NOVI TEDNIK
Št. 15 - leto XLVI - Celje, 16. IV. '92
Cena 60 tolarjev
Direktor m glavni urednik Jože Cerovšek. Odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejčič.
Eso ni
začel vojne
Kako je rasel lokal Vegas
v Zidanškovi ulici v Celju?
Govori lastnik Esad Čeha-
ič. Vroča tema na strani 14.
Čas le za
zresnitev
Vitodrag Pukl: »Če
bo Peterle bolj
uspešno vodil vlado,
se bo povratni uči-
nek poznal tudi
v parlamentu. Veči-
na strank ima že čez
glavo političnega
igranja. Prepričan
sem, da ne pozablja-
jo na skupne koristi.
Tu je meja in ta me-
'ja ie dosežena.« In-
^ tervju na strani 7.
Žalostna Mati božja
če bodo Šmarčani še naprej iskali grešnega kozla, šmarska kalvarija ne bo nikoli dočakala lepših dni. Stran 12.
Tednik
v vojniii
icrajinaii
Semester v ponorelem svetu
- Kaj bo z misijo modrih čelad?
Vojska je servis politike - Na
prvih bojnih črtah ni premirja.
Strani 8, 9.
iz vsebine:
Nove občine
Na Celjskem namesto 8 kar 36
občin. Načrt na strani 3.
Policijslca racija
Prevetrili Osmanov lokal in disko-
teko Jungle. Stran 24.
Mieifarna
Bolniku se je poslabšalo. Stran 5.
Vozni red
Novosti na železni cesti - Inter
city vlaki. Stran 13.
Celjsici festival
Odprta vrata slovenskemu filmu.
Stran 10.
sto žensk
na morju
Reportaža z izleta kmečkih
žensk. Stran 20,21.
2
z UREDNIKOVE MIZE
Znanilci pomiadi
Šc ne tako dolgo nazaj smo v Novem tedniku v obšir-
nih prispevkih dokazovali, kako zelo mrtvo in v lastno
samozadovoljno provincionalnost zazibano je mesto
Celje. Primerjave z mnogo manj zaspanim, a v mnogo-
čem podobnim Mariborom so bile tedaj mišljene kot
spodbuda najširšim krogom ljudi, ki odločajo v poli-
tiki, kulturi, športu in na mnogih drugih področjih
življenja in dela, da skušamo skupaj spodbuditi večjo
živahnost in prodornost mesta.
Kot po nekakšnem čudežu so se na mnogih ravneh
življenja pričele stvari to pomlad premikati. Gospo-
darstvo v teh težkih časih vsaj živi, če že prosperira ne.
In v Celju se je od Pusta sem mnogo stvari premaknilo.
Ne sicer v politiki in v skupščini, kjer se nadaljujejo
špetiri. Zato pa v mnogočem v kulturnem, športnem in
družabnem utripu mesta.  Teater je spočel Dneve
komedije, za Pusta smo poskušali vsaj načeti ulični
karneval in veselico, in uspeli, če nič drugega, zbezati
Celjane iz domov. V športu gre zelo dobro - rokometaši
Pivovarne so že državni prvaki, kegljavkam kar ne
more spodrsniti, dobro gre odbojkaricam ... Golovec je
s svojo rekreativno ponudbo široko odprl vrata. Kino- ,
podjetje je napovedalo novo rojstvo celjskega film-'^
skega festivala, postavilo temelje povsem novi manife-l
staciji in jo bo z novim organizacijskim jedrom znalo, j
v to verjamem, peljati naprej. Prvi sejem EKO je ob\
svoji visoki strokovnosti in zgledni pripravi najavil'^
novo obdobje specializiranih, majhnih, a silno korist-
nih sejmov. Začenjajo se že tudi priprave na Medna-
rodni obrtni sejem. Zavod za kulturne prireditve pri-
pravlja Mladinski pevski festival...
Teh nekaj naštetih primerov potrjuje, da se Celje
prebuja. Ob iskrenem upanju seveda, da ne gre le za
naključne pomladne lastovke. Celje je pokazalo voljo
in željo, nenazadnje tudi z županovim vztrajanjem
v slovenski skupščini in z zavzemanjem za večjo regi-
onalizacijo, ki bi Slovenijo prisilila v policentrizem in
bogatejši razvoj na vseh področjih in ne le v metropoli.
Ostaja seveda še veliko nedorečenega. V prvi vrsti so
to zavore v Celjanih samih. Kaj pomagajo zgledne
priprave, pobude, široko odprta vrata za najrazličnejše
možnosti, če Celjani ostajajo (vse preveč) doma. Pra-
vijo sicer, da na silo ne gre - in prav je tako. Toda,
žalostno bo za Celje, če bo to, sicer odprto mesto,
z množico dejavnosti, družabnih, športnih in kulturnih
prireditev, pripravljalo akcije, ki bodo same sebi
namen. Zato nam bržkone manjka slogan, pod katerim
se bomo združili in se skupno zbudili iz pritlehne zapr-
tosti in samozaverovanosti. Saj smo Celjani, mar ne. In
ko so včasih zavpili »Aufbiks Gaberje«, noben plot ni
ostal cel. Celje smo prebudili, zdaj se moramo prebu-
diti še Celjani.
Za nas, za naše mesto, za naše otroke, za naš na-
predek ...
Celje naj bo prijazno mesto
Celjani so letos drugič, v spomin na
sredino tisočletja, ko je naselje ob Sa-
vinji dobilo mestne pravice, svoj ob-
činski praznik obeležili 11. aprila.
V soboto dopoldne je bila v veliki dvo-
rani celjskega Narodnega doma osred-
nja slovesnost, na kateri so podelili
najvišja občinska priznanja - brona-
ste, srebrne in zlate Celjske grbe,
v kulturnem delu pa so nastopili pevci
Slovenskega okteta.
Slovesnosti ob občinskem prazniku
so se udeležili predstavniki prijatelj-
skih mest Siska in Grevenbroicha,
podpredsednik republiške skupščine
Vitodrag Pukl, poslanci celjske občin-
ske skupščine in republiški poslanci iz
celjske občine ter predstavniki sosed-
njih občin. Celjski župan Anton Roječ
je spregovoril o zgodovini Celja ter
zdajšnjem položaju v gospodarstvu,
kulturi in družabnem življenju Celja-
nov. Poudaril je, da se je prav slednje
v preteklem obdobju razmahnilo, o če-
mer pričajo tudi Dnevi komedije in
Dnevi slovenskega filma. Celjani pre-
cej pozornosti posvečajo tudi humani-
tarnim dejavnostim.
O delu občinske vlade in skupščine
so v Celju različna mnenja - župan pa
je ocenil, da se v mestu ob Savinji
v primerjavi z republiko in nekaterimi
drugimi občinami, dela bolje. Celje
postaja lepo mesto, to pa bi moralo
izkoristiti tudi pri pridobivanju tujega
kapitala za obnovo in razvoj.        I5
Zaprisega siovensiciii vojaicov
v soboto je svečano zapri-
segla prva generacija sloven-
skih vojakov. V šestih učnih
centrih se usposablja 2300
vojakov. Usposabljanje v vo-
jaških centrih bo trajalo tri
mesece, potem pa bo sledilo
dopolnilno usposabljanje
v borbenih enotah. Med dru-
gim tudi v Celju.
V učnem centru v Sloven-
ski Bistrici, kjer je tudi pre-
cej mladih fantov z našega
območja, je vojake in stare-
šine najprej nagovoril gene-
ral Janez Slapar. Član pred-
sedstva Slovenije Dušan
Plut je med drugim povedal,
da je vojaški rok v Sloveniji
eden izmed najkrajših
v Evropi, vsi pa si bodo pri-
zadevali za dobre in prija-
teljske odnose med vojaki in
starešinami. Naloga politi-
kov pa je, da storijo vse za to,
da bi bil mir. Vojakom je ob
svečani zaprisegi čestital tu-
di predsednik slovenske vla-
de, Lojze Peterle.
JANEZ VEDENIK
Foto: EDI EINSPIELER
Celjsifi
nagrajenci
Na osrednji slovesnosti
ob celjskem občinskem
prazniku, 11. aprilu, so po-
delili tudi najvišja občin-
ska priznanja - bronaste,
srebrne in zlate Celjske
grbe.
Bronaste Celjske grbe so
prejeli: Andreja Rihter za
pomembne dosežke pri vo-
denju in strokovnem
usmerjanju Muzeja novejše
zgodovine, Ana Četkovič-
Vodovnik za strokovni pri-
spevek pri razvoju kako-
vostne družbeno organizi-
rane predšolske vzgoje in
varstva otrok v celjskem in
širšem prostoru, Janez Gril
za vodenje pospešenega
tehnološkega razvoja PTT
dejavnosti v občini Celje
ter Janez Majce za strokov-
ni prispevek pri razvoju
SDK Celje ter zagotavlja-
nje nemotenega poslovanja
celjskega gospodarstva
v kritičnih razmerah.
Dobitniki srebrnih Celj-
skih grbov so: Jože Domjan
za pomembne dosežke na
področju grafičnega obli-
kovanja, skupina avtorjev
razstave »Kelihi arhitekta
Jožeta Plečnika« in podjet-
je Remont za visoko stro-
kovno raven gradbene pre-
nove mestnega jedra in pri-
spevek k prijaznejšemu iz-
gledu Celja.
Letos prvič pa so podelili
tudi zlate Celjske grbe, ki
so jih prejeli: opat in prelat
celjski Friderik Kolšek za
življenjsko delo pri vzpo-
stavljanju odnosa med
ljudmi in za ljudi ter pri
ohranjanju narodno-kul-
turne dediščine Celja, Zo-
ran Vudler za življenjsko
ljubiteljsko, a visoko pro-
fesionalno delo v turistični
dejavnosti ter uveljavi j en ju
ugleda Celja in njegove
okolice doma in v tujini ter
Franci Križaj za vrhunske
umetniške dosežke v Slo-
venskem ljudskem gleda-
lišču Celje in gledališkem
ustvarjanju sploh.
Med dobitniki bronaste-
ga Celjskega grba je bilo
tudi Društvo za varstvo
okolja Celje, ki je dan pred
slovesnostjo župana obve-
stilo, da hvaležno odklanja
priznanje, denarni nagradi
pa so se člani odrekli v ko-
rist Društva za boj proti
raku. Zavrnitev občinske-
ga priznanja so utemeljili
z dejstvom, da člani dru-
štva vseskozi delujejo na
popolnoma prostovoljnem
osebnem delu, brez kakrš-
nihkoli denarnih nadome-
stil, zato nase ne morejo
prevzeti v obrazložitvi bro-
nastega Celjskega grba za-
pisane ugotovitve, da bi
moral DVOC svojo dejav-
nost še intenzivirati.
IS
Rimljani pomagajo Ljubljani
Zaraai rimskih ostaniiov pri Ločici oit Savinji iio treba dei
trase boaoče avtoceste premaltniti - Začeteii gradnje šeie
ieta i99U
Republiški zbor združenega
dela je konec preteklega mese-
ca, ko so mu pristojni iz vlade
pojasnjevali, da projekt za av-
tocesto Arja vas-Vransko-
-Ljubljana ne more biti nared
do novega leta, sklenil, da mo-
ra vlada do 30. junija pripravi-
ti vsebinski in terminski plan
gradnje cestnega križa. To naj
še posebej velja za ta odsek,
kjer naj se začnejo dela v prvih
treh mesecih prihodnjega leta.
Očitno pa je bil takšen sklep
odveč, saj je nekaj dni kasneje
prevladalo mnenje arheolo-
gov, ki so nasprotovali temu,
da cesta prekrije ostanke rim-
skega tabora pri Ločici ob Sa-
vinji.
Številnim izgovorom v repu-
bliki, zakaj se z gradnjo avto-
ceste ni zaenkrat še nič zgodi-
lo, se je tako v začetku meseca
pridružil spet novi. Zaradi na-
sprotovanja arheologov bo
treba traso prestaviti za pet ali
šest kilometrov, to pa pomeni,
da se bo začetek gradnje zopet
debelo zavlekel. Kot je pove-
dal sekretar žalskega sekreta-
riata za varstvo okolja in ure-
janje prostora Vinko Debelak,
je republiško ministrstvo za
promet že naročilo izdelavo
variantnega predloga, ki naj bi
bil narejen najkasneje do kon-
ca letošnjega julija. Nato pa se
bo moral ponoviti ves posto-
pek z usklajevanjem interesov
in pridobivanjem soglasja
vseh, ki jih bo spremenjena
trasa prizadela. Debelak je si-
cer optimist in upa, da se bo
vse skupaj zavleklo le za naj-
več pol leta in da bo zbiranje
prostorskih dokumentov pote-
kalo naprej tako kot je dogo-
vorjeno.
Zaradi spremembe trase av-
toceste, bo žalska občina pri-
čela z odkupovanjem oziroma
zamenjavanjem zemljišč šele
potem, ko bo lokacijski načrt
sprejet in ko bodo izdane od-
ločbe. Predvidoma bo to aprila
ali maja prihodnje leto, vendar
le pod pogojem, da bo na voljo
dovolj sredstev za odkup.
Po terminskih načrtih bi naj
bile vse priprave na začetek
gradnje končane do decembra
prihodnjega leta, sama grad-
nja, kar pa je zopet odvisno od
denarja oziroma od prizadev-
nosti republike, da poišče res-
nega tujega investitorja, pa bi
se začela aprila leta 1994. Če
se seveda ne bodo zopet našli
kakšni novi »arheologi«.
JANJA ŽIVULJ
Ob Dnevu upora
v veliki dvorani celjskega Narodnega doma priprav-
ljajo prihodnji četrtek, 23. aprila, ob 18. uri slovesnost
v počastitev Dneva upora proti okupatorju.
Slavnostni govornik bo predsednik republiškega od-
bora Zveze združenj borcev Slovenije Ivan Bolničar,
v kulturnem delu pa bo nastopil Komorni moški zbor
iz Celja pod vodstvom Katje Kovač. IS
KOMEN"l"IRAMO
Pribežnikl iz BiH
v času ko se je iz Celja vrni-
la proti domovom velika veči-
na beguncev s Hrvaškega, so
pretekli teden začeli prihajati
prvi pribežniki iz Bosne in
Hercegovine.
Med prvimi nekaj deset be-
gunci sem tako srečal skupino
iz Bijeljine, ki se je po pokolu
muslimanskega prebivalstva
rešila v Slovenijo, v Celje.
V prostorih celjskega Rdečega
križa so povedali o dolgih, ne-
gotovih urah v kleteh. Govoril
sem z žensko, ki je žalovala za
v cvetu mladosti ubitim bra-
tom, povedali so o rušenju, po-
bijanju ... Ko se je Bijeljina
nekoliko umirila in so barika-
de sprostili, so se čez Hrvaško
prebili v Slovenijo. Ena od
žensk je prispela celo v hišnih
na t i kači h ter rešila le stekle-
ničko svojega dojenčka. Na
vzhodu torej nič novega, le ne-
kaj mesecev stare, podobne
zgodbe. Tokrat za spremembo
z novega kriznega žarišča, iz
druge države. V prostorih celj-
skega Rdečega križa sta tisto
uro jokala dva nova dojenčka.
Dojenčka in vsi drugi pri-
bežniki iz Bosne ter Hercego-
vine so se v Celju pridružili 97
preostalim beguncem iz Hrva-
ške, ki za zdaj še ne morejo
domov, v Vukovar na primer.
Med Hrvati v Celju je še 7 do-
jenčkov ter večinoma otroci do
14. leta starosti, s svojimi ma-
terami ter tudi dvajset starih
ljudi. V času najhujše vojne vi-
hre v Hrvaški je bilo v Celju
največ 800 beguncev, če se bo
vojni požar v BiH stopnjeval,
pa je mogoče, da jih bo prišlo
trikrat več, do 2500. Tako pra-
vi Tone Mastnak, sekretar
celjskega občinskega Rdečega
križa, kjer so ljudem iz BiH
pomagali, ti pa so bili polni
odkritosrčne hvale zaradi člo-
vekoljubnega odziva Slove-
nije.
V stiski spoznaš človeka, ne
Bosanca, Hercegovca, Hrvata,
Avstrijca, Madžara, Srba, Al-
banca ... Kaže tudi, da je bila
propagandna mašinerija bivše
prestolnice z vsesplošnim šo-
vinizmom in egoizmom Slove-
nije zares prekruta, kajti po-
tem bi se begunske reke preu-
smerile drugam. Gre pač za či-
ste račune in dobre prijatelje.
Pri nas se še tudi ni zgodilo, da
bi domači skrajneži fizično
napadali begunce, kot je vsak-
dan bogatejšega zahoda. Bo
tako tudi ostalo?
BRANE JERANKO
Št. 15 - 16. april 1992
3
Iz osmih
36 ohčin?
Po gradivu »Teritorialne enote:
Predlog novih občin« dr. Igorja Vrišer-
ja povzemamo predlog nove lokalne
organiziranosti na celjskem območju.
Iz zdajšnjih osmih naj bi nastalo 36
novih občin, teritorialno pa naj bi se
najbolj razdrobila občina Žalec. Iz
zemljevida, ki sta ga izrisala Milan
Kreutz in Damjan Kvas iz celjske ge-
odetske uprave, so razvidne nove ob-
činske meje.
Občina Mozirje (1): 3501 - Mozirje,
3502 - Nazarje, 3503 - Gornji grad,
3504 - Luče ob Savinji in 3505
- Ljubno.
Občina Velenje (2): 5901 - Velenje,
5902 - Šoštanj in 5903 - Šmartno ob
Paki.
Občina Žalec (3): 6201 - Žalec, 6202
- Griže, 6203 - Prebold, 6204 - Šem-
peter v Savinjski dolini, 6205 - Polze-
la, 6206 - Braslovče, 6207 - Vransko in
6208 - Petrovče.
Občina Celje (4): 0301 - Celje, 0302
- Dobrna, 0303 - Vojnik in 0304
- Štore.
Občina Laško (5): 2001 - Laško,
2002 - Rimske toplice in 2003 - Ra-
deče.
Občina Slovenske Konjice (6): 5101
- Slovenske Konjice, 5102 - Loče pri
Poljčanah, 5103 - Zreče in 5104 - Vi-
tanje.
Občina Šentjur pri Celju (7): 5201
- Šentjur pri Celju, 5202 - Gorica pri
Slivnici, 5203 - Planina pri Sevnici in
5204 - Ponikva pri Grobelnem.
Občina Šmarje pri Jelšah (8): 5401
- Šmarje pri Jelšah, 5402 - Kozje, 5403
- Podčetrtek, 5404 - Rogatec in 5405
- Rogaška Slatina.
IS
GLOSA
Kdo pa so, ti
čuilnl tantje?
Kot bi bilo včeraj, pa je
že toliko let, odmevajo
v menj, tam nekje daleč, na
robu spomina, davni zvoki
naših osnovnošolskih pro-
slav: pionirčki, z rdečimi
ruticami in modrimi titov-
kami, vzneseno recitiramo
Kajuha; zbor ob harmoniki
poje udarne partizanske:
Hej, brigade; Kdo pa so, ti
mladi fantje...
Tako daleč je že vse to!
Kot da nikoli ne bi bilo, kot
da bi bil spomin iz sanj, ki
se nam pritakne v zavest,
da potem leta in leta verja-
memo vanj, kot v nekaj,
kar je v resnici bilo.
Pa je?
Ne vem. To je moj edini
spomin na tistih fanatičnih
»komunističnih 45 let kri-
vic in nesvobode«, o kate-
rih danes nekateri govorijo
s toliko ogorčenja.
Pa imajo prav?
Ne vem. Ne morem reči,
da imajo prav. Ne morem
reči, da se motijo.
Pravzaprav je preprosto
povedati, zakaj: prepozno
sem se rodil, teh 45 let me
mnogo manj obremenjuje,
kot tiste, ki so jih v celoti
doživeli in preživeli.
In vendar me ta spomin
vedno čudno zaboli in se
\'prašam: kdo sem bil ta-
krat, kaj sem bil, kako in
zakaj.
Presune me kot zdajle,
ko berem nestrpna naci-
onalistična sporočila Jelin-
čičeve stranke, in se spra-
šujem: kdo smo nenadoma,
vsi mi, vzgajani in prisilje-
vani v bratstvo in edinstvo,
kaj smo vendar postali iz
teh nekdanjih pionirčkov
na robu spomina, kako in
zakaj.
Kot bi pel neki novi zbor,
se mi zdi, z drugačnimi, ne-
koč že videnimi uniforma-
wi tiste skoraj enake in
vendar bistveno drugačne
pesmi krutega in bolnega
fanatizma.
Kdo pa so, ti čudni fant-
je? In kaj bodo čez nekaj
let?
Ne vem. Vem le, da nisem
^ njimi. In nikoli ne bom.
Dovolj mi je bil en zbor.
T.Š.
Tremarje - junija
Prvi denar za prestavitev magistralne ceste M 10-3
v Tremarllh zagotovljen
Poslancem iz Celja in La-
škega je pred tedni v republi-
ški skupščini uspel amandma,
da so v letošnji proračun uvr-
stili tudi reševanje dveh cest-
nih problemov na Celjskem
območju. Tako naj bi že junija
začeli s prestavitvijo magi-
stralne ceste M 10-3 v Tremar-
jih, kjer je sporni podvoz in
z urejevanjem ceste od Višnje
vasi do Dobrne.
Takoj po uvrstitvi amand-
maja v proračun je direktor
Zavoda za planiranje in iz-
gradnjo občine Celje organizi-
ral razgovor s predstavniki re-
publiške Uprave za ceste in
Ministrstvom za promet in
zveze, kjer je bil prisoten tudi
predsednik Izvršnega sveta
občine Celje Mirko Krajnc.
Jože Zimšek: »Predvsem
smo se seznanili, da je do po-
letja treba pridobiti vso po-
trebno manjkajočo dokumen-
tacijo, republiški Upravi za
ceste pa smo ponudili sodelo-
vanje Zavoda za planiranje in
izgradnjo občine Celje. To je
v bistvu nadaljevanje pogovo-
ra, ki smo ga začeli pred tremi
ali štirimi leti, ko smo že govo-
rili o nujnosti posodobitve te
ceste. Tako smo danes prvič
pred pravim začetkom grad-
nje, kajti denar v višini 155
milijonov tolarjev je zagotov-
ljen. Objekt bi v prvi fazi zgra-
dili letos, končali pa prihodnje
leto.«_
V amandmaju je tudi obno-
vitev ceste Višnja vas - Dobr-
na, za katero je odobrenih 35
milijonov tolarjev. Pred pre-
plastitvijo ceste bodo opravili
še dva do tri posege v cesto, da
bodo odpravili nepravilne ele-
mente. Cesta bo tako postala
tudi varnejša.
Prestavitev ceste v lYemar-
jih bo v celoti financirala re-
publika. Nova trasa magi-
stralne ceste M 10-3 se bo se-
verno od strnjenega naselja
pred Tremarji ločila od obsto-
ječe ceste in v loku prečkala
železniško progo ob obstoje-
čem železniškem mostu preko
Savinje in se nato na drugi
strani železnice usmerila proti
Laškem. Nova cesta se bo
priključila na staro pri dose-
danjem podvozu, na drugi
strani. Nova cesta bo imela
prečni profil 10 metrov, od te-
ga bosta vozna pasova dvakrat
po 3,5 metra. Most bo dolg
okoli 120 metrov, celotna cesta
pa 2350 metrov.
Ureditveni načrt za presta-
vitev magistralne ceste in sa-
niranje naselja Tremarje je iz-
delal Razvojni center Celje
d.o.o. Planiranje, projekt pre-
ložitve ceste pa Cestno podjet-
je Celje, ki bo tudi konkuriralo
na natečaju za pridobitev del.
Cesto bodo gradili v dveh fa-
zah in sicer ločeno nadvoz pre-
ko železnice ter cesto s sprem-
ljajočimi objekti. Ureditev
Tremarij bo velikega pomena
za izboljšanje prometne pove-
zave med Štajersko in Do-
lenjsko.
TONE VRABL
Supra-stan in
Atrij upravijalca
v Celju je občina lastnik
približno tretjine stanovanj,
od približno 12 tisoč stano-
vanjskih enot jih je v občinski
lasti 4 tisoč 300. Minulo sredo
so člani izvršnega sveta z veči-
no glasov določili za uprav-
ijalca teh stanovanj podjetje
supra-stan in Stanovanjsko
zadrugo Atrij.
Oba ponudnika, ki sta se na
razpis prijavila lanskega de-
cembra, sta v celoti ustrezala
glede strokovnosti in drugih
zahtevanih kriterijev, za
ugodnejšega ponudnika pa so
v občini izbrali podjetje Su-
pra-stan, ki je ponudilo za de-
setino nižjo ceno svojih stori-
tev. Supra-stan in Atrij sta
pristala tudi na zahtevi, da ob
upravljanju s stanovanjskim
fondom skrbita še za ostale
stanovanjske storitve, poveza-
ne z obratovanjem stanovanj-
skih hiš. Prav tako pa bosta
sodelovala tudi pri reševanju
zaposlitvenih viškov zdajšnjih
strokovnih služb za stano-
vanjsko gospodarstvo in sta
pripravljena na 700 stano-
vanjskih enot, prevzetih
v upravljanje, zaposliti po
enega delavca.
Številčni razrez o tem, s ko-
liko od skupno 4 tisoč 300 sta-
novanj bo upravljal kateri od
izbranih ponudnikov, v Celju
še ni narejen, prednost pri od-
daji stanovanj v upravljanje
pa bo imelo podjetje Supra-
stan. Tako bo celjska občina
s Supro-stan sklenila pogodbe
o upravljanju za vsa stanova-
nja, kjer ima v večstanovanj-
skih hišah večinski lastniški
delež, prav tako pa tudi v ti-
stih hišah, kjer si bo podjetje
Supra-stan skupaj z občinski-
mi stanovanji zagotovilo ve-
•činski delež. V primerih, ko
ima stanovanjska zadruga
Atrij z večino lastnikov stano-
vanj že sklenjene pogodbe, bo
postala tudi upravljalec ob-
činskih stanovanj, v ostalih
primerih pa se bodo med obe-
ma ponudnikoma odločali tudi
na osnovi formiranja funkci-
onalnih sklopov. Občina je
Atriju za storitve pripravljena
plačevati le toliko kot podjetju
Supra-stan.
s podpisom pogodb o upravlja-
nju stanovanjskih hiš se bo
v Celju spremenil tudi režim
pobiranja najemnin (oziroma
zdajšnjih stanarin). Mesečne
najemnine bo pobiral uprav-
nik stanovanj, ki ho zase zadr-
žal del najemnin za najnujneša
intervencijska dela, ostalo pa
bo prenakazal na račun lastni-
ka stanovanj.
Pogodbe o oddaji stanovanj
v upravljanje obema ponudni-
koma bodo člani celjske ob-
činske vlade pred podpisom še
enkrat pregledali, sklenili pa
jih bodo za dve leti. Po preteku
tega obdobja, bodo v Celju po-
novno izbirali upravljalce sta-
novanjskega fonda - pričako-
vati pa je, da bo takrat na trgu
že več ponudnikov.
__lstamejCič
SVET MED TEDNti^M
Vzpon ali padec
neokonservatizma?i
Piše: ERIKA REPOVŽ
Medtem, ko Evrope ob
sedanjem valu volitev (Al-
banija, Francija, Nemčija,
Italija, Velika Britanija) ne
pretresajo več nobene bi-
stvene novosti, z izjemo
balkanske gore smodnika,
ki se je pred kratkim poslo-
vila od ene zadnjih orto-
doksnih komunističnih
trdnjhav, bi se Američa-
nom, na letošnjih predsed-
niških volitvah 3. novem-
bra, utegnilo zgoditi, da jih
doleti še do nedavnega po-
polnoma nenadejano de-
mokratsko presenečenje.
Zmagovalna vrnitev
ameriških demokratov bi
bila po dvanajstih letih re-
publikanske vladavine do-
godek, ki bi ga v današnji
Evropi lahko primerjali le
s političnim vstajenjem
otoškega laburista Neila
Kinnocka, ki so ga na mi-
nulih volitvah v Veliki Bri-
taniji, mnogi postavili celo
pred konservativca Major-
ja. Ob takšnem zamajanem
ugledu konservatizma se
lahko vprašamo, kaj se do-
gaja s to navidez univerzal-
no paradigmo, za katero se
je še do nedavnega zdelo,
da je politični image jutriš-
njega dne. Kaj sta storila
napak Bush in Thatcherje-
va, da sta kljub nekaterim
nespornim zmagoslavjem
postala tarča neprizane-
sljivih kritik svojih roja-
kov? Če se v primeru
Thatcherjeve zdi, da je
padla na izpitu integracije
Velike Britanije v proces
evropskega gospodarskega
združevanja (do Majorja so
očitno prizanesljivejši) in
da vzroki njenega odstopa
niso bili ekonomski, to vse-
kakor ne velja za ameriške-
ga predsednika.
George Bush bo v pred-
volilni kampanji stavil
predvsem na svojo doseda-
njo strategijo zunanje poli-
tike. V očeh večine Ameri-
čanov si nšmreč njihov se-
danji predsednik za meja-
mi Združenih držav ni uma-
zal rok, tako kot denimo
Reagan z Irangatom, ali
Nixon, ki je ostal glavni
krivec za nočne more gene-
racije vietnamskih vetera-
nov. Američani so Bushu
hvaležni, da se je končno
pojavil nekdo, ki je z dru-
gačnim razpletom neke
vojne, potisnil v ozadje
azijsko travmo. Demokrati
po Iraku v svojih vrstah ni-
so imeli niti enega politika,
ki bi se lahko enakovredno
kosal z avreolo sedanjega
republikanca na prestolu.
Takratni najresnejši demo-
kratski kandidat za ameri-
škega predsednika, senator
Georgije Sam Nunn, je bil
glavni nasprotnik ameriške
intervencije v Zalivu, Bush
pa se je do sedaj izkazal za
preveč prodornega, da ne
bi znal ob pravem trenutku
spomniti svojih rojakov, da
so se vodilni demokrati na
Kapitolu do zadnjega upi-
rali vojaški akciji.
Ob vseh zaslugah, ki jih
Američani pripisujejo svo-
jemu predsedniku, pa se
kljub temu zavedajo, da
Bushova politika na doma-
čem terenu še zdaleč ni bila
tako uspešna kot tista na
bližnjevzhodnih vojaških
poligonih. Prav v obdobju
ideološke zmage tržne eko-
nomije nad vzhodnim mo-
delom planskega gospo-
darstva, Amerika na lastni
koži doživlja znamenja kri-
ze. Pretrgano je dolgoletno
obdobje ekonomske rasti in
približujejo se leta zmanj-
ševanja naložb, povečeva-
nja brezposelnosti in pre-
strukturiranja gospodar-
stva. Vse to bo imelo za po-
sledico visoko ceno social-
nih šok terapij. Za letos na-
povedujejo rekorden pro-
računski primanjkljaj in
predvidevajo, da bodo do
konca leta odpustili pri-
bližno 650 tisoč delavcev.
Na seznamu so celo korpo-
racije, ki danes v svetu po-
menijo simbol ameriške
gospodarske moči, kot na
primer General Motors ali
IBM. Poleg tega se je Bush
skupaj s svojim predhodni-
kom odločil, da bo uresni-
čil značilni socialno-poli-
tični model konservativne-
ga stila vladanja s siste-
mom davkov, ki najbolj
obremenjujejo ljudi z niz-
kimi dohodki in ukinil dr-
žavno pomoč javnim izo-
braževalnim in socialnim
ustanovam. Tako je ukini-
tev pravice do doživljenj-
skega zdravljenja v psihia-
tričnih bolnišnicah napol-
nila ameriške ulice z nek-
danjimi pacienti, ki so se
pridružili vedno večji mno-
žici brezposelnih.
Poleg gospodarske rece-
sije se Američani soočajo
tudi z razpadom tradici-
onalnih moralnih vrednot
in vedno globljim ideolo-
škim vakuumom. Obdobje
po drugi svetovni vojni so
osmishli z dvema temeljni-
ma orientacijskima točka-
ma: gospodarsko prosperi-
teto in borbo proti komu-
nizmu, ki je zadovoljevala
potrebe večine Američanov
po mednarodni politiki in
njihovi vlogi v njej. Toda
obe popularni ideji že dol-
go nista več aktualni. Vizi-
ja ekonomske rasti je pre-
rasla v svoj lastni antago-
nizem in komunizem je
skupaj z velikim nasprot-
nikom SZ doživel svoj ža-
lostni konec. Američani so
postali cinični ali v naj-
boljšem primeru nezainte-
resirani celo za izbiro last-
nega predsednika. Kaže, da
se je ameriška družba do-
končno poslovila od opeva-
nega Jeffersonovega ideala
integralne demokratične
skupnosti, kjer lik pred-
sednika uteleša znane ame-
riške sanje. Opazovalci se
sedaj sprašujejo, ali se bo-
do Američani v tej splošni
krizi identitete zatekli
k nostalgiji za minulimi ča-
si demokratskih predsed-
nikov, ki jih je dokončno
zaključil že Carter leta 81.
Če je temu tako, potem se
je demokratski kandidat
Bili Clinton pojavil ob pra-
vem času, da povrne Ame-
ričanom vsaj del tistih
vrednot, ki so jih mnogi po- '
kopali skupaj s Kennedy-
jem že pred dvema deset-
letjema.
Št. 15 - 16. april 1992

Monopol ali izenačitev pogojev?
Trgovine naj bi biie v prihoanje otiprte ie 60 ur na tetien
Delovni čas v trgovini na
drobno naj bi bil v prihodnje
60 ur na teden. Ponekod bo to
pomenilo odpuščanje delav-
cev, drugod uvajanje deljene-
ga delovnega časa, za potroš-
nike pa še eno spremembo, na
katero se bo očitno treba na-
vaditi.
Svetovalka republiške vlade
za področje trgovine Jelka
Barlič pojasnjuje, da naj bi bil
odpiralni čas prodajaln po no-
vem 55 ur na teden, 5 ur pa bo
namenjeno za dežurstvo trgo-
vin. Od ponedeljka do petka
bodo lahkrf prodajalne odprte
med šesto in dvajseto, ob sobo-
tah med sedmo in trinajsto
uro, v soboto popoldne med
trinajsto in dvajseto uro. Ob
nedeljah in praznikih bi biie
po novem odprte le dežurne
prodajalne z živili, sadjem in
zelenjavo, cvetličarne ter le-
karne in sicer med sedmo in
dvanajsto uro. Pravilnik ureja
tudi odpiralni čas bencinskih
servisov, ki bo določen po po-
sebnem dogovoru, odpiralni
čas tržnic določa tržni red,
s pravilnikom pa bo urejen tu-
di podaljšan čas, ki znaša 80
ur na teden, veljal pa bo za
prodajalne na posebnih mestih
v turističnih naseljih, ob avto-
cestah, železniških postajah,
na letališčih ter v prodajalnah
v hotelih ali v bližini bolniš-
nic. »Pri določanju odpiralne-
ga časa z odlokom, »pojasnjuje
Barličeva,« se mora upoštevati
predlog, ki ga pripravi združe-
nje trgovcev na določenem po-
dročju.«
Se družbene trgovine
bojijo zasebnih
prodajaln?
Razprave o predlagani spre-
membi odpiralnega časa pro-
dajaln so vroče, mnenja pa de-
ljena. Pomeni manjše število
ur monopol družbenega sek-
torja na področju trgovine?
»Ravno obratno,« komentira
pravilnik Jelka Brlič. »S tem
pravilnikom izenačujemo po-
goje poslovanja trgovcev
v družbenem in v zasebnem
sektorju.« Z novostmi se stri-
njajo tudi v združenju za trgo-
vino pri slovenski gospodarski
zbornici. Sekretarka tega
združenja Metka Potočnik ra-
zlaga: »Podpiramo pravilnik
o odpiralnem času, ki bo ure-
dil in omogočil lojalno konku-
renco. Sedanji odpiralni čas je
omogočal nelojalno konkuren-
co in ni bil prav nič podoben
tistemu v evropskih državah,
s katerimi se tako radi primer-
jamo. Po naših podatkih je la-
ni v primerjavi z letom 1990
upadla prodaja v trgovini na
debelo za 33, v trgovini na
drobno pa za 25 odstotkov.
Padec prodaje se nadaljuje,
mesečno za 4 do 5 odstotkov,
čeprav se število trgovcev
močno povečuje, lanski indeks
je bil kar 174 odstotkov. Zato
je sprememba odpiralnega ča-
sa po moji oceni pomemben
korak za racionalno poslova-
nje v trgovinah.«
Direktor trgovskega podjet-
ja Nama Žalec Dolfe Naraks,
ki je obenem tudi predsednik
pododbora za trgovino pri ob-
močni gospodarski zbornici,
ocenjuje, da bo pravilnik vne-
sel določen red med trgovce.
»Samo v urejenih pogojih po-
slovanja, med katere spada tu-
di delovni čas, »pravi Naraks,«
je mogoče primerjati rezultate
poslovanja. Zaradi sprejema
tega pravilnika ne bomo bi-
stveno izgubili prometa. Po-
drobne analize bodo pokazale,
kaj bo to pomenilo za zaposlo-
vanje naših delavcev. Ker smo
v preteklosti zaposlovali le to-
liko delavcev, kot smo jih po-
trebovali, mislim, da večjih te-
žav ne bi smelo biti, najbrž pa
to ne velja za vse trgovske or-
ganizacije v družbenem in za-
sebnem sektorju.«
Na predlagani pravilnik
o odpiralnem času prodajaln
tudi zasebni trgovec Anton
Mešič s Polzele nima bistvenih
pripomb. »Mislim, da so pred-
logi dobri. Če bo odpiralni čas
55 ur in 5 ur za dežurstvo, bo
to kar dovolj, tudi zaradi dru-
žin tistih, ki delajo v trgovinah
in so bili praktično cele dneve
v prodajalnah. Potrošniki se
bodo navadili na spremembe
in večjih težav ne pričakujem.
Pravilnik ne bo pomenil mo-
nopola družbenega sektorja,
ker bodo za vse veljali enaki
pogoji. Odpiralni čas v mojih
prodajalnah je zdaj 5 ur daljši,
kot bi bil po novem pravilni-
ku. V prodajalnah v dolini so
trgovine odprte 60 ur na teden.
v turističnem centru Rogla in
v Zrečah pa imam odprto 90 ur
na teden. Po novem bodo te
prodajalne odprte 10 ur manj,
torej 80 ur na teden, tako da
bistvenih razlik ne bo. Veliko
potujem po državah na zaho-
du, poznam razmere in tudi
tam imajo podoben sistem. Po-
vsem drugače je seveda na
Daljnem vzhodu, kjer so trgo-
vine odprte noč in dan.«
Vsi zasebni trgovci pa se
z novim odpiralnim časom ne
strinjajo. Jožica Osolnik, last-
nica trgovine Čebelica v Novi
vasi, ocenjuje predlagane no-
vosti takole: »Za zasebno trgo-
vino bo pravilnik zelo težko
uresničiti. Sedaj smo potrošni-
kom na voljo vse dni v tednu,
na to so se navadili in najbrž
bodo to pogrešali. Razen tega
se bodo pojavljali viški delov-
ne sile. Poleg mene sta v trgo-
vini zaposleni še ena delavka
in pripravnica. Trgovino ima-
mo odprto vsak dan od osmih
do enaindvajsetih. Pripravnici
poteče rok junija in namerava-
la sem jo zadržati vsaj še nekaj
mesecev. Če bo pravilnik spre-
jet, to ne bo mogoče, ker v tr-
govini ne bo dela niti za dva
delavca. Vzrokov za to, da je
takšen predlog sploh priprav-
ljen, je verjetno več, mislim pa,
da se družbene trgovine bojijo
zasebnih prodajaln. Mi na-
mreč resnično delamo in gara-
mo, pa tudi ogromno prispeva-
mo za davke.«
Na vrsti bodo
Inšpelctorji
Pravilnik o odpiralnem času
prodajaln je samo eden izmed
kopice novih določil na po-
dročju trgovine, res pa je, da
povzroča med trgovci največ
razprav. V mesecu dni naj bi
bil sprejet zakon o trgovini,
pripravljen je pravilnik o vo-
denju evidenc o nakupu yM
prodaji blaga ter storitev, pral
vilnik o minimalnih tehničnih
pogojih, ki jih morajo izpol-
njevati poslovni prostori,
oprema in naprave, pripravlja
se pravilnik o zahtevani izo-
brazbi trgovcev in še zakon
o varstvu konkurence. Vse to
so zakoni in pravilniki dejav-
nosti, ne pa socialni zakoni, ki
bi se ozirali na manjšo kupno
moč in siromašno slovensko
V zadnjem času se je v Slo-
veniji in tudi na našem območ-
ju pojavilo veliko trgovin, ki
so odprte v nočnem času. Za
potrošnike je to seveda ugod-
nost, kaj pa si lahko obetamo
v prihodnje? Jelka Barlič do-
daja, da so to. upoštevali pri
pripravi pravilnika, odpiralni
čas teh prodajaln bo urejen
v ok^^ru podaljšanega odpi-
ralnega časa. Možnosti, da bi
trgovino prijavila dva lastnika
in na ta način podaljšala odpi.
ralni čas, pa po besedah Barli-
čeve zagotovo ne bo.
prebivalstvo. Toda, ko bodo
začeli veljati, bodo na potezi
inšpektorji, ki bodo morali
kontrolirati njihovo uresniče-
vanje in spoštovanje v praksi.
Kot so povedali trgovci na če-
trtkovem posvetu zbornice in
pododbora za trgovino v Celju,
so doslej z zaprtimi očmi hodi-
li mimo trgovin, kjer že sedaj
niso spoštovali določenega od-
piralnega časa. Spregledali so
šele po tem, ko so na mizo do-
bili pisno prijavo.
IRENA BAŠA
GOSPODARSKI BAROMETER
Brez poliUčnih
receptov
Podjetniki, ki so se zbrali na
dvodnevnem posvetu v Porto-
rožu in razpravljali o oživlja-
nju slovenskega gospodarstva,
niso zadovoljni z gospodarski-
mi programi strank. Direktor
holdinga Merx Franc Ban je
povedal, da se vse stranke po-
skušajo postaviti v vlogo vla-
de, namesto da bi predstavile
konkretne rešitve. Razen tega
je pogrešal strankarske prvake
na tem posvetu. Jože Bučer iz
celjskega Etola pa je na posve-
tu dejal, da v gospodarstvu ne
potrebujejo političnih recep-
tov, saj imajo zato tehnologe
in institucije, ki se s tem uk-
varjajo. Po njegovem mnenju
mora država ustvarjati ma-
kroekonomske razmere, na
tem področju pa je doslej sto-
rila bistveno premalo za oživ-
ljanje gospodarstva.
Celjan! na
madžarskem sejmu
v madžarskem mestu Som-
botelu so minuli teden odprli
mednarodni sejem, na katerem
je sodelovalo 28 slovenskih
podjetij, med njimi je bila ve-
čina s celjskega območja. Svo-
je izdelke so predstavili šent-
jurski Alpos, Steklarska šola
Rogaška Slatina, Comet Zreče,
Metka Celje in številna druga
podjetja z našega območja.
V soboto je bil v okviru tega
sejma slovenski dan, udeležili
so se ga predstavniki razstav-
Ijalcev ter celjske območne go-
spodarske zbornice. Ob tej
priložnosti je predsednik slo-
venske gospodarske zbornice
Feri Horvat podpisal spora-
zum o sodelovanju z Trgovin-
sko industrijsko zbornico Že-
lezne županije, govorili pa so
tudi o možnostih, da bi Slove-
nija pristopila k tripartitnemu
sporazumu med Madžarsko,
Češkoslovaško federacijo ter
Poljsko.
Fin Trade s Francozi
Celjsko podjetje Fin Trade
je začelo sodelovati s franco-
sko družbo Balomey, ti stiki
pa naj bi olajšali pot sloven-
skim izvoznikom na zahodna
tržišča. Francoska družba bo
izvoznikom posredovala vse
storitve od vstopa na tržišče
do sklenitve posla in prodaje.
Prevzema tudi jamstvo za pla-
čilo izvoznih, uvoznih in dru-
gih dajatev, zavarovalne posle
ter pomaga pri urejanju more-
bitnih sporov. Francoska
družba ponuja še sodelovanje
pri oblikovanju blagovnih
znamk, pridobivanju atestov
ter promociji slovenskega bla-
ga v tujini.
Garant v IVlilanu
Pohištvena industrija Ga-
rant Polzela se je v minulih
dneh predstavila na medna-
rodnem pohištvenem sejmu
v Milanu. Na sejmu, ki se je
končal včeraj, so si obiskovalci
lahko ogledali predvsem nji-
hov najnovejši program spal-
nic. V Garantu pričakujejo no-
va naročila, predvsem kupcev
s Srednjega vzhoda, kamor so
že doslej izvozili večino svoje-
ga pohištva.
Gorenje Elektronilca
v Franciji
Gorenjevo podjetje Elektro-
nika so kupci na domačem in
tujem tržišču doslej poznali
kot proizvajalce barvnih tele-
vizijskih sprejemnikov. Svojo
izvozno ponudbo so letos do-
polnili z ohišji za barvne tele-
vizijske sprejemnike. Pred
kratkim so prvih 7 tisoč ohišij
prodali na francosko tržišče,
v podjetju pa proučujejo mož-
nosti za izvoz še v druge
evropske države.
Delavci Energetike
na cesti
v začetku aprila se je Emova
družba   Energetska   oprema
v Šentjurju preoblikovala
v Emo Energetiko. Ob preime-
novanju so zaposlili 150 delav-
cev, 67 delavcev pa je ostalo
praktično na cesti. Reševanju
tega problema je bil minuli če-
trtek namenjen pogovor ob-
močnega sindikata ter sindi-
kata Ema. Vodstvo svobodne-
ga sindikata v Eni,u zahteva,
da ti delavci dobijo nadome-
stila oziroma da se uredi nji-
hov položaj, v nasprotnem pri-
meru pa bodo izkoristili vse
možne oblike sindikalnega
boja.
Magnetne kartice |
tUdI v Celju
v celjskem Izletniku se pri-
pravljajo na uvedbo sistema
magnetnih kartic v mestnem
potniškem prometu. Podoben
sistem so pred časom uvedli
Mariborčani, Celjani pa ga na-
meravajo uvesti ob koncu le-
tošnjega leta.
IRENA BAŠA
PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE
Ponudba:
- Podjetje Tehtnica Želez-
niki nudi proste kapacitete za
elektromehanske in montažne
postopke. Informacije: tel.
064/66-613 (Rudi Panjtar).
- Češko podjetje Svnot nudi
prodajo japonskih igralnih av-
tomatov in rabljenih japon-
skih motorjev Honda, Yamaha
in Suzuki. Motorje dostavljajo
z rezervnimi deli. Informacije:
tel. 061/150-122 (Sonja Bačič).
- Podjetje Rogaška ZHT iz
Rogaške Slatine nudi brezpla-
čen najem 200 do 300 m^ raz-
stavno prodajnega prostora za
1 mesec v Trade centru v Se-
attlu. Informacije: tel. 814-441
(Milan Zagoda).
- Podjetje Color Medvode
nudi proizvode za dekoracijo
in zaščito notranjih zidov:
SinkoUt Uni, Sinkoval Uni in
Aquacol Uni. Nudijo tudi veh-
ko izbiro barvnih odtenkov
(do 750 nians). Informacije:
tel. 061/613-411 (Sonja Me-
kinc).
- Podjetje D L, Servis go-
spodarske in kmetijske meha-
nizacije d. o. o. iz Kočevja nudi
servisiranje, popravilo in
vzdrževanje vseh vrst motor-
nih vozil, gospodarske, kme-
tijske in gradbene mehaniza-
cije, montažo ABS zavornih
sistemov na vsa cestna motor-
na in priklopna vozila ter pro-
izvodnjo kovinskega repro-
dukcijskega materijala, delov
in pribora za motoma vozila.
Informacije: tel. 061/854-121
int. 32 (Zlatko Lazar).
Povpraševanje:
- Ameriško podjetje išče
hotele, gradove in smučarske
centre, ki bi jih bilo mogoče
najeti, najeti z opcijo odkupa
oziroma vanje investirati. In-
formacije: tel.
991415 928 5568 (Ronald
C. Jackson)
- Ameriško podjetje išče
dobavitelja steklenic za vino
(750 ml ali 75 cl), primernih za
strojno zapiranje s plutovina-
stimi zamaški. Informacije: te-
lefaks 991707 258 8052 (Jef-
frey Meier).
- Nemško uvozno grosistič-
no podjetje išče direkten kon-
takt s proizvajalci usnjene
konfekcije, usnjene galanterije
in športne konfekcije. Infor-
macija: tel. 9949 95714450
(Matjaž Gamberger).
- Podjetje Aurea iz Celja iš-
če interesente za skupna vla-
ganja, kooperacijske posle itd.
Informacije: tel. 32-811 (Ivo
Jurak).
Informacije:
- Gospodarska zbornica
Slovenije pripravlja predsta-
vitev dokumentacije o možno-
stih slovenskega gospodarstva
pri priskrbi mirovnih sil OZN
na področjih prehrane in pija-
če, gradbeništva in opreme,
turističnih storitev, transport-
nih storitev ter raznih sprem-
ljajočih storitev (vzdrževanje
in popravilo vozil). Informaci-
je: tel. 061/150-122 (Marjan
Smoning).
Center za
informacijski
sistem
Gospodarske
zbornice
Slovenije
Vse podrobnejše informacije
dobite pri Centru za informa-
cijski sistem Gospodarske
zbornice Slovenije, telefon
(061) 150122, 215631, interno
290, 292, 293 (Tanja Lončar).
PO ČEM SO DEVIZE?
Tečaji deviznih valut na dan 15. 4. 1992
Št. 15 - 16. april 1992
5
Bolniku se je poslabšalo
0rni oblaki nad mlekarno v ArII vasi - »Še le mogoče rešiti stvarl,<^ trdi direktor
£ivln Janežič
IVllekarna Celeia v Arji vasi sodi med
pajmlajše v Sloveniji. Lansko poslovno
leto so v tem podjetju zaključili s 132
milijoni tolarjev izgube. Celotno žalsko
gospodarstvo je pridelalo okoli 209 mili-
jonov tolarjev izgub, kar pomeni, da od-
pade na mlekarno dve tretjini vseh.
Rdeče številke v Arji vasi zagotovo ni-
so le rezultat poslovanja v letu 1991,
temveč segajo korenine že na sam zače-
tek njihove proizvodnje. Mlekarna v ce-
loti nikoli ni bila dograjena in še manj
opremljena, njena finančna struktura je
bila pod vsemi normalnimi finančnimi
Icriteriji, za razliko od drugih pa je bila
prepuščena sebi in nikoli financirana
z nepovratnimi sredstvi. V sedmih letih
poslovanja je Celeia komaj tri leta poslo-
vala brez izgub, pa še takrat ni ustvarja-
la dobička, ki bi lahko bil edini pravi vir
novih vlaganj. S pospeševanjem odkupa
mleka, kar je bila in še ostaja usmeritev
slovenske kmetijske politike, je bilo tre-
ba iskati nova tržišča. Našli so jih na
Hrvaškem in delno v Makedoniji. Nedo-
grajena meddržavna politika med Slove-
nijo in Hrvaško je celjske in vse sloven-
ske mlekarje pahnila v razmere, iz kate-
rih sami ne vidijo izhoda.
Sedanji direktor Ervin Janežič je di-
rektorsko mesto v mlekarni prevzel v za-
četku leta. Takrat je verjel, da je razmere
v mlekarni mogoče spraviti v red in da se
bo končno zganila tudi republiška politi-
ka in primaknila kakšen tolar nepovrat-
nih sredstev. To se ni zgodilo. »Lansko
poslovno leto je Mlekarna zaključila z iz-
gubo v'višini 132 milijonov tolarjev. Od
tega znaša delež bančnih obresti 106 mi-
lijonov tolarjev, v okviru teh pa je bilo
treba za kasneje plačano mleko našim
rejcem odšteti 38 milijonov tolarjev.
K temu znesku moramo prišteti še 44
milijonov neplačanih evidenčnih deviz-
nih pravic. Za rdeče številke ob koncu
leta so razlog predvsem obresti, ki so
nastale iz neplačanih obveznosti do av-
strijskih partnerjev ob koncu leta 1990.
Vsi podjetniki so takrat hiteli, da bi po-
ravnali obveznosti do tujine, ker smo ve-
deli za spremembo Markovičevega tečaja
dinarja. Kasneje, ko je podjetje poskuša-
lo poravnati del obveznosti, banka z iz-
govorom o nelikvidnosti tega dolga
v imenu mlekarne ni poravnala. Ta dolg
je bil poravnan kasneje, najet je bil kre-
dit v višini 60 milijonov tolarjev, čemur
se je pridružila še večkratna sprememba
tečaja od januarja do maja.
O vsem tem smo se pogovarjali s člani
odbora porokov in predstavniki republi-
ke, narejen je bil sanacijski program, po
katerem naj bi dobili enkratna nepovrat-'^
na sredstva v višini 60 milijonov tolarjev.
Predvidena je bila izdaja obveznic repu-
blike Slovenije zaradi neplačil Hrvaške
slovenskim proizvajalcem. Nadalje smo
se dogovorili za dokapitalizacijo v višini
25 milijonov tolarjev s strani bank, od-
bora porokov, ki so glavni dobavitelji
mleka ali kmetijskih zadrug oziroma
kmetov kot bodočih upravljalcev. Izra-
čunali smo, da bi bilo bodoče poslovanje
lahko pozitivno, če bi mlekarna imela 20
do 25 milijonov tolarjev kreditov.« Tako
govorijo številke iz preteklosti. V prvih
treh mesecih letošnjega leta, torej v času
novega vodstva, je sprva kazalo dobro.
Ervin Janežič pojasnjuje: »Obresti so
ostale in od glavnice plačujemo mesečno
20 milijonov tolarjev obresti. Januarja
smo poslovali pozitivno, razširili smo tr-
žišče in uvedli racionalno poslovanje.
