GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA OBMURJE Murska Sobota, 4. decembra 1953 Leto V. - Štev. 49 - Cena 10 din Ureja uredniški odbor — odgovorni urednik Jože Vild — uredništvo in uprava M Sobota. Trg zmage 5 — ček račun pri NB FLRJ v M Soboti, št. 641-T-308 — tisk Mariborske tiskarne — naročnina četrtletna 100. polletna 200 celoletna 400 din. — Izhaja vsak petek Poštnina plačana v gotovini Prekmursko ljudstvo je postavilo spomenik heroju Marku — Štefanu Kovaču Prekmursko ljudstvo je končno postavilo spomenik svojemu sinu, borcu za svobodo heroju Marku, Stefanu Kovaču. Plemenita misel, ki se je rodila pred leti, pobuda organizacije Zveze borcev, je s tem uresničena. Naš heroj Marko je dobil dostojen spomenik v Murski Soboti, kjer bo stal kot večen spomin na osvobodilni boj, ki je šel v Prekmurju sicer svojstveno pot, vendar prinesel tudi temu ljudstvu vero v lepše in srečnejše dni v bratski skupnosti vseh delovnih ljudi socialistične domovine — Titove Jugoslavije. Kljub hladnemu vremenu se je v nedeljo, na dan Praznika Republike zbralo pred starim soboškim gradom že do desete ure dopoldne kakih 2000 ljudi. Mnogi so prišli z avtobusi in kamiona iz oddaljenih krajev, med njimi tudi godba iz Lendave. Z materjo pokojnega heroja Marka, ženo in sinom Štefanom so se zbrali ob spomeniku poleg množice ljudi številni gostje, med njimi ljudska poslanca France Kimovec in Vanek Šiftar, predstavniki Zveze komunistov, Zveze borcev, ljud- ske oblasti in drugih organizacij. Slovesnost je otvoril v imenu Okrajnega odbora Zveze borcev tov. Ivan Kovič, nato je ing. Koloman Cigut orisal življenjsko pot in delo heroja Štefana Kovača. V imenu Kluba obmurskih študentov je spregovoril Vlado Sagadin, nato pa je spomenik odkril in ga predal v varstvo Mestni občini tovariš France Kimovec, ljudski poslanec, ki je povedal naslednje: Obmurje je dalo velike borce Ko danes ob deseti obletnici II. zasedanja AVNOJ (Antifašističnega veča narodne osvoboditve Jugoslavije) v Jajcu, odkrivamo spomenik narodnemu heroju Marku-Štefanu Kovaču, moramo posvetiti nekaj besed tudi revolucionarni tradiciji Prekmurja, ali še bolje Obmurja, ker je delovno ljudstvo teh krajev prav tako kot povsod po Jugoslaviji doprinašalo žrtve za to, da lahko svobodni praznujemo Dan republike. Od vsega početka delavskega pokreta sta tako sezonski delavec na levem bregu Mure, kot viničar na njenem desnem bregu, vsak po svoje in vsak na svoj način doživljala usodo slovenskega kmečkega človeka — usodo naroda proletarca, kakor je zapisal Ivan Cankar. Čeprav je nepopisna revščina otopila njuno nacionalno in razredno zavest, sta dala tako posredno, kakor tudi neposredno iz svoje srede vrsto junakov, ki delajo čast ne le materam, ki so jih rodile, in zemlji, ki jih je hranila, temveč tudi vsem delovnim ljudem širom Jugoslavije. Naj na tem mestu zaradi omejenega časa omenim le nekaj imen. ki so neizbrisno in za vselej vklesana v zgodovino boja za srečnejše življenje delovnih Ijudi Tu so poleg heroja Marka-Štefana Kovača, Cvetko Štefan in Jeni Kardoš — žrtvi krvave madžarske justice, Štefan Kuhar — padel pod gestapovskimi streli v Mariboru, dalje je vsled smrtnega sunka ustaške kame nehalo biti srce ranjenega politkomisarja Zorana Velnarja; Soboško polje je namočila kri Jožeta Kramarja-Juša; mladi Skojevec Dane Šumenjak-Miran je pri Vaneči vasi izdan, izdihnil v boju z njilaši; Jože Talanji-Janez — žrtev njilaške in žandarske zasede — še po smrti ni imel miru pred okupatorsko krutostjo. Izropali so ga skoro do golega in pustili ležati na pokopališču v Dobrovniku, kjer mu je mati z lastnimi rokami kopala grob in ga zagrebla. Dalje so po nepopisnih zverskih mučenjih kot talca v Mariboru ustrelili profesorja Jožeta Kerenčiča in brata Slavka, oba zvesta sinova Slovenskih goric. — Našteval bi lahko tako naprej, tovariši in tovarišice, v neprekinjeni verigi do vseh tistih, ki so po zaporih in po koncentracijskih taboriščih stradali, se borili ter umirali za svobodo tega koščka naše lepe socialistične domovine. Njih ova dejanja na tej zemlji ne smejo nikoli zbledeti Tovariši in tovarišice, mar niso to legendarni liki ljudi, ki nas obvezujejo k temu, da njihovih slavnih imen ter njihovih junaških dejanj na tej zemlji nikoli ne pustimo zbledeti, saj so dali vse, in celo najdražje kar so imeli, svoja življenja za srečo delovnih Ijudi. Njihova plemenita žrtev nas res mnogostransko obvezuje. Te plemenite poteze v značaju borcev, ki jim danes odkrivamo ta spomenik, moramo nepokvarjene presajati v zavest naše nove mlade generacije današnjega časa. Kako velike in neizčrpne so moralne vrline teh sinov delovnih množic Jugoslavije, če jih primerjamo z žrtvami velikih narodov, enako kakor mi okupiranih po fašistih, ki pa niso našli v sebi tolike moralne sile in smelosti, kakor naši narodi. Sila in moč izobrazbe se je poleg revolucionarne prizade- tosti ob usodi delovnih ljudi tega kraja v celoti izkazala kot pogonska sila naših junakov. Soboška gimnazija je bila tik pred vojno razsadnik naprednih idej, saj danes lahko s častjo ugotavlja, da so njeni dijaki med heroji narodnoosvobodilnega boja. Vsi želimo, naj bo tudi v bodoče kovačnica tiste borbenosti in mladostnega žara, ki so ga izžarevala srca junakov takega kova kot je bil to Štefan Kovač in tovariši. Tovariši in tovarišice! Že, če poznamo samo to, nimamo moralne pravice dvomiti v sorazmerni doprinos delovnih množic Obmurja k naši skupni stvari osvoboditve izpod jarma okupatorjev. Kar se tiče tega, moramo storiti še mnogo, da dvignemo samozavest in ponos delovnega človeka Obmurja, ker bo oborožen s tem orožjem, še bolj zavestno kot doslej dajal vse svoje sile za napredek svoje domovine. Borbeni duh Obmurja so pokaza e že prve žrtve oktobra 1941 Če hočemo pravilno oceniti doprinos ljudstva tega koščka zemlje za našo skupno stvar, potem ne smemo biti niti površni, niti nestrpni. Vedeti moramo, da je delovni človek tu- kaj počasi, a vztrajno doprinašal žrtve za zmagovito barikado vse od oktobrske revolucije leta 1917 dalje. Samo nekaj dejstev naj navedem. Pred vojno je imel n. pr. Kulturbund samo v mestu Soboti 232 članov, ali skoro 6 odstotkov vseh pred vojno živečih prebivalcev mesta je bila aktivna peta kolona fašizma. Poleg tega je ta peta kolona uživala vso politično podporo vladajoče klerikalne reakcije. Če nič drugega, nam že to kaže, kakšne težave je moral narodnoosvobodilni pokret tu premagovati od vsega početka. Vendar so že prve žrtve oktobra 1941 dovolj jasno pokapale borbeni duh Obmurja v Vsej njegovi veličini. Okupator je kaj kmalu spoznal, da to ni zemlja pohlevnih hlapcev, ki so pripravljeni poklekniti pred surovo silo fašistične okupacije. Pokazalo se je. da je bilo, to gibanje že v začetku glede svojih smotrov jasno začrtano od komunistične avantgarde ter je bilo v mladih, čvrstih in zanesljivih rokah. Osvobodilno gibanje se je v Prekmurju znašlo leta 1941 pred izredno težkimi nalogami. Odtrgano od ostale Slovenije, brez zadostnih materialnih in kadrovskih pogojev, z omejenimi možnosti manevriranja v ilegalnem boju, na ozemlju z nacionalnimi manjšinami, različnimi verami itd. sredi popolnega kmečkega okolja je bilo obdano od močnih zunanjih in notranjih sovražnikov. Začeti boj v takih pogo- jih, je pomenilo resnično drznost, korajžo in skrajno požrtvovalnost. Okupator je takoj leta 1941 začutil, da mora zlo izkoreniniti pri samem viru, t. j. uničiti mora Partijo in SKOJ ter internirati ali drugače onemogočiti aktivnost vsega, kar količkaj nacionalno ali razredno čuti. Z brutalno silo ter nečloveškim mučenjem in preganjanjem je hotel okupator, podprt od domačih izdajalcev, vliti ljudem strah in spoštovanje pred nasilno okupacijsko oblastjo. Delovno ljudstvo Obmurja prav gotovo ni imelo razlogov, da bi objokovalo staro Jugoslavijo, ker mu ta ni dala nič od tistega, kar je od nje pričakovalo. Vse, kar je v njej predstavljalo oblast, se je tako ali drugače spajdašilo z okupatorjem. Zato je razumljivo, da je v teh pogojih narodnoosvobodilni boj po krvavem obračuna leta 1941 v teh krajih potreboval dokaj časa in pomoči ostalih delov Slovenije, da je ponovno dobil širši razmah v zadnjem letu vojne. Ta in druga dejstva mora objektivni zgodovinar teh krajev točno ugotoviti ter z argumenti in dokumenti pokazati nam in vsem narodom Jugoslavije vso veličino in obenem vso tragiko tega neenakega boja. To je še posebej potrebno zaradi predzgodovine narodnoosvobodilnega boja v teh krajih. Pomembno delo predvojne, napredno usmerjene prekmurske akademske mlad ne Dejstvo namreč, da je 5. oktobra 1934 izšla prva številka »Ljudske pravice« — glasila Komunistične partije Slovenije pod uredništvom Miška Kranjca, prav v tem delu slovenske zemlje, gotovo ni slučaj. To le dokazuje zrelost mlade obmurske inteligence, ki se je, čvrsto zasidrana v revolucionarnih težnjah prekmurskega kmečkega proletariata, zavedala svojih dolžnosti do delovnih množic lastne zemlje ter do delavskega razreda v celoti. Uspeh sistematičnega dela v tej smeri se je pokazal v tem, da je imelo Prekmurje na zadnjih volitvah stare Jugoslavije decembra leta 1939 opozicijskega kandidata iz lastnih vrst — Miška Kranjca. Po številu zanj oddanih glasov bi moral priti v parlament, ako bi ne bilo po sredi reakcionarne volilne geometrije, ki je to preprečila in zagotovila to mesto klerikalnemu kandidatu. Teh nekaj dejstev iz zgodovine političnih bojev prekmur- skega delovnega človeka kaže na izrazito napredno tendenco