Pomurski GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE MURSKA SOBOTA, 31. MAJA 1962 Leto XIV. — Štev. 20 Cena 20 din BESEDA KOLEKTIVOV V večini pomurskih kolektivov so že začeli razpravljati in ukrepati v duhu govora predsednika Tita v Splitu. Vendar kaže, da se ponekod gospodarske organizacije premalo poglabljajo v to odgovorno delo. Kar zadeva oseb ne dohodke, so izračuni formalno v redu, žal pa brez globljih analiz in vzrokov posameznih problemov, ki jih je ponekod kar precej. Bojazen je tudi, da bodo marsikje sicer po novem urejali osebne dohodke, vendar tako, da bo do spet na boljšam tisti, ki so morda bili že doslej bolje plačani. Nikakor namreč ne kaže zagovarjati teženj, da naj bi bilo vsako, tudi najmanj odgovorno delo v administraciji bolje plačano od odgovornejšega in uspešnejšega dela v proizvodnji. V nekaterih podjetjih so imenovali v ta namen posebne komisije, da bi preračunale zaključni račun za L 1961 po znanih navodilih zveznega izvršnega sveta in ustvarile temelje za potrebne analize. V drugih podjetjih so to delala računovodstva, a tudi delavski sveti še niso povsod razpravljali o tem. Ponekod celo menijo, da je s tem, ko preda, recimo, računovodstvo izračune pristojni občinski komisiji, vse končano. Nasprotno, sedaj se delo šele začne. Gre za to, da razpravlja o teh preračunanih podatkih (tudi o koeficientu K) ne le delavski svet, temveč ves kolektiv. Ves kolektiv naj tudi postavi merila za bodočo delitev, pri tem pa podrobno obravnava problematiko, kako potrebne dohodke ustvarjati. To pomeni, da se mora ves kolektiv seznaniti z gibanjem produktivnosti, z zaposlenostjo, s tem, ali ni bila (kot v nekaterih kolektivih) večja produktivnost izsiljevana z večjo zaposlitvijo itd. Ves kolektiv mora tudi biti seznanjen s tem, kakšen je plasman izdelkov, kakšne so cene na tržišču, kakšne so potrebe tržišča, kako se gibljejo marže v trgovini, kako se gibljejo stroški itd. Kadar razpravlja kolektiv o znižanju materialnih in drugih stroškov, ne sme smatrati kot nepomembnih takšnih stroškov, kot so reprezentančni, stroški sejmov, stroški avtomobilov, potni stroški na sploh itd. V nekem podjetju so, na primer, menili, da bi bilo treba nekatere posle opraviti s potovanjem, ko pa so začeli analizirati, so ugotovili, da bi lahko marsikatero potovanje odpadlo ob boljšem delu in primerni politiki komerciale, upoštevanju rokov in podobnem. Velikega pomena }e tudi koriščenje skladov, zlasti sklada skupne porabe (dotacije, športna dejavnost, izleti, sindikati itd.). Po vsem tem je jasno, zakaj se šele tu začne delo vrste organov in činiteljev v podjetjih. Ti naj iščejo možnosti, kako vključiti reševanje vseh teh pomembnih problemov ves kolektiv. V nekaterih podjetjih so, kot znano, imenovali komisije za potrebne izračune, posevtovalno politične aktive itd. Kjer o tako ravnali in storili pred kolektivi, so sc pravilno lotili dela in pokazali, da so doumeli pomembnost Titovih besed v Splitu. Sedaj je namreč na vrsti beseda kolektivov. Vreme od 31. maja do 10. junija Nestalno s pogostimi padavinami in ohladitvami, zlasti po 4. juniju. Razjasnitve ne bodo trajale več kakor 3 dni. Dr. V. M. PRAZNIK OBČINE LJUTOMER Občina Ljutomer praznuje 3. junija že VI. občinski praznik. Letošnje praznovanje pa ima toliko širše obeležje, ker hkrati, proslavljajo tudi 90. obletnico obstoja gasilskega društva, 40. obletnico delovanja pihalne godbe ter 35-letnico Glasbene šole Ljutomer. Vse prireditve, ki so jih organizirali, so posvečene tudi tednu mladosti in 70. rojstnemu dnevu predsednika Tita. Prireditve so začeli 24. maja zvečer s samostojnim nastopom učencev glasbene šole. Ob tej priložnosti je predsednik občinskega odbora SZDL Avgust Bedekovič govoril o življenju in delu predsednika Tita in o delu glasbene šole v 35. letih obstoja. Ta prireditev je bila pod pokroviteljstvom obč. odbora SZDL. Predvčeraj zvečer je DPD Svoboda Ljutomer priredilo v kinodvorani pevsko recitacijski večer, za danes pa je na sporedu samostojni koncert ljutomerske pihalne godbe, s katerim bo leta proslavila 40. obletnico delovanja. Pokroviteljstvo nad to prireditvijo je prevzel občinski ljudski odbor Ljutomer. Naj omenimo še to, da so gospodarske organizacije prispevale potrebna sredstva za nakup novih oblek. 1. junija imajo na programu slavnostno sejo ObLO in ObO SZDL,, 2. junija pa zborovanje gasilcev in vaje gasilskih enot ljutomerske občine pri gasilskem domu. Tega dne bo v Ljutomeru gostovalo gledališče iz Varaždina z opereto J. Gotovca »Đerdan«, mladina pa bo priredila kresovanje. Osrednje prireditve v počastitev občinskega praznika in ostalih jubilejev pa bodo 3. junija. Začeli jih bodo z budnico in povorko, ki bo krenila skozi mesto na zborovalni prostor za domom TVD. Po slavnostnem zborovanju je na sporedu otvoritev prve slovenske polavtomatske razdelilne transformatorske postaje v Ljutomeru, popoldne pa bodo na ljutomerskem dirkališču velike konjske dirke. Tretjega junija bodo tudi razna tekmovanja. Med drugim se bodo na ljutomerskem kegljišču pomerile številne kegljaške reprezentance Slovenije za pokal obččinske zveze telesno-vzgojnih in športnih društev. Sodeč po prvih prireditvah in pripravah bodo Ljutomerčani letošnji občinski praznik in ostale jubileje, ki so združeni s tem praznovanjem, dostojno proslavili. Slika zgoraj V okviru tedna mladosti so v Murski Soboti odprli razstavo izdelkov učencev v gospodarstvu. Razstavljenih je bilo preko 200 izdelkov, ki, so jih vajenci raznih letnikov lične oblikovali. Med posebnost te razstave pa nedvomno sodilo komobila, ki so jo izdelali strojno ključavničarski vajenci Ludvik Hari, Stefan Dravec in Bela Bagari iz drugega letnika. Čeprav izdelek ne predstavlja kdove kakšne praktične vrednosti, je odraz velikega prizadevanja in potrpežljivosti. V SOBOTI CENTER ZA visokošolski Študij SKUPINE MADŽARSKI — SLOVENSKI JEZIK Zaradi velikih potreb po visokokvalificiranih kadrih na dvojezičnih šolah v Prekmurju so izvedene vse priprave, da se jeseni odpre v Murski Soboti center za izredni študij skupine madžarski-slovenski jezik v okviru fakultete za madžarski jezik iz Novega Sada. Doslej es je za ta študij prijavilo okrog 25 madžarskih in slovenskih učiteljev, kar je zadostno število za obstoj tega centra ki bo deloval pod organizacijskim vodstvom zavoda za prosvetno-pedagoško službo v M. Soboti. POMURJE OB DNEVU MLADOSTI V počastitev Tedna mladosti in 70. obletnice rojstva predsednika Tita so bile od 20. do 27. maja po vsem oraju številne prireditve. Razen akademij, kresovanj, razstav in športnih tekmovanj so imeli v večjih krajih sprejeme pionirjev v mladinsko organizacijo. Najštevilnejše prireditve so bile v občinskih središčih. V M. Soboti so začeli teden mladosti z otvoritvijo razstave iz- delkov učencev v gospodarstvu Razstavil so preko 240 različnih izdelkov, med katerimi so najboljše nagradili. V po- so imeli še vrsto športnih tekmovanj, pihalna godba iz G. Radgone pa je izvedla v Radencih, pri Vidmu in Negovi promenadne koncerte. Tudi v Petrovcih in Lendavi so imeli primerne proslave. V Lendavi so imeli v četrtek zvečer kresovanje s kulturnim programom. Govorila sta predstavnika občinskega komiteja LMS Vera Martinc in kapetan Franc Šmit. V Petrovcih pa so imeli večjo proslavo 25. maja v prostorih nove šole, kjer je zbranim spregovoril o liku (Nadaljevanje na 6. strani) RAZSTAVA V LJUTOMERU Zavod za zaposlovanje delavcev v Ljutomeru pripravlja tridnevno razstavo o poklicnem usmerjanju mladine. Razstavo bodo odprli 31. maja v klubu LU. Razstavljene bodo razne naloge šolske mladine, izdelki in podobno gradivo o poklicnem usmerjanju mladine Ob tej priložnosti bodo izdali tudi posebne biltene. Nastop skupnih zborov z orkestrom glasbene šole na pionirsko pevsko-glasbenem festivalu v Gor. Radgoni v počastitev 70-letnice rojstva maršala Tita (F. Bračko) Motorni čoln tržaške izdelave na minulem sejmu Alpe-Adria kot nalašč za oddih na morju (Foto: B. Sinko) Pred letnimi oddihi v Pomurju ŠE JE ČAS ZA PIRAN IN BAŠKO V' sindikalnem počitniškem domu v Piranu se bo pričela sezona z 20. junijem, v Baški na otoku Krku pa 1. julija. Ker je število postelj omejeno, bo treba pohiteti s prijavami. V sindikalnem počitniškem domu v Piranu so v teku zak- ljučne priprave za novo sezono. Občinski sindikalni sveti, ki zbirajo prijave, so doslej zbrali že nad 150 prijav, medtem ko znašajo kapacitete v vsej sezoni 400 do 500 oseb. Zategadelj bo treba v prihodnjih dneh pohiteti s prijavami, kajti v nasprotnem primeru bodo domovi, da bi zagotovili rentabilnost, primorani' sprejemati goste tudi iz drugih okrajev, kar velja zlasti za dom v Piranu. Za tiste, kr so se odločili za Baško, ki ima čudovito plažo in obrilo sonca, bo nedvomno razveseljivo, da bodo šotori tudi letos postavljeni v neposredni bližini otroškega doma »Dane Šumenjak«. Delovni ljudje Pomurja! Se je čas, da se odločite za leto vanje v enem navedenih obmorskih krajev. S pravočasnimi prijavami boste omogočili nemoteno poslovanje počitniškega doma, oziroma kampa v Baški. L. T. PRVIH STOTISOČ ZA DEBELI RTIČ Nabiralna akcija za dograditev Mladinskega zdravilišča poteka po vaseh na območju občine Beltinci dokaj dobro. Priprave zanjo so bile dokaj skrbno izvedene, cilj te humane akcije je bil populariziran pri treh kino-predstavah. Kino-obiskovavci v Beltincih so bili seznanjeni z vzroki, ki so narekovali nujno dograditev Debelega rtiča in jih pozvali, naj s svojimi prispevki omogočijo svojim otrokom ono, česar sami niso imeli. Tričlanska delegacija akcijskega odbora je obiskala direktorje vseh podjetij in samostojnih zavo- dov in jim izročila na delavske svete naslovljene vloge in jih prosila, da po svojih finančnih možnostih prispevajo za uresničitev načrta Glavnega odbora Rdečega križa Slovenije. Prav tako je obiskala predsednike sindikalnih podružnic in jih prosila, naj na svoje članstvo vplivajo, da pri naslednji plači oddajo svoje prispevke. Delegacijo so povsod prijazno sprejeli in ji obljubili vsestransko pomoč. Člani vaških odborov Rdečega križa, mladinske organizacije, podmladkarji, so bili ves čas na delu. Do sedaj je bilo nabrano 107.892 din. Posebno je treba pohvaliti 78-članski kolektiv Podmladka rdečega križa iz D. Bistrice, ki je nabral kar lep znesek 5.000 din, nadalje podmladkarjr iz G. Bistrice z 10.500 dinarji. Organizacija RK in SZDL v Srednji Bistrici sta dali iz lastnih sredstev 4.000 din. Torej nad 100.000 din so darovali ljudje, ki niso v delovnem razmerju, kajti sindikalne podružnice še čakajo na prvo naslednjo izplačilo prejemkov, podjetja in zavodi pa na prvo naslednjo zasedanje delavskih svetov oziroma upravnih odborov. Akcijski odbor upa, da uspeh akcije ne bo manjši, kot je bil za žrtve potresa v Makarski. J. M. nedeljek sta bili na grajskem dvorišču dve predstavi filma »Veliko stoletje«, v petek pa so pionirji tekmovali v spretnostnih vožnjah ter drugih tovrsitnih veščinah. Med tednom so se zvrstila še razna športna tekmovanja med ekipami sindikalnih podružnic ter športni dnevi na šolah. Osrednja svečanost je bila v Murski Soboti 24. maja zvečer v dvorani kina »Park«. Na tej slovesnosti je govoril predsednik občinskega komiteja LMS Jože Trplan, šole in vojaki pa so izvedli pester kulturni program. V G. Radgoni so imeli 24. maja zvečer slavnostno akademijo, ki so jo obogatili z nastopom mešanega pevskega zbora, pihalne godbe, otrok iz otroškega vrtca in vojakov, ki so zaplesali kola. O pomenu praznovanja je govoril predsednik občinskega komiteja LMS Peter Fridau. Akademijo je obiskalo preko 400 ljudi. Dobro pripravljene akademije so imeli tudi v ostalih večjih krajih občine. Razen tega pa IZPIT NAŠE ZAVESTI Komisije za izvajanje Navodil Zveznega izvršnega sveta o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov v gospodarskih organizacijah in zavodih so pričele delovati že v vseh občinah. Njihovo delo je v začetnem stadiju proučevanja nalog in zbiranja ustreznih analiz in izračunov od gospodarskih organizacij, že v kratkem pa bodo komisije začele tudi studiono proučevati zbrano gradivo in bodo v skladu s pooblastili tudi posredovale v tistih gospodarskih organizacijah in zavodih, kjer sami notranjo delitev ne bodo uspeli vskladiti z že znanimi družbenimi načeli in bodo še vnaprej dopuščali razne anomalije in ekscese, čeprav, po splošnih ugotovitvah sodeč, v naših razmerah ni tolikanj kričečih primerov, da pa taki ekscesi so, čeprav manjšega obsega, o tem ne dvomim. In vendar je treba energično začeti že pri malem, če nočemo dopustiti, da bi se malo kdaj izprevrglo v veliko! Kaže, da bo pri nas delo občinskih komisij operativno bolj usmerjeno k zavodom kot gospodarskim organizacijam, čeprav to ne bo moglo povsod veljati kot pravilo. Ugotavljajo namreč, da so v nekaterih zavodih, zlasti še zdravstvenih domovih, nekatera očitna nesorazmerja pri delitvi osebnih dohodkov in formiranju namenskih skladov. Tako se je v nekaterih zavodih čisto, administrativni kader znašel v mnogo boljšem položaju od tega kadra v gospodarskih organizacijah, predvsem zaradi tega, ker je povečanje osebnih dohodkov uslužbencem šlo vštric s povečanjem osebnih dohodkov visokokvalificiranim kadrom (na pr. zdravniki!), čeprav za to ni bilo gospodarskodružebnega opravičila. Tako ugotavljajo v lendavski občini, da znašajo osebni prejemki uslužbenca v neki zdravstveni ustanovi 30 tisoč din, medtem ko prejema uslužbenec z enakim delokrogom v gospodarski organizaciji okrog 18 tisoč din. Že v začetnem stadiju delovanja občinskih komisij opozarjajo na potrebo po življenjskem obravnavanju posameznih gospodarskih organizacij in celo panog, saj so razmere ponekod tolikanj specifične in pogojene s tako ali drugačno politiko notranje delitve za več let nazaj, da bi se vsako posploševanje in tehnokratsko reševanje lahko usodno maščevalo. Tako so pri notranji delitvi po novem obračunu na boljšem tiste kmetijske zadruge, ki nimajo ali pa imajo malo lastne proizvodnje, čeprav je bilo težišče družbenih prizadevanj kmetijskih zadrug v prihodnosti pa bo moralo biti še bolj odločno — prav v krepitvi socialističnega sektorja kmetijstva. V zadrugah so tudi precej narasli osebni dohodki zaradi namestitve novih strokovnih kadrov, ki pa so v glavnem še mladi in zaenkrat s svojim strokovnim delom še ne prinašajo tolikšne protivrednosti. V ljutomerski občini nekateri kolektivi pri izračunu notranje delitve niso upoštevali zemlje, ki jo imajo v najemu in jo praktično tudi obdelujejo, kar je morda trenutno za njih ugodnejše, vendar pa pri tem ne kaže ostati, saj gre pri tem za notranji obračun, ki naj pokaže, kako smo gospodarili in kako bomo v prihodnosti. Zato trenutnih koristi ne kaže torelirati v škodo perspektivnim potencialnim možnostim in potrebam, ki nam morajo biti zlasti v kmetijstvu jasne. ŽE prve analize in izračuni gospodarskih organizacij kažejo, da so se v nekaterih podjetjih lotili naloge preveč tehnokratsko, pač z namenom, da normalno zadostijo predpisom in zahtevam občinskih komisij, kar pa je seveda odločno premalo: glavni namen vseh u- krepov, ki smo jih dolžni dosledno uveljaviti, je prav gotovo v tem, da s poglobljenimi analizami in tehtnimi ugotovitvami presvetlmo razmere in odnose znotraj podjetij, kajti le tako bomo lahko tudi učinkovito odkrili vse tisto, kar nam je ograja na poti k še večjemu napredku, seveda z namenom, da vse anomalije in slabosti tudi dosledno odpravimo, predvsem v korist samih kolektivov. Zato je usmeritev kolektivov in njihovih samoupravnih organov v notranje razmere in odnose, ki se porajajo v procesu proizvodnje in poslovanja, pri uveljavljanju naših ukrepov bistveno važna, saj gre končno za to, da napravimo temeljit obračun pred samim seboj. Zato se kolektivi, ki iščejo vzroke za tako ali drugačno gospodarjenje zgolj v razmerah izven lastnega podjetja, prav gotovo ne bodo znašli pred prijetno alternativo, kajti tudi v tem primeru gre za njihov družbeni izpit, z drugimi besedami, gre za njihovo družbeno presojo pojavov in tokov znotraj gospodarskih organizacij, od katere je v največji meri odvisno, kako si bodo sami določili položaj v širši družbeni skupnosti. Razveseljivo pa je, da je v večino naših kolektivov že prodrlo spoznanje, da je vse, kar že ukrepamo in še bomo, prvenstveno v korist njim samim. S. K. K prazniku delovnih ljudi ljutomerske občine naše iskrene čestitke OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI ODBOR ZB OBČINSKI KOMITE LMS OBČINSKI ODBOR ZVVI LJUTOMER PRVE PLODNE RAZPRAVE V SOBOŠKI OBČINI SIGNALI NA SEMAFORJIH UPRAVLJANJA V minulem in tekočem tednu so posebej za to osnovane ekipe v soboški občini obiskale vse gospodarske organizacije in zavode, bilo pa je tudi že prvo posvetovanje vseh vodij ekip in sekretarjev nekaterih osnovnih organizacij ZK. Problemi, ki so jih opazili vodje ekip v teh prvih stikih, so nedvoumno zanimivi in poučni. V trgovini, na primer, so nekateri bili mnenja, da nalaga odredba o najvišjih maržah, da se smejo in morajo določiti take marže, da bo prodajna cena na drobna na ravni december 1961. Če bi bilo temu tako, so menili nekateri, se cene v ničemer ne bi spremenile, ker je splošno znano, da so bile v decembru 1961 na do- kaj visoki ravni in da med decembrom 1961 in majem 1962 ni bistvene razlike. Ugotovili pa so tudi, da so določene rezerve v trgovini pri notranji organizaciji, zaposlitvi in visokih poslovnih stroških, kar je vsekakor pomembno. Pri tem se postavlja vprašanje, kam z odvisno delovno