Poglejte na številke poleg naslova za danf ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS NARODA ZA NFKAJ VEČ KOT fi NADANDOBIVATE f List slovenskih delavcev v Ameriki. Telephone: Ollelsea 3-1242 C"GLASNARODA' f PO POŠTI NARAVNOST NA 9 i nedelj in prmzi l s: Citajte, kar Vas PO POŠTI NARAVNOST SVOJ DOM (izvzem&i *>bot nedelj in praznikov). zanima »t, H «8 ReeaUred as S«-rood Class Matter September 23th, 1910 at the Post Offiee at New York. N. \*„ under Art of Congress of Marrh 3rd, 1879. No. 276. — Stev. 276. NEW YORK, TUESDAY,N DECEMBER 10, 1940—TOREK, 10. DECEMBRA, 1940 Volume XLVII1. — Letnik XLVlIi ANGLEŠKA OFENZIVA V AFRIKI angle2i ujeli 1000 italjanov v bitki pri sidi barani.. .morala italjanskih čet Zelo oslabljena . . . splošna ofenziva v afriki terjal v prednje vrste, na razdaljo S milj so pripeljali ben cin in ga zakopali v pesku. " i. i • . • , m, ste .Jugoslavija 111 rsoigar- \ sega tega Italjani niso opazi-1 . ° / ° . .... ... ska. Na jugu ie urska zaplete- I. U /v . rv l^t > ilMiil'i I j l 41*11111 I C/1 « 0 ** 1 Kot pravi neko poročilo iz Kaire v Egiptu, so včeraj zjutraj pričeli Angleži veliko o-fenzivo blizu Sidi Barrani, do kamor je maršal Rodolfo Gra-ziani že pred več meseci prodrl, pa je tam ostal. Razvila se je vroča bitka, ki je še sedaj v teku in v kateri so dosedaj Angleži vjeli nad 1000 Italjanov. V tem bitju je bil ubit italjan- ujetih 500 Italjanov. Drugi angleški oddelki .--o napadli ^^ i Na Balkanu ne bo Industrija v polnem razmahu nove vojne Edini državi v osrednji in I jugovzhodni Evropi, ki ste v i s tem izgubila ves >voj vpliv na sedanji vojni še ostali nevtral-; Balkanu, ste Jugoslavija in Zaenkrat bo najbrž treba prepovedati izvoz fctro-jev, ker jih tovarne ne morejo dovolj sproti pro-ducirati. Marsikatero "mrtvo" mesto bo oživelo. . vv, . . ------—o—..........j - i......- Tovarne, ki izdelujejo razne j nevtral-1 Balkanu. Vsled italjanskega stroje -ni orodje za produkci- podjetniki izdelovali Bolgar-j neuspeha na Grškem je Nem- j0 vojnega materijala, bodo tanke, topove in drug z-i li. Ko se je pričelo daniti, so Angleži napadli italjansko po-1 na v vojno na življenje in »lete- (čija v veliki zagati, toda Ita-: podvržene strogim smrt liji ne bo pomagala z vojaško (odredbam glede pr Angleži napadli italjansko po- - v.. w " . i " » , " v , \ . , • — i-------j*- ~ , s-ulko v Mibeii južno od Sidi z ItahJ°» Turčija pa z velikim j silo, temveč bo skusala pri bal-jjjj, izdelov. Strojev ne bodo strokov B u r ini i i Ob K) dopoldne je I zadovoljstvom kaže veliko ve-.kanskih državah doseči ši >lez n[ prepovedan, pač pa nio-i komisar za posojila, da je Re Trgovinski tajnik J esse Jones je izjavil kot zvezni \>k:o. I se ji je Bolgarska uprla, naj-Balkanska zveza, ki je bila luže na opomin Rusije. Pa če-pod pokroviteljstvom Franci-{tudi je Rusija glede tega ni o-je, ni samo pokopana, temve -! pozorila, je Bolgarska vendar tudi pozabljena. Italjanska pu-'bližje Rusi ji kot pa Nemčiji rajo imeti tovarnarji izvozne construction Finance Corpora-licence. J tion doslej posodila za vojne Obrambna komisija predla-( namene že približno tristo mi- | ^kimi in židovskimi dela\ri, l 1 Češki delavci se upirajo Šeški voditelji v ljondonu so dobili iz zanesljivega vira poročila, da je začelo v ret i med delavstvom v čehosiova-škili municijskih središčih. Takoj po napadu angleškia letalcev 11a Skodove tovarne v Pilznu so nemške oblasti aretirale nad dvesto čeških delavcev. Baje jih dolže, da > » dajali sovražniku signale. Češki industriji je bilo naročeno izdelovati majhne t.>like, ki jih je mogoče traiisp«»r-tirati z letali. Tanki so bili tako površno narejeni, da ji:«. Nemci niso mogli rabiti. Nemci imajo težave s p"! j ga, naj bi za izdelovanje voj- lijonov dolarjev. Denarni za dolovščina na (irskem pa J" se bo iz tega nenadnega napa- najbrže Hitlerja odvrnila od da razvila splošna ofenziva. j njegove namere, da bi me>to zveze pod francoskim j»okrovi-teljstvom bila postavljena nova zveza pod nemškim pokro-\ iteljstvom. in se mora ozirati na ruske interese. Angleži imajo dobro zvezo s svojim ožadjem ter so tudi podaljšali železniško progo iz Alegsandrije ob obrežju na fronto, medtem ko Italjani nimajo nobene železnice. Tudi v Albaniji imajo Italjani težave Iz Aten prihaja uradno poročilo, ki pravi, da Lahi 11a celi fronti beže in da so jim Grki |K*vsod tesno za petami. Iz port o Edda beže Italjani po cesti ob obrežju proti Valoni, v sredi fronte pa proti Elbasa- I nega materijala porabili pra-1 zne tovarne. j V deželi je «losti "izumrlih*1 Uradni jugoslovanski krogi j mest, kjer je bila nekoč indu-vsak čas pričakujejo novo nem-j atrija v polnem razmahu. Vsled ško diplomatsko ofenzivo. Še pomanjkanja naročil, >^0 to- ZM vodi, ki so s finančno korpo racijo v zvezi, so nakazali liadaljnih petsto milijonov ki i krojačev, da bi izdelovali voja ške uniforme. Njihovih izilel-materijala, kov niso mogli porabili. 4' Malo dalje proti severu so naši vojaki po liudih bojih Italjane prisilili, da so zapu -stili važne strategične višine ter so pričeli bežati. Še dalje proti severu so naši vojaki premi, ki se nahaja samo 25 milj ' gnali sovražnika z višin, ki jih od* Ti rane, glavnega mesta Al-j je branil od nedelje. Te mne ban i je. vedno se vzdržujejo govorice, goodoče zagovarjal politiko "cenenega denarja". To se -pravi, da se ne sme zvišati obrestne mere. Po Jonesoveni zatrdilu bo letošnja božična trgovina prekosila vse dosedanje rekorde. Denarja mogoče ne bo toliko v prometu kot ga je bilo leta 19:29, to pa zato ne, ker so današnje cene dosti nižje od tedanjih. Grško vrhoMio poveljstvo je izdalo včeraj naslednje lako-lirčno naznanilo: "Napredovali *mo ilalje.'' Zastopnik vnanjega urada pa ■je k temu poročilu dodal naslednje: 44Cela armada italjanskega desnega krila se je v ponde-! Klhasanu. ljek pričela umikati o«l Portol Z zaivzetjem Arg> rokastro-Edila proti severu in severo-ina so prišli Grki tudi v l»>sest u in ravno t*ko iz Argv- največjega voja-škega letališča v Albaniji, ki so ga Italjani zgradili z velikanskimi stroški. zapadu in rokastrona. Bežečega sovraž.111 ka pa naši vojaki neprestano zasledujejo. so velike strategične važnosti. "Italjanski vojaki v tem predelu se niso samo umakni li, temveč so pričeli bežati. I11 še dalje proti severu sovražnik tudi beži." Na skrajnem severu prodirajo Grki v dveh smereh po £or>ki cesti severno in i>o cesti zapadno od Pogradeca proti hotel Mussolini napraviti aia Grškem. Gotova stvar je, da Nemčija 2(>. oktobra še ni vedela