Kluba prekmurskih akademikov tedanjega časa. Vse tisto, kar je nastalo kot rezultat narodnoosvobodilnega boja, je bilo v zametku že obseženo v političnem življenju Prekmurja neposredno tik pred drugo svetovno vojno. Okupatorsko nasilje je sicer zavrlo hitrejši razvoj v tej smeri, vendar ga ni moglo izbrisati iz src delovnih ljudi. Izkušnje z ruskimi »osvoboditelji« so bile za množice, ki so toliko pričakovale od osvoboditve, grenko razočaranje. Mislim, da se ne motim, če naj tu iščemo vzrokov za slab odziv na volitvah leta 1945. To je še zlasti razumljivo zaradi tega, ker so naši ljudje ob prelomu s Sovjetsko zvezo leta 1948 pokazali vso svojo ljubezen do rodne zemlje in solidarnost z vsemi napori delovnih množic Jugoslavije ter delavcev vsega sveta. Pred spomenikom Stefana Kovač a-Marka se je zbralo več tisoč ljudi, ki so prisostvovali odkritju Delo in žrtev Štefana Kovača sta kronana z uspehi Politična šola trde stvarnosti stare Jugoslavije in okupacije je delovnega človeka Obmurja vzgojila v realnega ocenjevalca vseh dogajanj. Tako ga je učil pokret, na čigar čelu je stala KP in katerega so vodili ljudje takega kova, kakor je bil heroj Marko in njegovi tovariši. Zgodovinski sklepi II. zasedanja v Jajcu, za katerimi je že takrat stala polmilijonska NOVJ: sklep o proglasitvi AVNOJ za revolucionarni parlament borečih se narodov Jugoslavije, dalje sklep o formiranju NKOJ kot prve vlade teh narodov, nadalje sklep o federativni ureditvi Jugoslavije in sklep o odvzemu pravic pobegli londonski vladi, da zastopa naše narode pred svetom; s tem v zvezi sklep o prepovedi povratka kralju Petru II. v osvobojeno domovino, dokler o tem ne odločijo narodi Demokratične federativne Jugoslavije po svojih izvoljenih predstavnikih in končno sklep o uvedbi naziva maršal v NOV in podelitvi tega naziva tovarišu Titu, — vsi ti sklepi so bili delovnim množicam tega predela, ki so živele v mraku okupacije in pod pritiskom totalne sovražne propagande, vse do osvoboditve le malo znani. Šele po zlomu s SZ so naši delovni ljudje spoznali vso resnico teh sklepov, katerim je sovjetska birokracija že v času narodnoosvobodilne borbe nasprotovala in to z isto doslednostjo kot Zapadna reakcija, ki je branila v vojni zgubljene pozicije domače in tuje reakcije. Vse to je bilo potrebno doživeti na lastnih plečih, da se je delovni človek Obmurja zavedel resnice o tem, da so v štiriletni krvavi in neenaki borbi v Jugoslaviji zgubili vojno ne le fašisti, temveč vsi izkoriščevalci, da je prišel potom oborožene vstaje na oblast delavski razred, ki prva leta po vojni razen svojih delovnih rok in razvalin že pred vojno revnega gospodarstva, ni imel s čim gospodariti. Vsa reakcija z leve in desne je pričakovala, da bo naš delovni človek klonil pred težavami, a to se ni zgodilo. Priznati moramo, četudi je delovni človek tu pri nas pod težo bremen včasih kolebal, klo- nil nikoli ni. Mislim, da smo dolžni to posebej poudariti. Obdobje obnove in gospodarske priprave na sistematično izravnavanje nesorazmerij v proizvodnji je že našlo v zavesti delovnih ljudi teh krajev svoj odmev, kajti našel si jih povsod tam, kjer so naši narodi gradili temelje svoji srečnejši bodočnosti. Mnogi objekti, ki so v ponos naši domovini, so grajeni tudi z žulji delovnih ljudi teh krajev. Ponosni smo lahko na to. DELOVNI ČLOVEK PREKMURJA VERUJE V LEPŠO IN SREČNEJŠO BODOČNOST Danes, ko smo sredi načrtne socialistične graditve, t. j. v času, ki predstavlja najtežje razdobje boja za socializem, se naš delovni človek vsak dan srečuje z vsemi sovražniki delovnih množic, t. j. z birokratizmom, s ostanki izkoriščevalskih elementov, s pritiskom ruske birokracije in zapadne reakcije, a on se ne da zbegati, temveč se pravtako vsak dan uspešneje bori proti vsem skupaj in vsakemu posebej. Dosedanji uspehi ljudske politike v naši deželi so tudi v teh krajih utrdili zaupanje delovnih ljudi v pravilnost poti, ki se je pričela leta 1941 in je za svoj čas pred 10 leti 29. nov. 1943 našla ustrezne zaključke na II. zasedanju AVNOJ. To neizmerno zaupanje so nam in vsemu svetu pokazale prav zadnje volitve. Revolucionarna zavest delovnega kmečkega človeka Obmurja šteje današnji dan — Dan republike — brez dvoma za svoj veliki praznik. Prizori, ki so se odigrali na zgodovinskem zasedanju v Jajcu pred 10 leti. n. pr.: nočna zborovanja, na katerih člani revolucionarnega parlamenta, vsi oboroženi, oblečeni v najrazličnejše uniforme — tudi raztrgani in na pol bosi med njimi, — sredi nemške ofenzive, dostojanstveno postavljajo temelje novi državi delavcev in kmetov. Ali drug prizor: dr. Ivan Ribar govori nagrobni govor svojemu sinu Ivu Loli Ribarju, ki je v tem času padel za svobodo, itd. — vse to nas spominja prizorov, ki so se odigravali v manjšem obsegu tudi tu — na tej zemlji — v času okupacije. Vse to so prizori, ki jih svet dotlej še ni poznal. In vse to se je dogajalo v službi iste ideje, ideje socializma, humanih odnosov med ljudmi, boja proti vsemu, kar človeka ponižuje in ga drži v revščini ter neznanju. Za zmago te ideje, tovariši in tovarišice so bila srca junakov te zemlje, za zmago te ideje so ista srca tudi izkrvavela v neenakem boju. Prekmurska zemlja rodi, vsak dan, ob vsakem grižljaja opominja k zvestobi njihovemu doprinosa za stvar socializma. Naj bo ta spomenik skromen, a topel izraz naše ljubezni, vdanosti, ponosa in vzpodbude za vse napore, ki so še potrebni, da bo delovni človek tudi na tem koščku naše domovine vsak dan bolj bogat, vsak dan bolj izobražen In končno rešen iz spon revščine, pomanjkanja, trpljenja in neznanja. Odprt je nov rudnik boksita V Boču pri Banja Luki je bil te dni slovesno odprt nov rudnik boksita. Zvečer pa so že pripeljali v mesto prvih deset kamionov te rude Novo podjetje je sklenilo pogodbe za izvoz boksita v tujino. Stran 2 OBMURSKI TEDNIK Murska Sobota, 4 decembra 1953 Še nekaj slik z volišč Volitve — velik praznik prebivalcev Prlekije Prebivalci ljutomerskega okraja so na volitvah 22. novembra pokazali več kot le dolžnost — pokazali so svoje navdušenje za novo Jugoslavijo in ljudsko oblast. Že v soboto zvečer je bilo živahno v vseh vaseh in zaselkih. Mladina in žene so povsod okrasile volišča, ljudje so se pogovarjali o svojih kandidatih. ČETRTI TEREN V LJUTOMERU JE BIL PRVI Že v zgodnjih jutranjih urah so se na volišča v Ljutomeru zgrinjale množice volivcev. Volivci 2. terena so bili na nogah že ob pol petih. Do sedmih je volilo že nad 100 volivcev. Razpoloženje je poživila še godba, ki je kmalu po šesti uri zaigrala po ljutomerskih ulicah. Tudi ostali tereni so tekmovali. Na 4. terenu je do sedmih volilo 50 odst., do osmih pa 85 odstotkov vpisanih volivcev. Na to volišče so prišli prvi delavci iz opekarne, in sicer v skupini. Tudi lovci so bili med prvimi Do devetih so volili vsi volivci 4. terena. Tudi ostala volišča niso zaostajala. Ljudje so v vrstah čakali na volilne lističe. Kmalu za 4. terenom so tudi druga volišča zaključevala volitve. Ljutomer je izpričal svojo enotnost in privrženost stvari, za katero je v nedeljo glasovalo več milijonov ljudi. Ob desetih so našteli v mestu samo 10 zamudnikov. Zato so si priborili eno izmed prvih mest v okraju. VOLIL BOM ZA TITA IN DOMOVINO Tudi v obmejni Radgoni so prvi volivci že v zgodnjih jutranjih urah oddali svoje glasove. Med njimi je bil tudi 75-letni Anton Štrekelj, ki je pred volitvami povedal: »Prišel sem, da bom volil za Tita in svojo domovino!« Vinogradniški delavci iz Polic so prišli na volišče že ob pol petih, zakurili so kres in ob zvokih harmonik plesali kola. Ob 7. uri je njihova volilna enota zaključila volitve. Bili so prvi v ljutomerskem okraju. Tudi na Kapeli se vinogradniški delavci niso pustili Poličanom, glasovali so zgodaj. In še marsikaj bi lahko povedali o ljudeh, ki žive na severni meji Apačani so najlepše okrasili volišča. Tri enote so v zgodnjih dopoldanskih urah zaključile volitve. Severna meja je v nedeljo pokazala, da tamkaj ne žive več ljudje upognjenih hrbtov, ki bi bili voljni hlapčevati tujcem. DOBRE VESTI S HRVAŠKE MEJE Razkrška občina se je v nedeljo uvrstila med prve v okraju. Še nikdar ni bilo na volilih v tej občini tako živo kot to nedeljo. Ljudje so že v soboto postavili slavoloke in okrasili hiše, V nedeljo pa so prišli glasovat v zgodnja jutranja urah. Popoldne so se na voliščih oglašali le zadnji zamudniki. In končno: na Razkrižju so prvi zaključili ta se z dokonč- nimi rezultati oglasili pri Okrajni volilni komisiji. Tudi okrog Vinskih vrhov so se podvizali. Viničarji na Kajžarju, zadružniki okrog Temnarja in Miklavžani so ob 11. uri imeli že 70-odstotno udeležbo. V tej občini bi šlo hitro, če se ne bi obotavljali volivci Krčevine. V ivanjkovski občini so tekmovali. Kakor vedno, so tudi tokrat zmagali delavci okrog Jeruzalema. Volit so prišli že ob peta, do deseta pa so vovili vsi vpisani volivci. Do tega časa je v občini volilo nad 50 odst. volivcev. Nad tem povprečjem so bila še volišča v Ivanjkovcih, Mihalovcih ta Stanovnem. Tudi zadružniki iz Železnih dver in okolice so upravičili pričakovanja — kmalu po osmi uri je prišel na volišče zadnji volivec. ŠE NEKAJ REZULTATOV Teh nekaj sličic z volišč ljutomerskega okraja še ne pove vsega, kar so dosegli volivci na nedeljskih volitvah. Dobro razpoloženje in tekmovalna vnema je prinesla lepe rezultate: do 11. ure je v Prlekiji glasovalo 60 odst. volivcev, do 13. ure 69 odst., do 15. ure 77 odst., do 17. ure 82 odst. in do 19. ure 85 odstotkov volivcev. Na 16 