- grado Evropski muzej leta. Seznam številnih ostalih mu- zejev, ki jih lahko obiščete, pa najdete na spletni strani Skupnosti slovenskih muzejev www.sms-muzeji.si. Ikone slovenskega turizma - Podoživite ikone sloven- skega turizma, kot so Piran, Bled, Bohinj, Kranjska Gora, Ljubljana, Portorož in ostale, ki vedno znova preseneti - jo in ponudijo obiskovalcu prijetno doživetje. Bele str- mine ob pokalu Vitranc, spomladansko lovljenje sončnih žarkov ob portoroški rivieri, romantičen sprehod okrog Blejskega jezera, poletni potep ob Ljubljanici, vas zago- tovo ne bodo pustili ravnodušne! Odločite se za izlet ali počitnice zaradi sebe in zaradi svojih bližnjih. Raziščite še neodkriti svet v bli- žini, preplešite noč, preizkusite čudovite oku- se slovenske kulinarike, odkrite nekaj novega, spoznajte nove prijatelje, povežite se z druži- no, preživite mirne trenutke in napolnite svo- je baterije. • www.slovenia .info - Prel~o spleta do želenih doživetij b ~1 Ma rko Vidi č ; ovs {_egamacko@k,niosknas ; & BovecEnte.r Izberite, sestavite, doživite. Vse! www.BovecEnter.si je novo spletišče, v katerem lahko gostje na najbolj enostaven način izberejo želeni paket, ali si z nekaj kliki sestavijo svojega. Na spletni strani, ki deluje od 6. februarja letošnjega leta, lahko izbirajo med različnimi namestitvami, športnimi aktivnostmi in drugimi doživetji ter jih kar prek spleta tudi na najbolj enostaven način rezervirajo. Bovec, ki je že uveijavijeno izhodišče za raziskova-nje celotnega Posočja, je tako dobil vstopno toč­ ko, ki ne ponuja le informacij, temveč možnost za di- namično interaktivno sestavijanje celovitega turistič­ nega paketa po meri posameznega obiskovalca Bovca in okolice. Namestitev in aktivnosti hkrati Www.BovecEnter.si je prvi primer povezanega rezer- vacijskega sistema doslej razpršenih turističnih ponu- dnikov z območja Bovca. Če so bili bovški gostje do- slej predvsem odvisni od lastne iznajdijivosti, bodisi na spletu, bodisi že na samem kraju počitnikovanja, lah- ko zdaj na enem mestu pregledno in enostavno izbere- jo namestitev, zimsko ali poletno športno aktiv- nost, posebna doživetja, in iz njih sestavijo svo- je sanjske počitnice, adrenalinski ali romantični vikend, poseben družaben ali družinski dan. To, kar sestavijo, pošijejo prek spleta kot povpraše- va nje, na katerega prejmejo odgovor z možnostjo rezervacije in izračunom celotne cene. Cenovno ugodni paketi doživetij V sk lopu namestitev lahko gostje izbirajo med apartmaji, apartmajskimi in počitniškimi hi- šami, hotelom in kampom. Na voijo so špor- tne aktivnosti za vse letne čase: pozimi različ- ne oblike smučanja na Kaninu, sankanje, krpljanje; poleti vod ni in adrenalinski športi . Posebej privlač­ na je ponudba doživetij in premišijen nabor paketov, ki združujejo različna adrenalinska doživetja, kot so raftcan (rafting in soteskanje), speleosky (spust v jame in polet z jadralnim padalom), etno offroad (pi- knik na planini in vožnja s terenskimi vozili) in mno- ga druga. Povezave med bovškimi ponudniki omogo- čajo, da so mnoga doživetja v paketih z nastanitvi- jo in izbranimi športnimi aktivnostmi ne le laže do- stopna, temveč pri rezervaciji prek spletišča www. BovecEnter.si tudi cenejša! Povezava za novo destinacijsko znamko Nosilec projekta in skrbn ik spletišča je podjetje Tusi, d.o.o., Bovec, ki je projekt uresničilo s pomočjo šte- vilnih sodelujočih partnerjev. Končno vzpostavijena oblika sodelovanja, kakršno so na Bovškem pogrešali tako gostje kot ponudniki, omogoča razmišijanje o ra- zvoju celovite destinacijske znamke, s katero bi lahko bovški turizem v prihodnje gostom ponujal več kot do- slej in jih hkrati v Bovec privabil večkrat ter za večje števi lo dni oz. nočitev. Spletišče www.BovecEnter.si omogoča razvojne projekte tudi s povabili, da naj go- stje povprašajo tudi po storitvah, ki jih paketi morda še ne vkijučujejo. Sodelujoči v projektu stavijo na od- prtost za uresničevanje različnih žeija gostov. Poslovno učinkovit partnerski sistem Posebnost projekta je način usklajevanja partnedev v sistemu. S partnerskimi pogodbami se povečuje njiho- va aktivna vloga pri pripravi trženjskih aktivnosti, pri usklajevanju cenovnih ponudb in pri snovanju razvoj- nih novosti. Interesna povezava ne posega v njihove lastne dosedanje načine trženja, saj imajo ves čas pre- gled nad povpraševanjem po prav njihovih zmogijivo- stih, prav tako ohranjajo samostojnost pri plačilih in rezervacijah. Inovativen sistem povezovanja, kot so ga zastavili sicer samostojni sodelujoči ponudniki, go- stu olaj ša izbiro in mu omogoča svobodo pri načrto ­ va nju doživetij. Promocija sodelovanja in sodelovanje pri promociji Www.BovecEnter.si je inovativen primer na prvi po- gled enostavnega sodelovanja, na kakršnega je mogo- če staviti na različnih destinacijah, saj lahko prispe- va k učinkovitejši ponudbi in promociji povezanih ali samostojnih storitev raznoterih turističnih partnerjev. Njihova povezava pa omogoča tudi lažje in učinkovi­ tejše sode lovanje pri promociji daleč čez meje lastne regije. Za promocijo bo bovško spletno omrežje skr- belo samostojno in v povezavi s Slovensko turistič­ no organizacijo, s skupnostjo Julijske Alpe, z Lokalno turistično organizacijo in drugimi krovnimi turistič­ nimi institucijami. • P:rvi l~ulinarični vodničel~ na Bledu Na Bledu so v mesecu januaou 2009 izdali prvi kuli-narični vodniček z naslovom Okusiti Bled. K sode- lovanju v vodničku so povabili števi lne gostinske objekte Li li Ošlerbenk Janša; lili.osterbenk@dzt.bl ecl.si, Eva Štravs Podlogar; eva.stravs@dzt.blecl.si meni, ki ga priporočajo. Vsi ponudniki so obširno pred- Vinotekg Vi narte. Restavracija na Blejskem gradu je raz- stavijeni tudi na spletni strani www.bled.si. veselila z idrijskimi žlikrofi z omako bakalco in blejsko Projekt kulinaričnega vodnička so na Bledu pričeli marca grmado ter vini iz grajske kleti. Penzion Mlina je zimi in iz Občine Bled, tako restavracije, gostilne, piceri}e, turi- leta 2008, uvodnik zanj je napisal prof. dr. Janez Bogataj mrazu primerno ponujal odlično kuhano vino ter čaj ob flancatih in raznovrstnih kanapejih. Gostilna Lectar iz Radovijice je pripravila slastne skutne štrukije in se pred- stavila z lectovimi srčki . Pri novi vinoteki Zdravijica pa so obiskovalci Kulinaričnega vikenda degustirali raznovr- stna slovenska vina . stične kmetije, vi noteke ... Prav tako so k sodelovanju v kulinaričnem vod ničku po- vabili sosednje kraje, vabi lu pa sta se od- zvala Bohinj in Kranjska Gora ter nekateri gostinski lokali iz Občine Radovijica. Vodniček je izšel na 120 straneh, v njem sodeluje 54 kulinaričnih ponudnikov. Prva izdaja vodnička je izšla v slovensko-angle- ški verziji, sedaj pa pripravijajo še nemško - italijansko različico, ki bo izšla v spo- mladanskih mesecih. Vsak lokal je pred- stavijen z več slikami, podrobnim opisom, tako da bodo tako gostje Bleda kot do- mačini lahko našli lokal, ki jim ustreza. Vodniček vsebuje splošne informacije, ti- pične znači lnosti lokala, kulinarično po- nudbo hiše ter njene specialitete kot tudi - www.slovenia .info 1 S BLED - l!li Kulin:iri čmt po nudba Bl eda s Filozofske fakultete, ki je v času nasta- janja vodnička tudi pomagal s koristni- mi nasveti. S kulinaričnim vodničkom z naslovom 'Okusiti Bled' na Bledu sledijo slovenski strategiji razvoja gastronomije 'Okusiti Slovenijo'. Prvi vodič s kulinarično ponudbo Bleda je bil javnosti prvič predstavijen na po- sebnem dogodku, t . i. Kulinaričnem vi- kendu na Bledu. V soboto, 31. januar- ja in nedeijo 1. februaoa med 14. in 16. uro so se na terasi Kavarne Park predsta- vili ponudniki kulinaričnih dobrot z Bleda in okolice. Sava hoteli Bled so se predsta- vili s koktejli iz Hotela Golf in sladicami iz Kavarne Park ( od koder izvira tudi ori- ginalna blejska kremna rezina) ter vini iz Sodelovali so tudi učenci OŠ Bohinjska Bistrica, ki so po- kazali, kako dobri so bohinjski žganci z raziskovalno nalo- go z naslovom 'Od zrnja do mize bohinjski žganci', kmeti- ja Gartner iz Bohinja, ki leži na bohinjski sirarski poti, pa je ponudila bogato izbiro sirov. Vovkovi iz Dovjega so po- nudili domače marmelade in šampinjone, Urbaščeva do- mačija iz Dovjega pa se je predstavila s predelavo sadja in žganjeku ho (sadjevec, likedi, marmelade, suhi krhiji) . Člani Turističnega podmladka OŠ Bled so predstavili za- nimiv projekt 'Z Blejkam na pot do eko dobrot'. Na veli- ko zadovoijstvo organizatodev je prireditev obiskalo tako veliko domačinov kot blejskih gostov. • Nova pridobitev v Termah Dolenjsk_e Toplice , ! Termah Dolenjske Toplice so ob zakijučku leta 2008 l' odprli nov in sodoben Hotel Balnea**** superior. Hotel, ki se imenuje po priznanem sprostitvenem cen- tru Balnea, je namenjen predvsem gostom, ki želijo pre- živeti sproščujoč oddih v naravi ob pestri in kakovostni ponudbi storitev za dobro počutje in aktivno preživija- nje prostega časa. V novem hotelu je gostom na voijo 62 prostornih in sve- tlih sob ter suit s skupaj 116 ležišči . Vse so opremijene z naravnimi materiali in v toplih barvah. V suitah s ka- minom si lahko gostje privoščijo tudi zdravilno kopel s pogledom na zeleno okolico hotela . V hotelu so tri dvo- rane za semina~e, prostor za rekreacijo in športno vad- bo pa se nahaja v najvišjem nadstropju hotela, prav tako z razgledom po bližnji okolici. Posebnost novega hotela je panoramski hodnik, ki povezuje hotel s centrom do- Hotel Balnea brega počutja . Skupaj z novo pridobitvijo so v Termah Dolenjske Toplice razširili tudi ponudbo programov v spro- stitvenem centru Balnea. Pri načrtovanju investicij in pri razvoju storitev za dobro počutje so upošteva li smerni- ce traj nostnega, naravi in ijudem prijaznega razvoja. V Termah Dolenjske Toplice so tako uvedli ekološki sistem Hotelska suita s kaminom ogrevanja s toplotnimi č rpalka mi . Okvirna vrednost in- vesticije je znaša la 14 milijonov evrov. Terme Krka pa so del sredstev v višini 3,27 milijona evrov pridobile tudi iz Evro pskega sklada za regionalni razvoj. • Otvoritev Hotela Balnea zaokrožuje nadgraditev po- nudbe novi h sprostitvenih programov Wellness cen- tra Balnea, ki temeijijo na priznani in učinkoviti me- todi - refleksoterapiji. • Miren spanec gramov in maščobnih blazinic je pravšnji program Vitkost, kjer je hujša nje ob sodelovanju stro kovnja- ka za prehrano, izbranimi športnimi aktivnostmi, pri- lagojeni refleksoterapiji prav gotovo veliko lažje in boij učinkovito. aromaterapiji. Namen akupunkture, ki jo izvaja zdrav- nica fiziatrinja, je zmanjšati žeijo po kajenju, hrani in nervozo v času krize. Po desetih aku pu nkturah, ko- likor jih vkijučuje program, se kajenja odvadi pribli- žno 80 odstotkov ijudi . Z refleksoterapijo, aromate- rapijo in savnanjem se pospeši razstrupijanje telesa, pot do ciija pa je lažja s pomočjo prijetnih aktivno- sti v naravi, fitnesu ter termalni vodi. Dolenjske Toplice pri izvajanju programov za boij- še živijenje poslužujejo tudi akupunkture - starodavne kitajske metode zdravijenja, ki skuša v telesu ponovno vzpostaviti