88. Številka V Ljubljani, dne 20. septembra 1919. Mine izhaja rak petek I' datumom naslednjega |M — Naročnina sa celo eto K 10*—, za pol leta X 5 — sa četrt leta K 2*80. fosamesna Številka 20 vin. Naročnina za Nemčijo za aalo leto 9 mark, za Ameriko 3 dolarja, fočiljatva na uredništvo in upravniitvo Uabljana, Selanbnrgova nliea Stev. 6. II. nadstr. VI. leto Rokopisi se ne vračajo. — Insorati se zaračunavajo, milimeter vrstica in sicer pri enkiatni objavi po 60 vinarja, pri trikratni po 58 vinarja, pri šestkratni po 56 vin., pri celoletnih objavah po 54 vin. za vsakokrat — Za razne izjave itd. stane mm vrstica 50 vin. — Reklam, so poštnine proste. — Nefrankira-na pisma se ne sprejemajo. Draginja na vseh koncih in krajih! Ni zadosti, da se gospoda v naši državi ne zmeni za draginjo, proti kateri ves narod razen oderuhov najodločneje protestira. Sedaj so izdali v Belemgradu celo na-redbo, po kateri se podraže zdravila in zdravilni pripomočki desetkrat in še več. Uvedli so srbski tarif, ne da bi upoštevali velikanske posledice za zdravje ljudstva. Katastrofalen udarec bo to za bolnike sploh in zlasti za bolniške blagajne, ki že zdaj komaj zmagujejo velike stroške. Pa tudi za splošno zdravje mora biti to usodnega pomena. Nujna zdravila, ki že danes .stanejo po 10 do 20 K bodo stala odslej po ,S0 do 100 K, in to zdravila, ki so v nekaterih boleznih nujno potrebna. Kdaj bo že vendar konec tega brezvestnega odiranja! Ali so res gospodarji v naši državi sami vojni oderuhi? Dovelj je te komedije! Tudi najmimej-šenm človeku mora vzkipeti kri nad to neveščo politiko. Povejte, gospoda, da ali iie! Če ne, pustite to v miru, kar ne ra- zu; Kriza v gospodarstvu. Že večkrat smo povdarjali, da nas vede vsa naša državna politika še v večjo krizo. In kaj je naravneje- Če vlada pospešuje oderuštvo, trpi verižništvo, ima strah pred vojnimi dobičkarji, uničuje našo valuto, ne skrbi ne za socijalno zakonodajo ne za ureditev prometa, dočim organizira kapitalistične družbe v prave kartele in na drugi strani pa je ovirala zlasti prejšnja vlada razvoj industrije z zaprtjem mej. potem je katastrofa neizogibna. Marsikdo bi dejal, prav je, če pride do poloma. Osebno smo tudi mi tega mnenja, da bi bila to edina radikalna rešitev tega vladnega diletantizma. Ali eno skrb imamo, da utegne delavstvo v tem polomu največ trpeti, ker vlada v Belemgradu prav tako vneto skrbi za kapitalizem kakor je to delata prejšnja avstroogrska vlada. Ker draginja vedno narašča vsled nezdrave gospodarske politike, je delavstvo primorano, da zahteva vedno večje mezde. K temu je opravičeno in kdor bi trdi! drugače, ta bi obsojal delavstvo na smrt za gladom. V gospodarskem oziru pa to ni vseeno. Nikakor nam ne prihaja na misel, da bi hoteli zgovarjati tovarnarje in druge podjetnike, vsaj smo za socijaliza-oijo oziroma za podTžvljenje vseh onih panog že danes, v katerih je to mogoče (rudniki, promet itd.) .Ker pa socijalizacijo in podržavljenje danes še ne moremo izsiliti, je naravno, da nastane kriza v industriji, če bomo morali zaradi draginje zahtevati vedno večje plače, zakaj v inozemstvu se nahajajo tudi tovarne, ki izdelujejo isto blago kakor pri nas, premog se koplje tudi naše države. Ker so pa tam cene. živilom nižje, tovarne in obrati bolj moderno urejeni, imajo stroje in orodje na razpolago, je tam produkcija cenejša in naše tovarne že danes dobivajo zunanjo konkurenco, kar more dovesti le do tega, da bodo posamezna podjetja primorana obrat ustaviti, ker bi imeli več škode, če delajo kakor pa če stoje. Seveda ne velja-to za vse industrije v polnem obsegu. Iz primera nam je jasno razvidno, kam nas je zavedla gospoda v Belemgradu, ker je v svoji kratkovidnosti dopuščala kapitalistom in jih podpirala, da so tirali naše narodno gospodarstvo z oderuštvom tako daleč. Pred nami je tudi valutno vprašanje. Ne vemo še, kdaj se reši to krivično vprašanje. Ali do rešitve pride in takrat bo pa delavstvo stalo pred krizo, ker bodo podjetniki hoteli izvesti ključ valute tudi pri delavskih plačah (3 krone — 1 dinar). Oči-vidno vlada sama od sebe ne bo ničesar ukrenila proti draginji, tako da utegne ob izpremembi valute draginja sorazmerno še naraščati. To je namreč naraven