Potem se je februarja začelo zapletati
s Hrvaško, prodaja na njihovem ti-žišču
je postala omejena, vendar smo februarja
še bili na pozitivni ničli. Marca smo za-
radi tečajnih razlik na račun Hn^aške in
velikih zalog že poslovali z izgubo. Pro-
daja na Hrvaško je manjša za 60 odstot-
kov, kar pomeni kopičenje zalog.«
Težave, kakršnih ne
pomnijo
Poznavalci ocenjujejo, da mlekarstvo
v zadnjih 25 letih še nikoli ni bilo v tako
težavni situaciji. Slovenski kmetje in za-
družna posestva namolzejo letno okoli
600 milijonov litrov mleka, mlekarne ga
odkupijo približno 400 milijonov litrov.
V zadnjih letih so slovenski potrošniki
kupili 65 odstotkov vseh količin, ostalih
35 odstotkov smo prodajali v druge repu-
blike. Zaradi izpada hrvaškega tržišča se
v Sloveniji pojavljajo strahovite zaloge
masla, sirov in mleka v prahu. Tisti, ki še
uspejo prodati mleko na Hrvaško, se uk-
varjajo z razmerjem tolarja in hrvaškega
dinarja. Zaradi menjave dobijo mlekarne
praktično le 65 odstotkov realne vredno-
sti, ob upoštevanju dolgih plačilnih ro-
kov je zaslužek še bistveno manjši.
Da bi se v Celei izognili dragim zalo-
gam, so minuli teden ustavili delo v si-
rarni, dnevno pa vozili v Mursko Soboto
po 20 tisoč litrov mleka za predelavo
v mlečni prah. Ob tem, ko v Arji vasi
tarnajo nad nemogočo prodajo preko
Sotle, pa so v Kmetijski zadrugi Šmarje
pri Jelšah začeli prodajati mleko direkt-
no zagrebški mlekarni Dukat, kamor na-
meravajo letno izvoziti 2 milijona litrov
mleka.
Bremena preteklosti
še vedno niso potihnile govorice o bre-
menih iz preteklosti, o nelojalni konku-
renci ljudi, ki so bili včasih zaposleni
v mlekarni. Janežič to komentira z bese-
dami: »Sam bom vedno podpiral konku-
renco, želim, da ima potrošnik na tem
področju tudi izdelke drugih proizvajal-
cev, ker tudi sami želimo svoje proizvode
prodati drugam. Vendar opažamo, da je
v zadnjem času zelo porasla prodaja iz-
delkov drugih mlekarn na našem območ-
ju. Razlog najbrž ni v tem, da so drugi
uspešnejši, temveč je po moje razlog
v tem, da so nekateri bivši uslužbenci, ki
so bili dovolj odgovorni delavci v mle-
karni, odprli preko sorodnikov privatna
podjetja, istočasno, ko so zastopali Cele-
io, so na tem tržišču uvajali tudi druge
proizvode. Imamo pa tudi bivšega sode-
lavca, ki je prevzel zastopstvo treh šta-
jerskih mlekarn in ima danes svoje po-
slovne prostore v neposredni bližini mle-
karne ter zelo agresivno prodaja proiz-
vode na tem našem področju.«
Bankrot, prodaja ali
rešitev?
Grozi Celei bankrot, lahko preide čez
čas v roke neke druge slovenske mlekar-
ne, denimo ljubljanske ali mariborske?
Direktor v takšen razplet ne verjame.
Mlekarna v pravem smislu po njegovem
ne more bankrotirati. »Naša mlekarna
bo zagotovo odkupovala mleko iz našega
območja, ker je bilo v to vloženo veliko
dela, ker so ustaljeni odnosi. Pred krat-
kim je bil sprejet zadružni zakon, 45 od-
stotkov lastništva je prešlo v zadružne
roke. Zadruge bodo hotele imeti še nekaj
odstotkov več zaradi vlaganj v preteklo-
sti in zagotovljam, da bomo pripravili
korektne izračune. Želim si, da bi bili
delničarji tudi tisti, ki so v preteklosti
vlagali v to mlekarno, predvsem trgovci,
s katerimi bi tako vzpostavili tesnejše
vezi in bi tudi trdneje zastopali naše in-
V mlekarni v Arji vasi poskušajo raci-
onalizirati poslovanje. Do korenitih
sprememb ne bo prišlo, pač pa so pred
tednom dni zmanjšali krog vodilnih de-
lavcev od prejšnjih 9 na 5, nadalje bodo
zmanjšali režijska dela, poskušali poeno-
staviti dela, v proizvodnji pa izkoristiti
notranje rezerve. »Ob tem naj povem,«
pravi direktor Janežič, »tudi če nas je 10
ali 15 preveč, potrebujemo za osebne do-
hodke 3 milijone in pol tolarjev. Za obre-
sti plačujemo na mesec po 20 milijonov
tolarjev. Kaj lahko storimo s tem, da
damo na cesto 10 delacev?«
terese. Če se bodo odnosi s Hrvaško nor-
malizirali, bi bile tudi razmere za Celeio
bistveno lažje. Če se bomo z dokapitali-
zacijo rešili starih dolgov, potem ne grozi
nobena oblika stečaja.
Konec dileme ta teden?
Razmeram v slovenskem mlekarstvu je
bil konec marca namenjen pogovor
v Ljubljani, na katerem so direktorji
opozorili na dejstvo, da se s siromaše-
njem mlekarn postopno uničujejo dru-
žinske in vse druge kmetije. Nič koliko-
krat so spet zahtevali ureditev odnosov
s Hrvaško in pokrivanje razlik v ceni
prodanega mleka na Hrvaško. Nadalje so
zahtevali uvedbo odkupnih kontingen-
tov v višini 35 do 40 odstotkov, te kontin-
gente naj bi kontrolirano preko mlekarn
odkupila država, če ne bodo urejeni od-
nosi s sosednjo državo ali uvedene izvoz-
ne stimulacije. Predstavniki mlekarn so
nadalje zahtevali, da se zaradi zalog po-
daljša rok plačila rejcem za naslednjih
15 dni, o dokupu zalog pa naj razmislijo
tudi v državnih rezervah. Takšne so zah-
teve mlekarjev, če bodo uresničene, pa je
seveda drugo vprašanje. Razmeram v Ce-
lei pa bo predvidoma v tem tednu name-
njen pogovor s predstavniki občinskih
vlad na Celjskem in z republiškimi vodil-
nimi možmi. Ta pogovor naj bi bil v Žal-
cu, po sedanjih izkušnjah sodeč pa je
težko verjeti, da se bo odprla republiška
mošnja. Problem je in najbrž tudi v pri-
hodnje ostaja v domačih, pa ne le petrov-
ških logih.
IRENA BAŠA
CE-PIC bo prometnik
Na osnovi razvojno-aplikativnega
projekta Model oblikovanja mreže
strokovno finančne pomoči razvoju
"malega gospodarstva in podjetništva
v občini Celje ter pobude -Ministrstva
za drobno gospodarstvo, je celjska ob-
činska vlada podprla ustanovitev CE-
PlC, Celjskega podjetniško informa-
'^ijskega centra.
Na torkovem informativnem zboru
^0 se dogovorili, da na osnovi podpisa-
•^ih pristopnih izjav za naslednjič skli-
^^jo že ustanovni zbor CE-PlC, ki naj
sprva v okviru strokovnih služb
^^kretariata za družbeno-ekonomski
''azvoj, deloval kot prometnik v skup-
'^ih prizadevanjih za razvoj drobnega
gospodarstva. Za osnovo so si v Celju
zadali razvoj drobnega gospodarstva,
ki naj bi v občini prevzelo nosilno vlo-
go, negovanje podjetniške kulture in
razvoj podjetniške miselnosti, ki jo
mora okolje podpreti.
Gre za to, da bi v Celju lahko na
enem mestu obstoječim, potencialnim
in latentnim podjetnikom ter obrtni-
kom zagotovili informiranje, svetova-
nje in usmerjanje v pristojne organe in
oranizacije, ob tem pa tudi materialno
pomagali. V CE-PIC bodo članice
pristopile na osnovi lastnih poslovnih
interesov, center, ki naj bi v navezi
z Ministrstvom za drobno gospodar-
stvo sprva deloval le za celjsko občino,
pa bi se kasneje lahko razširil na ob-
močje.
IS
Sejmi obnove
v Zagrebu
Zagrebški velesejem pripravlja med
21. in 25. aprilom Mednarodne sejme ob-
nove. Letos bo zaradi vojnega uničenja
in prekinjenih gospodarskih tokov v dr-
žavi Zagrebški velesejem pripravil kar
12 specializiranih medriarodnih sejmov.
Na specializiranih sejmih gradbeni-
štva, rudarstva in energetike, poljedel-
stva in prehrane, blaga široke potrošnje,
obrti, športa, pakiranja, knjig in opreme
za knjigarne ter knjižnice, učil in opreme
za pouk in izobraževanje ter razstavah
izumov, tehničnih izboljšav in iznajdb,
avtomobilov in avtomobilske industrije
in etičnega poslovanja ter zdravja se bo-
do v Zagrebu predstavili domači in tuji
razstavljalci.
IS
na sončni strani alp'
MINISTRI PADAJO KOT
DOMINE - Igor Bavčar, ne-
sojeni mandatar za sestavo
nove slovenske vlade (dobil
je samo 98 glasov od 121, ko-
likor bi jih potreboval za iz-
volitev, torej so se uresničile
napovedi, da bo koalicija 4+1
sama premalo močna, da bi
vrgla Lojzeta Peterleta), je
v ponedeljek že držal besedo.
Napovedal je svoj odstop,
zraven pa še dveh članov De-
mokratske stranke, dr. Dimi-
trija Rupla (zunanje ministr-
stvo) in Jelka Kacina (infor-
miranje). Odstop pa so prej
bili ponudili trije iz vrst Ze-
lenih Slovenije: dr.Leo Še-
šerko (podpredsednik pri Pe-
terletu), dr. Peter Tancig
(znanost) in dr. Božidar Voljč
(zdravstvo). Odstopil je tudi
dr. Andrej Ocvirk (Peterletov
podpredsednik), pričakovati
je enako potezo Janeza Janša
(obramba), dr. Miha Tomšiča
(energetika), Miha Jazbinška
(okolje) in Marjana Kranjca
(promet).
Stranka, vlada naj bi osta-
la brez 11 ministrov. Od 16-
terice »zvestih« je jasno le za
dr. Janeza Dularja (Slovenci
po svetu), da Peterleta ne bo
pustil na cedilu, saj je pred-
sednik slovenske vlade kar
nekaj časa. ko je bil prišel
v Ljubljano, stanoval (brez-
plačno) pri Dularju. In ta je
postal minister...
MAŠČEVANJE ALI
V TRETJE GRE RADO? - Le
še šest dni nas loči od tretje
letošnje (druge v aprilu) od-
ločitve, ali bo Lojze Peterle
še naprej predsednik vlade,
ali pa bo njegovo mesto prev-
zel dr. Janez Drnovšek. Na
skupni seji 22. aprila bodo
delegati v republiški skupš-
čini najprej odločali o usodi
dr. Dimitrija Rupla, saj je
skupina desničarskih dele-
gatov že vložila javno vpra-
šanje (interpelacijo) o tem,
ali je zunanji minister prime-
ren za to funkcijo ali ne. Se-
veda bo to obrobnost, ker bo
vsa Slovenija v pričakovanju
izida dvoboja med dr. Dr-
novškom in Peterletom.
Čeprav Slovenci pravimo,
da gre v tretje rado, kar bi
bila voda na Peterletov mlin,
je tokrat pričakovati slovo
predsednika krščanskih de-
mokratov od položaja, kate-
remu, po mnenju mnogih ni
kos. Peterleta tokrat lahko
reši le maščevanje delegatov
iz koalicije 4+1, ki bi liberal-
nim demokratom vrnili milo
za drago, saj ti niso podprli
Igorja Bavčarja.
Če bi bilo novi in stari opo-
ziciji res kaj do tega, da vrže-
jo Lojzeta Peterleta, potem
o izvolitvi dr. Janeza Drnov-
ška ne bi smelo biti dvomov.
Številke so dovolj zgovorne,
če pogledamo razmerje sil
(glasov) v skupščini:
• stara (nova opozicija: de-
mokrati 12 (sedežev/glasov),
socialdemokrati 19, Zeleni
16, prenovitelji 32, liberalni
demokrati 38, socialisti 11,
neodvisni 20, član socialde-
mokratske unije (prej SDP)
1;
• Peterleta podpirajo le še:
narodnjaki 10, krščanski de-
mokrati 26, liberalci 4 in (ne-
obstoječi) demosovci 6.
• neopredeljeni: Ijudskost-
niki 37 (imajo svojega kandi-
data za predsednika vlade
dr. Ludvika Toplaka), pred-
stavniki narodnosti 6.
Razmerje sil je torej: dr. Dr-
novšek 149, Lojze Peterle 46,
vzdržani 43 (skupščina ima
še 238 delegatov od 240izvo-
ljenih).
Dr. Janeza Drnovška lahko
torej pokopljeta le velika od-
sotnost članov stare/nove
opozicije ali nasprotovanje
koalicije 4+1 oziroma mašče-
vanje demokratov, socialde-
mokratov, zelenih, sociali-
stov in neodvisnih, ker od li-
beralnih demokratov niso
dobili glasov za Igorja Bav-
čarja.
Če se bodo napovedi ures-
ničile in bo dr. Drnovšek po-
stal premier, bodo Peterleto-
vi novi »ministri« ki naj bi
jih postavil, slovenski rekor-
derji, saj se zna zgoditi, da
nihče ne bo niti en dan delal
na svojem položaju. To pa bi
bil izboljšan »rekord«, ki ga
je dosegla enodnevna majska
»slovenska narodna vlada«
leta 1945, ki je potem pred
slovensko vojsko pobegnila
v tujino.
KOMU ZAUPATI? - Pred-
sednik vlade Lojze Peterle se
hvali z uspešnostjo nove vla-
de (celo manj samomorov
imamo kot prejšnja leta, tega
skoraj ne pozabi omeniti),
strokovnjaki iz Gospodarske
zbornice Slovenije pa imajo
naslednje točne podatke:
• industrijska proizvod-
nja je v zadnjih dveh letih (se
ujemata s Peterletovo vlada-
vino) upadla za 21,6 odstotka
in je na ravni leta 1977, upa-
danje pa se še nadaljuje;
• realne plače delavcev so
v dveh letih upadle za 37,5
odstotka in so enake tistim iz
leta 1963;
• od lanskega oktobra do le-
tošnjega februarja je inflaci-
ja dosegla 112,8 odstotka,
kar obeta 500-odstotno in-
flacijo na leto;
• tretjina vseh delavcev
v gospodarstvu je bila lani
zaposlena v podjetjih, ki so
leto končala z izgubami.
Še bi lahko naštevali nega-
tivne podatke, zadovoljimo
pa se le z oceno strokovnja-
kov iz GZS, zakaj tako: ker
so bili prekinjeni tokovi Slo-
venije z drugimi republikami
(za kar ni kriv Peterle) in ker
Slovenija nima programa
ekonomske politike in go-
spodarskega razvoja (za kar
je kriv Peterle).
CELJANA NEZADO-
VOLJNA - Med tistimi, ki
niso zadovoljni, ker stranke
nimajo pravih gospodarskih
programov, sta direktor
Menca Franc Ban in direktor
Etola Jože Bučer. Nastopila
sta na srečanju slovenskih
menežerjev v Portorožu, te-
ma posveta gospodarstveni-
kov pa je bilo oživljanje slo-
venskega gospodarstva.
Franc Ban je strankam (pro-
grame so predstavili sociali-
sti, demokrati in socialdemo-
kratska unija) očital, da se
vse poskušajo postaviti
v vlogo vlade, nimajo pa last-
nih konkretnih rešitev. Jože
Bučer je poudaril, da v »go-
spodarstvu od politike ne po-
trebujemo receptov, zato
imamo tehnologe in ustano-
ve, ki se s tem ukvarjajo,«
menil pa je tudi, da je bila
v slovenski politiki predolgo
v ospredju osamosvojitev,
gospodarstvo pa le drugotne-
ga pomena.
SLOVO VELIKANA MED
SLOVENCI - Kruta smrt je
potisnila v zgodovino enega
najpomembnejših Slovencev,
akademika Josipa Vidmarja,
ki je umrl v častitljivi staro-
sti 97 let. Najpomembnejši
Vidmarjevi dejanji (nekdanji
predsednik OFin soustvarja-
lec slovenske državnosti) sta
bili odločitvi leta 1941 in
1948, je pokojnikovo delo
ocenil Milan Kučan na žalni
seji, vsaka zase je več kot do-
volj za eno samo človekovo
življenje. Vidmar je ob seda-
njih slovenskih zdrahah tudi
opozoril: Kdor zastavi plug,
da bi oral in pri tem ne gleda
v brazdo, ampak obrača po-
gled nazaj, ne bo imel česa
žeti...
Ali se tega vsi zavedamo?
Št. 15- 16. april 1992
6^
Sejem prihodnosti
EKO'92 ¥zbuau pozornost In privabU sirokovnjake
v soboto so na sejmišču Za-
voda ŠRC Golovec - Celjski
sejmi zaprli vrata pr\'ega sej-
ma EKO '92. Udeležilo se ga je
45 razstavljalcev, spremljala
ga je vrsta posvetov in stro-
kovnih predstavitev o varova-
nju okolja, ogledalo pa si ga je
več kot deset tisoč obiskoval-
cev. Sejem sta pripravila Za-
vod Golovec in Ministrstvo za
varovanje okolja in urejanje
prostora Republike Slovenije.
Direktor Zavoda Golovec
Franc Pangerl je že med pri-
pravami na pr\'i tovrstni sejem
v Celju poudaril, da letos od
njega še ne pričakujejo dobič-
ka, da pa gre za naložbo v bo-
dočnost. EKO '92 naj bi bil
torej nekakšen pregled dejav-
nosti in dosežkov na področju
varovanja okolja v Sloveniji,
obenem pa prispeval k dvigo-
vanju ekološke osveščenosti.
Tudi minister za varovanje
okolja in urejanje prostora Mi-
ha Jazbinšek, ki je sejem od-
prl, je poudaril, da čaka Slove-
nijo v bližnji bodočnosti pred-
vsem ekologizacija gospodar-
stva. Po njegovih besedah ne
smemo več dopuščati razvija-
nja umazane industriie, tem-
Na skupni razpravi organi-
zatorjev sejma in sodelujočih
razstavljalcev je bil že v začet-
ku prireditve oblikovan slo-
gan, s katerim želijo apelirati
na javnost, ki navkljub vlože-
nim naporom ni dovolj ekolo-
ško osveščena. Glasi se: »Do-
ber dan, Slovenija! Kaj bomo
danes naredili, da bo naša de-
žela čistejša?!«
več spodbujati predvsem malo
podjetništvo, turizem in po-
dobno. Ob tem pa je seveda
treba čim bolje odpraviti ne-
gativne učinke onesnaženega
okolja.
O slednjem so se razstavljal-
ci in drugi udeleženci iz vse
Slovenije pogovarjali na ra-
zličnih posvetih. Tako je prejš-
nji torek namestnik ministra
Jazbinška Mitja Bricelj spre-
govoril o urejanju zakonodaje,
ki naj omogoči učinkovitejše
varovanje okolja: »Zakon
o varstvu okolja in zakon o go-
spodarskih javnih službah sta
že šla skozi obravnavo v obči-
nah, potem ko ju je lani jeseni
slovenska skupščma potrdila
v predloge. Čimprej ju mora-
mo sprejeti, saj je obstoječa,
tako imenovana samoupravna
zakonodaja tudi na tem po-
dročju preživeta in ne omogo-
ča primernega organiziranja
in delovanja. Predvsem pri za-
konu o varstvu okolja gre v pr-
vi vrsti za ohranitev okolja, si-
cer pa sta oba zakona uteme-
ljena na tržnih principih. Ko
bomo v Sloveniji sprejeli za-
kon o varstvu okolja kot ne-
kakšen krovni zakon, bo na
osnovi tega treba sprejeti še
okoli dvesto predpisov, pove-
zanih z varovanjem okolja,
kulturne dediščine ipd. Na na-
šem ministrstvu upamo, da
bosta omenjena zakona spre-
jeta do letošnjega poletja. To
bo bistveno olajšalo tudi na-
daljevanje organiziranja lo-
kalne samouprave, da bodo
lahko pričele občine bolje go-
spodariti s komunalno dejav-
nostjo.«
Drugi dan sejma je bil po-
svečen zaščiti slovenskih voda.
Mitja Stare z ministrstva za
varovanje okolja in urejanje
voda je na posvetu poudaril,
da so slovenske vode tehnolo-
ško bistveno manj poškodova-
ne kot v Evropi, zato bo za
njihovo urejanje treba izdelati
povsem specifično tehnologijo.
Žal zaradi pomanjkanja de-
narja obenem Sloveniji grozi,
da se tega projekta ne bo mo-
gla lotiti celovito. Na posvetu
so ugotavljali tudi, da varstvo
voda ni le star vodnega gospo-
darstva, temveč splošen pro-
blem posegov v okolje.
Na sejmu so se strokovno lo-
tili tudi povsem konkretnih
tem. Tako je celjski Zavod za
socialno medicino in higieno
predstavil svoje izkušnje v Ce-
lju. Njihovi strokovnjaki so
poudarili pomen analiz živil in
prehrambenih navad ljudi ter
pomen pitne vode, s katero se
Celje napaja.
Predzadnji dan sejma je bilo
govora o nekaterih izkušnjah
pri gradnji deponij komunal-
nih odpadkov. Branko Plesko-
vič iz Smelta je predstavil po-
glede na ureditev takšne depo-
nije v Celju. Po njegovem mora
biti deponija regionalna, saj se
s tem bistveno znižajo stroški.
V Celju naj bi jo sanirali kar
v bližini sedanje lokacije v Bu-
kovžlaku, v zapuščenih voja-
ških objektih. Projekt sanacije
celjske komunalne deponije bo
treba načrtovati v smeri proti
bukovžlaški Mladi hosti, saj
deponije na sedanji lokaciji
zaradi bližine območja tehar-
skih žrtev ne gre širiti. Plesko-
vič je menil, da bi lahko zaradi
velikosti opuščenih vojaških
objektov v bližini Mlade hoste
tam organizirali tudi regional-
no skladiščenje in varovanje
posebenih odpadkov.
O sejmu EKO '92 pišeta
PRIMOŽ ŠKERL
BRANE PIANO
Dobitniki plaket »Znak Celela«:
Zlati znak: CmC Domžale - za izjemno bogato in
celovito predstavitev sodobne tehnike in tehnologije
za področje pitne vode.
Srebrni znak: Vodnogospodarski inštitut Ljubljana
- za visokostrokovno predstavitev problematike varo-
vanja in zaščite voda v Republiki Sloveniji.
Bronasti znak: Salonit Anhovo - holding po. Nova
Gorica - za predstavitev najsodobnejših večnamenskih
cevi in spojnih elementov iz tesala.
Rekli so o sejmu EKO '92:
Mitja Bricelj, namestnik mi-
nistra za varstvo okolja in ure-
janje prostora RS: »Menim, da
je sejem za Celje izredno po-
memben dogodek, saj je mesto
velik ekološki problem, čeprav
se stanje izboljšuje. Ogled pa-
viljonov in samega sejmišča je
pokazal, da je bil sejem dobro
pripravljen, zato kaže nadalje-
vati tesno sodelovanje našega
ministrstva z Zavodom Go-
lovec«
Jože Mesarec, Gospodarska
zbornica Slovenije: »Sejem je
izredno dobra priložnost, da se
prikažejo problemi ekologije,
zlasti mladini. Prireditev naj
v prihodnje postane oblika
izobraževanja.«
Toni Laznik, direktor celj-
skih sejmov: »Zadovoljni smo
z obiskom in odzivom razstav-
ljalcev. Opravljena analiza je
pokazala, da se splača nada-
ljevati. Posebej zadovoljni smo
z obiskom mladih, saj smo
prav njim namenili največ po-
zornosti. Ocena razstavljalcev
je ugodna, predvsem po zaslu-
gi velikega števila strokovnih
posvetovanj in sklenjenih po-
slovnih dogovorov.«
Branko Pleskovič, Smelt:
»Presenečen sem nad veliko
udeležbo in zanimanjem. Mi-
slim, da je bila kvaliteta na
visoki ravni in da je sejem do-
segel namen.«
Oliver Macinič, direktor po-
djetja CmC iz Domžal, ki je
dobilo zlato plaketo Znak Ce-
leia: »Sejem je idejno dobro
zastavljen, zaradi varčevanja
pa se velja dogovoriti za raci-
onalizacijo. En sejem naj bo
namenjen ekologiji, drugi
energetiki, tretji spet široki
potrošnji in podobno.«
Marjan Štefančič, direktor
podjetja Lamaal s Teharij: »To
so le začetki, saj nas razstavlja
samo 45, prepričan pa sem, da
bo v naslednjih letih sejem do-
bil zamah in popularnost, kot
ga imata Alpe-Adria in obrtni
sejem.«
Laščani na Wirtenberšk8m
Sredi minulega tedna se je
s tridnevnega obiska v Plie-
zhausnu in Stuttgartu vrnila
delegacija, v kateri so bili
predsednik občine Miloš Ver-
šec, predsednik IS mag. Ro-
man Matek, vodja trženja
v Zdravilišču Laško Miran
Štrakl in Jure Krašovec, ki je
zastopal kulturno dejavnost
občine.
Obisk je bil v prvi vrsti na-
menjen občini Pliezhausen, ki
bo letos praznovala 800 letni-
co in na katere proslavi bo ju-
nija sodelovala tudi delegacija
in kulturna skupina iz Laške-
ga. Laško se bo na razstavi
o zgodovini Pliezhausna pred-
stavilo s svojo zgodovinsko
preteklostjo v svoji vitrini
- predmete, ki bodo razstav-
ljeni, je delegacija že dostavila
partnerskemu mestu.
S posredovanjem pliezha-
usenskega župana, gospoda
Otwina Bruckerja je Laščane
sprejel tudi gospodarski mini-
ster dežele Baden-Wurtten-
berg gospod Hermann Schau-
fler, ki je hkrati tudi predsed-
nik deželne turistične komore.
Pogovor, ki se ga je udeležilo
troje ministrovih najožjih so-
delavcev s področja zdravili-
ško-turistične dejavnosti, so-
deloval pa je tudi pliezhausen-
ski župan, je trajal več kot uro.
Govorili so o možnostih sode-
lovanja pri razvoju zdravili-
škega turizma v laški občini,
ki ima dvoje zdravilišč, dežela
Baden-Wurttenberg pa čez
trideset in ima na tem področ-
ju bogate izkušnje. Dogovor-
jen je informativni obisk sku-
pine strokovnjakov v bližnji
prihodnosti.
Laščani so na povabilo žu-
pana, gospoda Bruckerja, bili
tudi v znamenitem Bad-Urac-
hu, kjer so z vrtino do toplih
vrelcev prišli pred 20 leti, zdaj
pa je tam zdravilišče z okoli
1200 posteljami.
Višje stanarine I
Po aprilskem znižanju sta
narin v šentjurski občini bod"
stanovalci v družbenih stano-
vanjih morali od prihodnjega
meseca zopet nekoliko globlje
seči v žep. Kot je na torkovi
seji sklenil izvršni svet, bodo
stanarine od 1. maja višje za
dobrih 8 odstotkov in pol.
Šentjurska vlada se je v to-
rek tudi odločila, da bo uprav
Ijanje nad stanovanjskim foE
dom, ki je last občine, predal
Stanovanjski zadrug' RifnU
Ob podpisu pogodbe pa si h
zagotovila pravico, da uprav
Ijalca, če bo z njim nezadovol
na, takoj zamenja in poiši
novega.
JŽ
Jubilejni MOS
v Celju
Med 11. in 20. septem-
brom bo na sejmišču celj-
skega Golovca 25. jubilejni
Mednarodni obrtni sejem.
Priprave na sejem, ocenju-
jejo v Celjskih sejmih, do-
bro potekajo, včeraj (v sre-
do, 15. aprila) pa je o tem
na novinarski konferenci
podrobneje spregovoril
predsednik Poslovnega od-
bora MOS 92, Emest Draš.
PISMO IZ NEKDANJE PRESTOLNICE
Pomlad je, Jaz pa
živim v Srbiji...
Naslov iz pričujočega pisma
ni iz mojega zelnika, ampak
gre za geslo s priponke, ki jo
lahko kupite sredi Beograda.
Zaradi mrzličnih priprav
ustave srbsko-črnogorske dr-
žave, glede katere tukajšnji re-
žim ni vprašal za mnenje svo-
jih podanikov, pa je v obtoku
že novo geslo: Pomlad je, jaz
pa ne vem, kje živim! Če se
tako sprašujejo sami (zavedni)
Srbi, kaj naj potem rečem jaz
ali pa mnogoštevilni Hrvati,
Muslimani in še številnejši Al-
banci!? V srbskem parlamentu
se je poslanec hrvatske naci-
onalnosti drznil razmišljati
drugače kot misli socialistična
(komunistična) večina, ki ji je
nemudoma priskočil v pomoč
sloviti četniški vojvoda dr. Vo-
jislav Še šel j:
Ko bo prišlo do volitev in
zamenjave oblasti, nobenega
Hrvata ne bo več v Srbiji. Ne
bomo jih sicer ubijali, ampak
lepo »spakirali« na tovornjake
in vlake, toda tudi do takrat
jih ne bomo pustili pri miru.
Le nekaj dni pozneje je taisti
parlament razpravljal o vojni
odškodnini in ob tej priložno-
sti je Šešelj enako grožnjo na-
slovil še na tukajšnje Sloven-
ce: Kar zadeva Hrvate in Slo-
vence, bi bilo treba tisto nekaj
premoženja, ki ga imajo v Sr-
biji in Beogradu kot občani ali
pravne osebe, prav tako upo-
števati pri obravnavi vpraša-
nja odškodnine. Z drugimi be-
sedami, enako, kot izselitev
Hrvatov iz Srbije bi prišla
v poštev tudi izselitev Slo-
vencev!
Pomlad je, jaz pa živim v Sr-
biji.. . Takole razmišljajo tudi
številni novinarji beograjskih
redakcij, zlasti pa tisti, katerih
imena (z navedbo pripadnosti
stranki in nacionalnosti) je dr.
Šešelj pred dnevi prebral na
svoji tiskovni konferenci, TV
Beograd pa je v osrednjem
dnevniku predvajala prav ta
del njegovega nastopa in tako_
praktično razpisala tiralico za
16 novinarjev Radia Beograd.
Kampanji proti Hrvatom se
je pridružila tudi revija Duga
s prispevkom »U« v Beogradu,
ki poziva Beograjčane naj po-
gledajo skozi okna, da bi se
prepričali, da se zločinci s hr-
vaških bojišč resnično spreha-
jajo po njihovih ulicah. HDZ
naj bi po zmagi na volitvah
kupil določeno število stano-
vanj v Beogradu, vanj pa vseli-
li vohune, ki samo čakajo na-
mig iz Zagreba. Za nameček
pa Duga navaja imena še ne-
kaj beograjskih podjetij, kate-
rih direktorji so Hrvati, ki boj-
da sprejemajo v službo ustaše,
ki naj bi se s srbskimi begunci
pretihotapili v Beograd. Prva
tiralica je razpisana in lov na
Hrvate se lahko začne. Faši-
zem se je uradno vselili v srb-
ski parlament lahkotno in le-
po, kot so Nemci vkorakali
v Pariz, je zapisala Mirjana
Bobič-Mojsilovič, sicer redna
sodelavka Duge. Toda ni več.
Članka pod naslovom Fašist
sem in zato sem ponosen ji ta
revija ni hotela objaviti, še
več, zaradi njega sojo odpusti-
li, članek pa je objavil NIN.
Verjetno je tudi Mirjana kupi-
la priponko z geslom Pomlad
je, jaz pa živim v Srbiji...
ŠTEFAN NOVAK
Piačai je samo Sadar
V Novem tedniku smo pred
tedni objavili imena šestih
največjih dolžnikov plačila
vode Komunalnemu podjetju
Laško. Omenjeni so bili Deko-
rativna, TIM, Elektrokovinar,
Bor in Ingrad Laško ter zaseb-
nika Dani Hohkraut in Andrej
Sadar.
Izvršni svet laške občine je
zatem obvestil Komunalno po-
djetje, da lahko vsem neplač-
nikom odklopi vodo.
Za mnenje smo povprašali
v.d. direktorja Milana Kačiča:
»Po obvestilu v NT je takoj
plačal račun samo Andrej Sa-
dar, zasebnik iz Laškega, osta-
li pa tega do danes še niso sto-
rili. Ne gre samo za neplačeva-
nje vode, ampak celotnih ko-
munalnih storitev, kamor sta
vključeni tudi kanalizacija in
odvoz ter deponiranje odpad-
kov. Izstavljamo en račun za
vse, je pa voda najbolj zasto-
pana. Vodo bomo odklopili ti-
stim, ki so najbolj trmasti in
nočejo plačati. Ob tem se bo-
mo še enkrat z vsakim, ki je
pripravljen, pogovorili, ven-
dar nočemo, da bi se to v nedo-
gled izkoriščalo.«
Vprašanje je, če bo Komu-
nala Laško sploh kdaj lahko
uresničila svojo odločitev.
Dolgovi so vsak dan večji, med
vzroki za neplačevanje pa tudi
ni samo pomanjkanje denarja.
Veliko je vedel o njih povedati
tisti, ki je edini plačal račim,
to je zasebnik Aridrej Sadar.
Sam ima probleme s Komuna-
lo Laško že od leta 1988. O tem
obstaja tudi zanimiva doku-
mentacija, vendar je Sadar
»pozabil« na vse nesporazume
in je račun plačal. Kaj pa bodo
storili drugi? Samo pogovori
verjetno ne bodo zalegli, grož-
nje ali odklop pa tudi ne.
TONE VRABL
DrugI kongres
MLD
Od desetega do dvanajste«
aprila je bil v Izoli drugi kon^
gres MLD - Mladih liberahiih
demokratov. Udeležilo se ga je
81 delegatov iz enaintridesetih
občinskih odborov iz Slovel
nije. i
Mladi liberalni demokrati so
na kongresu sprejeli nov Sta-
tut in progiam MLD. Ukvarja-
li se bodo s socialno politiko,
šolstvom, kulturo, ekologijo,
mednarodno in mirovno poli-
tiko.
Predsednik MLD je Roma^ll
Jaklič, kongresa pa se je ude-
ležil tudi predsednik Poslan-
skega kluba LDS, Jožef Školč
PETRA ROTEB
Naši razgledi, vam v premislek'
št. 15 - 16. april 1992
7
Čas ie za zresnitev
fitograd Pukl: Referendum o volilnem sistemu Je nesmiselen. Volitve še letos. Strankam Je
flovolj Igračkama. Za lastninsko zakonodajo nI več ovir
jiaj se dogaja v republiški skupščini? Že kar
nekaj časa je javnost priča najrazličnejšim za-
pletom. Videti je, kot da je delo tega našega
najvišjega zakonodajnega organa ohromljeno.
Vajbolj očitno se to kaže pri še vedno nespre-
jeti lastninski zakonodaji.
predsednik skupščine dr. France Bučar je
prejšnji teden izjavil, da v parlamentu že po-
jglo državljanska vojna na institucionalni
fgvni. To pa seveda za mlado državo ni nič
5rida. Je res tako hudo, kje so pravi razlogi in
jje rešitev nastalega klopčiča navzkrižnih in-
teresov, je bila osnovna tema našega pogovora
5 podpredsednikom Skupščine Republike Slo-
\ierdie Vitodragom Puklom, sicer Celjanom in
članom Socialdemokratske stranke.
Očitki, ki letijo na delo skupščine so vse bolj
jlasni. Skupščina blokira sprejem lastninske
^konodaje, skupščina blokira delo vlade,
ikupščina... Rešitev naj bi bile volitve, a se
^idi te zaradi neuspelih dogovarjanj med
itrankami umikajo v prihodnost. Lahko refe-
tndum, ki ga o volilni zakonodaji predlaga
jDZ - Narodna demokratska stranka, prema-
ine dogajanja z mrtve točke?
Referendum, na katerem bi se odločali o vo-
ilnem sistemu, je neizvedljiv oziroma bi bil
)rez učinka. Nemogoče je oblikovati vpraša-
nje, na katerega bi lahko odgovorili z da ali ne
tako, da odgovor ne bi bil dvoumen. Če pa si
lahko rezultate referenduma vsak razlaga po
svoje, referendum seveda ni smiselen. Razen
ega mora rezultate referenduma sprejeti tudi
;kupščina in to z dvotretjinsko večino. Tudi
)ri tem bi se znalo zaplesti, saj so interesi
itrank različni, sprejem enega ali drugega vo-
ljnega principa pa bistveno vpliva na rezulta-
e volitev. Izhod ni v parlamentarni razpravi,
impak v dogovoru strank. Prav zaradi tega se
»jim, da volilna zakonodaja ne bo sprejeta
lo konca leta. Mislim, da se bomo morali
dločiti za začasna načela.
Volitve bi naj razrešile sedanjo krizo parla-
nenta in vlade. Kaj pa jo je povzročilo?
V bistvu lastninska zakonodaja. Koalicija
Demosa je nastala iz strank, ki se v normal-
lem političnem prostoru zlepa ne bi povezo-
lale. Dosegla je skupne cilje: osamosvojitev
"Očitki Predsedstvu Republike in še posebej
^^^'dsedniku Kučanu o vmešavanju v delo
^^damenta in vlade so neutemeljeni. Pred-
**dni7c je odigral veliko pozitivno vlogo pri
hordinaciji, še zlasti sodelovanja prej z Jugo-
Navijo in zdaj z Evropo. Dejansko oblast ima
^novi ustavi parlament. Predsednik Kučan
r ie v celoti in takoj prilagodil novim predpi-
r"! in ni ne v zunanji politiki ne drugje pre-
r^^čil svojih pooblastil.«
»Vsi poslanci se odgovorno obnašajo do svojih
strank in do skupnosti - govorim tudi za opo-
zicijo.«
Slovenije in uvedbo večstrankarskega siste-
ma. Ko pa je te cilje dosegla, je prišlo na vrsto
lastninjenje. To je izredno resno, temeljno
vprašanje družbe in njene prihodnosti. Ob tej
resni odločitvi pa so prišla na dan razhajanja
med strankami. Sedanji Bavčarjevi demokrati
so tako kot opozicija ocenjevali, da bi bilo
lastninjenje najbolj učinkovito, če bi pri tem
gledali samo ekonomski interes. Torej naj bi
omogočili menedžerjem čimvečji delež, brez
kontrole države, delavci in državljani pa bi
ostali praznih rok. Ostale stranke Demosa pa
so menile, da je tudi pravičnost ekonomska
kategorija - delavci lastniki imajo večji inte-
res in večji delovni učinek. Celotnega družbe-
nega bogastva torej ne more prevzeti samo
nekaj ljudi.
Lastninska zakonodaja se je zataknila
v zboru združenega dela. Ste bili ob tem res
vsi nemočni?
Zbor združenega dela je uporabil edinstve-
no možnost, kakršne svet ne pozna: zavrnil je
obravnavo. S tem je po formalnih predpisih
onemogočil usklajevanje. Danes ocenjujemo,
da bi moralo vodstvo skupščine ugotoviti, da
to ni mogoče, da mora torej v vsakem primeru
priti do usklajevanja. Ker do tega ni prišlo, je
skupščina dejansko blokirana že več kot leto
dni, v tem času pa smo lahko priče velikim in
divjim privatizacijam, ki povzročajo ogronmo
škodo.
Kaj pa sedaj?
Po sedanjem kompromisnem predlogu bi
»Predsedniku skupščine dr. Bučarju ni mo-
goče očitati pristranskosti. Dvomim, da bi
s svojim odstopom karkoli rešil. Glavni očitki
skupščini pa so tako omejeni na zelo ozek
krog ljudi.«
delavci prišli do delnic z upravljalsko pravico,
lastninska vloga menedžerjev pa bi se omejila.
Povsod v svetu so menedžeriji v službi lastni-
kov. Skupščinska komisija je dala k predlogu
soglasje, predsednik Bučar pa ga je dal v oce-
no strankam.
Lahko pričakujemo, da bo prišlo do dogo-
vora?
Zbor združenega dela, ki je nastopal kot
predstavnik negativnega dela menedžerstva,
je svoje dosegel. Če bo volja in bo vodstvo
skupščine pospeševalo procese, če se bo tudi
vlada stabilizirala, bo mogoče lastninsko za-
konodajo sprejeti v letu in pol.
S tem bo torej odstranjen največji kamen,
na katerem se spotika parlament?
Drži. Lastninska zakonodaja je osnovni
vzrok razkola v Demosu. Zaradi razkola je
Demos izgubil večino, posledice pa so občutne
tudi v vladi. V njej je prišlo do očitnega neso-
delovanja. Predsednik Peterle bi moral vlado
voditi tako, da bi vedel, kaj se dogaja. Notra-
nje in zunanje ministrstvo pa sta delali po
svoje.
Vzroke in posledice je včasih kar težko loči-
ti. Če je osnovni razlog za vse razprtije last-
ninska zakonodaja, je torej parlament kriv
tudi za krizo oziroma blokado vlade. Torej
lahko tudi v zvezi z vlado pričakujemo še
burne čase - vsaj do volitev.
»Gospod Peterle je z delom v vladi in skupš-
čini ter posrednimi nezaupnicami dobil toliko
pouka in šole, da je pripravljen oblikovati
uspešno vlado. Verjetno bo vanjo pritegnil še
koga izven sedanjih okvirjev, vendar to ne bi
bila vlada narodne enotnosti. Ljudje so dali
mandat določenim strankam, eni strani, ne
dvema. Oblasti ni mogoče prepustiti brez vo-
litev.«
Prav zato volitve morajo biti do konca leta,
pa čeprav po provizoriju. Če bo minila bloka-
da v parlamentu, bo vlada delala kot je treba,
še zlasti, če bo prišlo tudi do menjav v nekate-
rih resorjih in do krepitve ekonomskih delov.
Kaj pa do takrat? Bo parlament vsak mesec
ali pa še pogosteje glasoval o konstruktivni
nezaupnici vladi?
Konstruktivno nezaupnico smo po vzgledu
Italije in Francije vpeljali, da se ne bi igrali
s temi rečmi. Ampak ta varovalka je premalo
ob sedanji sestavi in politični kulturi parla-
menta. Prvi predlog, za Voljča, je bil neresen,
saj je bil neznan in je bilo težko oceniti njego-
ve sposobnosti. Predlagali so ga Neodvisni,
kar je že samo po sebi imelo negativno kono-
tacijo v parlamentu. Veliko glasov je dobil,
ker je bilo takrat na višku nerazpoloženje do
Peterleta. Zadnje čase pa se že kažejo delni
uspehi njegove vlade na ekonomskem področ-
ju. Objektivni kazalci potrjujejo, da se obeta
dvig proizvodnje in standarda - seveda pa je
predpogoj lastninjenje. Ob objektivni analizi
res ni vse črno. Večina zato sedaj že misli, da
ne bilo smiselno narediti novega nereda do
volitev. O sodelavcih vsake nove vlade bi od-
ločal parlament. Pri sedanjih razhajanjih si to
kar težko predstavljam. Poleg tega pa je težko
najti dovolj primernih ljudi, saj ima Slovenija
majhno kritično maso.
Ampak skupščina je glasovala o Bavčarju,
glasovala bo o Drnovšku, pa še o kom. Ne
morete narediti ničesar, da ne bi s tem izgub-
ljali časa.
Ne. Skupščina ne more narediti ničesar.
Osebno mislim, da tudi Drnovšek ne bo dobil
dovolj glasov. Ob vsej priljubljenosti nima
pravih referenc, ki bi govorile o tem, da bi
dobro opravljal delo predsednika vlade. Ker
se je odločil za Liberalno demokratsko stran-
ko, bi tudi vlado verjetno sestavil pretežno iz
članov te stranke - a v njej verjetno ni dovolj
zaupanja vrednih ljudi.
Zadnji dnevi so bili prepolni obetov za od-
stope - tako ministrov kot dr. Bučarja.
Po neuspeli kandidaturi Bavčarja je bilo to
pričakovati. Odstope ministrov strank, ki so
ga predlagale, zahteva politična kultura. Za-
nimivo pa je, da so odstope najprej ponudili
ministri, za katere je najmanj verjetno, da jih
bo predsednik Peterle zamenjal. Ce pa bo Pe-
terle sprejel odstope spornih ministrov, bo
mogoče formirati konsistentno vlado.
Pa bo zaradi močne opozicije lahko
uspešna?
Opozicije ni veliko, več je demagogije. Vla-
da pa je nerodna pri stikih z javnostjo. Mini-
ster Kacin je bil izredno uspešen med vojno,
potem pa ni na svojem področju naredil niče-
sar. Pa bi imeli kaj pokazati. Veliko bolje smo
se odrezali kot na primer vzhodna Nemčija in
druge bivše socialistične dežele. Ustavili smo
stečaje, padec proizvodnje se ustavlja...
Naša javnost pa je dobro obveščena o »bur-
kaštvu« v skupščini.
»Kriza parlamenta se je prenesla na krizo
vlade. Če bo Peterle uspešno vodil vlado, se bo
to občutilo tudi v parlamentu, saj ima večina
strank že čez glavo ,političnega igranja'. Pre-
pričan sem, da ne pozabljajo na skupne kori-
sti. Tu je meja in ta meja je dosežena. Čas je za
zresnitev.«
Sam dogajanj v skupščini ne bi označil
s takšno besedo. Resda je prišlo do blokade in
kranjski liberalci, ki najbolj bodejo v oči, pri-
hajajo z ekstremnimi predlogi in ocenami.
Glede na velikost svoje stranke so zelo radi-
kalni. Ampak vedeti moramo, da je precejšnji
del poslancev zameril vodstvu skupščine, da
ni prisililo zbora združenega dela k obravnavi
lastninske zakonodaje. Pobudo za nezaupnico
dr. Bučarju so sprožili, ker je predsednik nji-
hove radikalne pobude obravnaval po njiho-
vem mnenju samovoljno in z diktatorskimi
metodami.
Bi vi ravnali drugače?
Težko. Ko sem nekajkrat vodil sejo, sem jo
v ekscesnih situacijah ali prekinil ali pa dal na
glasovanje vsako vprašanje, predlog. Samo
tako lahko nevtraliziraš napetosti. Sicer pa
predlog za nezaupnico dr. Bučarju nima
ustavne osnove - morda je to napaka v ustavi.
Sicer pa so očitki dr. Bučarju in skupščini
omejeni na zelo ozek krog ljudi.
Torej tudi očitkov o neresnosti poslancev ni
treba resno jemati?
Bil sem v nemškem in avstrijskem parla-
mentu ... Običajno delo naše skupščine pote-
ka na višji ravni kot drugod. Edino »burka-
štvo« so bile mogoče banane. Ampak, če vse
seštejemo, je neresnosti malo. Tu in tam pa ne
škodijo. Skupščina potrebuje tako stranko,
kot so kranjski liberalci, potrebovala pa bi
tudi pravo levico. Take stranke so vest, zrcalo
družbe.
Kakšna je vaša ocena dela skupščine?
Objektivno je skupščina naredila ogromno.
•"D kakšni počasnosti sploh ne moremo govori-
ti. Kljub blokadi pri lastninjenju večina dela
teče uspešno. Samo pomislite, koliko dela je
bilo potrebnega v zvezi z osamosvajanjem,
z ustavnimi in drugimi zakoni.
Poslanci torej niso neresni lenuhi?
Neresna sta morda vsega dva poslanca, ne-
kaj jih zaradi življenjskih izkušenj in izobraz-
be sicer s pošteno mislijo učinkuje arhaično,
15 do 20 pa jih tako nikoli ni. Nasploh so
poslanci resni in odgovorni. Ko prihaja do
nesklepčnosti moramo vedeti, da je razlog de-
lo poslancev v parlamentarnih komisijah in
odborih, ki je včasih pomembnejše. Poslanci
delajo naporno in učinkovito.
Pa vi?
Način življenja se mi je popolnoma spreme-
nil. To je izredno težka obremenitev. Delavnik
traja najmanj 14 ur, v času osamosvojitve,
vojne in moratorija pa je trajal tudi po 22 ur.
V dveh letih sem uspel uporabiti samo 12 dni
dopusta. Tako je tudi pri ostalih, ki jih poz-
nam. Vsi smo že preutrujeni in čakamo na
boljše. Kljub vsemu pa se delo počasi normali-
zira.
MILENA B. POKLIC
Foto: EDO EINSPIELER
Št. 15 - 16. april 1992

Semester v ponorelem svetu
Misija modtiii čeiaij je sicer v teiiu, vendar je morda tudi ne bo
Ali bo mirovna operacija
na Hrvaškem prva v zgodo-
vini svetovne organizacije,
ki se bo končala tik pred
koncem njenega začetka.
Zaenkrat na East Riverju
razmišljajo samo o »prekini-
tvi«, vendar to še ni faza, ko
bi bele kamione, džipe, bul-
dožerje in tanke nehali z vla-
kom in ladjami pošiljati na
Hrvaško.
Predhodnica je v »štab-
nem« Sarajevu že tako dol-
go, da so ji uspeli dati vzde-
vek »plavci«, na enem izmed
v bodoče vsaj za eno leto ni-
kogaršnjih ozemelj, v Daru-
varju, pa odstranjujejo mine
in postavljajo mejne kon-
trole.
»Z oblastmi nimamo
težav!«
Uradno se je mirovna ope-
racija, kot v glavnem štabu
enot UNPROFOR (United
Nations Protected Forces)
v zgradbi PTT inženiringa
v Sarajevu pravi direktor ci-
vilne posadke mirovnih sil in
spokesman v odsotnosti go-
spoda Eckharta, Vladislav
Guerasov, začela 8. marca
s prihodom glavnega povelj-
nika generala Satiša Nambi-
arja in poveljnikov posamez-
nih sektorjev. Ob koncu
marca je zanj vse teklo po
Mirovna operacija na Hrva-
škem vključuje tri območja
pod zaščito mirovnih sil sve-
tovne organizacije in sicer:
Vzhodno Slavonijo (Beli Ma-
nastir-deli občine Osijek, ki
ležijo vzhodno od mesta Osi-
jek-Vukovar-posamezne vasi
na skrajnem vzhodu občine
Vinkovci), Zahodno Slavonijo
(Grubišno Polje-Daruvar-Pa-
krac-zahodni deli občine Nova
Gradiška-vzhodni deli občine
Novska), Krajino (Kostajnica,
Petrinja-Dvor-Glina-Vrgin-
most-Vojnič-Slunj-Titova Ko-
renica-Donji Lapac-Gračac-
Obrovac-Benkovac-Knin).
načrtih, vse je bilo v najlep-
šem redu. Redno so jim zago-
tavljali bencin, sicer takrat
v Sarajevu najbolj deficitar-
no blago, hrano itn. »Z
oblastmi nimamo nobenih
težav,« je nadaljeval Guera-
sov, ob tem pa ni hotel niče-
sar reči na moje »provokaci-
je« o incedentih v Holiday
Innu, oporišču Srbske demo-
kratske stranke, od koder so
nedavno ostrostrelci streljali
na demonstrante, ko naj bi
Karadžičevi »varnostniki«
celo razorožili generala
Nambiarja. Temu naj bi za-
radi tega prekipelo in se je
potem preselil v nekdanjo
Titovo vilo Stojčevac, kjer je
med drugim tudi šest vodite-
ljev nekdanjih jugoslovan-
skih republik zaman iskalo
formulo za mir. »U menja
njet nikakih komjentarjef«.
Danes Guerasov gotovo
meni drugače, saj bi končno
moral novinarjem po svoji
dolžnosti prenesti drugačna
uradna stališča, kot nam jih
je ob koncu marca. Čeprav
general Nambiar še vedno
pravi novinarjem, da spopa-
di v BIH ne vplivajo na raz-
meščanje mirovnih sil in če-
prav se je generalni sekretar
OZN Butros Gali zavzel za
pospešeno namestitev na
kriznih področjih, pa je iz
East Riverja tudi že prišlo
opozorilo, da bi se mirovna
operacija utegnila odložiti
za en mesec, to pa naj bi se
zgodilo tudi zaradi velikega
stroškovnika: namesto pred-
videnega 25. aprila, ko bi
morale enote UNPROFOR
prevzeti polno odgovornost
na zaščitnih območjih, bi se
to lahko zgodilo šele sredi
maja.
Stališče Vladislava Guera-
sova, da »z oblastmi nimajo
nobenih problemov« ne more
več vzdržati, saj v BIH, ki je
med tem postala suverena
država, med prvimi priznana
celo od ZDA, ni več nobene
oblasti. Morda pa nam je
»Vladja« dal pošteno lekcijo
iz diplomacije, saj je morda
s svojo izjavo mislil ravno
nasprotno: da ker ni več pra-
ve oblasti, nimajo nobenih
problemov. Kakorkoli, zaen-
krat bo še vedno ostal v 4.
nadstropju masivnobetonske
poštne vile in v pričakovanju
novinarjev tipkal po svojem
prenosnem kompjuterju, Sa-
rajevo (in ne Zagreb ali
Ljubljana) namreč kljub
spopadom v BIH ostaja glav-
ni štab enot UNPROFOR.
»Clieclc-point«
namesto min
Pravo oblast pa so v začet-
ku aprila v »protektoratu«
Zahodna Slavonija že začeli
vzpostavljati vojaški bata-
ljoni iz Argentine, Kanade,
Jordanije in Nepala, ki bodo
s približno 4 tisoč vojaki
»upravljalci« v t.i. mikrosek-
torjih zaščitnega območja
Zahodna Slavonija s sede-
žem v Daruvarju.