ničesar o Mussolinijevih namerah, dokler se ni pričela dejanska vojna oktobra. Italija je sedaj v neposredni goslaviji, da je ne l>o prosila za dovoljenje za prehod svojega vojaštva skozi njeno o-zemljc. Ravno tako je bilo tudi poročano, da je Nemčija obvestila Grško, da je ne namerava napasti. Seveda so taka nevarnosti, da jo Grki popol- 1 nemška zagotovila pogosto ze-noma vržejo iz Albanije in bo I lo slabo znamenje. dvojčka različnih barv Povratek na vladne stroške Ameriški konzularni uradniki v Lisboni in v Vichy so storili vse potrebno za brezplačen Vsi Zidje naj zapuste Krakov V Švico je dospelo poročilo, da morajo po naročilu nacij-skili oblasti vsi Žirije za pust i- Diesov odbor naj dobi milijon dolarjev Republikanski kongre-nik Van Zandt iz Pennsy Ivani je, je rekel, da bo priporočil, naj dobi Diesov odl>or, ki preiskuje neameriške delavnosti, milijon dolarjev, da 11111 bo mogoče uspešneje vršiti težav 110 d« lo. Van Zandt je tudi kritizira! delavsko tajnico Perkinsovo, ker ne "uvidi potrebe, da j" treba vse tujezemske radikal' «-deportirati iz Združenih držav." prevoz (JIH) revnih Amerikan-1 ti mesto Krakov, kjer je glav- cev iz Evrope v Z«lružene države. Stroške bo plačala ameriška vlada. Vozili se bodo s parniki American Export Line. Iz gorske vasi llookerton, j na mesec. Poleg dvojčkov so « Združene države je treba uničiti" "Sin Shun Pan," glasilo japonske armade piše: — Japonska mora zrušiti Združene države! Združene države dosti bolj sovražimo kot pa vlado •Chungkiuga! Približal bo čas, ko se bo odločilo: Ali bomo mi uničili Ameriko, ali bo Amerika uničila nas! Amerika Htcguje svoje roke preko Pacifika in hoče pograbiti Vzho -dno Azijo. S tem da pomagajo Amerikanci Angležem proti Nemcem ter Kitajcem proti Japoncem, Garner bo navzoč pri inavguraciji V svojem domu v U val«le, Texas, je rekel podpredsednik Garner časnikarjem, da se bo udeležil dne 4. januarja tretje inaft guracije predsednika Roo-sevelta. V Washingtonu bo najbrž že 1. januarja. Prepozno N. C. prihaja poročilo o čudni in nenavadni igri narave: — dvojčka—bel deček in črna deklica sta bila rojena črnemu zakonskemu paru. Dvojčka sta bila sicer rojena že 5. septembra, toda vest o tem nenavadnem dogodku je prišla na dan šele včeraj, kajti oče in mati Herbert in Olivia Strong o tem nista hotela povedati svojim prijateljem in sosedom, ker sta se, kot je rekel oče, bala, kaj bodo ljudje rekli. 1 'Jaz in Livy," je rekel oče, ["sva zelo vesela, da imava (dvojčka in nič zato, če je eden 1 bel, eden pri črn. Belega imava ravno tako rada kot črnega. Ljudje bodo, seveda, o tem govorili." v družini Še trije otroci, ki so vsi temno črni, kot oba rodite-lja. Zdravniki se zelo zanimajo za ta nenavaden slučaj ter so mnenja, da je bil Strongov rod ali pa rod n jegove žene že pred več. generacijami pomešan s krvjo belega človeka, in o tistem j lavec, je star 30 let, njegova je otrokova mati telefonirala j žena Olivia pa 27 let. Strongo- Itrgovcu: —Ajskrima ni treba' va družina živi v leseni hiši, ki pošiljati. Billy je nikelj pogoi-j ima 5 sob, okoli nje pa je tnil. majhen vrt. Oče zasluži $32.— Tudi rekord Iz mesta McClouth, Kan., prihaja poročilo: — Ves novi Testament je mogoče prebrati v sedemnajstih urah in štiridesetih minutah. V štirih mehiških državah so bile ure oficijelno pomak- j njene za eno uro naprej. S tem ( upa Mehika prihraniti precej elektrike, kajti vsled dolgo trajne su>še se je pojavilo ponekod pomanjkanje vode, in e-lektranie ne morejo obratovati. "delavci imajo pravico 5trajkati!" Narodna zveza tvorničarjev skuša ugladiti pot za uspešnejše odnošaje med delavci in delodajalci. — Program bo predložen kongresu a-meriške industrije. j Resoluci jski odbor National Žarnice na reklamnih na- 'Association of Manufacturers pisili morajo l>iti ob riesetill! (NAGM) je izjavil, da una de-zvečer ugasnjene, (ločini so do- lavstvo pravico zastavkati r slej gorele celo noč. V vladnih obrambnih Industrijah. uradih bo nočno delo odpravljeno. Precej denarja Tako dolgo ga je že vsaj bra-Oče Herbert, ki je WPA de- lo 71 članov metoriistične cer- kve. Brati so začeli ob treh 609 po poki« e ter prebrali poglavje dvajset minut pred deveto uro zvečer prihodnjega dne. Konci meseca novembra je bilo v Ameriki v prometu 8 tisoč 527 milijonov 101 tisoč dolarjev. Če bi bila ta zadnje I vsota primerno razdeljena, bi Ta točka bo vključena v program, čigar svrha je ugladiti • l>ot za boljše odnošaje med de-j lave i in delodajalci. Program j bo predložen Kongresu ame-,riške industrije, ki se bo vršil v New Yorku dne 11., 12. in 13. decembra. Program vsebuje dvanajst točk Odobrava kolektiv 11 a pogajanja, istočasno pa poziva delavske organizacije, naj prišlo 11a vsakega ameriškega prebivalca 64 dolarjev in 30 o pus te določbe, ki preprečajo I se vsa druga prizadevanja za malno produkcijo. Program ?e obrača proti mi-nimaiiim plačam in maksimalnemu delovnemu ča>u, glede mezd pa pravijo industrijalci, da jih ne kaže vi-at i, pač naj pa podjetje, ki dobro obratuje, plača delavcem primeren bonus. Glede štrajkov je rečeno v programu, da je treba vsako nesoglasje med delavci in delodajalci najprej skušati u-ravmati 11a miren način, potom posredovanja. Strajk naj Ik> u-pravičen edinole v slučaju, če centov. posameznemu delavcu maks-i- dosego uravnave izjalovijo. LAS NAHODA"-New York Tuesday, December 10, 1940 VSI ANOVL JEN L. 1893 GLAS NARODA" (TOICI or THS PEOPLE) Frank Sakwr fcy S«feak PnMiahtnt €■■»■»/, (▲ Corporation). President; J. Lapsha. Sec. — Place of baslnew of the n»d addraMM of above officers: 21« WEST 18th STREET, NEW XORK. N. T. 47th Year "OIs* Naroda" la fc-aued ererj day except Saturdays, Sundays snd Holidays Subscription Tenrly $6.—. Advertisement on Agreement. ---—-----> . tato list ss Ameriko in Kanado fa.— ; ss pol leta ; ■ft ftstrt lets $1 JO. — Za New York as celo leto $7.—; ca pol lets £3.50. Za inozemstvo ss celo leto $7.— ; ss pol leU $3.50. "Glaa Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši sobot, nedelj in praznikov. "GLAS NARODA." 21« WEST 18th STREET, NEW YORK. N. I. Telephone: CHelses 1—1242 ' ——■ POGLED V BODOČNOST Pred nekaj dnevi je nemško vladno časopisje objavilo, da bo \m Hitlerjevem naročilu zgrajenih v Nemčiji 300 tisoč novih stanovanj za delavce. Stanovanja bodo imela po Štiri -obe, kopalnico in garažo. Opremljena Imdo z najmodernejšimi pridobitvami. Mesečna najemnina: 30 mark. Pod naznanilom je še kratka opomba: Stanovanja bo race 1 a vlada graditi takoj po sklenitvi mirn. Potemtakem ni to nič drugega kot nekakšna zadolžnica za bodočnost. Prazna obljuba, dana od diktature narodu, ki -redi liudeg*i trpljenja koprni po boljših časih. Čemu se je začel Hitler prilizovati NemcemPribližala jc zima, in v Nemčiji je zavladala potrtost. Ljudi je pač treba omamiti z obljubami glede lepše bodočnosti. Če bodo ta k.