proces. Krona in dinar imata v inozemstvu domala enako vrednost. Ker pa pade vrednost naše krone v državi po zaslugi kapitalistične vlade za dve tretjini, Jorej nad normalno, bo blago pri nas poskočilo v cenah v dinarski vrednosti najmanj za eno tretjino, ker se je kurz krone vsaj za toliko prenizko nastavil. In če vlada izda glede zamene kron z dinarji kake stroge odredbe, ker bo hotela čuvati kapitaliste, ne pa delavstvo'in konsurqente vobče, bodo ve-leproducenti in prekupci lahko svobodno faktično podražili življenske potrebščine še za eno tretjino sedanje vredosti. Ali se izvrši ta proces povsem tako ali ne, seveda še ni gotovo, jasno pa je, da nam v tem pogledu preti nevarnost in da bo iz-prememba valute trpek udarec v življenje delovnega ljudstva. Nedvomno nam pretc za ta primer novi mezdni boji, ki bodo zopet ogrožali gospodarstvo, in ki jih povzroči krivična regulacija valute. Delavstvo sicer ne mara stavk, toda če so neizogibne, se jih tudi ne boji, ker drugega pota nima. , Glede mezdnih diferenc in delavskega varstva bi bila vlada že marsikaj lahko ukrenila. A na to ni mislila. Po drugih državah socijalizirajo obrate, imajo delavski zaupniški zakon, poravnavalne urade in še marsikaj, kar je naši vladni gospodi pravcati strah. Zaradi malomarnosti vlade, zaradi nje politike bo prehod v normalne razmere težaven, pota bojev, v katerih bo moral delavec in konsument ščititi popolnoma sam, s svojo organizacijo interese delovnega ljudstva. Te vrstice smo napisali v ta namen, da opozorimo organizirano delavstvo na bližnjo krizo. Slediti moramo svoje moči in okrepiti svoje organzacije, da nas kri-tični moment ne najde nepripravljene. Politične jegulje. Politika, diplomacija, to sta dve umetnosti, ki pravzaprav ne gresta za ničem drugim, kakor da nasprotnik premaga nasprotnika z zvijačo ali s silo, ga oslepari ali pa terorizira. Tak utisk bi človek dobil danes, če motri svetovno vojno, pariška konferenco in pa našo meščansko zunanjo; politko in prav tako tudi notranjo. Seveda ta izrek ali ta sodba ne velja vedno m povsod. Če ta ali ona stranka politizira in pomaga s tem svojim pristašem do pravic, je taka politika naravno in moralno utemeljena, torej opravičena, ker se bori proti krivicam in zagovarja pravice zatiranih. Način in delovanje za človeške pravice imenujemo potem dobro ali slabo politiko, kakor pač z njo pospešujemo svoje namene. Nasprotno pa je politika strank, ki hočejo v oblasti svojih predpravic zatirati in izkoriščati množice, nenaravna in moralna neutemeljena, ker smo ljudje vsi le ljudje in so, če gospoduje peščica meščanskih’ magnatov, aristokracija, plutokracija in hierahija celim narodom, krivi ti sami, ker se ne pobrigajo za svoje pravice. In pri nas v Jugoslaviji? V narodnem predstavništvu vladajo že tri četrt leta gospodje meščani, klerikalci, liberalci, radikalci, sami »demokratični« ljudje. Pa kaj vidimo? Prva vlada je vladala samo nad pol leta. Druga vlada, v kateri so bili tudi trije socijalni demokrati ni vladala menda niti štirinajst dni. Prva vlada ni imela nobenega pozitivnega programa. Hotela je le v svojem krogu kovati in organizirati novo državo in delala tudi sicer popolnoma svojo politiko v pisarnah, toda ne z ljudstvom, ne z jugoslovanskim narodom marveč le s peščico agrarcev, industri-jalcev in bankirjev. Dr. Korošec, katerega klerikalci sedaj tako hvalijo, je veleagrar-cem in velemlinom dovolil zvišati cene. mlevskih izdelkov; agrarno reformo s. Korada so popolnoma pokvarili in še pokvarjeno niso hoteli uveljaviti, ker so se uprli veleposestniki in duhovščina; kurz naši kroni so določili za dve tretjini manjši koti srbskemu dinarju, dasi v mednarodnem1 prometu dinar nima dosti več vrednosti kot krona in niti vojnih dobičkarjev in ves rižnikov se niso upali lotiti, ker so ti glavna opora družbe v Belemgradu. Vrhutega so se ustanovile pod protektoratom in z dovoljenjem vlade trgovske družbe za eks-port in import, ki delajo z velikimi dobički. Da ne govorimo o carini na potrebno blago, stroje, orodje, o prometu in premo-gaTstvu itd. Če bi bila prejšnja vlada vse vsaj za silo uredila, bi danes ne stali pred večjo krizo kakor smo stali ob prevratu. Nič ni delala ta klerikalna in radikalna