UDK 811.161.1'373.611
Angeles Quero Gervilla, Enrique F Quero Gervilla Univerza v Granadi, Španija
TVORJENKE S PREDPONSKIM OBRAZILOM nOff- V RUŠČINI -PRIMERJAVA s ŠPANŠČINO
Zapleten tvorbeni sistem ruskega glagola postavlja prevajalce iz ruščine v španščino pred velike težave. Problem so številne teorije skušale razložiti z različnih vidikov, dosedanje raziskave pa so pokazale, da pomene predpon določajo glagolski pomeni. članek se osredotoča na predpono nod-, ki v ruščini izraža majhno količino. Rezultat pričujoče analize je pomenska sistemizacija glagolov s predpono nod-. članek tudi vzpostavlja pravila za prevod glagolov s to predpono iz ruščine v španščino.
the complex derivation system of the Russian verb poses great difficulties for translators from Russian into Bpanish. different theories have attempted to explain the problem from different points of view, and analysis has shown that the meaning of the verbs defines the meaning of the prefixes. Here we concentrate on the prefix nod-, expressing small quantity in Russian. the result of our analysis is a systematization of the meaning of verbs containing the prefix nod-. In addition, the article defines rules for translating verbs with this prefix from Russian into Bpanish.
Ključne besede: besedotvorje, predpona, majhna količina, prevajanje, ruščina, španščina
Key words: derivation, prefix, small quantity, translation, Russian, Bpanish
1 Uvod
Za ruski glagol je značilna mnogovrstnost besedotvornih možnosti in sredstev in med slednjimi, ki z dodajanjem glagolu izražajo različne pomene, prevladujejo predpone. teh je 30: e-/eo-, e3-/e3o-, eo3-/eo3o-, eu-, de-/de3-, due-, do-, 3a-, u3-/u3o-, Ha-, Had-/Hado-, ueöo-, hu3-/hu3o-, o-, o6-/o6o-, om-/omo-, nepe-, no-, nod-/nodo-, npe-, nped-/npedo-, npu-, npo-, pa3-/pa3o-, pe-, c-/co-1, co-2, y-.
Predponski glagoli so največkrat dovršni, tvorjeni iz nedovršnih (nucamb-nepenucamb), medtem ko so primeri tvorbe dovršnih predponskih glagolov iz dovršni-kov (npu3Hymb-eunpu3Hymb) ali dvovidskih glagolov (Hacnedoeamb-yHacneöoeamb) znatno redkejši. Pri združevanju z glagoli lahko predpona vpliva le na slovnični pomen glagola in pri tem ne spreminja njegovega leksikalnega pomena (de^amb-cde^amb, euöemb-yeuöemb), v drugih primerih pa vpliva tako na slovnični kot tudi na leksikalni pomen (če^amb-Hače^amb, cmpoumb-npucmpoumb-nepecmpoumb).
večina glagolov, ki jih bomo obravnavali v prispevku, oblikuje vidski par z imper-fektivizacijo tako, da se dovršnemu glagolu doda priponsko obrazilo -uea-/-uea-.
Pričujoča razprava bo posvečena analizi pomenskih dejavnikov, ki vplivajo na skladnost glagola in predpone. v vrsti razprav različni avtorji omenjajo, da »se kom-patibilne možnosti morfemov opredeljujejo z vrsto pomenskih, formalnih leksikalno-sistemskih idr. dejavnikov, ki vplivajo drug na drugega« (yjiyxaHOB, 1967; prim. tudi AMuaHTOBa, 1980; BejomanKOBa, 1990). Za smiselno spajanje izhodiščne glagolske podstave s predpono je nujno, da sta pomensko združljivi.
Za preučevane glagolske tvorjenke je značilna količinska karakteristika dejanja -da bi predpona z izhodiščnim glagolom izražala pomen manjše količine dejanja, mora torej motivirajoči glagol vsebovati sem »sposobnost količinske razsežnosti«, predpona pa med pomeni tudi pomen količine. Npr. glagol ^puMupoeamb ('ličiti, maskirati') označuje dejanje, ki ga je mogoče količinsko opredeliti, saj se veže s količinskimi prislovi, npr. HeMHo^o, cne^Ka, cunbHo HaepuMupoeamb Jlu^o ('malo, rahlo, močno na-ličiti obraz'). Dejstvo, da je eden izmed pomenov predpone nod- tudi »izvršiti dejanje nalahno, ne močno«, omogoča oblikovanje tvorjenke no^^puMupoeamb s pomenom "HarpHMHpoBaTb c^erKa, HeMHoro". Glede na to je mogoče trditi, da obstaja določen sem (namreč sem 'sposobnost izraziti razsežnost'), ki omogoča glagolom, da postanejo motivirajoča podstava za predponske glagole preučevanih besedotvornih tipov. En glagol lahko seveda (poleg sema, ki mora biti obvezno prisoten v vseh glagolih preučevanega tipa) vsebuje več semov, zaradi česar je mogoča tvorba tvorjenk z isto predpono v različnih pomenih. Tako se npr. lahko glagol Jumb ('liti, zlivati') veže s predpono nod-, ki lahko realizira pomen 'dodajanje' ali 'manjše dodatno dejanje'. Torej lahko tvorjenka nodjumb izraža tudi pomen »dodati čemu kaj tekočega« (MAS) ali »dodatno naliti še malo« (MAS).
Nabor pomenov predpon je pri neki osnovi vnaprej določen s pomenom motivacijske besede. V govoru, v sobesedilu se realizira eden izmed pomenov predpone, ki so mogoči znotraj ene osnove, čeprav ni vedno potrebna natančna opredelitev pomena, ki je v danem sobesedilu možen. Npr., glagol nodKpacumb pomeni 'malo, nalahno ali dodatno barvati ali obarvati'1 (MAS). Tako lahko tvorjenko v povedi »rpa^uHH ycneia e ^mo epeMM nonpaeumb eojocu, nodKpacumb ^y6u, npunydpumbCM, HadymumbCR« (A. To^ctoh. neTp nepBHH) ('Grofica si je v tem času utegnila popraviti pričesko, si pobarvati ustnice, se napudrati, se odišaviti') razumemo kot »malo pobarvati« in kot »še dodatno barvati« (MAS) ali kot oboje hkrati, ker pa realna situacija (denotat) ostaja enaka v obeh primerih, natančna določitev pomena predpone ni nujna.
1. S. Uluhanov opozarja na pomen načina pomenske omejitve skladnosti morfema z motivirajočo podstavo, saj je ta eden izmed dejavnikov, ki opredeljujejo stopnjo produktivnosti besedotvornega tipa (modela). Z vidika besedotvorja pomeni produktivnost sposobnost določenega besedotvornega obrazila, da sodeluje pri tvorbi novih besed, in sposobnost besedotvornega tipa, da nastopa v vlogi modela. Stopnja produktivnosti besedotvornega tipa se opredeljuje s tem, v kolikšni meri so omejene možnosti tvorbe znotraj tega tipa; če je pomen morfema združljiv s širokim spektrom besed (podstav), gre za visoko produktivnost tipa.
