sprejel predstavnike telesnovzgojnih organizacij
Predsednik ljudske skupščine Slovenije tov. Miiia Marinko je v sredo dopoldne, 14. t. m. sprejel zastopnike Zveze zn telesno vzgojo »Partizan« Slovenije, Zveize športov Slovenije in Višje šole
fliSEšiiš
— Štev. 46.
V Ljubljani, 18. novembra 1956
11=1111=
Izdaja Tiskovni svet »Polet« — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Prešern Igor — Rokopisov ne vračamo — Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Uredništvo in -»prava v Ljubljani — Uredništvo: Likozarjeva ul. 12, uprava: Cankarjeva 4. (pasaža Nebotičnika) — Poštni predal 377 — Čekovni račun uprave 60-KB-2-Z-84 — Telefoni: uprava 21-2S1, uredništvo: 31-694 (ob nedeljah tudi 31-193 in 30-278) — Celoletna naročnina 400 din, polletna 200 din.

===
Prvenstvo Slovenije v sabljanju
Mezgolits, Lubej in Špeijakora novi republiški prvaki
za iv.--■>up vz^ujo v Ljubljani. Tov. Mitja Ribičič, predsednik Zveze »Partizan« Slovenije, ki je delegacijo vodil, je seznanil tov. predsednika Marinka z doseženimi uspehi in obenem s težavami, s katerimi se te naše organizacije pri svojem delu srečavajo v težnji po vzkiajevaiiju svojega dela na čim širši družbeni osnovi, seznanil je tov. predsednika tudi z nedavnim sklepom upravnega odbora Zveze »Partizan« Slovenije, po katerem naj bi ta Zveza svoj predvideni republiški zlet v letu 1957 organizirala na širši osnovi. Po zamisli naj bi se izvedel v sodelovanju s Šjiort-no zvezo, JLA in JRM, predvojaško vzgojo, šolami, gasilci, taborniki, planinci in vsemi ostalimi sorodiniini družbenimi organizacijami neke vrste »Festival telesne-kulture«, ki bi sčasoma lahko postal ^stalna oblika pregleda naših uspehov in zmogljivosti na področju družbenega udejstvovanja.
' razgovoru, ki je trajal več kakor eno uro, so se obravna-va!a tudi vprašanja vzgoje mladih vaditeljskih - kadrov, vloge mladinske organizacije na tem področju družbene dejavnosti, (*niie vjoga organov ljudske oblasti in družbenega upravljanja itd.
^»IV lesno vzgojilo delo mora biti neposredno povezano tudi z -našo ljudsko prosveto«, je poudaril tov. predsednik. Prav gotovo bo zamišljeni »festival« mnogo pridobil na svoji pestrosti in pri-v.ličnosti, če bodo na njem sodelovale tudi organizacije Svobod in druge predstavnice ljudske kulture s svojim bogatim programom. Nej ne bo torej meja med teJesnovzgojnim in kultumo-p ros vetu im delom v tem smislu, da bi obstoječe organG.nci jshe razlike mogle ovirali praktično sodelovanje.
Oh vprašanju materialnih sredstev, ki naj krijeio nenehno naraščanje potreb, je bilo poudarjeno načelo skupnih sredstev in naprav, ki naj služijo vsem, seveda pod primerno družbeno kontrolo, da bi se izognili zlorabam in slabemu gospodarjenju. 1 otrebnn osnovna sredstva za vzdrževanje in izpopolnjevanje telesnovzgojnih in športnih naprav ter objektov naj bi zagotovila tudi pcblika osnovanja fondov v telesnovzgojne namene. Ljudski odbori ih gosnndarske organizacije bi morali pokazati eimveč razumev;".* ia t=nli za te namene. Še cela vrsta zanimivih ugotovitev in smernic, ki bodo koristno služile našim telesiiovzgojnim in športnim delavcem in organizacijam pri njihovem bodoče m delu je bila obravnavana v tem zanimivem razgovoru s tovarišem ^ Miho Marinkom.
J
Ljubljana, 18. noo. 1956. Včeraj in danes je bilo v Ljubljani na Taboru prvenstvo Slovenije v sabljanju za posameznike L razreda. Nastopilo je 33 tekmovalcev in tekmovalk. Pri moških v floretu je brez poraza zmagal član Odreda Mezgolits. V sabljanju pa je osvojil naslov novega prvaka mariborčan Lubej s 4. zmagami. Speljakova iz Ljubljane je bila prva pri ženskah.
Rezultati — moški: floret: 1. Mezgolits (Odred) 7 zmag, 2. Simoniti (»Partizan« Tabor) 5, 3. Celestina (Branik) 5, 4. Zajec (»Partizane Tabor) 4, 5. Lubej (Branik) 3, 6. Grossman (Odred) 2, 7. Stegu (»Partizan« Tabor) 1, 8. Zagajšek (Branik) 1.
Sablja: 1. Lubej (Branik) 4, 2. Mezgolits (Odred) 4, 3. Brnčič (Odred) 3, 4. Prah (Branik) 2, 5. Oblat (Branik) 1, 6. Zajec (»Partizan« Tabor) 1.
J. conska nogometna liga
Floret — ženske: 1. špeijak (»Partizan« Ta- . bor) 5, 2. AvšiČ (»Portizan« Tabor) 5, 3. Za-noškar (Odred) 4, 4. Otič (Odred) 3, 5. Grahor (Odred) 2, 6. Prevec (Odred) 1, 7. Kal-čič (Odred) 1.
I«
LESTVICA I.	. CONSKE LIGE:					
Split	11	9	1	1	37:14	19
Roka	11	7	3	1	27:8	17
Šibenik	11	6	3	2	27:14	15
Trešnjovka	11	6	2	3	28:14	14
Metalac	11	5	4	2	21:14	14
Uljanik	11	4	3	4	21:18	11
Odred	11	2	4	5	11:15	8
Turbina	11	3	2	6	13:21	8
Jadran	11	3	2	6	16:26	8
Tckstilac	11	3	1	7	17:29	7
Ljubljana	11	2	2	7	13:28	6
Grafičar	11	2	1	8	11:33	5
Mm Ulm iibttla
LJUBLJANA, 18. NOV. — Zavesa je padla; prvo dejanje, jesenski del prvenstva v. I. conski ligi je zaključen. Prav ob zaključku pa smo imeli na nogometnem repertoarju privlačno delo, domači derby med Ljubljano in Odredom. Le-ta je razburkal duhove po Ljubljani in bil skoraj ves teden povod obširnim razpravam med ljubitelji nogometa. »Kdo 1 to zmagal, Odred ali Ljubljana?« To skoraj ni biio vprašanje. Favorit je bil Odred, kljub temu da je imela Ljubljana prednost domačega igrišča.
Račani vseh pa so bili prekrižani, ■kajti zgodilo se je proti vsemu pričakovanju — doslej najslabša na lestvici, Ljubljana, je tokrat zmagala zasluženo in s svojo igro osvojila simpatije mnogih gledalcev.
Zanimanje je bilo zares veliko, saj se je na stadionu v Šiški zbralo tokrat nad 4.000 ljudi, kar je za letošnje prvenstvo v jesenski sezoni ljubljanski rekord obiska.
Ljubljana : Odred 2:0 (2:0)
Sodnik Damijani iz Zagreba, mejna inž. Skalar in Mikluš iz Ljubljane. Strelca Maroša v 8, in Kla.n-čišar (autogol) v 20. min.' za Ljubljano.
Odred: Babnik, Medved, Udovič, Žižek, Berginc, Klančišar, Bergelj, Hočevar, Kranjc, Cuban, Zdrav-kovič.
Ljubljana: Jereb, Eltrin, Pirc I,, Gruden, Sočan, Maroša, Kompoš, Peharič, Dolenc, Blaznik, Hacler.
Tekle so zadnje minute igre. Od-redovci so razen ožje Obrambe skoraj vsi prešli v napad in silovito pritiskali, z željo, da bi dosegli vsaj častni gol, toda brez uspeha..; Na tribuni so gledalci nestrpno gledali na ure — pristaši »rdeče-belih« zaradi tega, ker je mineval,
Sn. 'ina Namiznoteniške zveze Slovenije
POMNOŽIMO vaditeljski kade.
Kranj, 18. nov. — Obenem z jubilejnim desetim povojnim namiznoteniškim prvenstvom je bila včeraj zvečer tudi 6. skupščina Namiznoteniške zveze Slovenije.
Skupščine sin se poleg številnih delegatov udeležila tudi zastopnik NTIZJ tovariš Štajner in zastopnik Športne zveze Slovenije tov. Kno-1. Zbrani delegati so pregledali svoje delo v zadnjih dveh letih in ugotovili, da je slovenski namizni tenis precej napredoval, tako v širino, kot tudi po kvaliteti.
Zelo nazorno in dobro sestavljeno je bilo poročilo sekretarja in tehničnega referenta tov. Rebolja, iz katerega je bilo razvidno, da deluje v Sloveniji 44 klubov, oziroma sekcij z 1134 aktivnimi člani. Število klubov se je zlasti v zadnjih mesecih močno povečalo z ustanavljanjem namiznoteniških podzvez na Gorenjskem, Ljubljani, Štajerskem in Dolenjskem, medtem ko se bo podzveza za Primorsko v kratkem formi,rala._ Da je bilo ustanavljanje manjših enot Zveze koristno, nam zgovorno dokazuje Gorenjska podzveza, iker se je število klubov povečalo od prejšnjih 5 na 17.
Precejšen problem predstavlja pomanjkanje strokovnega Kadr t. j. inštruktorjev in trenerjev. , tej smeri je Zveza vse premalo de lovala in bo treba organizirati te
Ob koncu je bil izvoljen nov upravni odbor, v katerem so zopet stari in preizkušeni delavci. Kot doslej mu predseduje tov. Weiss-bacher, ki se je ob zaključku za-
hvalil in nagradil tov. Rebolja za njegovo 10-letno delo pri Namiznoteniški zvezi Slovenije .in sploh za njegovo veliko delo za razvoj namiznega tenisa v Sloveniji.
Četrtfinale rokometnega prvenstva za »Pokal FLRJ«
Odredovci navdušili
čas prehitro m.uvr«,,
»plavih« pa so menda imeli občutek, da se ura noče nikamor premakniti. Nestrpnost se je od minute do minute stopnjevala, rezultat pa se ni več izpremenil. V 40. min. je Ljubljana dosegla že 11. kot v svojo korist, bi ga pa ni izkoristila. Razmerje kotov je bilo tedaj 11:3 v korist Ljubljane...
Včasih so dejali, da je kot že pol gola. Če bi to na današnji tekmi držalo, hi dobili kaj čuden rezultat (6.5 : 1.5). Pa pustimo to ugotovitve' in poglejmo nekoliko dogodke na igrišču.
DVE USODNI MINUTI
Začetni udarec je izvedel Odred in takoj pričel z ostrimi napadi, tako da je kazalo, da bo Ljubljana tokrat temeljito »povožena«. Tedaj
se nam je na igrišču nudila svojevrstna slika. Srednja črta je bila prava ločnica: z izjemo Babnika so bili zbrani vsi Odredovi igralci na polovici Ljubljane. Kazalo je na hudo ofenzivo... Pa je že v 2. min. Ljubljana izsilila po lepem prodoru kot, ki je ostal neizkoriščen. Igra je postala živahna, čeprav smo opazili pri vseh .igralcih precej nervoze. Odred je prvih 7. min. zares imel popolno pobudo na igrišču. Že v 8. min. pa je nevarni Blaznik sijajno prodrl in ostro streljal. Babnik je žogo komaj ubranil v kot. Prva faza po streljanem kotu je bila neizkoriščena, druga faza pa je prinesla prvi uspeh Ljubljani. Odbito žogo je dobil na nogo Maroša, ki je brez oklevanja streljal tile Pod prečko. Babnik tega strela sploh ni mogel ubraniti — 1:0 za Ljubljano. Bil je to zares ser je ffol, ki jih redkokdaj zasledimo 'prijatelji na naših igriščih. To pa je dalo ve-ey občil- 1Jko vzpodbude Ljubljančanom. Začeli so kar načrtno oblegati vrata gostov, izsilili še tretji in četrti kot, Odred pa enega, seveda vsi brez uspeha. To je trajalo do 20. min. Tedaj pa so Ljubljančani prodrli po levi strani igrišča. Streljano žogo je dobil na glavo Klančišar, ki je v dobri veri, da stoji Babnik v vratih, hotel žogo le-temu podati. Babnik pa je prav tedaj nespretno tekel iz vrat in žoga se je zakotalila prav počasi, v Čdredovo mrežo — 2:0 za Ljubljano. Dva gola, dva uspeha Ljubljane in tekma je bila s tem odločena, čeprav sta bili pred nami še dve tretjini igre.
Odtlej dalje je začela Ljubljana še bolj smiselno in pametno igrati, s tem pa ustvarjati vedno več nevarnosti pred odredovimi vrati. V (Nadaljevanje ha 8. strani) ^

LJUBLJANA, 18. novembra. V Ljubljani je vladalo veliko zanimanje ?,n srečanje v četrtfinalu za rokometni pokal I'LRJ, med Odredom in moštvom Zagreba. Ljubljančani so danes navdušili občinstvo in pripravili pravo senzacijo.
ODRED i ZAGREB 21:19, 17:17 (12:10)
Kakor je znano so Zagrebčani med najboljšimi rokometa,ši v državi, zato se je zbralo okrog 500 gledalcev, k,i so kljub hladnemu vremenu napolnili kotalkališče ob Čufarjevi ui$ici, Zanimivo je bilo opazovati ene kakor druge, kako so se presenetljivo znašli na betoni. Odred je šq1 v borbo brez več-
na
ve-
čaj,~da bo (a vrže! izpolnjena. Edi- fth upoVv 'končno zmago,"toda no število sodnikov je sedaj zado- kor so kasneje dogodki pokazali voljiivo. V bodoče bi bilo nujno po- zmaga ni bila ’ " '
•vetih tudi večjo pozornost tekmovanju za pionirje in mladince v olcvi ru pod zvez.
oienzivo i,n goli so se vrstili drug za drugim. Ljubljančani so obdržali vodstvo do polčasa, nato pa so pobudo prevzeli gostje in ga. obdržali do zadnje sekunde. Tedaj pa sc jim jo pripetilo največje zlo, kajti Odred je prav v tej zadnji sekundi izenačil. Tekma se je torej končala v regularnem času neodločeno 17:17, zato sta moštvi morali odigrati še podaljšek 2 krat po 5 minut Odredovi igralci so ta podaljšek »temeljito« izkoristili, in za konec pripravili zares veliko presenečenje.
Premagati takšno moštvo, -kot je
SdrŽTvnni	V!Sta*1	Ta uspeh pa je še pomembnejši, ker je
• nn ivečiAff' ' f »V m za tre- bila konkurenca zelo močna. Udeležba
s*:	- - —«*» «-
stvar. Pri Odredu so se odlikovali P’rav vsi igralci, še posebej pa moramo pohvalili vratarja, ki je branil prav neverjetne stvari Sodil je prav dobro Vidic Mitja iz Ljubljane.	L. M.
Državno prvenstvo posameznikov v dviganju uleži
\/eUk uspeU Stc^encei/
Zrenjanin, 18. novembra. Ni dolgo lega, kar je ZTAK Ljubljana osvojila naslov moštvenega državnega prvaka. Sedaj bralcem lahko znova posredujemo scle vesti: slovenski dvigalci so k svojim dosedanjim uspehom pripisali spet nekaj novih. Dosegli so tri zlate, dve srebrni in eno bronasto kolajno, hkrati pa še eno četrto mesto.
Ta uspeh pa je še pomembnejši, ker je
zmaga ni bila slučajna, nasprotno povsem ustreza raz 'igrišču. Taktika je jolčti besedo Odred je le! takoj
pa
■očtu
C. zvezda : Železničar (Novi Sad) 18:17 železničar (Bgd) : Rabotnički 20:14
55
tekmovalcev iz 11 klubov. Tudi zanimanje za to prireditev, ki je bila včeraj in danes dopoldne, je bilo zelo veliko. Dvorana, kjer so naši najkvalitetnejši dvigalci nastopali, je bila oba dneva nabito polna.
Najboljšo tehniko so seveda tudi na tem prvenstvu pokazali Slovenci. Novi državni prvaki so postali Tine Rozman v srednji, Colarič v poltežkl ln Dolenc v težki kategoriji. Mimo njih so te po-
membne naslove osvojili v bantam kategoriji Svetoslavski, v peresni pa Maleč (oba Železničar Sarajevo), v lahki kategoriji Clk (Biokovo), v srednje težki pa simpatični Invalid Sara (Novi Sad). Tekmovalci pa so Izboljšali tudi precej državnih rekordov. Colarič je izboljšal svoj rekord v poltežkl kategoriji za 7.5 kilogramov, v triatlonu (347.5 kg), Maleč v teznem dvigu v peresni kategoriji (90 kilogramov), Jamšek v teznem dvigu v lahki kategoriji (87.5 kg) ter Sara v teznem dvigu v srednje težki kategoriji (115 kg).
Rezultati — -bantam kategorija: Svetoslavski (ZS) 212.5 kg, peresna: Maleč (ZS) 267.5 kg, 3. Osenar (Lj) 227.5 kg, lahka: Clk (Bi) 287.5 kg, 2. Jamšek (Lj) 280 kg, srednja: Rozman (LJ) 330 kg, poltcžka: Colarič (Lj) 347.5 kg, 4. Pe-stator (Lj) 287.5 kg, srednjetežka: Sara (NS) 350 kg, 2. Karalič (Lj) 317.5 kg, težka: Dolenc (Lj) 312.5 kg. J. Grošelj
Festival naj ha zgled,
Festival slovenske telesne kulture ne more biti zgolj partizanski zlet z »dodatki« športnih in drugih organizacij — Festival naj bo pregled naših sil in obenem razvedrilo — K sodelovanju pritegnimo tudi Svobode, umetnike, fotoamaterje, filmske delavce — Zletne vaje bo ocenilo ljudstvo
V četrtek popoldne so se v klubu poslancev sestali vodilni predstavniki našega telesnovzgojnega življenja in zastopniki slovenskega športnega tiska ter radia. Športni novinarji so namreč Izrazili željo, da bi se v medsebojnem pogovoru podrobneje seznanili s perečimi in pomembnimi vprašanji, ki jih danes srečujemo v našem telesmovzgojnem življenju. Tovariš Mitja Ribičič, predsednik Zveze »Partizan« Slovenije, in tovariš Leopold Krese, predsednik športne zveze Slovenije, sta se rada odzvala prošnji novinarjev ter obširno odgovarjala in pojasnjevala razna vprašanja.
Razgovor se je sukal predvsem okoli festivala slovenske telesne kulture, ki bo prihodnje leto pri nas, veliko pa je bilo govora tudi o možnostih čvrstega sodelovanja med raznimi organizacijami, zlasti med športom in »Partizanom«; pa tudi vlogi in pomenu Svetov in Komisij za telesno vzgojo so navzoči posvetni precej časa.
Zaradi pomembnosti in aktualnosti gradiva, ki je bilo obravnavano na tem sestanku, se je naše uredništvo odločilo, da bo skoraj v celoti objavilo diskusijo oziroma načelne misli, ki sta jih izrekla tov. Ribičič in tov. Krese. V današnji številki pnob-čaino razgovore o festivalu, v naslednji številki pa bomo objavili ostalo gradivo.
v društvih nauče, in bodo telovadci nastopili z njimi na društvenih nastopih na terenu in tudi ' n a festivalu. Oceno bo	težko dati. Proste vaje bi prav-
zaprao morala oceniti množica in Jih bo tudi ocenila. To bo glavna ocena: ali bodo ugajale, ali ne, ali bodo pomenile korak
fia vprašanje, kaj lahko pove o festivalu telesne vzgoje, je tov. Ribičič dejal tole:
' »Predvsem bi bilo dobro, da danes razčistimo vprašanje, zakaj smo prišli na to, da ,10 mora zlet organizacije »Partizane spremeniti v fizkulturni festival, s tem, da se na enakopraven način vključijo v organizacijo festivala vse organizacije in društva, ki delajo na področju telesne vzgoje. Mi smo hoteli s tem dati v republiškem merilu predvsem primer, kako bi pravzaprav morale iz-gledati te prireditve in javni nastopi na terenu. Doslej je bila praksa, da je nastopila gamo ena organizacija, partizansko ali športno društvo, in. prikazala svojo dejavnost. Mi smo ugotovili, da je tak način nekoliko primitiven, zastarel in omejuje možnosti organizacije, da bi s svojim delom prišla ven, zapira organizacijo vase, namesto, da bi nastopala zunaj. Zato smo že lani in letos povedali, da bi morali biti vsi javni nastopi »Partizana« povezani z raznimi državnimi in občinskimi prazniki, tako kot dela Zveza borcev, z Dnevom vstaje in drugimi prazniki naše družbe. V tem prizadevanju, da bi skupno organizirali stvar, smo hoteli v republiškem merilu prikazati večji fizkulturni festival.