« obljube dosegle zaželjeni cilj, je seveda urugo vprašanje. t emu je v Nemčiji taka potrtost navzlic sijajnim vojaškim uspehom na Poljskem, na Norveškem in predvsem na Napadut XtMiici imajo dober s|>om in. Spomin ja jo se namreč, da je »re«! pftiii.lvajsetimi leti kajzerjeva Nemčija zmagala v vseh I . . z izjemo ene same, zadnje. V zadnji bitki je bila pa poražen« in je izgubila vojno. Slutijo, da se bo sedanja vojna približno tako razvijala in tako končala kot se je prejšnja. Angleži nimajo primerne armade, da bi porazili Nemce. Tudi leta 1915 je niso imeli. Toda leta 1S»1H je bilo drugače. Nemški narod uvideva, da se vojne, ki se takoj ne končajo z odločilno zmago, razvijejo v dolgotrajne vojne in da naposled zmaga tista stranka, ki ima nadvlado na morju. Vojaški položaj je v sedanji vojni za Hitlerja nekoliko bolj ugoden kot je bil pre lpetindvajsetimi leti za kajzer-ja. V bistvu je pa isti. Hiti« rju se ni treba zaenkrat bati nobene močne armade. Sovražno armado na Zapadu je uničil, dočim je njegova vzhodna soseda—Rusija—zaenkrat še nevtralna. Z jugozapa da in jugovzhoda mu ne preti nobena resna nevarnost. Mogoče bo v tistih krajih še razširil svoj vpliv. Vprašanje je, če se mu obeta zmaga. Bistrogled opazovalec bo rekel, da se mu ne. V*e prednosti dolgotrajne vojne niso na njegovi, pač pa na nasprotnikovi strani. Kak.tr v svetovni »vojni proti kajzerju, sta tudi danes proti Hitlerju dva mogočna faktorja iti sicer angleška nadvlada na morju in pomoč Združenih držav. Ta dva faktorja bofeta odločila vojno. Ker se Hitlerjeva naijmved ni izpolilnila in ker Anglija jeseni ni bila zavzeta, bo zmagal tisti, ki bo dalje vztrajal. To je tekma dveh konj, ki dirjata po dirkališču, dokler se eden ne zgrudi. Vpoštev pa pridejo še trije drugi faktorji: Katera stranka more svoje vojaštvo in civilno prebivalstvo bolje o-premiti z vojnim inaterijalom in drugimi potrebščinami? Katera stranka bo uspešneje prenesla zračne napade? Kateri narod 'bo pokazal večjo odporno silo? Angleži se zanašajo na ameriško jkuiioč ter jo tudi dobivajo in sicer v vedno večji meri. To veča njihov pogum in odpornost. Odporna sila Nemcev je odvisna od trajanja vojne. Mo-gOče bodo Nemci vzdržali dve, tri ali pa mogoče štiri leta. Posrečeni napadi na Anglijo in uspehi na jugovzhodu tri Nemce l»odžgali. Njihova vera v končno zmago, bi se začasno utrdila. Toda le začasno. V tretjem, četrtem ali celo v |K*teni letu, ko Hitler ne bo mogel več z navideznimi zmagami pokrivati dejanskih porazov se bo Nemčija povsem prebudila, in tisto prebujenje bo strašno za njene sedanje <^>spodarje. Ta vojna bo končana tistega dne, ko l»o pretežna večina nemškega naroda sj>oznala, da Hitler ne more zmagati. Zmagati pa ne more pod nobenim pogojem. Vse je torej le vprašanje časa. Kar smo že večkrat imenili na tem mestu, "ponovno o-menjamo: Hitler je nastopil proti porazu vodečo pot dne septembra. Do tistega dne namreč ni zavzel Anglije. vince. Tega bi gotovo ne rekel, če bi ne bila Transilvanija vzrok. Po mnenju nekaterih je skušala dobiti Nemčija pretvezo, da bi mogla poslati več svojih vojakov na Romunsko. To skoro ni verjetno. Nemčija lahko brez pretveze ojači svojo garnizijo na Romunskem. Vstaja Železne garde ni značilna le sama po sebi, pač pa napoveduje tudi dogodke, s katerimi bo imel Hitler opravka skoro v vsej Evropi. Romunska ni namreč edina dežela, čije nacijonalisti ne soglašajo s Hitlerjem. ' Hitler zatira nezadovoljstvo, toda trajno ga ne bo nikdar zatrl. V narodih, ki jih je Nemčija podjarmila, je začelo v reti. Nemčija jim namreč stavlja čedalje hujše zahteve, ki i jih pod jarmi jeni narodi že zdaj ne morejo izpolniti. KONCERT V CHICAGU. ■V nedeljo, dne 15. decembra priredi poznana hrvatska koncertna pevka Miss Gloria Str-mie v Pil--en Sokol Avditoriuin na 1 SI4 iS'o. Ashland Ave., Chicago, 111, velik koncert. t -- Iž Slovenije CIGAN PRODAJAL BLAGAJNO Z ENIM MILIJONOM Ciganska družina Nikolič iz J »istie pri Stuhili na Hrvaškem je v sleparijah zelo spretno iz-vežbana. Veja te družine - ciganom Nikoličem Leginom na čelu je prakticirala po Sloveniji posebne vrste sleparije z "ukradeno kaso" v kateri je shranjen milijon bankovcev. Štiri lahkoverne žrtve ie Nikolič Lepili že opeharil na račun "ukradene kaše" za več ko 15 jurjev.. Cigan Nikolič Legin je lahkovernima kmetu navadno govoril, da ima blagajno, v kateri je 1 milijon denarja. Izroči mu ga samo pod pogojem, da mm da 3000 d-o 4000 din gotovine v naprej, pozneje pa v obrokih v enent letu še 100,000 din, o-stanek postane njegova last. Povsod je cigan izvajal skupno z drugimi cigani enak trik. (V L<«~cah je 27. junija cigan Nikolič U\oizvedovati, kdo bi bil utopljenec. V Maren-bergu so ugotovili, da že nekaj dni pogrešajo 20 letnega pekovskega pomočnika Alojza Bratušb. Ril je bolj lahkomiselne narave in je že večkrat pobegnil čez mejo v Nemčijo, cd koder so ga po odgonu pošiljali nazaj v domovinsko občino. Zaradi tega so na marčnih rški občini mislil, da je sedaj njega Drava naplavila v Selnici. Njegova mati, ki je sina jako ljubila ter jo je novica o smrti močno pretresla, se je podala v Selnico ob Dravi, kjer je v mrtvašnici videla truplo utopljenca ter jc v njeni prepoznala svojega sina. Pasi je truplo že precej ča-a ležalo v vodi. ter je razpadalo, so poteze obraza bile podobne njenemu sinu ter je potrdila identi- Peter Zgaga NEKAJ JE MUSSOLINI POZABIL gotovine. Pravil mu je o mili- fc-to. Truplo je bilo potem pod ionskem -zakladu, > katerim bo, ;I1Iollolu Alojza Bratuše poko- lahko kupil par najlepših konj pano ter je mati noravnala in bo imel še lepo premoženje -i. „ „ , , T ~x . . . __ ' . J (stroške pogreba Izgubo ic pre- v gotovini. Kmet je pozneje z žalostjo ugotovil, da ga je ci- gan temeljito osleparil. BOLEČINE V KITAH NAGLO ODSTRANJENE Nikar po nepotrebnem ne prena&ajte bolečin v kitah. Na tisoče ljudi je bilo nepričakovano reSenih revmatičnih bolečin, bolečin v kitah in zgibih s pri prostim drgnjenjem s Pam-Expeller-jem. To nenavadno zdravilo naglo pomaga. Do sedaj je že bilo prodanih nad 17 miljonov steklenic. Kupite Pain-Expeller. Zahtevajte Pain-ExpeUer s sidrom na steklenici. ■LOVCNIAN 124 5 'GLAS NARODA 5 a S } pošiljamo v staro