SploSne vesti KLUB PRIJATELJEV VAŠKE KULTURE. Letošnja delegacija banovinske skupščine JUU je dala s-ekciji sledeče smernice glede javnega dela: Delegacija smatra gospodarsko delo kot najboljšo podlago za izvenšolsko delo. Potrebno je, da se delo na gospodarskem polju sistemizira. Zato priporoča delegacija vodstvu sekcij-e, da stori vse, kar je potrebno za smotreno organizacijo tega dela. * Ugotavljamo, da so kmetsko in gospodinjsko nadaljevalne šole torišče organiziranega dela za gospodarstvo in prosveto. Vse ostalo kulturno delo naj bo v tesni zvczi z gospodarskim delom kraja. Podrobnejša navodila za nadaljnje kulturno udejstvovanje učiteljstva v našem podeželju so bila prepuščena tečaju za izvenšolsko delo. Sekcija je v smislu teh smernic-sestavila pripravljalni odbor, ki bo izvedel organizacijo akcije v obliki »klubov prijateljev vaške kulture« med učiteljstvom. V začasnem pripravljalnem odboru so zastopani: predsednik sekcije JUU tov. Ivan Dimnik, urednik »Učit. tov.« in »Prosvete« tov. Andrej Skulj, tovarišica Kovič-Plevelj Leopoldina, tov. Vode Angela,, tov. Lovše Anton, Horvat Ivo, Vovk Ivan, Arrigler Anton, Grčar Tit. Hreščak Alojzij, Zor Miroslav, Mlekuž Alojzij, Schein Štefan. Pri sestavi pripravljalnega odbora se je bilo treba ozirati na gospodarsko možnost poslovanja, zato so priključeni za sodelovanje pri pripravah le tovariši iz obližja. Pripravljalni odbor hoče organizirati in pospešiti znanstveni študij naše vasi, podežeIja v obče ter problemov, ki s© v najtesnejši zvezi z okolico učitelja. Iz tega razloga se bo obrnil tudi na naše znanstvenike, ki so se že sedaj bavili s problemi naše vasi ter jih bo skušal zainteresirati za stvar. Zajednice za to delo bo skušal pripravljalni odbor organizirati v obliki »klubov prijateljev vaške kulture« med učiteljstvom povsod, kjer se bo našlo dovolj resnih in vztrajnih učiteljic in učiteljev. Na tem študiju bo šele temeljila akcija teh prostovoljnih učiteljskih prosvetnih delavcev gospodarske prosvete in kmetske vaške kulture. Iz tega razloga so vabljeni k sodelovanju vsi oni, ki imajo resen namen, delati in se žrtvovati za to akcijo ne samo kot delavci. temveč kot iniciatorji in poborniki pokreta. SEJA ODBORA OBČESTVA KMETSKONADALJEVALNIH ŠOL. V nedeljo, 5. novembra se je vršila odborova seja občestva učiteljev kmetsko-nadaIjevalnih šol. Seje so se udeležili g. svetnik Krošl in tovariši Gosak, Verk, Dolgan, Dolinšek, Inkret in Titan. Bilo je več važnih poročil, predlogov in sklepov, od katerih najvažnejši so sledeči: Banska uprava je izgotovila učno snov za vse letnike kmetsko-nadaljevalnih šol, ki bo kmalu pomnožena, potem pa odposlana na vsa vodstva. Banska uprava naj bi razposlala voditeljem vabilo, da bi poslali snov za sklepčne proslave, in sicer po točkah, ki jih bo sestavil tovariš Dobršek. Poročila, ki jih sestavljajo kmetijski banovin. referenti za bansko upravo, naj bi se razmnoževala in razpošiljala na kmetske-nadaljevalne šole. Štajerska kokoš naj bi se razširila tudi po onih krajih, kjer še ni dovolj vpeljana; razdajala naj bi se namestu jajc živa perutnina med kmetovalce, ki se doslej niso dovolj bavili s perutninarstvom; šole naj bi gojile pascmsko perutnino in jo razdeljevale, za kar bi pa morale biti nagrajene. Priredil naj bi se za učitelje šekrajši tečaj za perutninarstvo. Delovno občestvo bo vzbujalo med učiteljstvom pravi smisel za delovanje mcd narodom v smislu kmetske prosvete