Povod, da smo prišli na to idejo, so bile besede maršala Tita dne 25. maja, ko je spre-jel štafeto v Beogradu in izrazil misel, da bi te prireditve ob njegovem rojstnem dnevu ne žle v smeri poudarka njegovega rojstnega dneva, ampak, da bi raje videl, da je ta stvar posvečena mladini, da ta dan ni namenjen njemu, marveč mladini, da je ta dan pregled mladine in njenih rezultatov, dan športa, dan fizičnega in duševnega pregleda mladine. Po drugi strani vidimo, da se začne spomladi delo prenašati iz telovadnice v naravo in iz tega vzroka so tudi taki nastopi potrebni. Tako smo mislili, da bi začeli s 1. majem, z delavskim praznikom, in ob 25. maju, z raznimi nastopi in tekmami društev, vse stvari pa bi se stopnjevale do zaključnih festivalskih iger v Ljubljani 1. julija. Tako bi bil ta festival nekakšen pregled, koliko je fizkultura postala last ljudskih množic.
Tov. Marinko je dobro poudaril, da bi to morali povezati s kulturno-prosvetnim programom in da bi morala tudi mladinska organizacija, zlasti mladinska organizacija v Ljubljani, prevzeti vlogo pobudnika, organizatorja, da bi festival dobil.vsebino, pestrost, mladinsko živahnost, da bo to mladinski festival v igri in tekmi. Toliko glede vsebine, kako smo na to prišli.
Razmišljali smo, da bi šla stvar na ta način, da vsaka organizacija prevzame določene obveznosti, sestavi svoj program in ga predloži tehničnemu odboru, ki ta piogram izpopolni z možnostmi, ki so v Ljubljani, da se stvar pravilno koordinira. Poudaril bi, da gre za enakopravnost vseh organizacij. Jasno je, da bo težišče na »Partizanu« in na Športni zvezi Slovenije, vendar bo vsaka organizacija sodelovala kot polnopravni član. Torej ne gre za to, da se samo dopolni program »Partizana*. z nekaj točkami, gre za novo obliko in vsebino festivala. Ta misel, ki so jo organizacije tudi sprejele, bo realizirana v tekil polletnega dela preko zime. Praktično ima »Partizan« že izdelan program za festival. Športna zveza Slovenije ga sedaj sestavlja in bo dala določene smernice na teren, Gasilska zveza sc tudi pripravlja za festival, prav tako Armada in mornarica, ki sta zagotovili svoj nastop «
Nato Je povzel besedo predsednik Športne zveze tovariš Krese Leopold In povedal med drugim tole:
»Ta odločitev za enoten nastop ua takem mladinskem festivalu ima po mojem mišljenju zelo globok pomen. Prvič zadnja leta je bilo dosti različnih gledanj, tako z ene, kakor z druge organizacije, katera je družbeno koristnejša, katera je poklicana, da vzgaja mladino, in to je imelo več slabih posledic na terenu kot koristi. Od tega, da bomo % enotnim nastopom v praksi pokazali, da ena in druga organizacija mora iti za tem, da v
mn XII Štev. 46
Stran 2
najširšem krogu vzgaja mladino in ji omogoči vežbanje in razvoj, bomo imeli naj večje koristi. Mi smo s to odločitvijo dokazali, prav tako epa bomo pokazali v praksi, da bomo odpravili spore z dnevnega reda. Druga stvar je, da bomo z delom na terenu konkretno tudi mobilizirali ljudi, da se bo na konkretnih pripravah videla ta enotnost akcije tudi na terenu v sklopu z ostalimi organizacijami in SZDL, ki ho morala pri tem pomagati. Tov. predsednik je naglasil, da je delovno torišče mladine tu. Mi bomo s to stvarjo prav gotovo veliko dosegli.
Drugo bi rad poudaril, da ta festival, ki naj bi bil vsesplošen, ne favorizira niti ene niti druge organizacije, da je to dejansko vsesplošna mladinska akcija, mladostna akcija, da ni poudarka na tem, kar smo doslej delali, torej bolj na nedelji in na paradi, ko smo natrpali v Ljubljano Člane »Partizana« in športnike. Športna zveza Slovenije bo dala te dni priporočilo vsem organizacijam, da sprejmejo obveznosti, da ima vsako športno društvo športni dan in da se ti dnevi vršijo v občinskih in okrajnih merilih in da društva aktivno sodelujejo ob takih prilikah kot so občinski prazniki. S takim vklfučeva-
tem z njimi nastopijo. Doslej pa imamo vaje takšne, kakršne so.
Se glede sredstev za festival. Tu računamo, da bomo delali z določeno skromnostjo, da no bi vršili prevelikega pritiska na proračunska sredstva, na dotacije, pač pa bomo poizkušali organizirati najrazličnejše prireditve ua festivalu. Tu nas uče izkušnje z Ostrožnega. Dolenjske Toplice so veliko stale, proslava na Ostrožnem pa je že bila na svojem računu. To stvar bomo skušali rešiti tudi z ljudskim odborom, da ne bi bilo očitkov, da je ta fizkulturni festival res toliko stal, tako da bo družbena korist od festivala večja, kot pa je bilo vloženih sredstev.«
njem organizacij bo doseženo tudi več aktivnejše pomoči s strani političnih in gospodarskih organizacij, česar doslej dostikrat ni bilo. Tudi ob nastopih in paradi v Ljubljani bi organizirali tekmovanja, ki pa ne bodo spremenila celotnega stremljenja za množičnostjo. Tu v Ljubljani bo morala biti ta stvar tudi kvalitetna. To bi bil teden športnih in kulturnih prireditev, in sicer tako, da bi tudi tem mladincem, ki bi prišli v večji množini v Ljubljano, dali možnost, da bi tudi oni imeli nekaj od tega. Doslej so namreč prišli v Ljubljano, nato pa šli nazaj, sedaj pa bodo imeli tudi oni možnost ogleda in bo tudi zanje poskrbljeno «
Novinarje je tudi zanimalo, kako in kaj je s prostimi vajami, ki se jih bodo po partizanskih društvih učili za nastop na festivalu. Na ta vprašanja je odgovoril predsednik Zveze »Partizan« Slovenije tovariš Mitja Ribičič takole:
»Tu je bilo tudi vprašanje o zletnih prostih vajah. Proste vaje so bile napisane, da se jih
naprej, ali ne. Moje osebno gledanje je, da so vaje tem boljše, za čim nižje oddelke so bile napravljene. Kdaj bomo uspeli izdelati boljše vaje, to je stvar procesa in je povezano s programom dela, sproščenostjo v društvih, ki bi kot nekakšni novatorji — če hočete — začela delati. Premalo piitegujemo ljudi iz drugih organizacij, zlasti n. pr. strokovnjake za ples, ki se bavijo s tem poklicno, ki bi lahko več prispevali7, kot tisti, ki so zrasli v telovadnici. Dobro je to, da so vaje kratke, trajajo največ 4 do 5 minut. Hoteli smo se izogniti temu, da bi jih celo zimo vadili, kajti to članstvo odbija. Zelo dosledno bomo postavili vprašanje prostovoljnosti pri vadbi teh vaj, ker nima smisla, da vlečemo ljudi s silo na festival. p$ič pa naj bo festival tako privlačen in pester, da bo ljudi pritegnil. Ljudem bomo tudi olajšali učenje teh vaj s tem, da bomo posneli glasbo ti a gramofonske plošče. V ostalem naj te vaje oceni javnost in bomo videli, kakšen bo rezultat. Jaz sem bil že doslej tega mnenja, da bi morali biti natečaji javni. Tisti, ki bi vaje izdelali, naj jih v društvih nauče in po-
Vjl posfedhouijajo
zamisel festivala...
Zamisel, naj bi IV. republiški partizanski zlet znatno prerasel svoj okvir in postal mogočna manifestacija celotne slovenske te-Iesnovzgojne dejavnosti, torej nekakšen fizkulturni festival, je povsod živahno odjeknila. Idejo festivala je pohvalil tudi predsednik Ljudske skupščine LRS tov. Miha Marinko, ki je omenil, da bi bito umestno pritegniti k sodelovanju tudi Svobode in druge kulturno-prosvetne organizacije.
Čeprav se posamezne organizacije še niso dokončno dogovorile o lej skupni manifestaciji, smo za današnjo številko v naglici zbrali nekaj izjav vodilnih funkcionarjev, kaj menijo o takšnem skupnem tizkullurnem iesiivalu.
tem, da bi zlet zavzel zelo široko koncepcijo. Moje mnenje je, da je to popolnoma pravilno in sicer predvsem zalo, ker so vse organizacije poklicane za dvig telesne kulture. Menim, da je predlog Zveze »Partizan« popolnoma pravilen. Če bi nastopala vedno samo ena organizacija — bodisi partizanska, bodisi športna ali katerakoli Uruga — bi bilo to nekoliko ozko. Zato sem prepričan, da bomo vsi slovenski strelci z navdušenjem podprli takšen širok festival slovenske telesne kulture. Ze danes lahko rečem, da bomo strelci prispevali najmanj 6000 strelcev za to akcijo, seveda, v kolikor bi to število odgovarjalo celotni formaciji zleta «
Kre$e Leopold,
predsednik Športne zveze Slovenije
»Skupna manifestacija vse naše mladine, organizirane v telesno-vzgojnih in drugih organizacijah, ki bo v juniju 1957. pomeni hkrati splošen pregled telesne kulture v naši republiki in najširšo akti-vizacijo vseh družbenih sil za ustvarjanje realnih pogojev zdravega razvoja športa in zabave našim delovnim ljudem, posebno pa mladini. Pomen j likvidacijo poslednjih ostankov preteklosti, cehovske zaprtosti in klubaštva posameznih organizacij. Z množičnimi prireditvami in aktiviza-cijo telesinovzgojnih — športnih in kulturnih organizacij, v katerih se zbirajo in žive mladi delovni ljudje, bomo tudi najdo-stojneje počastili rojstni dan predsednika Republike maršala Tita, kateremu bodo posvečene te prireditve na način, ki ustreza njegovim željam. Prepričan sem, da bodo to naše prizadevanje podprle tudi vse ostale množične organizacije iin ljudska oblast. Tako bo to resnično enotna delovna manifestacija vse slovenske mladine.«
Klajnšček Ježe-Vasja,
predsednik Strelske zveze Slovenije
»Ze prej sem nekaj slišal, da so se na »Partizanu« razgovor jati o
širokega pravilnega gledanja i|h odnosa do telesne kulture, odnosa. ki je mogoč samo pri nas.
Premagati bomo morali še mar-sik&ko misel in navado, ki smo se je navzeli v preteklosti in je še nismo mogli pozabiti, toda glavno je. da vse organizacije s svojimi vodstvi vred kažejo ne samo dobro voljo, temveč tudi polno razumevanje za stvar. Morda nam bo največ težav delala prav zunanja forma festivala, pa res ni važno, ali bomo io formo našli v prvem letu ali ne. Led je prebit in tudi na tem področju se nam obetajo časi velikega vzpona.
Košir Fedor,
Stepišnik Drago,
direktor Višje šole za telesno vzgojo v Ljubljani
Vsekakor stvar ogromnega pomena. Dosedanje manifestacije v obliki zletov, velikih tekem strelskih nastopov itd. niso nikoli mogle pokazati tistega, kar 1» morale! Bile so preveč ozke. Manifestirati moramo našo celotno telesno kulturo, kulturo vsega naroda, kulturo, ki ima širok človečanski in pevec ozek strankarski značaj. Napačno bi bilo če ne bi znali ceniti pozitivnega dela, ki so ga te organizacije opravile v preteklosti. Toda nov čas in naša družba terjata od nas tudi na tem področju novega duha in dela. festival je torej samo logična in nujna posledica
predsednik Planinske zveze Slovenije
»Vso leta po vojni zasledimo skoro v slehernem poročilu funkcionarjev naših športnih in teles-novzgojnih organizacij priporočilo, da je treba čimbolj pomnožiti vrste športnikov in vseh tistih, ki bi jim morala biti telesna vzgoja duševna in telesna nujnost. Nedvomno so bili v tdm pravcu doseženi precejšnji uspehi, toda vsaka organizacija je te uspehe ugotavljala le v svojem okviru.
Z veseljem pozdravljam zamisel »PARTIZANA«, da prav vse .športne in lelesnovzgojne organizacije enkrat skupno in javjio manifestirajo napredek in uspehe svojega delo, kajti to bo po mojem mnenju najboljša propaganda za tiste cilje, ki so nam bili postavljeni po vojni na teiesnovžgojnem polju.«
Ljubljana, 18. nov.
moral biti ustanovni
— Danes bi občni zbor
1
jubljanske odbojkarske podzveze. sega zbora bi se moralo udeležiti okoli 12 delegatov iz različnih klubov in društev, toda iz neznanih vzrokov so prišli le 3 (člani Ljubljane, »Partizana« Kočevje in f a-pirničarja). Skoraj nerazumljivo je, kakšen malomaren odnos imajo klubi do takšnega pomembnega dogodka, ki bi ga morali vsi sprejeti z največjim zadovoljstvom. Kolikokrat se namreč zgodi, da odbojkarski klubi dolžijo republiško zvezo, da ima do večine klubov mačehovski odnos. Danes so imeli prav ti klubi lepo priložnost, da se zbeiejo in si ustanovijo samostojno organizacijsko telo, k: bi sproti in neposredno reševalo vse probleme in težave tistih klubov, ki nastopajo v nižjih tekmovanjih.
Naročaji© se na
„POS«IST“
j
ZENICA ZEL JEZNI ČAR 1:1 (0:0)
Sarajevo, tS. noo. — V regularnem delu tekme je bil rezultat neodločen 1:1 in šele v podaljšku je Zenica prisilila bivšega ligaša k predaji. Tekma, ki je bila za »Jugoslovanski nogometni pokal«, je bila zelo živa, vendar brez posebnih tehničnih fines
LOKOMOTIVA : BORAC 2:1 (1.1) PARTIZAN : VARDAR 2:0 (0:0)
Med 3857 udeleženci »Poletovega« nagradnega natečaja z odrezkom št. 15 imajo po 11 pravilnih rešitev: Fric Jože
—	Trbovlje II, zobna ambulanta; Podrekar Ludvik — Vižmarje 71; Akretks A.
—	Kostanjevica na Krasu št. 74. Vsak prejme din 3.333.
1.	Odred :	Tekstilac (V)	1
2.	Reka : Ljubljana	1
3.	Trešnjevka : Turbina	1
4.	Split : Uljanik	1
5.	Grafičar	: Jadran	1
6.	Šibenik	: Metalac	x
7.	Branik : Proletarec	1
8.	Kladivar : Sobota	1
9.	Rudar :	Maribor	1
10.	Sloboda	: Jedinstvo	1
11.	Sloga :	Zagorac	2
12.	Mladost	: Tekstilac	Or.	2
RAZPIS »TEKA REPUBLIKE«
Atletska zveza Slovenije razpisuje na dan 29. novembra 1956 ob 11. uri dopoldne »Tek republike za leto 1956« * startom in ciljem pred Narodnim domom v Ljubljani. Dolžine prog: za člane 1400 io 4500 m, za starejše in mlajše mladince 1400 m, zn članice in mladinke 700 m. Pri starejših mladincih nastopajo tekmovalci rojeni 1936 in 1977, pri mlajših pa tekmovalci rojeni 1938 in kasneje Pravico sodelovanja imajo vsi državljani FLRJ, ki se izkažejo z zdravniškim potrdilom. Prijave je treba poslati do 20 novembra *ia naslov: Atletska zveza Slovenije — Ljubljana, Likozarjcva 12, poštni predal 59. Vsebino prijave: priimek in ime, rojstno leto, ime organizacije, za katero nastopa in disciplino Za vse zmagovalce so razpisana prehodna darila, prav tako tndi za najboljšega Slovenca na progi 4500 m.	AZS
*
Letos bodo na tradicionalnem »Teku republike« nastopili v velikem številu tudi pripadniki partizanskih društev. Oni, ki se v svojih društvih ukvarjajo z atletiko, bodo nastopili med Športniki, drugi pa na istih progah v posebnih skupinah.
SMUČARJI POZOR!
Smučarski klub Enotnost obvešča ljubitelje smučarskega špoita še posebej pa mladino, da bo od 19 do 23. XI. predvajal v kinodvorani Gospodarskega razstavišča na Titovi cesti 50, jugoslovanski film o zimskih olimpijskih igrah 1956 v Corfini na ozkem traku ter še dva poučna smučarska filma Vabimo vse prijatelje kluba, še posebej pa mladino, da si ogledajo te zelo zanimive filme. Predstave bodo vselej ob 19. uri, razen 22. nov., ko bo predstava ob 17. uri.
OBČNI ZBOR ENOTNOSTI
Dne 23. nov. bo ob 19. uri • prostorih Zavoda za socialno zavarovanje — Kidričeva 3, pritličje (biv. Gajeva ul ), redni letni občni zbor smučarskega kluba Enotnost, katerega se morajo udeležiti člani kluba, vse ostale prijatelje in ljubitelje zimskega športa pa toplo vabim'1
tilžl /e pathe&eti
Olimpijec Vadnov si je z veliko prisebnostjo rešil življenje
Vadnova Jožeta — »Jošija« p nav otovo pozna vsakdo, kdor se količil zanima za telovadbo na orodju, 'fed vojno je bil eden naših najbolj-llh vrhunskih telovadcev in nas je nastopal na olimpladi leta 1936 v Berlinu ln leta 1938 na svetovnem prvenstvu v Pragi. Tudi po osvoboditvi smo ga še našli med tekmovalci, zlasti Uspešen je bil 1. 1947 na Balkaniacfi v Ljubljani. Pretekli ponedeljek pa se mu je primerilo nekaj takšnega, kar prav gotovo zasluži objavo.
Pretekli ponedeljek se je Vadnov peljal po službenem opravku na dre-Zlni. Nekje blizu Planine, ko nihče lil slutil ničesar hudega, se je na liekem ovinku v zaseki nenadoma Pojavil na istem tiru motorni vlak, I je drvel z veliko brzino 70 km roti drezinl. Razumljivo je, da zaradi brzine obeh vozil, ki sta drveli drugo proti drugemu, ni bilo mogoče ničesar več ukreniti in je bila Strašna nezgoda neizbežna. V drezinl so sedeli štirje železničarji, med njimi tudi Vadnov. Voznik drezlne je sicer vozilo zavrl, a zaman. Motorni vlak je pridrvel in vozilo do-
še boljši dokaz?
Se nekaj o naši vrhunski orodni telovadbi
besedno pomečkal. Dva železničarja sta bila na mestu mrtva, tretji pa je obležal težko ranjen s hudimi poškodbami. Edini, ki se je v tem strašnem trenutku znašel in bliskovito reagiral, je bil tov. Vadnov. V hipu, ko je zagledal motorni vlak, je sunil v vrata drezlne in se pognal iz drvečega vozila. To je bila edina možnost, da sl je rešil življenje. Pri padcu si je zlomil kost v dlani in dobil tudi poškodbe na ledvicah, toda glavno je to, da si je ohranil življenje.
Takoj ko smo izvedeli za ta tragični dogodek, smo lov. Vadnova obiskali v bolnišnici. Zdravniki nam sicer ponesrečenca niso pustili obiskati, ker je potreben počitka. Vendar je »Joši« hvedel za naš obisk in se nam lepo zahvalil za pozornost, zdravniku pa je še naročil, naj nam sporoči, »da starega gada ni lahko ugnati«.
Ob tem dogodku, ki se je, žal, končal tako tragično, pa lahko znova ugotovimo, kolikšnega pomena je športno udejstvovanje za človeka. Nobenega dvoma ni, da bi vsakdo,
ki se nikoli ni ukvarjal s športom in telovadbo, v takšnem kritičnem trenutku izgubil prisotnost duha in bi se zmedel. Vse drugače pa je reagiral nekdanji olimpijski tekmovalec, ki je leta in leta vežbal in čigar živčni sistem se je privadil bliskovitim reakcijam in iznajdljivosti v vsakem položaju.
Vprašamo se, ali je potreben še boljši dokaz o koristnosti telesne vzgoje? Ob takšnih primerih bi se morali nekoliko zamislili vsi-tisti či-nitelji, ki so tako ali drugače odgovorni za razširitev telesne vzgoje med naše ljudske množice. Koliko manj nesreč bi bilo po naših tovarnah In podjetjih, če bi bili vsi naši delavci aktivni športniki, ki bi si pri telesni vadbi privzgojili hiter relleks in iznajdljivost v vsakem položaju. Ta primer naj bi torej vse direktorje, delavske svete in upravne odbore, šolska vodstva in druge iorume znova opomnil, da šport ni nikakršno nekoristno zapravljanje časa — kakor, žal, še danes mislijo nekateri ljudje — marveč, da je to nujna potreba slehernega človeka.
V	bodoče več požrtvovalnosti
Po mednarodnem prvenstvu Jugoslavije v namiznem tenisu, ki je bilo prejšnjo nedeljo v Beogradu, je precej naših mest izkoristilo prisotnost najboljših evropskih namiznoteniških igralcev in so jih povabili na prijateljska srečanja. Tudi v Sloveniji so nastopili igralci iz Stockholma, Pariza in Madžarske.
V	vseh srečanjih so bili uspešni gosti in na kakšno zmago tudi ni bilo računati, saj sodijo imena igralcev, 'ki so nastopili, med najboljša v Evropi. Doseženih je bilo le nekaj zmag nad posamezniki, ki Pa so seveda precej pomembne.
