TRGOVSKI LIST
Čusopis za trgro'vlzio# industrlfo lit otort,
•	K	■	)	1*	/	'	r• ‘V	’i	■	<	v.	^	i	i
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za '/2 leta 90 Din, za V« leta 45 DJn, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača ln toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravntštvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne Vračajo.. — Račun pri pošt hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69.
Leto XVII.
V Ljubljani, y soboto, dne 27. iamiaHn
štev. 11.
hapcedelt	Avafai/tiafau
A kdafo plačeval davke?
Holca	4t/ipniUtesna
žat*lu/e lesnega tegevstvg
Nabavljalna zadruga drž. uslužbencev v Mariboru je izdala menda le za svoje člane — »Mariborski koledar«, ki ga moramo omeniti tudi na tein mestu. Prvič vsled tega, ker dokazujejo v koledarju objavljeni članki, kako nad vse upravičena je borba legali nega trgovstva proti neupravičenim davčnim in drugim privilegijem nabavljalnih zadrug, drugič zaradi tega, ker se v koledarju naravnost in brez ovinkov priznava, da ogrožajo te zadruge ob-st°j trgovstva in tretjič z razloga, ker posveča koledar v znatni meri svojo pozornost tudi »Trgovskemu listu«, čegar izvajanja so očividno zadela tako zelo v živo, da tudi gospodje od nabavijalne zadruge čutijo, da jih ne morejo prezreti.
Sam predsednik zadruge g. Reber pravi med drugim v svojem intervievvu z urednikom koledarja, da je razumljivo, če vidijo trgovski in gostilničarski krogi v na-bavljalni zadrugi več ali manj ogrožen svoj obstoj. Čeprav g. Reber to uvodoma priznava, pa skuša vendarle v svojih nadaljnjih izvajanjih dokazati, da je naatop pridobitnih stanov proti privilegijem nabavljalnih zadrug in konzumov nerazumljiv. Jasno je, da si s tako nasprotujočimi izvajanji g. Reber ne bo pridobil lovorik. Pa to le mimogrede!
Ker pred vsem moramo nekoliko korigirati izvajanja g. predsednika zadruge. Absolutno ni res, da bi trgovski in gostilničarski krogi nasprotovali nabavljalnim zadrugam kot takšnim, temveč ves boj trgovstva in obrtništva gre le proti neupravičenim privilegijem, ki jih uživajo te zadruge. To smo mi že opetovano povdarili, Pa čeprav gospodje od nabavljalnih zadrug pridno čitajo naš list, kar pač pričajo nJih odgovori, vendar se še niso povzpeli te objektivnosti, da bi le enkrat priznali, za kaj prav za prav gre. Povdarja-mo zalo ponovno, da sploh ni tu nobene debate zaradi zadružništva ali nabavljalnih ?®drug kot takšnih, temveč le zaradi njihovih, za trgovstvo naravnost nezaslišanih Privilegijev!
G. predsednik zadruge gre seveda z lahko gesto preko teh privilegijev in pravi prav nedolžno* da njegova zadruga ne uživa prav nobenih drugih ugodnosti, kakor da je prosta pridobnine. To pa seveda ni uič takšnega, ker so pridobnine proste vse zadruge, ki poslujejo samo s svojimi člani. Moramo kar odkrito reči, da smo v resnici v zadregi, ali naj bolj občudujemo pozabljivost g. predsednika, da je pozabil na vse druge privilegije zadruge, ali pa njegovo velikopoteznost, da mu je pridob-nina lle bagatela, k,i skoraj ni vredna omembe. Ta pridobnina znaša namreč z dopolnilnim davkom približno 20—30 odstotkov čistega dobička trgovca, kar more biti bagatela le za onega, ki sploh ne ve, aaLSe to pravi plačevati davke! Pa tudi S- Reher ne bi več tako omalovažujoče go-' °n ° *ern Privilegiju, če bi vzel svinčnik V kV* izračunal, kaj bi morala plačati na av jalna zadruga v Mariboru pri svojem ogromnem dobičku, če ne bi bila oproščena pridobnine! Ne bi se več hvalil v koledarju, da prihodnje leto že ne bo več treba pripisovati rezervnemu skladu 30 odstotkov čistega dobička, ker bo ta že presegel vsoto 3 milijonov!
Pa g. predsednik ima sploh zelo optimistično naziranje, da se izrazimo kar najmileje in tako pravi, da zadruge sploh niso trgovine. Hvaležni bi bili gospodu predsedniku, če bi nam povedal razliko med trgovino in zadružno trgovino s papirjem in knjigami, kakor jih je v Ljubljani vse polno. Ali je morda to res edina razlika, da so bili trgovci s papirjem in knjigami povprečno ocenjeni s 40.000 Din, mnoge večje zadružne trgovine pa sploh niso bile ocenjene!
Še bolj se pa moramo čuditi pozabljivosti g. predsednika, ko pravi, da uživa nje-
gova zadruga le ugodnost oprostitve pridobnine in drugega nič. To vendar kraiko-malo ni res in g. predsednik bi vendar moral vedeti, da to ni res, ker sl ne moremo misliti, da ne pozna zakona o zadrugah drž. uslužbencev.
Tako bi v čl. 66. pod točko 6. in 7. mogel brati, da kar uradi nakazujejo zadrugam od plač dolžne vsote drž. uslužbencev. Koliko trgovcev bi se oddahnilo, če bi mogli računati z enako ugoidnostjo. A vse te postavke dobe zadruge vrbu vsega brez plačila takse.
V čl. 70. pod točko 3. čitamo, da se tvori glavnica zadružne Zveze, kjer dobi zadruga kredit, tudi na ta način, da se v teku petih let pobira en odstotek od vseh izplačil iz državne blagajn« na nabave, izvršene od države. Na ta način je dobila Zveza že 72,942.697 Din in zato more zalagati na-bavljalne zadruge s cenenimi krediti v veliki meri. Tako je imela mariborska nabavljalna zadruga pri Zvezi 2,589.792 Din kredita po 4 odstotke in je lani povečala ta kredit za 386.312 Din, zato pa zmanjšala svoj dolg dobaviteljem za 354.953 Din. Ce ima trgovec takšen kredit, plača najmanj
300.000	obresti, zadruga pa le okoli 100 tisoč, torej za 200.000 manj. In ta ugodnost ni g. predsedniku niti omembe vredna.
Toda ugodnosti o tem še dolgo niso izčrpane in v zakonu je kar posebno poglavje o ugodnostih, ki so naštete v čl. 77. do 82. Med temi so takšne pravice, ki so vredne težke tisočake, kakor 50-odstotcn popust pri prevoznini bllaga, nakup deviz po najugodnejših tečajih, po katerih more nabaviti država devize, brezplačno prepuščanje prostorov za poslovanje in zemljišč za gradbo stavb, oddaja premoga in drv iz državnih gozdov in premogovnikov po režijskih cenah, razne taksne olajšave itd.
A g. predsednik Reher pravi, da zadruga ne uživa nobene druge ugodnosti ko oprostitev od pridobnine! Kaj naj rečemo na takšno pozabljivost!
A kaj naj rečemo na druga originalna izvajanja g. predsednika, kadar n. pr. razlaga, zakaj je v stiski trgovina. Pravi namreč, da vsled tega, ker je po vojni nastalo preveč trgovin. G. predsednik, to že davno ni več res. Kar je bilo po vojni trgovin preveč, te so že davno prenehale. Zadnja leta pa sploh novih trgovin ni več, ker samo lansko leto je nad 1000 trgovcev opustilo svoj obrat. Zato pa je na drugi strani res, da rastejo nabavljalne zadruge ko gobe po dežju, saj skoraj ni »Službenega lista«, ki ne bi javil o vpisu nove nabavljalne zadruge. In takšna je torej resnica: trgovine, ki plačujejo davek, se zapiraj«, odpirajo pa se zadružne trgovine, ki ne plačujejo davka! Vprašamo g. predsednika, kam mora to privesti! Kdo bo pa plačeval državi davke!
