PETA SEJA OBČINSKE KONFERENCE SZDL Socialistična zveza — najširša osnova družbenopolitične aktivnosti Šestega maja je bila peta volflna seja občinske konference SZDL Ljubljana Moste-Polje v prisotnosti 69 od 78 vabljenih. Navzoči so bili tudi gostje: predstavniki občinske skupščine, predstavniki drugih dnižbenopoligičnih organizacij in tudi predstavnik republiške konference SZDL. Seja konferenče je potekala v prijetnem delovnem ozračju. Ob presoji dosedanjega dela so sprejeli programska izhodišča za nadaljnje delo in izvolfli novo vodstvo ter delegate. Ko so izvolili organe konference, so navzoči poslušali poročflo o delovanju konference in njenih organov zaobdobje 1971-1975 in poročflo nadzornega odbora, nakar je bila razprava o poročflih. Po razrešnici konferenci in njenim organom ter po razpravi, so sprejeli pravila občinske konferertce SZDL ter statutare sklepe o sestavi konference in predsedstva, nakar so volfli predsednika, podpredsed-nika in sekretarja konference, predsedstVo konference, delegate za mestno bi republiško konferenco SZDL, nadzorni odbor in admini-strativno-finančno komisijo. V sedmi točki dnevnega reda so po razpravi sprejeli programska izhodišča za delo občinske organi-zacije SZDL. V osmi točki so sprejeli družbeni dogovor o osnovah in merilfli za določanje osebnih dohodkov in drugfli povračil in stroškov delegatov ter voljenDi in imenovanih funkcionarjev. V predzadnji točki so po razpravi potrdili predračun dohodkov in izdatkov v letu 1975. Na koncu se je ponovno izvoljeni predsednik občinske konference SZDL Vlado Černe zahvalil za izkazano zaupanje, pozval k aktivnemu uresničevanju sprejetfli nalogtervse navzoče povabil na osrednjo republiško proslavo v počastitev 304etnice sovode 9. in 10. maja. Iz predsednikovega govora ,,Tudi v socialistični zvezi vzpostavljamo delegatska raz-merja," je poudaril v svojem uvodnem govoru predsednik konference Vlado Crne, ko je govoril o prilagajanju SZDL novemu obdobju, v katerem sta vsa skrb in povezanost posve-čena občanu in delavnemu človeku v vseh fazah njegovega življenja in dela, v katerem bo lahko ustvarjalno in aktivno posegal na vsa področja druž-beno-ekonomske in politične ureditve in v katereira bo lahko sprošečno, svobodmo, brez zadržkov izražal tudi svoja stali-šča, mnenja in predloge, pa tudi kritiko, če sprejeti ukrepi ne bodo zagotavljali pogojev in položaja, kot jih nakazujejo dokumenti zveze komunistov, socialistične zveze, statuti in drugi dokumenti. V svojem izvajanju se je zadržal predvsem na dveh vpraišanjih: - zakaj je bilo potrebnd organiziranost in delovanje socialistične zveze px>sodobiti in ju prilagoditi noviim pogojem družbenopolitične ini ustavne ureditve, in — kako v Socialistični zvezi kot nasledmci Osvobodilne fronte zagotoviti enalkopravno obravnavanje vseh vprašanj družbenega in političnega sistema, dajanje pobud in spre-jemanje skupnih stalič in poli-tičnih dogovorov za uresniče-vanje takih družbeno-ekonom-skih in. političnih cSjev in od-nosov, ki so v prograrnu zveze komunistov, dokuimentih SZDL, republiški in zvezni ustavi. Podai je ugotpvitev, da kljub prizadevnosti ožjega ali širšega kroga aktivistov, pa tudi posa-meznikov socialistična zveza v minulem obdobju v občini ni bila vedno dovolj učinkovita. Naštel je nekaj primerov, ki so to ugotovitev potrjevali. Aktivnost je po končanfli akcijah upadla, namesto da bi se preusmerfla na druga pod-ročja. Predložene dokumente so preveč obravnvali le v raznih vodstvih. Nezadostna poveza-nost družbenopolitičnih organi-zacij in ločeno obravnavanje vprašanj na vseh ravneh sta imela za posledico odvečno ponavljanje in tudi sprejemanje različnih stališč do enakih vpra-šanj. PremaJo prizadeto je SZDL reagirala na ostro kritiko zborov občanov ob sprejetju odloka o popisu stanovanj leta 1973, kritiko do poslovanja sklada za izgradnjo