harmo- nijo in ravnovesje. Uporabna je pri progra- • Moč mih hujšanja, pri lajšanju glavobolov, bolečin v hrbtenici in podobno, v Termah Dolenjske Toplice pa je sestavni del programa za odva- Zaradi red ne ali občasne nespečnosti trpi dandanes vsak tretji odrasel. Če je vzrok težav z nespečnostjo stres, bodo v Termah Dolenjske Toplice sproščujoč in trden spanec poskušali zagotoviti z refleksotera- pijo, antistresnimi masažami, športnimi aktivnost- mi ter s posvetom s svetovalko za prehrano in oseb- nim trenerjem. • Vitkost Za preoblikovanje telesa, odpravo odvečnih kilo- Slaba telesna pripravijenost, utrujenost in brezvoij- nost so pogoste težave, ki pestijo mnoge ženske in moške. Pri programu Moč bo lahko vsak s pomočjo osebnega trenerja, športnih aktivnosti, prilagojene refleksoterapije in drugih masaž okrepil telo ter mišič­ no maso in pridobil novo živijenjsko energijo. • Odvajanje od kajenja Prog ram temeiji na akupunkturi, refleksoterapiji in V sklopu priijubijenih programov za razvajanje v dvo- je ponujajo v Termah Dolenjske Toplice nov program Samo midva. Priporočajo program sproščanja, ki vkijučuje refleksoterapijo, kopeli in masažo v dvoje, nočno kopanje, koktejl zabavo in večerjo ob svečah. Poleg refleksoterapije se strokovnjaki v Termah janje od kajenja. V Balnei delujejo po principu individualne- ga pristopa, vkij učujejo osebno svetovanje strokovnjakov za prehrano in osebnega t re- nerja ter tako zagotavijajo doseganje indivi- dualno zastavijenih ciijev. Pod Pohorjem je zapihal nov Veter Nina H eri c; n ina.he ric@bolel-veter.si V nekoč industrijskem kraju Ruše pod Pohorjem, oddaljenem le 9 kilometrov iz Maribora, se je že pred leti oblikoval načrt razvoja turizma v občini. Naravne danosti, bližina pohorskih gozdov, smučišč, reke Drave in pa seveda dejstvo, da se bo del zimske univerzijade 2013 dogajal ravno v kraju Ruše, so pripomogli k pospešeni gradnji turistične infrastrukture. Leta 2008 so se tako nač rti ures ni čili z gradnjo in odprtjem prvega nastanitve nega obrat.a v Rušah , trizvezdičnim hotelom Veter in mladinskim hotelom Vetrnica, z otvoritvijo konec leta 2008. Hotel Veter je ne ko liko odmaknjen od mestnega vrveža, kljub temu pa je tik ob vznožju Pohorja, nedaleč stran od nove- ga s mučišča Pisker II, h kateremu spada tudi nova 6- sedežnica. Hotel Veter je svoje ime dobil po naravni Hotel Veter zna čilnosti kraja, v katerem se nahaja, to je neneh- no pihijanje severozahod nega vetra, ki je stalnica v vremenskih napovedih . Prav tako pa se je ime 'Veter' uporabilo kot sinonim za gibanje, premikanje, dina- miko, saj je prav hotel Veter nekakšen temeij razvoja turizma v občini Ruše, gonilna sila za naprej. S postavitvijo nastanitvenega obrata je občina Ruše pridobila 150 leži šč za goste najrazličn ej ših vrst. Ti bodo v hotelu lahko izbirali med nastanitvijo v eni izmed 37 dvoposteljnih sob, mladinskem hote- lu ali enem od petih apartmajev visoke kakovosti. Posebnost hotela je tudi ta, da je prilagojen ciljnim skupinam. Tako med dvoposteljnimi sobami najdemo sobe za športni ke in sobe za poslovne goste, v mla- dinskem hotelu Vetrnica najdejo svoje prenočišče vsi mladi popotniki, družine ali tisti, ki kljub ugodni ceni ne že lijo zapostaviti udobja, v apartmajih pa tisti, ki si želijo prestiža in odmaknjenosti. Prav posebej izsto- pata dva apartmaja s svojima 'wellness - kotičkoma', kjer lahko na zaprti terasi v masažni kadi ob zvezdah in idili čnem razgledu na gozd in bregove uživate v la- stnem wellness programu. V hotelu Veter in mladinskem hotelu Vetrnica vas pri- čakuje pestra paleta barv, ki vzbujajo občutek do- mačnosti in prijetnosti. Prav tako so v hotelu priso- tni naravni materiali in zemeijske barve, pomeša ne z odtenki modernega. Gostom so ob smučanju v zimski sezoni, plava nju in obisku we llnessa v bližnjem Športnem parku Ruše na vo ljo tudi števi lni športn i programi, od pohodništva, gorskega kolesarjenja, otroških športnih programov do kulturnih prireditev. V hotelu se vsak mesec ogro- mno dogaja . Izbirate lahko med gastronomskimi do- godki, kot so na primer cocktail party, kulina ri čnimi dogodki, večer kuhanja s kuharskim mojstrom , večje plesne zabave z raz li č nimi tematikami (osemdeseta leta, ples v maskah), gostijo pa tudi nastope aka- demskih glasbenikov. V pomladanskem času bo hotel Veter tudi organizator 1. Vetrovega teka in kolesar- skega maratona. • www.slovenia .info - S predstavništev STO v tujini Italija Leta 2008 smo na italijanskem trgu zabeležili prihod 374.962 gostov v _;ilovenijo, za odstotek več kot leto poprej, in 904.079 nočitev, kar je odstotek manj kot leta 2007. Še pred dobrim letom, ko je bila gospodar- ska klima veliko bolj pozitivna in je le redko kdo ra- čunal s krizo tolikšnih razse- žnosti, so bila naša pričako­ vanja višja. Odrezali smo se sicer boije kot srednje oddaljene destinaci- je, ki so v drugi polovici le- tošnjega leta zaradi relativno visokih cen prevozov dožive- le velik upad. Nekoliko pozi- tivnejše rezultate so beleži- le le prekomorske destinaci- je, predvsem tiste, vezane na podcenjeni dolar. Gorazd Skrt, vodja predstavništva STO v Italiji Davek ekonomski krizi in slabšemu življenjskemu stan- dardu Italijanov zagotovo plačuje tudi turistična in- dustrija. Italija se s težavami na področju tu- rizma srečuje že poldrugo desetletje. S presto- la najbolj obiskane turistične destinacije jo je spodrinila Španija, nato pa so jo prehitele še Francija, ZDA in Kitajska, tako da je danes šele na petem mestu. Zmanjšan družinski proračun le še pospešuje spremembe potovalnih navad in trendov pri povpraševanju. Stereotip o klasičnem italijan- skem turistu se je dokončno podrl. Če je nekoč morda res veijalo, da ga zanimata le dobra hra- na in udobna soba z razgledom, danes zahteva celovito doživetje. Želi si sprostitve in počitka, doživetij, kulture, okusov, ritmov. Velikokrat si gost izbere obisk v času kakšnega dogodka , ko je možnosti za spoznavanje duha kraja in pre- bivalcev več. Italijanski turist je bil do pred kratkim po potrošnji uvrščen takoj pod vrh najboijših potrošnikov, a ga je pomanjkanje sredstev prisililo, da se mora zadovolji- ti tudi z zmanjšano skupno porabo. Ta bo prej pome- nila prej kakšen dan manj počitnic kot drastično zni- žanje dnevne porabe. Prav ta trend je lahko tudi naša priložnost, s;j privi- legira bližnje destinacije. število gostov, ki prihaja- jo v Slovenijo na kratke, dva ali tridnevne počitnice, tako imenovane 'city breake', v zadnjem času močno narašča . Slovenija tako postaja idealna za preživijanje podaljšanega vikenda za italijanske goste iz Furlanije, Veneta in Emilie Romagne. V te tri bližnje italijanske pokrajine, ki lahko zapolni- jo primanjkijaj gostov iz oddaijenejših regij, predvsem srednje in južne Italije in otokov, bomo v naslednjem letu usmerili večino naših marketinških aktivnosti, na celotnem nacionalnem teritoriju pa ostajamo prisotni z image institucionalnim oglaševanjem. Slovenija ima v nečem na italijanskem tržišču pred- nost pred velikim delom konkurenčnih destinacij. Smo na zavidijivem petem mestu, kar zadeva zadovoijstvo gostov po povratku s potovanja. Od nas se jih vrača zadovoijnih kar 94 %, prav toliko kot iz Irske, Finske - www.slovenia.info in Portugalske, odstotek več jih navduši le Švedska. Ob vse večjih možnostih, ki jih imamo za promocijo preko različnih medijev, se strokovnjaki, morda prav zaradi poplave sporočil, strinjajo, da ima priporoči­ lo znanca, prijateija, sorodnika, skratka, nekoga, ki mu zaupamo, veliko večjo težo. Zadovoijstvo gostov je kapital, ki ga ne gre zapraviti. Pred nami je precej zahtevno leto z zahtevno na- logo vsaj ohraniti tržni delež na italijanskem trgu . Italijanskih gostov, ki bodo potovali, bo manj kot le- tos. Za prvo četrtletje letošnjega leta raziskave napo- vedujejo, da se bo za počitnice odločilo 10 milijonov Italijanov, 2 milijona manj v primerjavi z lanskim le- tom. Če želimo uresničiti ciij in obdržati število pri- hodov najmanj na lanskoletni ravni, moramo prepri- čati del novih gostov, da je v Slovenijo vredno priti . Imidž cenovno dosegijive destinacije, še boij pa dej- stvo, da veijamo za destinacijo z ugodnim odnosom med kvaliteto in ceno, nam je v tem trenutku precej v pomoč. Vendar pa zgolj to ne bo dovoij. Za dosego cilja bo potrebno veliko energije vložiti v neprestano dogajanje, organiziranje kulturnih in športnih prire- ditev, glasbenih in drugih dogodkov. Slovenijo je po- trebno napraviti stimulativno ne zgoij zaradi zname- nitosti, pač pa predvsem zaradi dogajanja. Avstrija Na avstrijskem trgu smo v letu 2008 zabeležili pa- dec tako pri številu gostov (-6 %) kot pri številu no- čitev (- 9 %). Vzroki za to so naslednji: na tem trgu smo najmočnejši na področju ponudbe zdravilišč oz. term, kjer pa se konkurenca tako v sami Avstriji kot na Madžarskem ter v Slovaški in Češki skokovito povečuje z izgradnjo novih wellness ka- pacitet. Te države in še bolj posamezna turistična podje- tja so izvajale vse leto 2008 izrazito okrepijene oglaševal- ne aktivnosti, s poudarkom na posebni ponudbi. Avstrijci so poleg tega v pre- teklem letu frekvenco števila potovanj v letu zopet zmanj- šali : glavnim letnim počitni- Jan Ciglenečki, vodja predstavništva STO v Avstriji cam se niso odpovedali, tudi ne zimskim, zato pa so zmanjšali kratke (tretje počitnice), kjer smo bili doslej kot destinacija zelo privlačni. V zadnjih mesecih se je tudi zmanjševalo število Avstrijcev, ki v Slovenijo pri- hajajo na poslovna potovanja, saj ta opravijo največ­ krat v enem dnevu. Kot negativni faktor za prihod v Slovenijo v lanskem letu sta predstavijala tudi rekor- dno povečanje cen bencina spomladi in poleti 2008. Avstrijski turizem v letošnji zimski sezoni sicer odlič­ no posluje, se pa vsi zavedajo, da bo turizem krizo začutil z zamikom najmanj 6 mesecev. Zato so v okvi- ru njihovega ministrstva za gospodarstvo in gospo- darske zbornice že odločili, da v turistično promocijo preko Avstrijske turistične organizacije (Oesterreich Werbung) vložijo dodatnih 4 milijonov evrov. Denar bodo namenili direktno oglaševanju pod sloganom 'Dobro je najti tako blizu'. Z akcijo bodo pričeli v aprilu in bo trajala do konca leta. Poleg klasičnih ti- skanih medijev bodo oglaševali tudi na TV in radio. Gospodarska zbornica bo vložila dodaten milijon evrov za televizijsko kampanjo, v kateri nameravajo pred- staviti uspešna turistična podjetja. Potrebo po dodatnih sredstvih utemeljujejo s tem, da od oglaševalne kampanje ne bo imel'o koristi le 60.000 avstrijskih podjetij v turizmu, ampak tudi že- leznica, taksisti, žičničarji, kultura, šport oziroma sto- ritve nasploh. Avstrijski gospodarski inštitut WIFO napoveduje za leto 2009 man ko v obsegu 2 do 2,5 %, kar za Avstrijo pomeni izgubo v višini 400 milijonov evrov (letni priliv 2006 je znašal 20 milijard evrov) . Zanimivo je, da ta krizni dodatek avstrijski hoteli rji ( na svojem kongresu januarja) vidijo kot majhno spodbudo, saj so prepričani, da potrebuje avstrijska promocija še ve- liko več dodatnih