do ^ p movino. Kdor ga*ho- S j Ee naročiti za svoje S | sorodnike ali prijate- ^ p l je, to lahko stori. — j 4 Naročnina za s t a r i 9 5 kraj stane $7. — V 5 ^Italijo tiith he poli-\ J (jamo. . bolela in v Marenburgu so tudi že pozabili, da je nekoč živel Alojz Bratuša. Zato je bilo za- Koliko vojakov ima Italija, s"e ne ve natančno. Mussolini pravi, da jih v slučaju potrebe lahko spravi skupaj osem milijonov. Toda IMussolinija poznamo, da vedno rad nekoliko več pove. Kakšna dva milijona jih pa ima. Ko je bilo tem fantom štiri ali pet let, jih je začel Mussolini vzgajati. Vzgajati v fašističnem duhu. Se predli o so znali brati, so jim učitelji par ur na dan pripovedovali o veličini Italije. Da je Itali ja najmočnejša država na svetu: da še nikdar v zgodovini ni bila premagana, da so bili predniki sedatnjih Lahov Rimljani, ki so dali svetu kulturo iii podlago vsemu, kar ima danes. S šestimi leti je moral vsak laški fantič stopiti v balillo, mladinsko organizacijo. Dobil je uniformo: kratke hlače in črno srajco ter lesen bajonet. S tern so otroci stopili na pot fašizma. Rnzod"to jim j e bilo, da so na svetu še drugi narodi, ki Lahom zavidajo mesto na soncu. Vs'e te narode mora fašizem bodisi uničiti bodisi podjarmiti. Za podjormljenje tujih narodov ima Italija vsa sredstva : puške, topove, letala. < e sreča v vojni fašist Sovražnika, ga mora prebosti z bajonetom. Če z bajonetom ne more do njega, naj s puško pomeri nanj in naj sproži. Ce je več sovražnikov na kupu, se je treba poslužiti strojnice. Če se sovražno mesto jipira, ga cuuenje vs h Marenburžanov | je treba s topovi razdejali. S tem * eč ji , ko je prišel na ob- topovi in bombami iz letal. Fa-<*in-ki urad zopet omenjeni šist mora ljubiti svojo domo Bratuša zdrav in živ, pripeljal vino in premagati slehernega, pa je odgonski organ mesta ki to domovino ogroža. V ta Kranja. Spremljevalec .K* Bra-tušo zapeljal pred župana, ki jo ves začuden strmel v to prikazen. potem pa >e je le znašel ter izjavil, da odgonca ne sprejme, ker ima občina že njegov mrtvaški list ter je Alojz Bratuša po vseh človeških postavali mrt«'V in pokopan v fielnici ob Pravi. Po daljšem razglabljanju je pa občina vendarle ■ prejela in prevzela živega A. Bratušo ter ga poslala domov, k/er je bilo med sirtbm in trui-t rjo -pet ganljivo svidenje. Zadeva pa je še precej zanTota-na, k<• e bf» ticba BratuŠo Šo u-radno "oživeti" saj je vpisan v vseh uradnih in-tancah kot liirtev. Nerešeno pa je osta'f» še, knga so pod Bratuševim im u o? i l pokopali Selničani. VELIK POŽAR V TRNOV-LJAH PRI CELJU. V Trnovljah pri Celju se je vnelo gospodarsko poslopje železničarja Cirila .Božuno. Bo- Miss Gloria Strmih Mi.-.- Strmič se je Š le nedavno vrnila iz Jugoslavije, kjer je priredila več koncertov, ki so -ijajno u.-pe!i. Časopisje ji je splošno pelo veliko hvalo. In 15. decembra bo njen prvi koncert v Ameriki po njeni vrnitvi iz Rvrope. Kogar veseli lepi glas, naj pride na ta koncert. Po končanem koncertu sledi ple<. Vstopnimi v picdprodaji 5.> centov, pri blagajni 70 centov. Začetek ob 7.30 zvečer. V. S. P. žun je stanoval s -voio rodbino v prvem nadstropju gospodarskega poslopja, kjer si je bil u-redil stanovanje. < )genej je nastal v kuhinji, najbrž zaradi slabega dimnika. Plameni so kmalu zajeli vse ostrešje. Na kraj požara >o hitro prispeli gasilci iz Ce'ja in Trnovelj. Gasilcem se je posrečilo rešiti iz gorečega stanovanja pohištvo in obleko ter gotovino v znesku 30.000 din. ki je bila shranjena v miznici. Domačini mi že prej spravili živino iz hleva na varno, gasilci pa so še rešili zaloge žita in nekaj gospodarskega orodja. Požrtvovalnim gasilcem je u-spelo požar pogasiti in rešiti spodnji del poslopja. ' Zgorela j ' tudi zaloga sena in slamoreznica. Škoda zriaša 100,000 din in je delno krita z zavarovalnino. SE JE CAS, DA PRAVOČASNO PREJMEJO VASO BOZlCNO POSILJATEV, AKO POŠLJETE DAR SVOJCEM V DOMOVINO — PO KABLU K svoti, omenjeni v oglasu za pošiljatev dinarjev oz. lir, je treba dodati še posebej $1.— za pokritje t stroškov za kabel. — Denar je izplačan v petih dneh do enejfa tedna. — Potniški oddelek Slovenic Publishing Company, 216 W. 18th St., New York 8 namen je treba tudi srčnosti iiv poguma. X takem duhu je Mussolini vzgajal laško mladino. Do štirinajstega leta so hili fantje v ballili. Po štirinajstem letu se jim je odprla pot v organizacijo za zrelejše fašiste. Dopo-la \ oro, ali tako nekako se j-menuje ta organizacija. Dopolavorist je v svojem prostem času dobil ž<* pravo puško in pravi bajonet. Njegov pogum je s tem znatno narasel. Streljati je bilo treba v tarčo, in kdor je v črno pogodil, je bil odlikovan. Na vežbališčili .so imeli slamnate može, ki so jih prebadali z bajoneti. Vse to je bilo potrebno pravemu fašistu. V vsem te je Mussolini izvežbal mlade fante, le nekaj jim je pozabil povedati. Iz dopolavora so bili sprejeti v fašistično milico. Oblečeni v fašistično uniformo, so smeli od jutra do večera nositi orožje. Fašisti, tako poučeni in tako vzgojeni, so bili pripravljeni za veliki dan. Laškemu narodu in ostalemu svetu je bilo treba dokazati uspešnost fašizma. Sredi temne Afrike je bilo staro zamorsko cesarstvo. — Abesinija. Iz Italije do tja je več dni vožnje po morju. Pa je rekel Mussolini, da tisto zamorsko ces*arstvo ogroža Italijo in fašizem in da ga je treba podjarmiti. — P o d -jarmljeno je bilo s pomočjo laških letal, letečih v nebotični višini in bruhajočih bombe na borna ilovnata bivališča. Fašistom v domovini je zrasel greben. < e s«> j<» Abesinija vdala, se nam Ik> vdal ves .»vel. Mussolini je nekam po strani gledal svojega nemškega konipareta Hitlerja in mu zavidal vojno ,-rečo. Le o Hitlerju je pisalo svetovno časopi -s je, o Mussolini ju in njegovih 'fašistih pa nič. To ni prav. Fašizem se mora postaviti. Toda na koga naj udari? Kazen Bal kana je Hitler že v>e pobral. Torej na Balkan! Toda na koga! »Jugosla\ija je precej čvrsta. Turčija istotako. Z Bol garsko ima Rusija svoje namene. Ostane le še najmanjša in najslabotnejša balkanska državica Grška, ki nima niti osem milijonov prebivalcev. — Grška je naša sovražnica! — je zatulil Mussolini. — Grke je treba uničiti ali podjarmiti! Avanti! Fašiste je poslal proti Grkom, pozabil jim je pa nekaj povedati. Šli so v nepreglednih kolonah, do zob oboroženi in prišli do grške meje. Tam so obstali. Prednje je* stopil poveljnik ter jim začel, s hrbtom obrnjen proti Grški, pridigovati, da je napočila ura poveličanja fašizma in fašističnega junaštva. Tedaj je pa na grški strani