gospoda. Vsa politika prejšnje vlade je bila na* perjena očjtno proti interesom ljudstva že doma. če še upoštevamo dogodke na pariški konferenci, kjer se ni prav nič storilo za ujedinjenje vseh Jugoslovanov, pač pa nasprotno, nam ne preostaja druga sodba, kakor da je to bila vlada brez programa, sicer pa protiljudska in je imela svoj »špas*. Nova vlada, ki je bila sestavljena h demokratske zajednice m treh socijalnifi demokatov, je bazirala na trdnem nuinem ecagramu glede notraasb' stvari (volitve? valuta', ureclftev Železnišloti pla£ IfiJj, v zunanji politiki pa ni imela vpliva, ker imamo v Parizu baje zastopnike države, ki se ne ravnajo po navodilih vlade iz Belgrada, marveč delajo celo proti vladi. Zaraditega in zaradi opozicije od strani klerikalnih strank in srbskih radikalcev, ki so še bolj nazadnjaški kakor klerikalci, Je v soboto dne 13. tm. druga vlada odstopila. Za nas je značilno v tem političnem boju dasi nismo nikdar zaupali takozvanhn demokratom, to, da so bili sedai klerikalci in radikalci proti nujnim vprašanjem, ki jih* je imela ta vlada v programu. Priznamo, da so klerikalci in radikalci vse »delo« prejšnje vlade opravili sporazumno z demokrati, da so Vsi skupaj potom svoje politike prebivalstvo pošteno odrli, da pa vztrajajo še na tem stališču, tega jim ljudstvo ne Ko moglo odpustiti. Nič niso storili v blagor ljudstva in še nadalje se pro-tivijo! To zasluži vsekakor odločno (obsodbo m delavstvo ne more odobravti to brezglavo meščansko politko. Auto-delavnfee In topniški arzenal. $ Ejubtiani so dve auto-delavnid in en topniški arzenal. Zaposlenih je v vseh teh obratih čez 200 delavcev monterjev, strugarjev, ključavničarjev in drugih. Do !. septembra 1.1. so bile te delavnice menda v področju vojaške intendance za Slovenijo v Ljubljani, sicer se pa ni nikdo, prav brigal za razvoj delavnic. Mislilo se je; dokler gre dobro, naj gre, ko pa zmanjka vsega, pa se enostavno postavi delavce na cesto — in konec je besedi. Pozamezni privatniki so že videli potrebo in koristi autodelavnic. V več krajih se že nahajajo male delavnice, ki pa ne morejo uspevati, ker nimjo potrebnega kapitala na razpolago. V gori imenovanih delavnicah pa bi se lahko izvrševala vsa popravila. Z eno besedo: treba je energičnega strokovnega vodstva, treba materijala in utrditev plač delavcev, ki so danes izmed vseh kovinskih delavcev najslabše plačani. Žalostno! Ali gola resnica 'ie, 'da pri nas ne more eksistirati delavec, ki ima potrebne zmožnosti. Še tistega malega števila sposobnih monterjev se noče za njih delo primerno odškodovati. Ni čuda, da ljudje odhajajo, ker tu sploh ne morejo živeti* 1 Merodajni, faktorji zganite se, ako vam je v resnici kaj ležeče na razvoju jugoslovanske industrije! S 1. t. m. je prevzelo posebno ravnateljstvo vojnega ministrstva gori navedene delavnice. Došel je tudi ukaz vojn. minist. radi ureditve plač, ki bi morale biti izplačane do 15. avgusta nazaj. Delavstvo je imelo upanje, da se iste tudi izlačajo. Radi tega se je tudi oglasila deputacija delavcev pri gosp. polkovniku Vašiču kot felavnemu upravitelju vseh delavnic. Izjavil pa je, da došli ukaz ni ukaz, temveč samo nekaka lestvica (skala), po kateri naj bi se plače uredile, 'da pa ni določeno ali je to dinar ali krona. Delavstvu je dobro znano, da ima tu organizirani slovenski kapital svoje roke vmes ter bo izvajalo tudi konsekvence. Storili smo potrebne korake, da pridemo do svojih pravic. Kar velja za Zagreb in Belgrad, naj velja tudi za Ljubljano! Nikdar si pa ne bomo pustili kratiti svojih pravic. — Naj toraj to merodajni faktorji Vpoštevajo. Delavstvo gori navedenih delavnic se zaveda, da so del človeške sile, ki vstvarja Capital. 