V odsotnosti glavnega po-
veljnika »Zahodnega sektor-
ja« generala Carlosa Zabale
iz Argentine, naloge modrih
čelad na tem območju pojas-
njuje častnik Willy Lopez,
poveljnik argentinskega mi-
kro sektorja: »Poskrbeti mo-
ramo, da se bodo zaščitna
območja demilitarizirala in
Enote UNPROFOR sestavljajo trije deli: vojaške enote (14 tisoč
vojakov), policijske in redarske enote (500 ljudi) in civilno in
pomožno vojaško osebje. Mandat mirovnih sil traja eno leto,
posameznih vojaških bataljonov pol leta, proračun mirovne
operacije pa znaša 650 milijonov dolarjev.
da bodo ljudje varni pred vo-
jaškimi spopadi. Ustvariti
moramo pogoje za mir, da bi
se lahko začela pogajanja
med sprtimi stranmi in da bi
se poveljnik Zabala lahko
pogovarjal z lokalnimi vodi-
telji in vojaškimi povelj-
niki.«
V ne preveč porušenem
Daruvarju, do katerega pa je
po cesti preko Grubišnega
polja mogoče opaziti številne
razrušene hiše in izseljene
vasi, smo ob veselju njihovih
kolegov, ki so prispeli prej,
pričakali kanadsko enoto.
V konvoju je bilo vse, kar
zahteva vojaška oprema, od
belega buldožerja z oznako
UN do pločevink »fante«,
največ pa seveda pušk.
Najbolj nemirna na postaji
je bila simpatična »captain«
Angela Mendou iz kanadske
Nove Škotske. Angela je za-
dolžena za transport vojakov
in opreme (Canadian Move-
ment Control Officer): »Gre
za zelo zahtevno operacijo,
ki terja nmogo dogovarjanja
in preverjanja. Ne gre brez
zapletov, prihaja do nespo-
razumov z Zagrebom, neka-
teri deli opreme ne pridejo.
nekatere je treba vrniti.«
Kanadski bataljon se je
v glavnem že zbral, za Ange-
lo pa zato ne bo nič manj
dela, saj bo treba še poskrbe-
ti, da bodo njeni vojaki ne-
moteno prihajali na bivališ-
ča v zaščitnih območjih, na
kontrolne točke, v štab itn.
in da jim bo na voljo tudi vsa
oprema.
V kanadskem bataljonu je
veliko inženirskih enot, ki
bodo morale, preden bodo
v celoti prevzele oblast na
zaščitnih območjih, najprej
odstraniti mine. Teh pa je
dovolj na vsakem koraku in
v hrvaško-srbski vojni so
terjala že številna življenja.
»Doslej še ni prišlo do nobe-
ne nesreče pri razminira-
nju«, pove kanadski kapetan
Daniel Turcotte. Njegovi vo-
jaki so že nekaj dni zelo »de-
ployed«: »Naš rutinski de-
lovni dan zaenkrat sestavlja
postavljanje 18. check-poin-
tov, vojašnic in priprava
druge infrastrukture. Nima-
mo prevelikih problemov,
razen občasnega streljanja
med sprtima stranema.«
Poleg kontrole na določe-
nih točkah bodo kanadski
»Kaj se grejo ti Balkanci! Radi bi, da bi jih mirili, nočejo pa nam dati za bencin.«
»Čeladarka« iz Afrike: »Kako ste neum-
ni, od kod vas moramo prihajati miriti.*
vojaki seveda hodili in se vo-
zili v patrole. Čisto po voja-
ško: 8 ur dela, 8 ur priprave,
8 ur spanja. »Mi smo v glav-
nem profesionalni vojaki«,
pravi Daniel Turcotte. Pro-
fesionalci, ki po činu kapeta-
na zaslužijo 4280 kanadskih
dolarjev, tisti, ki so že poro-
čeni in imajo otroke še 180
dolarjev več, tisti, ki so že
bili v mirovni misiji OZN,
kot je leta 1985 bil tudi Da-
niel Turcotte, pa še 300 do-
larjev več.
Treniranje
nevtralnosti
OZN je ena najbolj biro-
kratskih in konservativnih
institucij na svetu. Dokaz
njene birokratizacije je dol-
go obdobje sprejemanja od-
ločitve za napotitev mirov-
nih sil na hrvaška krizna ob-
močja in realizacije odlo-
čitve.
Najbolj plastično pa je
»birokratskost« mehaniz-
mov svetovne organizacije
mogoče doživeti v komuni-
kaciji s pripadniki mirovnih
sil. Izhodišče za »obnašanje«
modrih čelad je, kot pravi
Vladislav Guerasov, da ne
smejo simpatizirati s kakšno
politično stranko, se aktivno
vpletati v politične dogodke
ali jih komentirati. Pred-
vsem slednje nekateri jem-
ljejo silno resno, kot na pri-
mer komandant pisanega
Doma upokojencev v Saraje-
vu, kjer se je namestila glav-
nina mirovnih sil. Ni nam
pustil, da bi se pogovarjali
z vojaki ali slikali njih in nji-
hove prostore. Odpravil nas
je cinično: »Pogovarjajte se
z njimi, ko se sprehajajo na
ulici ali pa jih glejte, ko se
vozijo z belimi džipi.«
Seveda je življenje čisto
nekaj drugega od birokrat-
skih ukazov in se do vojakov
nazadnje tudi da normalno
priti in z njimi spregovoriti.
Vendar to so dolgočasni po-
govori v stilu, »upam, da bo
vse v redu in verjamem da bo
misija uspela.« Ali » rad
službujem v mirovnih silah
in ta izkušnja mi bo dragoce-
na.« No, kdo drug pove še
tudi kaj več, vendar to ne
spremeni stvari. Njihovi šefi,
kot na primer sam general
Nambiar, v gostobesednosti
in dolgočasnosti, kot se spo-
dobi za najpomembnejšo
mednarodno organizacijo na
svetu, prekašajo evropske
»sladoledarje.«
Sicer pa jih je mogoče tudi
razumeti, kajti vsaka od spr-
tih strani bi jih rada pridobi-
la na svojo stran in jim vsili-
la svojo resnico. Treniranje
nevtralnosti pa je za modre
čelade že na začetku zelo
nehvaležno in naporno: kaj-
ti, ko jim srbski in hrvaški
politiki poskušajo pokazati,
da so jih pričakali z olajša-
njem, hrvaški vojaki v glav-
nem ne preveč zadovoljni
sprejemajo njihovo razme-
stitev ali pa ji celo nasprotu-
jejo, JA in četniki pa pred
umikom iz okupiranih oze-
melj po Vancovem načrtu
»praznijo zaloge granat« s ti-
sočimi projektih na dan in
izvažajo vojno v Bosno.
Vendar to so naše trditve,
modre čelade namreč ne
smejo imeti komentarja. Pa
čeprav v ponorelem svetu,
v katerem bo, kljub hladni
vojaški drži, težko ostati
ravnodušen in nevtrale-
n.. .in brez komentarja.
ROBERT GORJANC
Foto:EDO EINSPIELER
44. letni Vladislav Guerasov
palačo OZN v New ¥orku z
menjal za nemirno Saraje\
Že deset let (od 1981-1991)
uslužbenec svetovne organiz
cije, za sabo ima dve miro\,
misiji, v Namibiji in Irai\
»Ta operacija je non-fami
mission, svetovna organizac
ne bo poskrbela, da bi druži
obiskale vojake. Če kdo i
dobiti obisk, se mora sam f
brigati za vize in ostalo.«
»Zgovorni« poveljnik argi
tinskega mikrosektorja Wi
Lopez: »Lahko vam preben
samo, kar mi je general Zak
napisal na listu.«
»Captain« Angela Mend
»Canadian Movement Coni
Officer«, Nova Škotska: »J'
dan je deloven, dolg in '
poren.«
»Captain« Daniel TurcO^
»Information officer«
Quebeca, je drugič na tif'
škem, od novembra do ko<
januarja je bil v sestavi op^
valcev Evropske skupnosti',
tej uniformi se bolje počuti
prej mi ni bilo všeč, ker so'
zafrkavali, da smo slad"'
dar j i.«
Št. 15 - 16. april 1992
91
Vojska ie servis politike
fia prvih bojnih črtah ni premirja
Vzhodno slavonska fronta.
Osijek, Vinkovci, Džakovo.
fijeobdelana polja, koruza, ki
osušena še od lanske jeseni sili
kvišku po razbičani slavonski
zemlji.
V vojašnici v Džakovu, ki je
'od septembra dalje v rokah hr-
vaške vojske, smo najprej na-
leteli na hladen sprejem. Kot
Slovenci nismo bili najbolj do-
brodošli. Med hrvaškimi voja-
ki vlada namreč prepričanje,
da Slovencev usoda Hrvaške
ne zanima več. Začetna neza-
upljivost se je kmalu sprevrgla
v prijaznost in tipično slavon-
sko gostoljubnost. V sprem-
stvu Adama Reisla, vojaškega
predstavnika za tisk, smo se
odpravili na prve bojne črte.
122. džakovska brigada de-
luje na vzhodno-slavonski
fronti in brani okoli 22 kilo-
metrov bojnih črt, v bližini
Karadžičevega, Ade, Podrinje
in Šodolovcev. Bojujejo se na
področju občin Vinkovci in
Osijek, zato jugoslovanski ar-
madi in njihovim pomagačem
ni uspelo zavzeti Džakova, ker
so prve bojne črte okoli 15 ki-
lometrov iz mesta. Hudi boji
so v Džakovu trajali le tri dni
sredi septembra, ko so pripad-
niki hrvaške vojske osvobajali
staro in novo vojašnico ter ve-
liko skladišče, ki sta ga imela
skupaj JA in hrvaška teritori-
alna obramba. Sedaj se spopa-
di vrstijo na obrobju omenje-
nih sosednjih občin. 122. dža-
kovško brigado sestavljajo
borci iz Džakova in okolice,
stari od 18 do 72 let. Veliko jih
je, ki so na položajih že od
prvega dne vojne, torej od 15.
septembra dalje. Običajno ve-
lja pravilo, da so štiri dni na
položajih, dva doma, če se si-
tuacija na bojišču zaostri, se-
veda to pravilo ne velja več.
Poveljuje jim brigadir, upoko-
jeni general JA, Andrija Bori-
čič, ki je vojno na Hrvaškem
upokojen dočakal v Sarajevu,
nato pa se je takoj aktiviral
v vrstah hrvaške vojske. »Za ta
korak se ni bilo težko odloči-
ti,« pripoveduje. »To je moč-
nejše od človeka. Normalen
človek ne more gledati kako
nekdo izvaja genocid nad nje-
govim narodom. Tu odločajo
trenutki. Zložiš stvari in greš.
Ne da bi razmišljal. Tisti, ki so
dolgo razmišjaU, kaj bodo
s tem, ko gredo dobili in kaj
izgubili, niso nikoli niti prišli.
To rešujejo le odločni ljudje,
tisti, ki so sposobni vzeti tor-
i^o, žrtvovati vse, priti in boriti
se. To je vse. Tu ni nobene filo-
zofije, modrosti, odločata le
srce in ljubezen do svojega na-
roda.«
Hočejo čim več
ozemlja
Andrija Boričič je povečane
strelske aktivnosti srboarma-
de v prvih dneh aprila pripisal
dobro pripravljenemu scenari-
ju JA. »Tudi na naše območje
^^i bi pričeli prihajati pripad-
niki mirovnih sil, do takrat
nameravajo osvojiti agresorji
cim več našega ozemlja. Prav
tako hočejo uničiti čim večje
količine streliva, ki ga imajo,
da jim ga kasneje ne bi bilo
^eba spravljati nazaj v Srbijo,
^^s načrt vojne na Hrvaškem
poteka pod geslom Zažgana
zemlja. To pomeni, da je Hrva-
ški in njenemu prebivalstvu
treba prinesti čimveč zla. Kaj
bo, če nam bodo iz Zagreba
ukazali, da se moramo ob pri-
hodu mirovnih sil umakniti iz
položajev za 20 kilometrov, ne
razmišljamo. Mi smo vojska,
mi se s politiko ne ukvarjamo,
smo le servis politike, zato se
bomo po njihovih navodilih
tudi ravnali. Poveljstvo v Za-
grebu dobro ve kakšna je situ-
acija tukaj, na fronti, in ve
kakšni so naši cilji.«
Adam Reisl pa je k temu do-
dal: »Naša vojska ne želi zav-
zemati tujega ozemlja, toda
vojna bo za nas končana, ko
bomo popolnoma osvobodili
hrvaško ozemlje. Če nam to ne
bo uspelo s pomočjo modrih
čelad, je normalno, da se bomo
ravnali tako kot je rekel dr.
Tudman, da bomo pripravljeni
sami osvoboditi naše ozemlje.«
Podgane in miši na
fronti
z vojaškim spremstvom smo
se odpeljali proti prvim boj-
Mario Raguž, poveljnik 2. čete 122. džakovške brigade: »Kako
izgledajo provokacije sovražnika? V glavnem jih izvajajo s strel-
nim orožjem. Verjamem, da gre za neodgovorne posameznike, ki
to počnejo, čeprav tudi organizirane akcije niso izključene.
Tako odide skupina štirih do petih ljudi iz njihovih osnovnih
bojnih položajev in se nam približajo, na recimo 600 metrov, ter
prično streljati. Verjetno zato, da bi se prepričali, ali smo res še
tu, koliko nas je, kje so naše obrambne točke. Od sposobnosti
komandirjev vodov, ki sodelujejo z mano, je odvisno v kolikšni
meri in kako bomo reagirali na provokacije. Če ocenimo, da
želijo le odkriti kakšno našo slabost, na to ne odgovarjamo,
v primeru, da so ogrožena življenja naših vojakov, pa seveda na
izzive odgovarjamo.«
nim črtam. Nekatere vasi so
nevarno blizu. In tam, ko se
prično razprostirati slavonska
polja, se odpre pogled na prve
bojne položaje. Vojaški jarki,
orožje, nasipi iz zemlje in zem-
ljanke, ki jim vojska pravi ze-
munice. Zemljanke, dva metra
pod zemljo, so utrjene z leseni-
mi deskami. V njih je nekaj
vojaških pogradov, pa miza,
klop, televizija, ki deluje na
akumulator, radio in škreblja-
nje pod lesenimi deskami. To
so sostanovalke vojakov na
fronti. Miši in tudi kakšna
podgana.
Obiska so bili vojaki veseli.
Vsaj nekaj v enoličnem vsak-
danu, ko čakajo, kdaj bo iz
približno kilometer oddaljenih
položajev sovražnika, zagrme-
lo. Skozi daljnogled si jih lah-
ko ogledujemo, saj nasprotni
strani loči le polje. Pred mese-
Andrija Borišič, poveljuje 122.
džakovški brigadi.
ci, ko se je tam bojeval še
odred vojakov iz Zagreba, jih
je precej padlo, ker niso bili
vajeni ravninskega načina bo-
jevanja.
Najstarejši borec 122. dža-
Utrinek s prvih bojnih položajev.
kovske brigade je 72 letni Jo-
sip Čorak: »Lahko bi sedel do-
ma, glede na leta, seveda, toda
zakaj bi sedel tam? Drugi umi-
rajo, jaz pa bi sedel doma in
čakal svobodo? Pa sem vzel tu-
di jaz puško. Tu pa je tako: ali
boš ti njega ali on tebe, ampak
če bodo krenili iz svojih polo-
žajev, bodo morali na palici
nositi svoje hlače. Eh, v drugi
svetovni vojni se je bilo lažje
bojevati. Jaz sem imel puško
in sovražnik je imel puško. Šli
smo prsa na prsa, kdo bo koga.
Danes pa me on tolče iz Mar-
Drevo, ki ga je preklala granata.
Josip Čorak, star 72 let, je naj-
starejši borec.
kušice, ki je oddaljena deset
kilometrov, granate padajo,
jaz pa čakam, kaj naj bi druge-
ga? Kako je v zemunici? Pa,
lepo. Jesti imamo, piti tudi,
postelje imamo, vidite, prijet-
ne, lepe, samo tistega, kar po-
trebujemo moški, nimamo, ha,
ha, ha.«
Težko si je predstavljati ka-
ko teče življenje, ko nepresta-
no čakaš, kdaj te bo zadelo. In
vendar je človek neverjetno
prilagodljivo bitje. Še sreča,
da pozna humor, da lahko
z nasmehom premaguje ovire.
Vojaki se med seboj šalijo.
Vsega je: veselja, smeha, žalo-
sti in joka, je dejal eden izmed
njih.
V dnevni sobi
Odpravili smo se na drugi
konec bojišča. Sprehod skozi
gozd.   Blato   se   je   strdUo,
v zemlji so kakšnih trideset
centimetrov globoke sledi to-
vornjakov, ki vojakom vozijo
najnujnejše. Tu in tam prekla-
no drevo. Kot bi ga udarila
strela. Ne, to je od granate, so
pojasnili spremljevalci. Kljub
streljanju, ki je odmevalo, so
v gozdu žvrgoleli ptiči. Tudi
vijolice so cvetele. In potem,
med drevjem, šotor. V njem
peščica vojakov, ki so bili pro-
sti, med njimi je bil tudi prvak
brigade v šahu. Madžar, iz Pi-
škurevcev. Med vojsko ni pra-
ve konkurence, je povedal in
dodal, da v prostem času poleg
šaha igrajo še karte, nogomet,
poslušajo glasbo, hit brigade
pa je pesem E moj druže beo-
gradski Jure Stubliča, ki jo,
kot smo izvedeli kasneje, boj-
da poslušajo tudi v Beogradu.
Eden izmed vojakov je skozi
zobe siknil »Poslušamo tudi ti-
sto, Tko to kaže, tko to laže,
Srbija je mala. To nam pojejo
oni, iz one strani, včasih tudi
na megaton.«
V šotoru, cisto na prvi bojni
črti, sta poležavala dva voja-
ka. Eden je spal, drugi je bral
knjigo. Bogatašinjo, da mine
čas, je rekel. Prostor, v kate-
rem smo bili, imenujejo dnev-
na soba. V njem je bilo zelo
toplo, tiho je igral radio. Po-
tem se je »dnevna soba« napol-
nila. Ne, tu res ni varno, če bi
pričele padati granate. »Ravno
zato smo pred dvema urama
morali pobegniti v zemunice,«
so povedali. Strahu po šestih
mesecih na bojišču ni več.
Eden izmed njih je pokazal sli-
ke svojih štirih predšolskih
otrok. »Deklica in trije mali
ustaši, kot se šalijo moji vojni
tovariši. Najmlajši vedno joče,
kadar od doma odhajam na
fronto.« Potem se je oglasil
drugi in želel pozdraviti vse
celjske avtoprevoznike, saj je
tudi sam vozil kamion več let
in bil pogosto v Celju. Lep
pozdrav od topničarja s fronte,
torej.
V neposredni bližini strel-
skih jarkov je malo jezero.
V njem, kadar je mimo, vojaki
lovijo ribe. In jih pečejo, seve-
da. Le da ni nikogar, ki bi ga
lahko povabili na gostijo, so
povedali. Onih tam, na oni
strani, pa nočemo, so dejali in
se gromko smejali. Pod drev-
Brigade imajo tudi svoje časopise. Glasilo 122. džakovške
brigade je Balistik, ki med drugim, prinaša tudi humor. Pa si
preberite enega od vicev, ki korižjo v brigadi. Neki Afričan, ki
se je pripravljal za odhod v mirovne sile Združenih narodov, je
staremu ljudožercu pripovedoval o vojni na Hrvaškem. Ko mu
je povedal, koliko mrtvih je že bilo v tej vojni, je stari ljudožerec
presenečen vprašal: »Kako so četniki lahko pojedli toliko
mesa?« Bodoči vojak mu je pojasnil, da ne gre za to. Niti enega
mrtvega niso četniki izkoristili za hrano, je dejal. Starec je na to
odvrnil: »To pomeni, da so četniki zares primitivni divjaki.
Toliko ljudi pobijejo brez razloga!«
jem so si postavili plastično
mizo, razpostavili okoli štiri
stole in vrgli karte. Firbcev, ki
so igro spremljali in komenti-
rali, je bilo kar nekaj. Neobriti
moški, z roženkranci okoli
vratu, in z nasmehom na ust-
nicah. A brez nasmeha v mi-
slih in srcu.
Vas zanima kakšna sta bila
njihov božič in novo leto?
»Težko je bilo takrat. Ko se je
pričelo praznovanje božiča, so
pričeli nasprotniki streljati na
nas s topovi in minometi. Ena-
ko je bilo za novo leto. Na dan
priznanja Hrvaške je bilo naj-
hujše obstreljevanje. Očitno so
mishli, da ga bomo proslavili
in da bomo zato nepazljivi.
Toda pričakovali smo njihov
napad in tudi mi smo na dan
podpisa sarajevskega premirja
morali odgovoriti z orožjem,«
je pripovedoval eden izmed
njih.
Prihajajo novinci
Ker vojna na Hrvaškem tra-
ja že dolgo, predolgo, nekatere
vojake zamenjujejo z novimi.
Ko smo se na prvih bojnih čr-
tah mudili mi, je bil tam prvič
tudi Mato Bošnjak iz Džakova.
»Danes zjutraj smo prišli na
fronto. Ko smo prispeli v vas,
se je že slišalo streljanje. Ni
bilo prijetno slišati ta zvok. Ko
sem najbolj upal, da bom dobil
poziv, ga nisem dobil. Sedaj,
ko sem mislil, da je vsega ko-
nec, je prispel. Kaj sem hotel,
odzval sem se. Doma imam že-
no in dva otroka. Ko smo se
poslavljali, sem pazil, da je bi-
lo slovo čim enostavnejše. Si-
nova, ki sta še majhna, se niti
ne zavedata, kam sem šel. Prav
tako se tega ne zavedam sam.
Nočem se obremenjevati s tem.
Če je tako usojeno, naj umrem.
Kot kristjan ne morem verjeti,
da se dogaja to, kar se. Nimam
brata in sestre, imel pa sem
bratranca, ki je imirl že prve
dni vojne. Ko je umrl on, sem
mislil, da se je vse okoli mene
porušilo. In še danes ne morem
verjeti, da je mrtev, ker ga ni-
sem videl v krsti. Niso je hoteli
odpreti, ker je pet dni ležal
mrtev na položajih. Niso ga
mogli izvleči. Ko se spomnim
tega, ne vem, težko mi je. Ni-
sem za to kar se dogaja. Člove-
ško je oproščati, toda... ne
vem.«
Ko spoznaš ljudi, ki se bori-
jo tam nekje na Hrvaškem, ni-
so več anonimna množica Hr-
vatov, ki leži v strelskih jar-
kih. In bojiš se zanje, ker si
videl njihovo mladost, ker ti
pred očmi vstanejo žive podo-
be z džakovškega bojišča. In
potem se v želodcu nekaj zga-
ne. Bes, pomešan z gnusom ob
podobi Zagreba, kjer življenje
teče dalje, ob podobi politikov,
ki se iz foteljev dogovarjajo
o usodi za njih brezimne nmo-
žice na bojiščih. Pri tem sploh
ni pomembno, na kateri strani
so. In ko sedaj razmišljam
o sprva hladnem sprejemu
v Džakovu, nisem več presene-
čena. Da te vojne v Sloveniji
dejansko ne jemljemo več kot
prave vojne, so krivi predvsem
tisti, ki nam skušajo dopove-
dati, da na Hrvaškem vlada
premirje, da gre le za posa-
mezne kršitve. Toda na prvih
bojnih črtah vlada vojna. Čisto
prava. Ljudje umirajo, ljudje
postajajo invalidi, ljudje trpi-
jo. Tisti v uniformah, in oni
v civilu. Moški v strelskih jar-
kih skušajo vse obrniti na šalo,
čeprav je vmes slišati tudi
kakšno jedko pripombo. Tisti,
ki so kartali pod drevesom so
pomenljivo dejali: »Ne, tu ni
vojne, kje pa, bog ne daj! Tako
pravijo v Zagrebu, pa tudi ta-
le, tukaj, ki naj bi bil nek po-
veljnik. Mi ne streljamo, kje
pa!« S šalo na ustnicah si vo-
jaki zastirajo oči pred resnico,
to je hkrati recept za preživet-
je. Zato, ko si med njimi, ne
občutiš ničesar. Niti strahu,
niti usmiljenja, niti besa, le
kot zanimiva avantura se zdi
vse skupaj. Potem pa, ko se po
več urah vožnje približaš Za-
grebu in ti v oči udari, kot
v posmeh, kontrast med vojno
in mirom, te zgrabi bes, po li-
cih spolzijo solze. Da, priz-
nam, vojno sem doživela po
žensko, brez primesi moškega
nastopaštva in trdote. Če bi jo
tako doživljali tudi tisti, ki so
jo zakuhali, do nje verjetno ne
bi niti prišlo.
NATAŠA GERKEŠ
Foto: EDO EINSPIELER
Št. 15- 16. april 1992
10
Odprta vrata
slovenskemu filmu
Od četrtka do sobote so bi-
li v kinu Union v Celju Dnevi
slovenskega filma. Tokrat
v skromnejši obliki, brez
spremljajočih prireditev, pa
vendar so v treh dneh k ogle-
du treh slovenskih filmov
privabili okoli tisoč obisko-
valcev, kar je več kot lani,
a še dosti manj kot sredi se-
demdesetih let, ko si je do-
mači film v tednu dni ogle-
dalo več tisoč gledalcev.
Ko smo že mislili, da so
DSF doživeli usodo žalost-
nega konca, se je direktor
celjskih kinematografov Bo-
jan Vivod vendarle odločil,
da jih pripravi. V pičlih štiri-
najstih dneh je uspel za re-
alizacijo svoje zamisli prido-
biti precej podjetij, ki so mu
finančno priskočila na po-
moč, zeleno luč pa so prižga-
li tudi pri celjskem izvršnem
svetu in skupščini občine.
V Celje je uspel pripeljati vse
tri nove slovenske filme ter
nekaj filmskih ustvarjalcev.
Najštevilnejša je bila ekipa,
ki je ustvarjala film Babica
gre na jug, z Vincijem Vogu-
eom Anžlovarjem na čelu. Ta
je bil v soboto, na zaključni
slovesnbsti, nagrajen tudi
s celjskim vitezom, nagrado
občinstva za najboljši film.
Na drugo mesto se je uvrstila
Jurjaševičeva Srčna dama in
na tretje Pervanjev Triangel.
Slovenski filmi, ki smo jih
lahko gledali, so sodobnejši,
manj moreči, polni lepote
v materialnem in estetskem
smislu, niso ujeti v kajžar-
stvo, bedo in trpljenje, kot je
to bilo do nedavnega skoraj
nenapisano pravilo sloven-
skega filma. V njih je mogoče
videti nove, sveže obraze,
odlikuje jih odlična fotogra-
fija, dobra filmska glasba in
malo manj dober ali celo
slab zvok. To velja še posebej
za Jurjaševičevo Srčno da-
mo, ki je sicer izvrstna. Tudi
v filmu Babica gre na jug, ki
so ga z zvokom opremilli
v budimpeštanskih študijih,
zvok ni bil najboljši. Gre to
morda pripisati tudi nepri-
mernim aparaturam v celj-
skem kinu Union? Kdo bi ve-
del. Debate o tem so se v Ce-
lju odpirale po vsakem zak-
ljučku TDF oziroma kasneje
DSF. Slab zvok v sloven-
Vinci je bil celjskega viteza vesel. Nagrada občinstva je edina prava nagrada, je povedal.
Triangel Jureta Pervanje tokrat Celjanov ni navdušil.
skem filmu pa je gotovo mo-
teč dejavnik in odvrača gle-
dalce od ogleda.
DSF so torej raznim zaple-
tom navkljub ostali v Celju
in upajmo, da bo tako tudi
v prihodnje. Spodbudno je,
da je bilo letos v kinodvorani
videti veliko gledalcev mla-
de generacije. Bojan Vivod
pa je z mislimi že v prihod-
njem letu, ko naj bi praznik
filma zopet pripravili v po-
mladnem času. Ali bo to le
praznik slovenskega filma
ali mu bo dodal še tujega, se
še ni odločil. Tudi spremlja-
joče prireditve bo morda po-
novno oživil. Pomembno je,
a ne bo vrgel puške v koruzo.
Kinopodjetje Celje, ki je pri-
pra\ilo letošnje Dneve sloven-
skega filma v Celju, se za po-
moč pri izvedbi prireditve po-
sebej zahvaljuje glavnemu po-
kro\'itelju - IzvTŠnemu svetu
in Skupščini občine Celje.
Pokrovitelji večerov so bili
- Era Vino, Ljubljanska banka
- Splošna banka Celje in Adri-
atic, zavarovalna družba d. d.
Koper.
Festival so podprli še Mini-
strstvo za kulturo Republike
Slovenije, NT&RC, Nova do-
ba, SO Šentjur, Štajerska ban-
ka obrti in podjetništva, STC
Celje, Merx - Blagovni center,
Steklarstvo Leskovšek, Zla-
tarna Celje, Cetis, RTV Slove-
nija ter ČE tisk Celje.
In nenazadnje - če bi celjska
filmska prireditev doživela
osvežitev še v tem smislu, da
bi zaradi skromne domače
filmske produkcije dobila
mednarodne razsežnosti, bi
morda celjska kinodvorana
zopet oživela, prireditev pa
bi dobila okrog gledalcev, ki
bi jo vzeli za svojo.
NATAŠA GERKEŠ
Foto: EDO EINSPIELER
Vinci z milijon taienti
Celjskega viteza je na DSF
občinstvo podelilo filmu Ba-
bica gre na jug režiserja Vin-
ci j a Voguea Anžlovarja. Ko-
maj 28-letni režiser je film
režiral, napisal zanj scenarij,
se postavil v vlogo izvršnega
producenta, napisal glasbo
za film, odpel vse moške vo-
kale in v filmu igral še bob-
ne. V življenju, ki ga živi zelo
hitro, se je zapisal umetno-
sti. Pri sedemnajstih je po-
begnil od doma, živel leto
dni v Kanadi, spoznaval na-
to še Indijo in prepotoval vso
Evropo, posnel je že nekaj
kratkih filmov, hotel posneti
dokumentarec za TV Slove-
nija o življenju ljubljanskih
klošarjev, med katerimi je
štirinajst dni tudi živel in se
z njimi opijal z najcenejšim
vinom, toda njegovo zamisel
so televizijci zavrnili, češ da
jih ne zanima. Potem je pos-
nel Babico, v katero so denar
vložili Japonci in jo že
uspešno prodali v ZDA. Le-
tos namerava posneti še dva
filma. Enega, Kriminalko,
v ameriško-slovenski kopro-
dukciji. »Vsi moji talenti so
povezani z intuicijo. Jaz na-
mreč vse talente čutim, po-
tem gre delo kar samo od se-
be. Vse, kar delam, je čisto
enostavno. To je tako kot, na
primer, akrobat v cirkusu,
ko gledalci drevenimo ob
njegovih akrobacijah, njemu
pa se zdi vse enostavno.«
Babico bodo sedaj skušali
prodati še v Evropi, na mar-
ketu v Cannesu, pa na bene-
škem filmskem festivalu, je-
seni pa se bo prava distribu-
cija filma pričela tudi v Slo-
veniji in Vinci predvideva,
da si ga bo ogledalo še vsaj
50 tisoč gledalcev. In kaj
VinciJTi pomeni celjski vitez?
»Vse nagrade občinstva so
najslajše, saj so to edine pra-
ve nagrade. Navsezadnje de-
lam filme za občinstvo. Pa
tudi zase.«
N.G.
ZAPISOVANJA
NIČ nas ne more
presenetiti
Piše Tadej Čater
22. novembra, 1963, ko je bil
v Dallasu, Texas, umorjen
J. F. K., je bil Oliver Stone, re-
žiser kultnih filmov Wall Stre-
et, Talk Radio, The Doors in
nazadnje J. F. K., v svoji sobici
študentskega internata v Pen-
silvaniji. Medtem ko je bral, je
v sobo vstopil prijatelj in po-
vedal, da so na predsednika
Združenih držav streljali. Boj-
da se je obnašal kot Kevin
Costner v J. F. K., se pravi, da
novici sprva ni posvečal nobe-
ne pozornosti, ker ji ni verjel,
kasneje pa je sledilo veliko
presenečenje: »Še sanjalo se
mi ni, kako bo ta dogodek
spremenil moje življenje.« 30.
marca 1992, pa je bil Stone
- kot tudi vsi drugi pomembni
filmski ljudje - na slovesni
razglasitvi letošnjih Oscarjev.
Medtem ko je sedel za tisto
dolgo in karseda okrašeno mi-
zo, medtem ko se je fino na-
smihal in pridno požiral pred
neskončnim številom fotore-
porterjev, ki so vsi v »en glas«
pričakovali njegovo popolno
zmago (imel je namreč deset
nominacij), se mu je nevede
pod nogami počasi rušil ves
svet. Zadovoljiti se je moral
z nagrado za kamero in mon-
tažo; absolutni zmagovalec pa
je bil film The Sillence of the
Lambs (Ko jagenčki obmol-
knejo), ki smo ga lahko videli
že pred časom tudi v naših ki-
nematografih. In tisti, »še sa-
njalo se mi ni, kako bo ta do-
godek spremenil moje življe-
nje«, seje dobesedno uresničil:
Stone se je zbudil, sanje so po-
stale prevelika mora, zmaga se
je nepričakovano spremenila
v poraz. Življenjski tok se je
stoodstotno obrnil in nadalje-
val pot v drugi smeri in po
novih tirnicah. Film J. F. K. pa
več ne moremo gledati v isti
luči kot smo ga lahko gledali
še pred podelitvijo Oscarjev;
perspektiva mora biti obvezno
ameriška.
Ko se je pred slabima dvema
letoma Stone namenil razreše-
vati dallaško uganko izpred
skoraj tridesetih let, seveda še
ni mogel slutiti, da je s to
uganko nekaj hudo narobe, da
seje njen sestavljalec zmotil že
pri samem sestavljanju, in da
je zato domala nerešljiva. Na-
mreč, umor J. F. K.-ja danes za
Američane ni več nobena
uganka. Tako kot se je spre-
menil svet seje spremenila tu-
di Amerika. Če bi se Stone od-
ločil delati film še vsaj za časa
Reagana, bi osvojil ne le štiri
(kot jih je^etos The Sillence of
the Lambs), ampak vsaj pet
Oscarjev - če bi jih zmanjkalo
bi si jih pa izmislili. J. F. K. je
sestavljen kot film. ki je spre-
menil Ameriko, kar zna biti do
neke mere seveda še lahko res;
za časa npr., Berlinskega zidu
- te simbolne ločnice med po-
litičnim vzhodom in zahodom,
kakor je znal v Ruski hiši zapi-
sati John Le Carre - je po
Ameriki še vedno strašil duh
komunizma in J. F. K. kot nje-
gov ameriški »translator«. Da-
nes pa film Američanov, ki jim
levica brez desnice in obratno
pomeni še manj kot lanski
sneg, več ne more fascinirati,
po zmagi v zalivski vojni (o
tem bi veljalo zapisati kdaj kaj
več), po ozdravljenih travmah
vietnamskih zablod, pa padcu
Berlinskega zidu, po zmagi pe-
restrojke v nekdanji Sovjetski
zvezi, itd., J. F. K. ni več tisti
večna tema, kakor radi pravi-
mo, ki bi vlekla, ampak je le še
odličen filmski material Ali
drugače, fantazma se je spre-
menila v simptom.
NACEUSKIH PlATNiH
Hook, ZDA, 1991
pusatolovska pravljica
Režija: Steven Spielberg
Igrajo: Robin Williams, Julia Roberts, Dustin Hoffman,
Bob Hoskins, Maggie Smith, Phill Collins
5 NOMINACIJ ZA OSKARJA 1992: scenografija, kostu-
mografija, make-up, vizualni efekti & izvirna glasba
Peter Pan je odrasel in popolnoma pozabil, da je bil kdaj
v Deželi ki je ni. Vendar njegov večni sovražnik, kapitan
Kljuka, še vedno misli na maščevanje, zato ugrabi njegove
otroke, s čimer ga hoče prisiliti, da bi se vrnil v Deželo, ki
je ni. Peter Pan, ki se znova znajde v svetu piratov,
izgubljenih dečkov, morskih deklic in vil, se Kljuki lahko
postavi po robu samo s svojo nekdanjo domišljijo in
z duhom »dečka, ki ni hotel odrasti« ...
Že vse odkar so februarja 1991 začeli snemati ta film, se
v Ameriki in v svetu veliko piše o njem. Ne samo zato, ker
je njegov režiser Steven Spielberg, avtor nekaj največjih
hitov v zgodovini Hollywooda, ampak tudi zato, ker je
zbral izredno zanimivo igralsko ekipo.
Št. 15 - 16. april 1992
11
Zemlja pleše
z mladimi...
Dvanajsti večer avtor-
skega plesa v organizaciji
Studia za ples je bil minuli
teden v Slovenskem ljud-
skem gledališču v Celju.
Male plesalke, gojenke
Igorja Jelena, so odplesale
šestindvajset plesov. Pri
koreografiji, izboru pesmi,
oblekah, pa tudi pri plesih
samih so pokazale veliko
domišljije in ustvarjal-
nosti.
Trinajstletna Mojca Maj-
cen je s svojim plesom »Ka-
baret« osvojila celotno ob-
činstvo in tudi strokovno
žirijo, katere predsednica
je bila Majna Sevnik. Žirija
je najboljšim podelila še
drugo, tretjo, četrto in peto
nagrado, vse druge plesal-
ke pa so osvojile šesto
mesto.
N-M. S.
Pesem za mostove prijateljstva
Zaradi vojne v Sloveniji je
lani Mladinski pevski festival,
ki ga Zavod za kulturne prire-
ditve Celje prireja bienalno,
odpadel, letošnji pa je zato
zdaj tik pred vrati. Priprave so
v polnem teku in od 29. do 31.
maja bo Celje spet pojoče in
pomlajeno mesto.
Priprave na festival, 19. po
vrsti, tečejo že od minulega le-
ta«, pravi direktorica zavoda
za kulturne prireditve Celje,
Alenka Domjan. Pripravili ga
bodo brez bistvenih vsebin-
skih korekcij kot nadomestni
festival. Pritegnili so tudi šte-
vilne sponzorje, ki z naklonje-
nostjo gledajo na Mladinski
pevski festival, ki se je v Celju
rodil in želijo, da v Celju tudi
ostane.
Otvoritveni koncert bo v pe-
tek, 29. maja v Narodnem do-
mu in prireditelji upajo, da bo
Narodni dom tedaj že brez
gradbenih odrov, ki so bili na
pročelju objekta tudi pred tre-
mi leti, ko je bil v Celju zadnji
festival. V soboto bo na spore-
du tekmovalni del, v nedeljo
pa tradicionalni množični
koncert v Mestnem parku.
Rok prijav za nastop zborov
v Celju je potekel pred mese-
cem dni, vendar so pri Zavodu
upoštevaU tudi nekatere prija-
ve, ki so zaradi težav z južnim
delom bivše Jugoslavije prišle
prepozno. Nato je glasbeni od-
bor, ki skrbi za strokovno ra-
ven festivala, ovrednotil vse
prijave in na osnovi le-teh niso
odklonili nobenega zbora.
»Glede na to, da so prijave na-
stajale in prihajale v času, ko
se je Slovenija mednarodno
šele uveljavila, nismo pričako-
vali tolikšnega odziva zborov
iz domovine in tujine«, zado-
voljna ugotavlja Alenka Dom-
jan. Sodelovali bodo zbori iz
Poljske, Češke, Madžarske,
Bolgarije, Avstrije, Makedoni-
je, Bosne in Hercegovine in
Hrvaške ter seveda iz Sloveni-
je. Kar pa najbolj čudi in pre-
seneča pa je, da na Mednarod-
nem mladinskem pevskem fe-
stivalu v Celju ne bo prepeval
noben celjski zbor, pravega
odgovora zakaj tudi priredite-
lji ne najdejo. Pa vendar bi bi-
lo pričakovati zbor Tehniške
šole, Gimnazije Celje in III. os-
novne šole iz Celja in še kate-
rega, ki bi nastopil v tekmo-
valnem delu.
Celje bo konec maja priča-
kalo okoli dva tisoč pevcev, ki
bodo s pesmijo in mladostjo
oživili tudi stare mestne ulice,
v okviru festivala pa bo v Ce-
lju še več komornih prireditev
in priložnostnih pesmi. Upati
je tudi, pravijo pri Zavodu za
kulturne prireditve, da bodo
turistični in gostinski delavci,
pa še kdo, stopili skupaj in
v dneh, ko bo Celje v znamenju
pesmi, popestrili prireditev
tudi s svojo ponudbo, ne glede
na to, da bo to konec tedna, ko
so navadno trgovine in lokali
zaprti.
Festival bo po vsebini po-
svečen 400 letnici Gallusove
smrti, ki je bila sicer že lani,
a ker je letošnji festival nado-
mestni, bodo tudi nekatere
ostale spremne prireditve
v znamenju Gallusa.
MP
Bogovi sonca špricaii pouk
Prva slovenska GimnazUaaa v Velenju je lepo uspela
v petek se je zgodilo: prva
kulturniška Gimnazijada v or-
ganizaciji velenjske gimnazije
oziroma natančneje - Kultur-
no-umetniškega društva te šo-
le. Zamisel o tovrstni priredi-
tvi je, kot je bilo opaziti na
petkovi otvoritvi, padla na
plodna tla.
Na Titovem trgu, polnem di-
jakov štiriindvajsetih gimnazij
iz vse Slovenije in iz Celovca,
so se ob enajstih prikazali bo-
govi sonca. Na uvodni priredi-
tvi, imenovani Sonce in bogo-
vi, so prižgali tudi olimpijski
oziroma gimnazijski ogenj
- pa čeprav kar v samokolnici.
O prvi kulturni gimnazijadi
je takoj po odprtju nekaj več
povedal bog sonca, sicer pa
idejni vodja celotnega projek-
ta, predsednik Kulturno umet-
niškega društva Ivana Can-
karja - Marko Mandič: »Bogo-
vi, ki so odprli Gimnazijado,
so predstavljali vse tisto, kar
nas, mlade, zanima, česar si
želimo. Eden je predstavljal
glasbo, drugi mir, lepoto, užit-
ke... Hoteli smo pač ustvariti
malo antičnega vzdušja. Pa če-
prav je med olimpijado in gim-
nazijado razlika - olimpijada
je izključno tekmovalna, na
naši prireditvi pa je važno
druženje - udeleženci si ne bi
smeli preveč zreti živcev s tem,
ali se bo kaj ponesrečilo...«
Sicer pa se je v Velenju
v dveh dneh zgodilo šestind-
vajset girmiazijskih prireditev
- vključno s petkovo »Fešto do
poznih jutranjih ur«, na katero
je prišel tudi Vlado Kreslin.
Zaključna prireditev gimna-
zijade, ki so jo poimenovali We
are the Champions, je bila
v soboto ob sedenmajstih
v Domu kulture v Velenju.
Potem je bilo konec. Do pri-
hodnjič. Konec z besedami:
»Gimnazijada ni tekmovanje.
»'Gledališki delavnici Gim-
nazije Lava Celje se je zdelo
vabilo k sodelovanju na Gim-
nazijadi zanimiv izziv, zato
smo se odločili, da ga bomo
vzeli resno. Pripravili smo »ti-
sočletni recital« Tisoč let stara
misel. To misel so leta in leta
ohranjale v sebi lutke, zaprte
na podstrešju, od vseh pozab-
ljene, dokler se nekega dne ni-
so odprla \Tata in je na pod-
strešje prišla deklica...« nam
je v pismu sporočil Gregor
Tratar in zaključil z željo vseh
udeležencev Gimnazijade:
»Bilo je lepo in želim si, da bi
postala gimnazijada tradici-
onalna prireditev, ki bi še dol-
ga leta družila mlade sloven-
skih gimnazij.«
Je eno samo spoznavanje,
predstavljanje, druženje, za-
bavanje, norenje...« Kot mla-
dost.
NINA-MARUŠKA SEDLAR
Srebro in bron na Naši pesmi
Pretekli konec tedna je bilo
v Mariboru tradicionalno - to-
krat že 12. tekmovanje odra-
slih pevskih zborov Naša pe-
sem« 92. V želji, da se tudi
Maribor postavi v vTsto mest,
ki v Evropi prirejajo medna-
rodna zborovska tekmovanja,
so se organizatorji odločili, da
povabijo še zbore iz tujine. Ta-
ko je imelo to mariborsko tek-
movalno srečanje odraslih
pevskih zborov prvikrat med-
narodno obeležje.
V prvi mednarodni konku-
renci, ki je bila sicer prvikrat
še skromna (le zbori iz treh
držav"), so se lepo uveljavili tu-
di zbori iz celjske regije. Tek-
movanje je imelo dva dela.
V prvem so se pomerili sloven-
ski zbori, ki so si lahko
z uspešnim nastopanjem pri-
dobili pravico v drugem in
tretjem delu tekmovanja sode-
lovati v mednarodni konku-
renci. Ocenjevalna komisija,
ki ji je predsedoval ljubljanski
dirigent Marko Munih je v pr-
vem delu prisodila bronasti
plaketi celjskemu Komornemu
moškemu zboru z dirigentko
Katjo Kovač ter mešanemu
zboru »Gorenje« iz Velenja
z dirigentko Majdo Zaveršnik.
Mešani zbor Celjskega pevske-
ga društva (bivši »Prešemov-
ci«) z dirigentom Edvardom
Goršičem in mešani zbor Svo-
boda Šoštanj, ki ga vodi Anka
Verdnik Jazbec sta si v prvem
delu z lepima nastopoma pri-
dobila pravico sodelovanja
v finalnem mednarodnem delu
tekmovanja. Zlasti Celjani so
z odličnim nastopom potrdili
svojo visoko kakovostno vred-
nost in si priborili srebrno pla-
keto mesta Maribor, medtem
ko je zbor iz Šoštanja z brona-
sto plaketo prav tako upravičil
ime enega boljših slovenskih
zborov. Oba zbora sta nastopi-
la tudi v tretjem delu, ki pa je
bil s predstavitvijo narodnih
pesmi bolj ali manj revialnega
značaja. Tudi v teh nastopih
sta navdušila občinstvo.
Sicer pa so največjo lovoriko
- zlato plaketo - med mešani-
mi zbori osvojili Ljubljanski
madrigalisti in zbor »Obala«,
srebrno pa poleg Celjanov še
ruski zbor iz Nižjega Novgoro-
da in »Anton Foerster« iz
Ljubljane. Tekmovanje je bilo
na izredni kakovostni ravni,
saj so se zbori v glavnem pred-
stavljali s tehtnimi, težkimi
sporedi (za vsak krog tekmo-
vanja je moral biti drug spo-
red), ki so pri nekaterih skoraj
presegali zmožnosti amater-
skih pevcev. Ob vsem tem pa je
spričo mednarodne konkuren-
ce ocenjevalna žirija poostrila
siceršnje kriterije.
Spričo tega je uspeh zborov
iz celjske regije toliko večji,
»srebrnemu« Celjskemu pev-
skemu društvu pa so s tem
uspehom še vnaprej odprte
možnosti za udeležbo na med-
narodnih zborovskih tekmo-
vanjih in festivalih.
RM
»F« na novi poti
Eksperimentalno gledališče
niladih na celjski gimnaziji,
»F«, je ponovno pred novo pre-
miere, ki bo že druga letos.
Jutri, v petek, bodo namreč
Uprizorili Stekleno menažerijo
Tennessea Williamsa, v dra-
niaturgiji Aleksandra Vaša.
V Stekleni menažeriji bodo
nastopili: Miha Alujevič, po
čigar ideji so nastali tudi ko-
stumi in scena, Renata Jazbec,
Odreja Alt in Goran Pandol.
Svetovalka za gib je bila Tina
Kajlner, lektorica pa Alenka
Prebičnik-Sešel.
Premiera bo v dvorani Ples-
»lega foruma, kjer bosta 18. in
24. aprila tudi ponovitvi, in si-
cer ob pol osmih zvečer. Dan
Zatem pa bo gledališče »F« od-
^lo na Linhartovo srečanje kot
^dini predstavnik iz celjske re-
gije. Zaigrali bodo prejšnjo
predstavo Zaprta vrata. Go-
^^ovanje in novo premiero je
'hladim omogočilo več spon-
zorjev z našega območja.
kozerija.
Vse za šunko,
vinček, airtie
Ko takole puščamo za sabo butalska
skupščinska sejanja v veter, Cefizlje, ba-
nane, Grose in Sekshopbartle, se nam
med in mleko v državi severno od vojne
sicer še nič kaj ne cedita, sline pa po
malem že.
Ja, postni čas se namreč izteka - Bog
daj in Peterletovih preveč ministrov, da
bi bilo res! - politike tu in klanja tam
imamo za par dni dost in še poln kuferza
povrh. In že je tu veliki četrtek, dan, ko
tudi tokrat izidejo stopnice do resnice in
zveste, kaj je novega v Novem tedniku,
kjer vam pošteno povemo, da pravza-
prav ni nič novega, ker je že kakih 1960
let znano, da je na ta dan ob treh popold-
ne umrl Kristus na križu.
A da niste vedeli? Nemogoče!
Torej ste bili tudi vi žrtev tovarišev in
njihovih preteklih 45 let, o katerih neka-
teri gospodje vedo ob vsaki priložnosti
po petkrat povedati, da je bilo takrat
pluvati po tleh, pamet imeti in verjeti
v Boga in kapitalizem strogo prepoveda-
no, zdaj, ko je pa demokracija, pa lahko
vsakdo - hvala Bogu in Zupančičevemu
ZZD - dela, kar se mu zljubi.
Potemtakem si boste lahko jutri, na
veliki petek, ko je strogi, strogi post, tudi
če ste bivši sekretar partije, v službi ob
kavici - za kavico menda ni posta!
- s kolegi in kolegicami zapeli tisto lepo
velikonočno: »In potem boste šli vase in
boste razmišljali o Mesninah Celje in
o jutrišnjem žegnu, ko bo spet velika
sobota in je treba nekaj nesti, da bo
žegnano, kot se spodobi, in na mizi, kar
je treba.
Ste si že kupili šunko? Ste klali doma?
Ali pa vam jo je vendarle priskrbel ta ali
oni ali ne vem več kateri sindikat?
A da vam jo je?! No lepo, lepo. A vidi-
te, da sindikat še vedno v redu opravlja
svoje nabavno poslanstvo, da ve, kaj de-
lavec rabi vsaj enkrat v letu, vsaj v veli-
konočnem času, ko še najbolj zakrknjen
brezbožnež stopi v cerkev in pomaga go-
spodu odpeti jutranjo gorvstajensko ale-
lujo.
In že vas misel kot Irgoličev Črni vra-
nec ponese v nedeljsko, velikonočno ju-
tro, ko boste morda celo šli k obhajilu,
potem pa brž domov obhajat ta lep praz-
nik, ko ob mizi z združenimi močmi - kot
v najlepših samoupravljalskih, solidar-
nostnih časih - dokazujemo, da je resni-
ca meso postala in da se, čeprav vsebuje
veliko preveč holesterola, splača verjeti
vanjo.
Mhmmm... Kako diši ta velikonočna
šunkica, zapeljivka ti taka! Pa vratovina
pa klobase pa vse... Če si človek, pravi-
jo, si mesojedec in če si mesojedec, si boš
obložil svež kruh kot se spodobi - boga-
to, na debelo; s hrenom, z jajčki. In boš
žalil ta žegen božji s slovensko kapljico
in ga boš zalival, da bo pravi žegen in
blagoslov pri hiši!
A ste že kdaj pomislili, kaj ob takih
dnevih počnejo vegeterijanci? Kruh jedo
pa jajce in vodo pijejo in sploh ne razu-
mejo, butci, vseh teh simbolnih razsež-
nosti velikonočne nedelje - vsaka jed
ima namreč svoj pomen in vinček tudi.
S tistim pelinom vred in celo morebitnim
pelinkovcem.
To je baje še Stane Dolanc vedel in se
mu je to tudi dobro videlo, saj je veliko
noč, kot vedo povedati skriti Bavčarjevi
dosjeji, nadvse rad obhajal. Pravijo, da
sta z Edijem vedno skupaj jedla žegen;
ob taki priliki pa je rad prisedel celo
kumrovški Joža. Zlobneži trdijo, da je
Edi šunke in tistega Tita sit nekoč takole
prikimal zbranim tovarišem in so skleni-
li in z žegnom potrdili, da bo naša meja
na Dragonji, njihova pa na morju. No, in
zato je zdaj tako, kot je - mi imamo mejo
na Dragonji, oni pa morje in ribe.
Ja, no vidite, kaj vse se lahko zgodi za
veliko noč! Zato pa le nič veliko ne ki-
majte, se lahko zgodi, da vas bodo naro-
be razumeli. To še posebej velja za go-
spode na položajih. Pa karbida se ogi-
bajte; bodite veseli, da pri nas ne poka.
Mir z vami in dobra šunka! Aleluja,
brothers and sisters!
Nevladni Lojz
Prvi pododbor na
Šmarskem
v Rogatcu so v soboto usta-
novili prvi pododbor Liberal-
nodemokratske stranke v ob-
čini Šmarje, katerega program
bo temeljil predvsem na lokal-
nih težavah tega obsoteljskega
kraja. Za predsednika podod-
bora so izvolili Antona Dim-
beka, za podpredsednika An-
dreja Beleta ter za sekretarja
Franca Kregarja. Predsednik
občinskega gdbora LDS obči-
ne Šmarje Marjan Aralica je
na ustanovnem zboru podrob-
neje predstavil cilje te stranke.
BJ
Zdravje In
turizem šele
oktobra
Organizatorji mednarodne-
ga simpozija Zdravje in turi-
zem na Dobrni so simpozij
v zadnjem trenutku odpoveda-
li zaradi premajhnega števila
udeležencev. Prijavljenih je
bilo blizu 20 ljudi, predvsem
zdravnikov iz tujine, domači
turistični delavci in predstav-
niki marketinške dejavnosti
pa so zatajili. Simpozij so pre-
stavili v začetek oktobra.