počilo. Poveljnika je zaskelc-lo, kot da mu je Ribničan s* šilom zob izruval. — Pomagajte! — je zakričal. — Poglejte, kaj je z menoj! V bližini stojelči so pogledali in dognali, da mu je zadnjo plat uniforme premočila rdeč-kasto-rjava tekočina. V tistem hipu «e je spustila junaška fašistična armada v beg in še danes beži. iMussolini je namreč pozabil povedati svojim junakom, da imajo tndi Grki orožje in da tudi Grki ljubijo »vojo do movino. "U t, A S NAROD A" — New York Tuesday, December 10, 1 940 VSTANOVLJEN L. 1893 * i J '-*TT Kratka Dnčvna Zgodba tramu—— MIKA PIXXJVA: Po-taja jo letala ob progi kakor majhen rabo j rek iz opeke in lesenih deščic. Poi vtis, da ta igrača v blagi sj»okojnosti pokrajine dremlje in da r-e vsaki-krat prebudi šele tedaj, ko ji v velikem* železnem zvoncu odjekne »igual. ki naznanja vlak. Prihod vlaka je pomeni! nekaj izr »dno važnega v tem mailmen* kraju, kjer so letovi-:čnrji blodili drug mimo drugega in se trudili pozabiti na to, da jim je dolgčas. Kajpada, največ se jih je zbralo na ptMaji k vlaku, ki je že zjutraj pripeljal |>oŠto i/ I Juhi j» ne. Saj niso prihajali le zastran pošte: dovoij jim je bilo, tla >o ob inzdelitvi pisem lahko doživljali neko prijitno neizvestnost in nemir pričakovanja, ta nemir pa m ceni1 i tendbolj .ker "o tukaj živeli kar preveč spokojno. — Ti-ti, ki so dobivali pisma in ti-ti. ki jih niso imeli prejeti o«! nikogar, ho se z enako vnemo zgrnili okrog pošta-rice, ko je v čakalnico prinesla polno prš t no vrečo. T, to-viščarji. irozdovniti, plezalci, hotelski ^liiLT«*. natakarice, učitelji n^ladiiir-ke kolonije, orožnik, graničar ji — vsi -o so nestrpno gnetli okoli velike, šti-riogiaste mize. ki je nanjo po-štarica iztre-la pet do š«»t za-, v o.1 v pisemskih oošiljk in časopisov. Kakor neke vr-te ženski sveti Mik avž je »tala poštni iea *:edi med ni'uri in ^e jim jo Miiehljala. Z; vo rdeča, preko uše% kar da. tesno -»jreveza-na ruta. je bila edini vidni, nekam svojevoljni znak njenega po*tar*kega dostojanstva. Pogasi je jela rnzovljavati vrvice, r» katerimi je bil nekdo trdno zadrgnil -nope pisem. 4Kož potrebujemo! Xdo pa je v posesti no žil ?'' "e |H>tem vsakikrat vzkliknil upokojit ni davčni nadzornik Rpoznaj. ki se je s svojim širokim t robu-lu-in bil preril skozi vso to gnečo tja do najbolj upoštevanega mesta — tik zraven poštarice. Toda navadno t i -tega noža nihče ni imel. Bilo je, kakor da so na'ašč vsi vedno izr ova pozabili na to, da bi ga bilo do- Pošta na postaji bi o piinesti — samo zato. tla -o potem lahko drug drugega vznemirjeno spraševali: 4'Nož, kdo pa ima nož?" Xa vse zadnje pa se je zadeva vso ei zaključila tako. da je gospodična Val ter jeva plaho |>otrkala na okmee, ki jo čakalnico spajalo s -ohico upravnika postaje, in io od njega dobila nož, ki so ga bili v-i iskali. V. nekakšno trepetajočo vdanostjo ga je potlej izročila gospodu Spoznanju, ki jo z mul vse •»veča no kretnjo prereza I motvoze z zavojev. To delo jo bil samolastno pr< vzel na-e in za nič na svetu bi ga ne hotel prepustiti komu drugemu. Poštariea je srečne dobitnike klicala po imenu. — Oddeljeno od ostale pošto je ležalo pismo. ča< -ki i val a nekje za vogalom in je oprezala, kdaj bo prečital vse do kraja — potem šele se mu je upala približali s ti-timi svojimi plahimi, nerenakomernimi koraki,( ki so izdajali vso njeno nesigurnost do življenja. 1'Gospod višji nadzornik . . *'A. to ste vi. gospodična!" V splošnem ni mogel trpeti 45. letnih gospodičen. ki so no-ile rjavo svileno mrežo privezano preko pričeske, ki so se br v. vsakega povoda razjokale in ho potem zopet brez razloga tja v en dan hihitale. Toda gospodični Valterjevi je vse te lastnosti nehote odpuščal. ICer ni utegnila prikriti, kolikanj ga občuduje- jo je -matral vendarle za boljšo kakor druge. •**Že zopet vam- je pisala ti- ki ga jo bila zvečer našla v na- sta dama. gospod nadzornik!" biralniku. ! "'Kakšna dama!" so je bra- Gospod Spoznaj Alfonz, j nil, toda videti imi je bilo. d;i j davčni nadzornik v pokoju." »mu nikkor ni neprijetno, ker jo prebrala z naslova. . Med pisano gnečo okoli mizo io za hip za šumelo. Lejto si ga no, že zopet jo dobil v rožnatem ovoju — že četrtič zapovrstjo! Kdo neki um tako navdušeno pi -ari * Kajpada, ženska roka — o tem ni dvoma . . . Gospod davčni nadzornik pa jo v nekakšni zmedi iztegnil široko dlan in jo prod zvedavimi pogledi -kril pi-mo v žep s\ njega »vetlozelenega jopiča, v kat.*-rem je bil videti njegov živ- t kakor telo ogromne ža' •. Slednjič >o je po-;ar*ca z o-bema rokaura npr a v prazno mizo in je izjavila: "Tako. to jo vse!" Po teh njtTiih be-»'d.-.|i -o vonce >o tam visoko -o meglile odsekane giobc1'. mod grelieni iu zrak je nt izr '"eno -ladko vonjal po -mrekovih gozdovih in po planinsko r iz-cvetenih tratah. Kakše»i pi"-krasen dan! je ta ali oni vzlik-XIi I in kakor bi treni' -o jo množica na vse stran; razkropi la. gospod davčni nadzor-nik -e je naslonil nekair. ob po-stajo in j- počakal, da vsi odšli. Potegnil je iz žepa pi^-ino. Gospodična Valterjeva so je IZIDE DNE 16. DECEMBRA, 1940 — POŠLJITE NAROČILO SE DANES! je gospodična Valrrjeva bi'a pogodila re-snico. "*Vrhii toga pa jo poštni žig na pi*niu. ki ga držite v roki. iz tega kraja, go-pod nadzornik. — Dopisujete si torej z žensko, ki stanuje nemara tu nekje v bližini." ".laz da si dopisujem ž njo? — se je razjezil. Takšne poštami' gospodične pa res no poznajo boljšega opravka, kakor da vtikajo svoj nos v tuje po-le. "Saj niti tega ne vem. kdo mi piše," mu jo nehote u-lo. "Xe vo-te, kdo je ona? Za božjo voljo, s,*i j to je strašno zaninfivo," je vzkliknila in na licih sta ji zagoreli dve rdeči pegi. "To so zaljubi •••na pi>-nin, gospod nadzornik, ki jih prejemate," se je petem živčno zahihitala. "Xa obrazu vam vidim. da >o . . "lini." jo rekel. Ta gospodična. ki je sedaj že teden dni letovala ž njim skupaj v i-ti gostilni in ki j<' < los loj ni bi! posebno cenil, je bila zares >il-nri bistrovidnega pogleda. Loj-kaj vse ni uganila, ta čas, ko >i še >ani ni bil na jasnem, kako je - to zadevo: ali se tista, ki niu pisari o nekakšnih čustvih. le norčuje — ali misli resno Strmela je vanj s t< žko zatajevanimi občutki. Mimo nje j<* toliko let bilo šlo brez sonca. da j<> >edaj že kar bolestno SLOVENSKO - AMERIKAJNSKI T/ I I :: ZA LETO :: Koledar 1941 Pestra zbirka kratkih povesti, zanimivih člankov in poljudnih razprav iz zgodovine, zemlje- in narodo-pisja; kratkih zanimivosti iz vseh dob in delov sveta . . . Informativna knjiga za vsakega rojaka, ki zasleduje svetovne dogodke. Citajte zanimiv članek: "O LOVU IN LOVCIH," ki ga je spisal Fr. Troha. Slovenic Publishing Company 216 W. 18th Street New York, N. Y. Cena 50c Vsi>t«>-laliku jKKŠljete v ziiaiukali po J ««. 