st. 40 (1315) NOVO MESTO Lelo XXV četrtek, 3. oktobra 1974 NOVO MESTO JE VAŠA BAIMKA Nadaljuje se obdobje nestalnega vremena, ki je povzročilo pro-; dor hladnega in vlažnega zraka nad naše kraje. Do konca tedna bo še nestalno vreme z občasnimi padavinami. Visoka rast, toda hkrati neugodni kakovostni kazalci gospodarjenja na Dolenjskem v prvem polletju • Ugotovitve in sklepi medobčinskega sveta ZK Novo mesto - Pospešiti integracije Da je izdelav^ regionalnega razvojnega načrta Dolenjske neodložljiva, da je nujno potrebno pospešiti združevanje gospodarstva, zaostriti pri tem odgovornost članov Zveze komunistov, da je treba odpraviti nekatera nesoglasja, ta namen pa v bližnji prihodnosti sklicati širši politični aktiv Dolenjske, to je vsebina sklepov medobčinskega sveta ZK Novo mesto, ki se je v razširjenem krogu sestal 27. septembra. Osnova za razpravo so bile ugotovitve komisije za družbenoekonomske odnose o letošnjem gospodarjenju v štirih občinah Dolenjske: Novem mestu, Črnomlju, Metliki in Trebnjem. Bistvene značilnosti tega so naslednje. Stopnja gospodarske rasti "naše regije, merjena z rastjo celotnega dohodka, je nad republiškim povprečjem, vendar njeno vrednost zmanjšujeta inflacija in všteta tako imenovana interna realizacija. Značilno je, da so letos neugodni kakovostni kazalci gospodarjenja; zmanjšuje se donosnost (akumulacija), slabša se plačilna zmožnost, zaloge naraščajo čez normalne, meje. Dodatno obremenjevanje družbenega proizvoda slabi gospodarsko moč'. To pa so stvari, ki gredo navzkriž z resolucijo o gospodarskem in družbenem razvoju. Na seji medobčinskega sveta ZK sicer niso bili vsi enakega mišljenja, ali je vse to že dovolj pretehtana ocena, ki bi lahko služila za akcijo ZK,'soglašali pa so, da je poseg Zveze komunistov nujen. Nesprejemljivo je, da v povezovanju gospodarstva ne dosegamo želenih uspehov, da je na primer na Dolenjskem 6 posamičnih Iskrinih obratov, zbranih v dveh branžah s sedežem v Ljubljani, da v turizmu, živilski industriji, živinozdrav-stvu integracije tako počasi napredujejo ali potekajo mimo regijskega povezovanja. Na novih osnovah zastavljeno medobčinsko sodelovanje, v katerem ne bo prostora za preglasovanje močnejšega, in akcija, ki jo je spodbudil medobčinski svet ZK, jamčijo, da bo v prihodnje bolje. M. L. L J h SlOVENSKI TABORNIKI V KOSTANJEVICI Y nedeljo, 6. oktobra, bo Kosta-Jeyica na Krki še enkrat „mesto "*{adih“. Sem bodo prišli slovenski gorniki na letošnji sklep tekmo-l^nJa za značko Živka Lovšeta. Dete/ *lub?vci’ taborniki in medvedki vrst tfNtauni se je zadnje leto v . ‘ah ZTS močno razmahnilo. Sre-tart s*ovensk‘h tabornikov bo na em dvorišču, kjer se bodo zbi-, i°d 10. do 10.45, prireditev pa se Dri Začela ob 11. uri. Po razdelitvi Lamnani s* bodo taborniki ogledali der 'k°V ^kovn* salon* razstavo mo-■ nih skulptur v okviru Forme vive v ,aragoceno zbirko umetniških del Ro .0stanjeviški osnovni šoli. Odred sta^u^ih tabornikov iz Novega me-av* J0 Potoval v Kostanjevico z vl°busom. JUTRANJKA VNOVIČ ZA KOZJANSKO otir5?louPravn‘ organi industrije Sevn- konfckc»je JUTRANJKA iz Za so roinuli teden sklenili, da vP^dete Kozjance po potresu •tari 10 Pr‘sPevajo okrog 80.000 di-0d z ’, c.nako> kot so prispevali že l»ost • kov delavcev v prvi solidar-tudlni akciji. Ob tem so poudarili *ok» Zahtevo, naj denar jpride res v bkrat ki so pomoči potrebni, J ati pa želijo poročilo o porabi ^Ja za to pomoč. PADEL IN SE UBIL 23. septembra zjutraj so v Dolnji Brezovici pri Šentjerneju našli mrtvega 76-letnega Jožeta Grubarja iz Dol. Vrhpolja. Ugotovili so, da se je možak prejšnji večer opil v vaški gostilni, domov grede pa je padel s ceste po strmini kakšne tri metre globoko. Padec je bil tako hud, da je Grubar podlegel poškodbam. USODEN SPODRSLJAJ 'V Rudniku Globoko se je 26. septembra zgodila delovna nesreča s hudo poškodbo. Franc Sotelšek iz Dedne vasi je vzvratno hotel zapeljati tovornjak pod stroj za nalaganje peska, pri tem pa mu je pomagal delavec Ivan Umek iz Pisec. Ko je tovornjak zapeljal nazaj, je hotel Umek skočiti na vozilo, vendar mu je spodrsnilo in je padel pod kolo kamiona. Hudo poškodovanega Umeka so potem odpeljali v brežiško bolnišnico. ZAČELO SE JE! V Semiču že pripravljajo zemljišče za gradnjo novega vrtca, v katerem bo prostora za preko 100 otrok. Od tega bo okrog 30 mest za dojenčke. S tem se uresničujejo dolgoletne želje prebivalstva, saj je velika večina ljudi zaposlenih, posebno žensk. Na šesti strani - mimogrede: tokrat predstavljamo med sjavnimi možmi na znamkah Dostojevskega - začenjamo z novo ??r>Jo kramljanj z domačimi •jud.rni, slikarji in kiparji iz Slo-Serijo smo naslovili „PRI SAMORASTNIKIH DOMA“. K.ot prvi gostuje slikar Viktor ^agyar, katerega najnovejšo raz-,y° bodo prihodnjo soboto od-Pfb v Trebnjem. • Obiskali smo 75-letno pošta-c° j“.ezko Žnidaršič s Planine P°d Mirno goro, zanimalo nas je, se je izgubil nekdanji tla-anski ZVon z graščine *"eitenau. Spet objavljamo Trdi-w potese, nadaljujemo zapis o °kricah, trdimo, da gre za prebod akustične kitare. In kot vadno: ena stran kulture, dve r.ani za dom in družino z obi-ajnimi nasveti... ^---------------------------------J Ob devetem kongresu slovenske mladine Spreminjanje družbenih razmer je bilo tudi v Jugoslaviji povezano z akcijo mladih. Komunistična partija je mladino usmerila v zavesten boj in strogi protikomunistični režim v stari Jugoslaviji borbene zavesti ni uklonil. Biti revolucionar v najtežjih trenutkih zgodovine jugoslovanskih narodov je pomenilo biti borec za ideale in biti pripravljen žrtvovati svoje življenje. Mnogo mladih življenj je ugasnilo, vendar ne zaman, saj postajajo danes njihovi ideali resničnost. Pri graditvi socialistične samoupravne Jugoslavije stoje v prvih vrstah mladi brigadirji, delavci samoupravljala, kmetje in študentje -to so današnji revolucionarji. Uresničevanje in poglabljanje samoupravnih socialističnih odnosov, ki smo jih trdno uzakonili v novi ustavi in sprejeli kot osnovno vodilo na kongresu Zveze komunistov Jugoslavije, postaja osnovni program mladih. Bitka za te cilje pomeni bitko za življenjske interese mladih delavcev, kmetov in študentov, ki se v teh dneh v Murski Soboti dogovarjamo za enoten program v enotni mladinski organizaciji. Ko delegati slovenske mladine pregledujemo in ocenjujemo opravljeno delo ter bodoče načrtujemo na IX. kongresu Zveze socialistične mladine Slovenije, se zavedamo Titovih besed, da moramo biti povsod, tudi tam, kjer je najtežje. LOJZE RATAJC Varljivo napihnjena rast ni naš cilj V prvih vrstah Kolo napredka so v zgodovini vedno pomagali vrteti mladi ljudje. Vedoželjnost jih je gnala na nova pota, iskali so rešitve iz obstoječih družbenih razmer. Napredne misli so se porajale v mladih književnikih, znanstvenikih, filozofih, okoli njih pa so se zbirali delavci in kmetje, ki so pomagali pri uresničevanju idej pariške komune, oktobrske revolucije in tako pokazali pot ostalim zatiranim narodom do politične, gospodarske in kulturne osamosvojitve. V Novem mestu so razdelili delavcem ključe prvih 62 stanovanj, zgrajenih iz sredstev solidarnostnega sklada PRILOGA V novi številki Priloge boste °a tretji strani lahko prebrali za-GRE MESEČNI DOGODEK? Nekaterim naročnikom Dolenjskega lista smo postali anketne liste s prošnjo, naj jjam odgovorijo na zastavljena yPrasanja. Skušali smo namreč zvedeti, kako danes živijo Do-~nJci, koliko imajo denarja, ka-8a porabijo ... Z današnjo svečano sejo občinske skupščine in podelitvijo Šeškove nagrade bodo zaključene svečanosti ob prazniku občine Kočevje. Prebivalci kočevske občine slavijo svoj praznik v počastitev I. zasedanja odposlancev slovenskega naroda, ki je bilo od 1. do 3. oktobra 1943 v Kočevju. Na sliki-park herojev v Kočevju (Foto: M. Vesel) Njihov najlepši dan v življenju Zaslužnim delavcem podeljena odlikovanja ,,Prepričan sem, da prinaša današnji dan, kakor tudi vsi tisti, ki mu bodo sledili, novo toplino, osebno in družinsko srečo, ki se bo prav gotovo odražala tudi pri delu in krepitvi zavesti v pravičnost naše socialistične ureditve, ki smo jo zapisali in sprejeli z novimi ustavami .. .“ Besedam, ki jih je med drugim izrekel Franci Borsan, predsednik novomeškega občinskega sindikalnega sveta v ponedeljek, 30. septembra popoldne 62 srečnim uživalcem prvih stanovanj, zgrajenih iz sredstev solidarnostnega sklada v Novem mestu, so navdušeno pritrdili vsi, ki so se to popoldne zbrali na nevsakdanje slavje. Prišli so najpotrebnejši med potrebnimi - tisti, ki se že leta in leta stiskajo v sobicah in premajhnih stanovanjih oz. tisti, ki so bili doslej sploh brez tople strehe nad glavo. Bilo je ganljivo gledati mlade družine, med katerimi so posamezni starši imeli s seboj tudi otroke, saj jih nimajo popoldne komu izročiti v varstvo. Bil je lep in pomemben praznik, dan zmagoslavja človeške solidarnosti in medsebojnega zaupanja. In če si je ta ali oni izmed prvih 62 prebivalcev novih stanovanj na skrivaj obrisal solzo ganotja, ko je sprejel ključe m papirje svojega novega prebivališča, ni bilo nikogar sram teh čustev. Za uvod sta v klenih besedah povedala to in ono o dosedanjem delu skupščine in organov solidarnostnega stanovanjskega sklada Marjan Močivnik, predsednik skupščine, in 30 let Denarnega zavoda Franci Borsan, ki je v imenu družbe-no-političnih organizacij občine razdelil ključe prvih 62 stanovanj. Do konca 1973 se je nateklo v solidarnostni stanovanjski sklad v občini nekaj nad 13 milijonov dinarjev, s čimer financirajo izgradnjo prvih 107 stanovanj za družine z nižjimi dohodki, mlade družine in ostarele občane. Solidarnost pa izkazujemo Y družbi še naprej, saj zberemo vsak mesec pomembne vsote za nadaljevanje načrtne stanovanjske izgradnje. Nujno potrebno bo čimprej poskrbeti za dokončno ustanovitev samoupravne stanovanjske skupnosti, saj bomo potem odprta vprašanja na tem področju lahko reševali še uspešneje. V torek, 1. oktobra, so se začeli srečni delavci seliti v nova stanovanja ob Ragovski cesti. Prvim 62 jih bo sledilo kmalu še 45, pripravljeni pa so tudi že načrti za gradnjo novih solidarnostnih stanovanj. ' T. GOŠNIK Po prvem zasedanju SNOS so pričeli v Beli krajini delovati številni organi mlade slovenske države, med njimi tudi Denarni zavod, ki je v tistem času ob izredno pičlih možnostih z znanjem in izredno voljo posameznikov zasnoval denarni in bančni mehanizem tako, da je lahko po osvoboditvi v polni meri deloval, se razvijal in dopolnjeval v skladu z razvojem samoupravne socialistične družbe. Letos mineva že trideseto leto od ustanovitve tega zavoda in ob tei Driložnosti so na Dro- slavi, ki je bila 26. septembra v Črnomlju, podelili več državnih odlikovanj, ki jih je zaslužnim delavcem zavoda izročil inž. Martin Janžekovič, predsednik občinske skupščine Črnomelj. Red zaslug za narod z zlato zvezdo je prejel Franci Kolar, red republike s srebrnim vencem sta prejela Miha Kambič in Anton Ogrin, red zaslug za narod s srebrnimi žarki sta prejela Jože Štrukelj in Branko Simčič, red dela z zlatim vencem Čiro Lendovšek in Nace Možina, red republike z bronastim vencem Lojze Kramar, Virens Jurančič in Janko Stariha ter red zaslug za narod s srebrno zvezdo llija Kaufman in Slavo Martelanc. V ponedeljek, 30. septembra, so predstavniki solidarnostnega stanovanjskega sklada novomeške občine v dvorani sindikalnega doma podelili ključe dvainšestdesetim imetnikom stanovanjske pravice. Na sliki: podeljevanje ključev. (Foto: J. Pezelj) DBH I ^- I J I —I I \^l ] I * [ I [-1^--J J Ld^JVrJ'r^iitl ) hl}) li — 1 SI. 40 (1315) Lelo XXV NOVO MESTO, četrtek, 3. oktobra 1974 II tedenski mozaik Bivši predsednik Združenih držav Amerike Richard Nixon je v bolnišnici zaradi strdka krvi, ki se mu je nabral v desnem krilu pljuč, so sporočili njegovi sodelavci. Sporočilo so kasneje uradno potrdili tudi v bolnišnici, nekako obenem pa se je zvedelo, da je nekdanji | predsednik, ko je sprejel pomilostitev sedanjega predsednika, Geralda Forda, izjavil: „To je največje ponižanje v mojem življenju. “ Ford je namreč Nixona pomilostil zaradi vsega, kar so mu sicer očitali med watergat-sko afero. To pomeni, da Richardu Nixonu ne bo treba pred sodišče, kar je v Združenih državah vzbudilo (in obudilo) vihar protestov. Sedaj pravijo, da očitno ne velja tisto osnovno določilo ameriške ustave, da so pred zakonom vsi enaki. Ford namiguje, javno pa tega seveda noče priznati, da je Nixona po-' milostil zato, ker je menda že prej zvedel, da je hudo bolan, toda tega v Ameriki mnogi nočejo sprejeti.. . umazanija ostaja umazanija - in bo to tudi ostala... Medtem pa se v Dominikanski republiki, majhni srednjeameriški državi, počasi razpleta velika drama: sedem pripadnikov tako imenovane mestne gverile je vdrlo v ameriško diplomatsko predstavništvo in tam zadržalo talce, ki jih bodo, kot grozijo, pobili, če ne bodo oblasti izpolnile njihove pogoje. Ti pa so: izpustitev nekaterih zaprtih političnih jetnikov in izplačilo pol milijona dolarjev v gotovini. .. nov izbruh nasilja ... Združeni narodi so izglasovali nezaupnico predstavniku rasistične Južne Afrike, ki je med zasedanjem Generalne skupščine doživel ponižanje, da so pred njegovimi očmi glasovali o razveljavitvi poverilnice njegove delegacije v svetovnem parlamentu ... naposled praktična in učinkovita kazen. V Hondurasu, ki so ga opustošili sunki vetra orkana Fifi, pa so se morali prebivalci na opustošenih področjih zaradi pomanjkanja hrane zateči h kanibalizmu, kajti sicer bi pomrli od lakote ... prepočasna pomoč! Kako do cene surovin Primerjava s svetovnimi cenami je varljiva V vseh ocenah letošnjih gospodarskih gibanj je nebrzdana rast cen nedvomno na prvem mestu. Prekoračila ie vse meje, predvidene v letošnjih razvojnih dokumentih in tiste, o katerih so se med seboj sporazumele republike in obe pokrajini. Ob tem pa imajo na zavodih za cene polne predale vlog za nove podražitve. Med argumenti, ki jih zahte- ve za povišanje cen navajajo, so TELEGRAMI ^ NEW YORK - Generalna skupščina OZN je zavrnila, da bi sprejela . akrfeditive južnoafriške delegacije za sodelovanje na zasedanju svetovne organizacije. Zahteva južnih Afričanov je bila zavrnjena z večino 98 glasov. DUNAJ - Poljski minister Pjotr Jarosze\vicz je dopotoval na Dunaj na čelu 30-članske poljske delegacije, ki bo na povabilo kanclerja Bruna Kreiskega na uradnem obisku v Avstriji. PEKING - Kitajski premier Ču En Laj je izjavil, da je Kitajska v preteklih 25 letih triumfalno napredovala na socialistični poti pod vodstvom KP in predsednika Mao Ce Tunga. Kitajski premier se je prvič pojavil v javnosti po dveh mesecih bolezni. KAIRO — Predsednik egiptovske vlade dr. Abdelaziz Hegazi je sprejel jugoslovanskega veleposlanika v Kairu Avguština Papiča in se z njim pogovarjal o izboljšanju sodelovanja med obema državama in še posebno na gospodarskem področju. Zvedelo se je tudi, da sta se pogovarjala o bližnjem obisku dr. Hegazija v Jugoslaviji. DAMASK — Tu seje začelo zasedanje izvršnega odbora palestinske organizacije. Posvečeno pa je, kakor se da izvedeti iz palestinskih virov, preučitvi palestinskega vprašanja v palestinskem, arabskem in mednarodnem okviru, o vprašanju ustanovitve začasne palestinske vlade ter' razpravi o palestinskem vprašanju v GS OZN. sila pogosti tisti, ki težijo k uravnavanju s svetovnimi cenami To velja predvsem za podražitve surovin in proizvodnih materialov nizke stopnje obdelave, kjer se predlagatelji novih cen ne morejo vključiti v verižno reakcijo podražitev. Že samo dejstvo, da so administrativni posegi v sistem in politiko cen še zelo močni, kaže, da ima dogovarjanje in sporazumevanje o cenah še veliko pomanjkljivosti. Proizvodni stroški s potrebno podjetniško akumulacijo, svetovne cene in razvojne težnje celotnega gospodarstva — to so tista glavna merila, po katerih bi morali po samoupravni poti oblikovati cene. Zal jih zelo različno upoštevamo in zato je tudi trditev, da so pri cenah surovin in proizvodnih materialov upoštevane predvsem svetovne cene, povsem upravičena. V črni in barvni metalurgiji so se letos na primer cene že skoraj za dvakrat toliko povečale, kot je bilo predvideno. To pomeni, da so na teh bazičnih proizvodnih področjih ostali kriteriji glede oblikovanja cen zanemarjeni, predvsem pa razvojni kriterij. Prav tako je mogoče ugovarjati, da je prav zaradi razvojnih >.-< LONG BEACH, Kalifornija — V tukajšnji letalski tovarni družbe Douglas so začeli izdelovati novo izvedenko znanega (in tudi v Jugoslaviji uveljavljenega) letala DC-9. Sedanji tip ima 139 sedežev in je štiri metre daljši od prejšnjega. Menda se za nakup novega modela zanimata tudi dve letalski družbi iz Jugoslavije. Na sliki: pogled v dvorano tovarne, kjer sestavljajo nova letala. (Telefoto: UPI) (Iz zadnjega PAVLIHE) m - Madonca, a veš, da je v Jugoslaviji vsak dan 210 tisoč ljudi v bolniški1. - 210.001, mene si pozabil prišteti! teženj potrebna bazični proizvodnji veliko večja akumulacija, da bomo lahko bolj izkoriščali domače surovine. To le deloma drži. Napredek surovinske proizvodnje je mogoče doseči tu^i tako, da bi se v skladu z razvojnimi smernicami predvsem združevala sredstva predelovalne industrije za investicije v surovinsko osnovo. Drugi dokaz, ki govori proti vsemogočnosti in utemeljenosti primerjav s tujimi cenami, pa je okornost našega sistema cen. Odkrito je treba povedati, da smo pri oblikovanju cen bazičnih proizvodov neredko sledili tudi ekscesnim, samo začasnim podražitvam na svetovnem trgu. Zaradi neelastičnosti pa takih cen potem ne znižamo, če se znižujejo na svetovnem trgu. To prav gotovo ni prav, saj take skrajnosti vnašajo stalne motnje na jugoslovansko tržišče. In kar je najvažnejše, s stalnim zasledovanjem svetovnih cen bazičnih proizvodov spod-kopujemo nekatere naj bistvenejše komparativne prednosti našega gospodarstva. Mednje gotovo sodijo dokajšnja naravna bogastva. Ce bomo vedno težili samo k svetovnim cenam pri vrednotenju teh bogastev, potem jih lahko kot našo razvojno vrednost mirno prečrtamo. To pa bi bilo za naš celotni druž-beno-ekonomski napredek sila škodljivo. TONE KRAŠOVEC tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled tedenski zunanjepolitični ~pregied\ Začasni predsednik Portugalske general Spinola je odstopil, vojaška junta pa je na njegovo mesto imenovala generala Costo Gomeza. To je za zdaj vrhunec procesa, ki je grozil, da bo marsikaj spremenil v tej deželi, ki se je šele letos otresla petdesetletne fašistične diktature in začela novo, demokratično obdobje svojega življenja. Začetek krize so zabeležili že -sredi minulega tedna, ko so iz nekaterih krajev v notranjosti dežele začeli prihajati v prestolnico pripadniki tako imenovane „tihe večine“, ki se na Portugalskem pod tem imenom enači z desnico in ostanki fašistične usedline. Te desničarsko usmerjene skupine so kanile v Lizboni prirediti veliko demonstracijo, ki naj bi izrekla podporo predsedniku Spinoli, s tem pa hkrati dokazala svojo prisotnost in voljo poseči v notranjepolitično življenje dežele. V resnici se je pod tem skrivala namera desnice, da bi prvič resneje in odločneje, vsekakor pa zelo javno, pokazala, da nikakor ni izgubila svojega vpliva in da se ne misli sprijazniti s sedanjim stanjem stvari v deželi. Tem nameram se je uprla demokratična večina, ki je začela na ulicah postavljati barikade, da bi preprečila desničarske demonstracije. Prišlo je do nekaterih manjših spopadov, v katere je posegla vojska in preprečila demonstracije. To je bilo v soboto in nedeljo, včeraj pa je iz Lizbone prišla novica, da je general Spinola odstopil zđradi tega, ,Jcer se ne strinja z anarhijo v deželi". Ozadje odstopa je seveda globlje in ga ni mogoče povezovati zgolj z namero desničarskih skupin, da bi priredile manifestacije v Lizboni. V grobem gre za naslednje: general Spinola, ki je bil sicer na čelu armade, ki je 25. aprila izvedla državni udar, je zadnje čase očitno prišel pod vpliv nazadnjaških sil in je v mnogočem spremenil svoja stališča, zaradi katerih se je moral v začetku leta posloviti od vplivnega položaja v armadi. Nemara najbolj opazna sprememba njegovega stališča zadeva odnos do procesa dekolonizacije v tako imenovanih prekomorskih teritorijah (kolonijah) in nadalje demokratizacije na notranjepolitičnem področju. Kar zadeva prvo je terjal daljše obdobje za prenos oblasti na predstavnike osvobodilnih gibanj in čeprav je bil v načelu proti temu, da Portugalska ohrani svoje prekomorske posesti (kar je v jjzboni formalno ime za kolonije), se je vendarle zavzemal, da bi se to zgodilo bistveno počasneje, kot se je v primeru Gvincje-Bissao in Mozambika - predvsem pa je terjal, naj bi o tem prenosu oblasti oziroma ukinitvi kolonij, sodelovali v večji meri tudi beli do- seljenci. To svoje stališče je po; imenoval „sodelovanje beUh pn odločanju o usodi prekomorskih ozemelj“ in „pravico do samoodločbe vseh tam živečih ljudi ne glede na raso ali versko prepričanje". V notranjepolitičnem življe; nju pa je zagovarjal misel, da bi ^ morali pri nadaljnji demokrati* zaciji (ki jo je nasploh sicer podpiral) Portugalske sodelo; vati vsi, se pravi tudi desničarji in celo ostanki fašističnih sil, ki jih je vojska spodnesla med pre-vzemom oblasti aprila letos. To navidezno zavzemanje za demokratizacijo vseh je skrivalo v portugalskem primeru zelo očitno nevarnost, da se kolo razvoja obme nazaj - da namreč nazadnjaške sile zaradi takega dobrohotnega stališča dobijo nazaj svoje izgubljene pozicije in uveljavijo stare odnose. Gomes zamenjal Spinolo Prav na teh dveh točkah " počasnejši dekolonizaciji i*1 drugačnem bodočem razvoju na notranjem področju - je prišel general Spinola v odkrit? navzkrižje z nekaterimi član* vojaške junte, tem dejanskim gospodarjem položaja na Portugalskem. V meijenju moči je spoznah da ostaja v manjšini in zato seje tudi umaknil - toda to je bil pravzaprav umik pod pritiskom, saj je le nekaj ur po njegovem odstopu vojaška junta sporočila, da ga je izključila iz svojih vrst — hkrati z njim pa še tri generale, prav tako njegove pri' staše. Spinolin odstop je mogoče ocenjevati kot spodbudno znamenje, da imajo napredne sile na Portugalskem kljub izpričani veljavi desnice vendarle veliko moč, predvsem pa, da izražajo prepričanje in voljo večine Portugalcev. TELEGRAMI ANKARA — Predsednik turške vlade Buelent Ecevit je odstopil ze drugič v zadnjih dveh tednih. Odstopil je, ker ni uspel sestaviti nove koalicijske vlade. Predsednik Koru* tuerk