sredstev, da bi lahko konkurirali v teh izostrenih pogojih in zahtevajo zato še dodatnih 10 milijonov evrov za promocijo. Kako vidijo dano situacijo avstrijski touroperatorji : Ruefa, Verkehrsbuero, Dertour in še mnogi drugi me- nijo, da bodo šele prihajajoči meseci pokazali, kakšno bo leto 2009. Vsi so mnenja, da se bodo turistični to- kovi bistveno spre111enili, da bo pridobilo domače av- strijsko tržišče in poleg njega še bližnje destina- cije. Večina jih meni, da bo najboij na udaru srednji sloj gostov, sicer najmočnejši del turističnega poten- ciala, kamor spadajo tudi družine z otroki. Visoko ce- novni segment in na drugi strani poceni potovanja naj bi se še naprej odlično prodajali . Slovenija ima na avstrijskem tržišču v tem trenutku vse možnosti, da izkoristi obrat k bližnjim destinaci- jam. Oži se prostor za terme, ker Avstrijci letno od- prejo po več novih, zato bomo morali ta doslej naj- pomembnejši del slovenske turistične ponudbe na av- strijskem trgu še bolj agresivno tržiti in predvsem izpostavljati naše posebnosti in prednosti, ki so še vedno v kvaliteti, ceni in bližini. Kako agresivni so Avstrijci na tem področju, nam pove že primer Zgornje Avstrije, kjer so v treh termah zadnje leto investira- li kar 110 milijonov evrov. V treh letih od 2009 da- lje nameravajo le za promocijo zdravstvenega tu- rizma nameniti letno po 1 milijon evrov. Splošno mnenje v avstrijskih termalnih krogih je, da bo po- trebno letos še boij upoštevati skupne izdatke za do- pust, kar pomeni, da bodo postale boij atraktivne pa- ketne ponudbe z jasno vsebino. V slovenskih termah bomo morali še bolj kot doslej ponujati tudi privlač­ no okolico in oddih v termah povezati z aktivnost- mi kot so kolesarjenje, pohodništvo, golf ... Seveda pa ob termah pri Avstrijcih obstaja enako zanimanje za slovensko obalo, Kras, mesta, naravne parke in predvsem produkte kulinarike in vina, kolesarje- nje, pohodništvo, golf. V letu 2009 smo že uspešno izvedli nastop na sej- mu Ferien na Dunaju, na ACTB z udeležbo 17 slo- venskih podjetij na borzi, organizacijo slovenske ka- varne Bled in uspešnega slovenskega večera, ki se ga je udeležilo 750 touroperatorjev iz vsega sveta in predstavnikov avstrijskega turističnega gospodar- stva. Sodelovali smo na hišnem sejmu agencij Kuoni in Joebstl v Gradcu, kjer sta bila tako obisk kot pav- praševanje odlična. Posebej veija izpostaviti nastop na sejmu Ferien v Salzburgu, kjer nastopamo kot partnerska dežela. Tu smo še posebej izpostavili de- stinacijo Kras in slovenske terme. Med pomembnej- šimi aktivnostmi velja navesti še izvedbo predsta- vitev Slovenije agencijam na področju Hartberga, St. Poeltna in Welsa skupaj s touroperatorjem Terra Reisen. 20 . in 21. marca bomo predstavljali sloven- sko turistično ponudbo v nakupovalnem središču v Leobnu na štajerskem. 30. marca bomo na Dunaju or- ganizirali delavnico namenjeno agencijam s področja Dunaja in Spodnje Avstrije. V začetku apri la pa bomo možnosti kolesarjenja v Sloveniji predstavili na sejmu Argus Bike. V aprilu bomo izvedli še nastop na sej- mu Freizeit v Celovcu. Spomladi bomo z zdravilišči pripravili tudi večjo oglaševalno akcijo na področju Dunaja, Spodnje Avstrije in Gradiščanske. Nemčija Nemčija je v letu 2008 ohrani la pozicijo tretjega naj- pomembnejšega emitivnega trga slovenskega turiz- ma. Leto 2007 je bilo glede prihodov nemških gostov v Slovenijo in opravlj enih nočitev prvo pozitivno leto po več letih trajajočega negativnega trenda in zato zelo uspešno, saj smo zabele- žili 3 % porast, tako pri priho- dih kot pri ustvarjenih noči­ tvah Nemcev v Sloveniji. Leto 2008 je bilo gospodar- stvo povsem drugačno, zače­ lo se je s pretresi na borzi v Frankfurtu, nadaljevalo z re- kordnimi cenami goriv, že po- leti pa se je povpraševanje za- radi uradno objavlj ene recesi- je v Nemčiji pravzaprav usta- vilo. Ifo indeks stanja v nem- Majda Rozina Dolenc, vodja predstavništva STO v Nemčiji škem gospodarstvu (Ifo-Geschaeftsklimaindex) je bil konec leta 2008 s 82,6 točke najnižji po združitvi, še konec novembra je znašal 85,8, zvezna vlada pa za leto 2009 pričakuje najslabše leto v vsem povoj- nem obdobju in je najavila 3 % gospodarski upad. Konec leta 2008 je bilo brez službe več kot tri mili- jone Nemcev (3.102), kar pomeni 7,4 % brezposel- nost. Razmere so najboijše na Bavarskem in v Baden- Wuertembergu. Za leto 2008 podatki z zabeleženimi 195.898 prihodi in 584.656 ustvarjenimi nočitvami nemških gostov v Sloveniji kažejo 7 % upad prihodov in 9 % upad no- čitev Nemcev v Sloveniji glede na leto prej. Po po- datkih velikih organizatorjev potovanj so na nem- škem trgu upad zabeležile tudi Španija, Grčija, Italija, Hrvaška, medtem ko je glavo nad vodo s cenovno po- litiko in tudi siceršnjo nemško pomočjo uspelo zadr- žati npr. Turčiji, španska vlada pa je kot ukrep že na- javila finančno injekcijo turizmu v višini 400 milijo- nov evrov. V ostrih razmerah in neizprosni konkurenci na trgu smo na predstavništvu STO v Nemčiji na razmere na trgu že ob koncu poletja 2008 reagirali s pripravo in izvedbo dodatnih promocijskih aktivnosti v drugi polovici leta, in sicer z oglaševanjem v časopisih ok- tobra in novembra 2008, ko smo nemške javnosti va - bili na obisk Slovenije jeseni, v adventnem času ter na zimske počitnice. Realizirali smo več skupnih ak- cij pospeševanja prodaje z nemškimi organizatorji potovanj, pripravili in izvedli pa smo tudi prvo celo- vito predstavitev Slovenije na portalu za potovanja wissen.de. Z izvedbo dodatnih aktivnosti smo vplivali na rahlo povečanje konkretnega zanimanja za obisk Slovenije pozimi, značilnost teh dodatno izvedenih aktivnosti pa je tesna povezava promocije s proda- jo, saj smo k sodelovanju pritegnili partnerje sloven- skega gospodarstva, ki so ob promociji ponujali kon- kretne pakete počitnic. S tem načinom dela namera- vamo nadaijevati. Leto 2009 smo začeli z udeležbo na sejmih in se pred- stavili v okviru Gruene Woche v Berlinu, na sejmu CMT v Stuttgartu. V februarju je na vrsti sejem f.re.e (bivši CBR) v Muenchnu. Sledi osrednja predstavitev Slovenije na borzi 1TB v Berlinu v času od 11. do 15. marca 2009, namenjena predvsem strokovnim javno- stim, medtem ko so prej našteti sejmi pretežno na- menjeni neposredno potrošnikom. Promociji in po- speševanju prodaje B&C (seznam posameznikov, ki so se v zadnjih dveh letih na predstavništvu zani- mali za Slovenijo) in B&B (organizatorji potovanj, ki imajo Slovenijo v programih oz. želimo, da bi jo ime- li), so namenjena tudi obvestila o novih turistič­ nih promocijskih brošurah o Sloveniji, ki jih sis- tematično izvajamo v prvih treh mesecih letošnjega leta, ob tem pa komuniciramo tudi konkretne veli- konočne in binkoštne ponudbe počitnic v Sloveniji. Integrirano tržno komuniciranje utrjujemo s sistema- tičnim rednim in strokovnim PR pristopom medijem. V februarju bomo izvedli novinarsko konferenco v Muenchnu in Bavarce povabili na vrsto prireditev, ki bodo v Julijskih Alpah , na slovenski obali , v Ljubljani in ostalih slovenskih mestih ter drugod po Sloveniji potekale do poletja, celovito pa se bomo predstavili v okviru 1TB, ko bomo že prvi dan, 11.3.2009, izve- dli tako novinarsko konferenco kot tudi Happy Hour za partnerje slovenskega turizma na slovenski stojni- ci, za ključne partnerje slovenskega turizma, odloče­ valce, pa pripravijamo slovenski večer, ki bo 12. 3. 2009. Sledili bodo workshopi v sodelovanju z ADAC, borza IMEX in nastop na RDA, do poletja pa bomo iz- vedli tri študijska potovanja za predstavnike spe- cializiranih medijev, in sicer v aprilu na temo zdra- vilišč, junija na temo pohodništva in v začetku juli- ja na temo kulture in festivalov v Sloveniji. Strokovnjaki na nemškem trgu pri napovedih za turi- zem v letu 2009 pozivajo k previdnosti in opozarja- jo, da se vpliva trenutne finančne krize na turizem še ne da predvideti. Napovedi nemških raziskoval- nih institutov pravijo, da bodo Nemci tudi v priho- dnosti potovali, naša naloga pri tem je, da jih ustre- zno opozarjamo na možnosti, ki jih v turizmu ponuja Slovenija. Pri tem bomo upoštevali trende povpraše- vanj na nemškem trgu, ki je tudi v fazi spreminjanja socialne strukture in staranja prebivalstva. Raste po- men interneta, predvsem v fazi zbiranja informacij o destinacijah. Raste povpraševanje po tematskih vsebi- nah, v zvezi s Slovenijo pa so Nemci v letu 2008 pov- praševali predvsem po možnostih za aktivne počitni­ ce v naravi, predvsem po možnostih za pohodništvo ter kolesarjenje v gorskem svetu, po obali, med me- sti predvsem po Ljubijani, Piranu, Ptuju, Mariboru, po ponudbi slovenskih zdravilišč ter po kulinariki. Glede povezav pričakujemo pozitiven vp liv uvedbe avtovla- ka nemške železnice (Deutsche Bahn), ki bo sever in osredje Nemčije med aprilom in oktobrom 2009 po- vezoval z Beijakom in Trstom. Na nemški trg bi pozi- tivno vplivala tudi pravočasna uvedba krajše vinjete za uporabo avtocest. Najboljša možna strategija promocije Slovenije kot turistične destinacije za Evropo predvsem v tem kri- znem obdobju je torej nadaljevanje in intenzivira- nje profesionalnega, proaktivnega tržnega komu- niciranja, pomemben pa bo tudi nadaijnji razvoj ka- kovosti ponudbe in nadaijnje razvijanje destincijske- ga menedžmenta. Benelux Skupno število turističnih prihodov iz držav zveze Beneluks - Belgije, Nizozemske in Luksemburga - se je v letu 2008 prvič dvignil nad psihološko mejo 100 tisoč. Prav zlahka je torej na- povedati, da bo Beneluks - ki ga zaradi tesne politične, go- spodarske in kulturne poveza- nosti sprejemamo kot enoten trg - predvidoma letos prehi- tel Hrvaško na četrtem me- stu najpomembnejših emi- tivnih trgov, v kategoriji tu- rističnih prenočitev pa je bilo to že storjeno. Beneluks je z dobrimi 360 tisoč prenoči- tvarni trdno na četrtem me- Rok V. Klančnik, vodja predstavništva STO v Bruslju stu, za Italijo;' Avstrijo in Nemčijo in krepko pred Hrvaško in Veliko Britanijo. A to še zdaleč ne pomeni, da je bilo leto 2008 s stališča predstavljanja in trženja slovenske- ga turizma enostavno. Še več, niti normalno ni bilo, saj smo zlasti v Belgiji tvorno sodelova- li pri projektu predsedovanja Svetu Evropske unije, pri promociji države (ne zgolj njene- ga turizma) in bili nekakšni 'potujoči promo- torji'. Hkrati smo na vso preostalo moč izvaja- li program trženja, odnosov z javnostmi in od- nosov s tour operatorji. Kijub vsemu se je šte- vilo prihodov iz Belgije povečevalo nekoliko nad pričakovanji, in sicer med 15 in 20 od- stotki (mesečno). Tudi poletje je lepo potekalo, šte- vilo Belgijcev - pri tem ne štejemo drugih državija- nov EU , ki so tudi potovali z Zaventema v Ljubijano, se je povečevalo po dvomestni stopnji, razen tega so predvsem Flamci začeli odkrivati lepote vz hodne in severno-vzhodne Slovenije (zlasti v hotelu Habakuk so zelo priijubijeni, saj potrošijo več in ostajajo daij časa). K dobrim rezultatom je pomagala tudi lini- ja Brussels Airlines, ki pa je žal uničila low-cost Wizzaira s Charleroija. Brussels se je jeseni odločil, da bo linijo