'Ako od nas zahtevate, da ustvarjamo, nas tudi nrimemo odškoduite ter tudi nastavite strokovno naobraženo vodstvo. alčo tfofcefo, 3a ofctaMenss veSSes sattaf pastirji koštrunov. Dopisi. Huda jama. Pri nas v Hudi jami pri Laškem trgu imamo za komisnega paznika po imenu Gostuc. Ta možakar ravna z delavci prav :>urovo. Od delavcev zahteva prenapeto delo in če kdo ne more ustreči njegovi predrzni želji, pa mu pravi, naj kar doma ostane ali pa mu obeta Trbovlje. Baha se tudi, da ne pristopi nikdar organizaciji. Mož naj bo le bolj pameten, vsaj še pazniške šole nima. Če bo tako ravnal z delavci, se mu utegne zgoditi kaj takega, kakor se je zgodilo v Hrastniku 7. Abrolom. Krajevna politična organizacija J. S. D, S. za Kočevje in okolico je priredila v nedeljo dne 7. sept. 1919 veliko vrtno veselico s plesom, šaljivo pošto in srečolo-vom na vrtu g. Hauffa. Veselice se je udeležilo nebroj občinstva, meščanov in kmetov iz okolice Nudilo se jim je prav obilo zabave in užitka. Pri veselici je sodelovala prva delavska godba iz Trbovelj pod vodstvom sodr. kapelnika Strmko Kolenc. Izvajala je razne klasične komade tako dobro, da ji je občinstvo z navdušenostjo ploskalo. Castitamo Trboveljčanom, obenem smo ponosni, da izhaja ena najboljših godb v Jugoslaviji iz naših proletarskih vrst. Poseli o moramo izreči vso čast in hvalo sodr. kapelniku, da si je znal 'gojiti tako dobro izvežbano moštvo. Trboveljčani, pokažite našim nasprotnikom, da so tudi med proletarijatom zntovr' ,4-lenti, ki se upajo kljub zatiranju povzdigniti na najvišjo stopnjo kulture. Mi pa smo ponosni na Vas ter bomo stremili za Vami navzgor. Bodite nam vedno za dober vzgled! — Odbor. Guštanj-Ravne: Strašno jeziti se morajo narodnjaki J. S. Z. zaradi naše organizacije, ko vidijo, kako rase in izgubiti so morali čisto svojo pamet, ko so postavili članek v „Našo Moč“, v katerem se bahajo, da so krščanski, dasi imajo krščansko ljubezen samo za svoje žepe, ker delajo le samo sebi v korist, vsem drugim pa v škodo. Od vsega, kar so ti možaki obljubili na svojih shodih verujočemu ljudstvu, ni niti ena beseda bila resnična; vse se je pokazalo kot baharija in sleparija in zelo nizko morajo ti pobožni klerikalci sami ceniti svojo vero. da jo Ob vsaki priložnosti rabijo za agitacijo zoper našo delavsko organizacijo. Pa to jim moramo povedati: rabite svojo lažnjivost za svojo stranko in ne zoper nas, drugače vam bomo pokazali na pravi pot, pa tako, da si boste zapomnili —. Da bi mi besede g. dr. Obersnela porabljali za agitacijo, je laž; saj so itak slišali vsi delavci njegov govor in govoril je dobro slovensko. Kaj je s tako težko pričakovanim amerikanskim blagom? Ali ga bomo dobili ali ne? Nabavnega prispevka še tudi do danes niso izplačali. Glede zadev pri podjetju na Ravneh vam bodem pisal v nedeljo. Tukaj dela tudi vdova, katere mož je ponesrečil v nemškem rudokopu Saarbrucknu, ona od februarja ne dobi nobene podpore. Na koga bi se obrnil, ker pošta na Nemško še ni otvorjena, prosim za odgovor. Kaj mislite, bodo Že kmalu izpuščeni interniranci ali jih sploh ne bo. (Upajmo, da se stvar interniranefev v kratkem uredi. — Poštni promet z inozemstvom je bil te dni dovoljen. Op. ur.) Iz strokovnega gibanja. Osrednje društvo stavbenih delavce\ opozarja vse zaupnike, da opožore člane, ki so zaostali več prispevkov, da tiste poravnajo prej ko mogoče, ravno tako vse cfrtige 3rtj?fveni1ce, Ser bo k'mak> flfl&tekfoi 52 tednov in dobe s tem društvemki pavice, sieer pa ne. Pride spomlad« takrat bo moral biti vsakdo organiziran! Prija? telji, ne poslušajte tistih buržuaskih hlapcev, kateri podpirajo mednarodni kapitalizem in ne verjemite jim. Ti niti ne vedo* koliko morajo prestati organizacijski voditelji na agitacijskih potovanjih, iri neštetokrat veliko trpkih besedi slišati od strani buržuazije. Obenem pa opozarjamo delovodje, da ne nasprotujejo. Ne poslušajte tistih naukov, katere vas tlštl učijo,) ki pravijo, ne glej me črnega, glej mene belega in poslušaj me, tisti, kateri to uči, mora imeti sam čisto vest. Kakor smo čuli, da se pri naših članih neštetokrat kritizira črez voditelje organizacij, da za delavske žulje žrejo. da pa to ni resnica, se lahko vsak prepriča v voditeljskih pisarnah. Tudi so nekateri člani tega mnenja, da so si sami priborili več plače, ne pa z .organizacijo. To pa ni istina, ker to sploh ni mogoče. Obenem polagamo na srce do-tičnim, ako ne bi bilo organizacije, bi morali še danes delati za 14 K do 15 K. Tudi so eni mnenja, da bi se naj tistim, ki se bore zanje, slabše godilo kakor vsakema drugemu; in se je to zgodilo, da je bilo več voditeljev na cesto vrženih ali to bomo vse s potrpljenjem prestali. Obenem naznanjamo tudi tistim članom, ki hočejo stopiti v