Namen članka je analizirati glagolske tvorjenke, ki s predpono nod- izražajo manjšo količino dejanja, ter na podlagi analize izdelati modele za prevod teh glagolov v španščino.2
1	Tudi v pomenu (na-)ličiti. Op. prev.
2	Preučevanje omenjene problematike je del projekta »Primerjalna analiza količinske in kakovostne ocene v okviru slike sveta ruskega in španskega jezika«, ki ga finančno podpira španska avtonomna pokrajina Andaluzija.
2 Analiza glagolskih tvorjenk, ki s pomočjo predpone nod- izražajo manjšo količino dejanja
2.1	Splošne značilnosti predpone nod-
Predpona nod- se veže z dovršnimi in nedovršnimi glagoli in lahko izraža celo vrsto pomenov, njihova realizacija pa je odvisna od pomena izhodiščnega glagola, ki tvori z omenjeno predpono tvorjenko. osnovni pomeni predpone nod- so:
-	izvršitev dejanja tesno ob predmetu: nodhexamb nod doM ('pripeljati se k hiši'), nodKamumb 6oHKy ('prikotaliti sod');
-	usmerjenost gibanja predmeta, prijetega od spodaj, navzgor: nodöpocumb mhh ('vreči žogo gor'), nodmnHymb eedpo ('dvigniti vedro');
-	dejanje se izvaja pod predmetom: nodKonamb depeeo ('podkopati drevo'), nodKoeamb nomadb ('podkovati konja');
-	pritrditev predmeta spodaj k drugemu predmetu: nodensamb ('privezati spodaj'), nodKonomb ('pripeti');
-	skrivno dejanje: no^^nH^emb ('skrivaj pogledati'), nodKpadueambcn ('prikrasti se' - nedov.),
-	doseganje podobnosti: noddenamb doKyMeHmu ('ponarediti dokumente'), nod-cmpoumb cKpunKy ('uglasiti violino');
-	dodajanje: nodKonomb dpoe ('dodatno nasekati drva'), nodnumb eodu ('priliti vode');
-	spremljanje: nod^i2pueamb ('spremljati, npr. glasbeno'), nodneeamb ('pripevati');
-	neznatnost dejanja: nodcymumb dpoea ('malo posušiti drva'), no^o^pemb xne6 ('malo ogreti kruh') (Bo^oxHHa, nonoBa 1993).
2.2	Dopolnilne leksikalne prvine, ki spremljajo pomen manjše količine dejanja
Večpomenskost predpone ne otežuje opredelitve pomena, ki se realizira v konkretnem primeru, saj je le-ta odvisen od pomena izhodiščnega glagola in od konkretne zapolnitve valence nove tvorjenke.
V pričujoči razpravi bodo analizirane tvorjenke s predpono nod-, katerih pomen »manjša količina dejanja« se realizira dovolj ustaljeno in produktivno, hkrati pa obstajajo primeri, ko je količinskemu pomenu dodan npr. prostorski: nodMoKHymb - 'zmočiti se malo in od spodaj' (MAS) (ceHo nodMoKno) ali primeri, kjer je težko opredeliti, ali pomen izraža manjšo količino dejanja ali mesto izvršitve dejanja, npr.: nodMHKHymb -'razmočiti se malo ali od spodaj' (MAS) (cyxapu nodMHKnu 'prepečenec se je razmočil'). V takih primerih je pomen mogoče opredeliti s pomočjo konteksta. Med preučevanjem problematike je bilo mogoče zaslediti več primerov, v katerih se pomen manjše količine dejanja pojavlja hkrati s pomenom dodatnega ali dopolnilnega dejanja. V takih primerih je seveda mogoče opredeliti pomen s pomočjo konteksta, ker pa se zdi, da sta pomena manjše količine dejanja in dodatnega dejanja tako sorodna, je natančna razmejitev obeh pomenov v posameznem konkretnem primeru velikokrat zelo težka,
npr. nodKpacumb - 'malo, nalahno ali dodatno barvati ali obarvati' (MAs). v povedi »rpa^uHMycnena e ^mo epeMM nonpaeumb eojiocu, nodKpacumb zy6hi, npunydpumbCM, HadymumbCH« (A. To^ctoh. neTp nepBHn) je tako nemogoče točno opredeliti, kateri pomen daje predpona nod- glagolu Kpacumb - dejanje, izvršeno v manjši količini, ali dejanje, izvršeno z dodatnim dejanjem.
Za podrobnejšo analizo pomena tvorjenk s predpono nod-, ki izražajo manjšo količino dejanja, smo glagole ločili v 4 podskupine, v katerih ima posamezni pomen različne odtenke.
Prva podskupina: glagoli s čisto količinskim pomenom. Gre za najštevilčnejše tvorjenke s predpono nod-, npr.:
noddpasHumb - »c^erKa, HeMHoro nogpa3HHTb « (MAS) ('malo podražiti'): »Ome^, yjuöaRCb, ^ejaM MeHM noddpasHumb, ^oeopuJ, nmo EioKa jmÖMm mojbKo ^uMHa-3ucmKu cmapmux Kjaccoe« (AHgpeeB. ^eTCTBo) ('Oče me je hotel malo podražiti in je smehljaje govoril, da je Blok všeč samo gimnazijkam višjih razredov').
^o^3a^opemb - »c^erKa, HeMHoro saropeTt« (MAS) ('malo, nalahno zagoreti')3: »Bpanu xydym deeouKy e mo jemo no^3a^opemb omnpaeuiu e ApmeK« (KegpuH. ypa^bCKHH ^HTen^HK) ('Tisto poletje so zdravniki suho dekletce, da bi malo zagorelo, poslali v Artek').
nod3aKycumb - »HeMHoro saKycHTb« (MAS) ('malo prigrizniti'): »A xopomo menepb naüKy xjeÖHymb! ffa u nod3aKycumb 6u« (roptKHH. Me^aHe) ('Dobro bi bilo zdaj popiti malo čaja! In malo prigrizniti').
nodöodpumb - »HeMHoro oöogpnTb« (MAS) ('malo, nalahno ohrabriti'): »Pamee-cKuü npueemjueo yjuöajCM, cmapaMCb ^muM nodöodpumb cMymueme^ocM MOJo^o^o uejoeeKa« (CTenaHOB. nopT-ApTyp) ('Raševski se je prijazno smehljal in se trudil s tem malo ohrabriti mladeniča, ki se je zmedel').