Stockholm : Ljubljana (ženske) 3:0. Pogačarjeva in Trampuževa sta bili v tem dvoboju precej nerazpoloženi in nista mogli doseči nitii ene zmage. Primanjkovalo jima je tudi borbenosti in to predvsem v igri dvojic. Tegner : Trampuž 2:1. Thor-son : Pogačar 2:0, Tegnar-Thorson : Trampuž-Pogačar 2:0.
Stockholm : Ljubljana (moški). V srečanju moških reprezentanc smo pričakovali več kot so Ljubljančani dosegli. Tudi potek je pokazal, da bi rezultat bil lahko nekoliko boljši v našo korist. Edino zmago je dosegel Tomažič proti Anderssonu. Andersson : Podobnik 2:0, Borg : Tomažič 2:0, Mollstrem : Kocjan 2;1, Borg : Tomažič 2:0, Miillstrem : Kocjan 2:1, Andersson : Tomažič 1:2, Mollstrem : Podobnik 2:1, Andersson : Kocjan 2:1,
Pariz : Kranj 5:4. Od vseh srečanj v Sloveniji je bilo to še najuspešnejše. Junak je bil Teran, ki Je premagal vse tri Francoze, med njimi tudi državnega prvaka Amo-urettija, Chergue : Česen 2:0, Arno-uretti : Petrovič 2:0, Hagenauer : Teran 0:2, Amouretti : Česen 2:0, Chergue : Teran 0:2. Hagenauer : Zezlina 1:2, Amouretti : Teran 0:2, Hagenauer : Česen 2:1, Chergue -Zezlina 2:1.
Pariz : Ljubljana 5:0. Po uspehu Kranjčanov s Parižani je bilo pričakovati, da bodo tudi Ljubljančani zagrizeno zaigrali. Bili pa smo razočarani. saj niso domači dosegli niti častne zmage.
Oba dvoboja v Ljubljani sta torej pokazala, da so naši tekmovalci premalo borbeni. Čeprav si želimo še več takih obiskov, se po drugi strani ne moremo strinjati z njimi, saj taki rezultati ne delajo časti namiznemu tenisu v Sloveniji Za taka srečanja je treba mnogo več požrtvovalnosti, da se lahko nadoknadi tehnično znanje.
Madžarska : Kranj 6:0. V drugem srečanju Kranjčani niso bili kos odličnim Madžarom, za goste so nastopili Sido, 'Koczianova in Foldi.
Pariz : Zagreb 5:4. Z enakim rezultatom kot v Kranju so Parižani zmagali tudi v Zagrebu. Razlika je bila le v tem, da so bili Zagrebčani precej bliže zmagi. Barlovič je imel proti Ilugenaucrju kar vrsto zaključnih žog, ni pa znal niti ene izkoristiti Barlovič : Chergue 2:0, Franjič : Amouretti 0:2, Vogrinc : Hagenauer 0:2. Barlovič : Amouretti 2:L, Vogrinc : Chergue 2:0, Franjič : Hagenauer 0:2, Vogrinc : Amouretti 2:1, Barlovič : Hagenauer 1:2, Franjič : Chergue 0:2.
Praga : Subotica 3:2.
Vadnov je bil zlasfj priznala specialist na konju z ročaji
Smatram za svojo dolžnost, da tudi sam spregovorim nekaj besed o tem perečem problemu, ki posebno tišči nas prizadete, kakor tudi našo javnost, saj smo v -telovadbi ravno mi Slovenci nekdaj mnogo pomenili. Zakaj so nas zemlje brez telovadne tradicije prekosile, četudi imamo veliko ljudi, polnih izkušenj in znanja, ki jih je treba znati mobilizirati i,n sporazumna z njimi najti pravo smer v telovadbi po lastnih in tujih izkušnjah? Predvsem se je treba sporazumeti o enotni metodi poučevanja. Kljub mišljenju nekaterih vodilnih oseb v naši orodni telovadbi, da mi o tej problematiki nič ne vemo ali pa celo, da smo še premladi in nismo poklicani zato, da spregovorimo nekaj dobronamernih besed — to ne drži, ker smo ravno mi tisti »poizkusni zajci« vseh metod starega in modernega načina poučevanja v telovadbi.
Ozrimo se na našo -vrsto vrhunskih telovadcev in telovadk in bomo lahko opazili pri vseh nekaj skupnih značilnosti. To so skromni in tihi ljudje v svojem športnem in privatnem življenju, ki mora biti iz dneva v dan načrtno, polno saino-premagovanja in solidno glede zabav in tratenja časa. Le-ti so večinoma študentje oziroma dijaki. Tudi v tej sestavi moramo iskati vzroke za kvaliteto in zakaj ravno tak sestav? Resen orodni telovadec se ne zadovolji samo z uspehi na športnem področju, temveč se trudi in hoče doseči uspehe tembolj v svojem privatnem življenju, ker mu Ic-to jamči stalen kruh iu odrejeno mosto v družbi. Ambicija, doseči vrhunstvo v telovadbi, ni bolna ambicija doseči slavo, temveč volja premagati samega sebe za dosego cilja — n. pr.: tekmovati v zveznem razredu ali državni reprezentanci, ki je krona njegovemu športnemu življenju in cilju v mladosti Zato je ta cilj tembolj idealen kot pri drugih športih (nasprotno nogometašem, ki imajo precej gmotnih koristi).
Vrhunskemu telovadcu je za njegovo oblikovanje potrebno več časa v primerjavi z drugimi športniki, ker praktično je to šesteroboj, da niti ne omenjam različnih obveznih

Beograjski zapiski ob beli žogici
Minuli teden v jugoslovanskem športnem življenju z vso pravico lahko imenujemo »Teden namiznega tenisa«. Že od srede prejšnjega tedna so bile v Jugoslaviji številne tuje državne reprezentance, ki so vse bile namenjene v Beograd. med potjo pa so odigrale tudi nekaj dvobojev v drugih mestih. V Beogradu je bilo od 9. do 11. novembra na sporedu VII. mednarodno prvenstvo FLRJ.
JPo številu sodelujočih tujih igralk in igralcev in zaradi njihove kvalitete vsi štejejo ta turnir kot neuradno evropsko prvenstvo. Od evropskih velikanov so manjkali samo Angleži, na sceni pa smo videli Madžare, Cehostovake, Romune, Francoze, Avstrijce, Švede, 'Vzhodne Nemce, Bolgare, Grke, Belgijce in seveda precej domačih.
Ker so rezultati tekmovanja že znani, ker so napisani že mnogi komentarji o tej prireditvi, posredu--jem v spodnjih . vrsticah bralcem Poleta samo nekaj sličic o dogodkih z beograjskega turnirja.
Prvi vtis o organizaciji prvenstva je bil odličen. Še celo našo ekipo, ki je bila samo republiškega ranga, so predstavniki zveze pričakovali na železniški postaji in nam dali vsa potrebna pojasnila. Pozneje se je sicer izkazalo, da ie tudi ta dobra organizacija včasih zaše-pala. To pa niti ni preveč čudno, če pomislimo, da ie letošnje prvenstvo organizirala popolnoma nova skupina ljudi, Iji še niso imeli izkušenj
AH, TA PODOBNIK!
Slovenci nismo imeli velikih možnosti za vstop v višja kola. Edino Kocjan, ki je imel v prvem kolu lažjega nasprotnika, ie prišel naprej, Ko sem Podobniku pred srečanjem s Hagenauerjem svetoval vsaj polurno ogrevanje na mizi za trening, je dejal, da tudi Ha-^enauer ne trenira. Po igri, ki jo je izgubil s 3:0, vendar vse tri nize zelo tesno, pa je priznal, kako je škoda, da ni pred srečanjem igral. Tako je z njim vedno, da šele po porazu ugotavlja napake.
Vsi smo nestrpno pričakovali dvo-
boj moških reprezentanc Romunije in Jugoslavije, ki je bil na sporedu prvi dan zvečer. Z Romuni smo imeli obračun; zato smo nastopili z ekipo, ki je bila po oceni precej nad romunsko. Dolinar in Vogrinc sta posebej za ta dvoboj nekaj ur pred srečanjem priletela iz Zagreba. Pričakovali smo torej, če že ne zmago, pa vsaj lepo igro in odločen odpor naših »mušketirjev«. Od vsega pa ni bilo nič. Samo Dolinar je potrdil, da je res velik talent. Kajti samo ob izrednem talentu se lahko tako igra, če se sploh nič ne trenira. Vse srečanje je poteklo v svečanem vzdušju, ki pa ga je motilo stalno popravljanje parketa. Glavne igre so bile namreč na odru gledališke dvorane. Ker je oder nagnjen, so naredili nov pod iz parketa, ta pa ni 'zdržal med igro Ob malo večji' pozornosti bi to napako, ki je zelo motila, odstranili,
HARANGOZO V ZATONU
Dvoboj in nastop Ha rangoza v singlu nam je dokončno pokazal, da je jugoslovanski namizni tenis, njegov najvišji, vrh, pri kraju. Ha-rangozo sploh ne zna več zmagati. Kaže, da nima več ambicij za resen trening in ta mu je od vsega najbolj potreben, če bi hotel biti še enkrat to, kar j-e že bil. Dolinar je, kot kaže, že sam dal slovo igranju. Verjetno želi oditi kot veliki šampion, Vogrinc pa ima svoje osebne težave, ki se morajo vsaj trenutno vsekakor upoštevati.
Vsa ostala jugoslovanska garda od Gabriča, Gružiča preko Markoviča II. do Jazviča pa ni pokazala prav ničesar. Ni bilo svetle točke med našimi predstavniki, še največ so pokazali Markovič II.. Jazvič in Ilrbud. Zato sem prepričan, da je predvsem njim in njihovim vrstnikom treba sedaj dati možnosti za napredek in to čim več. šele v drugo vrsto pa nai bi prišli takozvani mladi člani Barlovič, Franjič, Hoti ec itd.
NAJLEPŠA IGRA TURNIRJA
Ce bi me kdo vprašal za na j lepšo partijo na turnirju, bi mu brez oklevanja dejal, da je bilo to srečanje med Tokarjem (ČSR) in Gantnerjem (Rom.) za vstop v polfinale. Slovak Tokar, ki je po treh
letih ponovno nastopil izven meja svoje domovine, je pokazal poleg odlične tehnike še ogromno znanja. Našel je res vse napake Gantnerja in ga v res najlepši igri turnirja premagal s 3:1. Tokar je hil zares zelo borben in je med vso igro skoraj glasno bodril samega sebe z besedami: dobro, dobro. Po zmagi pa je bil tako vesel, da je skoraj- jokal Gledalci so ga za njegovo zmago obilno nagradili s priznanjem, ki je trajalo preko 10 minut.
IDEALNI IGRALEC
Novo ime letošnje sezone je predvsem Madžar B e rezi k. Do lani še mladinec, kj je nastopil tudi na prvem evropskem prvenstvu v Stuttgartu, je letos najprej dvakrat zmagal brez izgubljene igre na kvalifikacijskih igrah v Budimpešti, nato pa na Dunaju in v Beogradu. Igra točno tako, kot si je zamislil naš trener Tibor Ilanuigo-zo, da naj bi igral zares idealni igralec. Osnova je zelo dobra tehnika nog in nizka močno plasirana obramba. Igra s takozvano »sofo« gumo in zelo ostro reže vsako žogo. Samo visoke žoge iznenada udari in nikdar ne napada serijsko. Ker ima odlično kondicijo in koncentracijo, igra za prvo točko enako kot za poslednjo. Vse to pa je dosegel iz intenzivnim treningom. Sam pravi, da trenira 6—8 ur dnevno, videli pa smo ga lahko vsak čas turnirja, da je takoj po odigrani igri odšel na mizo za treniranje. Po pravici mu lahko - po domače relčemo, da takorekoč spi na mizi.
Šestkratna svetovna prvakinja, Romunka Rozeanu je že drugič v tej sezoni izgubila. Kaže, da njena zvezda zahaja. Nič več ni to. kar je bila lani in prejšnja leta, ko noben njen »drajf« ni zgrešil cilja in ko je bila skoraj nepogrešljiva v obrambi. Tudi njo bodo zamenjale nove: Koczianova. Grathova in predvsem Švarcova, ki je odkritje za letos
Če na koncu rečem, da je sedaj čas za afirmacijo novih imen v jugoslovanskem namiznem tenisu, čas, ki ga odgovorni res ne smejo zamuditi, sem. upam, pa dal nekaj važnih vtisov o turnirju v Beogradu.	Stane Rebolj
vaj. Zato je njim potrebna večja upornost in vztrajnost pri delu, vččkrat tudi večji intelekt. Nagrada za trud je uspeli pri tekmi in s tedi je že vsak telovadec v svoji skromnosti poplačan. In kaj potem s tistimi, ki niso dosegli te stopnje? Tem ljudem ie tembolj potrebna vzpodbuda, pohvala in stisk roke, saj tudi oni premagujejo sami sebe. Konično je to največ, s čimer mu lahko pomagamo. To bi moralo biti osnovno spoznanje za tiste, ki danes vodijo orodno telovadbo, ne pa stalna kritika in medsebojna tekma za prestiž med voditelji »čigava naj velja«, Torej ni vse delo, važno jc, kako ga opravljamo. Končno tudi samoprc,pričanje in /.nanje bivšega telovadca ne sme biti ovira, ampak dragoceno izkustvo, ki naj se no uporablja togo, temveč elastično. Potrebno je poznavanje psihologije vsakega vrhunskega telovadca.
Vzdušje v telovadnici- vrhunskih telovadcev mora biti prijetno in naj izkustvo vodnika ne ubija samoini-ciative telovadca, ki tudi po svoje pravilno misli in občuti telovadbo in elemente, ki jih prilagaja svojemu telesu. Iz tega izvirajo večkrat nesoglasja, ki so včasih glasna, največkrat pa so dušena, kar ima za posledico notranje nerazpo-loženje in manjšo storilnost.
Isto veljg tudi za trening telovadk. Njim pa je dati nujno moškega trenerja, kajti ženska vrhunska telovadba je že tako težka, da se učenje elementov in varnost telovadk sme zaupati samo čvrsti moški asistenci. Vsekakor pa je ženska kot trener tudi neobhodrio potrebna, 'ker posreduje mehke gibe. nežnost in ritmiko.
Pri nas je tudi navada prirejati »tajne tekme« v zaprtih prostorih. Mogoče se to opravičuje s tem, da kvaliteta telovadcev še ni na višini. Takšno gledanje' je napačno. Ljudje namreč mislijo, da se pri nas malo dela, ker se o našem delu premalo -govori in piše. Naj občinstvo spremlja naš razvoj. Publika nam daje vzpodbudo, sčasoma bomo tudi liri osvojili njo (kar so v Trbovljah in tudi ponekod drugje že ‘uspeli). Pri nas ni golov, je pa zato veliko razburljivih doživetij in možnosti občudovanja spretnosti, elegance, hrabrosti in moči, skratka, možnost estetskega užitka. Vsak telovadec se bo za javne tekme bolj pripravil ker bo hotel ugajati, pač v isti želji kot vsak normalen človek.
Za napredek v telovadbi so potrebni tudi vzgledi. Zakaj n. pr. Zveza »Partizan« Jugoslavije ni poskrbela za to, da bi se najboljše vaje tako imenovanih »zvezdnikov« v telovadbi na svetovnem prvenstvu v Rimu Rimale? Zanimivo je to, da so japonski telovadci filmali vse, kar jim je ugajalo, ker so vedeli, da jim bo doma koristilo (celo o-grevanje ruskih telovadcev pred nastopom). Razumljivo je, da po povratku domov nismo mogli zadovoljiti radovednih ušes telovadcev, ker beseda ni nikoli tako nazorna, demonstriranje pa je težko. Med opazovalci, ki so odšli iz Jugoslavije v Rim, so bili tudi taki, ki se niso ravno preveč razumeli na telovadbo. Nekdo me je celo vprašal, zakaj Jugoslovani izvajamo vsi iste vaje? Ni namreč vedel, da so na sporedu bile obvezne iu poljubne vaje, kar zahteva olimpijski program.
Pečar Borut.
Francoski igralec Amouretti je še vedno steber svojega moštva
SPORED OLIMPIJSKE IGER V MELBOURNU
Atletika
,23. nov. t- dopoldne: višina kvalifikacije, disk ženske kvalifikacije (Kotlušek), popoldne: 400m ovire predteki in četrtfinale, višina, 100 metrov predteki in četrtfinale, disk ženske (Kotlušek), 800 m predteki, 10.000 m,
24. nov. — dopoldne; palica, kladivo (Račič) in daljina kvalifikacije, popoldne-; hoja 50 km, 400 m ovire_ polfinale in finale, kladivo (Račič), 100 m ženske' predteki in polfinale, 100 m polfinale in finale, daljina, 800 m polfinale,
!26. nov. — _ dopoldne: kopje kvalifikacije, popoldne:	palica,	200 m
predteki in četrtfinale, kopje, 8QP metrov finale, 5000 m predteki (Mugoša), 100 m ženske finale,
27.	nov. — dopoldne: troskok, disk (Radoševič), daljina ženske kvalifikacije, popoldne 80 m ovire ženske predteki in polfinale, troskok, 200 m polfinale in finale, 110 m ovire predteki (Lorger), disk (Radoševič), steeple chase predteki, daljina ženske,
1. dec. — dopoldne: višina, ženske kvalifikacije, popoldne: maraton (Mihalič), 4 X 100 m ženske predteki in finale, 4 X 100 m polfinale in finale, višina ženske, 1500 m finale (Mugoša), 4X100 m finale.
Plavanje
28.	nov. — vaterpolo
29.	nov. 100 m prosto predtekmovanje in finale, 200 m prsno ženske predtekmovanje in polfinale (Je-ričevič), 100 m prosto ženske predtekmovanja, vaterpolo
30.	nov. — 100 m prosto finale, 200 metrov prsno ženske finale (Je-ričevič), 200 m metuljček predtekmovanja in polfinale, 100 m prosto ženske polfinale, skoki z deske, vaterpolo
1. dec. — 100 m prosto ženske finale, 200 m metuljček finale, 4X X200m prosto predtekmovanja, 400 m prosto predtekmovanja, skoki z deske, vaterpolo
5.	dec. — 4 X 200 m prosto finale, 100 m hrbtno ženske predtekmovanja, 100 m metuljček ženske
predtekmovanja, 200 in prsno predtekmovanja, skoki z deske ženske, vaterpolo
4.	dec. — 400 m prosto finale, 100 m hrbtno predtekmovanje, 4 X 100 metrov prosto ženske predtekmovanja, 100 m hrbtno ženske polfinale, lOOm metuljček ženske polfinale, skoki z deske ženske, vaterpolo
5.	dec. — 1300 m prosto predtekmovanja, 400 m prosto ženske predtekmovanja, 200 m prsno polfinale, 100 m hrbtno ženske finale, 100 m metuljček ženske finale, 100 in hrbtno polfinale, skoki s stolpa, vaterpolo
6.	dec. — 200m prsno finale, lOOm hrbtno finale, 4 X 100 m prosto ženske finale, skoki s stolpa ženske, vaterpolo.
7.	dec. — 400 m prosto ženske fi* nale, 1500 m prosilo finale, skoki s stolpa ženske, vaterpolo
Nogomet
23. nov. — Jugoslavija : ZDA
30. nov. do 1. dec. — četrtfinale
4.	do 5. dec. — polfinale
7.	dec. — finale za tretje mesto,
8.	dec. — finale za prvo mesto,
Rokoborba
3. do 5. dec. — predtekmovanja (Vukov, Simič),
6.	dec, — finale
Veslanje
23.	no-v. — predtekmovanja (skiff — Vlasič),
24.	nov. — prvi repešaži in polfinale,
26.	nov. — drugi repešaži,
27.	nov. — finale.
Kolesarjenje
7.	dec. cestna dirka (Petrovič)
Streljanje
1 dec. — težika precizna puška (Ma-šek),
3. dec. — malokalibrska puška tro-stav (Mašek),
5.	dec. —- malokalibrska puška, leže (Mašek)
| Kotluškova be poročala iz Melbourna
Zadnji portret pred odhodom. Naši olimpijki Milena Usenik in Nada Kotlušek sta se v četrtek Zvečer poslovili od Ljubljane in se podali na dolgo pot preko Dunaja, Hamburga, -Severnega tečaja, Aljaske in Havajev v Avstralijo. Obema metalkama krogle želimo mnogo uspeha na olimpijskih igrah!