mojstrsko šolo, v katero se začne vpisovati s 1. oktobrom t. L priglasijo naj se vsi v pisarni osrednjega društva stav-binskih delavcev z izpričevalom. S 1. novembrom se začne nadaljevalna šola obrtnih vajencev, ki se naj tudi zglase Vi gori omenjeni pisarni. Iz stavblnske stroke: Naznanjamo, da se je vršil ustanovni občili zbor stavbin-ske podružnice Pliverk dne 8. septembra 1.1. Poročala sta sodrug Mihevc in Nach-tigall. Sodr. Mihevc je poročal o jako važnih gospodarskih in političnih vprašanjih. Sodr. Nachtigall je poročal o organizaciji in konsumnem društvu. Potem šo še sestavile sledeče resolucije: 1. se je soglasno zahtevalo za oprostitev zdravnika Herbst in njegov ejsa brata lekarnarja, katera sta še sedaj internirana, ker sta popolnoma nedolžno prišla v internacijo; 2. se je zahtevalo tajnika bolniške blagajne, ki se nahaja v ravno istem položaju. — Na to se je ustanovilo tudi podružnico kon-smnnega društva. — Razmotrivalo se je dalje o delavskih plačah in razmerah, in o grofu Thurnu in njegovih posestvih, ! da bo med odsotnostjo blagajnika s. Pocajt Ivana zaradi orožnih vaj vodi! blagajniške posle načelnik podružnice s. Kranjc Jože, in sicer od 20. septembra dalje do povratka blagajnika. Vse člane, ki bjl morda še bili v zaštanku s prispevki, se prosi, da se ‘zglase gotovo v soboto od 2. ido 5. Ure k Dolinarju. Opozarjamo društve-nike, da vedno redno plačujejo društvene prispevke, da se delo funkcionarjem olajša. Shod lesnih delavcev na Jer ? : ^em se bo vršil v nedeljo dne 21. t. m. ob I. uri popoldne. Poroče\alec iz Ljubljane. Pridite vsi na shod! Shod lesnih delavcev v Sevnici se bo vjtfil v nedeljo dne 21. t. m. ob pol 10. dopoldne. Poročevalec iz Ljubljane. Polna udeležba dolžnost! Shodi stavbinskih delavcev. V nedeljo dne 21. t. m. se bodo vršili shodi v Novem mestu in ustanovni občni zbor v Kamniku; v Mariboru se bo vršil shod v sobotodne 27. t. m. ob 5. popoldne, ter v Ribnici nad Mariborom v nedeljo dne 28. t. m. Domači pregled. PovCi>c',:fk za SOcijahic skrb deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani sprejema stranke od 15. t. m. izključno le ob ponedeljkih in petkih od 10. ure naprej. Druge dneve bodo stranke brezpogojno odklonjene. Svarilo in poziv. Zvedeli smo, da neki slovenski denarni zavod v Ameriki kupuje od v Jugoslavijo se vraču jočlh Izseljencev dolarje in sicer dolar pt> K 24.-*-. Za znesek v kronah da ček na enega zagrebških denarnih zavodov* Dolar pa stane mnogo Več, daftfes n. pr. celo K 49.-—. Na to se opozarjajo vsi oni, ki imajo svojce v Ameriki, kateri se nameravalo vrniti. Opozorite jih takoj pismeno na to razliko v fcfeni ter jim pojisnitt, da koristijo sebi in jsvoii domovini, če er!nesejo 'dolarje s sebe« C e pa nočejo ali pa ne morejo vzeti s seboj gotovine, pa nai založe denar v kakem popolnoma Zanesljivem 'denarnem zavodu v Ameriki in prfneso s seboj čeke, ki se glase na dolarie in tu se iim jbo izolaČal znesek v kronah. ; Natečaj. Pri obrtnem nadzomfštvu v Ljubljani se razpisuje mesto asistenta. Prosilcem se je izkazati, da so praktični delavci v lesni aH kovinski industriji ter da imajo obrtno-šolsko predizobrazbo. Plača po dogovoru. Prošnje je vložiti do dne 1. oktobra 1919 pri podpisanem poverjeništvu. Deželna vlada za Slovenijo, poverjeništvo za socijalno skrb. — Prepeluh s. r. Pokrajinski odbor za zaščito dece v Ljubljani. Z 9. septembrom 1919 je pričel poslovati v Ljubljani urad »Pokrajinskega odbora za zaščito dece v Ljubljani,«ki je podrejen državnemu oddeljen ju za zaščito dece v Belgradu. Delokrog »Pokrajinskega odbora« se razteza na vso Slovenijo, njegov urad je pa razdeljen na Štiri oddelke, ki• upravljajo sledeče posle: Vodstvo urada (pravni sveti v varuštvenih zadevah, pravna pomoč nezakonskim otrokom in materam; skrb za gluhonemo m slepo deco, skrb za duševno zaostalo deco; otroške bolnice); skrb za dojence in porodnice ter oskrba otrok v predšolski dobi; dalje vzgoja zanemarjene mladine in vzgoja ogrožene mladine, sirotišnice in oskrba sirot, in slednjič orgamizacija, dnevno zavetišče, statistika, publicistika. Vse vloge, ki se tičejo varstva otrok in mladinske oskrbe, je odslej nasloviti na »Pokrajinski odbor za zaščito dece v Ljubljani«, deželni