Druga podskupina: glagoli, ki izražajo pomen manjše količine in/ali pomen dodatnega dejanja.
Tudi ta skupina glagolov je precej obsežna; glagoli, ki se uvrščajo vanjo, označujejo manjše ali dodatno dejanje v razmerju do objekta, ki je izražen s tožilnikom. Skoraj vsi glagoli te skupine izražajo vplivanje, usmerjeno na objekt, ki je izražen kot predmet: nodjaKupoeamb - »HeMHoro, c^erKa H^H gono^HHTe^bHO noKpHTt jiaKOM« (MAS) ('malo, nalahno ali dodatno pokriti z lakom'): nodjaKupoeamb mKa$ ('polakirati omaro').
nodKpymumb - »saKpyTHTb gonojHHTejbHO, cjerKa hjh HeMHoro« (MAS) ('dodatno ali nalahno, malo zavrteti, priviti'): »naHmeieü npoKo^beeun nodKpymuj (pumujb y jaMnu« (fflojoxoB. Thxhh ^oh) ('Pantelej Prokofjevič je malo privil stenj svetilke').
nodeMjumb - »sasajHTb cjerKa, HeMHoro hjh gonojHHTejtHo« (MAS) ('rahlo, malo ali dodatno posušiti'): »Had HapaMu u cmoioM euceiu Ha eepeeKax, npomMHymux u3 y^Ja e y^oJ, nodeMjeHHue M3u« (MapKoB. CnÖHpb) ('Nad pogradom in mizo so na vrveh, napetih iz kota v kot, viseli posušeni krapi').
Kot že rečeno, ima pri opredelitvi pomena v konkretnem primeru večinoma pomembno vlogo sobesedilo. Obstajajo pa primeri, ko je že iz razlage glagola razvidno, da se dva pomena realizirata hkrati, npr.:
3 v pomenu 'dobiti rjavo barvo'. Op. prev.
noddojiöumb - »npogo^ÖHTb, B^igo^ÖHTt HeMHoro, gono^HHTe^bHO« (MAS) ('malo, dodatno izdolbsti'): »Ome^ noddojöuj oöyxoM monopa jed nod yzjoM cpyöa, ymKHyj myda oduH KOHe^ ^epdu« (Be^OB. CKBop^H) ('Oče je še malo izdolbel s hrbtiščem sekire led pod vogalom in vtaknil tja en konec droga).
nodKauamb - »HaKanaTb goöaBOHHO, e^e HeMHoro« (MAS) ('še malo, dodatno načrpati'): »3eoHapee nodKUHyjy^JR e monKy, nodKauaj eodu e Komej u cje3 Ha 3eMjm« (CTenaHOB. nopT-ApTyp) ('Zvonarjev je vrgel še malo premoga v kurišče, načrpal še malo vode v kotel in zlezel na zemljo').
Tretja podskupina: glagoli, ki izražajo pomen manjše količine dejanja z dodano informacijo glede usmerjenosti izvršitve.
Kot že rečeno, je predpona nod- večpomenska, na hierarhični lestvici njenih pomenov je na vrhu pomen usmerjenosti gibanja. Prav zato je mogoče najti glagole, ki poleg pomena manjše količine izražajo tudi usmerjenost izvršitve dejanja v odnosu do subjekta oz. objekta, na katerega se dejanje nanaša. Npr.:
nodMMKHymb - »pa3MaKHyTb HeMHoro, c^erKa h^h CHH3y« (MAS) ('razmočiti se malo, rahlo ali od spodaj'): Cyxapu nodMHKJu (MAS) ('Prepečenec se je malo zmehčal');
nodonpemb - »HeMHoro, c^erKa h^h CHH3y conpeTt« (MAS) ('zgniti malo, nalahno ali od spodaj'): »Ha o3UMu HadenmbCRmo^ho, He nodonpemm« (Ca^THKoB-^egpnH. nomexoHCKaa CTapuHa) ('Na ozimne posevke se lahko zanesemo, ne bodo zgnili).
nodMoKHymb - »HaMoKHyTt CHH3y, c^erKa« (MAS) ('zmočiti se rahlo, od spodaj'): »B ^my nopy Had 3ajueoM nmo MejbKaio, He niamoK ju? H3aHeM, Ko^^a eepHyjacb, öamMaKu meou nodMoKJu?« (QonoHCKHH. ®hhckhh Öeper) ('Kaj pa se je tedaj videlo nad zalivom, morda ruta? In zakaj so bili tvoji čevlji, ko si se vrnila, malo mokri?').
nodöpumb - »noöpHTb HeMHoro c öokob h^h no KpaaM« (MAS) ('pobriti malo ob straneh'): »Kopeü^u Hocuju kocu u uMeju nodöpumue jöu« (ApceHteB. ^epcy y3aga) (,Korejci so nosili kite in so imeli čela ob straneh pobrita').
včasih, podobno kot v prvi podskupini, se lahko pomen manjše količine dejanja ali pomen »od spodaj« realizira s sobesedilom (npr. nodMHKHymb, nodonpemb). Pri preučevanju te problematike smo naleteli tudi na primere, v katerih tvorjenke s predpono nod- izražajo hkrati pomen manjše količine dejanja in usmeritev izvršitve danega dejanja (nod^apumb, nodöpumb, nodMRKHymb).
Četrta podskupina: glagoli, ki izražajo pomen manjše količine dejanja, nerednosti/ nestalnosti dejanja in spremljanja česa.
Ti glagoli - poleg manjše količine dejanja - izražajo tudi pomen nerednosti oz. nestalnosti dejanja in pomen spremljanja drugega dejanja, npr.:
nodeueamb - »bhtb BpeMa ot BpeMeHH, c^erKa, HerpoMKo, conpoBo^gaTt BoeM hto-^höo« (MAS) ('zavijati, tuliti od časa do časa, ne glasno, spremljati kaj s tuljenjem'): »B cady... jeHueo nodeueaem coöaKa« (^exoB. Moa ®H3Hb) ('Na vrtu ^ leno zavija pes').
^o^eu3^ueamb - »BpeMa ot BpeMeHH, c^erKa B3BH3rHBaTb, conpoBo^gaTt BH3roM hto-^höo« (MAS) ('od časa do časa, nalahno cviliti, spremljati kaj s cviljenjem'): »Odemuü e HaMopdHuK, Hajb He Mo^ jaRmb, ho om eojHeHun öecnpepueHo 3aeueaj u no^eu3^ueaJ« (ABgeeB. Hagt) ('Z nagobčnikom Nal ni mogel lajati, pač pa je od razburjenja neprestano zavijal in po malem cvilil').