silo. Predvsem velja to za uslužbence v upravi. Graje je bila deležna tudi pretirana reklama nekaterih trgovskih podjetij o znižanju cen, ker je resničnost tega znižanja dvomljiva, v kolikor ne gre za komisijska znižanja prodaje blaga od strani proizvajalca. V gostinstvu z delom po navodilih še niso pričeli, ker menijo, da je to preobsežno delo. Spričo tega, ker so gostinci pavšalisti, predlagajo druge rešitve. Grajali pa so inšpekcijske organe, ki premalo budno zasledujejo primere črnih vinotočev. Grajali so tudi bolnišinco, ki razprodaja vino in pivo za bolnike brez trošarine, vendar si ob tem nabavljajo pijačo vsi člani kolektiva, pa tudi drugi. V lesnem predelovalenm podjetju in mizarstvu »Lendava« so omenjali povečane stroške podjetja, porast osebnih dohodkov in materialne stroške, tako da se v tej zvezi postavlja vprašanje ustvarjanja dohodka. Ugotovili so, da je moč doseči zboljšanje zgolj z boljšo organizacijo dela, z novim proizvodnim procesom in znižanjem materialnih stroškov. Kritizirali so med drugim tudi poslovanje trgovske mreže. Mizarstvo »Ledava« prodaja namreč svoje izdelke v Ljubljano—Vižma-je, poslovodje trgovskih podjetij iz M. Sobote pa prav te izdelke kupujejo v Ljubljani-Vižmarjih. Številne težave so ugotovili v gradbenem podjetju »Pomurje« saj pričakovani dohodek ni realiziran. Zato se bodo morali zavzeti za boljše delovne metode in spremeniti obstoječe pravilnike, ker so še delovna mesta, za katera nagrajujejo po času. Kar zadeva komunalno in narodno banko, so iznesli, da so se vrinili v službo družbenega knjigovodstva ljudje, ki tja ne sodijo. Omenjalso pijančevanje, znano pa je, da ima ta služba težko in odgovorno nalogo. Organi te službe tudi ugotavljajo, da je v mnogih gospodarskih organizacijah delavsko samoupravljanje samo formalno. Osnovna težnja teh razgovorov je bila, da je treba uveljaviti sodelovanje med predstavniki okrajnih forumov in finančnimi zavodi Podrobnejše analize poslovanja kmetijskih zadrug in poslovnih enot teh zadrug v občini še niso znane. Vendar so doslejšnje razprave pokazale določeno osebno odgovornost zaposlenih, čut odgovornosti do opravljanja posameznih nalog v celotnem sklopu delovanja in poslovanja. Omenjale so pomanjkljivosti pri doslejšnji investicijski politiki itd. Pri opekarni v Puconcih pa so ugotovili med drugim, ko so govorili o celotni problematiki skupno s proizvodnjo kremenčevega peska ter »Gradnjami«, da prevladuje polproletariat, ki se več ali manj ukvarja tudi z individualnim kmetijstvom. Menili so, da je v kmetijski zadrugi preveč uslužbencev, slaba disciplina, da se plače izplačujejo tudi iz premij in previsokih marž, namesto da bi se zavzemali za razširjeno reprodukcijo. Kar zadeva samo opekarno, pa so med drugim ugotovili, da je stimulirana za najboljšo obračunsko enoto (krožna peč) uprava, zato bodo morali spremeniti pravilnik o razdelitvi čistega in osebnega dohodka. Za pravkar omenjena in mnoga druga podjetja v občini velja, da se niso poglabljala v analize z namenom, da bi odpravila določene anomalije. Zato pa je rasla produktivnost v proizvodnji kremenčevega peska ne glede na to, da ni raslo število delovne sile. V nekaterih obrtnih podjetjih so grajali med drugim zdravstveno službo. Delavci so namreč dalje časa na bolniškem, poškodujejo pa se pogosto pri opravljanju šušmarskih del za zasebnike in z orodjem podjetja. Grajali so tudi razmah kooperacije nekaterih podjetij s privatniki, ki iščejo predračun samo zato. da dobijo orientacijo v ceni. Inšpekcijski organi se ne zavzemajo za to, da zasebniki ne bi zaposlovali delovno silo nad dovoljeno mejo in v popoldanskem času tudi kvalificirano delovno silo iz socialističnih podjetij. In to za dela, za katera niso registrirani! Kritizirali so tudi neekspeditivnost uslužbencev uprave Ljudskega odbora, raznih zavodov in podobno. V živinorejskem zavodu, na primer, so ugotovili porast stroškov za prevoze. Veliko je tudi število zaposlenih, tako da zavod težko izhaja. Pri zavarovalnici so ugotovili med drugim, da je silno draga terenska služba, zato bodo zmanjšali terensko mrežo in nekaj ljudi odpustili. Iznesli so vtis, da se od zgoraj navzdol skuša v zavarovalni službi opravičiti delovna mesta, dalje pa stanje glede poslov še ni urejeno in tudi nekatere statistične službe so pri njih odveč. Z razpravami o vsem tem bodo nadaljevali šele takrat, ko bodo imeli izračune, pokazatelje in primerjave. To je le nekaj prvih ugotovitev o stanju nekaterih gospodarskih organizacij in ustanov v soboški občini. Ponekod bodo posebej razpravljali o več vprašanjih, ker v celoti na enem sestanku ni moč vsega obdelati. Razprave so se vendarle uspešno začele, bodo pa nedvomno bolj plodovite, ko bodo znani pokazatelji k analizi o gospodarjenju in dokumentacija, ti vsi signali na semaforjih upravljanja. -bjš- Kdo se bo komu približal? Pospešeno smo že »stopili« v drugo četrtletje tekočega poslovnega leta. Čas je, da pogledamo, kako smo gospodarili v prvi četrtini leta, kakšni so naši gospodarski rezultati, kakšne so slabosti, ki se jih velja izogibati v tekočem in naslednjih četrtletjih. V prenekateri gospodarski organizaciji bodo ob pregledu poslovanja za prve štiri mesece presenečeni. Zdelo se jim je, da so pridno delali mogoče bolj kot leto prej — »dobro« poslovali, trgovali. Toda številke jih bodo pre- senetljivo opozorile, da je poslovni uspeh manjši, kot so to načrtovali, kot so si obetali. In ker bo takšnih ugotovitev precej, je tudi kaj malo razveseljiva gospodarska bilanca za industrijsko proizvodnjo od januarja do aprila letos v naši republiki. Statistiki vedo povedati, da je nivo proizvodnje od januarja do aprila letos zaostal za pričakovanim letnim nivojem proizvodnje za 9,1 odst., da se je zaostanek od konca marca povečal za 2 točki. Marsikje v gospodarskih organizacijah trde, da so vzroki v nestabilnosti tržišča, v premajhnem uvozu reprodukcijskega materiala, v založenosti trga in podobno. Vzrokov je resda mogoče precej. Toda ustavimo se recimo pri eni sami ugotovitvi. Marsikje plavijo, da bi lahko izdelovali še več, če bi bil plasman proizvodov hitrejši, boljši, če bi bilo kupcev več, če bi bili ugodnejši pogoji na trgu. Zakaj pa ni plasman večji? Pravijo, da zaradi založenosti trga. Kaj pa trg želi? Na to marsi- kje ne vedo odgovora. Tako za notranji kot za zunanji trg ni povsem natančnih ugotovitev v gospodarskih organizacijah, kakšne so njegove želje, zahteve in potrebe. Marsikje delajo, proizvajajo iz rok v usta. In ko se nekje nekaj zatakne, nekolikanj zastanejo s proizvodnjo, ne poiščejo pa novih potrošnikov, tistih, ki žele recimo nekolikanj drugačno barvo blaga, drugače oblikovan proizvod, boljšo kakovost in podobno. Proučevanje domačega in tujega trga je torej ekonomski impe- rativ številka 1 za prenekatero gospodarsko organizacijo pri nas. Če pravijo nekateri, da je naša industrija že v nekaterih panogah predeminzionirana, drži ta trditev le v toliko, v kolikor se bo (ali se) menjava proizvodov gibala samo v mejah naše države. Zunaj meja pa je še nič koliko potrošnikov naših proizvodov, le poiskati jih je treba. Na to pa v naših gospodarskih organizacijah, priznajmo, dostikrat pozabljamo, smo okosteneli, kratkovidni. Tovariš Svetozar Vukmanovič-Tempo je na zadnji seji predsedstva Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije opozoril, da nam lahko le visoka produktivna proizvodnja trajno zboljša standard. Dejal je: »Gospodarstvo Jugoslavije je prav sedaj doseglo fazo, ko je treba iz obrtno-neproduktivnega načina dela preiti na kvalitetno in visoko produktivno proizvodnjo, ki ustreza našim potrebam in ki nam bo odprla poti do tujih tržišč. Domači trg ne more absorbirati obstoječih zalog; zaradi ne- zadostne racionalnosti in kvalitete proizvodov pa mnoga naša podjetja ne morejo učinkovito konkurirati na tujem trgu.« Odgovor na vprašanje, kdo se bo komu pritožil, je jasen. Proučevati, kaj terja domači in tuji trg, kakšne so njegove zahteve, kakšne želje, pod katerimi pogoji je pripravljen sprejeti še več blaga, in druga naloga je, izboljšati proizvodnjo, preiti na takšno, ki bo kvalitetna in visoko produktivna. Prav sedaj, ob pretresanju poročil, ob ugotavljanju rezultatov, kako smo gospodarili v prvem četrtletju, v prvih štirih mesecih, jo moč izluščiti naloge za nove samoupraven organe, naloge, ki naj jih uresničujejo, da bo proizvodnja ne samo vokviru posameznega podjetja, temveč proizvodnja v vsem našem gospodarstvu res visoko produktivna, da bo takšna, ki bo zadovoljevala tako tujega kot domačega kupca — tujega in domačega potrošnika. P. D. V gornjeradgonski občini: ŠTEDNJA, NOTRANJE REZERVE NA PRVEM TIRU V gornjeradgonski občini so spričo novih ukrepov v gospodarstvu imeli posebno konferenco prizadetih subjektivnih sil in se na njej zavzeli tudi za splošno varčevanje, za povečanje proizvodnje in izvoza. Obsodili so tudi ozka gledišča posameznih podjetij, ki vidijo predvsem le delitev osebnega dohodka, ne pa tudi skladov. Ugotovili so še, da so nepravilnosti in pomanjkljivosti, kot so opuščanje dela, nesorazmerja v dohodkih neupravičeno črpanje in izkoriščanje reprezentance, izplačevanje dnevnic itd., mnogo redkejše v tistih gospodarskih organizacijah, kjer je samoupravljanje res v rokah proizvajalcev, kjer delavski sveti tudi vedo za vsak dinar. O tej in vsej ostali problematiki pa so delavski sveti razpravljali le še načelno, z izjemo delavskega sveta »»Avtoremont«, ki je izglasoval nezaupnico direktorju Dragu Kočarju in to z veliko ve- čino glasov, hkrati pa predlagal ljudskemu odboru, naj ga ustrezna komisija takoj razreši dolžnosti direktorja. Analize, ki so potrebne, še niso končane in obdelane, zato v tej občini še tudi niso akcijsko pristopili k delu. Res pa je, da so kolektivi seznanjeni s problematiko cen, proizvodnosti, izvoza in drugega. Kolektivi tudi vedo, da je moč govoriti o zvišanju osebnih prejemkov le v primeru, če bodo izkoriščene vse notranje rezerve. Zato lahko upamo, da v prihodnje ne bodo gledali na to vprašanje lokalistično, temveč bodo reševali vprašanje osebnih dohodkov z dvigom proizvodnosti in usmeritvijo k izvozu. Ustrezna komisija bo te dni že pričela obiskovati podjetja in jim pomagala pri delu ter svetovala. Sicer pa so v podjetjih povsod osnovali koordinacijska telesa, ki politično tolmačijo znana nova merila in zbirajo gradivo za analitične ocene. Konkretnih predlogov, kjer bi bilo moč, na primer, znižati materialne stroške, je že bilo nekaj, ni pa še podrobnih pokazateljev. Nekaj časa so bile težave s knjigovodsko-računovodskim kadrom, ki je smatral, da so ti obrazci in analize preveč zapleteni, vendar je po ustreznem sestanku oziroma seminarju ta oportunizem splahnel. Tudi to delo teče sedaj hkrati s političnimi pripravami. Glede razlik v osebnih dohodkih pa je največ težav na kmetijskem posestvu in to pri najnižjih zaslužkih, čeprav posestvo doslej ni imelo izgube. Sicer so sc osebni dohodki na družbenem gospodarstvu povečali od 1961-62 za 36 odst. Z maržami pričakujejo no novem v občini okrog 3 milijone dinarjev izgube, vendar bo to moč pokriti z notranjimi rezervami. Prve ugotovitve iz ljutomerske in lendavske občine: KRITIKE IN POBUDE - KAŽIPOT V prvih stikih z gospodarskimi organizacijami so se v lendavski občini že pokazala nekatera načela, po katerih bo treba urejevati stvari v zvezi z novimi ukrepi v gospodarstvu, pokazale pa so se tudi že prve ugotovitve. Kar zadeva zvišanje najnižjih osebnih dohodkov, se bodo zavzeli za boljšo organizacijo dela. Primerno plačan vodilni kader naj pri tem pripravi materialno osnovo za dvig prejemkov. Določene pomanjkljivosti v tem smislu so ugotovili, na primer, na kmetijsko gozdarskem posestvu in to zlasti glede splošnih norm. Zato je delavski svet sklenil, da bo treba utemeljenim pritožbam ugoditi. Spričo tega bodo norme postavili na objektivne osnove in skušali čim bolj omogočiti dvig vrednosti realizacije. V industriji lahke obutve v Turnišču so si zadali kot prvo nalogo dvig in utrditev kvalitete in znižanje polne lastne cene, šele nato pa bo na dnevnem redu vprašanje kvantitete. Razumljivo je, da si bo moral ta kolektiv predvsem osvojiti tržišče, sicer bodo doslej znane težave — uspešna proizvodnja, realizacija na tržišču pa slaba, še večje. Kaže, da je kolektiv razumel vse te objektivne težave, da se bo zavzel za kvaliteto in se usmeril na izvoz. Tako v tej kot v drugih gospodarskih organizacijah je že bilo več uspešnih razgovorov. Tudi pri Proizvodnji nafte so že na osrednjem delavskem svetu in na obratnih delavskih svetih sklepali in ukrepali glede splošne štednje, izkoriščanja notranjih rezerv in podobnem. Ugoden odmev je imel Titov govor tudi na vaseh v občini. Tudi v ljutomerski občini že zaznamujejo v kolektivih ustrezno vzdušje spričo novih ukrepov v gospodarstvu. Na raznih sestankih so kolektivi že razpravljali o tem, kako zboljšati in povečati proizvodnjo, o splošni štednji, pri materialu (zlasti v gradbeništvu), boljši organizaciji dela, delovni disciplini in drugih rezervah. Podoba je, da so ljudje odkrito iznašali razne pomanjkljivosti. Grajali so med drugim odnos traktoristov do kmetov, ki pogodbeno sodelujejo z ljutomersko zadrugo, menili pa so tuli, da imajo kmetje boljše odnose do kmetijske zadruge kot člani kolektiva. Delavski svet vinogradniškega gospodarstva je tudi zavzel življejnsko stališče do gradnje kleti, ki naj bi imela v končni fazi zmogljivost 400 vagonov. Ogrodje bodo zgradili za celotno klet, medtem ko bodo zmogljiovsti dograjevali postopoma. Prvotni načrti, ki so predvidevali naložbo 800 milijonov dinarjev, so spremenjeni in pomenijo pocenitev za 200 milijonov, ker pa ne bodo zgradili kleti v celoti že v začetku, bodo znašali skupni stroški le 500 milijonov. Plačevanje anuitet za neizkoriščene kapacitete bi namreč preveč obremenjevalo polno lastno ceno 1 litra vina. Gradnja kleti pa je vendar nujna, saj ima sedaj posestvo vskladiščeno vino v več ko dveh ducatih raztresenih kleti. Očitno je tudi pomanjkanje strokovnega kadra, kar priča o slabi doslejšnji politiki štipendiranja. V glavnem so se v gospodarskih organizacijah zanašali na kadre od drugod, čeprav bi morali vedeti, da najboljši kadri ne hodijo s trebuhom za kruhom. Edino podjetje, ki je v občini vodilo zadovoljivo kadrovsko politiko, je »Agrotehnika-servis« in mu zato kadrov ne primanjkuje. S temi kadri bo tudi laže moč pripraviti materialno osnovo za dvig produktivnosti in osebnih dohodkov. Mnogo slabše je s kadri v »Žici« in Konfekciji, pri obeh kmetijskih zadrugah pa primanjkuje kadra z ekonomsko izobrazbo. Ljudje na vaseh bi tudi želeli, da bi jim kmetijski strokovnjaki pogosteje stali ob strani s potrebnimi nasveti, grajali pa so še slab odnos do strojev, saj je število lomov očitno preveliko. Nekateri celo menijo, da traktoristi ne ravnajo prav s priključki. V križevski kmetijski zadrugi je bilo precej govora o prevzemu delovišča Bučečovci, ki je pripadalo prej vinogradniškemu gospodarstvu, pomenilo pa je ob prevzemu 3 milijone dinarjev izgube. Živina je bila namreč prej knjižena po plemenski vrednosti, po prevzemu pa so morali izločiti precej jalovih krav. K temu je treba dodati še zanemarjene njivske površine. Dalje so v križevski zadrugi ugotavljali, da je preveč bolezenskih in neupravičenih izostankov, a tudi malomarno in površno delo traktoristov. Vrh tega je strojni park v veržejski zadrugi za 770 dinarjev na uro cenejši od križevskega. Res pa je, da delajo traktoristi brez strehe, dežnih plaščev in zimskih oblačil. Grajali so še to, da jo upravni odbor sklepal o višjem nagrajevanju nekaterih delovnih mest brez vednosti kolektiva zadruge. Nadaljnje kritike ,ie bilo na območju te zadruge deležno povečanje cen jajc pri odkupu tudi še po znanih ustreznih navodilih in predpisih, a tudi to, da so tisti kmetje, ki niso v pogodbenem sodelovanju, dobili prej umetno gnojilo od kooperantov. Grajali so tudi razne forume, ki zahtevajo razne statistične podatke, tako da administrativni aparat ne more izpolnjevati svojih rednih nalog. Pohvalili pa so, da je bil plan za leto 1961 dosežen. Nepravilna pa je težnja po radelitvi 700.000 dinarjev administrativnim uslužbencem, čeprav bi ekonomske enote potrebovale delovne obleke in nimajo urejenih umivalnic. Na sploh kažejo razprave v ljutomerski občini v panogi industrije, da ljudje kritizirajo nesorazmerja med osebnimi dohodki neposrednih proizvajavcev in onimi (Nadaljevanje na 3. strani) POMURSKI VESTNIK. 