je zaprosil voditelja opozicije, bivšega premiera Sulejmana Demi-rela, da bi sestavil novo vlado. PARIZ — Del dohodkov od nafte namerava Iran investirati v več držav, med njimi v Zahodno Nemčijo, Francijo ter Avstralijo in Novo Zelandijo. To je povedal iranski premier Hoveida v televizijskem intervjuju, ki so ga prenašali v Parizu. Razprave po najodgovornejših forumih o tekočih družbeno-ekonomskih gibanjih (na temelju ocene gospodaijenja v minulih mesecih letošnjega leta) se zgoščujejo v celovite ocene ter stališča. Najkrajše bi jih povzeli, če napišemo, da v teh razpravah sklepi poudarjajo, da moramo biti v bodočih ukrepih docela realni, ko nadaljujemo z utrjevanjem stabilizacijske politike ter ko sprejemamo tekoče ukrepe za nadaljnjo' gospodarsko rast. Tem vprašanjem (torej oceni aktualnih družbeno-ekonomskih gibanj) je bila posvečena seja predsedstva CK ZKS prejšnji teden (v četrtek), pri čemer so posebno pozornost pbsvetili zlasti nekaterim dolgoročnim ter razvojnim vprašanjem našega gospodarstva in graditvi našega ekonomskega sistema na novih ustavnih temeljih. Predsedstvo CK ZKS je posebej poudarilo, da je treba sedanja družbeno-ekonomska gibanja ter uresničevanje politike stabilizacije zares temeljito in vsestransko preučiti. Samo taka realna ocena — so menili — naj bo osnova za pripravljanje in sprejemanje vseh nadaljnjih ukrepov v prizadevanjih za stabilizacijo in zdravo rast našega gospodarstva. To z drugimi besedami pomeni, da se moramo čimbolj ogibati posamičnemu (in dostikrat subjektivnemu) ocenjevanju trenutnih pokazateljev, ki nam ne dajejo Celotne podobe stanja, da se moramo izogibati uveljavljanju raznih posamičnih pritiskov (na cene in podobno) in še in še. Trenutnim gospodarskim vprašanjem oziroma njihovi celoviti podobi se je ta ponedeljek posvetilo tudi predsedstvo CK ZK Jugoslavije - ki je prav tako poudarilo potrebo po skrajni realnosti, po zaostritvi odgovornosti na vseh ravneh. Vsako dramatiziranje v tem trenutku, so dejali, kakor tudi vsako olepševanje in prikrivanje nadaljnjih ukrepov v našem gospodarskem sistemu. Predsedstvo CK ZKJ bo pretehtane sklepe o družbeno-ekonomskih gibanjih oblikovalo in jih posredovalo javnosti v bližnjih dneh. Vprašanja preoblikovanja oziroma ustanavljanja samoupravnih interesnih skupnosti za vsa področja — tako kot je predvideno z novimi ustavnimi določili — so bila osrednja točka tokratnega zasedanja zborov republiške skupščine (prejšnjo sredo). Skupščinski zbori so sprejeli predlog stališč za urejanje nekaterih družbeno-ekonomskih in družbe-no-političnih odnosov v SIS ter ocenili, da Nujna je realnost so ta stališča (ki so jih pripravile strokovne službe izvtšnega sveta, sindikatov, SZDL in drugih republiških dejavnikov) ustrezen temelj za pripravo zakonov oziroma za urejanje odnosov v SIS. Kot je znano, je samoupravne interesne skupnosti treba na vseh področjih uveljaviti na novih načelih do konca leta. To je še posebej pomembno za tiste SIS, ki se s svojim delovanjem vključujejo v novi skupščinski sistem. V republiški skupščini so delegati sprejeli tudi več zelo pomembnih novih zakonskih osnutkov — ki jih samo omenimo. To so osnutki za novi zakon o socialnem skrbstvu, . pa za zakon o zdravstvenem varstvu in pa i osnutek zakona o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lasti. Za vse'te nove zakone (ki bodo uveljavljeni že do konca leta) bo izvršni svet sedaj pripravil dokončne zakonske predloge. * Republiški izvršni svet je prejšnji teden (v torek) sprejel povečanje letošnjega republiškega proračuna - ki znaša 6,4 %, tako da bo proračun za leto 1974 zn&šal v celoti 1.864,671.314 dinarjev. Letošnji proračun republike je v primerjavi z lanskoletnim večji za 22,4 %. Izvršni svet je na tej seji obravnaval tudi zakonski predlog o določitvi stopenj, odbitnih postavk in olajšav za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega de^ji v letošnjem letu. Ta zakon bo seveda morala sprejeti še skupščina. Razen tega pa je IS posvetil precejšnjo pozornost tudi težavam naše živinoreje — ki jih povzroča podaljšanje prepovedi izvoza mesa v deleže članice EGS. Kot je znano, se na zvezni ravni pripravljajo ustrezni ukrepi (nekateri so bili že sprejeti, nekateri pa bodo še), ki naj bi z regresi pri cenah in drugim olajšali te občutne težave naše živinoreje. Nasploh je treba reči, da se zvezni organi zadnji čas (kar je razumljivo) precej posvečajo problematiki našega kmetijstva. Kot smo izvedeli prejšnji teden, bo zvezna dirckeija za živilske zaloge dajala posebne kredite pridelovalcem krompirja za njihove zaloge, kar pomeni, da bodo pridelovalci dobili denar za lažjo prodajo krompirja. Po napovedih bo letošnja letina krompirja v državi znašala kakšnih 300.000 ton, od česar bodo pridelovalci kakšno tretjino poslali na trg v obliki tržnih presežkov in del tega skušali tudj izvoziti. S kreditno politiko naj bi spodbudili tudi pitanje in vzrejo živine ob hkratni spodbudi razvoja manj razvitih obmejnih območij v Sloveniji — smo tudi izvedeli prejšnji teden. ZIS sc je skupno z zvezno direkcijo za rezerve odločil za ugodno posojilo tistim rejcem (za posojilo po obrestni meri 4 %), ki sc bodo dogovorili za organizirano pitanje, hkrati pa jim direkcija zagotavlja tudi ustrezen odkup. ZAMRZNJENA . CENA MESA * dni zapora. SEJEM OBRTI IN OPREME V KRANJU . G°renjski sejem v Kranju fen?raylja. VII. mednarodni se-11 opreme, ki bo od ;e ' • 0 “0- oktobra. Obrtni selo, V11je.namenjen v prvi vrsti pri-Jrvid°sežkov obrti družbenega 6nr» C ga sektorja in prikazu S5Se,m or.odij za obrt* ki J° ci n tuP proizvajal- Yrm\V L sejem prispeval tudi k seČn oblsk°valcev, bo v okviru va V' ,frtfeJena posebna razsta-j ’ 0 Prikazala dela gojencev :^rokovnih šol. Poleg tu-dn ln.domačih razstavljalcev bo-2 lzdeJki domače obrti zasto-talf16 *Ud* dežele v razvoju, u da bo na sejmu sodelovalo P eko 120 razstavljalcev. V okvi-sejma bo tudi modna revija in razstava gob. Graditelji, zakon je sedaj strožji! Medobčinska urbanistična inšpekcija oddelka za medobčinske inšpekcijske službe pri občinski skupščini Novo mesto ugotavlja celo vrsto prekrškov pri lokacijah in gradnjah objektov na območju občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje. Režim urejanja lokacije in graditve objektov je po zakonu o spremembah in dopolnilih zakona o urbanističnem planiranju postal precej strožji, zato inšpekcija opozarja graditelje, naj se držijo zakona. Kazni za nespoštovanje zakonitih predpisov so visoke, saj je lahko posameznik za prekršek kaznovan s kaznijo do 10.000 dinarjev in do 30 . Sejmišča seip ^ ~ sobotni tedenski n.;®,, prašičev v Brežicah so rejci P'Peljali 654 prašičev. Do tri mesece starih živali so prodali 484 po 19 »dinarjev za kilogram žive teže, 3 mesece starih prašičev pa so p,.. i1. P° 16 dinarjev za kilo- gram žive teže. iem* ^ESTO - Ponedeljkov se-vahon 9v.em mestu je bil dokaj ži- menu’nrLK10 k,jub slabenlu vre’ ^Preeej kupcev tudi iz sosed- ljali 529mnr^ci so na Pr‘Pe' 322. Cen^ ~ Pr°dal' Pa so jih 12 tori Prašičev, starih od 6 do dinari^’ S° bi,e od 300 do 440 mSeev PraŠiči’ stari od 3 do 6 ^nSjev.’ Pa S° Vcljali 450 do 650 Nobenega posega več — brez dovoljenja Po zakonu ni mogoč noben poseg na obstoječih zgradbah in novogradnjah brez ustreznega dovoljenja organa za urbanizem pristojne občinske skupščine. Za postavitev začasnih lesenih objektov je potrebno potrdilo o priglasitvi teh del. Tako potrdilo zadošča tudi za adaptacijo, vendar se zunanji videz obnovljenih Kmetijski kotiček Letošnje izkušnje z oidijem; ^Belokranjske in bizeljske vinogradnike je letos presenetil mo- k napad oidija ali pepela, za peronosporo najbolj nevarna Zen vinske trte, ki za razvoj ne potrebuje toliko vlage, zato P* yeč toploti (letošnje poletje!). Belokranjcem, ki so skupin-0 obiskovali letošnji vinski sejem v Ljubljani, je na strokov-Predavanju dr. Vrabl na njihovo vprašanje, ali je za letošnji , °apad kriv cosan, slabo škropljenje ali kaj drugega, dal Pednji odgovor: Cosan, to je močljivo žveplo, ki ga običajno dodajajo škropi- . £ zoper peronosporo, ni kriv. Krivo je slabo in nepravočasno -Topljenje, uporaba nekaterih organskih fungicidov, ki pospe-Jejo razmah oidija (tak je na primer zineb, domnevno pa celo M 45!), pa tudi opuščanje škropljenja z bakrenimi pri-?nano da baker, ki ga uporabljamo zoper peronospo-»deluje zaviralno tudi na oidij. Poizkusi in praksa so pokazali, da je proti oidiju obvezno -pni že takrat, ko so poganjki dolgi 10 do 15 cm, torej zelo ^8 aj. To velja zlasti tam, kjer je oidij zelo nevaren. Žveplo je (1 v®dn° najboljše in najcenejše sredstvo, četudi so na voljo lahlf kot karatan, morestan in drugi. Važno je, da lierT ^v?P*amo v cvet> to Pa vinogradniku omogoča, daškrop-' la oziroma prašenja zgosti, če se obeta hujši napad bolezni. ^ Dr. Vrabl je opozoril tudi na nekatera stara, preizkušena opjya oziroma postopke. Tako bi kazalo znova razmisliti o tjPUenju z žvepleno apneno brozgo, nekateri jo imenujejo ‘^orn*jsko brozgo, ki jo skuhamo sami po preizkušenem . Kot dober star postopek je priporočil škropljenje s kalijevim iJ^roangaiKjm, ki zavre oidij, če se je že hudo razpasel. Na ve rov v°de Je treba dati 3 kg gašenega apna in 125 g kalijeva hipermangana, ki se kupi v lekarni. Inž. M. L. stavb ne sme spremeniti. Za gradnjo masivnih ograj, škarp in opornih zidov v naseljih in zunaj njih, kakor tudi za rušenje teh objektov je prav tako potrebno ustrezno dovoljenje. Lokacijsko dovoljenje je po-ebno za gradnjo objektov infrastrukture (vodovodi, kanalizacije, greznice, poti, ceste), lokacijsko in gradbeno dovoljenje pa je potrebno za gradnjo novih stanovanjskih hiš, gospodarskih poslopij, zidanic in počitniških hišic, prav tako pa tudi za vsa gradbena dela, ki spreminjajo zunanji videz že obstoječih stavb. Za prijavo gradnje je potrebno predložiti občinskemu organu, pristojnemu za urbanizem, posnetek zemljišča (mapno kopijo) in potrdilo o lastništvu zemljišča. Ta dva dokumenta in vloga, ki jo dobi investitor na občini, so osnova za postopek pridobitve dovoljenja za'gradnjo ali adaptacijo. Dipl. inž. JOVO GROBOVŠEK urbanistični inšpektor Seme je in ni V želji za novo dobro letino in zavedajoč se pomena lastne preskrbe s hrano, je zvezni izvršni svet letos prej, to je pred setvijo, določil zajamčene cene pšenice. Te so tolikšne, kot veljajo za letošnji odkup, k čemer bodo verjetno imeli poljedelci pomisleke, rekoč, da je treba upoštevati inflacijo in večanje stroškov reprodukcijskega materiala. Vseeno pa kmet zdaj lahko računa, in ■'ker se bliža jesenska setev, tudi išče ustrezno seme, če ga ne premore sam. močjo katerega bi lahko zanesljivo -natančneje priporočali, katere sorte naj kmetje sejejo. Tako smo vezani le na splošna priporočila. Če primerjamo priporočene sorte (glej članek „Izbrati pravo pšenico*1 DL št. 38!) in zaloge izbranega semena, ki ga imajo na voljo semenarne, ugotovimo precejšen razkorak. Kot so navedli na posebnem posvetovanju v Mariboru, imajo seme-narji na zalogi dovolj semena: 80 vagonov zlate doline, 40 vagonov Iibe-llule, 30 vagonov kavkaza, 12 vagonov leonarda in 10 vagonov marinke. Prednost potemtakem dajejo izrazito intenzivni sorti, ki zahteva gosto setev, obilno gnojenje in zatiranje plevela, daje pa malo slame. Će upoštevamo cene gnojil in škropiv ter potrebe kmetije po nastilju, za mnoge naše kmete sicer odlične intenzivne sorte niso vselej najboljše in bi bilo koristno, če bi imele semenarne večji izbor. Potem se kmetje ne bi tako oklepali svojih starih, ekstenzivnih pšeničnih sort, ki jih na našem območju, žal, srečamo še precej. M. LEGAN Kaj dati v zemljo ob dokaj skromnem izboru? Dolenjska seje zlasti na ravninskem Krškem polju precej žita, vendar kmetijski inštitut pri nas nima nobenega poskusnega polja, s po- Slovesen začetek zemeljskih del za tovarno v Veliki Loki Tesno tesnilom? Odločitev je dokončna: podjetje Donit iz Medvod bo v Veliki Loki pri Trebnjem zgradilo tovarno avtomobilskih tesnil, ki bo sprva zaposlovala kakih 75 delavcev, kasneje pa dvakrat toliko. Vrednost proizvodnje bo že po dveh letih znašala 85 milijonov dinarjev. Škarje in trak so že simbolično odprle pohod napredka v ta del Temeniške doline, ki sta mu doslej kmetijstvo in mali mi- — Med kladivom in nakovalom (Karikatura - M. Bregar) zarski obrat „Hrast" pomenila vso gospodarsko moč. To smo zapisali že ob začetku gradnje, zdaj pa skušajmo odgovoriti še na vprašanje, ali ima ta tovarna možnosti za vsestranski uspeh, če upoštevamo, da jo gradijo na območju, ki nima industrijske tradicije, in v času, ko se obeta jugoslovanski avtomobilski industriji huda kriza. Ne ve se namreč, kdo bo kupil pol milijona avtomobilov na leto, ki jih bodo naredile naše tovarne. Inštitut za ekonomiko investicij je ugotovil, da ima tovarna v Veliki Loki velike možnosti. Prodaja njenih izdelkov je v celoti zagotovljena, četudi bi se “zmanjšal sedanji obseg proizvodnje avtomobilov v Jugoslaviji. Donit, ki bo s tem obratom podvojil svoje zmogljivosti, lahko izdeluje še druge vrste tesnil, med njimi za lokomotive in ladje. Pomembno je tudi, da pri tem uporablja lastno surovino, kar v sedanjih razmerah, ko se veča devizni primanjkljaj, ni odveč posebej naglasiti. Upravičen je torej optimizem, zlasti še ker je ta investicija na manj razvitem slovenskem območju in vključena v srednjeročni razvojni načrt naše republike. M. L. Izguba gostinstva Delegati zbora združenega dela pri metliški občinski skupščini so na zadnji seji, ko so ocenjevali gospodarsko poslovanje v prvi polovici letošnjega leta, spregovorili tudi o gostinstvu, ki je v tem obdobju imelo najslabše uspehe. Zabredlo je v 384.735 dinarjev izgube. Med vzroki izgube so delegati med drugim navajali, da sc je v zadnjih letih v občini močno povečalo število zasebnih in družbenih gostinskih obratov. Pred petimi leti jih je bilo 14, sedaj pa jih je 22. Mesto z majhnim številom prebivalcev, še nerazvit turizem, številne zasebne zidanice, vse to jemlje kruh družbenemu gostinstvu, ki se nikakor ne more povzpeti na zeleno vejo. Če k temu dodamo še neizpodbitno dejstvo, da je v občini vse premalo zanimivih prireditev, potem je podatek, da je metliški hotel zaseden le 28-odstot-no, razumljiv. Na Kolpi: naravne lepote so šele začetek uspešnega turizma in gostinstva Zato bodo v občini stanje gostinstva skušali rešiti s sanacijskim programom, ki naj bi zagotovil več domačega gostinskega kadra, izdelali bodo program stalnih turističnih prireditev, uredili kamp v metliškem kopališču,., uvedli strožja merila pri odpiranju novih gostinskih obratov . .. To je sicer lep sanacijski program, ki pa bo lahko uspel le v primeru, da sc mu bo pridružil še podoben program Viatorjcvega kolektiva, ki bo moral najbrž največji dd bremena sanacije gostinstva v občini prevzeti na svoja pleča. Kvaliteta storitev pa bo zelo pomembna. R. B. vredno je zapisat* Stran uredil: MARJAN LEGAN ••• Ostro in odločno je izzvenela obsodba dolenjske počasnosti in okostenelosti na polju gospodarskega združevanja, izrečena na petkovi seji medobčinskega sveta ZK. Kot da ne moremo, za-plankarji, doumeti nujnosti sodobnega gospodarskega sveta, ki je pripeljala, denimo, francoskega voditelja radikalov Schreiberja, da je v svoji knjigi zapisal tole misel. Primeren odgovor na ameriško izivanje je ta, da Evropa združi svoje sile, da koncentrira svoja podjetja, da pospeši ustanavljanje velikih industrijskih grupacij, ki so možne svetovne strategije. Korak s časom Da velja to za gospodarsko tekmovanje, v katerega smo vrženi, naj želimo ali ne, nasploh, to prepričanje še ni osvojilo vseh. Združevanje in' sodelovanje lahko prinaša velike koristi, če je dobro zastavljeno. Da je to res, dodaja nov dokaz analiza, ki je pretehtala možnosti za povezovanje v sestavljeno organizacijo združenega dela nekaterih tekstilnih in konfekcijskih tovarn na Dolenjskem. Na pobudo tovarn Beti, Komet, Labod in Novoteks so namreč naredili študijo, kakšne so možnosti za večje sodelovanje. Rezultati so presenetili. Cela vrsta organizacijskih prednosti se je pokazala na dlani, ko so v njej tehtali, kaj vse bi sc dalo narediti skupaj na področju načrtovanja, raziskovanja tržišča, izumov ipd. Kot zanimiv drobec: analiza je razkrila, da imajo te tovarne štiri računalnike, njihova povprečna izkoriščenost pa znaša, reci in piši, deset odstotkov! V industrijski vojni pa vodijo glavno bitko električni računski stroji, računalni-ki(!), tega se že dolgo zavedajo v industrijskih deželah. Ker so prednosti povezovanja tekstilcev in konfek-cionarjev Dolenjske in Posavja očitne, se bo za uresničitev tega načrta zavzela tudi Zveza .komunistov. Toliko bolj, ker vodi to povezovanje zamisel o „kompletirani ponudbi tržišču“, kar pomeni, da so vrata predvidene sestavljene organizacije združenega dela odprte tudi za druge, ne le za tekstilce in ko nfekcionarje. _______________M. LEGANJ DOLENJSKI LIST Teden protipožarne varnosti so stopiški gasilci proslavili tudi s povečano dejavnostjo med šolsko mladino. O pomenu varstva pred ognjem je mlar dini govoril domači gasilec Slavko Boh te, potem pa So se otroci seznanili tudi z gasilskimi napravami. Na sliki: otroci navdušeno „gasijo" Nič več ročno in z vilami: navkljub dežju je bil v nedeljo prikaz delovanja nakladalnika in trosilne prikolice za gnoj Strojne industrije Šempeter na Kompolju. V sodelovanju s tovarno je prikaz pripravil TOZD za kooperacijo pri sevniškem Kmetijskem kombinatu Zasavje. (Foto: Železnik) Šentvidu pri Stični so v soboto odprli nov j ,rat tovarne pletenin RAŠICA in ga v znak so-ovanja s Češkoslovaško poimenovali po Vltavi. obratu bo prostora za 120 zaposlenih. Na slo-v»SId>S»*’ k* .so j° združili z zborom vsega kolekti-Kašice, je govorila Vida Tomšič. Urejanje okolice na Ragovski cesti pri novih blokih se približuje koncu. Prejšnji teden so delavci Vodne skupnosti asfaltirali cesto in parkirne prostore. Dela bi bila narejena že prej, če jim ne bi nagajalo slabo vreme. (Foto: Boštjan Krže) POHITIMO Z ZBIRANJEM ZA DOM V KUMROVCU! Akcija zbiranja denaija za dom ZB NOV in mladine v Kumrovcu poteka dokaj uspešno, saj smo v Sloveniji do sedaj zbrali že 12 396 247 dinarjev, torej 82,64 odst. od predvidene vsote. Dom bo kmalu dograjen in akcija bi morala biti že končana, zato je potrebno, da občinski sveti Zveze sindikatov pospešijo zbiranje. Občine na območju širše Dolenjske so od dogovorjene vsote 1 353 000 dinarjev, preračunane glede na število prebivalstva, narodni dohodek in število zaposlenih, zbrale 1 029 823 dinarjev. Posamezne občine so svoje obveznosti izpolnile (računano v odstotkih) takole: Brežice so že zbrale 76 odstotkov dogovorjene vsote, Črnomelj 60, Kočevje 68, Krško 82, Metlika 71, Novo mesto 73, Ribnica 108, Sevnica 76 in Trebnje 83 odstotkov. Sevnica: obrati plačajo matičnim podjetjem 10 milijonov dinarjev Ob pregledu polletnega gospodarjenja delovnih organizacij v sevniški občini na seji zbora združenega dela občinske skupščine minuli ponedeljek so govorili tudi o izkoriščevalskem odnosu matičnih podjetij, ki imajo v občini le svoje temeljne organizacije združenega dela, skupne službe pa doma. Kot je dejal predsednik izvršnega sveta Mihael Keršič, znašajo prispevki TOZD Jugo-tanin Konusu, krmeljske Tovarne lahkih konstrukcij mariborski Metalni, sevniške Tovarne konstrukcij Strojnim tovarnam Trbovlje in Stillesa Slovenijalesu v tem letu 10,15 milijona dinarjev! Nihče nima nič proti racionalnejšemu poslovanju, uspešnejšemu delu komerciale in drugih služb v takih velikih podjetjih, vendar doslej delavci teh TOZD v sevniški občini ne vedo, kaj dobijo za te velike denarje tudi nazaj od teh skupnih služb, kijih tako drago plačujejo. Sedaj je izjema v dobrem smislui le Metalna, ki je pripravila program naložb za TOZD v Krmelju. SPREJEM ZATRI NOVE OFICIRJE Da je med slušatelji in diplomanti vojaških akademij le malo Slovencev, je že znano dejstvo. Zato je toliko bolj razveseljivo, da so tovrstno šolanje zaključili tokrat kar trije fantje iz krške občine: Mirko Cigler s Senovega in Branko Petan iz Krškega sta diplomirala na vojaški akademiji kopenske vojske, Marjan Bojič iz Krškega pa na letalski akademiji. Vsem trem sta predsednik krške občinske skupščine inž. Niko Kurent in načelnik oddelka za narodno obrambo Slavko Kunej pripravila sprejem in jim izročila lepa spominska darila. V prijateljskem pogovoru sta jim zaželela tudi obilo uspeha pri izvrševanju novih službenih dolžnosti, hkrati pa tudi to, da bi jim na vojaških akademijah sledilo še več mladih Krčanov. Oddelek za narodno obrambo si na različne načine prizadeva popularizirati vojaški poklic, ki je povsem enakovreden drugim in je zato manj razumljivo manjše zanimanje zanj. ž. S. Delegati zbora združenega dela občinske skupščine so zaradi teh razmer sprejeli sklep, ki nalaga občinski komisiji za pregled statutov, naj ponovno prouči samoupravne sporazume in delitvene ključe za prispevke skupnim službam, ki jih plačujejo temeljne organizacije združenega dela matičnim podjetje111- A. Ž. OREHOVČANI ŽE PO ASFALTU? Začeta pripravljalna dela za asfaltiranje vaških cest v sevniški občini na Orehovem, Boštanju in Studencu lepo napredujejo. Najdalj so Orehov-čani: konec minulega tedna so že pričakovali valjar novomeškega Cestnega podjetja, TOZD Krško, vendar ga niso pripeljali, ker podjetje nato ne bi moglo dobaviti asfalta. Vaščani pričakujejo valjar in nato tudi ostale stroje proti koncu tedna, ko naj bi se lahko tudi žc peljali po novem asfaltu. V Boštanju so valjali gramozni tampon v soboto in nedeljo in tudi tu do konca del ne manjka več dosti, Studenčani pa so v nedeljo imeli v glavnem napeljan žc ves gramoz. A. Z. 7. oktobru, dnevu topništva, naproti BREŽICE: Na 10. seji članov sindikata delavcev trgovine so v torek evidentirali SILVO KLA-JIČEVO za delegatko na VIII. kongresu slovenskih sindikatov. Dogovorili so se za ponovno akcijo pomoči Kozjanskemu in za takojšnjo akcijo za ozimnico. KRŠKO - Koordinacijski odbor za odpravo posledic potresa na Kozjanskem je včeraj pregledal rezultate 1. kroga solidarnostne akcije v občini in sprejel sklep za njeno ponovitev. SEVNICA — Danes bodo na predkongresni konferenci sevni-škili sindikatov obravnavali predloge sklepov za 8. kongres slovenskih sindikatov, izvolili bodo svoje delegate za kongres in sc dogovorili o ponovitvi solidarnostne akcije za po potresu prizadeto Kozjansko. BREŽICE — V ponedeljek bo v domu JLA občinska predkongresna