Obenem pa vse bralce našega lista obveščamo, da nam bo Nada Kotluškova pošiljala z ekspresno avionsko pošto iz Melbourna posebna poročila v obliki zanimivih reportaž. — Naši olimpijki smo pred »odletom« v Melbourne dali podrobna navodila, kako, kaj in o čem naj piše, tako da smo prepričani, da bodo njene reportaže iz Avstralije močno zanimale prav vsakega bralca našega lista
28.	nov. — dopoldne: krogla in kopje ženske kvalifikacije, popoldne: 110 m ovire polfinale in finale (Lorger), krogla, hoja 20 km, 400 m predteki in četrtfinale, kop-, je ženske, 5000 m finale (Mugoša), 80 ovire ženske finale,
29.	nov, — dopoldne: deseteroboj (100 m, daljina), popoldne: deseteroboj (krogla, višina, 400 m), 400 m polfinale in finale, 200 m ženske predteki in polfinale ste-eple-chasse finale, 1590 in predteki (Mugoša),
30.	nov. dopoldne: deseteroboj (110 metrov ovire, disk), krogla ženske kvalifikacije (Kotlušek, Usenik), popoldne: deseteroboj (palica, kopje, 1500 m), krogla ženske (Kotliček, Usenik), 4 X 100 in predteki, 4 X 400 m predteki, 200 metrov ženske finale,
Awsts,ai«l_s^ sel® ogerčeni
Avstralci so zelo ogorčeni zaradi odpovedi posameznih držav. Predsednik organizacijskega komiteja Hughes je med drugim rekel tole: »Olimpijski ideal naj bi bil vez, ki nas veže preko vseh stvari, ki nas lahko ločijo. Lahko sicer razumem motive Nizozemske in drugih držav, lie morem pa odobravati njihovega sklepa. Rad bi povedal Nizozemcem in drugim, ki so odpovedali, ali pa še to nameravajo storiti, da sem se boril v obeh svetovnih vojnah in da sem bil japonski ujetnik. In vendar je prav Japonska tista, ki jo bom tukaj posebno prisrčno pozdravil.« Tudi šef delegacije ZDA Bingham se je ostro izrekel proti odpovedim in izjavil: »To je smešno, tu smo vendar na športni prireditvi, ne pa na političnem zborovanju«.
Na prav čuden način se je poškodoval ameriški dvigalec uteži Pete George. Med vožnjo z letalom se je z vozovnico tako nerodno dregnil v oko, dar je moral poiskati pomoč zdravnika in pravijo, da ga bo poškodba pošteno ovirala pri tekmovanju.
Čeprav je Švica sklenila, da se vsaj z okrnjeno ekipo udeleži olim-ijskih iger, švicarske zastave ne o v Melbournu. Odpovedali so namreč letalo, s katerim so nameravali potovati in sedaj ni-so mogli pravočasno dobili, druge zveze za Avstralijo.
Pred začetkom olimpijskih iger se pojavljajo v časopisju po svetu najrazličnejši pregledi in statistike z dosedanjih iger. Zelo zanimiv in objave vreden je pregled števila nastopajočih na dosedanjih igrah. Vse skupaj je doslej nastopilo na olimpijskih igrah 82 držav. Najvišja številka je bila dosežena seveda v Helsinkih, kjer jih je bilo 69. Naj omenimo še, da. jih je bilo na prvih igrah v Atenah 13, Pa še število udeležencev na posameznih igrah: 1896 — 484, 1900 — 427, 1904
—	595, 1908 — 2084, 1912 — 3282, 1920 — 2731, 1924 — 3385, 1928 — 3905, 1932 — 1700. 1936 — 4537, 1948
-	4106, 1952 - 5867. Na vseh dosedanjih igrah so nastopale naslednjo države: Avstralija, Vel. Britanija, Grčija in ZDA.
Letošnje igre bi lahko imenovali
igre gigantov. Napravili so namreč statistiko o višini tekmovalcev. 58 odstotkov jih meri več kot 183 cm, 30 odstotkov čez 189, 15 pa med 190 im 197 cm. Pravi giganti so seveda še višji. Nič manj kot 45 športnikov na letošnjih igrah meri preko 198 cm.
Avstralska komisija za radio predvideva, da bodo v času iger dnevno oddajali po 250.000 besed in 180 fotografij.
Najmanjša, pa verjetno tudi najmlajša udeleženka iger, je filipinska plavalka Gertrude Lozada, stara 13 let in visoka 141 cm.
Olimpijski zmagovalec iz Helsinkov in eden od favoritov v skoku ob palic.i tudi v Melbournu, Ameri-kanec Bob Richards, se zelo prito-
žuje nad napravami na glavnem stadionu. Zaradi pogostega deževja so zaletišča in ostale naprave tako razmočene, da Richards zares s težavo doseže 4.26 m, kar je sicer višina, pri kateri v normalnih pogojih šele začenja skakati. Če se vreme ne bo popravilo, po njegovem mnenju ne bodo doseženi, vsaj v skoku ob palici, kaki boljši rezultati.
Za madžarske športnike je v Avstraliji veliko zanimanje in posamezni člani delegacije dobivajo cele kupe vabil, tako da vodstvu nazadnje ni preostalo nič drugega, kot da uradno objavi tole: »Prosimo, da nas ne vabite nikamor več. Če bodo naši športniki sledili tudi majhnemu delu vseh povabil, bodo prvič ostali brez časa za trening in drugič, bodo v enem tednu bolj podobni sodom kot pa športnikom.«
V	olimpijski vasi stanujejo že trije športni zakonski pari. To sta oba Zatopka, dalje angleška sprin-terka Paul in njen mož, ki nastopa v sabljanju ter ruska družina Gri-galka. Mož je znan metalec krogle in diska, žena pa skakalka v višino, ki se je še do nedavna pisala Pisareva.
V	olimpijskem turnirju v hokeju na travi je prišlo do nekaterih sprememb in tako so izpremenili skupine, ki so sedaj sestavljene takole: A — Indija, Afganistan, Singapur, ZDA; B — Avstralija, Kenija, Vel. Britanija, Maja ja; C — Nemčija, Belgija. Nova Zelandija, Pakistan, V polfinale prideta zma-■govalca skupin A in B in prvopla-sirani moštvi skupine C.
Ta debeli mož je najmočnejši atlet na svetu. Dvigalec uteži Paul Anderson (ZDA) je absolutni svetovni rekorder in dvigne v olimpijskem troboju več kot 580 kg, s potegom pa 200 kg, kar ni doslej uspelo še nobenemu človeku. V življenju pa ima tudi težave. Kar poglejte sliko! V letalu morajo zanj kupiti kar dve vozovnici, ker sicer ne more sedeti na enem sedežu. Stegna ima tako razvita, da zelo težko hodi. V Melbournu velja za zanesljivega favorita v težki kategoriji.
Giganti se zbirajo. Največji športniki v olimpijski vasi so seveda košarkarji, med katerimi pa se po višini še posebej odlikuje Rus Krn-minš, ki meri nič manj kot 219 cm. Menda pa je mož velik samo po centimetrih, ne pa tudi po sposobnostih in učinkovitosti.
r 1----------------:-----------------------
Finali sli v Melbournu
— toda brez komentarja ...
XVI. olimpijske igre bodo čez pet dni že v polnem teku. Središče iger bo, tako kot tudi vedno doslej, atletika. Danes objavljamo nekakšen olimpijski finale, seveda samo na papirju, ker smo vzeli pač najboljših šest v vsaki disciplini, pri čemer smo upoštevali le po tri tekmovalce za vsaka državo in to po
možnosti tiste.za katere vem >,
100 m: 10.1 Murvhisoii (ZDA) »0.2 Afcrrovv (ZDA), 19.2 Baker iZDA), 10.2, Parnngton (Kan), 10.2 Khalicj (Pakistan), 10.3 uei tekmovalcev,
200 m: 20.1 Agostini (Trinidud), 20.3 Morrovv (ZDA), 20.6 Baker (ZDA), 20.6 Stanfield (ZDA). 20.7 Ignatjev (SZ), 20.7 Haas (N),
400 m: 45.2 Jones (ZDA), 45.7 Lea (ZDA), 46.1 Jenkins (ZDA), 46.5 Ignatjev (SZ),	46.5 Hellsten (Fi),
46.5	Haas (N),
800 m:	1:46.4 Courtney (ZDA),
1:46.4 Boyse.n (Nor.), 1:46.7 Sovvell (ZDA), 1:47.5 Heivson (VB), li47.6 Spurrier (ZDA), 1:47.7 Johnson (VB),
1500 m: 3:40.6 Rozsuvolgyi (Madž), 3:41.2 Ericson (Šved), 3:41.4 Waern (Šved), 3:41.8 Herman (N), 3:42.0 Salsola (Fi). 3:42.0 Tabori (Mad),
5000 m: 13:36.8 Piere (VB), 13:39.6 Kuc (SZ), 13:51.0 Chromik (Polj), 13:54.4 Szabo (Madž), 13:57.2 Ibbot-son (VB).	13:58.6 Zimny (Polj),
13:58.8 Mugoša (]),
10.000 m: 28:30.4 Kuc (SZ), 29:10.0 Chromik (Polj), 29:12.6 Kovacs (Madž), 29:13.4 Mimoun (Fr), 29:17.2 Pirie (VB), 29:20.0 Lavvrence (Av-stral),
110 m ovire:	13.4 Davis (ZDA),
13.6	(' oun (ZDA), 13.7 Shankle (ZDA),..13.9 Lauer (N), 14.0 Steines (N), 14.1 iglesias (Kuba), 14.t Mihaj-lov (SZ),
400 m ovire: 49.5 Davis (ZDA), 49.". Souiliern (ZDA), 50.4 Cullbre-ath (ZDA), 50.4 Litujev (SZ). 50.7 lijin (SZ), 51.3 Bogatov (SZ).
Steeple-cliase:	8:55.6 Rozsnvoi
(Madž), 8:39.8 Ržičin (SZ), 8:40.8 je-szensky (Madž'. 8:42.4 Larsen (Nor), 8:42.4 Auer (F-i' 8:46.6 Disley (VB).
Višina: 214.9 Dumas (ZDA), 210 Kaškarov (SZ). 209 Nilsson (Šved), 207 Poljakov (SZ),	206.8 Wilson
(ZDA), 206.8 Reavis (ZDA).
Daljina: 8.09 Bell (ZDA), 7.83 Ben,-nett (ZDA), 7.77 Valkama (Fin), 7.76 Johnson (ZDA). 7.76 Fedosejev (SZ), 7.74 Ovanesjan (SZ),
Troskok; 16.48 Kogake (Jap), 16.46 Ščerbakov (SZ). 16.21 Da Silva (Brazilija). 15.95 Cen (SZ), 15.93 Rja-kovski (SZ), 15.88 Sliibata (Jap), palica: 4,69 Richards (ZDA), 4.69 Guf tovvski (ZDA). 4.51 Landstrdm (Fi), 4.52 Mattos (ZDA). 4.47 Waznv (Polj), 4.46 Lundberg (Šved), krogla: 19.25 0’Brieu ZDA). IS.38 Nieder (ZDA), 18.30 Bani um (ZDA), 17.76 Skobla (ČSR), 17.67 Ovsepjan (SZ). 17.44 Baliajev (SZ).
disk; 57.21 Gordien (ZDA), 56.85 Ccnsoli.ni (It). 56.68 Merta (ČSR), 55.90 Ocrter (ZDA), 55.4-8 Bukancev (SZ), 55.01 Driimmond (ZDA), kopje; 83.66 Sidlo (Polj). 83.57 Danielsen (Nor), 81.12 ICopyto (Polj), 80.22 Will (N), 79.89 Cibo-lenko (SZ), 79.16 Voung (ZDA).
da v Melbournu nastopajo.
kladivo: 68.54 Connollv (ZDA), 67.32 Krivonosov (SZ), 65.95 Blair (ZDA), 65.03 Samocvetov (SZ), 63.76 Jegorov (SZ),	63.57 Rut
(Poljska),
deseteroboj:	7755 Johnson
(ZDA), 7735 Kuznecov (SZ), 7559 Campbell (ZDA), 7393 Rutenko (SZ), 7201 Lauer (N), 7174 Me-ier (N),
maraton: 2:14:33.0 Kellev (Zdr. drž. Amerike), 2:17:56.0 Oksanen (Fi), 2:18:04.6 Kotila (Fi), 2:18:10.0 Costes (ZDA), 2:18:56.4 Karvo-nen (Fi), 2:20:05.2 Fi.lin (SZ),
4 X 100 m: 40.0 ZDA, 40.0 Nemčija, 40.1 Italija, 40.5 Poljska,
40.6	Madžarska, 40.7 Sovjetska zveza, 40.7 Švedska, 40.7 Francija,
4 X 400 m: 3:07.3 ZDA, 3:07.5 Nemčija, 3:08.0 Velika Britanija, 3:08.9 CSR. 3:09.4 Sovjetska zveza. 3:09.8 Madžarska.
Ženske —	100 m:	11.4 Leone
(It), 11.5 Mattheivs (Avstral), 11.5 Cuibberth (Avstral). 11.5 Kobler (Nem), 11.5 Brouwer (Niz), 11.5 Popova (SZ), 11.5 Stubnick (Nemčija),
200 m: 23.2 Cuthberih (Avstralija), 23.4 Itkina (SZ), 23.5 Stubnick (Nem), 23.7 Paul (VB), 23.8 Scrivens (VB),	23.8	Lerezak	.
(Polj),
80 m ovire; 10.6 Gastl (Nem),
10.7	Vinogradbva (SZ), 10.7 Go-
lnbničaja (SZ),	10.7	Bistrova
(SZ), 10.7 Fiseh (Nem), 10.7 Kobler (Nem),
višina: 175 Balas (Rom), 174 Hopkins. (VB). 174 Pisareva (SZ), 170 Balo d (SZ), 167 Maso« (Avstral), 167 Modrahova (ČSR), 167 Hobbers (Niz),
daljina: 6.25 Krzeszinska (Polj), 6.19 Fiscli (Nem), 6.15 \Veidner (Nein), 6.14 Ho.skin (VB), 6.14 Segeni (SZ) 6.13 Dvališvili (SZ),
krogla: 16.76 Zibina (SZ), 16.60 i Dojnikova (SZ), 16.52 Trške vič (SZ), 13.67 NVerner. (Nem), 15.25 Brown (ZDA), 15.15 Liittge (Nem), 15.04 Kotlušek (J),
disk; 54.76 Ponomareva (SZ), 52.71 Beljakova (SZ), 52.27 Dum-badze (SZ), 51.84 Fikotova (ČSR)« 51:40 Votborilova (ČSR), 50.9? Mertova (ČSR),
kopje; 53.32 Roolaid (SZ), 52.83 Brommel (Nem), 52.69 Vigt (Madž), 52.67 Janseme (SZ), 52.24 Žatopek (ČSR), 52.16 čudinf (SZ).
4X100 m:	45.1 Nemčija, 45.2
Sovjetska zveza, 45.2 Velika Bri' tani ja, 45.9 Poljska, 46.0 Italija, j 46.1 Francija
Kit w m« m*mw qh »ton do Melbourna
Zanmivo je pogledati koliko olimpijskih 3000 m zapreke: Horace Ashenfclter (ZDA) 'BBB ■■■B BS BB IH BHH II Bi fi^Br HHHl IB
zmagovalcev XV. olimpijskih iger v Helsinkih bo nastdpilo tudi na letošnjih igral; Vsega skupaj 19 od skupno 33 jih bo zojct na startu. Predstavniki »zlate garde iz Londoua< pa bodo tokrat le še trije in sicer Emil Za-topek, Adolf Consolini in madžarska skakalka v daljino Qlga Gyarmati.
Ppglejmo, kaj so delali olimpijski zmagovalci v zadnjih 4 letih.
100 m: Lindy Remigino (ZDA) je po svojem triumfu v Helsinkih resno poškodovan. Letos je poskušal z vrnitvijo, toda na izbirnih tekmah je tekel samo 10.5 in izpadel.
200 m• \ n d v Stanfinld (ZDA) je za dve leti
Velika avstralska nada za olimpijske igre je plavalec John Henricks, eden najboljših sprinterjev na svetu
povsem, izginil iz atletske arene. Letos pa je kljub 29 letom naenkrat zopet zablestel in pretekel 200 m v 20.6, kar mu bo morda zadostovalo za potrditev zlate medalje.
400 m: George Rhodcn (Jamnika) je zadnji »preživeli« slavne štafete 4X 400 m. V zadnjih letih je malo tekmoval, vendar se mu je s 47.0 letos posrečila vrnitev. Kakih možnosti za medalje pa nima.
800 m: M el Whitfield (ZDA) je hotel poslati še tretjič olimpijski zmagovalec. Konkurenca pa je bila že v ZDA premočna in z 1 '48.4 se n iuspel plasirati v olimpijsko moštvo.
1500 m: Josy B a rt h el (Luksemburg) je bil po svoji presenetljivi zmagi večkrat poškodovan iu ni več ponovil nekdanjih rezultatov. Letos je zopet nekoliko boljši in v Avstraliji bo branil svojo medaljo.
5000 m, 10.000 m, maraton: Emil Zatopek (CSR) je tekel medtem več svetovnih rekordov, ki so tudi še danes v njegovi posesti. Kljub daljši bolezni in pomanjkanju treninga bo nastopil v maratonu in morda tudi na 10.000 m
4X100 m: štafeta ZDA nastopa v novi zasedbi. Od zmagovalcev iz Helsinkov so aktivni še Diilard, Smith in Stanfield, ki pa v štafeti ne bo startal.
4X400 m: Trije tekači štafete Jamaike Wint, M c Kcnley in Laing so se poslovili. V novi zasedbi bo tekel le Rhodcn.
Hoja 10 km: John Nlikaelsson (Švedska) je sicer še aktiven, vendar ni med olimpijci. V Melbournu bo namesto 10 km hoja na 20 km.
Hoja 20 km: Giuseppe Dordoni (Italija) bo startal z minimalnimi možnostmi na uspeh.
Deseteroboj: Bob Matthias (ZDA) zmagovalec 1948 in 1952 je trenutno v vojski. Nastopal je samo nekajkrat na vojaških tekmovanjih in se sploh ni boril za vstop v olimpijsko moštvo, čeprav bi tudi letos lahko zastopal svojo državo.
110 m ovire: Harrison Diilard (ZDA) je po Helsinkih startal večinoma le v dvoranah. Letos se je sicer potegoval za vozovnico za Avstralijo, vendar s 13.8 ni uspel.
400 m ovire: Charly Moore (ZDA) je takoj po Helsinkih obesil sprintcrice na klin. Pravijo, da varuje svojo zlato medaljo kot največjo svetinjo.
je bil vsa leta med najboljšimi v dvoranah iu na prostem. Na letošnjih izbirnih tekmah je bil sicer šele tretji, toda za prostor v letalu je zadostovalo.
Višina: VValter Davis (ZDA) je leta 1953 dosegel še k svetovni rekord z 2,12 m, potem pa je opustil atletiko in se posvetil kot profesionalec baseballu.
Daljina: Jerome Biffle (ZDA) ni imel večjih uspehov in letos ni več nastopil.
Troskok: Adhemar Da S ih'a '(Brazilija) se je lani izkazal z novim svetovnim ickordom, letos ni bilo dosti slišati o ujem, toda brez težave je preskočil olimpijsko normo 16 m in velja zopet za favorita.
Palica: Bob Richards (ZDA) je po bronasti medalji v Londonu in zlati v Helsinkih šc vedno skakalec številka 1. Več kot stokrat je že premagal lestvico na višini 4.57 m.
fčrogla: Parry 0’Brien (ZDA) je od Helsinkov enajstkrat izboljšal svetovni rekord in velja zn enega največjih favoritov.
Disk: Sam Iness (ZDA) je šel med trenerje in opustil aktivno udejstvovanje.
Kopje: Cyrus Young (ZDA) je od Helsinkov še napredoval. Letos je dosegel 79.16 m in namerava obraniti svojo medaljo.
Kladivo:	Joszef Czcrmak (Madžarska) je
sicer napredoval, vendar ne dovolj, da bi lahko zopet posegel v borbo za prvo mesto.
Tudi med atletinjami jih najdemo nekaj, ki bodo poskušale ponoviti svoj uspeh iz zadnjih iger. Oglejmo si tudi tu, kako je z zmagovalkami v posameznih disciplinah:
100 m, 200 m: Marjoric Jackson (Avstralija) je še eno leto .po Helsinkih nastopala, potem pa se je poročila in prenehala tekmovati.
80 m ovire: Shirl^y Strickband (Avstralija) je še vedno svetovna rekorderka na 100 m. V Melbournu bo poskušala braniti svojo medaljo na ovirah.
4X100 m: V štafeti ZDA sta letos dve predstavnici zmagovite štafete z zadnjih iger. To sta črni tekačici Faggs in Jones.
Višina: Esther Brand (J. Afr.) sc je kmalu po igrah poročila in dala atletiki slovo.
Daljina: Vvctte VVilliams (.N. Zel.) je imela še lepe uspehe in tudi svetovni rekord ji je nekaj časa pripadal. Dve leti pa že ne zasledimo več njenega i in en a v rezultatih tekmovanj, kajti tudi ona je s poroko zaključila atletsko kariero.
Krogla: Gallna Zibina (S?! je svetovnemu rekordu v Helsinkih pridružila še celo vrsto novih, mnogo boljših. S svojimi rojakinjami bo tudi tokrat vodila borbo za prvo mesto
Disk: Ninu Ponomareva (SZ) je osvojilo tudi evropsko prvenstvo in najbrž ji druga zlata medalja ne bo ušla.
Kopje• Dana Zatopek (CSR) je znana po trm, da prav na velikih tekmovanjih pokaže največ, zato šteje tudi sedaj med najresnejše kandidate za prvo mesto.