GS
Spomin na
kmečke upore
v teh dneh se bodo zvrstile
prireditve v počastitev krajev-
nega praznika Tabora, ki ga
letos prvič praznujejo v spo-
min na velike kmečke upore
na Štajerskem. Upori so se si-
cer začeli v Grajski vasi, za
Tabor pa je pomembno, da so
kmečki uporniki 23. aprila
1635. leta zasedli grad Ojstrico
in imeli pod gradom zborova-
nje vodij upora. Upor se je od
tu razširil po celotni Štajerski
do Avstrije in Madžarske, za-
jel Obsotelje in hrvaško Za-
gorje.
V spomin na te dogodke bo-
do v Taboru prihodnji teden
pripravili predavanje profe-
sorja doktorja Jožeta Koropca,
ki bo govoril o zgodovinskem
ozadju praznika. Pripravili
bodo tudi nekaj športnih tek-
movanj, v nedeljo, 26. aprila
pa bodo po dolgih letih znova
organizirali Šentjurski sejem,
v okviru katerega bosta tudi
lovska razstava in razstava
kmečke kuhinje, srečanje ljud-
skih godcev, seveda pa ne bo
manjkalo tudi mnogih proda-
jalcev.
JANEZ VEDENIK
Mrliška vežica
v celjski
bolnišnici
v celjski bolnišnici so v teh
dneh uredili mrliško vežico.
S tem so dokončno rešili star
problem, kako dostojno zado-
stiti predpisu, ki zahteva, da
umrlega bolnika vsaj za 3 ure
še namestijo v prostorih bol-
nišnice. To je bilo potrebno tu-
di zaradi svojcev umrlih in na-
mestitvi umrlih na utesnjenih
oddelkih.
Mrliška vežica je urejena
z vso simboliko, tako kot so
urejene vežice na pokopališču.
Omogoča spoštljivo ravnanje
z umrlimi in svojci v trenutkih
žalosti.
K. G.
Za diabetike
Celjsko Društvo za boj proti
sladkorni bolezni pripravlja
za prihodnjo sredo, 22. aprila,
redno letno predavanje o slad-
kornem bolniku, njegovi dru-
žini ter dieti. Na predavanje
dr. Nuše Cede, ki bo ob 16. uri
v mali dvorani Narodnega do-
ma v Celju, vabijo tudi svojce
sladkornih bolnikov.
BJ
Št. 15- 16. april 1992
112
Žalostna Mati božja
če bodo Šmarčani še naprej Iskali grešnega kozla, šmarska kalvarija ne bo nikoli dočakala lepših dni
Ko je sredi 18. stoletja ta-
kratni šmarski župnik dr.
Matej Vrečer dal postaviti
štirinajst kapel do cerkve na
Svetem Roku, da bi domači-
nom in tujcem pripovedova-
le o živi in požrtvovalni veri
ter umetniškem okusu njiho-
vih prednikov, gotovo ni pri-
čakoval, da bodo znamenite
šmarske kapele dobrih dve-
sto let kasneje doživljale ta-
ko žalostno usodo.
Po vsej Sloveniji pa tudi
izven njenih meja znana
umetnost stavbarstva, ki-
parstva in slikarstva 18. sto-
letja je namreč danes le še
bleda senca svoje nekdanje
veličine. Krasni kamniti
podboji v kapelah so večino-
ma porušeni, omrežja zarja-
vela, freske je mogoče le še
slutiti, na kakšnih osemnaj-
stih lesenih kipih (nihče ne
ve njihovega natančnega šte-
vila), ki so jih pred tremi leti
iz kapel začasno umaknili
pod oder šmarskega kultur-
nega doma, pa se nabirata
prah in umazanija.
Nezaceljena rana
In kdo je kriv, da se doma-
čini že dolga leta zgražajo in
zardevajo ob pogledu na Ro-
kove kapelice, naključni obi-
skovalci pa se čudijo nad
malomarnim odnosom do
zgodovine in kulture? Prav
vsi so krivi, vendar so vsi tu-
di pripravljeni prevzeti nase
svoj delež krivde in odgovor-
nosti pred zgodovino. To je
dobro, saj pomeni začetek
novega in drugačnega.
»Kalvarija je naša velika
nezaceljena rana, a ne bo več
dolgo«, pravi kaplan Jože
Vehovar, ki je v šmarsko faro
prišel pred nekaj leti (morda
ne le po naključju), pred do-
brim mesecem pa je od svo-
jih predstojnikov končno do-
bil dovoljenje, da prevzame
na svoja pleča vse niti obno-
ve. Kaplan Vehovar se noče
obremenjevati s preteklostjo
ter z vsemi prepiri in nespo-
razumi med župnijo in celj-
skim Zavodom za varstvo
naravne in kulturne dedišči-
Kipci iz kapelic so že nekaj let »začasno« shranjeni v šmarskem
kulturnem domu.
ne, zaradi katerih je bilo
v minulih tridesetih letih
storjenega tako malo za
ohranitev edine šmarske
znamenitosti. Po njegovem
škofija, ki je lastnik kapelic,
doslej ni mogla ukrepati za-
radi velikega nerazumevanja
države, ki se za spomenik
sploh ni brigala, pa še vsa
romanja je prepovedala, ta-
ko da je Sveti Rok izgubil
svojo dušo. Vehovar je pre-
pričan, da bo poslej vse dru-
gače. Že letos naj bi namreč
začeli s temeljito obnovo ka-
Šmarske kapele, ki so jih postavili v letih 1743-1753 po zaslugi
takratnega župnika dr. Mateja Vrečerja, so nazadnje obnovili
leta 1911.
pelic in pozneje še cerkve na
hribu. »Ze leta 2000 bo tako,
kot je nekoč dejal pokojni
profesor Štele«, pravi Veho-
var, »da se ti bo oko zasvetilo
in srce zaigralo«.
S prihodom kaplana Jože-
ta Vehovar j a so torej v šmar-
ski župniji le zaveli sveži ve-
trovi in verjeti mu je, ko pra-
vi, da bo že letos zbral vse, ki
lahko in morajo z združeni-
mi močmi potegniti voz ob-
nove navzgor po klancu Sve-
tega Roka. Popihati namera-
va malce tudi na dušo doma-
činov in jih z objavo sezna-
ma darovalcev prostovoljnih
prispevkov iz leta 1911, ko je
bila kalvarija zadnjikrat ob-
novljena, spomniti, kaj vse
so bili pripravljeni storiti za
Šmarje njihovi predniki.
Denarja ni bilo
Pravzaprav šmarsko kal-
varijo obnavljajo že skoraj
tri desetletja, vendar, kot
pravijo v Zavodu za varstvo
naravne in kulturne dedišči-
ne Celje, nikakor ne tako kot
bi vse želeli. Denarja ni bilo
nikoli dovolj, dela pa je bilo,
ker gre za veliko število
majhnih objektov, težko or-
ganizirati. Opravljenih je bi-
lo le nekaj najbolj nujnih po-
segov, za navadne opazoval-
ce nevidnih, tako da lahko
danes stojijo vsaj kapelice,
pa čeprav prazne. 2e pred
časom so namreč polovico
kipov odpeljali v republiški
Restavratorski center
v Ljubljano, kjer čakajo na
marljive, a žal v Sloveniji
redke roke restavratorjev,
polovica pa jih, sam bog vedi
zakaj, čaka na svojo obnov-
ljeno podobo v kulturnem
domu v Šmarju.
Prav ležanje kipov pod
odrom pa je v Šmarju pov-
zročilo to, kar bi se moralo,
vsaj tako pravijo v celjskem
Zavodu, že zda\Tiaj zgoditi.
Končno so se namreč o usodi
kalvarije začeli spraševati
tudi v krajevni skupnosti in
nenadoma je dolga leta po-
zabljen sakralni in kulturni
spomenik postal javna kra-
jevna sramota, ki se je želijo
Republiško ministrstvo za
kulturo je bolj kot prejšnja le-
ta razvezalo mošnjiček in na-
menilo za obnovo kapelic kar
4 milijone tolarjev. Glede na
lanskih 600 tisoč je to izjemen
korak naprej.
čimprej rešiti. V začetku le-
tošnjega februarja so s pi-
smom opozorili šmarski iz-
vršni svet, da nikakor ne mo-
rejo prevzeti odgovornosti za
neprecenljivo vrednost pod
odrom, in ga prosili, naj ven-
darle v okviru svojih pristoj-
nosti čimprej ukrepa. Občin-
ska vlada, poučena z izkuš-
njami nekaterih drugih spo-
nieniškovarstvenih akcij
v občini, je lahko krajevni
skupnosti odgovorila le, da
morajo pobudo prevzeti sa-
mi, predvsem pa se morajo
povezati z domačim župnij-
skim uradom. Krajevna
skupnost torej s tem, ko je
napisala proseče pismo iz-
vršnemu svetu, ni za obnovo
kalvarije storila še prav ni-
česar, tudi Komisija za var-
stvo kulturne in naravne de-
diščine, ki jo je nedavno
ustanovila, še ne pomeni, da
je svojo dolžnost opravila.
Če želi, da Smarčanom pri
pogledu na kalvarijo ne bo
treba več zardevati, mora še
naprej tečnariti in opozarja,
ti, predvsem pa mora prev,
zeti nase tudi svoj del krivde,
Če že ni prepozno
Da temeljni problem ob-
nove šmarske kalvarije letos
ni več denar, temveč le dobra
organizacija del in koordini-
rano vodenje akcije, poudar-
jajo tudi v celjskem Zavodu
za varstvo naravne in kul-
turne dediščine. Republiško
ministrstvo za kulturo je na-
mreč bolj kot prejšnja leta
razvezalo svoj mošnjiček in
namenilo za obnovo kapelic
kar 4 milijone tolarjev. Gle-
de na lanskih 600 tisoč, ki pa
so jih porabili za obnovo
drugih spomenikov, pomeni
to izjemen korak naprej.
Časi, ko se je častilo samo
novo in ko je bilo treba zgo-
dovino čimprej pozabiti, so
že mimo, in prav nobene ovi-
re ni več, če seveda želje, ho-
tenja in optimizem, ki jih je
končno čutiti v Šmarju in
v celjskem Zavodu, niso le
navidezni, da cerkev in drža-
va ne bi mogli z združenimi
močmi rešiti pred propadom
spomenik, ki sodi po slikari-
ji, skulpturah, pestrosti,
gradnji in legi med edinstve-
ne v Sloveniji.
So se potemtakem v šmar-
ski župniji, krajevni skupno-
sti in tudi v celjskem Zavodu
še pravočasno zganili in bo-
do namesto, da še naprej iš-
čejo krivca za propadanje
kalvarije, pljunili v roke in
začeli z obnovo? Kaj pa, če je
morda že prepozno? Resta-
vrator Viktor Povše je na-
mreč prepričan, da šmarski
križev pot ne bo nikoli več
takšen, kot je bil nekoč. Po
njegovem je zaradi malo-
marnosti v preteklosti vst
skupaj že zamujeno, saj b:
morali z obnovo šmarskih
kapelic začeti že takoj po
vojni.
JANJA ŽIVULJ
Foto: EDO EINSPIELEE
Življenje z luskavico
Ljudmila Rozman se Je naučila živeti z boleznijo
Luskavica je neprijetna in draga bolezen.
Neprijetna, ker je ljudje ne poznajo dobro in se
še vedno umikajo stikom z bolnikom s to bo-
leznijo, neprijetna, ker prinaša s seboj vrsto
zdravstvenih zapletov, draga, ker terja neneh-
no, vsakodnevno nego in zdravljenje. Ljudmila
Rozman z Lahomška nad Laškim to dobro ve.
»Ze 33 let me spremlja ta nadloga. Vse sem
poskusila, pa sem samo vehko denarja zapra-
vila, pomagalo pa ni nič. Sedaj sem to opustila.
Velikokrat obupujem,« potoži Ljudmila. Za
njo je veliko izkušenj. Komaj enajst let ji je
bilo, ko se je bolezen prvič pokazala. Na glavi.
Peljali so jo k zdravniku v Laško: »Temenčke
ima, ker je niste dovolj umivali,« je rekel. Pa ni
umivanje nič pomagalo. Šele pri 16 letih so
prepoznali bolezen in ji povedali, kakšna uso-
da jo čaka. »Takrat sem bila zelo prizadeta.
Takšna bolezen v času prve ljubezni... Seveda
se je razdrla.«
Sploh so bili to trdi časi. Ljudmila je morala
vsak dan uro daleč peš do vlaka, potem v Celje,
pa spet peš v Medlog, kjer je hodila na vrtnar-
sko šolo. Po pouku dva kosa kruha, potem
praksa do 16., ob 17. je odpeljal avtobus
z glavne postaje... Tako vsak dan do zaključ-
ka šolanja in odhoda v Ljubljano. Štiri leta je
delala v ljubljanski cvetličarni, potem se je
zaradi poroke vrnila in se zaposlila v Celju
V Službi družbenega knjigovodstva. Danes je
kontrolorka razvrščanja nalogov.
»Delo je v redu, sodelavci tudi. Samo pot, to
je problem. Starega fička imam, za novega ni
denarja. Do avtobusa v Laškem je ura hoda.
Zgodaj je treba vstati, zvečer, ko se vrnem, pa
me čaka vsaj ena ura umivanja, mazanja...
Tudi zjutraj mi urejanje vzame najmanj eno
uro. Ampak če se ne mažeš vsak dan, se luske
razbohotijo. Človek bi kar obupal, »potoži,«
delati pa moraš kot vsi drugi.« Čevlje, ki so za
njene noge, spremenjene zaradi psoriatične
sklepne revme, pretesni in jih ji delajo po meri,
omeni mimogrede, tako kot neprestano pranje
na roke: »V stroju ne gre, se zaradi maž delajo
sami svaljki. V lonec, pa na štedilnik.«
Pa to še ni najhuje. Hudo se je vedno znova
srečevati z nerazumevajočimi ljudmi, včasil'
celo z zdravniki. Prizadeto pripoveduje, kak«
je šla na zdravljenje v Atomske toplice, pa sW
jo že prvi dan odgnali dve »gospe«, čeprav se
samo sončila. Pogled nanjo jima ni bil vše'^
Sedaj raje ne hodi več v zdravilišča, čeprav v«
da bi ji to pomagalo. »Drugega ne pomaga ko'
potipeti,« pravi Angela, »zraven pa upati,
nam bolnikom z luskavico le ne bodo vzel'
dosedanjih olajšav pri plačilnih participacij
obisk pri zdravniku, za zdravila... To bi bil"
prehodu.« .
MILENA B. POKLl*-
Pivarji so tudi igralci
v laški občini je prava
dramska dejavnost šibka,
edina svetla točka je dram-
ska sekcija v Kulturno-
umctniškem društvu Pivovar
v Pivovarni Laško. Društvo
so ustanovili pred desetimi
leti na željo delavcev, pose-
bej aktivno je na dramskem
področju, včasih, ko so bile
aktualne, pa so prirejali tudi
priložnostne proslave.
Medtem ko se v okoliških
krajih laške občine krajani
bolj odločajo za ohranjanje
ljudskih šeg in običajev,
v Pivovarni vsako leto upri-
zorijo po eno dramsko delo.
Zadnjih šest, sedem let je
njihova stalna režiserka
Ljerka Bclak, sicer članica
SLO Celje, nastopajo pa le
zaposleni     v     Pivovarni.
V zadnjih letih so med dru-
gim uprizorili komedijo
Predsednik hišnega sveta,
Pošteno deklico, Raztrgance,
Dan oddiha, Skopuha in
druga dela. Letos so pripra-
vili ljudsko igro Cvetka Go-
larja Vdova Rošlinka in pov-
sod, kjer se pojavijo, jih lju-
dje lepo sprejmejo.
Fanika Wiegele je med ti-
stimi, ki skrbijo, da kulturno
društvo kljub vsem težavam
deluje: »Kulturna skupnost
Laško nas je ob 10-letnici
nagradila s priznanjem Iva-
na Pešca. Žal priznanja
uradno še nismo dobili, ker
dvorana v Radečah, kjer bo
ta slovesnost, še ni končana.
Kljub temu pridno nastopa-
mo in smo ponosni, da ima-
mo v tovarni dobro kulturno
društvo, ki je zlasti aktivno
na dramskem področju.«
TONE VRABL
Št. 15- 16. april 1992
13
Novosti na železni cesti
z novim železniškim voznim re-
dom, ki bo pričel veljati 31. maja, bo
na slovenskih železnicah med najpo-
membnejšimi novostmi uvedba hi-
trih vlakov »Inter city«, med Ljub-
ljano in Mariborom.
Tako bo odslej do Ljubljane le še
75 minut železniške razdalje in do
Maribora 50, pri tem pa pravijo že-
lezničarji, da bo cena sprejemljiva.
Hitri vlak bo ustavljal na našem ob-
močju le v Celju in Zidanem mostu,
s tem da bo poskrbljeno za ugodne
zveze s prestopanji z lokalnih vla-
kov. Vlaki bodo vozili vsaki dve uri,
za zahtevnejše potnike pa bo po-
skrbljeno tudi za prvi razred.
Nekaj sprememb bo z vlaki za Ko-
per, kamor bo poslej pripeljal »Po-
horje ekspres« 35 minut prej (ob
11.20 namesto ob 11.55), uvedli pa
bodo še en pospešeni vlak. Med no-
vostmi bo poslej tudi neposredna že-
lezniška povezava med Celjem in
Novim mestom, čez Sevnico, ki je
doslej ni bilo.
Na progah na Celjskem namera-
vajo uvesti še dodatni dopoldanski
vlak za Velenje, prav tako pa najbrž
znova vlak iz Celja za Imeno (8.27,
primeren za kopalce), ki bi se v Celje
vrnil pred enajsto dopoldan. Vpra-
šanje ukinitve železniške proge
Stranje-Imeno ostaja še vedno od-
prto, vendar pa postaja zaradi vse;
odločnejšega nasprotovanja na naj-
različnejših ravneh tudi vse bolj
vprašljivo. Tako so se že zavzeli
v šmarski in celjski skupščini, v po-
litičnih strankah, ministrstvu za
promet in zveze, pa še marsikje.
BRANE JERANKO
Rdeča nit - icnjiga
Matjaž Kukuruzovič, učenec 5. razreda je sam zbral in za šolsko knjižnico daroval kar
dvesto petdeset knjig. V ozadju knjiga velikanka - velika je kar sto krat petinsedem-
deset centimetorv.
Na drugi osnovni šoli v Celju (prej OŠ
Slavka Šlandra) so se na začetku leta
odločili, da bodo celo letošnje šolsko leto
posvetili knjigi. Projekta so se lotili zares
temeljito - pod vodstvom mentoric Mari-
je Obreza-Naprej in Marije Cene so razi-
skovali začetke in vrste pisave, prve
knjige, razvoj pisemstva na Slovenskem,
izdelovali so knjižna kazala, male knjiži-
ce, izdali celo pesniško zbirko... Pripra-
vili so tudi kulturni dan, na katerem so
vse svoje izdelke predstavili.
Vrhunec vsega pa je bila otvoritev no-
ve knjižnice, ki se je zgodila konec mar-
ca. Do sedaj so imeli učenci druge osnov-
ne šole knjižnico namreč kar na hod-
niku ...
V tiskarni Cinkarne Celje so jim izde-
lali knjigo-velikanko, v katero bodo po-
slej vpisovali šolsko kroniko. V novi
knjižnici imajo trenutno okoli osem tisoč
knjig, upajo pa, da jih bodo z zbiralno
akcijo kmalu dobili še več.
N.-M. SEDLAR
Kmalu voda v letuški strugi
Delavci NIVO iz Celja že dalj časa urejujejo obrežje Savinje
pri Letušu in strugo Struge, ki naj bi čimprej spet dobila vodo.
V predlanskih poplavah se je tok Savinje toliko spremenil, da je
po poplavah Struga ostala suha. Ta Struga pa je pomembna za
kmetijstvo, saj iz nje črpajo vodo za namakalne sisteme v hme-
ljiščih, za ribnik v Presarjih, pomembna je za podtalnico itd.
T. TAVČAR
Bomo v Celju zadnji?
Društvo za pomoč prizadetim s cerebralno paralizo,
ki obstaja že osmo leto, združuje kar 250 članov, veči-
noma staršev. Med njihovimi največjimi potrebami je
želja, da bi v Celju organizirali dnevno varstvo najtežje
prizadetih otrok.
V društvu si za to prizadevajo že dalj časa, kajti za
lažje prizadete sta že možnosti na Dobrni ter v zavodu
na Golovcu. S tem bi številne starše razbremenili dol-
gih voženj ter izostajanja z dela, v Celju pa bi ostalo
precej denarja, ki se še vedno odliva v Vipavo, na
Dornavo ter na Ig pri Ljubljani. Starše s Celjskega
opogumlja dejstvo, da so varstvo najprizadetejših že
organizirali v Ljubljani, Kranju in Mariboru, priprav-
ljajo pa ga v Slovenj Gradcu in Novem mestu.
V celjskem regijskem društvu imajo vedno večje
denarne težave, saj se zaradi gospodarske krize neka-
teri podporni člani umikajo. Z letošnjim letom pri-
pravlja društvo (potem ko je pridobilo v Gregorčičevi
6 prostore od celjskih paraplegikov) vsak torek, ob 17.
uri, injformativni popoldan.
B. J.
Naša Božiča
Obraz Božiče Krumpak iz Šešč ka-
že podobo zdravega in zadovoljnega
življenja. K njeni vedno dobri volji je
v preteklih letih prispevalo delo v tr-
govini MIK v Preboldu, predvsem pa
njena skrb za kulturne prireditve.
Nemalo igric s satirično vsebino je
sama sestavila.
Življenje pa je tako rado krivično.
V zakonu, ki ga ni več, je rodila dvoje
otrok, fanta in dekle, ki je zdaj odlič-
na učenka in mami v oporo. Oporo pa
Božiča potrebuje. Bolezen je posegla
v veselo življenje. Pri tridesetih so se
Začeli z bolečinami oglašati kolki,
injekcije niso pomagale. Boži-
ča je bolečino molče prenaša-
la, dokler ni bilo prehudo in je
niorala na operacijo v Valdol-
ti"o. Tudi sedaj je tam. Zdrav-
niki so se potrudili in danes se
^hudimi bolečinami ob pomo-
li bergel že lahko premika.
Težko gre, a volja ji pomaga.
Pomagal ji je tudi njen kolek-
tiv, ki je zdravljenje podprl
2 denarjem.
, Božiča je živa slika upanja,
življenjske radosti, preizkuše-
'^^ v trpljenju. Že kot dojenčka
^0 jo ločili od matere. Poltret-
l^letna je prišla v Sešče, v dru-
žino brez otrok. Rasla je in bi-
la urna kot veverica. Vsi smo
govorili: »Božiča bo učiteljica
telovadbe!« Toda ne. Pot jo je
zanesla h krojaškemu poklicu,
v MIK, bolezen pa je zaustavi-
la njene ume korake.
A njen obraz je še vedno ve-
der. Ve, da zanjo ni življenja
brez bergel, ve za bolečine, pa
vendar ji po licih ne tečejo sol-
ze. Ozarja jih nasmeh in trdna
odločenost, da spravi otroka
do kmha. Verjamemo lahko,
da bo s svojo močno voljo to
dosegla, in želimo, da bi vsaj
delno okrevala.
DRAGO KUMER
Začetek sunili let?
Znameniti Kučanov sta-
vek - Nič več ne bo tako, kot
je bilo, nekako velja tudi za
Nemčijo. To se pozna že na
prvi bencinski črpalki, ko
morate odšteti marko in pol
za liter bencina, za neosvin-
čenega nekaj manj. Tudi za
hrano je treba odšteti nekaj
več, kot smo bili vajeni do-
slej. A to so zunanji znaki
novih časov v državi blago-
stanja. Ljudje pa vam bodo
povedali predvsem to, da so
jih močno privili z davki.
Vse to potrjuje trditve ne-
katerih uglednih ekonomi-
stov in poznavalcev ekonom-
skih tokov v Evropi in v sve-
tu, da je Nemčija že v recesi-
ji. Še vedno narašča brezpo-
selnost, ki se je do lanskega
leta celo zmanjševala, a je
v zadnjih mesecih strmo po-
skočila in to v zahodnem in
ne le v vzhodnem delu drža-
ve, gospodarska rast pa od
lanske pomladi vztrajno dr-
si. Izgube v gospodarstvu so
zaenkrat še take, da jih je
možno pokrivati.
Seveda gredo vsi ti pojavi
na račun združitve obeh
Nemčij. Ko mi je letos za no-
vo leto poslal voščilnico gre-
venbroiški župan Bernrath,
napisana pa je bila v duhu
sodelovanja partnerskih
mest, je bilo v njej zapisano
tudi to, da skupaj gradimo
Evropo, v kateri si ne bi sme-
li biti tujci.
To slednje je sedaj velika
domača naloga za Nemčijo
samo. Združitev je prinesla
marsikaj novega - čeprav
pričakovanega. Nastopila je
velika nezaposlenost: samo
v vzhodnem delu države je
trenutno milijon 340 tisoč
delavcev na cesti, 600 tisoč
pa jih bodo v kratkem še od-
pustili, v zahodnem delu dr-
žave pa je na cesti nekaj
manj kot dva milijona ljudi.
Poznavalci razmer pravi-
jo, da bo Nemčija gospodar-
sko še na slabšem, ker se
preveč zadolžuje in ne bo
mogla   vseh   gospodarskih
Piše 4
DRAGO MEDVED
problemov reševati le z izvo-
zom. Veliko denarja je šlo
tudi za plače in vse to bo še
vplivalo na globino recesije.
Med nemškimi notranjimi
problemi je vsekakor pospe-
ševanje razvoja na vzhodu
države. Od tam ni pljusnil le
velik val nezaposlenosti, am-
pak z njim in drugimi vzroki
družbenih sprememb tudi
cel sklop pojavov, ki navad-
no spremljajo takšne spre-
membe. Z njimi se bodo še
dolgo časa ubadali ne le po-
litiki in ekonomisti, ampak
tudi sociologi in drugi pro-
učevalci družbenih spre-
memb, ki danes dobivajo
v Nemčiji specifično obliko.
Tesno so povezane z veli-
kimi imigracijskimi procesi
znotraj države in nezmanj-
šano emigracijo. V Nemčijo
še vedno pride letno domala
milijon tujcev, največ
z Vzhoda, torej iz nekdanje
Sovjetske zveze, Azije, pa se-
veda od lanskega leta pospe-
šeno tudi iz nekdanje Jugo-
slavije. Tudi to je spodbudilo
že prej latentni neonacizem
in sploh rasno nestrpnost, ki
je sprožila val nasilja zlasti
v vzhodnem delu države, ne-
kateri pa menijo, da tudi na
zahodnem delu ne bi smeli
biti do tega ravnodušni
v tem smislu, da je to pač le
tam lociran problem.
Ko sem vprašal nekatere
Nemce, kaj pravijo na očit-
ke, da Nemčija ponovno po-
staja nevarna velesila v smi-
slu Četrtega rajha, mi je gre-
venbroiški župan Bernrath
odgovoril, da je ob takem
očitku vsak nemški demo-
krat rahlo prizadet. Drugi so
spet dejali, da ne razumejo
tega strahu pri drugih, saj
sami ne vidijo v Nemčiji,
vsaj v bližnji prihodnosti,
nobene možnosti za nemško
ekspanzijo v gospodarskem
smislu. Nasprotno: zase vi-
dijo le velike težave, saj cene
naraščajo, davki so vedno
večji, težko se je odpovedati
že doseženemu standardu.
Vzhodni del države bo s sta-
njem, v kakršnem je, še dol-
go trkal na vrata razvitejše-
ga dela države.
Mnogi Nemci pa se seveda
ne ukvarjajo le z osnovnimi
eksistenčnimi problemi. Za-
nimajo jih tudi druge stvari
(to si lahko namreč privošči-
jo) in se ukvarjajo z različni-
mi duhovnimi vprašanji, me-
ditacijo, iskanjem alternativ
za najrazličnejša področja.
Zbirajo se v klubih somišlje-
nikov, na voljo imajo dokaj
pestro literaturo in mnogo
potujejo. Podatki o turizmu
za lansko leto govorijo, da so
bili Nemci najbolj potujoči
narod v Evropi.
Kakor nas uči zgodovinski
spomin, ne bi smeli biti pre-
več zaskrbljeni nad tem, ka-
ko bodo Nemci premagali
recesijo, v kateri že nekaj ča-
sa živijo.
Mestna hiša v Grevenbroichu, kjer visi tudi celjska zastava.
Št. 15 - 16. april 1992
14
Razlike med starim in novim objektom v Zidanškovi ulici 20. Arhitekt Borut Pregel pojasnjuje odstopanja od projekta, ki so delno vidna tudi na fotografijah: »Višina pročelja s strešnim žlebom je
enaka kot na prvotem objektu, naklon strehe pa je povišan iz 40 na 45 stopinj in je skladen z naklonom levega in desnega sosednjega objekta. Zaradi spremenjenega naklona je višina slemena strehe
enaka levemu objektu, a za 2 metra nad prvotnim objektom. Na dvoriščni strani je strešina višja za eno etažo, spremenjen je tudi naklon. Odprtine na ulični strani so nespremenjene - okna
v nadstropju so enakih dimenzij in na istih mestih, prav tako tudi vhodna vrata. Le namesto dveh oken in nekdanjih vrat ob glavnih vhodnih vratih na ulični strani so zdaj tri okna. Fasadni elementi
so povzeti po starem pročelju, tudi temelji so skladni s projektom, le zaradi konstrukcijskih zahtev je podkleten ves objekt«
»Eso ni začei vojne, a
nanjo ie pripraviien, ■.«
o tem, kako Je rasel lokal Vegas v ZlUanškovI ulici 20 v Celju, govori lastnik Esad Čehalč
o lokalu Vegas v Zidanškovi
ulici 20 v Celju smo doslej pi-
sali zgolj tisto, kar je bilo o ne-
pravilnostih pri gradnji izre-
čenega na zasedanjih občinske
skupščine. Številni poslanci so
s svojimi vprašanji trkali na
vrata resnice. Nekaj odgovo-
rov so že dobili, na nekatere še
čakajo. A zaenkrat kaže, da
ima v primeru Vegas vsaka od
\'pletenih strani svojo resnico.
Danes pišemo o resnici, kakrš-
no vidi lastnik Esad Čehaič. Ni
edina in dokončna, zgolj dro-
bec iz celotnega mozaika šest-
letnih zapletov pri prenovi
prej 15 let propadajoče meš-
čanske hiše iz konca 19. sto-
letja.
Nemalo razočaran nad go-
njo zoper lokal Vegas v Zidan-
škovi ulici 20 v Celju lastnik
Esad Čehaič opozarja: »Eso ni
začel vojne, a nanjo je priprav-
ljen...« Pri tem ima v mislih
številne zaplete in težave,
s katerimi se je spopadal zad-
njih nekaj več kot 6 let, kar je
odkupil propadajoči objekt
v Zidanškovi ulici. »Ob dej-
stvu, da sem v odkup in preno-
vo stavbe vložil 3 milijone
nemških mark, bi pričakoval
od mestnih oblasti razumeva-
nje in posluh, ne pa metanje
polen pod noge«, pripoveduje
Čehaič, ki za večino zapletov
v zvezi s prenovo objekta v Zi-
danškovi ulici 20 krivi arhi-
tekta Janka Hartmana in nje-
gov vpliv ter poznanstva
v Celju.
»Stvari v zvezi s prenovo
stavbe v Zidanškovi 20 so se
začele zapletati tisti hip, ko je
Hartman izvedel, da ne bo
projektiral prenove. Prvi po-
govori so namreč kazali na to,
da se sme objekt porušiti in
skladno z zahtevami Zavoda
za varstvo kulturne in naravne
dediščine na likaciji Zidan-
škova 20 postaviti novograd-
nja. Hartman se je za projek-
tanta večkrat tudi ponudil,
a sam sem se odločil drugače«,
začenja pripoved Esad Čehaič.
Ob odločitvi, da kupi propa-
dajoč, več kot 15 let neoblju-
den objekt v Zidanškovi ulici
20, se je Čehaič obrnil na celj-
ski Zavod za varstvo naravne
in kulturne dediščine, kjer mu
je Anka Aškerc svetovala, naj
pridobi strokovna mnenja
o statiki objekta. Tone Šepec
in nato še Mitja Pangeršič iz
Razvojnega centra sta ločeno
izdelala svoji mnenji, iz obeh
pa je bilo razvidno, da statika
objekta ni zadovoljiva in ob-
nova zaradi tega ekonomsko
ni upravičena.
»Čeprav je dotlej vselej za-
doščalo le eno izvedeniško
mnenje, oba - Šepec in Pan-
geršič pa sta v Celju priznana
statika ~ so se v Zavodu odlo-
čili, da zahtevajo še novo mne-
nje. Obrnili so se na ljubljan-
skega strokovnjaka Ribnikar-
ja, ki je v mnenju zapisal, da je
adaptacija mogoča, a za 40 od-
stotkov dražja od novograd-
nje«, pripoveduje Čehaič.
Kompromis za
začetel( del
čehaič je po tretjem izvedeni-
škem mnenju pristal na kom-
promis z Zavodom za varstvo
kulturne in naravne dediščine,
po katerem naj bi objekt v Zi-
danškovi ulici 20 delno sani-
ral, delno pa zgradil na novo.
V Zavodu so zahtevali ohrani-
tev sprednje stene s pročeljem
na Zidanškovo ulico ter dela
celotnega objekta, s tem, da
ostanejo gabariti (višina ob-
jekta in naklon strehe) nespre-
menjeni, pristali pa so na ruše-
nje dvoriščnega dela stavbe.
Dogovorjena je bila tudi sana-
cija obstoječe kleti ter nova
podkletitev porušenega dvo-
riščnega dela stavbe. Skladno
s temi zahtevami je bil izdelan
tudi idejni projekt, na osnovi
katerega je v letih 86 in 87
Čehaič dobil lokacijsko in na-
to še gradbeno dovoljenje.
Z začetkom gradbenih del
pa so v Zidanškovi ulici 20 kaj
hitro naleteli na težave. Arhi-
tekt Borut Pregel jih pojasnju-
je z med strokovnjaki dobro
poznanim dejstvom, da posle-
dice rekonstrukcije objekta,
vmeščenega med dva sosednja,
niso nikoli predvidljive. Če gre
za sanacijo zapuščene, propa-
dajoče in z vlago prepojene
stavbe, pa jih gre še prej priča-
kovati ...
Z rušenjem objekta je Čeha-
ič, skladno z dokumentacijo in
pridobljenimi dovoljenji, začel
na dvoriščni strani, a ko so
gradbinci prišli do dela objek-
ta, ki bi ga bilo treba ohraniti,
so ugotokvili premočno poško-
dovanost nosilnih elementov
stavbe. Preprosto povedano
- nosilni stropovi in stene so
bili tako prepojeni z vlago, da
so se zrušili kot domine, vse do
pročelja. Še korak več pa so
pomenila gradbena dela v kle-
ti. Pri podkletitivi v prehodu
iz dvoriščnega v sprednji del
stavbe so prišli do trenutka, ko
se je bilo treba odločiti - poru-
šiti ali sanirati pročelje...
Ustavitev dei
Trenutek odločanja je trajal
kar dolgo. »Pročelje smo poru-
šili šele potem, ko smo od Za-
voda za varstvo kulturne in
naravne dediščine dobili
ustrezno dovoljenje«, trdi Če-
haič, ki pojasnjuje tudi to, za-
kaj je pri podkletitvi objekta
prišlo do prekoračitve v pro-
jektu potrjenih gradbenih del.
»Pri podkletitvi smo ugoto-
vili, da je bilo v preteklosti na
tej lokaciji več nasutij različ-
nih materialov (morda zaradi
popravljanja stavbe po poža-
ru?), zato smo kopali tako dol-
go, da smo prišli do trdne os-
nove. Da bi potem, po postavi-
tvi temeljev na trdno osnovo,
že odkopane površine nanovo
zasuli, pa se nam ni zdelo smi-
selno«, pojasnjuje Čehaič, ki
dodaja, da je bil objekt v Zi-
danškovi leta 89 že skoraj
zgrajen, ko je gradbeni in-
špektor občine Celje izdal od-
ločbo o ustavitvi del.
Do tega je prišlo po sporu
s sosedom Francem Lončar-
jem, kateremu je Čahaič zara-
di zazidave okna na protipo-
žarni steni izplačal odškodni-
no. Kljub odločbi o ustavitvi
del pa Čehaič ni prenehal
z gradbenimi deli, saj je bil
objekt v Zidaškovi ulici 20
zgrajen že do plošče. »Leta 89
smo zato, da objekt ne bi pro-
padal, zgraditi do konca še
streho, potem pa smo dela
ustavili do maja 91.«
Dialog z Zavodom ni
bil mogoč
Kljub temu, da je Čehaič
imel v rokah odločbo o ustavi-
tvi del, se v tem času ni znova
obrnil na Zavod za planiranje
in izgradnjo občine Celje ter
zaprosil za uskladitev lokacij-
ske dokumentacije. Čehaič po-
jasnjuje: »V tem času smo ime-
li z Zavodom za varstvo kul-
turne in naravne dediščine na-
»Za povečano porabo in dodatno obremenitev komunalnih
naprav - torej za plin, vodovod in kanalizacijo - sem leta 86
plačal prispevek Komunali Celje, Sklad stavbnih zemljišč pa je
preko ZPI zahteval od mene plačilo najprej devetih, nato sed-
mih in ko sem se spet pritožil končno 2 milijonov 272 tisoč
dinarjev komunalnega prispevka. V gradbenem oddelku občine
Celje so mi svetovali, naj zahtevam specifikacijo plačila komu-
nalnega prispevka, saj sem osnovnega že plačal Komunali. Ko
mi je ZPI odgovoril, da gre za akontacijo plačila za dodatno
obremenitev plinifikacijskega, vodovodnega in kanalizacij-
skega omrežja (torej za tisto, kar sem že plačal) sem se odločil,
da denarja ne nakažem. ZPI me je zai;adi tega tudi tožil,
a obravnav na sodišču se je udeleževal le moj odvetnik, pred-
stavnik ZPI pa ne.
Dodatnemu plačilu komunalnega prispevka, zaradi tega, ker
sem objekt v Zidanškovi 20 povečal za 200 kvadratnih metrov
uporabne površine, pa se ne upiram. Le - rad bi vedel kaj in
koliko moram plačati!«, pojasnjuje Čehaič.
povedanih več kot deset se-
stankov, vendar se Anka
Aškerc nobenega ni udeležila.
Dialog ni bil mogoč. Edino,
kar sem lahko izvedel, je bilo
povedano v tej smeri - eno so-
glasje smo ti že dali, svoje
mnenje smo povedali, drugač-
nega ti ne bomo dali.«
Ob tem pa je Čehaič še danes
prepričan, da je bila gradnja
objekta v Zidanškovi 20 ves
čas usklajena s pridobljenimi
dovoljenji in možnostmi, do
prekoračitve je prišlo le zaradi
slabe hišne konstrukcije.
Lanskega maja so zato
v  stavbi  na  Zidanškovi  20
v lokacijskem in gradbenem
dovoljenju opredeljeni kot
»gostinsko stanovanjski ob-
jekt« - z deli nadaljevali in jih
zaključili letos februarja. Če-
haič je zaprosil za tehnični
pregled lokala, ki kot zaokro-
žena vsebinska celota v niče-
mer ne odstopa od projekta, na
osnovi katerega bi lahko dobil
uporabno dovoljenje. »Čeprav
bi po zakonu tehnični pregled
morali opraviti, saj odstopanja
od projekta na celotnem ob-
jektu niso stvar uporabnega
dovoljenja za lokal, ga delavci
Zavoda za planiranje in iz-
gradnjo niso opravili. Za lokal
imam zdaj začasno obrtno do-
voljenje, konec marca pa sem
na ZPI vložil zahtevek za us-
kladitev lokacijske dokumen-
tacije in upam, da bom odgo-
vor čimprej dobil«, pravi Če-
haič, ki namerava v prehod-
nem obdobju 11 zaposlenih
delavcev reševati s sklepanjem
pogodb o delu.
Pravila naj bodo
enaka za vse
če Čehaičev lokal Vegas
v Zidanškovi ulici zadnje ted-
ne buri duhove v skupščinski
dvorani in na celjskih ulicah
- lastnik Čehaič s prstom kad-
že še na drugo plat medalje.
Priznava, da je projekt, potr-
jen z lokacijskim in gradbenim
dovoljenjem, v določenih toč-
kah zaradi same hišne kon-
strukcije prekoračil in prikro-
jil v skladu z najboljšimi grad-
benimi rešitvami.
A po drugi strani se sprašu-
je, kako lahko v Celju Vegas
po šestih letih dela na objektu
izpade kar naenkrat kot črna
gradnja. Da le-to ni, dokazuje
z lokacijskim in gradbeniir.
dovoljenjem. Da odnos mest-
nih oblasti, vključno z inšpek-
cijskimi službami,  Zavodo/s
za varstvo kulturne in naravnt
dediščine ter Zavodom za pla-
niranje in izgradnjo občin«
Celje, ni primeren in niti malo
vzpodbuden za bodoče vlag«
telje kapitala, pa utemelju
s tem, da mu v vseh teh let
nihče ni ponudil pomoči ;
sprotnega svetovanja (vklju
no z nadzorom nad deli).
Črhaič gre še korak naprej.
V prepričanju, da za vsemi
»občinskimi« nagajanji stoji
nekdanji mestni arhitekt
Hartman, s prstom pokaže še
na nekaj v Celju in sami Zi-
danškovi ulici »vsaj tako spor-
nih objektov kot je Vegas«.
»Če se bo vojna zoper Vegas
nadaljevala, naj se začne še za
»Hartmanovo« drogerijc
v Celjskem domu in njegove
stanovanje ob Savinskem na-
brežju, nekatere lokale v Z
danškovi ulici in nenazadn;
tudi na Trgu svobode, resničr
pred pragom občinskih vrat
opozarja Čehaič.
IVANA STAMEJČIČ
Foto: EDI MASNEC
Št. 15- 16. april 1992
15
Gimnazijci ne mirujejo
Celjska gimnazija pripravlja dve
pomembni akciji - srečanje gimnazij-
cev in ustanovitev kluba gimnazijcev.
pobudi za obe akciji so dali nekdanji
dijaki celjske Gimnazije. V program
so zapisali, da bo klub predvsem me-
sto zbiranja, srečevanja in povezova-
nja nekdanjih gimnazijcev s ciljem
pomagati gimnaziji pri premagovanju
njenih aktualnih problemov in težav,
pri posodobitvi pouka, da si bo priza-
deval ustanoviti poseben sklad za fi-
nansiranje raznih, za gimnazijo po-
membnih projektov ter štipendiranje
nadarjenih dijakov in strokovno izpo-
polnjevanje njenih učiteljev. Sodelo-
val ali celo organiziral bo srečanja
gimanzijcev, valete, obletnice ma-
tur..., organiziral pa bo tudi lastno
kartoteko nekdanjih dijakov gimnazi-
je, ki so - po svojih močeh in sposob-
nostih - pripravljeni pomagati matič-
ni ustanovi pri njenem povezovanju
s svetom.
Zanimivo je, da se je neodvisno od
te pobude pojavila tudi ideja, da bi se
- prvič v 185-letni zgodovini celjske
gimnazije - na enem mestu zbrale vse
še žive generacije dijakov in profesor-
jev gimnazije.
Pobuda je naletela na nadvse ugo-
den odmev tako pri mnogih nekdanjih
dijakih in profesorjih kot tudi pri se-
danji generaciji dijakov in učitelj-
skem zboru.
Srečanje bo v soboto, 6. jimija,
v celjski Hali Golovec in bo imelo
predvsem družabni značaj. Organiza-
tor pričakuje, da bo vendarle nekoliko
razgibalo dokaj omrtvičeno družabno
življenje v Celju. Tembolj, ker bodo
pripravili istočasno še pregledno raz-
stavo o razvoju celjske gimnazije od
ustanovitve do danes, v Likovnem sa-
lonu (v sodelovanju z Zgodovinskim
arhivom Celje); zabavno-športno pri-
reditev - tekmovanje v neobičajnih
športnih disciplinah na celjskem At-
letskem stadionu; ob 15-letnici fran-
coskega krožka na gimnaziji bodo
nekdanji in sedanji člani pripravili
kulturni večer z izbranimi odlomki iz
del, uprizorjenih v času obstoja krož-
ka, in končno, izdali bodo tudi zbor-
nik »Celjska gimnazija od ustanovitve
do danes.«
Srečanje bo tudi uvod v proslavitev
185-letnice celjske gimnaizije, šole, ki
je bila vseskozi prisotna v borbi za
uveljavitev slovenske nacionalne, po-
litične in kulturne identitete. V borbi
za uveljavitev slovenstva in proti na-
raščajoči germinizaciji je tik pred
koncem preteklega stoletja prav zara-
di celjske gimnazije »padla« vlada
ranjke Avstro-Ogrske, ki jo je vidil
knez Windischgratz. Sicer pa je celjska
Gimnazija prispevala v slovensko
kulturno in politično zgodovino nmo-
ga znana imena: A. M. Slomška,
F. Malgaja, F. K. Meška, K. Kestovni-
ka-Kajuha, A.Sirka, A.Aškerca, pa
Benjamina in Gustava Ipavca, da
omenimo samo nekatere od mnogih.
Častni odbor Srečanja vodi dr. Mat-
jaž Kmecl, prav tako nekdanji dijak
celjske gimanzije in sedaj član Pred-
sedstva Republike Slovenije. Srečanje
pripravlja Organizacijski odbor, or-
ganizacijsko-tehnične posle pa oprav-
lja celjska Agencija TEMA. Pobudniki
ideje si želijo, da bi srečanje uspelo,
saj bi jim to bila vzpodbuda za orga-
nizacijo naslednjih srečanj čez nekaj
let. Morda bi srečanja lahko postala
tradicionalna.
J. T.
rekli sq
Ivan Leber, predsednik Gasil-
skega društva Matke:
»V vasi Matke v krajevni
skupnosti Šešče smo gasilci
pripravili tri očiščevalne akci-
je. Prva, ki je bila pod geslom
Očistimo svoja dvorišča in do-
move, je pritegnila največ kra-
janov, saj smo pravzaprav vsi
napravili red okrog svojih do-
mov. V drugi akciji smo očisti-
li divja odlagališča, na katera
vozijo odpadke predvsem iz
drugih krajev. Ta divja odla-
gališča   nas   najbolj   jezijo.
V tretji akciji pa smo očistili
bregove našega potoka Kolja.
V vseh treh akcijah smo sode-
lovali gasilci, posebno pohvalo
zaslužijo naši najmlajši člani.
Gasilci smo s temi akcijami
hoteli pokazati, da namerava-
mo skrbeti ne le za preventivo
pri požarni varnosti, temveč
tudi pri varstvu našega
okolja.« T T
Čiovelcoijubni Veienjčani
Uspela krvodajalska akciia - Pomagajmo ubežnikom Iz
Bosne
v tridnevni krvodajalski ak-
ciji, ki so jo v Velenju opravili
delavci Zavoda za transfuzijo
krvi iz Ljubljane, je kri daro-
valo kar 1547 krvodajalcev.
Čeprav so kri jemali na osmih
mizah, je bil odziv na akcijo
tako velik, da so krvodajalci
na odvzem čakali tudi po 40
minut.
S svojim odzivom so Veienj-
čani dokazali svojo človeko-
ljubnost, posebej pa velja
omeniti, da so se akcije, ki je
bila v hotelu Paka, udeležili
tudi številni prebivalci iz nek-
danjih jugoslovanskih repu-
blik, ki v Velenju živijo stalno
ali pa začasno. Uspeh akcije
gre pisati predvsem odličnemu
delu aktivistov Rdečega križa,
ki pa v Velenju delajo v nemo-
gočih   razmerah.   Prav   ob
uspešni akciji se je treba vpra-
šati, kako da Rdeči križ še
vedno nima ustreznih prosto-
rov, da imajo težave z iska-
njem skladišč hrane in druge-
ga blaga, ki ga zberejo, itd.
V tem času so aktivisti RK
v Velenju zgledno poskrbeli
tudi za nove ubežnike, ki pri-
hajajo iz Bosne in Hercegovi-
ne. V Velenju jih je trenutno že
čez 200. Pretežno so nastanje-
ni pri sorodnikih, 29 pa so jih
nastanili v mariborskem zbir-
nem centru, je povedala sekre-
tarka občinskega RK Darinka
Herman.
L. OJSTERŠEK
Rogašica je
varna
Na sejmih v Avstriji in
Italiji smo lahko pred turi-
stično sezono opazili tudi
stojnice zdravilišča Roga-
ška Slatina, v kratkem pa
se bodo predstavili še v av-
strijskem Gradcu, Zagrebu
in Padovi.
Zdravilišče, ki je imelo
pretekla leta polovico tujih
gostov, skuša stalne vrniti
v Rogaško tudi s privlačni-
mi sejemskimi nagradami,
ki jih lahko dobitniki kori-
stijo ob vrnitvi v Rogaško
Slatino. Za svojo predsta-
vitev na sejmu v Vidmu, so
svojim številnim stalnim
gostom pošiljali tudi brez-
plačne vstopnice. Njihovih
odmevnih tiskovnih konfe-
renc v furlanskem Vidmu
ter na Dunaju, kjer so
predstavili tudi novosti
svoje ponudbe - dental stu-
dio in plastično kirurgijo
- so se udeležili novinarji
najbolj množičnih medijev,
ob tej priložnosti pa so še
predstavili Slovenijo kot
turistično varno deželo.
BJ
Koprena vrvic
Savinjčani poznamo prizor, ko je vide-
ti kot bi hmeljišča pokrila prosojno ko-
prena. To je takrat, ko so napeljane vse
vrvice, po katerih se pozneje vzpenja
hmelj. Kot bi rahla meglica ležala nad
dolino. To bo vsak čas, saj hmeljarji
s tem delom že hitijo. Posnetek je iz oko-
lice Žalca.
T. TAVČAR
Bančni avtomat tudi
v Žalcu
Žalčani se lahko pohvalijo s prvim bančnim
avtomatom, ki ga je Ljubljanska banka monti-
rala na pročelju svoje nove stavbe. S tem se
bodo skrajšale vrste pred bančnimi okenci. Za
dvigovanje denarja na bankomatu mora varče-
valec imeti posebno kartico, poznati pa mora
tudi svojo šifro, ki jo vnese (odtipka) na banko-
matu preden kartico uporabi. Bankomat dela
nepretrgoma, tudi ob nedeljah in praznikih.
V enem dnevu pa lahko uporabnik dvigne naj-
več 2500 tolarjev. Seveda bo banka ta znesek
po potrebi spremenila.
T. TAVČAR
Konjlčani drugi
Minulo soboto je bilo v Slivnici pri Planini prvo državno
tekmovanje »Mladi in kmetijstvo«. Udeležilo se ga je osem
ekip, ki so največ znanja pokazale na poprejšnjih regijskih
tekmovanjih.
Celjsko regijo so zastopali mladi iz Slovenskih Konjic,
ki so, kljub temu, da so dosegli enako število točk kot
zmagovalna ekipa iz Srednje mlekarske in kmetijske šole
Kranj, zasedli drugo mesto.
V okviru državnega tekmovanja je bila dopoldne na
šentjurski Kmetijski šoli še okrogla miza na temo »V
znanju mladih je bodočnost kmetijstva«. Udeleženci'
pogovora so sprejeli vrsto sklepov, ki bi se morali, če |
slovenskemu narodu pač ni vseeno, kdo in kako izobražen ;
bo obdeloval zemljo, čimprej uresničiti. i
Večina razpravljalcev je menila, da morajo kmetijske^
šole postati nosilci kmetijskega napredka v svojem okolju.
Šole morajo biti sodobno opremljene, z najboljšimi stro-
kovnjaki, poseben poudarek pa morajo dati uporabnim
znanjem. Za kakovost kmetijskega šolstva mora skrbeti
ministrstvo za šolstvo, v oblikovanje ustreznih programov
pa naj se vključi še ministrstvo za kmetijstvo. Kmetijsko
izobraževanje se mora pričeti že v osnovnih šolah, pot do
njih pa naj poiščeta kmetijska šola in kmetijska sveto-
valna služba. Mladim s podeželja, so še sklenili na okrogli
niizi, je treba zagotoviti tudi finančno pomoč, tako pri
izobraževanju kot pri organiziranju.
JŽ
Nagrada za reliefno pisalo
v Ljubljani so tudi letos po-
delili po pet nagrad in priz-
nanj za inovacije na področju
usposabljanja, življenja in de-
la invalidov. Med nagrajenci je
tudi Celjan Branko Buhinjak,
id je dobil priznanje za relief-
no pisalo.
V obrazložitvi so člani stro-
kovne komisije zapisali: »Reli-
efno pisalo naj bi slepim omo-
gočalo pisanje ali risanje s sle-
djo, ki bi jo slepi otipali. Dose-
danje znane reštive so počasne
in zapletene. Inovator Buhi-
njak razvija pisalo Pako, ki ob
uporabi spušča posebno snov,
ki se na zraku strjuje. Glede na
iiitrost pisanja in pristisk je
reliefna sled lahko ožja ali de-
i>elejša. Ko se posuši, jo lahko
slepa oseba otipa in si s tem
izboljša predstavo o risbi, na-
črtu ali zapisu.«
Inovator Branko Buhinjak
pa je ob priznanju še povedal:
»Zanimanje za moje pisalo so
že pokazali v Angliji, Nemčiji,
Avstriji in tudi na Švedskem.
Za pisalo se zanimajo osrednje
državne zveze za slepe in sla-
bovidne. Iz Nemčije so me pro-
sili naj čimprej pošljem pisalo,
da ga bodo še sami testirali in
razstavili na sejmu v Marbur-
gu. To je sejem vseh pripomoč-
kov za invalide, med njimi tu-
di za slepe in slabovidne.
S tem pisalom sem začel pred
letom dni, v tem času pa sem
opravil vrsto testiranj. Upam,
da mi bo zadnje priznanje tudi
pomagalo, da bom to pisalo le
spravil do tistih, katerim je
namenjeno, torej do slepih in
slabovidnih. Žal še pri nas
nihče ni pokazal interesa, da
bi se lotil serijske izdelave.«
TONE VRABL
Državni
prvenstvi?