In to vprašanje je tem nujnejše, ker na-bavljallne zadruge čim dalje bolj širijo svoje obrate. Pred kratkim smo poročali o otvoritvi zadruž. hotela v Ljubljani, danes poročamo o nameravani otvoritvi električne pekarne v Mariboru, g. predsednik Reher pa v svoji izjavi napoveduje otvoritev zadružne lekarne, ki bo združena z drogerijo, nadalje zadružne kavarne, za-družnega počitniškega doma itd. Tako bodo polagoma vsi pridobitni stanovi morali omagati pod pezo konkurence, ki jim jo ustvarjajo nabavljalne zadruge s svojimi privilegiji.
Da si bomo na jasnem! Nič nimamo proti temu, če si zgrade nabavljalne zadruge še trgovine na vseh poljih in še tvornico po vrhu, toda za svoj račun — in ne na račun drugih davkoplačevalcev! — Naj se razvijajo in mrtože iz svoje moči in z lastnimi sredstvi, toda drugi davkoplačevalci stroškov za njih razvoj ne morejo plačevati in danes v tej težki krizi že celo ne!
In zato ne odnehamo in ne odnehamo in bomo ponavljali tako dolgo, dokler ne
Težki dogodki, ki se v zadnjem času odigravajo v našem izvozu lesa, so privabili zkstopnike sekcij lesnih trgovcev v Dravski banovini na sejo odbora Osrednje sekcije lesnih trgovcev pri ZVeži trgovskih združenj, ki je bila dne 24. t. m. v sejni dvorani »Trgovskega doma« v Ljubljani.
Sejo je otvortl in vodil podpredsednik Osrednje sekcije Pran Škrbec.
Zvezni tajnik I. Kaiser Je nato podrobno orisal položaj naše izvozne lesne trgovine.
V zadnjem času so bili med zastopniki lesne trgovine in industrije Jugoslavije, Avstrije in Italije skupni sestanki z namenom, da se doseže sporazum med glavnimi državami izvoznicami lesa v Srednji Evropi radi izvoza mehkega lesa v Italijo. Zastopniki Italije so na teh sestankih večkrat po-vdarjali nujno potrebo ureditve italijanskega tržišča mehkega lesa ln zagrozili, da bi v primeru, Če se ta sporazum ne bi dosegel med državami izvoznicami, Kalija uvedla, odnosno zvišala uvozno carino na mehek les, da s tem zaščiti svojo, sicer skromno produkcijo v severnih pokrajinah.
Sledila so nato v Rimu pogajanja o reviziji trgovinske pogodbe, ki pa so na podlagi dosedanjih poročil za nas potekla neugodno. Italija namerava povišati uvozno carino devetkratno tako, da bi znašala nova carina na 1 tono lesa 90 lir.
Tak povišek carine bi povsem ubil naš izvoz lesa v Italijo, zlasti če uvažu-jemo, da uživa Avstrija na italijanskem lesnem tržišču velike ugodnosti, ki jih mi nimamo.
Na italijanskem tržišču so torej iz-gledi za naš izvoz lesa jako neugodni. Sklenjena bo avstrijsko-italijanska konvencija, ki bo našemu izvozu z avstrij-sko-italijansko konvencijo s preferenčno carino mnogo škodovala; poleg tega pa uživa Avstrija že danes ugodnost v tarifah, ki je nad 290 lir pri vagonu nižja od naše.
Za naš zunanje-trgovinski položaj je nad vse važna tudi vpostavitev izvozne organizacije. Po sklepih mednarodne konference bi se morala v vseh srednjeevropskih državah izvoznicah lesa osnovati avtoritativna izvozna organizacija, ki bi bila sposobna, da prevzame odgovornost in obvezo za mednarodne dogovore. Vse države, Avstrija, češkoslovaška, Poljska in Romunija so ob sodelovanju državne uprave že popolnoma ali vsaj deloma izvedle izvozno organizacijo. Pri nas se to vprašanje rešuje Se dve leti, pa kljub vsem naporom naših strokovnih organizacij še ni prišlo do ustanovitve te organizacije. Osnovanje avtonomne, na uredbi sloneče izvozne organizacije je pri nas življenjska potreba. Vsako negiranje obstoječega mednarodnega sodelovanja je v sedanjem času škodljivo, če dejansko obstoja mednarodni sporazum, zlasti glede italijanskega tržišča, ali naj mi, ki smo na italijanskem tržišču najbolj zainteresirani, stojimo ob strani in mirno opazujemo, kako nam sosedne države-izvoznice lesa razkosavajo to naše edino stalno tržišče?
Treba je zato nujnih ukrepov, da se takoj ustanovi izvozna organizacija po predlogih, ki se obravnavajo sedaj v ministrstvu za šume in rudnike.
zmagamo, da mora biti vsake davčne neenakosti konec in da se morajo davčni privilegiji nehati.
To je naš prvi odgovor na »Mariborski koledar«, ker naša debata še dolgo ni zaključena.
Podrobno jo orisal nato tajnik Kaiser
položaj našega izvoza lesa na Ogrsko k* težkoče, ki ovirajo naš izvoz, da bi se uveljavil v čezmorskih deželah.
Razvila se je obširna, debata, v kateri so člani obravnavali posamezna vprašanja, ki tišče k tlom naše jemo gospodarstvo.
Soglasno je bila sprejeta nato ta ugotovitev:
Z ozirom na mednarodni položaj v lesni trgovini je nujne potrebno takojšnje osnovanje avtonomne, avtoritativne izvozne organizacije, ki naj usposobi naše lesno gospodarstvo za prevzem mednarodnih obvez.
Učinek revizije trgovinske pogodbe z Italijo bo težko prizadel naš izvoz lesa, zlasti z ozirom na znatne ugodnosti, ki bodo uveljavljene z avstrijsko-italijan-sko lesno konvencijo. Avstrijsko-itali-janska zvezna tarifa je že sedaj pri vagonu lesa za nad 209 lir nižja nego . naša, kar odvzema našemu izvozu vsa-j ko konkurenčno sposobnost,
Da se omili položaj, zahteva lesno tr-: govstvo, da stopi ministrstvo za promet i po generalni direkciji državnih železnic nujno v zvezo z upravo italijanskih državnih železnic in izposluje, da se tudi za naš izvoz doseže znižana zvezna tarifa iste konstrukcije, kakor je pogojena z Avstrijo.
Naša lesna trgovina in industrija je v popolnem zastoju. Pod pritiskom težkih prilik je do skrajnosti reducirala svoje obrate. Vsaka delavnost ji je radi obstoječih denarnih razmer povsem nemogoča. Krediti so usahnili, dolgovi groze podjetjem s propastjo, obresti rastejo. Izvoz lesa iz naše države je poleg tega obremenjen, s številnimi različnimi taksami in pristojbinami; med njimi obremenjujejo izvoz zlasti pristojbine za potrdilo o izvoru, za zavarovanje valute, izvozna uverenja, carinsko manipulacijo, cestne izredne dbkliade. Naša železniška tarifa za prevoz, lesa v ničemer ne odgovarja sedanjim cenam lesa in znaša tovornina do 109% vrednosti blaga.
Z ozirom na to je nujna potreba, da se izvede čimprej revizija vseh pristojbin, ki obremenjujejo izvoz ter d!a se lesna trgovina zaščiti, kakor so zaščiteni drugi stanovi in ustanove.
Mnogo težkoč v izvozu povzročajo lesni trgovini devizni predpisi. Način obračunavanja valute je v veliko škodo izvoznikom. Izvoz v Italijo se obračunava z uradnim 28-5%> primom, kar pa ni v skladu z dejanskim tečajem dinarja v inozemstvu. To povzroča izgubo našim izvoznikom in prihaja v korist italijanskim kupcem, ki prihajajo k nam in nabavljajo valuto po dejanskem tečaju v inozemstvu.
Lesno trgovstvo odročno in ponovno zahteva, da se obračunavanje valute vrši po dejanskem tečaju.