voliščih so v prvih popoldanskih urah glasovali vsi vpisani volivci. Volivci križevske občine so glasovali med prvimi Kmalu po polnoči so volivce v križevski občini prebudile budnice. Zaigrali so vsi godci na pihala in harmonikarji, vsak v svo- ji vasi Volivci so se začeli zbirati pred okusno okrašenimi volišči. Najlepše so bila okrašena na Kuneču, prvo volišče v Križevcih in v Lončarovcih. Najbolj živahno je bilo v vasi Kuneč. Ob dveh ponoči se je na volišču zbralo 25 odst vseh volivcev. Ker volišče še ni bilo od- prto, so poklicali volilni odbor, naj ga odpre. Tako so ob treh začeli voliti. Do petih pa so vsi volivci oddali svoje glasove. Po razpoloženju niso zaostajali volivci Lončarovec. Pred voliščem so se zbrali v veliki skupini ob petih. Dve uri prej pa je prišel na to volišče 60-letni Peter Farkaš, ki se za volitve prejšnja leta ni mnogo zmenil, sedaj pa je glasoval prvi. Ob sedmih so zaključili Tako je bilo pred volilci v o snovni šoli v Murski Soboti volitve s 100-odstotno udeležbo. Tudi v Križevcih so začeli zgodaj. Ob štirih je čakalo pred voliščem 18 volivcev, od teh 15 žena. Ob 5. uri so se zbrali gasilci in mladinci ter prišli z zastavo in godbo. V Križevcih so volili vsi vpisani volivci do 12. ure. Posebno je treba omeniti še Domanjševce, kjer živijo ljudje madžarske narodnosti. Gasilci in mladinci so spremljali godbo, ki je zaigrala budnico. Ob petih pa so prišli vsi na volišče. Volitve so zaključili ob 11. uri. Tudi ostale vasi niso zaostajale, saj so do 12. ure zaključili volitve v vseh vaseh križevske občine. F. G. ALI STE ŽE poravnali naročnino? Budinski mladinci in gasilci so tekmovali Mladinska organizacija v Budincih, ki je ena izmed najboljših je že v petek in soboto krasila volišča ter razlagala ljudem pomen volitev. V nedeljo so se mladinci zbrali z godbo ob 3,50 in takoj volili Njihovo volišče je bilo najlepše okrašeno v vsej občini Tudi ostale mladinske organizacije v občini niso mnogo zaostajale, V Markovcih so mladinci volili do pol šestih, Čepinska mladina je volila do 6,10. V Hodošu je mladina volila do 5,15. V Šalovcih pa je zaključila ob 7. uri. Le mladinci v Dolencih so pozabili na tekmovanje. T. V. Mladini v Budincih so pri krasitvi volišča pomagala tudi gasilci. Ob jutranjih zvokih godbe so se zbrali tudi gasilci in volili takoj za mladinci. Ob 4,25 je volil še zadnji gasilec v vasi. Z veselo slovensko pesmijo in godbo so vabili tudi ostale vaščane na volišče. Z vseh koncev vasi so prihajali v gručah in ob 9,25 je volil zadnji volivec v vasi. Mladina, gasilci in ostali vaščani Budine so na volitvah pokazali tudi onim preko meje, kako trdno so združeni in kako mirno in Veselo gledajo v lepšo bodočnost, ki si jo ustvarjajo vsi delovni ljudje naše države. Janez DELAVCI, VAŽNO ZA VAS! Prijave inozemskih zaposlitev Za sklenitev konvencij o socialnem zavarovanju med našo in drugimi državami, so nam za vse države potrebni podatki o zaposlitvah naših državljanov, razen za zaposlitve v Franclji, ki so že bile prijavljene. Zato pozivamo vse, ki so bili kdaj koli zaposleni v inozemstvu, ne glede na to, če so že upokojeni ali ne, da dajo čimprej, a najkasneje do 31. decembra letos osebno pri pristojnem okrajnem zavodu za socialno zavarovanje podatke o inozemskih zaposlitvah, o inozemskem socialnem zavarovanju, bolovanjih, nesrečah prt delu, priznanju inozemskih socialnih dajatev, podatke o svojih družinskih članih ter podatke o event prejemanja naše akontacije na pripoznano inozemsko pokojnino oz. rento. S seboj je treba prinesti vse listine, ki se nanašajo na to: delovne knjižice, učna spričevala, potrdila o zaposlitvah, odločbe o priznanju soc. dajatev, pokojninske ali rentne knjižice, odrezke zadnjih nakazil in podobno. Za inozemske zaposlitve se upošteva: za čas pred I. svetovno vojno — zaposlitev izven ozemlja Avstro-ogrske; po prvi svetovni vojni do leta 1945 — pa zaposlitve izven Jugoslavije in za slov. Primorsko za zaposlitve izven Italije. V interesu slehernega prizadetega je, da se odzove temu pozivu. Prepozno ali napačno prijavljene zaposlitve se pri uveljavljanju pravic do inozemskega socialnega zavarovanja ne bodo upoštevale. Naprošamo vodstva podjetij, ustanov in društva upokojencev, da na to objavo opozore člane delovnih kolektivov. Za področje bivšega lendavskega okraja se prijave vlaga- jo v izpostavi socialnega zavarovanja v Lendavi, za ostali predel Prekmurja pa na Okrajnem zavodu v Murski Soboti. Zavod za soc. zavarovanje LR Slovenije V petek popoldne so v Murski Soboti pokopali dolgoletno učiteljico Zorislavo Rogl. Na zadnji poti z mrtvaškega odra v stari osnovni šoli na pokopališče jo je spremljalo okrog tisoč ljudi večina Sobočanov; prišli pa so njeni stanovski tovariši in znanci tudi iz raznih drugih krajev Prekmurja. Ob odprti krsti je spregovoril učitelj Miroslav Štubl. Orisal je težko življenjsko pot pokojnice in njeno vestno spolnjevanje dolžnosti. Svoji družini je bila vedno dobra mati in gospodinja. Tudi otrokom v šoli je bila več kot le vzgojiteljica. Zato so se od nje poslovili s težkim srcem tudi šolarji, ki Jih je poučevala pred svojo boleznijo, in ji zapeli »Gozdič je že zelen...« Ob odprtem groba so se poslovili od Zorislave Rogl v imenu učiteljskega društva in znancev iz Lendave, kjer je službovala več let, učitelj Vilko Fram, v imenu OLO in vseh Prekmurcev pa predsednik OLO Štefan Šabjan. Pevski zbor pa je zapel žalostinko. Naj ti bo lahka zemlja! Vsi tvoji učenci in stanovski tovariši pa te bodo ohranili v najlepšem spominu! Članom in poverjenikom Prešernove družbe Pričeli smo razpošiljati letošnje zbirke knjig Prešernove družbe. Razpošiljanje bomo predvidoma zaključili do 12. decembra. Člani prejmejo knjige tam, kjer so knjige plačali: torej samo pri svojem poverjeniku ali v knjigami, če so se vpisali v članstvo tam. Zaradi premajhne- ga zanimanja za boljšo vezavo, knjig ne bomo vezali. Poverjeniki! Razdelite knjige, čim jih prejmete! Člani, ki do 20. decembra ne bi prejeli knjig, naj se zanimajo zanje pri svojih poverjenikih) sporne primere pa javljajte nam. Oni, ki se žele vpisati v članstvo in prejeti letošnjo zbirko knjig, lahko to store pri poverjeniku, ki ima v ta namen nekaj zbirk več, ali v knjigarni ali pa direktno pri nas. V tem primeru morajo plačati 25 dinarjev za odpremo. Vse člane vabimo, da se ob prejemu letošnje zbirke vpišejo v članstvo za prihodnje leto. Ob vpisu lahko vsak član vplača samo prvi obrok članarine, to je 60 dinarjev, nato pa najdalje v 3 mesecih še ostale tri obroke po 60 dinarjev. Pokažite letošnje knjige ter knjižni program za leto 1955 onim, ki še niso člani in jih pridobite, da se vpišejo v članstvo Prešernove družbe. Novi poverjeniki naj javljajo svoje naslove, da jim pošljemo potrebne tiskovine in pooblastilo. Prešernova družba Ljubljana Ulica Toneta Tomšiča 9 ... in tako so volili k mečki volivci v Čepincih MORDA ŠE NE VESTE ... da lahko rastlinska uš v enem tednu zapusti okrog 1 milijon potomcev, če pri tem upoštevamo tudi potomce potomcev? ... da so nojeve oči dvakrat težje od njegovih možganov? Zanimivosti iz starih zapiskov občine Okoslavci Množino dokumentov naše preteklosti je uničil okupator. Skoraj nobenemu dokumentu, ki je pričal o boju slovenskega naroda proti germanizaciji in zapostavljanju, za narodno enakopravnost, za slovensko šolstvo, za uporabo slovenskega jezika kot uradnega poleg nemškega, — ni prizanesel, če ga je našel. Vsega pisanega gradiva pa vendarle ni našel, tako so ostali ohranjeni tudi še posamezni drobci občinskih arhivov. Tako je delno ohranjena tudi knjiga zapisnika sej občinskega odbora v Okoslavcih za obdobje od 28. II. 1906 do do 29. IX. 1913, ki nam priča, da našega kmeta niso zanimali samo krajevni problemi, temveč tudi mnogi osrednji, tako vprašanje ljubljanske univerze, za katero so se večkrat zelo zavzeli, posebno pa na odborovi seji dne 20. prosinca 1909, ko so pod točko 3 skleniti: »Občinski odbor okoslavski sklene resolucijo, koja se naj pošlje c. k. ministrskemu predsedniku in sicer: Občinski odbor odločno ugovarja proti surovim napadom nemških dijakov na slovenske v Gradcu in Dunaju. Odločno zavračamo to, ker Slovenci ravnotako prispevamo k šolstvu. kakor Nemci. Vsled tega najodločneje zahtevamo slovensko vseučilišče v Ljubljani ter se naroča našim poslancem, da za dosego tega zastavijo vse svoje moči.« Kako težko je bilo Slovencem v Avstriji v šolstvu kaj doseči, nam pove okoliščina, da je boj za nižjo slovensko gimnazijo v Celju bil tako oster, da je v letu 1894 povzročil malodane krizo dunajske vlade; boj za slovensko univerzo pa se je zmagovito končal šele po razbitju Avstro-ogrske monarhije. Glas okoslavške občine za najvišjo slovensko šolo, za slovensko univerzo pa dokazuje odločno narodno usmerjenost te obmejne občine. Tako tudi sklep z dne 1. grudna 1907 o podpori Ciril Metodovi družbi, priziv na Ministrstvo notranjih zadev z dne 5. julija 1908 proti odloku, ki je ukinil slovensko uradovanje v neka- terih uradih Največ sklepov občinskega odbora v Okoslavcih pa se je nanašalo na regulacijo Ščavnice ter na napravo novih in za vzdrževanje in popravljanje starih cest. Dne 27. prosinca 1908 je glede regulacije Ščavnice bil sprejet naslednji sklep: »Občinski odbor sklene eno glasno, da se pošlje prošnja, re solucija na glavarstvo in merodajne faktorje za podporo regulacije Ščavnice. Zahteva se, da vsled velike bede in škode država in dežela podpirata re gutiranje.