zaprl, pa ne zaradi slabe likvidnosti, tem- več zato, ker je novi lastnik - Lufthansa - začela pri- pravlj ati novo strategijo. Na Nizozemskem je bilo stanje bolj realno. število Nizozemcev se je tudi vzpenjalo po stopnji nad 10 %, kar pa je sploh zadovoijujoče, pa je dejstvo, da Holandci, Brabantonci in Limburžani ostajajo dalj časa, saj se je število prenočitev v celem letu po- večalo kar za 16 %. Poleg zdravilišč smo se na tem trgu usmerili predvsem na promocijo poslovnega in kongres nega turizma, kar se je v Belgiji izkazalo kot izjemno uspešno. Kampisti še vedno ostajajo v večini, vendar so Nizozemci dokazali, da vendarle radi spijo tudi v udobnih hotelih, in tega bo vse več. O Luksemburžanih samo toliko, da so že leta 2007 www.slovenia .info . navdušeno sprejeli prvo, takrat še skromno promoci- jo Slovenije in se nanjo navdušeno odzvali. Leto se je končalo z 89 % povečanjem prihodov in 80 % povečanjem prenočitev, a treba je priznati, da na nizko osnovo. Ko pa so se še zadnji turisti vrnili domov, se je zače­ lo: bruseUska borza je začela pokati po šivih, delni- ce so padale kot sestreUene, v Amsterdamu pa je bila situacija nekoliko boljša. Največji šok so Belgijci do- živeli, ko je propadla ena največjih bank Fortis, ki je bila po prilivih še leta 2007 kar dvajseta največja fi- nančna institucija na svetu. Fortis so prodali po delih, največji del je kupila francoska BNP Pari bas, njihov nedavni nakup nizozemske ABN AMRO pa se je vrnil pod holandsko krono. Nizozemski in francoski finanč­ ni trg sta pravzaprav dodobra izkoristila zlom bruseU- ske borze in bank. Zakaj je treba toliko besed o tem? Propad belgijskega paradnega konja je v državi pov- zročil tako zmedo, da je morala odstopiti vlada Yvesa Leterma, kar je bila sicer za obstoj Belgije dobra no- vica (Leterme veUa za skrajnega flamskega nacionali- sta). Propad Fortisa (pred razpadom je bila ustanova vredna približno 50 milijard evrov, torej več kot slo- venski BDP po PPP) je hudo negativno vplival na ce- lotno gospodarstvo, ki je začelo odpuščati in skraj- ševati delovni teden. Prišlo je do nevihte in novem- bra se je prvič zgodilo, da bi bilo število bel- gijskih turistov manjše kot leto prej. Ta trend se je nadaljeval tudi decembra. Upad belgij- skih turistov čutijo prav vse evropske destina- cije, medtem ko so letala z Zaventema na DaUni vzhod pravzaprav prazna. Glede letalskega pro- meta še to: medtem ko Adria Airways na pole- tih v Zaventem dosega odlične rezultate, pa je bil ponoven zlom belgijskega letalskega pre- voznika še en velik šok za belgijsko turistič- no stroko. Spomnimo, da je belgijska družba SABENA propadla posledično s svojim solastnikom Swissair, nova družba SN Brussels se je potem povezala z Virgin Express v Brussels Airlines, ta pa je lani poleti ugo- tovil, da ne bo mogel plačevati dolgov in se je prodal Lufthansi. In preživel. Ni pa preživel organizator po- tovanj ChristophAir, eden od redkih, ki je imel v pro- gramu Slovenijo. Belgijski emitivni trg - kar zadeva končne porabni- ke, ne organizatorje potovanj - je pozno jeseni čakal, da gre nevihta mimo, zdaj pa - z odličnimi snežnimi razmerami v Evropi - upamo, da se je to že zgodilo. Leto 2008 se je torej končalo z mešanimi občutki in dobrimi rezultati: rast prihodov in prenočitev v Belgiji 8 %, rast prihodov iz Nizozemske 8 % in prenoči­ tev 16 %, iz Luksemburga pa 89 % in 70 %. Projekcija 2009 Luksemburg: nič posebnega, rast se nemara zna ne- koliko umiriti, a ne pod 50 %. Prvi promocijski na- stop Vakanz 2009 je zopet minil v velikem veselju Luksemburžanov nad Slovenijo in pridobitvi dveh no- vih touroperaterjev: Voyages Emile Weber in Voyages Unsen. Aduti slovenskega turizma na LUX trgu: zdra- vilišča in ture, gore in pohodništvo, Piran-Portorož. Letos je predstavništvo že izpeljalo nastop na sej- mu Vakanz 2009, s pripadajočim press workshopom. Načrtovane akcije vsebujejo še predstavitev sloven- skih vin v navzočnosti organizatorjev potovanj in no- vinarjev, sodelovanje z večjimi časniki in RTL in so- delovanje s slovenskimi sodniki ter zaposlenimi na evropskih institucijah ter slovenskim konzulom pri njihovih projektih. Nizozemska: nastop na sejmu Vakantiebeurs Utrecht 2009 je pokazal, da se navdušenje Nizozemcev nad Slovenijo nadaljuje, slovenski kampi si obetajo še eno dobro sezono, medtem pa se pripravljamo na nadaljevanje akcij za pospeševanje trženja v sloven- skih naravnih zdraviliščih in poslovnega turizma. 8. maja bomo zato v Amsterdamu pripravili workshop, 19. maja bomo sodelovali na MICE workshopu v or- ganizaciji ANTOR in v sodelovanju s Kongresnim ura- dom. Z ANWB načrtujemo skupne akcije za promoci- jo kampingov, najpomembnejši letošnji projekt na Nizozemskem pa bo zagotovo e-learning, ki se ga bodo udeležile vse nizozemske turistične agencije in organizatorji. Ta projekt bo potekal skupaj z usta- novo Travel-ution, pripravljamo pa ga tudi na bel- gijskem trgu. S slovenskimi ponudniki mladinskega turizma se pogovarjamo tudi o posebni predstavi- tvi v Amsterdamu. Pripravljen je medijski plan ogla- ševanja, pri čemer pa smo zaradi čakanja na ogla- se že v zamudi. Belgija: delovanje na belgijskem trgu bo zelo oteže- no še vsaj štiri mesece, dokler ne pride do gospodar- ske in politične konsolidacije. Januarja smo že opra- vili zelo uspešen nastop na press workshopu v hote- lu Conrad, B2C na sejmu v Antwerpnu, februarja pa nas čaka tiskovna konferenca in animacija na sejmu v BrusUu. Sredi marca bomo imeli stojnico na sejmu B&B, ki je namenjen promociji zasebnih sob in apart- majev. Izkoristiti nameravamo (konec marca) uvedbo nove Ryanairove linije Charleroi-Trst. Septembra na- črtujemo workshop v Bruslju. Že aprila pa naj bi se za- čela belgijska faza~Travel-utionovega e-learninga. Posebna pozornost je letos dana predstavitvi in trže- nju štajerskega konca, zdravilišč, med mesti pa Ptuja in Maribora. Nadaljujemo utrjevanje imidža na trgu poslovnega turizma, malce sramežUivo pa se loteva- mo tudi trga luksuznega turizma. Letos predvideva- mo približno 5 % rast na belgijskem in 10 % rast prihodov na nizozemskem trgu. • Slovenija na borzi ACTB na Dunaju Že tradicionalno smo v prostorih borze organizirali slovensko kavarno, tokrat je bila to kavarna Bled ob sodelovanju Turizma Bled, Zavoda za kulturo Bled ter Sava Hotelov Bled. Glavna ponudba ka- varne je bila originalna blejska kremna rezina, ki so jo slaščičarji blejskega ho- tela Park pripravUali na sejmišču. kulinarično predstavili po regijah, po- skrbeli pa smo tudi za multimedijsko in glasbeno spremUavo dogodka (Jararaja, France Marolt, Stari bas iz Bele Krajine). Po uradnem zakUučku borze (27. janu- arja) smo skupino 62 organizatorjev po- tovanj iz Kitajske, Japonske, Kanade, ZDA, Rusije in nekaterih evropskih dr- žav gostili na dvodnevnem ogledu Slovenije. Avstrijsko-centralno evropska tu- ristična borza (ACTB) je letos potekla že tretje leto zapored, in sicer med 25. in 27. januarjem. Obiskalo jo je okoli 800 organizatorjev potovanj in 200 no- vinarjev iz vsega sveta, katerim so se na Dunaju predstavila turistična podjetja iz Avstrije, Češke, Slovaške, Madžarske in Slovenije. Pred ACTB je več kot 30 let samostoj- no delovala avstrijska turistična borza (ATB). Letos je na borzi nastopilo 17 turističnih podjetij iz Slovenije ( agen- cije, večja hotelska podjetja, LTO-ji ... ). Od leve proti desni: Mag. Dimitrij Piciga, direktor STO, mag. Marjan Hribar, generalni direktor Direktorata za turizem na MG, Jan Ciglenečki, vodja predstavništva STO v Avstriji - www.s lovenia.info Na otvoritveni tiskovni konferenci 26. januarja je v imenu Slovenije nastopil mag. Marjan Hribar, generalni direktor Direktorata za turizem na Ministrstvu za gospodarstvo. Največji slovenski do- godek na tej borzi je bil Slovenski ve- čer v dunajskem Prirodoslovnem mu- zeju 26. januarja, ki smo ga na borzi ACTB organizirali že tretjič zapored, le- tos pa je potekal pod naslovom 'Taste Slovenia'. Prirodoslovnega muzeja ni- smo izbrali nakUučno, saj v njem hrani- jo veliko tako arheoloških kot tudi pri- rodoslovnih eksponatov z območja da- našnje Slovenije. Tudi letos ga je obi- skalo več kot 700 tujih organizatorjev potovanj, novinarjev in tudi predstav- nikov avstrijskega turističnega gospo- darstva. S predstavniki večjih hotelskih že tradicionalno je bila v prostorih hiš, LTO-jev in vinarjev smo Slovenijo borze organizirana slovenska kavarna Conventa - l. borza jugovzhodne Evro p C 11ih, K.on,;,; m ;h,.ko,ack@slosea;,-coo,eolio,coom V okviru sejma Turizem in prosti čas 2009 (TIP) je prva dva dneva potekala tudi Conventa, prva poslovna borza ponudbe in povpraševanja kongresne dejavnosti za področje jugovzhodne Evrope. Conventa je združila prek 80 ponudnikov kongre-snih storitev Slovenije in še šestih držav regi- je (Hrvaška, Srbija, Črna Gora, Bosna in Hercegovina, Romunija in Bolgarija) ter prek 150 tujih in sloven - skih vabijenih kupcev, organizatorjev dogodkov. število sklenjenih sestankov in odlični odzivi vabijenih gostov in razstavijavcev potdujejo, da je Conventa našla svo- je mesto in da ima vse možnosti, da postane prava re- gionalna borza za kongresno dejavnost. Conventa se je razprostirala na prek 1.400 m1 razstav- nih površin, kar je več kot dvakrat več v primerjavi z borzo Simex. Poslovna borza Conventa je namreč nad- gradnja borze Simex, ki je bila organizirana leta 2007 in 2008. Conventa je prva borza jugovzhodne Evrope, ki je na enem mestu predstavila ponudbo Slovenije in držav jugovzhodne Evrope za področje kongresne dejav- nosti. Slovenija je prevzela pobudo, da poveže ponu- dnike kongresnih storitev za regijo jugovzhodne Evrope in jo predstavi mednarodnemu tržišču. Med ponudni- ke se uvrščajo hoteli, kongresni centri, posebna pri- zorišča za dogodke, profesionalni kongresni organiza- to~i (PCO), specializirane turistične agencije (DMC) in event agencije, prevozniki, catering, ponudniki tehnič­ ne opreme in drugih kongresnih storitev. Naslednja Conventa bo 21. in 22. januarja 2010. Srečanja 'One2one' Osnovni namen borze je bil, da se ponudniki in povpra- ševalci kongresnih storitev osebno spoznajo in vzpo- stavijo pos lovni kontakt. Spletna ap likacija za sklepa- nje sestankov 'One2one meetings' je omogočila, da so vabijeni gostje in razstavijavci predhodno organizirali sestanke. Pred začetkom borze je bi lo sklenje_nih prek 2000 sestankov. Na sami borzi pa se je dodatno odvilo vsaj še 1000 sestankov. Tudi sama borza je bila organi- zirana v tej luči . Vsak razstavijavec je imel svoj prostor, kjer se je lahko srečal z obiskovalcem. Družabni dogodki na predvečer borze, v času kosil ali zvečer so nova po- znanstva še utrdi li. Borza se je zakijučila z beograjsko zabavo, ki jo je priredil Beograjski kongresni urad. V petek, 23. januarja, je bila na sporedu okrogla miza na temo 'Jugovzhodna Evropa kot kongresna in incen- tive destinacija'. Dogodek je vodil Paul Kennedy, MBE, EIBTM - Reed Travel Exhibition, iz Velike Britanije. Kot govorniki so se okrogle mize udeležili predstavniki iz re- gije in strokovnih