Vsem tem mnogim težkočam, s' katerimi se bori naša lesna trgovina, pa se pridružuje še postopanje državnih gozdnih podjetij, ki s svojo ogromno eksploatacijo in izvozom škodujejo interesom zasebne lesne trgovine im industrije.
Prekomerna eksploatacija državnih gozdov po državnih podjetjih im veHk izvoz znatno omejuje zasebni izvoz; — zato je solidarna zahteva vse lesne trgovine in industrije, da se eksploatacija, kakor tudi izvoz lesa po državnih lesnih podjetjih omeji tako, da ne bo oškodovana zasebna lesna trgovina ln industrija.
Razpravljalo se je na seji nato še o predpripravah za osnovanje Lesne izvozne zadruge in o prireditvi shoda vse slovenske lesne trgovine io industrije.
DenUsiia
Na seji ministrskega sveta je sporočil ministrski predsednik dr. Milan Sr-škič, da je podal demisijo vsega kabineta, ki jo je Nj. Vel. kralj blagovolil sprejeti. Do sestave nove vlade pa vodi posle še naprej stara vlada.
Nj. Vel. kralj je nato konzultiral predsednika senata dr. Tomašiča in predsednika skupščine dr. Kumanudija ter nato poveril s sestavo nove vlade bivšega predsednika vlade in predsednika JNS Nikolo Uzunoviča.
Mandatar Nikola Uzunovič je mandat sprejel in obiskal predsednika senata in skupščine ter jima sporočil, da je dobil mandat za sestavo vlade. Nato je govoril še z drugimi vodilnimi politiki ter bo svoja posvetovanja še nadaljeval.
Društvo industriicev in veletrgovcev v Ljubljani
je imelo redno mesečno sejo svoje uprave v četrtek, dne 25. t. m. Predsedoval je mesto obolelega predsednika podpredsednik rav. Ivan Jeras, navzočni pa so bili člani uprave: Franc Heinrihar, Jernej Jelenič, Zdenko Knez, Avgust Kuster, Josip Ljubič in Oskar Schmitt.
Pri predsedstvenih poročilih je podpredsednik omenjal nedavno konferenco v Ljubljani z zastopniki Jugoslavenskega društva za zaščito vjerovnika iz Zagreba, kjer se je soglasno ugotovilo, da je vsaka nadaljnja zaščita dolžnikov odveč, ker bi položaj v gospodarstvu le še poslabšala. Dolžniki, ki so se glede svojih obveznosti hoteli kakorkoli! pogoditi s svojimi upniki, so imeli za to časa in prilike dovolj za časa trajanja veljavnosti uredbe o posredovalnem postopku, to je tekom dolgih 11 mesecev. Čeprav je bilo število posredovalnih postopkov zelo visoko, se je vendar prav neznatno število dolžnikov faktično pogajalo in končno pogodilo z upniki, največ si jih pa sploh ni niti prizadevalo, da dosežejo poravnavo, marveč so čas le izrabljali za odtujevanje svojega imetja in s tem zlorabljali uredbo, ki jim je v preobilici nudila priložnosti za pošteno pobotanje z upniki.
To stališče je v imenu Društva industrij-cev in veletrgovcev tudi zagovarjal njegov odposlanec na anketi, ki je bila dne 21. t. m. v Zagrebu. Poročilo je uprava vzela soglasno na znanje.
Sledila so nato poročila oddelnih predstojnikov društvene pisarne, ki so poročali o delu in finančnem efektu v pretečenem letu. Vsi oddelki so billi polno zaposleni in se je zlasti mnogo tožbenih in insol-venčnih zadev dokončno likvidiralo. Iz statistike o insolvencah pa je bilo videti, da je število konkurzov in prisilnih poravnav v pretečenem letu daleko zaostalo za letom 1932. Dočim je namreč v letu 1932 bilo v Dravski banovini 90 konkurzov in 215 prisilnih poravnav in v vsej državi 698 konkurzov in 1069 prisilnih poravnav, je to število v letu 1933 padlo v Dravski banovini na 46 ozir. 52, v vsej državi pa na 302 ozir. 217. Zato pa je bilo v letu 1933 tem več posredovalnih postopkov in sicer v Dravski banovini 259, v vsej državi pa 1708. Statistika o posredovalnih postopkih pa ni popolna, ker se ti podatki niso uradno objavljali in zato društvo vseli ni moglo registrirati. Gotovo je, da je bilo njih število znatno večje..
Računski zaključek za leto 1933 izkazuje napram letu 1932 porast članarine od Din 163.880*55 na Din 181.521*75, zato pa padec splošnih upravnih stroškov od Din 222.268*62 na Din 208.046*94. Znižanje teh stroškov se je , doseglo s skrajnim štede-njem pri nabavah pisarniškega materiala in z znižanjem režijskih stroškov sploh. Društvena pisarna zaposluje trenotno 14 nastavljencev.
Nato je poročal iravnatelj društvene pisarne o gibanju članstva in o raznih ukrepih načeilne prirode, število članov je tudi leta 1933 v glavnem ostalo prejšnje, zlasti se je pa moglo ugotoviti, da tvorijo kader zanesljivih društvenih članov ugledna industrijska in. veletrgovska podjetja, ki se jih radi dolgega obstoja more prištevati med vodilne tvrdke svoje stroke.
Ko se je končno še sklepalo o pripravah za prihodnji občni zbor, ki bo že v teku jubilejnega lleta (društvo namreč stopa v
10.	leto svojega obstoja), je podpredsednik zaključil sejo ž zahvalo članom uprave za udeležbo in sodelovanje.
Mnenje trgovca o nameravanem moratoriju
Ugleden trgovec nam piše:
Trgovska združenja so prejela okrožnico, da se izjavijo o moratoriju, ki se baje namerava uvesti za vse trgovce, obrtnike in industrijalce za dobo enega leta do treh let. Za časa tega moratorija bi plačevali dolžniki od svojih dolgov samo 5 odstotkov obresti. V poštev pa bi prišli le trgovci, ki se nahajajo v težkem gospodarskem položaju. Moratorija bi se mogli poslužiti tudi oni, ki so bili že v konkurzu ali prisilni poravnavi, če so od tedaj minula že tri leta.
Ta nameravani moratorij prihaja prepozno, ker uvesti bi ga bilo treba takrat, ko se je z zakonom določila zaščita kmeta. Takrat so bila trgovska podjetja v največji težavi in marsikatero podjetje je vsled zamrzlih kreditov prišlo v nič. Ce pa se že hoče sedaj uvesti moratorij, potem se naj naredi celo delo. Doba treh let pa je na vsak način prekratka, ko pa bo vendar izplačevanje kmetskih dolgov trajalo celih 12 let. Tudi na to bi se moralo ozirati, da bo obrestovanje kmetskih dolgov znašalo samo 3-54«/«. Nameravani kratki moratorij bi bil le začasna injekcija, ki bi zadala gospodarstvu le novo rano in to vsled nizke obrestne mere in počasnega odplačevanja zamrzlih terjatev.
Tudi ni pravično, da- bi imeli pravico do te zaščite samo oni, ki še niso bili pod stečajem ali v prisilni poravnavi in oni, katerim je že potekla triletna stečajna ali poravnalna doba. Kdor je v času krize zašel pod stečaj ali prisilno poravnavo, ni zašel zaradi špekulacije in navadno tudi ne po lastni krivdi, temveč zaradi skrčenih ali popolnoma odpovedanih kreditov in pa zaradi zamrzlih terjatev. Doba treh let naj zato kot mejnik za pravico do zaščite popolnoma odpade. Pred krizo so se včasih poravnave ponudile dostikrat res iz špekulativnih vzrokov. Kdor je tako delal, naj bi bil danes nagrajen, ker so od tedaj že pretekla tri leta. Oni pošteni trgovec pa, ki je zašel v krizi v poravnavo vsled zamrzlih terjatev in ki si baš vsled teh terjatev ne more zboljšati svojega položaja, pa naj bo brez pravice do moratorija.
Zato sem mnenja, da naj se dovoli trgovcu, obrtniku in industrijalcu enak moratorij ko kmetovalcu, če se seveda v resnici hoče dovoliti moratorij.