« Zatem se vse več sklepov nanaša na regulacijo Ščavnice, tako sklep z dne 29. junija 1908: »Glede regulacije Ščavnice se sklene, da odbor kot zastopnik občine vztraja pri prošnji glede regulacije Ščavnice z dne 27. prosinca 1908 ter se pošlje na stavben’ kr. deželni urad v Gradec prošnja za pregled ingenirja na deželne stroške.« Ker je izdelava projekta za regulacijo Ščavnice zvezana s precejšnjimi stroški, so 8. grudna 1908 sklenili, da bo županstvo napravilo prošnjo na deželni stavbeni urad in deželni odbor »da dežela in država plača (ta) stroške, ker je občina uboga.« Da so glede tega uspeli, potrjuje sklep z dne 5. grudna 1909, ki je v vsakem oziru zelo konkreten in ga zato tukaj v celoti citiram: »Odbor sklene, da se naj dela po projekta, samo ves les in kamen naj odpade, ker tukaj v tem ilovnem svetu bi bilo to delo le potrata. Vsled tega bi proračun bolje kot na polovico odpadel. Določenih 30 odst interesenti nikakor ne morejo prispevati, niti občina ne more kaj dati. Občina še plačuje dolg na šoli in v Dragotincih se je s trudom tekom par let navozila obč. cesta, za katero se Je sedaj vložila prošnja na okr. zastop za sprejem v okr. cesto. Na ta način nam torej tudi okr. zastop ne bode mogel prispevati. Vsled tega sledi, da obč. interesenti več ne morejo prispevati kakor 300 Kron in kar še bo vkup prišlo radovoljnih darov. Vsled tega prosi občina sledeče: Delo se naj izgotovi po odbitku lesa razen zadelavanja starih strug, kar bode stroške zmanjšalo na polovico, to polovico naj plača dežela in poljedelsko ministerstvo, ker interesenti razun gori omenjenega ne moremo prispevati. Ako pa bi nemogoče bilo te vsote na ta način pokriti, pa vzamimo vsaj korekcijo v Dragotincih iz državnih stroškov. Občina bode takoj prosila za konsens, samo deželni odbor naj pove svoje mnenje.« Čeprav občinski odbor zahteva, da država in dežela finančno pomagata pri regulaciji Ščavnice, ker je občina res revna, vendar določa, da naj interesenti prispevajo vsoto okrog 300 kron, sam odbor pa iz svoje blagajne v smislu sklepa z dne 8. maja 1910 prispeva 500 kron. Zanimivo je, da je na isti seji odbor odklonil pristop k avstrijskemu rdečemu križu z motivacijo »ker je za letos preveč izdatkov«. Iz istih razlogov ni pristopil niti pozneje. V tem so regulacijska dela že začela in ker so stroški nenehno naraščali, je odbor sklenil 28. VIII 1910 zaprositi Deželni odbor, da prevzame ostanek in da dovoli spremembo regulacijskega projekta. Sejni za- pisnik z dne 14. listopada 1911 omenja odobritev vsote 200 kron za korekcijo Ščavnice. Če pa se delo letos ne bi vršilo se naj vzame od iste vsote za navaž- nje ceste 50 kron«. Kakor se iz zapisnika z dne 5. maja 1912 vidi, so gornji znesek 200 kron namesto za regulacijo Ščavnice oziroma za navažanje ceste, poribili na napravo novega mostu čez Ščavnico. Toda 9. februarja 1913 zasledimo sklep, da se nadaljuje z deli regulacije Ščavnice s tem. da občina pri' speva še 200 kron, ako bi bilo potrebno. Sedaj pa preglejmo sklepe cest. Danes je marsikatera cesta slaba zaradi tega, ker Je ob robu obraščena z grmovjem, ki dela senco in zadržuje vlago. Vsa opozorila, da bi lastniki, ki celo uporabljajo cesto, sami od' stranili grmovje, navadno ne zaležejo, občinski ljudski odbor pa ne ukrene ničesar odločilnega, boječ se zamere. Občinski odbor v Okoslavcih pa se je s svojim sklepom z dne 28. aprila 1907 vendarle upal zameriti celo odborniku, ki ni posekal grmovja ob cesti, ko je sklenil naslednje: »Glede obcestnega grmovja se sklene, da se more (mora, op. I. K.) isto vsled navažanja ob cestnem robu z obč. ceste odstraniti, posekati. To delo naredi občina. Pri tej točki je odbornik Holc Jakob zapustil sejo ter za to ni glasoval, ker se Ali sklep z dne 30. juni- ja 1907, ki se glasi: » Obč. od- borniki so dovolili in odobrili vse stroške za ceste, kakor (za) šoder, delavce, delovodstvo itd. Res je bilo vzdrževanje cest v v prejšnjih časih, ko je bilo na državnih in deželnih cestah še zelo malo mehaniziranega prometa, na občinskih cestah pa ga sploh ni bilo, lažja stvar, kakor je danes, ko ni skoraj vasi, ki ne bi imela traktorja in unimoga, zato pa je danes še v večji meri dolžnost občinskih ljudskih odborov, da se brigajo za ceste. Morda je prav naša napaka, da hočemo velike stvari prej, preden imamo male sploh urejene. Trajno pa gradi le tisti, ki začne graditi pri temeljih in ne pri strehi. Zapisnik občinskega odbora v Okoslavcih pa je zanimiv še zaradi nekaterih drugih okoliščin. Tako tudi po tem, da v tem času še nikjer ne prihaja do izraza strankarska pripadnost odbornikov. O kakšnih nazadnjaških klerikalnih tendencah, razen v enem primeru, ko občinski odbor dodeli malenkostno podporo verskemu društvu, ni sledu. Za enega odbornika Jurkoviča Andreja bi dejal, da je bil Štercijanec, to je nemškutar, ker se je dosledno podpisoval v gotici toda nastopa, ki bi ga kot takega kompromi tiral, pa ni zaslediti, v zapisni ku. Sploh je opaziti, da so sklepi večine v glavnem bili v korist skupnosti te majhne podeželske vasi, sestavljene po večini iz mladih in srednjih kmetov. Ivan Kreft Murska Sobota, 4. decembra 1953 Stran 3 Po Prekmurju in Prlekiji Š rok razmah taborniške organizacije v M. Soboti Na zadnjem občnem zboru taborniške organizacije v Murski Soboti so sprejeli precej novih članov. Sedaj jih šteje družina že 100, kar je za Mursko Soboto že mnogo. V taborniških vrstah so tasti dijaki in dijakinje, kakor tudi nekaj vajencev, ki hočejo postati del velike družine mladih Ijudi, ki nosijo v sebi ideje naprednega duha in hočejo postati najboljši člani socialistične družbe. Glavno delo taborniške organizacije pa je v tem, da z ideološko-moralno tendenco dvigne v slehernem taborniku voljo do dela. Kajti tabornik ve, da je zanj življenje lepo in mikavno le takrat, kadar so njegove težnje spojene s trudom, požrtvovalnostjo in plemenitostjo. Življenje v naravi oblikuje človekov značaj, ga navaja k tovarištvu in k drugim dobrim navadam. Tu se mladi človek vadi v delavnosti in skromnosti, tu črna potrebnih moči in živ- ljenjske pestrosti za opravljanje svojih vsakdanjih dolžnosti. Narava ga jekleni duševno in telesno in v njej najde uteho za svoje velike in male skrbi. Taborniki v Murski Soboti imajo pred seboj velike načrte. Ker pa se zavedajo, da jih ravno delo utrjuje, so prepričani, da jih bodo zmogli, kakor so jih doslej. bd. V LJUTOMERU BO TEČAJ ZA SADJARJE Na pobudo delegatov zadnjega zbora Okrajne zadružne zveze bodo v kratkem priredili v Ljutomeru tečaj za sadjarje. Na tečaju bodo predavali kmetijski strokovnjaki o boleznih sadnega drevja, uspešnem zatiranju sadnih zajedalcev in škodljivcev, pravilnem čiščenju in škropljenju sadnega drevja, pripravi škropiva itd. Zbor je vsem zadrugam poslal priporočilo, naj pošljejo na tečaj po enega sadjarja, ki bo pozneje na področju vsake zadruge vodil akcije proti sadnim škodljivcem in dajal strokovne nasvete sadjarjem Tečaj bo predvidoma trajal teden dni. PRLEŠKE GORICE SO LETOS DALE SVOJE... Čeprav je letos spomladanska suša opustošila dokajšnja število vinogradov v ljutomerskem okraju in napravila vinogradnikom, zadrugam in gospodarstvom škodo, ki jo cenijo nad 322 milijonov din, je vinska letina izredno dobra na neogroženih predelih. Povprečni hektarski donos znaša 17 hl, t. j. 5 hl več kot lani. Dobro ohranjeni in negovani nasadi vinske trte so dali nadpovprečne količine pridelka; tako so na nekaterih parcelah nabrali toliko žlahtnega grozdja, da znaša hektarski donos nad 30 hl. S ta- V BELTINCIH IMAJO 40-ČLANSKI PEVSKI ZBOR Beltinčani so si želeli dobrega pevovodjo, ki bi lahko vodil pevski zbor, kajti peti želi ne samo mladina, temveč tudi starejši. Ta želja se Jim je izpolnila s prihodom učitelja iz Melinec Gonza Doslej se je prijavilo v pevski zbor že 40 članov obeh spolov Prijavljajo pa se še novi Zbor je že začel z rednimi vajami. Igralska skupina IZUD tudi noče zaostajati. Pred kratkim se je začela učiti komedijo »Cvrček za pečjo«, ki jo bo uprizorila v decembru. kimi uspehi pa se lahko pohvalijo le vinogradniki, ki se jih je izognila vremenska katastrofa. Vinski strokovnjaki menijo, da letošnja vina tudi po svoji kakovosti ne bodo zaostajala za preteklimi letniki; zato ni bojazni, da jih pridelovalci ne bi mogli vnovčiti. Se več; razmere na vinskem trgu kažejo, da bo imela dobra kapljica tudi dobro ceno. Tega pa se napredni vinogradniki najbolj vesele, saj jim bo uspešna vinska kupčija prinesla tudi potrebna sredstva za obnovo že izčrpanih vinogradov. KAZNOVAN ZARADI NEPAZLJIVOSTI Vsled nepazljivosti in malomarnosti Stefana Kuzme iz Vučje gomile, ka Je zažgal ob suhem vremenu v svojem gozdu kup dračja, je zgorel precejšnji del njegovega gozda in tudi sosedovega. S tem je bila povzročena Škoda ne samo lastnikom gozdov, temveč tudi skupnosti; kajti gozdovi so naše državno bogastvo. Okrajno sodišče v Murski Soboti je storilca kaznovalo s tremi meseci zapora pogojno za dobo enega leta Prav tako se je zagovarjal pred okrajnim sodiščem v Murska Soboti zaradi pretepa Jožef Haužar iz Krašč. S kolom je pretepel neko ženo in ji prizadejal več telesnih poškodb. Sodišče ga je obsodilo na 20 dni zapora. Pretepači pred sodiščem Pred okrajnim sodiščem v Murski Soboti je bil na zatožni klopi Štefan Dani iz Skakovec, ker se je v gostilni pretepal. Med pretepom je zlomil roko Alojzu Fenosu. Sodišče ga je obsodilo na 5000 din denarne kazni. Za surovo dejanje, kazoče na vsako pomanjkanje srčne kulture, je bila na zatožni klopi pred okrajnim sodiščem v