konferenca, ki jo sklicuje OSS. Na dnevnem redu je razprava o kongresnih dokumentih in izvolitev delegatov v republiški zvezni kongres. Topničarji so ob našem obisku z veseljem pokazali, kako vadijo, čeprav smo jih obiskali prav med prosto nedeljo. (Foto: J. Primc) Lidija Šentjurc: Proslave niso le oddolžitev žrtvam, temveč spodbuda za nove napore Sedaj, ko še hitreje razvijamo samoupravljanje, kot člani temeljnih organizacij združenega dela, krajevnih in samoupravnih skupnosti, kot delegati skupščine, člani družbenopolitičnih organizacij, smo še bolj odgovorni za celoten razvoj. Odkritost, tovariška medsebojna opozorila, kritika in pomoč ter zavest skupne odgovornosti vseh generacij so znova nujen element medsebojnih odnosov. To bo olajšalo premagovanje pojavov, kot so komodnost, uradniški odnos do dela, egoizem, odtujenost, brezciljnost, zagrenjenost, užaljenost in podobno, kar se sem in tja opaža v miselnosti mlajših in starejših. Prav samoupravni demokratični odnosi že sami po sebi zahtevajo in napovedujejo boj vsem negativnim pojavom in tudi vsem tistim tujim ideologijam, ki so .se nekaj časa pojavljale tudi v naši publicistiki in so skušale izničiti in omalovaževati veličino človeka in celo našo revolucijo. Zato naše proslave niso le oddolžitve žrtvam, temveč spodbuda za nove napore in zavest, da je od nas vseh odvisno, kako živimo in kako hitro se bomo približevali socialističnim ciljem. (Članica sveta federacije na nedeljskem partizanskem slavju v Šmarjah na Primorskem) Mika Špiljak: Nagrajujemo vse, le dela ne Družbeni dogovori in samoupravni sporazumi — takšni, kakršni so zdaj v številnih delovnih kolektivih — niso nič drugega kot poziv strokovnjakom in dobrim delavcem, naj gredo na tuje, saj na domačih tleh nimajo priložnosti zaslužiti toliko, kolikor lahko delajo. Doslej še nismo imeli slabšega sistema nagrajevanja. Celo tarifni pravilniki so bili veliko boljši. Nagrajujemo kvalifikacije, naslove, minulo delo, število delovnih let. .. pravzaprav vse, samo dela „ne moremo44 in samo dela ne nagrajujemo. V obdobju liberalizma so se nam mnoge reči izmuznile iz rok: prišlo je do socialnih' razlik in sploh do razlik, ki niso bile plodovi dela. In kaj se je zgodilo? Sledila je — potrebna in povsem upravičena družbena akcija za zmanjševanje socialnih razlik in zaščito najrevnejših kategorij zaposlenih. Hkrati so bili podpisani sporazumi, ki so določili zgornje meje dohodka, kar je praktično pogasilo delovni zagon in spodbudo najbolj strokovnih in sploh najboljših delavcev. Menim, da zgornja meja nagrajevanja ni potrebna. (Predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije v odgovorih „Tanjugu") Vinko Hafner: Tovariš, zakaj ne gospod? Socializem ni zrastel sam iz sebe, temveč na tleh kapitalizma. Zato nosi s sabo še marsikatere njegove ekonomske in socialne značilnosti ter navade, med njimi tudi ogovarjanje ljudi z gospodom. Potemtakem se gospodu ne moremo učinkovito upreti le z moraliziranjem in s propagando za tovariša, temveč predvsem z dejanskim odpravljanjem objektivnih vzrokov družbenih neenakosti in odtujenosti ljudi ob hkratnem organiziranem prizadevanju zavestnih družbenih sil pri uveljavljanju socialističnih družbenih vrednot, torej tudi tovariša. Utrjevati moramo takšno vsesplošno razpoloženje, da se bo zdelo ljudem edino normalno, če se bodo ogovarjali s tovarišem, da bo'torej ogovarjanje s tovarišem dokaz resnične kulture in tovariša, ogovarjanje z gospodom pa dokaz nevzgojenosti, malomeščanske omejenosti in nazadnjaštva. Prizadevanje za uveljavljanje tovariša in odpravljanje gospoda je torej treba pojmovati kot del naših skupnih naporov za uspešen razvoj samoupravne socialistične družbe. Se več, to je del prizadevanj za uresničevanje tako imenovane asociacije svobodnih proizvajalcev, torej brezrazredne komunistične družbe. (Sekretar mestnega komiteja ZK Ljubljana v članku v ,,Delu“) Veselin Đuranović Naš odnos ne more biti drugačen kot do političnega sovražnika Mislim, da politična budnost ni bila povsod dobro razvita, da občutek potrebe po politično idejni akciji pri nekaterih organizacijah ZK ni dovolj močan. Zato se je lahko tudi zgodilo, da so ponekod podcenjevali delovanje z informbiro-jevskih pozicij, oziroma niso bili dovolj budni. Takšne pomanjkljivosti objektivno omogočajo tudi takšno politično dejavnost informbirojevskih elementov, kakršen je poskus s tako imenovanim „kongresom44. Dvanajst ljudi, kolikor jih je bilo na tem sestanku, in morda še toliko, ki so dobili gradivo s tega kongresa (vseh skupaj kakšnih 30), realno ni moč, ki bi lahko resneje ogrozila našo politiko in našo samoupravno socialistično ureditev. Še zlasti ne danes, ko smo zadeli odločujoč udarec silam liberalizma in nacionalizma, ko smo ustvarili visoko stopnjo politično idejne enotnosti ZKJ in ko je razvoj socialističnega samoupravljanja kot celovitega družbenega sistema v največjem vzponu. Torej ne gre za nikakršne ideološke razprtije, temveč za sovražno dejavnost, saj ti elementi v svojem kongresnem „gradivu“ pozivajo k spremembi ustavnega sistema Jugoslavije, celotne ustavne ureditve in politike ZKJ. (Predsednik CK ZKS Črne gore političnemu aktivu v Bijelem polju) j ^ _____-—s Lepi uspehi ribniških topničarjev v zadnjem letu dni dosegli prav tako odlične uspehe. Vojaki in' starešine so sc med letom zelo potrudili in uredili okolico stavb. Zato vojaki ne pretiravajo, ko pravijo, da je zdaj vojašnica prava „kučica v cveču“ (hišica v cvetju). Med uspehi naj omenimo še dobro sodelovanje vojakov s / prebivalci okoliških občin, predvsem z mladino. Pri tem je odigral pomembno vlogo vojaški orkester, ki ga vodi Anton Novak. Tovariša Nikolo Damjanoviča smo zaprosili, naj nam pove, kako je zadovoljen z rezultati, doseženimi od zadnjega praznika do danes. Dejal je: „Morda sem včasih prestrog, a zame ni nikoli nič tako dobro, da ne bi moglo biti še boljše. V zadnjem letu dni smo opravili mnogo velikih nalog. Moje globoko prepričanje je, a tega mišljenja so tudi vojaki in starešine enote, da smo napravili vse, da bi naloge opravili čim bolje. Gotovo so bile pri delu tudi manjše pomanjkljivosti. Lahko bi bili včasih za sekundo hitrejši ali centimeter, bolj natančni, a vse to bi bili že vrhunski dosežki. Iz vsega tega se vidi, da topničarji iz vojašnice narodnega heroja Mirka Bračiča v Ribnici upravičeno s ponosom prikazujejo svoj praznik, dan topništva. Gotovo se bodo topničarji za svoj praznik potrudili, da bi na vaji „Jesen 74“ dosegli še boljše uspehe. V«čja nadomestila OD Na seji skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja sprejet sklep o povišanju - Izguba Na 5. redni seji skupščine skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Novo mesto, ki je bila 26. septembra, so med drugim razpravljali in sklepali tudi o predlogu o povišanju nadomestil osebnih dohodkov zaradi podražitve živil. Skupščina je sklenila, da se od 1. avgusta letošnjega leta zveča pripadajoče nadomestilo osebnega dohodka zavarovancem, ki so začasno zadržani od dela, po naslednji lestvici: pripadajoče nadomestilo do 1.500 dinarjev se zveča za 120 dinarjev, nadomestilo do 2.000 dinarjev za 90 dinarjev, nadomestilo do 2.500 din za 60 din in pripadajoče nadomestilo do 3.000 din se zveča za 30 dinarjev. V razpravi o poročilu o finančnem poslovanju skupnosti za obdobje prvih sedem mesecev letošnjega leta so ugotovili, da so izločitve sredstev večje, kot je bilo načrtovano v finančnem načrtu za to obdobje, in da izkazuje finančni rezultat poslovanja skupnosti 3,681.744 dinarjev primanjkljaja. Tendenca po še večjem naraščanju izdatkov pa ne upada, zato bo potrebno gibanje dohodkov in izdatkov s pomočjo dogovarjanja in sporazumevanja uskladiti. Ko so razpravljali o osnutku zakona o zdravstvenem varstvu, katerega predlog so te dni izdelali v republiški skupščini, so dali nekaj pripomb ter sklenili, da se vključijo v javne razprave o predlogu novega zakona. Prejšnji teden je bolniška gasilska četa iz Novega mesta pripravila za svoje sodelavce in dijakinje Šole za zdravstvene delavce demonstracije, v katerih so pokazali, kako se pravilno ravna z gasilskimi aparati. (Foto: J. Pezelj) Kaj imajo od skupnih služb? Do 7. oktobra, ki ga slavimo kot dan topništva, je le še nekaj dni. Za topničarje je to eden najpomembnejših in najsvečanejših datumov. V vojašnici Mirka Bračiča v Ribnici je vse pripravljeno za proslavo tega praznika, triintridesetega po vrsti, ki pa ga bomo proslavili na terenu, med izvajanjem vaje partizanskih in teritorialnih enot „Jesen 74“. Vrnimo se malo v zgodovino in se spomnimo, kako je prišlo do tega, da slavimo 7. oktober kot dan topništva. • Ob zori 7. oktobra 1941 so nemške položaje okoli mesta Kraljeva in letališča zasuli z ognjem partizanski topovi. Napad na partizanske baterije topov 75 mm, ki so jo ustanovili sedem dni prej v vasi Atenica pri Čačku iz zaplenjenih sovražnikovih topov, je vnesla med okupatorjeve vojake veliko zmedo in odprla novo stran v razvoju oboroženih enot revolucije. Ta dan, ko so granate, izstreljene na kraljeviško letališče, uničile eno letalo, več pa jih poškodovale, je rojstni dan enot naše armade. Enota tovariša Nikole Damjanoviča bo pričakala letošnji praznik ponosno, saj je v obdobju od zadnjega praznika napravila mnogo in dosegla pri učenju odlične uspehe. Pri tem prednjači enota tovariša Milutina Vermezovića, ki je v tekmovanju „Iščemo najboljšo enoto" zavzela prvo mesto. Mnogo je narejenega tudi na mo-ralno-političnem položaju, kjer so To stran ste napisali sami! — To stran ste napisah' sami! — To stran ste napisali sami! I Avtobusi so prepolni Potniki ostajajo na postajah • Na progi Novo mes-to-Brežice premalo avtobusov Na progi Novo mesto-Brcžice vozijo avtobusi treh podjetij, a kljub temu vedno več potnikov ostaja brez prevoza. Od 4,30 do 6,30 odpeljejo proti Novemu mestu štirje avtobusi, na katere se poleg delavcev in šolarjev nagnete tudi precej dru-gm potnikov, nazaj proti Brežicam Pa 14. uri odpeljeta samo dva avtobusa, tako da ostaja na novomeški avtobusni postaji potnikov VSaJ ^ za eo avtobus. Razumljivo je. POJASNILO Na članek „Mora res priti najprej do zločina? ki smo ga objavili 19. 9. 1974 na 5. strani tedfiika, nam je odvetnik Mihe Hudorovca z Ruperč vrha 49 pri Novem mestu poslal zahtevek po preklicu oz. popravku trditev, ki so bile našteje v navedenem sestavku. Miha . dorovac (ne Brajdič, kakor J® bilo zapisano, .čeprav gre za brata prizadetega Draga Brajdi-ca) trdi, da so navedbe v članku neresnične in zanj žaljive in ce-0 nevarne. Miha Hudorovacpo odvetniku hkrati sporoča, da ragu Brajdiču ni grozil s pišto-o m mu ničesar noče, prav tako mu tudi njegov slaboumni srnini grozil z nožem. Tako Miha Hudorovac. Mi pa ponavljamo: Nevenka in Drago rajdič se upravičeno bojita za usodo svojih otrok, saj sicer ne 1Q74 3 v nedeli°’ 15- 9- 4, na pomoč patrolo milice, Je prišla na Ruperč vrh ugo-avljat, ali gre za resne in ne-varne grožnje v primeru, ki smo ga opisali 19.9. 1974. Da pa bo v primeru Romov težko kaj resno dokazovati, vemo vsi, ki poznamo njihove medsebojne odnose. UREDNIŠTVO DL da z dvema avtobusoma ni mogoče prepeljali toliko potnikov, kot sojih pripeljali štirje . . . Manj razumljivo pa je, da se nihče v vodstvu avtobusnih podjetij ne. zgane in odpravi tega neznosnega stanja. Še posebno zaposlene matere smo prizadete. Vezane smo na avtobusni promet, tako da se včasih vračamo domov veliko kasneje, kot bi se lahko. Čakanje na prenapolnjene avtobuse gotovo ne govori v prid pisanju in govorjenju o pomoči zaposlenim ženam! Toda tako ni samo v dopoldanskih in zgodnjih popoldanskih urah. Ob večerih, do se vračajo poleg delavcev še dijaki poklicnih šol, pride večkrat do prepira med potniki in voznim osebjem, tako da je nekajkrat morala posredovati tudi milica. In če ob vsem tem govorimo o varnosti v prometu, ki jo'skuša doseči novi zakon o prometu - ali je razburjen voznik zmožen varno voziti? Avtobusno podjetje „Izletnik" iz Celja in ljubljanski „Sap4.4 sta hotela vpeljati novi progi ob 14,15, kar bi gotovo-nekoliko uredilo težave, žal pa je temu nasprotovalo podjetje „Gorjanci", češ da je to njegovo območje in da bodo sami uredili. Gneče na avtobusih pa ne pojenjajo! FANIKA KAVČIČ Kostanjevica OBVESTILO VINOGRADNIKOM Oddelek za gospodarstvo in finance SoB Metlika obvešča vinogradnike s svojega območja, da je v skladu z določbo 5. člena zakona o vinu določil naslednje dneve za trgatev grozdja: 1) Modra frankinja, kraljevina in mešano belo od 1. 10. 1974 2) Žametna črnina 10. 10. 1974 3) Laški rizling 5. 10. 1974 Opozarjamo vinogradnike, da se držijo tako določenih rokov trgatve. Oddelek za gospodarstvo in finance SoB Metlika ti! Nedavni praznik Gorjanskega bataljona, aktivistov gorjanskega območja, I. enote Žumberškega partizanskega odreda in borcev Slovenskega bataljona I. krajiške brigade, ki so se srečali v obnovljeni Črneči vasi nad Kostanjevico, so počastili tudi taborniki. Novomeški Odred gorjanskih tabornikov je poslal 27 svojih članov in članic na pohod od Pleterij prek Velikega Bana, Vodenic in Oštrca. Raport _ simpatičnih tabornikov so zbrani borci in domačini toplo pozdravili. (Foto: Lojze Retelj) Pot na Kočevski zbor ieta 1943 - Spomini udeleženca Kočevskega zbora o potovanju odposlancev Letos poteka že 31 let od prvega zbora odposlancev Kočevskega zbora, ki se ga spominjam tudi kot udeleženec. Kot zastopnik bataljona XV. divizije sem bil za ta zbor izvoljen v Ponikvah pri Trebnjem. Čeprav sem bil še mlad, so mi starejši borci zaupali, sam pa sem se dobro zavedal svojih dolžnosti. Sestanek za izvolitev odposlanca za Kočevski zbor je bil v Štamovi hiši v Ponikvah. Komandant Cvetko nas je opozoril, da s kapitulacijo Italije naših težkih nalog še ni konec in da ni dovolj, da imamo hrabro' vojsko, ampak je potrebno tudi zavedno in dobro organizirano zaledje, v katerem mora delo potekati složno na vseh stopnjah, od okrožnih do krajevnih komitejev. Sklicanje zbora slovenskih poslancev naj bi delo na osvobojenem ozemlju najtesneje povezalo. Ko sem bil izvoljen za odposlanca, še nisem vedel, kdaj in kam bom odšel, ker so priprave zaradi načrtovane sovražnikove ofenzive zahtevale strogo tajnost. Šele 30. septembra sem prejel obvestilo, naj odpotujem v Kočevje. Poziv Ob 30-letnici Društva novinarjev Slovenije, ki jo bomo proslavili v soboto, 19. oktobra, v Črnomlju, bi radi razen drugih gostov pozdravili v Beli krajini tudi vse udeležence metliške konference, ki je bila maja 1944, vse preživele udeležence prvega občnega zbora Slovenskega časnikarskega društva, vse udeležence novinarskih seminarjev in tečajev med NOB ter predstavnike grafikov ter partizanskih kurirjev, ki so sodelovali na črnomaljskem občnem zboru. Zato pozivamo vse te tovariše in tovarišice in hkrati vse vojne dopisnike, naj pošljejo svoje naslove tajništvu društva novinarjev Slovenije, Ljubljana, Vošnjakova ulica 8. Naš bataljon je imel takrat motorizirano enoto kamionov CMC in prevzeti sem moral šest vozil za prevoz odposlancev iz vse Dolenjske za Kočevski zbor. Prve udeležence zbora smo naložili v Mokronogu. Od tam smo krenili proti Trebnjemu, med potjo pa smo sprejeli odposlance na Mirni. Do takrat mirno potovanje so pred Trebnjem prekinili sovražni avioni, ki so prileteli nad nas. Hitro smo spraznili vozila in jih poskrili ob kraj ceste, da bi jih sovražnik ne opazil. Iz zraka je sicer zagrmelo nekaj rafalov, toda na srečo v prazno, tako da ni bil nihče zadet. Ko so letala odletela, smo se vrnili na vozila in nadaljevali pot vse do Kočevja, kjer je bil zbor. FRANC GROZNIK Grudnovi mami v spomin /7© ljubljanska banka PODRUŽNICA CELJE KOMISIJA ZA STANOVANJSKO IN KOMUNALNO GOSPODARSTVO Z namenom, da se pospeši stanovanjska graditev, objavlja Ljubljanska banka, podružnica Celje — komisija za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo, v sporazumu z iniciativnim odborom za ustanovitev Samo-“Pra™e stanovanjske skupnosti občine BREŽICE za območje občine BREŽICE RAZPIS dodatnih posojil za dograditev stanovanjskih h|š, ki so v zaključni fazi. Razpisna vsota znaša din 890.000.—. Komisija za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo LB — podružnice Celje bo odobravala dodatna posojila po tem razpisu e za tiste stanovanjske hiše v območju občine BREŽICE, ki so v zaključni fazi gradnje 111 je na objektu dokončanih in tudi plačanih najmanj 75 % del, sredstva za dokončanje pa niso zagotovljena. gojilo bo odobreno le v takih primerih, Jer bo stanovanjska hiša sposobna za vseli-,ev najkasneje do 30. 6. 1975 in vselitev do-azana z tehničnim prevzemom. Dodatno Posojilo lahko dobijo občani, ki so že dobili Ppsojilo pri LB — podružnici Celje oziroma Njenih poslovnih enotah na podlagi: namenskega varčevanja v podružnici, združenega varčevanja občana in delovne organizacije, ' namenske vezave sredstev delovne organi-v P°družnici. Občani lahko dobijo po-7 i!r Za d°graditev stanovanjske hiše, ki je v zaključni fazi, ali za plačilo razlike med ®n®ntadjsko ceno in končno ceno po pogodbi o nakupu stanovanj pri proizvajalcu ° zneska 50.000.— din, po 4-odst. obrestni na leto z odplačilno dobo najdalj 5 let. ljubljanska banka — podružnica Celje bo °datna posojila odobravala le kreditno spojnim-prosilcem, s tem da vsa do sedaj odobrena posojila ne morejo presegati vrednosti standardnega stanovanja (din 250.000.—), gradnja pa mora biti izvajana po standardih, ki jih predpisuje odlok občinske skupščine BREŽICE. Za zavarovanje in porabo dodatnih posojil veljajo določila o posojilih za stanovanjsko gospodarstvo. V prošnji za odobritev dodatnega posojila mora prosilec navesti: — sedanjo vrednost izvršenih del, ki jih je prosilec že opravil in plačal; — vrednost še neizvršenih del in način pokrivanja primanjkljaja sredstev; — znesek že odobrenih posojil, razčlenjeno po posojilodajalcih, z roki vračila in obrestno mero; — predračun del in materiala, za katerega namerava porabiti dodatno posojilo; — znesek zaprošenega dodatnega posojila z navedbo roka, v katerem ga želi poplačati; — potrdilo o višini mesečnih osebnih dohodkov in obveznosti, s katerimi so osebni dohodki obremenjeni za prosilca in člane družine, ki žive v skupnem gospodinjstvu. Prednost pri odobritvi posojila imajo tisti prosilci, ki z vselitvijo v svojo hišo sprostijo družbeno stanovanje. Resničnost prosilčevih navedb bo ugotavljala posebna komisija LB — podružnice Celje, ekspoziture BREŽICE. Vloge za odobritev dodatnega posojila na podlagi razpisa sprejema Ljubljanska banka — podružnica Celje, ekspozitura BREŽICE, kjer lahko* občani dobijo podrobnejša pojasnila in potrebne obrazce. Razpis traja do 4. novembra 1974. Vloge na razpis, dospele po tem datumu, ne bodo upoštevane. Celje, dne 3. oktobra 1974 LJUBLJANSKA BANKA PODRUŽNICA CELJE komisija za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Tiho, kot je bilo njeno življenje, je zaspala in se tako poslovila od nas naša občanka in partizanska mati Helena Gruden. Rodila se je 20. aprila 1886 v revni delavski družini v Podgradu pod Gorjanci. V svojih mladih letih je občutila vso trpkost težkih življenjskih razmer, v katerih so takrat živeli naši starši in njih predniki. V svojem 22. letu sc je poročila s Karlom Grudnom, učiteljem. V zakonu se jima je rodilo pet otrok: 3 hčerke in 2 sina. Vzgajala sta jih v ljubezni in naprednem duhu. Kot učitelj je mož služboval v raznih krajih na podeželju in kot tak je vzgajal in izobraževal ljudi v svojem delovnem okolju. Težko je Grudnovo mamo prizadela smrt njenega moža 1932, saj sta bila od petih otrok še dva mladoletna, v svetu pa je vladala velika gospodarska kriza. Kljub vsem njenim naporom, ko je družina živela v pomanjkanju, je mati z vso ljubeznijo bedela nad njimi in njihovo prihodnostjo. Druga svetovna vojna je Grudnovo mamo zatekla v Novem mestu. Po smrti zeta Jožeta Saška, moža hčerke Karline, ki je umri v italijan-skem-zaporu, sc je preselila v Metliko, da je pomagala svoji hčerki pri vzgoji obeh zgodaj osirotelih vnukov. * Grudnova mama in vsi njeni otroci so se aktivno vključili v narodnoosvobodilno gibanje. Hinko in Franci sta bila v partizanih, Hinko prcdtcm še dobro leto v internaciji v Gonarsu. Po kapitulaciji Italije 9. septembra 1943 je odšla v partizane še hčerka Marija, ki se je izredno odlikovala v bojih in padla decembra 1944 kot podporočnik in namestnik komisarja 3. čete III. bataljona XV. belokranjske brigade. Kot vse slovenske matere je tudi njo težko prizadela smrt padle hčerke. Kljub temu pa ni klonila inje nadaljevala delo na terenu tako kot njeni hčerki Karlina in Ema. Leta 1946 se je Grudnova s hčerko Karlino in njenima dvema otrokoma preselila med nas v Črnomelj in med nami preživela jesen svojega življenja. Dolga leta je bolehala, kljub temu pa je vedro prenašala svoje težave. V imfcnu Krajevne organizacije Zveze borcev in krajevne skupnosti, v kateri si zadnja leta tiho živela med nami, sc ti zahvaljujemo za vse, V ŠOLE GASILSKE KROŽKE V minulem „Tednu požarne var-nosti“ je občinska gasilska zveza opozorila tudi na podatek, da so med povzročitelji požarov, ki so v Sloveniji napravili lani za več kot 95 milijonov novih dinarjev škode, na tretjem ali četrtem mestu prav otroci. Tudi zato je upravičen predlog zveze, naj bi po vseh osnovnih šolah ustanovili pionirske gasilske krožke, saj bo znanje, ki bi si ga tako pridobili učenci, najboljša protipožarna preventiva. Za delo takih krožkov, katerih predstavniki naj bi se povezali v požarnovarnostni svet, je na voljo tudi nekaj literature. Z. S. kar si storila za lepše Življenje Kot plemenita žena prosvetnega delavca in kot zavedna slovenska mati, ki je v najhujših dneh stala ob strani v boju svojih otrok in vsega slovenskega ljudstva. R. F. JABLANA CVETI JESENI Medtem, ko smo se te dni že skoraj vsi oblekli topleje, pa se je jablana na vrtičku Jeni-čevih v Gotni vasi 50a pri Novem mestu okrasila z lepimi belimi cvetovi. Potnik - podoba naroda Jordanec Rasas je prepotoval že 25 dežel, a v svoj rojstni kraj se ne more vrniti So ljudje, ki jih življenjska pot vodi po vsem svetu. Nekaj jih žene v vedno nova popotovanja, druge kraje, med druge ljudi. Toda tudi vsi ti svetovni popotniki sc od časa do časa vračajo v svojo rodno deželo kot ptice, kijih najgloblji nagon vrača v domača gnezda. Drugače je s svetovnim potnikom Jordancem Ibrahimom Hafezom Rasasom, kije pretekli teden pripotoval skozi Novo mesto. Ne more se vrniti v rojstni