2&ac Cesnik tc^ovcev
Sekcija lesnih trgovcev pri združenju trgovcev za sreze Celje, Gornjigrad in Šmarje pri Jelšah v Celju, sklicuje za torek, dne 30. januarja t. 1. zbor vseh v sekciji včlanjenih trgovcev, ki se sestanejo ob 10. uri dopoldne v »Sokolskem domu« v Mozirju. Poleg razprav v pogledu splošnega gospodarskega položaja lesne stroke v naši državi, se bodo premotrivala vprašanja, ki se tičejo posebnih življenjskih vprašanj lesne trgovine v Dravski banovini. Brez posebnega komentarja mora biti vsem lesnim trgovcem jasno, da je položaj, v katerem se nahaja naša lesna trgovina, nevzdržen in da po poročilih, ki jih dobivamo z vsem strani, preti lesni trgovini neizogibna katastrofa, če ne pride pred dvanajsto uro odpomoč, za katero prosijo in zahtevajo naše stanovske organizacije že vsa leta.
Spričo dogodkov, ki se odigravajo na raznih konferencah zastopnikov lesne stroke različnih držav, kjer se naša lesna trgovina s svojimi upravičenimi zahtevami ne more uveljaviti, ne moremo držati rok križem in gledati, kako nam druge države odjedajo trg za trgom. Naša lesna trgovina ima na mednarodnih tržiščih spričo smotrene gospodarske politike sosednih držav že itak prav težko stališče, vrhu tega pa se mora v še večji meri boriti doma proti raznim nevšečnim in čisto neutemeljenim ukrepom.
Dovolj se je o težnjah lesne trgovine pisalo, opozarjalo, rotilo in protestiralo, toda besedam morajo slediti tudi dejanja. Zbor bo imel odločiti o važnem ukrepu, katerega klic bo gotovo učinkovit. Zato je dolžnost vsakega v lesni sekciji včlanjenega trgovca, da se zanesljivo udeleži zbora. Udeležencem iz celjskega sreza je preskrbljena vožnja z avtobusi v Mozirje.
VLAGANJE PRIJAV ZA PRIDOBNINO ZA L. 1934.
Na številna vprašanja pojasnjuje Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, da po informacijah iz Beograda rok za vlaganje prijav za 1. 1934.
še ni določen. Poziv za vlaganje teh prijav bodo davčne uprave upravičene izdati šele, ko dobe od oddelka za davke potrebna navodila. Isto velja tudi za prijave o davku na poslovni promet, katere je vlagati hkratu s prijavami za pridobnino.
tez vseJh* MpPP Polnil	ovci! U d&naio Utdu. -HacoiaiU U 'ca " milni ftcašek, imcena nežltocU{ii/ nad 60 % (niia lideluje: in 8 Ur
	iubljana
LESNI TRGOVCI IZ CELJSKEGA SREZA POZOR!
Z ozirom na zbor lesnih trgovcev, ki se sestanejo dne 30. januarja t. 1. v Mozirju k razpravam o stanovskih in gospodarskih vprašanjih, opozarja sekcija lesnih trgovcev pri združenju trgovcev za sreze Celje, Gornjigrad in Šmarje pri Jelšah v Celju, da je za člane iz celjskega sreza organizirana avtobusna vožnja v Mozirje.
Celjski mestni avtobus bo na razpolago v torek dne 30. januarja pred kolodvorom v Celju. Odhod je določen za 8*30 uro. Avtobus čaka v Mozirju do konca zborovanja. Cena vožnje za vsakega udeleženca tja in nazaj okoli 35 Din. Spotoma bo pobiral udeležence iz krajev ob progi Celje—Mozirje, člani se opozarjajo, da se zbirajo ob običajnih postajališčih.
Sekcija prosi za sporočilo vseh onih članov, ki se nameravajo poslužiti te zveze in to radi pregleda za primer, če bo treba naročiti več vozov. — Uprava sekcije.
KOMISIJSKI OGLED ZARADI ELEKTRIČNE PEKARNE NABAVLJALNE ZADRUGE V MARIBORU
Nabavljalna zadruga drž. uslužbencev v Mariboru je zaprosila za odobritev električne pekarne v Mariboru, Rotovški trg 2. Zato se odreja komisijski ogled in obravnava na četrtek, dne 8. februarja ob 15. na kraju samem. Načrt pekarne na vpogled pri mariborskem mestnem načelstvu. Ugovore proti odobritvi je vložiti najkasneje na dan komisijske obravnave vodji komisije.
Bolgarska kraljevska dvojica je v spremstvu ministrskega predsednika Mušanova
prišla v četrtek v Bukarešto, kjer ji je bil prirejen mogočen, a tudi prisrčen spre-jem.
Obisku bolgarske kr. dvojice v Rumuniji
se pripisuje tudi velik političen pomen. Zlasti bosta skušala oba suverena urediti vsa manjšinska vprašanja in vsa ona vprašanja, ki so nastala vsled spremembe drž. ozemlja.
Deputacija jugoslovanskih invalidov pod vodstvom generala Nediča je obiskala Sofijo, kjer je bila sprejeta zelo prisrčno. V s\oji izjavi je dejal gen. Nedič, da morajo priti Bolgari in Jugoslovani v oseben 6tik in uspeh je takoj zagotovljen.
Bolgarski vladni zemljoradniki so silno razburjeni vsled zmage opozicionalcev na občnem zboru delničarjev društvenega doma »Vrapče I.«. Pravijo, da je vsega kriv vladni poslanec Čolakov, ki je glasoval z opozicionalci. Poslanski klub ministrskih poslancev je sklenil, da se ne, umakne iz doma, ker poteče pogodba šele v 2 letih. Proti opozicionalcem vlože kazensko ovadbo, ker da so jim delnice ukradli.
Bolgarska še ni podpisala balkanskega pakta, kakor je izjavil bolgarski poslanik Antonov Ruždi beju, ker še ni rešen položaj bolgarskih manjšin v Grčiji in Rumuniji in ker je še vedno nerešeno vprašanje dostopa Bolgarske k Egejskemu morju.
Glavna vsebina balkanskega pakta je, da se vse države podpisnice pakta obvezujejo, da ne bodo svojih medsebojnih sporov nikdar reševale z orožjem, temveč prepuščale zadnjo besedo vedno razsodiščem.
Posebno izredno sejo bo imel Svet Društva narodov, če bi Nemčija odklonila avstrijske zahteve. Vse velesile so odločene, da branijo neodvisnost Avstrije. Angleški listi pišejo, da bo neodvisnost Avstrije mednarodno zajamčena.
Avstrijski prosvetni minister izda odlok, da morajo biti vsi učitelji na ljudskih in srednjih šolah člani domovinske (vladne) zveze.
Vse šolske knjige, ki ne odgovarjajo čisto duhu, kakor ga zahteva sedanja avstrijska vlada, bodo nadomeščene z novimi, pisanimi v duhu idej domovinske zveze.
Japonski veleposlanik v Rimu je dobil od svoje vlade nalog, da zahteva od italijanske vlade pojasnilo z ozirom na članek Mussolinija o položaju na Daljnem Vzhodu. Članek je na Japonskem povzročil velikansko ogorčenje, čeprav Mussolini koncem svojega članka razlaga, kako je Italija vedno pripravljena in tudi poklicana, da posreduje med Rusijo in Japonsko.
Upravna reforma v Nemčiji se ne bo izvedla v tem obsegu, kakor je napovedal Hitler. Odpor dežel je prevelik. Avtonomnost velikih dežel ostane. Nemčija bo razdeljena na šest velikih upravnih enot: Prusijo, Bavarsko, Virtenberško, Baden-sko, Saksonsko s Turingijo in manjšimi deželami ter Mecklenburgom, Oldenbur-gom in hanzeatskimi mesti.
Hitlerjev notranji minister dr. Frick je ostro nastopil proti monarhistom ter izjavil, da se motijo vsi oni, ki hočejo z mon-arhizmom iztisniti narodne socialiste iz vlade.