dvorec, II. nadstropje. Uradne ure za stranke novega urada so vsak delavnik od 10. do 12., svoje uradne prostore ima »Pokrajinski odbor« v deželnem dvorcu, II. nadstropje, soba 131 in 132. »Državna posredovalnica za delo«, podružnica za Ljubljano in okolico. V preteklem tednu od 9. septembra do 14. septembra 1919 je iskalo delo 175 moških in 44 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 89 moških in 59 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 87. Pri vseh podružnicah »Državne posredovalnice za delo« je od l. januarja 1919. do 14. septembra 1919, iskalo delo 14.287 delavnih moči, delodajalci so pa iskali 11.992 deiavGev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 4517. Delo iščejo: pisarniške moči, knjigovodje in kontorsti (331), trgovski sotfudnikl in sotrudnice (318) poljski in tovarniški -delavci m delavk« (130), služkinje in kuharice (121)* vajeiu raznih strok (125). dninarjj in dninaricc (102) peki, mlinarji, mesarja, šivilje, krojači, črevljarji, natakarji in natakarice, rudarji, ključavnični, strojniki, ekonomi, oskrbniki, mehanik&rji, sluge, vratarji, hišniki, pazniki, hlapci, kovači, plavžarji itd. Delo je na razpolago: hlapcem, težakom in raznfrn delavcem (202), služkinjam ta kuharicam (123), poljskim delavcem in delavkam, vajencem razne stroke, drvarjem, delavcem za hudournike, pletarjem. em, delavcem za hudournike, pletarjem. minerjem, stroj&rjem, sedlarjem, krojačem, sodarjem, tesarjem, žagarjem, zidarjem, mlinarjem, oglarjem, strojnim pietil-kam, kurjačem itd. Načelnik čevlja: ke zadruge v Mariboru se hvali, da bo dobil iz Ljubljane čevljarske pomočnike, ki mu bodo na pol zastonj delali.. Ljubljanski čevljarji pa mu ne bodo napravili tega veselja; glede tega naj bo le Brcž skrbi. Intervencije soc. dem. poslancev. Klub jugoslov. soc, dem. poslancev je te dni interveniral, da se vrnejo koroški interniranci iz Srbije (Smedereva in drugod) domov —; dalje je interveniral radi odpusta 100 civilnih delavcev iz vojaškega oskrbovališča v Mariboru istotako je posegel z vso odločnostjo za ureditev raz raer (tako delavnega časa in mezd) v ljub-1 Janški autorttobflnl delavnici. Interveniral je nadalje pri železniškem ministrstvu radi progonov delavstva na drž. in južni železnici — v justičnem ministrstvu pa radi progonov izrečenih obsodb — ter končno pri tobačni režiji radi ureditve in izpolnitve zahtev delavstva v ljubljanski tobačni tovarni. Osemurni delavnik za celo državo SHS. V ministrski seji z dne 12. sept. je predložil sodr. Vitomir Korač naredbo, s kojo se uvaja 8 urni delavnik za celo državo. Naredbo bomo objavili v kratkem. -- Naredbo je regent 13. sept. podpisal in bo te dni obelodanjena v službenih časopisih. — Sodrug V. Korač je izdell še več zelo važnih socijalno-političnih odredb, ki pa vsled političnih razmer m krize niso mogle biti še predložene in odobrene v sejah ministrskega sveta. Zahvala trboveljskega rudarja. Dokler je človek mlad ali zdrav, da gara in dela kot živina, za to kapitalistično družbo, jej ustvarja raj na tem svetu, je še, mu da od svoje bogato obložene mize vsaj toliko, da ne pogine, ali joj je takrat, kadar se postaraš in obnemoreš ali pa da vsled bolezni prenehaš z delom, takrat te ta družba ne pozna več, takrat lahko pogineš kot stekel pes za cesto. Tako se je zgodilo tudi meni; tri leta sem že bolan in nezmožen za delo in med tem časom mi je pa še žena umrla ter mi zapustila štiri otroke. Danes mi ne preostaja drugega, kakor prositi miloščino okolu. Ali kje naj prosim? Do onih, ki sem jim ustvarjal bogastvo, ne morem, kajti oni živijo v velikih mestih v lepih hišah, ki so beračem nedostopne, oni posedajo ter pijejo in jedo po takšnih hotelih ki kavarnah, ki jih berači smejo le od daleč pogledati. Torej, kje naj prosim!? Ali naj grem živ v grob? Moji znanci, prijatelji, tovariši in sodrugi mi pomagajo, ali vsega tudi ne zmorejo, ker kar dobim od njih si morajo pritrgati naravnost od svojih ust, zakaj sami so potrebni. Pred tednom dni so zbirali svoto, da mi jo podarijo in mi olajšajo bedo. Nabrali so 333 kron. Tisočera hvala Vam sodrugi nikdar pozabljeni! — l.avrič- Stanovanjska beda. Iz delavskih krogov nam pišejo, da se namerava v Ljubljani