Murski Soboti Magdalena Kranjec iz Bakovec. Pretepla je namreč svojo duševno zaostalo sorodnico tako, da je ta dobila več poškodb lahkega značaja. Sodišče jo je obsodilo na 20 dni zapora pogojno za dobo enega leta. DVE ŠOFERSKI Z vinjenimi šoferji, ki ogrožajo javni promet, imajo naša sodišča še vedno opravek. Tako je Franc Fartek iz Šalovec vozil v vinjenem stanju tovorni avtomobil, naložen z živino. Zavozil je v obcestni jarek. Avtomobil se je pri tem prekucnil in poškodoval. Poškodbe so dobili tudi ljudje, ki so bili v vozilu. Okrajno sodišče ga je obsodilo na dva meseca zapora pogojno za dobo enega leta. Tudi Ivan Smodiš iz Beltinec je vsled nepazljivosti pri vožnji s tovornim avtomobilom zavozil v obcestni jarek, Vsled česar se Je vozilo poškodovalo. Okrajno sodišče v Murski Soboti ga je obsodilo na 4 mesece zapora pogojno za dobo dveh let. Malomarno poslovanje je največkrat začetek poneverb v trgovini Prav zato pa bi morali primeri malomarnega poslovanja služiti kot opozorilo tistim, ki nadzirajo poslovanje, predvsem pa upravnim odborom kmetijskih zadrug Tako bi lahko razne poneverbe še preprečili. Pred kratkim se je pred Okrajnim sodiščem v Murski Soboti zagovarjala Šarlota Flisar, poslovodkinja KZ Predanovci zaradi nemarnega opravljanja svoje službe. Med drugim ni vodila blagajniškega dnevnika in ni skrbela za pravilno vskladiščenje blaga. Vsled njenega malomarnega poslovanja je v poslovalnici nastalo v času od junija 1951 do novembra 1952 135.441 dinarjev primanjkljaja, Z neresničnimi navedbami pa je od blagajnika zadruge dobila 19.540 din češ da mora vrniti neki osebi, ki je plačala blago za zadrugo s svojim denarjem Zaradi nevestnega dela in goljufije jo je Okrajno sodišče v Murski Soboti obsodilo na 6 mesecev zapora. Po pritožbi Javnega tožilca pa ji je Okrajno sodišče v Mariboru kazen zvišalo na 8 mesecev zapora. Na zatožni klopi Okrajnega sodišča v M. Soboti se Je znašel tudi Martin Huzjan, poslovodja KZ Dolenci. Od aprila da avgusta letošnjega leta je jemal iz blagajne manjše vsote denarja. V nekaj mesecih si je tako prilastil 44.200 dinarjev. V poslovalnici je jemal tudi blago, a ga ni plačal. Seveda je poleg tega tudi ostalo poslovanje opravljal malomarno, da ne bi odkrili primanjkljaja. Zaradi nevestnega dela in poneverbe je dobil dve leti zapora. PO TUJIH PRIDELKIH JE SEGLA Prilaščanje tujega premoženja ni dovoljeno, pa najsi bo to last skupnosti ali zasebnika. Tega ni hotela upoštevati Jolanka Črnko iz Murske Sobote, ki je v letošnjem poletju kradla na njivah svojih sosedov poljske pridelke: koruzo, fižol in sončnice. Zaradi tega Jo Je Okrajno sodišče v M. Soboti obsodilo na 10 dni zapora TEŽKO PRIBORJEN. A ZASLUZEN USPEH ŠD Sobota- Rudar (Trbovlje) 1:0 Pričakovana nedelja ugibanj je za nami. Predvidevanja so se uresničila onim ljubiteljem nogometa ki so upali (in verovali?) v uspeh enajstorice SD Sobote. Rudar je bil močan in dober nasprotnik. Toda tudi Sobočani so tokrat zaigrali srčno, borbeno in s hotenjem zmagati. V 26 minuti drugega polčasa je dosegel Sečko edini gol tekme, ki je pa prinesel ŠD Soboti dve nadvse dragoceni točki — in izboljšanje položaja na prvenstveni lestvici. Številni gledalci so to pot odhajali zadovoljni z igrišča ta mnogi med njimi z upanjem, da bo morda enajstorica ŠD Sobote le še posegla v borbo za mesto na vrhu tabele. Če bo med igralci na zelenem polju vedno vladala taka požrtvovalnost kot zadnjo nedeljo, se ti upi lahko uresničijo. Zahvala Ob težki izgubi naše drage ZORKE ROGL učiteljice v Murski Soboti se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in ste spremili pokojnico na njeni zadnji poti. Se posebej pa se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju internega oddelka tukajšnje bolnice pod vodstvom dr. Starca, ki so ji požrtvovalno lajšali trpljenje. Iz srca se zahvaljujemo tovarišicam iz osnovne šole na čelu s tovarišem Štublom, ki so ji ves čas bolezni zvesto stali ob strani, kakor tudi vsem prosvetnim delavcem za številno udeležbo na njeni poslednji poti. Zahvaljujemo se predsedniku OLO tov. Šabjanu in ostalim tovarišem z okraja, ki so skrbeli za tako lep potek slovesa od pokojnice. Prisrčna zahvala; govornikom, pevcem, godbenikom, darovalcem vencev in cvetja, mladini, učencem in učenkam, sošolcem in sošolkam. Družina Rogl- Trstenjak. Vsak teden ena OSTANKI PRETEKLOSTI V pisarni nekega občinskega ljudskega odbora. Navzoči uslužbenci in stranka — odbornika nobenega. Stranka: »Boste te podatke, ki sta jih ugotovila odbornika, priložili k moji pritožbi?« Uslužbenec: »Sedaj je že prepozno.« Stranka: »Zakaj prepozno, saj sem pravočasno vložil pritožbo. In to lahko priložite k tisti pritožbi. Saj je iz nje razvidno, da to Se manjka Prinesti pa nisem mogel prej, kot sta odbornika naredila svoje.« Uslužbenec: »Veš, ne vem, kateri je shranil tisto pritožbo. Sploh ne vemo, kdo je kam dal. Morda se je izgubila.« Nato se je scena tako zaostrila, da Je ni mogoče opisati. Mali oglasi Prodan posestvo 184 arov, vinograd, njiva, gozd in sadovnjak, zidana hiša krita z opeko, 2 sobi in kuhinja, zidana klet in gospodarsko poslopje. Cena 360.000 din. Posebej prodam leseno hišo, zidano klet, zidani goveji hlev in zidano kamro ter svinjake pod eno streho Poleg 600 m2 zemlje. Cena 100.000 din. Oboje 6 km od Ptuja. Vprašati na upravi Obmurskega tednika. Prodam tesan les za ostrešje. Mӧrec, Gorica 31, p. Lucova. Stavbno parcelo prodam v M. Soboti, Ulica Štefana Kovača. Poizvedbe daje Davorin Tratnjek, šolski upravitelji Slovenska Bistrica. Radioaparat, elektrodni, znamke »Ingelen«, 6-cevni, dobro ohranjen, prodam. Naslov v upravi lista. Opozorilo PODJETJEM Tovariš Jožef Skalar, upokojeni železničar Iz Murske Sobote, Kolodvorska ulica, je bil od podpisane redakcije pooblaščen za zbiranje oglasov za »Gospodarski koledar 1954« in za revijo »Novo proizvodnjo«. Ker se je izkazalo, da je napravil nekaj nepravilnosti, mu s tem preklicujemo pooblastilo za zbiranje oglasov in opozarjamo podjetja, naj mu ne podpisujejo naročilnic. — Opozorilo velja od dneva objave. Redakcija »Nove proizvodnje«, Ljubljana. Gregorčičeva ul. 23, poštni predal 331. TEDENSKI KOLEDAR Nedelja, 6. decembra — Miklavž Ponedeljek, 7. decembra — Urban, Ambrož Torek, 8. decembra — Marija Sreda, 9. decembra — Savica, Valerija Četrtek, 10. decembra — Smiljan Petek, 11. decembra — Daniel Sobota, 12. decembra — Aljoša SONČNI VZHOD 6. decembra ob 7,29. zahod ob 10,17; dolžina dneva 8,48. LUNINA SPREMEMBA: 6. decembra mlaj ob 11,48. Spominski dnevi 7. dec. 1944. leta so partizani osvobodili z ukano iz celjskega zapora ,,Starega piskra" 500 slovenskih talcev. 8. dec. 1941. leta je Amerika posegla v drago svetovno vojno. 9. decembra 1943. leta je XIV. divizija NOV začela z napadom na močno utrjeno Kočevje. 10. december je Dan pravic človeštva. 11. decembra 1918. leta je umrl v Ljubljani pisatelj Ivan Cankar. — 1946. leta je bil pri socialnoekonomski sekciji OZN ustanovljen Mednarodni dečji fond (MDF), ki podpira tudi jugoslovansko mladino. 12. decembra 1924. leta je bila končana z zmago stavka hrastniških steklarjev proti tovarnarju Ablu. — 1944. lota se je začela sovražna ofenziva proti partizanskim odredom v Slovenski Benečiji in Reziji. KINO MURSKA SOBOTA predvaja od 4. do 7. decembra ameriški glasbeni film „VELIKI CARUSO"; od 8. do 10. decembra jugoslovanska komedija „OBČINSKO DETE". LJUTOMER predvaja 5. in 6. decembra avstrijski film ,,DVORNI SVETNIK GEICER"; 9. in 10. decembra angleški film ,,BEGUNEC". BRAD predvaja 6. decembra ameriški film VELIKI VALČEK"; 13. decembra ameriški film ,,VIVA ZAPATA". Čepinci predvaja 6. decembra jugoslovanski film ,,ZASTAVA"; 13. decembra francoski film ,, LJUBIMCA IZ VERONE". VREMENSKA NAPOVED za Čas od 4. do 10. decembra. V zadnjih dneh tekočega tedna poslabšanje, a predvidoma le lahne padavine, sicer suho vreme bo trajalo še do srede prihodnjega tedna. V drugi polovici prihodnjega tedna pa je računati z nastopom padavin in tako tudi s koncem nenavadno dolge suhe periode PISMA VÜJECA BALAŽA Z VUJDRIMLAKE Či kaj maš, te to tüdi že nücati znaš. — Tak si dendenešji mislijo neštrni pametjaki, pa se dostakrat motijo. O ten so se sprevažali to etan nekši sabolski gseli, keri tešejo tan pr kofekciji v Lotmerki drügin lidén fse felé gvante. Naša gospa kofekcija ma avto, zakaj bi mi, jem pridni pomagači peš po sveti campr dinkali? Ven de ga keri od nas zna kormaniti! — Tak so se spomijali met sobon pa se zapelali ta prta Mali Nedli. Ta je še nakak šlo, motor je fčista v redi štepa, čiglih se je kolomija za jimi sükala kak kača. Nazaj gredečki pa je jihovi mi nevüčenimi šenofleri sfalija cviren pa je naürok mimo ceste zaštepa. Zaj je nesrečni motovil f popravili — samo šeto de ga plača? Bole pametni no srečni so drügi motovilski Vozači. Eden met jimi se zvaža fčista naürok po samem rastegjenen Lotmerki ot kanclije do štacüna, ka si nebi znüca dragih potplatof. Etan enok je s svojoj nobl limozinoj celo po inači jako zapüščeni Hauž- gasi okoli smica, kodik se navadno samo goske no rece pasejo. Drügega so pozvali k soldakovin te pa se je boja, ka nebi kaj zamüda, dere bi začeli potfürane Taljane harati. Zavolo toga si je vseja v potjetni motovil no zabila skoro tijanta do morja. Tretji se je ótpela na nekšo koferenco v Lüblano — nazaj vozečki je tan na morji naloža svojo srečno bolšo polovico no jo tudi srečno dumu prcüsra. Skoro de pre tak. ka do se srečni foringaši lückih motovilov vozili tüdi na lotmerške seje no