in dajale pobudo za udejstvovanje. Smernicc, ki so bile sprejete za kmetsko-nadaIjevalne šole, naj bi se razširile tudi na druge gospodarske in prosvetne organizacije na vasi, zato da bi se kmetska prosveta čim bolj ut.rdila med narodom. Na vprašanje banske uprave o mladinskih krožkih je odgovorilo kakih 400 upraviteljev. Od vseh šol jih sedaj ne deluje v nobeni organizaciji 48%, 20% pa le v gasilnih društvih. Kmetsko-nadaljevalnih šol je sedaj 114. letos jih je dclalo 45, za šole usposobljenih učiteljev je sedaj 350. Spisana in urejena je inž. Lahova brošurica. Zlasti nauki ognojenju; delo se bo takoj izročilo tiskarni, nato se bo pa razpošiljalo šolam. Tovariš Dobršek pojasni v kratkih besedah načrt o mladinskih krožkih, ki se bo predložil občestvu učiteljev kmetsko-nadaljevalnih šol. Na jutrajšnjem zborovanju predlaga tudi izdajanje lista za kmetsko mladino, v katerega bi pisali tudi kmetski fantje, posebno naj bi pošiljali fantje listu domače blago, ki nam ga je še mnogo neodkritega. — Seja se je vršila v mestni osnovni šoli. — SPREJEMANJE STRANK PRI PROSVETNEM ODDDELKU KRALJ. BANSKE UPRAVE. Uradne ure pri prosvetnem oddelku kraljevske banske uprave so vsak torek in četrtek od 10.—12. ure. Vsi predpisi okrožnih razpisov glede obiska pri banski upravi ostanejo še nadalje v veljavi. V izvanrednih dneh, oziroma urah. se stranke ne bodo sprejemale. — Za poplavljence. Za šolsko mladino v Strugah ,so darovali: Učiteljska tiskarna v Ljubljani 1000 Din, Mladinski pevski zbor Zetale 110 Din, Osn. šola Vrhpolje pri Moravčah 57 Din, Osn. šola Orla vas pri Braslovčah 280 Din, Učit. društvo za Mežiško dolino 180 Din. Osn. šola Rateče 18675 Din (zbirka učencev), Osn. šola Dev. M v Polju 715 Elin, P. R. K. drž. nar. šole v Ribnici 155 dinarjev in živila, P. R. K. drž. deške mešč. šole v Ribnici 66 Din in živila, P. R. K. osn. šole na Vranskem 71875 Din, P. R. K. osn. šole v Komendi 800 kg živil. — Iskrena hvala! —f Čepe Fran. V nedeljo 12 t. m. zjutraj je preminul v Kamnici pri Mariboru naš^tovariš Fran Čepe. Pokojnik je bil splošno znan med učiteljstvom zlasti ob severni meji. Pa tudi med Mariborčani je imel mnogo poznanstva. Pokopali so ga v torek popoldne ob obilni udekžbi učiteljstva in drugih slojev. Naj v miru počiva! — Krožek upokojenega učiteljstva v Mariboru je imel svoj rediii me-sečni sestanek v četrtek 9. t. m. Udekžilo se ga je nad 40 upokojenib tovarišic in tovarišev. kakor na vseh sestankih krožka, tako je bilo tudi na tem prav živahno. Predsednik je obširno poročal o sestanku zastopnikov vseh organizacij drž. upokojencev, ki se je vršil v Slavonskem Brodii v svrho enotnega postopka njihovih tečajev. Mariborsko društvo drž. upokojencev prav razveseljivo napreduje. Ima že nad 600 članov. Društvo daje svojemu članstvu potrebne informacije glede njihovih stanovsko-pravnih zadev. V Mariboru stanujočim pa nudi razne ugodnosti materialncga značaja s popusti pri gledailišču, zdravnikih itd. Sestanek jc posetil tudi tovariš Zacherl iz Ljutomera, ki so ga z veseljem pozdravljali -stari tovariši in tovarišice. Tako rednih sestankov nima nobena kategorija drž. upokojencev, kakor ravno učiteljstvo v Mariboru. Staro nekdanje tovarištvo še ni zamrlo med njimi, ampak se še vedno obnavlja in poživlja. Lepo in prav je to! — Slovenska šolska matica bo izdala letos razen ostalih dveh knjig (Pedagoški Zbornik in dr. Jerajeve Naša vas) tudi dr. Gogalovo: Temelji obče