Ameriški parlamentarni odbor, ki je izvedel anketo o delovanju nemških nar. socialistov v Ameriki, je v svojem poročilu v parlamentu konstatiral, da skušajo nar. socialisti razvneti javno mišljenje proti Franciji in da namerava izvesti nemška vlada neomejeno propagando proti Fran-ciR-
Proti MacDonaldu se opaža v Angliji močno razpoloženje. Na nekem shodu je nastal tako velik hrup, da je moral Mac-Donald večkrat prekiniti svoj govor.
Radikalno socialistična stranka je izključila posl. Bonnama, ker je zapleten v Sta-viskijevo afero, o posl. Garratu pa se še zbirajo podatki.
Ckautemps je izjavil, da bo vlada odstopila, če bi zbornica sprejela desničarski predlog o sestavi anketnega odbora za raz-čiščenje Staviskijeve afere.
Staviskijcva afera je zopet zbližala radikale in socialiste in zaupnico Chautemp-sovi Vladi je izglasoval levičarski kartel, škandal vsled afere pa še vedno raste. Policija je aretirala v zvezi z afero gen. ravnatelja zavarovalnice >Consciencec Luisa Gerebina in še več drugih ljudi.
be*vacsb/(>
denarni zavodi v savski banovini
Na zasedanju savskega banovinskega sveta je podal načelnik Aranicki obširno poročilo o stanju gospodarstva v Savski banovini. Iz njegovega poročila posnemamo danes njegovo poročilo o stanju denarnih zavodov koncem 1. 1932.
Bilančna slika vseh denarnih zavodov izkazuje skupno te postavke:
Zagrebški izvenzagrebški denarni zavodi vse številke v milijonih Din Na aktivni strani: gotovina	277,6	55,1
efekti,	426,7	18,7
menice	800,7	287,7
dolžniki	3.474,0	216,2
nepremičnine	324,8	28,1
izgube	0,1	1,1
Na pasivni strani:
delniške glavnice 575,7	56,7
skupne rezerve	222,1	30,4
vloge	'	3,185,0	463,7
upniki	1,552,3	53,9
dobiček	28,2	2,7
Kako se je poslabšalo stanje denarnih zavodov, se vidi naj lepše iz padanja dobička. L. 1930 je znašal dobiček vseh denarnih zavodov 84,4, 1. 1931 le 45,4 in 1. 1932 samo 30,9 milijonov Din.
STANJE NARODNE BANKE
Po zadnjem izkazu Narodne banke z dne 22. t. m. se je njeno stanje spremenilo takole (vse številke v milijonih Din):
Na aktivni strani:
Zlata in devizna podloga se je povečala za 7,5 na 1.888,4.
Devize, ki ne spadajo v podlogo so narasle za 4,4 na 85,6.
Vsota kovanega denarja v niklju in srebru je porasla za 27,5 na 316,6.
Eskontna in lombardna posojila so padla za 7,9 na 2.044,8 ter so znašala eskontna 1.765,2, lombardna pa 279,6.
Vrednostni papirji beležijo neizpre-menjeno 11,7.
Prejšnji predjemi državi so narasli za 0.3 na 1.716,1. Začasni predjemi državni blagajni znašajo neizpremenjeno 600,0.
Vrednost rezervnega fonda se je dvignila za 2,9 na 59,6, vrednost drugih le malenkostno za 0.012 na 11,7.
Nepremičnine in zavod za izdelavo bankovcev so izkazane za 0.04 višje z vsoto 154,1.
Razna aktiva so se povečala za 2,0 na 125,6.
Na pasivni strani:
Glavnica in rezervni fondi so neiz-Premenjeni.
Obtok bankovcev se je znižal za 34,0 tta 4.145,7, zato pa so se povečale obveze na pokaz za 56,2 na 1.154,8.
Obveze z rokom so padle za 7,2 na
1.131,4.
Razna pasiva so se povečala za 22,1 na 300,5.
Skupno zlato in devizno kritje je znašalo 35'55°/o, samo zlato pa 33-86%. Obrestna mera je neizpremenjena.
PADEC ČEŠKOSLOVAŠKE KRONE
Na mednarodnih borzah je češkoslovaška krona padla dne 23. t. m. za se-dem odstotkov. Nekateri tolmačijo ta Padec kot posledico odredb češkoslovaške vlade za pospeševanje izvoza, da bi Se namreč plačevala izvoznikom za od-dane devize posebna premija.
*
^ Rumuniji ponarejeni stodinarski bankovci so ie siabo ponarejeni in jih je spoznati Že Po debelejšem papirju. Naj->o j hitro pa se jih spozna po tem, da imajo natisnjeno mesto »Clan uprave« — »Cdam uprave«.
Avstrijski bankovci po 5 šilingov pojdejo iz prometa, mesto njih pa se izdajo Kovani novci za 5 šilingov. Avstrijska država računa pri tem na precejšen dobiček pri srebru.
Danska namerava razpisati 4*/« posojilo po emisijskem tečaju 98°/o v višini 85 milijonov kron. Posojilo bi se uporabilo za odplačilo državnega dolga pri narodni banki.
Roosevelt je začel proučevati zakonski načrt, po katerem se prepove vsako poso lilo državam, ki niso izpolnile svoje obveznosti do Združenih držav Sev. Amerike.
Po avstrijskem vzorcu namerava madjar-■jka vlada razpisati loterijsko posojilo v višini 80 do 100 miHijonov pengov.
TEDEN«!
Devizno tržišče
Tendenca nestalna; promet 2,315.350*48 dinarjev
Vsled zmanjšane ponudbe in zaključkov v devizi Berlin in inozemskih dinarjih je totedenski devizni promet nazadoval za nad 1.146 tisoč dinarjev napram minulemu tednu, ki je dosegel skupni promet
3,461.000	dinarjev.
Narodna banka je posredovala v Londonu za 179 tisoč dinarjev, v Parizu pa za 21 tisoč dinarjev.
Na poedinih borznih sestankih je bil dosežen ta devizni promet:
22. januarja Din 972.437-88 Din—Dunaj.
23. januarja Din 297.131-24 Dunaj—Berlin.
24. januarja Din 257.981-25 Dunaj Solun
25. januarja Din 280.776-73 Dunaj—London.
26. januarja D|m 507.023-38 Dunaj—Din.
Kakor nam gornja tabela predočuje, so
skoro na vseh borznih dnevih tekočega tedna prevladovali zaključki v devizi Dunaj in deloma v dinarski devizi. Največji 'dnevni devizni promet izkazuje ponedeljkov borzni sestanek v višini skoro enega milijona dinarjev, najmanjši pa sredin borzni sestanek s približno četrt milijona dinarjev.
Izmed klirinških deviz očituje znaten padec prometa dinarska deviza, katere je bilo nabavljeno v avstrijskem privatnem kliringu za 709 tisoč dinarjev napram 1.038 tisoč dinarjev v prejšnjem tednu, kar znači nazadovanje za celih 329 tisoč dinarjev. Nasprotno pa se je v tem tednu povečal klirinški promet v avstrijskih šilingih za 30 tisoč dinarjev v primeri s pretečenim tednom, kakor nam predočuje sledeča primerjalna razpredelnica (v tisočih Din): Amsterdam minuli teden 6 (tekoči teden 2), Berlin 976 (86), Curih 1 (5), London 163 (214), New York 25 (—), Pariz 58 (21), Solun - (67), Trst 16 (3), Din 1.038 (709), Dunaj minuli teden 1.178 (tekoči teden 1.208).
V grških bonih je bil perfektuiran edini zaključek na sredinem borznem sestanku (24. t. m.) na bazi Din 37-— za 100 grških drahem nominale.