kraj kot mnogo njegovih sonarodnjakov. Njegovo rojstno mesto Jeruzalem so okupirali izraelski vojaki in njegovo popotovanje po svetu dobi tako povsem drugačno podobo, saj nekako simbolizira usodo vseh tistih Arabcev, ki so jih razmere na Bližnjem vzhodu obsodile na popotništvo in gostovanje pri drugih narodih. Ibrahim Rasas je svoje potovanja začel leta 1948 in se vse do danes ne more vrniti V Jeruzalem. Sprva je potoval po arabskih in azijskih državah, po letu 1950 pa je prepotoval Evropo. Večkrat je bil že tudi v Jugoslaviji in prav zanimivo je, kako opaža spremenjeno življenje pri nas. „Velik napredek ste storili, odkar sem bil zadnjič pri vas,“ je dejal. „Ko sem se prvič oglasil v Jugoslaviji, so bile ceste skoraj prazne, zdaj pa so polne avtomobilov, mesta so precej večja, trgovine bolje založene.44 Toda pristavil je tudi, da ljudje niso več tako prijazni, kot so bili. In kako lahko tako dolga leta popotuje? „Nisem vedno na potovanju. Vsake toliko časa se zaposlim, da zaslužim nekaj denarja. V tem času potuje moj brat. Ko on dela, pa potujem jaz.44 Vendar Rasasova potovanja niso brezplodno ogledovanje drugih dežel. Izkustva in spoznanja, ki jih dobi med kroženjem po svetu, so obrodila plod: napisal je že tri knjige, v katerih poskuša prikazati ljudi in njihove različne poti k blaginji in sreči. To leto želi odpotovati v Južno Ameriko, toda kot v svojem pripovedovanju stalno zatrjuje, bi se najraje odpravil na pot v Jeruzalem. „Jugoslovani ste pokazali veliko razumevanja, ko ste podprli našo pravično stvar. Ko bi bili vsi narodi taki, potem verjetno ne bi bil popotnik,44 je dejal Rasas. MiM Ob dnevu pionirjev mladi na konferencah pregledajo delo minulega obdobja. Na osnovni šoli „Katja Rupena“ so ob tem dnevu za uspešno delo prejeli priznanje občinske Zveze prijateljev mladine in republiško priznanje - znak JPI. Na sliki: pionirji poročajo o svo- m Fantje, »biznis« je končan S tem ko se je pred dnevi na okrožnem sodišču v Novem mestu pojavil pri preiskovalnem sodniku Antonu Trunklju Rudi Nanger mlajši v spremstvu odvetnika, se je odmotal klobčič o deveterici novomeških fantov. Za Nangerjem je bila razpisana tiralica, a se je sam javil oblastem. Tako smo na UJV dobili podatke o stranpoteh fantov, ki so imeli vsega raje preveč kot premalo. Vsaj kar zadeva gmotne dobrine, to drži. GOSTILNA ŠVAJGER Kljub temu da sva pred gostilno, kjer so bile pogrnjene mize, sedela več kot petnajst minut, se ni nihče zmenil za naju. Že premražena sva vstopila. Lastnik je bil ravno za šankom. „Vinska inšpakcija. Prosim, bi lahko dobila vzorec vina? Nesla ga bova v zavod za raziskavo materiala/4 inšpektorja. Na delo sva se spravila z „najmodernejšimi pripomočki44 — stekleničko hiper-mangana, gašenim apnom, epruveto, v kateri sva v srednji šoli varila znanje, leseno palčko, stekleničko in pivnikom. GOSTIŠČE NA UTRDBAH GOSTILNA KRIŽAN— GRADAC Ko je to rekel, je strokovnjaško ogledoval stekleničko, kot da bi bil sam zaposlen pri občinski inšpekciji. Odnesel jo je za šank, jo dobro pomil in izpihal, nakar jo je dal sušit. Medtem ko se je sušila, so iz vseh koncev gostilne prihajale opazke na račun inšpektorjev. Možakar se je „izkazal“. Poleg vina za pregled je prinesel še dvakrat po dva deci, zastonj seveda. Medtem se je najina steklenička dobro posušila. S tresočimi se rokami je pričel gostilničar vanjo točiti izbrano vino. Po vsem ceremonialu smo se poslovili. Gostilničar pa naju je povabil, naj se še oglasiva. GOSTILNA RAKAR ,/dan, vinska inšpekcija, kontrola vina,;‘ sva bila malo bolj pogumna. V gostilni je bila za šankom brhka natakarica, okoli nje pa sta se trudila dva glasna fanta. V trenutku je v točilnici nastala tišina. Natakarica je brez besed nalila v ponuđeno stekleničko vino in komaj so se za nama zaprla gostilniška vrata, je morastno tišino prekinil grozen krohot. (Inšpektorji smo res smešni ljudje.) S to gostilno se je najina nevsakdanja akcija zaključila. Povzetek vsega je kaj klavrna zadeva: nihče od gostilničarjev naju ni povprašal po uradnih dokumentih. Pravi raj za iznajdljive pijance bi bil, če bi vedeli, kako se ga lahko na lahek način napijejo, ne da bi za to potrebovali denar. Nobeden izmed gostilničarjev se ni mogel spomniti naslova, kjer kupuje vino. Izjema je bil le Švajger. Torej Belokranjci: čuvajte se „lažnih44 inšpektorjev, kajti nihče vam ni prepovedal, da človeka, ki zahteva vzorec vina, povprašate po dokumentih. b.krže J. PEZEU znašli Boris Kos mlajši, Branko Petrič in Tone Novak, kasneje so se jim pridružili še Stane Saje, Anton Potokar ml. in Ivan Smječnik. Medtem pa so trije iz vlomilske skupine, Ivan Banovec, Martin Pezdiršek in Rudi Nanger mlajši, zbežali. Čez mejo so šli v Pariz, vendar so se že po nekaj dneh bivanja v Franciji znašli v zaporu. Skušali so vlomiti v avto. Iz Francije so Pezdirška tako rekoč starši pripeljali nazaj, Banovca so prijeli na meji, Nanger mlajši pa se je najdlje skrival. V tej zadevi imajo stranske vloge še nekateri drugi nadobudni Novomeščani, vendar so na prostosti in jih ne dolžijo hujše krivde. Različne združbe Zdaj je znano, da vloma v Fonovo kapelico na Grmu („božji grob44) ni zagrešil Banovec sam, čeprav je pred sodiščem sam prevzel krivdo nase in je bil obsojen. V Fonovi kapelici, kjer so odnesli za 5.000 din slik, sta bila razen Banovca še Boris Kos in en „honorarni sode lavec“. Akcije so se potem vrstile. 23. oktobra lani so Banovec, Pezdiršek in Petrič vlomili v osnovno šolo na Grmu in odnesli bogat plen: 14.800 dinarjev. Januarja je sledil vlom v novomeški Disco klub. Tokrat je šla na delo ekipa Kos, Petrič, Saje. Odnesli so ročno blagajno s 1.700 dinaiji, blagajno pa so potem našli v Krki. 6. februarja letos, na dan, ko je Banovec pred sodiščem dobil kazen za vlom v božji grob, je že zvečer sodeloval v novem „bussinesu“. S Kosom, Pe/.dir-škom in Sajetom je Banovec vlomil v upravne prostore Kmetijske zadruge Žužemberk, kjer pa ni bilo gmotne koristi. Isto noč so obiskali še bencinsko črpalko v Vavti vasi. Tu so uporabili mesarsko pištolo za vlom ključavnice. Spet ni bilo sreče, ker so našli le malenkosti. Smola se je držala tudi postave Kos, Petrič, Saje, Novak, ki se je s Pionirjevem kombijem 9. februarja pripeljala v Krško in vlomila v prostore srednje tehnične šole. Vlomilci so bili že v hiši, toda 400 kg težka blagajna jim je zgrmela na tla, močno je zaropotalo, zato so jo odkurili. Do vrednosti pa so prišli februarja v Samoboru. Tu so Banovec, takrat mladoletni N. R. in Pezdiršek odnesli kompletne glasbene naprave iz znanega disco kluba, vredne 80.000 din. Te naprave so potem spravili na otok Krk, kjer so že imeli prostor, da bi sami odprli disco klub. Kos, Banovec, Pezdiršek in N. R. so se 18. marca letos odpravili v Frankolovo na Štajerskem. Vlom na pošti jim je navrgel železno blagajno, težko 250 kg. Prenesli sojo v fička, jo prepeljali v Banovčevo zidanico pod Trško goro, si izposodili brusilko in blagajno odprli. V njej je bilo 12.000 din. Drugi večer so blagajno vrgli v Krko z mostu pri vasi Otočec. Marca letos so vlomili v bencinsko črpalko ZELINA pri Varaždinu. Dobili so okrog 300 din in nekaj avtomobilskega pribora. V tej akciji so se znašli Banovec, Kos, Pezdiršek in Saje. Ker so živeli na veliko in jim je denar hitro kopnel, so vlamljali naprej. Tako so 6. maja vlomili v bencinsko črpalko Jarčje polje pri Dugi Resi. Kos, Banovec, Petrič in Saje so tam vzeli nekaj orodja, vlomili pa še v trgovino v istem kraju in se dobro založili s cigaretami in alkoholom. 9. maja letos so se znašli v Vukovini pri vlomu v osnovno šolo Kos, Banovec, Pezdiršek, Nanger, Saje. Iz pisarn so odnesli nekaj drobiža. Isto noč pa so delali konkurenco še zagrebškim zmikavtom. V Zagrebu so vlomili v tri avtomobile in odnesli iz njih tri radioaparate. Neugotovljenega dne pozimi sc* Potokar, Banovec, Nanger, Petrič in Saje ukradli TAXI tablo na Čatežu. To tablo je Banovec prodal Potokarju, njemu so jo fantje iz iste skupine ukradli nazaj in jo prodali Smrečniku, da je v Metliki opravljal taksi službo. Aprila letos so Nanger, Pezdiršek in Banovec v okolici Karlovca izvršili 4 vlome: v črpalko, trgovino, šolo in menzo. Petrič in Banovec sta zagrešila še ponovni vlom v novomeški disco klub, Banovec in Pezdiršek pa sta aprila letos tudi drugič vlomila v osnovno šolo na Grmu. Prav tako aprila letos so Banovec, Petrič in Nanger vlomili v samopostrežno trgovino na Brezovici pri Ljubljani. Odnesli so cigarete in pijače. .Zalogo so si isto noč povečali še z vlomom v trgovino v Šmarju-Sap. Dalje sta v istem mesecu Nanger in Pezdiršek vlomila v restavracijo na Otočcu. Mimogrede pa deveterico dolžijo še več vlomov v Portorožu, kjer so se radi zadrževali. Obiskovali so tudi tuje sobe v hotelu in odnašali, kar se jim je zdelo. »Taki so pridni ...« Mimo vseh teh „dohodkov14, ki so bili kar precejšnji, so se ukvarjali še s prodajo gob. Ivan Smrečnik, zaposlen v novomeški KRKI TOZD zelišča, se je spomnil, da bi lahko odnašali gobe. Nekaj časa je to delal sam, s tem da je dobil tri razpečevalce iz okolice Metlike, kasneje je pritegnil v trgovanje še Banovca in nekatere druge. V nekaj mesecih je izginilo iz skladišča za 150.000 din suhih gob. Deloma sojih prodali KRKI nazaj na odkupni postaji v Novem mestu, največ pa so jih nosili v Ljubljano k DROGI. Zanimivo, da jih je tam starejša uslužbenka vsakič pohvalila: „Fest fantje ste, da bi le bili vsi mladinci taki! Z nabiranjem gob se ukvarjate, to je lep zaslužek in pošten!44 Gobe so seveda prodajali pod lažnimi imeni, znali pa so nastopati, tako da so uslužbenko zlahka pretehtali. Brez načrta Kot so ugotovili na UJV, ta skupina ni delovala po vnaprej pripravljenem načrtu. Njihov delovni dan se je navadno po- J zno začel. Fantje so dolgo spali, sredi dneva pa so se začeli shajati na novomeškem trgu. Naj; raje so imeli restavracijo „Pri vodnjaku44. Posedali so, naročali, pili, ko so lokal zaprli, je enkrat eden, drugič drugi dal pobudo: „Fantje, gremo na | bussines!44 Pa so šli. Ubrali soj0 | v neko smer in med potjo p°' 1 gruntali, kje in kako je v tistem J koncu prikladno za vlom. Plen so delili tovariško: koli' , kor jih je sodelovalo v akciji, to; liko jih je bilo udeleženih prl dobičku. So pa sproti vse zapravili. Kakor dobili, tako potroši' li.. . Privoščili so si radi. Veliko so se zadrževali v raz* nih obmorskih krajih, Banovec in N. R. pa sta na primer odp°' tovala tudi na Češko, si priv°; ščila hotel A kategorije s trem1 zvezdicami in pognala 7.500 din. Nekateri iz te skupine so potovali na pop festival v Muenchen. Velikokrat so bili v Italiji. Zaklad na Marofu Da so bili ti fantje, tako rekoč izkušeni vlomilci, hkrati tudi naivni, pove naslednji dog0' dck. Nekdo jih je naplahtal, da je na novomeškem Marofu zakopano zlato. Ker so silili in si' lili vanj, kje je tisti kraj, se jih j? znebil tako, da je na papir nari* sal, kar naj bi bil načrt. Ta pa' pir je potem nesel v porjavitev v v peč pri prodajalcu bureka n*' sproti Metropola, fantje pa s° po tem načrtu tri noči kopal* globoke luknje na Marofu, 5® so vidne, a zaklada ni in ni bilo ... Takim dogodivščinam i*! pustolovščinam je konec. Upat* je, da jih bo kazen pred sodi' ščem zresnila. Ni še prepozno začeti življenje, odvisno poštenega dela. r.bačeb V vsej drugi polovici lanskega leta so se po Novem mestu kar vrstili vlomi: enkrat v šole, bile so tatvine avtomobilskih delov, kradli so bencin iz avtomobilov. Že takrat so sumili, daje na delu skupina, in po načinu storitve teh dejanj so sklepali tudi, da gre za domačine. Tako je pristojnim organom padla v oči skupina fantov; ki so pohajkovali brez dela, imeli pa so veliko denarja in bili ponoči z avtomobili veliko na cestah. V začetku letošnjega leta se je tudi razvedelo, da na debelo izginjajo suhe gobe iz Krkinega skladišča v Bršlinu. Negotovost je bila končana 11. maja, ko so bili nekateri iz skupine prijeti oz. zaloteni v Vukovini blizu Siska. Najprej so se v priporu Z današnjo „našo akcijo44 bo pet belokranjskih gostilničarjev, ki so te dni verjetno nestrpno pričakovali pismo „vinske inšpekcije44, iz Ljubljane dobilo natančen odgovor. Zakaj pravzaprav gre? ' S kolegom sva tokrat obiskala nekaj znanih gostiln v Črnomlju in Gradcu in s£ predstavljala za vinska „Dober dan! Vinska inšpekcija. Prosim pol deci vina za kontrolo44. Starejša tovarišica je bila okretna, deci alkohola pa je celo zaračunala. Ko sva začela vlačiti iz kovčka inšpektorske priprave, je pričela gledati bolj zeleno. Ni.se namreč spomnila, od kod je vino. „Šef gotovo ve, vendar ga, žal, ravno zdaj ni tukaj,44 naju je malce nerodno potolažila, ko je gledala, kako je njeno vino pustilo na pivniku rdečkasto sled in kako je „inšpektor4' odkimoval z glavo. „Ali mora biti vino iz soda? 44 naju je vprašal lastnik. „Saj je najbrž v tem Štefanu vino iz soda,44 sva dejala. „Je, vendar stoji tu že skoraj celo uro in najbrž ni več dobro. Takoj nato je stopil v klet in natočil vino iz soda. Ko ga je prinesel, smo odšli na vrtiček, kjer sva prej čakala. Za njim je prišla še žena. Stala sta poleg naju in napeto opazovala. Tokrat se je začela preizkušnja za naju. O inšpekcijskih postopkih namreč nisva imela pojma. „Kaj pa boste merili v vinu? 44 „Maligane!44 „Pa bosta to ugotovila takoj? 44 „Ne, to bodo ugotovili strokovnjaki Inštituta Jožef Štefan,44 nama je postajalo vroče. „Veste, včasih pridejo k nam inšpektorji, vendar vzamejo za kontrolo cel liter vina, pa še zapečatijo ga, pred očmi!44 Nekako sta nama le verjela. Na hitro sva se poslovila z obljubo, da ju o rezultatih takoj obvestiva. Sedela sva za mizo in skušala poklicati natakarja, ki naju ni in ni opazil. Ko je zaslišal besedo inšpekcija, je postal prijaznejši: „Kaj bi radi? 44 „Malo vina za kontrolo. Saj veste, inšpektorji imamo težko delo, ko takole hodimo okoli. Tudi bežali smo že! Pomolila sva mu stekleničko, na kateri je pisalo: „GAŠENO APNO44. Napisa možakar ni opazil, pač pa, da je steklenička še dišala po vinu, ki sva ga bila vzela v prejšnji gostilni. „Oprostite, steklenička mora biti čista in suha, če hočete, da bo vzorec vina tak, kot je v resnici!44 „Vinski inšpektor” na delu. .: ! „ SODOBNI ” pripomočki so nama pomagali ugotavljati kvaliteto kontroliranih vin. ČESTITAMO delovnim kolektivom in vsem občanom za dosežene uspehe, hkrati pa želimo mnogo novih uspehov pri vseh prizadevanjih za naš jutrišnji SE BOGATEJŠI IN LEPŠI DAN! ____ SKUPSCINA OBČINE KOČEVJE " OBČINSKA KONFERENCA SZDL • OBČINSKA KONFERENCA ZKS • OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI ODBOR ZZB NOV • OBČINSKA KONFERENCA ZMS vodstva organizacij in društev v občini Uresničevanje ustave je temeljna naloga Sekretarja občinske konference ZK Kočevje Jožeta Nova-smo zaprosili, naj ob letošnjem občinskem prazniku napi-hnH3*113* ^ra^ce#’ katere so glavne naloge komunistov v pri-njem obdobju, ki jih zajema tudi načrt dela občinske erence ZK, sprejet pred nekaj dnevi. novih statutov, predvsem pa urediti pogoje za njihovo delovanje. Zagotavljanje denarja krajevnim skupnostim še ni dobro rešeno. Uvesti bo treba nov sistem, ki bo tudi v skladu z ustavo. Krajevne skupnosti pa bodo morale organizirati nov način samouprave in povezave s TOZD, kot zahteva naša nova ustava. Do konca leta je treba uskladiti delovanje samoupravnih interesnih skupnosti z novo ustavo. Ker je rok kratek, opraviti pa je treba precej nalog, bomo morali vsi skupaj pohiteti. Na področju gospodarstva bodo morali komunisti v TOZD poskrbeti za programiranje razvoja, posodabljanje proizvodnje, povezovanje gospodarstva, izboljšanje tehnologije, organizacije dela, discipline in podobno. Posebna skrb je v programu namenjena razvoju podeželja, kjer občutno zaostajamo. Pri tem bodo morali komunisti bolj kot doslej pritegniti domače gospodarske organizacije. Osnovni pogoji za hitrejši razvoj gospodarstva so dobre prometne zveze. Na konferenci je bila sprejeta obveza, da se morajo komunisti zavzemati za čimprejšnjo izgradnjo ceste proti Brodu na Kolpi in za vključitev ceste Kočevje-Dvor v naslednji program srednjeročnega razvoja. Na koncu programa je posebej poudarjena odgovornost za izvajanje programa ter organizacijske naloge. Konferenca zahteva dosledno uresničevanje sprejetih nalog od vseh članov ZK, hkrati pa bo poskrbela za idejno-politično izobraževanje članov in njihovo usposabljanje za družbenopolitično delo. JOŽE NOVAK Na nedavni seji je občin-SKa k°nferenca ZK Kočevje razpravljala o načrtu svojega Za prihodnje obdobje. 1 tem je ocenila tudi nekatera aktualna vprašanja iz družbenopolitičnega in gospodarskega življenja v občini. Program dela komunistov izhaja iz sklepov obeh partijskih kongresov, programa dela CK ZKS ter razmer v občini Kočevje. Konferenca je postavila na prvo mesto uresničevanje ustave kot temeljno in hkra-} riajbolj aktualno nalogo ornunistov in drugih organiziranih socialističnih sil v občini. Čeprav so bili doseženi dobri rezultati pri uresničevanju ustave, pri ustanavljanju TOZD, pri organiziranju novega načina amoupra vijanja in vključe- nhi-t ^avcev v neposredne kn f uPravljanja, nalaga njerenca komunistom ob-eznosti tam, kjer še ni bilo j f storjeno ali kjer zaosta-za°" ,e.^ai delovnih organi-ve^vrJi imdo pog°ie za j. . , proučiti in ure-t o potrebno učinkovi-jsi sistem obveščanja de-Vcci’> Poživiti delovanje or-nov delavskega nadzora in 1° o zagotoviti vpliv de-. nega človeka pri odloča-kr° rezulatili svojega dela. trphJeVnim skupnostim bo a Pomagati pri sestavi obrtno podjetje OPREMA Kočevje priporoča svoje izdelke in storitve: ~ Vdelava vseh vrst ponjav ___ P*atnena embalaža ____ °Prema za trgovske, gostinske in druge lokale po naročilu ženske obloge n°čne omarice za bolnišnice Pleskarske in steklarske storitve l\®bČine)!^am0 ^ ** naro^'*a 'n ^rati čestitamo za praznik TEKSTILANA KOČEVJE HITRO NAPREDUJE Za stroji so prišle na vrsto tudi novogradnje, ali bolje rečeno, namensko grajeni in sodobno opremljeni novi obrati. Nova barvarna že obratuje, v kratkem pa bo končana tudi nova velika dvorana za skladišče in del oplemenitilnice. V naslednjih dveh letih bo vrednost investicij znašala skoraj trideset milijonov dinarjev. Glavna naloga — ukinitev nočnega dela žensk. Odkar so v Tekstilani pred štirimi leti pričeli načrtno rekonstrukcijo, podjetje nenehno in hitro napreduje. Leta 1970 je bilo v Tekstilani izdelanih 465 ton preje, letos pa bodo spredli približno 1.300 ton preje ali za 180 odstotkov več. Tkanin je bilo izdelanih v letu 1970 727000 m2, letos pa jih bo približno 2,200.000 m2 ali za 188 odstotkov več. Poleg tega bo letos v novem obratu v Osilnici izdelanih približno 600.000 plastičnih vrečk, ki so jih prej uvažali. Celotni dohodek, ki je znašal pred rekonstrukcijo nekaj nad 20 milijonov dinarjev, bo letos precej presegel 90 milijonov dinarjev. Pri tem se je število zaposlenih povečalo za manj kot 23 odstotkov. Čeprav imajo v Tekstilani razmeroma dobre osebne dohodke, saj so za 11 odstotkov večji, kot je poprečje v volnarski industriji Slovenije, in za 5 odstotkov večji, kot je poprečje v industriji kočevske občine, vlagajo velik del dohodka v sklade in za razširjeno reprodukcijo. To dokazuje tudi razmerje med sredstvi za sklade in sredstvi za osebne dohodke, ki je bilo pred rekonstrukcijo 13,5 : 86,5, v prvem polletju letos pa 42,3 : 47,7. Taka politika, ki Tekstilana gradi novo proizvodno halo, v kateri bo skladišče in del oplemenitilnice dokazuje res dobro gospodarjenje, jim je omogočila, da zelo veliko vlagajo v sklade in v nove investicije, zlasti ker se je znatno povečala tudi amortizacija, ki je letos udeležena v celotnem dohodku s 6,5 odstotka, pred rekonstrukcijo pa je znašala komaj 1 odst. celotnega dohodka. Sredstva, ki so namenjena za razširjeno reprodukcijo, tj. nerazporejeni del dohodka, in amortizacija so za 1767 odstotkov večji, kot so bili pred rekonstrukcijo. V prvem obdobju rekonstrukcije se je kolektiv zaradi pomanjkanja sredstev zavestno odrekel vlaganjem v zgradbe, ker je pravilno preračunal, da se bodo najhitreje vračala tista sredstva, ki bodo vložena v stroje. Zato je bil že lani zamenjan tudi zadnji stari stroj s sodobnejšim. Do- hodek, ustvarjen z delom na novih strojih, pa je že letos omogočil, da so pričeli tudi graditi nove objekte. Pred kratkim je pričela obratovati nova barvarna z najsodobnejšo opremo. Pod streho je že tudi velik industrijski objekt, v katerem bodo skladišča in precejšen del obrata ople-menitilnica. To so prve večje investicije v gradbene objekte po požaru v tovarni leta 1935. Načrt investicij v naslednjih dveh letih predvideva gradnjo še ene velike industrijske dvorane, kjer bodo montirani novi stroji za predilnico in tkalnico. Vrednost te nove investicije bo presegla 30 milijonov dinarjev. Hkrati z novo investicijo bodo stare zgradbe opremljene s klimatskimi in drugimi napravami, kar bo znatno izboljšalo sedaj precej težke delovne razmere v starih zgradbah. Glavni namen nove investicije je odpraviti nočno delo žensk in nočno izmeno sploh. Odprava nočnega dela in zboljšanje defovnih razmer v novih in starih obratnih prostorih bosta za delavke, zlasti za žene in matere, velika pridobitev, ki so si jo s prizadevnostjo, odrekanjem in pametnim gospodarjenjem popolnoma zaslužile. Z dokončanjem začete investicije, pa se bo kljub ukinitvi nočne izmene povečal za četrtino tudi obseg proizvodnje. Kolektiv TEKSTILANE se pridružuje čestitkam za občinski praznik občine Kočevje in želi vsem občanom pri delu veliko uspehov. Delovna enota (DE) Pekarna in slaščičarna Kočevje se ukvarja s pekarstvom in slaščičarstvom, ima pa še otroško restavracijo, dve prodajalni slaščic in prodajalno kruha. V vseh teh obratih je 36 zaposlenih, ki ustvarijo na leto za okoli 8 do 9 milijonov dinarjev prometa, in sicer pekarna 5 milijonov, trgovina 3 milijone in slaščičarska dejavnost 850.000 din. Pekarna in slaščičarna je avgusta letos presenetila potrošnike, ko je spet odprla lepo prenovljeni lokal prodajalne kruha in slaščic na Ljubljanski cesti 5. V prodajalni so zamenjali ves inventar, jo opremili s hladilno vitrino, obnovili električno in vodovodno napeljavo, namestili nove stenske obloge itd. Zelo so zadovoljni z izvajalcem del, USLUGO Rudnik. Obnova je veljala okoli 200.000 din. Delovna enota ima svoj svet in več komisij, ki imajo kar precejšnje pristojnosti. Sicer pa samoupravno sodijo v TOZD MLINI Ljubljana, v katerem so vključene še DE z območja