združenj: mag. Dimitrij Piciga, direk- tor Slovenske turistične organizacije, Dražen Hochecker, direktor Kongresnega urada Zagreb, Danica Ceranic iz Kongresnega urada Črne gore, Jasna Dimitrijevič, di- rektorica Kongresnega urada Beograd, Miha Kovačič, direktor Kongresnega urada Slovenije, Ksenija Polla, Med obiskovalci so bili tudi državna sekretarka na Ministrstvu za gospodarstvo, mag. Darja Radič, generalni direktor Direktorata za turizem na Ministrstvu za gospodarstvo, mag. Marjan Hribar, direktor Slovenske turistične organizacije, mag. Dimitrija Piciga, predsednik Turistične zveze Slovenije, Dominik S. Černjak, veleposlaniki in gospodarski atašeji. ICCA, Carolyn Dow, predsednica SITE Europe, in Paul Cunningham, MPI. V pogovor so se aktivno vkijučili tudi obiskovalci borze, domači in tuji vabijeni gostje ter domači in tuji razstavijavci. Nove pri lažnosti za jugovzhodno Evropo Jugovzhodna Evropa na mednarodnem kongresnem trž- išču še ne obstaja. Organizatodi dogodkov iz Evrope in širše te regije ne poznajo. Kijub temu je Jugovzhodna Evropa za tuje organizatode dogodkov zelo zanimiva, saj jo med drugim poimenujejo tudi eksotična Evropa. Na tem delu se razprostira deset držav, ki so si med se- boj zelo različne, hkrati pa imajo vse nekaj skupnega. To je prijaznost, kakršne v mnogih delih Evrope ni več. Ta neodkriti del Evrope je prepoznal, da je kongresna dejavnost velika priložnost za gospodarstvo, pa tudi za Več informacij o poslovni borzi najdete na www.conventa.si oz. na Kongresnem uradu Slovenije. Spletna aplikacija za sklepanje sestankov '0ne2one meetings' je omogočila, da so vabljeni gostje in razstavljavci predhodno organizirali sestanke. celotno državo. V zadnjem obdobju smo priča vzposta- vitvi kongresnih uradov na mestni in naciona lni ravni, novim kongresnim hotelom, kongresnim agencijam in povezovanju le-teh. Kongresni urad Slovenije je s svojimi člani prevzel po- budo in lani izdelal katalog ponudnikov kongresnih sto- ritev jugovzhodne Evrope. Sledil je samostojen nastop s stojnico JV Evropa na največji mednarodni poslovni borzi EIBTM v Barceloni od 2. do 4. decembra 2008. Sledila je organizacija borze Conventa. S tem so bili na- rejeni prvi koraki v smeri umestitve JV Evrope kot nove kongresne destinacije na mednarodnem tržišču. Sklepna ugotovitev udeležencev Convente je bila, da je povezo- vanje ponudbe na področju jugovzhodne Evrope smi- selno, saj prinaša ne le državam, ampak tudi posamič­ nim ponudnikom števi lne prednosti. Potrditev o pravilni usmeritvi so dali številni po- nudniki kongresnih storitev regije, mednarodni organizatodi dogodkov in tudi mednarodni par- tnedi. 'Conventa je pomembna pobuda za celo- tno regijo; je dejal Paul Kennedy, direktor srečanj in dogodkov pri Reed Travel Exhibitions, najve- čjem ponudniku kongresnih borz na svetu. Kajti Conventa predstavlja najpomembnejšo poslov- no prireditev na področju kongresnega turizma ne samo v Sloveniji, temveč v celotni regiji ju- govzhodne Evrope. Njen potencial za povečanje prepoznavnosti in konkurenčnosti kongresne po- nudbe jugovzhodne Evrope je edinstven. Poleg Kongresnega urada Slovenije so pri organizaciji borze sodelovali Slovenska turistična organizaci- ja, Zavod za turizem Ljubijana, Gospodarsko razstavišče, revija Kongres in ugledna mednarodna strokovna združe- nja, MPI, SITE in HelmsBriscoe. Pomemben mednarodni partner je tudi EIBTM - Reed Travel Exhibitions. V organi- zacijo .J;iorze so se še vkijučili številni člani Kongresnega urada: Adria Airways kot uradni prevoznik, Kompas kot uradna kongresna agencija (DMC), Grand hotel Union, hotel Lev in Best Western hotel Slon kot uradni hote- li, Hiša kulinarike Jezeršek in Vivo kot uradna ponudni- ka cateringa, agencija Promo kot uradna event agenci- ja in RS Klan kot računalniška podpora. • Conventa se je razprostirala na več kot 1.400 m2 razstavnih površin, kar je več kot dvakrat več v primerjavi z borzo Simex. www.slovenia.info - Projekt 'Na lepše' se je predstavil tudi na sejmu TIP 2009 Sejem Turizem in prosti čas (TIP) ter Salon plovil sta na Gospodarskem razstavišču gostila obiskovalce med 22. in 25. januarjem. Skupen moto letošnjega sejma je bil 'Pripravljeni na nova doživetja?'. Odprla ga je mag. Darja Radič, državna sekretarka na Ministrstvu za gospodarstvo, slavnostni govornik pa je bil tudi mag. Marjan Hribar, generalni direktor Direktorata za turizem na Ministrstvu za gospodarstvo. Slovenska turistična organizacija (STO), Turistična zve-za Slovenije in še nekateri drugi turistični akterji so obiskovalcem na zanimiv način predstavili turistično po- nudbo Slovenije ter jih tako povabili k novim doživetjem in kakovostnemu preživijanju prostega časa v letošnjem letu. Obiskovalcem sejma so bili tako na voijo namigi gle- de najnovejših turističnih smernic ter konkretna ponud- ba in ideje za aktiven oddih. Pokroviteij prireditve je bilo Ministrstvo za gospodarstvo Republike Slovenije. Slovenska turistična organizacija je na letošnjem sejmu TIP ponovno povabila k ogledu in obisku ponudbe po še- stih tematskih poteh projekta 'Na lepše'. Že od leta 2007, ko je sejem TIP potekal prvič, se na njem predstavijajo ponudniki projekta 'Na lepše', in sicer po šestih poteh projekta: Smaragdni, Vetrovi, Jantarjevi, Krošnjarski, Sončevi in Zlatorogovi poti. Predstavili so se lokalni turistični ponudniki, lokalne turistič­ ne organizacije, turistično informacijski centri in turistični ponudniki, ki sodelujejo v projektu. V animacijskem kotičku v Marmorni dvorani pa je vse dni sejma potekala predstavitev lokalne turi- stične ponudbe in turističnih programov ter degu- stacije izbranih jedi in vin. 'Predstavitvi slovenske turistične ponudbe na le- tošnjem sejmu Turizem in prosti čas posvečamo na STO posebno pozornost in slovensko turistično V animacijskem kotičku v Marmorni dvorani pa je vse dni sejma potekala predstavitev lokalne turistične ponudbe. ponudbo tudi tokrat na sejmu predstavijamo po šestih poteh projekta 'Na lepše'. Slovenci sicer veliko potujemo v tuje destinacije, hkrati pa radi počitnikujemo doma, saj cenimo raznovrstno in kakovostno turistično ponud- bo Slovenije. V Slovenski turistični organizaciji bomo v letošnjem letu povečali tržno-komunikacijske aktivnosti predstavitve slovenske turistične ponudbe slovenski ciij- ni javnosti, saj smo prepričani, da ima Slovenija kakovo- stno turistično ponudbo, ki lahko zadovoiji tudi najboij zahtevnega gosta. Naj še omenim, da slovenski gostje v strukturi vseh gostov predstavijajo kar 41,9 % vseh pre- nočitev in 35,4 % vseh prihodov gostov v Sloveniji, v za- V četrtek, 22. januarja 2009, je v okviru sejma Turizem in prosti čas potekala okrogla miza FINANČNA KRIZA KOT IZZIV SLOVENSKEMU TURIZMU. nNANbtA KRIZA KOT ..ZZI SI-OVENSKEHU TURllliU Na okrogli mizi je tekla razprava o aktualnem dogajanju v slovenskem turizmu. Okrogle mize so se udeleži- li mag. Madan Hribar, Direktorat za turizem na Ministrstvu za go- spodarstvo, mag. Dimitrij Piciga, Slovenska turistična organizaci- ja, Dominik S. Černjak, Turistična zveza Slovenije, Iztok Altbauer, Skupnost slovenskih narav- - www.slovenia .info nih zdravilišč, Tone Matjašič, Združenje turističnih agen- cij Slovenije, Dušan Božičnik, Skupnost slovenskih žičničadev, Barbara Vajda, Zavod za turizem Ljub~ana, Alojz Firbas, Združenje turističnih kmetij Slovenije, in preko 120 predstavnikov slaven- Okrogle mize se je udeležilo preko 120 predstavnikov slovenskega turističnega gospodarstva. skega turističnega gospodarstva. Razpravo je vodil Drago Bulc. Okrogla miza je ponudila prilo- žnost za razpravo o aktualnem dogajanju v slovenskem turiz- mu, o vplivih finančne krize, o tem, kako se prilagoditi aktual- nim razmeram na trgu, udeležen- ci pa so izpostavili pričakovanja slovenskega turističnega gospo- darstva v skupnem partnerstvu z namenom ohranjanja turizma kot ene pomembnejših gospo- darskih panog v Sloveniji. Letošnji sejem TIP je odprla mag. Darja Radič, državna sekretarka na Ministrstvu za gospodarstvo, ter poudarila pomen turizma za slovensko gospodarstvo. Hoteli, sobe, apartmaji. .. v Sloveniji. www.slovenia .info ~ 04 280 30 30 Ugodne r , www.slovertia.in_c._\,..___;.;::""' .,fay,~slovcni,1.infc ·-._ ...,,,.~ Na sejmu TIP se je predstavil tudi projekt STO, namenjen najmlajšim: Igraj in spoznaj (Chat and play). Slovenska turistična organizacija je na letošnjem sejmu TIP ponovno povabila k ogledu in obisku•ponudbe po šestih tematskih poteh projekta 'Na lepše: dnjih mesecih pa beležimo bistveno povečano rast števi- la domačih gostov in njihovih prenočitev'. S temi beseda- mi je mag. Dimitrij Piciga, direktor Slovenske turistične organizacije, izpostavil pomembno vlogo tako sejma TIP kot tudi domačega gosta za slovenski turizem. Tudi sicer je bila posebna pozornost letošnjega sejma TIP namenjena številnim idejam za kakovostno preži- vijanje prostega časa in aktivnih počitnic, kot so ko- lesa~enje, golfska ponudba, ponudba za ijubiteije su- rfanja .. . Velika popestritev samega sejma pa je bila v organizaciji Zbornice gorskih centrov predstavitev prve- ga organiziranega smučišča v Ljubijani - Vrtec na sne- gu, kjer so se otroci lahko spustili na smučišču na plo- ščadi Gospodarskega razstavišča. Obiskovalcem je bila predstavijena tudi bonitetna kartica Active Slovenia. Tudi letos se je na sejmu predstavila Turistična zveza Slovenije z okrog sto turističnimi društvi v paviijonu Jurček s stojnicami in animacijskim kotičkom. Skupno se je na sejmu TIP na 7 .000 kvadratnih metri h notranjih in zunanjih razstavnih površin letos predstavilo 142 razstavijavcev iz osmih tu- jih držav (Avstrija, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Makedonija, Romunija, Srbija, Španija ter Turčija). Ob sejmu TIP pa je potekal tudi peti Salon plo- vil, kjer se na 2400 kvadratnih metrih razstavnih površin v dvorani Kocka predstavilo 24 podjetij iz treh držav. • www.s lovenia .info - PONUDNIKI NAGRAD NA SEJMU TURIZEM IN PROSTI ČAS Slovenska turistična organizacija VETROVA POT: Park Škocjanske jame/ !Zavod Ivana Cankarja Vrhnika/ /Soline/ /Casino Safir// Postojnska jama/ /Kobilarna Lipica//TIC Štanjel/ !Mladinski hotel Pliskovica/ /Zavod za šport, turizem in prosti čas Sežana SMARAGDNA POT: Vinska klet TRTN /Maya športni turizem/ /Ustanova »Fundacija poti miru v Po- sočju«/ /Turistična kmetija Kranjc/ /Lokalna turistična organizacija Sotočje// Apartma NATAŠA, Dre- žnica 21a, Kobarid// Apartmaji Alpha Center Mojca Arh s.p.