(Nadaljevanje in konec)
Druge olimpijske igre so bile v Parizu julija 1900. leta v Boulotnj-skem gozdu. Program je bil nekaj krajši. Kolesarstvo in tenis so ukinili, uvedli pa jadranje. Amerikan-oi so bili najboljši, saj so zmagali v 18-tih disciplinah. Zmagovalec v maratonu je bil pekovski pomočnik Francoz Theato. Zanimivo pa je, da so bile nagrade na teh olimpijskih igrah med drugim tudi čopič za britje, dežnik, nož za rezanje papirja in podobno. Leta 1904 so olimpijske igre slavili v ameriškem mestu St. Louisu. Tam je bila takrat velika razstava. Anglija in Francija nista poslali svojih zastopnikov. To je bilo pravzaprav ameriško prvenstvo. Spet je bil maratonski tek glavna privlačnost. Nastopilo ie 17 Amerikancev,. 10 Grkov, 3 Južnoafričani in 1 Kubanec. Zmagovalec je bil Američan Hicks. Ko je prispel na cilj, ie bil že malo omot en in je vprašal, kdaj je prispel zmagovalec. Zanimivo pa je še to, da se je neki maratonec — Američan vozil v avtomobilu polnili 11 milj in, pritekel na stadion popolnoma svež. Ko so njegovo prevaro odkrili, so ga doživljenjsko diskvalificirali.
Grki niso prenehali zahtevati, da bi "bile olimpijske igre stalno v Atenah in leta 1906 so priredili tako imenovane -medigre v proslavo 10-letnice prvih olimpijskih iger. 1908. leta so bile tretje olimpijske igre v Londonu. List »Daily Maily,«_ je dal britan-krmu olimpijskemu komiteju veliko finančno podporo za organizacijo. Na teh igrah so uvedli kot nove discipline boks, hokej, streljanje, rokoborbo in nogomet. V ponedeljek 13; julija 1908. sta angleški kralj Edvard VIL in kraljica Aleksandra odprla igre. Bili so zbrani zastopniki 18-tih narodov. Znan je incident »Hallsvvell«. Angleški poročnik 11 aIswe 11 je prišel v finale teka na 400 metrov skupaj s tremi Američani. Tek je bil razveljavljen, ker je eden od Američanov zašel v progo drugega tekmovalca in so ga diskvalificirali. Ostala Amerikanca .nista hotela še enkrat teči in tako je Ilalsvvell postal zmagovalec brez borbe. V spominu ie ostal tudi tokrat maratonski tek. Italijan Pietro Dorando je doživel žalostno usodo. Ko je kazalo, d;i mu je zmaga že zagotov-
ljena, se je začel od izčrpanosti 20 metrov pred ciljem opotekati in je padel. Pomagali so mu na noge najbližji gledalci in reditelji in je z njih pomočjo prišel na cilj. Zato so ga diskvalificirali, kajti po pravilniku ne sme nihče pomagati tekaču. Kraljica Aleksandra je bila ob tem prizoru vsa iz sebe ter je izrazila svoje nezadovoljstvo zaradi dis-
Napisal Tiran Slavko
1 poznate olimpijske rekorde
v atletiki in plavanju?
MOŠKI:
100 m - Tolan (ZDA) 10.3 - 1932 200 m — Owens (ZDA) 20.7 — 1936 400 m — Rhodca (Jamaica) 45.9 — 1952	"
800 m - VVhitfield (ZDA) 1:49.2 — 1948 1500 1H — Barthel (Luksemburg) 3:45.2 - 1952 5000 m — Zatopek (CSR) 14:06.6 - 1952 10.000 rn — Zatopek (CSR) 29-17.0 - 1952 110 m ovire — Diilard (ZDA) 13.7 — 1952 400 m ovire — Moore (ZDA) 50.8 — 1952 steeple — /shcnfclter (ZDA) 8:45.4 — i952 višina - Davis (ZDA) 304 - 1952 daljina — Ovvens (ZDA) 8.06 — 1936 troskok — Da Silva (Brazilija) 16.22 — 1932 palica — Richards (ZDA) 4.55 — 1952 krogla — U’Brien (ZDA) 17.41 — 1952 disk - Iness (ZDA) 55.03 - 1952 kopje — Young (ZDA) 73.78 — 1952 kladivo — Csermak (Madž) 60.34 — 1952 deseteroboj — Mathias (ZDA). 7887 — 1932 maraton — Zatopek (CSR) 2:23: 03.2 — 1952 hoja 50 km — Dordoni (Italija) 4:28:07.8 — 1952
4 X 100 m - ZDA 39.8 - 1936 4 X 400 m — Jamaica 3:03.9	- 1952
kvalifikacije. Drugi dan ga je obiskala in mu darovala zlat pokal z napisom:	»Nesmrtnemu prema-
gancu«!
Pete olimpijske igre 1912. leta so bile zalo pomembne tudi za nas. V Stockholmu so prvič nastopili Jugoslovani. Bila sta to zastopnika bivše Srbije, atleta Dušan Miloševič in Dragutin Tomaševič. Miloševič je nastopil v teku’ na 100 m in odpadel v predtekih. Tomaševič pa je nastopil v maratonu in zasedel 37. mesto. Pomembno je tudi to, da so bili mnogi rezultati priznani kot prvi svetovni rekordi. Najbolj markantna osebnost teh iger je bil ameriški Indijanec Thorpe, saj je dosegel izredne rezultate v peteroboj u im desetoboju.
Zaradi prve svetovne vojne ni bilo olimpijskih iger, ki hi morale biti v Berlinu.
Komaj je prenehala vojna, je šport spet oživel in pri nas so se začela ustanavljati številna športna društva in klubi. V Jugoslaviji ni bilo športnih zvez in tudi nismo bili Člani nobene mednarodne športne federacije. Olimpijsko leto je bilo na pragu in jugoslovanski športniki so vroče želeli nastopiti v Anversu 1920. leta. Na pobudo dr. Franje Bučarja iz Zagreba so 14. decembra 1919. leta ustanovili v Zagrebu jugoslovanski olimpijski komite. Težave so bile velike, ker ni bilo denarja za potovanja. Zadnji 'trenutek so zbrali nekaj denarja in na pot so šli le nogometaši. Naš prvi nastop v mednarodni areni in na olimpijskem bnrilišču se
ŽENSKE:
100 m — Stcphcas (ZDA) 11.5 — 1936 200 in — Jackson (A \ st ral) 23.4 — 1952 80 m ovire — Strickland (Avs(ral) 10.9 — 1952 višina — Coaciunan (ZDA) 168 — 1948 daljina — VVilliams (N. Zel.) 6.24 — 1952 krogla — Zibina (SZ) 15.28 — 1952 disk — Romaškov-a (SZ) 51.42 — 1952 kopje — Zatopek (CSR) 50.47 — 1952 4 X 100 m - ZD A 45.9 - 1952
PLAVANJE
MOŠKI:
100 m prosto — Scholcs (ZDA) 57.1 — 1952 400 in prosto — l>oiteux (Francija) 4:30.7 — 1952
1500 m piosto — Konno (ZDA) 18:30.0 — 1952 100 m hrbtno — Oyakawa (ZDA) 1:03.4 — 1952
200 in prsno — Davies (Avstral) 2:34.4 — 1952 m X 200 m prosto - ZDA 8:31.l — 1952
ZENSKE:
100 :n prosto — Temes (Madž) 1:05.5 — 1952 400 m 'prosto — G ven ge (Madž) 5:12.1 — 1952 100 m hrbtno — VVicIema (Niz) 1:13.8 — 1952 200 zn prsno — Szekclv (Madž) 2:51.7 — 1952 4 X 100 m prosto - Madžarska 4:24.4 — 1952

Eden najmanj znanih olimpijskih športov je tekmovanje kanujev. Na sliki vidimo Ceha Jirija Voknerja, svetovnega prvaka na 10 km, ki bo čez nekaj dni poskusil osvojiti tudi kakšno olimpijsko medaljo
je končal katastrofalno. Cehi so nas premagali s 7:0.
Leta 1924. je Pariz spet sprejel najboljše športnike sveta. Jugoslovani so odšli z več ekipami. Naše olimpijsko moštvo so sestavljali atleti, kolesarji, telovadci, jahači, rokoborci in plavalci, skupaj 37 tekmovalcev, le Vlil. olimpijske igre bodo ostale kot pomemben dogodek v našem športu. Telovadec Leon Štukelj je takrat osvojil dve zlati olimpijski medalji v mnogoboju in na drogu. Ostali niso dosegli kakšnih pomembnejših uspehov.
V Amsterdamu leta 1928. se je spet proslavil Štukelj. To pot je pokazal svoje sposobnosti v vajah na k rogi It in spet osvojil zlato medaljo. Te olimpijske igre so nam prinesle največ medalj, kar pet: eno zlato, eno srebrno in tri bronaste Vse to so pobrali naši telovadci, poleg Štuklja šc Primožič, Derganc in jugoslovanska ekipa. Zanimivo je še to, da so na teh olimpijskih igrah nastopile prvič tudi ženske.
X. olimpijske igre so- bile še enkrat na drugi strani Oceana — v Los Angelesu iu sicer 1932, leta. Jugoslavijo je zastopal le en športnik, atlet dr Veljko Naraneič. Nastopil je v metu diska iu krogle. Vse države so nastopile precej okrnjene zaradi prevelikih stroškov potovanja. Bilo je vsega 1.409 tekmovalcev.
Berlin je blizu, leta 1936. pa je jugoslovanska delegacija štela kar 119 članov iz desetih šporinili panog. Spel so telovadci izvlekli ostale. Leon Štukelj, nosilec treli zlatili, ene srebrne in ene bronaste medalje, je pokazal izredno lepo va jo na krogih in osvojil drugo- mesto. Takrat |e bil zelo dober tudi kolesar Avgust Proseni k, saj je v vožnji na 109 km zasedel 13. mesto. Na olimpiadi v Berlinu so prvič nastopile tudi > jugoslovanske športnice. Največja senzacija teh iger je bil črnec Jessi Ovvens, osvojil je namreč kur štiri zlate medalje: v teku na 100 in 200 metrov, v skoku v daljino m v štafeti 4 X 100 metrov
Prve povojne olimpijske igre so bile v Londonu 1948. leta. Takrat se 'ačne na stadionu VVcmblev naša
srebrna olimpi jska doba*. Nogometaši so izgubili v finalu s Švedsko 3:1 in kapetan Brozovič je prejel srebrno medaljo. .Gubi jan je bil drugi v metanju kladiva, pa tudi ime Petra Šegedina je bilo na častni olimpijski tabli, bil je šest: v teku na 3.000 metrov z ovirami. Plavalci so bili prav tako dobri m so osvojili tri peta mesta. Kar je pomenil Ovvens za berlinske igre, to je bila to pot »leteča gospodin ja« Fany Ria n ker s — Koen, saj je osvojila štiri zlate medalje,
Helsinki 1952. leta so nam prinesli eno zlato in dve srebrni medalji. Četverec brez krmarja splitskega »Gusarja« je slavil zmago v finalu Watenpolisti so ostali nepremagani, toda le drugi, prav tako kot nogometaši, ki so se proslavili v dveh nepozabnih tekmah s SZ. Med atleti je bil dober Dangubič :n je v metu kopja zasedel • peto mesto..
Melbourne leta 1956 bo na j večja in najkvalitetnejša olimpijska prireditev, kar jih je kdaj bilo. V svečanem mimohodu, ko bodo zagrmeli topovi, ko se bo razlegala olimpijska himna, ko bodo vzleteli golobi in bo prišel na stadion nosilec olimpijske baklje, bo razvrščenih pred več kot 100 tisoč gledalci okoli 5 tisoč športnikov iz več kot 70-tih držav iz vsega sveta.
f O N S A I L ER
ril DO TRIKRATNE OLIMPIJSKE ZMAGE
Blizu zavetišča sem pripravil smuči. Pod kolenom sem s.i podveza! hlače, da bi tako zmanjšal zračni pritisk, j,n si privezal ie startno številko. Slednjič pa sem si na glavo nataknil še ščit no čelado. Tovariši iz vodstva avstrijske smučarske zveze niso dovolili voziti brez nje. Šlo je za glavo!
Medtem se je že pognal po strmini prvi tekmovalec — Pcpi Schvvciger. Postavil sem se oh steno planinske postojanke, da bi se tako zavaroval pred vetrom in pozorno gledal, kako gre Joslu Itiederju. Smuči pa si vendarle še nisem hotel natakniti, ker sem vedel, tla bom prišel sicer na start čisto prem razen.
Američana Ralph Miller in Bud VVerncr sta se pravkar spustila v globino. Koj nato sem za trenutek skočil v kočo, da bi si vsaj malo pogrel premražene ude, ko sem po zvočniku že slišal, da je 'Valter Schuster na poti in da je Josl Rieder krepko padel. Ne padci, dobesedno sfrčal je s proge!
Vzel sem svoje smuči in močno potegnil usnjeno vez. Pri priči se je strgala. Kaj takšnega se mi res še nikoli ni pripetilo. Pa še nekaj hujšega je bilo: s seboj nisem imel nobene nadomestne vezi. Kdo bi si mislil, da se mi bo kaj takšnega zgodilo. Niti Fred Rossner, niti kdo od tistih, ki so stali v koči, mi m mogel pomagati...
Medtem smo po zvočniku že slišali, da je tudi Walter
Schuster zletel s proge. 'Zdaj se je pognal s starta Šved Stig Sollander. Samo še pet tekmovalcev je bilo pred menoj, sam pa še vedno nisem imel nobene vezi.
Alj si morete predstavljati mojo zmedo?
Tedaj se je v bližini pojavil Hfans Scnger, trener italijanske državne reprezentance. Pravkar je bil namreč pospremil na start Gina Burrinija, najboljšega italijanskega tekmovalca. Takoj je spoznal položaj, v katerem sem se bti znašel. Vedel je, kaj pomeni to zame in za celotno avstrijsko moštvo; če bi bil start zamudil, ne bi mogel več nastopiti — tekmovanje bi bilo zame izgubljeno. Senger pa je bil dečko na mesto; odpel si je svoje vezi in mi jih še pomagal natakniti. Bilo je kmalu vse v najlepšem redu.
Zunaj sc je v tistem hipu pognal preko startne črte Japonec Igava. V globino se je vrgel s tako odločnostjo, ki je lastna samo Japoncem. Za njim je odpeljal Poljak Rov, potem pa še Francoz. Gollet. Še enkrat sem si popravil ščituo čelado, obrisal sončna očala z rumenimi stekli ter stopil na start...
Vedel sem, da je večina tekmovalcev, ki se je bila pred menoj spustila v globino, končala zelo klavrno. Edini med boljšimi, llanspeter Laning. je zvozil z dobrim časom pod tremi minutami. Njegov rezultat je bil za trinajst sekund slabši od mojega rekorda, ki sem ga bil na tej progi postavil lansko leto.
Zelo verjetno bom padel, sem premišljeval. Toda moj padec ne sme v nobenem primeru trajati več kot pet sekund. Bes, v nobenem primeru! Tolažilo "me je samo še to. da sem se v preteklih letih med najbolj nevarnimi padci vselej, hitro spravil na noge.
Rieder in Schuster sta padla, sem si dejal, sneg res ne more biti kaj prida. Na besede »naduto — fallen down —
gestiirtzt« se je občinstvo že popolnoma privadilo. Zdaj, zdaj bodo napovedovalci izrekli iste besede tudi zame!
Potem sem le prišel na vrsto. Z glavo sem šel nasproti vetru, ki je pritiskal z vseli strani, zdaj od spredaj, zdaj od zadaj, z leve in desne, da sem se čudil, kako pravzaprav je bilo mogoče, da nisem kot topovska krogla zletel s proge.
V dolino sem drvel z naglico bliska. Seveda pa pri vsem tem le ni šlo samo za brzino in za to, da bom stal na nogah; megla me je prisilila, da sem moral pazljivo gledati, kako bom pravzaprav zvozil...
Pravkar sem prevozil najbolj nevarno strmino, ki je ležala v kotu 65 stopinj proti startu in me je tako vražje spominjala na strminske mejnike »undici in dodici« med vožnjo po progi na Marmolati. Vse pa je šlo dobro, s smučmi sem dosegel silen tempo.
Ko sem privozil na mesto, s katerega je mnoge^ tekmovalce odneslo, me je kot blisk spreletela misel: »Zdaj bo še mene.« Toda nič! Divje sem švignil dalje in peljal proti cilju...
Poskušal sem strašno brzino nekoliko zmanjšati, čeprav sem vedel, da bom s tem izgubil nekaj dragocenih sekund. Toda prav s tem posegom sem pridobil nekoliko več moči za nadaljnjo vožnjo. Morda bi brez zaviranja ne bil dosegel rekordne proge, .prav tako pa bi bilo mogoče, da bi pristal tam nekje v gozdu, kakor mnogi drugi, ki so vozili pred menoj.
Končno sem prevozil vso progo, s sunkom pomaknil merilno napravo in zavozil med vzradoščenim »arrivo«.
Ko sem se pokazal na cilju, so gledalci mislili, da je pripeljal Francoz Collet s startno številko štirinajst. No, Collet pa ni mogel prispeti do cilja, ker je tam v tistem gozdičku »pogrnil«.	(Dalje)
Po zasedanju Upravnega odbora NZ8
Sprememba tekmovanja bo koristna — Tudi klubi naj spregovorijo
enotni ligi le pet delovnih
Razprave o stanju v našem nogometu, ki so se pojavile v zadnjem Času, so našle močan odmev tudi pri najvišjem republiškem nogometnem forumu, pri Nogometni zvezi Slovenije. Le-ta je spričo tega sklicala IV. redno zasedanje svojega Upravnega odbora, na katerem je bila posvečena glavna pozornost temu, kako rešiti velike probleme, ki zavirajo dober kvalitetni razvoj slovenskega nogometa nasploh.
>pi__-
Upravni odbor se je sestal v sredo zvečer in je v večurni razpravi dodobra prerešetal vso problematiko, izluščil glavne mi- boljšanje stanja sli in sprejel vrsto zelo pozitivnih sklepov za sanacijo slovenskega Inogdmetnega športa.
njiu dni.
Predlog NZS je torej umesten in mu dajho vse priznanje! Zato bi bilo pTav, da se predstavniki posameznih podzvez otresejo lokalpatriotizma in pp svojih močeh podprejo prizadevanje NZS za dvig kvalitete in iz-v našem nogometu.
Sestanek klubov bo prihodnji
Delo komisije za napredek nogometa pozitivno
V zanimivem poročilu Komisije za napredek nogometa NZS smo zasledili vrsto podrobnosti, ki kažejo, da je ta komisija pravilno usmerjala svoije delo, ni pa naletela na razumevanje pri osnovnih edimicah, to je v klubih. Pozitivne strani njenega dela so bile skrb za vzgojo in-štraktorskega kadra s pomočjo in-štruktorskih tečajev, kajti očitno je, da v klubih še vedno v veliki meri primanjkuje trenerjev in inštruktorjev. Zlasti se to v veliki meri opaža na podeželju, kjer so marsikateri klubi prepuščeni sami sebi. Tudi taborjenje mladincev v Velenju in Novi Gorici je bilo Po eni strani uspešno, ne pa toliko zaradi tega. ker je bilo hkrati organizirano tudi .polfinalno tekmovanje za .prvenstvo LRS. Zlasti tesna povezava je bila s trenersko organizacijo. Ta je zaradi pomanjkanja trenerjev poizkušala reševati ta problem z obiski na terenu, kjer so posamezni člani organizacije prikazali vsaj osnove nogometnega treninga, na podlagi katerih so klubi nato nadaljevali svoje delo
Slab odnos do trenerjev
V razpravi po tem poročilo- so člani upravnega odbora ugotovili naslednje: v resnici so bili tečaji za inštruktorje ob sodelovanju Višje šole za telesno vzgojo dobro organizirani, žal pa klubi niso dovolj prerešetali, kdo od njihovih članov bi bil po svojih sposobnostih vreden, da tak tečaj obiskuje i,n da potem izkušnje prenaša na članstvo v nogometnih moštvih. Tako so po končanih tečajih nekateri trenerji sploh pozabili na svojo osnovno nalogo. hkrati pa so drugi v klubih naleteli na težave. Klubi namreč zastopajo nesmiselno tendenco, naj bi trenerji v rekordno kratkem času naredili iz, mladine igralce, tako imenovane »nogometne virtuoze«. Zaradi tega so zaceli trenerje zapostavljati in jih tudi v nekaterih primerih brez utemeljenih vzrokov odpuščati. To stališče pa je zgrešeno in graje vredno.
Glede organiziranja mladinskih taborjenj v bodoče so bili člani upravnega odibora mnenja, naj bi se udeležili taborjenja najboljši mladinci vsake podzvez e, oziroma pod z vez n e reprezentance, ob tem pa naj bi bili organizirani tudi krajši trenerski seminarji, kjer bi inštruktorji s praktičnim delom lahko v stroki mnogo pridobili
Glede kvalitete pa tole: pri širjenju nogometa smo v naš.i republiki dosegli lep napredek. Ob tem pa lahko rečemo, da se je kvaliteta^ pri velikih klubih močne poslabšala. Zatorej ne moremo pričakovati boljših časov, če le-ti klubi ne bodo načrtno vzgajali mladine, ji nudili več možinosti za njeno delo in ji posvečali večje, pozornosti. Nujno potreben bo tudi seminar klubskih funkcionarjev, izdajanje strokovne literature, morda na podlagi nemških i.n madžarskih, pa tudi jugoslovanskih publikacij. 'Verjetno bo NZS nastavila plačanega inštruktorja. gojenca Višje šole za telesno vzgojo, ki se bo konkretno ukvarjal z nogometom. Vse to so koristni napotki za bodoče delo.
