NO 
EO 
OSTI ŠTUDIJU 
EZIJE 
prof dr. Florjan Vodopivec 
FAGG, Oddelek za geodezijo, Ljubljana 
Prispelo za objavo: 12.8.1994 
Izvleček 
Podan je kratek pregled dosedanjega univerzitetnega študija 
geodezije v Ljubljani. Opisane so smernice in izhodišča za 
univenitetni in visoki strokovni študij geodezije. 
Ključne besede: Geodetski dan, geodezija, Radenci, študij 
geodezije, 1994 
Abstract 
A short review · of the up to the present surveying university 
study in Ljubljana, Slovenia, is presented. Directives and 
starting-points for the university and high proffesional study 
of surveying are described. 
Keywm.-ds: Geodetic workshop, Radenci, surveying, 
surveying university study, 1994 
UVOD 
UDK (UDC) 378:528(497.12) 
061.3(497.12-2) Radenci „1994" 
Visokošolski študij geodezije ima v Sloveniji že dolgo tradicijo, če upoštevamo študij stavbarstva in geodezije, ki ga je uvedel general Marmont v času Ilirskih 
provinc, pod francosko okupacijo. Žal le za dve leti, potem pa je vse zamrlo do leta 
1919, ko je bil uveden tako imenovani geodetski tečaj. Ta se je kasneje razvil v 
geodetsko kulturno smer. Med drugo svetovno vojno je bil študij prekinjen. Po vojni 
je bil ustanovljen Geodetski oddelek na Tehnični visoki šoli. Študij je bil prilagojen 
takratnim potrebam, to je obnovi porušene Slovenije in industrializaciji. Namenjen je 
bil predvsem: osnovnim geodetskim delom, izdelavi načrtov in kart ter inženirski 
geodeziji. To je bila takrat zahteva operative. V tem času praktično ni bilo predavanj 
iz zemljiškega katastra in drugih evidenc, saj so mnogi mislili, da je to popolnoma 
nepotrebno v socialistični državi. Kmalu je nastopila kriza, saj je bilo strokovnjakov 
dovolj, pa tudi obnova je bila več ali manj končana. Uvedeni sta bili dve novi smeri 
(skupaj tri): geodetska, geodetsko komunalna in komunalna. Študij je bil zamišljen 
kot nekakšna kulturno geodetska smer. Vendar je bila zlasti komunalna smer preveč 
usmerjena v gradbeništvo, da bi lahko obstajala na geodeziji. Kmalu se je pojavila 
težnja za prehod na gradbeni oddelek, kjer je še sedaj. 
Uveden je bil tudi stopenjski študij, ki se ni obnesel, iz njega pa se je razvil tako imenovani višji študij. Na geodeziji je bila ponovno uvedena geodetska smer z 
usmeritvijo v četrtem letniku v geodetsko in prostorskoplanersko smer. Vsebinsko je 
bil poudarek na novih spoznanjih fotogrametrije in kartografije. Ponovno pa so 
zaživeli zemljiški kataster in druge geodetske evidence. Kasneje je bilo uvedeno 
usmerjeno izobraževanje, ki pa je v glavnem prineslo družboslovne in obramboslovne 
Geodetski vestnik 38 (1994) 3 
predmete. Po osamosvojitvi Slovenije smo te predmete zamenjali predvsem s 
predmeti s področja računalništva in informatike. 
NOVI UČNI PROGRAMI 
v 
elja je vključevanje v Zahodno Evropo. Vemo pa, da je študij geodezije na 
zahodu zelo različen. Zgledovali naj bi se predvsem po srednjeevropskih državah 
(Avstrija, Nemčija, Švica), kjer imajo1podoben način študija kot pri nas. Zavedati pa 
se moramo, da bi z direktnim kopiranjem brez prilagajanja potrebam in razmeram v 
Sloveniji bolj škodili kot koristili. 
Univerzitetni študij 
Univerzitetni študij naj bi bil bolj vsesplošen in teoretičen. Namenjen naj bi bil vodstvenemu in raziskovalnemu kadru ter podlaga za nadaljnji podiplomski 
študij magisterija in doktorata znanosti. Upoštevati moramo Zakon o visokem 
šolstvu. Ta predpisuje tele možnosti: 
o skupno število ur predavanj in vaj od 2 400 do 5 400 
• trajanje študija 4 do 6 let 
o po 30 tednov predavanj in vaj v šolskem letu 
• tedenska obremenitev 20 do 30 ur predavanj in vaj 
o programi, ki imajo manj kot 10 študentov ne bodo financirani 
o pogoj za vpis - matura srednje šole. 
