SLOVENSKE KONJICE Aktiv delavcev ZK OBČINSKI KOMITE ZK V SLOVENSKIH KONJICAH JE NA !R\'OJI ZADNJI SEJI OBLIKOVAL POSEBEN AKTIV DELAVCEV ZK, KI DT-LAJO NEPOSREDNO V PROIZVODN.FL. PRED NJE SO BILE POSTAVLJENE POMEMBE NALOGE UA PO­ DROČJU EKONOMSKEGA LN DI'UŽBENO POLITIČNEGA IZOBRAŽEVANJA. Konkretne naloge KOMITE OBČINSKE KONFERENCE ZKS V SLOVENSKIH KONJICAH JE NA NEDAVNI RAZŠIIJENI SEJI SI)IX'JEL AIICIJSKI PROGRAM O NALOGAH ZK V NASLEDNJEM OBDOBJU, KI ZAJEMA ČAS OD NOVEMBRA DO VKLJUČNO ME­ SECA JANUARJA. \ OKVIRU SPREJETEGA AKCIJSKEGA PROGRAMA JE ZADOLŽI! VEČJE ŠTEVILO ČLANOV ZK ZA NJEGOVO IZVEDBO, IN SICER Z DOLOČENIMI ČASOVNIMI ROKI. ANALIZA BO ZAJELA RAZNE INTERESNE DEJAVNOSTI, OD KRAJEVNE SKUPIIOTTI DO NAJVIŠJIH GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ. KOMITE ZK V .SLOVENSKIH KONJICAH SE JE TUDI ZAVZEL ZA OBLIKOVA­ NJE POLITIČNIH STALIŠČ O INTEGRACIJ.SKIH PROCESIH V OBČINSKEM MERILU. NA IJR-VEM MESTU SO TO STANOVANJSKI PROBLEMI, DALJE OL>RT, TRGOVINA, GOSTINSTVO IN KMETIJSTVO. POSEBNO POZORNOST PA BODO KOMUNISTI KONJIŠKE OBČINE POSVETILI IDF-JNO POLITIČNI VZGOJI \-SAKEGA POSAMEZNIKA IN ANALIZIIALI NJEGOVO DELO. TU NE GRE LE ZA FORMALNO IZPOLNJEVANJE VPRAŠALNIKOV, KOT SE JE DO ZDAJ DOGAJALO, PAČ PA BODO ZELO KONKRETNO OCENILI DELO VSA­ KEGA POSAMEZNIKA. NA TA NAČIN ŽELIJO DOSEČI, DA NE BO MERILO DELA VSAKEGA POSAMEZNEGA ČLANA ŠTEVILO FUNKCIJ, PAČ PA OPRAVLJENO DELO. V. J,,. CELJE: JUTRI, V PETEK. 10. T. M. BO 46. SKUPNA .SEJA CJANOV OBEH ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE CELJE. SEJA BO TOKRAT IZJI^NSOMA V DVORANI DRUŽBENIH ORGANIZACIJ V GLETIALIŠKI ULICI IN NE V NARODNEM DOMU. PREDLOG DNEVNEGA REDA IMA OSEM TOČK. NAJDI E SE BODO ODBORNI­ KI ZADRŽALI PRI PREDLOGIH SVETA ZA URBANIZEM, GRADBENE, KOMUNALNE IN STANOVANJSKE ZADEVE. ODLOČALI BODO O ZAZIDALNEM NAČRTU ZA GRADITEV POČITNIŠSIIH HIŠIC V OKVIRU REKREACI.JSKEGA SREDIŠČA NA SVETINI IN MED DRUGIM TUDI O GRADNJI HITRE CESTE. SVET ZA BLAGOVNI PROMET JE PRIPRA\IL ODLOK O UKIEPIH NEPOSREDNE DRUŽBENE KONTROLE CEN ZA KRUH V OBČINI CELJE. NA POBUDO SVETA ZA SOCIALNO VARSTVO BODO RAZPRAVLJALI O DRUŽ­ BENEM DOGOVORU O IZHODIŠČIH ZA POLITIKO IN FLIIANCIRSMIJE DRUŽBENIH DENARNIH POMIK" OD JUTRI DAL.JE NO NA DOBRNI TRIDNEVNI SEMINAR ZA MLADINSKE AKTI­ VISTE DELOVNILI ORRANIZACIJ CELJSKE OBČINE. NA SEMINARJU BODO GOVO­ RILI O VLOG; MLADIH V GRADITVI SAMOUPRA\NIE SOCIALISTIČNE DRUŽBE, O VKLJUČEVANJU MLADIH V TEMELJNE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA. O .SE­ DANJEM DRNŽBENENI TRI'NUTKU IN O AKIIVN 7.vne M'AIINP V DELOVNI ORGANIZACIJI. PREDSED.STVO OBČINSIKE KONFERENCE ZM OL.IE PA NAMEI-AVA ORGANIZIRATI TUDI OKROGLO MIZO, ZA KATERO BODO SEDLI DIREKTORJI, SE­ KRETARJI ZK IN MLADI, DA SE BODO POGOVORILI O DEJAVNOSTI MLADIH V SAMOUPRAVNIH ORGANIH. ŠMARJE NAŠEM ZADNJEM OBISKU V PODČETRTKU, V .