Sprememba tekmovalnega sistema
Tekmovalna komisija NZS je ugotovila, da bo odločilnega pomena za dvig kvalitete preureditev tekmovanja in to od najnižjih vrst pa. do republiškega prvenstva. V nižjih tekmovanjih naj bi se moštva merila med seboj po centrih in pod-zvezah, pr j čemer je treba seveda nujno upoštevati __ komunikacijske možnosti in finančno moč klubov. Medpodzvezna tekmovanja naj bodo organizirana samo tam, kjer So za to dani pogoji, v okviru republike ipa naj bi se ustanovila enotna kvalitetna liga.
Ob tem predlogu pa so se neka-
teri uprli s preveč lokalističnim gledanjem. Zagovarjajoč interese lastnih klubov so pozabili na koristnost tega predloga, čeprav je jasen in zares dobro utemeljen. Enotna slovenska liga bi bila mnogo cenej-:ot je n. pr. tekmovanje slove,n-. klubov v varaŽdinsko-maribor--celjski ligi. Interes za tekmovanje bj bil večji, z zmanjšanjem števila ostalih prvenstev pa bi seveda rastlo zanimanje za nižja tekmovanja. Takšen sistem pa bi nudil Nogometni zvezi tudi mnogo boljši pregled nad igralci vseh klubov v Sloveniji in končno — sistem enotne lige bi prav lahko prilagodili tekmovanjem v zvezni ligi. Da ta dejstva drže, nam govorijo samo skromni finančni podatki. Branik in Maribor, ki tekmujeta v MVC ligi, sta morala za polovico tekem plačati vsak po 209.000 din, v enotni ligi. p a hi stroški za vsak klub znašali le 168.000 din. Enak primer je s Kladi var jem (221.000 : 168.000) in z Rudarjem iz Trbovelj (235.000 : 165.000). Vrh tega pa je izračunano, da bj igralci izgubili ob tekmova-
mesec
Predsednik NZS tov. Gerbec je predlagal, naj bi sklicali še sestanek predstavnikov naših vodilnih klubov,. dosedanjih članov MVC in LP lige. Na ta sestanek bo povabljenih 18 klubov, ki bodo lahko izrazili svoje mnenje in tudi sami odločali o bodočem sistemu tekmovanja. Osnovna linija tega sestanka bo, kako dvigniti kvaliteto na podlagi predlogov, ki jih je sprejel UO NZS, sestanek pa bo prihodnji mesec.
Zasedanje plenuma Upravnega odbora NZS nam kaže, da je NZS pravilno razumela svojo nalogo, ob dobrem sodelovanju klubskih vodstev pa se bo ta naloga z lahkoto uresničila. Upravni odbor NZS je ob koncu sklenil nagraditi tudi slovenske Teprezentante za uspeh proti kitajskim nogometašem, hkrati pa je sprejel sklep, naj organizirajo svoje redne skupščine klubi v času od 15. decembra do 15 januarja, podzvez e od 15. januarja do 15. februarja, Tedna skupščina NZS pa bo' v času do 15. marca.
Tone Bančič
Dijaki med seboj
Prejšnjo nedeljo so v Ptuju gostovali srednješolci iz Murske Sobote in se v prijateljskih srečanjih pomerili z dijaki iz Ptuja v raznih športnih panogah. Odbojka — Ptuj : Sobota 3:0, košarka — Ptuj : Sobota 34:120, rokomet — Ptuj : Sobota 10:14, namizni tenis — Ptuj : Sobota 7:2.
»Leteči krojač« iz Moskve
Rus Tatušin in Madžar Sandor tekmujeta za naslov najboljšega in obenem najhitrejšega krilnega napadalca Evrope. V tem dvoboju bo zmagovalec verjetno 23-Ietni igralec Sparlaka Boris Tatušin. Mož je po poklicu krojač in ima zaradi svoje »mušje« teže in hitrosti vzdevek »leteči krojaček«. Vsi tovariši iz kluba in reprezentance pa so njegovi odjemalci. Za. vsakogar, ki se na novo pojavi v reprezentanci, v^lja pravilo: »Najprej obleka od tovariša Tatušina«.
Kros V Z el Eco
»Partizan« iz Žalca je organiziral prejšnjo nedeljo svoj društveni jesenski kros, na katerem je sodelovalo 50 tekmovalcev in tekmovalk. Rezultati: 300 m — mlajši pionirji: Lešnik, 600 m — st. pionirji: Lakner, mladinci — 100 m: Lakner Jura, člani — 1000 m: An tlo g a, pionirke — 300 m: Cerovšek M. in mladinke — 500 m: Božiček. Zmagd-
prejeli lepe knjižne
»Telefoniraj moji ženi, da bom prišel domov nekoliko pozneje, kot sem obljubil...«
Pred četrtim srečanjem Jugoslovanov z Angleži
Doslej brez poraza - kaj pa sedaj?
valet so grade.
Mariborske
vesti
Znana mariborska plavalna rekorderja Brandner Ljubo in Ivnik Nada sta te dni zaplavala v zakonski pristan. Čestitamo!
V Domu Branika v Ljudskem vrtu je pred številnimi poslušalci predaval znani mariborski atletski delavec prof. Milan Kabaj o športu v severnoevropskih državah Zanimivo predavanje so spremljali lepi filmi. Tehnični odbor MšD Branik bo v zimski sezoni priredil serijo predavanj, ki naj članstvo seznanijo s tehničnim napredkom na športnem področju v drugih državah.
Z zgraditvijo novega centralnega igrišča za mali rokomet, odbojko, košarko in tenis bo Maribor dobil reprezentativni objekt, bi bo mnogo koristil nadaljnjemu razvoju športa v Mariboru. Prva večja mednarodna prireditev na tem igrišču bo četrtfinale svetovnega prvenstva v malem rokometu za ženske, ni pa izključeno, da bo Maribor dobil v izvedbo tudi kako teniško tekmovanje za Davisov pokal. Igrišče bo razpolagalo z 4000 sedeži.
Mariborski boksarski krogi upravičeno kritizirajo odlašanje razpisa moštvenega tekmovanja za prvenstvo Sloveniji1. Ker je slovensko-hrvatska liga padla v vodo. mariborski boksarji praktično ne pridejo do nastopanja. Za prijateljske prireditve pa. z izjemo srečanja Branik : Maribor, ki pa ga ne mogoče izvesti zaporedoma, ni večjega zanimanja
Trjje rezuifafi v treh tekmah - 2:1, 2:2, 1:0
Oči naših ljubiteljev nogomet., so trenutno uprte na dve strani: v Avstralijo, kjer se bodo pravkar pričele olimpijske igre, in na Britanski otok, kjer bo jugoslovanska nogometna reprezentanca naletela na dve močni trdnjavi, na nogometni reprezentanci Anglije in Škotske. Čeprav so nam Škoti krepak in trd nasprotnik — saj so nas lani presenetili z nepričakovanim remijem v Beogradu z 2:2 — vendarle predstavljajo samo precej zanimiv žurrial pred filmom, ki pa v resnici vzbuja nemir. Ali z drugimi besedami: postavlja se glavno vprašanje, kako se bo končal dvoboj z Angleži? Zato smo se poslužili tokrat statistike in spominov.
»Osmo svetovno čudo«
Leta 1939 je naša reprezentanca pokazala precej slabo igro. Medtem ko smo poraz 2:3 v tekmi z Nemčijo v Berlinu skorajda lahko pričakovali. so naši nogometaši v Bukarešti doživeli od Romunov težak udarec Domači so porazili Jugoslavijo sicer samo z 1:0, toda tega ni nihče pričakoval! Od vseh strani so začeli napadati zveznega kapetana Boška Simonoviča in zahtevali njegov odstop, češ da ne zna sestaviti dobrega moštva.
V takem razpoloženju se je približal 18. maj, dan, ko naj bi Angleži, ki so tedaj v nogometu pomenili mnogo več kot sedaj Madžari, nastopili v Beogradu. To pa naj bi bila hkrati tudi stota jubilejna tekma državne reprezentance.
Črni oblaki so se zbrali nad našim nebom." To tembolj zato. ker so odpovedali sodelovanje stebri reprezentance Glaser, Hiigl. Kokotovič, Šipoš, Wolfl, Miilutin, Jožo Matošid, Antolkovič in Lešnik, skratka skoraj celotno moštvo
Angleži so prispeli v Beograd z veliko samozavestjo, Na zunaj je
kazalo, kot da bi prišli samo zaradi izvršitve nekih formalnosti, kot da bi bili nekakšna »kazenska ekspedicija«, ki lahko doseže toliko golov, kolikor se ii hoče.
Predvsem Matthevvs, Lavvton. Cor-dell, Huill in ostale drago plačane zvezde so zadrževale dih. Mrzlica je zajela naše igralce in enajstorica Jugoslovanov je imela nalogo, težko kot morda nikdar poprej v življenju. Našo reprezentanco so sestav-
Napisal Pero Zlatar
Ijali: Lovrič, Požega, Dubac, Mano-la, Dragičevič, Lechner, Glišovič, Vu iadinovič, A. Petrovič. F. Mato-šič in N Ferlič.
Angleži so bili tedaj v premoči, toda. tekmo so izgubili. Sklonjenih glav so zapustili igrišče. Lovrič, tedaj 19-letnj mladenič, je bil junak dvoboja. Lovil je skoraj nemogoče strele, tako da so bili sicer hladnokrvni gosti povsem iz sebe. Končni rezultat je bil 2:1 (1:0) za Jugoslavijo. Strelci so se zvrstili takole: Glišovič 1:0, Brown 1:1. Ferlič 2:1.

Zaščitni
znak
je jamstvo za
kva I i teto izdelkov
TOVARNA ŠPORTNEGA ORODJA
„ELAN“
V BEGUNJAH
izdeluje v priznani kvaliteti vse vrste telovadnega orodja, kakor bradlje, drogove, konje, koze, švedske omare, mize, blazine, gredi, ribstole, lestve, kroge itd.
Znani angleški novinar Peter Wil-son pa je svojemu poročilu iz Beograda dal tale naslov: »Videl sem osmo svetovno čudo.«
»The great Vlad!«
Tedaj Angležev še ni nihče »načel« Še vedno so jih uvrščali med najboljše na svetu, v Evropi pa sploh niso imeli enakovrednega nasprotnika. Zato so s polno pravico vabili posamezne reprezentance na »tekmo leta«, ki je bila običajno na sporedu ob koncu novembra. Na Jugoslavijo je prišla vrsta 22. novembra 1950.
Kdo bi tedaj upal na neki ugodnejši rezultat? Po katastrofi na Dunaju z 2:7 proti Avstriji so potovali naši nogometaši na Britanski otok kot nekakšno »daritveno jagnje«.
Sodniku Van der Meeru so se predstavili Beara, Stankovič, Čolič, Čajkovski,- Horvat, Djajič, Ognja-nov, Mitič, Živanovič, Bobek in Vuka«. Nasproti njim so stali med ostalimi: Witlliams, Ramsey, Dickinson, Lofthouse, sama velika In slavna imena.
Prav tako kot se je v prvi predvojni tekmi proslavil Lovrič, je ta zakasneli povratni dvoboj prinesel veliko afirmacijo tedaj 21-letnemu, še nepoznanemu Vladimirju Beari. 70.000 ljudi na ogromnem »Highbu-ry stadionu« je dajalo navdušeno priznanje vitkemu in atletsko razvitemu čuvarju mreže gostujočega moštva. Če bi njega ne bilo, bi izredno razpoloženi domačini vpisali v kn jigo analov spet nov uspeh. Tako pa so se morali zadovoljiti le z neodločenim rezultatom 2:2, čeprav so prvih 45 minut vodili z 2:1. Zanimivo je, da je stoti povojni, torej jubilejni gol reprezentance dosegel srednji krilec Angležev Compton z avtogolom. Tedaj pa je Beara dobil tudi ime »The great Vlad« ali »Veliki Vladimir«.
Začetek katastrofe
Zanimivo je ugotoviti, da so se Jugoslovani doslej srečali z Angleži vselej neposredno po nekem večjem neuspehu. Sedem dni pred dvobojem v Beogradu so Belgijci dali našim v Zagrebu močno lekcijo Premagali so jili z 2:0 in jim pokazali, kako se igra enostaven, toda moderen nogomet.
16. maja je imela naša reprezentanca 172. nastop. Rezultat se je glasil 1:0 (0:0) za Jugoslavijo, gol je dosegel Mitič v 89. minuti, moštvi pa sta nastopili v naslednji sestavi:
ANGLIJA:	Merrick, Stanford,
Byrne, Wright, Oven. Diekinson, Finney, Broadis, Allen, Nichols, Mul!en.
JUGOSLAVIJA: Beara. Stankovič, Crnkovič. Čajkovski, Milovanov,
Negomet ne kratko
Prejšnjo nedeljo so odigrali predzadnje kolo v gorenjski nogometni ligi. Doseženi so bili naslednji rezultati: Prešeren : Bled 7:0, Jesenice : Naklo 6:1, Ločan : Mladost B 5:2, Triglav B : Bohinj 3:0 p. f.
Sindikalna podružnica »Litostroja« je organizirala na igrišču Ilirije medobratno tekmovanje v počastitev Dneva republike. Povabljena sta bila še kolektiva Sloveni-ja-Šport in Utensilia. Litostroj pa je sodeloval z dvema moštvoma. Zmagovalec tega turnirja je bilo moštvo Utensi-lie. Končni vrstni red je bil naslednji: Utensilia, Litostroj L, Litostroj II., Slovenija-Sport. Na proslavi je predsednik nogometne sekcije predal pokal prvaku med-obratnega turnirja, moštvu Monia-že, ki je v letošnjem letu osvojilo prvo -mesto.. Ob koncu m_edobrat-nega tekmovanja je namreč vrstni red naslednji: Montaža, Mehanska, Metalurški, Pločevinama, Komerciala, Konstrukcija, Tehnični, Modelna.
Letos so v Rušah ustanovili nogometni klub »Pohorje«, ki je že v začetku svojega obstoja dosegel pomembne rezultate v prvenstvu mariborske podzveze Ob koncu jesenskega dela je »Pohorje« osvojilo drugo mesto za Mariborom B in pred Branikom B. To moštvo je izgubilo samo eno srečanje v Mariboru proti B moštvu Maribora, kar pomeni len uspeh prizadevnih članov kluba.
Boškov, Milutinovič, -Mitič, Vukas, Bobek, Dvornič (Zcbec).
Spominjamo se tega čudnega dvoboja. Naši so imeli stalno premoč, napadalci izredno smolo, sijajno sta igrala Čajkovski i,n Zebec, Angleži so se krepko branili, Mitič pa je minuto pred koncem- igre z edinim golom zapečatil usodo Angležev.
Tedaj so bili angleški nogometaši prvič »načeti«. Teden dni kasneje jih je nezadržljiv madžarski tornado uničil in razbil vsako njihovo upanje. S porazom 7:1 so se razočarani »ex-kralji nogometne igre« vrnili v London.
Sedaj smo pred novim dvobojem. Trikrat neporaženi, to je lepa bilanca proti Angležem! Če dodamo k temu še dvoboj proti amaterskim nogometašem Velike Britanije na olimpiadi 1948 v Londonu, ko je Jugoslavija zmigala s 3:1, potem lahko rečemo, da smo od Angležev boljši.
Toda. kako bo sedaj? Ali bomo to tradicijo ohranili? To so velika vprašanja! Angleži so znova na poti preporoda, naši'pa so letos doživeli preveč porazov ..
Za obiski vse —
za ffudi pa ničesar/
MSONAUPP
Po znanem »turnusu« Planica—Obenstdorl—Kulm je prihodnje leto spet na vrsti naša Planica. Ko<t je znano, jo je pred leti obnovil konstruktor ing. Bloudek, vtVidar je še nekaj nedokončanega. Zato sta se Smučarska zveza Slovenije in sam ing. Bloudek potegovala za primerno dotacijo, da bi končno naša skakalnica dobila pravo lice.
"Vse lepo in prav, svetovnoznana Planica zasluži vso našo (pozornost, pa tudi naš ugled zahteva, da smo za to veliko mednarodno prireditev dobro pripravljeni. Pri vsem tem pa ostane odprto — tako kot po navadi — vprašanje tekmovalcev, ki bodo nastopali na tej prireditvi. Pred dnevi smo imeli priložnost poslušati nekatere naše najboljše skakalce, ki so apatično govorili o tej veliki mednarodni skakalni prireditvi Eden med njimi je potožil nekako takole:	1
»Kar v glavo mi ne gre. kako je vendar mogoče, da merodajni lahko najdejo primerna sredstva za obnovitev skakalnice in podobno, medtem ko se za priprave tekmovalcev prav nič ne zmenijo. Se posebej bi bila dolžnost nadrejenih
smučarskih forumov, posvetiti pozornost vsem tistim skakalcem, ki pridejo v poštev za našo reprezentanco, zlasti ker vemo, da so se naše vrste močno razredčile.«
Z besedami tega tekmovalca se povsem strinjamo. Samo sredi novembra in dejansko še ne vemo, kdo je sploh sposoben spustiti se čez most naše velikanke. Tisti, ki bodo sestavljal] našo reprezentanco, bi morali že danes poklicati kandidate na suhi trening, jim preskrbeti primerno hranari.no — ker so prav vsi naši tekmovalci pravi amaterji. Čudno se nam zdi, da ostali naši športniki, ki se pripravljajo za pomembne mednarodne nastope, dobivajo vsakovrstne podpore v tej ali oni obliki, samo za smučarje je tako težko dobiti potrebna sredstva. Spomnimo se, kako so »redili« na skupnem treningu v Kočevju nekateri atleti, ki so se pripravljali kot olimpijski kandidati za Melbourne. Od petih kandidatov, k; so prejemali okoli 12.000 dinarjev mesečne hrainarine, so se štirje zredili kar za 5kg. Naši smučarji pa morajo životariti od svojih skromnih mesečnih prejemkih, kakor n. pr. naš Bine Rogelj, ki je vesel, če ima za večerjo skodelico kave in kos kruha z ma rmela do...	M. L.
Honved : Racing 4:3
Na svojem gostovanju po zahodni Evropi so nogometaši prvaka Madžarske Honveda nastopili tudi v Parizu, kjer je bil njihov nasprotnik domači Racing. Madžafi so zmagali s 4:3 (2:1).
Avstrijska tehnična komisija je poklicala na skupni trening pred tekmo z Italijo, ki bo 9. decembra v Genovi, naslednje nogometaše: vratarja Engelmeier in Pelikan, branilci Puschnik, Kozliček I, Nick eri in Hasen-kqpf, krilci Koller, Barschandt, Kollmann, Stotz, napadalci Kohlhauser, Wolzhofer, Wagner, Kozliček II, Haummer, Brousek in Scblegcr.
Dva poraza naših
košarkarjev
Jugoslovanska košarkarska reprezentanca je trenutno na turneji po Poljski, kjer je odigrala že dve tekmi. Obakrat je bila njen nasprotnik poljska izbrana ekipa, ki je zmagala v Gdansku z 71:36 (34:25) in 54:51 (27:28).
Rezultati petega *kola košarkarskega prvenstva Italije: Viareggio : Roma 38:50, Gira : Motomorini 63:71, Cantu : Simmcntlial 43.44, Varese : Reyer 67:65, Pavia : Virtus 47:39, Stella Azzurra : Bonelli 80:69. Vrstni red: Simmcntlial 8, Virtus 8, Stella Azzurra 8, Bcnclli 8.
Nova svetovna rekorda
\lwcbi\tM. in dett Uaodwe>
Hčtk.0 vijuganje. -vrhunec smučarske tehnike
Avstrijska šola je najbližja zahtevam modernega alpskega smučanja
bile izumljene vezi
Od časov preprostega smučanja z eno samo palico, po vzorcu naših starih Bločanov, ki je bilo utemeljeno v tako imenovani lilicnfeld-ski tehniki v prvi smučarski kujižici Mat hi asa Zdarskcga koncem preteklega stoletja, se je mnogo spremenilo. Podlago za današnje čudovite storitve smučarjev je dala pravzaprav nilberŠka Šola smučanja, ki jo je utemeljil znani smučarski učitelj in filmski igralec Hunncs Schncidcr. Ta je deloval na Arlbergu in iz njegove Šole so prišli prvi smučarski učitelji.
Slednji so potem učili c> ropsko mladino smučanja in pripomogli do prvih uspehov v alpskem smučanju. Tedanji tekmovalci, bilo jo pred več kot tridesetimi leti, so že zanesljivo krmarili po hudih strminah in obvladovali v smuku tudi žc dokajšnje hitrosti. Plužua tehnika je posredovala potem, ko so
Nova knjižica
Zveza prijateljev mladine je založila novo knjižico »Igre na snegu , kj jo je pripravil smučarski učitelj Bojan Hrovatin. Tako smo dobili, razen priročnikov za učitelje in vaditelje smučanja, še broli urico, ki smo jo v dosedanji jo-vrstnj literaturi močno pogrešali. Knjižica obravnava najrazličnejše igre na smučeh z nalogami iz osnovne šole smučanja, dalje igre na sankali, na drsalkah in nazadnje zasledimo še nekaj navodil za preprosto izdelovanje in popravljanje smučarskih potrebščin.