To so zakonski predpisi, ki se jih moramo držati. Število 2 400 ur predavanj in vaj 
zadošča za družboslovne študije; 5 400 ur je namenjenih medicini. Tehnika -
geodezija pa si mora izboriti ustrezno število ur. Evropske univerze (primerjali smo 
Dunaj, Muenchen, Gradec, Zuerich) imajo po štiri usmeritve v četrtem letniku, s 
približno porazdelitvijo: deželna izmera in geodezija v inženirstvu, kartografija in 
fotogrametrija, fizikalna in satelitska geodezija ter urejanje zemljišč in komasacije. To 
je pri nas neuresničljivo, saj nimamo, pa tudi ne potrebujemo 40 diplomiranih 
inženirjev letno, da bi bile financirane vse štiri smeri. Če seštejemo vse obvezne in 
usmeritvene predmete, so obremenitve na teh univerzah od 4 080 ur do 4 350 ur. 
Povprečna skupna obremenitev 4 170 ur za nas tudi ni sprejemljiva. Predvidevamo, 
da bi ostali pri dosedanjih 3 600 urah s tem, da je specializacija možna na delovnem 
mestu ali pa v obliki podiplomskega študija. Pri sestavi novega učnega programa bo 
treba upoštevati tudi specifičnost Slovenije, med njimi: 
o osamosvojitev Slovenije zahteva večji poudarek na področju višje geodezije, 
kar je do sedaj opravljal dela Vojaškogeografski inštitut iz Beogracli;i. 
Pomembne so tudi geotektonske raziskave - razvite države spremljajo pred in 
popotresne premike in s tem skušajo ugotoviti varna območja gradenj. Tudi 
mi moramo na tem področju kaj storiti in ne le čakati na usodo; 
o zemljiška politika in ekologija zahtevata premišljeno gospodarjenje, saj 
Slovenija nima zemljišč v izobilju; 
o število zaposlenih po posameznih področjih geodezije. Diplomirani inženir 
mora poznati vsa področja, vendar bi lahko usmerjali na področja največje 
zaposlenosti; 
• informacijski sistemi - področje, ki ima vsak dan večji pomen. 
Geodetski vestnik 38 (1994) 3 
Seveda pa je še vrsta problemov, ki jih bo treba upoštevati pri sestavi novega učnega 
programa. Pomembno je predvsem mnenje organizacij, ki zaposlujejo geodete. 
Precejšnji problem bo tudi v novih pogojih prostorskoplanerska smer, zato 
predvidevamo, da ne bo financirana (pogoj 10 študentov). Verjetno bo treba združiti 
predmete tehle smeri: prostorskoplanersko smer - geodezija, komunalno smer -
gradbeništvo, geografijo in arhitekturo. Z združitvijo vseh študentov bi lahko dobili 
ustrezne izbirne predmete. 
Visoki strokovni študij 
Po nemškem zgledu naj bi uvedli poleg univerzitetnega še visoki strokovni študij. Visokošolski strokovni študij naj bi imel predvsem poudarek na praktičnem 
znanju in naj bi bil namenjen predvsem operativi. Ta študij bo nadomestil sedanji 
višji študij, ki bo tako v kratkem ukinjen. Zakonodaja predvideva: 
• trajanje študija 3 do 4 leta 
• 30 tednov predavanj in vaj v šolskem letu 
• tedenska obremenitev 20.do 30 ur predavanj in vaj 
• pogoj za vpis - zaključni izpit srednje šole. 
Predvidevamo, da naj bi imel študij skupaj 3 000 ur predavanj in vaj v štirih letnikih. 
Sedmi semester naj bi bil namenjen praksi v podjetju. Nadalje je okvirni predlog 
razdelitve učne snovi: 
• osnovni teoretični predmeti 30 % 
• strokovni teoretični predmeti 30 % 
• strokovni predmeti 30 % 
• ostale vsebine 10 %. 
Tudi tu predvidevamo vrsto vprašanj, na katere bo treba ustrezno odgovoriti: 
• splošna smer ali usmeritev 
• semester prakse v podjetju - kdo jo bo plačal, če ne, ali bo praktikant ali 
figurant 
• sodelovanje z uporabniki - predavatelji praktičnih vedenj - sodelovanje pri 
diplomah. 
Problemov je prav gotovo veliko, med njimi tudi na videz nerešljivi. S sodelovanjem 
vseh zainteresiranih jih kljub temu lahko uspešno rešimo. 
Literatura: 
Zakon o visokem šolstvu (Ur.Z. RS št. 67 z dne 17.12.1993). 
Recenzija: mag. Roman Rener (v delu) 
Joe Triglav 
Geodetski vestnik 38 (1994) 3