Radioklub Celje, ki dela po
lanski ločitvi od Ljudske teh-
nike EMO samostojno, razmi-
šlja, da bi letos v Celju pripra-
vili dve državni prvenstvi:
v amaterski radiogoniometriji
(»lov na lisico«) ter v hitrost-
nem sprejemanju in oddajanju
telegrafije (Morsejevi znaki).
Želijo si namreč, da bi širša
javnost bolj spoznala njihovo
bogato delo, imajo pa tudi po-
trebne organizacijske izkuš-
nje. Za svoje mlade člane bodo
pripravili operatorski tečaj,
medse pa vabijo tudi vse CB
amaterje, ki želijo razširiti
svoje znanje na področju
radioamaterizma. Celjski Ra-
dioklub ima trenutno blizu 60
članov, med nimi jih več kot
polovica obvlada telegrafijo,
kar je nad slovenskim pov-
prečjem. Pestijo jih finančne
težave in z zbrano članarino
uspejo plačati le svoj prostor,
kjer pripravljajo tudi tečaje.
Na svojem rednem letnem
zboru, ki so ga pripravili
prejšnji teden, so tudi poveda-
li, da so lani med drugim iz-
boljšali znanje svojh članov,
na klubski postaji so imeli pri-
bližno 150 zvez, oživili so delo
na 432-megaherčnem frek-
venčnem območju ter vključili
celjsko območje v višjo obliko
komuniciranja s »packet ra-
diom«.
BJ
Mini jajce maksi kokoške
Pri Mariji Breznik, na Lopati pri Celju, je pred dnevi kokoška
Znesla jajce, ki je bilo v primerjavi z običajnimi tako majhno, da
nam ga je Marija prinesla pokazati. Mini jajce so pri Brežniko-
^ih shranili za spomin, kokoški pa zabičali, naj v prihodnje nese
J^jca normalne velikosti.
Foto: EDO EINSPIELER
Št. 15 - 16. april 1992
16
Imeli smo odlično ekipo
Ktilni košarkar Zoran Gole Je trenutno brez kluba - Dvakrat v YU reprezentanci
Zoran Gole sestavlja skupaj z Alešom
Pipanom in Matjažem Tovornikom »veli-
ko trojico«, ki je največ prispevala
k uspehom celjske košarke. Leta 1978 je
bil v Sarajevu izbran za najboljšega
igralca mladinskega prvenstva Jugosla-
vije, ko so naslov osvojili prav Celjani.
Nedolgo zatem je dvakrat zaigral za
člansko reprezentanco, medtem ko ga
trener Stančič v mladinsko selekcijo ni
poklical, čeprav bi si to nedvomno za-
služil.
Prvi veliki uspeh je dosegel skupaj
s Pipanom, ko sta bila z osnovno šolo
prva v Sloveniji, 197 cm visokega košar-
karja pa so venomer krasili borbena in
požrtvovalna igra ter uspešno izpolnje-
vanje obrambnih nalog, čeprav se je vse-
lej izkazal tudi kot strelec. Prav zaradi
vtisa celotnega košarkarja je Zoran za
nekatere ljubitelje celjskega športa prvo
ime kraljice iger v mestu ob Savinji.
Odpovedal si se igranju v končnici DP,
v kateri se je Elektra borila za vstop
v zeleno skupino. Reprezentanci pač ne?
Nisem. Je pa vprašanje, kaj bo o tem
menil selektor Zmago Sagadin. O razlo-
gih za neigranje v končnici ne bi rad
preveč govoril. Z velenjskim klubom sem
imel pogodbo, vendar se je uprava ni
držala, saj mi sedem mesecev ni plačeva-
la potnih stroškov in hranarine. Po »seli-
tvi« košarke iz Šoštanja ni več zraven
začetnika igre pod obroči v Šaleški doli-
ni Matjaža Nateka, za nove zanesenjake
pa je bilo vodenje kluba pretežko breme.
Več kot pol sezone smo igrali brez prave-
ga trenerja, saj je Mišo Letonje le vskočil
in pomagal po svojih močeh. Naša realna
vrednost je kljub vsemu zelena skupina.
Po odstopu trenerja Bukoviča je bila
v naslovu članka njegova izjava »Bojim
se za Elektro...«
S takšnim delom prave Elektre res ne
more biti.
Kaj pa celjska košarka?
Rešila jih bo meddržavna super liga,
sicer pa so po rezultatih daleč najslabša
ekipa v ligi. Klub po odstopu prejšnje
garniture vodijo ljudje, ki se na področju
trženja financ za klub ne znajdejo. Prava
škoda je, da so se celjski košarkarji Med-
ved, Urbanija, Suštn, Cerar, pa midva
s Pipanom kot najstarejša, porazgubili
po drugih klubih. Zakaj kakovostni do-
mači igralci niso zbrani v Celju? Igralci
niso nič krivi, pač pa uprava, ki ima »na
duši« tudi neizkoriščene potenciale, ko
nam je pred leti dvakrat ušla uvrstitev
v prvo YU ligo. Imeli smo odlično ekipo,
čeprav se tega takrat pravzaprav nismo
zavedali. Morda so se nekateri celo bali
elitnega tekmovanja, ki bi zahtevalo ve-
like organizacijske napore.
V svoji 17. sezoni igranja pod koši si
kandidat za slovensko reprezentanco, ki
bo v Bilbau nastopila na kvalifikacij-
skem turnirju za OI.
To je izziv, za katerega se velja potru-
diti. Moja težava je predvsem v tem, ker
nimam kvalitetnega treninga, zato si sam
pomagam po najboljših močeh in zdaj
treniram na Polzeli in s Cometom. Ljub-
ljanska Olimpija vadi največ in najbolj
kvalitetno, zato je razumljivo, da bo prav
iz Tivolija največ reprezentantov. Težko
se bo prebiti med najboljše, saj je velika
razlika, če treniraš do petkrat tedensko,
ali pa dvakrat več in igraš še tekme
evropskega pokala.
Kaj bi rekel za nazaj, kaj za naprej?
Prav gotovo bi moral po sezoni 81/82
ostati pri Olimpiji, saj sem pozneje po-
grešal težke tekme. Moj cilj je reprezen-
tanca, potem pa bom videl. Izpisnico
Elektre imam v žepu že od začetka leta in
sem prost.
DEAN ŠUSTER
Iz Torina
v Barcelono?
Zreška maratonka Helena
Javornik se je zadnje tri tedne
v Italiji pripravljala za najbolj
pomemben nastop v sicer zelo
kratki karieri. V Torinu bo 20.
aprila nastopila na velikonoč-
nem maratonu, na katerem
načrtuje rezultat pod 2:40:00,
kar bi pomenilo izpolnitev
norme za nastop na olimpij-
skih igrah. Javornikova je
v zadnjih tednih zmagala na
malem maratonu (21 km) z no-
vim slovenskim rekordom, na
uličnem teku v Nantesu
(25 km), krosu v Parizu (16 km)
ter uličnem teku v Linzu
(10,5 km).
Košarkarji
v Zrečah
Košarkarski reprezen-
tanci Slovenije in Hrvaške
se bosta za kvalifikacijski
turnir za 01 pripravljali
v Zrečah in Slovenskih Ko-
njicah, kjer bosta 20. maja
z vsemi najboljšimi tudi
odigrali uradno prijatelj-
sko tekmo. Ob tem bo na
Rogli tudi trenerski semi-
nar, na katerem bo udelež-
ba pogoj za vodenje ekip
v naslednjem državnem pr-
venstvu, predavatelji pa
bodo Mirko Novosel, Petar
Skansi, Slavko Trninič,
Brane Dežman, Zmago Sa-
gadin, Sergej Ravnikar in
Iztok Rems.
Celjani
za las
ob zmago
Mladi rokometaši Celja Pi-
vovarne Laško so na močnem
mednarodnem turnirju za ka-
dete v bližini Frankfurta med
45 ekipami zasedli odlično 2.
mesto. Celjani, njihov trener je
Stanko Anderluh, so v finalu
po podaljšku izgubili s polj-
skim Pogonom. Mladi Podpe-
čan, ki je v soboto proti Duki
debitiral v članski ekipi, je bil
izbran za najboljšega vratarja
turnirja.
Odbojkarlce v Evropi
s senzacionalno zmago na
Bledu so si odbojkarlce YU
STIPA dve koli pred koncem
državnega prvenstva praktič-
no že zagotovile 2. mesto in
uvrstitev v pokal evropske od-
bojkarske zveze CEV. Celjan-
ke imajo pred Bledom in Ko-
prom štiri točke prednosti,
obenem pa tudi boljši količnik
v nizih (33:28, Bled 32:27, Ko-
per 30:32), ki bi v primeru
enakega števila točk na koncu
odločal o razvrstitvi. Ekipi
trenerja Sandija Ritlopa so ne-
varne le še Blejke, katere čaka
še gostovanje pri nepremaglji-
vi Palomi, medtem ko so si Ko-
prčanke z uvrstitvijo v finale
pokala že zagotovile sodelova-
nje v evropskem pokalu. Od-
bojkarlce so tako poleg roko-
metašev in . kegljavk tretja
celjska ekipa, ki se je uvrstila
v mednarodne pokale.
Na sliki: s prvenstvene tek-
me YU STIP - Paloma (doma-
če so v svetlejših dresih), obe
ekipi pa bosta v soboto odigra-
li še zadnjo tekmo letošnjega
prvenstva v Celju.
Foto: EDO EINSPIELER
Prebold med drugoligaši
Košarkarji Prebolda so si
z zmago v končnici šestih naj-
boljših ekip vzhodne, zahodne
in centralne območne lige za-
gotovili napredovanje v U. li-
go, kar je njihov daleč največji
uspeh, potem ko se jim je
v zadnjih sezonah podoben
podvig že dvakrat izmuznil.
To je lep uspeh Preboldča-
nov, košarka pa postaja v tem
kraju vse bolj priljubljena. Po-
leg tega se lahko pohvalijo, da
imajo vnete navijače in na ve-
čino tekem so organizirali tudi
avtobusne prevoze. Tekmova-
da zahtevalo tudi znatno več
denarja, zato se že pogovarjajo
z nekaterimi podjetji in zaseb-
niki za nadaljnje sponzorstvo.
Trener članske ekipe Srečko
Lesjak pravi, da trenutno naj-
bolj potrebujejo vsaj enega vi-
sokega igralca.
O načrtih košarkarjev so
med drugim govorili tudi na
občnem zboru društva Parti-
zan, prav tako pa tudi o drugih
dejavnostih. Prebold je že od
nekdaj znan kot kraj, kjer na-
menjajo veliko pozornosti re-
kreaciji za vse starostne kate-
gorije. Zelo delovna je teniška
sekcija.
Še do poletja nameravajo
urediti dve novi teniški igrišči,
večni problem pa ostaja kopa-
lišče. Denarja za obnovo eno-
stavno ni, čeprav je to edini
tovrstni objekt v žalski občini.
Vseeno upajo, da bo letos
usposobljen in da bodo znova
lahko organizirali plavalne te-
čaje za otroke iz vse občine.
Razmišljajo tudi o obnovi in
razširitvi osnovnošolske telo-
vadnice, ki je postala pre-
majhna.
JANEZ VEDENIK
raNorama ,
Košarka
Slovenska liga
Moški - 1. kolo končnice za
Koračev pokal: Elektra - Ro-
gaška 81:92 (44:46), strelci:
Mrzel 21, Tomic 13, Pleše j 12,
Lipnik 11, Dumbuya 10, Le-
skovšek, 6, Bogataj 4, Kitak 3,
Brešar 1 za domače; Ritonja
42, Tabak 16, Kidrič 11, Cerar
8, Kalinger 7, Sušin, Volarič
4 za goste; Comet - Medvode
98:87 (46:54), strelci: Železni-
kat 34, Nerat 28, Kožar 17,
Šmid 11, Šrot 6, Lušenc 2. Na-
prej Rogaška in Comet z 2:0.
Povratne tekme končnice za
obstanek: Maribor - Polzela
87:92 (42:44), strelci: Cencelj
22, Turnšek 20, Urbanija 19,
Cizej 12, Vasiljevič 8, Škrabe
6, Mlakar 4, Benčan 1; Celje
- Kokra 63:76 (29:26), strelci:
Starovasnik 32, Pucko 10,
Herman 6, Nidorfer, Kahved-
žič 5, Stropnik 4, Tkalec 1.
Polzela se je z 2:0 v zmagah
uvrstila v rdečo skupino. Celje
je z 0:2 izpadlo iz lige, vendar
le v primeru, če ne bo meddr-
žavne super lige.
Ženske: zelena skupina - 26.
kolo: Ilirija - K. Afrodita
61:90 (23:47), strelke: Jurše 24,
Pešič 20, Kokolj 17, C. Jezov-
šek 15, A. Jezovšek 8, Čuješ 6;
vrstni red: Jezica 52, K. Afro-
dita 46, Odeja 45, Apis 43,
Kranj 36, Ilirija 35. Rdeča sku-
pina - 8. kolo: Comet - Cimos
69:46 (29:24), strelke: Kranjc
21, Šporar 12, Koželj 11, U.
Groleger 9, Pantič, Zdovc 5,
Slatenšek, Temnik 3; vrstni
red: Jezica ml. 15, Jesenice 14,
Slovan 13, Induplati 12, Ci-
mos, Comet 9.
Nogomet
Slovenska liga
29. kolo: Zagorje - Publi-
kum 1:0 (0:0), Steklar - Svo-
boda 0:1, (0:1), Rudar (V)
- Izola 1:5 (1:4); vrstni red:
Olimpija, Maribor 43, Izola 40,
Naklo, Koper 35, Gorica 34,
Mura, Publikum 30, Slovan,
Ljubljana, Steklar 28, Svobo-
da, Rudar (V) 26, Zagorje 25,
Primorje, Potrošnik 23, Nafta
20, Rudar (T) 19, Medvode 17,
Domžale 15, Jadran 12.
11. Slovenska liga
17. kolo: Središče - Dravi-
nja 0:4 (0:1), strelca: B. Hrovat
3, Kokol 1; Pekre - P. Hmezad
2:1 (1:0), strelec: Hodžar. Vrst-
ni red: Železničar 27, Dravo-
grad 23, Dravinja 21, Turnišče
20, Korotan 19. P. Hmezad 18,
Veržej 16, Pekre, Pohorje, Im-
pol. Kovinar 15, Partizan
(SG), Rače 14, Središče 6.
MNZ Celje
13. kolo: Papimičar - Kovi-
nar 6:1, E. Šmartno - Hrastnik
4:2, CR Krško - Svoboda 1:1,
vrstni red: E. Šmartno 23, Pa-
pirničar 17, CR Krško 13,
Hrastnik, Kovinar 10, Svobo-
da 5.
Rokomet
Super liga
Moški - 19. kolo: P. Laško
- Duka 27:21 (11:10), strelci:
Šerbec 6, Šafarič, Pungartnik,
Tomšič 5, Franc, Čater 2, Lup-
ša, Jeršič 1; Pomurka - Velenje
22:21 (12:13), strelci: Voglar 9,
Čater, Plaskan 3, Ocvirk, Vre-
čar, Rozman 2. Vrstni red: P.
Laško 35, Slovan 26, Rudar,
Jadran 24, Pomurka 21, Vele-
nje 20, N. oprema 17, Duka 16,
Drava 15, Presad 14, Inles,
Preddvor 9.
Ženske - 2. kolo končnice:
Olimpija - Velenje 29:12
(15:6), strelke: Hudarin 5, To-
pič. Oder 2, Fale, Katic, Deli,
1. Vrstni red: Olimpija 8, Mli.
no test 6, Velenje 3, Kranj 1.
Slovenska liga
Moši - 20. kolo: Eurodas
- Črnomelj 28:27, strelci: Be-
govič 10, Novak 8, Ocvirk 7,
Leskovšek 2, Lubej 1; 21. kolo:
Radeče - Eurodas 17:18
(10:11), strelci: Ocvirk 7, Be-
govič 4, Novak 3, Lubej, Le-
skovšek 2. Vrstni red: Eurodas
35, Dobova 32, Šešir 29, Gro-
suplje 24, Krško, Črnomelj,
Ormož 22, Krog 20, Kamnik
18, Radeče 17, Dol, V. Nedelja
14, Izola 10, Mokerc 8.        ^
Odbojka
Super liga
ženske - 4. kolo: Bled - YU
STIP 2:3 (11, -12, 9, -6, -11);
vrstni red: Paloma 32, YU
STIP 20, Bled, Koper 16.
Kegljanje
Prvenstvo Slovenije
ženske: 1. Petak 1821, 2.
Kardinar (obe Emo) 1810, 3.
Poljšak (Ankaran) 1736, 4. Go-
bec 1726, 5. Grobelnik 1726, 6.
Tkalčič 1725... 8. Šeško 1721,
16. Lesjak 1655, 17. Zimšek
1642, 22. Filipčič 1619, 27. Le-
dinek (vse Emo) 1601.
Območna liga
Moški - končni vrstni red:
Šoštanj 32, Dobrna 26, Kovi-
nar 22, Konus 20, Metka 19,
Rogaška, Ljubno 16, Emo D
12, Izletnik 10, RŠD Emo 7. J
Judo
Prvenstvo Slovenije j
Ptuj - do 65 kg: 1. Cuk (IbI
do 78 kg: 1. Fabjan, 3. Bevc, dl
86 kg: 3. Knafelc (vsi Ost«
nad 95 kg: 3. Anderle (IR). M
Plavanje
MP Trenta
Moški (letnik 1977)-200m
kravi: 1. G. Jurak 1:58,91,
100 m prsno: 1. G. Jurak
1:08,16, 200 m mešano: 1. G.
Jurak 2:14,23.
Vaterpolo
Prvenstvo Slovenije
Celje - mladinci: Neptun
- Triglav 9:13, Neptun - Ko-
per 9:21. Končni vrstni red:
Koper 4, Triglav 2, Neptun O-
Streljanje
Pokal livarja
štore - ekipno: STT Trbov-
lje 1107, Pomurka 1096, Sial
1096 (Jeram 361, Malec 364.
Ravnikar 371) itd; posamezni-
ki: 1. Biruš (STT) 378... 4
Ravnikar (Sial) 371, 5. Zago-
ričnik (SŠ) 370.
Na tekmovanju Rudarska
svetilka je v Hrastniku zmaga'
la ekipa Siala s 1101 krogor«
(Jeram 371, Malec 367, Ravni-
kar 363).
DELO
vedno
v središču
d o g a [ a n j
Št.15- 16. april 1992
17
Hllalo denarja, malo muzike
tdHai Renate Strašek že deset dni ni na atletskem stadionu? - ''Z boni za prebrano
*^f,jie da živeti«
\tletika je bila v Celju res-
^|j,„a kraljica športov, saj je
j^jl,, mesto ob Savinji z atleti
I,, olimpijskih igrah zastopa-
li, kar osemkrat zapored: od
g^rlina 1936 do Miinchna
ji)72. Toda v zadnjem obdobju
1^ j<^ladivar izgubil primat celo
j^, domačih tleh. Zaradi ne-
jjjejtnih razmer zdaj slovo na-
poveduje komaj 20-letna me-
i;ilka kopja Renata Strašek.
' K^ar preveč nenavadna se zdi
^ločitev športnice z lepimi
jiožnostmi za nastop na olim-
)ijskih igrah, da bo prenehala
;tekmovanje, a po drugi strani
jcali življenjsko stisko naj-
^Ijše celjske športnice minu-
ega leta. »Z boni za prehrano
^ ne da živeti. Decembra sem
ja celjski ZTKO opravila pri-
jravništvo in se prijavila na
;avod za zasposlovanje. V klu-
,u so tedaj obljubili, da mi bo-
jo vsak mesec nakazali 9 tisoč
olarjev, a se je vse izkazalo za
'(eno prazno obljubo,« je pri-
jovedovala Renata Strašek, ki
e lani na mladinskem EP
' Solunu zaradi malomarnih
odnikov ostala prikrajšana za
^rebrno kolajno.
I »Poleg bonov za prehrano ,
kem dobro leto dobivala tudi;
3 tisoč tolarjev. Znesek ni bili
nikoli revalorizan, zadnje me-
sece so mi dali kar naročilnico
in potem prejšnji mesec ukinili
še ta vrednostni bon. Nič dru-
gega mi ne preostaja, kot da se
zaposlim. To seveda istočasno
pomeni slovo vrhunskemu
športu,« pravi Renata, ki že
deset dni ni prišla na atletski
štadion.
Odločitve očitno ni sprejela
kar čez noč, saj se je v zadnjih
mesecih nakopičilo precej
grenkih izkušenj. »Olimpijska
norma je nekaj več kot 60 me-
trov. Le kako se ji naj pribli-
žam, ko pa v klubu še ni nove-
ga kopja? Letos je namreč pri-
šlo do sprememb, na tekmova-
nja tako ne morem in tudi
s pripravami ni bilo nič, ker je
vodstvo kluba denar deponi-
ralo z vezano vlogo. Na atlet-
skem plesu so govorili, da je
moj pokrovitelj podjetje Avto-
motor, a iz lega ni bilo nič...
Oče je navezal nekaj stikov, da
bi kljub vsemu dobila osebne-
ga pokrovitelja, vendar so
v klubu dejali: »Tebi 60 od-
stotkov denarja, preostanek
klubu.«
Malomaren odnos - ne samo
Kladivarja, marveč tudi Atlet-
ske zveze Slovenije - kaže že
dejstvo, da Renate Strašek ni
bilo na seznamu kategorizira-
nih športnikov in so jo pristoj-
ni pri svetu za vrhunski šport
šele naknadno uvrstili med
tekmovalke mednarodnega
razreda. Športnega dodatka ni
več, a je sekretariat za družbe-
ne dejavnosti občine Celje
skupaj z ZTKO vendarle zbral
1.450.800 tolarjev za sofinan-
ciranje programov kategorizi-
ranih športnikov. Ker so bili
dokončni seznami narejeni še-
le pred nekaj dnevi, bodo klu-
bi nakazila za prvo četrtletje
dobili šele ob koncu meseca.
Za program športnika medna-
rodnega razreda je mesečno
odmerjenih 4500 tolarjev, a je
Renata Strašek se je v torek
o težavah pogovarjala s pred-
sednikom strokovnega sveta
AD Kladivar Romanom Le-
skom in povedal svoje zahteve,
ki so za klub sprejemljive. Po-
godba naj bi bila pripravljena
še ta teden, tako da bi v pone-
deljek Straškova spet začela
z rednimi treningi.
od vsakega kluba posebej od-
visno kako bo denar porabil...
Renata Strašek kljub vsemu
za seboj še ni podrla vseh mo-
stov: »Dovolj je bilo obljub,
zdaj pridejo v poštev le še pa-
pirji in pogodbe. Saj ne zahte-
vam veliko: poleg bonov za
prehrano in opreme, vsak me-
sec še 300 mark v tolarski pro-
tivrednosti. Približno toliko
sem dobila pred dobrim letom.
A najprej pogodba in denar
- tudi tistih obljubljenih 9 ti-
soč - in šele potem trening in
tekmovanja!«
. ......ŽELJKOZULE
Teniške
novice
Celjski teniški up Bošt-
jan Doberšek ta teden vadi
skupaj s slovito Nemko
Anke Huber, ki je na sve-
tovni računalniški lestvici
WTA na 10. mestu. Njen
trener je Boris Breskvar, ki
je odkril Beckerja in Gra-
fovo ter je zdaj pokazal za-
nimanje, da bi pomagal tu-
di Doberšku.
Doberšek letos načrtuje
nastop na mladinskem tur-
nirju Rolland Garros in
Wimbledonu ter še treh
manjših ATP turnirjih, kjer
bi lahko prišel do prvih
točk, obenem pa tudi uvr-
stitev v reprezentanco Slo-
venije za Davisov pokal. Za
izpolnitev načrtov bi letos
potreboval okoli 50 tisoč
mark.
Na tradicionalnem teni-
škem turnirju za pokal Ka-
toro je v Umagu med mla-
dinkami do 16 let zmagala
Celjanka Tjaša Jezernik, ki
sicer igra za Maribor in je
tudi članica slovenske re-
prezentance za pokal Fede-
ration. V Umagu se je med
pionirji do 12 let izkazal
tudi Matej Črešnik iz Vele-
nja, ki je do finala nanizal
osem zmag, odločilni dvo-
boj pa izgubil v treh nizih.
Cuk in Fabjan na
EP
Najboljša celjska judoista
Štefan Cuk (I. Reya) in Marjan
Fabjan (Ostrožno) bosta od 7.
do 10. maja nastopila na
evropskem prvenstvu v Pari-
zu, ki bo hkrati zadnja prilož-
nost za izpolnitev olimpijske
norme.
SP@RTNI
KOLEDAR
četrtek, 16. 4.
Nogomet
Celje: Publikum - Rudar (fi-
nale mladinskega pokala MNZ
Celje, 17).
Petek, 17. 4.
Atletika
Celje: otvoritveni miting AD
Kladivar (od 16. ure).
Sobota, 18. 4.
Judo
Slovenska  Bistrica:  Impol
- I. Reya (4. kolo SJL, 11),
Ljubljana: memorial Zdenka
Runka za pionirje (od 10. ure).
Košarka
Rogaška Slatina:  Rogaška
- Slovan (2. kolo končnice za
Koračev pokal, 20), K.Afrodi-
ta - Apis (27. kolo ženske
SKL, 18).
Nogomet
štore: Kovinar - Svoboda,
Hrastnik: Hrastnik - Papirni-
čar (14. kolo MNZ Celje, obe
16.30).
Odbojka
Celje: YU STIP-Paloma (5.
kolo končnice ženske super li-
ge, 16.30).
Rokomet
Ljubljana: Slovan - P. La-
ško, Velenje: Velenje - Drava
(20. kolo moške super lige, obe
19), Velenje - Kranj (3. kolo
končnice ženske super lige,
17).
Nedelja, 19. 4.
Nogomet
Beltinci: Potrošnik - Publi-
kum, Velenje: Rudar - Domža-
le, Zagorje: Zagorje - Steklar
(31. kolo SNL), Slovenske Ko-
njice: Dravinja - Rače, Žalec:
P. Hmezad - Središče (18. kolo
II. SNL), Šmartno: E. Šmartno
- CR Krško (14. kolo MNZ Ce-
lje, vse 16.30).
Rokomet
Celje: Eurodas - Krog (22.
kolo I. moške lige, 11).
Zivaiino na Golovcu
Sportno-rekreativne prire-
ditve od prazniku občine Celje
o bile različno obiskane, če-
'fav je bil vstop na večino tek-
"ovališč prost. Na teniškem
"mirju je nastopilo 70 posa-
■leznikov (v finalu je Vrečko
"■emagal Pozniča), na kegljiš-
^ se je v borbenih igrah po-
"frilo 32 dvojic, bazen pa je
ali manj sameval. Turnir
v malem nogometu se je kon-
čal z zmago ljubljanske ekipe
Vukosavljevič, domači Šport
pink pa je bil tretji.
Najbolj tekmovalno so bile
obarvane prireditve v duatlo-
nu, skokih z male prožne po-
njave in avtomatskem keglja-
nju za slepe in slabovidne (na
sliki). Prvo tekmo slovenskega
pokala v duatlonu je dobil Ja-
ni Tomšič (Triatlet Celje), na
državnem prvenstvu v kanva-
su so bile pionirke Gaberja še-
ste, med posameznicami se je
18. mestom najbolje odrezala
Maja Kovačič, v kegljanju pa
so po prvih mestih in naslovih
posegli Celjani Matej Žnuderl,
Jaka Vodušek, Nežika Furlan
in Marija Fras.
Foto: EDO EINSPIELER
Št. 15- 16. april 1992

miačka pod čelado
Nataša z gardisti na prvi bojni črti
Spodobilo bi se, da bi dal
mačko od narekovaj, ampak
naj bom vojaško neposreden
v slogu H.H.Kirsta. Verjetno
so gardisti ob pogledu na kole-
gico Natašo Gerkeš izrekli še
kakšno bolj sočno, ko so jo gle-
dali med sabo, strumno kora-
kajoč po slavonskem blatu
proti prvi bojni črti.
Bilo je to prve dni aprila
nekje med Vinkovci in Osije-
kom. Na priloženi fotografiji
Eda Einspielerja - pomeni, da
je bil zraven na njeni desni,
medtem ko je bil Robi Gorjanc
v zaščitnici - so do izraza naj-
bolj prišli njeni škomji, med-
tem ko za dolžino koraka ni
mogoče trditi, da ni uporabila
faktorja 3, da bi dosegla gardi-
stovega. No, pa to so že po-
drobnosti, v katerih se sicer
ponavadi skriva hudič.
Je bilo Natašo kaj strah, ko
je pokalo vse naokrog?
»Srah me ni bilo, a tudi po-
kalo k sreči med obema naši-
ma obiskoma na prvi bojni črti
ni veliko. Mnogo kasneje me je
malo stisnilo pri srcu. Res pa
je, da je vsakdanji pogovor
gardistov ves prepleten z ne-
kakšnim obešenjaškim hu-
morjem, kar pripomore
k sproščenosti, čeprav so se
dve uri pred našim prihodom
še razletavale granate.«
Kot ženska in novinarka je
imela Nataša določene pred-
nosti. Je bila deležna kakšne
posebne pozornosti?
»No, normalno je med vojaki
in na fronti pričakovati nekaj
posebne naklonjenosti in po-
zornosti najprej zaradi spola,
da pa smo bili sprva kot novi-
narji iz Slovenije bolj hladno
sprejeti, je pa tudi res. Sicer ne
na frontni črti, ampak prej.
Najstarejši borec 122. džakov-
ške brigade Josip nas je pose-
bej povabil na pečenega kozli-
ča, poleg zaboja piva pa me je
- samo mene - čakala stekle-
nica soka. To je že bila poseb-
na pozornost, ali ne?«
Ji je v spominu ostalo kaj
šaljivega?
»Na primer to, da je bila za-
radi omenjenega kozlička
obramba na našem odseku
bojne črte tisti čas bolj »ten-
ka«, čeprav smo bili mi trije
več.« MITJA UMNIK
kOmarice
Nismo od tu
Kot stvari stojijo, kaže,
da bomo morali volilci Re-
publike Slovenije prav
kmalu na volišča. Pa ne na
volitve, ki bi jih ta čas
pravzaprav že morali spe-
ljati, pač pa na referendum
o sistemu volitev v državni
zbor. Vse lepo in prav, saj
se za demokracijo še celo
spodobi, da o obliki volil-
nega sistema odločajo dr-
žavljani, če se o tem ne mo-
rejo sporazumeti parla-
mentarne stranke. In o tej
temi se več kot očitno ne
morejo. Nerodno je le to, da
večina volilcev o zadevi od-
ločanja, torej o sistemu vo-
litev, nima niti kančka poj-
ma, kar je pokazala tudi
torkova anketa na našem
radiu. Morda je še najbolj
ilustrativen odgovor nak-
ljučnega mimoidočega
v Celju, ki je s tipičnim na-
glasom dejal:
»Ne vajm. Nejsem od
tou!«
Kaže, da vsaj devetdeset
odstotkov Slovencev »ni
več od tu«, kajti vladno-
parlamentarne igrice in za-
kulisne scene se vrstijo
s takšnim tempom in s tako
naglimi preobrati, da jim je
resnično težko slediti. Nav-
sezadnje bomo svojo porci-
jo krivde za razsulo na sce-
ni mlade države pokasirali
tudi novinarji, ki ne znamo
več poiskati nič lepega in
spodbudnega. Hudičevo
težko je najti kaj takšnega,
ko pa se zgodi, da že obi-
čajno radijsko reklamo za
časopis pospremi obupan
klic poslušalke: »Kako ne-
ki naj si kupim časopis, saj
še za kruh nimam.«
Iščemo nove radliske glasove
Radijska družina se nenehno spreminja. V kratkem
jo nameravamo spet razširiti za nekaj novih glasov.
K sodelovanju smo povabili nove sodelavce, ki bodo
v soboto, 25. aprila, opravili prvo preizkušnjo pred
mikrofonom. Precej prijav je na naš naslov že prispelo,
do jutri pa je še čas, da se prijavite tudi vi, če menite,
da bi vas delo napovedovalca veselilo, in da ste spo-
sobni zanj.
General Nambiar na Radiu Celje
Minuli petek smo na valovih
našega radia objavili eksklu-
zivni intervju z generalom
Nambiarjem, poveljnikom mi-
rovnih sil Združenih narodov
za Jugoslavijo. Čeprav so po-
govor z njim želeli opraviti
Nataša, Robi in Edo v Saraje-
vu jim to ni uspelo, saj so pri
generalu Nambiarju imeli ne-
srečno roko. Ves čas so capljali
za njim in niso nikoli bili ob
istem času v istem kraju kot
on. Tako so se v Daruvarju do-
govorili z novinarjem tam-
kajšnega radia Sašom Lekovi-'
čem, da nam pošlje pogovor
z Nambiarjem, ko ga bo uspel
dobiti v Daruvarju. Saša je bil
mož beseda in je obljubo v pe-
tek izpolnil. Petminutni pogo-
vor z generalom Nambiarjem
je opravil v petek dopoldne,
čez nekaj ur pa smo ga objavili
že na Radiu Celje.
Tako se smemo pohvaliti, da
je glas generala Nambiarja
zazvenel prvič na valovih slo-
venskih radijskih postaj ravno
pri nas, v Celju.
VABIMO K
POSLUŠANJU
Četrtek, 16. aprila, ob 9. uri:
KAJ MORAJO VEDETI TUJ-
CI PRI NAS. V samostojni dr-
žavi Sloveniji so postali tujci
tudi državljani iz drugih delov
nekdanje skupne domovine
Jugoslavije. Ti si morajo - če
nimajo slovenskega državljan-
stva - pridobiti ustrezne do-
kumente in dovoljenja za delo.
Ker je javnost pri nas o tem
morda premalo seznanjena,
bomo na Radiu Celje pripravi-
li o tem oddajo, v kateri bodo
strokovnjaki odgovarjali tudi
na konkretna vprašanja. Od-
dajo bo vodila MARJELA
AGREŽ.
Četrtek, 16. aprila, ob 11.
uri: VILI EINSPIELER. D
pisnik Dela, ki je iz Saraje
poročal do samega vrhunca i
bruhov državljanske vojne,
dober poznavalec razmer vi
nekdanji jugoslovanski rep
bliki, danes priznani, a, k
razklani državi. Razgo^
z njim bo vodil ROBE
GORJANC, ki je prav p
kratkim preživel nekaj i
v tej republiki in skušal odk
ti nekaj ozadja sedanjih c
godkov.
Nedelja, 19. aprila, ob 12.!
IZ DOMAČIH LOGOV. I
vsako nedeljo ob tem času t
ste tudi tolo-at najbrž z zai
manjem prisluhnili našei
sodelavcu JURETU KRAŠEi
CU. Tokrat mogoče še posel
saj je Velika noč, ki je ne sai
verski praznik, ampak n
v sebi tudi bogato etnografs
tradicijo.
Stalna služba,
kal je novega?
v jutranjem programu B
dia Celje, nekaj minut po še
uri, se že dobrih štirinajst d
neposredno srečujemo s fai
celjske stalne službe UM
Vsak dan sporočajo pomem
nejše podatke o stanju na (
stah in mejnih prehodih,
včeraj naprej smo na nef
sredni zvezi tudi nekaj mit
po osmi uri, ko nas in n;
poslušalce podrobneje sezi
nijo tudi z dogodki minu
štiriindvajsetih ur. Na fo'
grafiji Edija Masneca je Sta
Pintar, vodja stalne službe,
eden od tistih, ki jih lahko s
site tudi v etru, sicer pa pre
zaslužen za to, da je infom
cijsko sodelovanje med stal
službo in Radiem Celje le
steklo. I
FINANČNO
SVETOVANJE
OBČANOM
Ob razmišljanju, kako varčevalcu pomagati varno in
gospodarno naložiti svoje prihranke, smo se v banki
odločili in uvedli novo storitev FINANČNO SVETOVA-
NJE na področju poslovanja s prebivalstvom. Že sam
naslov pove, da vam bomo svetovali in podrobno pred-
stavili razne oblike in načine tolarskega in deviznega
varčevanja, ki so zanimiva predvsem za varčevalce, ki
ne nameravajo takoj porabiti svojih prihrankov, temveč
jih želijo oplemenititi, ali jim vsaj ohraniti realno vred-
nost. Sproščeno in brez zadreg boste lahko izvedeli vse,
kar vas zanima, saj boste svoje želje in potrebe zaupali
le finančnemu svetovalcu, kar ni bilo vedno možno pri
bančnem okencu.
To vam omogočamo v enoti Celjske mestne hranil-
nice, Celje, Titov trg 6 v I. nadstropju, vsak delavnik od
7.30 do 14.00 ure.
Vabimo vas, da se oglasite na omenjenem naslovu in se
pogovorite s svetovalcem, ter se z njegovo pomočjo
odločite za obliko varčevanja, ki najbolj ustreza vašim
potrebam in željam.
REVIZIJA RUMENEGA CE
SAD Butale
Skupščinska komisija za
uničevanje insektov še ni raz-
pravljala o sankcijah zoper
dobitnike rumenih kartonov
na zadnjih dveh tekmah za po-
kal konstruktivne nezaupnice.
Čaka namreč na rezultate seje
odbora za antologoji naše ne-
umnosti. Ta odbor mora naj-
prej sprejeti pravilnik o na-
grajevanju, nato pa definirati
neumnost v kontekstu parla-
mentarne demokracije v post-
modernizmu: ali gre za namer-
no iznakažen ludizem ali ne-
mara za eno od metod paranja
možganov. Če, na primer, po-
slanec V. Gros naredi krut pre-
kršek na robu kazenskega pro-
stora, ki ga brani F.Bučar, je
jasno, da gre za splet norosti in
bolečine. Toda, kdo lahko sodi
robustnemu bradaču? Nepo-
sredno prizadeti čuvaj tole-
rančnega praga ali nevtralna
Komisija za antologijo naše
neumnosti, ki jo sestavljajo:
komedijant, satirik, brivec, ki-
rurg, trgovec s pilulami za me-
šane občutke, čistilka sanitarij
in po dva predstavnika znotraj
parlamentarnega       cirkusa.
Predsednik pa je siceršnji ge-
neralni sekretar društva za
zaščito ogroženih živalskih
vrst. Za pisano druščino čla-
nov odbora seveda patruljirajo
osebni interesi. Tako komedi-
jant in satirik podpirata cir-
kus, brivec se v primeru
V. Grosa zavzema za kazen, ki
bo delovala vzgojno, kirurg je
zankrat še bolj tih, trgovec pi-
še recepte, čistilka pa zahteva
provizijo. Le predsednik je
prepričan, da gre v dotičnem
konfliktu za urbano oranje
dveh ogroženih primerkov.
Seveda je tudi ta odbor ne-
močen, dokler posebna ek-
spertna komisija, ki rovari pod
okriljem Zavoda za oblastno
prizadete, ne analizira vpliva
literarnih junakov na blokado
v parlamentu. Znano je, da po-
slanske legende prebirajo ra-
zlično čtivo; od okroglih vite-
zov, do debele Bilbije in škan-
daloznih Butalcev. In potem se
iščejo v kontekstu te ali one
zgodbe. Podeljujejo Oscarje za
najboljši scenarij, montažo, do
specialnih efektov pa potem
prihaja povsem spontano. Če
se zgodovina naše neumni
res pričenja z Butalci, bo ii(
tovil v ta namen sestavljen^
bor, ki ga čaka še ena retoi
na zanka: namreč, s kaid
pravico se gospodje posU'
etiketirajo z Butalci, ki so \
Ijali za promotorje svežih '
mislic, ki so svojo spletkami
imuniteto uveljavljali ^'
zaščitnih koalicij, torej sp[
tano, naivno, ad hoc posko'-
in z domnevno sleparsko
nostjo.
Kaj je to drugega kot poi[
sko rezanje v brk volivne b^'
Logično je, da premaknf
lahko volijo le odmaknjen^'
obratno. Sožitje evforijeii^^
ros ti je prvi stadij v pr<^
osvobajanja. Takoj za teifj
navadi pride druga toC*
streznitev v sodelo^^
z lastnim IQ-jem. Če je to tO'
predam.
Št.15 - 16. april 1992
19
ODMEVI
Žaljivi poslanec
odgovarja
Spoštovani gospod Brane
Stamejčič, odgovorni urednik
ivfovega tednika, ton vašega
pisanja v rubriki »Z UREDNI-
KOVE MIZE«, me je tako pre-
senetil, da sem ga moral več-
krat prebrati, ker tega enostav-
no nisem mogel veijeti. Da
sem s svojim poslanskim vpra-
šanjem, v katerem ne vidim ni-
česar žaljivega, zadel v črno
v celoti potrjuje ton sestavka
o »Žaljivem poslancu«. Na
drugi strani to potrjuje tudi
dejstvo, da so mi nekateri kar
na ulici čestitali, da sem imel
dovolj korajže in postaviti
vprašanje o objektivnem ob-
veščanju NT in RC.
Kot poslanec imam pravico
postavljati poslanska vpraša-
nja. Po določilih tako stare
Ustave, po kateri sem še bil
izvoljen, kot tudi po novi, nih-
če ne more klicati na odgovor-
nost poslanca za besede, ki jih
spregovori v skupščini. Ne
vem odkod vam pravica, da me
kličete na odgovornost? Če po-
datki, ki sem jih navedel v svo-
jem poslanskem vprašanju ni-
so točni, to dokažite! Dokaže-
te pa lahko z objektivnim in
popolnirn obveščanjem svojih
bralcev! Vprašanje ustanovi-
teljstva je pri tem postranske-
ga pomena, ta del vprašanja
sem sam postavil in o zmoti, bi
lahko povedali v drugačnem
tonu, ker mi je že pred tem
odgovorila v kulturnem stilu
občina Celje.
Trditve v mojem poslan-
skem vprašanju ne bom z niče-
mer dokazoval, prvič tega ni-
sem dolžan, drugič zato ne, ker
bi se nad tistimi, ki so mi in-
formacije posredovali, stra-
hotno maščevali, kar izhaja iz
tona vašega pisma, zagotav-
I Ijam pa vam, da so trditve toč-
ne, kar sami potrjujete v tonu
vašega pisanja.
Enostranost naših medijev
je znana in NT in RC pri tem
nista prav nobena izjema.
Nihče si ne želi prilastiti medi-
jev in nad njimi izvajati pri-
tisk, želimo le, da bi bili res
samostojni, neodvisni in ob-
jektivni. Kdo od medijev je
v sedanjem trenutku, ko divja-
ta vojni v Bosni in Hercegovini
ter na Hrvaškem, povedal na-
šemu narodu, da smo Slovenci
vsa povojna leta morali pod
prisilo plačevati sredstva za
oborožitev armade, da je več
kot 25% vsega orožja armade
kupljenega iz slovenskega de-
narja, da bi za ta denar že ime-
li moderno infrastrukturo
z avtocestami, telefoni in dr. in
bi bil naš standard lahko enak
avstrijskemu! O tem seveda
molčite in za sedanjo gospo-
darsko krizo dolžite novo vla-
do! Ali je to »polakirana resni-
ca«. Zakaj ne poveste in napi-
šete resnice o tem, da vršijo
blokado sprejetja lastninske
zakonodaje in druge zakono-
daje, ki bi nas hitreje pripelja-
la iz krize, dvignila gospodar-
stvo in počasi tudi življenjski
standard ljudi, prav poslanci
tistih strank, ki so razvile iz
ene edino zveličavne stranke
iz »svinčenih časov«?
Glede na žaljivke, ki ste mi
jih izrekli, naj vam odgovorim
samo z naslednjim primerom.
Pred leti, še v »svinčenih ča-
sih« mi je neki znani celjski
komunist dejal, da me ceni,
ker sem pošten, čeprav nisem
komunist! Torej je bila pošte-
nost privilegij komunistov!
Trditev zadnjega stavka izhaja
iudi iz vašega pisanja, da vsi,
ki drugače mislimo, nismo po-
lteni in ne mislimo pošteno ter
Samo lažemo in žalimo! Go-
spod Brane Stamejčič tu pa se
krepko motite!
Pred nami je velika noč, zato
^^i ob tej priliki voščim vesele
^^Ukonočne praznike Vam
osebno, kolektivu NT in RC ter
^sem bralcem Novega tednika
poslušalcem Radia Celje.
Radiu Celje pa naj postavim še
vprašanje, kdaj bo pričel
z rednimi verskimi oddajami,
kot jih ima že večina lokalnih
radijskih oddaj v Sloveniji?
V upanju, da boste moj od-
govor v celoti objavili, Vas
prav lepo pozdravljam!
JANEZ LAMPRET
Cenjeni gospod
Lampret!
Ko sem pisal uvodnik o ža-
ljivem poslancu, sem bil na-
menoma zelo oster in odkrit,
posebej še zato, ker ni prvič,
da sem pisal o teh rečeh in ker
tudi ni prvič, da sem se soočil
z vašimi poskusi vzpostavlja-
nja reda in kontrole v Novem
tedniku in Radiu Celje. Prvič
ste o tem pisali januarja in že
tedaj sem vam, z argumenti in
dokazi 16. januarja odgovoril
v rubriki Iz urednikove mize.
O vlogi medijev danes, vsaj ti-
stih, ki smo strankarsko neod-
visni, sem pisal v isti rubriki še
nekajkrat. Toda vi ste s svojo
pobudo nadaljevali. Nič ni-
mam proti, do tega imate kot
poslanec vso pravico. Imeli bi
jo tudi kot občan. Nimate pa
pravice tveziti laži in to ste,
žal, v svoji pobudi občinski
skupščini storili.
Ponavljam - laž je, da ne
dopuščamo drugače mislečim
misliti po svoje, in laž je, da
v uredništvu izvajamo prisilo
nad novinarji, ki naj ne bi po
naših strogo boljševističnih
načelih (kot pač naše uredni-
štvo vidite vi) mislili »pravo-
verno«.
Drugače misleči imajo v na-
šem časopisu možnost izražati
svoja mnenja na najrazličnejše
načine. Zato smo objavili vrsto
prispevkov, s katerimi se sicer
ne strinjamo - tudi vaše, pri-
spevke gospoda Drevenška,
fašistoidno pisanje gospoda
Uraniča in še marsikaj druge-
ga, o čemer smo mislili druga-
če. Ni res, da nismo pisali
o obstrukcijah v slovenski
skupščini okoli sprejemov
lastninske zakonodaje - več-
krat smo temu namenjali po-
zornost, nazadnje tudi v in-
tervjuju s predsednikom zbora
združenega dela, ki je ob-
strukcijo zakrivil. O proble-
mih lastninjenja v naši regiji
smo tudi večkrat pisali, na-
zadnje na primeru divjega
lastninjenja v Gali. Tudi o voj-
ski in njeni pogoltnosti smo že
kdaj pisali. In med prvimi
v Sloveniji smo pisali, še
v »svinčenih časih«, torej pred
volitvami, o Teharjah, pokolu
na Košnici, povojnih procesih,
prvi smo pisali o neusmilje-
nem in nepravičnem razlašča-
nju po vojni in še bi lahko na-
števal.
Namesto vaših, na pamet
izrečenih očitkov, ki niso pod-
prti z nobenim dokazom, vam
torej v najini polemiki ponu-
jam konkretne iztočnice in
konkretne primere. Sem za
polemiko z vami in s komerko-
li drugim, na podtikanja, da
izvajamo v hiši prisilo nad za-
poslenimi, ki naj bi mislili
drugače, da izvajamo »stra-
hotna maščevanja«, kot temu
pravite vi, pa ne morem odgo-
voriti z drugimi besedami kot,
da so to laži. In če niso, boste
morali to dokazati, četudi tr-
dite, da vam kot poslancu (kdo
ve zakaj) tega ni treba.
Tudi jaz vam želim vesele
velikonočne praznike, z željo,
da se prihodnji teden, pred
Dnevom upora, ne bova spet
prepirala o načelih. Če se že
morava, se dajva o dejstvih in
dokazih. Vaših in mojih.
S spoštovanjem
BRANKO STAMEJČIČ
Sporočilo SNS
Vaše razmišljanje
o uvodniku Dan vstajenja
prihaja bo, tako kot ste že-
leli, obravnaval Časopisni
svet Novega tednika. Vaše
razmišljanje in naš javni
odgovor bomo objavili po
obravnavi na seji Časopis-
nega sveta.      Uredništvo
Vegas ni črna
gradnja
Objekt Zidanškova št. 20
- lokal »VEGAS« - ni črna
gradnja, ker je bilo zanj izda-
no lokacijsko in gradbeno do-
voljenje (št. 351-462/86-5/UT,
z dne 12. 5. 1987), temveč
predstavlja prekoračitev do-
voljenega posega v prostor,
glede na neskladnost nekate-
rih gradbeno - izvedbenih del
s projektno tehnično doku-
mentacijo. Gradbeni inšpektor
je 1. 7. 1988, v skladu z 91. čl.
Zakona o graditvi objektov,
izdal ureditveno odločbo
o zaščiti in sanaciji sosednjih
objektov. Po komisijskem
ogledu izvršenih del, dne 18. 9.
1989, kjer je bilo ugotovljeno
navedeno neskladje s tehnično
dokumentacijo, je gradbeni
inšpektor izdal ustavitveno
odločbo za vsa tista gradbena
dela, ki so presegala pogoje iz
tehične dokumentacije. Ker
investitor z odločbo naloženih
obveznosti ni upošteval, je
gradbeni inšpektor dne 20. 11.
1991 podal predlog za uvedbo
postopka o prekršku zoper
nadzorni organ. Gradbeni in-
špektor lahko odredi odstani-
tev objekta oziroma njegovega
dela le v primerih in pod pogo-
ji, če se ugotovijo takšne po-
manjkljivosti ali nepravilno-
sti, da pomeni to nevarnost za
stabilnost objekta, za varnost
objekta pred požarom in za
varnost življenja ali zdravja
ljudi, prometa, sosednjih ob-
jektov ali okolice, pa teh po-
manjkljivosti in nepravilnosti
ni mogoče odpraviti (čl. 91/3).
Opisani zakonski primeri in
pogoji pa v konkretnem pri-
meru niso bili izpolnjeni, zato
Itudi ni bilo pravne podlage za
izdajo odstranitve odločbe!
Gostinski lokal v pritličju
predmetnega objekta ima
v dejanski izvedbi notranje
spremembe v prostorni razpo-
reditvi, je pa v gabaritih, ki so
bili določeni v gradbenem do-
voljenju. V kolikor investitor
ne bo uspel pridobiti novega
lokacijskega in gradbenega
dovoljenja (ustrezen postopek
je že sprožen), bo urbanistična
inšpekcija po poteku enoletne-
ga roka (za katerega je bilo
investitorju izdano začasno
obrtno dovoljenje), izvedla po-
stopek za prisilno uskladitev
s pogoji obstoječega ter veljav-
nega lokacijskega in gradbe-
nega dovoljenja (čl. 75 Zakona
o urejanju naselij in drugih
posegov v prostor).
Glede svetlobnih napisov in
reklam pa je po Odloku o spre-
membah in dopolnitvah odlo-
ka o javni snagi in videzu na-
selij v občini Celje, določena
stvarna pristojnost na strani
občinske straže in ne občin-
skega inšpektorata. Iz predlo-
žene vsebine je torej razvidno,
da je bil celoten inšpekcijski
postopek v skladu z obstoječo
zakonodajo. Pogostokrat ome-
njena učinkovitost takšnega
postopka pa je vprašanje, ki bi
moralo biti naslovljeno zako-
nodajalcu in ne upravnemu
organu, ki zakon izvaja. Obra-
zložena informacija predstav-
lja povzetek pisnega poročila
gradbenega inšpektorja
o predmetni zadevi in je do-
stopna na vpogled zainteresi-
ranim osebam.
DAMJAN VREČKO
načelnik občinskega inšpekto-
rata
Silvestru
Drevenšicu za
zaidlučeic
Vsako obdobje naplavi svoje
skrajneže. Izkušnja nas uči, da
največjo škodo lastni stvari
oziroma temu za kar so zadol-
ženi in plačani, povzročajo
prav ti. To je resnica, s katero
nas seznanja življenje. Tudi
mene je. Kljub temu, da mi do
starosti 45 let manjka še kar
lep del življenja.
Zato moram izraziti določe-
no nelagodje pred slepo vero
v lasten prav, takorekoč kri-
žarsko skrajnost, ki veje iz za-
pisov in nastopov gospoda
S. D. s katerim ne mislim več
polemizirati. Konec koncev
tudi celjski izvršni svet rabi
svojo maskoto.
ŽELJKO CIGLER
Celjslii občinsici
sicupščini
v premislelf
V NT & RC (26. III. 1992) je
bil objavljen »NOV ULIČNI
IMENIK«. Da bo nekoč po-
trebno nekaj ulic in trgov
v Celju preimenovati, to razu-
mem. Vprašanje pa je, ali je za
to prav sedaj, sredi gospodar-
ske krize, najprimernejši čas.
Preimenovanje stane denar, ki
bi ga v tem času mnogo bolj
rabilo zdravstvo, otroško var-
stvo in infrastruktura. Kljub
temu, ko se bo odločalo o no-
vih imenih ulic, trgov in javnih
objektov, naj bo cilj preimeno-
vanja posodabljanje in ne po-
staranje.
Tako je prav, da se opustijo
imena ulic, trgov in objektov
poimenovanih po izrazitih
»revolucionarjih« in ideologih.
V Celju so nepotrebna imena:
Moša Pijade, Franc Leskošek,
Kardelj, in podobni. Drugače
je z imenom Ivanke Uranjek.
Ivanka Uranjek je bila prva
slovenska talka, ustreljena le-
ta 1941, ki je dala svoje življe-
nje za to, da smo mi danes lah-
ko svobodni. Mogoče to ime ne
sodi prav v srednjeveški center
našega mesta. Iz seznama celj-
skih ulic brisati njeno ime pa
močno dvomim, da bi bilo kul-
turno. Naj pripomnim, da ni
bil vsak talec in vsak borec-
partizan že avtomatsko koniu-
nist, stalinist, boljševik in ne
vem kaj še. Med njimi celo du-
hovnikov ni manjkalo (primer
prof. Ferdo Potokar). Masivni
večini partizanov je vsekakor
šlo za svobodo Slovenije. Saj
pogosto uporabljen naziv
»Slovenska vojska« najlepše
priča o tem.