Devizna tečajnica tekočega tedna je na-lik minulemu tednu začrtala manjše tečajne oscilacije pri Berlinu (za 6-11 točke navzdol), pri Amsterdamu (2-22 točke navzdol) ter pri New Yorku, ki je od ponedeljka na petek okrepil svoj denarni in blagovni tečaj za skoro 53 točk, kakor je razvidno iz spodnje tečajnice od 22. in 26. t. m.:
26. januarja
Devize	22. januarja	
	naj nižji	najvišji
Amsterdam 2302-07		2313-43
Berlin	1356-25	1367-05
Bruselj	796-35	800-29
Curih	1108-35	1113-85
London	179-08	180-68
New York	3541-61	3569-87
Pariz	224-38	225-50
Praga	169-79	170-65
Tret	299-90	302-30
Izmed	ostalih deviz je	
vala edino le še Praga in sicer za 0-45 točke, dočim je v razdobju tega tedna porasel tečaj Bruslja za 0-56 poena, Londona za 0-11 poena, Pariza za 0-41 poena in Trsta za 0-11 poena.
Budimpešta in Dunaj se vedno nista beležila, notic ostalih deviz ni bilo.
Efektno tržišče
Tendenca je ostala ves tekoči teden nespremenjeno čvrsta, osobito v Vojni škodi, ki je od ponedeljka (22. t. m.) na petek okrepila svoj denarni tečaj za 15 točk. še najmanjšo tečajno spremembo očitujejo Seligmanove obveznice, ki so na vseh borznih sestankih tega tedna beležile v povpraševanju Din 53-—, izvzemši četrtkovega borznega sestanka, na katerem so notirale za točko višje, kot je razvidno iz naslednje tečajnice od: 22. januarja 1934. 7% Investicijsko posojilo 57-— povpraševanje, 8% Blair 38-50 povpraševanje, 7% Blair 36-50 povpr., 7% Seligman 53-— povpraševanje, agrari 27-— povpr., begluške obv. 42-— povpr., vojna škoda 260*— povpraševanje; 26. januarja 1934. 7% investicijsko posojilo 60-— povpraševanje, 8% Blair 40-— povpr., 7% Blair 38-— povpr., 7% Seligman 53*— povpr., agrari 30-— povpr., begluške obveznice 44— povpr., vojna škoda 275-— povpraševanje.
Bančne vrednote še vedno niso beležile, dočim je izmed industrijskih efektov beležila edinole Kranjska industrijska družba in sicer po tečaju Din 250*— v ponudbi.
Efektnih zaključkov ni bilo v tem tednu.
lANSKl-BORži
Žitno tržišče
Cene so ostale brez izprememb in tudi tendenca je bila skozi ves tekači teden nespremenjeno mirna. Zaključena sta bila 26. t. m. 2 vagona koruze.
Žito:
Koruza (100 kg fco vagon): promptna dobava navadna voznina, slovnska postaja, plačilo 30 dni Din 125-— do Din 127-50; umetno sušena, promptna dobava, slov^ post., plačilo 30 dni Din 115-— do 117-50 dinarjev; umetno sušena, 'dobava januar 1934, slov. post., plačilo 30 dni Din 122-50 do Din 125-—.
Pšenica (100 kg fco vagon): sremska, 78/79, 2%, zdrava, suha, rešetana, mlevska voznina, slovenska postaja, plačilo 30 dni Din 137-50 do Din 140—; baranjska, 78/79, 2%, zdrava, suha, rešetana, mlevska voznina, slovenska postaja, plačilo 30 dni Din 137-50 do Din 140-—; bačka, 79/80, zdrava, suha, rešetana, mlevska voznina, slov. postaja, plačilo 30 dni Din 140-— do Din 142-50.
Mlevski izdelki:
Moka (100 kg fco vagon): bačka, nula-rica, slov. post., plačilo 30 dni Din 240-— do 245—; bantska, nularica, slov. postaja, plačilo 30 dni Din 250-— do Din 255-—.
Lemo tržišče
Tendenca mlačna; povpraševanje živahno
Na ljubljanski borii je bila v tem tednu nekoliko živahnejša kupčija; zaključen je bil en vagon orehovih neobrobljenih plohov, en vagon smrekovih plohov, dva vagona tramov in tri vagone neob robljene bukovine.
Cene so ostale popolnoma nespremenjene. Živahno zanimanje vlada za bukove plohe in sicer tako za neobrobljene in obrobljene, kakor tudi za parjene in ne-parjene ter za testone. Poleg tega pa so se pričeli naši odjemalci zanimati tudi za odjem tavolet. Preje so se v Sloveniji izdelovale precejšnje količine tega blaga, v povojni dobi pa se je ta produkcija skoro popolnoma opustila, dočim je nasprotno zelo napredovala producija testonov, ki ni tako komplicirana. Vpeljavo izdelave tavolet bi bilo v toliko favorizirati, ker je ta artikel peloleten, medtem ko se testoni morejo oddati le v mesecih december— januar do konca aprila. Pri racionalni izrabi lesa pa je produkcija tavolet tudi rentabilna in konzum tavolet je istotako siguren kakor konzum testonov. Poleg tavolet naj se pri racionalni produkciji upošteva tudi izdelava obrobljene bukovine v I. in II. kakovosti posebno sedaj, ko je dokaj izgledov za izvoz v Španijo, katera je zelo velik konzument bukovine.
Še je izgleda na izboljšanje, le ko bi ne visel vedno Damoklejev meč nesigurnosti vsled neurejenih mednarodnih trgovskih odnošajev, kajti nikdar se ne ve kaj bo prinesla že najbližnja prihodnost.
Ponudbe:
Večja količina okroglega orehovega lesa, bosanske provenience. 1..’ II.
Več vagonov la. orehovega lesa.
1 vagon la. jesenovih in lipovih hlodov.
1 vagon la. javorja od 2 ni dolžine naprej.
Kolobarji za kurjavo, 20/50.
Povpraševanja:
1 vagon parjene, neobrobljene bukovine, I., *L, III., monte, od ‘2 m dolžine naprej in od 16 cm širine naprej; ca. 1 in’ 50 mm, ca. 3 m:1 po mm, ca 4 in3 70 mm, ca. 3 m* 80 mm, ca. 2 m* 90 mm. Cene je staviti franko vagon Postojna.
Smrekovi ali mecesnovi rezani trami na živ rob, 20X20 cm in 25X25 cm, od 4 m dolžine naprej, ca. 40 m3, dobava v januarju.
Bukovi testoni, originalna partija, fco vagon Sušak.
Trami 10X10. 10X13, 4 in 5 m. 13X16, 4. 5, 0 in 7 m. 16X18 od 5 do 9 m.
Borove deske, 1., II., 18, 24, 28, 48 in 58 mm debeline. 4 m dolžine. 1 vagon.
Več vagonov neobrobljenih bukovih plohov, I., II., III., monte, suhih.
Več vagonov neob robljenih javorjevih plohov (beli javor), I.. brez grč in napak, z ravnimi vlakni. Dolžina 2-20 do 2"70 m. 14 cm širine naprej, 27 do 70 mm debeline.
1 vagon smrekovih, jelovih desk. Illa., širina 16 cm naprej, debelina 18 mm, dolžina 4 m. Ceno je staviti za m3 franko vagon Postojna.
3Ee v 24 urah
barva, plasira In ke-mftno anali obleke, klobuke itd. SkraM ia treti olika mjee, ovratnike in manšete. Pore, «nii, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
PoljaiuM aaaip 4—9. Solobargova al. 8. TeloVoa it «-71.
»Triglav prometna d. d.«, v Ljubljani.
Vpišejo se upravni svetniki Si rt Franjo, tovarnar v Kranju, Geschwind Leon, trgovec in odvetnik dr. Sajovic, oba v Kočevju.
Tvomica usnja Franc Woschnagg & sinovi v Šoštanju. Izbriše se prokura Mtav- ’ ljaga Adolfa, vpiše pa prokura za dr. Kli-menta Vuka, komercialnega ravnatelja v Šoštanju.
Bermež in drug, trgovina z žitom, moko in drugimi mlevskimi proizvodi na veliko v Vrhniki. Vsled izstopa javnega družabnika Rahneta Ivana, preneha javna trgovska družba.
»Granit«, družba z o. z. v Ljubljani je spremenila družbeno pogodbo v §§ 6. in 10. in je njen obratni predmet odslej: produkcija in trgovina z gradbenim materialom, kakor: granit, opeka, parketi, les itd., obratovanje industrijskih in rudarskih podjetij in uprava nepremičnin.