2.3	Nekatere posebnosti motivacijskih glagolov in iz njih tvorjenih glagolov s predpono nod-
Glagoli s predpono nod- imajo naslednje posebnosti:
a)	tvorijo se iz brezpredponskih glagolov (öoöpumb, Kpymumb, eM^umb, öoßöumb itd.) in predponskih glagolov {no^3a^opemb, nod3aKycumb, nočeunumb, nočna^amb itd.);
b)	večina teh glagolov tvori vidski par, npr.: nodennymb - nočenčamb; nočeumb -nočeueamb; noööoöpumb - noööaöpueamb; noööpumb - noööpueamb;
c)	glagoli, tvorjeni iz predponskih glagolov, ne tvorijo nedovršnega para: nod3a2opemb, nočeunumb itd.;
č) nedovršni glagoli, tvorjeni s predpono nod- in pripono -uea/ -uea, ne tvorijo dovršnega para. Istokorenski dovršni glagoli ne izražajo pomena manjše količine dejanja, npr.:
nočeueamb - »BHTB BpeMH OT BpeMeHu, c^erKa, HerpoMKO, conpoBO^gaTt BoeM HTO-^HÖO« (MAS),
nočeumb - »BHTb BTopa KOMy-^nöo, HeMy-^nöo, conpoBoguTb BoeM HTO-^HÖO«
(MAS);
d)	tvorjenke s predpono noč- lahko realizirajo prvo različico pomena količine (noč-3a^opemb, noč^Humb, noč^puMupoeamb, noČMHKHymb) ali drugo. Pri slednjih gre za manjše število objektov, na katere se nanaša dejanje izhodiščnega glagola, npr.: (noč6aeumb caxapy e Hau, noČ3aHHmb čeHe^ itd.). Te tvorjenke se vežejo s predmetom - samostalnikom v rodilniku, ki ima partitiven pomen. V primerjavi z glagoli, ki izražajo prvo različico pomena količine, jih je precej manj;
e)	tvorjenke s predpono noč- so dokaj produktivne, še posebej v pogovornem jeziku, večina jih je tvorjena iz glagolov, ki označujejo fizično delovanje.
2.4	Sinonimna sredstva za izražanje pomena manjše količine dejanja s predpono nod-
Pomen manjše količine dejanja ni vedno izražen samostojno in ga pogosto spremlja še kak dodatni pomen. Da bi predstavili možnosti leksikalnega izraza pomenov teh glagolov, smo jih razvrstili v pet podskupin, katerih pomeni se ločijo v odtenkih.
Glagole, o katerih je v prispevku govor, zelo pogosto spremljajo količinski prislovi, ki utrjujejo njihov pomen, npr. cMe^Ka npuxpaMueamb. V primerih izražanja pomena tvorjenk s prislovi raba drugega prislova ni dopustna. Nujno je poudariti tudi, da je izražanje pomena tvorjenke s prislovi nenaravno, včasih sploh umetno, zato ima pogosto prednost pri izražanju pomena tvorjenka. Primeri, ko pomena tvorjenke ni mogoče izraziti leksikalno, so označeni z zvezdico.
Prva podskupina: tvorjenke s čisto količinskim pomenom. Vzorec: malo + osebna glagolska oblika dovršnega/nedovršnega izhodiščnega glagola Primeri:
1. »BpaHu xyčym čeeoHKy e mo nemo noČ3a^opemb omnpaeunu e ApmeK« (KegpuH. ypa^bCKHH ^HTen^HK), »... HeMHo^o 3a^opemb omnpaeunu e ApmeK.«
2. »A xopomo menepb naüKy xneÖHymb! ffa u nod3aKycumb 6u.« (roptKHH. Me^aHe),
»... ga u HeMH0^0 3aKycumb 6m!«
Druga podskupina: tvorjenke s pomenom manjše količine dejanja in/ali s pomenom dodatnega dejanja. Za to podskupino glagolov obstajata dva vzorca:
1)	prvi vzorec se nanaša na tvorjenke, ki izražajo pomen manjše količine dejanja in pomen dodatnega dejanja:
malo + še + osebna glagolska oblika dovršnega/nedovršnega izhodiščnega glagola Primeri:
1.	»Ome^ noddon6un o6yxoM monopa ned nod y^MOM cpy6a, ymKHyn myda oduH KOHe^ ^epdu« (Be^OB. CKBop^H),
»Ome^ HeMHo^o e^e noddon6un o6yxoM monopa ned nody^noM cpy6a ...«
2.	»Bu nono^ume no6onbme Macna, mo^^a oHa [Kama] He 6ydem Ka3ambCM npu^openom unu eom eo3bMume ^mo^o coyca c ^pu6aMu u nodneüme k Heü« (roro^b. CTapocBeTCKHe noMe^HKH) ('Dajte več masla, potem se [kaša] ne bo zdela prismojena ali pa vzemite tele omake z gobami in jo še malo prilijte k njej'),
»... eom eo3bMume ^mo^o coyca u Haneüme e^e HeMHo^o e Hee.«
2)	drugi vzorec (z dvema različicama) zajema tvorjenke, ki izražajo pomen manjše količine dejanja ali dodatno dejanje:
a)	malo + osebna glagolska oblika dovršnega/nedovršnega izhodiščnega glagola
b)	še + osebna glagolska oblika dovršnega/nedovršnega izhodiščnega glagola. Primeri:
»naHmeneü npoKo^beeun nodKpymun ^umunb y naMnu« ffflo^oxoB. Thxhh aoh),
a)	»^HeMHo^o 3aKpymun ^umunb y naMnu« ('malo je privil stenj'),
b)	»^e^e 3aKpymun ^umunby naMnu« ('bolj je privil stenj').
Realizacij a ene ali druge različice j e odvisna od sobesedila, v mnogih primerih, kot tudi v navedenem, govorne situacije ne dovoljujejo razlikovati realiziranih pomenov.
Tretja podskupina: tvorjenke, ki izražajo pomen manjše količine dejanja in/ali kraj izvršitve dejanja. Predlagamo dva vzorca:
1) prvi vzorec: tvorjenke, ki izražajo pomen manjše količine dejanja + kraj dejanja: malo + od spodaj + osebna glagolska oblika dovršnega/nedovršnega izhodiščnega glagola Primeri:
1. »[Hocu] mnu nacmucb k o3epaM, Kopy nodMoKmym anodamb« (CugopeHKO. CTapHH Hocb) ('[Losi] so se šli past k jezerom, glodat lubje, razmočeno od spodaj');
* »... Kopy HeMHo^o HaMoKmym cHu3y anodamb.«
Veliko glagolov (tako kot tvorjenke, ki realizirajo pomen manjše količine dejanja in/ali dodatno dejanje) lahko realizira enega izmed dveh pomenov (malo ali od spodaj).
2) pri drugem vzorcu predlagamo dve različici:
a)	osebna glagolska oblika dovršnega/nedovršnega izhodiščnega glagola + malo
b)	osebna glagolska oblika dovršnega/nedovršnega izhodiščnega glagola + od spodaj.