ustanoviti družbo »Lastni ,iom“, ki naj bi preskrbovala svojim čla-tOm: lastne domove (hišo z vrtom in dvoriščem, na kmetih tudi s poljem), do smrti najemnine prosta stanovanja tudi za dediče, lastne spalnice in sobe za samce, ugodnosti države, prenočišča za potujoče, preskrba z živili in potrebščinami po najnižjih cenah. Društvo mora imeti vsaj 300 članov. Priglasi se sprejemajo pod naslovom „Lastni dom“, Ljubljana, Resljeva cesta 20. Veselica v Konjicah. Opozarjamo vse tovariše in prijatelje našega delavstva na veselico, ki se bo vršila v nedeljo dne 21. trn. v Konjicah. V prijateljskem krogu se hočemo navdušiti za nadaljnje delo v prid delovnega ljudstva. Društveni funkcionarji In člani, pozor! Da vsa nerazporazumljenja odstranimo, sporočamo, da je v soboto 38. tedenski prispevek 1.1. zapadel. Vsi člani, ki imajo prispevek plačan samo do 31 tedna, so opozarjajo, da ta teden zapadli prispevek vplačajo, ker drugače izgube članstvo. Podpora se upravičenim članom lo tedaj izplača, če je vsaj 31. prispevek t. 1. že poravnan. Od izplačljive podpore pa se vsi zaostali prispevki odtegnejo. Vrednost krone. Na torkovi borzi v Zagrebu so imele inozemske vrednote naslednje tečaje: 100 dolarjev — 5300 kron; 100 čehoslovaških kron = 150 do 1.53 kron; en funt šterlingov = 211 do 215 kron; 1 nanoleondor — 179 do 181 kron; 100 mark = 260 do 264 kron; 100 lir = 520 do 522 kron; 100 lejev = 239 do 242 kron. Svetovni pregled. V Avstriji so uvedli tudi za delavce plačan dopust od enega tedna do dveh. Napredna Avstrija. Najreakcijonar-nejša država pred letom dni postaja najnaprednejša v srednji Evropi. Dunajski občinski svet je sklenil na predlog občinskega svetovalca Pavla Speiserja, bivšega tajnika društva „Freie Schule“, da bodo delili vsem otrokom na dunajskih ljudskih šolah prihodnje šolsko leto vse učne pripomočke, knjige, zvezke itd. na občinske stroške. — Toda pri nas? ... Koliko je brezposelnih v Evropi? Nezaposlenost je splošni pojav celega sveta. Ob nezaposlenosti silno trpe že itak izmozgani delavski sloji. Nezaposlenost je tako v razvitih kot nerazvitih državah zelo velika. Na Francoskem so se to leto pojavile in se dannadan vedno pogosteje ponavljajo številne stavke in veliki francoski list „JournaI des Debats“ ima za te stavke kar stalno rubriko. Angleški list „Times“ pa je v nekem članku, kjer razpravlja o ekonomskem položaju, konsta-tiral, da je v Evropi okoli 15 milijonov družin, ki dobivajo brezposelne podpore. Mogoče je v tem malo pretiraval, utajiti se pa ne da, da postaja brezposelnost eden najhujših in najnevarnejših problemov sedanjega časa. Francoski socijalJ«t?čni kongres. Kongres francoskih socijalistov je s 1427 proti 490 glasovi sprejel resolucijo sodru-ga Maurina, po kateri naj se enajstim socijalističnim poslancem, ki so še po sklepu premirja glasovali za vojaške kredite, izrečejo grajo, toda brez izključenja iz stranke. Rienthaler in drugi člani skrajne levice so glasovali za izključenje. Vsled omenjene resolucije je edinstvo stranke rešeno. Obenem se je pa sklenilo, da se bo v bodoče vsak poslanec, ki bo glasoval za vojaške kredite oziroma za ratifikacijo mirovne pogodbe, s tem de-;-uijem sam izključil iz stranke. Delavci v Indiji so Izvojevall zmago, 'elika stavka 'delavcev v 86 bombaževih 'ovarnah', ki je trajala tri tedne, je končana z zmago stavkarjev. Delodajalci so do nasvetu guvernerja v Bombavu povišali delavcem plačo za 20 odstotkov in delavci dobe zraven tega še nagrado po 20 rupirjev (1 rup. prej K 1.60). Zmaga rdeče armade. Kakor se poroča iz Moskve, je bila Kolčakova vojska z južne strani obkoljena. Boljševiki so zajeli 12.000 m oz in mnogo vojnega gradiva. Odposlanstvo je zaprosilo za mir. Izkaz strokovne komisije za Slovenijo o sprejetih prostovoljnih prispevkih' za stavkovni sklad. Živilski delavci. Kranj 52 K 8 vin., rudarji, Kočevje 1000 K, Osob. kuril, v Ljublj. 61 K, Mizarji, tvrdke Naglas, Ljublj. 