Čudno »posodobitev« naj bi
predstavljalo preimenovanje
Stanetove ulice v Hermanovo.
Franc Rozman-Stane je bil
- kolikor vem - priljubljen in
legendaren padli komandant
slovenskih partizanov, ki so ga
vsi udeleženci NOV - kolikor
sem slišal iz njihovih ust - zelo
spoštovali. Na drugi strani, če
predstavja ime Hermana II.
najmogočnejše obdobje Celj-
skih grofov, potem predlagam,
naj se po Hermanu poimenuje
le oni del sedanje Stanetove
ulice, ki se nahaja v starem
mestnem jedru, to je od »Tka-
nine« do lekarne. Onstran pa
naj ostane Stanetova ulica.
Tako bi bil volk sit in koza
cela.
Če že uvajamo Hermanovo
ulico zaradi tega, ker je bil
Herman II zgodovinsko znana
oseba svojega obdobja, pa nebi
smeli biti nepravični do Tito-
vega trga. Ukinitev naziva Ti-
tov trg bi bila diskutabilna tu-
di iz zgodovinskega vidika. Jo-
sip Broz-Tito je bil vsekakor
močna zgodovinska oseba in
nosilec cele epohe, v kateri
- priznajmo - smo boljše živeli
kakor danes. Ne nazadnje je
bil Tito sin slovenske matere,
česar nikoli ni tajil. Koga mo-
ti, če bi Titov trg z malim šte-
vilom hiš obdržal svoje ime?
Bodimo Evropejci in ne učimo
se pri tistih, ki hočejo Titov
grob izprazniti in demolirati.
Ne zanima me ideologija. Ni-
koli nisem bil komunist in raz-
mišljam vedno s svojo lastno
glavo in svobodno. Zato nika-
kor ne želim polemizirati,
temveč diskutirati.
Še nekaj imen je, ki jih - ob
bodoči naslednji akciji pre-
imenovanja ne bi kazalo eno-
stavno zbrisati:
Prva Celjska četa je osvobo-
dila talce in politične zaporni-
ke iz Starega piskra. To je va-
žen zgodovinski dogodek v Ce-
lju med okupacijo in bi bilo
zelo napačno, če bi ime ulice,
ki se imenuje po njej enostav-
no izbrisali.
Za ulice z imeni »Prekomor-
skih brigad«, »Kozjanskega
odreda«, »1. Štajerskega bata-
ljona« pa bi bilo najbolje an-
ketirati prebivalce teh ulic ter
upoštevati njihovo mnenje. To
bi bila edina demokratična
pot. Ime »Ulice II. grupe odre-
dov« pa kar spremenite, se ne
bo nihče jokal za tem imenom,
ki vsebuje cel leksikon tujk!
Sprejmite lep pozdrav!
HUBERT ANKERST
Obstrukcija
v skupščini 11.
če bi v članku, objavljenem
v prejšnji številki NT, ne bil
imenovan s priimkom in ime-
nom, bi skoraj ne verjel, da gre
za isti dogodek. Ker pa je res,
da imajo vsake oči (in ušesa)
svojega malarja, pa naj jih
imajo tudi oči novinarjev NT!
Najprej moje mnenje o ob-
strukciji: poročilo komisije za
strategijo razvoja občine o go-
spodarnosti znane naložbe
v ŠOB, je bilo tako pristran-
sko, da je bilo prej komično
kot resno. Ni izhajalo iz po-
slovnih in finančno-revizij-
skih podatkov o banki, kot je
bilo dogovorjeno, ampak je te-
meljilo le na dveh sicer novih,
toda zelo majavih podatkih, ki
ju je uspela ustvariti omenjena
komisija. Predsedujoči komi-
sije, prim. dr. Moser, je namreč
povprašal glavnega akterja te
slovite šentjurske finančne na-
ložbe, če je tudi sam delničar
in, če se je slučajno osebno s to
naložbo okoristil. Predsednik
IS je ob zanikanju gotovo gle-
dal celi komisiji tako resnico-
ljubno globoko v oči, da je
stvar bila takoj urejena. Izgle-
da, da je enak argument (res-
nicoljubno gledanje globoko
v oči) komisijo tudi prepričal,
da je vložek 400 tisoč DEM
občinskega denarja v novoro-
jeno celjsko banko res bil ge-
Nadaljevanje na 22. strani
Št. 15 - 16. april 1992
Dobra misel Je kot saij
K(» smu se oni dan, na
evelno soboto, vračali s stot-
nijo kmečkih žensk iz Porto-
roža domov in je aprilsko
sonce pošev ogrevalo pred
vetn)m zavarovano notra-
njost avtobusov, da so mno-
ge potnice narahlo zadrema-
le, sem se zapletel v spomine.
Kako se je že
začelo?
Leto 1973. V uredništvu
tednika in radia, bilo je v se-
danjem zdravstvenem domu
na Gregorčičevi, smo pripra-
vili pogovor. Pač o večno ne-
razrešenem vprašanju žen-
ske enakopravnosti. Tednik
je tistikrat izšel natanko na
dan žena, pa je bilo to sklad-
no sezonsko politično drob-
ljenje med nami in trinajsti-
mi povabljenkami. Razbre-
menitev je rešitev - ta ne-
urcsničljiva modrost je vise-
la v zraku... Pa je mlada
kmetica, Anica Pevec, vdova
s štirimi otroki, doma iz oko-
lice Ponikve, čivknila pre-
prosto resnico o kmečih žen-
skah, ki, recimo, morja še
pogledat ne morejo iti, kaj
da bi tam počitnikovale.
Rodila se je misel, urednik
Jože Volfand ni odkimal, za-
sukali  smo  rokave,  zbrali
prispevke zadrug in podjetij
ter čez dobrih 14 dni, za
predzadnjo soboto v marcu,
odpeljali, kot sem pozneje
zapisal, dva avtobusa rož
v Portorož. Tisto leto še za en
dan. Pozneje smo izlet na-
tegnili na dva dni, pot pa za
dolgo let v Rovinj v hrvaški
Istri, le sem in tja smo spre-
minjali »maršruto« in vmes-
ne postanke za oglede. Me-
njavali smo spremljevalne
moške ekipe od šoferjev,
godcev in ansamblov do no-
vinarjev. Edini, zapriseženi
in najzvestejši, Tove Vrabl,
je bil vseskozi zraven - z me-
tuljčkom in brez.
Naj mi bo, že priletnemu,
dopuščeno, da bom letošnji
zapis krancljal in prepletal
s spomini na prvi izlet. Pr\dč
je prvič, in jubilejno leto je
tudi.
Tudi prvič je bilo več pri-
javljenih kot izbranih, vsaj
za štiri avtobuse. Glas o izle-
tu »100 kmečkih žensk na
morje« je zanimanje stopnje-
vala, da bi bilo kakšno leto
tudi 10 avtobusov premalo.
Pregovor, da gre dober glas
v deveto vas, drži. Pri žreba-
njih smo morali biti strožji,
doslednejši, kajti začela je
delovati kontrola ljubosum-
nosti, predvsem tistih, ki so
leta in leta pošiljale kupone
zaman, katera iz soseščine
pa da se je vtihotapila že
drugič. Razmišljam. Mar je
tako zaradi cene, ki je lahko
nizka zaradi prispevkov po-
kroviteljev in darovalcev?
Majčkeno tudi. Zaradi sreče
pri žrebu, kot pri lotu? Mor-
da. Vendar gotovo največ za-
to, ker je to izlet posebne vr-
ste, ker je bil vsakič, torej
dvajsetkrat, enako uspešen,
ker zbere potnice z vseh ve-
trov, vseh starosti, vse pa za-
pisane zemlji, naravi in ena-
ki življenjski usodi, vsaj kar
zadeva družbeni položaj, de-
lo in poklic. Mlajše od mo-
drosti starejših vidijo svoj
jutri, starejše v mladih svoj
včeraj, vse skupaj pa se za-
vedo, da jih dmžijo enake
skrbi, podobne urice veselja,
sreče - podobne tegobe, če-
prav o teh na poti najmanj
bcsedujejo.
No, majčkeno zasluge za
sloves izleta imajo tudi dedci
Novega tednika in Radia Ce-
lje. Pravzaprav novinarska
hiša v celoti, ker ji uspe se-
staviti dovolj pester program
potovanja, posrkbeti za
vmesne dogodke, povabiti
k sodelovanju pravšnje sku-
pine za večerno prireditev
prvega dne. Da so si sprem-
ljevalci nabrali izkušenj, je
bilo priložnosti dovolj.
Nekaj dobre volje je
letos odpihnila burja
Tudi tokrat je bil sončen
dan, kot takrat na prvem
izletu, le da je tokrat brila
ostra burja, prepihala je
izletnicc do kosti, jim sku-
štrala pričeske. Sicer pa je
bilo veliko izletov med pr-
vim in letošnjim, ko je deže-
valo, celo snežilo. Toda to ni
nikoli skalilo razpoloženja.
Vzdušja vreme ne more pok-
variti, če pridejo skupaj lju-
dje dobre volje. Stari znanci
in mnogokratni sopotniki
karavane, pevci skupine
Studenček, so ta optimizem
prelili v pesem, ki med dru-
gim pravi:
Smo vesele neugnanke
kar nas kmečkih jc žena,
če je treba, tudi sonce
naredimo iz dežja ...
Pa še res je. Tudi če bi prek-
Ije deževale.
Spet preskakujem.
Začetek? Kot po navadi.
Z rožicami, med godčevski-
mi vižami, med razdeljeva-
njem daril, razporejanjem po
avtobusih, poslavljanjem.
Potem, ko so soprogi in so-
Anici Predovnik je podjetje SIT iz Sečovelj,
podarilo masažni aparat.
81-letna Justi
dolini Je prvič i
rodniki spoznali, da so nav-
sezadnje samo še v napoto,
smo zdrčali med hmeljskimi
nasadi proti zahodu. Kot
sem pričakoval, so pri Pe-
trovčah že pele kot slavčki.
Nekje pri Lukovici je postalo
eni slabo. Jezikavi dedci jo
obsodimo, da bo treba iskati
botra. Ljubljano izpustimo,
dolga leta smo jo namreč
razkazovali, potem pa na av-
tocesto, ki je bila, kdo bi si
mislil, že pred 20 leti. Pogled
na morje s Črnega Kala ni
zbudil vzhičenja, kot takrat.j
prvič. Samo ono smo imeli'
s seboj, ki še ni bila nikoli na
morju, 81-letno Justino Le-
bič iz Šmartna v Rožni doli-
ni. Prvič je bila takih večina.
Morje je med Koprom in Pi-
ranom kazalo razpenjene
grebene valov, ki jih je raz-
bičala burja. In kot pred
dvajsetimi leti je morja širo-
ka cesta spet navdihnila pe-
sem: Le sekaj, sekaj smreči-
co ... Pa je bila Anica Pevec
edina iz tiste prve skupine,
tokrat kot častna gostja, če
naju s Tonetom Vrablom ne
računam... Kako smo takrat
spotoma videli še Postojnsko
jamo, pa formo vivo v Sečov-
Prijetno presenečenje stotinji
vsem potnicam prispeval Lek >
je darila našim potnicam P\
zeliščne lekarne Kafra, ki v *
proizvodov iz »Lekove dot^
koristna zdravila, čaje, mazU^
naravnih sestavin.
V Portorožu so naše izletnicc prejele tudi nenavadno darilo v obliki oljčne vejice.
Za 20. rojstni dan je izlet 100 kmečkih žensk dobil darilo gostiteljev hotela
Lucija.
Kmečka stotnija v Lipici.
Št.15 - 16. april 1992
20,21

tittnega v Rozni
ekaj ur v Por-
iravočasno vr-
mi   ne   gre
1 skok v Piran
rečeno, vetro-
Ijcn Tartinijev
aj prida zavet-
ploščad farne
rija nad me-
ri je prijazen
idovino cerkve
preteklost ob-
ma.
bštno kot
(os s turizmom,
iradi vojne šel
ibog, da bi bil
gostišča Tomi
]er smo imeli
figrizek, upra-
ve širijo in nad-
bi šli vsi Slo-
raorje, bi, koli-
'Ode vsi ne mo-
Hoji/ni darili
J Polirovitelja
■''"'•č. lastnica
Z ^^^J" poleg
i^Ja  zdravju
""^iu koristnih
Presenečenje. Pred resta-
vracijo Lucija sprejem s kru-
hom in soljo. Če je bil name-
sto studenčnicc bolj konkre-
ten napitek, ki bil morda
bolj v skladu s starimi običa-
ji kozarček domačega vina.
Vsaka je dobila tudi vejico
rožmarina in oljčno vejico,
povezano s trakcem - za
cvetno nedeljo. Previdnost je
mati porcelana. Parkovno
zelenje Portoroža je bilo ob-
varovano.
Večer v Luciji jc bil pri
svečah ob številnih kosih
pribora in dolžini časa strež-
be, kar nekam gala, tako da
se je začetek zabavne pridre-
ditvc zamaknil za debelo
uro. Toneta, voditelja veče-
ra, je že skrbelo, če mu gostje
ne bodo začele uhajati.
V dvajsetih letih se še ni pre-
pričal v trpežnost štajerskih
kmetic. Pa je vseeno šlo kot
po loju. V darilnih vrečkah
Tednika in Radia so bile ka-
sete z desetimi vižami an-
samblov in pevcev, ki so v 20
letih potovali s karavano in
sodelovali na osrednjih veče-
rih. Tokrat je oktet Studen-
ček z instrumentalno skupi-
no Vikija Ašiča, starejšega
seveda, pripravil praizvedbo
pesmi, posebej namenjeno
potnicam izleta 100 kmečkih
žensk na morje. Enako je
storil Alfi Nipič s svojimi
muzikanti. Medtem ko so
pevci vabili na morje, je Alfi
zatrjeval, da bomo še van-
drali. Proti polnoči so se pri-
družili še Veseli Primorci, da
so ušesa naših potnic ujela
tudi melodije primorskih
krajev.
Koliko smeha in neprisi-
ljene vedrine je, kot vsa leta
doslej, povzročilo tehtanje.
Anica Predovnik iz Mozirja,
ki so ji namerili 116 kilogra-
mov, se je razveselila, a ni-
povedala, česa bolj: zmage
ali masažnega stroja, ki ji bo,
če bo hotela, prednost pred
tekmicami hitro zbil navz-
dol. Najlažja, dobrih 46 kilo-
gramov z obleko vrede, je bi-
la Silva Fidler iz Polžanske
vasi pri Šmarju. Najstarejšo,
Lebičevo, sem že omenil, ka-
že pa, da se korajža naših
potnic dviguje. Na prvem
izletu je imela najstarejša
udeleženka 65 let. Najmlajšo
letos, Marijo Obojnik, je
pred 20 leti posekala najst-
nica Drobnjakova, zato pa se
letošnja lahko pohvali, da je
doma na eni najvišjih kmetij
na Slovenskem, na Planini
nad Ljubnim. O tem, katera
je bližje bogu, se bo z Marijo
lahko pričkala Olga Povšnar
z Raduhe, ko bosta skupaj
sedeli v letalu, saj sta obe
dobili za nagrado brezplačen
polet.
V nečem pa so na preteklih
izletih naše potnice močno
izstopale. V letu 1973, ko
smo že drugo leto objavljali
zgodbe o materah z 10 otroki
in več je živelo še blizu sto
takšnih mam. Vsako leto se
je namerilo, da je bila katera
tudi med našimi potnicami.
pozneje kakšno leto nobena.
Ob jubilejnem izletu, kot se
spodobi, smo imeli spet eno.
Angelo Kladnik iz Kalobja.
Od dvanajstih otrok je živih
še deset. V porodniški poste-
lji je ležala samo enajstkrat.
Sami pogruntajte, kako je to
mogoče!
In še ena posebnica. Ljud-
mila Golež iz Pletovarij pri
Dramljah je na izletu imela
rojstni dan. V tako veliki
družbi ga še ni praznovala.
Pot domov. Misli so hitrej-
še od avtobusov. V Lipici so
krasne živali pokazale, kaj
so jih naučili, v hlevih in na
tekališču pa so se lipiške le-
potice in lepotci seznanjali
z rokami žensk, ki vedo, ka-
ko živali prija, če jo pobožaš,
potrepljaš, popraskaš. To jih
je še bolj približalo domači-
jam. Vem zagotovo, da so ra-
de šle na pot, pogledale malo
po svetu - še rajši pa so se
vračale, k svojim ljudem,
k svojim živalim, k svoji
zemlji.
V cerkvici svetega Petra in
Pavla je bila razdeljena še
duhovna hrana. Oktet Stu-
denček je imel peto mašo, ce-
lo latinsko. Nabožnim spe-
vom je bil obok te kapele
pravšnji koncertni salon. Pa
tudi drugim pesmim, ki so
jih zapeli. Tenkočutno so iz-
brali program. Tudi Buči,
morje adrijansko, pa Dober-
dob, slovenskih fantov grob
smo poslušali in pustili, da je
pesem razgrebla pajčevino
pozabe na naši skupni na-
rodnostni zavesti.
Še skromno, malce posla-
no kosilce, zadnji šopek polk
in valčkov, skupinsko slika-
nje in na pot. Prekratka noč,
utrujenost v nogah in glavah
zavoljo gostote doživetij,
sonce skozi šipe avtobusov
- vse to je premagovalo zdaj
to, zdaj ono potnico. Oba
godca sta krčevito tekmova-
la z dremežem. Besede slove-
sa po mikrofonih in med se-r
boj. Še kdaj na svidenje je
bila iskrena želja. Za Troja-
nami se je stotnija začela
osipavati vse tja do Celja.
Tam smo bili spet vsi vsakse-
bi, pa vendar bližje kot zju-
traj prejšnjega dne.
Vprašujem še, koliko od
stotih, pravzaprav od dva ti-
sočih, svojega izleta ne bi
ponovilo? Hvala za dobro in
prijetno družbo!
JURE KRAŠOVEC
Foto: EDI MASNEC
Ljudmila Golež iz Pletovarij pri Dramljah je imela na izletu
rojstni dan. Za darilo je prejela lep, zlat prstan Zlatarstva
Kragl.
V zabavnem programu so sodelovali Primorski fantje. Oktet Studenček z ansamblom Vikija
Ašiča in Alfi Nipič s svojimi muzikanti.
Tudi zabavnih iger ni manjkalo.
Cvetke z
dvajsetega
izleta
Med stotimi potnicami je bila tudi 66-
letna Angela Kladnik iz Kostrivnice pri
Kalobju, ki je v življenju rodila dvanajst
otrok, živi pa jih še deset. Sedem otrok je
poročenih, »ledik« pa so še dvojčka
Zvonko in Zdravko ter najmlajši, dva-
indvajsetletni, Joži. Angela Kladnik je
napisala tudi najlepšo misel: da ji je naj-
lepše takrat, ko se vsi otroci z družinami
zberejo na domačem domu.
* * *
Na izletu je v soboto, 11. aprila, praz-
novala rojstni dan Ljudmila Golež iz
Pletovarij pri Dramljah: »Nikoli si nisem
mislila, da bom kdajkoli rojstni dan
praznovala v tako veliki družbi in dobila
toliko čestitk. 62. rojstni dan mi bo tako
za vedno ostal v najlepšem spominu.«
* * *
Tokrat je bila najstarejša udeleženka
izleta 81-letan Justina Le bič iz Šmartne-
ga v Rožni dolini: »Ne samo, da sem bila
najstarejša udeleženka, prvič sem bila
sploh na morju. Najdlje sem pripotovala
do Postojne, pa se nam je avtobus pokva-
ril in morja nismo videli. Zdaj, ko sem
zagledal morje in tiste velike valove, sem
najprej pomislila, da se valijo ribe! Ple-
sala nisem, ker me bolijo noge, sem pa
veliko pela in sploh bila vesela, kot že
dolgo ne. Sicer pa drugače tako ni moglo
biti, ko ste pa vse tako krasno pripra-
vili.«
* * *
Najmlajša udeleženka je bila tokrat
stara 22 let, prišla pa je s Planine, Ljub-
no ob Savinji. To je bila simpatična svet-
lolasa Marija Obojnik, ki je za darilo
dobila tudi torto in jo prijateljsko razde-
lila s tistimi, ki so se z njo največ družili.
* * *
Na dveh Libelinih tehtnicah smo dobi-
li tudi najtežjo in najlažjo potnico. Naj-
težja (ampak samo po kilogramih!) je
bila Anica Predovnik iz Mozirja
(11?kg!), najlažja pa Silva Fidler iz Pol-
žanske vasi v šmarski občini (46 kg).
* * *
Na 20. izletu smo imeli tudi pivi sestr-
ski par, Anico Jurhar, rojeno Razboršek,
iz Migojnic, in Fani Razboršek iz Ar je
vasi. Zanimivo je, da sta bili obe izžreba-
ni v Atomskih toplicah, in to ena za dru-
go! Obe sta bili neizmerno srečni, Fani
pa je še rekla da ne bi šla, če bi bila samo
ona izžrebana.
Aero klub Celje bo popeljal z avionom
dve potnici, ki sta na naš izlet prišli
z najviše ležečih kmetij. Tako si bosta
domačiji lahko iz aviona ogledali Olga
Povšnar z Raduhe (kmetija na višini oko-
li 950 m) in Marija Obojnik s Planine
(okoh 1000 m).
Najbolj aktiven je bil na izletu oktet
Studenček. Najpej je pripravil improvi-
ziran mini koncert v gostišču Tomi, nato
je nastopil na večerni prireditvi, v soboto
pa je zapel še v cerkvici sv. Petra in Pavla
v Lipici.
* * *
V večernem zabavnem progrmau je na-
stopil tudi čarovnik Jani Jošovec. Po
uspelih nastopih so ga udeleženke, zlasti
pa udeleženci, največ spraševali, ali zna
pričarati, da ena ura spanja zaleže za
normalnih sedem ali osem. Jani recepta
ni izdal, ga je pa uporabil, saj je v jedilni-
co na zajtrk prišel povsem svež.
* * *
Akciji so se pridružili tudi kolegi Pri-
morskih novic in Kmečkega glasa, ki so
za vse potnice pripravili tudi darila. Le-
pa poteza, medtem ko smo s televizije
Slovenija dobili odgovor, v katerem so
med drugim zapisali: »Žal vas moramo
razočarati. Mislim, da je tak izlet nadvse
prijeten za tiste, ki se ga udeležijo, repor-
taža o tem pa je za našo oddajo manj
zanimiva.« Televizijcem predlagamo, da
povprašajo za mnenje kolege pri Primor-
skih novicah in Kmečkega glasu, če kaj
cenijo takšna irmenja...
* * *
V večernem programu so nastopili Alfi
Nipič in njegovi muzikanti, oktet Stu-
denček, trio Vikija Ašiča in čarovnik Ja-
ni Jošovec, za posebno prijetno presene-
čenje pa so poskrbeli člani edinega pri-
morskega domačega ansambla - Primor-
ski fantje.
TONE VRABL
Št. 15- 16. april 1992
122
Občinski odbor
Slovenskih krščanskih
demokratov Celje
želi
braleem Novega tednika
in občanom Celja
blagoslovljene
Velikonočne praznike.
Nadaljevanje z 19. strani
nialna poteza. Drugih novih
argumentov namreč niso na-
vedU. Ob tako »tehtnih« ugo-
tovitvah, je bil samoumeven
njen predlog skupščini, da naj
z ustreznim sklepom pokrije
leto in pol staro samovoljo po-
sameznih članov IS. Nesimpa-
tična obstrukcija, ki sva jo za-
krivila z g. Zabukovškom, je
onemogočila sprejem tega
bednega sklepa - menim, da
nama je zanjo že sedaj hvalež-
nih že precej odbornikov.
Le od kod novinarki v istem
članku trditev, da so šentjur-
ski izvršniki uspeli skupščini,
in seveda tudi nama z g. Zabu-
kovškom, v zaključnem raču-
nu podtakniti kukovičje jajce
fročih delnic ŠOB? O tem ni
bilo v zaključnem računu in
v razpravi o njem niti besede.
In tudi ni nobene zakonite
možnosti na tako potezo. Če
pa je novinarkina trditev pre-
verjena, potem gre lahko le za
mahinacijo, ki pa je šentjurska
skupščina zagotovo ne bo tako
zlahka požrla.
FRANC KOVAČ
Zgodba o ogledalu je že pre-
več izrabljena, zato vam je na
tem mestu ne bom ponavljala.
Res pa je, da sva dogajanja na
zadnjem zasedanju šentjurske
skupščine doživljala povsem
drugače. Jaz v skupščinski
dvorani, vi pa večinoma pred
njenimi vrati. Zato ob razpra-
vi o nakupu delnic Štajerske
banke tudi niste mogli slišati
opozorila nekaterih poslancev,
da skupščina ne more sprejeti
zaključnega računa lanskega
proračuna, če prej ne »požeg-
na« vložka šentjurske občine.
O resničnosti moje trditve
(nisem sicer napisala, da so
vam in gospodu Zabukovšku
v zaključnem računu podta-
knili kukavičje jajce) pa se po-
zanimajte v šentjurskem izvrš-
nem svetu. Gotovo vam bodo,
tako kot so nam, novinarjem,
pojasnili, kaj se skriva pod po-
stavko »finančni tokovi«.
JANJA ŽIVULJ
Lastniki
stanovanj v pasti
lil.
Ker je članek »Lastniki sta-
novanj v pasti II« brez podpisa
in je v njem navedeno veliko
netočnih podatkov in neresnic,
je obžalovanja vredno, da se
takšni prispevki sploh objav-
ljajo.
V principu ne želimo pole-
mizirati preko časopisov
z ljudmi, ki se za svoje obtožbe
ne upajo podpisati s polnim
imenom in priimkom.
Kljub vsem nesmislom in
obtožbam želimo poudariti
naslednja dejstva:
1. Lastnike stanovanj smo
vabili na razgovore, da smo jih
seznanili z novo stanovanjsko
zakonodajo, ki ureja razmerja
med lastniki. Vabili smo vse
lastnike, ne glede na to, če smo
si v posameznem objektu že
zagotovili večino ali ne iz pre-
prostega razloga, ker želimo
z vsemi lastniki dobro sodelo-
vati. Navedbe o grožnjah so
izmišljene, ker ne vemo s čim
bi lahko lastnikom grozili.
2. Pisec »odmevov« ne loči
stroškov za upravljanje, akon-
tacij za vzdrževanje in stro-
škov za obračun obratovanja.
Samo stroški za upravljanje
izhajajo iz pogodbe o_ uprav-
ljanju. Višina akontacij za
vzdrževanje je odvisna od do-
govora med lastniki stanovanj.
Stroški za obratovanje pa ne
pridejo v poštev, če upravnik
ne prevzame obratovanja hiše.
3. Nestrokovna je primerja-
va cen. Od vsebine pogodbe je
odvisno kdo kaj za določeno
ceno nudi. Razlikovati je po-
trebno začetno ceno, ki j^ lah-
ko nastavljena kot vaba. Veli-
ko bolj bo zanimiva primejava
cen ob koncu letošnjega leta.
Če bi si pisec »odmevov« pre-
bral »Delo«, z dne 9. marca bi
videl, da se cene gibljejo
v Ljubljani od 113 SLT do 600
SLT.
4. Poučevanje o nonnativih
ni točno. Po normativih Go-
spodarske zbornice Slovenije
je potrebno za 2500 stanovanj-
skih enot zaposliti 9 delavcev
za upravljanje in 4 delavce za
obratovanje hiše.
Tudi ostale navedbe so ne-
točne in žaljive, zlasti obtožba
na račun hitrega bogatenja in
obračanja denarja. Zato pozi-
vamo pisca teksta »Lastnik
stanovanj v pasti II«, da se jav-
no opraviči v »Novem tedni-
ku« s polnim imenom, ker bo-
mo v nasprotnem primeru vlo-
žili proti njemu tožbo na so-
dišču.
Ob koncu bi radi poudarili,
da je naše poslovanje javno za
vse lastnike stanovanj, ki so
sklenili pogodbo z našim po-
djetjem in da bomo naredili
vse za čimboljše komunicira-
nje med nami kot upravnikom
stanovanj in lastniki stano-
vanj.
SIPRO, d.o.o.
ŽALEC
Lastniki
stanovanj v pasti
IV.
V članku Lastniki stanovanj
v pasti, NT št. 14, 9. aprila, je
bil za žalsko občino zapisan
napačen podatek o številu sta-
novanj v občinski lasti.
Ob uveljavitvi Stanovanj-
skega zakona, to je 19. 10.
1991, je bilo na področju obči-
ne Žalec evidentiranih 2.820
družbenih stanovanj in 105
etažnih stanovanj. Od tega je
1.104 občinskih stanovanj (so-
cialnih, za delavce upravnih
organov, delavcev šol, zdrav-
stva in ostalih zavodov).
Po  uveljavitvi  Stanovanj-
skega zakona in dane možno-
sti bivšim imetnikom stano-
vanjske pravice, da z ustrez-
nim popustom glede na način
plačila (v enkratnem znesku
ali obročno) odkupijo stanova-
nja, se je število najemnih sta-
novanj ob zaključku leta zni-
žalo na 2.540, število etažnih
lastnikov pa povečalo na 385.
V letošnjem prvem tromesečju
so se podatki spreminjali,
31. 3. pa je bilo v občini 2.418
najemniških in 507 etažnih
stanovanj.
Pri tem pa je traba poudari-
ti, da se podatki dnevno spre-
minjajo. Bivši lastniki stano-
vanj ne pošiljajo pravočasno
kupo-prodajnih pogodb v re-
gister in zaradi tega so podatki
včasih tudi za nekaj dni »za-
stareli«.
TATJANA URLEP
Strokovna delavka
za stanovanjsko področje
V imenu
ijudstva 11.
z vsebino pisma, objavlje-
nega v 13. številki Novega ted-
nika pod tem naslovom, se po-
polnoma strinjam. Avtorja
članka Ivana Glušiča prosim,
da se s svojimi prispevki še
večkrat oglasi v Novem tedni-
ku. Zelo spoštujem ljudi, ki po
pravici in resnici govorijo, laž-
nivcev in prevarantov pa ne
maram.
Preprosti ljudje, ki smo bili
v prejšnjem režimu ponižani,
zapostavljeni in ogoljufani,
smo na volitvah 1990 dali svoj
glas za Demos. Tiste stranke,
ki so Demos razbile in hočejo
zrušiti vlado in predsednika
Peterleta, naj ne računajo na
prihodnjih volitvah na naše
glasove. Preprosti ljudje nismo
tako butasti, kot nekateri mi-
slijo. Glede Peterleta bi pri-
polnil še tole: kdor dela tudi
greši. Peterle pa veliko, trdo in
pošteno dela.
LEOPOLD MAČEK,
Laško
»Hernavsove
pomije za
štorske
Žeiezarje« II.
Kljub nizkemu nivoju oseb-
ne kulture anonimnega avtor-
ja, ki se kaže iz zadnjega od-
stavka njegovega teksta, bi že-
leli javnosti, ki je bila z njego-
vo objavo v vašem časopisu
napačno informirana, predo-
čiti nekatera dejstva:
1. Privatizacija storitvenih
dejavnosti
V poslovnem sistemu Žele-
zarne Štore že več kot dve leti
poteka sanacija, katere pro-
gram je podprla vlada in nam
naložila odgovornosti, da ga
realiziramo do konca.
Pomemben del sanacijskega
programa je organizacijsko in
kadrovsko prestrukturiranje
podjetij, ki vključuje tudi
vzpodbujanje zasebne iniciati-
ve predvsem na področju sto-
ritvenih dejavnosti znotraj po-
djetja. Cilj zadnjega je zniža-
nje stroškov, ohranitev pro-
duktivnih delovnih mest, od-
govorno gospodarjenje in
iskanje zunanjega trga teh sto-
ritev, kar bi dolgoročno pome-
nilo tudi odpiranje novih de-
lovnih mest.
Interni razpisi za vzpodbu-
janje zasebnih podjetniških
iniciativ so bili objavljeni že
vletu 1990 (Informator št. 10
in št. 52), kar je avtor, očitno
zadovoljen s starimi časi, spre-
gledal.
Pogoji prevzema dejavnosti
so bili:
- znižanje stroškov ob za-
gotovitvi enakega nivoja kva-
litete
- zaposlitev delavcev Žele-
zarne na produktivna delovna
mesta
- najem poslovnih prostorov
in osnovnih sredstev po tržnih
cenah
V januarju in februarju 1992
je pod temi pogoji, torej z niče-
mer podarjenim, pričelo po-
slovati 5 zasebnih podjetii, ki
so zaposlila 116 delavcev Žele-
zarne. Podjetje, ki nudi pre-
hrano delavcem, ureja vsa
sporna vprašanja v zvezi s tem
preko potrošniškega sveta
v katerem so predstavniki
Svobodnega sindikata podjet-
ja. Neodvisni sindikat (ki gle-
de na število članov, predstav-
lja 47<. vseh zaposlenih) pa se
našemu povabilu glede ureja-
nja problemov na področju
prehrane ni odzval.
2. Prehrana delavcev
Načelo organiziranja pre-
hrane delavcev v poslovnem
sistemu Železarne Store je, da
pripada vsakemu zaposlenem
za vsak dan na delu topel
obrok. Pri tem je potrebno
povdariti, da se delo odvija
v treh izmenah, ter tudi v so-
boto, nedeljo in med nekateri-
mi prazniki. V ta namen prej-
mejo zaposleni od Železarne
Štore bone, ki jih ta odkupi od
izvajalca. Cena bona se določa
po tržnih cenah malice v prej
omenjenih pogojih.
Ker se osnovna proizvodnja
Železarne Štore odvija v pogo-
jih, ki povzročajo večjo porabo
kalorij pri delu, je ustrezen to-
pli obrok prvenstven cilj, ki ga
moramo zagotoviti s stališča
varnega in zdavega dela. Pri
tem seveda zahtevamo od iz-
vajalca, da je njegova ponudba
strokovno verificirana.
O ostalih pogojih prehrane
se izvajalec v okviru možnosti
dogovarja s potrošniškim sve-
tom. Te možnosti pa so zaradi
problemov v poslovanju Žele-
zarne omejene (pomanjkanje
denarja za vzdrževanje opre-
me, pomanjkanje likvidnih
sredstev in zožitev kroga do-
baviteljev itd.).
Kljub tmeu je dogovorjeno,
da je v ponudbi tudi možnost
zamenjave bonov za posebej-
pripravljeno hrano in druga
živila, v zadnjem času pa je
dodana možnost izbire med
dvema toplima obrokoma.
Glede  navedb  o  sumljivi
kvaliteti živil, pa je stvar izva-
jalca prehrane, da avtorja, ki
se sedaj skriva za anonimnost-
jo,   toži   glede   obrekovanj.
O vsem ostalem, ka je v pri-
spevku natroseno v stilu dobro
poznane »foteljske revolucije«
z juga bivše Jugoslavije, pa ni-
ma smisla izgubljati besed.
Po pooblastilu gl direktorja
Železarne Štore
GORAZD TRATNIK
Popravek
V pismu bralcev Kaj bo-
mo peli ob Dnevu upora,
objavljenim prejšnji teden,
je bilo zaradi tiskarske na-
pake napačno objavljeno
ime dirigenta moškega
pevskega zbora Frankolo-
vo. Avtorici pisma M. Sta-
mejčič in dirigentu prof.
Marjanu Lebiču se opravi-
čujemo. ,
Proti kajenju
strinjamo se z vsem v član-
ku, ki ga je napisal Primarij
dr. Jože Arzenšek v Novem
tedniku 24. oktobra 1991 na
strani 19 - pisma bralcev.
Društva nekadilcev se borijo
proti kajenju v korist ZDRA-
VEGA NAČINA ŽIVLJENJA
in vsako opozorilo bo moralo
pasti na plodna tla. Opozorilo
oziroma nasvet spoštovanemu
gospodu Janezu Crneju, pred-
sedniku Društva za varstvo
okolja Celje, ki ga je v tem
članku zapisal prim. dr. Jože
Arzenšek, je dober.
Smatramo, da bi g. Janez
Črnej lahko z osebnim zgle-
dom veliko pomagal k zdrave-
mu načinu življenja, če bi pre-
nehal kaditi, saj je dokazano,
da je kajenje eden izmed fak-
torjev tveganja, ki pomembno
vplivajo na okolje, še posebej
na zdravje ljudi v bližini ka-
dilcev. Če ste, g. Janez Črnej,
predsednik Društva za varstvo
okolja Celje, bi lahko in morali
reagirita drugače.
Društvo nekadilcev Sevnica
je v sodelovanju z Društvom
nekadilcev Ljubljana - Šiška,
Ljubljana-Vič Rudnik, Mari-
bor, Domžale, Ljubljana-Cen-
ter, Celje in Zvezo društev ne-
kadilcev Slovenije sopodpis-
nik članka, ki je bil objavljen
v sobotni prilogi časnika Delo
z dne 14. marec 1992 v rubriki
Prejeli smo z naslovom »Zakaj
boja proti kajenju ni v ustavi?«
Upravičeno smo zaskrbljeni
ob ugotovitvi, da ste tudi po-
slanec Zbora občin skupščine
republike Slovenije.
Prepričani smo, da boste kot
kadilec premagali varljiv uži-
tek kajenja. Pričakujemo vašo
pametno odločitev, ko boste še
letos dobili v skupščinske klo-
pi Zakon o kajenju v državi
Sloveniji. Kot poslanec lahko
pomagate zaščititi nekadilce.
DRUŠTVO NEKADILCEV
SEVNICA
Krivične
uskladitve
pokojnin
Odprto pismo predsedniku re-
publiške skupščine dr.Bučarju
Lani in predlani smo lahko
brali in poslušali, da po spre-
jemu novega zakona o pokoj-
ninskem in invalidskem zava-
rovanju ne bo več razlik med
pokojninami zaradi različnega
datuma odhoda v pokoj.
V Vzajemnosti (št. 4, 1. 1991) je
to podrobno pojasnil g. Kuhelj
v članku »Sklepi, pomembni
za nemoteno izvajanje si-
stema.«
V tem članku med drugim
piše; »Predsedstvo skupščine
je sprejelo sklep, ki temelji na
4. členu novele zakona o po-
kojninskem in invalidskem za-
varovanju, sprejete 6. in 7.
marca 1991, po katerem bodo
pokojnine, ki bodo uvelavljav-
Ijene v letu 1991, uskladili ob
odmeri za 16,87 odstotka. S to
uskladitvijo bodo pri novih
upokojencih odpravljene ra-
zlike, do katerih bi sicer prišlo
zaradi poznejšega datimia od-
hoda v pokoj in drugačnega
načina usklajevanja pokojnin.
Morebitne razlike med novimi
in prejšnjimi upokojenci bodo
posledica drugačnih osebnih
dohodkov. Količniki in sklep
o uskladitvi pokojnin, uveljav-
ljenih vi. 91., bodo upoštevani
pri vseh upokojencih, ki se bo-
do upokojili v 1. 91, ne glede na
to, ali bo datum upokojitve
v prvem ali drugem polletju.
Na to posebej opozarjamo, ker
nekateri še vedno mislijo, da
igra odločitev o tem ali se upo-
kojiš v prvem ali drugem pol-
letju uradno vlogo pri višini
pokojnine.«
Toda novi zakon tega ne
upošteva. Po njem dobe upo-
kojenci, ki so se upokojili od 1.
1. do 21. 3. 1991 dodatno us-
kladitev za približno 10,4 od-
stotke. To je krivično do vseh
ostalih, ki smo se upokojili po
tem datumu. Imeli smo enake
pogoje, prva uskladitev pa je
bila šele junija 1991.
Z opozorilom na krivičnost
zakona sem se že pred njego-
vim sprejemom obrnila na
Ustavno sodišče Republike
Slovenije, ki mi je odgovorilo,
da v zvezi s tem nima nikakrš-
nih pristojnosti. Prejšnji me-
sec sem pritožbo naslovila na
Skupnost pokojninskega in in-
validskega zavarovanja
v Ljubljani. V njej sem želela
odgovor, na kakšni osnovi je
bil določen datum 21. 3. 1991
in kam se lahko v zvezi s tem
pritožim. Po telefonu so mi po-
vedali, da bom morala na od-
govor počakati nekaj časa, ker
so s pritožbami dobesedno za-
suti. Ker pa je krivično odloči-
tev sprejela skupščina, se
obračam v svojem imenu in
v imenu številnih drugih pri-
zadetih upokojencev tudi na
vas gospod predsednik, da po-
magate odpraviti krivico.
ŠTEFKA FERK,
Celje
Za prijateljske io
dobrososedske
odnose .
SDP, Socialnodemokratsiti
prenova Slovenije, poudatj
prepričanje, da so prijateljs^
in dobrososedski odnosi
Slovenijo in Hivaško v obojj
stransko korist. Zato z obžalo
vanjem ugotavlja, da vlad
obeh držav ne storita dovolj ^
sprotno in sporazumno reš«
vanje odprtih vprašanj, ^
izhajajo iz realno različnih i^
teresov obeh držav. Pogovojj
ki jih je imelo vodstvo SDP
obmejnih območjih s Hrvašfc
so pokazali, da zahtevajo kon
kretni življenjski problem
ljudi tehtnejšo pozornost j
večjo pobudo za njihovo o^
pravljanje. Pri tem SDP meni
da postopek imenovanja di
plomatskih predstavništev ni
obeh ostraneh, traja že nera
zumno dolgo. Z izmenjavo dj
plomatskih predstavnikov t
pokazali dobro voljo in inte
res, da se vzpostavijo in nada
ljujejo gospodarski, kulturni
politični in vsakršni drugi sti
ki med državama. Za Slovenj
jo je vsekakor pomembno, d
vzpostavi veleposlaništvi
v vseh najpomembnejših me
tropolah svetovne politike i
ekonomije, prav pa bi bilo, č
bi to takoj storila tudi v Za
grebu.
dr. CIRIL RIBIČIČ
PETER BEKES
BORUT PAHOB
SDP Slovenij
Pa še eno
o onesnaženju
že od zloglasnega ustavnega
določila o pravici do splava
preko ženske zastopanosti
v naši skupščini in ostalih dr-
žavnih organih, pa vse do ne-
sprejetega predloga za »po«-
sanje matere nad žensko« v za-
konu o pokojninah, ugotav
Ijam, kakšne zverine smo slo
venski moški. Zato želim po
vedati nekaj svojih razmišljan
in zakonskih predlogov, ki b:
jih naj ženske v naši suvereni
državi za ureditev njihovi!
pravic tudi uveljavile.
Najprej bi se dotaknil zasto-
panosti žensk v našem parla-
mentu. Res je, da v klopeh na
šega parlamenta ni videti veli
ko ženskih glav, toda nobei
dober slovenski mož ne nared
ničesar brez soglasja svoje že
ne (da ne rečem; brez njen<
komande). Očitno so vsi mošk
v parlamentu dobri slovensk
možje, saj ni o nikomur slišati
da to ni. Torej je posredn
vpliv žena v parlamentu do-
volj očiten. Zato predlagam
Žene, naženite svoje može ii
parlamenta in same sedite ni
njihova mesta ter očitno prev-
zemite oblast v svoje roke
Z ozirom na star slovensk
pregovor, da žena podpira tr
vogale pri hiši, bo naša držav
na zgradba takoj stala trdn«
kot skala. Moške siliti, da b
podpirali več kot eden vogal
nima smisla, to so vedeli ži
takrat, ko je pregovor nastal.
Teško me boste prepričale
da to ni res. Poglejmo zadev«
okoli splava. Čeprav smo pr
spočetju soudeleženi tudi mo
ški, ki takrat pravgotovo m
izgledamo kot strašne in ne
vame zveri, pa takoj po spo
četju to postanemo. Sevedi
kot zveri tudi nimamo noben'
pravice odločanja, to ima 1'
žena kot žrtev. Ta mora, nH
slim na žrtev, biti zaščitena
da ji nebi slučajno kdo očita
kakšnih slabosti. Saj ni §
boljšega in plemenitejšega bit
ja kot je slovenska ženska, če
prav ima možgane prav tak'
kot moške zveri. Jaz ne raz"^
mem le nečesa. Zakaj to po'-
nemo, splav mislim, ko pa ve
mo, da je to operativni posež
ki je sicer sedaj rutinsko del"
je pa le NENARAVNO in nf
potrebno. Dosti bolje bi bilo ^
žensko, ki noče biti mati tist^
mu otroku, da ga normali"'
donosi in rodi, potem ga l|
Št. 15- 16. april 1992
23
ubij emo, saj ni predviden, da
bi živel. To je treba samo vpi-
sati v ustavo in stvari bodo
rešene, ženske pa v veliko
manjši nevarnosti. Poleg tega
predlagam še ustavno ureditev
družinskih razmer. Kar po-
glejmo koliko je propadlih
družin in v kolikih trpijo žen-
ske in otroci. Če ne bi bilo teh
moških zverin, bi ženske na
mah rešile vse probleme. Zato
predlagam, da se v ustavo vne-
se določilo, po katerem bi lah-
ko ženska brez vsake odgovor-
nosti ubila moža ali partnerja,
ko bi le ta postal zver, ali pa
nepotreben. Problemi med
partnerji bi bili takoj rešeni,
otroci bi dobili pokojnino po
očetu, torej bi se jim izboljšalo
materialno stanje in še težave
z nezaposlenostjo bi se hitro
uredile.
Kar se tiče delovne dobe za
matere, pa sem jaz na to gledal
kot na bonificirano dobo pri
opravljanju težavnejših del.
Ker je mati ob vzgoji otrok do-
datno obremenjena, se mi je
zdelo prav, da ji nudimo v tem
pogledu olajšavo, kot denimo
rudarju. Jaz sem mislil celo
predlagati, da bi se tako dolo-
čilo nanašalo na oba starša, če
oba vzgajata otroke. No, hvala
Bogu, da je v našem parlamen-
tu še kakšen Zlobec (mislim
gospoda s takšnim priimkom,
da ne bo pomote), ki mi je od-
prl oči, da sem spregledal, da
je to fašizem. Smrt fašizmu,
svoboda narodu!
Nikar se ne smejte, Slovenci,
mislim zelo resno. V bodočno-
sti bodo ženske znesle svoje
jajčece v epruveto, vse ostalo
bo pa opravila medicina. Ne-
kaj plemenjakov za proizvod-
njo sperme bodo pa že vzdrže-
vale. Sicer se pa ta stvar da za
dolgo časa zamrzniti. Tako bo-
mo, moške zveri, postali po-
polnoma nepotrebna bitja in
tako so moji predlogi za do-
polnitev ustave utemeljeni.
Veliko je onesnaženje naše-
ga okolja, toda v primerjavi
z onesnaženjem naših duš, src
in rnožganov NI NIČ. Kaj nam
bo čisto okolje in lepa fasada
(čitaj ustava), če pa je v hiši
vse narobe in črvivo. Tam kjer
bi morala biti zibka je krsta,
v kašči je smetišče, kjer bi mo-
rala biti družina pa je kokoš-
njak. Zato, lepe pozdrave
vsem žalujočim s čedalje bolj
uporabnim pozdravom
kokokokodak
JANEZ RUTAR,
Štore
Kdo je kriv?
Odprto pismo generalnemu di-
rektorju ŠRC Golovec
Sem Ana Einspiler in bi vam
rada sporočila svoje ogorčenje
in razočaranje, ki sem ga doži-
vela na zaključnem maturant-
skem plesu svoje mlajše sestre
v Golovcu.
Skupaj se nas je pripeljalo
več in sestra je imela karte za
vse. Imela sem še nekaj oprav-
kov v avtomobilu, zato sem
odšla za njimi zadnja. Kar ver-
jeti nisem mogla, ko me je pri
vratih kar takoj ustavil nepri-
jazen glas v srbohrvaškem je-
ziku. Po dolgotrajnem prere-
kanju sem raje popustila jaz in
plačala 300 tolarjev, da me je
spustil v dvorano. Samo
vzdušje v dvorani je bilo en-
kratno, do tedaj, ko se nam je
pridružil še moj mož, ki je pri
vratih naletel na isto težavo, le
da je moral plačati 200 tolar-
jev, pri drugem varnostniku.
Ni mi jasno, kako je to sploh
mogoče, saj sva se zatem oba
pozanimala še pri tretjem var-
nostniku, ki pa je celo dejal, da
kart sploh ni mogoče kupiti.
Kako lahko, spoštovani gene-
ralni direktor, postavite za
varnostnike tako neodgovorne
ljudi (imeli so embleme z oz-
nako d. o. o. WEISS)? Kako
tako velika ustanova ne zmore
plačati za pošteno delo pošte-
nih ljudi? Pokvarili ste nam cel
večer in zaman je bil ves ostali
trud. Domov smo odšli razoča-
rani in ogorčeni, ker, gospod
generalni direktor, niste spo-
sobni postaviti pravih ljudi na
prvo mesto.
Moram povedati, da sem bi-
la že marsikje, doma in v svetu
in sem mnogokrat videla in
imela stike tudi z ljudmi, ki
skrbe za varnost. In kako to
izgleda po svetu? Samo na
kratko: uglajeni, šarmantni in
krepki možje so to. Ko sem di-
rektorje nekaterih ustanov
povprašala kako jim to uspe,
so povedali, da dajo razpis, ki
zahteva določene pogoje - od
izobrazbe, samega videza do
vsestranske razgledanosti. In
na vprašanje, koliko ti lepi
možje stanejo, sem dobila od-
govor, da neprimerno manj,
kot bi jih stalo dobro ime po-
djetja, če bi v kočljivi situaciji
odpovedali. Kajti slab glas se-
že v deveto vas. Vi v Sloveniji
se tega očitno ne zavedate.
V upanju, da se boste odgo-
vorni nad vsem tem vendarle
zamislili in temu primemo
ukrepali, vas lepo pozdrav-
ljam.
S spoštovanjem zdomka
ANA EINSPILER
Zakaj zapuščam
MLIN pri SDZ-
NDS?
v MLIN-u sem aktivno delo-
val vse od ustanovitve te orga-
nizacije mladih narodnih de-
mokratov. Preživel sem vse vi-
harje in najtežje trenutke te
organizacije in sedaj sem se
odločil, da odstopim z vseh
funkcij, katere imam (sem
imel) in v skladu s statutom
izstopim, ker sem sklenil svoje
delo produktivno združevati
v SNS. Žal so me razmere pri-
silile v ta ne lahek, niti ne tre-
nuten korak. Mogoče se je po-
litični moment ujel s stanjem
v MLIN-u, mogoče je to pove-
zan tok dogodkov. Ne mislim
prati umazanega perila, niti ne
misUm omenjati imen. To ne
sodi v okusen politični dialog,
kar to pismo je. Javnosti bi rad
kot poslanec v občinski skupš-
čini povedal, da v MLIN-u žal
ne morem produktivno delo-
vati. Volilcem sem obljubil, da
bom deloval v njihovo korist
in za njihove interese, a admi-
nistriranje in pravopis zapis-
nikov ni ravno to, kar se ime-
nuje družbena korist.
Do sedaj me nihče v tej or-
ganizaciji ni niti enkrat vpra-
šal, o čem se na skupščini raz-
pravlja, niti ni nihče dal niti
ene konstruktivne pobude. Je
že tako, da se odgovorni raje
ukvarjajo z »pomembnejšimi«
stvarmi. Namesto pravopis za-
pisnikov in tarnanje nad sta-
njem me bolj zanima perspek-
tiva razvoja kabeljsko razde-
lilnega sistema in način, kako
prevaranim volilcem povrniti
nekaj zaupanja v državo in
oblast, katero smo izvolili.
SNS mi daje nekaj upanja in
v okviru te stranke bom še
konstruktivneje sodeloval
v skupščini. Upam, da bo SNS
izrabila ta vzvod za vpliv in
osebno sem zainteresiran, da
ta stranka postane normalna
in kooperativna politična
stranka. Upam pa tudi, da mi
kolegi iz MLIN-a ne bodo za-
merili in politične odločitve
vzeli emocionalno. Osebno že-
lim MLIN-u in stranki obilo
uspeha in odločno zavzemanje
za sprejete programske smer-
nice. Na tem mestu pa tudi po-
zivam k kooperativnemu bo-
dočemu sodelovanju brez
osebnostnih intrig in zamer.
BOJAN EKSELENSKI,
Celje
Spoštovana
vlada države
Slovenije!
Priznati vam moram, da
imam vašega govorjenja o ma-
terinstvu že vrh glave. Sem
mati enega otroka in precej
dobro vem, kaj pomeni biti
mati. To je danes zelo težko in
zahtevno - delno tudi po vaši
zaslugi. Namesto da posedate
po sejah, se pričkate in kupu-
jete drage avtomobile, potuje-
te, storite raje nekaj koristne-
ga za nas matere in naše otro-
ke. Se spoštovani gospod Pe-
terle zavedate, kakšen luksus
je danes novorojeni otrok?
Ali morda veste, koliko sta-
ne škatlica Bebimila, ki jo ima
mati novorojenčka dobra dva
dni? Nekaj čez petsto sloven-
skih tolarjev - enake cene ve-
ljajo za vso otrokom prilagoje-
no hrano - Aptamil, Nektar-
mil itd.. Torej gre skoraj cela
plača za prehrano - kje pa je
še obleka, igračke in ostalo?
Najbrž vam, gospod Peterle in
naši spoštovani vladi to ni bilo
znano, sicer bi najbrž že kaj
storili. Veste morda, kako hu-
do je materi, ko mora dati še
ne enoletnega otroka v jasli?
Če bi res želeli pomagati svo-
jemu narodu, bi se odločili za
podaljšanje porodniškega do-
pusta. Sama si želim še enega
otroka, samo najprej mi to
omogočite. Nimam stanovanja
niti zaposlitve, ne tečejo mi le-
ta, pa se naj odločim za dva ali
tri otroke? Bi se vi odločili za
več otrok pod takimi pogoji?