Primeri:
Cyxapu nodMRKnu;
a)	cyxapu HeMH0^0 pa3MRKnu;
b)	cyxapu pa3MRKMu cHU3y.
v tem primeru iz sobesedila ni razvidno, kateri pomen tvorjenka izraža: pomen 'malo' ali pomen 'od spodaj'.
Tvorjenke, ki izražajo kraj na drug način (ne 'od spodaj'), so redke, čeprav smo opazili nekaj takih primerov. Te pomene opisati leksikalno je včasih zelo težko, saj izražajo zelo konkreten način izvršitve dejanja, npr.:
1. »Kopeü^u HocuMu Kocu u uMenu nodöpumue nöu« (ApceHteB. ^epcy y3afla); - »Kopeü^u Hocunu Kocu u uMenu n6u HeMH0^0 noöpumue c 6oKoe (h^h no
KpaHM)«.
Tudi v tem primeru se iz sobesedila ne da določiti realiziranega pomena. Četrta podskupina: tvorjenke s pomenom manjše količine dejanja, nerednosti/ nestalnosti dejanja in spremljanja česa z dejanjem. Kompleksnost tega pomena predstavlja oviro za leksikalno izražanje pomena teh glagolov, saj je pomen sestavljen iz treh semov: malo, od časa do časa/včasih, spremljati kaj s čim.
Teoretično bi bil vzorec za leksikalno izražanje tega pomena sledeč: osebna glagolska oblika nedovršnega izhodiščnega glagola + malo + včasih + hkrati z drugim dejanjem.
Treba pa je opozoriti, da je pomen teh tvorjenk nemogoče izraziti leksikalno, ne da bi pri tem izgubili katero izmed pomenskih sestavin. Primeri:
1. »Odemuü e HaMopdHuK, Hanb He Mo^ nanmb, ho om eonHeHun öecnpepueHo 3aeueaM u no^eu3^uean« (ABgeeB. Ha^t),
* »... Ho om eonHeHuM öecnpepueHo 3aeueaM u uHo^^a HeMHo^o e3eu3^uean.«
3. Problematika prevajanja ruskih glagolskih tvorjenk s pomenom manjše količine dejanja v španščino
Ta del razprave je posvečen primerjalni analizi izražanja pomena manjše količine dejanja v ruskem in španskem jeziku.
Problem prevoda obravnavanih glagolov se pojavi v dvojezičnih rusko-španskih slovarjih, kjer je bodisi zapisan netočen prevod teh tvorjenk (brez omembe pomena manjše količine dejanja) bodisi ti glagoli sploh niso vključeni v slovar. Za uresničitev zadanega cilja je treba:
-	opisati sistem vrst glagolskih dejanj v španskem jeziku,
-	oblikovati nabor možnosti za izražanje tvorjenega pomena ruskih tvorjenk v španskem jeziku,
-	opredeliti prislove, ki v španskem jeziku pomenijo manjšo količino dejanja.
3.1	Splošne značilnosti vrst glagolskega dejanja v španščini
V	španščini obstaja več skupin glagolov, ki izražajo vrste uresničenja dejanja. Ker v španščini ni morfemov, s katerimi bi bilo mogoče te pomene izraziti, je klasifikacija teh glagolov pomenska.
V	slovnici iz leta 1991 so predstavljene naslednje vrste uresničenja dejanja:
1.	trenutnost ali kratkost glagolskega dejanja (momentaneos). Npr. saltar (npusHymb 'skočiti'), chocar (cmo^KHymbcn 'zaleteti se'), decidir (pemumb 'skleniti'), firmar (nodnucamb 'podpisati'), besar (no^eßoeamb 'poljubiti') ...
2.	večkratno dejanje ali dejanje, sestavljeno iz več podobnih ponovitvenih dejanj, npr.: golpear (yöapnmb 'udarjati'),picotear (K^eeamb ' kljuvati'), hojear (jiucmamb 'listati'), frecuentar (nacmo noce^amb 'pogosto obiskovati')...
Edino v tem primeru je mogoče oddeliti morfem -ea-, ki izraža ponavljajoče se dejanje in ki je do neke mere ustaljen pri tvorbi.
3.	dolgotrajnost ali stalnost glagolskega dejanja (gre za trajanje procesa brez informacije o njegovem začetku ali koncu), npr.: conocer (3Hamb 'poznati, vedeti'), saber (3Hamb 'vedeti'), contemplar (co3ep^amb 'opazovati'^, vivir (^umb 'živeti'), respetar (yea^amb 'spoštovati') ...
4.	začetek dejanja, npr.: enrojecer (noKpacHemb 'zardeti'), amanecer (pacceemamb 'zdaniti se')...
5.	dokončno, popolno dejanje oz. dejanje, ki označuje polno izvršitev dejanja,npr.: nacer (počumbCH 'roditi se'), morir (yMepemb 'umreti'), acabar (saKoHHumb 'končati') ...
To, kar v španskem jeziku imenujemo vrste glagolskega dejanja (clases de accion verbal), je le pomenska klasifikacija glagolov, saj v španščini ne obstajajo posebni morfemi, ki bi bili sposobni izraziti te pomene. Zato v španščini prida osnovnemu pomenu tega glagola dodatne pomenske odtenke predvsem kontekst, v katerem se uporablja določeni glagol. Kontekst prav tako lahko spremeni vrsto izvršitve dejanja, izraženega z glagolom, npr.: glagol saltar (npusHymb), ki ga v pomenski klasifikaciji uvrščamo med glagole, ki izražajo trenutnost, npr. Salto de la ventana (Oh cnp^ieHyj c oKHa - 'Skočil je z okna'), lahko v drugem kontekstu izrazi tudi ponavljajoče se dejanje, npr.: Elcaballo salta los obstaculos (KoHb nepenpu^ueaem npennmcmeuH - 'Konj preskakuje ovire''^. Glagol escribir (nucamb) izraža ponavljajoče se ali stalno dejanje, če je govora npr. o pisatelju, medtem ko v besedni zvezi escribir una carta (Hanucamb nucbMo) ta glagol označuje izvršitev dejanja, ki se začne in konča.
3.2	Načini za izražanje pomena manjše količine dejanja v španščini
Kot že rečeno, znotrajglagolski besedotvorni sistem v španščini ni tako razvit kot v ruščini, zato se pomen manjše količine dejanja v večini primerov izraža leksikalno. Obstajajo naslednji načini izražanja tega pomena v španščini: a) zveza glagola s prislovom, ki izraža manjšo količino dejanja, npr.: 3aHHmb čeHes y Koso-mo (pedir dinero prestado a alguien - 'sposoditi si pri nekom denar''); nod3aHMmb čeHes (pedir un poco de dinero prestado - 'sposoditi si pri nekom malo denarja').