31. MAJ 1962 2 Kritike in pobude (Nadaljevanje z 2. strani) v upravah, saj so slednji naraščali hitreje kot v proizvodnji. Glede kmetijstva je pomemben pomislek, da naj bodo investicijska vladanja preštudirana. Če ekonomska računica ni usodna, ne kaže vztrajati pri gradnji za vsako ceno. Izgube nastajajo predvsem v živinoreji. Proizvodna cena l kg mesa znaša od 250 do 300 dinarjev. Ta cena je tako visoka tudi spričo tega, ker je hektar obdelovalne zemlje v socialističnem sektorju obremenjen z nad 100.000 dinarji družbenih dajatev. To podražuje krmila, premalo pa je bilo dela, kar zadeva selekcijo. To je očitno najbolj pri kravah mlekaricah, kjer smo še daleč pod svetovnim povprečjem, proizvodna cena 1 litra mleka pa je 15 do 20 dinarjev višja od tržne cene. Sele, če znaša mlečnost pri kravi nad 4000 litrov, je proizvodnja mleka rentabilna. Kar zadeva pomanjkanje kadrov v kmetijstvu, primanjkuje predvsem visokokvalificiranih kadrov, vendar je sedaj nekaj štipendirancev na visoki in višjih ustreznih šolah, a tudi nekaj izrednih slušateljev višje agronomske šole. -bš- V TEDNU KNJIGE od l. do 12. junija izkoristite ugodno priložnost v vseh knjigarnah ČZP ,,POMURSKI TISK“ v M. Soboti, Lendavi, Radgoni in Ljutomeru popust pri nakupu knjig od 15 do 50% Beležke iz dela aktiva učiteljev telesne vzgoje Zavod za prosvetno in pedagoško službo je letos posvetil dokaj skrbi telesni vzgoji po šolah. Učitelji, ki poučujejo ta predmet, se redno sestajajo v okrajnem merilu. Tako so doslej izdelali že več šolskih športnih dni, gradivo iz tega področja pa bo izdal zavod jeseni in bo na razpolago vsem šolam. Nadalje so obravnavali oblikovanje učnilh ur telesne vzgoje, vlogo šolskih športnih društev, jugoslovanske pionirske igre in slično. Za šolsko športno značko tekmuje v letošnjem šolskem letu okrog 2500 dijakov iz osnovnih šol in je v tem tekmovanju naš okraj trenutno na prvem mestu. Aktiv je prizadeto obravnaval tudi položaj telesne vzgoje po naših šolah, ki si v pogledu enakovrednega tretiranja predmeta in finansiranja sicer težko vendar uspešno utira pot. Novi diplomirani učitelji Pred kratkim je na soboškem učiteljišču diplomiralo iz pedagoških predmetov 26 kandidatov, ki so kot absolventi raznih srednjih šol poučevali na naših osnovnih šolah in so bili brez pedagoške kvalifikacije. Na pobudo zavoda za prosvetno pedagoško službo je bil izveden predhoden seminar za te kandidate, ki so na izpitih pokazali dokaj solidno znanje. Za preostale kandidate, ki e nimajo kvalifikacije iz pedagoške skupine, bodo izpiti v jeseni. Prav tako se pripravlja podoben način izobraževanja za vzgojno osebje po vrtcih, ki je po večini brez kvalifikacij O. Racionalna organizacija zdravstvene službe Na nedavni tiskovni konferenci v Ljubljani sta predsednik sveta za zdravstvo LRS Niko Šilih in predsednik zdavniškega društva Slovenije dr. Obračunč glede na znane ukrepe Zveznega izvršnega sveta na področju zdravstva med drugim poudarila, da je treba nekatere ekscese pri nagrajevanju zdravstvenih delavcev pripisati staremu gledanju in starim merilom (po času, dežurstvo, itd.). Dejala sta tudi, da so notranje progresivne sile že začele intenzivno reševati ta vprašanja. Največ ekscesov pri nagrajevanju je bilo prav v perifernih in manj razvitih zdravstvenih zavodih, najvišji osebni dohodki zdravstvenih delavcev pa v manjših kolektivih, kjer samoupravni organi niso bili dovolj močni. Pri vsem tem je odigralo pomembno vlogo pomanjkanje kadrov. Znano je tudi, da stari sistem ni stimuliral znanja in strovnosti zdravstenih delavcev, intenzivnega dela, itd. Ker ni bilo moč dobiti kvalificiranega kadra v administracijo, ekonomsko službo, itd., se je začela kvaliteta zamenjavati s kvantiteto in tako je naraslo število uslužbencev po upravah zdravstvenih zavodov. Vrh tega so subjektivne sile premalo delale na odkrivanju notranjih rezerv, zdaj pa bodo morali kolektivi poskrbeti, da bodo sodelovali pri odkrivanju notranjih rezerv vsi zdravstveni delavci. To velja predvsem tudi za odkrivanje boljših oblik organizacije zdravstvene službe, pri čemer bo treba pretehtati, ali je vsak človek na delovnem mestu, za katerega je usposobljen, polno izkoriščen, itd., oceniti izkoriščenost tehnične opreme in ne navsezadnje: prilagoditi naposled zdravstveno službo potrebam občanov. V bolnišnicah bo treba čimbolj pokriti ves dan z dnevnim redom, spodbujati sodelovanje bolnikov in upoštevati njihov sugestije pri zboljšanju zdravstvene službe. Na območju, kakršno je tudi naše, kjer je pokritje najmanjše, je tudi rast novih kadrov najmanjša. Med sugestijami, kako zdravstveno službo čimbolj racionalno približati občanom, je bilo med drugim omenjeno, da bodo morali zdravstveni domovi posvečati več pozornosti negi bolnikov na domu (po zdravljenju v bolnišnici) in se sploh zavzeti za stalno in sistematično nego ter skrb za bolnike na domu. To lahko tudi zmanjša pritisk bolnikov na ambulante. Orientacija na manjše zdravstvene postaje, na katere gravitira majhno število ljudi, podražuje stroške zdravstvene službe. Odločiti se je treba orej za takšne oblike dela, ki bodo dvigale kvaliteto, omogočile strokovni dvig in izpolnjevanje, skratka: v ospredju je skrb za pacienta in za strokovno usposobljenost zdravstvenih delavcev. Ko danes kritično ocenjujemo pomanjkljivosti v zdravstveni službi, je treba pomisliti tudi na to, kakšne podpore so bili zdravstveni delavci deležni od subjektivnih sil, organov družbenega upravljanja, upravnih organov ljudskih odborov, itd. Videti je treba, kakšna je bila gospodarska in politična moč in mobilizirati vse sile za hitrejšo in boljšo organizacijo zdravstvene službe. Potrebna je vsekakor kolektivna podpora pri iskanju vsega, kar ne velja in popularizacija boljših primerov v organizaciji in delu zdravstvene službe. Naposled so analize pokazale da težijo vsi prejemki zdravstvenih delavcev, ki so preko meje, kakršno lahko družba tolerira, izven dela na delovnem mestu. Tudi pri honorarnem delu je treba ločiti resnično potrebno honorarno delo od teženj za novimi honorarnimi mesti. Kaže, da so zdravstveni delavci zgrešeno izhajali, oziroma se zgledovali po anomalijah v gospodarstvu ter zavzeli tako osnovno zgrešeno orientacijo, zlasti ob dejstvu, da sta ekonomičnost in finančni učinek v zdravstveni službi v globokem nesoglasju. Za čimbolj racionalno organizacijo zdravstvene službe, približane občanom, bo potrebna zavest celotnih kolektivov zdravstvenih ustanov. Subjektivne site bodo morale najti konstruktivna in mobilizirajoča stališča. -o- S seje Občinskega ljudskega odbora M. Sobota SODELOVANJE KOLEKTIVOV Na včerajšnjem zasedanju Občinskega ljudskega odbora v Murski Soboti so obravnavani poročilo o analizi, zaključnih računov za leto 1961, nato pa še poročilo o gibanju go- spodarstva v prvem tromesečju letos. Ugotavljali so, da z gospodarskimi dosežki v prvem trmesečju ne moremo biti zadovoljni, saj planirano pove- čanje ni bilo doseženo. Tako je na primer industrijska proizvodnja dosegla le polovico predvidenega povečanja. In še to povečanje je v veliki meri nastalo zaradi povečanega števila zaposlenih. Na seji so nato obširno razpravljali o izvajanju navodil ZIS. Odborniki so se v razpravi zavzeli za to, da ne bi teh navodil izvajali samo na relaciji Občinska komisija — računovodstvo, ampak naj bi pri tem sodelovali celotni kolektivi, katerim naj bi bil pri tem v pomoč novo ustanovljeni aktiv pri občinskem odboru SZDL. Pri izvajanju navodila pa naj bi budneje sodelovali tudi ljudski odborniki. Poudarili pa so, naj ne bi kolektivi v skrbi za dosledno izvajanje navodil puščali ob strani skrbi za izpolnjevanje proizvodnih planov. Ob koncu so poudarili, da bo potrebno v bodoče posvetiti večjo pozornost usposabljanju članov samoupravnih organov. Obravnavah pa so tudi preveliko povečanje marž v trgovini ter zaračunavanje postrežnine v nekaterih gostinskih podjetjih. Kakor so ugotavljali, so postrežnine v večini gostinskih podjetij neupravičene. Delovni kolektiv se je sestal Otvoritev adaptiranih prostorov Študijske knjižnice v M. Soboti bo v soboto 2. junija 1962 ob 10. uri, nato otvoritev razstave nap rednega tiska v Veliki Polani ob 12.30. PREMALO SREDSTEV ZA OPREMO Pred nekaj dnevi je bil v Murski Soboti občni zbor Okrajne gasilske zveze, katere se je udeležilo 64 delegatov iz okraja. Občnega zbora se je tudi udeležil načelnik civilne zaščite in požarne varnosti pri državnem sekretariatu za notranje zadeve LRS Venčeslav Kolenc. Po poročilih so delegati razpravljali o delu posameznih gasilskih organizacij od ustanovitvenega leta 1958 do danes. Ugotavljali so, da gasilske organizacije gospodarski in organizacijsko napredujejo, dviga pa se tudi njihova strokovna dejavnost. Dalje so ugotavljali, da kljub temu, da je požarna varnost eden važnih činiteljev v našem gospodarstvu, se v gasilskih organizacijah odmikajo delu zlasti intelektualci. Glede vključevanja moške in ženske mladine v gasilske organizacije se pojavljajo problemi in to zlasti zato, ker druge organizacije nudijo mladimi več razvedrila in manj sistematičnega dela. V zvezi s tem so delegati sklenili, da bodo vključevanju mladine v gasilske vrste posevtili v bodoče več pozornosti. Med drugim so tudi ugotavljam, da se je pojavilo vprašanje finančnih sredstev. V zvezi s tem so dejali, da z ozirom na nagli razvoj gospodarstva vse premalo sredstev vlagamo v gasilsko službo. Omenili sc tudi, da je povprečna starost motornih brizgaln nad 30 let, medtem ko ročnih še več. Poudarili so, da so nekatera gasilska društva sama zbirala sredstva za nabavo novih brizgaln. Tako je v letošnjem letu bilo v okraju nabavljenih do 15 novih brizgaln. -ml- PIONIRSKI PEVSKI FESTIVAL V SOBOTI Zaključna prireditev v letošnjem tednu mladosti Pozdrav maršalu Titu k njegovemu 70. rojstnemu dnevu Lanskoletne jugoslovanske pionirske igre so močno razgibale vse pionirske odrede na področju kulturno prosvetnih dejavnosti in estetske vzgoje. Eden od uspehov te akcije je bil občinski pionirski pevski festival, na katerem je sodelovalo v 21 zborih preko 1200 pionirjev. Letošnje leto je težišče dela jugoslovanskih pionirskih iger na področju telesne vzgoje, športa in zdravja šolske in pošolske mladine. Vendar so pionirski pevski zbori še nadalje delovali ter prispevali s svojimi programi k lepšim šolskim in krajevnim proslavam. Pripravljali so se tudi na letošnji pevski festival. Tako se bo v nedeljo dne 3 junija zopet zbralo v Murski Soboti iz 12 šol preko 700 pionirjev-pevcev, da dajo skupen prispevek praznovanjem letošnjega Tedna mladosti, slavnostnemu praznovanje 70. rojstnega dne maršala Tita. Festival bo v dvorani kina »Park« in sicer ob vsakem vremenu. Začetek ob 10. uri VEČ ČRNEGA RIBEZA ZA IZVOZ Na nedavnem prvem rednem letnem občnem zboru društva inženirjev in tehnikov vseh panog gospodarstva ljutomerske komune so med drugim ugotovili, da medsebojno sodelovanje ni najboljše. Pogosto tudi ni odkritosti. Nekateri še celo skrivajo načrte za gospodarjenje in za nadaljnji razvoj, tako da druga gospodarska organizacija ne bi zvedela in prvo prekosila, itd. Med drugim so še posamezniki, ki si želijo, da bi kdo naredil napako in ga nanjo ne opozorijo ter se kasneje iz njega norčujejo itd. Kar zaideva investicije, so te mnogokrat premalo preštudirane in dokumentirane. Precej je tudi nepremišljenih poizkusov v proizvodnji ali neki gradnji. Zbrani so na zboru tudi poudarili, da bo potrebno v merilu komune bolj skrbeti za razvoj kmetijstva in tudi za investiranje te panoge, saj je bila ta panoga pri in vestiranju doslej zapostavljena. Nadaljnja razprava je pokazala, da je preveč govora o količini proizvodnje, premalo pa o kvaliteti. Dalje premalo upoštevajo to, da je treba zemljo maksimalno izkoristiti. Tudi s povečanjem živilske prozvodnje bi omogočili znižanje cen in pa povečanje potrošnje mesa na domačem trgu Prepočasi se razvija še sadjarstvo, čeprav je na trgu za sadjem veliko povpraševanje. Pomembna je zlasti proizvodnja črnega ribeza za izvoz. Pri pogodbenem sodelovanju je potreben vse leto tesen stik med proizvajalci in kmetijskim strokovnim kadrom. Kritično so na zboru govorili tu di o potrošnji grozdja in cenah vina, o razširitvi in obnovi vinogradov, o gradnji vinske kleti in načelih gradnje glede na ekonomski položaj, o izgradnji tovarne močnih krmil, ki bo letos začela proizvajati ter o nadaljnji izgradnji objektov za razvoj živinorejske proizvodnje, kakor tudi o razvoju industrije in gradbeništva v občini, o slabem sodelovanju med člani društva in organi ljudskega odbora, o proizvodnji mleka, ki je prenizka, spričo tega so tudi cene mleka neustrezne). Vsekakor je premalo storjenega za porast proizvodnje mleka in premajhna je bila pozornost za osnovne črede. Naposled so sprejeli več ustreznih sklepov za nadaljnje delo DIT v Ljutomeru ter izvolili nove upravne organe. K. KAZNOVANI ZARADI DIVJEGA LOVA Pred Okrajnim sodiščem v M. Soboti so se dne 22. tega meseca zagovarjali Alojz Kuzma iz Andrejec, Karel Lazar iz Bokrače, Stefan Vučkič, Koloman Baler, Jožef Gergorec in Janez Cug, vsi iz Sebeborec. Omenjeni so bili obtoženi zaradi kaznivega dejanja neupravičenega lova na tujem lovišču in ubijanja živali s tem, da so v lovišču LD Puconci lovili oziroma pomagali pri nezakonitem lovu. Sodišče je obsodilo Alojza Kuzmo na šest mesecev zapora in plačilo škode LD Puconci v višini 30.000 dinarjev, Karla Lazara na 20 dni zapora in 3 tisoč dinarjev, Stefana Vučkiča na 1 mesec zapora in 3.000 dinarjev. Kolomana Balera na 25 dni zapora in 3.000 dinarjev, Jožefa Gerogreca na 2 meseca zapora in 12.000 dinarjev ter Janeza Cuga na 1 mesec in 15 dni zapora. Sodba še ni pravnomočna. -ml POVIŠANA KAZEN DIVJIM LOVCEM Ker se je prepovedan lov v zadnjem času precej razširil, je lovska družina Puconci sklenila, da bo plačala vsakemu posamezniku, ki bo z dokazi privedel divjega lovca do postopka pred sodiščem, pet tisoč dinarjev nagrade. Doslej, kot ugotavljajo, je bila kazen za divje lovce nizka, saj je znašala 3 tisoč dinarjev po kosu ustreljene divjadi (fazan, zajec). Novi zakon o kaznovanju divjih lovcev pa predvideva šest tisoč dinarjev, računajoč po kosu ustreljene divjadi. -ml Podjetje ni v celoti upoštevalo požarno-varnostnih ukrepov Požar - 20 milijonov Minuli četrtek je okrog 17 ure, iz dosedaj še neznanih vzrokov nenadoma izbruhnil požar v obratu »Agromerkur« — kombinata »Pomurka«. Domnevajo, da je požar izbruhnil v garaži, od koder se je razširil na podstrešje in nato po celotni zgradbi garaž in skladišča. V garaži je zgorel tovorni avtomobili, na katerem je bilo 6 ton slakorja, poleg tega pa je zgorelo še veliko embalaže za jajca in še vrsta drugega drobnega inventarja. Materialno škodo cenijo na okrog 20,000.000 dinarjev. Takoj po izbruhu požara so na kraj nesreče v nekaj minutah prispeli gasilci soboškega gasilskega društva, gasilci iz Puconec, Radgone in Radenec. Na kraj nesreče je prispel tudi gasilski avtomobil obrata Tovarne mesnih izdelkov. S hitro intervencijo je gasilcem uspelo, da se požar ni ražsinil na sosednje skladišče in na TMP, kar bi vsekakor terjalo stomilijonsko škodo. Požarno-varnostna komisija ObLO Murska Sobota meni da do razširitve požara v tolikšni meri ne hi prišlo, v kolikor bi vodstvo podjetja v celoti upoštevalo požarnovarnostne ukrepe, ki jih predvidevajo požrno-varnostni pred piši. Pomanjkljivosti so zlasti v tem, da v podjetju ni bilo ustreznih gasilskih naprav na kraju, kjer je bilo to določeno ter da so bili vsi prostori zaklenjeni, ključi pa pri posameznikih. Pomanjkljivost je bila tudi v tem, da garaže niso bite ognjevarno grajene, kakor je to predpisano. Nedavni požar bi naj bil v bodoče svarilo podjetjem, da požrno-varnostne službe ne zanemarjajo. -ml- VLOMA V KRIŽEVCIH V noči od sobote na nedeljo so neznani storilci vlomili v poslovalnico Trgovskega podjetja »Vesna« Ljutomer v Borečih. Odnesli so večje količine kamgarnov in ostalega blaga, moške srajce, nogavice in razna jedila. Vrednost odnesenega blaga cenijo na približno 250 tisoč din. Se to noč so zabeležili vlom na osemletki Križevci pri Ljutomeru. Ob tej priložnosti je zmanjkalo nekaj tisočakov iz šolske pisarne. Kaže, da obstaja vzročna zveza med obema vlomoma, vendar storilcev še niso odkrili. O podrobnostih bomo poročali v prihodnji številki. POMURSKI VESTNIK, 31. MAJ 1962 3 XV. POMURSKA MDB ŠTEFANA KOVAČA V MILOŠEVCU Brigadirsko življenje je leno Mladinsko naselje v Miloševcu v Srbiji, 15 km od Velike Plane, obkrožajo manjši gozdički akacij. Te, ravno sedaj spomladi, ko je polno cvetja, dajejo prijeten vonj, ki se širi daleč naokrog. V tem naselju živi brigadirsko življenje 128 kmečke delavske mladine XV. Pomurske MDB Štefana Kovača. — Kakšno je mladinsko življenje? Lepo, polno nepozabnih doživetij, — bi nam odgovoril marsikateri brigadir ali brigadirka. 