»M. Gregovič & Co.«, družba z o. z. v Ljubljani je spremenila družbeno pogodbo v odstavku »Enajstič«. Poslovodja Gregovič Milivoj se izbriše.
V upravni svet Hipotekarne banke jugoslovanskih hranilnic se vpišeta: Alojzij Pregelj, tajnik sindikata lokalnih železnic in prokurist Peter Klinar.
»Ljubljanska komercialna družba z o. z.« v Ljubljani je spremenila družabno pogodbo v §§ 10. in 11. — Poslovodji zastopata družbo kolektivno. Izbrišejo se poslovodja Valentin Urbančič in prokurista inž. Valentin Urbančič in Urbančič Leopoldina. vpišeta pa inž. Urbančič Valentin in Hribar Milko Ivan.
Izbrisale so ise te tvrdke:
Hedžet & Koritnik, trgovina z manufakturo v Ljubljani vsled opustitve obrata.
Kravata, družba z o. z. v Ljubljani zbog končane likvidacije.
Rihard Ogriseg, umetno in trgovsko vrtnarstvo v Mariboru zbog končane likvidacije.
Louise Kressnik, trgovina z mešanim blagom v Vuzenici zbog prestanka obrata. *
IZ ZADRUŽNEGA REGISTRA
Vpisala se je nova nabavljalna zadruga:
Kmetijsko društvo na Rakeku.
Kreditna zadruga detajlnih trgovcev V Ljubljani se je razdružila in prešla v li1 kvidacijo. Likvidator trgovec Karol S«« v Ljubljani.
Mlekarska zadruga v Visokem se je razdružila in prešla v likvidacijo. Likvidatorji dosedanji člani načelstva.
ŠVEDSKO KARTOTEKO
a
gfipp«
in
poslovne knjige
vseh vrst nudi M. Tičar, Ejubljana
Konkurzi in prisilne poravnave
Razglasen je konkurz o imovini trgbvca z mešanim blagom Bara Vinka v Št. liju pri Velenju. — Konkurzni komisar Potočnik Anton, upravnik mase odvetnik dr. Mayer v Šoštanju. Prvi zbor upnikov pri sodišču v Šoštanju dne 8. februarja. Oglasitveni rok do 1. aprila, ugotovitveni narok dne 12. aprila ob 9.
Ustavi se poravnalno postopanje in rai-glasi konkurz o imovini čevljarja in trgovca z obuvalom Matije Klemenčiča v Sevnici. Konkurzni komisar Ročnik Rudolf, upravnik mase odvetnik dr. Klemenčič. Prvi zbor upnikov pri sodišču v Sevnici dne 8. februarja. Ugotovitveni narok dne 12. aprila ob 9., oglasitveni rok do 1 aprila. — Vse v poravnalnem postopanju prijavljene terjatve se prevzamejo v to postopanje, če je naveden vrstni red, ki se v konkurzu zahteva.
Odpravljen je konkurz tvrdke I. Grobelnik, ker je razdeljena vsa masa.
V poravnalni zadevi Krapeša Franca, kavarnarja v Ljubljani, se odreja poravnalni narok na dan 3. februarja ob 10.
Direkcija državnih železnic v Subotici sprejmi* do 3, februarja ponudbe o dobah vi električnega niaitertjala.
Direkcija državnega rudnika Sen jaki ltudaik sprejema do 5. februarja ponudbe
0 diobavi 3000 kg vago:n«keg» olja i« 2000 kilogram bencina; <k> 12, februarja o dobavi 4 ebeMTomagnetskih aimpearaiettrov,
1 peči im 10>000 kg koruze; do 18. februarja pa o dobami 6000 opek.
Dne 3. februarja bo pri Dravski delavnici v Ljubljani ofertna licitacija za dobavo 32 kub. metrov jesenovega in bukovega lesa in 20 kub. metrov drv. (Pogoji so; na vpogled pri istii delavnici, Kobarid-ska 43.)
Zakup bulfeta na postaji Brežice se odda z licitacijo dne 5. februarja 1934. pri Direkcij; državnik želesnic v Ljubljani. (Oglas je na vpogjed v pisarni Zbornice za TOI v LjubUjani.)
Direkcija državnega, rudnika Zenica, sprejema do 8. februasja ponudbe o dobavi pocinkane pločevine.
pne 3. februarja bo. pri ekonomskem oddelku Komanide mornarice v Zemunu pismena ličita«, za dobave 25 ton bencola.
Prodaja ovsa. Dne 30. januarja se bo sklepala pri Komandi 32. artilerijskega, polka v Celju direktna pogodba za prodajo* 18.000' kg ovsa, pokvarjenega vsled poplav. (Oglas je na vpogted v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti komandi.>
Gradbeni oddelek Direkcije dri. železnic v Ljubljani sprejema do 2. februarja ponudbe o dbbavi 18.000 kg železne pocinkane žice in 2520 kg sili-cium žice. — (Pogoji so na vpogled pri oddelku.)
Direkcija drž. rudnika Kakanj sprejema d® 2. februarja ponudbe o dobavi 20 vodokaznih stekel in 80 brtvil za ista stekla ter 12 rešet iz jeklene plbčevine; do 8. februarja o dobavi1 600 kg tovotne masti in 650 okenskih stekel.
Direkcija drž. rudarskih podjetij v Sarajevu sprejema do 5. februarja ponudbe o dobavi 150 kompletnih bencinskih varnostnih jamskih svetilk.
Oddaja popravila. Prometno-komer-cialni oddelek Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 5. februarja ponudbe o oddaji popravila 23 divanov in raznega posteljnega perila, (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljub ljani.)
Direkcija državne železarne Vare5 sprejema do 7. februarja ponudbe o dobavi sestavniiih delov naprave m. šaibkmirainje.
(Predmetni- oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Na področju obrtne zbornice v Osijeku je 11.701 obrtnikov, 4278 pomočnikov in 3167 vajencev. Dohodki zbornice so prora-čunjeni s 772.349, izdatki pa s 471.608 Din. Zbornična doklada je znižana od 10 na 8%.
Desetletnico aneksije Reke bodo v Italiji slovesno proslavili. Italijanski prestolonaslednik pa se svečanosti na Reki ne udeleži.
Potniški vlak se je iztiril na progi Sant-ander—Madrid ter padel v prepad'. 9 potnikov je bilo ubitih, 40 pa težje ranjenih.
Stanovanjsko zaščito za> dvosobna stanovanja nameravajo na Češkoslovaškem podaljšati do konca 1. 1935, dočim bi1 za trisobna prenehala koncem 1. 1934.
Nova velika sleparska afera je bila odkrita v Franciji. Neki Alexander je na podlagi posredovanj pri nakupovanju oblek za uradnike ustanovil uradniško banko in nato začel z velikanskimi špekulacijami ter sleparijami. Podpirali so ga pri tem tudi visoki uradniki in tudi nekateri poslanci. V vsem je osleparil ljudi za približno 200 milijonov frankov.
»Nenapadalni pakt v radiu« je bili sklenjen med dunajskim in češkoslovaškim radijem. Obe strani sta se obvezali, da ne uporabljata radia za napade proti drugi pogodbeni državi.
Konzum piva na Češkoslovaškem je lani padel v primeri *d> 1929 za 31-5°/o. Država je vsled tega izgubila na trošarini nad 209, pri poslovnem davku pa nad 50 milijonov Kč dohodkov.
Ktriovik* c t
Volarski pat 1
TVORNIKA KDVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA H
»SLUŽBENI LIST« kr. banske uprave Dravske banovine z dne 27. Januarja objavlja med drugim: Zakon o dopolnitvi sporazuma med Jugoslavijo in Francijo — Zakon o začasnem trgovinskem in kompenzacijskem sporazumu med Jugoslavijo in Grčijo — Predpisi za dopustna naprezanja lesa v stavbarstvu — Pojasnilo k tar. post. 536, t. 4b dodatnega sporazuma z Avstrijo — Razne ratifikacije mednarodnih konvencij — Razglas o razpisu novih volitev obč. odbora za obč. Sromlje — Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave.