Zveze glagola in prislova 'poco' ('malo') so najpogostejši način za izražanje pomena obravnavanih ruskih glagolskih tvorjenk v španskem jeziku. Prislov 'poco' se pri izražanju pomena manjše količine dejanja uporablja hkrati z nedoločnim členom 'un', lahko pa - odvisno od realiziranega pomena v danem kontekstu - tudi s predlogom 'de'.
1.	Pri realizaciji prve različice pomena manjše količine dejanja (tj. pri izražanju stopnje razvoja dejanja) se uporablja konstrukcija 'un poco', npr. »^eemu nodenHynu, ho no-npe^HeMy u3daeanu 6na^oyxam^uü apoMam« - »Lasflores se hab^an ajado un poco, pero segu^an desprendiendo un agradable aroma« (' Rože so malo ovenele, vendar so še naprej dobro dišale').
2.	Pri realizaciji druge različice pomena manjše količine dejanja se zveza 'un poco de' uporablj a v primeru, če gre za izražanj e količine obj ektov ali subj ektov, na katere se glagolsko dejanja nanaša, (tj. pri realizaciji parititivnega pomena), npr.: »nodöaeumb caxapy e Hau« (MAS) - »Anadir un poco de azucar al /e«('dodati malo sladkorja v čaj').
Glagolske tvorjenke, ki izražajo kratkotrajnost dejanja in v katerih se hkrati realizira druga različica pomena manjše količine dejanja z navedbo parametra 'časa' (gl. pojem količine), se lahko prevajajo bodisi z zvezo glagola in 'un poco' bodisi z zvezo glagola in 'un rato'. Zveza 'un rato' izraža kratkotrajnost dejanja.
»Vmuö noöonen, ho cKopo npomen« (H.To^ctoh. CMepTb HBana H^buna) - »La magulladura me dolio un rato (unpoco), pero se me paso rflpido«('Poškodba je malo bolela, vendar je hitro minila').
3.3	Prislovi v španščini, ki izražajo pomen manjše količine dejanja
Kot smo videli, je v španščini najpogostejši način za izražanje ruskih glagolskih tvorjenk s pomenom manjše količine dejanja zveza glagola, ki posreduje pomen ruskega izhodiščnega glagola, in prislova, ki izraža pomen ruske predpone.
Izbor prislova je odvisen od pomena glagola, s katerim se veže. Za posredovanje pomena manjše količine dejanja ruskih glagolskih tvorjenk se uporablja prislov poco, ki ima najbolj splošen pomen in ki se rabi z nedoločnim pridevnikom un. Za prevod ruskih tvorjenk v španščino je tako vedno mogoče uporabiti zvezo un poco + prevod oblike ruskega izhodiščnega glagola v španščino. Seveda obstajajo tudi drugi prislovi s konkretnejšimi pomeni, ki jih je prav tako mogoče uporabiti pri prevajanju: ligera-mente, suavemente, levemente ('nalahno'), algo ('nekaj, malo'), apenas ('komaj'). Izbor prislovov je odvisen od pomena izhodiščnega glagola in konteksta.
3.4	Problem izgube smisla pri prevodu ruskih glagolskih tvorjenk s pomenom manjše količine dejanja v španščino
Problem izgube smisla pri prevajanju ruskih glagolskih tvorjenk je povezan z dejstvom, da mnogo tvorjenk v svojem pomenu vsebuje nekaj pomembnih semov, ki se lahko zaradi ne dovolj točnega prevoda izgubijo. Vzrok za izgubo smisla je lahko povezan z različno stopnjo diferenciacije besed (v našem primeru glagolov) v različnih
jezikih, o čemer je bilo govora zgoraj. Zaradi tega dejstva se ruske tvorjenke prevajajo v španščino z različnimi besednimi zvezami glagola in prislova.
Dvojezični rusko-španski slovarji pogosto ne odražajo vseh relevantnih semov pri razlagi teh glagolov, kar lahko privede do nepravilnega prevoda besedila. Npr., v rusko-španskih slovarjih (HaBpeHTHn MapTUH Ka^tBO, 1985 in Horenpa h TypoBep, 1992) je najti sledeče prevode ruskih glagolskih tvorjenk:
- nodeuHymb ('malo premakniti') - mover, acercar (brez informacije o manjši količini dejanja);
Poleg tega veliko tvorjenk (npr. nodöejumb, nodKpymumb, nodöuHmoeamb, nodia-Kupoeamb, node^jumb) običajno sploh ni vključenih v rusko-španske slovarje.
3.5 Modeli za prevajanje glagolskih tvorjenk s pomenom manjše količine dejanja v španščino
Prvi model: prevod tvorjenk s čisto količinskim pomenom:
1)	prevod osebne glagolske oblike izhodiščnega ruskega glagola + un poco (levemente) (pri realizaciji prve različice pomena manjše količine dejanja),
2)	osebna glagolska oblika + un poco de (pri realizaciji druge različice pomena manjše količine dejanja s podatkom o količini objektov dejanja), npr.: »nodöaeumb caxapy e Hau.« - »Anadir un poco de azucar al te.«
Drugi model: prevod tvorjenk s pomenom manjše količine dejanja + usmeritev: osebna glagolska oblika + un poco/levemente + (hacia/por arriba/abajo) (odvisno od posameznega primera). Npr.: »B^mynopyHad3ajueoM ^moMejbKaio?HeniamoK ju? H3aHeM, Ko^^a eepHyjacb, EamMaKu meou nodMoKju?« (no^OHCKHÜ. ®hhckhh 6eper) - »En aquel entonces sobre el golfo. iQue aparec^a y desaparec^a?^No iba a ser elpanuelo? Y i por que cuando volv^as, tus botas estaban un poco mojadas?«
Tretji model: prevod tvorjenk s pomenom manjše količine dejanja in/ali dodatnega dejanja:
osebna glagolska oblika + mas /un poco /un poco mas (izbor je odvisen od konteksta). Npr.: »Bu noio^ume noöojbme Macja, mo^^a oHa [Kama] He 6ydem Ka3ambCH npu^opeJom, u eom eo3bMume ^mo^o coyca c ^pu6aMu u nodieume k Heu« (roro^t. CTapocBeTCKHe noMe^HKH) - »Eche mas mantequilla y asi no parecera que las gachas se han pegado, coja esa salsa de setas y anädale (a las gachas) un poco mäs.«
Pri tem je treba poudariti, da ima pri prevajanju teh primerov pomembno smiselno razlikovalno vlogo sobesedilo.