In tudi to me boli - podaljšali
ste delovno dobo, potemtakem
jaz nikoli ne bom dočakala po-
kojnine? In ne samo jaz - takš-
nih žensk poznam še mnogo.
Kar naprej se govori - več
otrok bo rešilo naš mali narod.
Rada pa bi povedala Vam, go-
spod Peterle, vaši vladi in
vsem delegtom, ki se prepirajo
o stvareh, ki se tičejo žensk in
otročičkov, kako se danes dela
z materami oziroma bodočimi
materami. Ko zanosijo, jih de-
lodajalci dobesedno postavijo
na cesto. To sem doživela na
svoji koži in še najmanj tri pri-
jateljice ima, ki jih je doletela
ista usoda. Sprejemate razno-
razne zakone in sklepe - ne
sprejmete pa zakona o zaščiti
bodočih mamic? Se vam, go-
spod Peterle, zdi pošteno po-
staviti nosečnico na cesto? In
to samo zato, ker bo firma
imela leto dni »izgube« z njo?
Vam, vaši vladi in vsem na-
slednjim vladam bi svetovala,
da začnete graditi pri temeljih,
če želite ohraniti naš narod.
Kajti v času, v kakršnem živi-
mo, dam prav vsaki ženski, ki
se ne odloči za otroka. Ko se
bo vse več žensk začelo odlo-
čati tako, pa boste morda le
začeli ukrepati! Potem se bodo
morda našla stanovanja za
mlade družine, denar za po-
daljšanje porodniškega dopu-
sta, za večjo zaščito bodočih
mater in še bi lahko naštevala.
Bomo res morali začeti izumi-
rati, preden boste začeli ukre-
pati?
ALENKA TURNŠEK,
Petrovče
Kristjani in
politika
Zakaj ves ta cirkus, za vsako
ceno priti do novega manda-
tarja slovenske vlade? Ali ni
dovolj očitno, da so v bistvu
vsi scenariji vsa podtikanja in
poskusi opozicije, da bi od-
stranili predsednika vlade go-
spoda Peterleta, posredno
uperjeni proti verujočim čla-
nom Cerkve? Verjetno jih moti
Ln vznemirja tudi njegov
izredno umirjen značaj, njego-
va zvestova, vestnost, delav-
nost, doslednost in odločnost;
kaže na to, da jih grize zavist,
ker je naš narod s svojimi so-
delavci - kljub nasprotovanju
nekaterih, češ, da bomo travo
jedli, srečno pripeljal do slo-
vensko-državne samostojnosti
in mednarodnega priznanja.
Eden od glavnih vzrokov, da
hoče opozicija, ki ni naklonje-
na ne Cerkvi in ne krščanstvu,
človeka z odlikami in lastnost-
mi kakršne ima gospod Peterle
odstraniti, je dejstvo, da če so
na visokih položajih ter na vo-
dilnih mestih in v državni
upravi tudi verujoči člani
Cerkve, bo pač Cerkev imela
bolj proste roke in tudi večji
uspeh pri evangelizaciji, ki ni
nič drugega, kot vzgoja za po-
štenost, resnico, odgovornost,
delavnost in kar je še kreposti,
kar vse z eno besedo imenuje-
mo značaj.
Ne glede na vse dobre učin-
ke in rezultate,' ki jih evangeli-
zacija in krščanska vzgoja pri-
naša, pa nasprotnikom krš-
čanstva to ne gre v račun. Zato
in najbrž predvsem zato ne že-
lijo dopustiti, da bi na visokem
vodilnem mestu v državni
službi deloval verujoči član
Cerkve. Če pa je, ga je potreb-
no odstraniti. Prav tako je ne-
sporno dejstvo, da če so v dr-
žavni hierarhiji večinoma lju-
dje, ki imajo do kristjanov.
Cerkve in verujočih odklonil-
no stališče in ker imajo vse
vzvode in kompetence, bodo
storili vse, da bi čim bolj oteži-
li in onemogočili delovanje
Cerkve in evangelizacijo, da bi
pač bilo vernikov čim manj.
Tu je pravi vzrok gonje proti
Peterletu, ki ni gonja samo
proti njemu, ampak tudi proti
ostalim vernim politikom, ka-
kor proti nam vsem, ki nam je
vera LUČ.
To potrjuje petinštirideset-
letna polpretekla zgodovina,
kakor tudi sovražno delovanje
nasprotnikov Cerkve in krš-
čanstva v našem času in pro-
storu.
IVAN GLUŠIČ
Javni dolg ali
kdo bo vse to
piačai?
v minulih časih so nekateri
hiteli zagotavljati, da bo drža-
va odmrla. Vse bolj pa je očit-
no, da tudi v največji krizi dr-
žava nima namena odmreti.
Lahko si privošči celo kakšen
BMW več. Strah je torej od-
več! Državni aparat se zna
prilagoditi vsem težavam. Na
račun stroke se celo lahko
»prebarva«.
Gospodarstvo potrebuje
»svež« denar! S to pesmijo so
osrečevali svoje državljane že
politiki režima, ki je leta 1990
izgubil svoj monopolni položaj
na političnem področju, obdr-
žal pa je »vajeti« na področju
gospodarstva. Že skoraj dve
leti uspešno usmerjajo naša
podjetja menandžerje, ki so
tudi podjetniki. Istočasno se-
veda. In za »sveže ideje« rabi-
mo pač »svež« kapital, da ga
na »sveže« zapravimo. In zdaj
k bistvu.
Ogledaš si Žarišče in spoz-
naš, kje imaš vrelišče. Na srečo
je bila zadeva kratka, tako da
ni prihajalo na področju Slo-
venije do množičnih spre-
memb agregatnega stanja.
Torej, ljubi Slovenci, naša
država ustanavlja Investicijski
sklad in se namerava zadolžiti
v tujini v znesku 900.000.000
DEM. Davkoplačevalci lahko
poizkusite izračunati, koliko
časa bomo v obliki javnega
dolga vse to odplačevali. Naj-
brž opozorila Liberalne stran-
ke ne bi smela ostati osamlje-
na. Še sreča, da vsaj nekdo ra-
zume, kaj pomeni brezglavo
zadolževanje v tujini in potem
nejasnost, kdo bo ta dolg
vračal.
To pa ve tudi naš minister za
»težko« industrijo! Kaj pa
nadzor? »Se ni bati«, je bil
kratek in jedrnat naš vrli mi-
nister. Ob tem pa ostaja nejas-
no, česa se ni bati. Ali nadzora
ali pa, da bi kakšna informaci-
ja pricurljala v javnost. V obeh
primerih je strah očitno odveč.
Tako meni gosod minister Izi-
dor Rejc, še več! Prepričan je,
da ima Slovenija sorazmerno
»lepo« razporejeno industrijo.
Gospod minister Rejc, vabim
Vas v Celje in bližnjo okolico!
Skupaj si lahko ogledamo to
»lepo« razporejenost. In na
ogled povabimo še člane ob-
činskega odbora SKD, ki bi
želeli po dveh letih končno po-
kramljati o gosodarskih za-
devah.
In kako se bo torej delil
»svež« denar? Se ni bati! Go-
spod Grašič iz tovarne Peko
Tržič bi bil zadovoljen samo
z 10 milijoni DEM. Ni slaba
rešitev. Marsikateri obrtnik
ali zasebni podjetnik bi bil tu-
di zadovoljen samo z 10 mili-
joni. Vendar ne mark - temveč
slovenskih tolarjev! Samo za-
vistneži   si   lahko   dovolijo
opazko, da bi od najetih
900.000.000 DEM imel korist
še kdo drug razen upravičenih.
Pa šalo na stran!
Menim, da odpiranje novih
delovnih mest in zagonov no-
vih programov v zasebnem
sektorju zahteva veliko manj-
ša zagonska sredstva, efekt in-
vesticije pa je lahko veliko
večji. Obenem pa je znano, kdo
bo odplačal najeti kredit. Go-
spod Janko Deželak je torej
pravilno nakazal problemati-
ko zadolževanja. Najprej pri-
vatizacija in nato zadolževa-
nje. Tako bodo tisti, ki bodo
kredite najeli, najete kredite
tudi sami plačevali. V vsakem
ogledu pa bodo javni dolg od-
plačevali davkoplačevalci
v taki ali drugačni obliki. Pri-
vatizacija je torej ključ do fi-
nančne povezave s svetom, ki
denarja ne deli naokoli kar ta-
ko brez resnih programov. Ali
pa se mogoče motim? Očitno je
torej, da so naši ministri nava-
jeni velikih številk, pa četudi
so v tuji valuti. Ne poznajo no-
benega strahu. Predvidevam,
da niti z očesom ne trenejo ta-
krat, kadar so »prisiljeni« po
službeni dolžnosti ta sredstva
porazdeljevati.
Še sreča, da ne delijo svoje-
ga denarja!
MATJAŽ ŽELEZNIK,
Celje
KRS, bolnišnica,
proračun
Naslov je dovolj jasen, kajti
moje pismo javnosti se nanaša
ravno na povezavo med temi
tremi stvarmi. Razprava
o proračunu je bila burna in
predstavljeno je bilo več
amandmajev, med katerimi se
je eden od osrednjih nanašal
na 15 mio SLT, kateri so bili
okvirno namenjeni kabeljsko
razdelilnemu sistemu (KRS).
Skupina poslancev je želela ta
denar nameniti obnovi bolniš-
nice. Na prvi pogled plemeni-
to, vendar ni popolnoma tako.
Republika je občinam vzela
pristojnosti za bolnišnice in
s tem tudi v ta namen zbrana
sredstva. Sedaj pa republika
očitno ne izpolnjuje svojih ob-
veznosti, a denar tako rada
vzame. Je pač država institu-
cija, ki ima roke k sebi obrnje-
ne. Naj bodo sedaj naši davko-
plačniki talci?
Vem, da je bolnišnica po-
trebna obnove, kajti razmere
so nevzdržne, toda to je posel
in strošek republike. Zakaj bi
celjski davkoplačniki dva-
kratno plačf vali že tako drago
zdravstvo? Po drugi strani pa
je KRS eden od temeljev mo-
dernega komunalnega stan-
darda. Strinjam se, da se mora
ljudem povedati, kaj vse pri-
naša KRS. To ni samo skaka-
nje ob MTV, temveč tudi loka-
len informacijski sistem in lo-
kalna TV, ki je vključena v re-
pubhški TV sistem. Poleg KRS
se zraven lahko napeljejo tudi
telefonski kabli in sistem za
odčitavanje števcev ipd. Ob-
stoječe stanje KRS je krimi-
nalno, saj je bil projekt zastav-
ljen diletantsko in nestrokov-
no. Poleg tega pa se je še našel
majhen tatic, ki je izkoritil
zmedo in zadevo po svoje spri-
vatiziral. Ne vem, zakaj naša
vrla oblast ni ukrepala bolj
odločno. Upam, da ni v tej za-
devi preveč visokih oseb uma-
zanih. Kot poslanec krajevne
skupnosti, v kateri je veliko
prevaranih »lastnikov« KRS
sem se in se še bom boril za
izvedbo tega sistema, ki naj bi
se razširil na celo občino.
Upam, da poslanci iz KS,
kjer komaj lovijo 1. program,
vedo, da bodo lahko na svojih
ekranih spremljali ne sami 1.
in 2. program, temveč celo
Evropo. Upam tudi, da so jim
znani stroški za pretvornike za
njihove okoliše in da znajo ta
strošek primerjati s stroškom
za KRS, ki so neprimerno nižji
ob veliko večji kvaliteti spre-
jema. Seveda pa ne more no-
ben denar poplačati informa-
cije, kajti to je najdragocenej-
še blago v sodobnem svetu.
Verjetno pa bi še kako radi bili
del tega sodobnega sveta. Spo-
štovani volilci, kot poslanec
v tej skupščini vam obljubjam,
da se bom še naprej boril za
vaše interese in naredil vse, da
preprečim nesprejetje na-
membnosti teh 15 mio SLT.
Upam, da imam pri tem vašo
podporo.
BOJAN EKSELENSKI,
Celje
Slovenski
gimnazijci se
zbližujemo preko
skupnega
časopisa
Dijaki so dijaki vsepovsod
na zemlji. Ko bi starši vsaj za
trenutek odvrgli svoje misli in
spregovorili v srednješolskem
jeziku življenja, te grozne
zmešnjave ne bi nikoli bilo.
V teh groznih političnih ča-
sih, ko se na televiziji in v ča-
sopisih pojavljajo sami resni
obrazi, se dijaki poglabljamo
v življenje. Del našega življe-
nje so tudi časopisi. Zato smo
se slovenski gimnazijci odloči-
li sestaviti svoj časopis, ki bo
izhajal vsak mesec. V časopisu
bo veliko literature, ki jo bomo
sestavljali dijaki sami. Poleg
literature bo v časopisu nekaj
srednješolskih problemov in
druge zanimivosti, ki so ostale
še v zapiskih organizatorjev.
Iz celjskih gimnazij bomo prav
tako pošiljali svoje skupne
prispevke v Kamnik, kjer je
odgovorno uredništvo časopi-
sa. Za zdaj je časopis še brez
imena.
Odbor celjskih gimnazij je
zasedal 27. 3. 1992 v prostorih
gimnazije - center Celje, kjer
bi morali izvoliti odgovornega
urednika in njegovega na-
mestnika za celjsko občino, to-
da prišli smo do ugotovitve, da
se moramo o tej zadevi resneje
pogovoriti. Naš glavni namen
je zbliževanje gimnazijcev in
dokazovanje naših zmožnosti,
ki so doslej ostajale le med zi-
dovi gimnazij. Za konec naj še
poudarim, da so v to všteti tu-
di gimnazijci iz zamejstva.
NEVENKA LUKIČ
Prijetno srečanje
šentjursko društvo za po-
moč duševno prizadetim ose-
bam je eno najaktivnejših
v Sloveniji. Društvo je še raz-
meroma mlado, saj obstaja le
dobra tri leta. Med letom pri-
reja seminarje, predavanja
zdravstvenih delavcev, sreča-
nja. Društvo priredi vsako leto
za svoje članice - matere in
skrbnice duševno prizadetih
oseb, srečanje ob 8. marcu,
oziroma materinskem dnevu.
Takšno srečanje je bilo tudi le-
tos 20. marca ob 17. uri v pri-
jaznem gostišču Olge in Karla
Skobemeta v Dobju pri Plani-
ni. Zbralo se nas je 65. Najprej
nam je spregovoril predsednik
društva Peter Jeršič. Sledilo je
predavanje zobozdravnice dr.
Katje Šmid-Kalajdžiski o zo-
bozdravstvu, nato pa se je za-
čel kulturni program, v kate-
rem je nastopila folklorna
skupina iz Dobja z lepimi na-
rodnimi plesi. Za veselo raz-
položenje je poskrbel tudi ok-
tet iz Dobja, ki je neutrudno
igral pod vodstvom znanega
Francija Salobirja in pevke
Karle Skobeme.
Ure, ki smo jih preživeli
v veselem razpoloženju, nam
bodo ostale v nepozabnem
spominu.
HILDA LOKOVŠEK
Št. 15 - 16. april 1992
24
V Evropo tudi z racijami
Policisti prevetrili Osmanov lokal In diskoteko Jungle
če izhajamo iz dejstva, da tudi Slovenijo
zajema val kriminalitete po evropskem in
ameriškem vzorcu (trgovanje z mamili, orož-
jem, izsiljevanja, roparski napadi ipd.) potem
se bo treba sprijazniti tudi z zahodnimi meto-
dami policijskega dela, med katerimi so racije
nekaj povsem vsakdanjega.
Petkova nočna varnostna akcija, ki so jo
pripravili v policijskem inšpektoratu UNZ Ce-
lje je bila za večino tistih, ki so jo, kakor koli
že, občutili, veliko presenečenje, ki ga je mar-
sikdo razumel kot poseganje v človekovo za-
sebnost.
Da bi policijska racija naletela na plaz odo-
bravanja, res ni bilo pričakovati, saj ni niti
najmanj prijetno, če v prostor, kamor si se
prišel zabavat, naenkrat vdre številno policij-
sko moštvo, ki izvede postopke, ki v še tako
blagi inačici ne morejo biti dopadljivi.
Pretres na dveh lokacijah
Cilj varnostne akcije je bil usmerjen na od-
krivanje storilcev oziroma dejanj s področja
kriminala, na kršitve javnega reda in miru in
na ugotavljanje stanja po Zakonu o tujcih, ki
je stopil v veljavo koncem februarja letos.
V policijskem inšpektoratu so za varnostno
akcijo določili dve lokaciji: gostinski lokal
Osmana Kurabaša na Mariborski cesti in di-
skoteko Jungle v kletnih prostorih Ingradove
upravne stavbe na Čopovi ulici. Zakaj prav ta
dva lokala?
Tujec Osman Kurabaš ima, po policijskih
podatkih, na Mariborski cesti nekakšen emi-
grantski klub, kamor zahajajo ljudje, ki so po
novi zakonodaji postali tujci v naši državi.
V lokalu se zadržuje tudi po dvesto ljudi, veči-
noma so iz Bosne in drugih delov bivše Jugo-
slavije. Med njimi naj bi bile tudi osebe, ki so
bile že večkrat v obravnavi zaradi različnih
kaznivih dejanj. V lokalu naj bi se trgovalo
z devizami in orožjem, zaznavni pa so menda
tudi zametki najstarejše obrti. Med gosti naj bi
se zadrževale osebe, za katerimi je bila razpi-
sana tiralica, in takšne, ki so brez slehernih
legalnih sredstev za preživljanje.
Diskoteka Jungle je zaživela letos januarja.
Po zaznavah policistov se tudi tam zadržujejo
problematične osebe, ki so že večkrat prišle
v navzkrižje z zakonom. V diskoteki se menda
zbirajo tudi uživalci in preprodajalci mamil, in
takšni, ki imajo pri sebi orožje. Tako je imel
sredi februarja Boštjan Š. v lokalu pri sebi
Med tem ko so imeli v diskoteki Jungle racijo, so se v Kljubu nemoteno zabavali. Se pa smejo
»nadejati« podobnega obiska.
ročno bombo, ki jo je potem odvrgel pred 4.
osnovno šolo. V diskoteki naj bi se zadrževalo
od petsto do osemsto oseb, večinoma Celjanov,
obiskovalci pa prihajajo tudi z drugih regij,
naprimer koroške, mariborske, ljubljanske.
V raciji je na obeh lokacijah sodelovalo 62
policistov (med njimi tri policistke), deset kri-
minalistov in dva službena psa. V dolgi koloni
vozil, ki so bila v nočnih urah na cestah delež-
na velike pozornosti, je bilo šest intervencij-
skih vozil (maric), dve terenski vozili in šest
osebnih policijskih avtomobilov.
Pri Osmanu
•Skoraj poln lokal gostov se je po vstopu
policistov začel postopoma prazniti, tako da je
na koncu ostalo le še okoli 30 »neoporečnih«
ljudi. Vse ostale so policijska vozila odpeljala
v stavbo UNZ Celje. Med njimi je bila velika
večina takšnih, ki ni imela pojma o novem
zakonu o tujcih, ki te ljudi (v kolikor niso
zaprosili za slovensko državljanstvo) uvršča
v kategorijo tujcev. Zato so bili brez ustreznih
dokumentov (dovoljenja za začasno bivanje
v R Sloveniji oziroma brez delovne vize ali
potnega lista za tujce). Po opravljenem postop-
ku preverjanja so vse te ljudi policisti odpeljali
nazaj v Osmanov lokal, razen treh oseb, ki so
morale še to noč zapustiti slovensko ozemlje.
Večino izpuščenih so opozorili, da si morajo
v najkrajšem času urediti status tujca, saj so za
to imeli vse pogoje.
Policijska akcija je pri Osmanu potekala
mimo, brez vsakršnih ugovarjanj, ljudje so
delovali preplašeno. Postati naenkrat tujec
v deželi, ki je bila še do nedavna darežljiva do
»bratov«, je marsikomu težko doumljivo. Pa
bodo morali razumeti in spoznati, da v državi
Sloveniji veljajo zanje enaka pravila kot velja-
jo za tujce v sosednji Avstriji, v Italiji in pov-
sod dmgod po svetu. Tam se tujci s podobnimi
akcijami srečujejo že dolgo in, resnici na ljubo,
veliko bolj boleče in manj strpno, kot je bila
petkova akcija v Celju.
V diskoteki Jungle
če je predhodna akcija potekala mirno, je
bila ona v diskoteki ob Čopovi ulici veliko bolj
bučna. Med obiskovalci je bilo kar precej pija-
nih, neotesanih in do policistov sovražno na-
strojenih mladih oseb. Z upiranjem in žalitva-
mi so si sami nakopali sitnosti in nato prever-
janja v policijskih prostorih. Med njimi je bilo
nekaj starih znancev policije. Veliko privede-
nih pa ni imelo pri sebi prav nobenega doku-
menta. Policisti so se srečali tudi z mlajšimi
mladoletniki in otroci. Med obiskovalci disko-
teke sta bili tudi dve Primorki, od katerih je
ena dopolnila komaj štirinajst let. V Celje sta
se prišli zabavat. So njuni starši sploh vedeli,
kje sta? So ju morda iskali? Morda pa ju niso
niti pogrešali!
In kako so mladi komentirali policijsko raci-
jo? Težko bi bilo pričakovati odobravanje, še
težje pa se je bilo sprijazniti s spoznanjem, da
del naše mladine nosi v sebi toliko grobosti,
nestrpnosti in nasilniških nagnjenj. Škoda.
Škoda zaradi tiste večine, ki ji resnično ni kaj
oporekati.
Rezultat
v prostore UNZ Celje so v noči od petka na
soboto privedli 80 oseb, od katerih večina ni
imela pri sebi dokumentov za podtrditev iden-
titete. Med njimi je bilo 45 tujcev (državljanov
drugih republik), ki niso imeli urejenega statu-
sa tujca. Devetindvajset tujcev je bilo le opo-
zorjenih, naj si ta status uredijo, tri osebe pa so
policisti peljali do slovensko-hrvaške meje na
Sotli. Tri osebe bodo prijavili sodniku za pre-
krške zaradi nedostojnega vedenja in eno za-
radi kršitve zakona o tujcih. Ena oseba bo
morala na sodišče zaradi kaznivega dejanja
poškodovanja tuje stvari (opit mladec je po-
škodoval policijsko vozilo), med legitimirani-
mi in privedenimi pa je bila tudi oseba, ki so jo
iskali zaradi suma, da je storila kaznivo deja- J
nje tatvine in ponarejanja čekov. Od predme- 1
tov, ki so jih v akciji iskali, pa so našli nekaj
žepnih nožev in gumijevko ter daljši nož na
vzmet.
MARJELA AGREŽ
Foto: EDO EINSPIELER
Bila je Cvetna nedelja
Pisane in nenavadne butare smo zadnjo nedeljo lahko
občudovali v prenekateri fari. Še posebej veliko so nare-
dili na Dobrni. V višmo je merila kar 30 metrov. Bogato
okrašeno pa je pet fantov nosilo iz Trojnega v Laško.
Domače »kranceljpintarice« so jo s pomočjo fantov in
otrok IZ vse vasi, 10 metrov, pletle teden dni. Še najbolj
pa so se lahko oči napasle na s cvetjem okrašenih pred-
metih, ki jih po ljudskih običajih vsako leto naredijo na
Ljubnem ob Savinji. Fotografije: EDI MASNEC,
EDO EINSPILER
25
• Iz restavracije Pošta so
v ponedeljek, 6. aprila zve-
čer sporočili, da tam nekdo
razgraja in strahuje goste.
Potem so policisti izvedeli,
da je zgražanje in slabo vo-
ljo povzročala Barbara B.,
ki je bila še toliko pri mo-
čeh, da jo je še pravi čas
popihala. Kljub temu bo
šla korenjakinja k sodniku
za prekrške.
• Naslednji večer je Zora
V. povedala, da jo je z obi-
skom »osrečil« njen bivši
zakonski tovariš. Da bi ne
imel pred njo prehude tre-
me, se ga je pred prihodom
primerno nalil in poskrbel
za reprizo dogodkov iz ča-
sov zakonskega življenja.
Ker je Vlado kršil javni red
in mir, se sodniku za prekr-
ške ne bo mogel izogniti.
• v sredo zarana pa so se
oglasili iz Cinkarne in po-
vedali, da so morali prete-
penega delavca odpeljati
k zdravniku. Rajko M. je
bil v nočni izmeni tako zelo
sterilen, da je moral pre-
mlatiti svojega sodruga
Lj ude vita. Ljudevit si je
zdaj že opomogel, Rajko pa
se bo v kratkem soočil
s sodnikom za prekrške.
• Ponedeljkova Barbara je
bila v sredo zvečer spet ak-
tivna. Na avtobusni postaji
v Celju je vreščala in se
prepirala z Ireno L., vso za-
devo pa je gamirala tako,
da je Ireno popraskala
/ nožkom. Ker to niso bile
cisto nedolžne praske, se
bo morala vročekrvna Bar-
bara zagovarjati na so-
dišču.
• v četrtek opoldne sta
poštenim državljanom
v bifeju Teko kvarila apetit
dva moška, ki sta bila grdo
nadležna. Nadlegača sta
bila Simon G. in Matej D.,
ki sta si tega dne za malico
naročila alkoholno ploščo.
• Zvečer pa se je oglasil
Tomi in povedal, da ga je
na travniku na Golovcu
napadel velik pes. Ko se je
sprehajal s svojim psičkom,
ga je ta velika pasja mrcina
napadla. Toni jo je hotel
odgnati, pa je šavsnila tudi
njega. Uroš Š., lastnik
na vzgojenega psa, bo šel
k sodniku za prekrške.
• Istega večera se je na po-
licijski postaji oglasil atek,
ki je povedal, da je njego-
vega sinka ugriznil pes.
• Naslednji dan je prišel
še en atek, ki je spet založil
psa, da je ugriznil njegove-
ga sinka. Ti tečni psi res
niso več najboljši človekovi
prijatelji. Kaj pa, če je
2 ljudmi kaj narobe?
• V petek zvečer so pokli-
cali iz restavracije na Hu-
dinji. Tam je Andrej O. raz-
bil stol in gostilniško pre-
gradno steno. Lomilca ča-
ka sodna obravnava.
M. A.
Kam je izginila »IMaričica«?
Obtoženi Boris Šliet Je ztlal že tirugič nedolžen
Po obtožnici Temeljnega
javnega tožilstva iz leta 1988
je bil Boris Šket iz Žalca, zdaj
zasebni obrtnik, takrat pa vo-
dja oddelka za promet pri celj-
ski občinski skupščini, obdol-
žen jemanja podkupnine in
zlorabe položaja. Za to kazni-
vo dejanje so mu v enoti Te-
meljnega sodišča v Celju sodili
dvakrat. Obakrat mu sodni se-
nat ni mogel dokazati ničesar,
kar ga je bremenila obtožnica.
Po prvem sojenju in opro^
stilni sodbi je javni tožilec
zahteval obnovo postopka,
v katerem naj bi se ugotovilo,
kdo je v resnici prejel podkup-
nino. Borisa Šketa je sodni se-
nat tudi na drugem sojenju
(januarja letos) oprostil obtož-
be, žal pa tudi takrat niso od-
krili resničnega krivca.
Obtožnica je Borisa Šketa
bremenila, da je »kot uradna
oseba terjal in sprejel darilo,
da bi v mejah svojih uradnih
pravic opravil uradno dejanje,
ki ga ne bi smel opraviti...«,
ali konkretno: za ukradeno
vozilo mercedes 190 D naj bi,
za primemo nagrado, priskr-
bel vse potrebne dokumente za
registracijo.
Po obtožnici naj bi Šket
zahteval 10 tisoč DEM, ko si je
leta 1987, na prošnjo Alenke
Božnikove, ogledal sporni av-
tomobil, ki je bil last Stanisla-
va Zimska in potem poskrbel
za registracijo vozila. Ob ogle-
du mercedesa je Božnikovi po-
vedal, da je avto najbrž ukra-
den in da naj se ga lastnik čim-
prej znebi.
Ko je Božnikova Šketovo
»zahtevo« (10 tisoč mark na-
grade) sporočila lastniku vozi-
la Stanislavu Zimšku, naj bi
le-ta Šketu to vsoto že izročil
in potem prejel kot protiuslu-
go bianco prometno dovolje-
nje, bianco kupoprodajno po-
godbo in registrske tablice za
to vozilo...
Sodni senat ni tudi v ponov-
nem postopku našel niti enega
dokaza za navedbe v obtožni-
ci, češ da je Šket prejel pod-
kupnino in da je kot uradna
oseba zlorabil svoj položaj.
Zaslišane so bile mnoge, v za-
devo in interese vpletene pri-
če, vendar ni mogla niti ena
potrditi, da bi obdolženi Šket
obljubil ali zahteval kakršno
koli nagrado ali da bi s sodelo-
vanjem prekoračil svoja poo-
blastila. Izvedeni dokazni po-
stopek je pokazal le to, da si je
Boris Sket res novembra leta
1987, na prošnjo Alenke Bož-
nikove, v garaži njenih staršev
ogledal vozilo mercedes in da
je Božnikovi ob tej priložnosti
povedal, da je izvor vozila
sumljiv in da je avto najverjet-
neje ukraden. Vsi ostali očitki
(navedbe) iz obtožnice so osta-
li nedokazani. Ena glavnih
prič, Alenka Božnik, je na so-
jenju povedala, da je doku-
mente poskušala urediti prek
neke svoje znanke, zaposlene
na oddelku za ljudsko obram-
bo. Ta ženska pa ji je obljubi-
la, da bo vso stvar urejala neka
znana oseba na občini, ki ji je
ime Marička. Ta Marička je,
po navedbah priče, za uslugo
zahtevala 500 DEM in 40 mili-
jonov takratnih (starih) dinar-
jev. Ta denar je Božnikova
izročila neki znanki, ki ji je
prinesla registrske tablice in
prometno dovoljenje. Priča Li-
dija Krumpak je na sojenju
povedala, da je od Božnikove
res prejela 800 DEM, vendar
pa tega denarja ni izročila
Sketu. Marke je spravila v bla-
gajno oddelka, kjer je delala,
nato pa jih je izročila delavcu
UNZ Danijelu Trajkov-
skemu...
Kdo je bil dejansko glavni
akter v »aferi Šket«, ki je pre-
dolgo burila duhove med Ce-
ljani in okoličani, torej še da-
nes ni znano. Znana je edinole
žrtev preračunljivih spletk in
podtikanj - zdaj že drugič do-
kazano nedolžen Boris Šket.
Gospe »Maričke« pa ne najde
in ne pozna nihče.
MARJELA AGREŽ
Traplo ¥ vodi
V nedeljo popoldne je
bilo v reki Savinji, v kra-
ju Gračnica, najdeno tru-
plo moškega. Kasneje je
bilo ugotovljeno, da gre
za 29-letnega Štefana
Velnarja iz Obrežja pri
Zidanem mostu, ki so ga
pogrešali od 31. marca
dalje. Na truplu ni bilo
sledov fizičnega nasilja.
Gorelo je...
V torek, 7. aprila je Vera K.
iz Podplata opazila na svojem
kozolcu plamen ob električni
žamici, ki je bila obdana s se-
nčnim prahom. Kmalu je iz-
bruhnil pravi požar, ki so ga
ukrotili gasilci iz Kostrivnice
in Mestinja in s tem preprečili,
da se ogenj ni razširil še na
gospodarsko poslopje. Nastala
je le manjša materialna škoda.
Prav bi bilo, da bi lastniki po-
dobnih objektov redno nadzi-
rali stanje električnih naprav
in svetlobnih teles in da bi grla
na žarnicah občasno očistili.
Tudi za ogenj namreč velja, da
nikoli ne počiva.
V sredo, 8. aprila zjutraj pa
je izbruhnil požar v pisami
TIM Laško, lesni program
Gračnica. Tam zaposlena de-
lavka M. S. iz Laškega je v pla-
stični koš, v katerem je bil pa-
pir, odvrgla cigaretni ogorek.
Ogenj je uničil nekaj pisarni-
škega inventarja.
PROMETNE NfIGODE
Z mopedom v avto
Na lokalni cesti, izven nase-
lja Tekačevo, se je v torek, 7.
aprila popoldne, pripetila nez-
goda, v kateri je bila ena oseba
hudo telesno poškodovana.
Iz smeri Rogaške Slatine je
proti Tekačevemu vozil osebni
avto 23-letni Bojan Mesaric iz
Tekačevega. Ko se je bližal od-
cepu ceste, ki vodi k hiši, kjer
je doma, je vklopil desni smer-
ni kazalec in zmanjšal hitrost
vožnje. Takrat je za njim pri-
peljala voznica kolesa z mo-
torjem, 16-letna Darja M. iz
Zagaja, ki vozila ni mogla pra-
vočasno ustaviti ali ga obvozi-
ti. Zato je trčila vanj, padla po
vozišču in se hudo telesno po-
škodovala.
Trčil v hišo
V petek, 10. aprila se je, ob
00.50 uri, pripetila nezgoda na
regionalni cesti Šoštanj-Za-
vodnje, v naselju Lajše. Ena
oseba je utrpela hude telesne
poškodbe, gmotna škoda pa
znaša okoli 250 tisoč tolarjev.
Tomislav Tajnšek (36) iz
Podgore pri Velenju, je vozil
osebni avtomobil iz smeri Šo-
štanja proti Zavodnjam.
V blagem levem ovinku je za-
peljal na levo stran, izven vo-
zišča, kjer je trčil v steno sta-
novanjske hiše in se hudo te-
lesno poškodoval.
Z avtom v icolesarja
Nezgoda, v kateri je bila ena
oseba hudo telesno poškodo-
vana, se je pripetila v soboto,
11. aprila zjutraj v križišču
Grevenbrojske, Brinarjeve in
Drapšinove ulice v Celju.
Daniel Kobal (51) iz Celja, je
vozil osebni avtomobil iz sme-
ri Dečkove ceste proti Dobro-
vi. Ko je pripeljal v križišče
z Brinarjevo in Drapšinovo
ulico, je trčil v kolesarja, 70-
letnega Janka Vedlina iz Celja,
ki je zapeljal čez Grevenbroj-
sko ulico ob prehodu za pešce.
Vedlin je padel po vozišču in
se hudo telesno poškodoval.
Trčil v drog
Na magistralni cesti v nase-
lju Dobernež pri Konjicah se
je minulo nedeljo pripetila
nezgoda, v kateri je bila ena
oseba hudo telesno poškodo-
vana, materialna škoda pa
znaša približno 105 tisoč to-
larjev.
Franc Domitrovič (50) iz
Konjic, je vozil osebni avto-
mobil po magistralni cesti iz
smeri Tepanja proti Konjicam.
Ko je pripeljal v oster levi ovi-
nek, ga je zaneslo na levo stran
ceste na avtobusno postajališ-
če, od tam pa na travnik, kjer
je trčil v drog električne nape-
ljave. Utrpel je hude telesne
poškodbe.
Peška pred avto
Nezgoda, v kateri je bila ena
oseba hudo telesno poškodo-
vana in v kateri je nastala ma-
terialna škoda za okoli 30 tisoč
tolarjev, se je pripetila minulo
nedeljo zvečer na regionalni
cesti v Velenju.
Peter Rotovnik (24) iz Šošta-
nja, je vozil osebni avtomobil
po Partizanski cesti iz smeri
Šoštanja. V bližini bistro j a
Škorpijon v Velenju mu je na
cesto nenadoma stopila peška,
46-letna Marija Pustinek iz
Podkraja pri Velenju. Rotov-
nik je sicer močno zaviral,
vendar je kljub temu zadel Pu-
stinekovo, ki je v nezgodi utr-
pela hude telesne poškodbe.
Umrl na tirih
V ponedeljek se je, ob 00.55
uri, pripetila nesreča na želez-
niškem prehodu v Ostrožnem
pri Ponikvi, v kateri je ena
oseba izgubila življenje.
Tovomi vlak, ki je vozil na
progi Zalog-Pragersko, je na
železniškem prehodu
v Ostrožnem pri Ponikvi do
smrti povozil pešca Martina
Gorjanca (79) iz Srževice.
Gorjanc je prečkal progo v ča-
su, ko so bile zapornice spuš-
čene in ko je utripala rdeča
luč, opozorilnega signala stro-
jevodje pa očitno ni slišal.
Prometna statistika
v času od 6. do 12. aprila se
je na cestah našega območja
pripetilo 11 prometnih nez-
god. Šest oseb je bilo hudo te-
lesno poškodovanih in pet laž-
je, v železniški prometni nez-
godi je ena oseba izgubila živ-
ljenje.    •
mini KRIMICI
Kje bodo rasle
smrečice?
v noči na 7. april je nezna-
necizkopaliz zemlje blizu 2000
smrekovih sadik, ki so komaj
začele rasti pri gozdarski koči
na Lipovcu na območju Roga-
ške Slatine. S tem dejanjem je
celjsko Gozdno gospodarstvo,
enoto v Rogaški Slatini, oško-
doval za okoli 50 tisoč to-
larjev.
Občan naznanil tatu
Policisti iz Velenja in krimi-
nalisti celjske UNZ so 7. aprila
privedli k preiskovalnemu
sodniku osumljenega B. B. iz
Velenja zaradi poskusa vloma.
Tega dne ponoči je nek ob-
čan poklical na velenjsko poli-
cijsko postajo in povedal, da
nekdo vlamlja v lokal Osmica
v Stanetovi ulici. Tam je po-
tem policijska patrulja prijela
B. B.. V postopku je bilo tudi
ugotovljeno, da je prijeti
osumljeni storilec nekaj dni
pred tem vlomil v diskoteko
Super Li v Velenju, kjer je
ukradel razne akustične apa-
rate, alkoholne pijače in ciga-
rete v skupni vrednosti okoli
300 tisoč tolarjev. Pri njem so
policisti našli tudi manjšo ko-
ličino nuuDJOUu
Kradejo tudi
harmonike
V kraju Beli potok v Sladki
gori na Smarskem se je v tam-
kajšnji gostilni nekdo tako ze-
lo zagledal v harmoniko, da jo
je naskrivaj odnesel neznano
kam. S to tatvino je harmoni-
kar Anton C. oškodovan za 80
tisoč tolarjev.
Povzročila nevarnost
V soboto, 11. aprila je osum-
ljena Vera A. iz Celja v Bukov-
žlaku zažgala suho travo na
svoji gradbeni parceli, ogenj
pa se je začel hitro širiti ob
ograji industrijskega tira, ki
vodi do skladišč Ema in Petro-
la. Ogenj je zajel površino
v dolžini enega kilometra in
širini 300 metrov. Takrat je na
industrijskem tiru stalo enajst
polnih Petrolovih čistem gori-
va, ki jih je ogenj neposredno
ogrožal. Na srečo so bili gasilci
hitrejši od požara. Vera A. bo
morala na sodišče.
Vlomil v avtobus
V nedeljo, 12. aprila ponoči
je neznanec vlomil v Izletni-
kov avtobus, ki je stal na par-
kirišču v Kozjem. Ukradel je
dokumente in kartico za »tan-
kanje« goriva.
Krivolovec
Policisti iz Mozirja so 8.
aprila opravili hišno preiskavo
pri občanu C. G. iz Mozirja,
zaradi suma nezakonitega
lova.
Pri njem so našli in mu zase-
gli lovsko puško z vgrajenim
daljnogledom in dušilcem zvo-
ka. Pobrali so mu tudi več lov-
skih trofej, ki si jih je prislužil
s krivolovom. Policisti so že
sestavili kazensko ovadbo.
Sejemska goljufija
Siniša S. iz Kamnika je 4.
aprila na avtomobilskem sej-
mu kupil osebni avto katrca in
zanj odšel 4.500 mark. Proda-
jalec se mu je na sejmu pred-
stavil z ukradenimi osebnimi
dokumenti, za (ukradeno) ka-
trco pa se je potem izvedelo,
da je bila last službe rent-a-
car i^ Ptuja. Siniša se je moral
obrisati pod nosom za marke
in za katrco, ki so mu jo polici-
sti zasegli. Za goljufom še po-
izvedujejo, vsem izpostavam
rent-a-car pa svetujemo, naj
bodo bolj pozomi na najenrmi-
ke njihovih vozU.
Policijska postaja
ostala cela
Velenjski policisti so 11.
aprila, v zvezi s kršenjem jav-
nega reda in miru, Ignacu G. iz
Velenja zasegli ročno bombo,
ki jo je imel pri sebi v Floyd
baru na Kardeljevem trgu.
Tam je oznanjal, da bo bombo
vrgel na policijsko postajo in
jo razstrelil.
Devize pod žimnico
Neznanec je v dneh do 8.
aprila vlomil v stanovanjsko
hišo v Šmartnem v Rožni doli-
ni. Veselo si je pomel roke, ko
je našel kupček deviz, vrednih
okoli 200 tisoč tolarjev.
Požar ni bil podtaknjen
v prejšnji številki smo poročali o požaru, ki je 5.
aprila zjutraj zajel podstrešne prostore Kina v Velenju.
Preiskava o vzroku požara, ki je zdaj končana, je
pokazala, da jo ogenj povzročil star in preperel elek-
trični kabel, ki je potekal preko podstrešja in ob fasadi
objekta. Rezultat preiskave je tudi razščistil z dile-
mami in govoricami, češ da je bil požar podtaknjen,
ker naj bi se tega dne v kinodvorani odvijala proslava
ob muslimanskem verskem prazniku.
^^•15- 16. april 1992
26
Osmošolci, zallubliencl, metalci
in vsi ostail, pozor!
Za začetek vas moram spet malo okregati, kot pona-
vadi. Že nekaj časa se nam ni noben osmošolski razred
oglasil za rubriko Zadnjič skupaj. Naj vendar nekdo iz
razreda napiše dopisnico in nam jo pošlje. Saj ni treba,
da ves razred ve. Presenetite svoje sošolce! Ko je zad-
njič naš fotograf »obiskal« nek razred, je bil gospod
ravnatelj tako vesel, da bodo njegovi učenci v časopi-
su, da so dobili nekaj pouka prostih ur. Poskusite,
mogoče se posreči tudi vam!
Dovolj ste jih slišali. Bom še za drugič kaj prihrani-
la. Danes pa imate možnost, da preverite svoje znanje
o metalu in njem podobni glasbi. Saj ni tako težko.
Rezultate primerjajte s prijatelji, ker rešitev ne bomo
objavili, ker se potem sami nič ne potrudite. Pa še
recite, da ni res!
Pišite nam, o čem naj bi v prihodnje pisali na tej
strani. Vseh predlogov bomo veseli. Vendar nam pro-
sim ne pošiljajte ljubezenskih zgodbic v nadaljevanjih,
ker zanje nimamo prostora. Pisali ste že, da hočete
nazaj rubriko Prva ljubezen. Dobili jo boste takoj, ko
se bo nabralo dovolj prispevkov. Če še niste zaljublje-
ni, se zaljubite v soseda, ali pa prijatelja, pojdite zve-
čer v diskoteko in srečajte svojega sanjskega princa.
Potem vse skupaj le še dajte na papir in pošljite na naš
naslov. Nihče ne pravi, da se ne smete malce zlagati in
olepševati stvari. Nihče ne bo vedel, da ste vi avtor
besedila. Ponavadi začne ljubezenska pošta prihajati
v uredništvo konec pomladi, ko ste že sprti med sabo,
drugi val pa pride konec poletja, ko se končajo počitni-
ce, ko mora vaša ljubezen nazaj, nekam daleč, vas pa
še kar meče od zaljubljenosti, potem pa v jok in oh in
sploh... Konec. Pišite! Mojca
Si zrei-a za ijubezen
Hočeš narediti odločujoč
korak. Ampak, ali je to res či-
sto tvoja in zavestna odloči-
tev? Ali pa nočeš biti več edina
Marija v klapi? Naš test ti bi
pokazal, ali si dovolj zrela za
pravo ljubezen.
1. S prijateljem greš ven. Na-
enkrat vama obema zmanjka
besed. Med temi težkimi in
dolgimi minutami misliš na:
a) Gotovo misli, da sem dol-
gočasna
b) Po svoje je tudi to prijetno
c) Kaj naj mu rečem?
TEST
2. Cool tip te povabi na večer-
jo v super drag in luksuzen
lokal. Po končani večerji opa-
ziš, da se počuti nekako ne-
ugodno ...
a) Zahvališ se mu za povabilo
b) Poljubiš ga v zahvalo za
povabilo
c) Greš ven z njim. Konec
koncev ti je plačal drago ve-
čerjo in veš, da si mu nekaj
dolžna
3. Počutiš se dovolj zrelo, da
nabereš prve seksualne izkuš-
nje. Kakšno zaščito boš upora-
bila?
a) Kondome
b) Nič. Prvič se ne more zgo-
diti nič.
c) Uporabim zaščitno sred-
stvo, ki ga uporablja tudi moja
prijateljica
4. Vračaš se z zabave. Na poti
domov se ti avto pokvari.
V bližini stanuje tvoj prijatelj.
Veš, da gleda s prijatelji nogo-
metno tekmo...
a) Misliš na to, da bi ga pokli-
cala, a si premisliš. Prav goto-
vo bi bilo mučno zanj, da bi
njegovi prijatelji mislili, da si
ga ovila okrog prsta.
b) Poklicala bi ga, če se dlje
časa ne bi pripeljal mimo kdo,
ki bi ti lahko pomagal.
c) Takoj ga pokličeš in ga
vprašaš, če te lahko odpelje
domov.
5. V zadnjem času si veliko
premišljevala o tem, kaj bi sto-
rila, če bi izvedela, da priča-
kuješ otroka. Bi povedala
fantu?
a) Na vsak način. Želela bi
njegovo mnenje in oporo
b) Mogoče. Ne vem, kako bi
reagiral
c) Nikakor! Prav gotovo bi me
takoj zapustil.
6. Pravkar se s prijateljem
strastno poljubljata. Naenkrat
pa ti kihneš tako, da ves dež
ostane na fantu.
a) Zardiš, ne moreš mu več
pogledati v oči
b) Smeješ se in rečeš: »Oprosti
srček, vse želim deliti s tabo.«
c) Opravičiš se mu in si ne
razbijaš več glave s tem
7. Ozračje je vedno bolj ero-
tično. Fant ti reče, da ga vzne-
mirjaš, da bi rad spal s tabo.
a) Po vsej verjetnosti ga osva-
jaš še naprej
b) Takoj prekineš vajino
zvezo
c) Razložiš mu, da si rada
z njim, vendar nisi pripravlje-
na iti do konca
8. Koga boš vprašal za nasvet
o kontracepcijskih sredstvih?
a) Prijatelja ali prijateljico
b) Nikogar
c) Starše, ali pa se bom posve-
toval s šolskim zdravnikom
9. Seks je zate:
a) Nič posebnega
b) Velik vprašaj in neznanka
c) Velika (pre)izkušnja, ven-
dar le ob pravem času
10. Kadar se govori o spolnem
življenju:
a) Lahko govoriš z nekom, ki
ga imaš rad, več ur o tem
b) Se popolnoma zapreš vase
c) Se obnašaš kot maček, ki
hodi okrog vrele kaše
Rezultati:
24-30 točk:
Spoznaš se na stvar, o tem i
dvoma. Razumeš osnovne po
me: seks ni zato, da bi nekonj
ugajal, ali, da bi obdržal part
nerja. Tudi kontracepcija ti i
tuja stvar. Veš tudi, da moraš
partnerju zaupati. Bližina ču-
stev je bistvena za tvojo seksu-
alno pripravljenost. Priprav-
Ijen biti, pa pomeni tudi vede.
ti, kdaj je pravi čas in kraj.
17-23 točk:
Zrel ali nezrel za pravo Ijv
bezensko življenje? Seks je
lahko pomemben, ali nepo-
memben, poln odgovornosti,
ali pa je lahko nekaj čisto po-
stranskega. Mogoče se sprašu-
ješ, katera beseda se ti najbolj
prilega. V tem trenutku je pri
tebi vsakega malo.
Zavaruj se, da se boš dobre
počutila s prijateljem, preden
sploh pomisliš na to, da bi šla
z njim v posteljo. Pritisk sku-
pine ali alkohol nista nobet
razlog, da greš s fantom v po-
steljo!
10-16 točk:
Reci enostavno ne! Nisi še zre-
la -za pravo ljubezen. Rajši
prenehaj, če si že začela
s stvarjo. Pusti fante in se prej
pogovori o vsem z nekom, ki ti
bo znal svetovati. Toda ne
obračaj se le na svojo najboljšo
prijateljico, pač pa vprašaj za
nasvet starše, ali pa zdravni-
ka. Nekdo si bo gotovo vzel č^}
zate. Tvoj naslednji korak, ki
ga moraš storiti je, da se pogo-
voriš s fantom. Ce se z njim't*
moreš pogovarjati o spolnosti
potem tudi on ni zrel za ljube-
zensko življenje, kakršno koli
že je. Če si ne zaupata, veliko
tvegaš.
Zaplešimo s Stepom
Dragi mladi plesalci, v da-
našnji vaji bomo najprej spoz-
nali kako pristopimo do part-
nerja in ga povabimo na ples.
DiTJžabne plesne prireditve
so prava priložnost za spozna-
vanje novih prijateljev. Ko ne-
koga pi-\'ič prosite za ples, se
lahko zgodi marsikaj prijetne-
ga in neprijetnega. Veliko tre-
me je, preden zberete pogum,
da povabite plesalko na plesiš-
če. To morate storiti korajžno
in samozavestno. Pristopite do
plesalke, se ji nalahno priklo-
nite in jo prosite za ples. Ko
plesalka privoli, jo odpeljite
na plesišče. Na plesišče utira
pot plesalec, če pa je plesišče
bolj prazno, gre plesalka na-
prej. Med plesom ne govorimo!
Poslušamo glasbo in plešemo.
Po končanem plesu plesalko
odpeljemo nazaj na njen pro-
stor in se ji zahvalimo za ples.
Za plesalke pa velja splošno
pravilo, da povabila za ples ne
sme odkloniti. Če pa že odklo-
ni ples, mora povedati vzrok;
npr. »Sem že obljubila druge-
mu plesalcu,« ali pa »Trenutno
ne bi plesala;« V drugem pri-
meru plesalka ne sme iti na
plesišče z drugim plesalcem,
kajti s tem močno prizadene
plesalca, ki jo je že prej pova-
bil. Če je plesalka v družbi, se
plesalec po končanem plesu
družbi opraviči, ker jo je za
nekaj časa odpeljal...
Upam, da bo to koristen na-
svet za vašo prvo družabno
prireditev in da boste korajžno
pristopili k novi plesalki.,
Tango
Danes pa bomo spoznali še
eno osnovo plesa, ki je začel
osvajati Evropo že leta 1907 in
je dosegel vrh leta 1912 z ne-
pozabnim igralcem in plesal-
cem Rudolfom Valentinom.
Da, to je tango. Ples se je sprva
imenoval argentinski tango,
ker so takrat plesali samo
oblike, ki so se razvile v Ar-
gentini. Evropa je ples prevze-
la in razvila nove plesne figu-
re, ki jih plešemo še danes.
Tango se kot družabni ples si-
cer le redko pleše, ali pa na
njegovo glasbo plešemo kaj
drugega.
Stil tanga ne pozna nobene-
ga dviga in spusta; tudi drža se
razlikuje od ostalih standard-
nih plesov. Plesalka je pomak-
njena bolj na desno, njena leva
roka je položena pod desno ra-
me plesalca. Kolena so ves čas
plesa rahlo zrahljana.
Za osnovno vajo uporabimo
znanje fokstrota. Iste korake
zaplešemo na glasbo tanga.
Koraki so nekoliko bolj odre-
zavi, ostri. Plesalec začenja
z levo nogo naprej in pleše dva
počasna in dva hitra koraka.
Štejemo pa: slow-slow-quick-
quick. Prva ritmična razdeli-
tev plesa je malo težja, kar pa
bomo spoznali v naslednji vaji
z osnovno vajo - zibajoči ko-
rak tanga. Za danes pa posku-
site zaplesati korake fokstrota
ob glasbi tanga. Takt plesa je
2/4, izberemo pa si glasbo, ki
ima nekje 30 do 35 taktov na
minuto.
Nagradno vprašanje:
v prejšnjem nagradnem
vprašanju smo vas spraševali
po četvorki. Današnje nagrad-
no vprašanje pa se glasi: Koli-
ko slik ima četvorka? Pravilne,
odgovore pošljite do ponedelj-
ka, 13. 4.
Nagrado za pravilni odgo-
vor iz prejšnje številke prejme
Marko Zorko, Vrtna 22, iz
Štor. Nagrado prejmeš po
pošti.
ZADNJIČ SKUPAJ
Osnovna šola
Šmarje pri Jelšah - 8.b razred \
št. 15- 16. april 1992
271
Daj bog, da (ne) crkne rock'n'roll
Agropopovci so zadnje čase
jpet v središču pozornosti. Go-
stujejo po vsej Sloveniji (pred
|yatkim so se ustavili tudi
^, celjski Casablanci), Šerbi na
^,eliko hujša, izdali so novo ka-
jeto. Le od kod jim toliko
energije in norosti, da so še
\redno takšni, kot so bili pred
jedrnimi leti, ko so se prvič
pojavili na slovenski sceni?
^eš Klinar-Klinči, eden naj-
bolj popularnih članov benda
je posebej za naš časopis izdal
nekaj sicer že starih skriv-
nosti.
Agropop je eden najbolj pri-
ljubljenih slovenskih bendov.
jiaj je glavni vzrok, da se tako
dolgo držite na sceni?
Seveda nas pozna vsak Slo-
venec. Veliko nastopamo na
najrazličnejših prireditvah,
posnetih imamo veliko spotov.
Sicer pa so spoti pri nas slabo
koriščeni. Nekako se ne da, ali
pa ne zna narediti tistega, pra-
vega. Jaz pravim, da če reče
režiser, da moraš na glavo sko-
čiti v blato, moraš to pač stori-
ti. Pa ne enkrat, ampak več-
krat, saj prvič ni nikoli v redu.