TRŽNA POROČILA
MARIBOESKI TRG
Na sejem, dne 23. I., je bilo prignanih 16 konjev, 13 bikov, 148 volov, 321 krav in 16 telet, skupaj 514 živali.
Povprečne cene so bile te: debeli voli 1 kg žive teže od Din 3-25 do Din 4—, pol debeli voli 2-75 do 3-50, plemenski voh 275 do 3 25, biki za klanje 3— do 3-50, klavne krave 2-25 do 3-25, plemenske krave 1-75 do 2-25, krave za klobas ar j e 1-75 do 2—, molzne krave 2-— do 2-25, breje krave 2— do 2-25, mlada živina 2-75 do 3-25, teleta 4— do 5—. Prodanih je bilo 216 komadov, od teh za izvoz v Italijo M.
Mesne cene: Volovsko meso I. vrste 1 kg Din 10—12, II. vrste 8—10; meso od bikov, krav, telic 1 kg Din 4—7; telečje meso I. vrste 14—16, n. 10-—12; svinjsko meso sveže 10—16;
DUNAJSKI TRG
Na goveji trg z dne 22. t. m. je bilo postavljenih : 902 vola, 388 bikov in 693 krav. Iz Jugosilavije je bilo 68 volov, 63 bikov in 5 krav. — Cene so bile te: fabrični voli I. vrste po 1-38—1-52, voli I. vrste po 1-20 do 1*36, II. po 1—1-15, III. po 0-90—1; biki po 0-90—1-10, krave po 0*90-1-05, mršava živina po 0*57—0-82. — Tendenca: Ob slabem prometu so ostali prima voli v ceni neizpremenjeni, srednji in slabše vrste pa so se pocenili za 5—8 grošev. Mršava živina in biki pa za pet grošev ceneje.
Svinjski trg z dne 23. januarja. — Na trg je bilo postavljenih 4629 Špeharjev in 8666 prš uta rje v. Največ Špeharjev je dala Jugoslavija (2148), največ pršutarjev pa Avstrija (6226) in Poljska (2038). — Cene so bile te: mangalica I. vrste po 1*44—1-46,
II.	vrste po 1-42—1-44; jugoslovanski križani Špeharji I. vrste po 1-40—1-46, srednji po 1-38—1*40, slabše vrste po 1-33 do 1*36, stari po 1-30—1*35; pršutarji lahki po 1-30—.1-42, težki po 1*15—1-30 in križani po 1-40—1-46 šilingov. — Tendenca: Ob živahnem povpraševanju so se madjarski spehali, ki jih je bilo 1300, podražili za 5, drugi pa za 3 groše. Cena pršutarjev f° ostala neizpremenjena. — (Poročilo tvrdke Predovič in drug. Dunaj Tli. — St. Marx.)
Program ljubljanske radio postaje
Nedelja, dne 28. januarja. 7.30: O zidavi jam za kisanje krme (ing. Sadar Vinko) — 8.15: Poročila — 8.30: Gimnastika (Pusti še k Ivko) — 9: Versko predavanje (dr. Mihael Opeka) — 9.3©: Mešan oktet poje božične pesmi — 1®: O pomenu dvojčkov in sosodniškl manj-vrednosti (dr. Škerlj Božo) — 10.30: Slovenske narodne v duetu s spremljeva-njem harmonike pojeta gd£, Sokova in g. Jelačin — 11.15: Slovensko glasbo Izvaja radio orkester — 12: čas, Ruski instrumentalni in vokalni reproduc. koncert — 18: Smernice za ureditev in vodstvo naših kmetij (ing. Petkoviek>
— 16.30: »Dover-Calais« veseloigra (St Jakobski oder) — 17.30: Reproducirani valčki — 20: Prenos operete iz Ljubljane — V odmoru: čas in poročila.
Ponedeljek, dne 29. januarja. 12.15: Veselih nog naokrog (reproducirani pie*-si) — 12.45: Poročila — 13: Cas, Operetna reproducirana glasba — 1«: Gospodinjska ura: Prehrana delovnega človeka (ga. šantift) — 18.30: električna hišna instalacija (ing. Mattanovich)
— 19: Poročila za inozemstvo: Slovenska pesem (Klub esperantistov) — 20: Ura slovenske moderne glasbe: 1, Samospevi ge. Šuštarjeve, 2. Vokalni* koncert g. Dermote, vmes klavir solo g. Vodušek — 21.15: Citre in kitara (brata Ahačič) — 22: Čas, poročila, Radio jazz.
Torek, dne 30. Januarja. II: Šolska ura: Hlgijensko predavanje (dV. šimec Amalija)1 — 12.15: Slovenske narodne (samospevi in dueti) v reproduc. glasbi
— 12.45: Poročila — 13: čas, Cigani svi-rajo v reproduc. glasbi — 18: OtroSki kotiček (Manca Komanova)' — 18.30: Glasbene slike v reproduc. glasbi — 19: Francoščina (prof. Prezelj) — 19.30: Potovanje po Južni Srbiji (prof. Jeras) — 20: Glasbeno predavanje ilustrirano s ploščami (dr. Dolinar) — 20.30: Radio orkester — 21.15: Narodne pesmi v vprašanjih in odgovorih — 22: Cas, poročila — 22.30: Angleške plbšče.
Narodno eledališče v Liublianf Drama, začetek ob 20.
Sobota, dne 2*7. januarja: Pravica do
greha. Izven. Globoko znižane cene od 5 do 14 Din.
Nedelja, dne 28. januarja ob 15.: Turške kumare. Izven. Globoko znižane cene od 6 do 20 Din. — Ob 20.: Gospodična. Premiera. Izven.
Ponedeljek, dne 29. januarja: Zaprto. Opera, začetek ob 20.
Nedelja, dne 28. januarja ob 15.: Nižava. Izven. Znižane cene. — Ob 20.: Ples v Savoju. Izven.
Ponedeljek, dne 29. januarja: Zaprto.
Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe
Jvan Jelačin
Ljubljana
Zal o (j n ureip (rražene kare, m,letth diAav in rudninska vode.
'loč,na tn nnltdnn fHtNtreiba! — Zahtevajte cenik!
TISKOVINE
vseh rrsl.irvjmke. uradne ,nklum* TPEpJTne časopise, knjige, večtan
JicLr hilv/r m iifiratti 1
iisk hilrc m [jcami!
TISKARNA MIKICUR
DyBimNA.GRIGO!lčietVAll23
5?7-2 5-52 ‘Jeiegram iHfkam/iVkrkuv.
KLIŠE) [
vrsi po fotografijah^ ali	ri sba h.
/« vrl <«;•
najsoiidnef&Q ki »I €9 rno
ST-DIU
UUB11 ANA
DALMATINOVA 13
Naročajte in širite
■Trgovski list“i
Nabavita masti za vojaštvo.
Na dan 29. januarja 1934. leta sc bo vršila ob 11. uri pri intendanturi komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani (Metelkova ulica pri Taboru)
I. javna ustmena pogodba
za nabavko in predajo
50.000 kilogramov svinjske masti
(tudi v manjSih količinah.)
Pogoji in vsi ostali podatki glede te pogodbe se dobijo v času uradnih ur pri intendanturi komande DrftTsk* diviiijbke oblasti.
Kavcija 5% (32.500*— dinarjev) vrednosti masti) se mora položiti istega dne do 10. ure pri filiali Poštne hranilnice v Ljubljani.
Konkurenti naj prineso s seboj vse predpisane dokumente, katere predvideva Zakon o državnem računovodstvu.
E. It*. 1075.
IZ INTENDANTURE KOMANDE DRAVSKE DIVIZIJ. OBLAST!
V LJUBLJANI.
Motvoz Grosuplje
<loma<* slovenski izdelek £ Svoji k svojimi
Tovarna motvoza in vrvnrna d d.
Grosuplje pri Ljubljani
Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. — Za Trgovsko-industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: 0. MIHALEK, Ljubljana.