128 maldink in mladincev odhaja vsak dan na delovišče, ki poteka tik ob naselju med Paračinom in Osipaonico. Že takoj v začetku so se brigadirji znašli na delovišču im že prve dneve dosegali normo povprečno s 135 odst. Njihov delovni čas traja šest ur dnevno, nato pa se vračajo nasmejani im zadovoljni nazaj v naselje. Preostali čas prebijejo na raznih tečajih, Tako, na primer obiskuje traktorski tečaj 40 mladincev, 10 mladincev obiskuje zidarski tečaj, 38 avto-moto tečaj, 4 foto-amaterski in pet mladink gospodinjski tečaj. Predavatelji so s tečajniki zadovoljni in edino kar jim dela preglavice, je jezik. V ta namen so organizirali krožke v slovenščini. Tudi tečajniki se trudijo, da bi si v dveh mesecih pridobili čimveč znanja, saj jim tudi to vzame veliko prostega časa. Za svoje dosedanje delo na delovišču in tudi za notranje brigadirsko življenje, red in disciplino so prejeli že več priznanj. Tako so že dvakrat udarni in enkrat specialno pohvaljeni. Toda v zadnjem času so nekoliko popustili, kar se zave- dajo tudi brigadirji sami. Na zadnji brigadirski konferenci so sklenili, da bodo v najkrajšem času vse zamujeno nadoknadili in da se bodo vrnili domov s čim več priznanji. Omeniti moramo še to, da je med brigadirji tudi Okrog 30 mladincev in mladink madžarske narodne manjšine, ki so se že lepo spoprijateljili z ostalimi mladinci in mladinkami. Zato prevladuje med njimi pravo tovarištvo. Radi pa zapojejo kakšno svojo, ko se vračajo z delovišča. Posamezniki se že sedaj dogovarjajo, da bi ostali še dva meseca v brigadi ter končali še višji traktorski tečaji. Pogovarjajo pa se tudi, da bodo ob vrnitvi domov priredili brigadirski večer v Murski Soboti. M. L. Brigadirji XV. PMDB »Štefana Kovača« V E S T I PETROVCI — Kmetijsko-gozdarska zadruga v G. Petrovcih gradi v bližini železniške postaje večjo perutninarsko farmo, v kateri bodo imeli stalno blizu 10 tisoč nesnic, letno pa bodo vzredili nad 300 tisoč piščancev. TIŠINA — Krajevna skupnost na Tišini v tem času pripravlja vse potrebno za ustanovitev zidarskega servisa. Ta servis naj bi zaposloval dva do tri zidarje, ki bi opravljali razne zidarske usluge. Na Tišini pa so se resno zavzemali tudi za ustanovitev frizerskega servisa, saj šteje tamkajšnji okoliš nad 3000 ljudi. Ustanovitev tega servisa pa je odvisna od finančnih sredstev. ŽITKOVCI — Minulo nedeljo so v Žitkovcih v lendavski občini odprli novi vaški dom. Novi dom je odprl tajnik občinskega ljudskega odbora Arpad Podlesek, govoril pa je tudi podpredsednik OLO Franc Šebjanič. Pionirji in cicibani, so izvedli bogat kulturni program. ŠALOVCI — Lovska družina v Šalovcih je prejšnjo nedeljo Šalovci — razvila svoj prapor, v nedeljlo pa bo razvila prapor tudi lovska družina v Križevcih v Prekmurju. Obe svečanosti so posvetili tudi 70-letnici rojstva predsednika Tita. APAČE — Šola v Apačah je v tednu mladosti priredila primemo proslavo ter organizirala športna tekmovanja. Razen tega so imel v Apačah igro »Dnevnik Ane Frank«, s katero so gostovali gostje iz Šentilja. G. RADGONA — V nedeljlo dopoldne se je vrnil iz Bitolja pionirski pevski zbor iz G. Radgone, ki ga vodi Manko Golar. Mladi pevci so se na poti iz festivala ustavili še v poslopju Zvezne ljudske skupščine, kjer so jih lepo pogostil. Zbranim in ostalim visokim funkcionarjem so zapeli nekaj pesmi. PETROVCI — V Petrovcih v teh dneh dokončujejo dela pri urejanju turističnega doma. Napeljali bodo vodovod, uredili teraso za ples, zunanjo razsvetljavo ter cesto. V nedeljo bodo imeli primerno svečanost ob obletnici začetka gradnje. Dom so začeli graditi 25. maja lani. Potrebno dolgoročno načrtovanje Na pobudo občinskega sveta za delo in sveta za industrijo in obrt v Gornji Radgoni, so se zbrali na posvetovanje predstavniki obrtniških podjetij in vsi obrtni mojstri iz občine. Namen posvetovanja je bil, da bi v širšem krogu, ob sodelovanju vseh zainteresiranih, razpravljali o sedanjem stanju obrtništva, da bi ugotovili realne možnosti za nadaljnji razvoj te gospodarske dejavnosti, ki je za to območje razmeroma zelo pomembna in da bi ugotovili in nato odpravili gotove pomanjkljivosti, ki se pojavljajo predvsem v vzgoji obrtniških kadrov in pri vključevanju mladine v uk. V občini G. Radgona ima obrtništvo, zlasti uslužnostna obrt, iz leta v leto važnejšo vlogo, ki pa je dosedanji perspektivni programi in dosedanja rast obrtništva čestokrat nista dovolj poudarila. Korenite spremembe v načinu življenja, v strukturi potrošnje in v željah in potrebah ljudi niso z enakim tempom za seboj potegnili obrtništva, za katerega je značilno, da je stagniralo, da se kvan- titetno in kvalitetno ni dovolj naglo razvijalo in da mu zlasti primanjkuje sposobnih mojstrov, ki bi lahko vzgajali vajence. Večja obrtniška podjetja se skušajo čimprej otresti drobnih uslužnostnih dejavnost ki pa jih prepočasi zamenjujejo servisi ali pri stanovanjski skupnosti ali pri posameznih podjetjih. Prvi koraki so sicer že storjeni pri stanovanjski skupnosti v Gornji Radgoni in pri zdravilišču Slatina Radenci, kjer delujeta čevljarska in šiviljska servisna delavnica. Vključevanje vajencev v uk in sploh rast obrtniških kadrov je v komuni svojevrsten problem in prav okrog tega je bilo na posvetovanju največ govora. Če bi se obrtna podjetja v večji meri zavedala moralne obveze, da morajo izučiti čimveč vajencev, bi tudi ta problem lahko zadovoljivo rešili. V tem primeru ne bi bilo bojazni tistih 50 mladih ljudi od skupnih 140, ki se letos želijo vključiti v uk in za katere ni prostih delovnih mest. Prav gotovo je razvoj obrtništva in njegovo usmerjanje dolžnost tako obrtniških podjetij, privatnih mojstrov, kakor tudi upravnih in političnih organov in posvetovanje je na to tudi opozorilo. Se posebej pa je opozorilo na vlogo, ki bi jo pri usmerjanju in organiziranju vseh vrst obrtništva lahko imela SZDL. Sklenjeno je bilo, da bodo ob pomoči vseh teh činiteljev izdelali program razvoja orbtništva v občini, ki bo omogočal smotrna vlaganja in ki bo zaposlenim v obrtništvu tu so mišljeni predvsem ljudje s kvalifikacijami, ki sedaj radi odhajajo drugam — zagotavljal perspektivo, ki je v sedanjih razmerah čestokrat ne vidijo. M. K. UREDILI SMO OKOLICO NOVE ŠOLE Dijaki Šole za zdravstvene delavce smo na sestankih aktiva Ljudske mladine in Rdečega križa sklenili, da bomo s prostovoljnim delom uredili okolico novega šolskega poslopja. To akcijo smo vključili v program tekmovanja mladinskih organizacij v okviru Jugoslovanskih pionirskih iger. Za praznik delovnih brigad smo ustanovili mladinsko delovno brigado, ki se imenuje po narodnem heroju dr. Mravljaku. a je bil rojen v Pomurju in je padel v narodnoosvobodilnem boju. Delali smo ob sobotah v dveh izmenah. V brigado smo bili vključeni vsi dijaki šole, pri delu pa so nam pomagali tudi nekateri predavatelji in ravnateljstvo šole. Delali smo pod strokovnim nadzorstvom vrtnarja. Precej nam je pomagalo tudi SGP »Pomurje«. Pred šolo smo splanirali in uredili v park 1200 kv. metrov zemljišča, uredili šolsko dvorišče v izmeri 800 kv. metrov, navozili nanj okrog 40 kubikov zemlje in gramoza. Uredili smo tudi cvetlični in zelenjavni vrt. V bližnji prihodnosti nameravamo zgraditi tudi športno igrišče. Brigada je delala 48 ur, kar da skupno 4350 delovnih ur. Dijaki so torej delali zelo pridno. Mnogi so žrtvovali tudi svoje proste ure med tednom. Najboljši brigadirji bodo prejeli pohvale ob otvoritvi nove šole ob zaključku šolskega leta. Naša delovna akcija je imela poleg praktičnih koristi tudi globlji pomen: dijaki so se vsaj malo seznanili z brigadir- skim življenjem, kar bo tudi ugodno vplivalo na našo mladinsko zavest. Komandant MDB SZD: Stefan Želodec Tako so delali brigadirji soboške Srednje šole za zdravstvene delavce Roditeljski sestanek v Rakičanu Prejšnjo nedeljo je bil na KSŠ v Rakičanu roditeljski sestanek, katerega se je kljub slabemu vremenu udeležilo precejšnje število staršev. O pomenu in nalogah šole, ki ima cilj vzgojiti čimboljši strokovni kader za uspešno delovanje v proizvodnji na družbenih posestvih itn KZ, je govoril ravnatelji inž. F. Skledar. Povedal je še, da je nujno potrebna tudi delovna praksa, ki je na programu en krat na teden, medtem ko bosta drugi in tretji letnik še imela en mesec prakse v okviru počitnic. Prvi letnik pa se bo udeležil mladinske delovne akcije in sicer gradnje športnega stadiona v Rakičanu. Ravnatelj je opozoril starše na večje sodelovanje s šolo in poudaril, da je bil ob tretji konferenci povprečni učni uspeh komaj 49 odst. Uspeh seveda ni zadovoljiv in je interes šole, da naj starši vplivajo na dijake in s tem pripomorejo k boljšemu končnemu uspehu. Ob koncu je ravnatelj povabil vse starše na ogled posestva. Spričo slabega vremena si posevkov niso ogledali, odpeljali pa so se z avtobusom na delovišče v M- Soboto Tu so si ogledali nove hleve z 600 glav mlade živine v pitanju, hlev s 96 kravami in krave molznice v Rakičanu. Starši so bili s sestankom in ogledom izredno zadovoljni in si v bodoče želijo več podobnih sestankov. D. O. Šopek spominov na srečanja s Titom TITO — državnik, TITO — vrhovni komandant, TITO — človek, tri komponente velike osebnosti, ki združuje najplemenitejše, kar nam je ljudska revolucija že prinesla in kar nam še vedno daje. S Titom se radi soočujemo kot državnikom in vrhovnim poveljnikom naše vojske, še prav pa nam je drag kot človek, ki je vedno, tudi v najbolj burnih časih usodnih preizkušenj za rast nove socialistične države, našel pot do milijonov človeških src. Da, takšen je naš Tito, poln ljubezni in skrbi za delovnega človeka, poln globoke človeške intimnosti, ki osvaja in vzbuja največje občudovanje. V tem pa je tudi največe bistvo Titove osebnosti. Z Njim se posredno srečujemo vsak dan: v naših snovanjih, hotenjih in dejanjih, toda njegov lik oživi v vsej svoji popolnosti, če se nam ponudi priložnost za neposredno srečanje z Njim. Iz Pomurja mu vsako leto pošiljamo ob rojstnem dnevu goreče želje — v zadnjih letih celo po svojih predstavnikih, ki se od Tita vedno vračajo z nepozabnimi doživetji. Takole nam pripovedujejo nekateri Titovi gostje! MARICA ŠIKER, socialna delavka iz M. Sobote: Tovariš tito je veder in nasmejan. kot je to vedno, kadar sprejema delovne ljudi, obiskal tudi svoje goste pri omizjih. Zdaj je bil pri Makedoncih, zdaj pri Hrvatih, pa je prišel tudi med nas, Slovence. Doživela sem veliko čast, da sem sedela zraven Njega. Besede so mi zastale v grlu in v sebi sem čutila nekaj, kar ne bom mogla nikoli opisati. To je bil največji dogodek v mojem življenju! Le kakšno barvo je imel moj glas, ko sem končno prvič spregovorila z Njim ... GEZA BAČIČ, učitelj od Grada: Kako prijetno je biti v družbi s tovarišem Titom! Že pred prvim srečanjem sem dojel njegovo državniško sposobnost, toda sedaj sem se prepričal, kako prijateljsko topel in človeški je tovariš Tito do delovnega človeka. Ustavil se je tudi pri slovenski delegaciji, z nami razpravljal in se zabaval. Resnično: bil je najboljši prijatelj med prijatelji. Povedal nam je tudi zanimive zgodbice iz svojega življenja, se spomnil svojih lovskih doživljajev in nazadnje pritegni z nami v slovenski Zdravljici kar me je tolikanj impresioniralo, da sem v sebi začutil samo eno: presrečen je bil On med nami in presrečni smo bili tudi mi ob Njem! MARIJA ŽEKŠ, uslužbenka iz Lendave: To je bilo resnično kolo bratstva. Iz vseh republik smo se zbrali mladi pri tovarišu Titu. Med nami so bili tudi črnci iz daljnje Afrike. Njegove vzpodbudne besede so nam plale v srcih. Nepopisno veselje pa smo doživeli takrat, ko smo s tovarišem Titom zaplesali kolo. Pri naši mizi se je kajpak tudi vedro pošalil: »Kakšni ste mi to Slovenci — pri praznih kupicah!« PETER FRIDAU, mladinski aktivist iz G. Radgone: Vsak izmed nas mu je stisnil roko. To je bilo zame največje priznanje. Pozneje po zakuski je prišel tudi med nas; s kolegom sva mu izročila pozdrave pomurske mladine in ga povabila v našo pokrajino. Najprej se je zahvalil za pozdrave in priporočal naši mladini, naj bo pobudnik za prijateljstvo in sporazumevanje med ljudmi ob naši severovzhodni meji. Dejal je, da je že slišal, kako napredujemo tudi v Pomurju, pa nas bo zato obiskal ob prvi priložnosti. Saj je bil nekoč že prav blizu — v Čakovcu, toda obiska zaradi neodložljivih državniških dolžnosti takrat ni mogel uresničiti. DRAGICA BARBARIČ, učenka osemletke iz M. Sobote: Bila sem v pionirski delegaciji. Z veliko tremo sem pristopila k njemu in mu čestitala k rojstnemu dnevu. Njegove bodril ne besede so se mi globoko vtisnile v spomin, kakor da jih slišim še danes: kako se moramo pionirji učiti in kaj On od nas pričakuje. Ko je prišel k naši skupini, je dalj časa posedel pri pionirjih s Koprskega. Nasploh je bil tokrat posebno pozoren do pionirjev naših narodnostnih manjšin. Spomnim se, da so mu Šiptarji poleg drugega podarili tudi svojo narodno nošo. Njihovega darila je bil tovariš Tito zelo vesel. EDVARD MAUČEC, mlinar iz Beltinec: Pri njem smo bili mladi iz vseh republik. Po prijetnem kramljanju smo skupaj zaplesali kolo. Tovariš Tito je veder in nasmejan vztrajal z nami, čeprav je bil že ves poten in nas je moral celo njegov spremljevalec blagohotno opozoriti, naj upoštevamo njegova leta in odnehamo. Prevzela me je zlasti njegova zavzetost za naše ljudi ko smo mu povedali, od kod smo, se je živo zanimal, kako živimo, kako se razumemo itd, v njegovih besedah pa smo zaslutili, da zelo dobro pozna tudi razmere v naših krajih. Naravnost neverjet- POMURSKI VESTNIK, 31. MAJ 1962 4 no: kljub odgovornim državniškim poslom in zelo pogostim obiskom ni bilo na njegovem obrazu opaziti nobenega znaka utrujenosti. ALOJZ KOVAČIČ, delovodja iz G. Radgone: Bil sem delegat na kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije. V poslopje Kolarčeve univerze, kjer je bil kongres, tovariš Tito ni mogel priti, zato pa smo se srečali z njim na kulturni prireditvi v Domu JLA. K vsakemu seveda ni mogel priti, saj nas je bilo nad tisoč, čeprav so nam njegove kretnje razodevale, da bi bil rad pokramljal s slehernim delegatom. V dvorani je bila velika gneča, kajti delegati so kar v skupinah pritiskali k Njemu. Zapeli smo, tudi tovariš Tito z nami. Že samo bežno srečanje je utrdilo v meni neusahljivo prepričanje: On je resnično naš tovariš! JOŽE HABJANIČ, delavec iz Ljutomera: Vi ste iz Slovenije, imate sigurno dosti dežja- ... nas je nagovoril tovariš Tito, ko je pristopil k slovenski delegaciji predstavnikov delovnih kolektivov. Potem smo kramljali z njim odkrito in sproščeno o mnogočem, toda On je vpletel v pogovor vedno kakšno okroglo Živo mi je ostala v spominu njegova pripomba k reševanju prošenj na socialnem zavarovanju. Navedel je primer delavca, ki je zaprosil za pokojnino: »Tovariš je delal pred vojno skupno z menoj v tovarni, pa me je zaprosil, naj podpišem. In jaz sem podpisal!« ŠTEFAN ABRAHAM, gozdar iz Andrejec: Bilo je 1948. leta v Titovi gardi. Spomnim se nekega večera, ko smo bili na straži pri poslopju Moše Pijade. Vse je potekalo kot občajno, tedaj pa je kar naenkrat vstopil v stražarnico tovariš Tito, nam ponudil cigarete in nas povprašal: »Kako se počutite? Vam kaj manjka? Kakšni so vaši voditelji?« Bili smo zelo presenečeni in skoraj nismo našli besed, da bi mu bili odgovarjali. Ob koncu svojega kratkega obiska nas je tovariš Tito opozoril tudi na to, da so zopet nastopili težki časi za Jugoslavijo, da moramo biti odločni, in enotni v našem pravičnem boju... Sicer sem doživel še več srečanj s tovarišem Titom, toda omenim naj le še njegovo izredno skrb za življenje svojih vojakov Tovariš Tito je tudi sam odšel v vojaško kuhinjo, vzel žlico in se prepričal o kakovosti hrane. FRANČEK HERLIČ, grafičar iz Murske Sobote: Tovariš Tito nas je povabil na vrt kjer smo bili pogoščeni. Prisedel je tudi med nas Slovence. Kopici različnih vprašanj mladinskih predstavnikov so sledili vedri maršalovi odgovori. Tako nam je tovariš Tito med drugim tudi zaupal, da mu je zdravnik predpisal dnevno po eno kupico slovenskega cvička, ki da je zdravilen in koristen, toda preveč ga... ni dobro! Vmes smo mu nazdravljali. On nam je izkazoval veliko pozornost in je še posebej nazdravil mariborski učiteljišnici, ki je prav tega dne slavila svoj rojstni dan. Potem smo se skupno tudi fotografirali! SLAVKO KLINAR Šolsko društvo Polet na II. osnovni šoli v Murski Soboti, ki je vključeno v tekmovanje JPI, je izpolnil že mnogo nalog. Pred kratkim je priredilo samostojno telovadno akademijo, ki je zelo uspela. Na akademiji so mladi telovadci predstavili z ritmičnimi vajami, vajami na drogu, na parterju, pionirji z dobro izvedenimi preskoki, pionirke pa z zelo težkimi vajami na dvovišinski bradlji. Izkupiček od prireditve bodo porabili za gradnjo šolskih igrišč. Kljub temu, da je bila akademija zelo dobro izvedena, je bil obisk zelo slab in le sprašujemo, zakaj si soboško občinstvo ne ogleda prireditev, ki jih organizira naša mladina. M. T. Četverčki iz Doboja Statistike prepričujejo, da lahko pričakujemo na vsakin 300.000 porodov četvorčke. Zdravniki se stežkoma spomnijo uspešnega poroda četvorčkov v Jugoslaviji. Zato bo nedavni »primer« ostal za vselej zapisan v kroniki dobojske bolnišnice: 12. maja je rodila Fatima Artuković iz vasi Raduše štiri žive otroke. Njen vaški zdravnik je predvideval, da bo porod težje narave, zato je poslal Fatimo v bolnišnico. Da je bila naglica utemeljena, je bilo očitno kmalu po njenem prihodu v Doboj. Komaj je legla, je Fatimo začutila močne bolečine. Takoj so jo prenesli v porodnišnico, malo kasneje pa je rodila prvega otroka. Dekletce je imelo 1650 gramov. Visoko je bilo 42 cm. Rodilo se je natanko v 22 urah in 40. minutah. Dr. Daniel Golac, ki je prisostvoval porodu, je menil, da bo Fatima rodila dvojčke. Toda drugi porod ni bil enostaven. Treba je bilo zaustaviti krvavenje in paziti, da se otrok ne zaduši. Ob 23.10 se je rodil fantek, težak 1800 gramov, visok 43 cm. Ko je pregledal porodnico, je zdravnik ugotovil bitje srca, kar je opozarjalo še na enega otroka. Dvajset minut po drugem otroku je zagledal svet še en fantek, malo lažji 1640 gramov in za centimeter višji od starejšega brata. Ponovni pregled je zdravnika prepričal, da se pripravlja Fatima še na en porod! V bolnišnico so poklicali šefa ginekološkega oddelka, dr. Ljubišo Djurdjevića. Dr. Djurdjević je prisostvoval porodu četrtega otroka, skupaj s kolegom Golcem. Prvo dekletce je dobilo sestrico, vendar močnejšo — 2000 gramov težko in 45 centimetrov visoko. Podroben pregled je zdravnika prepričal, da Fatima ne bo rodila petič. Takoj po porodu je dobila porodnica sredstva za pomirjenje, posebnih komplikacij pa ni bilo. Zanimivo je, da je Fatima bila že do zdaj mati šestih otrok in jih ima z možem skupno sedaj devet, ker so morali novorojenčke poslati v center za nedonošenčke sarajevske bolnišnice, med potjo pa je eden izmed četvorčkov umrl. Žena - dom - družina NEKAJ PRAKTIČNIH NASVETOV Če želite okus izboljšati črni kavi, dodajte pri mletju kavinega zrna majhno količino kakaua v prahu (na noževi konici). Goste želite postreči s sardinami. Prej ko