vzgojno-varstvenih in šolskih objektov (Nadaljevanje na 2~. strani) (Nadaljevanje s 1. strani) in pripombe na dolgotrajni postopek pri urejanju urbani-stičnih ingradbenih dokumen-tov za gradnjo vzgojnovarstve-nih in šolskih objektov. Še več primerov je naštel predsednik Vlado Črne, vsi pa so kazali, da samoupravna organiziranost delovnih ljudi v krajevnih skup-nostih, združenem delu in samoupravnih skupnostjh še ni prinesla vsebinskih sprememb v odnosih. ,,Še vse preveč je primerov, ko odločitve spreje-majo v ožjih vodstvih, kar hromi prizadevnost, iniciativ-nost in samoupravljanje delov-nih ljudi. Da bomo to stanje spremenili in dabo imela SZDL večji vpliv," je dejal Vlado Čme, ,je potrebno v aktivno obravnavo in reševanje zajeti čimširši krog delovnih ljudi in občanov." Nadaljeval je: ,,Posebej imam pri tem v mislih, da bo potrebno pred končno odločitijo na katerem-koli in o kateremkoli doku-mentu, ki ga sprejemajo pri-stojni organi krajevne skup-nosti, občine, mesta ali republike, biti strpen zato, da se predhodno razčistijo vse pripombe glede spornih vpra-šanj. Energično je namreč potrebno prekiniti s prakso, da smo do mnenj, predlogov in celo kritike, ki smo jo in jo bomo tudi v bodoče doživljali, malodušni, neprizadeti in ne-občutljivi. Izhajati moramo iz tega, da imamo pred seboj za samoupravljanje zelo zavzete, toda preproste delovne ljudi ih občane, ki pa v tem nimajo dovolj izkušenj niti visoke strokovne usposobljenosti, še manj pa zgleda v kateremkoli drugem sistemu, Tudi v socialistični zvezi zato vzpostavljamo delegatski sistem in razmerja. Tudi v tej oigani-zaciji izključujemo prakso in možnost, da se člani posamez-nfli vodstev socialistične zveze izrekajo ,,za ali proti" po svoji lastni presoji ali uvidevnosti. To pa bo doseženo s tem, da je vodstvo organizacije sociali- stične zveze - konferenca - že v krajevni skupnosti sestavljena iz Izvoljenih delegatov hišnih, uličnih ali vaških odborov in da prav tako občinsko, mestno in republiško organizacijo tvorijo izvoljeni delegati občinskih konferenc socialistične zveze. Da bodo izhodišča, mnenja in stališča vsebovala čimvečjo enotnost pogledov do posamez-nih vprašanj v obliki enotnega političnega dogovora vseh socialističnih sil v tako imeno-vani ,,enotni fronti", v vodstva socialistične zveze na vseh rav-jfieh obvezno delegirajo svoje delegate tudi družbenopolitične organizacije, družbene organiza-cije in društva. S tem želimo doseči večjo aktivnost vseh članov sociali-stične zveze, še posebej onih, ki so člani zveze komunistov, zveze sindikatov, zveze sociali-stične mladine in zveze zdru-ženj borcev NOV. Doseči mo-ramo, da stališča zveze komu-nistov postanejo množična pobuda ndaljnjega socialistič-nega in samoupravnega razvoja, vkaterem: — imajo delovni ljudje in občani odločilen vpliv na vsa področja življenjskih in delov-nih pogojev in interesov za oblast delovnega človeka nad sredstvi za delo in rezultati dela; - v kateren delovni ljudje in občani zagotavljajo svoj vpliv in aktivnost na sprcjem takšnih odločitev, ki pozitivno vplivajo na ekpnomski, socialni in poli-tični položaj mladega človeka; - zagotavljamo tudi razvi-janje revolucionarnih vrednost, pomoč odpornišktm gibanjem v svetu ter urejanje družbenih in socialnih vprašanj borcev narod-noosvobodilne vojne. Tako organizirana sociali-stična zveza bo imela v druž-benopolitičnem dogajanju večji vpliv pri sprejemanju raznih odločitev: — v temeljnih delegacijah in konferencah delegacij organiza-cij združenega dela in krajevnih skupnostih, - v skupščinah in skupščin-skih telesih, — in končno prek našili delegatov tudi na-odločitve skupščin na ravni mesta, re-publike in federacije. Posebno pa moramo doseči večji vpliv na odločitve druž-benopolitičnega zbora, sestav-ljenega iz delegatov sociali-stične zveze, zveze komunistov, zveze sindikatov, ZSMS in zveze združenj