Ljubljane, Domžal, Notranjskega, Dolenjske in Kamnika. V delavskem svetu TOZD ima kočevska DE dva člana, ni sicer Dušana Tošaja in Blaža Križa, razen tega pa več članov kolektiva sodeluje še v raznih komisijah v TOZD. Tako vpliva kočevska DE s pomočjo svojih članov ali delegatov na odločitve znotraj TOZD in celotnega kombinata ŽITO. ŽITO: SKRB ZA NAPREDEK Avgusta letos je bila v Kočevju spet odprta prodajalna pekarne in slaščičarne na Ljubljanski cesti, ki so jo zelo lepo obnovili, da je eden najlepših lokalov v mestu. Priporočamo naše izdelke in hkrati čestitamo občanom in poslovnim partnerjem za praznik Kočevja! Živilski kombinat ŽITO, Ljubljana Mercator TOZDTRGOPROMET KOČEVJE KUPUJTE V NAŠIH PRODAJALNAH! Pridružujemo se čestitkam za praznik kočevske občine! ljubljanska banka ZDRUŽENO KGP KOČEVJE z organizacijami združenega aeia: OZD GOZDNO GOSPODARSTVO TOZD Pugled TOZD Rog TOZD Jelenov žleb TOZD Draga TOZD Velike Lašče TOZD gozdarska kooperacija TOZD transport - gradnje TOZD medved OZD KMETIJSKO GOSPODARSTVO TOZD govedoreja TOZD prašičereja TOZD kmetijska kooperacija TOZD mesarija TOZD agros^rvis OZD STANOVANJSKO GOSPODARSTVO OZD RESTAVRACIJA in skupne službe pri vseh OZD in ZKGP. ČESTITAMO ZA PRAZNIK! INDUSTRIJA TRANSPORTNIH SREDSTEV IN OPREME KOČEVJE PROIZVAJA: PRIKOLICE IN POLPRIKOLICE VSEH VRST POLPRIKOLICE ZA PREVOZ KONTEJNERJEV za PREVOZ PRAŠNATIH MATERIALOV (cement, moka itd ) AVTOMESALNIKE ZA PREVOZ BETONA PREVOZNE IN STABILNE BETONARNE STABILNE SILOSE - PRETOVORNE POSTAJE IN DRUGE NAPRAVE ZA PNEVMATSKI TRANSPORT MATERIALOV KOLEKTIVOM IN VSEM OBČANOM ČESTITAMO ZA DVOJNI PRAZNIK! KEMIČNA TOVARNA © MELAMIN KOČEVJE 20 let ICrli izdelujemo: • MELAPAN • TERMOFLEX • K0MEM0L • TEMELJNE FOLIJE • OPLEMENITENE IVERICE Ob praznovanju 20-letnice ustanovitve podjetja se kolektiv pridružuje čestitkam za praznik kočevske občine in 31. obletnico Kočevskega zbora! pravi naslov za denarne zadeve tako meni najmanj 1 milijon 767tisoč 112 ljudi-toliko varčevalcev nam je v 130 poslovnih enotah zaupalo 8 milijard 283 milijonov 692 tisoč dinarjev dinarskih in deviznih sredstev INKOP industrija kovinske opreme KOČEVJE izdelujemo; — kovinske in galanterijske predmete — pohištveno in stavbeno okovje — sanitarno opremo in kovinsko pohištvo Priporočamo naše izdelke in hkrati čestitamo za praznik kočevske občine in obletnico Kočevskega zbora odposlancev! Mraz: SETEV PRIHAJA Več zagretosti za jezik in kulturo ARHEOLOŠKA RAZSTAVA y okviru proslav v počastitev letošnjega praznika občine Novo mesto bo v to-°ktobra, ob 18. uri v veliki dvorani Dolenjske ga-erije v Novem mestu odprta arheološka razstava NOVO MESTO V ANTIKI. Na njej •k Postavljene rimske ^kopanine iz mesta, največ najdbe iz Beletovega vrta. otvoritveni govor bo imel ione Knez, višji kustos Dolenjskega muzeja. — Vljudno vabljeni! Ta čas so v ospredju družbene pozornosti celodnevna osnovna šola, dijaški in študentski domovi in štipendije. Vloga Socialistične zveze kot pobudnika dogovorov za uresničevanje teh nalog bi morala priti povsod do izraza. Prvi poskusi ' celodnevne osnovne šole so bili v Sloveniji pred leti, v tem šolskem letu pa bo akcija zajela hkrati 15 šol. Od izkušenj teh bo odvisno, kako hitro jim bodo sledile druge. Dijaški domovi za zdaj ovirajo razvoj mreže srednjega šolstva. Ker domov namreč ni, Se te šole ne razvijajo v skladu z družbenimi potrebami. Na Dolenjskem je to vprašanje še posebno pereče zdaj, ko so začeli sistematično urejati problematiko srednjega šolstva. Predlagajo, da bi skrb za dolgoročno reševanje naložili gospodarski zbornici. Družbeni dogovor o štipendiranju poteka v zadnjem času pospešeno, zamudnikom so določili nove roke za podpis, ker je od le-tega odvisno šolanje tiso-čev mladih. Kaže, da bodo dnevni red sej Socialistične zveze po občinah morali raztegniti še za razpravo o teh pekočih vprašanjih. Pri tem se tudi precej mudi, saj se je šolanje na vseh stopnjah medtem že začelo in ne bi bilo materinsko sititi mladino zgolj z obljubami. J. JUST TREBANJSKA KULTURA 75: Obrisi že nakazani klopeh v Novem mestu razvnela taka razprava. Sklep ob koncu obravnave je bil približno takle: občinska skupščina naj izda omenjeno odločbo že zavoljo tega, da ji ne bi kdo čez leta očital kratkovidnosti pri razvijanju srednjega šolstva in pomanjkanja razumevanja zavreševanje take problematike, vendar je treba z izvršljivostjo (.pravnomočnostjo14) počakati vse dotlej, dokler resnično ne bi zagotovili vsega, kar je potrebno tako za ustanovitev, kot za verifikacijo nove šole. Od svojega izvršnega sveta je skupščina hkrati zahtevala izčrpnejše poročilo o sanaciji srednjega šolstva, kar bo treba pripraviti do njene naslednje seje. I.Z. Jože Falkner: »Kulturni dnevi bodo postali tradicionalni, podeželja ne bomo obšli« ŠKUFCA V GIMNAZIJO, PILETIČ l\IA ZAVOD N°vj direktor zavoda za izobraže-nr,JfCD ^rov. v Novem mestu je P . Rudi Piletič. Občinska skup-"af .®* Je razrešila ravnateljske dol-„2 1 na Simnaziji, kjer bo poslej nnvUSn° ravnateljeval (do razpisa za sSa ■ ravnatelja), prof. Jože onnt»VZ n,ovorncške organizacijske enote Zavoda za šolstvo SRS. trije podpredsedniki nrv!^U - °*)<^ncrn zboru „novomeške uznice Slavističnega društva v lili panje.V,ci so za Predsednika izvoda, ranca Zamana z osnovne šole v njr;- !>omagali mu bodo trije Lšt to* ki: Janez Plestenjak iz n t JSS, Jože Zupan iz Šentru-J£«a m Jože Dular iz Metlike, ki niin? ^a7lostojno delovali na svojih ni7ira • ^a^c> da bo ob taki orga-njcc novomeške podruž- Šol ni nikoli preveč in dobro je, da so čim bliže doma. Ta razlog in potrebe po novih šolanih ljudeh je privedel dolenjske TOZD Iskre do sklepa, da ustanovijo v Novem mestu šolski oddelek elektro stroke. Do tu je vse lepo in prav, saj je iz zgledne pobude dolenjskih Isker dovolj razvidna pripravljenost pomagati dolenjskim fantom in dekletom, da se izšolajo in zaposlijo tako rekoč pred domačim pragom. Ker pa je pristojnost za ustanavljanje novih šol še v drugih rokah, se je zataknilo. Ko so dobili delegati novomeške občinske skupščine med sejnim gradivom tudi gradivo, kije naznanjalo ustanovitev elektro šole v Novem mestu, so vprašanja kar vrela eno za drugim. Vse jih je zanimalo, najbolj pa seveda to, ali je tak oddelek sploh možno odpreti, oziroma če so zanj izpolnjeni predpisani pogoji. Na to vprašanje jim nihče v sejni dvorani ni mogel odgovoriti v celoti, ampak le po delcih. in kulturna skupnost iz Novega mesta nista poslala svojega predstavnika. Kljub temu je razstava, ki jo je avtor posvetil IX. kongresu ZMS, dobro uspela. V enajstih dnevih so si jo ogledali skoraj vsi novomeški srednješolci. _ Irfanova izpolnjena želja ^Sarajevčan Handukič razstavlja v Domu JLA »Na Dolenjskem bi želel v resnici veliko narisati. Do sedaj ^ Je nabralo več deset del z IS!?1 d 12 Novega mesta in oko-“ce. Pomislil sem tudi, ali bi ne- 2 ne bi,° prav’ da bi dostojno razstavo priredil v No- nfir-mestu’ saJ ima vaše mesto odlične prostore za to . . .“ mo/ Je P0vedal pred dobrim — |-elcemJrfan Handukič, vojak 1 ovni pedagog iz Sarajeva, s„u 0 te dni slekel vojaško urpj0’ Migova želja se je in k- Tako sta Dom JLA Nov° k°nfcrenca ZMS ni ° n,lest0 Pripravila razstavo J govih slik v prostorih JLA, odprta do 4. oktobra. Žal so °- ,otvoPtv* Novomeščani ni-si je prvi dan lik 1 slik ogledalo ravno totem u‘ ^ncev in vojakov, med-, ko povabljenih ni bilo. Tu-avod za kulturno dejavnost Najbolj pereče se je pokazalo vprašanje financiranja nove šole in učiteljev. Začetna sredstva, učila, učne pripomočke in učitelje za strokovne predmete so, kot je bilo slišati, obljubile delenjske Iskre, kaj pa je z drugimi pogoji, pa ta čas nihče ne ve. Znano je le, da letos denarja od republiške izobraževalne skupnosti, ki sicer financira drugostopenjsko šolstvo, ne bo. Torej je financiranje zagotovljeno le delno in še to zgolj kot obljuba, že to pa je zadosten razlog, da pristojni republiški sekretariat za prosveto in kulturo uradno noče nic slišati o ustanovitvi kakšne nove šole v Novem mestu. Kajpak pa ima omenjeni sekretariat za to še en tehten razlog, saj čaka med drugim tudi na to, kako se bo o elektro šoli izrekla novomeška občina. Predpisi namreč določajo, da mora občinska skupščina tako šolo ustanoviti s posebno odločbo, in prav zavoljo te se je na delegatskih Dolenjski slavisti so v Kostanjevici sklenili živahneje sodelovati OB USTANAVLJANJU ŠOLE DOLENJSKIH ISKER: Formalnosti zadoščeno, šoli pa ne Novomeška občinska skupščina bo odločbo o ustanovitvi zadrževala vse dotlej, dokler za novo elektro šolo ne bo zagotovljeno financiranje, prosto-ri in kader - Šola v Novem mestu pomeni pomoč Dolenjcem Na1 nDi' JESEN s KOLONIJAMI -čanj.. ,9/Uskem so kolonije in sre-Drno^j OVn*h ustvarjalcev poleti. nije t ,P° Sloveniji prirejajo kolo-Pred iV ,j.cseni. Ena takih je bila ^atkim v Vidmu ob Ščavnici. ni iBbilSLuA,VlST0V - V Ljublja-strokn koncu minulega tedna društyVn° zb°rovanje Slavističnega občniU Slovenije z društvenim Mianu zk°.roiT?- V tem času so v zilcrtvi na roistni hiši slovenskega jc-krinl VCa Antona Breznika od-111 sPominsko ploščo. V hH AjdŽ!SKI V LJUBLJANI -deli., kulturnih in znanstvenih oktoh°V v Ljubljani bo do 12. kari- °dprta razstava ikon sli- kal,- .J^kedonskega rodu Goceja stvii ga- Umetnik se je občin- vidor*5rl(?stav'l z deli, ki so jih lani gulcrjjj° k°valci iz Krškega v svoji izh^CRADE MLADIM - Žirija jt aia najboljše fotografije, poslane mladinski razpis. Prispelo je 231 SEVNICA: SEDEM GOSTOVANJ ZA ABONMA Po enoletnem premoru uvajajo v Sevnici spet gledališki abonma. Obiskovalci bodo v tej sezoni videli sedem del: Molierovega „Ljudomrznika", Finžgarjevo „Razvalino življenja44, Linhartovega „Matička", Partljičevo delo „Ščuke pa ni“, Držiće-vo „Tripče de Utolče44, Thomasov „Drugi strel“ in Shakespearovo „Kar hočete44. Prva predstava bo 21. oktobra. Več znakov kaže, da so se v Trebnjem odločili še skrbneje načrtovati kulturni razvoj v občini. Želje in predlogi so že na papirju, v obrisu pa nastaja tudi okvirni načrt kulturnih potreb in zneskov, ki so nujni za uresničitev želja. Računajo, da bo že do konca oktobra povsem znano, kaj bi radi imeli in koliko bo stalo. Na vprašanje, koliko denarja bo, bo kajpak možno odgovoriti šele po podpisanih samoupravnih sporazumih. Predsednik izvršnega odbora trebanjske kulturne skupnosti inž. Jože Falkner ne skriva, da je optimist glede možnosti za kulturno življenje v letu 1975. Vendar pravi, da bodo naposled poskusili zbrati čimveč denarja le začetek bodo pomaknili proti sredini junija. V tem času se bodo zvrstile spet najpomembnejše in najkvalitetnejše stvari - od koncertov do taborskega srečanja. To bo rezervirano za Trebnje in nekatera druga občinska središča. Kulturne potrebe manjših in odročnejših krajev pa bodo pokrili s prireditvami, ki jih bodo pripravile domače skupine. „Za pode želj' bomo pripravili dvoje med seboj različnih kulturno-izobraževal-nih sporedov, “ napoveduje Jože Falkner: „S kulturnimi dnevi bomo nadaljevali/4 za ureditev kulturnih prostorov. ,,Načrti za obnovo domov, ki jih štejemo za osrednje, so pripravljeni. Dela se moramo lotiti, saj je od dobrih ali slabih prostorov odvisno, kakšno in koliko kulture bodo deležni posamezni kraji. Pri tem seveda ne gre prezreti, da je tudi ljudska knjižnica kot občinska matična ustanova prepotrebna obnove in nemalo denarja. “ Uspeh in izkušnje kulturnih dni, ki so jih letos prvič priredili, obvezujejo tudi za naslednje obdobje. Kulturni dnevi bodo prešli v tradicijo, Zgolj na nekaj (slabo obiskanih) strokovnih predavanj je bila osredotočena dejavnost novomeške podružnice Slavističnega društva v minulih štirih letih. To je poudaril tudi dosedanji predsednik Jože Škufca na občnem zboru podružnice, ki je bil 25. septembra po zanimivem predavanju dr. Frana Petreta o nekaterih značilnostih slovenskega ekspresionizma v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici. V razpravi so nakazali poti, ki naj bi jih v prihodnje ubrala podružnica, in našteli področja, na katerih bi slavisti lahko aktivno delovali. Tako je bilo razbrati zaskrbljenost ob propadanju številnih kulturnih spomenikov. zaskrbljenost za nagrobnike in grobove slavnih mož, ki jim grozi prekop. Člani novomeške podružnice so se zavzeli za nadaljnje izhajanje Dolenjskih razgledov kot kulturne priloge Dolenjskega lista, prav tako pa so obljubili sodelovati v jezikovnem kotičku, ki sc bo spet začel pojavljati na kulturni strani Dolenjskega lista. Omembe vreden je sklep slavistov, da si bodo prizadevali bralno značko uvesti tudi na srednjih in poklicnih šolah. Menili so, da sklicevanje na pre- obremenjenost učencev na teh šolah in pomanjkanje časa ne vodi s slepega tira. Nasprotno pa filmska vzgoja še ni udomačena v osnovnih šolah. Na oktobrskem posvetu v Novem mestu naj bi o tem izčrpneje govorili, tedaj naj bi izdelali tudi načrt, po katerem naj bi filmska vzgoja zajela ne le vse šolaije, marveč tudi prosvetne delavce in pri tem ne samo sla-viste. j y Pri visokošolskem študiju je nujno potrebno redno delo Težave, s katerimi se srečamo pri visokošolskem študiju, -so najbrž vsem znane. Ena prvih preprosto je nesposobnost začeti z rednim zbranim delom. Težava, ki se je zelo težko znebe tisti, ki ne delajo po načrtu in se še niso navadili na redno delo . . . Tisti, ki mislijo, da je treba delati samo takrat, kadar se človeku zljubi, ne poznajo dobro svojih delovnih sposobnosti ali pa si napačno predstavljajo pomen „svo-bode“. Svoboda od prisiljevanja ijji discipline vodi prej v ne; zadovoljstvo kot pa v izražanje samega sebe ali v razvoj osebnosti. V današnji družbi ni mogoče živeti brez rednih navad, točnosti, in če hočemo v takem okolju uspeti, se moramo podrediti njegovim zahtevam, pa če nam je to všeč ali ne. Mogoče se ne bi bilo treba preveč krčevito oklepati umikov in načrtov, treba jih je pa imeti. V nasprotnem primeru se vse spremeni v zapravljanje časa in truda. H. Maddox: Kako naj se učim. Ljubljana 1973 Ali je učenje pozno v noč res uspešnejše? Nekateri študentje trdijo, da laže delajo ponoči, ko vsi spijo, ker jih nihče ne moti. Povsem razumljivo je, da tisti, ki jim pozne ure preidejo v navado, zjutraj teže vstajajo in še teže sledijo jutranjim predavanjem. Razen, če si privoščijo spanje po kosilu. Hvaljenje s presenetljivo velikimi količinami ponoči opravljenega dela je laž. Delo, ki mu botruje noč, običajno ne prenese mrzle luči dneva .. . Običajno redno delo, ki ima skoraj na vseh fakultetah težišče v dopoldnevih, pa zahteva, da se ga zjutraj udeležite sveži in spočiti. H. Maddox v navedenem delu del 58 avtorjev na temo „Mladost44. Najboljša dela so nagradili. Izbor fotografij bodo s razstavili v času kon- fresa slovenskih mladincev v Murski oboti. CELJSKI „LJUDOMRZNIK44 V KOSTANJEVICI? - V Celju so uprizorili Molierovega „Ljudomrznika44 v režiji Zvoneta Šedlbauerja. Predstavo si je ogledal tudi Lado Smrekar, ker namerava Dolenjski kulturni festival Slovensko ljudsko gledališče iz Celja povabiti na gostovanje v Kostanjevico. PEVCI DOBILI NOVEGA PEVOVODJO - Pevski zbor Ruperč vrh je pred kratkim prevzel Ernest Jazbec. Zbor šteje 23 članov ih se je že nakajkrat predstavil na javnih nastopih MARLJIVI PEVCI - Pevski zbor z Mirne na Dolenjskem je v minuli kulturni sezoni nastopil šestnajstkrat. Največkrat je sodeloval na slavnostih, ki so jih priredili v občini. Falkner. ,, V enem takih bomo poskušali postreči obiskovalcem tudi s kratkimi informacijami iz življenja v občini. Prepričan sem, da bo ta oblika zanimiva in koristna za vse, posebno še za občane, ki zdaj nimajo drugega kot kino ali pa še tega ne. “ /. Zoran / Božidar Jakac: LILi NOVY (1885 — 1958), slovenska pesnica. Sepija kreda, 1953. Z razstave Božidarja Jakca „Portreti kulturnih delavcev41 v Dolenjski galeriji. L Ul III m m KAKO ŽIVIMO?—! Dolenjci pripravljeni na kongres V razpravah na IX. kongresu bodo delegati spregovorili o problemih srednjega šolstva, uresničevanje nove ustave, problemu cerkve, o vprašanjih nerazvitih področij, o razvoju kmetijstva in drugem Prejšnjo soboto so po vsej Sloveniji potekali regionalni posveti z delegati za IX. kongres ZSMS, na katerih so obravnavali priprave na mladinski kpngres. Novomeški posvet, na katerem so bili delegati iz trebanjske, metliške, črnomaljske in novomeške občine, je vodil član pripravljalnega odbora za kongres Lojze Ratajc iz Trebnjega. Mladi na Mirni: delo nas še čaka Mladinski aktiv mladih delavcev v Dani na Mimi je med tistimi aktivi v trebanjski občini, o katerih predsednik O K ZMS Tomaž Plazar pravi: „Ko bi bilo le več tako prizadevnih aktivov! “ V tovarni je sedaj zaposlenih okoli 80 mladih delavcev. Veliko med njimi je že poročenih, nekateri študirajo, tako da je aktivnih le 45. Kljub temu pa ti delajo še za ostale. V pogovoru z Milojko Vitez, Ivanom Gorencem in predsednikom aktiva mladih delavcev Mirom Ajdi-škom sem o njihovem delu zvedel tole: „Naši mladinci ne govorijo radi. Takrat, koje potrebno,-zagrabijo in vsako delo, ki so ga naši fantje in dekleta obljubili, naredijo. Do sedaj smo imeli že precej akcij. Med najvažnejše štejemo vsekakor tisto, ko smo dve nedelji v tovarni udarniško delali. Denar, ki smo si ga prislužili, smo namenili naši organizaciji. Potrebovali ga bomo za poučne izlete, predavanja. Razen tega zelo dobro sodelujemo s sindikatom. Skupaj bomo organizirali akcijo za ozimnico. Z vaškim aktivom smo se pogovorili, da bomo skupno očistili Mimo. Naši mladinci so takih del že vajeni, saj smo očistili okolico tovarne, pa tudi proizvodne prostore. Razen tega smo aktivni tudi na družbenopolitičnem področju. Vključujemo se v vse samoupravne organe. V začetku smo imeli nekoliko težav pri nastopih na sejah in sestankih samoupravnih organov, sedaj gre dobro in aaše vodilne moramo pohvaliti. ' Jožica Marolt je doma iz Irce vasi pri Novem mestu. V Ljubljani je končala šolanje na frizerski šoli, sedaj pa je redno zaposlena v Novem mestu. V času šolanja je bila med tistimi, ki so z delom v mladinski organizaciji izgubili največ prostega časa. Organizirala je športna srečanja med razredi, pohode v naravo, v „Mla-dino“ je pošiljala članke in pogovore s svojimi tovariši. Skratka, bila je mladinka, ki so jo učitelji postavljali ztx vzgled. In kako se 18-letna frizerska pomočnica počuti v Novem mestu? „Že dalj časa veni, da se mladi pripravljamo, pravzaprav se pripravljajo, na svoj kongres. Od kar sem redno zaposlena v No- Zapostavljeni vem mestu, sem z mladino izgubila vse stike. Novomeški mladinski organizaciji zamerim, ker na nas, ki smo se šolali po strokovnih šolah izven Novega mesta, pozabljajo. Res je, da sedaj nimam več toliko časa, kljub temu pa bi v mladinski organizaciji še sodelovala. Poznam še nekaj deklet, ki so enakega mnenja kot jaz. Morda mi bo kdo očital, da sem temu sama kriva. Zato predlagam, da bi mlade, ki smo nekako pozabljeni, povabili na sestanek, kjer bi se spoznali z ostalimi in se vključili v delo novomeške mladine.44 Jožica Marolt: „Vse mlade, ki smo v Novem mestu zaradi služb težko dosegljivi, bi morali povabiti na sestanek, kjer bi si zastavili delovni program v okviru dela mladih v novomeški občini. Delegati so se dogovorili, v katerih komisijah bodo delali na kongresu in o katerih problemih bodo spregovorili v razpravah. Tako ne bodo pozabili omeniti problem srednjega šolstva na Dolenjskem, spregovorili bodo o uresničevanju nove ustave v TOZD, o vprašanjih kadrovanja, o problemu cerkve prli oba dokumenta za IX. kongres, njihovi mladinci pa da so se dobro pripravili za kongres. ter o vprašanjih nerazvitih področij. Tako je 24-letni Marjan Vidic, strojni ključavničar iz Metlike in član aktiva mladih delavcev v prometu, povedal, da so mladi v Metliki sprejeli in pod- SEZNANJANJE Z DOKUMENTI NOVO MESTO - Seznanjanje z dokumenti IX. kongresa slovenske mladine v novomeških srednjih šolah se bliža koncu. Vse razprave so bile dobro obiskane, srednješolci pa so se zanimali za tisti del resolucije, ki govori o vzgoji in izobraževanju. (C. I.) PO POTEH MILANA MAJCNA TREBNJE - Prejšnji teden je imelo predsedstvo OK ZMS razširjeno sejo. Pogovarjali so se o pohodu po poteh Milana Majcna in Jančija Mevžlja. Na ta način bodo mladi skupaj s sevniškimi mladinci počastili krajevni praznik v Šentjanžu. GIMNAZIJCI V KVASICI ČRNOMELJ - V petek, 27. septembra, so imeli dijaki črnomaljske gimnazije športni dan. Obiskali so 6 kilometrov oddaljeno Kvasico, kjer stoji spomenik NOB. Vsi udeleženci pohoda so se strinjali z mnenjem, da so taki športni dnevi nadvse koristni. 17-letna dijakinja Marta Planinšek iz vaškega aktiva Velika Loka pa je spregovorila o problemih srednjih šol na Dolenjskem. Poudarila je, da imamo premalo in slabo opremljene dijaške domove. 24-letni Črnomaljčan Branko Pečjak, elektrotehnik po poklicu, je spregovoril o družbeno- ekonomskih odnosih -pri nas, omenil pa je tudi vprašanje nerazvitih področij, ter nakazal nekaj misli, kako bi ta področja lahko napredovala. 24-letna-predmetna učiteljica kemije in biologije, Jana Kapler Bo IX. kongres podtaknil iskro? 