jih daste na mizo, poškropite sardine z limoninim sokom. S tem boste dosegli, da bodo sardine mnogo okusnejše. Če ne želite surovo meso takoj uporabiti, ga pred shrambo z vseh strani premažite z oljem. Olje bo delovalo kot zaščitna plast, ki bo meso ohranila v svežem stanju dalj časa. Pri kuhanju »starega« krompirja vlijte v vodo malo mleka S tem bo krompir ostal bel in bo okusnejši. Potemnele predmete, premazane z bronzo ali izdelane iz mesinga, boste najlaže očistili, če jih boste podrgnili s segretim kisom, v katerem ste predhodno stopili malo grobe soli. Termos steklenice, katere niste uporabljali že od lanskega leta, pred uporabo očistite na naslednji način : Steklenico dobro operite in jo nato pustite brez zamaška, da se osuši. Če so vaše igralne karte umazane, jih lahko očistite na ta način, da jih zdrgnete s kruhovo sredico. Če pa so karte povsem zamaščene, jih očistite z milnato krpo, nato pa osušite čez suho debelo krpo. Sredica kruha nam dobro služi tudi za čiščenje belih lakiranih okvirov slik. Če pa so na slikah ostali sledovi muh, okvire najprej očistite s špiritom in šele nato površino okvira zdrgnite s kruhovo sredico, da se bo barva na okviru izenačila. Često se dogaja, da so robovi na novih čevljih, zlasti na petah ostri in nam trgajo nogavice. Da bi se izognili nevšečnostim, zdrgnite notranjo stran pet (robove) s koščkom sveče. Kmet z lastnim vodovodom Hiša Mice Kisića, kmeta iz vasi Dubravice v okraju Šibenik, predstavlja redkost posebne vrste za to malo vas. V njej je zelo moderna kopalnica im vrsta drugih sanitarnih naprav. Mica je že pred vojno prišel na zamisel, da naredi vaški vodovod. Zaradi slabih materialnib pogojev kmetje niso mogli pričeti z delom. Mica pa ni odnehal. Z bližnjega izvira, oddaljenega okoli 400 metrov, je z lastnimi sredstvi zgradil sebi vodovod. Vodovoda se poslužuje vsa vas do aprila. Tedaj moč izvira usahne na tretjino. Tedaj uporablja vodovod samo njegov lastnik. KAKAOVA TORTA Dobro zmešajte dve jajci, 250 gr. sladkorja in vanilia sladkorja (1 zavitek). Nato dodajte 75 gr. kakaoa in počasi vmešajte 250 gr. predhodno stopljenega masla. Podolgovat kalup obložite s pomaščenim pergamentnim papirjem nakar izpolnite s slojem keksov, ki ste jih spekli iz zgoraj navedene zmesi. Kekse poškropite z rumom in jih nato namažite s kremo. Nato dajte vse skupaj na hladen prostor in ko se kolač ohladi, ga na vrhu namažite še s kremo in po želji okrasite. Za okras lahko vzamete oranžno lupino, iz katere ste izrezali cvetlice. BABICA Ana Osetova Ano Osetovo, babico iz Murske Sobote pozna marsikatera mati, ki je potrebovala njeno pomoč pri porodu. Ana Oset, rojena Cipot, se je rodila 1902. v Martjancih. Enoletno babiško šolo v Ljubljani je končala leta 1923 in takoj pričela s svojim poklicem v martjanskem okolišu. Od 1931. dalje pa je službovala v Murski Soboti. Iz svoje prakse nam je povedala, da se je za ta poklic odločila z veseljem in ga tudi rada opravlja. Velikokrat je morala tudi iz postelje, kar je bilo neprijetno zlastiv v zimskih dneh, in iti k porodnici. Toda pomagati materam pri porodu še ni bil vse. Dalj časa je hodila tudi kopat novorojenčke. V porodni knjigi je že zapisana številka 3728 To je pravi, da jo v času službovanja, razen v zadnjih letih, ko je pošiljala porodnice v bolnico, opravila 3728 porodov, kar seveda ni malo. Za njeno dolgoletno delo ji iskreno čestitamo. -ml Železniška prometna nesreča v Ljutomeru Dne 23. tega meseca se je pripetila železniška prometna nesreča na železniški postaji v Križevcih. Tovorni vlak, ki je pripeljal iz Ljutomera v Križevce, je na odprti progi pustil deset tovornih vagonov. S službenim vozom in sedmimi vagoni pa je odpeljal na postajo, kjer je premikal. Strojevodja Franc Šiplič iz M. Sobote, ki je vozil tovorni vlak, je z lokomotivo zapeljal službeni voz in sedem vagonov v vzvratni vožnji nazaj proti vagonom, ki jih je pustil na progi. Zaradi neprevidnosti, strojevodje in prevelike hitrosti je zadel v ostale vagone. Pri trčenju je vrglo službeni voz na prednji del lokomotive, prvi vagon pa na službeni voz. Materialna škoda je bila ocenjena na okrog en milijon dinarjev. Ob nesreči je bil vlakovodja Jože Podgorelec, kurjač Stefan Novak, zavirača pa sta bila Alojz Fras in Branko Ivanuša vsi iz Murske Sobote. -ml Mladi zadružniki v Moščancih so v letošnji pomladi precej delavni. V kooperaciji s KZ Puconci so zasejali 80 arov veliko parcelo s hibridno koruzo. Strojna dela jim je opravila zadruga, ročnega dela pa se poslužujejo mladinci sami. Na sliki: nasmejani zadružniki po opravljenem delu . . . REKORD V MARATONSKEM IGRANJU Jazz orkester Wiliyja Mityhella, ki ima pet članov, je dosegel v Memphisu (ZDA) nov svetovni rekord v maratonskem igranju: 87 ur. Poskus, da bi orkester dosegel ta rekord, se je začel v nedeljo ob 21. uri zvečer in končal naslednjo soboto ob 12. uri in 30 minut. V tem času je orkester igral ves čas — razen 15 minut po vsaki uri. prejšnji rekord je pripadel nekemu kanadskemu orkestru: 86 ur. NASELJE BREZ DIMNIKA V Banatu je pri Nikolincih naselje z okrog 100 hišami, čigar prebivavci so samo Cigani. To naselje nima nobenega dimnika na svojih hišah. Po izročilu, ki še živi med prebivalstvom, je ta pojav nastal zaradi običaja, ki je vladal v tem kraju, ko so gradili naselje. Po tem običaju je imel samo »knez« pravico do dimnika. Edini dimnik, ki je štrlel v nebo na njegovi strehi, je kazal, kje so v vasi »lokalne oblasti«. SKRAJNI ČAS Moški, ki mu na telovniku odpadejo trije gumbi, se mora čim-prej ali poročiti ali pa — ločiti. Tako meni znani francoski satirik Francoiis Perier. Drobne zanimivosti ZAJČJI BRLOG NA GROBU STRASTNEGA LOVCA Pred nedavnim je umrl v 78. letu najstarejši lovec javorskega kraja Mihajlo Kostič iz vasi Deretin. Mihajlo je bil več ko 60 let strasten lovec — »strah in trepet« javorskih zajcev, kot so to govorili njegovi lovski tovariši. Ni bilo leta, da ne bi ubil vsaj 100 zajcev. In ravno sedaj govorijo v tem kraju o zanimivem slučaju, ki se je dogodil po njegovem pogrebu. Ko so njegovi prijatelji, sosedje in družina po običaju v tem kraju obiskali njegov grob, so našli na njem zajčji brlog z nekoliko mladih zajčkov. Vzeli so jih in prenesli na drugo stran pokopališča. A to ni pomagalo. Zajčki so se takoj vrnili na svoje staro mesto. Ljudje so jih pustili, da živijo in rastejo naprej ob grobu znanega lovca. VIŠNJA ODKRILA STUDENEC Tomislav Mrša, kmet iz vasi Zaton v okraju Šibenik, je posadil pred tremi leti na svojem posestvu steblo višnje. Ker je drevo zaostalo v rasti, je Mrša sklenil odkopati zemljo okrog višnje. Hotel je ugotoviti, zakaj drevo ne napreduje v rasti. Ko je kopal, je naletel na kamen. Misleč, da kamen ovira drevo, ga je Mrša z največjim naporom odstranil. Nato je obstal ko ukopan od presenečenja. Pod kamnom se je pojavila odprtina, iz katere je bilo slišati žuborenje vode. Po zaslugi že omenjene višnje, ki je zaostala v rasti, in Mrševe radovednosti so prebivavci vasi Zaton prišli do studenca, globokega 17 metrov. Ta jim bo prišel prav. v sušnem obdobju. BABICA V 28., PRABABICA V 54. LETU Jelena in Matija Drventić iz vasi Draža sta se poročila, ko Je bilo njej 14, njemu pa 17 let. Rodili sta se jima dve punčki. Tudi ti sta se rano poročili in imata že pet otrok. Te dni jo hčerkina hči postala mati v 17. letu. Tako je Jelenina hči postala v 28. letu babica, Jelena pa s 54. letom verjetno najmlajša prababica v naši državi. ZADNJA PRILOŽNOST Izraelsko potniško letalo s simboličnim imenom »Zadnja priložnost« je poletelo iz New Yorka z gorivom za sedemnajst ur. Nad Atlantikom so nevihte prisilile pilota, da je moral leteti v krivuljasti črt. Sto metrov od obale je ugotovil, da so zaloge in rezerve goriva porabljene. Že se je začel spuščati proti morju, ko je neki potnik zavpil: »Zemlja!« Pilot je takoj stopil v radio-zvezo z letališčem v Bordeauxu. Imel je srečo. Letališče je bilo prazno in je lahko pristal. Porabil je zadnjo kapljo benzina. ČLOVEK S SRCEM NA DESNI IN JETRI NA LEVI STRANI 62-letni upokojenec iz Sremske Mitroviče, Nikola Ostojič, je zanimiv medicinski fenomen. Ze kot otrok je opazil, da mu srce bije na desni strani. Kasneje so zdravniki ugotovili, da so pri Ostojiču tudi vsi ostali notranji organi na nasprotni strani: jetra na levi, vranica na desni in celo slepo črevo na leva strani. Zanimivo je, da je bil Ostojič doslej vedno zdrav in da mu nasprotni položaj omenjenih organov ni povzročal nevšečnosti. Vendar zaradi te »nenormalnosti« Ostojič ni bil pri vojakih. LUKNJA NA LUKNJO Angleški minister financ Selwyn Lloyd brani v Parlamentu svojo proračunsko politiko: »Preglavica s proračunom je v tem, da morate odpreti novo luknjo, če hočete pred njo eno zamašiti.« NI SALA Neki danski ribič se je vrnil z ribolova z nenavadnim plenom. V lovil je veliko polenovko, ki ni presenetila ribiče in vse prisotne samo s svojimi dimenzijami, temveč še z nečim neobičajnim. Polenovka je imela namreč avtomobilska očala in to na pravem mestu: na očeh! Po stanju očal je podoba, da je riba nosila očala dalje časa, verjetno več ko leto dni. KMET ZNA NA PAMET MAŽURANIĆEV EP Šahbaz Konjič, nepismeni kmet iz Koraja v okraju Brčko, je sestavil preko sto epskih pesmi o raznih dogodkih in osebnostih. Poleg tega pove Sahbaz brez napake na pamet stihe Mažuraničevega epa »Smrt Smail age Čengtiča.« Šahbaz zna na pamet tudi več drugih naših epskih pesnitev. Konjič poje svoje in druge pesmi na glas gusel, vendar ne ob njihovi spremljavi, temveč ob spremljavi tamburice, ki jo je sam naredil za to priložnost. INDONEZIJSKI PROSTOVOLJCI V zgodnjih jutranjih urah je bilo nebo nad območjem zahodnega Irijana pokrito s padalci. To je bilo 15. maja. Indonezijski prostovoljci so se iznenada spustili na nekatera mesta, da uresničijo željo indonezijskega ljudstva in osvobodijo območje, ki je leta in leta bilo v rokah nizozemskih okupatorjev. Po njihovem pristanku so se vnele ostre borbe med pripadniki nizozemske mornarice in nizozemskimi prostovoljci, ki uživajo podporo prebivalstva vsega Zahodnega Irijana. CELO DANES Stari francoski diplomat André Francois-Poncet daje v nekem članku v listu »Figaro« ta nasvet sodobnim diplomatom: »Čeprav zveni to neprepričljivo, te moč tudi danes marsikaj doseči v diplomaciji z iskrenostjo.« PICASSO IN OLJE Ob otvoritvi razstave slik znanega slikarja Pabla Picassa je izjavil znani proizvajavec strojnega olja James Namarra novinarjem: »Picasso je človek, ki ga občudujem, saj je človek, ki najdraže prodaja svoje olje.« Trije v Ratkovcih Mala kronika Z MOPEDOM PADEL Dne 23. tega meseca je prišlo do prometne nesreče v Stročji vasi med motoristom Stanetom Bezjakom iz M. Sobote in mopedistom Jožetom Sčavničarjem iz Gibine. V omenjeni vasi je mopedist nameraval prehitevati motorista, ki je v tem času zavijal na levo stran. Ko je mopedist to opazil, je nenadoma zavrl, kar je imelo za posledico, da je padel po cestišču in pri tem dobil lažje telesne poškodbe. Materialna škoda na mopedu znaša okrog pet tisoč dinarjev. KOLESARKA ZADELA V TRAKTOR Dne 23. tega meseca je prišlo do prometne nesreče v Razkrižju pred gostilno Matilde Rajner. Na ovinku pred omenjeno gostilno je vozil traktorist Drago Varga. Z nasprotne strani se je pripeljala s kolesom po sredi ceste Štefka Belović. Ko je zagledala traktor, je začela omahovati, na katero stran naj zavije. Traktorist, ki je to opazil, je naglo obrnil v levo stran, tako, da se je kolesarka s kolesom zaletela v zadnjo desno gumo prikolice. Pri padcu jo dobila lažje telesne poškodbe, ter bila prepeljana v soboško bolnišnico. Istega dne je prišlo do prometne nesreče na Prešernovi cesti v Ljutomeru med kolesarjem Viktorjem Vogrincom iz Ljutomera in motoristom Jankom Štefanecem iz Krištanec. Prometno nesrečo je zakrivil kolesar, materialna škoda na vozilih pa znaša okrog 15 tisoč dinarjev. Nič zato, če je Jernej za dobršno mero manjši od ostalih iz kvinteta Glasbene šole Murska Sobota, saj velikost ni merilo za talent. To je Jernej dokazal že na številnih nastopih, med drugim z ostalimi člani kvinteta pri uspelem nastopu na javni TV oddaji »Spoznavaj svet in domovino« v Ljubljani. MED VOŽNJO ZASPAL Do lažje prometne nesreče je prišlo pred dnevi v Rogaševcih. Zakrivil jo je voznik traktorja znamke »Ferguson«, last KZ Poledavski dol Cankova, Alojz Mencinger iz Pertoče. Po ugotovitvah uslužbencev PLM je prišlo do nesreče zato, ker je voznik med vožnjo zadremal in tako zavozil v obcestni jarek, kjer se je tudi prevrnil. Materialna škoda na vozilu znaša okrog 25 tisoč dinarjev, voznik pa je dobil lažje telesne poškodbe. TRČIL V PARKIRANI AVTOMOBIL Šofer Jože Kuharič iz Maribora je dne 23. t. m. upravljal tovorni avtomobil na relaciji Beltinci — Rakičan, kjer je prišlo tudi do prometne nesreče. Voznik tovornjaka se je med vožnjo zaletel v parkirani tovorni avtomobil na desni strani cestišča. Kot so ugotovili je bil vzrok nesreče v tem. da je iz nasprotne smeri pripeljal neznani avtomobil in močno zaprašil cesto, tako da je nastala slaba vidljivost. Materialna škoda na vozilih znaša okrog 100 tisoč dinarjev. ROJSTVA Rodile so: Ana Farkaš iz Lendave — deklico. Marija Klemenčič iz Beltinec — dečka. Ivanka Tkalec iz Kamovec — deklico, Olga Novak iz Murskih Črnec — dečka. Rozalija Nemec iz Grab — dečka. Anica Ratko iz Nemčavec — dečka, Olga Jesenik iz Murske Sobote — deklico. Marija Horvat iz V. Polane — deklico, Vera Klincov iz G. Radgone — dečka. Regina Kavaš iz Odranec deklico. Terezija Sukič iz Dolenc - dečka. Rozalija Seršen iz Kobilja — deklico. POROKE Poročili so se: Anton Recek, delavec iz Murske Sobote in Julijana Grosek, delavka iz Murske Sobote; Janez Kalamar, pleskar iz Murske Sobote in Vera Nemeš, uslužbenka iz Tešanovec. SMRTI Umrli so: Anton Cör iz Kovačevec, star 68 let. POMURSKI VESTNIK, 31. MAJ 1962 5 POMURJE OB DNEVU MLADOSTI (Nadaljevanje s 1. strani) predsednika Tita, sekretar obč. komiteja ZKS Jože Kolarič. Nastopili so recitatorji in pevci. Tako v petrovsko-šalovski kot v lendavski občini so imeli še vrsto športnih tekmovanj ter sprejeme v mladinske organizacije. V sredo je osnovna šola I v Lendavi priredila telovadno akademijo. Imeli so tudi šahovski turnir ter predvajali po šolah filme o življenju in delu predsednika Tita. Madžarska dramska skupina DPD Svoboda iz Lendave pa je uprizorila igro »Jurkovičeva dekleta«. Tudi v Beltincih so v Okviru tedna mladosti odprli razstavo izdelkov učencev v gospodarstvu ter organizirali več športnih tekmovanj in svečane sprejeme v mladinsko organizacijo. V nekaterih krajih pa so organizirali kinopredstave. V Ljutomeru so prireditve v počastitev tedna mladosti začeli šele 24. maja, ker so proslave združili s proslavo občinskega praznika. Prireditve so začeli z javnim nastopom, ki ga je v kinodvorani organizirala Glasbena šola Ljutomer, s pevsko recitacijskim večerom ter športnimi tekmovanji. Planiranje dopustov v skladu s proizvodnjo Razprave in planiranje dopustov so v večini podjetij že pri kraju. Kako tudi ne, saj bodo odšli prihodnji mesec na dopust že prvi člani kolektivu. Večina podjetij v Murski Soboti ima organizirane za svoje delavce in njihove družinske člane domove in to ob morju ali pa v hribih. Pred nekaj dnevi smo se pozanimala, kako so nekatera podjetja v M. Soboti planirala dopuste glede na to, da proizvodnja nebi trpela. Planiranje dopustov v »Muri« je bilo precej težko, to pa zaradi tega, ker so zlasti v težki konfekciji pred nedavnim zaposlili nove ljudi, ki še nimajo pravice do rednega letnega dopusta. V tovarni perila so dopuste planirali skupinsko, po brigadah in sicer od 11. junija naprej. Prav tako bodo dopust koristili skupinsko v težki konfekciji in sicer od 18. do 30. junija. V tovarni mlečnega prahu pa bodo z ozirom na to, da bo proizvodnja nemoteno potekala dalje, člani kolektiva svoj letni dopust izkoristili posamič in sicer v mesecu juniju, juliju in avgustu. Podobno imajo planirane dopuste tudi v tovarni mesnih izdelkov. V ČZP »Pomurski tisk« so dopusti prav tako prilagojeni proizvodnji. Proizvodne enote so že v mesecu januarju in februarju predložile in vskla- dile dopuste potrebam proizvodnje. Kadrovsko-socialna služba v podjetju teži za tem, da bi se dopusti izkoristili v letošnjem letu, ne pa, kot se je dogajalo prejšnja leta, ko je ob koncu leta imela še skoraj tretjina neizkoriščen svoj letni dopust. Pri planiranju dopustov v podjetju ČZP »Pomurski tisk« so upoštevali, da bodo pri koriščenju dopusta imeli prednost tisti člani kolektiva, ki imajo šolske otroke. V podjetju se je večina članov prijavila, da prebijejo svoj letni dopust skupno s svojimi družinskimi člani v sindikalnem domu podjetja na Barbatu. V prvo izmeno, ki bo šla prihodnji mesec (20. ), bodo šli predvsem vajenci. -ml Stogovci V požarno varnostnem tednu je sektor apaških gasilskih društev pripravil v šolah predavanja o gasilski preventivi in prikazal tudi praktične vaje kakor trodelni napad, polaganje cevovoda ter gašenje z gasilskimi aparati. Vse vaje so bile izvedene z gasilci-pionirji iz Stogovcev in Žepovcev. Predavanje je imel poveljnik Žabota, ki je ob sodelovanju starejših gasilcev vodil tudi praktične vaje. DIJAKI PROSLAVILI DAN MLADOSTI Kakor povsod drugod, so tudi dijaki gimnazije proslavili dan mladosti. V petek dopoldne so imeli skupno proslavo za vse razrede zavoda, na kateri so se predstavili dijaki z uspelimi recitacijami in glasbeno točko ob spremljavi diapozitivov iz življenja našega maršala. Poleg te