Gradivo za delo z mladino na snegu, zlasti za tisto, ki ima smuči, je zbrano tako. da bo učitelj smučanja, vaditelj ali učitelj telovadbe na preprost način v obliki igre in raznih nalog utiral svojim učencem prve stopinje na snegu. Naloge niso zahtevne, so zabavne in na veder način privedejo učenca d., obvladanja osnovnih žalitev v tehniki s-inučan ia.
Ker naša mladina, zlasti šolska, nima povsod smuči, pridejo za tiste, ki imajo samo sani, zelo prav tudi razne vaje in igre na saneh Tako bo n. pr. učitelj zelo lahko zaposlil na snegu ves svoj razred, čeprav vsi učenci ne bodo imeli smuči. Vsi vemo. da je danes dokaj težko nabavljati tovarniško izdelano opremo. ker je draga. Zato so napotki, ki so objavljeni na zadnjih straneh knjižice, ki povedo kako se doma naredi to in ono, zelo koristni.
Knjižica je bogato opremljena z risbami Svetozarja Gučka, privlačne risbe že same povejo skor» 1 vse in dostikrat niti ni treba brati besedila. Prav bi bilo, da bi segli po tej koristni knjižici vsi smučarski učitelji in vaditelji, profesorji in uči-lelji telesne vzgoje, vsi osnovnošolski učitelji, skratka, vsi tisti, ki delajo z mladino. Posebno toplo je treba knjižico priporočiti osnovnošolskim učiteljem, saj bodo z gradivom. ki je v njej, koristno nadoknadili šolsko telovadbo v zimskem času.	,	-nik
diagonalnim vlekom in robničene smuči, temeljitejše obvladanje smuči in s tem dala podlago za paralelno kristi-j norijo na osnovi rotacije ali vrtenja ramen Tej rotacijski kristijaniji so pripomogli Francozi v znamenitih šolah Emila Alaisa do svetovne slave. Temeljila je na ploskem vrtenju smuči na podlagi vrtilne sile z rameni, ki se je prenesla na podlagi blokiranja bokov na stopala. Na začetku dobe vrtenja so polagali posebno pozornost na hitro razbremenitev dol, pozneje na pretiran nagib, danes pa govorimo o rotacijskih kristijauijah, ki so izvedene naravno brez vsakega pretiravanja. Bistveno za to kristijanijo je sodelovanje vsega telesa. To rotacijsko kristijanijo danes vidimo povsod tam, kjer delajo smučarji bolj dolge loke in jim ni treba zelo hitro izpreminjati smer. Lahko rečemo, da so te kristijanijo Francozov, Švicarjev, Italijanov in Nemcev, ne glede na nekoliko različna tolmačenja, v svoji osnovni obliki docela enake. So zares naravne, smotrne ter lepe in nudijo smučarju, ki jih obvlada in onemu, ki jih gleda, zvrhano mero užitka.
Avstrijci so izumitelji plužne kristijanije
Medtem ko so Francozi očarali smučarski svet s svojo kristijanijo, so izumili Avstrijci plužno kristijanijo. Ta je izvirala iz temeljitega obvladanja plužne tehnike in je pozneje pripomoglo tudi njim do paralelne kristijanije. Ker imajo Avstrijci dobro izdelano metodično pot pri pouku smučanja, posebno na podlagi plužne tehnike, so odlični mojstri za prenašanje teže in odklona v bokih, kar je danes skoraj bistvena osnova za hitro, lahko rečemo bliskovito vijuganje, kar znajo sedanji mojstri.
Obvladanje ploskih smuči in temeljito prenašanje teže je privedlo smučarja — tekmovalca do sedanjega hitrega vijuganja. Prav pri trm hitrem vijuganju, ki je bistveno drugačno od klasične rotacijske kristijanije, so si zlasti Švicarji in Avstrijci žc nekaj časa močno v laseh. Avstrijci trdijo, da so Švicarji v svoji tehniki in metodičnem postopku zastareli, in da ne prilagajajo svoje šole smučanja tehniki tekmovalcev. Švicarji pa spet očitajo Avstrijcem, tu je posebno odločen znani švicarski izvedenec Rubi, da so Avstrijci
tehniko krmarjenja in' metodični postopek za učenje žc tako izumetničili, da ni daleč do tega, ko bodo s temi rečmi začenjali uganjati že pravi cirkus. Pri vsem tem se je pokazalo, da imajo verjetno le Avstrijci prav in vse naše smučarske izvedence bo gotovo zanimalo, da so prišli do podobnih zaključkov v poslednjem času tudi že Švicarji.
(Konec prihodnjič)
V zadnjih dneh sta bila dosežena dva nova svetovna rekorda v ženskem plavanju. Qba sta dosegli nizozemski plavalki, ki se žal ne bosta udeležili olimpijskih iger. Najprej je v Hilversumu preplavala 16-lctna Atie Voorbij 100 m v metuljčkovem slogu v času 1:10.5, kar je za 1,3 sekunde boljše od dosedanjega rekorda Američanke Mann. Dan kasneje pa se je v Amsterdamu uveljavila še 13-letna Ada den Haan, ki je plavala na 200 m prsno 2:46.4.
Na zadnjem tekmovanju pred odhodom v Melbourne so tudi Japonci pokazali, da so v odlični formi. Predvsem sta se izkazala Ishi-moto z 1:01.8 na 100 m metuljček, kar je najboljši čas na svetu za velike bazene. Na 1500 m prosto pa je mladi Tamanaka z rezultatom 18:17.8 izboljšal japonski rekord Furu-hashija.
Boljše od uradnega svetovnega rekorda na 100 y prosto jc plavala Novozelandčanka Mario Roc, ki je zabeležila čas 58.1. Letos pa sta bili uspešnejši Fraser (36.9) in Myburgh (57.8).
Nosilec bronaste medalje iz Helsinkov, Šved Per Olsson, je pred odhodom v Avstralijo popravil razen rekorda na 40 m prosto tudi rekord Švedske na 200 m prosto s časom 2:07.5. Bivši evropski rekorder Danec Gleie pa je na istem tekmovanju v Malmtiju dosegel na 200 prsno 2:34.6, kar je nov danski rekord.
Anglija : Wales 3:1 (0:1)
Na stadionu Wembley v Londonu sta se pred 95.000 gledalci pomerili nogometni reprezentanci Anglije in Walcsa. Ze v 12. minuti je bil vratar Walesa Kelsey poškodovan in tako so gostje igrali ves čas do konca brez pravega vratarja, saj je stal v vratih »ama-
ter« Shcrwood. Prav na koncu tekme se je sicer Kelsey zopet pojavil, tod« bil je »številka« na levem krilu. Prvi so prišli ▼ vodstvo gostje že v .7. minuti po Charlesu. Izenačenje je prišlo v 50. minuti, dosegel ga je Hayncs, tri minute kasneje pa so Angleži po Brooksu že vodili. Zadnji gol je dosegel Finney v 75. minuti. Anglija je nastopila v naslednji postavi: Ditchburn, Hall, Byrne, Clayton, Wright, Dickinson, Matthews, Brooks, Finncy Hcynes, Grainger.
V povratni tekmi pokala evropskih nogometnih prvakov je Nice premagal Rangers iz Glasgovva z 2:1 (0:1). Ker je v prvi tekmi zmagal z istim rezultatom Glasgovv, bodo igrali 28. novembra še odločilno tekmo v Parizu.
Podoben slučaj se je dogodil tudi v povratnem srečanju med dunajskim Rapidom in Realom iz Madrida. Rapid z zmago s 3:1 izenačil stanje in tako so se morali tudi tu odločiti za odločilno tekmo.
Madžarsko mošlvo MTK (bivši Voros Lo-bogo) je v Charleroiju premagal domači OIympiquc s 5:2.
Na mednarodnem prvenstvu Argentine v tenisu, ki je bilo v Buenos Airesu, je zmagal domačin Morca, ki je v finalu premagal Šveda Schmidta s 6:2, 6:1 in 6:2.
Trenutno najboljši ameriški teniški igralec Art Larsen, se je pri neki prometni nesreči močno poškodoval. Trenutno je še v življen-ski nevarnosti in tako ni misliti na to, da bi lahko zastopal ZDA v finalnih srečanjih Da-visovcgtl pokala.
Na mednarodnem teniškem turnirju v dvorani v Torquayu je Jaroslav Drobny v finalu premagal Angleža Oaklcya s 6:4 in 6:2.
fiantaStičtoa štafeta HUSOV
Več kot presenetljivi rezultati so bili doseženi na zadnjih preglednih tekmah najboljših plavalcev Sovjetske zveze v Moskvi. Olimpijska štafeta na 4 X 200 m prosto je v postavi Nikitin Struzanov Nikolajev in Sorokin plavala 8:24.5, kar je nov svetovni rekord. Dosedanji svetovni rekord je pripadal Amerikancem univerze Yale z rezultatom 8:29.4. Naj omenimo še, da je Nikitin kot prvi plaval 2:05.4. Na istem tekmovanju je popravil Juničev svoj evropski rekord na 200 m prsno na 2:33.0, ostali odlični rezultati pa so predvsem 4:30.8 Nikitina na 400 m prosto, 3:48.4, štafete 4 X 100 m prosto in 1:14.1 Klipove na 100 m hrbtno.
Predolimpijski preizkus
V	avstralskem mestu Geclong je bilo večje
mednarodno atletsko tekmovanje, kjer je nastopilo precejšnje število olimpijskih konkurentov. Nekaj važnejših rezultatov:	220 y
Agostini (Triuidad) 21.5, 1000 y Bailey (Av-stral) 2:07.8, Landy je bil v tem teku šele dvanajsti, 120 y ovire Davis (ZDA) 13.9, 2 milji zapreke Brasher (VB) 8:48.2, višina Dumas (ZDA) 194, palica GuVtovvski (ZDA) 7.47, krogla 0’Brien (ZDA) 18.40.
V	Lausanni jc gostovala reprezentanca CSR v hokeju na ledu. Češki hokejisti so premagali ojačeno ekipo kluba Young Sprintcrs z 12:3.
Pred nekaj dnevi je umrl eden najboljših švicarskih orodnih telovadcev Hans Eugster, star komaj 27 let. Od leta 1949 jc bil stalen član švicarske reprezentančne vrste in leta
Jugoslavija : Poljska B 64:58
Košarkarska reprezentanca Jugoslavije je v petek v Krakovu premagala B reprezentanco Poljske s 64:58 (36:29). Najboljša v jugoslovanskem moštvu sta bila Loči in Radovič, ki
je bil z 18 točkami tudi najuspešnejši strelec. 1950 je osvojil naslov svetovnega prvaka -na bradlji. Dve leti kasneje je prinesel v isti disciplini tudi zlato medaljo z olimpijskih iger.
V zadnjih preglednih tekmah pred odhodom na olimpijske igre je bil med ruskimi telovadci najuspešnejši Viktor čukarin s 115.8 točke pred Portnojem 115.3 in Muratovom 115.2. V osmeroboju žensk jc zmagala Lati-nina s 77.25 točke pred Mnratovo 77 točk.
Melbourne — 4800 olimpijcev
Organizacijski komite XVI. olimpijskih iger je objavil številke o jakosti posameznih delegacij. Pri tem moramo pripomniti, da se številke nanašajo na celotno ekspedicijo, torej tekmovalce in vse spremljevalce. Posamezne države so zastopane z naslednjim številom olimpijcev: Sovjetska zveza 510, ZDA 427, Avstralija 360, Velika Britanija 239, Nemčija 218, Francija 185, Italija 182, Madžarska 175, Japonska 169, Kitajska 160, švedska 119, Kanada 116, Poljska 92, CSR 92, Indija 84, Finska 79, Pakistan 75, Romunija 73, Belgija 7, Nova Zelandija 69, Singapur 65, Argentina 65, Južna Afriko 63, Bolgarija 59, Brazilija 56, Jugoslavija 55, Južna Koreja 52, Venezuela 50, Filipini 50, Siam 48, Malaja 47, Formoza 46, Čile 39, Danska 38, Avstrija 37, Indonezija 35, Mehika 33, Urugvaj 32, Vietnam 32, Kenija 31, Turčija 29, Iran 28, Kolumbija 25, Kuba 25, Norveška 25, Etiopija 22, Portugalska 22, Afganistan 18, Portoriko 18, Grčij/n 17, Burma 17, Nigerija 13, Luksemburg 11, Peru 11, Ceylon 11, Irska 10, Borneo 9, Trinidad 8, Liberija 8, Fidži 7, Ba-hamski otoki 5, Hongkong 5, Izrael 5, Jamajka 5, Uganda 4, Gvineja 4, Island 3, Bcr-mudi 3. Sodelovala bo tudi Panama, ki ni sporočila sestave svoje delegacije.
Iz Moskve poročajo, da bo sovjetska olimpijska reprezentanca igrala v Avstraliji v isti
M	r J f-e.
Glavno besedo bo imela KZS
Pred meseca je bil kaznovan od svojega klub$ znani košarkar Olimpije, Bogdan Mtiller, vendar se okrog te kazni širijo različne govorice, češ, da je pravilna, drugi, pa zopet trdijo nasprotno. Vso zadevo je vzel v svoje roke Izvršni odbor Košarkarske zveze Slovenije, ki bo proučil Miillerjevo kazen in po pretresel z disciplinskim odborom Olimpije in šele nato dokončno zavzel svoje stališče. Zanimivo je namreč dejstvo, da se Mtiller ni pritožil o višini kazni, pač pa o nepravilnem postopku disciplinskega odbora Olimpije, ki mu ni pravočasno izrekla kazni.
Poletov nagradni natečaj
ODKKZbiK št 17
l. Nemčija : Sovjetska zveza	
2. Thailand : Anglija	
3. Avstralija : Japonska	
4. Fiorentina : Genoa	
5. Internazionale : Roma	
6. Juventus : Milan	
7. Lazio : Udincse	
8. Padova : Lanerossl	
9. Palermo : Torino	
10. Sampdoria : Atalanta	
11. Spal : Napol!	
12. Triestlna : Bologna	
Točen naslov pošiljatelja: Priimek:
Ime:
JJraf:
Ulico in hišna številka:
postavi kot jc bila v Parizu na tekmi proti Franciji in sicer: Jašin, Tišenko, Ogonkov, Paramonov, Bašaškiq, Netto, Tatušin, Isajcv, Strelcev, Salnikov, Riškin.
Po mnenju ameriške revije Ring Magazine bi morali ameriški boksarji osvojiti zlate medalje v m uš ji w citer in težki kategoriji. V ostalih kategorijah predvidevajo Amerikanci zmage Rusov, Argentincev in Francozov.
Avstralski olimpijski komite je določil za kapetana avstralske olimpijske ekipe svetovnega rekorderja v teku na l miljo Johna Lnndyja, kar naj bi bila nekakšna zahvala za njegove velike uspehe v preteklih letih.
Izredno slabo vreme jc prekrižalo račune organizatorjem olimpijske štafete, ki naj bi potekala na čez 4600 km dolgi progi od Cairnsa do Melbourna. Tekači štefete so se morali boriti nekateri z neznosno vročino, drugi z mrzlim deževjem in tudi smer štafete so morali večkrat spreminjati, ker so bile nekatere ceste zaradi hudih neurij neprehodne. Po načrtu bi morali vsako miljo preteči v sedmih minutah, toda tega se niso mogli držati in večkrat so bili prisiljeni vzeti baklo in pa tekača, ki bi jo tedaj moral nesti, v kamion, da so pridobili nekaj časa.
V olimpijski vasi gre vse kot namazano. Funkcionarji delajo 24 ur na dan, seveda ne isti, tako da bi čimbolr ustregli vsem željam. Vsi stanovalci Heidelberga so navdušeni. Avstralske plavalke so uspele zelo prestrašiti svojega trenerja s svojim strašanskim apetitom. Pravijo, da ob takšnem tempu pri jedi ne bo mogoče govoriti o vitkih delfinih. Toda prav obe zvezdi med avstralskimi plavalkami Fraserjeva in Crappova sta slabše volje. Obe sta si namreč nakopali v deževnem melbournskem vremenu kar dober prehlad. Razen tega se pritožujeta nad tein, da morajo Avstralke hoditi po olimpijski vasi še vedno v »civilu«, medtem ko se predstavnice ostalih držav postavljajo z bolj ali manj posrečenimi »uniformami«.
Avstralci so tudi nekoliko praznoverni. Na vprašanje, zakaj s takšno gotovostjo računajo na zmago svojega plavalca Johna Hen-ricksa na 100 m -prosto, pravijo: »Zato, ker ni svetovni rekorder.« Na treh zadnjih olimpijskih igrah se je namreč dogodilo, da so rekorderji Fick, Ford in Cleveland odšli domov brez zlate medalje, ki so jo v istem vrstnem redu osvajali Csik, Riss in Scholes.
Zaradi odpovedi kitajske nogometne ekipe na olimpijskih igrah so izpremenili razpored tekem. V prvem kolu bodo samo tri tekme in sicer Nemčija : Sovjetska zveza 24. novembra, Siam : Velika Britanija 26. novembra in Avstralija : Japonska 27. novembra. V četrtfinale pridejo zmagovalci teh tekem ter ekipe Jugoslavije, ZDA, Indonezije, Indije in Bolgarije.
Opomba: 1.—3. tekme olimpijskega turnirja (24.-27. novembra), 4.—12. tekme 9. kola italijanskega nogometnega prvenstva.
Hokejisti so že začeli
1 (Nadaljevanje s 1. strani)
26 min. bi kmalu prišlo do tretjega
gola, ko se je Perliarič prebil v Obrambni prostor Odreda in streljal, žoga pa se je od vratnice odbila v out. Tik za petim kotom, ki ga je izsilila Ljubljana, je Hočevar medel prav lepo akcijo, pa je bil Žal osamljen in tako se je ta akcija zaradi nesodelovanja ostalih napadalcev izmaličila.
rezultat. Spet je bil strelec Klanči-šar, kii je poslal žogo proti praznim vratom, vendar je odletela v out. V 51. min. je imel lepo priložnost za znižanje rezultata Hočevar, toda trenutek oklevanja in priložnost je bila zamujena... 53. min.: Babnik znova precej nespretno teče iz vrat, Udovič žogo s težavo pošlje v kot. 55. miin.: Ljubljana izvede
KLANČIŠAR NAPADA
Smola,
, ki jo je doživel Klančišar, ga je vzpodbudila, da je svojo napako —- ki pa je bila pravzaprav bolj napaka Babnika — hotel popraviti. Zares lahko štejemo danes Klančišarja med najboljše igralce te tekme, saj je »garal« v obrambi in prehajal v napad ter z mnogimi etreli poskušal zmesti Obrambo Ljubljane. V 31. min. je ostro streljal, vendar je žogo ujel Jereb. To je kasneje še večkrat poskusil, vendar je bil pri tem netočen in s strani ostalih igralcev osamljen.
DRUGI POLČAS MANJ ZANIMIV
.Gledalci so bili precej razgreti, Med njimi je bilo čuti mnoge komentarje. »Ljubljana ne bo vzdržala«, »Odred ima še vedno možnost zmagati,« »Dva gola prednosti je že preveč...« take in slične razgovore smo zasledili.
Sodnik Damjani je dal znak za začetek drugega dela igre. Prvi napad Ljubljane se je ponesrečil, tbda kmalu je izsilila že sedmi kot, iki je ostal spet neizkoriščen, nato pa je začel Odred znova napadati. V 48. min. bi Odred kmalu znižal
fe nevarno akcijo, ki jo Medved znova komaj reši v kot. 58. min.: Odred ima priložnost, da po prostem strelu zaradi Pirčevega prekrška z roko zniža rezultat — pa nič... 59. min.:	hudo nevarnost
pred Odredovimi vrati reši Klan-čišar. 66. min.: Guban prodre pred vrata Ljubljane, pa strelja visoko preko vratnice. 68. min.: najlepša priložnost Odreda, da bi znižal rezultat, odstrani pa jo obramba Ljubljane; zastonj je vsak trud Klančišarja, da bi z glavo poslal žogo v mrežo. Odtlej dalje začne Ljubljana znova ' oiireje napadati, vendar se rezultat do konca ne spremeni. Zadnjih 20. min. je postala igra pravzaprav precej ležerna, težak teren je izmučil igralce obeh moštev in tako do konca ni ptišlo" do nobene spremembe.
PRI LJUBLJANI VEC SVETLIH TOČK
šel in si ni upal privoščiti dvobojev z nasprotnikovimi igralci. Jeireb je večkrat uspešno posredoval, zanesljiva sta bila Eltrin in Pirc v obrambi, ikrilsika vrsta pa je solidno sodelovala z napadom, čeprav je Sočan igral nekoliko slabše, kot v svojih boljših dneh. je bil še vedno dober dirigent svojega moštva. Solidno sta mu sekundirala Gruden fe Maroša, v napadu pa moramo tokrat pohvaliti Kompoša, Perha-riča, Dolenca in Blaznika. Blazniku pa priporočamo, da se nujno odvadi nešportnega vedenja, ki ga je danes nekajkrat pokazal in ga je sodnik zaradi tega upravičeno opominjal. Čeprav je talentiran igralec, naj mu to ne »stopi v glavo«.