\TONI.SKIH TOPLICAH, SMO LAHKO OPAZILI, DA DELA PRI GRADNJI SAMOPOSTREŽNE RESTAVRACI.JE ZADOVOLJIVO TEKO PROTI SVOJEMU TEŽKO PRIČAKOVANEMU KONCU IN MEN­ DA BO RESTAVRACIJA ODPRTA ŽE LETOS, ZA DAN REPUBLIKE. V TOPLICAH JE ŠE VEDNO PRECEJ GOSTOV, OKOLI STO NA DAN, .ŠKODA PA JE, DA TUDI NOVI. PLASTIČNI BAZEN, NI POKRIT S PLA-STIČNO STREHO, KOT JE STARI, KI ŽE DVE LETI NUDI ZIITOČI.=ČC BOLNIKOM TUDI V MRZLEJ- ŠIH DNEH. O USPEHU LETOŠNJE SEZONE ŠE NIMAJO PODATKOV, VENDAR PRIČAKUJEMO, DA VAS BOLNO LAHKO O TEM OBVESTILI V NAJKRAJŠEM ČASU. ZE SEDAJ PA LAHKO POVEMO LE TO, DA SO Z LETOŠNJO SEZONO, KI BI LAHKO BILA ŠE BOLJŠA, KOT JE BILA, ČE NE BI BILO POPLAV IN DEŽEVJA, V PODČETRTKU ZADOVOLJNI. KER SO SREDSTVA NA RAZPOLAGO, UPAMO, DA BO PRIHODNJE LETO POTEKALO V ATOMSKIH TOPLICAH V ZNAMEN.JU POSPE.ŠT-NE GRADITVE TEGA PRILJIIBLIENEGA IN ZNANEGA ZDRAVILI.ŠČA LN DA NE BO ŠLO VSE TAKO ZELO POČASI, KOT SMO VAJENI. MST ŠENTJUR KOT V MNOGIH DRUGIH KRAJIH PO ŠENTJURSKI OBČINI JE BIL V NEDE­ LJO ZBOR VOLIVCEV TUDI NA PREVOR.JU. ZBORA SE JE UDELEŽIL TUDI SEKRE­ TAR OBČINSKEPA KOMITEJA VINKO JAGODIC. OBČANI SO NA ZBORU ZNOVA POSTAVILI VPRAŠANJE CESTE ČFZ PREVORJE POT POVEZAVE MED KOZJEM IN .•ŠENTJURJEM. VINKO JAGODIC JE OBČANE OPOZORIL NA DE.JSTVO, DA STRO­ KOVNO STALLŠČE GOTOVO NE BO NA NJIHOVI STRANI, KAR ZADEVA TEŽNOST TERENA ZA CESTO TAKŠNE VAŽNOSTI. PODAL JE, DA SE OBČINA ŠENJUR V CELOTI ZAVEDA, DA USTREZNO CESTNO POVEZAVO TI KRAJI MORA.JO DOBITI, DA PA NI PAMETNO, ČE PO VSEJ SILI VZTRAJAJO PRI OSREDNP CESTNI POVE- EAVI. POUILARIL JE TUDI, DA JE PRI REŠPVANIU MANJ RAZVITEGA KOZJAN­ SKEGA VIDETI CELOTO, MTO CEPLJENJE DRUŽBRAIIH NAPOROV SAMO ŠKODUJE TEJ CELOTI. Naše šole vsepovsod Osnovna šola v Mozirju ni samo moderna po svoji urbanistični plati, temveč je tudi življenje in delo v njej tako, kot si ga lahko želimo vse­ povsod. Moderna zgradba v idealnem okolju, v njej pa sodobno organiziran pouk. Popoln kabinetni sistem na višji stopnji, strokovno usposobljen kader, mnoge uspele novosti in odlično vzdušje, to je resničen porok za uspešno učno in vzgojno delo. Dolga je pot razvoja šolstva v tem kraju, mnogo je bilo vloženih napo­ rov in truda, da so dosegli, kar imajo. Danes sodi mozirska šola prav gotovo med najmodernejše učno vzgojne ustanove našega območja. Šola skratka, kot si jih povsod lahko le želimo! Začetki šolstva v Mozirju segajo tja v leto 1783, ko je bila v mežnariji vistanovlje- na enorazredna šola. Zgrad­ ba, ki še danes stoji, nosi kot ponosen spomin na te čase v pročelje vklesan napis: »Na­ rodna učilnica«. Takrat je šo­ lo obiskovalo le okoli 30 otrok nekaterih tržanov, saj