skupne proslave so tudi posamezni razredi pripravili svoje razredne proslave. V počastitev dneva mladosti so se športniki, ki delajo v okviru ŠŠD Elan, udeležili srednješolskih prvenstev v nogometu, atletiki ter v rokometu. -mv- VEČER NA GRAJSKEM DVORIŠČE SPORED POPEVK IN OSTALIH IZVAJANIH KOMPOZICIJ: 1. Aviso (Ljubljanski jazz ansambel), 2. Be Street blues (Majda Sepe), 3. Ali si še vedno moj (Majda Sepe); 4. That’s my home (LJA), 5. Basin Street blues (Marjana Deržaj); 6. Buongiorno amore (Marjana Deržaj), 7. That's a plenty (LJA), 8. Harlemska balada (LJA), 9. Carina (Nino Robič), 10. Bambina, bambina (Nino Robič), 11. Blejsko potepanje (LJA), 12. Nocoj (Marjana Deržaj), 13. Flamengo rock (Marjana Deržaj), 14. Vsak dan (Duet Marjana — Majda). Odmor 15. Very blues (LJA), 16. Nasvidenje (Nino Robič), 17. Monte Karlo (Nino Robič), 18. I sing Amore (Majda Sepe), 19. Sleepy Amor (Majda Sepe), 20. Buglecaller rag (LJA), 21. Ma 1’amore no (Marjana Deržaj), 22. Personalita (Marjana Deržaj), 23. Moj dom (Nino Robič), 24. Dolly twist (Nino Robič), 25. Gitara Romana (Majda Sepe), 26. Dancing in the Dark (Majda Sepe), 27. Bengo boy (Duet Marjana — Nino), 28. \Vashington and Lee svving. Po končanem sporedu posebno presenečenje za gledavce! Organizator -Pomurski vestnik« sporoča, da bo »Večer na grajskem dvorišču« v soboto, 2. junija ob 20. uri na dvorišču gradu v Murski Soboti ob vsakem vremenu. Lepo priznanje Na pobudo Ljudske mladine Slovenije je letos tekmovala naša mladina v okviru Jugoslovanskih pionirskih iger pri gradnji športnih objektov. V tej pomembni akciji je s prostovoljnim delom prispevala velik delež k temu, da bomo lahko tudi na področju telesne vzgoje odločneje krenili naprej. Najboljše mladinske in telesnovzgojne organizacije so bile pred kratkim tudi nagrajene. Skupna nagrada Pomurja 100 tisoč din učiteljišča, gimnazije in srednje šole za telesno vzgojo v M. Soboti. To je vsekakor lepo priznanje mladini na teh šolah, priznanje, ki naj vzpodbudi našo mladino tudi v drugih krajih, kajti akcija pri gradnji športnih objektov traja vse leto in torej še ni vse zamujeno. NAJVEČJI DOSEDANJI USPEH LJUTOMERSKIH KEGLJAČEV SEDMO MESTO V DRŽAVI NA ENAJSTEM POVOJNEM TEKMOVANJU ZA DRŽAVNO PRVENSTVO V KEGLJANJU JE NASTOPILO 24 MOŠTEV S 141 POSAMEZNIKI IZ VSE DRŽAVE — V TAKO MOČNI KONKURENCI JE SEDMO MESTO LJUTOMERČANOV VSEKAKOR ZELO POMEMBEN USPEH — LJUTOMERČAN MIRO STERŽAJ JE TRENUTNO NA 5. MESTU MED POSAMEZNIKI, VENDAR UPAMO, DA SE NI POVEDAL ZADNJE BESEDE. Na šeststeznem kegljišču M. Perca v Ljubljani so v nedeljo zaključili tekmovanje za prvenstvo FLRJ za tekmovalne ekipe in posameznike v kegljanju. Na tem tekmovanju so zabeležili najlepše uspehe prav slovenski klubi, ki so ekipni in konkurenci posameznikov zasedli zdaleč največ prvih mest. Posebno ekipno tekmovanje je prineslo pravo zmagoslavje domačim šestoricam. Na prvih štirih najboljših mestih so slovenska moštva: nov državni prvak Ljubljana, nato Jesenice, Triglav in Branik. Boljša ekipa Medvedščak iz Zagreba je šele na petem mestu. Moštvo ljutomerskega TVD »Partizan« se je na letošnjem tekmovanju za državno prvenstvo po pričakovanju dobro odrezalo in doseglo v svojem tekmovalnem prizadevanju največji uspeh: podrlo je skupno 5143 kegljev in se uvrstilo na častno sedmo mesto v državi. Posamezniki v moštvu so podrli naslednje število kegljev: Belinger 888 (!), Pevec 800, Gajšek 860, Čebašek 824, Bohinec 837 in Steržaj 934 (!). Vrstni red najboljših ekip: Ljubljana 5322, Jesenice 5281, Triglav 5241, Branik 5187, Medvedščak 5179, Zenica 5178, Partizan Ljutomer 5134, Gradis 5116, Grmoščica 5093, Luka Split 5050 kegljev itd. V prvi runda za naslov državnega prvaka med posameznikov se je zanesljivo uvrstil v 35-torico najboljših kegljačev v državi Ljutomerčan Miro Steržaj, ki je na tekmovanju posameznikov podrl 920 kegljev in se tako trenutno uvrstil na peto mesto. Vrstni red posameznikov: Grom (Ljubljana) 944, Martelanc (Triglav) 934, Mlakar (Branik) 933, Pečar (Kranjska gora) 927, Steržaj (Ljutomer) 920, Popović (Susedgrad) 905, Buneta (Reka) 904, Stare (Grmoščica 902, Hladnik (Gradis) 899 podrtih kegljev itd. Končano tekmovanje v I. razredu PNL RADGONA - LETOŠNJI PRVAK Zadnje kolo tekmovanja za prvenstvo Pomurja nam je prineslo največje presenečenje doslej. Malokdo je namreč računal, da bo v Lendavi zmagalo gostujoče moštvo Radgone, še zlasti zategadelj, ker so »naftovci« v zadnjih tekmah prikazali odlično igro. Z zmago v Lendavi je moštvo Radgone postalo prvak Pomurja v nogometu. Ta naslov je tako že drugič osvojilo in z njim tudi prehodni pokal. Uspeh Radgone je temvečji, ker je bila letos konkurenca večja kot preteklo leto. V začetku tekmovanja je namreč prevladovalo mišljenje, da je prvo mesto že vnaprej oddano Nafti, ki seveda v drugih pomurskih moštvih ne bo imela resnega tekmeca. Toda tokrat se je spet izkazalo, da je v nogometu brezpredmetno vsako napovedovanje. Uspeh Radgone pa je obenem dokaz, da je moč tudi pomanjkljivo tehnično znanje nadoknaditi z požrtvovalno igro. Zmaga radgonskega moštva v Lendavi pa je povsem zaslužena. Radgončani so tokrat prikazali dokaj kakovostno igro, od vsega začetka tekme so igrali požrtvovalno in jim niti vodstvo Nafte ni vzelo poguma. Sicer pa so v vsem tekmovanju bili v stalni formi in jih je edino spodrsljaj v srečanju z moštvom Beltinec veljalo prvo mesto v konkurenci. Posebno dobro je igrala obramba, saj je moštvo prejelo samo 12 golov na 14. tekmah. Uspeh Radgone bo lahko še večja spodbuda za nadaljnji razvoj tega športa v radgonskem kotu, toda letošnjega prvaka ta uspeh ne sme uspavati. V prihodnji tekmovalni sezoni bo moštvo verjetno nastopalo v snujoči se mariborsko-celjski-soboški nogometni ligi, kjer bo konkurenca prav gotovo še večja in se bo moralo moštvo dobro pripraviti, da bo lahko dostojno zastopalo Pomurje v tej tekmovalni družbi. Radgonskim igralcem kaže izreči še posebno priznanje za disciplino, ki so jo pokazali na vseh tekmah, saj v spomladanskem tekmovanju sploh ni bil iz njihovih vrst izključen noben igravec. Obema prvakoma — izven konkurence in v konkurenci — čestitamo k doseženemu priznanju in jima želimo še večjih uspehov v nadaljnjem tekmovanju v okviru svojih kakovostnih lig. NK Nafta še posebej, da bi se njegovo moštvo znova uvrstilo v slovensko nogometno družbo. KONČNE LESTVICE PNL I. RAZRED Izven konk ure nce: Radgona 14 11 1 2 38:12 23 Nafta 14 10 2 2 70:18 22 Sobota II 14 10 1 3 48:24 21 Beltinci 14 8 2 4 39:25 18 Grafičar 14 6 0 8 29:34 12 Planika 14 3 2 9 22:39 8 Brazda 14 2 1 11 14:63 5 Pušča 11 0 3 12 9:50 3 V konkure nci: Nafta 12 10 1 1 67:13 21 Radgona 12 9 1 2 30:9 19 Beltinci 12 7 2 3 34:20 16 Grafičar 12 6 0 6 27:24 12 Planika 12 3 2 7 20:36 8 Brazda 12 2 1 9 11:54 5 Pušča 12 0 3 9 8:41 3 Rezultati zadnjega kola: Nafta : Radgona 1:3 (1:0); Sobota II : Planika 3:2 (1:2); Beltinci : Pušča 1:1 (0:1); Grafičar : Brazda 8:0 (1:0). H. razred: Puconci : Bogojina 6:4; Gradbenik : Bakovci 3:0; Šalovci : Radgona II 1:1. Pionirji: Nafta : Radgona 3:0 (p. f.); Sobota : Planika 3:1; Beltinci : Pušča 5:0; Brazda : Grafičar 6:0. Nogometno moštvo radgonskega TVD »Partizan« — prvak DRUGI PIONIRSKI NOGOMETNI TURNIR V LENDAVI BRAVO: BELTINCI IN BAKOVCI V Tednu mladosti, 24 in 25 maja, je bil v Lendavi II. pionirski nogometni turnir. Organizator turnirja je bil Okrajni strokovni odbor za nogomet iz Murske Sobote. Na turnirju je sodelovalo 12 pionirskih moštev iz Pomurja, skupno 180 mladih nogometašev. Pokrovitelj turnirja je bila Nogometna zveza Slovenije. Že prvi dan turnirja smo lahko ugotovili, da tudi pri pionirjih velja pravilo: zmaga pač tisti, ki da vse od sebe in ki lahko pomanjkanje tehničnega znanja uspešno nadoknadi s požrtvovalnostjo. Tako so bila že prvi dan izločena iz nadaljnjega tekmovanja moštva, ki so bila favoriti za pridobitev pokala pokrovitelja. Glavni favorit moštvo NK Sobota je to resnico delno doživel že na prvi tekmi proti pionirjem Grafičarja, toda z enajstmetrovkami se je končno le uvrstil v nadaljnje tekmovanje; na drugi tekmi proti pionirjem Natfe pa se je Sobočancem to že krepko maščevalo: izpadli so! Tudi v tolažilni skupini so že v prvi tekmi izpadli iz nadaljnjega tekmovanja, zato lahko zapišemo, da so na tem turnirju kot edini favorit za osvojitev pokala doživeli popolen neuspeh. Njihovo nasprotje pa so bili pionirji Bakovec. Dosegli so namreč uspeh, ki ga verjetno niti sami niso pričakovali. S požrtvovalno igro so zmagovali iz tekme v tekmo in se uvrstili v finale. Višek njihovega uspeha pa je bila zmaga nad pionirji Nafte v finalnem delu tekmovanja in osvojitev drugega mesta, s tem pa tudi pokala okrajnega strokovnega odbora za nogomet. Poleg požrtvovalnosti so pionirji Bakovec pokazali tudi precej tehničnega znanja. Imajo nekaj dobrih talentov. Prvo mesto in pokal NZS so si priborili pionirji Beltinec. Njihov uspeh je vsekakor presenečenje, toda zasluženo. Vse tekme so dobili, le v finalnem delu tekmovanja so igrali neodločeno s pionirji Nafte. S startom na prvo žogo in enostavno igro so zmagovali brez težav in dosegli tudi največ golov. Med njimi je nekaj prav dobrih talentov, zato klub prav gotovo ne bo imel preglavic zastran kadra za prvo moštvo. Niso bili favoriti, toda na vsaki tekmi so se borili požrtvovalno in jim lahko k doseženemu uspehu samo čestitamo. Turnir nam je hkrati dokaz, da imamo v Pomurju precej talentiranih nogometašev in bo odvisno le od klubskih vodstev, kako bodo skrbela za svoj naraščaj. V tolažilni skupini so zasedli prvo mesto pionirji Planike, ki so prikazali tehnično učinkovit in lep nogomet, vendar pa niso mogli doseči večjih uspehov zaradi slabe fizične razvitosti. Zadnji dan sta prisostvovala turnirju tudi predsednik in sekretar NZS tov. Lavrič in Dernoč. Bila sta presenečena nad prikazano igro moštev in sta izrekla nedeljeno priznanje organizatorjem turnirja. Vrstni red udeležencev turnirja: 1. Beltinci, 2. Bakovci, 3. Nafta, 4. Planika, 5. Brazda, 6. Grafičar, 7. Rakičan, 8. Sobota, 9. Bogojina, 10. Šalovci, 11. Radgona, 12 Pušča. SLOVAN:SOBOTA 2:1 Nedeljsko srečanje za prvenstvo v okivru SCL med moštvoma Sobote in Slovana se je v Ljubljani končalo s tesno zmago domačinov 2:1 (1:0). Domači so bili boljše moštvo v prvem, gostje pa v drugem polčasu, ko so večkrat pritisnili domačine v njihov obrambni prostor. Ob večji iznajdljivosti soboških napadalcev bi bil lahko rezultat tudi bolj ugoden za našo enajstorico. Edini gol za barve Sobote je dal Maučec. Vodstvo Sobote je vložilo protest zaradi nepravilne registracije igralca v nasprotnem moštvu. Tudi mladinsko moštvo je v svoji konkurenci izgubilo srečanje z enajstorico Slovana ob končnem rezultatu 3:2 za domačine, čeprav je v prvem polčasu celo vodilo z rezultatom 2:0. Slabo pripravljena igrišča V pomurski odbojkarski ligi ugotavljajo, da je v nekaterih krajih največji problem ureditev igrišča za tekmo. Tekmovalna komisija bo zato primorana ukrepati proti vsem moštvom — domačinom, ki ne bodo ustrezno uredila igrišča za prvenstvena srečanja. Sicer pa je bilo nedeljsko kolo pomurskih odbojkarjev precej okrnjeno zaradi slabega vremena. Dve tekmi so preložili. Rezultati: Apače : Puconci 3:1, Partizan M. S. : Mo- ščanci 3:2, Dijaški dom M. S : Videm 3:1. Na lestvici še vedno vodi Dijaški dom s šestimi, sledijo pa mu Partizan M. S., Radgona in Apače s po štirimi, Puconci, Krog Moščanci in Beltinci s po dvema in Šalovci brez tekmovalne točke. ODBOJKARSKE TEKME V. kolo — 3.junija 1962 APAČE: Apače : Šalovci ob 10. uri, Topolovec; KROG: Krog : ob 11. uri. Gašpar: MURSKA SOBOTA: Partizan M. S. : Puconci ob 8. uri, Petauer: 2. junija 1962 v M. SOBOTI: Dijaški dom Beltinci. ob 16. uri. Gašpar; VIDEM: Videm : Moščanci ob 10. uri, Topolovec. VI. KOLO — 7. junija 1962 ŠALOVCI: Šalovci : Moščanci o 15. uri. Bakoš. BELTINCI: Beltinci : Videm ob 16. uri. Belec; PUCONCI: Puconci : Dijaški dom ob 16 uri. A. Kolar, GORNJA RADGONA: Radgona : Partizan M. S. ob 16. uri, Petauer: APAČE: Apače : Krog ob 16. uri. Topolovec, KONJSKE DIRKE V LJUTOMERU Ljutomerski konjeniški klub že pripravlja za letos svoja tekmovanja, Ob prazniku občine Ljutomer bo priredil v nedeljo, 3. junija t. i. kasaške in galopske konjske dirke. Na dirkališču bo letos prvič vinska poskušnja najboljših ljutomerskih vin; organiziral jo bo Vinarski kombinat v Ljutomeru, ravno tako bodo trgovska podjetja pripravila ljutomerski sejem. Tudi stave za zmagovavce bodo zanimive. Izkoristite redko priložnost, kajti čakata Vas sreča in zabava! V. P. V soboto je soboško TVD Partizan priredilo v svojem domu uspelo telovadno akademijo. Na prireditvi so sodelovali tudi dijaki Srednje šole za telesno vzgojo. Nastopajoči so se v štirinajstih točkah zanimivega programa predstavili občinstvu s prostimi vajami, koli, plesi, vajami na blazini, parterju itd. Kot gost je na akademiji nastopila tudi orodna vrsta TVD Partizan — »»Železničar«« iz Maribora (Novšak, Šalamun, Dobrovnik, Špengel). V vrsti orodnih telovadcev je sodeloval tudi dijak domače SŠTV Leopold Holc in bil v izvajanju orodnih prvin enakovreden Mariborčanom. Med športnimi točkami sta bili najboljši vaji na drogu in bradlji, v ritmičnem pogledu pa so najbolj uspela kola in prikaz dela z najmlajšimi cicibančki. Zaradi neugodnih vremenskih razmer in dežja je bilo v nedeljo na pomurskih rokometnih igriščih relativno zatišje. Moštva so v svojih ligah odigrala samo nekaj tekem za prvenstvo. Rezultati: Pionirji: Cankova : Roga- šovci 5:5, Mladost : Krog 16:3, pionirke: Mladost : Krog 16:3, člani I. liga: Kovinar (Lendava) : Krog 5:0 (p. f.). O zaključku tekmovanja v pomurski rokometni ligi bomo izčrpno poročali v prihodnji številki. Tekmovanje za pionirsko in srednješolsko prvenstvo Slovenije v lahki atletiki je preloženo. Tekmovanje bi moralo biti v Novem mestu, kjer pa je prišlo do začasne odpovedi prireditve iz zdravstvenih razlogov. Tako je odpadla tudi Ekonomijada, športna prireditev dijakov srednjih ekonomskih šol, ki bi tudi morala že biti v metropoli Dolenjske. Dijakinje srednje kmetijske šole v Rakičanu so v počastitev Dneva mladosti prehodile južno pomursko transverzalo. V skupini, ki je druga po vrsti prehodila to turistično pot, so bile: Gabor, Štefanec, Červek, Petrej in Sarjaš. Fantje pa so se s kolesi podali skozi Borl v rojstni kraj maršala Tita - Kumrovec, kjer so se udeležili že tradicionalnega in letos jubilejnega mladinskega srečanja »Bratstva in enotnosti«. V nedeljo ob 9. uri dopoldne bo v delavski restavraciji ČZP Pomurski tisk ustanovni občni zbor delavskega športnega društva. Na zboru se bodo športniki, ki se žele aktivno vključiti v novo društvo, pogovorili o osnovnih smotrih in društvenem delovnem programu. Pobudnik za ustanovitev društva pričakuje zlasti udeležbo pomurskih atletov, saj je predvideno, da bodo v novem društvu posvetili glavno pozornost organizacijskemu in strokovnemu usmerjanju športnikov v okviru atletske sekcije. Pri domu soboškega ►»Partizana« so že v teku pripravljalna dela za ustrezno ureditev dvorišča v manjši športni park. Pri urejanju tega objekta bo močno zastopan s prostovoljnim delom zlasti kolektiv SŠTV, k sodelovanju pa nameravajo pritegniti tudi nekaj delovnih kolektivov, ki bodo lahko pozneje koristili ta objekt za svoje potrebe. POMURSKI VESTNIK, 31. MAJ 1962 6 V radgonski občini... V tednu mladosti so bile po vseh središčih radgonske občine večje prireditve. Uvodna prireditev se je začela že preteklo nedeljo v G. Radgoni z velikim glasbeno-pevskim festivalom, na katerem so sodelovali pevski zbori vseh tukajšnjih šol, glasbene šole, kot gosta pa dva zbora iz avstrijske Radgone. Nastopilo je čez 600 pevcev. Na večer pred rojstnim dnem maršala Tita je bila v Gor. Radgoni svečana akade- mija, na kateri so sodelovali mešani pevski zbor Svobode, gasilski oktet, gojenci glasbene šole, pripadniki jugoslovanske armade in cicibani iz vrtca, dočim bo radgonski pevski zbor zatopal naš okraj v tednu mladosti na zveznem festivalu v Bitolju, kamor je odpotoval v ponedeljek popoldne. V tednu mladosti bodo v G. Radgoni športna tekmovanja Partizana in pionirjev. Svečane akademije bodo na predvečer tudi v Vidmu, Radencih in Apačah. V Radencih so v počastitev 70-letnice maršala Tita pionirji pretekli petek uprizorili v režiji Olge Grosičarjeve Radovana Gobca spevoigro Kresniček. Ob zaključku tedna mladosti je bil v Gor. Radgoni koncert mladinskega pevskega zbora, ki se je vrnil iz Bitolja. -Ika- Igra v Čepincih Gasilsko društvo v Cepincih se je v nedeljo predstavilo na domačem odru z igro »Ad ac-ta«, ki jo je zrežirala Nada Zalezina, učiteljica iz Markovec. Predstava je zelo uspela, obisk je bil dober. Z igro bodo še gostovali. Zavod za statistiko Murska Sobota razpisuje delovno mesto REFERENTA ZA STATISTIKO Pogoj: srednja izobrazba in po možnosti nekaj let prakse. Osebne dohodke izplačujemo po Pravilniku zavoda o delitvi osebnih dohodkov. Kandidati naj v prošnji, kolkovani s 50 din, navedejo šolsko ali strokovno izobrazbo in dosedanje službovanje. Razpis velja 15 dni po objavi. Če mesto ne bo zasedemo, ostane razpis v veljavi do zasedbe. Zavod za statistiko, M. Sobota Upravni odbor Obrtnega gradbenega podjetja »Temelj« v Cankovi razpisuje delovna mesta 1. RAČUNOVODJE 2. ADMINISTRATORJA(-ke) Pogoji: pod 1. srednješolska izobrazba, zaželjena praksa za samostojno delo v knjigovodstvu; pod 2. srednješolska izobrazba, kot začetnik(-ca) ali nižja šolska izobrazba z nekaj prakse v administraciji. Osebni dohodki po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov podjetja. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Pismene ponudbe je dostaviti upravnemu odboru podjetja do 10. junija 1962. ZAHVALA Ob bridki izgubi naše drage in nepozabne žene, mamice, hčerke, sestre, snahe, sestrične, svakinje sorodnice, sodelavke, prijateljice in znanke EMILIJE FUJS, roj Horvat iz Murske Sobote izrekamo najprisrčnejšo zahvalo vsem, ki so nam v času naše največje žalosti stali ob strani, sočustvovali z nami, izrekali sožalje in tolažilne besede ter z venci in šopki cvetlic obsuli prezgodnji pokojničin grob. Hvala delovnima kolektivoma ČZP Pomurski tisk« in »Agromerkur« za darovane vence ter poslovilne besede pri grobu. Hvala zdravniškemu in strežnemu osebju internega in kirurškega oddelka soboške bolnišnice, posebno dr. Borovšaku, ki je kljub zavratni bolezni skušal rešiti življenje pokojnici, transfuzijski postaji in vsem darovalcem krvi, ki so darovali svojo kri za rešitev dobre mamice. Hvala pevcem, pogrebcem, sorodnikom, znancem, prijateljem in vsem, ki so pokojnico v tako velikem številu spremljali na njeni zadnji poti. Murska Sobota 29. maja 1962. Žalujoče družine: Fujs iz M. Sobote in Horvat iz Martjanec SGP »SLOVENIJA CESTE« potrebuje za svoje gradbišče v Murski Soboti ADMINISTRATIVNO MOČ z znanjem strojepisja in personalne evidence. Nastop službe takoj. Prošnje z življenjepisom poslati oglasnemu oddelku PV pod »Sposobna«. PNL - II. razred TEKME V NEDELJO, 3.6.1962 V Lendavi: ob 15. uri Nafta : Planika pion., ob 16. uri Nafta II : Gradbenik; v Bakovcih: ob 16. uri Bakovci : Šalovci; v Bogojini ob 16. uri Bogojina : Radgona II; v M. Soboti: ob 15. uri Sobota : Pušča pion.; v Radgoni: ob 9. uri Radgona : Grafičar pion.; v Dobrovniku: ob 16. uri Brazda : Beltinci pion. Puconci so prosti, ker je Ljutomer odstopil. ČESTITKA! Na višji šoli za socialne delavce je diplomirala Marjeta Balaško, uslužbenka ObLO M. Sobota. Čestitajo sodelavci. TEDENSKI Petek, 1. junija — Radovan Sobota, 2. junija — Velimir Nedelja, 3. junija — Pavla Ponedeljek, 4. junija — Franc Torek, 5. junija — Valerija Sreda. 6. junija — Milutin Četrtek, 7. junija — Zorica KINO MURSKA SOBOTA od 1.—3. junija ameriški barvni kinema- skopski film: »Hrepenenje za moškim«; od 4.-5. junija grški film: »Nikoli v nedeljo«; od 6. do 7. junija angleški film: »Tommy Steel poje«. LJUTOMER — 2. in 3. junija ameriški vistavisionski film: »Poslednja obala«; 6. in 7. junija ameriški film; »Ljubezen popoldne«. BELTINCI — 2. in 3. junija ameriški film: »Ob 3.10 za Yumo«. SLATINA RADENCI — 2. in 3. junija ameriški vistavisionski film: »Smešni obraz«; 7. junija nemški film: »Trije iz varieteja«. KRIŽEVCI PRI LJUT. — 2. in 3. junija jugoslov. kinemaskopski film: »Miss Stone«. VIDEM OB ŠČAVNICI — 2. in 3. junija nemški film: »Neznanka na kopnem«. ŠALOVCI — 2. in 3. junija italijanski film: »Prijatelji gang- sterjev«. GORNJA RADGONA — od 2.-3. junija ameriški kinemaskopski barvni film: »Velika dežela«; od 6.-7. junija jugoslovanski film: »Te noči«. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA 1. junija — dr. Sedlaček 2. junija — dr. Skulj 5. junija — dr. Sedlaček 3. junija — dr. Škulj 4. junija — dr. Udovč 6. junija — dr. Hajdinjak 7. junija — dr. Škulj 8. junija — dr. Udovč Mali oglasi HIŠO z gospodarskim poslopjem in cca 4 ha zemlje v enem komadu ob glavni cesti Ljutomer —Ptuj, cena ugodna. Interesenti se naj javijo na naslov Pavel Kosi. Koračice 85, p. Tomaž pri Ormožu. M-498 JAVNA PRODAJA Občinski ljudski odbor Murska Sobota proda na javni prodaji dne 9 junija 1962 ob 8. uri na dvorišču ObLO 4-SEDEŽNI OSEBNI AVTOMOBIL Pri nakupu imajo prednost državni organi, zavodi, gospodarske, zadružne in družbene organizacije. Ogled avtomobila je možen 8. junija med 10. in 12. uro ter eno uro predi javno prodajo. HIŠO v centru Murske Sobote prodam. Naslov v upravi lista. M-483 OSEBNI AVTOMOBIL »Walcvagen« tipa 53, v dobrem stanju, ugodno prodam. Štefan Kovačič, Beltinci 144. M-489 OTROŠKI športni voziček, dobro ohranjen, prodam. Naslov v upravi lista. M-490 VEČJO SOBO s kuhinjo, prazno, iščem. Plačam za 6 mesecev naprej. Naslov v upravi lista. M-491 NOVO HlSO z gospodarskim poslopjem, vrtom, nekaj njiv — lahko tudi posamezno in mlin, prodam. Kaučič, Varaždinska 6, Ormož. M-473 HlSO z gospodarskim poslopjem, 2.5 ha zemlje za 700.000 din in hišo z vrtom za 200.000 din, prodam. Informacije pri gostilni Rapoša, Crešnjevci pri Gornji Radgoni. M-480 POSESTVO v izmeri 3 ha, lahko tudi z živino, pri Gornji Radgoni, prodam. Marija Bračič, Ivanjševci 17, p. Sp. Ivanjci. M-482 ENODRUŽINSKO HlŠO, vseljivo, z gostinskimi prostori in inventarjem, veliki vrt in 1 ha njive, na zelo prometnem kraju pri glavnem kolodvoru v Ljutomeru, prodam. Karel Bejek. Kolodvorska 4. Ljutomer. M-483 HlŠO z hlevi in 1.30 ha obdelovalne zemlje, nekaj sadovnjaka in gozda, dam v najem v Dragotincih 21, p. Videm ob Ščavnici, na licu mesta ali pri šolskem upravitelju v Vidmu. M-484 HlŠO z gospodarskim poslopjem, z nekaj več kot 1 ha zemlje, ob dobri prometni cesti, po zelo ugodni ceni, prodam. Bračko, Ivanjševci 1, p. Sp. Ivanjci. M-485 TELEVIZOR znamke »Graetz«, ekran 53, skoraj nov, prodam. Naslov v upravi lista. M-486 OSTREŠJE (rušt) novi, 6.5 x 4.80 m z letvami, prodam. Ladislav Horvat, Mladinska 6, M. Sobota. M-487 INDUSTRIJA ŽIČNIH PROIZVODOV LJUTOMER Čestita ob občinskem prazniku občine Ljutomer. Proizvajamo; Univerzalne žične in rebraste mreže za gramoz in malto vseh dimenzij, rešetke za vse vrste hladilnikov, poličke za rože v kovinsiko-leseni kombinaciji, stojala za čevlje, več vrst pdcejevalnikov plastificiranih s polyethilenom, razne gondole za samopostrežne trgovine, posteljne vložke z lesenim in železnim okvirjem — mreže iz pobakrene žice ali spiralnih vzmeti in razne druge izdelke za široko potrošnjo. Se priporoča kolektiv Kolektiv podjetja MIZARSTVO LJUTOMER čestita prebivalstvu ljutomerske komune k občinskemu prazniku. Potrebujemo kvalificirane mizarje, v začasno delovno razmerje za delo v Splitu. Osebni dohodki ugodni. Priporočamo se za naročila pisarniške opreme, ki jo imamo stalno na za logi. Delovni kolektiv K prazniku občine Ljutomer čestita kolektiv Invalidski zavod »PRLEKIJE« Ljutomer Proizvajamo cilindre za kopalne peč:, pletarske izdelke vseh vrst, otroško konfekcijo, vodovodne instalacije, gradbene in kleparske usluge vseh vrst. Zavod se priporoča s svojimi kvalitetnimi izdelki! OBVESTILO Oddelek za notranje zadeve OLO Murska Sobota obvešča vse KANDIDATE za voznike motornih vozil in VOZNIKE motornih vozil da je imenoval zdravstveno komisijo pri Splošni bolnišnici v Murski Soboti, ki bo ugotavljala telesno in duševno zmožnost kandidatov ter izdajala predpisana zdravniška spričevala. Komisija bo pričela s pregledi dne 1. junija 1962. Pregledi bodo vsak petek v ambulanti internega oddelka Splošne bolnišnice v Murski Soboti. Zainteresirani naj se vsak petek od 12. do 14. ure prijavijo v omenjeni ambulanti, da bodo zdravstveno pregledani. Za vsa ostala pojasnila se je obračati na predsednika komisije Kastelic dr. Gabrijela. Iz pisarne Oddelka za notr. zadeve OLO Murska Sobota ZAHVALA Ob bridki izgubi naše drage mame MARIJE BORKO se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti in darovali vence. Iskrena hvala zdravniku dr. Sedlačku, ki je pokojnici stal ob vsaki uri na razpolago in ji lajšal trpljenje. Prav »iskrena hvala Katici Fujs, sosedom, sorodnikom in znancem, ki so z nami sočustvovali. Murska Sobota, 22. maja 1962. Žalujoči: Danica z družino, Karapandžič, Borko, Hiti, Kramberger z družinami Rex Stout ZGODBA 0 PSU (Nadaljevanje) Vrnil se je k četverici: »A preden preidem na psa, še stvar ali dve. Nič ne bom govoril o tem, kako ste izdali gospoda Meegana. Vsi ste bili prijatelji gospodične Jonesove in zavrnili ste željo moža, da bi mu jo razkrili moža, kateremu je pobegnila in se ga bala. Saj bi pravzaprav celo pritrdil, da je bilo v vašem ravnanju za troho kavalirstva. A ko je bil umorjen gospod Kampf in je policija privrela v hišo, je bilo bedasto, izključevati jo iz vsega tega. Bili so prepričani, da jo bodo dobili. Meni je »prišla v roke samo zaradi občudujoče podjetnosti gospoda Goodwina in njegove značilne sreče.« Zmajal je z glavo pred njimi. »Bedasto je bilo tudi to, da ste imeli gospoda Goodwina za policijskega uradnika, ga spre jeli in odgovarjali na njegova vprašanja zgolj zato, ker je bil zraven pri izjalovljenem poskusu s psom. Morali bi ga bili vprašati za njegove papirje. Nikomur od vas se ni niti sanjalo, kdo je to. Celo gospod Meegan, ki ga je bil zjutraj videl v tej pisarni, je nasedel. To omenjam, da bi se uprl kakršni koli mogoči uradni pritožbi, da je gospod Goodwin nastopal kot častnik. Vi veste, da ni. Samo izkoristil je vašo nepreverjeno domnevo«. Premaknil se je v stolu. »Nadalje. Včeraj zjutraj se je gospod Meegan poslovno zglasil tukaj, da bi naredil neko uslugo zanj. Po prvih besedah sem uganil, da je nekaj v zvezi z njegovo ženo. Takih zadev ne prevzemam in to sem mu povedal v brk. Bil je užaljen. Oddrvel je ves razkačen, zagrabil klobuk in dežni plašč z obešalnika v predsobi — in vzel je plašč gospoda Goodwina namesto svojega. Popoldne se je gospod Goodovin odpravil na Arbor Street s plaščem, ki je po pomoti ostal njemu, da bi ga zamenjal. Pred številko 29 je zagledal policijski avto, službujočega policaja, nekaj ljudi in psa. Odločil se je, da bo odložil opravek »in šel kar mimo po kratkem postanku, ko je potrepljal psa. Odšel je domov in je prehodil skoraj dve milji. kar je odkril, da mu pes sledil. Ostanek poti je vzel psa v taksi, se pripeljal do te hiše im prišel v to sobo«. Razprostrl je dlan na mizi. »Nadalje. Zakaj je šel pes za gospodom Goodwinom skozi mestni vrvež? Pripomba gospoda Cramerja, da je psa zvabil, je iz trte zvita. Pes ni sledil njemu, ampak plašču. Vprašate, kako sem si razložil, da je pes sledil Meeganovemu plašču. Ne bi si mogel tega razložiti. Ker pa je bil pes nedvomno Kampfov, preostane samo ena »razlaga: plašč ni mogel biti Meeganov. To je več ko sklep to je čisto blizu gotovosti — DA JE BIL PLAŠČ LAST GOSPODA KAMPFA!« Pogled se mu je ustavil na osamelem soprogu. »Gospod Meegan. Pred kakima dvema urama sem izvedel od gospoda Goodwina, da vztrajate pri tem, da niste nikdar videli, gospoda Kampfa in ne slišali zanj. To je bilo prav prepričljivo, a preden sem poslal po vas, sem moral preveriti svojo slutnjo, da je bil model, ki je sedel gospodu Chaffeju za tisto podobo, res vaša žena. Rad bi slišal besede neposredno od vas. Ste kdaj videli Philipa Kamfa živega?« Meegan ni umaknil pogleda. »Ne.« »Tega ne želite dokazati?« »Ne.« »Kje ste torej, dobili njegov dežni plašč? Meeganova čeljust se je zatresla. Rekel je: »Nisem imel njegovega plašča, če sem ga imel, pa tega nisem vedel.« »To ne bo zadoščalo. Svarim vas, da ste v smrtni nevarnosti. Dežni plašč, ki ste ga prinesli v to hišo in pustili v predsobi, tam na obešalniku. Z lahkoto je mogoče ugotoviti, da je last Philipa Kampfa in da ga je nosil. Kje ste ga dobili?« Meegan je spregovoril nekoliko obširneje. »Nikdar ga nisem imel, če je pripadal gospodu Kampfu. To je umazana spletka. Ne morete dokazati, da sem plašč pustil tukaj.« Wolfow glas je postal ostrejši. »Še ena priložnost. Ste pripravljeni kakorkoli razložiti, kako je Kampfov plašč prišel v vašo last?« »Ne, im tudi treba mi ni« Lahko da ni bil čisto neumen. Če ni opazil, da je imel na poti domov napačen plašč na sebi — in verjetno ni, ko je bil tako, besen —, ga je to zadelo kakor strela z jasnega in ni imel časa, da bi premislil. »Potem ste pa zapečateni,« mu je rekel Wolfe. »Zakaj vaš plašč mora biti nekje in mislim, da vem, kje. Na policijskem oddelku za preiskave. Gospod Kampf je imel na sebi plašč, ko ste ga ubili in potisnili truplo dol po stopnicah — to pojasnjuje, zakaj se pes, ko so zjutraj naredili tisti preizkus, ni niti malo zanimal za mesto, kjer je ležalo truplo. Zavito je bilo v plašč, ki ni bil njegov, ampak vaš. Če že nočete razložiti, kako ste vi dobili Kampfov plašč, potem vsaj povejte, kako je on prišel do vašega. Je tudi to spletka?« Wolfe je s prstom pokazal nanj. »Opazil sem poblisk upanja v vaših očeh in mislim, da vem, kaj pomeni. Ampak vaši možgani so preleni. Če bi Kampfu, potem ko ste ga ubili, slekli svoj dežni plašč in mu oblekli tistega, o katerem ste sodili, da je njegov, vam tud to ne bi nič pomagalo. Zakaj v tistem primeru bi bil plašč na truplu last gospoda Goodwina, to bi se pa dalo z lahkoto ugotoviti, ne pa tudi razložiti — vam. Videti je brezupno in ...« Meegan je skočil na noge, a preden je lahko planil, so ga zagrabile za ramena Purleveve šape ter ga potegnile nazaj. In Jewel Jones je blebetala: »Rekla sem vam, da me bo ubil! Vedela sem, da me bo! Phila je ubil« Wolfe se je obregnil »Kako veste, da ga je?« Sodeč po njenih očeh in načinu, kako se je tresla, bi človek rekel, da bo vsak trenutek dobila histeričen napad. A nekako je le spravila iz sebe: »Ker mi je Phil rekel — rekel je, da ve, da me Dick išče. in vedel je tudi, kako se ga bojim in je rekel, da bo povedal Dicku, kje sem, če se ne vrnem k njemu. Nisem mislila, da bi to res storil — nisem pričakovala, da bi bil Phil tako grd — in nisem obljubila«. Nekoliko si je oddahnila, potem pa nadaljevala: »Ampak včeraj zjutraj mi je telefoniral im mi rekel, da je videl Dicka, mu povedal, da ve, kdo je sedel za model za tisto podobo. Rekel je, da bo popoldne zopet obiskal mojega moža in mu povedal, kar ve o meni če ne obljubim, in tako sem obljubila. Mislila sem, da bom s tako obljubo pridobila nekaj časa za premislek. A Phil je vendarle moral spet oditi k možu.« »Kje sta se srečala zjutraj?« Rekel je, da v Philovem stanovanju. In rekel je — zato vem, da ga je ubil Dick— rekel je, da je Dick odšel z njegovim dežnim plaščem, se temu smejal in dejal, da Dicku čisto privošči svoj plašč, če mu on privošči svojo ženo.« Zdaj je drgetala še močneje. »In stavim, da je to povedal tudi Dicku! Stavim, da je rekel, da se je prišel pogodit — dežni plašč za ženo. To je bilo Philu čisto podobno.« Živci so ji popustili. Prišlo je. Ko se v tej pisarni zgodi kaj takega — in to ni tako redko — navadno zadene mene dolžnost, da opravim s stvarjo. Tokrat pa so se vzdignili trije drugi moški pod vodstvom Rossa Chaffeeja in veselilo me je. da sem prepustil Jewel Jonesovo njim. Kar zadeva Wolfa, pa moram priznati, da je pobegnil. Če je kaj na svetu, česar sploh ne prenese, so to ženski izbruhi. Vstal je in odkorakal. Meegana sta držala Purley in Cramer. Ko sto odšla z njim, psa nista vzela s seboj. Moram reči, da se je čisto navadil na Wolfovo in mojo družbo, kakor tudi na ime, ki sva mu ga bila dala. In dežni plašč? Wolfe se ni motil, ko je opazil poblisk v Meeganovih očeh. Kampf je imel na sebi Meeganov plašč, ko je bil ubit, a seveda to ne bi zadoščalo. Zato je, potem ko je Kampfa zadavil, plašč slekel in mu oblekel tistega, o katerem, je mislil, da je res njegov — a to je bil moj plašč. Pozneje so me poklicali na sodišče, da sem ga prepoznal. Po procesu, na katerem je bil Meegan obsojen na smrt, bi ga lahko zapet dobil, a nekako mi ni bilo zanj. Moj novi plašč je drugačne barve. KONEC POMURSKI VESTNIK — List izdaja in tiska Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti - Direktor, glavni in odgovorni urednik JOŽE VILD - Urejuje uredniški odbor - List pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Uredništvo: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 — Telefon 138 — Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 — Naročnina celoletna 600 dinarjev, polletna 300 dinarjev, za inozemstvo letna 1500 dinarjev — Tekoči račun pri Narodni banki v Murski Soboti št. 605-11 1-365 7 POMURSKI VESTNIK, 31. MAJ 1962 Pomurski VESTNIK SKLAD ZA KULTURO V SOBOŠKI OBČINI Svet za kulturo in prosveto pri ObLO Murska Sobota je na svoji zadnji seji razpravljal o potrebi, da se ustanovi sklad za kulturo in prosveto, ki bi naj postal stalna materialna osnova kulturnim dejavnostim v Murski Soboti in ostalih krajih občine. Potrebo po tem skladu narekuje neskladen razvoj kulturnega področja z ostalimi področji družbenega življenja pri nas. Kulturno področje je v pogledu finansiranja dokaj zamudniško. Saj so na mnogih drugih področjih že prešli iz pretežno proračunskega načina finansiranja na sistem formiranja dohodka, v katerem je proračun le določen del družbene skrbi za to področje. Z novim načinom finansiranja kulturnih dejavnosti bi si lahko v perspektivi ustvarili večja sredstva, ustvarili boljše možnosti za investicijski razvoj in tudi mnogo širšo družbeno afirmacijo kot doslej. Na področju občine je z izjemo Murske Sobote same, dokaj bogato razvita kulturno-prosvetna dejavnost. Več prosvetnih društev ima že svojo osnovo za to delo — dvorane, knjižnice, televizijske aparate itd. V Murski Soboti sami je DPD Svoboda sicer že dalj časa v krizi, deluje pa nekaj kulturnih institucij, ki dokaj uspešno vrše svoje naloge. Potrebe po živahnejši in pestrejši kulturno-prosvetni dejavnosti se spričo naglega gospodarskega razvoja porajajo v vseh krajih, zaradi določenih posebnosti pa še predvsem v Murski Soboti sami. Iz leta v leto se tukaj šivi krog dijakov in izobražencev, ki čutijo potrebo po kulturnem življenju, širi pa se še hitreje krog delavstva, ki te potrebe sicer še ne čuti, z načrtno kulturno dejavnostjo pa bo sčasoma tudi dobilo apetit za