Odred je igral tokrat mnogo slabše kot v dosedanjih tekmah. Hrbtenico moštva so tvorili ši lajni Klan-čišar. neumorni Berginc in solidni Hočevar, Ti pa so bili žal osamljeni. Medved je bil boljši od Udoviča, toda v mnogih primerih preoster. Babnik je bil zelo nezanesljiv. V k rilski vrsti je bil Žižek1 v prvem polčasu; Kranjc je bil v nekaterih padu pa Bergelj prav talko v prvem plčasn; Kranjc je bil v nekaterih trenutkih soliden, ves čas pa ne. Slabša od ostalih sta bila Guban in Zdravkovič.	Tone Bančič
Jesenice, 18. novembra. Jeseniški hokejisti so otvorili sezono. Po nekaj dnevih uspešnega treninga so povabili v goste prav dobro nemško moštvo Lands-berg, ki je dolgovalo Jeseničanom obisk še iz prejšnje sezone.
JESENICE : LANDSBERG 7:7 (3:3, 2:2, 2:2)
Za prvo tekmo v letošnji sezoni je vladalo med jeseniškim občinstvom ogromno zanimanje. Na igrišču se je zbralo okrog 2000 gledalcev, ki so pričakovali, da bo prva tekma v letošnji sezoni bor-
dilni gol so dosegli gostje, nakar so Jeseničani izenačili, nato pa so se eni kakor drugi večkrat menjali v vodstvu. Ta tekma, id je bila včeraj zvečer, je seveda močno utrudila predvsem domačine, zato za današnje povratno srečanje ni vladal večji optimizem.
bena in zanimiva. Niso se zmotili. Gostje so pokazali kljub pomanjkanju .treninga izredno hitrost ln preciznost v obvladanju gumijaste ploščice. Domačini so odgovorili z borbenostjo in bili ves čas igre skoraj enakovreden nasprotnik. Vo-
JESENICE : LANDSBERG 4:7 (1:2, 3:2, e:3)
V današnji povratni tekmi so bili Jeseničani le prvi dve tretjini kos reno-miranemu nasprotniku. Gostje so zaigrali prav v zadnji tretjini z največjim poletom in dosegu kar tri zaporedne gole. Domačini so se sicer trudili, da bi rezultat popravili, kar pa jim ni uspelo. Tudi današnja igra je bila dinamična ln lepa, pri čemer so se gostje odlikovali z lepimi akcijami.	StrumbelJ
Varaždinsko-mariborska nogometna liga
Zmagoslavje Branika
Maribor : Branik 0:6 (0:4)
Ca ocenjujemo današnjo Igro obeh domačih nas protin vkov, moramo reči., da je Ljubljana tokrat zasluženo zmagala, saj je prikazala talko lepo igro, kot letos še ne na domačem igrišču. Zlasti v prvem polčasu so brezhibno delovale vse vrste; slabši je bil tokrat Hacler, ki se zaradi nervoze očitno ni zna-
Turbina : Reka 0:1 (0:0) Metalac : Trešnjevka 1:3 (1:1) Uljanik : Šibenik 1:1 (1:1) Tekslilac : Graiičar 4:0 (2:0) Jadran : Split 0:1 (0:0)
Maribor, IS. noo. 2000 gledalcev je priso-stvovalo derbyju lokalnih nogometnih rivalov Branika in Maribora, v katerem je zmagala enajsterica Branika in s tem v jesenskem delu tekmovanja osvojila prvenstvo. Branik bo prezimil na vrhu tabele z 19. točkami in razliko v golih 59:16.	e
Začetek je pripadal Mariborčanom, toda že v prvi minuti je Branikovec Vitek z nizkim strelom v levi spodnji kot postavil 1:0. Protinapad Maribora ni uspel, ker je Vidic streljal v out. V 8. minuti je Dug-andjija povišal rezultat na 2:0, dve minuti kasneje pa je lepo kombinacijo zaključil Vitek s 3:0. V 15. minuti je zopet Dugandjija povišal rezultat na 4:0. Za tem je Branikova obramba zakrivila prekršek in prosti strel je ostro streljal Vidic, vratar Filipančič pa ubranil nevarnost. Toda tudi Fišer je imel zaporedoma prilož-
nost, da se je uveljavil. V lepem slogu je ubranil tako Dugandjijev kot Elsnerjev strel. Zaradi prekrška nad Vidicem, je ta streljal prosti strel, toda daleč nad vratnico.
Drugi del je začel z ostrimi napadi Maribora, izsiljena kota pa sta osiala brez rezultata. V 69. min. je bil storjen prekršek nad Vidicem v šestnajstmetrskem prostoru. Dosojeno enajstmetrovko je streljal sam, Filipančič pa je žogo odbil v polje. Kmalu se je ponovila slična situacija, ki je tudi ostala brez uspeha. Zopet je Maribor izsilil tri kote, ki so ostali neizkoriščeni. Enajstmetrovko, ki je bila dosojena zaradi prekrška nad Duga-ndjijo, je Glulk spremenil v gol — 5:0, v 87. min. pa je Dugandjija postavil končni rezultat 6:0.
Prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu
Plenum Okrajne zveze »Partizan«, Ljubljana
Ali je to
disciplina?
7 naslovov v Kranju
Ljubljana, 18. nov. — Na Taboru je bil danes sestanek predstavnikov Okrajne zveze »Partizan« Ljubi jasa, katerega so se udeležili tudi predsednik Okrajnega sveta za telesno vzgojo ter podpredsednik in načelnik Zveze »Partizan« Slovenije. Žal se je plenuma udeležilo le majhno število zastopnikov, kar jo vse graje vredno. Ali naj bo to disciplina, če niso povabljeni našli niti toliko časa, da bi se vsaj opravičili? Kje so bili zastopniki Tabora, Bežigrada, Krima, Črnuč, Ježi-<je itd., da ne govorimo še o drugih društvih, ki so društva le na papirju? Tudi tu bi bilo potrebno napraviti več reda, ali pa nekatere celo Črtati iz seznama.
Izčrpno poročilo je ppdal pred% sednik tov. Pavličič, ki je razložil, s kakšnimi težavami se bori organizacija in kakšne probleme morajo reševati danes, naša društva. V okraju je trenutno 11.000 pripadnikov, od tega 9.900 aktivnih. To je seveda mnogo premalo, o čemer bo potrebno še mnogo razpravljati. Tudi stanje telovadnic, letnih telovadišč in ostalih igrišč ni zadovoljivo. Naj zapišemo, da je v okraju društev prav dobrih, 13 zadovoljivih, 16 slabih, 10 društev pa povsem nedelovnih. Veliko je bilo govora o letošnjem zletu, o perečih vprašanjih vodniškega kadra, o ta-borenju itd., o čemer je govoril v svojem poročilu okrajni načelnik tov. Borko. Prihodnje leto bomo imeli zlet »Partizana«, kjer naj bi nastopilo okrog 8000 telovadcev iz ljubljanskega okraja. Za ta pomemben dogodek se bo treba temeljito pripraviti. Vso pozornost bodo morala društva posvetiti opremi telovadnic, saj je znano, da je marsikatera brez lestev, preskočnega orodja, švedskih 'klopi, mrež za odbojko itd. Pripomniti moramo, da nekatera društva niso posvečala pravo pozornost partizanskemu mnogoboju. Zastopniki društev so prejeli 45- zveznih, 108 republiških, 98 okrajnih diplom ter 56 spričeval od tečajev, kar kaže lepo dejavnost. Na tem sestanku so s,e pogovorili še o sodelovanju na letošnjih proslavah za 15. obletnico obstoja JLA. Govorili so tudi o sredstvih za zdravstveno oskrbo pri zavodu za zavarovanje, čemur mora Okrajna zveza »Partizan« posvetiti še prav posebno pozornost. Prihodnje leto čakajo društva velike naloge, zato bi bilo prav, da se že danes o vseh teh problemih temeljito pogovorijo, da bodo prav društva ljubljanskega okraja vsem drugim pravi vzor.	/	S. F.
Kranj, 18. nov, — Prvakom devetih prvenstev v namiznem tenisu se je danes pridružilo še 10 novih. V Stražišču pri Kranju je bilo včeraj in danes deseto in jubilejno povojno republiško prvenstvo za posameznike in dvojice. Prvenstva se je udeležilo okrog 130 igralcev in igralk iz vse Slovenije.
Kot je bilo pričakovati, Teran pri mladincih letos ni imel prav nobenih težav. Vse svoje nasprotnike je premagal z 2:0. Preseneča uvrstitev Pirca v polfinale, čeprav na to najbrž nihče ni računal. V finalu je Teran premagal Kranjčana Žezlino. Z osvojitvijo prvih mest pri članih in pri mladincih je Teran dokazal, da je trenutno res najboljši igralec v Sloveniji in da lahko upamo, da bo on med prvimi, ki bodo dosegli tudi jugoslovanski
Strumbl 3:0, Kern : Kocjan 3:0, finale: Teran : Kern 3:0. Meški B — polfinale: Pirc : Vidmar 2:0, Štern : Oblak 2:1, finale: Pirc : Štern 2:0. Ženske — polfinale: Plut : Trampuš 3:1, Pogačar : Teran 3:0, finale: Plut : Pogačar 3:0. Mladinke — polfinale:	Plut : Istenič 2:0,
Vavče :	Jernejčič 2:0, finale:	Plut :
Vavče 3:0. Mladinci — polfinale: Teran : Pirc 2:0, Žezlina :	Kostanjšek 2:1,
Prvenstvo je pokazalo, da Kranjčani zopet pričenjajo z dobo, ko so jim le redki uspeli odvzeti kak naslov. Od desetih naslovov, ki so bili tokrat na razpolago, jih je kar 7 ostalo v Kranju. Le Kernu in Tomažiču pri moških dvojicah ter Trampuže vi in Kernu pri mešanih dvojicah je uspelo odnesti dva naslova v Ljubljano. Pri moških B pa j e Pirc po daljšem času zopet enkrat odnesel en naslov s prvenstva Slovenije tudi v Maribor.
Pri moških A je bilo letos tekmovanje nadvse zanimivo. Že tekmovanja med tednom, ko smo imeli v gosteh razne znane evropske namiznoteniške igralce, je pokazal, kdo je trenutno v najboljši formi. Z zmagami nad tremi najboljšimi francoskimi igralci je potrdil upanje nekaterih, da bo letos osvojil najvišji republiški naslov. Razen Podobnika jo brez večjih težav odpravil vse svoje nasprotnike med njimi tudi Kerna v finalu. Edino možnost, da bi ga na letošnjem prvenstvu premagal, je imel Podobnik, ki pa je v četrtfinalu izgubil 3:2, čeprav je vodil z 2:1. Od ostalih srečanj v tej skupini je treba omeniti srečanje za vstop v četrtfinale, kjer bi Česen skoro premagal enega favoritov Ljubljančana Kocjana. Čeprav je Kranjčan v petem nizu vodil že 13:4 in nato 17:10, je dopustil Kocjanu, .da je ta najprej izenačil in nato zmagal. V četrtfinalu je bilo zanimivo še srečanje klubskih tovarišev Kerna in Tomažiča, katerega je prvi odločil v svojo korist. To je bilo seveda presenečenje, vendar pričakovano, saj je znano, da Tomažič z o! o težko igra proti Kernu. Prav to pa je bilo tudi usodno za Kocjana, saj bi ta verjetno laže premagal Tomažiča kot Kerna. Kocjan je moral prepustiti boljše .mesto Kernu, ki ga je premagal s 3:0.
Kar je napravil Teran pri članih in mladincih, je ponovila Plutova pri članicah in mladinkah Za vstop v finale je imela Plutova najprej težko srečanje z Ljubljančanko Trampuševo, katero je premagala 3:1. V srečanju za drugo finalistko pa je Pogačarjeva odpravila Tera-novo 5:0 Nova slovenska prvakinja Plutova je v finalu odpravila Pogačarjevo 5:0.
Rezultati — posamezno — moški A: četrt finale:	Strumbl : Tigerman 3:0,
Teran : Podobnik 3:2, Kocjan : Hlebš 3:0, Kem : Tomažič 3:0, polfinale: Teran :
finale: Teran : Zezlina 2:0.
Dvojice:	moški — polfinale:	Kern-
Tomažič : Strumbl-Jeram 2:1, Tigerman-Podobnik :	Žezlina-Teran 2:0, finale:
Kern-Tomažič : Tigerman-Podobnik 2:0, ženske — polfinale: Trampuš-Pogačar IX : Mravlje-Janc 2:1, Plut-Teran : Errath-
Proletarec i Sloga 1:1 (0:0)
Zagorje, 18. nov. Zadnja tekma mariborsko-varaždinsko-celjske lige v jesenskem delu se je v Zagorju končala neodločeno. Domače moštvo je bilo slabo sestavljeno. Sodnik Frangeš iz Maribora, ki je vodil tekmo precej neobjektivno, je podaljšal drugi polčas za 4 minute. Strelca golov sta bila: za domače Ogrinc v 82. in za goste Žvorc v 90. minufi. Pohvalili bi lahko domačega vratarja Ocepka, ki je svoje moštvo rešil hujšega poraza in bil najboljši na igrišču. Okrog 500 gledalcev ni bilo zadovoljnih z igro. Moštvo Sloge je vložilo protest zaradi doseženega gola, ki ga sodnik na posredovanje stranskega sodnika nj priznal.	Lipovšek
Jedinstvo : Rudar 2:1 (2:0) Zagorac : Kladi var 1:0 Sobota : Mladost 4:2 (3:0)
Pogačar 2:0, finale: Plut-Teran : Trampuš-Pogačar II 2:1, mladinci — polfinale: Teran-Zezlina : Bratuš-Jambrek 2:0, Kostanj šek-Mrgole : Godina-Pirc 2:0, finale: Teran-Zezlina' : Kostanjšek-Mrgole 2:0, mladinke — finale: Plut-Jernejčič : Knap-Vencelj 2:0, mešane — polfinale: Tram-puš-Kern : Teran-Hlebš 2:0, Plut-Teran : Pdgačar-Tigerman 2:1, finale: Trampuš-Kern : Plut-Teran 2:0.
Mariborsko-celjska nogometna liga
Tekslilac	: Sloboda neodigrano					
Branik	11	9	1	1	50:16	10
Sloboda	10	7	1	2	30:18	15
Jedinstvo	11	7	1	3	27:17	15
Kladivar	11	6	0	5	31:18	12
Tekstilac	10	4	3	3	20:19	11
Rudar	10	5	1	4	19:23	11
Maribor	11	4	2	5	18:26	10
Mladost	11	3	2	6	22:31	8
Sloga	• 11	1	5	5	18:29	7
Sobota	11	3	1	7	17:31	7
Proletarec	10	2	2	6	16:31	6
Zagorac	11	2	3	6	12:33	6
ALUMINIJ jesenski prvak
Al umiki j : Kidričevo, 18.
Drava 5:1 (2:0)
nov. Pred približno 700 gledalci je bila tu prvenstvena tekma med Aluminijem in Dravo, ki naj bi odločala o jesenskem prvaku mariborsko-cei jske lige Že prvih 10 minut je pokazalo, da so domači mnogo bolje obvladali žogo ter pošiljali napad za napadom na nasprotna vrata. Strelci golov ^za Aluminij so bili: Gspan, Konus, Ku-rilič, Repič in Korda, za Dravo P a je dosegel častni gol iz enajstmetrovke Sirec. Sodi 1 je odlično Jenko iz Maribora.	Lipuš
Rudar : Fužinar 6:1 (2:1)
Velenje, IS. noo. Pred približno 200 gle-dalci so domačini zasluženo premagali moštvo
ravenskih Kovinarjev. V prvem delu je bila tekma nezanimiva. Vodilni gol je dosegel v 0. minuti Vavče za goste, iz prostega strela pa je v 17. minuti izenačil Zagorc, Hudarin pa v 40 minuti povišal rezultat. Kljub neprestani terenski premoči neodločni domači napadalci niso izpremenili rezultata. Drugi del igre je potekal v premoči domačih, ki se je še stopnjevala tako, da so igrali največ na nasprotni polovici igrišča. Napad pa se je preveč izgubljal pri preigravanju. Sele proti koncu so bili doseženi še 4 goli, od katerih je Hudarin dosegel 3, Čretnik pa 1. Rezultat tekme jc izražen z ozirom na prikazano igro nekoliko prenizko. Vse graje pa je vredno nešportno ponašanje nekaterih igralcev Fužiuarja, ki so hoteli s surovostjo in nešportnimi izpadi vplivati na potek igre.
Težka ko pot Miigoše do finala
Danes so v Melbournu razporedili oziroma izžrebali skupine za predtekmovanja Vv atletiki. Naš predstavnik Mugoša bo -imel dokaj težko nalogo. V teku na 5000 m je 34 atletov razdeljenih na tri skupine in po pet najboljših se bo uvrstilo v finale. V prvi skupini so: Hermann (Nem) letošnji rezultat 14:08.0,
Prvenstvo Slovenije v rokoborbi
Vsi n&slovi tstodi dama
ŽSD Celje : Bratstvo 5:0 (1:0)
Celje, IS. noo. Celjani so danes presenetili z izvrstno igro. V drugem polčasu je domače moštvo zaigralo zelo dobro, kar se je odrazilo tudi v rezultatu, medtem ko je moštvo iz Hrastnika odpovedalo. Golc so dosegli: Jošt 3, Puncer in Kopitar.
Maribor, 18. novembra. -Težikoatlet-ski klub Maribor je v svoji dvorani na Ruški cesti organiziral letošnje rokoborbsko prvenstvo Slovenije za posameznike. Udeležilo se .ga je 28 tekmovalcev in sicer: 12 za ŽTAK Ljubljana, 3 jiz: »Partizana« Lenart v Slovenskih goricah in 11 jz Maribora. Težje .kategorije so bile slabo zasedene in sta Smode v pol težki in PirheT iz Lenarta v težki, osvojila ’ naslove brez borb. Srečanja so bila zanimiva in tudi v tehničnem pogledu na prečejš«ti ravni. Brez
dvoma sta najboljši borbi prikazala Ceršak I. v lahki in požrtvovalni Kopriv,bik v srednji kategoriji. Naslove letošnjih republiških prvakov so osvojili v. posameznih kategorijah: muha Lang, Geršak II. (oba M), bantam Modrič, Bolčina (oba M), peresna Šebart (M), Perme (L), lahka Omerzu (Part Len.), Geršak I. (M), w e<lter Pikovnik (M), Turk (Part. Len), srednja .Koprivnik (M). Lajovic (L), poltežka Smode (M) brez borbe, težka Pirher (Part. Len) brez borbe.
Svoboda (Trb.) : Nafta 4:2 (1:1)
Mladina — Kladivar : Celje 7:1 (6:0)
Bolotnikov (SZ) 14:12.6, Landy (Avstr) Arere (Kenija), Ahlund (Šved) 14:20.8, Kovacs (Vladž) 14:03.6, Thogersen (Dan) 14:09.4, Zim m v (Polj) 13:58.6, svetovni ickorder Pirie (VB) 13:36.8, Dcllinger (ZDA) 14:16.2 in Mugoša (J) 13:58.8. Najboljši tekmovalci v drugi skupini so Koc (7.S), Tabori (Madž) in Ibbot-mn (VB). V tretji Chataway (VB), Cliromik (Polj), Mimoim (Fr) in Zatopek (CSR). Na 1500 m je Mugoša v tretji skupini, kjer nastopa 15 tekačev. Pomembnejši nasprotniki so Wood (VB) 3:43.4, Wacm (Šved) 3:41x6, Scott (N. Z<5 ) t milja 4:02.6, Landy (Avstr) 3:43.2, Nielsen (Dan) 3:43.4, Suhanov (SZ) 3:45.0, Hermanu (Nem) 3:41.8, Boysen -Norv) 3:46.6 in drugi. V prvi skupini je med drugimi Madžar Rozsav bl.gvi, Avstralec Bailey in Ceh Jungviit. Favoriti r drugi skupini so Tabori (Madž), Ericsson (Šved) in Delaney (Irska). V teku na 110 m z ovirami tekmuje 28 atletov, ki so razdeljene v štiri skupine. Po trije pridejo v polfinale. Lorger jc v drugi skupini, vendar ne poznamo njegovih nasprotnikov.
Mladina — Rudar : Bratstvo 7:0 (4:0)
Mladina med seboj
Vrhnika, 18. noo. Mladinski aktiv LMS Vrhnika je danes organiziral tekmovanje z mladinsko organizacijo Moste iz Ljubljane. Mladi športniki so sc pomerili med seboj v namiznem tenisu in odbojki. V namiznem tenisu so zmagali- gostje iz Ljubljane s 5:3, v odbojki pa so zmagali mladinci iz Vrhnike z 2:0.
Lokomotiva : Rudar 10.2 (7:0)
Trbovlje, 18. novembra. Pred približno 200 gledalci je bila danes četrtfinalna tekma v malem rokometu za ženske za jugo-eup. V prvem polčasu so igrale na en gol in so domačinke popolnoma odpovedale. Zagrebčanke so dosegle z lahkoto vodstvo 7:0. V drugem polčasu pa so domačinke zaigrale prerojeno in prikazale enakovredno igro. Za domače je oba gola dosegla Zagcrčeva, za l okomotivo pa: Nikler 3, Vučkovič 3, Vlajčič, Vučič, Šoštar 2.	Inž. Petrič