šolske obveznosti še ni bilo. Ukaželj- ne mladine pa je bilo vedno več. 1831. leta je takratni žup­ nik kupil Marketenderjevo kočo, jo dal podreti in posta­ viti zgradbo, v katero se je preseuia šola. Ko je bil 1837 leta določeni šolski okoliš v letu 1882 še razširjen na Lju­ bijo, Brezje, del Radegunde in Lepe njive, pa je postalo vprašanje šolske zgradbe zelo pereče. Nameravali so adap­ tirati vrsto zgradb, pa so se na kraju m.ozirski tržani od­ ločili za samoprispevek. Vsa­ ko leto so zbrali po 500 gol­ dinarjev in tako so imeli le­ ta 1890 že 7.000 goldinarjev. To pa je bila za takratne ča­ se že kar čedna vsota. Leta 1893, bilo je 6. oktobra, so kupili njivo Alojza Goričarja ter maja 1895 pričeli z delom. Otvoritev nove šole je bila 19. novembra 1896, in takrat so odprli tudi že tretji raz­ red. Kmalu za tem še četrtega, dokler šola 1934 leta ni posta­ la že šestrazredna Omeniti velja še eno zade­ vo. Tudi šolnino so v tistih časih že poznali in iz šolske kronike je razvidno, da so do leta 1865 starši plačevali za vsakega učenca po 60 kron letno, od tega leta naprej pa celo po 2 goldinarja. Sicer pa je zanimivo tudi to, da so učitelji takrat več kot z vte- pavanjem modrosti v glave trške mladeži zaslužili s cer- kovnišk' in orglarsko službo. Učitelju so »na zbirci« dajali vsako leto 202 četrtinki pše­ nice, 5 četrtink ajde in 109 in pol krone. Vse kaže. da tudi honorarno delo ni iznajdba našega modernega časa ... Po vojni je nastala pri šoli prava stiska. Učilnice so bile razmetane po celem trgu, kjer je bil ustrezen prostor za pouk. šola je bila premaj­ hna, nič lažja situacija pa ni bila na Brdcah, kjer je po vojni bila ustanovljena nižja gimnazija, kasneje pa so tam imeli pouk višji razredi os­ novne šole. Stiska za prostor je bila velika, krono vsega pa predstavlja dan, ko se je stari šolski zgradbi porušil strop! To je bil plat zvona ... S sredstvi občinske skup­ ščine, Republiške izobraževal­ ne skupnosti in samoprispev­ kom občanov je bila zgraje­ na nova, moderna zgradba, ki so jo pred dvema letom sve­ čano izročili njenemu name­ nu. V štirinajstih učilnicah, ko­ likor jih ima ta moderna zgradba, se v 16 oddelkih šo­ la 513 učencev, šest učilnic je odmerjeno razrednemu po­ uku, v preostalih osmih učil­ nicah pa so usposobljeni ka­ bineti za vse predmete višje stopnje. Vse od slovenskega jezika, preko matematike do tehničnega pouka poučujejo v kabinetih, kar šolsko delo nedvomno dviga na višjo kva­ litetno stopnjo. K odličnim rezultatom, ki jih šola dose­ ga, pa prispevajo tudi druge okoliščine. Izmed 22 članske­ ga kolektiva so le štirje uči­ telji s srednjo izobrazbo, vsi ostali so predmetni učitelji, na šoli pa sta tudi dva pro­ fesorja. Na šoli dela celo na razredni