'i crnte, čr prebivate v Z«lniž»Miih državah. i! Tajna poletov v megli nad A nglijo i : Posebna priloga: Trije zemljevidi v barvali: K V ROP A LETA 1914.: EVROPA TREII SE »VN.ro VOIXO: EVROPA L. 1940 »AROČITE GA ^F DANES hrepenela po toploti. Za vsak utnnek jrorkoto — bi bila hvaležna — tembolj ^oreoe. ker ZAHODNA TRACIJA. Zatlnje oa-e so \ je «"*utiia, kako nralo oasa ji šejvekrat omenja ime T racije. Mogooe bo prav o.-t;ija. Tako -o je zgodilo, da m* je v >voji že tolikrat preva-i;i n' donrišljiji že zo|K>t nekoga 'bila oklenila . . . Zamahnil je z roko po zraku. "I'bouo mlado tlekle . . .*' -Mlado dekle?" '*Xu da, ti>'a, ki mi piše!" "Kako ve-te, da jo m'lada?" ^a je vprašala in ulas se ji je tresel "Ker kv;ir-i v pi-mih tak^n«' prenaf»ete neumnosti- kakor sv;i jih pisala lienisira tudi midva. ko sva bila še nrbida — k.-iko doliro d i ona." je že te.ifa, iiospo V Darilo za PRAZNIKE RAZVESELITE VAŠEGA PRIJATELJA (ICO) ZA BOZlC Z DVOMESEČNO NAROČNINO NA "GLAS NARODA". STANE SAMO $1, List skušamo napraviti splošno zanimiv za vse čitatelje. Vemo, da Vaš prijatelj oz. prijateljica, ki še ni naroče(a) na Glas Naroda, bo vesel (a), da ste se spomnili za praznike. Ta ponudba je dana, da se vaš prijatelj oz. prijatelji ca seznani s tem slovenskim listom, in bo s časom redno naročen (a). IZPOLNITE SPODNJI NAROCILNI LISTEK Storite to te danes, \ da bo pravočasno | 216 West 18th Street, New York \ za praznike. j Tukaj Vam pošljem $1.—, za dvamesečno naročnino za: ' j Ime.................................... j Mi bomo obvestili I Naslov................................ j Vašega prijatelja I ................................ I S primerno božično j List naj pošiljamo pričenši z dnem...................... I o vašem ^ Moje iine in nasjov je: .................................. J Oblak jo prt šel preko -onea, a kratek oa- jo blošecoa po-krajiun osivela, že gospodična Valterjeva je postala siva v obraz. ttJ>a dol,iro jo že tona," je zanirmrala. <4Toe je Xeinoiji posrečilo premagati angleškega uenerala Meglo. 44 Roentgonski bombniki" in«aj<> vzgraj*no napravo za gledanje v daljavo, ki je montirana polog -edeža za pilota. Kdina vidna oznaka takšnega bombnika je živa 'barva, s ka-tero je pople-kan. Tudi imajo ta letala nekakšno 'nosove\ ki jih ])iotilotai«ka obramba v Londonu že dobro razlikuje. Angleži so nekaj časa menili, da '-o ti "nosovi" znaki pripadnosti letal k posameznim krdelom. V resnici pa ima tak "no-" kakor barva- samo piaktičen pomen. V 4'nosu" je na.1 n reč neka kemčina raztopina, ki rabi aparatu kol ti]);il-ka j»ri gledanju v daljavo. Ti bombniki so poplcskani z rdečo. rjavo ali plavo barvo. Xenioi iz razumljivih vzrokov nočejo izdati tajne >vr»jih 44 roentgenskih bombnikov,'' toda z
  • edanjo vojne, dopolnilo. ki bo ahko in^edo odločilen pomen pri sedanjih zračnih bitkah nad Londonom. . podamo v izvlečku kratek opi: t" dožeie. napisan od grške J trupa bombnega letala. Xem- kor jo treba u|>oštovati - tem v zvezi tudi barvo prednjega Pogled v njegovih majhnih, dobrih očeh r» • jo zmedel. Po-praskal se je za ušesom. 44Za-kaj ? Nu, toga ne vem. kako je z van ri — jaz za svojo o-ebo pa sem že zdavnaj ugotovil, da ljubim svoj mir in pa dobro kobilo od vsakršnega čn«tva. — Zbogom, draga gospodična." Na čelu jo začutil potne srago Pa ne da bi bila ona tirav na -ha in nikdo ne ve. kako je oddaljena od nebe-no-ua južnega tečaja. nasprotju - to lopatico, ki -e bo! j in bolj oddaljuje od naše zemljo, -o naiu približuje tretji komet le-tešnjt ga lota - 111 y.\ > približna million kilometrov n;i dan. 1-jgi'jskoga molja. Bolgari so te ponutlbe dosledno odklanjali. Verjetno ni.so bili zadovoljni -an«) > pravico do gospodarskega prehoda na Kgejsko morje, t»-n?več so čakali na ugodni trenutek, ko bodo lahko postavili zahtevo po celi Zahodni Traciji. To vprašanje po-taja v pogledu na odnose lifed Grčijo in Bolgarijo v sedanjih časih posebno poreče. Rojake prosimo, k o pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno SM [SLOVENSKA NARODNAj PODPORNA JEDN0TA BRATSKA, DELAVSKA ................ Najboljši prijatelj v nesreči vam je: PODPORNA USTANOVA Sprejema možke in ženske v letih od 1 6. do 50, in otroke do 1 6. leta starosti. ČLANSTVO: 52,000 PREMOŽENJE: $8,000,000.00 Za ožje informacije glede zavarovanja n vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ § Glavni stan: 2657-59 S. Lawndale Ave., Chicago, 111. B "G LAS NARODA" — New Yori ~ 1 — Tuesday, December I 0, I 940 VSTANOVLJEN L. 189$ ROMAN :—: Spisal: FRAN GOVEKAR. ^■■■■m 1 3 (mmiiiiiiiiiiii1 llllllll iimmi—v Tvoj nesreeni temperament! Kakor otrok si še vedno da se ne zna 3 kroiti. Pc očetu si taka: vse ali nič. Zato pa je pri vsi nadarjenosti <->tal \k> smrti siromak. Potrpeti ni hotel, poniževati .-e ni zna!. Samo na pravice se je skliceval trmasti zaslepiiempod Janko mi je poslal priloženo pisujo. Kakor vidiš, ji- ves obupan. Tudi on je revež. Saj bi Te rad vzel za ženo, a še ne sim> in ne more. Zaupaj v božjo pomoč, morda se v>e prav kmalu izpremeni. Žrtvuj se, prosim Te, draga Olga. ponižaj se, prinašaj bremena, ki s", .-i ga sama naložila, <>aj veš, da nisi brez krivde, in potipi. Gospod .lanko je vendarle dober človek, čeprav je bil lahkomiseln Prosim Te, pripelji re čimprej semkaj, da se pogovoriva. v*>o hmVtti zopet urediti. Krnica je zdrava in pridna ter Te poljublja, kakor jaz, Tvoja mama." Temu pismu j" bilo priloženo Jankovo pi-mo. 44 Velespoštovana gospa:— V nedeljo sent pisal Olgi. Razložil sem ji moško in pošteno, da bi jo prav sad takoj poročil, a da tega, žal še ne smem •storiti. Biez prikiivanja sem Olgi zopet pojasnil, kako niti mati grozi, da izroči tovarno sestri, mene pa odpravi z deležem, a ko je ne poslušam in m puhtim Vaše hčere. Prosil sem torej Olgo, naj poč a k a še nekaj časa, morda le par let. Zaradi JUrnice in zaradi Vas sem ,ii predlagal, naj pusti službo. Vsi trije lahko stanujete -kupaj v Ljubljani. Tam najamem večje stanovanje, ga na svoje stroške lepo opremim ter jmj-skrhim, da bo-te poslej živeli udobno in mimo. Nihče bi ne vedel tega. Saj \ am je, gospa, ]iač razumljivo, da ne maram in ni treba, da bi bila Olga še nadalje učiteljica tam zunaj na deželi, kjer jo nnorem redkokdaj in še takrat r kri vaj v ideti le za kratke trenotke. 