//Soča Rafting/ /Hotel Alp/ /X point outdo- or center// Apartma Mrakič, Alpe šport Vančar/ /Sport Muc// Rajko Andlovic (vinar)/ /Dušan Benčina (vinar)/ /Vinska klet Miška (vinar) ZLATOROGOVA POT: Občina Škofja Loka/ /Pasijonska pisarna// Apartma pri Boštjanovcu/ /Turizem Loka/ /Gostišče Kveder/ /Turistično društvo Dražgoše/ /Mini Hotel/ /Gostilna Pr' Secirnica/ /Turistična kmetija Ljubica/ / Loški Muzej/ /Gostišče Crngrob/ /Gostilna pri Boštjanu/ /Gostilna, picerija, vinoteka, pivnica Kašča// Apartmaji »Cvetje v jeseni«/ /Turizem na kmetiji Žgajnar/ /ŠD Alter sport JANTARJEVA POT: Terme Maribor d.d./ /Zavod za turizem Maribor Informacije o tekočih slovenskih in evropskih razpisih sedaj najdete tudi na poslovnih spletnih straneh STO Slovenske in evropske spodbude predstavljajo za turizem priložnost pridobitve dodatnih sredstev za uresničevanje projektov z namenom razvoja, oblikovanja ali izboljšanja kakovosti turistične ponudbe in povečevanja inovativnosti v turizmu. Slovenska turistična organizacija (STO) želi seznanjati s turizmom neposredno ali posredno povezane subjekte z novimi možnostmi in priložnostmi na tem področju ter spodbujati njihovo vključevanje v evropske programe. S tem namenom smo na STO začeli sistematično in na enem mestu zbirati informacije o možnostih za pridobitev nepovratnih sredstev ter ugodnejših posojil za potrebe turizma v Evropi in Sloveniji. Informacije o tekočih slovenskih in evropskih razpisih so objavljene na poslovnih spletnih straneh STO www.slovenia.info/evropskiprojekti in so tedensko ažurirane. V seznamu so predstavljeni razpisi, ki so bodisi neposredno bodisi posredno (velja predvsem za področje raziskav in razvoja, kjer pa lahko kljub temu turizem velikokrat prevzame vlogo nosilca vsebine in/ali končnega uporabnika) vezani na turizem. Seznam je informativne narave, zato prosimo, da pred prijavo obvezno pridobite originalen razpis in razpisno dokumentacijo, kjer so objavljene tudi kontaktne osebe pri izdajatelju razpisa in nacionalni koordinatorji posameznih programov v Sloveniji (v primeru evropskih programov). Na tem mestu so v rubriki koristne povezave in uporabni dokumenti dosegljivi tudi vsi pomembni strateški dokumenti in programi s področja razvoja in trženja turizma (Strategija trženja slovenskega turizma 2007- 2011, strategije razvoja in trženja posameznih turističnih produktov, raziskave in analize, letni programi dela STO, tekoče razvojne aktivnosti in druge informacije, pomembne za oblikovanje projektov in prijavljanje na razpise). Prav talrn bomo spremljali povpraševanja evropskih nosilcev projektov po partnerjih, vnešenih v evropske baze za iskanje partnerjev, in vas obveščali o priložnostih. Upamo, da vam bodo informacije pri vašem poslovanju koristile. Veseli bomo vašega odziva oz. morebitnih predlogov s tega področja. Slovenija kot ustvarjena za nizozemskega gosta 'Potovati želimo v manjši kamp, za 10 dni, izven se- zone; želimo bivati v naravi, z možnostjo aktivne- ga preživljanja dopusta; se je glasila žeija po desti- naciji za dopustovanje na januarskem sejmu poči­ tnic v Utrechtu. Dejstvo je, da so Nizozemci ve liki ljubitelji kampov. V preteklem letu se je tudi zaradi njihovega obiska število prihodov povečalo za 5,7 %, število nočitev pa kar za 13,8 %. Nizozemski trg je v času go- spodarske krize manj cenovno občutljiv kot ne- kateri bližnji trgi, zato se nadejamo nadaljnje rasti števi la prihodov v letošnjem letu. Na sejmu Vakantiebeurs smo okrepili tako šte- vilo promocijskih materialov kot tudi anima- cijski del, za katerega je poskrbelo Združenje kampov Slovenije. Med drugim je bil neposre- dno na vhodu na sejmišče izpostavljen avto- dom združenja z vabilom na slovensko stoj- nico. 132.961 obiskovalcev je imelo možnost obiska slovenske stojnice in si med drugim za- gotoviti nov katalog kampov. Na novi stojnici se je predstavilo tudi 12 slovenskih podjetij in organizacij, ki se trudijo za dvig številk ni- zozemski h gostov in so poglavitnega pomena za zagotavljanje turističnih storitev. Sejem smo iz- koristili tudi za utrditev sodelovanja slovenskega tu- rističnega urada v Beneluxu z Nizozemsko zvezo po- tovalnih agencij in Nizozemskim avtomobilskim klu- bom. Na tem mestu je prišlo do izjemno pomembne- ga podpisa pogodbe o skupni promociji z enim najve- čjih organizatorjev potovanj D DE J0NG INTRA. Premierna predstavitev Slovenije na Bike Expo Shaw Slovenija se je premierno predstavila na Bike Expo Show v Padovi , ki je potekal od 16. do 18. janu- arja 2009. Največjo predstavitev motociklistične ponudbe na italijanskem severovzhodu je obiska- lo preko 60.000 posameznikov. Slovenija je kot bli- žnja in geografsko zelo razgibana destinacija med motoristi požela veliko zanimanja . Povpraševanje se ni omejilo zgolj na Ljubljano in mejne pokrajine, Obalo, Kras in Soško dolino, pač pa zaradi vse bolj- ših cestnih povezav tudi po destinacijah na vzho- du Slovenije. - www.slovenia.info v Ze petič smo obiskali sejem Holiday World Shaw v Dublinu Med 23. in 25. januarjem je v irskem glavnem mestu Dublin potekal turistični sejem »Holiday World Show«. Na sejmu se sodelovalo več kot 70 držav sveta in več kot 2000 razstavijavcev, ki so predstavijali številne svetovne turistične destinacije. Sejem je bil na dan otvoritve sprva odprt le za strokovno javnost, v popoldanskih urah pa so se vrata odprla tudi ostalim obiskovalcem. Slovenska tu- ristična organizacija se je skupaj s sedmimi slovenskimi podjetji predstavila na 36 m2 razstavne površine. Rdeča nit predstavitve je bila destinacija Julijske Alpe, pri tem pa je bil poseben poudarek namenjen predstavitvi Bleda. Predstavniki lokalne turistične organizacije Bled so bili oblečeni v gorenjsko narodno nošo ter so navdu- ševali obiskovalce sejma, za katere so pripravili tudi na- gradno igro z bogatimi nagradami. Sejem je uradno odprl župan mesta Dublin. Otvoritvene slovesnosti se je udele- ži l tudi slovenski veleposlanik v Dublinu, Njeg. Eksc. g. Franc Mikša, ki je kasneje s svojo delegacijo obiskal tudi slovensko stojnico. MATKA 2009 rim smo obiskovalce povabili k raziskovanju Slovenije po številnih regionalnih in tematskih pohodniških poteh. Prvi dan sejma se je Slovenija predstavila v okviru dveh novi- narskih konferenc. Na novinarski konferenci organizator- ja v dopoldanskih urah je navzočim Slovenijo in naša pri- zadevanja za razvoj trajnostnega turizma predstavil direk- tor Slovenske turistične organizacije, mag. Dimitrij Piciga. V popoldanskih urah pa je bila na sporedu še novinar- ska konferenca Slovenske turistične organizacije z name- nom podrobnejše predstavitve naše države in njene turi- stične ponudbe predstavnikom finskih medijev. Kot osre- dnjo tematiko nastopa smo izbrali pohodništvo in nordij- sko hojo, ki je na Finskem še posebej priijubijena. V uvo- dnem delu novinarske konference je prisotne predstavni- ke medijev pozdravil odpravnik poslov na slovenskem ve- leposlaništvu na Finskem Jadran Hočevar. V nadaijevanju je mag. Dimitrij Piciga izpostavil še posebej za ijubite- ije pohodništva izbrane turistične zanimivosti Slovenije v povezavi z ostalimi možnosti za aktivni oddih. S pred- stavitvijo območja Julijskih Alp po destinacijah, s pou- darkom na aktivnostih v neokrnjeni naravi, pa je nadaije- val Aleš Topolšek, direktor družbe Hit Alpinea, d.d. Tudi slovenska stojnica na sejmu MATKA, katere letošnja glav- na partnelja sta bili podjetji HIT Alpinea in Lokalna tu- ristična organizacija Kranjska Gora, je bila opremijena v znamenju pohodništva in nordijske hoje. Na 156 m2 raz- stavne površine se je predstavilo 19 slovenskih razsta- vijavcev. Poleg oglaševanja, ki smo ga deležni kot država partnerica sejma, srno se na Slovenski turistični organi- zaciji odločili za dodatno samostojno oglaševalsko akci- jo v pomembnejših finskih medijih, v času pred sejmom, med njim in po njem. Holiday World v Pragi Na turističnem sejmu Holiday World, ki je v Pragi potekal med 5. in 8. februaljem, se je v organizaciji Slovenske tu- ristične organizacije (STO) predstavila tudi slovenska turi- stična ponudba. Sejem Holiday World je eden najpomemb- nejših turističnih sejmov na Češkem in je letos potekal že 18-tič zapored, na njem pa se je v organizaciji STO pred- stavilo osem slovenskih turističnih podjetij: Zavod za turizem Ljubijana, Terme 3000 Moravske Toplice, Terme Čatež, Hoteli Bernardin, Turizem Kras, Metropol Group, LTO Bohinj in LTO Bovec. V skladu s ciijem zasledovanja inten- ziviranja tržno-promocijskih aktivnosti v letošnjem letu se je Slov.enija na omenjenem sejmu predstavila na 60 m2 na osrednjem razstavnem prostoru praškega razstavišča, pri čemer je bil poseben poudarek dan predstavitvi turi- stične destinacije Slovenska Istra. Intenzivnejša pred- stavitev slovenske turistične ponudbe na tem pomemb- nem vzhodnoevropskem emitivnem trgu se bo nadaijeva- la tudi v naslednjem letu, ko bo Slovenija država partne- rica turističnega sejma Holiday World 2010. Slovenija je namreč z organizatoljem sejma podpisala sporazum o par- tnerskem sodelovanju na sejmu Holiday World v letu 2010. Sporazum je dodatna potrditev dobrega sodelova- nja med Slovenijo in Češko, prav tako pa bo partnersko so- delovanje dodatna priložnost za predstavitev naše države na češkem trgu. Slovenija bo kot država partnerica pred- stavijena tudi v sejemskem katalogu in drugih sejemskih publikacijah organizatolja sejma v letu 2010. V večernih Slovenija je na sejmu MATKA 2009 nastopila kot država urah je na sejmišču potekal še sprejem za poslovne par- partnerica, kar je bila zagotovo dobra priložnost za pro- tnelje in predstavnike medijev, tj. Slovenski večer, ki ga mocijo, saj smo bili deležni veliko večje pozornosti tako je obiskalo preko 150 udeležencev iz novinarskih krogov, s strani organizatolja kot tudi s strani obiskovalcev sej- organizatoljev potovanj in drugih gospodarskih predstav- ma. Predstavili smo se s produktom pohodništva, s kate- ni kov. Dogodek je STO pripravila v sodelovanju s slaven- skima podjetjema Mura in Lisca, ki sta dogajanje pope- stri li z izvedbo modne revije. Obiskali smo IMTM Tel Aviv v Izraelu Slovenska turistična ponudba se je v organizaciji Slovenske turistične organizacije od 11. do 12. februarja 2009 pred- stavila na sejmu IMTM Tel Aviv - International Tourism Exhibition in Israel. Gre za osrednji in edini poslovni tu- ristični sejem v Izraelu, na katerem se je na slovenski stojnici v izmeri 24,5 m2 predstavila slovenska turistič­ na ponudba. sLOVENIAN TOURIST BOARD STO je na slovenski stojnici v času sejma IMTM Tel Aviv, 11. in 12. februarja 2009, gostila obisk generalnega direktorja pri Ministrstvu za turizem v Izraelu g. Shaula Zemacha in veleposlanika RS v Izraelu Borisa Soviča Dan pred sejmom, 10. februarja , je STO v sodelovanju z veleposlaništvom Republike Slovenije v Tel Avivu or- ganizirala večerni sprejem za kiju čne izraelske organiza- torje potovanj in turistične agencije ter druge pomemb- ne partnerje Slovenije. Sprejema se je udeležilo okoli 40 udeležencev. V letu 2008 se je na sejmu predstavilo pre- ko 40 držav, 870 razstavijavcev, sejem pa je obiskalo bli- zu 20.000 obiskovalcev. V Izraelu beležijo več kot 4 mili- jone potovanj v tujino letno, ta števi lka pa iz leta v leto narašča. Izraelski gostje na svojih potovanjih ve li ko tro- šijo in povprečno opravijo 4 do 10 nočitev, kar jih uvr- šča na prvo mesto, če jih primerjamo z ostalimi turisti iz Bližnjega vzhoda in Evrope. 