Sicer se ne moremo kosati
s spoti MTV, a enkrat jih bomo
še prešišali.
Kakšna pa je zbirka spotov
vaše skupine?
Posnetih imamo preko pet-
deset spotov. Vedno počnemo
kaj novega, zanimivega in no-
rega. Fora je v tem, da ne kopi-
ramo tujih bendov. Folk je ful
nor na Gunse, a so taki roman-
tiki ...
Zakaj Šerbi tako malo poje?
Ona je plesalka, prava bale-
rina. Saj to se takoj opazi. Ko
poje, rastura do daske. Njena
kariera je v vzponu, čeprav
grejo kile dol. Na nastopih pa
je solistka. A ni prima?
Aleš, da se lotim še malo te-
be. Tvoje oboževalke so ugoto-
vile, da si se malo zredil. A se
ti ne zdi, da bi se moral malo
pridružiti Šerbi pri njeni shuj-
ševalni kuri?
Res je, da sem bil včasih bolj
suh. Vendar mi nihče še ni
osebno rekel, da sem pridobil
kakšen gramček. Znam skri-
vati, a ne? Moških to ne moti,
ženske pa pravijo, da je vredu
jadrati z mano. Sedem let smo
že na slovenski sceni. Lepo je
biti tako dolgo kralj.
Sedem let je dolga doba. Za-
sedba se med tem časom ni
preveč spreminjala. Misliš, da
je to dobro?
Do sedaj sta odšla le dva
osebka, a smo brž dobili nove
ljudi. Naša najnovejša prido-
bitev je Zumba, novi pa še pri-
hajajo.
Prihajajo? Kdo pa odhaja?
Presenečenje!!!
Z lepo slovenščino se v svo-
jih besedilih ne trudite preveč.
Ali pač?
Ne, besedila so čisto prepro-
sta. Sicer pa se po Urbanovi
zaslugi vračamo nazaj k roku
in ustvarjamo nekakšno novo
kulturno gibanje Slovenije.
Stari Agropopovci so se uk-
varjali le z domovinskimi pe-
smimi in nekatere naše napo-
vedi so se celo uresničile. Kot
tista, ki pravi ne ta beli, ne ta
rdeči, nas ne vodijo k sreči...
Vendar pa imate radi Slove-
nijo?
Seveda! Leta 1987 smo na-
pisali komad Slovenija, naj-
lepša si. To je bila parodija na
politične nemire v skupščini.
Sledile so še Samo milijon nas
je, to je domovinska evforija,
pa še socialna evforija V ime-
nu ljudstva. Spot za ta komad
smo snemali v Litostroju. Rav-
no so štrajkali, pa smo lahko
delali, kar smo hoteli, pa še
delavci so nam rade volje po-
magali.
Najnovejši komad, Misliš,
da sem seksi je bila točka v čr-
no. Občinstvo jo je zelo dobro
sprejelo. A ti misliš, da si
seksi?
To mi pove ogledalce na ste-
ni, ki ne laže. Sicer, ka] pa ti
misliš? (Ha-ha-ha). Osnovna
ideja za pesem je prišla iz Sha-
kespearovega stavka, biti, ali
ne biti - seksi se razume! Da
ne pozabim. Mnogi nas spra-
šujejo, kje smo dobili porsche-
ja za snemanje videospota.
Sposodili smo si ga, to je jasno.
Ker pa je imel majhno napaki-
co, so nam dali zraven se nekaj
lepih deklet...
Še zadnji stavek o zadnji ka-
seti!
Upam, da bo pripomogla
k temu, da bo Slovenija posta-
la del Evrope. Majhen narod
smo in srečni smo lahko, da
sploh lahko živimo. Zato mo-
ramo dokazati, kako vehki
smo v resnici.
Zelo uspešno je Agropop so-
deloval na slovenskem Band
Aidu. Kako je stvar sploh po-
tekala?
Na Band Aid nas vse vežejo
zelo lepi spomini. Načrtovali
smo tudi koncert, pa je zaradi
vojnih razmer na veliko žalost
odpadel. Ljudje so pesem Svo-
bodno sonce zelo lepo sprejeli.
Presenečen sem bil, ko sem sli-
šal osemletno deklico, ki je
znala celo pesem na pamet.
Pa vendar je bilo okrog
Band Aida slišati tudi nekaj
zlobnih vestičk. Kaj se je do-
gajalo?
Malo vroče krvi je res bilo.
Nekateri so mislili, da sodelu-
jemo le zaradi zastonj rekla-
me. Vendar to sploh ni res. To
je bil le del slovenske pomoči
beguncem s Hrvaške. Nihče ni
rekel, da se ne sme organizira-
ti še en Band Aid. Nihče jim
tega ne brani. Nekateri glas-
beniki pa se vabilu za sodelo-
vanje sploh niso odzvali. Za
piko na i, bi ponovil le še Ben-
čeve besede: »Pusti vse in na-
pravi najprej pesem za sloven-
ski Band Aid.«
MOJCA KAPUS
Franci Zeme ne miruje
čeprav je Franci Zeme lani
na jubilejnem koncertu v Voj-
niku rekel glasbi adijo, se vse-
eno od nje ne more in ne more
posloviti.
Najprej je nameraval nasto-
pati samo s triom po kakšnih
manjših zabavah in priredi-
tvah, vendar mu to ni bilo do-
volj in je vedno našel še kakš-
nega pihalca, da mu je poma-
gal. Včasih sta bila to sinova,
ki zdaj nimata več časa, saj sta
postala člana ansambla Mihe-
lič. Franci jeva zadnja okrepi-
tev je odličen trobentar Tone
Vidic, ki je dolgo igral pri Vi-
kiju Ašiču, potem je nekaj časa
imel svoj ansambel, sedaj pa
ga je Franci pregovoril in Tone
redno hodi na vaje. Kako pa
bo zdržal napor na nastopih, je
drugo vprašanje. Zdaj mora
Franci Zeme dobiti še klarine-
tista, kajti na letošnjem ptuj-
skem festivalu se želi predsta-
viti s kompletnim kvintetom.
»Najprej se bom prijavil za
večer novih melodij, če pa bom
dobre volje, še za tekmovalni
del. Skladb imam dovolj in za-
to že pripravljam tretjo kase-
to, ki mi jo bo pomagal izdati
Boris Roškar. To je moja veli-
ka želja, sicer pa brez glasbe
enostavno ne morem.«
T. VRABL
Start Ziate Itarmoniice
v bavarskem mestu Platt-
lingu v Nemčiji so pripravili
prvo izbirno tekmovanje za
nastop na 12. Zlati harmoniki
na Ljubečni, ki bo prvo nede-
ljo v septembru. Nastopilo je
šestnajst harmonikarjev, ki jih
je ocenjevala strokovna komi-
sija Adi Bruner iz Miinchna,
Irmgard Schaffer iz Dingol-
finga, Hans Ogris iz Celovca in
Albert Zaveršnik iz Celja.
V polfinale so se uvrstili dva
Avstrijca, trije Nemci in en
Čeh.
Član strokovne komisije Al-
bert Završnik, ki je tudi sicer
predsednik komisije na Lju-
bečni, je bil z igranjem mladih
harmonikarjev v Plattlingu
izredno zadovoljen, izmenjali
pa so tudi mnoge koristne na-
potke.
V revialnem delu se je pred-
stavil tudi lanski zmagovalec
z Ljubečne Domen Jevšenak.
Med več kot tristo poslušalci je
bil tudi župan Siegried Schdlz.
Tekmovanje v Plattlingu je
uspelo tudi zaradi organiza-
torja, Slovenca Stanka Žagar-
ja, ki je znan učitelj igranja na
harmoniko, njegova hčerka
Vesna Žagar pa je lani na Lju-
bečni osvojila nagrado Avgu-
sta Stanka. Naslednje" izbirno
tekmovanje za Zlato harmoni-
ko Ljubečne bo 1. maja v Tr-
stu, nato pa bodo še domača
izbirna tekmovanja. Najboljši
se bodo pomerili v dveh polfi-
nalih v Postojni in Rogaški
Slatini.
mANSRECL
Jani Kovačič
v Bosscooi ifiubu
v Žalcu znova deluje klub
za vse, ki želijo sobotne večere
preživeti ob dobri glasbi. To je
Bosscooi club, ki ga vodi Uroš
Bostič, pomagajo pa mu tudi
številni prijatelji. Med zadnji-
mi gosti v klubu je bil Jani
Kovačič, ki ga je prišlo poslu-
šat preko 200 ljubiteljev nje-
govega petja. V prvem delu je
Jani Kovačič predstavil najno-
vejše skladbe z zadnje kasete,
v drugem pa nekaj starejših
uspešnic iz svojega repertoarja
in repertoarja drugih pevcev.
Vzdušje je bilo prijetno, saj so
nekatere pesmi z Janijem za-
peli vsi poslušalci. Pokrovitelj
večera je bil NT-RC.
GREGOR VOVK
Vrnitev že
slforaj
odpisanili
v sestavek pod tem na-
slovom, ki je bil objavljen
v prejšnji številki NT, se
nam je vrinila neprijetna
napaka. Zapisali smo, da se
je po letu dni vrnil na glas-
beno sceno ansambel Vin-
ka Cverleta, vendar brez
brata, ki se je hudo pone-
srečil, ne pa tudi umrl, kot
je bilo zapisano. Vsem
Cverletovim se za res nena-
merno napako opraviču-
T. VRABL
Turbomatic show
Celjska dvorana Golovec
\' zadnjem desetletju še nikoli
•li bila tako polna gledalcev,
kot na zadnji prireditvi Tur-
'^omatic show. Preko 3000 gle-
dalcev je bilo zadovoljnih
^programom, ki ga po okusu
"širokih ljudskih mas« odlično
pripravlja Vinko Šimek. Za-
dovoljni so bili tudi nastopajo-
či (Don Juan, Helena Blagne,
^ojca Zorko, Sedmi raj iz
^reč, Ivek Baranja ...), ki so
^si po vrsti prejeli turbo
^Plavz. Predvsem pa so bili za-
dovoljni organizatorji ŠRC
sloveč, ki je v zadnjem tre-
'^^tku z veliko muko uspel
Prepričati Vinka Šimka, da si
Podobnih prireditev želimo
^di na našem območju.
Nedvomno gre pripisati
uspešnost prireditve tudi
izredno nizki vstopnini, za kar
pa ima največ zaslug soorgani-
zator in pokrovitelj prireditve,
avstrijska firma Turbomatic.
Ukvarja se z organizacijo iger
na srečo (podobno Fair playu)
in ima veliko apetitov po ob-
činstvu, lačnega hitrih zasluž-
kov. Ker naj bi bila igra na
začetku, z velikimi možnostmi
hitrega bogatenja, so se za re-
klamo prvi priključil akciji
naši estradni umetniki - na-
stopajoči. Dobrohotno so del
čistega inkasa Turbomatic
shovva namenili celjski bolniš-
nici.
EDI MASNEC
Lestvice Radia Celle
Tuje zabavne melodije:
1. AMERICA - KLF (3)
2. VIDEOLOGV - PAULA ABDUL (8)
3. I CANT DANCE - GENESIS (6)
4. DIAMANTE - ZUCCHERO (7)
5. HAZARD - RICHARD MABX (4)
6. 0NE-U2 (2)
7. I LOVE YOUR SMILE - SHANICE (2)
8. YOU-TEN SHARP (1)
9. HARD TO HANDLE - BLACK CROVVES (1)
10. THINGS THAT MAKE YOU GO HMM
- C&C MUSIC FACTORV (3)
DomaČe zabavne melodije:
1. DOLGA CESTA - MAD DOG (5)
2. SEXOPATI - RDEČI BARON (8)
3. NAJ TE NE BO SRAM - U'REDU (9)
4. ODIDI Z MANO - BAHNHOF (6)
5. JAZ NE LJUBIM TE NIČ VEČ - AGROPOP (4)
6. MRTVA POMLAD - VERONIOUE (9)
7. LESTEV DO NEBA - JANI KOVAČIČ (3)
8. GREMO V NEBO - CHATEAU (1)
9. V RITMU LIPOVEGA LISTA - SOKOLI (3)
10. ONA NI - MERCEDES BAND (2)
Narodnozabavne melodije:
1. PET PRIJATEUEV - EKART (7)
2. OSTAL BOM MUZIKANT - ALFI NIPIČ (8)
3. PRED STARIM KAMINOM - SPOMIN (5)
4. NA POTEP - ISKRA (9)
5. VEDNO NA POTI - VESNA (5)
6. NI NEVESTE - ŠUMAH (7)
7. SANJE LJUBEZNI - CIK (6)
8. NAJLEPŠA ZRELA LETA - AVSENIK (4)
9. NA ZDRAVJE SOSED - NIKO ZAJC (2)
10. HEJ DEKLE - ŠTIRJE KOVAČI (1)
Predlogi za lestvico tujih zabavnih melodij:
TO BE WITH YOU - MR. BIG
STAV - SHAKESPEARE'S SISTER
Predlogi za lestvico domačih zabavnih melodij:
TI IN JAZ - ŠANK ROČK
17-KONTINENT
Predlogi za lestvico narodnozabavnih melodij:
v MAJU - ZUPAN
MARIČKA - ROGAŠKI INSTRUMENTALNI KVINTET
Nagrajenca: Jurij Blatnik, Zabukovica 129c, Griže
Marija Kmeta, Škrapinova 14, Celje
Nagrajenca dvigneta plošče v prodajalni Molodija
v Cankarjevi ulici v Celju.
Št.15 - 16. april 1992
28
»Kadi in bodi preiciet«
v minulem desetletju je
Britanija postala pravi pekel
za kadilce: povprečni izo-
braženi Otočan srednjega
razreda po novem meni, da
je kajenje nadvse sramotna
razvada, ki jo je treba odpra-
viti, če tega ne zmorete, pa jo
morate vsaj prikriti. Le ma-
lokje so šli kadilci tako te-
meljito v ilegalo kot prav se-
verno od Rokavskega pre-
liva.
Zunanji znalci
Britanske ulice so skoraj-
da še edini kraj, kjer se za-
svojenci lahko z vsemi pljuči
nadihajo nikotina, kajti ci-
garete so postopoma prepo-
vedali takorekoč povsod:
v vlakih je nekadilcem na-
menjen en sam vagon, proti-
PISMO IZ
LONDONA
kadilska kampanja je nadvse
uspela v podjetjih, kjer so
kadilcem po novem name-
njene posebne sobe, kadilni-
ce, v pisarnah pa so pepelni-
ke zamenjali ionizatorji,
v lokalih sedijo kadilci loče-
no od nekadilcev, vsak večer
se med reklamami na tukajš-
nje televizijske zaslone pri-
smeji Niki Lauda z rdečo če-
pico na glavi in (v angleščini,
toda z akcentom, ki nehote
spominja na Herr Flicka iz
nadaljevanke 'AUo 'Allo) po-
ve, da so na nekaterih linijah
letalske družbe Lauda Air
uvedli povsem nekadilska
letala.
Notranje spremembe
Vse to so zimanji znaki, ki
kažejo, da je Otočanom - ali
pa vsaj določenemu sloju
britanske družbe - uspelo
skoraj nemogoče: spremenili
so stališče do kajenja. Pro-
blema so se lotili drugače kot
drugod, morda nekoliko bolj
premeteno, zato pa se lahko
pohvalijo z dobrimi rezulta-
ti. Namesto da bi jasno in
glasno obsojali kadilce in jih
preganjali ter namesto da bi
prepovedali reklame za ciga-
rete, so začeli z druge strani.
Kajenje cigaret je postalo
statusni simbol in v glavah
tukajšnjega najštevilnejšega
srednjega sloja se je zasidra-
lo prepričanje, da kadijo
pretežno nekvalificirani de-
lavci, ki živijo v najetih sta-
novanjih. Če hočete torej po-
udariti, da na družbeni le-
stvici sodite drugam, boste
zavrnili ponujeno cigareto.
Britanci so trdno zasidrani
v svojih razredih in jim niti
na misel ne pride, da bi se
sloji mešali med sboj. Tako
je delavski razred ostal pri
kadilskih navadah (med nji-
mi je 56% kadilcev), izobra-
ženi srednji sloj pa se je ni-
kotinu preprosto odrekel
(samo še 16% kadilcev), pre-
nekateri kadilec med njimi
zato, da »ne bi izstopal«. Vsi,
ki se še niso odvadili kaditi,
pa bi se radi izognili obtožu-
jočim pogledom prijateljev,
znancev in sodelavcev, radi
glasno poudarjajo, da se
»odvajajo« kaditi, tudi če to
ni res. In velikokrat ni, sliši
pa se vendarle lepo. Kljub
tem pohvale vrednim rezul-
tatom protikadilskega boja
pa tudi v Britaniji ni vse či-
sto idealno in rožnato.
Nelcaj števiilc
Najnovejša raziskava
o posledicah kajenja v zdru-
ženem kraljestvu je pokaza-
la, da kar 300 (tristo) Britan-
tin. Stroški posledic kajenja
(zdravstveno in socialno var-
stvo ter izgubljeni delovni
dnevi zaradi bolezni) znaša-
cev vsak dan umre zaradi
bolezni, ki jo je sprožil niko-
jo 6 milijard fimtov, kar je
prav toliko, kolikor so državi
v enem letu prinesli davki na
tobak. Kot trdijo britanski
zdravniki, umre zaradi kaje-
nja dvajsetkrat več ljudi kot
v prometnih nesrečah in če-
prav je odraslih kadilcev
vedno manj, letijo opozorila
o nevarnosti nikotina na glu-
ha najstniška ušesa: kar 30%
tukajšnjih devetnajstletni-
kov je rednih kadilcev. Vse
to pa so razlogi, da se Otoča-
ni zavzemajo za prepoved
reklam za cigarete, kar je tu-
di v skladu s prizadevanjem
Evropske skupnosti, čeprav
si modre glave dvanajsterice
tudi ob tem vprašanju moč-
no nasprotujejo. Britanska
vlada je seveda proti prepo-
vedi reklam za cigarete - ne-
koliko zaradi lastnih intere-
sov, delno pa verjetno tudi
zato, ker mora biti Združeno
kraljestvo tudi v slavnem le-
tu 1992 svetla izjema
v Evropski skupnosti.
Britanske skupine za boj
proti kajenju zahtevajo po-
leg prepovedi reklam za to-
bak in tobačne izdelke še
krepko podražitev cigaret, ki
so že zdaj vse prej kot poceni
- zavojček stane dva funta
ali več, za ta denar pa bi lah-
ko kupili nekoliko več kot tri
litre mleka ali pet kvalitet-
nih časopisov ali dva litra
dobrega pomarančnega so-
ka. Dva do trije zavojčki ci-
garet stanejo toliko kot sred-
nje debela knjiga z mehkimi
platnicami.
Kadilci vračajo
udarec
Ne glede na vse to pa se
resni kadilci še naprej pre-
dajajo svoji navadi ob mo-
ralni podpori tobačne indu-
Piše Mojca Belak
strije, kjer je zagledala zaka-
jeno luč sveta tudi Organiza-
cija za pravico do uživanja
tobaka. Njihov predstavnik
je označil protikadilska pri-
zadevanja Britanske medi-
cinske zveze kot »zdravstve-
ni fašizem«. Ponižani in raz-
žaljeni kadilci poudarjajo,
da je njihova razvada nad-
ležna tudi njim samim in da
bi si želeli več razumevanja
v okolici, kjer živijo in dela-
jo. Novinar Peter Martin je
v članku z naslovom »Kadi
in bodi preklet«, ki so ga ob
izteku lanskega leta objavili
v nedeljskem Telegraphu,
nanizal vrsto problemov,
s katerimi se spopada kot re-
sen kadilec, temu pa je dodal
še nekaj izjav svojih sotrpi-
nov, ki prav tako kot on
kljubujejo zahtevam nove,
protikadilske dobe:
Beryl Bainbridge, pisate-
ljica  (40  cigaret  dnevno):
»Dvakrat sem se že onesve-
stila zaradi prevelike količi-
ne nikotina«.
Nicholas Geordiadis, sce-
nograf in kostumograf
(20-25 cigaret dnevno): »Ka-
dim, da se laže odločam«.
Maggi Hambling, slikarka
(60 cigaret dnevno): »Ne mo-
rem si predstavljati sporazu-
mevanja brez cigarete«.
A.N. Wilson, pisatelj (10
cigaret dnevno): »Moj glavni
razlog za kajenje je v tem, da
rad pripadam preganjani
manjšini«.
Piše
FRANCI HORVAT
6. nadaljevanje
Pred le-
denikom, ko sva že vsa onemo-
gla, le zagledava primeren
prostor za bazo, toda po po-
svetu se odločiva, da bova po-
stavila šotor na samem ledeni-
ku. Še dve uri sva se spotikala,
padala, preklinjala, da sva
končno povsem izčrpana našla
prostor, kjer naj bi stala naji-
na baza. Postaviva šotor in
skuhava juho, ki nama zelo
prija. Izgubila sva precej teko-
čine, to se pozna na najinih
ustnicah. Razpokane so kot
kraška zemlja, čeprav sem si
jih namazal z vazelinom. Za-
spim v trenutku, ko zlezem
v spalko. Teh 1000 metrov me
je pošteno zdelalo, saj baza
stoji na višini 5000 metrov.
Jutro je lepo in brez obla-
kov, moje razpoloženje pa do-
kaj klavrno. Po zajtrku se od-
praviva na majhen potep proti
steni, kar brez nahrbtnikov in
vrvi. Joco je precej hitrejši, za-
to izgine za robom. Šele po
dveh urah ga dohitim. Malce
prestrašeno strmi v razpoko
pred sabo. Takoj mi je jasno,
da je padel vanjo. Razloži mi,
da je bila razpoka povsem pre-
krita s snegom in da so ga ko-
molci rešili. Odločiva se, da
brez vrvi ne bova več hodila
čez ledenik. Ne upam si niti
pomisliti, kaj bi se zgodilo, če
bi ga razpoka povsem posrka-
la vase. Bogatejša za to izkuš-
njo se napotiva proti bazi. Zo-
pet kuhava, jeva, pijeva, poči-
vava. Proti večeru si pripravi-
va nahrbtnike. Sonce ravno
zahaja, ko se spravim v spalno
vrečo.
Tudi ta noč mi ne da spati.
Obračam se kot vrtavka in sti-
skam oči. Štejem ovčke, toda
zaman, spanca ni od nikoder.
Misli mi vse preveč uhajajo na
goro in na dan, ki je pred ma-
no. »Bom zmogel?« se sprašu-
jem. Joco me rahlo dregne.
Ura je polnoč. Zavedava se, da
je pred nama najdaljši dan.
Malo čez eno se odpraviva
proti gori, ki je deloma zavita
v meglice. Nekaj korakov
stran od šotora se ozrem in se
vprašam: »Ga bova še videla?«
Svetilki tipljeta po ledeniku in
iščeta najine sledi od prejšnje-
ga dne. Veter in sonce sta
opravila svoje, sledi so ostale
le tu in tam. Pri razpoki, v |
tero je Joco padel, se naveže
Ko ga varujem preko mostu
še dihati ne upam. Po vseh j
rib se plazi preko nevarne
mesta, nato varuje še me
Večkrat prečkava sumlj
mostove, široke razpoke
obideva. Ko se prične dan
sva pod steno. Odloživa <
opreme, se spočijeva in pripi
viva za plezanje. Pričako\
sem, da nama bo krajna p
vzela več časa, toda kaj hit
sva čez. Stena se dokaj stn
vzpne. Prvi raztezaj je Joc(
Počasi napreduje, saj ga pri
zelo ovira, še posebno, ko ho
zabiti snežni klin, dolg prej
60 cm. Sneg ne nudi prav n
bene opore, klini so bili za m
ralno oporo, zato pravega st(
jišča ni. Naslednji raztezaj
moj. Vsak korak bi lahko p
sebej opisal. Občutek imai
kot da se spuščam. Stopi se i
podirajo kot za stavo. Prekl
njam, da se kar bliska, to(
zato ne hodim nič bolje. Kon
no je raztežaja konec. Nasl<
nim se na cepin in diham, d
ham. Ko Joco pride do men
se odločiva, da se razvežev
saj varovanje, ki je le simb(
lično, nima smisla. Če pa(
eden, potegne še drugega. N
kaj časa plezava drug za dn
gim, kasneje pa se ločiva ;
nekaj sto metrov. Cepin zab
jam v pršič, do komolca, to<
zaman. S težavo se prebija
naprej. Nekje na polovici sk(
raj obnemorem. Povsem Q!
kraju sem z močmi. Korak
zelo negotov in samo čakar
kdaj bom odfrčal. Joco me či
ka na polički, ki si jo je izk(
pal. Odločim se, da bo to mo
najvišja točka in da se bo
vrnil. Ves sesut nekako uspe
priti do njega in potožim, ka!
je z mano. Tudi on ima teža\
Po daljšem počitku in okrep<
lu se počutim precej bolje, tu
razmišljam bolj trezno. »S
ne smem pustiti kolega sani
ga,« me spreleti. Trma in o
ločnost prevladata nad si
bostjo, odpraviva se napr
Nekaj časa mi gre prav dobi
razdalja med nama se ne več
Ko začne sonce bledeti, se še
zavem, da je pozno popolda
Kaj sedaj? Kako bo pono(
Bova lahko sestopila? Zaves
no se odločim: samo čez v
bom sestopil v dolino, pa n
se zgodi karkoli. Toda vršnei
grebena noče in noče biti. 81
mina naraste prek 60 stopir
Sonce je zašlo, oblaki so se 1
po obarvali. Sosednjih vrh<
ni več videti, kot da se bli
huda ura. Ko prične zavijati
veter, pomislim na Danteji
Pekel. Povsem na kraju z mo
mi končno le stopim na vrši
greben. Zdaj sem 6000 metri
visoko. Strmina malce pop'
sti, toda izpostavljenost
izredna, saj je pod mano 81
metrov stene. Joco se že vra
z vrha, debelo uro me je čak
v tem vetru. Prizna, da si
mislil, da bom prišel za njil
Dogovoriva se, da si bova sfe
pala snežno luknjo in tam p
čakala do jutra, toda jaz h
čem prej še na vrh, od katera
me loči samo še nekaj korake
Hodim že povsem apatično, i
da bi zaznaval veter okrog 9
be. Ob 18.30 obstanem na ni
višji točki. Je to konec nel
poti? Je to konec nekega tr
Ijenja? Je to smisel, v katere,
verjamem? Stojim na neki p
staji, s katere vozijo avtobt
na vse strani. Se bom used
na pravega?
Nadaljevanje prihodnj''
Na vrhu Uroša (5350m)
Št. 15- 16. april 1992
29
Št.15 - 16. april 1992
3(
BIOENERGETIK
ODGOVARJA
Zatrdlina
Pred nekaj leti sem se udari-
la v desno dojko. Nastala je
zatrdlina, ki ni izginila, velika
je za lešnik. Zato so me leta
1971 v Ljubljani dvajsetkrat
obsevali. Hoteli so me tudi
operirati, vendar nisem prista-
la. Pred tremi leti pa se mi je
na tem mestu pričela pojavlja-
ti rana, zdravnik mi je zato
predpisal zdravila. Zopet so
mi svetovali operacijo, ki pa se
je silno bojim.
Marija
Več kot dvajset let trajajoče
težave, o katerih pišete, so go-
tovo pustile v vašem telesu že
krepke posledice. Končno mo-
rate spregledati in si ne zati-
skajte oči pred resnico. Res da
se je težko sprijazniti z ampu-
tacijo dojke, včasih pa ne gre
drugače. Lahko poizkusite tu-
di s terapijami pri meni, poiz-
kusiti ni greh. Toda nehajte si
lagati!
Omotica
Skoraj leto dni sem že omo-
tična. V trenutku se me poloti
slabost, v glavi čutim pritisk,
noge se mi tresejo, občutek
imam kot da bi bila vinjena.
Če hodim, imam občutek kot
da me zanaša, da mi pod noga-
mi zmanjkuje tal... zato si ne
upam v trgovino ali urad, kjer
bi morala stati v vrsti. Obiska-
la sem že zdravnika, ki je de-
jal, da je to posledica preniz-
kega krvnega tlaka. Le-ta pa
se mi kljub jemanju zdravil ne
normalizira. Pred kratkim sem
imela tudi vnetje ledvic, ker
kljub jemanju zdravil ni bilo
bolje, so me poslali na slikanje
in ugotovili, da imam levo led-
vico povešeno. Zaenkrat so de-
jali da operativni poseg ni po-
treben. Imam tudi bolečine
v križu in vratnem delu hrbte-
nice, boli me glava, večkrat pa
imam hladne noge. Stara sem
38 let.
Olga iz Žalca
Nekajkrat si preberite sta-
vek Kar misliš in govoriš da je,
to tudi bo. Zato govori in misli
tako, da ti ne bo hudo. Rad bi
vam pojasnil nekaj, kar bo
morda koristilo še komu. Res-
nica je, da si sodiš sam. In če si
neprestano dopovedujete kako
bolni da ste, potem se bo po
vsej verjetnosti vaša sugestija
udejanila. Izdihnite prete-
klost, očistite sedanjsot in
vdihnite čisto prihodnost. Bo-
Marjan Knez
lezni, za katere tožite, so bile,
nekoč, v preteklosti, sedaj jih
ni več. To si dopovedujte. Ne-
gativne misli odženite. Skep-
tik bo ob tem seveda vprašal:
»Kako naj rečem da me ne bo-
li, če me boli?« Potem naj vas
pač boli. Vaše miselne blokade
povzročajo vaše bolečine.
Močno vero in voljo v to, da
hočete biti zdravi, morate ime-
ti. Moč vaše volje in vere vam
bosta pomagali pri premago-
vanju težav. Če želite še mojo
pomoč, me pokličite konec
aprila.
Trema
stara sem 21 let. Če se s kom
pogovarjam imam hudo tremo,
saj se tresem po vsem telesu.
Enako je, če se pogovarjam po
telefonu. Trema je tolikšna, da
komaj izgovorim kakšno bese-
do. Kaj naj storim?
bralka iz okolice
Slovenskih Konjic
Predlagam vam, da se ogla-
site v CID (bivši Pionirski
dom) v Celju, kjer imamo vsak
drugi četrtek ob 17. uri sreča-
nja. Mislim, da bi vam to lahko
pomagalo. Če utegnete, pridite
v četrtek, 30. aprila, ali pa na-
to čez štirinajst dni. Bodite
športno oblečeni, prinesite pa
si tudi nekaj, kar si boste lah-
ko pogrnili na tla, da boste
lahko sodelovali pri vajah, ki
jih opravljamo.
i. in V. iz Vojnika ter
»Agata« iz Poljčan
Rad bi vam pojasnil eno.
Kar daš, to dobiš. Življenje je
kot bumerang. Kakšno misel,
željo, besedo ali dejanje daš,
tako se ti povrne. Prav tako
svetujem, da ne obsojate star-
šev, ker le ti običajno svojim
otrokom želijo le dobro. Vča-
sih morate dobro pobrskati po
svoji notranjosti in se odločiti,
kaj bi sploh radi. Še posebej,
če je človek še zelo mlad velja
vendarle poslušati nasvete
staršev. Agata pravi, da je
starši ne razumejo. Starše je
treba spoštovati in se ravnati
po njihovih navodilih. Navse-
zadnje se vsi trije zavedajte,
da si s svojim odnosom do
staršev začrtaš tudi odnos svo-
jih otrok do sebe.
Kup težav
Star sem 71 let. Pogosto ču-
tim hlad od kolen proti glež-
njem, zato si noge neprestano
pokrivam. Še posebej ponoči,
ko se pokrivam z več odejami.
Zgodilo se mi je celo, pred do-
brim letom dni, da skoraj ni-
sem mogel več hoditi. Letos je
malo bolje, morda zato ker
sem se preselil v drugo sobo.
Zanima me tudi ali veste kaj bi
pomenile sanje, ki jih sanjam
že več let. Vsaj dvakrat teden-
sko namreč sanjam, da hodim
s skupino ljudi po hribih, ali
po podzemeljskih velikih stav-
bah, vendar se jaz vedno izgu-
bim. Ne morem dohajati sku-
pine ali pa se mi zgodi, da iz-
gubim vso prtljago.
Anton iz Šentjurja
Vaše pismo dokazuje, kako
pomembno je, kje spimo. Ko
ste prestavili posteljo, ste sami
ugotovili, da se je vaše počutje
izboljšalo. Glede vaših sanj
naj rečem le to, da so običajno
moreče sanje vezane na napač-
no lego vzglavja. Predvsem to
velja, če je vzglavje na vzhodu.
Tudi težave pri dihanju, so
lahko povezane z napačno lego
postelje. Če si želite, da se
osebno srečava, me pokličite
po telefonu po 20. aprilu.
Rada bi zanosiia
Ko sem bila stara devet let
so zdravniki ugotovili, da pre-
bolevam Hadkinovo bolezen.
Že od otroštva redno hodim na
preglede na onkološki inštitut
v Ljubljano. Sedaj si želim
ustvariti družino. Že pet let
skušam zanositi, vendar brez
uspeha. Ponovno sem se za po-
moč obrnila na zdravnike. Na
ginekoloških   pregledih   niso
ugotovili ničesar, kar bi lahko
povzročalo nezmožnost zano-
sitve. Zdraviki so mi svetovali
tudi umetno oploditev, vendar
ko sem se lani za to odločila,
prav tako ni bilo uspeha.
Ljudmila iz Velenja
Vaše težave so povezane
z vašo boleznijo v otroštvu.
Takrat ste izgubili precej
energije, ki je kasneje niste na-
domestili. Zato bi vam predla-
gal nekaj terapij in posebno
prehrano, ki se pojavlja na tr-
žišču. Gre za herbalife. Ta ti
bo celico fizično obnovil in po-
spešil čiščenje telesa, ustvaril
ravnovesje. S terapijo, ki bi
vam jo opravil, bi lahko uredi-
li vaš energetsko obrambni si-
stem, vašim rodilom pa dodala
potrebno energijo za delova-
nje. Pokličite me po 20. aprilu,
da se dogovoriva za srečanje.
KUPON
Nasvet
iiioenergetika
Bioenergetiku Marjanu
Knezu lahko zastavite
vprašanja pisno, na naš na-
slov (NT&RC, Celje, Trg V.
kongresa 3 a, za bioenerge-
tika), vprašanju pa obvez-
no priložite kupon >>bio-
energetik odgovarja«. Mar-
jan Knez vam bo odgovoril
v svoji rubriki v Novem
tedniku. ,
Rižota
Razlika med pilavom in
rižoto je ta, da je pilav
suh in kosmičast, rižota
pa je mehka in kašasta in
se po krožniku nekoliko
razleze. Najboljši za rižo-
to je debelo zrnati itali-
janski riž, kuhan v krepki
kurji ali telečji juhi. Ven-
dar je najboljše, če rižoto
kuhamo na štedilniku in
počasi dolivamo juho, kar
je odvisno od tega, kako
jo riž vpija.
Ko je riž kuhan, mora
biti še nekoliko čvrst in
sedaj lahko nastrgan par-
mezan zmešamo v rižoto
ali ga potresemo po rižu
šele pri mizi.
Rižota po milansico^
Potrebujemo: 250 g riža, eno mozgovo kost, 50 g ma-
sla, eno sesekljano čebulo, en strok česna, nekoliko
žafrana, sol, poper, 7 del kurje juhe in nastrgan parme-
zan ter 50 g gob.
Mozgovo kost presekamo in izluščimo mozeg in ga
narežemo na drobne koščke. V kožici preparimo maslo
in mozeg, čebulo in česen ter pražimo 3 minute ter nato
dodamo riž ter še toliko pražimo, da riž postekleni.
Nato dodamo vodo, v kateri smo namočili žafran in
približno polovico juhe. Začinimo in kuhamo z občas-
nim mešanjem, da se riž zgosti, nato dodamo preostalo
juho. Nadaljujemo s kuhanjem toliko časa, da je riž
kuhan. Posodo vzamemo s štedilnika, dodamo preosta-
lo maslo in potresemo z nastrganim parmezanom. Po-
sodo pokrijemo in pustitmo stati 5 minut. Nato riž še
enkrat premešamo z vilicami in ga stresemo v vročo
servimo posodo.
JVIODNI KLEPET
Pripravlja
VLASTA CAH-ŽEROVNIK
v spomladansko modo, še
bolj pa v letošnje vroče poletne
mesece, sodijo tudi prosojni
materiali. Oblačila, ki so sešita
iz takšnih, lahko bi rekli že
kar tančic, so moderna, hkrati
pa tudi močno dobrodošla
v toplih dneh.
Moda prikrivanja odkritega,
s katero se modni kreatorji
bolj ali manj zavzeto ukvarja-
jo v vseh sezonah, je let(^
ubrala  morda  najodločneje
pot.   Prosojni   materiali  s,
namreč tisti, ki istočasno pri
krivajo in odkrivajo, nihče p;
se obnje ne more spotikati j
ženskam, oblečenim v kom|
nacijo prosojno in gosto tk
nih materialov, očitati nesp
dobnost. To pa je tudi nek
kajne?
In še za nekaj so primei
letos tako priljubljeni proso;
materiali! V domačih šivi
skih delavnicah lahko s kan
kom iznajdljivosti in znan
v kratkem času prenovite sv
ja oblačila, z drobnimi pred
lavami pa bodo izgledala k
najnovejši butični unika
Vam manjka idej? Naša modi
svetovalka Vlasta Cah-Žero
nik je s tremi skicami vs
malce namignila, kam usmei
ti svojo domišljijo. Pa veli
uspeha pri delu!
Uredništ
Prosojnost icot siutnja...
Odkrito, pa vendar zakrito,
niti od daleč vulgarno, a prav
zato še bolj izzivalno - to so
značilnosti letošnje modne
prozornosti. Pravzaprav je to-
le nadgradnja že znanega
»noode looka«, ki je prvič šo-
kiral v šestdesetih letih.
Glavno vlogo igra v današnji
modni zgodbi seveda prosojni
material, v obveznem druže-
nju z gosto tkanimi osnovami.
Prozorni so blazerji, dolga fr-
fotajoča krila, poletni swin-
gerji, športno krojeni bluzoni,
celo hlače, ki pa se nosijo nad
barvno usklajenimi »body-
line« oblačili - tako je izklju-
čena morebitna pregrešnost,
zadovoljena pa je tudi svoje-
glavost gospe Mode.
S kakšnim metrom prosoj
nega materiala lahko seved
imenitno pomladite vašo star
bluzo, če ji denimo zamenjat
rokava s prozornimi; tudi mii
krilcu boste nadeli nov obra:
če mu prišijete prosojen, boga
to nabran volan!
Skratka, prozornost je letos
nji modni hit, mali izziv rade
vednosti, ki pa ne zavaja, tem
več le prebuja domišljijo.
To pa je igra, ki jo tokra
modni oblikovalci odlično ob
vladajo, saj bo lahko letos tuc
najbolj sramežljivo žensk
bitje »spodobno«, čeprav o
glave do podplatov odet
v tančice! Prosojnost je leto
namreč le - slutnja ...
VLASi;
In še nagradno vprašanje tedna:
NAPIŠITE IME PROSOJNE TKANINE, KI JO UPORAl
LJAMO V OBLAČILNE IN DEKORATIVNE NAMENE!
Št. 15 - 16. april 1992
31
tVTOKOTIČEK
Fiat Tempra 4 x 4 in panda countrv
Club 4x4
Italijanska avtomobilska to-
varna Fiat si je za letošnjo po-
mlad omislila vsaj dve avto-
mobilski novosti: tempro sta-
tion wagon s stalnim štiriko-
lesnim pogonom in pando co-
,intry club 4 x 4. V obeh ozna-
čb je zapisano bistvo, kajti
oba avtomobila se od drugih
izvedenk razlikujeta le zaradi
vrste pogona. Večja razlika pa
je v namembnosti, kajti tem-
pra station wagon (SW) s stal-
nim pogonom na vsa štiri kole-
sa je predvsem udoben in do-
volj zmogljiv družinski avto-
mobil, medtem ko je panda co-
untrv club 4x4 kvečjemu do-
polnilo družinskega voznega
parka.
Tempra station wagon 4 x 4je
sicer prvi Fiatov avtomobil
s tremi diferenciali, ki delijo
motorno moč v 56 odstotkih na
pr\'i, v 44 odstotkih pa na zad-
nji kolesi. Fergusonova vi-
skozna sklopka lahko to raz-
merje glede na okoliščine
spremeni tako, da se vsa moč
prenaša le na prvi ali le na
zadnji par koles. Pri Fiatu so
k temu dodali še na novo raz-
iviti zavorni sistem ABS (s še-
Wtimi senzorji) in tako naredili
avtomobil, ki naj bi ustrezal
predvsem nekaj zahtevnejšim
[Voznim razmeram. Poleg tega
ma voznik na voljo tudi zapo-
ro zadnjega diferenciala (s pri-
tiskom na gumb v kabini), ki
zmogljivost avtomobila še po-
boljša. Zapora zadnjega dife-
renciala je vklopljena le do hi-
trosti 25 km/h, potem pa se av-
tomatično izklopi, saj bi bila
drugače vožnja tudi nevarna.
Vsekakor je res, da se fiat tem-
pra station wagon 4x4 pridru-
žuje vse bolj veliki družini po-
dobnih avtomobilov s stalnim
štirikolesnim pogonom in da
pri italijanskem avtomobil-
skem gigantu resno računajo
predvsem na domači, nemški,
francoski in deloma tudi špan-
ski avtomobilski trg.
V povsem drugem razredu se
vozi panda countrv club 4x4.
Če izvzamemo platneno stre-
ho, ki jo je mogoče odpreti po
vsej dolžiru avtomobila, ko-
vinsko barvo, drugačen volan,
merilnik prečnega in vzdolž-
nega nagibanja vozila, je naj-
pomembnejši priklopljiv štiri-
kolesni pogon. Vozne zmoglji-
vosti tako opremljene pande
(nasploh je štirikolesni pogon
delo avstrijskega Steyr-Dei-
mler-Pucha) se bistveno iz-
boljšajo, k čemur po svoje pri-
pomore tudi štirivaljni fire
motor z delovno prostornino
1108-kubičnih centimetrov in
51 KM pri 5250 vrtljajih v mi-
nuti. Serijska proizvodnja ta-
ko tempre SW 4x4 kot pande
countrv club 4x4 naj bi stekla
prav kmalu, prodaja v druge
države pa po poletju. O Slove-
niji vsaj za sedaj ne kaže govo-
riti, kajti Fiat uradno nima
prodajalca, zato je mogoče po-
streči predvsem z italijanskimi
cenami. Pri sosedih bo tempra
SW 4x4 stala predvidoma 35
milijonov lir, panda 4 x 4 pa 16
milijonov lir. Na sliki: fiat
tempra station wagon 4 x 4 in
panda country club 4x4.
Osemvaljni motorji iz BiViW
Avtomobilsko trž-
no dirko v nič kaj
ugodnem letu 1992
začenja miinchen-
ska tovarna BMW
z dvema motornima
novostima: novima
osemvaljnima mo-
torjema s prostorni-
no tri in štiri litre,
s po štirimi ventili
na valj, štirimi od-
mičnimi gredmi in
novim elektronskim
menadžmentom.
Odločitev o izdelavi
osemvaljnih agrega-
tov, ki so vsaj za se-
daj namenjeni le se-
riji 7 (730 i in 740 i),
je povsem logična,
kajti razlika med
uveljavljenimi še-
stvaljnimi motorji in dvanaj-
stvaljnikom (na voljo le v 750
i in 850 i) je bila le prevelika.
Tako sta nastala dva motor-
ja, ki ponujata v osnovi enako
motorno konstrukcijo, pa ra-
zlično prostornino (2997 in
3982-kubičnih centimetrov) in
tudi različno moč (prvi največ
160kW/218KM, drugi
210kW/286KM). Oba motorja
sta izdelana iz aluminija, zato
tehta trilitrski agregat le 203,
štirih trski pa 212 kilogramov.
Skoraj odveč je pisati, da sta
oba avtomobila opremljena
s tristeznim katalizatorjem (z
dvojno sondo lambda) in da je
v izvedenki 730 i serijsko na
voljo ročni petsopenjski me-
njalnik, medtem ko so 740
i namenili petstopenjsko avto-
matiko. Razumljivo je, da so
hitrostne in siceršnje sposob-
nosti avtomobila s šibkejšim
in močnejšim motorjem skoraj
izjemne, kajti 730 i pospeši do
100 km/h v 8,5, 740 i pa 7,4
sekunde. V takšnih okvirih so
tudi številke o najvišji končni
hitrosti: 730 i zmore 233 km/h,
740 i pa 240 km/h. Ljubljanski
Tehnounion, zastopnik tovar-
ne BMW v Sloveniji, bo začel
ponujati obe motorni izveden-
ki v teh dneh, v Nemčiji pa
hočejo za 730 i 82 in za 740
i 100 tisoč mark. Na sliki: novi
osemvaljni BMW motor in
BMW 730 i.
BORZA CEN
RABLJENIH AVTOMOBILOV
Sejem rabljenih avtomobilov je bil to soboto v zelo živahnem
vzdušju, saj so mu družbo delali EKO sejem 92' in športno rekre-
ativne prireditve, ki so se ob občinskem prazniku odvijale na ŠRC
Golovec. Zaradi polne zasedenosti površin so organizatorji avto
sejem prestavili na travnato igrišče in bližnje parkirne prostore.
Ponudba rabljenih vozil je dosegla število 640, pa tudi prodaja je
bila dobra, saj so cene dosegale precej nižjo raven od dosedanjih.
Cene v tabeli so v nemških markah in so le okvirne, saj ne odražajo
razlik v kvaliteti istovrstnih modelov.
PRIMOŽ ŠKERL
Št. 15- 16. april 1992
33
Št.15 - 16. april 1992

št.15 - 16. april 1992
34
Št. 15 - 16. april 1992
)5
Št.15 - 16. april 1992
36
Št. 15- 16. april 1992
37
Št. 15 - 16. april 1992
3^
št.15 - 16. april 1992
39
Št.15 - 16. april 1992
4(
TRAČ-nice
Cvetke župana Rojca
Na nedavno minulih Dnevih slovenskega
filma se je občinstvo dobro zabavalo ob
filmu Vincija V. Anžlovarja Babica gre na
jug. Rahljanje pa je v dvorani odmevalo
tudi po filmu, še posebej, ko je na oder
stopil celjski župan Anton Roječ in čestital
ekipi ustvarjalcev filma Babica gre na pot.
Rahljanje župana Rojca ni zmedlo, svoj go-
vor je izpeljal do konca.
Direktorjeve iJiieme
Težke misli misli Bojan,
slovenski film mu stoji v glavi,
ar bi drugo leto kaj dodal mu,
to ga mami.
Izrek tedna
VLADI, KI NE ZNA ŠTETI DO 5,
TUDI KOALICIJA 4 + 1 NE MORE DO ŽIVEGA!
DosV vas 'mam!
Predsednik Društva slovenskih
filmskih delavcev Marcel Buh, ki se je
v soboto mudil v Celju, je vzkliknil:
»Dosf vam 'mam! najprej pravite, da
Dnevov slovenskega filma ne bo, po-
tem mi pripravimo maraton v Portoro-
žu, nato pa se spet pojavite vi s svojim
festivalom. To ni lepo! Kako vam je
brez nas sploh uspelo?«
Trezni Ceijani...
Celjski župan Anton Roječ
ima o svojih občanih izredno
dobro mnenje. V ilustracijo
le tale trditev: »Potem, ko so
lani junija Celjani v pozne
nočne ure množično in slo-
vesno proslavljali osamosvo-
jitev Slovenije, so zjutraj na
vojno agresijo trezno reagi-
rali.«
Presneta fizka
Minulo soboto, ob prazno-
vanju celjskega občinskega
praznika, je bil prav gotovo
najbolj v zadregi poveljnik
Teritorialne obrambe za za-
hodno     Štajersko      Viki
Krajnc. Ponagajala mu je fi-
zika in poznana teorija, »da
istočasno ne moreš biti na
dveh različnih mestih«.
Krajnc se je med zaprisego
slovenske vojske v Slovenski
Bistrici in celjskim občin-
skim praznikom, odločil za
slednjega. Le zakaj?
Kamen na kmen...
Šentjurčanov je ena sama
varčnost. Že vrsto let varču-
jejo z lastnimi vodnimi viri
in vodo raje uvažajo iz Celja
in Šmarja, v svoji gorečnosti
pa so šli celo tako daleč, da
varčujejo že z ljudmi. Pri
funkcijah, seveda...
Jurij Malovrh, na primer,
je župan, član izvršnega sve-
ta, predsednik sveta KS
Šentjur-okolica, povrhu vse-
ga pa mora še direktorovati
Javnemu komunalnemu po-
djetju ...
[OKNOJ
Razlika med kapitali-
stičnim in socialističnim
gospodarstvom - v kapi-
talizmu dobi vse en člo-
vek, v socializmu izgube
delijo - vsi!
Evropa briše meje, pri
nas pa smo že skoraj vsi
na meji - bede.
Ne manjka več minuta
do dvanajste marveč le
še minutka do dvanaj-
sterice.
Raje vidim oazo v puš-
čavi, kot pa puščavo
v oazi okoli nas.
Nič še ni izgubljenega,
toda delamo na tem.
Samoupravljanje, naša
največja izgubljena in-
vesticija.
Rdeča kapica bi morala
dobiti borčevsko pokoj-
nino - prva je bila
v hosti
Aforizmi so še na polo-
žaju - dobro se držijo.
Prebili smo led, zdaj pa
imamo vodo do grla.
Narod pride na oder, ko
pade zastor.
TIHA ŠEPETANJA
Vsem slovenskim parlamentom
Kjer se prepirata dva, tretji pomagajo
Poročilo slovenske poll-avlaclje
Drnovšek pristaja, Bavčar je že odle-
tel. Toplak čaka, da mu zrastejo krila.
Diferenciacija ob občinskem
prazniku
Nekateri poslanci so dobili svečana
vabila, nekateri izbranci pa tudi sve-
čana kosila.
Stotim ženskam na morju
Ko ste šle na morje,
ste si razširile politično obzorje:
do tule je baje še naše,
njihovo je pa, da koder jim paše.
NM.MUZJKANII POVEDO.
Fani - vi ste najbolj luštna punčka
»Kako veseli smo bili, ko
nam je oče kupil stare lesene
harmonike. Smo se kar s hrb-
tom na vrata v »Štiblc« zaprli,
da nas ni kdo motil. Vseh osem
se nas je učilo igrati, vendar pa
smo s poroko počasi vsi izgu-
bili stik s tem instrumentom.
Saj veste, grunt in šiht in ni
bilo časa«, začenja svojo pri-
poved zgovorna Fani Podko-
ritnik iz Rečice pri Laškem.
»Plesala sem že, še na misel
pa mi ni prišlo, da bi zopet
prijela za harmoniko. Ko sem
bila že dvajset let v zakonu,
me je na ofiranju pri tašči zo-
pet prijelo. Prav vseh pesmi iz
otroških let sem se spomnila in
mož kar ni mogel verjeti. Tako
mu je bilo všeč, da mi je takoj
naročil novo harmoniko.
Kakšnih pet plač je odštel za-
nje in nekaj mesecev smo mo-
rali čakati nanje, saj jih včasih
nisi mogel kupiti v trgovini.
Potem pa se je začelo. Zabave,
izleti. Zlata harmonika na
Ljubečni, pa Srečanje harmo-
nikarjev na TV Slovenija...
, Mito Trefalt nam je za oddajo
poslal note, ki pa jih ne poz-
nam. V veliko pomoč mi je bil
sin, ki igra po notah klavirsko
harmoniko. Želeno skladbo se
je najprej naučil on, potem pa
sem jo jaz s posluhom prepisa-
la. Pred časom nas je laško
hortikulturno društvo povabi-
lo na izlet in me na zaključku
predstavilo kot presenečenje
večera. Tako smo peli in igrali,
da smo na uro kar pozabili.
Tudi domačinu na kmečkem
turizmu smo naredili dober
»kšeft« in na koncu mi je re-
kel: Fani, vi ste najbolj luška-
na punčka. To se mi je zelo
»dopadlo«, sicer pa mi največ
pomeni to, da tudi sin in vnu-
ka igrata na frajtonarico in
nekatere druge instrumente,
ter tako nadaljujejo tradicijo
družine.«
EDI MASNEC
Ena iz Fanikinega rokava
Mož in žena sta imela veliko otrok. Nekoč reče mož Ž
- »Veš kaj, zdaj mi je pa tega dovolj! Odslej bom pa,
v veži spal.«
Žena pa mu odgovori:
- »Če bo pa to kaj pomagalo, grem pa tudi jaz v veži
STRAN(KA) SALJIVCEV
Janezkova
Janezek se hvali svojemu prijatelju:
- »Dobil sem novo službo. Sedaj imam
pod sabo tri tisoč ljudi.«
- »Kaj pa tako pomembnega delaš?«
- »Kosim travo na pokopališču!«
ZORAN MIRČIČ, Celje
Šoferska
»Ali ste že imeli kakšno prometno nesre-
čo?« vpraša inštruktor moža, ki je prosil za
sprejem v avtomobilski klub.
»Komaj omembe vredno. Šele dve.«
»Koliko časa pa imate vozniško dovo-
ljenje?«
»Odprejšnjega tedna.«
JOVAN BERNARD, Dobrna
Dež
Močno se je ulilo. V gostilno pribiti ves
premočen Francelj. Ko ga je zagledal zna-
nec, mu zastavi čudno vprašanje:
»Ali te je dež dobil?«
»Kje pa! V špricer sem padel«
IVAN STRMOLE, Celje
Čuijen sprejem
Pozno zvečer se prikotali domov pijan
mož in razburjena žena zaradi jeze vrže
skozi okno krožnik. Mož ji ne ostane dolžan
in pograbi mizo ter jo vrže skozi isto okno.
Žena ga začudeno pogleda in vpraša:
»Janez, ali je kaj narobe?«
»Ne,... ne, ne. Mislil sem, da bomo zunaj
jedli.«
ŠTEFKA KRALJ, Loka pri Žusmu
Št. 15- 16. april 1992