Francosko boiišce. Že pet mescev ui bilo s francoskega bojišča zaznamovati nobenega vojnega dogodjca, ki' bi bil vseboval večjo važnost. V tem Basu' j,e balkansko bojiš^e bilo pozorišče odločilnih dogodkov. Ko je bilo delo na Balkanu po veBini opravljeno, so Nemci začeli z vojnimi podvzetji na francoskem bojišču. S tem so prehiteli Betverosporazum, ki že precej časa bobna v svet napoved o veliki ofenzivi na vseh svojih bojiš6ih v mescu marcu. Nemci pa so že zaSeli mesca februarja. Z;ai8eli pa so tamkaj, kjer so se Francozi najmanj nadejali, ker so se Butili najbolj močne in zavarovane, namre8 pri Verdunu. To mesto, ki leži ob reki Mozi, kakih 50 km oddaljeno od nemške meje in 277 km izhodno od Pariza, je ena izmed najmoBnejŠih in najpopolneje zgrajenih 'Jrano. trdnjav, Ima dvojno, na izhodni strani celo trojno vršto utrdb in baterij, ki stojijo na obvladujočih višinah obeh bregov reke Moze. Verdun iraa 17 velikih trdnjav, 21 samostojnih utrdb in okoli 50 baterijsMh postojaink. Ob- seg znaša približno 50 km. Verdun in cela z utrdbami zavarovana črta južno od tega mesta je za olrambo Fraiicoske silno važna in fo važnost so tudii upoSte^ali Nemci že takoj o'd početka vojske. 3«seni leta 1914 je armada nemškega preBtolonasledni,ka po zavzetju trdnjav Longvvy in Montme|dy prodrla pred Verdun, pa je bila ustavljena. Po dolgotrajnili, počasnih bojih v argoniskem gorovju so Nemci obkolili že skoraj tri četrtine te trdnjave. Pretekli teden pa so zaBeli z odločnim, dobro pripravljenim napadom. V pondeljek, dne 21. lebr., se ie začelo napadanje proti j>ostojanka)m severno od Ve-rdunat. Dne 25. lebr. je padla prva predutrdba, Verfdunova, mogofina trdnjava Douaumont. Od tod skušajo Nemci razširiti svojo 8rto proti izhodu in zahodu in se ob enem pomikati še bližje glaivni trdnjavi. Krogle iz najveBjih nem&kih topov dosegajo ne samo zunanji trdnjavski ] as, ampak ba.je tudi že notranjo utrdbo. Ob enem pa Nemci tudi od zahodne gtrani,, to je iz planote Woewre, prltiskajo vedno bližje proti Verdunu. Kajpada napenjajo tudi' Francoz"i vse svoje moči, da si ohranijo Vrerdun, ki je glavno oporižče njihove bojne Črte ob reki Mozi in najvažn-ejše križišše železnic v tem delu Francije. Parižani so se že začeli moBno bati za Verdun. Francoski vojni rainister Gallieni pa jih tolaži, 8eš, položaj ni obupen, pa vendar resen. Tri važne utrdbe pred Verdunom padle. Pred Verdunom so Nemcr dosegli že velike uspehe. Dne 25. febr. so po hudem obstreljev.anju z naskokom zavzeli glavno voglišče zunainjega verdunskega trdnjavskega pasu, samostojno, dohro utrjeno tofiko Douaumont. Naslednje dni. so Francozi v petkratnem napadu skušali to važno postojanko dobiti nazaj, a se jim ni posrečilo. Bili so vedno ikrvavo otlbiti. Na zahodni strani Douaumoiiita, ki leži severnoizliodno od Verduna, so zavreli Nemci dne 26. febr. kraj Champs-Neuville, na izhodni strani pa utrjene naprave pri Hardoumontu, Douaumont razdejan s štirimi streli. Vojni poroeevalci soglašajo v naziranju, da je pripisovati veliki uspeh Nemcey pri Verdunu pred vsem težkim nemškim topo\"iom. Velika francoska oklopna utrdba Douaumont je padla, fcer je bil njen padec pripravljen od štirih mojsteirskih ištrelov iz težkih topov. 0 drugi utrdbi, ki so jo zavzeli Nemci tudi pred Douaumontom, pripovedujejo nemški vojni poročevalci, da je njene mo8ne zgradbe razdejal že l^rvi streL Ogronoen plen pri Verdunu. Nemška arinada je od 21. do 28. februarja ujela pred Verdunom 228 neranjenih Irancoskih častnikov in 16.575 vojajkov. Plen je izredno togat: 78 topov, med temi mnogo težkih novega kova, je prišlo v nemške roke; nadalje se je uplenilo 86 strojnih pušk in v zasedenih francoskih postojainka-h nepregledna množina drugega vojnega gra^liva. Verdun gori? Na severni strani Vlerduna traja artilerijsiki boj kljub velikim sneženim viharjem dalje. Kakor hitro sneženi metež preneha, fako poroSa dopisnik li1sta ,,'Pester Lloyd", se opaža uspebi nemških topov razne velikosti. Velikanske plasti (dima in oblakov se vzdigujejo na izhodni in zahodni strani Douaumonta. Za postojanko Douaumont so Nemci s topovskim ogn.jem zažgali neko va^. Zdi se, da gori tudi mesto Verdun s isvojo staro stolno cerkvijo. Kako je utrjen Solun. Iz Soluna se dne 28. februarja poroSa: Grški general Moskopulos, ki si je oglddal solunske utrdbe, se je naptram nekemu dopisniku izjavil, da so ustvarile 8etyerosporazumove 8ete v teku treh mescev pravcati čudež s solunskimi utrdbami, ki bi delale napadalcu sfrahovite ovire. Utrdbe se raztezajb 60 km naokrog Soluna in so zavarovane s 1500 topovi; nakupičena je tudi ogromna množina mu'nicije. Solun je tajko postal ena najmo^nej^ih trdnjav na svetu.