metcdike. To ni običajna šolska knjiga, ki bi služila le za pouk metodike na naših. učiteljskih šolah, temveč je originalno dolo mladega pcdagoga, ki poskuša v tej knjigi združiti poglede moderne psihologije z načeli obče metodike. Zato je načelno tudi razlikovanje med metodiko in didaktiko. Kar pa je posebno važno in gotovo zanimivo za vsakogar, ki ima opravka z našo mladino, posebno z odraslo. je originalna psihološka analiza izobrazbenega in vzgojnega procesa. Zato na to knjigo še prav posebej opozarjamo vse, ki se zanimajo za pedagoška vprašanja, pa bodisi iz teorctičnih ali praktičnih, pa tudi šolskih a:li splošno življenjskih vidikov. (Knjiga bo obsegala 19 tisk. pol.) — Gg. poverjeniki SŠM naj pošljejo sezname članov, pa tudi članarino, vsaj do 10. decembra t. 1. — Lep uspeh našega tovariša. Tovariš Gobec Radovan, učitelj v Grižah pri Celju, je spisal in uglasbil letos že drugo opereto »Hmeljsko princeso, ki jo je, kakor tudi prvo »Beg iz harema« sprejelo v svoj repertoir žalsko gledališče. Opereti sta ljubki in melodiozni stvarci in sta imeli pri1 predstdvah velik uspeh. Tov. Gobec vodi v svojcm kraju dva moška zbora in svoj mla Iinski pevski zbor, s katerim je napravil lani turnejo po Savinjski dolini. Za mladino je uglasbil tri spevoigrc: »V bratskem objemu«, »Pomladne cvetke« in »Kresniček«, ki so izšle v njegovi samozaložbi in so bile po mnogih odrih z uspehom iJrane. Mnogo pesmic je uglasbil za rn.ladin.ske. moške in mešane zbore, za odrasle pa spisal žaloigro s petjem »Slepec«, ki je bila tudi že predvajana. Mlademu in nadebudnemu skladatelju želimo na tem polju mnogo uspeha. — Z. — Dr. Josip Jeraj, Naša vas. O vasi in vaškem življenju je dr. Jeraj ponovno predaval na kmetijsko-nadaljevalnih tečajih, ki jih že več let prireja banska uprava. Naše učiteljstvo se teh tečajev udeležuje v obilnem številu, kar je dokaz, da jih je vzljubilo ter da dobro čuti njihovo potrebo in korist. V knjigi »Naša vas«, ki jo Slov. šol. Matica poleg drugih dveh knjig pripravlja svojim naročnikom za letošnji božič za borih 30 Din, je avtor to, kar je izvajal na omenjenih tečajib, obširneje povzel, poglobil ter razširil v celoten sistem vede o vasi. Njegovo delo ni bilo lahko. saj orjemo na tem polju še skoraj neobdelano ledino. Poedine panoge vasislovja niso pri nas še nič sistematično obdelane. A tudi temu ,se ne smemo čuditi! Niti mnogo večji narodi, na pr. Nemci in Francozi še ne premorejo sistematičnih učbenikov glede vede o vasi. Celotno delo je pisatelj razvrstil v četvero poglavij: kultura, sociologija, psihologija in pedagogika vasii. V vaški kulturi obravnava verske, nravstvene, gospodarske in estetske vrednote v kmečki vasi. V sociologiji vasi razpravlja o vaški rodbini, vaškem sosedstvu, notranjih socialnih odnosih, občestvenih doživetjih in politiki vaščanov. Psihologija prikazuje duševno živJjenje vaščanov, kmeta odrasleca, mladostnika in otroka. Pedagogika pa prinaša praktičnih navodil za vzgajanje vaškega osnovnošolskega otroka in doraščajočega mladostnika. Vsebina knjige je po takem i zanimiva i važna za vse slovenske vzgojnike, prav posebno pa še za učiteljstvo, ki je največ poklicano, da orje brazde novi vaški kulturi. Kdor se še ni naročil na letošnje publikacije Slov. Sol. Matice, naj ne zamudi ugodne prilike. Poleg drugih dveh ali morda celo treh knjig bo za malenkostno vsotico dobil še Jerajevo knjigo trajne vrednosti. Odbor Slov. Šol. Matice.