stopnji kar pet uči­ teljev z višješolsko izobrazbo. Taka kadrovska zasedba je resnično pomemben dejavnik pri kvalitetnem šolskem delu! Poleg modernega pouka v kabinetih, pa na šoli uvajajo tudi mnoge novosti, ki ne os­ tajajo brez uspehov. Naj ome­ nimo le eno. V vseh razredih so ustanovili tako imenovani »odprti sistem« knjižnic. Knji­ ge so zložene na knjižnih po­ licah ob zadnji steni učilnic in učenci si jih izposojajo. kadar samo to želijo. Frek­ venca izposojanja se je znat­ no povečala, zmanjkala pa ni doslej niti ena sama knjiga! Zanimivo, mar ne? Ni treba imeti ravno modeme šole, da se pristopi k takemu načinu, tudi drugod bi ga kazalo ove- 1 javi ti saj so uspehi učitni! I.Iozirska šola je centralna šola in ima tudi več podruž­ nic, odkoder prihajajo vsi učenci na višjo stopnjo v Mo­ zirje. Nekaj se jih prevaža s šolskim kombibusom, razu­ mevanje pa je pokazal tudi Izletnik, ki je svoje vozne re­ de prilagodil tako, da lahko k pouku in domov v posebnih vožnjah prevaža tvdi učence. Na šoli deluje ps^eg šolske­ ga športnega društva cela vrsta najrazličnejših krožkov, imajo pa tudi dva pevska zbo­ ra. Člani lieterarnega krožka izdajajo ob sodelovanju tudi ostalih učencev, svoje šolsko glasilo »BILKA«, ki je v lan­ skem, letu kar dvakrat zagle­ dala luč sveta, izhaja pa v ti­ skani obliki. Pisana vsebina je izpopolnjena s številnimi slikami fotokrožka in mnogi­ mi risbami. Letos imajo šte­ vilko že pripravljeno, težave pa so s tiskamo, saj ga v Celju ne marajo več tiska­ ti... Na šoli problemov, vsaj ta­ kih omembe vrednih, prakti­ čno ne poznajo! Kolektiv je homogena celota, ki se raz­ daja za šolsko delo in vedno skrbi za napredek svojih učencev. Marsikaj se je v zad­ njih letih spremenilo tudi na relaciji šola dom. Roditelj­ ski sestanki so odlično obi­ skani, skrb staršev za napre­ dek otrok pa vedno večja. Ta­ kole je povedal o tem vpra­ šanju profesor MAKS VE- STER, ravnatelj šole: »Naj­ bolj zanimivo je to, da smo pred nekaj leti mi, to je uči­ telji, hodili prepričevati star­ še, da puste svoje otroke v šoli tudi še deveto in deseto leto, da so otroci, ki jim je v rednem času spodrsnilo, lahko končali osemletno šolo. Danes je to ravno obratno in starši prihajajo prositi na šolo, če smejo njihovi otroci nadaljevati šolanje po obvez­ nem šolanju, da si. pridobe popolno šolo.« Resnično, na mo7;irski šoli je lepo, lepo v vsakem oziru in prava škoda je, da povsod ne more biti tako. Prepriča­ ni pa smo, da ni več daleč dan, ko bomo širom našega območja imeli veliko takih šol, ko bodo povsod delali v sodobnih pogojih, ko bodo na sleherni šoli dosegli ob mo­ dernih metodah tako odlične šolske rezultate, kot jih do­ segajo v Mozirju. Tekst in slike: BERNISTRMČNIK Maks Vestar