4*Z najboljšimi nameni, iz hrepi nenja posvoji hčerki sem j: predlagal vso to. Ampak Olga nie je razžaUla tako kinto in ohsula - takimi oesedanli da mi jih ni mogoče ponavljati. Tega nisem pričakoval in tega nisem zaslužil. Strašno sem razočaran nad OI«r< in čim dalie memišliaiii. tomboli uvide- Nemci iz Bes 3 rabi je pripovedujejo Dan za dnem z večjimi ali brega ne bom šel niti na do-manjšimi zamudami prihajajo bro, če ni vzroka, greni navad-dolgi vlaki nemških iz» eljen- no iz slal>ega. Zakaj vsi ti sta-cev na jeseniško postajo. Pre- ri; zakaj vse te starke, zakaj seljevanje ljudstev je velik do- vse to na pot iz svojih bogatih godek, toda kdo se ne bi za-1 rodnih pokrajin? (e je dana iiimal za to. Seli se ljudstvo .prostovoljna odločitev, kakor cele pokrajine, celih vasi. Prihajajo od daleč, Lz ogromne ruske zemlje in že za to išče človek prilike, da bi slišal kako mnenje brez cenzure in namena. Na teh vlakih ni pravega veselja potujočega ljudstva. Edi-110, ko spi egovorijo, tki se selijo v svojo združeno domovino, jim zasveti i jo oči, sicer se jim na obrazih pozna, da ^o se — dasi pro-tovoljno — težko ločili iz krajev, kjer so preživeli svojo mladost. Vidi se jim, da so težko zapustili vasi, polja in domove, kjer so prebivali njihovi predniki nad 100 let in kjer so ostali njihovi grobovi. Težko se je ločiti od ravnih 1> ;>arahskih poljan, kjer njive nimajo ozar in katere je Bog obdaril z vsem,'i zemelj-Iskimi dobrotami, ki jih potrebuje č'ovek za -svoje življenje. Pa če odhajaš v sam paradiž, rodni »lom le zapustiš. Na vseh teli obrazih >e tudi pozna, da so ne bili ž:- povsem prilagodili staremu ruskemu načinu življenja: bodisi oble- je dana. zakai vendar . . . Takoj po prihodu boljševi-kov, pripoveden jejo stari očan-ci, ki nimajo interesa, lagati na meji domovine in življenja, so ruske oblasti zaplenile vse blago po trgovinah in skladiščih in ga peljale neznano kam. Na to so pri kmetovalcih popisali ves živež ter zahtevali, da ga odstopijo toliko in to'iko, katerega so takoj zopet odpeljali neznano kam. V mnogih krajih so zahtevali še več, kakor so sploh kn^etje im^Ii pridelanega. Mnogim ni ostalo doma ničesar. .S prva so Rusi rekli, da je s daj sicer slalwi. da pa bo kmalu vse boljše ter da bodo imeli v.-ega dovolj v* izobilju. Ali te-ira napovedovanega izboljšan in le ni hotelo biti. pač pa je bilo vsak dan mani blaga tako, da sedaj ni. mogoče nič več dobiti. Niti koščka blaura za obleke ni mogoče kupiti, dasi je bilo prej v-ega v izobilju. Razen tega je nastala tudi ve ika draginja. Kilogram sladkorja 'je stal .derne vo^e. FRANCOSKI DRŽAVNIKI V C HAZE RON U. Francoski tednik 'Gringoire* objavlja zanimive podrobnosti o življenju francoskih državnikov, ki jih je Petainova vlada dala aretirati z namenom, da pridejo pred najvišje državno sodišče. Odgovorni činitelji so internirani v Ohazeronu, kjer so jim na razpolago prostori v ondotni graščini. In-I ternirani so strogo ločeni drug! od drugega in prejemajo hrano posamič. Podoba je, piše "Gringoire"j da so interniranci precej pobiti.| Bivši ministrski predsednik' Daladier je postal popolnoma molčeč. Zadovoljuje se z vlogo, ki so mu jo namenili vodi-j tel ji sedanje Francije in porabi v-ak dan zjutraj 40 minut za! sprehod po dvorišiču. V čaeu j med sprehodi dela zapiske za svoje- -spomine, ki mu bodo obenem rabili za obran (bo pred sodiščem. Tudi general Gamelin porabi ves prosti čas v zaporu za pisanje svojega obrambnega govern, - katerim se bo j>ojavil pred tožniki. Nedavno si je dal prinesti niz štabnih zemljevidov, s katerimi si osvežuje spomin na minule dogodke, ki so pahnili njegovo domovino v ve-| liko nesrečo. Poleg teifa piše Gamelin knjigo o taktiki 1110- KNJIGA KOT BOŽIČNI DAR 8 KNJIGE v angleščini. ' po izvanredni ceni NE ZAMUDITE TE PRILIKE l&e Garden | Encyclopedia 1400 STRANI — 750 SLIK vključno i2."»0 FOTOGRAFIJ NAPISALI NAJItolJ.ŠI AM KRIŠKI VRTNARSKI VKŠCAKI IN IZDAJ. K. L. 1). SKVMOUR, B. S. A. Kna sama knjiga, ki vam nudi vsebino rele vrste vrtnarskih knjig. Ta knjiga je bolj popolna, bolj natančna, bolj razumljiva in bolj uporabljiva, kot katerakoli druga vrtnarska knjiga. f <*u«lili si* boste iti v» s«-li bi>ste, ko boste vbb'li, kako ii:it:ii»r-uo vir THE GARDEN ENCYCLOPEDIA iK.uči o vsaki najmanjši ,M«irol»-uosti v ob«b'lovaiiju vrta. Knjiga je bila skrruio sestavljena, tako 'la jiii Izpuščen" prav nič*, kar je zanimivo in potrebno za vrt. Kar je v knjigi, je bilo vse skrbno preiskuSeno, tako da je v*<> pofio'nu, ja-fsno, priprosto. pa nataueno To je nova vrtnarska prirorna knjiga — lM»poIua, praktična, priljudna in lahko razumljiva.. I"r«-i^kusite jo kar najbolj natančno sami. Prepričali se lrej 15 lejev, sedaj 200 lejev. ka, bodisi jezik, izpričujeta tipjp.ir škornjev pa stane eelo 4000 Rusa, ali vsaj bližine Rusa. Vsi jiejev ali 1000 rubb'ev po teča-starejši i: loški popolnoma, ob 1 ,iu 4000 leiev /a 100 rubljev, vladajo ruski jezik, ženske go-'^-vkor so določile tečaj ruske vol ijo bolj rlabo; znak. da so j0i>|asti. \ve blago se sedaj pro-po družinah govorili nemščino. (i;,ja v vsedržavnih trgovinah, kjer je treba na primer za liter Mladina, ki se je rodila v dobi. ko je Besa rabi ja pripadala Ru-muniji, zna iz šol romunsko, ne-|ajj kaj tudi ruščine ter domače I nemško. Mnogo starejših mo-"kili govori poleg nemščine in uščine še romunsko in bolgar-ko. kar kaae, kako mešano je irebivalstvo v Besarabiji. Iz- pet roloja čakati v vrsti ves dan ali še več. Rusi so se baje čudili po prihodu v Besarabijo, kako da je tcini toliko starih ljudi. V Ru-i i ji jih baje pospravijo v zavetišča. ko ne morejo več delati. V šolah učijo otroke šteti na vam. da sein se rilno zmotil. Zato ji vračam besedo in jo odvezujem vsega, kar i:Ji je obetala. Kar se je zgodilo, sva kriva oba. Prav žal mi je, a popravit i -e ne da več. 4'To \am naznanjam čisto odkritosrčno, v ostalem pa sem Vam z veiespoštovaujein vodno vdani — Janko." Torej mat t j" nahujskal, re dela nesrečnega in kruto razžaljenega, obenem pa uri obrača hrbet — je razmišljala Olga. Kakšen neznačajnež! In lastna mati mi očita, da je Krnica nezakonsko dete, da sem osramočena za v>e življenje in nvi p-igovarja, naj jHistaiM in priležniea možu, ki mi je s prisegami obetal zakon. Nihče n4e ne razume — na vsem svetu nimam *!oveka. ki bi mi potrdi'. da sem ravnala kot pošteno dekle. Ah. Roža iter je edini! Njemu pokažem obe piriifi. Naj ju prtčita in jM.ve, kaj naj -torim, ako sem storila napak. Njemu zaupani; prijatelj ;ni je. Da. ž njim se posvetujem, -aj rili ie rekel, naj ne storim ničesar, ne da bi se prej pogovorila ž njim. . Hitri koraki po stopnicah -o jo predramili iz razmišljanja. Manica prihaja! Ne sme je videti objokan*-. Olga ie skočil m k umivalniku ter si močila oči in obličje. Teda j -o i-e odprle duri Res je bila Manica, debe'uška. * * Ha 1, < bleri s«*! Pa kar brž! Fz!et napravimo skoraj vsa naša šola; Magda, midve, Zeleznič. Knapič. šofiral pa Ivo >aii| ffospod ravnat j Tribnik.'