sestajnke, te pa de staló tan pret opčinskoj kučoj teko totih škrt kak v Marprugi pret Orlon ali Hastorijo. Morti pa de inači, ven jin je eden jihovíh ketišof pokaže, ka je dostakrat bole peški hoditi, kak se po plantaven Kamenščaki na svojo škodo z auton voziti. Ja. ja — če maš, znaš! — Toga so se tan v slatinskih Radencih še ne navčili. Po hižah v zdravilišči jin tü no tan klübüvle eletrika te pa zdravi betežniki v temi okoli klamoterijo no lüštno klejejo. Še ne dugo tega je nekša tovarišico Šla ta, kan še pape peški hodijo, te pa več vun ne mogla. Popevala je f tisti nobl lükji tak dugo. ka so jo čüli no jo skos okno na friški lüft potegnoli Fčista zmantrana si je fsela na nekšo klop polek nekšega rondona te pa se je starovična rasklopotana sirota ž joj vret prekoplcnila. Betežniki se tüdi prtožüvlejo. ka je pr obedi no večerji v restaraciji zmiron tak lüštno kak na kakših karminah pa ka jih fčasih fčista v redi Zebe. Tisti pa, keri bi mogli fse tote falinge viditi no sproti opravlati, se pre lepo okolik šprancirajo. Fčasih je tüdi taki ka nekaj maš, pa praf nücati ne znaš. To se je prpetilo za bratvo nekšemi človeki tan met Kotnjakovimi goricami. S cünkastoj ženskoj se naürok svajüvleta, najbole, dere se ga pošteno nacuka. Večkrat sta že štela narazno iti, zmiron pa je una rekla, ka de še malo žjin posküsla — podan sta lepo fküper dumu prdrapala. Za bratvo se je nesrečni Človik znavi svada, najprle s punoj pütroj te pa z ženskoj pa jo je šteja po stari navadi nasekati. Una pa se je jemi f kučo zaklenola. Pa si je divji Človik zna fain pomagati. Raseka je s sekiroj par svojih polovjakof na dvorišči te pa ga je jeza minla. S toga Vidite, ka je tüdi takšo norlaško delo nazadjo hasnovita stvar, čiglih precik drago. Zato pa: či kaj maš, se prle nafči, ka podan znali Vüjec Balaš Kotiček za pionirje Dragi pionirji ! Gotovo ste se hudovali name, ko sem pred dolgimi meseci izginil brez sledu. Oprostite! Mnogi ljudje imajo svoje muhe. Od teh nisem izvzet niti jaz. Od tokrat, ko so mi poverili veliko nalogo urejevati Pionirski kotiček, pa se počutim povsem mladostnega in me nič več ne muči revmatizem v mojih starih kosteh. Zato ni čudno, če naredim tudi kako nepremišljenost, ki je lastna le mladim. Seveda se za to moram hudo pokoriti. Ko sem se ves skesan vrnil, me je urednik »Obmurskega tednika« prav pošteno oštel. (Še sreča, da očeta nimam več, niti matere. Sicer — ne, o tem rajši ne razmišljam, ker vem, da sem hudo pregrešil). Moral sem mu obljubiti — seveda uredniku, ne očetu, ki se s tako majhno obljubo gotovo ne bi zadovoljil in mi odpustil vse grehe — da bom odslej naprej redno urejeval Pionirski kotiček, ki bo sicer majhen, zato pa bo izhajal bolj pogosto. Po hudih izkušnjah sem prinesel s seboj toliko novega poleta, da sem prepričan, da bom naš kotiček lahko urejeval štirinajstdnevno ali pa tudi tedensko — seveda, če bo urednik hotel dati prostor v časopisu. Ce mi boste oprostili moje nelepo dejanje, tudi vam obljubljam to, kar sem že obljubil našemu uredniku, ki nam bo delil papir in prostor. Prosim, da ostanemo stari prijatelju Jaz vam bom pripovedoval svoje popotne zgodbe, pa še kaj drugega, kar vas bo zanimalo. Vi pa mi tudi kaj pišite o svojem delu in življenju, da bo naš kotiček bolj pester. Vas pozdravlja stric urednik Maščevanje Oče je natepel sina. Mirko Je trmasto zadrževal jok to solze. Ko se je oče obrnil od njega, je zagrozil: »Boš že videl, kako ti bom povrnil, ko bom jaz velik, ti pa majhen!« Kateri letni čas mi ugaja najbolj Mladi tovariši! Danes vam želim zastaviti eno vprašanje, na katero ml odgovorite pismeno. Vprašanje se glasi: kateri letni čas mi ugaja najbolj? Dobro premislite, kajti vsak letni čas (pomlad, poletje, jesen in zima) prinaša nekaj lepega. Pri odgovoru tudi povejte, zakaj vam tisti letni čas, ki ga boste izbrali, najbolj ugaja. Odgovore pošljite do 12. decembra na naslov: Obmurski tednik, Pionirski kotiček, M. Sobota. Ne pozabite pa napisati svojega točnega naslova in kateri razred šole obiskujete in koliko ste stari. Najboljši odgovori bodo objavljeni v našem kotičku. Letni dopust in popust pri vožnji Že dolgo sem si želel obiskati Severni tečaj. Najboij me je zanimala tista točka, kjer zemeljska os moli iz zemlje. Mladi bralci, gotovo ste že slišali, da se zemlja vrti. Tudi jaz sem že zdavnaj slišal, saj so to ugotovili že pred več sto leti. Pa ne mislite, da nisem verjel. Če bolj učeni ljudje od mene trdijo tako, bo že res. Želel sem le videti, kakšna je ta zemeljska os in kakšni so tisti stroji, ki poganjajo Zemljo v tek. Ko sem v pretekli zimi postal urednik Pionirskega kotička, mi je glavni urednik takoj povedal, da bom lahko dobil 14-dnevni letni dopust. Prt tem sem se takoj spomnil na Severni tečaj in zavpil: »Živel letni dopust!« Urednik me je začudeno pogledal. Kljub temu sem na tihem delal načrte. Poleti grem na dopust! Takrat si bom lahko ogledal Severni tečaj. Pozimi je tamkaj gotovo preoster mraz, da ne bi mogel vzdržati. Poleti, ko je pri nas pasja vročina, pa je tamkaj gotovo še toliko hladno, da imajo sneg. Seveda je, saj na Severnem tečaju nikoli ne zmanjka snega. Pomislite! — Naprej nisem mogel delati načrtov na tihem. Moje misli so se zlile v besede. »Tako si bom lahko ogledal Severni tečaj.« To sem izgovoril tako glasno, da me je slišal tudi glavni urednik. Urednik me Je pogledal še bolj začudeno: »Severni tečaj?!« »Da, to je moja davna želja!« sem mu pritrdil hitro. Nato sem mu razložil vse svoje načrte. Urednik Je zmajal z glavo in počasi dejal: »Stric, s te moke ne bo kruha!« »Zakaj ne? Saj bom pri vožnji imel 75 odstotkov popusta.« »Popust —? Tega boš imel samo v naši državi.« »Zakaj pa ne tudi v tistih državah, preko katerih bom potoval?« sem ga vprašal iznenadeno. »Saj bom šel na letni dopust!« »Tam te ne bo nihče vprašal, kam greš. Plačati boš moral celo vozno karto,« mi je odgovoril glavni urednik učeno. Ta odgovor me je presenetil, da sem zazijal in pustil iz sebe nek čuden glas, ki je bil najbolj podoben »a-a-a-a-a!« »Seveda ne boš imel dovolj denarja za tako potovanje. Zato —.« Ko mi je pogledal v oči, je utihnil. Ne vem, kaj je bral v mojih očeh in na obrazu. Ali Je uganil moje misli? Ali je morda opazil kaj obupu podobnega? Ne vem. Niti tega ne vem, kasto je moj obraz takrat izgledal. Ko je glavni urednik naredil čuden obraz in skomignil z rameni, bi najrajši videl svoj lastni obraz. Z roko sem segel v žep, v katerem vedno nosim majhno ogledalo. Pa sem se še pravočasno spomnil, da ni dostojno, ogledovati se pred drugimi ljudmi. Zato še danes ne vem, kakšen obraz sem naredil takrat. To ve edinole glavni urednik, katerega pa ne upam vprašati. Ne da bi se ga bal, bojim se le, da bi se mi smejal. Kengurujeva družina OBMURSKE TEDNIK Murska Sobota, 4. decembra 1953 OD TEDNA DO TEDNA Resnica ali propagandni nameni? Tako so se vprašali uradni in neuradni opazovalci in komentatorji mednarodnih dogodkov, ko je moskovska vlada v posebni noti trem zahodnim silam iznenada sporočila, da je pripravljena na četverne razgovore zunanjih ministrov o Nemčiji. Presenetil jih je blagi ton, pa tudi dejstvo, da Moskva ni postavila kdo ve kako strogih pogojev. Izrazila je samo željo, naj bi na takem sestanku ne obravnavali samo enega, temveč morda vsa važnejša vprašanja, ki tarejo prizadete države. Priporočala je tudi petorno konferenco, na kateri bi sodelovala LR Kitajska. Manjkala seve ni »kritika« bermudske konference, na kateri ne boste sodelovali — kot trdi nota — dve sili, ki ju najbolj zanima vprašanje mednarodnega miru in varnosti. Toda sledilo je še drugo presenečenje, ki predstavlja po mnenju zahodnih opazovalcev skupno s sovjetskim odgovorom Zahodu morda novo kominformistično »mirovno ofenzivo«. Vodja osvobodilnega gibanje v Severni Indokini, ki je več ali manj pod kominformističnim vplivom, Ho Ši Minh je v razgovoru z dopisnikom švedskega časnika »Expressen« izjavil, da je pripravljen pogajati se s Francijo, pod čigar pokroviteljstvom je še vedno večji dele tega ozemlja, če se le-ta odreče svojih polkolonialnih pravic, prizna samostojnost Vietnama, t. j. severnega dela Indokine, ter ustavi sovražnosti. Ni zgolj slučaj, da prihajajo mirovne ponudbe prav sedaj, tik pred pričetkom bermudske konferenice, na kateri nameravajo trije zahodni zavezniki izmenjati svoje misli o vseh perečih mednarodnih problemih in začrtati pot bodoči skupni zunanji politiki. Zato niso pretirana mnenja, da nameravajo tako sovjetski kakor tudi Ho Ši Minhovi politiki (slednji zelo verjetno po nasvetu prvih) oslabiti bermudsko konferenco ter prepričati svet v svoje miroljubne namene. Sovjetsko »popuščanje« je imelo tudi očiten namen, kolikor mogoče učinkovito vplivati na glasovanje o zaupnici francoski vladi, katero je zahteval njen predsednik Laniel, še preden se prične konferenca na Bermudih. Po splošnem mnenju bo namreč moral imeti francoski zunanji minister kot predstavnik Francije močno podporo vsega parlamenta, če bo hotel dovolj avtoritativno zastopati francoske interese pri teh razgovorih. V Moskvi so s svojim odgovorom skušali vplivati na parlament, da izglasuje Lanielovi vladi nezaupnico ter tako povzroči vladno krizo. Na ta način bi morali bermudsko konferenco preložiti. Na drugi strani je sovjetski predstavnik v Generalni skupščini Združenih narodov Višinski potem, ko je večina odklonila njegov predlog o razorožitvi, zagrozil Zahodu, češ da ameriška premoč v atomskem orožju ni več zanesljiva, ker je prav lahko