Četrti model: prevod tvorjenk s pomenom manjše količine dejanja + nerednost/ nestalnost dejanja:
de vez en cuando + prevod osebne glagolske oblike izhodiščnega glagola, npr.: »Odemuu e HaMopdHuK, Hajb He Mo^ janmb, ho om eojHeHun öecnpepueHo 3aeueaj u no^eu3^ueaJ« (ABgeeB. Ha^b) - »Con el bozal puesto, Nal no pod^a ladrar pero aullaba sin cesar y chillaba de vez en cuando de emocion.«
Po preučitvi pomenov, ki jih predpone lahko dodajajo glagolom, je mogoče zaključiti, da te pomene opredeljuje glagolska semantika. Predpona natančneje opredeljuje pomen v odvisnosti od pomenskih značilnosti glagola, s katerim se povezuje.
Vsi izhodiščni glagoli, ki so sposobni tvoriti tvorjenke s pomenom količine dejanja, vsebujejo sem - »sposobnost količinske razsežnosti«. Na to kaže tudi dejstvo, da se ti glagoli lahko povezujejo s prislovi, ki izražajo pomen količine. Glagoli, ki se s takimi prislovi ne morejo vezati, tudi ne morejo oblikovati tvorjenk s količinsko oceno. Pomen manjše količine dejanja s pomočjo predpone nod- pogosto spremljajo tudi drugi dodatni pomeni: pomen z informacijo o usmeritvi dejanja (noÖMMKHymb, nodonpemb), pomen večkratnosti z nerednostjo/nestalnostjo dejanja (nodeueamb, no^eu3^ueamb), pomen dodatnega dejanja (nočeanumb, noÖKpymumb).
Pomen manjše količine dejanja se pogosto realizira kot časovno kratko trajanje dejanja (no^eu3^ueamb). Pomen tvorjenk je v veliko primerih mogoče izraziti leksikalno (no^3a^opemb - 'HeMHoro 3aropeTb'), čeprav je tako izražanje preučevanega pomena običajno manj naravno (še posebej v primerih, ko glagolski pomen manjše količine dejanja spremljajo še drugi pomeni), včasih celo zelo umetno, zato ima prednost pri rabi tvorjenka.
V španščini je zaznati težnjo po rabi glagolov s širšim pomenom kot v ruščini, kjer so v rabi pomensko bolj konkretni glagoli.
Iz ruščine v slovenščino prevedla:
Darja Markoja
Literatura
Amhahtoba, H., 1978: O neKOxop^ix ^aKxopax, B^naromux Ha ^opMHpoBanne 3HaHeHHa npHCxaBOHHoro rjiarona. ÄKmyanbHue eonpocu npenodaeaHun pyecKoao msukü. M.
AnPEc^iH, ro. fl., 1962: flHCTpH6yTHBH^iH aHanH3 3HaHeHHH u cxpyKxypH^ie ceMaHXHHecKHe nona. ^eKcuKo-^pa^u^ecKuü cöopHuK 5. MocKBa.
AnPEc^iH, ro. fl., 1995: ^eKcuHecKaa ceMaHxuKa. CuHöHuMuuecKue cpedcmeaMsuKa. H36paH-H^ie xpyÄ^i T. I. MocKBa.
AnPEc^iH, ro. fl., 1965: On^ix onncaHHa 3HaHeHHH rjiaronoB no ux cHHxaKcHHecKHM npH3Ha-KaM. Bonpocu HsuKosHaHun M 5. MocKBa.
AnPEc^iH, ro. fl., 1995: HHxerpantHoe onncaHHe a3^iKa u cncxeMHaa neKcHKorpa^na. HsßpaH-Hue mpydu m. II. MocKBa.
Bejiomankoba, T. B., 1992: Kaxeropua ocna6neHHocTu geftcTEua b coBpeMeHHoM pyccKoM a3HKe. Pycc. m3 3a pyöe^üM M 4.
BEJiomAnKOBA, T. B., 1990: KopHeBHe BHpa3uTenu cM^icna "HenonHoT^i geftcTBua". PyccK. h3. 3a pyöe^GM M 5.
Bejiomankoba, T. B., 1990: HenonHoTa geftcTBua u cnoco6H ee BHpa®:eHua b coBpeMeHHoM pyccKoM a3^iKe. Aflfl. M.
BoHflAPKo, A. B., 1971: Bug u BpeMa pyccKoro rnarona. ^eHuHrpag.
Bo^oxhha, r. A., nonoba 3. fl., 1993: PyccKue rnarontH^ie npucTaBKu: ceMaHTunecKoe ycT-poftcTBo. CucmeMHue omHomeHun. BopoHe®:.
BcEBo^oflOBA, M. B., 1990: K Bonpocy o ceMHoM cocTaBe cnaBaHcKoro rnarontHoro Buga. npoöneMu conocmaeumenbHoU apaMMamuKu cnaenHcKux H3UKGe. MocKBa.
goBpymHHA, E. P., 2001: MennuHa E.A. naftap fl. PyccKue npucmaeKu: MHoao3HanHocmb u ceMaHmuuecKoe eduHcmeo. MocKBa.
3a^h3hak A. A., Eme^eb, 2000: A. fl. BBegeHue b pyccKyro acneKTonoruro. MocKBa.
3emcka5I, E. A., 1969: BonpocH H3yHeHHa npHcxaBOHHoro cn0B006pa30BaHHa B coBpeMennoM pyccKOM a3^iKe. ro6. Hayn.- Mexog. Koh^: CeBepo3anaflHoro 3OHantHoro o6teflHHeHHa Ka^p. pyccKoro a3HKa.
3emcka5i, E. a., 1955: Cnoeoo6pa3oeaHue kük denmenbHocmb. MocKBa.
3emcka5i, e. a., 1955: Thhh ogHOBHgoB^ix npncxaBOHH^ix rjiaronoB b coBpeMeHHOM pyccKOM a3HKe. MccnedoeaHun no zpaMMamuxe pyccKoao m3ukü. MocKBa.
KpoHFAys, M. A., 1998: npucmaeKu u enaaonu epyccKCM H3UKe: ceMüHmuuecKüH apaMMamu-kü. MocKBa.
^ABPEHTHH, M., 1985: KanbeoPyccKo-ucnaHcKuü cnoeapb. BapcenoHa.
MAS - CnoBapt pyccKoro a3^iKa. MocKBa, 1981-1984, t. 1-4. (Man^in aKageMH^ecKHH cnoBapt).
Mh^oc^abckhh, h. r., 1989: Bug pyccKoro rnarona KaK cnoBoo6pa3oBaTentHaH Kaxeropna. 0unon. HayKu 4.
Mhjiocjiabckhh, h. r., 1980: Bonpocu cnoeoo6pa3oeamenbHoao cuHme3a. MocKBa.
Mhjiocjiabckhh, h. r., 1987: K onpedeneHum ochobhux noHnmuü acneKmonoauü. H3B. AH O^^. N. 4.