35 K, pekovski pomoč., Maribor 186 K, tobačno delavstvo, oddelek zav. tobaka 131 K, Lesni delavci, Duplica pri Kamniku 30 K, rudarji, Zabukovca 217 K, cestni železničarji, ! jubijana 133 K, rudarji. Štore 41 K. delavstvo tobač. tov. 96 K 80 vin., železničar# žagotie 145 K. natakarii. Lhibliana 136 K. usnjarji, Ljubljana 416 K, usnarl, Kranj 63 kron 70 vin., oblačilni delavci, Kranj 15 K, delav, tvrdke Zabret & Co., Kranj 38 K, SO vin., usnjarji, Vrhnika 39 K, politič. org. Vič 175 K 60 vin., rudarji, Železna kaplja 28 K, rudarji, Rajhenburk 106 K, usnjarji, Šmartno pri Litiji 45 K, pekovski pomočniki, Ljubljana 222 K, krojači, Ljubljana 179 K, 60 vin, kemični delav. Ruše 168 K 60 v„ živil, delavci, Maribor 57 K, usnjarji, Konjice 78 K, Lesni delavci, Loka pri Žusmu 63 K, rudarji, Mirna 33 K, rudarji, Trbovlje 5234 K, stavbinski delavci, Maribor 51 K, železničarji, Novomesto 59 K, železničarji, Jesenice 148 K, lesni delavci. Polzela, 167 kron, lesni delavci, Stmišče 345 K 60 vin., usnjarji, Šoštanj 257 K, lesni delavci, Mi-slija 110 K, Stavb, delavci, Ljubljana 200 stavb, delavci, Ljubljana 116 K, kamnoseki Ljubljana 38 K, lesni delavci, Ptuj 200 K, rudarji, Rajhenburk 45 K. steklarji. Hrastnik 145 K, rudarji, Hrastnik 553 K, lesni delavci, Borovnica 53 K, neimenovani, Ljubljana 391 K 80 vin., lesni delavci, Ljubljana 272 K, 10 vin., živilski delavci, Kranj 50 K, rudarji, Mežica 370 K, usnjarji, Ptuj 85 K, lesni delavci, Sevnica 68 K, rudarji Velenje 88 K, lesni delavci, Polzela 131 K, usnjarji, Maribor 141 K, železničarji, Ponikva 70 K, rudarji, Leše 361 K 40 vin., Skladišni delav. in premikalno osobje juž. železnice, Ljubljana 451 K 40 vin., sprevodniki juž. želez. Ljubljana 154 K, železničarji, Borovnica 148 K 60 vin., delavstvo tob. tov. 360 K. lesni delavci. Ljubljana 230 kron krojači, Ljubljana 20 K, želzničarji, Hoče 35 K, rudarji, Zabukova 163 K, rudarji, Zagorje 1268 K 20 vin., železničarji, Ljubljana 542 K, železničarji, Celje 30 K, železničarji. Borovnica 60 K, rudarji, Štore 39 K. (Dalje.) Izdajatelj in odgovorni urednik IVAN TOKAN Tlaka »Učiteljska tlakama* v Ljubljani. Zahtevajte samo pristno „Hif“ kremo ki je radi svojih sestavin najbolja in zajamčena ter domači izdelek. Zaloga na debelo. Oroslav Črtalič. Resljeva cesta 20. RAZGLAS. Dr. Bogdan D e r č ordinira za svojce članov Okrajne bolniške blagajne ljubljanske, in sicer; za noseče, za matere, za dojence in otroke brezplačno vsak dan od 3. do 5. ure popoldan v Elizabetni bolnišnici v Streliški ulici (za Oradom). Svojci, ki potrebujejo zdravniško pomoč, zglasiti se morajo prej v blagajnični pisarni na Turjaškem trgu št. 4, prvo nadstropje, oziroma poslati v pisarno svojega zastopnika, in dokazati svojo upravičenost s kako listino (z izpiskom iz rojstne knjige, poročnim listom itd.), da dobe nakaznico, brez katere ordinira zdravnik le v nujni sili. Kadar je ordiniral zdravnik brez nakaznice, poslati je naknadno po nakaznico. iVj Ljubljani, dne 22. Julija 1919. Načelstvo. 5 = KAJO OKLIC = draguljar in zlatar Ljubljana, Hllšerjeva ulica Stev. 4. priporni* »vojo draguljarsko delavnico za nova dela in popravila, kakor tudi za vsa zlatarska dela, pozlašenje posrebmjenje itd. Staro srebro in zlato ae kupi po najviSjib cenah in se tudi predala v nove stvari broške, uhane prstane i. L d. c junmrajffK rrrnnrii * »' UČITELJSKA TISKARNTi LAHU, FraalMi ulica stev. S. „niriri»j »tali i mjw ant. - J Tiskovine za šole, župan- stva in urade. Najmoder- nejše plakate in vabUa • za shode In veselico. • JL LETNE ZAKLJUČKE k Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, bro- .♦. • Sur itd. itd. - v STEREOTIPIJA LITOGRAFIJA. Ivan Jax in sin Ljubljana Dunajsta c. 17. priporoča svojo bogato zalogo šivalnih strojev in stroje za pletenje (StrickHHiscbim) za rodbino in obrt Pisalni stroji Adler. Vozna kolesa. Ceniki se dobe zastonj In franko. Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani, Pisarna: Turjaški trg štev. 4. prvo nadstropje. Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne. Ob nedeljah in praznikih zz== je blag ijna zaprta. Zdravnik blagajne Ordinira ... Stanovanje dtpol pepoL Dr. Kolenina Peter splošno zdravljenje »11-‘M Turjaški trg št. 4. v okr. bol. blag. Dr. Ivu Zajet /alO— »/m Turjtfti trg It. 4. splošno zdravljenje 2-3 Frantiftnska al 2. Dr. Kiktir Breskvar ',.ll-«A»2 , Kitisrjcn fl. 11. splošno zdravljenje 1-2 1 ' Turjtfti trj i>. k Ir. lieiz Kraigher oj* Titjiftl !i| it 4. splošno zdravljenje 1-3 Paljuski ustili. n