mogoče, da je SZ dosegla na tem področju take uspehe, o katerih na Zahodu še ne vedo. Ta grožnja je — kakor kažejo rezultati glasovanja — malce vplivala na omahljivce, toda večina sovjetskih predlogov ni sprejela. Tak nastop Višinskega sicer ni »na liniji« mirovne ofenzive, imel pa je očiten namen, vzbuditi med zahodnimi zavezniki in njih pristaših nezaupanje in poglobiti dosedanja neso- glasja. Znano je, da se glede nekaterih vprašanj mednarodnega življenja ZDA in Vel. Britanija tudi še danes ne strinjajo in da francosko javno mnenje n. pr. dokaj močno nasprotuje ameriškim prizadevanjem, da se Francija skupno z Zahodno Nemčijo čim prej vključi v zahodnoevropsko obrambno skupnost. Francozi se zaradi zgodovinskih izkušenj boje ponovne oborožitve Nemnostna zagotovila, Nemčija pa zahteva, da je v tej skupnosti ne bodo zapostavljali. Vsakršen »mirovni predlog«, ki prihaja iz Moskve ali po njenem nasvetu, sprejemajo zahodni politiki z poostreno opreznostjo in skušajo zaslediti resnične namene njih tvorcev. Vendar s tem ni rečeno, da bi v celoti odklanjali te predloge ali jih jemali samo kot propagandno sredstvo. Na Zahodu že pripravljajo odgovor Kremlju, medtem ko je francoska vlada pričela resno proučevati Ho Ši Minhov predlog. V Parizu čutijo, da je obdobje njih kolonialnega izživljanja v Indokini že mimo in da bo treba prav v kratkem dati tamkajšnjemu ljudstvu svobodo. Proslave Dneva republike po vsem Obmurju Svečane proslave 29. novembra — Praznika republike, so bile po vsem soboškem in ljutomerskem okraju. V M. Soboti je bila svečana akademija v Telovadnem domu v soboto zvečer. Zbranim je govoril o pomenu praznika sekretar OK ZKS tovariš Bela Brglez. Svečanosti so bile tudi v Ljutomeru, Radgoni in drugih večjih krajih Prlekije, uspela akademija v Lendavi, Beltincih in vseh ostalih občinskih središčih Prekmurja. V nekaterih občinah so bile proslave v sleherni vasi. Poleg svečane akademije v soboto zvečer, je priredila soboška mladina še dve manjši proslavi, na IV. rajonu v osnovni šoli in na II. in III. rajanu v sindikalni dvorani bolnice. V številnih vaseh Obmurja so na predvečer Dneva republike zagoreli kresovi. Slabosti živinoreje v lenarški okolici V Lenartu v Slovenskih goricah in okolici so letos pregledali zdravstveno stanje vse živine. To je opravilo osebje Veterinarske ambulante v Lenartu. Ob pregledih so v nekaterih krajih ugotovili zelo nevarno stanje zaradi velike okužbe s spolnimi boleznimi, ki povzročajo jalovost, in razširjenje tuberkuloze. Okužba se je motno razširila predvsem tam. kjer premalo skrbe za dobre plemenjake. Najslabše stanje je v občini Zgornja Ščavnica, kjer je za okrog 1000 krav en sam priznani bik-plemenjak, last KZ. Mnoge krave pripuščajo k slabim bikom, zato se je motno razširila spolna bolezen. Pri pregledu je bilo ugotovljeno 67 odst. bolnih krav, od teh 31.5 odst. trajno jalovih. Tuberkulozne živine je bilo 7.2 odst., skupno s sumljivimi pa 9.6 odst. vse živine Najmanj bolne živine imajo v občini Cerkvenjak kjer je bilo ugotovljeno le 1.2 odst. tuberkuloze. V občini Velka je bilo najdene 3.64 odst. tuberkulozne živine s sumljivimi primeri pa skupno 7.22 odst. Tudi spolno bolne in jalove živine je mnogo. Po zdravstvenih pregledih so se v kraju pojavili razni prekupčevalci, ki bi radi pri oboleli živini dobro zaslužili. Ku- povali so jo po zelo nizkih cenah in s tem močno prizadeli kmetovalce, ker si za dobljen denar ne morejo kupiti zdrave živine. Prizadetim kmetovalcem bi bilo treba nekako pomagati s priznanjem in doplačilom razlike v ceni. Tukaj bi lahko pomagale tudi kmetijske zadruge z razpoložljivimi sredstvi za pospeševanje živinoreje V nekaterih krajih bo treba še mnogo narediti, da bodo odpravljene te nevarne bolezni, ki naši živinoreji mnogo škodujejo. JH. Svečana seja L0M0 M. Sobota za Praznik republike V nedeljo dopoldne ob 9.30 je bila v Murski Soboti svečana seja Ljudskega odbora mestne občane v počastitev Dneva republike. Seje so se udeležili vsi odborniki mestne občine, predstavniki ljudske oblasti in politični delavci iz vseh občin okraja. Med gosti sta bila tudi ljudska poslanca tovariš Vanek Šiftar in France Kimovec, dalje Janko Liška, Branko Rudolf in drugi. Po svečani seji so vsi udeleženci odšli k odkritju spomenika narodnemu heroju Stefanu Kovaču. Knjižni program Prešernove družbe za leto 1955 Vsak član Prešernove družbe bo prejel najkasneje do 1. decembra 1954 naslednjih 5 knjig: 1. Koledar za leto 1955 2. Povest Franceta Bevka »Tuja kri« 3. Honorè de Balzac »Gobseck in druge zgodbe« 4. Mladinska povest Ivana Zormana »Svobodni gozdovi« 5. Poljudnoznanstveno delo »Dežele sveta« Potrudili se bomo, da bodo vse knjige tudi po opremi dostojne svoje vsebine. Posebno opozarjamo na knjigo »Dežele sveta« Knjiga bo tiskana v formatu kot koledar in bo imela 20 do 30 dvobarvnih zemljevidov dežel vsega sveta. Opremljena bo z osnovnimi zemljepisnimi, gospodarskimi, političnimi in zgodovinskimi podatki, ki bodo podani na pripoveden način brez ne- potrebnih številk in statističnih podatkov. Knjiga bo poleg tega tudi še bogato ilustrirana s slikami in skicami ter bo predstavljala trajno vrednost. Kljub izredno velikim stroškom pa ostane članarina neizpremenjena 240 dinarjev, to pa vsled tega, ker pričakujemo, da bodo podprli naša prizadevanja ne je delovni kolektivi, ustanove, zadruge in organizacije, temveč tudi vsak ljubitelj knjig s tem, da postane podporni član ter vplača vsaj najmanjšo podpornino 500 din. Postanite podporni člani tudi vi in sodelujte pri širjenju napredne knjige! Redne in podporne člane sprejemajo vsi poverjeniki in vse knjigarne. Ustanovne člane pa Glavni odbor. Prešernova družba Z združenimi močmi za napredek živinoreje KONFERENCA KMETIJSKIH STROKOVNJAKOV IN ŽIVINOREJCEV V MURSKI SOBOTI Naša živinoreja ne daje tistih koristi, ki bi jih lahko pričakovali od dobre živinoreje. To je že stara ugotovitev, ki je znana skoraj vsem živinorejcem in kmetovalcem. Mnogi kmetovalci pa greše, ker vzroke za slabosti živinoreje iščejo na nepravem mestu, resničnih vzrokov pa ne vidijo ali nočejo videti. Konferenca kmetijskih strokovnjakov in predstavnikov živinorejcev, ki je bila pretekli teden v Murski Soboti za okraje vzhodne Slovenije: soboškega, ljutomerskega, ptujskega in mariborsko okoliškega, pa je v celodnevni razpravi nakazala pravi vzroke, pa tudi smernice, kako jih odpravljati. Na konferenci so ugotovili, da naši živinoreji povzročajo mnogo škode slabi biki. Razni zakotni biki, ki na licenciranju niso bili priznani za plemenjake, puščajo slabe potomce in razširjajo spolne bolezni, saj so skoraj vsi okuženi. Ce kmetovalec ne zdravi okužene krave, ta po- stane jalova Mnogo težav je z vzdrževanjem plemenskih bikov, ker ni sposobnih bikorejcev ali pa ti nimajo dovolj živinske krme. Zato bodo živinorejski odbori pri OZZ zaprosili okrajne ljudske odbore, naj bi ti dodelili bikorejcem ali kmetijskim zadrugam nekaj zemlje iz zemljiškega sklada, na kateri bi pridelovali krmila. Ugotovili so tudi, da je pobiranje pavšalne skočnine dober način za borbo proti zakotnim bikom. Letos so to ponovno uvedli tudi v ljutomerskem in ptujskem okraju. Veliko nevarnost, predvsem za Prekmurje, pa povzroča živinska tuberkuloza. Pri letošnji tuberkulinizaciji ugotavljajo, da se je število okuženih krav v zadnjih dveh letih pomnožilo. V soboškem okraju je okuženih povprečno 6,8 odst., v mariborsko okoliškem 4,8 odst., v ljutomerskem je bilo okrog 3 odst., a so večino te živine že odprodali, v ptujskem 3 odst. Poleg zatiranja raznih bolezni bodo skrbeli za boljšo plemensko živino ki bo dajala več mleka in bo tudi drugače odgovarjala koristim živinorejcev. Pri odgoji dobrega goveda je najvažnejše imeti dobre plemenske bike, pa tudi dobre plemenske krave. Dobre lastnosti krav bodo ugotavljali s kontrolo molznosti in s kontrolo tolščobe mleka pri rodovniških kravah. Zato bodo pozimi priredile tečaje za bikorejce in molzne kontrolorje. V prihodnjem letu pa bodo organizirali 4 plemenske sejme. Vsak okraj bo imel več manjših razstav goveje živine in eno okrajno. Na konferenci so menili, da bi bilo treba odpraviti razne nakupovalce in prekupčevalce živine. Pri prodaji naj bi bili glavni in edini posredniki združenja kmetovalcev — njihove kmetijske zadruge. Seveda se bodo te morale za to najprej usposobiti. Zakaj ne bi dobički nakupovalcev ostali zadrugi, ki bi jih uporabila za pospeševavanje živinoreje v svojem kraju? Menili so se tudi o sklepu Mlekoprometa, da ob nedeljah ne bo prevzemal mleka. Smatrajo, da to ni pravilno, kajti krave dojijo tudi ob nedeljah. O nekaterih važnejših stvareh, ki so jih obravnavali na tej konferenci, bomo poročali v prihodnjih številkah. Šesto žrebanje obveznic II. ljudskega posojila V Beogradu je 23. novembra bilo šesto žrebanje obveznic II. ljudskega posojila. S tem žrebanjem je bilo amortiziranih obveznic v vrednosti 261 milijonov 700 tisoč dinarjev) vrednost izžrebanih obveznic za dobitke pa znaša 70 milijonov 495 tisoč dinarjev. I. amortizirane obveznice: Amortizirane so obveznice spodaj navedenih številk v vseh serijah: številka obveznice: 6, 11, 44, 64, 67, 100, 106, 147, 151, 159, 162, 212, 232, 235 246, 290, 291, 330, 367, 372, 382 389, 458. 473, 493, 507, 530, 533, 547, 561, 648, 649, 663, 704. 711, 721, 728, 745, 749, 771, 813, 817, 822, 850, 863, 945, 952, 958, 965, 984. II. Izžrebani dobitki: Dobitek 100.000 dinarjev je dobila obveznica, ki ima številko serije 4241, številko obveznice pa 64. Dva dobitka po 50.000 din sta dobili obveznici s številko 100 sledečih serij: 838 in 2723. 