100 mladincev in mladink v Gabrju je v času kongresa neorganiziranih Na sliki so predstavniki aktiva mladih delavcev v Dani, na enem izmed zadnjih sestankov. IIIIIIIIMHIIimilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUlllllllllllllllllllllllllllllllllll! Ogledalo naj bo ogledalo f Na sestanek predsednikov OK ZMS prišla dva Tako kot v drugih organizacijah tudi v mladinski govorimo o pomembnosti obveščanja. Toda ali se tega v resnici zavedamo? Rekel bi, da ne. Dolenjski list je m bdim iz devetih občin posvetil pred kongresom (pa tudi po njem) po eno stran svojega časopisa. Da bi mladi dobili kar največ novic iz vseh občin, je urednik mladinske strani, ki ne more sam obveščati o vsem in nujno potrebuje sodelavce, s pomočjo predsedstva OK ZMS Novo mesto sklical za 24. september prvo sejo predsednikov občinskih konferenc ZMS iz vseh devetih občin. Ob določeni uri pa sta na sejo prišla le dva. Razen predstavnika Sevnice se nihče ni opravičil. Zato sedaj menimo, da upravičeno vprašamo, zakaj Najbrž se bo vodstvo OK ZMS v Novem mestu začudilo nad naslednjim člankom, toda naše novo, pohvale vredno „OGLEDALO MLADIH“ mora zrcaliti ne samo uspešnovampak tudi neuspešno delo mladine v dolenjski regiji. Delo mladine v Gabrju občinski konferenci mladih v Novem mestu pred IX. kongresom ne more biti v ponos. Problem verjetno ne bi bil tako pereč, če bi šlo samo za Gabrje, podobne težave imajo namreč tudi v Brusnicah, Gornjem in Dolnjem Suhadolu ter na Ratežu. Še pred nekaj leti je bila po naštetih vaseh v glavnem kmečka in delavska mladina, zadnje čase pa mladi rod odhaja vse več v šole. S tem se struktura spreminja in bi zlasti zato potrebovali dobro mladinsko organizacijo. Zato družbenopolitične; organizacije, posebno nova ZSM, ne bodo smele pozabiti na vas. Modema dolenjska vas namreč nikoli ne bo samo delavsko naselje. Vaška mladina bo postala sestavni del dolenjske regije, njeni problemi pa ne bodo samo njeni, kakor so danes, pa čeprav govorimo nasprotno. na sestanek niso prišli, Ivana Oberstarja (Kočevje), Martina Skubeta (Črnomelj), Marjanco Bele (Metlika), Rajka Drstvenška (Krško), Stano Kunej (Brežice) in Srečka Vrbinca (Ribnica). Ali njim trud in zapravljen čas nekaterih ne pomeni nič? Ogledalo mladih mora postati resnično ogledalo. Da pa bo, moramo k obveščanju pritegniti čimveč delavcev, dijakov, študentov in kmetov. Tu imajo veliko vlogo mladinski funkcionarji. Do sedaj je večina samo čakala na časopis ter molče spremljala delo peščice. Niti najmanjše ideje, nobenega pisma, pojasnila, niti kritike! Kaj, ko bi vsi vzeli to pisanje zares in se ob njem zamislili? Mladina v Gabrju nima osnovnih možnosti za telesni, pa tudi intelektualni rdzvoj. Samo nogometna žoga f)rav gotovo ne more zadostovati. Res je„ da mladina v Gabrju in ostalih vaseh želi delati, pripravljena je tudi sama marsikaj prispevati, gotovo pa bo njen trud zaman, dokler bo veljalo: mlada generacija - krik osamljenega v puščavi! IVO KULJAJ je povedala, da so se mladi v novomeški občini pripravljali na kongres poldrugo leto. Največ pripomb so dali k predkongresni resoluciji. Jana je povedala, da bodo novomeški delegati na kongresu spregovorili tudi o problemih vzgoje in izobraževanja, razvoja kmetijstva, organiziranosti mladih na kmetih in o vključevanju mladih v samoupravljanje. D. P. V NOVEM MESTU Proti štetju Člani komisije za mednarodne odnose pri 10 skupnosti študentov ljubljanskih visokošolskih zavodov in člani 10 skupnosti študentov LVZ so razpravljali o najnovejših dogodkih na Koroškem in deželi Furlaniji-Julijski krajini v zvezi s položajem slovenske narodnostne skupnosti v teh sosednjih deželah. Slovenski študentje načelno odklanjajo vsako „ljudsko štetje posebne vrste44, kot ga je predlagal za koroške Slovence avstrijski kancler Bruno Kreisky. Prav tako menijo, da je otvoritev novega poslopja nemške gimnazije v Velikovcu nov dokaz, da avstrijska vlada načrtno zavlačuje gradnjo poslopja slovenske gimnazije v Celovcu. Kaj o tem menijo nekateri novomeški mladinci? STANE BENCIK, 22-letni avtomehanik: „To šteje posebne vrste je samo še en dokaz, kako Slovence Avstrijci zatirajo. Ne razumem avstrijskih vodilnih politikov, kako morejo biti tako kratkovidni, kajti s tem se bodo odnosi med obema državama zopet zaostrili. Le kam to vodi? 44 ZDRAVKO VOGLAR, 17-lctni dijak ESS: „Že več kot teden dni prebiram članke o novih poskusih avstrijske politike, ki kar naprej zatira slovensko narodnostno manjšino. Zdi se mi, da se Avstrijci včasih preveč odkrito norčujejo iz želja koroških Slovencev. Lep dokaz je njihova gimnazija v Velikovcu.44 MARJAN PETROV, 22-letni vili-čarist: „Kot otroci se mi zdijo ti avstrijski politiki! Na vsakem koraku skušajo nagajati, ne zavedajo pa sc, kako škodijo predvsem sebi. Upam. da bodo Slovenci na Koroškem tudi tokrat zmagali.' Štetje posebne vrste obsojam.44 SLAVICA JERIČ, 26-letna študentka: „Slovenci na Koroškem so bili že v večjih težavah, kot so sedaj. Navajeni podobnih izzivanj, bodo tudi to dobro prenesli. Mislim, da bo zmagal razum!44 ŠTETAN PETROVIČ, 22-letni strojni ključavničar: „Mislim, da število neke manjšine ne more, pa tudi ne sme biti osnova za reševanja nerešenih vprašanj. Šteje posebne vrste se mi zdi neumna igrica za otroke, ki bo kmalu minila!44 DANICA JENKO, 17-letna uslužbenka: „Po televiziji sem slišala o nekem štetju posebne vrste na Koroškem. Tudi jaz se strinjam z javnim mnenjem, da takega štetja ne bi smeli dovoliti.44 BOJAN MRHAR, 18-letni trgovski pomočnik: „Nova situacija v manjšinskem vprašanju na Koroškem ni tako nenevarna, kot morda kaže. Mislim, da štetje ne sme in ne more biti podlaga za reševanje manjšinske problematike. Jaz in moji tovariši smo proti vsakršnemu štetju in poniževanju ljudi. J. P. Sodelovanje V Dragatušu v Beli krajini je doma Vlado Dražumerič, ki je sicer zaposlen v belokranjski trikotažni industriji Beti v Metliki. Vlado študira izredno v Mariboru na visoki šoli tekstilne stroke.. Za študij se je odločil šele letos, ker sam, kakor tudi drugi v Beti želijo, da bi imela tovarna čim-več strokovno izobraženih delavcev. O tem, kako se zabava mladina v Dragatušu, kaj bi bilo treba v tej smeri še narediti in kaj je že narejenega, nam je Vlado povedal naslednje: „Mladinski aktiv v Dragatušu je premalo delaven. Ne izkorišča vseh možnosti, ki jih ima. Svoje prostore imamo mladinci v kul; turnem domu, vendar so precej slabi. Za zdaj je edina zabava, k* jo imamo mladinci, folklora, f vajami smo ustvarili kar kvalitetno plesno skupino. Sami sicer ne bi dosti spravili skupaj, ker pa so tu še izkušeni starejši člani skupine, kar gre. Nastopamo na vsakoletnem jurjevanju Črnomlju ter na raznih prireditvah v vasi. To je tudi vsa aktiv-nost, ki jo premoremo. Tisti, k' smo zaposleni, smo včlanjeni v mladinskih organizacijah v podjetjih, tako da imamo tam svoje dolžnosti. Na dveh krajih naenkrat skoraj ne moremo aktivno sodelovati. Naj še pri' pomnim, da so zaprli edino g?' stilno, kar je po mojem mnenju dobro. V gostilno so precej zahajali mladoletniki. Zdaj opažam, da pijančevanje med mladimi pojenjuje.44 Tako poteka življenje mladm v Dragatušu. Razveseljivo je, da jih sodelovanje s starejšimi ne moti. Ah bodo mladinci v Dragatušu poskrbeli tudi za kaj drugega, kot je folklora? Možnosti je dovolj, le volje je treba. B. KRZE Več sodelovanja z mladimi j Komite občinske konference ZKS Kočevje je pred kratkim razpravljal o resoluciji in statutu ZSMS ter pripravah mladih na IX. kongres Zveze socialisti* čne mladine. Komite ZK podpira dokumente za IX. kongres in nima nobenih prl' poinb glede vsebine, vendar pa ug°' tavlja', da je potrebno v bodoče d°' seči večje sodelovanje z mladim1 znotraj TOZD in krajevne skupni sti. To naj poteka zlasti preko orga' nov ZK in drugih družbeno-politi?' nih organizacij. Večjo pozornost f potrebno posvetiti mladim, zlasti P/ idejno-političnem izobraževanju in splošnem ljudskem odporu. trebno je nadaljevati še sprejemanj mladih v ZK, seveda tistih, ki so ‘ opravičili .s svojim delom. Komite je pohvalil dosedanje ra£ prave in priprave občinske konte' renče ZMS za IX. kongres Zvez socialistične mladine. Nadaljevati J potrebno razprave tam, kjer še ms stekle, da bo sleherna sredina prispc vala h kongresu svoj delež. Predvsem je potrebno nadaljeva evidentiranje možnih delegatov * izvršilno-politične organe v občinsKj konferenci. Osnovne organizacije u komite pa morajo biti seznanjeni tudi razpravljati o kadrovanju v o činsko konferenco. ^„ VANDA OBERSTAK hitlllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIE VEČ TAKIH SEJ V sredo, 25. septembra, sta sc na skupni seji srečala predsedstvo OK ZMS Črnomelj in komite ObK ZK Črnomelj. V živahni razpravi so mladi načeli veliko problemov in skupaj s starejšimi tovariši sprejeli sklepe za nadaljnje delo mladine. Planinsko društvo gimnazije v Novem mestu deluje ža pet let in je v času svojega delovanjja r--- ~..=; mnogo dijakov. Jutri bodo v prostorih gimnazije počastili petletnico društvenega obstoja. Na sli*1; udelcženci zadnjega izleta na Ojstrico. (Foto: Z. Šeruga) Št. 40 (1315) - 3. oktobra 1974 Stran uredil: JANEZ PEZELJ DOLENJSKI LIST rokomet V d lerbi 1 ■ 1 IjU 1 ko la zmagal 11 N L ES Najpomembnejšo tekmo kola si je v Ribnici ogledalo 1000 navijačev V slovenski rokometni ligi so igralke lisce in Brežic izgubile, rokometaši Sevnice in Inlesa pa so zabeležili prepričljivi zmagi. Ribničani so v derbiju kola zaigrali z doslej neporaženim Slovenj Gradcem zelo dobro, pri zmagi pa so jim pomagali tudi razpoloženi gledalci. Na sliki ekipa Partizana iz Žužemberka, ki po 4. kolu presenetljivo y^di v II. slovenski odbojkarski ligi brez izgubljenega seta. Stoje: Ko s mina, Štor, Mrvar, Kozoglav, Smrke; čepita Mišmaš in Lavrič. Na sliki manjkajo še Mohorčič, Cerkovnik in Plut. (Foto: F. Lavrič) košarka BREZICE - BOREC 12 : 16 Okoli 50 gledalcev si je ogledalo prvenstveno tekmo slovenske rokometne lige, toda s svojim navijanjem niso mogli pomagati domačim igralkam, ki so začele zelo slabo. Gostje, ki so na lestvici na drugem mestu, so začele hitro in učinkovito in vodile Katero mesto za Beti? V dveh tekmah SKL so Metličani Lesonitu in Fructalu dali 226 košev Medtem ko so tekmo v predzadnjem kolu košarkarji Novo-teksa preložili, so igralci metliške Beti v Ajdovščini brez težav odpravili domače igralce. Metličani so med tednom odigrali tudi zaostalo tekmo z Lesonitom BETI - LESONIT 134: 83 Na igrišču Partizana si je prven-s veno zaostalo tekmo slovenske košarkarske lige ogledalo okoli 200 gledalcev, ki so v obeh polčasih glc-ali izredno hitro in učinkovito lgro.\ Predvsem v drugem delu so domači igralci popustili v obrambi, tako-da so jim najslabši igralci v ligi dali kar 45 košev. Za Beti so nastopili: T. Vergot 9, 2, Z. Vergot 18, Jezerinac 6, Lalič 13, Dautovič 22, Rožič 8 in Medek 56. FRUCTAL - BETI 63 : 92 Metličani so že v začetku narekovali oster tempo, tako da so si ob polčasu nabrali 12 košev prednosti. dobro igro so nadaljevali tudi v Barbič -prvak države V Krškem imajo vrsto odličnih mladincev kolesarjev, ki so v Novi adiški med 13 klubi osvojili prvo mesto in s tem državno prvenstvo. paJ*ip° so vozili Barbič, Lužar in odbršček, tekmovalno progo pa so v ^asu 3:17,00. Razen tega ■J Marjanu Barbiču uspelo ponoviti anski uspeh in je še enkrat osvojil izavno prvenstvo. 42 kilometrov ao£o progo je prevozil v 1:05, 40. Barbič se s kolesarstvom ukvarja Kerin0 *Ct*‘ ^egov trener Vinko lahko pravi, da bo 18-letni Krčan boljše s trdim delom dosegel še veli- rczultate. S. 1. Zrimšek peti u ? tekmovanjem na zagrebškem letn-Sa- er? d^kališču se je končalo stvo tridnevno državno prven- v Sorski vožnji, dirki na krono-dirl^rxxr kolesarskih disciplinah na tudi III* prvenstva so se udeležili boliši Novega mesta, naj- J med njimi pa je bil Zrimšek, odličen 27,4 km dolgi progi osvo-iil konu ^ mesto. Tudi v ekipni Kurenci so se Novomeščani izka-mi so tretje mesto; pred nji- tali..? kolesarji zagrebškega Mc-L°mmerca in kranjske Save. NA VRhU brez sprememb občinekB^ŽlaVsk[h ige,r že 4 nhu Brei £■«“* s 43g7 o? Kovinopiast Brezice so kegljači odigrali °lo. Med 18. ekipami je na naprej Remontni zavod iz podrtimi keglji, sle-Stann«vu^opiast Jesenico, Region- in druE1nJM rk0munalno PodJctie scmiini * ? posamezniki vodi v di- giom jX P ^ vetlno Avšič iz Re-Povh ’ 7° le 826 kegljev. Sledijo: kolu ’Ć4Pancič in drugi. V drugem ekin v j?. P°merilo tudi 7 ženskih 33^’ P.a tekmovalke Slovina s liščp ftimi keglji. Slede Zdravili M .atcške Toplice in Jutranjka ami je v d i Štojs 1 M .h—m jutranjka ni 4 -,P°samcznicami je v discipli-4 x 20 v vodstvu Turšičeva “ yjn\ / i UIML, (obe Jutranjka)3 Grm°VSCk Slo- in jo brez težav dobili. V Dolenjski košarkarski ligi so derbi kola med Loko in Črnomljem v zanimivi tekmi dobili Novomeščani in s tem postali prvaki Ii- drugem polčasu, izkazali pa so se predvsem visoki*igralci, ki so pod obema košema pobirali žoge in dobro zadevali. Beti: Murko 9, Vergot 8, Lalič 18, Dautovič 19, Rožič 12, Medek 25 in Arbutina 2. DERBI LOKI 74 Odločilna tekma za naslov košarkarskega prvaka dolenjske lige je na Loki minila v izenačeni tekmi med novomeško Loko 74 in Črnomljem. Škoda je le, da je zaradi spolzkega igrišča trpela kakovost igre. Domači so se bolje znašli in so v odločilnih trenutkih igrali bolj zbrano, pohvala pa gre tudi mladim Črnomaljcem. Ekipa Črnomlja bo Jahko še dosti napredovala in si tako Dolenjska obeta še četrto košarkarsko središče! Odločna Vesna Nežna in prikupna deklica je dijakinja 1. razreda črnomaljske gimnazije Vesna Grgič. Ko pa se z žogo v roki na rokometnem igrišču zažene proti vratom nasprotnic, je vsa drugačna. Hitra, odločna, z enim samim, a jasnim ciljem: spraviti žogo v mrežo nasprotnic. Nasprotnice pa so vse, ki ne igrajo v ženski rokometni ekipi Črnomlja. „Lansko sezono, ko smo tekmovale v I. republiški rokometni ligi, smo imele bolj malo uspeha. Bile smo pač neizkušene in smo samo v dveh tekmah zmagale.“ - In zato izpadle iz lige . . .? „Ni res! Sploh nismo izpadle iz lige, ker se je povečala in bi zato lahko v njej tekmovale tudi letos. Naš klub se je prostovoljno odločil, da zapustimo to ligo in tekmujemo v nižji, manj kvalitetni ljubljanski conski li-gi“ - Zakaj? „Štiri dobre igralke so nas zapustile, ker so odšle v šolo v Ljubljano. Premalo izkušenih igralk imamo, da bi sc lahko uspešno kosale z nasprotnicami v republiški ligi. Imamo pa dosti mladih igralk, med katerimi nas je večina gimnazijk. Kaže, da bomo ostale skupaj vsaj štiri leta. Zato si lahko obetamo uspehov. Prepričana sem, da bomo kmalu spet v republiški ligi in da v njej ne bomo ostale le eno leto ... V conski ligi pa tekmujemo z uspehom in veliko več veselja imamo, ker tudi zmagujemo'4. - Imaš rada rokomet? „Igrati sem ga pričela slučajno, sedaj pa brez njega kar ne bi mogla. V igri na rokometnem igrišču prebijem ves prosti čas.“ B. PODOBNIK V. P. NASLOV V PODRECO V organizaciji dolenjske kegljaške podzveze je bilo na novomeškem kegljišču na Loki slovensko prvenstvo dvojic za mladince. Nastopilo je 17 dvojic. Dolenjci so poklali komaj dve dvojici: iz Krškega in Kočevja. Prava škoda je, da na tekmovanju ni nastopila nobena novomeška ekipa, saj bi na domačem kegljišču iinela tudi več možnosti za uspeh. To. po svoje kaže tudi na kakovost in na prihodnost novomeškega kegljanja .... Vrstni red: 1. Sajovec - Jeraj (Podreča) 1628 kegljev; 2. Jurkovič -- Jeras (Podreča) 1616, 3. Lasnik Kamnik (l-užinar) 1575 kegljev. Rezultati: 15. kola: Loka 74 -Črnomelj 73:63, Žužemberk -Straža 89:67, Dolenjske Toplice -Metlika 46:41, Semič - Šentjernej 73:75, prost je bil Bršlin. Vrstni red: Loka 74 26 točk, Črnomelj 22, Žužemberk, Bršlin in Metlika po 16, Šentjernej 12, Dolenjske Toplice 10, Straža 8 in Semič 2 točki. NA ALPE ADRIA SLOVENIJA PRVA Iz Vidma so se vrnili novomeški atleti, ki so nastopali v reprezentanci Slovenije na troboju mladinskih reprezentanc dežele Furlanije - Julijske krajine, Koroške in Slovenije. Mladi Novomeščani, učenci<)Š Grm, so še enkrat dokazali, da imajo v Novem mestu najboljšo pionir-, sko atletsko šolo v republiki. Dosegli so naslednja mesta in rezultate: Dečki skok v daljino: 1. Kranjčič, 579 cm; skok v višino: 1. Gačeša 159 cm; krogla: 4. Stupar 9,12; 4 x 100 m: 1. Slovenija, 46,5 (v ekipi je tekel tudi Kranjčič); deklice: skok v daljino: 2. Avsec 4,79, 3. Pečaver 143, 5. Papič 140; 4 x 100 m: 2. Slovenija 51,5 (v štefeti je tekla tudi Zaleteljeva). V Vidmu je za rokometno reprezentanco nastopil tudi novomeški igralec Ristič, ki je bil po oceni strokovnjakov med najboljšimi na pionirskem troboju reprezentanc. Razen tega je Ristič z 9 zadetki postal najboljši strelec troboja. Tako- so slovenski športniki, ki so tekmovali še v namiznem tenisu, košarki in strelstvu, v skupni razvrstitvi zasedli prvo mesto, ki ga bodo branili'drugo leto v Celovcu. 6:0. Nato so bolje zaigrale tudi Bre-žičanke, toda na rezultat niso mogle več vplivati. Brežice: Hribernik, Balon 6, Grilc, Stauber 4, Bah 2, 'Zakšek, Omerzu, Rožman, Kostanjšek, Vogrinc, Lipej, Cetin. BRANIK - LISCA 30 : 10 Novinke v ligi, igralke sevniške Lisce, se izkušenim Mariborčankam, ki v letošnjem prvenstvu še niso izgubile tekme, niso mogle upirati. Kljub temu so gledalci gledali zanimivo tekmo, saj so bile najboljše domače strelke tokrat zelo razpoložene, razen tega pa gostij niso podcenjevale. Lisca: M. Plazar, D. Plazar, Kovač, Rugelj 3, Mlinarič 2, Mejak 2, Popovič 1, Černelič, Zveglič 2, Ernestel, Fajfar. INLES-SLOV. GRADEC 23 : 20 V najpomembnejši tekmi jesenskega dela prvenstva so domači rokometaši zaigrali zelo dobro. Gostje so jim bili ves čas enakovreden nasprotnik in so rezultat kar desetkrat izenačili, vodili pa niso nikoli. Tako se je derbi vodilnih ekip s prvenstvene lcstvice končal z zmago domačih '•fokometašev, ki jih je podpiralo okoli 1000 navijačev. INLES: I. Kersnič, Abrahams-1 berg, S. Kersnič 2, Matelič 3, Šilc 11, Andoljšek, Ambrožič, Tanko, J. Kersnič 1, Radič 6, Albreht. SEVNICA - DRAVA 28 : 20 Pred 300 gledalci so domači rokometaši dobro zaigrali, ne pa najbolje, saj bi lahko precej slabše goste iz Ptuja premagali z večjo razliko. Igralci Drave so bili domačim enakovredni samo v prvem polčasu, ko so znali izkoristiti počasno in neoprezno igro Sevničanov. SEVNICA: Sirk, Koprivnik 4, Štojs, 3, Svažič 5, Vrtačnik, Simončič 2, Šumej 10, Krištovič, Novšak, Bizjak 1, Jurišič 3. KRŠKO - KRIZE 24 : 14 V prvenstveni tekmi ljubljanske conske rokometne lige so v Krškem gostovali igralci Križ. Domači rokometaši so tudi tokrat dobro zaigrali in upravičili vlogo favorita: na lestvici še vedno vodijo brez poraza. V tekmi so se izkazali Gane, S. Mlakar in vratar S. Škoberne. (I. S.) SLOVAN B - KRKA 23 : 18 Po številnih dobrih igrah so rokometaši novomeške Krke v Ljubljani Na krosu 150 udeležencev Rezultati: deklice do 12. leta -300 m: 1. Simonič (OŠ Semič) 2. Gorše (OŠ Dragatuš), 3. Metelko (OŠ Črnomelj); ekipno: 1. OŠ Dragatuš. Deklice nad 12. letom - 500 m: 1. Štulac (OŠ Stari trg), 2. Župan (OŠ Stari trg), 3. Miroslavič (OŠ Vinica); ekipno: 1. OŠ Stari trg. Fantje do 12. leta - 400 m: 1. Blažič (OŠ Črnomelj), 2. Mušič, 3. Pavšič (oba OŠ Črnomelj); ekipno: 1. OŠ Črnomelj nad 12. letom - 800 m: 1. Kobetič (OŠ Dragatuš). 2. Gorjup (OŠ Stari trg), 3. Ivanišič (OŠ Črnomelj); ekipno: 1. OŠ Dragatuš. Srednje šole: dekleta - 600 m: 1. Gizdave, 2. Kobetič, 3. Vardijan (vse gimnazija), ekipno: 1. gimnazija Črnomelj; fantje - 1500 m: 1. Mo-verin, 2. Jankovič, 3. Henigman (vsi PKS), ekipno: 1. PKŠ. V krosu so sc AK NOVO MESTO ČETRTI Prejšnji teden se je v organizaciji Modelarskega kluba Ljubljana na športnem letališču v Polju končalo III. memorialno tekmovanje Vladimirja Kocjančiča v prosto letečih jadralnih modelih I- 1A. Na tekmovanju je med 11 ekipami nastopila tudi novomeška vrsta in zasedla četrto mesto. Rezultati: ekipno: 1. Emo (Celje) 1658 točk, 4. AK Novo mesto 1278 točk; posamezno: 5. Jevšček (Novo mesto) 506,6 točke. (P. J.) nato pomerili še predstavniki športnih organizacij. V teku na 4000 metrov so bili najboljši rokometaši: 1. Hudelja, 2. Adlešič, 3. Svetič (vsi RK Črnomelj). proti drugi Slovanovi ekipi popustili in izgubili tekmo' s petimi zadetki razlike. IG - DOBOVA 11 : 12 Rokometaši Dobove so prvenstveno tekmo ljubljanske podzvezne rokometne lige odigrali na igrišču Iga pri Ljubljani, kjer so domače igralce premagali tesno, ali zasluženo. (O. S.) BREŽICE - MOKREČ 24 : 18 V prvenstveni tekmi ljubljanske rokometne lige so Brežičani na domačem igrišču dosegli pomembno zmago. Dobro so zaigrali vsi igralci, še najbolje pa Vervega, ki je dosegel 10 zadetkov. (V. P.) DOBOVA - OLIMPIJA 22 : 17 V šestem kolu ljubljanske conske lige so pomembno zmago dosegli tudi rokometaši Dobove. Pred domačimi gledalci so brez težav premagali Ljubljančane in še bolj utrdili tik pod vrhom prvenstvene lestvice. Najboljša sta bila Doberšek in Bosi-na. (V. P.) KRKA - ČRNOMELJ 13 ; 5 V dolenjskem derbiju ženske conske lige so rokometašice novomeške Krke premagale lanskega republiškega ligaša iz Črnomlja. Prepričljiva zmaga 13:5 je dokaz, da bodo Novomeščanke igrale pomembno vlogo v boju za prvo mesto. Največ golov sta dali Blažičeva 7 za Krko in Grgičeva 3 za gostje, najboljša na igrišču pa je bila Barbo-va. odbojka PARTIZAN - BOHINJ 3:0 V četrtem kolu II. slovenske odbojkarske lige bi se morali igralci Žužemberka pomeriti z Bohinjem. Ker Bohinjčanov ni bilo, je sodnik Gruden odpiskal 3:0 za Žužemberk. (S. P.) tenis V DVOJICAH: UHL IN SPLICHAL Novomeški teniški klub je pripravil dva klubska turnirja, med posamezniki in v dvojicah. Tekmovanje posameznikov je prišlo do finalnega turnirja, na katerem igra 7 igralcev: Turk, Zorko, Uhl, Picek, Splichal, Verbič in Grein, medtem ko je tekmovanje dvojic že končano. V finalni igri sta Uhl in Splichal premagala Turka in Zorka 2:0 /7:5, 7:5). Jesenski kros sta organizirala TTKS Črnomelj in osnovna šola Mirana Jarca Prejšnji teden sta TTKS Črnomelj in osnovna šola Mirana Jarca pripravila jesenski kros, na katerem je teklo 150 tekmovalcev. Organizatorji so se potrudili, tako da je bilo srečanje mladih atletov nadvse uspešno. nogomet m, m ELAN - ZAGORJE 1 : 0 V prvenstveni tekmi ljubljanske podzvezne nogometne lige so novomeški nogometaši pred približno 100 gledalci odpravili enajsterico Zagorja tesno, a zasluženo. Edini zadetek je dosegel že v prvih minutah srečanja mladinec Venta. V predtekmi sta se pomerili tudi mladinski vrsti Elana in Zagorja. Tekma se je končala 2:22. NOVO MESTO — V mladinski občinski ligi so prvo kolo že odigrali, doseženi pa so bili pričakovani rezultati: Češča vas — Šmihel 3:2, Mirna peč - Žabja vas 8:1, Bučna vas - Regerča vas 8:3 in Bršlin -Smolenja vas 2:1. Na lestvici vodijo sedaj igralci Mirne peči pred Bučno vasjo. Naslednje kolo bo v nedeljo, vse tekme pa se bodo pričele ob 9. uri. ČRNOMELJ - V mladinski republiški košarkarski ligi so igralci domačega Črnomlja na domačem igrišču ponovno zasluženo zmagali. Tokrat so odpravili vrstnike Savskega naselja iz Ljubljane. Tekma je bila ves čas izenačena, le v zadnjih minutah so domači s presingom popolnoma zmedli goste in zmagali z 72:59. PIONIRSKA LIGA Krška temeljna telesno-kulturna skupnost je s pomočjo rokometnega kluba iz Krškega organizirala pionirsko občinsko rokometno ligo. V vseh tekmah prvega kola so mladi rokometaši pokazali dober rokomet. (I. S.) Urejena steza -boljši rezultati Med atleti v Kočevju Z ureditvijo atletske steze na stadionu v GAJU so kočevski atleti dobili dobre možnosti za redno vadbo in tekmovanja. Trideset mladih atletov je imelo do sedaj možnost vaditi le v dvorani doma telesne kulture, kar je bilo posebno v poletni sezoni občutno premalo. Poleg tega so se morali kočevski tekmovalci udeleževati tekmovanj le v sosednjih mestih, ker v Kočevju ni bilo mogoče