Mhjiocjiabckhh, h. r., 1980: MunocnaBcKUH H.F. ^eKcunecKoe cnoBoo6pa3oBaHHe u rpaM-MaTHHecKoe b cnoBo^opMe (naMaTH AneKcaHgpa HBaHoBuna CMHpHH^Koro). Onnon. HayKu.
Mh^oc^abckhh, h. r., 1981: Mop^onorunecKHe KaTeropuu coBpeMeHHoro pyccKoro a3^iKa. MocKBa.
Oäeeob, C.H., 1981: CnoBapt pyccKoro a3^iKa \ nog peg. H.ro.EBegoBon. MocKBa. U3g. 13-e.
nEPLjoB, H. B., 2001: MHeapuaHmu epyccKoM cnoeou3MeHeHu. MocKBa.
nETpyxHHA, E. B., 1990: K Bonpocy o KOHKypeH^Hu nepBUHH^ix u BTopuHH^ix uMnep^eKTH-bob b pyccKoM a3^iKe. PyccKuü h3uk 3a py6e^oM M4.
Chea^ob, n. C., 1973: HeKoTopne BonpocH u3yHeHua npe^uKcantHoro cnoBoo6pa3oBaHua rnaronoB. Tpyg^i no pyccKon cnaBSHKon ^unonoru. Cep. ^uHrB. (yHeH.3an. TapT. yH-Ta; B^m. 374)
Ctedahoba, m. fl., 1973: npo6neM^i Teopuu BaneHTHocTu b coBpeMeHHoM pyccKoM a3^iKe. MHocmpaHHue m3uku e mKone M6. MocKBa.
Thxohob, a. h., 1963: Hnaaonu c uucmo eudoeuMu npucmaeKamu e coepeMeHHoM pyccKoM H3UKe. MocKBa.
Thxohob, A. H., 1989: Pont rHe3g ogHoKopeHH^rx cnoB b cucTeMHon opraHU3a^HU pyccKon neKcuKu. OTpaxaeMaa omohumu«. OTpaxaeMaa qhtohumu«. lamKeHT.
Thxohob, A. H., 1985: CnoBoo6pa3oBaTentH^in cnoBapt pyccKoro a3^iKa, b 2-x ToMax. MocKBa.
y^iyxahob, h. C., 1967: O 3aKoHoMepHocTax coneTaeMocTu cnoBoo6pa3oBaTentH^rx Mop^eM (b cpaBHeHuu c o6pa3oBaHueM $opM cnoB). PyccK. ^3. FpaMMax HccnegoBaHu«. M.
y^iyxahob, h. C., 2001: CnoBoo6pa3oBaTentHaa ceMaHTuKa b pyccKoM a3^iKe u npuH^nnH ee onucaHua. MocKBa.
^EPEHAHOB, M. B., 1975: rnaaonbHoe cnoeoo6pa3oeaHue e coepeMeHHoM pyccKoM H3UKe. Ca-paToB.
Emejieb, fl. H., 1973: npo6neMu ceMaHmuuecKoao aHanu3a neKcuKu. MocKBa.
^py^^HHA, T. C., 1980: CnoBoo6pa3oBaTenBHHe BO3MOXHOcTn pyccKux Henpou3BogH^ix rnaronoB (k Bonpocy o B3auMogencTBuu rpaMMaTuKu u cnoBoo6pa3OBaHua). ABTope^. flucc... KaHg. ^unon. HayK. M.
Diccionario de la Real Academia de la lengua espanola. Madrid, 1992
Dokulil, Miloš, 1955: Jazykovy kautet cekoslovensko rozhlasu. Praha.
J. Nogueira , G. Turover , 1992. Diccionario espanol-ruso. Madrid.
Real Academia de la Lengua Espanola. Esbozo de una Nueva Gramatica de la Lengua
Espanola. Madrid, 1991.
PE3 roME
PaccMOTpeB 3HaHeHHa, KOTopne npHCTaBKH go6aBnaroT k rjiaronaM, mo^ho cgenaTt B^iBog^i, HTO geftcTBHTentHo rjiarontHaa ceMaHTUKa onpegenaeT 3HaHeHHa, KoTopne MoryT goöaBnaTt npHCTaBKH. npucTaBKa yToHHaer to h^h UHoe 3HaHeHHe b 3aBHcHMocTH ot ceMaHTHHecKUx xapaKTepucTUK rjiarona, k KoTopoMy gaHHaa npucTaBKa npncoeguHaeTca. Bce ucxogHHe rjiaron^i, cnoco6H^ie o6pa3oB^iBaTB gepuBaTH co 3HaHeHHeM KonunecTEa gencTena, cogep®:aT ceMy - »cnocoÖHocTt k KonnnecTBeHHoMy H3MepeHHro«. noKa3aTeneM «B^aerca tot ^qkt, hto ohh Moryr coHerartca c HapeHueM c KonuHecrBeHH^iM 3HaHeHHeM. rjiaron^i, He cnoco6H^ie coHerartca c raKHMU HapeHuaMU, He Moryr o6pa3oB^iBaTB K0^HHecTBeHH0-0^eH0HH^Ie gepn-Bar^i. 3HaHeHHe HKfl c noMo^tro npncraBKH nod- Hacro conpoBoxgaerca gpyruMU gonon-HurentH^iMH 3HaHeHHaMH, yKa3aHHeM Ha HanpaBneHue coBepmeHua geftcTBua (noÖMHKHymb, nodonpemb); MHoroKparHocrt c HeperynapHocrtro gencrBna (noöeueamb, nodeusaueamb); gononHurentHoe geftcTBue (node^numb, noÖKpymumb). 3HaHeHHe HKfl Hacro peanH3yeTca KaK yKa3aHHe Ha He6ontmoe KonuHecrBo nporaxieHna geftcrBna bo BpeMeHU (nodeusaueamb). 3HaHeHHe gepuBaroB bo MHornx cnynaax moxho nepegart neKcuHecKH (noösaaopemb - »He-MHoro 3aropeTt«), ho BHpa®:eHHe H3yHaeMoro 3HaHeHHa aHanuTHHecKUMH cpegcrBaMH o6^ihho MeHee ecrecrBeHHo, ocoöeHHo b rex cnynaax, Korga y gepuBara 3HaHeHHe HKfl conpoBoxga-erca gpyruMU 3HaHeHHaMH, a UHorga Boo6^e ucKyccrBeHHo, n npegnoHreHue Hacro orgaerca npoH3BogHoMy rnarony.
B ucnaHcKoM a3^iKe Ha6nrogaeTca reHgeHuna k ynoTpe6neHHro rnaronoB c 6onee mupoKoft ceMaHTHKoft, HeM B pyccKoM a3HKe, rge npegnonreHue orgaerca rnaronaM c 6onee KoHKperHoft ceMaHTHKoft.