* je kričala Manica, begala ]m| sobi, se ogledovala v zrcahi in si popravljala črne kodre tKxi rdečo čepico. . i4Hvala uik.iioot ne grem. Zla-ti pa s Tribnikeiii ne" 'Ali se ga morda bojiš f Nikar! -Smešno bi bilo. On dvori vsaki, celo meni, halo.ha! Za nos ga vodi, kakor ga vod i n w> vse, hahalia Na iilet pa se le peljemo, z avtom na Grnlado. Tam ]K>^i»cmo kavo in še pred mrakom bomo doma. Hajd, hajd. n«' boa utiral, skočil 7. voza in odprl v-atca It s^lež*'nw» zadaj. Olga in Manica s*a skočil; v avto in sedli. Tribnik -r je vrnil h ki milu in v trenutku je avto že drčal preko mostu. Ob Tiibniku je sedela učiteljica ^fagda, za njima učitelja Kna-fiič in Zelenic, na najodličnejšem pro-toru pa Olga in Manica. Pontlad j<» prihajala; že j<* sijalo so'nce toplo in prijetno. :»red par dnevi je dež vab;, in cee-mti po ruskem načinu in ruski melodiji. So po večini ženske, otroci in starci. Krepkih moških sko-ro ni med njimi. . ('e jih človek nagovori v ruskem jeziku, se radi razgovar-jajo. Zanimiva so njihova pripovedovanja kako so se spremenile razmere v Besarabiji po prihodu Sovjetov. Resnično, človek bi /e sam po ~ebi mislil, da mora biti za tako preseljevanje. ljudi gotov vzrok, ne samo poinešanost in čistost. Vzrok mora biti posebno takrat, ko je ljudem na prosto dano. da se iz-elijo ali ostanejo, t»00,000, sedaj nad 150,000 bes-arabskih Nemcev — vsi prostovoljno. toda zakaj? Iz do- način: raz. dva, Boga nema, raz dva — Boga nema . . . ('loveka s o postavili v vrsto, potem, ko so mm vse odvzeli in sedaj so vsi "enaki" — namreč revni in številke. Osebnost nič ne velja. Pred trgovino čaka toliko in toliko številk, ki hi rade kupile živež. PESMARICA "Glasbene Matice" Uredil dr. Josip Čerin Stane samo $2.— To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. — Dobite jo v Knjigami Slovenic Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y. •(V sta Daladier in Gamelin j v splošnem imrka in nerazpolo-žtna, pa se lahko reče za bivšega iministrskega predsedni- ' ka Paula Reynauda, da je mož vseskozi dobre volje. Njegov dan mine ob ginttiastičnih vež-bali in tele-ni negi. Revnaud je vedno veder in nasmejan in se venomer šali s pazniki, ki se zelo čudijo iniciativnosti bivšega državnika, ki prime ze o rad -za kramp, motiko ali zidarsko žlico. . Mandel, bivši notranji minister v Revnaudovi vladi, pa je nekoliko bolan. Muči ga oteklina zoba. Trikrat -o bili pri njem. zdravniki, da bi mu izdrli zf»b, toda nobeden ni opravil kaj prida. V zaporu trpi Man-del tudi zaradi mraza. Naročil je krznena pokrivala, da ga ne bo zeblo. Mandelova navzočnost v Ohazeranu vpliva tako mučno na jetniške paznike, da si ne žele ničesar l>oIj, da bi jih čil up rej zamenjali. . iNadaljeyanjf prihodnjimi DARILNE POŠILJATVE v JUGOSLAVIJO in ITALIJO DIN.---$ 2.20 DIN.---$ 4.0« DIN.---$ 5.85 DIN.---$ 9.25 DIN.---$18,— DIN.---$35— DIN.---$85— V LIRAH V DINARJIH Ker zaradi položaja v Evropi parniki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih pošiljatev vzame več časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za kar je treba posebej plačati ji.-. Vsled razmer v Evropi ni mogoče t Jugoslavijo In Italijo nakazati denarja v DOLARJIH, temveč samo v dinarjih oz. lirah. Isto velja tudi za vso druge evropske driave. SLOVENIC PUBLISHING CO. :: t P O T N I 6 & 1 ODDBLBK t tt 216 West 18th Street, New York STANDARDIZACIJA V LETALSTVU. Iz Washingtona poročajo, da je med Anglijo in Združenimi državami dosežen sporazum glede standardizacije v angleški in ameriški letalski industriji. Obe državi sta si popolnoma edini g!edr gradnje enotnih leta! z enakimi -troji in enakim orožjem. Tipi angleških in ameriških letal r^i bodo posilunal kolikor mogoče podobni. V ta namen je na delu posebna tehnična komisija, ki inta obenem nalogo, študirati vsa praktična izkustva sodobne vojne v zraku. Enake ukrepe glede standardizacije je pričakovati tudi v avtomobilski proizvodnji, kolikor se ta nanaša na vojne potrebe. NAJZANIMIVEJŠA ZGODOVINSKA KNJIGA THE ILLUSTRATED WORLD HISTORY 1152 Strani — 1000 Fotografij T^ knjiga obs«-^ 1152 strani in ima okoli 1000 vz>>-dovijiskil) listin in mnogo z*>inlj«>vim'Ihiu rudi zanimiva in koristim za un-inc v višjih š>>l;Oi. ki'r jim v vsakfui oziru ixoua^a i>ri njilxiveiu u<*».'-nju. i ČUDILI sk boste ko boste knjigo videli: vezava je Pomislite! JE. I >A JE MI'< >I.NKJŠ»» KNJIGO DOBITI ZA TAKO ZMERNO (ENO. CENA SAMO (Poštnina plačana.) KNJIG ARNA SLOVENIC PUBLISHING (:<). 216 West 18th Street, New York, N.Y. KNJIGA KOT BOZlCNI DAR ČE ŠE NE VEŠ, ZDAJ IZVEŠ: 'i U-t. 1'reletela je SO.OIM) luilj. Še bolj zanimiva j neka .">0-1 etna if os pa. ki 'stanuje milj a se zopet Isžibutiju lakota, ker >o Ang e- vine z letalom doiiMtv. Pri im -/.i zaplenili ladjo " Esperance** i kem ru itiikii zapt - < na tajn ki je prevažala živila z Mada- ea /e »ioliila ime "ieteea ta j -ga ska rja v francosko Somalijo, (cak r opravlja tajniške p - •• da je rumunska vlada uved- svoicga šefa ]>o vseli rudnikih, la italijanščino kot obvezen ,,; j.h obiskuje, z letalom, predmet na vseh trgovskih šolali; da je lieirtški državni komi-sar na Norveškem določil novo astavo: rumen križ na rdečem polju: da je novi poveljnik angleškega letalstva Portal odločen zagovornik ofenzivne akcije. ..........................................................iinimii iin» l|iiimiin, ,'iii,i„.;i»,,*t!iiniiH' "Ohmhii Bogovec Jernej (Spisal Ivan Pregelj) ' 1 Pisatelj je posegel v Jobo, AMERIČANKE SE VEDNO ko de je začel širiti protestan- BOLJ - ZANIMAJO ZA LETALSTVO. V Združenih državah je že preko 1000 žensk s po oženim pilotskim izpitom. Število ženskih pilotov v Ameriki naglo narašča. Štiri l(J-lctne piloti-nje so hčerke kaliforni j-kih lx>-getašev, ki so zamenjale avtomobil z letali. Ena je dobila pilotsko diplomo ravno za rojstni dan. OdloČila se ie, da bo odletela na Aljasko, in da bo tizem po Slovenskem. Pridigarja Jerneja je klasično opisal. Romanu so dodana uo-trebna pojasnila. Cena $1.50 KNJIGARNA Glas Naroda 216 WEST 18th STREET NEW YORK 50 LIR — — — $ 23>0 100 LIR---f 5.— 200 ur---$ 9-50 300 LIR---$14.— 500 LIR---$22.50 1000 lir---$4 l— 2000 lir---$87.—