organizirati nastopov. S prostovoljnim delom pa so si atleti uredili tekmovalno stezo za teke, skok v višino, daljino in met krogle. V vrstah atletov, ki vadijo pod vodstvom trenerja Boruta Hočevarja, je nekaj zelo dobrih in talentiranih mladih tekmovalcev. Tu velja omeniti predvsem mladinko Gito Levstek, kije s skokom 5,67 m republiška prvakinja v članski konkurenci. Božo Petek je na državnem prvenstvu za mladince v Zagrebu zasedel v zelo močni konkurenci četrto mesto v metu krogle. To je nedvomno lep uspeh. Posebno marljiva na treningu pa je komaj 14-letna pionirka Nevenka Ličan. Njen najboljši rezultat v skoku v višino je 147 cm . Če bo marljivo delala, lahko od nje pričakujemo še boljših rezultatov. Z. FAJDIGA KDO, KAJ, KJE? Košarkarji Novoteksa so sc v zaostalem srečanju pomerili s celjsko Kovinotehno v sredo. V zadnjem kolu slovenske košarkarske lige pa se bosta v Metliki pomerili najboljši ekipi na Dolenjskem - Beti in Novoteks. Prav gotovo bo igrišče metliškega Partizana popolnoma zasedeno. Rokometašice Lisce bodo doma poskušale premagati čctrtouvrščenc igralke Usnjarja, Brežičanke pa bodo odšle na morje k Izoli. Inlesovi igralci bodo odšli v Tržič, Sevničani pa bodo odšli na vroče igrišče v Slovenj Gradec. V____________________________ ' V dolenjski kosarkarski ligi ie naslov prvaka že oddan. Z enim porazom so ga osvojili Novomeščani, igralci „Loke 74“, ki so v odločilnem srečanju premagali vrsto Črnomlja. Na sliki košarkaiji Črnomlja, ki so v tekmovanju doživeli tri poraze. Glas izdaja zločinca MODRI IZRAELSKI VLADAR POKLIC V VINOGRAD NISTVU Rešitev prejšnje križanke OTOPEL ČLOVEK NOVA GVINEJA TRPNIK UMETNOST NA SMER Ali bodo dobili slepi vidno protezo? ŠP. SLIKAR OBLAČENJE' Ljudem, ki so v nesreči izgubili oči ali pa so se že rodili z nepopravljivimi okvarami na vidnih organih, vse do danes ni in ne preostaja drugega, kot da se s tem sprijaznijo ter se nekako poskušajo vživeti v življenje slepega, v svet teme, kjer ni ne oblik ne barv. Znanost, ki sicer uspešno premaguje razna očesna obolenja in manj težke poškodbe, ki celo vrača vid skoraj oslepelim, je ostala zanje brez moči. Nekaj upanja pa bodočnost hrani tudi zanje, tako vsaj trdi egiptovski profesor fizike na aleksandrijski univerzi Latif Morkos Cozman. Tragična usoda slepih je tega znanstvenika spodbudila, da je vso svojo kariero posvetil raziskovanju možnosti, kako slepim vrniti vid. Po več letih skrbnega preučevanja je zasnoval vidno protezo, s pomočjo katere bi slepi lahko videli. Ideja je dokaj preprosta: svetlobo bi sprejemal sistem leč, ki bi tako zbrano sliko posredoval transformatorju slike, ki bi svetlobno energijo spremenil v električne impulze, te pa bi katode in anode posredovale v možganski center za vid, kjer bi se slika oblikovala — torej podobno, kot poteka gledanje pri vsakem živem bitju. Celotna naprava naj bi bila dokaj majhna in poceni, da bi si jo lahko omislili tudi bolj revni. Cozmanovo teorijo že preučujejo številni okulisti po svetu. Njihova mnenja so različna: tako eni mislijo, da je zamisel neizvedljiva, drugi pa o sami izvedljivosti ne dvomijo, izražajo pa bojazen, da bi naprava lahko poškodovala druge možganske centre. Egiptovski znanstvenik išče finančno podporo, da bi lahko izdelal prototip svoje vidne proteze ter jo preskusil. Vse kaže, da bo potrebna sredstva dobil. Uspeh ali neuspeh v poklicu? To je vprašanje, ki ima v zako nu še kako velik pomen. PUSCAVSK/ ZELENICA DRUŽBENE 7AVFSTI NAŠ PESNIK HOMERJEV EP Kariera in zakon TEKMEC BABICA NEVARNI MLADINI - V Mannheimu v Zahodni Nemčiji so odpustili nekega profesorja, ker je bil aktiven član komunistične partije. Podobno je doletelo drugega učitelja v Karlsnihe, medtem ko njun stanovski kolega Guenther Deckert mirno predava naprej, čeprav je izredno aktiven član nove nacistične stranke in vneto javno časti ter hvali Hitlerja. Mladina res ne sme biti izpostavljena „slabim" vplivom komunizma, meni Deckert, medtem ko „dobrosrčni" Hitlerjevi nauki ne morejo škodovati. RAZOČARANI ŠALJIVEC -Neki hudomušni prebivalec Sitkaja je hotel preplašiti someščane. Zbral je 70 avtomobilskih gum, jih prepojil s petrolejem in s pomočjo helikopterja zmetal gume v žrelo že stoletja mirujočega vulkana nedaleč od mesta. Potem je gume zažgal, da je lep oblak dima puhal iz ognjenika. Poletel je nazaj v mesto, da bi-užival v preplašenosti meščanov. Toda „bruhajočega" ognjenika ni nihče opazil. PREVEČ NAVDUŠENJA ni dobro. To je na svoji koži skusila mlada Heather Deeley, ki so jo na nekem lepotnem tekmovanju za najlepše dekle v bikiniju izbrali za miss. Od same sreče in da dokaže pravilnost odločitve strokovne komisije, se je do golega slekla in skočila v bazenček. Komisija pa se je ob njenem dejanju premislila ter ji odvzela naslov, ki gaje dobila mirnejša lepotica, z naslovom pa tudi ček za 127 funtov. Uspeh v poklicu ne rahlja zakonov - Pa stres? Veliko raziskav je bilo že narejenih o tem, zakaj se ljudje porogajo in ločujejo, neglede na to pa je ločitev zmeraj več. Zadnje raziskave strokovnjakov so bile namenjene predvsem vprašanju uspeha v poklicu in vplivu tega na srečo in trajnost zakona. Prof. Tropman z univerze v Michiganu je preiskal poklicno kariero šest tisoč amriških mož, starih od 45 do 55 let, in z vso gotovostjo dognal, da so poročeni dosegli na delovnem mestu precej več kot samci. Nič presenetljiva tudi ni ugotovitev, da se uspeh v poklicu in sreča v zakonu medsebojno dopolnjujeta. Torej drži, da. uspešna kariera moža ne ogroža zakona, pač pa kakorkoli moten zakon onemogoča uspešnost kariere. Tako tudi niso pogosti krivci za razvezo zakona delovno obsedeni, Častihlepni zaslužkarji, ki se potijo od dela, „klepajo“ nadure in prevzemajo vedno nove naloge samo zaradi doseganja določenega družinskega standarda. Danes se veliko govori o stresu, češ da je posledica najrazličnejših kočljivih situacij in vzrok nadaljnjih fizičnih in psihičnih motenj v življenju posameznika. Vendar je po dognanjih prof. Tropmana mnenje, da povzroča stres tudi napredovanje v poklicu, zmotno. Prej narobe: do stresa pride pogosto pri poklicnem neuspehu. Zategadelj ne moremo govoriti o učinku in negativnih posledicah stresa v tistih zakonih, kjer je mož naredil uspešno kariero, kajti danes razrahlja več zakonov neuspeh, kot pa uspeh v poklicu. PRAŠEK ZA LASE AZ. DEŽELA Nenavadno pokopališče Človek uničevalsko posega v življenje divjih živali - Več kot 900 ži valskim vrstam in podvrstam grozi, da izginejo s sveta Poginule živali imajo lepo urejene grobove vek, in nič hudega, če jih še nekaj. Kot bi bilo neumno žalovati, ker ni več mamutov, ni vredno tarnati, če ne bo več tigrov.“ Tako gledanje je skrajno ozko. V interesu vsega človeštva je, da se konča uničevanje divjega življenja samo zaradi trenutnega pohlepa potreb in želja modernega človeka, kajti prav vsaka živalska vrsta zavzema v biološkem sistemu pomembno mesto. Človek ne more nobene odstraniti, ne da bi prizadel uravnovešenost celotnega življenja na zemlji. Vsak uničeni člen v tej življenjski verigi lahko povzroči nepredvidljive posledice. Znanstveniki, ki so preučevali življenje v Everglade-su na Floridi, so ugotovili, da množično iztrebljanje aligatorjev, ki jih je bilo pred sto leti še na milijone, zdaj pa jih je samo še 350 tisoč, grozi prebrniti življenje tega predela. Ko bodo aligatorji povsem izginili, bo to povzročilo izginitev mnogih drugih živalskih vrst in silno razmnožitev raznega mrčesa, ki bo nekega dne krenil na pohod v naseljena območja. Toda takrat bo prepozno objokovati aligatorje. Čas, ko bodo ljudje vedeli Za tigre, bele medvede in orangutane tako, kot mi sedaj vemo za dinozavre, ki jih vidimo samo na slikah v enciklopedijah in v naravoslovnih muzejih, ni več da-Ječ. Morja brez kitov, reke brez krokodilov, nebo. brez orlov in gozdovi brez ptic — tako žalostno podobo sveta nam rišejo strokovnjaki, ki Preučujejo divje živali. To ni prenapeta domišljija, ampak živa resničnost, ki jo nakazuje sedanje stanje. Več kot 900 živalskim vrstam in podvrstam grozi, da v nekaj desetletjih izginejo z obličja zemlje; 310 sesalcev, 320 ptic, 190 plazilcev in 90 rib je nevarno ogroženih. V naslednjih sto letih pa bo ostalo samo še nekaj redkih vrst divjih živali in pa seveda množica koristnih in nekoristnih domačih živali. „Kaj potem? “ pravijo mnogi, „na tisoče živalskih vrst je že izginilo za vedno, še preden se je pojavil člo- Verjetno najbolj nenavadno pokopališče na svetu je v Franciji, točneje pri Parizu, kjer je pokopano nad 100.000 živali. Med njimi počiva tam največ psov, veliko pa je tudi drugih živali: mačk, kokoši, opic, celo lev, gazela in dva konja so tu pokopani. Postavitve tega pokopališča ni narekovala samo ljubezen do živali, ■ temveč tudi potreba, saj do leta 1899 v Parizu niso vedeli, Jcam s trupli poginulih živali. Zakopavali so jih po dvoriščih, vrtovih, parkih aji pa metali v smeti. To pa je pomenilo resno nevarnost za ljudsko zdravje. Zaradi vsega tega sta se Margerita Durand in Aleksander Dumas odločila, da pričneta zbirati prispevke za pokopališče. Na pomoč jima je priskočila tudi občina, ki je v ta namen podarila zemljišče, ki je od središča Pariza oddaljeno le osem kilometrov. Arhitekt Eugen Petit je narisal portal, vrtnarji pa so brezplačno opravili svoje delo. Pokopališče je last zasebne družbe, meri pa i en hektar. Vzdržujejo ga z izkupičkom loterij in z denarjem, ki ga dobijo pri prodaji vstopnic za pokopališče. Nekaj napisov, ki krasijo nagrobne kamne psov: Drač 1941 -1953; zvestemu tovarišu v tragičnih urah in dragocenemu prijatelju v izgnanstvu: kraljica Elizabeta, romunska princesa. - Dolli, ki meje rešila iz ognja, moje solze. Na mnogih grobovih pa so vklesane tudi besede velikega znanstvenika Pascala: „Bolj ko spoznavam ljudi, bolj ljubim svojega psa." Tistole okno, t! idiot, ne pa tole! »lenKM b»i [pred 20 leti Pa se ne zmenijo POT K PREDSEDNIKU -23-letni Claude Lhereux je na vsak način želel govoriti - s francoskim predsednikom, in ker ga po telefonu ni mogel poklicati, je neovirano preplezal zid okoli Elizejske palače ter se sprehodil po njenih hodnikih. Vmes je še nekaj malega pojedel iz bogato založenega hladilnika. Šele zjutraj so ga prijeli predsednikovi varuhi, ko je mladenič sladko spal v Srebrnem salonu. Ni kaj, v strogo varovane prostore je lahko priti, toda Francozi so začeli premišljevati, kako bi bilo, ko fant ne bi želel s predsednikom samo govoriti. LESTENEC - Italijanski kipar Petro Cantu je izdelal menda največji lestenec na svetu: po obodu meri kar 16 metrov, visok pa je 4 in pol metra. Lestenec je nekdo naročil za svoje stanovanje, čeprav bi bil verjetno dober tudi kot stanovanjc. NEGOVANI VLOMILEC - V Frankfurtu je neki dolgoprstnež vlomil v frizerski salon, kjer je najprej počistil blagajno, potem pa si je mirno opral lase, sijih pod „havbo" posušil in vmes prebiral napete kriminalne zgodbe. Ko je prišla policija, vlomilca že ni bilo več. IZDAJALSKO OPOZORILO - V New Yorku so žeparji prava nadloga, zato je policija na najbolj nevarnih mestih, kjer se dolgoprstneži najraje uveljavljajo, dala postaviti znake z opozorilom „Pozor, žeparji!" Toda čez nekaj časa so ugotovili, da je največ okradenih prav na prostorih z opozorilom. Žeparji namreč dobro opazujejo, in ker se mimoidoči ob znaku podzavestno primejo za denarnice, takoj vedo, kje tiči njihov plen. VPRAŠANJE PIJANČEVANJA, nekulturnega vedenja in nemorale so v mladinskih organizacijah premalo obravnavali, mladina pa je te pojave premalo obsojala. Premalo se organizacije brigajo tudi za svoje člane. Zadovoljujejo se s tem, da se toliko in toliko mladincev in mladink vključi v razna društva. Kaj dela in kako se izživlja mladina, pa se ne zmenijo. Zaradi slabih vodstev mladinskih organizacij trpi tudi politična vzgoja. Da bi izboljšali stanje v mladinskih organizacijah, so na seji okrajnega komiteja LMS v Kočevju sklenili, da bodo sedaj pred volitvami obiskali čimveč mladinskih organizacij in jim pomagali pritegniti mladino. DA POTREBUJEJO železniško postajo, so ljudje iz Velikega Gabra povedali naglas že pred vojno. Toda ni bilo nikogar, ki bi se zanimal za ljudske potrebe. Med vojno, ko je bilo tako in tako vse narobe, na kaj takega, kot je graditev železniške postaje, še v sanjah ni bilo misliti. Po osvoboditvi so ljudje prišli s staro željo na dan. Priprave so že tako daleč, da bi z gradnjo lahko že kar začeli, le projektov ni. O CESTARJIH, ljudeh, ki jim je zaupano urejevanje cest, je bolj malo slišati. Lepa in urejena cesta je ogledalo skrbnega in pridnega dela naših cestarjev. Stanje cest, ki križajo ribniško dolino, je zadnja leta neprimerno boljše. Da je to v veliko gospodarsko korist vedno bolj razvijajočemu se avtomobilskemu prometu, ni potrebno poudarjati. Res, naše ceste so lepo urejevane in moramo dati cestarjem najlepše priznanje. Pri tem pa moramo vedeti, da služba cestarja ni lahka, saj mora biti vsak dan na cesti, naj bo dež ali sonce. OTOČEC OB KRKI je lepo naselje, pa ima prav tako kot v slabših vaseh tekočo gnojnico. Najbolj vidna je tista, ki teče od gnojišč v obcestni jarek in tam ustvarja raj za muhe in komarje ter širi smrad. . (Iz DOLENJSKEGA LISTA 1. oktobra 1954) V Elkhartu v Indiani imajo zakon proti brivcem, ki grozijo otrokom, da iim bodo porezali ušesa V Jonesboru v Georgiji krši zakon tisti, ki reče: ,,0h, Boy!“ živali so tako kot druge živalske vrste pomemben člen v ^vljenjski verigi. Grozi jim uničenje. Komaj so si po dolgih letih Tožbanjci oddahnili zavoljo izgubljenega svetnika, jih je zadela druga nesreča. Vedeli so, da imajo domači župani vedno manj veljave, vendar si niso belili las. Huje je bilo, ko so ostali brez njega, kajti nova občina je daleč proč ob glavni cesti, ki pelje v mesto. Od vse moči in veljave je do današnjih dni ostala v Tožbanji vasi le šob. Otrok je bilo vedno manj, zato dolgo niso vedeli, ali naj šolo zapro ali poskrbijo, da bodo imeli Tožbanjci več otrok. Zakonska postelja ne trpi dveh gospodarjev, tako se tudi v Tožbanji vasi ni spremenilo, dokler se ni učiteljica odločila, da gre v mesto. Dovolj ji je bilo celodnevnega dela v šoli in drugega dela na vasi. „Kaj naj gre, novcev se je preobjedla/“ so jo obsojali. „Denar ni vse. Počitek potrebujem," je rekla in pospravila svoje stvari. Akoravno so Tožbanjci kaj radi udrihali Čez šolo in učitelje, so qe hitro spomnili, da bodo ostali njihovi otroci brez učiteljice kot jurčki za grmovjem. Takih otrok se nihče ne veseli. „Kaj bomo s prazno šolo? Hočemo učitelja!“ so zavpili v en glas. Iskali so po časopisih, vabili s pismi, hodili po vaseh, rotili, grozili, vendar učitelja niso dobili. Še ukradli bi ga, ako se ne bi bali, da jim ukradeni učitelj s čim zagode kot tisti svetnik v kapelici. Kakor so nekdaj tlačani navalili na gradove, tako so jo Tožbanjci udrli na občino, mahali z bukvami, ki jim pravijo ustava, in tako prestrašili občinske može, da so jim obljubili vse, le učitelja ne, ker ga niso imeli. Kako je pa danes? Otroke vozijo kot nekdaj gospodo v sosednjo vas, kjer imajo večjo šolo in dovolj učiteljev. Otroci iz drugih vasi hodijo peš. Pa še recite, da Tožbanjci vedno potegnejo krajši konec! MARTIN KRPAN (Ako hočemo) mili svoj narod osrečiti, povzdigniti ga moramo gospodarski. Priskrbeti mu moramo prave omike v gospodarskih zadevah. Nikar naj se nihče ne zagovarja, češ, da pozna tega ali onega gospodarja, ki je bil v tretji ali četrti šoli, pa je vkljub temu slab gospodar. Tudi jaz poznam take kmete, vem za njega, ki je bil celo v osmi šoli, pa je slabši gospodar, nego njegov sosed, ki niti jednorazrednice znotraj ni videl. Temu se tudi ni čuditi. Kaj pa je slišal na gimnaziji, kar bi mu utegnilo pri njegovi kmetiji koristiti? Skoraj nič. Navadil se je samo pohajkovati, potratnega življenja in sedaj mu gre vse narobe. Popolnoma drugače je z učenci kmetijske šole. Tam se vadijo delati in uče le tacih predmetov, katerih zares v življenju potrebujejo. - (Tudi v) naše mestece je prihitela šolska mladina v večem številu nego zadnja leta; ali naše dolenjske nade se vendar le niso povsem spolnile — pričakovali smo več dijakov. Upanje je bilo še tem bolj upravičeno, ker smo zvedeli, da je došlo od ljubljanskih gimnazij ravnateljstvu našemu nad 40 imen dijakov Dolenjcev, ki se po ministerskem ukazu ne smejo sprejeti v Ljubljani. Pa od teh so prišli na breg lene Krke samo štirje. Kje so drugi? (Pisme- iz Amerike.) Z oderuškimi kapitalisti smo se borili za boljše plače, pa vse zastonj. Ko so nas dobro izpraznili ter dobro vedeli, da smo brez denarja, so nam obljubili 10 centov manj od tone, kakor popred ter rekli: „Za to ceno če hočete delati, ako ne morete, vse svoje orodje iz jam poberite, potem dobimo druge delavce, ki jih je dosti.“. Torej, dragi rojaki, srečni ste, kateri ste bili namenjeni v Ameriko iti, pa ste doma ostali, da vživate darove, kateri se mili Dolenjski obilno dele, mi pa skušamo strašne stvari. (Hruška) je cvetela pretekli teden na pro-štijskem vrtu v Novem mestu. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. oktobra 1894) vmešal v pogovore, preokrenil to in ono reč v svetu. No, nekega dne je ujel novico, kije odločno posegla v tok dogodkov. Potem ko so pospravili večerjo, potem ko so prigriznili vsak svoj kos pehtranove potice in je Paradižnik prinesel turško, se je veliki vezir sklonil k sultanovemu ušesu in dejal: „Tako torej si odločil, da gremo nad Dunaj .. .!“ Paradižnik toliko da ni zlil kave strežaja in do glavnega strežaja navsezadnje. Lepa, prelepa služba! Marsikak novčič se zakotali z mize imenitnikov na dvoru. In oči se vselej napasejo veličastnih prizorov. Njegovo veličanstvo samo, vezirji, generali, diplomati in poslanci pa haremske lepotice ... Na kupe tega se je vselej gnetlo ob „koritu“! In uho je ujelo marsikaj, kar sodi v najvišjo politiko. Tič je bil za politiko naš Paradižnik; toliko da se ni ŠTIPENDIJE Temeljne organizacije združenega dela in delovna skupnost organizacij skupnih služb INDUSTRIJE MOTORNIH VOZIL razpisujejo za šolsko leto 1974/75 naslednje štipendije: 1. TOZD TOVARNA AVTOMOBILOV NOVO MESTO strojna fakulteta — tehnološka smer 6 elektro fakulteta — jaki tok 2 višja varnostna tehnična šola 2 tehnična srednja šola — strojna 12 tehnična srednja šola — elektro 1 tehnična srednja šola — lesna 2 tehnična srednja šola — kemijska 4 administrativna srednja šola 4 2. TOZD TOVARNA OPREME, ČRNOMELJ biotehnična fak. gozdarska smer lesarstvo 1 višja varnostna tehnična šola 1 tehnična srednja šola — strojna 1 tehnična srednja šola — elektro 1 tehnična srednja šola — lesna 4 ekonomska srednja šola 1 3. TOZD TOVARNA AVTOMOBILSKIH PRIKOLIC BREŽICE strojna fakulteta — tehnološka smer 1 višja varnostna tehnična šola 1 tehnična srednja šola — strojna 4 tehnična srednja šola — lesna 4 tehnična srednja šola — kemijska 2 ekonomska srednja šola 2 4. TOZD TOVARNA „PODGORJE" ŠENTJERNEJ tehnična srednja šola — strojna tehnična srednja šola — elektro tehnična srednja šola — lesna ekonomska srednja šola 5. TOZD TOVARNA OPREME MIRNA tehnična srednja šola — strojna 3 tehnična srednja šola — elektro tehnična srednja šola — kemijska ekonomska srednja šola ^ 6. TOZD RAZVOJNI INŠTITUT NOVO MESTO strojna fakulteta — tehnološka smer 15 strojna fakulteta — energetska smer 2 elektro fakulteta — šibki tok 2 biotehnična fak., gozdarska smer — lesarstvo FNT — kemijska tehnologija ekonomska fakulteta filozofska fakulteta — jeziki (angl., franc.) filozofska fakulteta — jeziki (nem., angl.) tehnična srednja šola — strojna tehnična srednja šola — kemijska tehnična srednja šola — tekstilna tehnična srednja šola — industrijsko oblikovanje 2 ekonomska srednja šola 2 administrativna srednja šola .2 7. TOZD COMMERCE NOVO MESTO strojna fakulteta 5 ekonomska fakulteta 5 VE KŠ - zu nanja trgovina 5 filozofska fakulteta — jeziki (angl., franc.) - 1 fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo -smer novinarstvo (pogoj: obvladanje enega svetovnih jezikov) 1 tehnična srednja šola — strojna 5 tehnična srednja šola — elektro tehnična srednja šola — kemijska 1 ekonomska srednja šola 10 administrativna srednja šola 5 8. TOZD ZASTOPSTVO INOZEMSKIH FIRM LJUBLJANA ekonomska fakulteta 2 pravna fakulteta 1 filozofska fak. — jeziki (angl., franc.) ekonomska srednja šola 3 administrativna srednja šola 2 9. DELOVNA SKUPNOST ORGANIZACIJ SKUPNIH SLUŽB ekonomska fakulteta 5 pravna fakulteta 2 strojna fakulteta — tehnološka smer 2 gradbena fakulteta 2 fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo — smer sociologija 1 fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo — smer novinarstvo višja varnostna šola višja strokovna pedagoška šola — ing. pedagogika srednja tehnična šola — strojna srednja tehnična šola — lesna srednja tehnična šola — gradbena ekonomska srednja šola administrativna srednja šola 2 Prednost pri štipendiranju imajo višji letniki in otroci zaposlenih ter prosilci iz krajevnih območij TOZD. Prošnji za štipendijo (obr. 1,65) je treba priložiti zaključno spričevalo, ali potrdilo o opravljenih izpitih z ocenami, kratek življenjepis in potrdilo o premoženjskem stanju staršev ali oskrbnika. V prošnji je potrebno navesti, za kateri TOZD prosilec vlaga prošnjo za štipendijo. Prošnje sprejema odbor za kadre, izobraževanje in družbeni standard, delovne organizacije Industrije motornih vozil Novo mesto. Zagrebška 18—20 do 20. oktobra 1974. ^ 13. Paradižnik je nastopi} sV^sO(jeV^ s*užbo. Uvrstil se je v ekipo za pomivanje r tam v suitanovi kuhinji. J itiO' se Da, dragi bralci! Kot vid* ^ nobena juha ne poje tako vroča, kot se ^ UrfKa sužnost je postala vse bolj podobna ^ ^ °vski počitniški praksi v večjem hotelu. ^^jov^j^Pfavila soprog in soproga in po lestvici nap .va|C9 86 je zdaj pričel vzpenjati Paradižnik. Od p° je povzpel do Nova izvedba slovitega detektorja laži V borbi proti zločinstvu # dolgo igra veliko vlogo moderfl2 tehnika, ki pomaga v takih merili, v katerih bi bil človek, sam brez moči. Toda od vse« tehničnih pomagal je bil verjetno najbolj slavljen, obenem pa najbolj preganjan tako nne' novani detektor laži, posebna naprava, ki meri spremembe' utripu srca, krvnem -pritisk11’ električni prevodnosti kože, d«‘ javnosti žlez lojnic in znoji^’ ter na osnovi teh spremeni ugotavlja, katera vprašanja naJ bolj razburkajo psihofizicn ustroj domnevnega zločine3-Cela vrsta elektrod in detektor ; -."