konsumiranje kvalitetnejših umetniških stvaritev. Nekatere kulturne ustanove, ki so nujen sestavni element kulturnega življenja vsake družbe, se še lep čas ne bodo mogle vzdrževati iz lastnih sredstev. K njim lahko štejemo naše vaške knjižnice. Te bo treba najprej dodobra utrditi in vzbuditi med ljudstvom zanimanje za dobro, napredno knjigo. Zato pa bi morale svoj knjižni fond nenehno dopolnjevati vsaj z značilnejšimi novostmi našega knjižnega trga, ob katerih bo bravec rastel, se razvijal in postajal pri izbiri knjig vedno zahtevnejši in kritičnejši. Za to pa so potrebna finančna sredstva katerih prosvetna društva, ustanovitelji teh knjižnic, nimajo na razpolago. Ravno tako so potrebna finančna sredstva za zadovoljitev drugih družbeno nepridobitnih interesov po raznih kulturnih prireditvah, kot so odrske predstave, koncerti, razstave, literarni večeri itd. Take prireditve zahtevajo ogromno finančnih sredstev, katerih pa s samo vstopnino ni mogoče kriti. Saj je krog ljudi, ki so pripravljeni za kulturne dobrine žrtvovati ekonomsko ceno, sorazmerno ozek, mnogo širši pa še zaenkrat krog tistih, ki kulturnih dobrin ne vrednotijo dovolj, čeprav so za vsestransko zadovoljitev potreb sodobnega človeka v socialistični družbi potrebne. Za zadovoljitev teh potreb bo treba najti sredstva v obliki neposredne ali posredne družbene podpore. Gotovo bo v prvi vrsti dal k temu svoj delež ObLO, ki je po svojih organih in institucijah odgovoren za kulturno življenje v komuni. Ta je že do sedaj v glavnem finansiral vse potrebe na kulturnem področju. Vendar so bila ta sredstva preskromna napram potrebam, prihajala so nestalno, večkrat se zaradi svojega sistema finansiranja niti niso mogla razumsko izkoristiti. Svoj delež bo moral dati v sklad za kulturo tudi OLO, saj gre za vzgojo srednješolske mladine iz vsega Pomurja. Odgovoren činitelj pa bodo morali postati pri tem delovni kolektivi raznih organizacij. Poedini od teh so pokazali v lanskem letu lepo razumevanje za kulturni dvig svojega članstva. Potrebno pa bi bilo, da bi jih v tem posnemali tudi ostali. Saj ima vsaka gospodarska organizacija v svojem finančnem planu predvidena določena sredstva za kulturno-prosvetni dvig svojega članstva. Večina teh sredstev pa se ni porabila za ta namen. Res da večina kolektivov nima toliko denarnih sredstev, da bi organizirali samostojne kulturne prireditve za svoje članstvo, kot sta to storila ČZP »Pomurski tisk« in tovarna »Mura«. Če bi se pa ta sredstva zbrala, bi jih bilo skupaj za več takih prireditev. Zbrana sredstva bi se stekala v sklad za kulturo. Upravljal bi ga posebni odbor, ki bo vsa sredstva lahko načrtno razporejal za pomoč poedinim prosvetnim društvom in za organizacijo kulturnih prireditev v Murski Soboti sami. S sredstvi sklada bi lahko vplivali na dvig kvalitete dela prosvetnih društev, saj bi jih pri izboru odrskih del, kakor tudi pri organizaciji raznih gostovanj ne vodila le skrb za aktiven finančni efekt. Načrtno bi lahko tudi urejali medsebojna gostovanja kulturno-umetniških skupin ter s tem dvignili število kulturnih prireditev v poedinih krajih v občini. Ta sklad bi tudi lahko omogočil revije kulturno-umetniških skupin, kar je bilo do sedaj omejeno le na pionirske pevske zbore. O skladih za kulturo pri ObLO je razpravljal na svoji zadnji seji tudi okrajni svet Svobod in prosvetnih društev ter sprejel sklep, da se naj vsem svetom za prosveto in kulturo pri ObLO priporoči ustanovitev teh skladov. Miha Veršič V soboto: „Večer na grajskem dvorišče“ v Ms. Soboti LJUBLJANSKI JAZZ ANSAMBEL - NAJBOLJŠI TRADICIONALNI JAZZ ORKESTER V DRŽAVI Ljubljanski jazz ansambel Je doslej z uspehom gostoval domala v vseh večjih mestih Jugoslavije in v Italiji, Franciji, Zahodni Nemčiji in Avstriji. Na I. in II. blejskem jazz festivalu je ocenila domača in tuja kritika Ljubljanski jazz ansambel kot najboljši tradicionalni jazz ansambel v državi. Uspešnemu nastopu na blejskem festivalu je sledil nastop na II. evropskem jazz festivalu v Franciji. »Jugo ton« je posnel dve njegovi Jazz plošči (to podjetje z gramofonskimi ploščami posname samo eno jazz ploščo na leto) in blizu 30 plošč popevk. Ansambel stalno nastopa na programu slovenskega radia in televizije, kakor tudi v Jugoslovanskem radijskem in TV programu. Z ansamblom redno nastopajo pevci: Marjana Deržaj, Majda Sepe in Nino Robič. Kritik Antoni Forenti (Musica jazz — Milano) je menil o LJA, da igra v tradicionalnem swing. stilu in da je v teh stilih odličen. Posebno sta mu ugajala trobentač Koder in saksofonist Veble. Tudi John Lewis (Musica e Dischi — Milano) meni, da igra LJA izvrsten jazz — pravi dixieland, prav posebno pa mu je ugajal trobentač Koder, za katerega smatra, da igra prav tako kot Ruty Braf, oziroma celo bolje. Philippe Roland (Francija pa je menil, da je bil LJA najboljši sestav, ki je igral na Bledu tradicionalen jazz. Prav tako je Maria Rossi (Stampa Sera — Torino ocenila LJA kot najboljši jugoslovanski jazz orkester, ki igra tradicionalen jazz. Po sodbi kritika Jakovljevića (Duga) je LJA odličen ansambel, ki daje tradicionalnemu jazzu sodobnejši izraz in nudi poslušalcem lep užitek pri poslušanju sta- rega melanholičnega bluesa, na katerega edini on ni pozabil. K uspehu ansambla v največji meri doprinesejo trobentač Koder in klarinetist Bučar — meni Jakovljevič. Ugodno je ocenila dixieland LJA tudi Catherina Pierre (Le Monde - Paris), R. R. Roth (Die Kultur - Miinchen) pa sodi, Ljubljanski jazz ansambel, ki bo nastopili v soboto, 2. junija t. i. z izbranim programom in s solisti Marjano Deržaj, Majdo Sepe in Ninom Robićem v okviru »Večera na grajskem dvorišču v M. Soboti, je jazz skupina, ki so jo ustanovili solisti plesnega orkestra Radia Ljubljana.. Pri tem jih je vodila težnja po izvajanju improvizirane tradicional. jazz glasbe. Ljubljanski jazz ansambel sestavljajo: dr. Urban Koder (trobenta in vodja ansambla),, Borut Bučar (klarinet), Dušan Veble (tenor saksofon), Franc Puhar (trombon), Mario Rijavec (klavir), Milan Ferlež (kitara), Miško Hočevar (bas) in Aleksander Skale (bobni). Ljubljanski jazz ansambel sestavljajo: dr. Urban Koder, Borut Bučar, Dušan Veble, Mario Rijavec, Franc Puhar, Milan Ferlež, Miško Hočevar in Aleksander Skale. POMURSKI FILMSKI BAROMETER HREPENENJE ZA MOŠKIM — Ameriški barvni kinemaskopski film režiserja in scenarista Franka Teshlina. Film je nastal po gledališkem delu Georgea Axelroda, ki je poželo med občinstvom dokaj uspeha, pri blagajnah pa ustrezen finančni učinek. Gledališko delo in film nam s svojimi izraznimi sredstvi in malce na satiričen način prikazujeta tisto plat ameriškega življenja, ki poteka v znaku lova za denarjem in slavo. Jayne Mansfield pa s svojimi oblikami poskrbi za to, da gledalec ne bi pozabil na dejstvo, kako v Ameriki ni moč storiti ničesar brez seksualnih navdihov, ki so običajno globoko skregani z estetiko, še bolj pa z etiko in moralo. V družbi, kakršna je danes ameriška, kaj drugega tako ni moč pričakovati. Tega kajpak niso krivi filmski ustvarjavci, saj v tekmi za občinstvom pogosto ne najdejo drugega izhoda, ko da v »novi« inačici pogrejejo prastaro zgodbo o Adamih in Evah. Film bo prihodnje dni na sporedu kina »Park« v M. Soboti. TONKA — Ameriški film režiserja Louisa Fosterja v barvah. Nastal je po popularni noveli »Ko-manči« in sicer dobrem scenariju, če ga ocenjujemo bolj z obrtniškega stališča. Priznati velja tudi, da je uspel režiser narediti napeto filmsko delo, pri čemer se je z uspehom posluževal Walt Disneyevega vzgleda. To je razumljivo, saj je Walt Disney tudi producent tega filma. Tisti, ki si bodo film ogledali, ne bodo razočarani, v kolikor pričakujejo napeto vsebino z impresivnimi scenami in sekvencami ter epizodami iz vsakdanjega življenja Indijancev, njihove medsebojne spopade, zdrahe in prepire ter odpor proti kolonizatorski politiki belcev, ki v svoji »civilizatorski« vlogi niso izbirali sredstev in načina, če je bilo treba s silo odvzeti lovišča rdečekožcem, ne glede na to, da so bila le-ta za slednje življenske važnosti. Kaj novega pa nam ob vsem tem tudi ta film ne more povedati, saj to niti ni bil namen njegovih ustvarjavcev. Po svoji zvrsti je film majhna sprememba na repertoarju. Film bo od 8. do 10. junija na sporedu kina »Park« v Murski Soboti. POLIKUŠKA - Nemški koprodukcijski film po noveli Leva Tolstoja. Tisti, ki so prebrali novelo slovitega ruskega pisca, si bodo z zanimanjem ogledali njeno filmsko inačico o Polikuški, preprostem in dobrosrčnem malem ruskem človeku, bajtarju, ki je tako pošten, da rajši naredi samomor, ko da bi — brez svoje krivde — prišel na glas tatu. Denar njegove fevdalne gospe, ki ga je izgubil je našel stari cerkovnik Dutlov, izročil pa ga je lastnici šele, ko je bilo prepozno . . . Režija Karmine Galone je v obrtniškem pogledu nedvomno uspela, saj sta tudi scenarista Nosek in Heindrich skušala ostati zvesta literarni osnovi, čeprav prenekatero Tolstojevo izročilo v filmu izbledi, česar pa ustvarjalci filma niso krivi, še manj pa nosilca glavnih vlog — italijanska filmska igralca Folco Lugli in Antonella Lualdi, katere naj večja odlika je nedvomno fotogeničnost. Film bo 11. in 12. junija na sporedu kina »Park« v Murski Soboti. BELI VRAG Jugoslovansko-italijanska koprodukcija, pravzaprav komercialni posel z močnimi mišicami ameriškega igravca Stevea Reevesa, pred katerim se mora skriti mož Jayne Mansfield, prav tako »mož-mišica«. O tem filmu je bila seriozna kritika mnenja, da se zgodovina ponavlja: pred 40 leti je »vladal« v italijanski kinematografiji velikan Maciste, kajpak v takih laži-zgodovinskih filmih. Film »Beli vrag» (osnova mu je Tolstojeva povest »Hadži Murat«, ki smo jo prav gotovo brali) ni niti po svoji zvrsti zabavni spektakl, standardi režije so šibki, medtem ko scenarij caplja za Tolstojem v vsakem oziru. Lahko si zamišljamo, kako se v takšnem filmu počutijo igralci. Stevea Reevesa kot igralca sploh ne opazimo, od jugoslovanskih igralcev Živanović (imperator), David Popa se je najbolje znašel Milivoje povič (spremljevavec) in Marija Tocinoska (spremljevavka). Film bo 9. in 10. junija na sporedu kina v Ljutomeru. SMEŠNI OBRAZ — Ameriški glasbeni film režiserja Stanleya Donena po banalnem scenariju. »Smešni obraz« — to naj bi bila da so v dr. Kodru spoznali kritiki trobentača swinga in bluesa, ki je navdušil celo pristaše modernega jazz. »Boljši je kot Ruty Braff,« je rekel John Lewis. -bj- Audrey Hepburn, ki postane iz skromne knjižničarke bogata oseba kot v pravljici. Film je v resnici glasbena pravljica o moderni Pepelki, kjer je kraljevič plesavec, in to plesavec v starosti nad 60 let, vendar tega ne vidimo, sodeč po »hitrosti« in »lahkotnosti«, s katero nas zabava Fred Astaire na filmskem platnu. Mimogrede bomo videli tudi mnogo modnih novosti, ki pa so danes na svetovnem tržišču že zastarele. Modne novosti so same po sebi umevne, saj se Film dogaja v Parizu, v New Yorku in v newyorški bohemski četrti Greenwich Village. Kritični gledalci pa bodo kljub temu opazili, da pleše Fred Astaire že malce utrujeno in da je kot plesalka boljša 53-letna igralka Kay Thompson, dalje kako je Pariz osladen in kako je pravzaprav vse modni kič, razen Gershwinove glasbe. Film bo to soboto in nedeljo na sporedu kina Radenci. NAPOLEONOV ČASTNIK -Francosko-vzhodnonemški film režiserja Louista Daquina. Za ta film sta napisala scenarij Louis Daquin in Klaus Wishnewski po romanu »La Rambouilleuse« slovitega francoskega pisatelja Honoreja Balzaca. Da je scenarij seriozen in soliden, je v filmu ves čas očitno. To toliko bolj, ser so se potrudili tudi nosilci glavnih vlog Jean-Claude Pascal, Madeleine Robinson, Erika Pelikowski, Ekkehar Schall in drugi. Tistim, ki poznajo to Balzacovo delo, bo film do neke mere redka poslastica na filmskem platnu. To velja tudi za tiste, ki dela ne poznajo, a jih bo prav gotovo pritegnila zgodba o sleparju Bridauju, ki ne pozna predsodkov, čeprav nosi uniformo Napoleonovega častnika. V filmu je tudi ohranjena značilna barvitost, s katero je Balzac slikal s svojim peresom čas in ljudi svoje domovine, njihove strasti, značaje, spletke in drugo. Pomembna je v filmu tudi igralska kreacija Madeleine Robinson, ki igra nesrečno Floro. Njo namreč ničvrednež Brideau prav tako uniči. Film bo 9. in 10. junija na sporedu kina v Šalovcih. -bjš- Majda Sepe Antonella Lualdi Marjana Deržaj KJE SO VZROKI? Zadnje čase je tekla v Pomurskem vestniku daljša polemika o kulturnem mrtvilu v Murski Soboti. Istočasno bi bilo dobro, da se pogovorimo tudi o problemu z druge strani, ki se pojavlja ponekod na vaseh. Spregovoriti mislim o okolici Grada. Ko sem prišel pred šestimi leti h Gradu, je pri Gradu obstojal kino, prireditve, n. pr. igre so bile zelo dobro obiskane — dvorana vedno zasedena. Kljub temu, da je mnogo ljudi tudi takrat odhajalo na sezonsko delo, so ljudje, tudi starejši, na prire- ditve domačih društev, gostovanj in v kino radi hodili. Poglejmo, kakšno je stanje danes. Ljudje so se spremenili. To je očitneje opaziti zlasti zadnji dve leti. Lahko bi rekel, da so skoraj vse prireditve, ki so v zadružnem domu, slabo obiskane. To smo občutili ob priliki uprizoritev iger domačega prosvetnega društva. Saj ne moremo reči, da je bil obisk zelo slab, a ugotavljali smo, da je bil ob gostovanjih v drugih krajih znatno boljši. V tem pogledu je pohvaliti zlasti občinstvo v Rogašovcih, ki je kljub slabemu vremenu ob priliki gostovanja aktiva LMS od Grada napolnila dvorano. Tudi proslave, ki jih prirejamo s šolsko mladino ob vseh praznikih in obletnicah, so s strani odraslih slabo obiskane. Po navadi pride na to proslavo le nekaj ljudi in to pač večina tistih, katerih otroci nastopajo, ali pa tisti, ki imajo do dvorane le nekaj korakov. Se najbolj pereče pa se je pokazalo to dejstvo ob gostovanju glasbene šole iz Murske Sobote. Kljub temu, da smo sporočili vsem šolskim otrokom, obvestili starše na roditeljskem sestanku, izobesili plakate pet dni pred prireditivjo, obvestili tudi tabora predvojaške vzgoje, — je prišlo na koncert le okrog 15 ljudi. Prav gotovo, da za tako majhno število ni bilo mogoče izvesti prireditve. Tako je morala prireditev odpasti. V nerodnem položaju so bili gostje in tudi tisti, ki smo bili tam. Menim, da smo storili za obisk dovolj, kar je zgoraj omenjeno, zato se mi zdi nepravilno zvračati krivdo na posameznika. Vsi se moramo vprašati, kje so vzroki. Tudi očitek, da imamo slab vpliv na šolsko mladino, se mi zdi neutemeljen, ker smo otrokom v šoli z okrožnico pojasnili, da bo prireditev zanimiva in jim priporočali, da na koncert gredo. Če bi nam uprava glasbene šole sporočila, da naj prodajamo vstopnice v šoli, bi to tudi storili. Tako pa smo na plakate napisali, da so vstopnice v predprodaji, kot smo to delali tudi ob drugih prilikah. Razmislimo torej o vzrokih. Morda bo kdo trdil, da smo premalo storili za vzgojo občinstva v tem pogledu. Po moje smo storili dovolj. Domače prosvetno društvo je vsako leto uprizorilo najmanj eno odrsko delo (letos dve in aktiv LMS eno). Predstave so bile kar zadovoljive, kar so izrazili ljudje po predstavah doma in drugod, kjer smo gostovali. Čudno je, da pa ljudi vedno vlečejo razni »fantje«, zabavni ansambli, včasih dvomljive kvalitete, razni »cirkusi« — ko pride en samcat cirkusant s starim kovčkom na kolesu in kaže svoje neslane dovtipe in tisočkrat zglodane eksperimente. Prav bi bilo, da bi kvaliteto takih točk preverili in jim šele takrat izdali dovoljenje za gostovanja. Morda še ena stvar ovira obisk na prireditvah — televizija. Saj je prav, da ljudje obiskujejo tudi TV oddaje, a to bi ne smelo biti dovolj. Prireditve na odru bi morale biti nekaka sprememba, dopolnilo. Žal, nekateri ljudje dajejo prednost često tudi gostilni in jih je videti ob priliki prireditev in proslav v oštarijah. Nekdo meni, da so kulturne prireditve le za učiteljstvo, uslužbence, a to mnenje je zmotno. Kolikor vem, je na našem območju precej bralcev Pomurskega vestnika. Ljudje, ki so jim te besede tudi namenjene, naj se ob tem nekoliko zamislijo, povedo tudi svoje mnenje. Propadel oziroma moral je prenehati delovati kino pri Gradu. Ne bi bilo prav, da bi prenehali tudi z ostalimi prireditvami, ki so bile svoj čas pri Gradu precej dobre in dobro obiskane ter nekakšna tradicija. Tudi kulturne skupine od drugod si bodo prej premislile, preden se bodo odločile za gostovanje v kraj, kjer pričakujejo slab obisk. Razumljivo je, da igralec na odru ne igra doživeto, če je dvorana napolnjena le do polovice ali pa še manj. Tudi vsak ve, da je z uprizoritvijo odrskega dela mnogo posla in zamujenega časa, ki ga opravljajo nekateri ljudje kot dolžnost in ne ko plačano delo. Človeku ni žal truda in časa, če vidi, da je s tem ljudem nekaj dal in da mu za to da nekdo vsaj skromno priznanje. Slab obisk na teh prireditvah pa je kaj slabo priznanje in jemlje človeku voljo do tega dela, za katerega je včasih precej težko najti ustrezni čas. Se enkrat: razmislimo nad problemom, vplivajmo drug na drugega, da bo kulturno življenje na vasi zaživelo drugače, bolj aktivno in s podporo vseh ljudi. Zadnje čase se s tem ne moremo ravno pohvaliti. J. K., Grad MNENJA - POLEMIKA ZAČETEK NAMESTO KONCA Sovjetski mladi pesnik Jeftušenko, ki je sedaj na obisku v Londonu, pravi v razgovoru z angleškimi novinarji: »Moja kariera je drugačna od kariere mnogih ruskih pesnikov pred menoj: začel sem tam, kjer so drugi končali — v Sibiriji.« POMURSKI VESTNIK, 31. MAJ 1962 8