23. letno srečanje ETC Marketing Inteligence Group v Sloveniji Slovenija je bi la gostiteijica 23. letnega srečanja sku- pine raziskovalcev Evropske potovalne komisije (European Travel Commission oz. ETC), ki je potekala od 11. do 14. februarja 2009 v Ljubijani . Tema tokratne- ga srečanja je bila »Raziskave v turizmu v času kri- ze«. Letošnjega srečanja se je udeležilo rekordno število udeležencev: 42 predstavnikov NTO-jev in predstavnikov različnih raziskovalnih organizacij iz 21 držav. Osnovno poslanstvo Evropske potovalne komisije (ETC) je trženje turizma Evro pe in njenih držav. V okviru ETC-ja delujejo različne skupine, med katerimi je ena izmed pomemb- nejših tudi skupina Market Intelligence Group (MIG), ka- tere člani so direktorji raziskovalnih oddelkov 39 nacio- nalnih turističnih organizacij v Evropi. Predstavijajo ak- tiven forum za razvoj in izmenjavo znanja o turističnih trži ščih ter zagotavijanja novih raziskav, ki so v korist celotne Evrope. S tesnim sodelovanjem s Svetovno tu- Od leve: Leslie Vella, predsednik ETC Market Intelligence Group, mag. Marjan Hribar, generalni direktor Direktorata za turizem na MG, mag. Dimitrij Piciga, direktor STO ri stično organizacijo (UNWTO), Organizacijo za trženje evropskih mest (ECM), Turi sti čno enoto Evropske komi- sije in zasebnimi podjetji, č la ni MIG zagotavijajo učin- novinarju Angelu Pannofini , fotografu Michelu Belli, redakcijama Bell'Europa in Itinerari Travel ter redakci- ji spletnega časopisa www.g uidaviaggi.it) , ki so največ prispevali k povečanju prepoznavnosti Slovenije in slo- venskega turizma na italijanskem trgu, v zahvalo za po- moč pri promociji Slovenije podelila posebna priznanja. Letošnji promocijski partner slovenskega večera je bila Občina Idrija, ki je predstavila svojo regijo, za organi- zacijo dogodka pa je poskrbela Idrijsko-Cerkijanska ra- zvojna agencija (ICRA). Posebna pozornost v okviru pred- stavitve je bila namenjena okušanju idrijske kulinarike, za pripravo jedi je poskrbelo podjetje Nebesa d.o.o. iz Idrije. Dogajanje na Slovenskem večeru je popestril glas- beni gost Rudi Bučar s svojo zasedbo, premierno pa sta se javnosti s preigrava njem etno ter moderne slovenske glasbe predstavila Janez Dovč ter Boštjan Gombač, ki sta navdušila več kot 160 zbranih gostov. Z intenzivnimi promocijskimi aktivnostmi na italijanskem trgu bo STO kovito raziskova lno dejavnost. Na tridnevnem s reča nju nadaijevala skozi vse letošnje leto. Tako se bo med 19. so udeleženci razpravijali o možnih posledicah ekonom- in 22. februarjem 2009 slovenska turistična ponudba v ske krize na turizem, razpravijali so o programu Evropske potova lne komisije za leti 2009 in 2010 ter o raziskoval- nem programu Svetovne turistične organizacije za leto 2010. Predstavijene so bile tudi dobre pra kse na podro- čju raziskav in trženja. Udeležence sta pozdravila mag. Marjan Hribar, direk- tor direktorata za turizem na ministrstvu za gospodar- stvo in mag. Dimitrij Piciga, direktor Slovenske turi- stične organizacije, ki je tudi podpredsednik Evropske potovalne komisije. Slovenija nagradila izbrane italijanske novinarje in PR agencije V Milanu je že sedemnajsti č zapored potekal Slovenski večer, ki ga Slovenska turistična organizacija tradici- onalno organizira pred največjo italijansko poslovno borzo Borsa internazionele del turismo (BIT). Povabilu Slovenske turistične organizacije (STO) na tradicional- ni Slovenski večer se je odzvalo več kot 109 italijanskih novinarjev, ki so v preteklem letu napisa li številne član­ ke o Sloveniji in 9 italijanskih organizatorjev turisti č­ nih potovanj. Goste so pozdravili veleposlanik Republike Slovenije v Italiji Nj. Eksc. dr. Andrej Capuder, mag. Dimitrij Piciga, direktor STO, Gorazd Skrt, vodja pred- stavništva STO v Italiji ter Ciril Zlobec, slovenski pesnik, pisateij, publicist, politik, novinar, uredni k in tudi preva- jalec. V okviru Slovenskega večera je STO 6-im italijan- skim novinarjem in medijem (novinarki Anni Pugliese, Od leve proti desni: Gorazd Skrt, vodja predstavništva STO v Milanu, mag. Dimitrij Piciga, direktor STO, Gianvico Camisasca, častni konzul RS v Milanu, Nj. Eksc. Andrej Capuder, veleposlanik RS v Italiji. sodelova nju med STO in slovenskim turističnim gospo- darstvom italijanski javnosti predstavila na najpomemb- nejši italijanski turistični borzi - BIT 2009. Na 180 m2 razstavnih površin se bo predstavilo 31 slovenskih raz- stavijavcev. V animacijskem kotičku bo svojo ponudbo predstavila Thermana iz Laškega. V okviru drugega po- slovnega dne borze, 20. februarja, namenjenega poslovnim partnerjem in novinarjem , bo z začet­ kom ob 17 .00 uri potekala ku lin a ri čno in etnolo- ško zaokrožena pogostitev. Kataloga slovenskih zdravilišč in pohodništva na www. katalog-ki os k. de Predstavništvo Slovenske turistične organiza- cije (STO) je začelo z novo akcijo pospeševanja prodaje na nemškem trgu. Z namenom poveča nja povpraševanja po počitnicah v Sloveniji smo v interne- tni kiosk www.katalog-kiosk.de uvrstili nemško različico brošure slovenskih zdravilišč (Therme. Wohlbeftnden. Gesundes leben!) , novo brošuro pohodništva s predlo- gi poti in paketi pohodniških počitnic (Wandern in Slowenien) ter zgibanko Ljubljane z navedbo večjih dogodkov (Ljubljana auf einen Blick). Vsak povpraševa- lec od predstavništva STO v Nemčiji poleg želene bro- šure prejme tudi aktualno veliko nočno in bin koštno po- nudbo slovenskega turističnega gospodarstva ter osta- le ust rezne informacije in povabila v Slovenijo. Gre to- rej za produktno predstavitev Slovenije kot turistične destinacije, razširjeno na konkretne možnosti izbire pa- ketov počitnic. ·v prvih dneh smo opazili bistveno poveča nje povpraše- va nja, trenutno predvsem po katalogu slovenskih zdra- vi li šč, v prihodnjih tednih pa bomo naboru brošur o Sloveniji v internetnem kiosku www.katalog-kiosk.de ta- koj po izidu brošur v nemški jezikovni različici dodali še brošuri o kolesarjenju in dogodkih v Sloveniji; je pove- dala vodja predstavništva STO v Nemčiji , Majda Rozina Dolenc in ob tem dodaja: "Po predstavitvi Slovenije na portalu wissen .de decembra in januarja je akcija s Katalog Kioskom še ena nova akcija širjenja promocije in prodaje turizma Slovenije na internetu: • www.s lovenia .info - Nov portal Sloveniabreak Podjetje TM Vista je v sodelovanju s cen- trom za poslovna potovanja Uniglobe TM Travel predstavilo nov turistični por- tal Sloveniabreak (www.sloveniabreak. com). Slovenski turizem je tako bogatej- ši za spletno stran, katere glavni namen je tujim gostom ponuditi možnost dina- mičnega pakiranja turističnih proizvodov, sloveniabreak . ,. . . . . ustvariti prava turistična doživetja ter sle- diti najnovejšim trendom na področju e- turizma. Sloveniabreak zajema ponudbo različnih kakovostnih slovenskih turistič­ nih ponudnikov in le-to združuje v pake- te doživetij, ki si jih lahko vsak uporabnik prilagodi pa lastnih žeijah in potrebah . Glavni namen je uporabniku, ki se želi od- makniti od klasičnih ponudb turističnih agencij in masovnega turizma, omogoči­ ti popolno individualizacijo dožive- tja ter na enem mestu posredovati vse potrebne informacije o turistič­ ni destinaciji in tako prihraniti dra- goceni čas. Vsekakor prepriča tudi oblikovna zasnova spletne strani in mnoge fotografije Slovenije, ki bodo k odkrivanju naše podalpske dežele prav gotovo prepričale tudi marsikaterega domačega gosta. v VSSGTin projekt EURH0QUAL Mednarodno združenje vodilnih hotelskih šol v Evropi EURHODIP se je lotilo dolgo- ročnega projekta EURHOQUAL, s katerim bo analiziralo kakovost posameznih šol in njihovih izobraževalnih programov. Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Maribor se je prijavila kot prva v Evropi in je bila aprila 2008 zato pilotna šo la v tem akreditacijskem procesu, kar je bil še večji izziv. Nacionalno mešani komisi- ji je šola predstavila povezovanje s turi- stičnim gospodarstvom, izvedbo praktič­ nega izobraževanja v domačih podjetjih in v tujini, izvedbo projektov, sodelova- nje z zunanjimi strokovnjaki ter organizi- ranost študija. Meseca novembra paje v Maroku na redni letni konferenci potekala svečana razglasi- tev in podelitev tega pomembnega certifi- kata za kakovost. Iz rok predsednika zdru- ženja, gospoda Alaina Sebbana, in pred- sedni ka komisije in nekdanjega direktor- ja hotelirske šole v Maastrichtu, gospoda Ceesa van der Klipa, ga je prejela direkto- www.slovenia .info Euroqual v rokah mag. Helene Cvikl rica šole, mag. Helena Cvikl. Akreditacija bo omogočala lažjo primerijivost na po- dročju znanja in kompetenc, pogojev štu- dija ter posebnosti, ki dajejo dodano vre- dnost posamezni šoli. Poštna znamka I FEEL SLOVENIA Pošta Slovenije bo v maju izdala novo se- rijo poštnih znamk. Nove poštne znam- ke bodo opremijene z logotipom I FEEL SL0VENIA, osrednji motiv majske izdaje bo pleteno srce iz testa. Motiv je bil izbran na javnem nateča­ ju, pripravil ga je oblikovalec Edi Berk v sodelovanju s fotografom Draganom Arriglerjem. Znamka bo namenjena ozna- čevanju plačane poštnine za standardno pismo v mednarodnem prometu (po ceni- ku 0,40 evra). V zvezi s tem lahko doda- mo še, da je Komisija za izdajo poštnih vrednotnic sklenila, da bo Pošta Slovenije v prihodnjih petih letih izdala še 5 doda- tnih znamk na temo I FEEL SL0VENIA z motivi prevrtano jajce, medeno srce, pti- ca - sv. Duh , barijanska Madona, kamniti možnar, pripravijenih pod strokovnim vod- stvom prof. dr. Janeza Bogataja. Skupno bo tako v novi seriji rednih po- štnih znamk I FEEL SL0VENIA izdanih 6 različnih motivov, ki bodo v prodaji na vseh slovenskih poštah. Janez Bohorič častni konzul Makedonije v RS V torek, 27 . jan uarja 2009, je predse- dnik Vlade Republike Makedonije Nikola Gruevski slovesno odprl Konzulat Republike Makedonije v Republiki Sloveniji s sedežem v Kranju, v poslov- ni stavbi Save, d. d. Janez Bohorič, pred- sednik uprave Save, d. d., je bil na pre- dlog Vlade Republike Makedonije imeno- van za prvega častnega konzula Republike Makedonije v Republiki Sloveniji. Konzulat Republike Makedonije v Kranju bo skrbel za promocijo makedonskega gospodarstva in za spodbujanje slovenskih podjetij k vla- ganju v Makedonijo. Tudi v turizmu smo ob zakijučku leta 2008 zabeležimo 17 % rast prihoda in nočitev makedonskih turistov v Slovenijo v primerjavi z letom prej. Pridobivanje vizumov v Srbiji Ministrstvo za gospodarstvo je z name- nom izboijšanja pogojev pridobivanja vi- zumov za turiste iz Srbije sprejelo dogovor z Ministrstvom za zunanje zadeve o novo- sti pri izvedbi postopka pridobivanja viz- umov. Odslej bo postopek potekal na na- slednji način: 1. Stranka uredi in plača aranžma na iz- brani turistični agenciji, katera izda vo- ucher. 2. Turi stična agencija takoj pokliče na 'Call center' na telefonsko številko: 0800/13- 14-15 ( dosegijiva samo s srbskega tele- fonskega omrežja) in uredi ustrezen ter- min za predajo vloge za stranko ali za sku- pino ter podatke sporoči strankam. 3. Turi stična agencija pripravi pisno po- oblastilo v dveh izvodih za dvig stranki- ne dokumentacije po končanem viz,11 m- skem postopku. Stranka podpiše oba iz- voda. Enega obdrži stranka, drugega pa agencija. 