borcev NOV." Od nas je odvisno, kako hitro se bodo delegat&a razmerja v socialistični zvezi uveljavfla v praksi. ,,Od zavzetosti aktivistov in vseh članov socialistične zveze je odvisno, kako hitro in v ko-likSni rneri se bodo delegatska razmerja v SZDL uveljavila tudi v praksi. To je sila pomembno, ker bodo s tem ustvarjeni tudi veliko primernfejši pogoji delo-vanja delegacij in delegatov v vseh družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skup-nostih!" je predsednik OK SZDL nadaljeval uvodno izvaja-nje, nakar se je dotaknil izku-šenj enoletnega delovanja skup-ščinskega delegatskega sistema. Dejal je, da so uspehi enotni, da pa je moč še marsikaj zboljšati ali spremeniti, predvsem pa še naprej vztrajno dograjevati sistem ter ustvarjati pogoje delegatskega delovanja. Tudi dnevni redi sej zborov so še vedno preobsežni; tako je tudi z gradivom, ki je vrh vsega pisano še v težkem jeziku. Večkrat je tudi prekratek čas za razprave v delegacijah. Še posebej se je dotaknil delovanja družbeno-političnega zbora, ki so mu prav z delegatsko preurejeno socialistično zvezo kot fronto vseh političnih sil ustvarjeni pogoji pravega delegatskega delovanja. K razvijanju in po-glabljanju delegatskih odnosov pa lahko veliko pripomorejo tudi strokovne službe občinske uprave. Prav na tem področju bo treba stvari še izboljšati. Zboljšati in še bolj koristiti pa bo treba tudi občinski časopis Naša skupnost, čeprav že sedaj opravlja pomembno funkcijo delegatskega komuniciranja. Predvsem ga bo treba še bolj izkoristiti za obojestransko izmenjavanje mnenj in javnost dela vseh organov in organiza-cij. V zaključku izvajanja je predsednik OK SZDL opozoril na naloge, ki nas čakajo v pri-hodnosti in katerih se moramo lotitivsi. Najpomembnejše od njih so: - Z uveljavitvijo novih družbenopolitičnih in ekonom-skih odnosov, ki pomenijo de-jansko možnost, da delovni človek neposredno odloča o pogojih, sredstvih in rezultatih svojega dela, je zlasti v seda-njem času potrebno vse sile usmeriti na dokončno obliko-vanje in vsebinsko aktivnost vseh samoupravnih skupnosti, in to od temeljnih organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti do samoupravnih interesnih skupnosti. Večje premike moramo vsekakor doseči s tem, da bo ddovni člo-vek vzajemno in enakopravno z drugimi delovnimi ljudrrri,zdru-ženimi v temeljnih samouprav-nih skupnostih in družbeno- ' političnih • organizacijah, dejanski nosilec urejanja vseh vprašanj razvoja naše družbene skupnosti, pri čemer je po-trebno delegatskim odnosom, njihovemu položaju, pogojem in informiranosti povsod tam, kjer so vzpostavljeni, posvetiti vso pozornost. - Drugo pomembno pod-ročje enrgičnega angažiranja socialistične zveze kot fronte je izvajanje ekonomske politike za leto 1975. Predvsem je po-trebno več naporov usmeriti na pospešitev gospodarske rasti, ob večji izkoriščenosti tehnoloških in strojnih naprav, zmanjševa-nju zastojev in škarta, večji delovni disciplini, izboljšanju oziroma vzpodbudnejšemu sistemu delitve dohodkov in osebnih dohodkov. Stalno je potrebno spremljati raven splošne in skupne porabe ter operativno poseči povsod tam, kjer so ugotovljena večja od-stopanja. — In končno je brez obotav-ljanja prilagoditi organiziranosti in delovanje socialistične zveze novemu statutu republiške organizacije ter novim pravilom občinske in rakjevnih organi-zacij. Sleherni organizaciji, skup-nosti ali društvu brez izjeme, posebno pa še vsem delovnim ljudem in občanom, je v organi- zacijski obliki socialističre zveze brezpogojno zagotoviti možnosti in pogoje, da bo lahko' aktivno deloval jpri na-daljnjem razvijanju novih samo-upravnih socialističnih od-nosov. Najti je tudi možnosti financiranja in ureditve najnuj-nejših prostorskih in tehničnih potreb ter ureditev drugih pogojev, da delegatski sistem tudi v socialistični zvezi čim-prej zaživi."