487 dobitkov po 10.000 din so dobile obveznice s številko 493 sledečih serij: 4, 7, 21, 71, 84, 112, 115, 124, 135, 195, 196, 202, 204, 212 220, 235, 255, 295, 306, 314, 316, 318, 321, 322, 355, 359 362, 370, 382, 416, 426 436 449 474, 501 504, 506, 508 518, 529 532, 551 565 570 588 651, 657 673, 676, 683, 717, 722, 730, 762, 773, 780, 791, 813 814 834, 851, 875, 913, 918, 925, 926, 929, 942, 1009, 1016 1018, 1022, 1029, 1044, 1046, 1065, 1069 1071, 1083, 1113, 1118, 1136, 1187, 1202. 1209, 1236, 1243, 1246, 1273, 1275, 1291, 1298, 1305, 1326, 1329, 1333, 1371, 1415, 1431, 1459, 1473 1478, 1479, 1506, 1512, 1514, 1523, 1533, 1558. 1563, 1579, 1584, 1597 1651, 1653, 1655, 1702, 1706, 1739 1755, 1785, 1799, 1806, 1825, 1841, 1855, 1864, 1868, 1872, 1881, 1886, 1898, 1905, 1910, 1916, 1919, 1924, 1945, 1954, 1960, 1963, 1969, 1999, 2010, 2026, 2038, 2050, 2053, 2062, 2066, 2070, 2080 2127, 2133, 2153, 2158, 2181, 2188. 2213, 2233, 2250, 2273, 2284, 2289, 2293, 2299, 2311, 2354, 2370, 2371, 2388, 2394, 2401, 2506, 2518, 2520 2541, 2545, 2550, 2561, 2562, 2574, 2578, 2596, 2607, 2617, 2618, 2665, 2679, 2681, 2702, 2723, 2729, 2737, 2750, 2758, 2761, 2782, 2788, 2805 2841, 2877 2887, 2901 2903, 2926 2934, 2944, 2964, 2973, 3031, 3038, 3043, 3051, 3062, 3063 3092, 3100 3108, 3127, 3161, 3175, 3178 3182 3204, 3249, 3261, 3277, 3287, 3294 3296, 3314, 3346 3352, 3372 3388 3394, 3428, 3430. 3441, 3457, 3468 3476, 3478, 3487 3497, 3507 3509, 3511, 3524, 3527 3533, 3542, 3563 3577, 3582, 3591 3598 3621, 3626, 3651, 3652, 3674. 3685, 3724, 3754 3792, 3810, 3826. 3901, 3904, 3909 3917, 3926 3933, 3942, 3947, 3970 3980, 3983 3990 4003 4004, 4032 4035, 4039 4077, 4121, 4123, 4136, 4163, 4165, 4177, 4178, 4207 4214 4220, 4228, 4237, 4243, 4256, 4298, 4308, 4319, 4324. 4336, 4343, 4367, 4389, 4453, 4454, 4484, 4517 4531, 4548, 4550, 4566, 4598, 4600, 4602. 4623, 4639, 4641, 4659. 4662, 4671, 4690, 4705, 4715, 4716, 4730, 4742, 4747, 4758, 4781, 4792. 4793, 4815, 4822, 4850, 4863, 4868, 4884, 4899, 4904, 4907, 4912, 4918, 4919, 4924, 4925, 4930, 4939, 4971, 4987, 5001, 5007, 5008, 5014, 5034, 5041, 5060, 5067, 5105, 5110, 5118, 5154, 5159, 5177, 5188, 5211, 5216, 5221, 5261, 5272, 5277, 5290, 5299, 5302, 5305, 5301, 5346, 5346, 5400, 5410, 5411, 5414, 5419, 5421, 5446, 5455, 5456, 5458, 5459, 5461, 5463, 5469, 5489, 5500, 5504, 5529, 5532, 5596, 5602, 5604, 5645, 5649, 5681, 5695, 5716, 5718, 5720. 5738, 5742, 5774, 5775, 5776, 5785, 5791, 5796, 5807, 5809, 5816, 5827, 5841, 5850, 5860, 5869, 5870, 5873, 5878, 5887, 5893, 5908, 5923, 5933, 5944, 5957, 5958, 5975, 5989, 6132, 6134, 6140, 6144, 6149, 6157, 6203, 6204, 6218, 6241, 6242, 6244, 6245, 6247, 6254, 6255, 6293, 6327, 6350, 6352 6356, 6359, 6383, 6390, 6404, 6409, 6426, 6428, 6440. 6443, 6454, 6500, 6537, 6544, 6549, 6551, 6560, 6645, 6652, 6664, 749, 2526, 2820, 3811. 2617 dobitkov po din 5.000 so dobile obveznice s številko 212 v vseh parnih serijah 26170 dobitkov po din 2.000 so dobile obveznice vseh serij z naslednjimi številkami: 67,147,372, 530 704. Amortizirane obveznice in izžrebani dobitki se začno izplačevati 8 decembra 1953. Janez Švanjcer: (59) STRELI NA MEJI Neža je mislila, da se Je njen Feliks spametoval in se vrnil k njej. Temni oblaki so se zbirali na severu. Kopičili so se in napovedovali nevihto. Vas ob meji se je zagrinjala v molk. Nobenega človeka ni bilo na cesti. Samo cestar Majerič je hitel z greblico na rami od meje proti vasi. Oziral se je po nebu, ki ni obetalo nič dobrega. Zapel si je suknjo. »Je pač aprilsko vreme,« si je dejal in jo mahal z dolgimi koraki po cesti. Domov ni hotel iti. Prezgodaj je še bilo. Danes še ni zvedel nič takega, kar bi bilo vredno povedati ženi. Ona ga je vedno spraševala po novicah. Od hiše ni šla nikamor, s Cmagerjevo Katico, ki jo je zopet vzela pod streho, pa tudi še ni mogla govoriti kot z odraslim. Vsak dan je nestrpno čakala na moža. Bil je na cesti, prišel med ljudi in vedel za vse, kar se je zgodilo v vasi Najbolj jo je vznemirjalo, koliko je bilo resnice na tem. o čemer so zadnje dni govorili po vasi. Nemci da so začeli zapuščati našo državo in se seliti v tretji rajh, ker je Hitler tako zahteval. Ponoči pa gorijo hiše teh pobeglih Nemcev, da se človek ne more več spoznati, kako in kaj bo. Majerič je bil razburjen še od prejšnjega dne. Financar Mojzer mu je povedal, da so na meji ubili ponoči dva nemška stražnika. Esesovci in gestapovci so nato preiskali vso mejo in niso ničesar našli. Zato so tembolj sumili, da so storilci prišli čez mejo iz Jugoslavije in se po uboju vrnili nazaj. Na obeh straneh meje so podvojili straže, ki so nosile puške v rokah in ne več obešene čez ramo, kakor pred tem. Nemška komanda je naročila svojim stražnikom, naj streljajo takoj in to podnevi ter ponoči, če bo kaj sumljivega. Majerič si kar ni upal do karavle na meji. Tistih petdeset ali sto metrov ceste pred zapornico se ni več dotaknil. To je bila zanj mrtva cesta, ki jo je izločil iz svojega delokroga. Preveč se je bal za svojo glavo, da bi jo izpostavljal na tistem nevarnem mestu Kdo ve, če ga nemški financarji ne bi vzeli na muho in mu meni nič tebi nič pognali kroglo vanjo. On je vendar moral ostati banovinski cestar, skrbeti za red na cesti in za novice na vasi. Počasi se je napotil v Mačkovo gostilno. Moral je popiti kozarec vina, da bi pozabil na vse hude misli. »K dežju se pripravlja,« je ogovoril Mačka, ki je sam sedel v gostilni in prebiral ,Slovenca’.« Maček je dvignil glavo iznad časnika. »A ti si? Si se zbal, da bi se zmočil? Na. poglej, pa boš pozabil na dež.« Pomolil mu je časnik pod nos. Majeriču je zaplesal pred očmi naslov: Ali bo vojna? Debele in mastne črke so grozeče strmele vanj. Od razburjenja se je naslonil na mizo. V glavi mu je rojilo toliko misli, da dolgo ni našel pametne besede. Nato je s topim obrazom vprašal: »Povej, kako misliš o tem ti, ki si naš župan?« Maček je znova nagnil kupico vina. Odkar so ljudje napovedovali to in ono in so vedno bolj začeli hoditi čez mejo, se včasih kar ni mogel več znajti. Zdelo se mu je, da bo vendarle prišlo do vojne, sicer ne bi toliko govorili o Hitlerju. Nekajkrati se je celo zgodilo, da so tu in tam narisali neznanci na stene kljukasti križ. Takrat se je začel bati za svojo glavo. Morda je celo med viničarji kdo, ki bi mu lahko postal nevaren. Nič ne more vedeti, kaj se kuha proti njemu. Sklenil je, da bo napel druge strune. Z delavci bo postal prijaznejši. Tako se bodo potegnili zanj, če bo prišlo drugače Pozneje si bo že znal pomagati, da bo spet obveljala njegova beseda. No, nazadnje bi mu bilo tudi čisto vseeno, kdo je na oblasti, samo da bi ga pustili v miru živeti na gruntu, mu pustili gostilno in trgovanje z lesom in sadjem. »Tistemu, ki je na oblasti, moramo služiti,« je zazehal. Majerič ni vedel, kako bi si razlagal odgovor. »Včasih res ne vem, kaj bi dejal, tako je vse zamotano.« »Ljudje so zmešani. Predobro se jim godi. Zato si pač izmišljajo vse mogoče.« Maček je natočil kozarec vina. »Pijva raje, in pozabiva na te čenče. Že od mladih nog se poznava.« Z dolgimi požirki je Majerič izpraznil kupico vina in jo postavil na mizo. Pogledal je skozi okno. Prve deževne kaplje so odskakovale od zemlje. »Nevihta pride in se spet izgubi Danes zvemo za novico, smo zaskrbljeni, čez nekaj dni pa bomo nanjo že pozabili,« je modroval Maček in stopil k oknu, kjer je po šipah curljala voda. »Povej mi, Maček, kaj bi ti napravil, če bi res prišli Nemci v naše kraje?« je vprašal Majerič in žvečil košček kruha, ki mu je ostal od opoldne. Maček se je vrnil k mizi. »Da sem župan, to veš,« se jo postavil. »Ce bi prišli Nemci in bi zahtevali od mene, naj še nadalje skrbim za občino, bi jih ubogal že zaradi naših ljudi.« »Misliš da Nemci ne bodo pripeljali svojih ljudi s seboj in jih postavili na taka mesta?« »V tistih krajih že. kjer ne znajo njihove govorice. Jaz znam nemški, ti tudi in še mnogo drugih pri nas. Že zato se v naši vasi ne bi mnogo spremenilo. Tistega, ki je na oblasti, je pač treba ubogati,« je pomenljivo dodal, nalil kupico in jo zopet ponudil Majeriču. Ko se je nevihta polegla, se je Majerič vrnil na cesto. Omotičen od vina in od pogovora z Mačkom je še bolj stisnil grebljico ter z njo nejevoljno poravnal kamenje v kotanje na cesti. »Stara, pripravljeni moramo biti na vse,« je zvečer zaupal Maček svoji ženi, s katero si nista bila več tako v zobeh. Neža mu je že oprostila, kar je bilo med njim in trgovčevo ženo. Že zato, ker je bil župan in so ga domačini spoštljivo pozdravljali. »So ti sporočili iz mesta?« je hotela vedeti. »Zanesti se moramo nase. Na meji smo doma. Sama vidiš in slišiš, kaj se godi Nekateri so že začeli dvigati glave. Z reveži moramo biti prijazni. Gledati je treba naprej. Ce se bo vendarle obrnilo, in zdi se mi, da bo do tega prišlo, potem ljudje ne bodo pozabili da smo bili dobri z njimi.« Neža si je komaj upala dihati. Najhuje ji je bilo, ker je mož toliko pil. »Feliks, ti si pameten. Samo da ne bi toliko pil,« je prosila. »Za moške je vino, za ženske pa kava. Zdaj pa moram šena občino. Sejo imamo.« se je izgovoril in odšel iz hiše. Z izgovorom na občinske seje se je Maček vedno poslovil od žene, tudi ko je obiskal Keglco. Spretno je prikrival svoje sestajanje z njo. Ko je žena videla goreti luč v občinski pisarni, mu je verjela, da je bil tam. On pa je medtem bil pri Kegici.