4. Stranka ob dogovorjenem terminu vlo- ži vlogo na veleposlaništvu v Beogradu in predloži: • pravilno in v celoti izpolnjeno vlogo za izdajo vizuma, • barvno fotografijo, • najmanj 3 mesece veijaven potni list, • fotokopija potnega lista, • potovalno zdravstveno zavarovanje (predlagamo, da se slednje uredi že na agenciji - če je možno), • voucher, • dokazilo o zaposlitvi (ali šolanju - npr. potrdilo o vpisu na fakulteto), in fotoko- pijo delovne knjižice. V primeru upokojen- cev: pokojninski odrezki, • overjeno soglasje staršev v primeru po- tavanja otrok do dopolnjenega 16. leta starosti ( če ne potujejo v spremstvu star- šev ali skrbnikov). Če otrok potuje le z enim staršem, je potrebno dostaviti over- jeno soglasje drugega starša, • pooblastilo za dvig dokumentacije (če se stranka odloči, da bo prevzem doku- mentacije prepustila agenciji). Diplomatsko konzularno predstavništvo (DKP) stranki sporoči predvideni datuin zakijučka postopka. Turistična agencija s svojim izvodom poo- blastila dvigne dokumentacijo na DKP. Predlagamo in tudi priporočamo, da go- stje, ki prihajajo organizirano v Slovenijo, uredijo skupinske potne liste (na upravnih enotah v Srbiji), kar prav tako olajša po- stopek izdaje vizumov in za prosilce po- meni tudi manjši strošek. Na ta način bo konzularni oddelek veleposlaništva lahko izdal vizume večjemu števi lu srbskih go- stov. Na skupi nskem potnem listu je lah- ko od 5 do 50 oseb, ki potujejo v skupini (skupen vstop in izstop iz Slovenije) in so vse navedene na skupnem potnem listu, konzularni oddelek pa na tej osnovi izda en vizum za celotno skupino. Za ureditev skupinskih potnih listov za organizirane skuP,.i ne turistov lahko poskrbijo turistič­ ne agencije v Srbiji. V primeru dodatnih vprašanj se obrni- te na Ministrstvo za zunanje zadeve, te- lefon 01 478 2305, morebitna odprta vprašanja pa lahko posredujete tudi na Ministrstvo za gospodarstvo na e-mai l naslov: irena.milinkovic@gov.si . Nagrada 'Active Holiday Award 2008' za kamp Šobec v Lescah Slovenski kamp Šobec v Lescah, ki ga vodi gospod direktor Rado Urevc, se je izkazal za še posebej primernega za aktivne po- čitniške goste: prejel je nagrado 'Active Holiday Award 2008' s strani britanske- ga strokovnjaka Alana Rogersa. Podelitev je potekala na nizozemskem počitniškem sejmu 'Vakantiebeurs' v Utrechtu. Nagrada Srečanje 13. januarja 2009 ob podelitvi nagrade v Utrechtu: ( od leve) Giinter Kinzel (IGL), Mark Hammerton (glavni direktor skupine Mark Hammerton Group/ Alan Rogers Guides Ltd), Rado Urevc (direktor kampa Šobec), Andreas Santner (IGL) 'Active Holiday Award' je bila ustanovije- na za kampe, ki poleg svoje neizmerne pokrajinske lepote predstavijajo tudi ide- alen prostor za aktivno preživijanje po- čitnic s pohodi, kolesarjenjem, smuča­ njem ali ponudbo drugih vodnih špor- tov. Prevedena in izbrana mesta za kam- piranje in dopus~_ovanje s prikolicami in avtodomi v Sloveniji so vkijučena tudi v Rogersovem vodiču po kampih 'Italy Plus Croatia & Slovenia 2009'. Zaradi velikega prizadevanja in pobude podjetja IGL ter zahvaijujoč dolgoletnemu in dobremu so- delovanju s uredništvom ADAC-a, je sedaj Slovenija vkijučena tudi v ADAC-ov vodič po kampirnih mestih za vozila 2009 {ADAC Stel/platzfiihrer). Ta vodič izide letno v na- Slovenija država partnerica Feri en messe Salzburg Slovenija se je na turističnem sejmu Ferienmesse Salzburg, ki je letos pote- kal med 20. in 22. februarjem , predsta- vila kot država partnerica, kar je dalo predstavitvi naše dežele na sejmu po- sebno težo. Avstrijski trg uvrščamo med kijučne emitivne trge slovenskega turiz- ma, saj avstrijski gostje ustvarijo velik del prihodov in prenočitev slovenske- kladi 40.000 izvodov, v njem pa je pred- ga turizma. Med turističnimi produkti, stavijenih preko 3400 kampirnih mest za dan. Slovenski študentje so na College of po katerih avstrijski gostje najpogoste- avtodome in prikolice. Europe v sodelovanju s Slovenskim turi- je povprašujejo v Sloveniji, je ponudba Izšel je Katalog zasebnih sob in apartmajev 2009 V začetku januarja je izšel Katalog za- sebnih sob in apartmajev 2009. Izdal ga je Zavod Gostoijubnost slovenskih do- mov, področna turistična organizacija za razvoj zasebnih nastanitev (Zavod GSD) v sodelovanju s Slovensko turistično orga- nizacijo (STO). Katalog je ena redkih oblik skupne pro- mocije manjših turističnih ponudnikov, za katere sta značilna osebni odnos do gosta in s tem povezana gostoijubnost. Ta se- gment nastanitvene ponudbe po ocenah Zavoda GSD predstavija v slovenskem me- rilu okoli tretjino vseh turističnih ležišč. Naklada publikacije v petih tujih jezikih je 25.000 izvodov. Katalog je brezplačno na voijo na sedežu Zavoda GSD na Mali ulici 8 v Ljubijani, predstavijen pa bo tudi v okvi- ru aktivnosti STO na mednarodnih turistič­ nih sejmih in borzah, prav tako je na voijo v turističnih informativnih centrih (TIC) v Sloveniji, veleposlaništvih in pri konzular- nih predstavnikih v tujini. Slovenski kulturni teden na College of Europe v Bruggu Na College of Europe v Bruggu v Belgiji je med 18.2. in 21.2. potekal slovenski kul- turni teden, v okviru katerega so štirje slovenski študentje združili moči z Nemci, Avstrijci in Švicadi. V skupnem projektu želijo na različne načine predstaviti fol- klorne, kulinarične in enološke značilnosti držav in tako popestriti študentski vsak- stičnim uradom Benelux v Brusiju v sre- do, 18.2. 2009 ob 20. uri pripravili slo- venski filmski večer s predvajanjem fil- ma Petelinji zajtrk ter pogostitev z bo- rovničkami, slovenskim vinom in ne- katerimi značilnimi slovenskimi dobro- tami. V soboto 21.2. 2009 pa pripravija- jo še zabavo v duhu karnevala v Kčilnu, Karneval de Bruges party. Dogodek je pod- prlo Veleposlaništvo Republike Slovenije v kraijevini Belgiji, s svojimi donacijami pa so dogodek omogočili : Termoelektrarna Toplarna Ljubijana, d.o.o., Slovensko go- spodarsko in raziskovalno združenje, Slovenska hiša v Brusiju, Slovensko kul- turno društvo iz Maasmechelena ter Slovenska turistična organizacija. Znana januarska statistika slovenskih naravnih zdravilišč V slovenskih naravnih zdraviliščih beleži- jo pozitivno skupno statistiko pri pri- hodih in ustvadenih nočitvah v januadu 2009 glede na enako obdobje lani . V janu- adu 2009 je tako bilo zabeleženih 23.396 prihodov domačih gostov, kar je za 10 % več kot v enakem obdobju lani, in 20.352 tujih gostov, kar je za 1 % več kot v letu 2008. Vseh gostov je tako bilo 43.748 (in- deks 106 glede na enako obdobje lani) . Delež domačih in tujih gostov je 53 % v korist domačih (47 % tujih). Pri ustvar- jenih nočitvah beležimo med domačimi gosti 104.17 4 nočitev, kar predstavija 8 % več kot v januarju 2008 ter delež 55 % vseh ustvadenih nočitev, za 4 % več je bilo opravijenih nočitev iz tujine (in- deks 104). Vseh nočitev je bilo 188.988, kar predstavija 6 % več kot lani. slovenskih naravnih zdravilišč, kjer so v januarju zabeležili za 3 % več avstrijskih gostov kot istega meseca lani . Razen po ponudbi slovenskih zdravilišč in wellness ponudbi beležimo tudi večje zanimanje avstrijskih gostov po ponudbi slovenske obale ter kulinarični ponudbi. Glede na povpraševanje na avstrijskem trgu smo na sejmu Ferienmesse Salzburg izposta- vi li turistično ponudbo slovenskih zdra- vi lišč , Krasa in Slovenske Istre. Poseben poudarek na več kot 100 m1 razstavne površine smo dali predstavitvi ponudb za kratke počitnice, prireditvam (Škofjeloški pasijon, Solinarski praznik, Festival alp- skega cvetja, Festival Lent ... ) in pro- duktom možnosti aktivnega oddiha v Sloveniji (kolesarjenje, golf, pohodni- štvo). Posebni partnerji predstavitve v Salzburgu so bile Terme 3000 ter desti- nacija Kras z Vipavsko dolino. Na otvo- ritveni slovesnosti sejma, 20. februarja, je zbrane goste nagovoril pomočnik di- rektorja Slovenske turistične organizaci- je Dejan Podgoršek, prvi dan sejma smo za novinarje s področja Salzburga in bli- žnjih dežel pripravili novinarsko konfe- renco, kjer smo podrobneje predstavi- li turistično ponudbo Slovenije. Isti ve- čer pa smo za poslovne partnerje v so- delovanju s strokovno publikacijo TIP (Travel Industry Professional) organizi- rali tudi slovenski večer, ki se ga je ude- ležilo več kot 250 predstavnikov turiz- ma in organizatorjev potovanj. Na sej- mu Ferienmesse Salzburg 2009 se je sku- pno predstavilo 530 razstavijavcev iz 55 držav, ki so obiskovalcem predstavili ce- loten spekter produktov in storitev v tu- ristični industriji . Turistična . . . an1mac1Ja Podjetje Ulala je podjetje, aktivno na področju turizma, predvsem pa so si za nadaljnje delo jasno zastavili ciije in poslanstvo aktivnega delovanja na po- dročju turistične animacije in na podro- čju izobraževanja. V razvojnem oddel- ku razvijajo animacijo za osebe s po- sebnimi potrebami . Poleg številnih pro- gramov animacije pa v sklopu izobra- ževalne ustanove Atenej nudijo izobra- ževalni program turističnih animatorjev v obliki intenzivnega in prilagojenega usposabijanja. "Eden izmed elementov, po katerih se hotelske organizacije, pa je dandanes prav raven animacije, kajti vse več je gostov, ki se v določen hotel ne vračaj o zaradi hrane ali namestitve, pač pa predvsem zaradi nepozabnih tre- nutkov, ki so jih preživeli pod vodstvom animacijske ekipe. Nekateri hoteli in celo nekatera turistična gospo- darstva se tega dejstva zavedajo prej, druga pozneje. A v novem tisočletju že dolgo ni več dvoma, da bo prihodnost turizma krojil neposreden in kakovosten stik turističnih delavcev z njihovimi gosti," pravi Dejan Slak, direk- tor podjetja Ulala. Ljudje s po- sebnimi potrebami se zadnja leta pospešeno vkijučujejo v družbo. Zavest o tem, da so bili dolga leta neupravičeno marginalizirani, po- časi prodira iz strokovne javno- sti tudi v zavest slehernega čla- na družbe. Dejavnosti, kot so šport in re- kreacija pa tudi aktivni počitek, posta- jajo danes dostopne večini ijudem s po- sebnimi potrebami in razvojni oddelek Ulala poskuša na tem področju naredi- ti še korak naprej. Projekt 'Iz oči v oči - govoriti z jezikom drugačnosti', ki ga je podprl urad RS za mladino, poskuša iju- dem s posebnimi potrebami približati tu- ristično animacijo. Le-ta je že desetle- tja priznana spremljevalka turizma in si brez nje ni mogoče predstavijati nobe- ne resnejše turistične strategije. Ljudje s posebnimi potrebami so bili v preteklo- sti prikrajšani za osnovne možnosti od- diha, kaj šele, da bi razmišijali o anima- ciji zanje. Danes pa se to v skladu s sve- tovnimi trendi pospešeno spreminja in projekt 'Iz oči v oči - govoriti z jezikom drugačnosti' je le eden izmed kamenč­ kov v mozaiku približevanja zmožnih z nezmožnimi, 'normalnega' gosta z go- stom, ki med bivanjem - kot v živijenju nasploh - do turistične organizacije iz- kazuje posebne potrebe. • www.slove nia.info - www.slovenia.info Največja izbira nastanitev v Sloveniji • hoteli • apartmaji, sobe • turistične kmetije • mladinski domovi . . • penz1on1 • gostišča . , Klicni center: 04 280 30 30 boo ki ng@sloven ia.i nfo Konkurenčne cene