-‘.S Ta naprava beleži spremembe' glasu osumljenega od daleč- y kazala naj bi, kdaj osumljeni laže in kdaj govori resnico. jev, ki jih morajo pri upor^1 namestiti na telo tistega, ki $ sprašujejo, je dostikrat povz*0' čila tak notranji odpor v osufl1’ ljenem, da pokazane spre* membe nikakor niso bile nesljivo pričevanje o krivdi. Nedavno pa so na razstavi' Londonu prikazali nov detekto/ laži, katerega prednosti so v prl' merjavi z že znanim Keelerj^’ vim poligrafom očitne. vsem odpade pri njem možno^ da bi registriral strah obto^' nega pred samim spraševanje^ Nova naprava je še najbolj p*v dobna navadnemu magnet^ fonu. Poseben mikrofon belež1 glas osumljenega, obenem P3 spremembe v glasu, katerih čl?' veško uho ne more slišati. ™ predel zvočnosti govora f močno odvisen od psihični stresov. Največja vrednost 113 prave pa je gotovo v tem, da b? leži spremembe v glasu čisto ne’ opazno, ne da bi osuniljel1 sploh to vedel. S tem odp3^. nevarnost, da bi naprava beleZ la odpor do elektronskega Pre verjanja. Zločincem torej prede tfl» ’ seveda le v primeru, da reagirajo na ključna vprašanja svojih prestopkih. Vsekakor P ob silni rasti kriminala po vse svetu take in podobne napraV ’ Četudi niso povsem zanesljiv > niso odveč. DO Si/oL OS idi mdimi lil OUIw* * | » 3g & v] J V 9 9 f W sM V* Đ J Ss3p & a i? !.’•*■ j2 Sn 7 cm I’ J Ersa r .-ff ij •..• SKilljlI • I fm v 15 km ^ * J i p J ifi j II gj k^l»JS8 POTA IN STItf Dežurni poročajo Denar je za marsikoga skušnjava Iztržek od prodanih pijač na Bizeljskem ni prišel do SLOVINA v Brežicah 26-letni Ivan Koren z Bizeljskega je menda nagnjen k temu, da jemlje, kar ni njegovo. Zaradi ponarejanja listin in poneverbe je bil že leta 1970 obsojen, pred kratkim pa je spet kot obroženec stal pred sodniki. Tokrat je prijatelju zatajil lep kupček. Ravno leto dni mineva od ta- sicer šel v Brežice, verjetno pa krat, ko je Anton Per, Korenov je bilo toliko denaija zanj pre- NAJBRŽ SO BILI ROMI - No-vomeščanki Vidi Jenko je 29. septembra popoldne zmanjkalo več stvari: dve vreči sladkorja za čebele, sekire in zaboj čebule. Tatovi so na vrtu potrgali tudi fižol. Tatinskega obiska so osumljeni Romi, ker so se takrat zadrževali v Kandiji. KOGA ZANIMAJO PIŠTOLE? 24. septembra zvečer je bilo vlomljeno v kletno delovno sobo Tuga Lebiča v Bršlinu. Računajo, da seje skozi nizko okno nekdo splazil v hišo med 20. uro in 21.30. Lebič, zbiralec starinskih predmetov, je imel v kletni sobi več takih stvari, vlomilca pa so zanimale samo pištole. Odnesel je 6 takih igračk, ki pa niso uporabne. MAHAL, KOT BI BIL OBSEDEN - V črnomaljski gostilni Skubic so 26. septembra okrog poldne klicali na pomoč miličnike. Mehmed Mi-stić iz Kanižarice je namreč precej „pod paro“ začel razbijati kozarce. Ko ga je. gostilničar hotel pomiriti,-je mahnil po njem, nato pa odšel kar poprek na piano. Pri vhodnih vratih je Mistić razbil šipo, napadel pa je še Zvoneta Švajgerja, ki je hotel v lokal. Miličniki so ga postavili za 12 ur na hladno, vroče pa mu bo najbrž postalo spet pred sodnikom za prekrške. PRETEPAČ V LAŠČAH - 25. septembra zvečer je prišel Zdenko Jug iz Stare cerkve v Rojčevo gostilno in vinjen začel napadati in pretepati goste ter gostilničarja. Pretepača so ukrotili žužemberški miličniki ter ga pridržali do iztreznitve. DOBRO SE JE ZALOŽIL -Prejšnji teden je bilo vlomljeno v letno hišico Franca Bratkoviča na Tolstem vrhu. Nekdo je vdrl v kletne prostore in odnesel za okrog 320 din jestvin in pijač. ' BENCIN KRADEJO! Iz avtomobila Jožeta Slobodnika z Vidošič je v noči na 29. september zmanjkalo kompletno kolo z gumo vred, iz avtomobila pa si je nekdo natočil še 14 litrov bencina. PREVEC ZAUPLJIVI - V noči na 25. september je nekdo na gradbišču pri Pijavškem odmontiral iz stroja motor s kompresorjem vred in vse skupaj odnesel. Cestno podjetje Novo mesto je tako oškodovano za 10.000 din. Stroj je stal nezavarovan ob cesti, zato tat ni imel težkega dela. Za seboj tudi ni pustil sledov. PRETEP V BIFEJU - 30. septembra zvečer so črnomaljski miličniki razgnali in pridržali Živka Blagojeviča, Nikolo Stipanoviča, Gligora Vasiča, Daniela Mihajloviča, delavce iz Kanižarice, ker so sc v bifeju pretepali. K sreči poškodb ni bilo, vroče glave pa so si dvanajst ur hladili v prostoru za take priložnosti. sodelavec, prosil za uslugo: „Odnesi iztržek od prodaje pijač na upravo, ko že greš v Brežice." Oba sta bila namreč zaposlena pri SLOVINU. Koren je TUdi na cesti smo ljudje... Šoferji za volanom in pešci, ki so 25. septembra zjutraj ob 6.30 prečkali prehod na kandijski strani novomeškega mostu, so bili ob sapo. Bil je čas, ko se je vsem mudilo v službo. Kolona vozil je stala na mostu, avtomobili so prihajali po Partizanski cesti nazgor, prav tako iz smeri Žabja vas ter z Grma. Izsiljevanje Avtobus, poln potnikov, je po prednostni cesti ravnokar prišel na vrh klanca in hotel zaviti na most, ko je preden kot blisk šinil svetlo moder osebni avto novomeške registracije 'z zadnjo številko 87. Šinil je iz kolone, ki je prihajala z Grma in trikrat izsilil prednost. Srečno je ušel in tako spretno, da nismo utegnili prebrati niti cele številke na avtomobilu, toda šofer v tem avtu je bil predrzen in brezobzirnež. Njemu se je mudilo - kaj pa drugim? Če se mu že sebe ne zdi škoda, bi moral pomisliti vsaj na druge udeležence v prometu, ki jih je ogrožal! K. ŠPIK Močna stranka Je morda kdo radodaren z dežniki? V noči na 25. september je bilo vlomljeno na razsvetljenem Glavnem trgu v Novem mestu. Nekdo je nad prodajalno TEKSTIL izpodmaknil nadsvetlobno okno in se skozi odprtino splazil v lokal. Vlomilec je tam vse premetal in prebrskal, vlomil v registrsko blagajno, kjer je našel 772 din, potem pa pomerjal konfekcijo. Ko je pomeril več hlač, seje odločil še za novo srajco, brezrokavnik in bundo. Vzel pa je tudi več ženskih jop in 9 zložljivih dežnikov. Vlomilec je kar v trgovini pustil svoja prejšnja oblačila, naredil pa je za 5.000 din škode. huda izkušnjava, tako je iztržek 11.406 din spravil v žep. Sam pravi, da je od tega porabil le polovico denarja, ostalo pa da je izgubil. Tudi to je v opravičilo navajal, da sije hotel le izposoditi za plačilo dolgov. Seveda je bila tolikšna vsota kot posojilo zanj prehud zalogaj, ker je imel majhne osebne dohodke. Tudi ni prijavil izgube denarja, zato sodišče takim pravljicam ni moglo verjeti. Korenovo goljufijo so odkrili, ko so v podjetju začeli terjati stranke in so povprašali tudi Pera. Ta je takoj šel nad Korena, vendar mu je prebrisanec zatrjeval, da je vestno in točno denar oddal in da ima doma spravljena potrdila. Seveda je vselej pozabil prinesti potrdila, kadarkoli sta se s Perom sešla. Ni dolgo trajalo, ko so Korena razkrinkali in mu začeli odtrgovati po 800 din od mesečnih prejemkov. Tudi mati mu je poma- gala z 2.700 dinarji plačati dolg, vendar je kljub temu še za 4.000 din primanjkljaja. Upoštevajoč Korenovo pred-kaznovanost, prav tako pa že precejšnjo povrnitev škode, je senat okrožnega sodišča pod predsedstvom Janeza Kramariča prisodil obtožencu 10 mesecev zapora. Sodba še ni pravnomočna. Trajekt na Kolpi O obvozih, ki so, in tistih, ki jih ni Poročali smo že, da je ccsta Livold-Brod na Kolpi zaprta zaradi posodabljanja, obvoz pa je urejen preko Vinice in bosanccv na cesto Karlovac-Reka. Vendar prebivalci Predgrada in Dola opozarjajo, da kar precej tuj- ODREDBA PODALJŠANA Republiški sekretar za notranje zadeve Marjan Orožen je izdal odredbo o podaljšanju veljavnosti odredbe glede omejitve hitrosti vožnje na slovenskih cestah. Rejeno je bilo, da bo odredba prenehala veljati 1. oktobra, vendar je omejitev podaljšana do konca aprila prihodnjega leta. cev rado zaide. Nekateri se izgovarjajo na pomanjkljive cestne oznake, drugi pa kažejo svoje zemljevide, na katerih je vrisana republiška oziroma regionalna cesta Stari trg-Laze-Bilpa-Fara-Brod na Kolpi, ki pa je v resnici vsaj na odseku Bilpa-Fara ni. Na letošnjih zemljevidih Avto-moto zveze ta cesta ni vrisana; zanimivo pa je, da je že več let redno vpisana v obvestilih o dopustnem osnem pritisku in o prevoznosti oziroma pluženju cest, ki jih objavlja v Delu. To pa je zavajanje voznikov. Domačini vedo povedati, da obratuje še ena bližnjica in da voznikom osebnih avtov ni treba zaradi obvoza na Vinico. V Blaževcih pod Starim trgom prevaža ob določenih urah splav ljudi, vozove in tudi avtomobile na nasprotni breg Kolpe. S tem splavom, skelo, kot pravijo domačini, si po mnenju domačinov avtomobilisti prihranijo kar 15 do 20 - km. ft~31 Zanimivo da se voznik za volanom jezi na pešca, ta pa na šoferje, za oba pa je najbolje, da sta previdna m tovariška. Pešec bo po novem zakonu še bolj zaščiten in avtomobilist bo krepko občutil če ne bo pravi čas ustavil pred zebro. (Foto: R. Bačer) SPET CIGARETA! 30. septembra okrog poldne je začelo goreti v garderobi tovarne TRIMO v Trebnjem. Delavci so požar takoj opazili in ga sami pogasili, kljub prizadevanjem pa je nastalo za 40.000 din škode. Vse kaže, da je požar nastal zaradi malomarno odvrženega cigaretnega ogorka. V > IZ DRUGEGA KRAJA V 38. številki našega lista smo na kratko poročali o karambolu, v katerem je bil udeležen Janez Rolih z Rateža. To pa je pomota, kajti pravi udeleženec nesreče je Jože Rolih z Golušnika pri Grčevju. V. GOTNA VAS: PRISTAL OB JABLANI - Novomeščan Bruno Mirt je 26. septembra pripeljal z avtom skozi Gotno vas. Pri srečanju s tovornjakom je Mirtov avto za-, neslo, zdrsnil je v levo in pristal ob jablani. Škoda znaša 10.000 din. NOVO MESTO: POZABIL NA PREVIDNOST - 25. septembra dopoldne je Ljubljančan Zdravko Avsec zapeljal z avtom z dvorišča Cestnega podjetja na Ljubljansko cesto in ni nič pogledal, če je pot pro- €\ nmedn pdrdgrdfi Kdaj in kdo je upravičen do družinske pokojnine, se pri nas večkrat zastavlja vprašanje, in na Dolenjskem, kjer je posebno na deželi več zaposlenih žena kot moških (primer Bela krajina), se kaj lahko zgodi, da bi družinsko pokojnino po ženi dobil mož. Za pridobitev pravice do družinske pokojnine je potrebno 5 let dobe zavarovanja ali najmanj 110 let pokojninskega staža, da je imel nekdo 20 let pokojninskega staža ali da je imel pogoje za pokojnino glede let 'in delovne dobe, ali je bil uživalec invalidske pokojnine, ali je prejemal denarno nagrado na osnovi pravic iz poklicne rehabilitacije. Če je smrt zavarovanca nastala kot posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni, dobi zakonec pravico do družinske pokojnine neglede na službena leta pokojnega. Pogoji za pridobitev družinske pokojnine niso enaki za vdovo ali vdovca. Vdova ima pravico do družinske pokojnine: če je stara 45 let ali če je bila do smrti zakonca popolnoma nespo- postane uživalka družinske pokojnine, ko dopolni 45. leto. Medtem pa družinska pokojnina pripada vdovcu, če je ob smrti žene dopolnil 60 let ali če je mlajši, a je bil že prej nesposoben za delo. Tudi moški lahko dobi družinsko pokojnino, če so mu ostali mladoletni otroci, za družinski pokojnini sobna za pridobitno delo ali če je taka nesposobnost nastala v času enega leta od dneva smrti zakonca; ali če ima vdova otroke, ki imajo pravico do družinske pokojnine, in ona opravlja roditeljske dolžnosti do teh otrok. Vdova, ki ob smrti zakonskega druga ni bila stara 45 let, temveč samo 40, lahko katere sam skrbi. V zakonodaji' ki obravnava družinske pokojnine, so našli mesto■ tudi razvezani zakonci. Določeno je, da ima pravico do družinske pokojnine pod navedenimi pogoji tudi razvezani zakonec, če je bil zakon razvezan brez njegove krivde in če mu je s sodno odločbo zagotovljena pravica do vzdrževalni-ne. i//////#/////#/####/##/##////#/#////#/####//##/#/#/###/##/###// 14 Prefl kratkim so v gozdu blizu Rateža delavci zažgali kres, visok nad dva metra. Še nedogo-rel kres so pustili in odšli, ne da bi zavarovali gozd in okolico. Kdo bi bil kriv, če bi se ogenj razširil? Na take stvari je treba misliti pred nesrečo! (Foto: B. Krže) sta. Takrat je mimo pripeljal Nove meščan Jože Zrimšek, zato sta vozili trčili, gmotne posledice pa cenijo na 3.000 din. PONIKVE: PO ZAPRTI CESTI - 27. septembra zvečer je Vlado Ule iz Trebnjega vozil z avtom od Novega mesta proti domu. Pot je hotel skrajšati, zato je pri Ponikvah zavil na novi priključek, čeravno je ta še zaprt za ves promet. Uletov avto je zaneslo po nasipu in se je prevrnil na bok. Škode je za 1.500 din. MARTINJA VAS: DVA V BOLNIŠNICI - 28. septembra okrog poldne sta se v ovinku srečala Bogdan Zupan iz Ljubljane, ki je vozil avto proti Mokronogu, ter traktorist Janez Kurent iz Šentruperta. Med srečanjem sta trčila, pri tem pa sta se sopotnika v avtomobilu Franc in Jože Pucelj iz Mart inje vasi poškodovala. Odpeljali so ju v novomeško bolnišnico. Gmotne škode je za 20.000 din. DOBINDOL: PRECEJ STA RAZBIJA 29. septembra popoldne je Alojz Povše iz Uršnih sel hotel z avtom v Toplice, v Dobindolu pa je naproti pripeljal z osebnim avtoiy Miha Šuštar iz Gor. Straže. Ker je Povše pred srečanjem močno zavrl in zavil na desni rob, je trčil še v kamen, od tam pa ga je odbilo v Šuštarjev avto. Škode je za 7.000 din. MOKRO POLJE: PREVRNIL SL JF Novomeščan Anton Selan je 29. septembra zvečer vozil z avtom proti Šentjerneju, v Mokrem polju pa je zapeljal na bankino, trčil v smernik in se prevrnil. Voznik pravi, ck^je do nesreče prišlo zato, ker se ie umikal hitremu avtomobilistu. Škode je za 3.000 din. BROD: ^TRČILA NA ŠIROKI CESTI - 29. septembra popoldne je Viktor Šljakovec iz Novega mesta z Broda zavijal na cesto proti mestu, iz nasprotne smeri pa je pripeljal avtomobilist Slavko Gorše s Podturna. Avtomobila sta se zaletela. Računajo, da bodo popravila stala okrog 4.000 din. Novi zvezni zakon o osnovah varnosti cestnega prometa, kije stopil v veljavo 1. oktobra letos, prinaša več bistvenih novosti. 0 tem je tekel pogovor z Jožetom Tavčarjem, inšpektorjem milice za cestni promet na območju UJV Novo mesto. — Kako bi v kratkem označili novosti, s katerimi bi moral biti seznanjen vsak voznik, pa najbrž tudi pešec? „Predpisane so zlasti večje denarne kazni in v veliko več primerili je določen takojšen odvzem vozniškega dovoljenja za daljšo dobo kot doslej. Na primer: do zdaj je bil voznik ob knjižico le, če je vozil vinjen, če je bil utrujen ali pod vplivom mamil, po novem pa mu bo vozniško dovoljenje odvzeto tudi v več primerih nepravilnega prehitevanja." - V kakšnih primerih naj bodo torej vozniki še posebej previdni, če hočejo obdržati vozniško dovoljenje? Novi zakon-hujše kazni Od 1. oktobra dalje: hitro ob knjižico „Vozniško dovoljenje bo po novem takoj odvzeto tistemu vozniku, ki bo začel prehitevati takrat, ko ga že kdo drug prehiteva, ali če v časuKko je prehite van, pospeši hitrost.“ — Veliko je bilo slišati, da bo pešec z novim zakonom mnogo bolj zaščiten. Kako? „Šofer bo ob vozniško knji žico na kraju samem, če bo prehiteval vozilo, ki stoji pred prehodom za pešce. Enkrat večja denarna kazen pa je zdaj predpisana za voznika, ki zapelje čez prehod za pešce, ko je pešec že stopil na cesto. Novost v zaščiti pešcev je tudi v tem, da mora vozhik, ki zavija bočno na cesto; kjer sicer ni zaznamovanega prehoda, dati pešcu prednost, sicer plača takoj 20 din.“ — Kaže, da bo pretirana hitrost poslej za voznika še posebej nevarna. Prosim nekaj pojasnil o tem. „Kdor bo vozil v naselju več kot 50 km na uro, bo strože kaznovan. Za prekoračitev hitrosti so kazni različne. Kolikor bolj bo kdo pritiskal na plin, več bo plačal, vendar je najmanjša denarna kazen za tak prekršek 100 din: Za vožnjo skozi naselje z nad 90 km na uro, pa bo moral voznik pred sodnika za prekrške. “ - Tudi tehnična oprem ljenost vozil bo ostreje kon; trolirana in pomanjkljivosti strože kaznovane. Kaj se obeta zasebnim voznikom in kaj podjetjem, ki pošljejo na pot tehnično pomanjkljiv® avtobuse, kamione ali osebna službena vozila? „Prej je veljala tehnična okvara vozila v prometu 50 din, P° novem je posebno stroga kazen za pomanjkljive zavore in krmil' ni mehanizem. Za tako malomarnost, ugotovljeno na primer na avtobusu, bo podjetje plačalo od 3.000 do 10.000 din kazni. Za vse druge tehnične pomanjkljivosti na vozilu pa je za zasebnika predpisano 50 din kazni, za delovno organizacijo pa 200 odstotkov več." — Miličniki bodo imeli torej več pristojnosti, več dela in veliko večjo odgovornost. Boste to zmogli? „Imamo seminarje in navodila. Postopali bomo po zakonu, vendar bomo pazili, da ne bomo šli iz ene skrajnosti v drugo. Priporočam voznikom in pešcem, naj bodo bolj pazljivi in disciplinirani. Naj se izogibajo pre; krškov, sicer si bodo nakopali zelo neprijetne kazni." R. BACER ČETRTKOV INTERVJU ta SB~~I 5 Zavod za požarno varnost v Ločni slavi letos J 10-letnico obstoja - Sedaj 46 delavcev „Če listamo po statistikah, vidimo, da je tretjina požarov izbruhnila zaradi vednosti in neprevidnosti z ognjem. Kar desetino požarov so povzročili otroci. Samozaščita pred ognjem je pri nas slaba, neučinkovita. V letošnjem letu je naša gasilska enota sodelovala pri gasitvi 35 požarov. Vzroki za požar pa so bili: 13-krat neprevidnost, 6-krat požig, 5-krat prometna nesreča, 6-krat otroška igra z vžigalicami ali podobnimi vnetljivimi sredstvi, 3-krat gradbene pomanjkljivosti in dvakrat železniška iskra.“ Milorad Dimitrić: „Upamo, da bomo kmalu lahko razširili delavnico za polnjenje gasilskih aparatov ter za vzdrževanje gasilske opreme." Tako je začel današnji Četrtkov intervju direktor novomeškega Zavoda za požarno varnost Milorad Dimitrić. Povedal je, da slavi letos njihov zavod 10-letnico ustanovitve. V začetku je bilo zaposlenih malo delavcev, sedaj pa jih je kar 46. Razen gasilske službe imajo tudi močno mehanično delavni-f°' a ta kolektiv je to spodbuden uspeh, Dimitrić pa Pravi, da so za to zaslužni vsi delavci, zlasti Stane Hrova-lc> predsednik delavskega sveta, ki se je trudil za čim boljšo gasilsko službo. Sedaj se pogovarjajo o razširitvi delavnice za polnjenje gasilskih aparatov ter za vzdrževanje gasilske opreme, prav tako pa bodo razširili tudi mehanično delavnico. Radi bi navezali stike z vsemi podjetji, v katerih gasilski opremi in preventivi ne posvečajo dovolj pozornosti. Zelo dobro sodelujejo s SGP Pionir, z Labodom in „Gorjanci", kjer imajo gasilsko opremo dobro in pravilno vzdrževano, njihovi delavci pa so pravilno usposobljeni in bi v primeru požara znali ogenj hitro pogasiti. Delavci zavoda za požarno varnost so direktorju večkrat sporočili, da imajo po nekaterih blokih in zgradbah gasilske aparate, ki že nekaj let samevajo, ne da bi jih kdo pregledal in napolnil. Zakon pa zahteva, da se morajo vsi aparati kar dvakrat na leto pregledati. Direktor zavoda je pogovor zaključil takole: „Pri nas želimo, da bi se kar največ ljudi naučilo pravilno ravnati z gasilskimi aparati, ti pa bi morali biti prav v vsakem stanovanju. V eni izmed učilnic imamo stalno razstavo o gasilstvu, gasilskih pripomočkih in preventivnih ukrepih. Prav bi bilo, da bi prosvetni delavci z otroki večkrat zavili k nam, saj je razstava poučna, razen tega pa se fantje za naš humani poklic lahko tudi odločijo. Pa tudi v šoli bi se morali večkrat pogovoriti o gasilstvu, na samo ob tednu požarne varnosti. In še nasvet za občane: pri delu z gospodinjskimi aparati bodite previdni, kajti ogenj je hud maščevalec najmanjše človekove napake!" J. PEZELJ 1 J § 4 4 \ 4 5 4 4 4 \ * \ 4 MINI ANKETA: Ze prvo jesensko deževje je prineslo tudi za ta čas razmeroma hladne dni, zato marsikdo mrzlično razmišlja, s čim in kako se bo pozimi grel. Precej je takih, ki so že pred časom poskrbeli za tovrstne nakupe, drugi zdaj polnijo drvarnice in posode za kurilno olje, vsi skupaj pa se potihem bojijo morebitnih redukcij električnega toka. O teh stvareh smo povprašali nekatere Novomeščane, ki so nam povedali naslednje: Za nami je še ena prireditev v počastitev novomeškega občinskega praznika: prejšnji petek so na Otočcu slavnostno odprli tehnično-turistično bazo, peto v Sloveniji. O pomenu baze in dejavnosti AMZS je govoril njen predsednik Alojz Žokalj, trak pa je prerezal in bazo simbolično odprl Ivan Zidarič. (Foto: S. Mikulan) Skupščina »zbila« akumulacijo Po mnenju ObS stopnja gradbeniške akumulacije uresničevalcev dogovora o usmerjeni stanovanjski graditvi ne bi smela preseči povprečne akumulacije industrije - ObS bo s sklepi določila območja Do konca leta 1978 bo dobilo Novo mesto še okoli 1.650 stanovanj: 1.200 na območju soseske Drska — Irča vas — Brod, 450 pa ob Cesti herojev. To predvideva med drugim družbeni dogovor o usmerjeni stanovanjski graditvi, ki ga že nekaj časa obravnavajo in določajo podpisniki. Spremembe in dopolnila doživljajo posamezni členi dogovora, odkar so ga dali v javno razpravo in ponudili v podpis. Precej pripomb nanj je imela prejšnji teden občinska skupščina kot ena od dvanajstih podpisnikov. Na seji občinske skupščine so se najpogosteje ustavljali pri določilu o zagotovljeni akumulaciji izvajalcem gradbenih del. Menili so, da je 8-odstotna akumulacija previsoka, in so izglasovali 6-odstotno. Clan izvršne- ODBOR ZA ŠPORTNO. DVORANO IMENOVAN Kaže, da ni več dqleč do Začetka gradnje športne dvorane v Novem mestu. Občinska skupščina je imenovala 21-članski gradbeni odbor, ki ga bo vodil Ivan Kočevar, direktor SGP Pionir. Zakaj so sklepi obtičali? Socialistična zveza v Novem mestu se je zavzela vprašanja Romov • Skrb naj velja šolanju za učinkovito reševanje in zaposlovanju Ozimka konferenca Sociali-.1, zveze v Novem mestu je enila reševanje problematike tn«Tv Premakniti z mrtve ke. Spomnila je številne na obveznosti, sprejete p ed leti in še do danes ne- Up°kojenci NISO OB STRAN' Novomeški upokojenci so ^Prejeli pobudo republiške . uPn°sti pokojninskega in ‘nvalidskega zavarovanja ter ?v°Jega stanovskega društva jn so se odločili sodelovati v ^oudarnostni akciji za Kozja- ^r os to volj ne prispevke SV(j^ ,^.anov bo novomeška P0<|ružnica sprejemala v svo-J1 Pisarni v Čitalniški ulici ob ponedeljkih, sredah in pet-od 8. do 12. ure. Po Končani akciji bodo imena darovalcev objavili. Upokojenci in člani podružnic v Šentjerneju, abrju, Straži-Dolenjskih oplicah in Dvoru-Žužem-^rku bodo svoje prispevke oddali v omenjenih krajih. uresničene. Hkrati je ustanovila posebno komisijo, ki bo izvajanje sklepov tekoče spremljala in klicala na odgovor vse, ki bodo reševanje te problematike zavirali. Od leta 1963, ko so začeli v novomeški občini prvič resneje in načrtneje reševati problematiko Romov, do danes je bilo sicer veliko narejenega, vendar zgolj na papirju. Raziskavam so sledila poročila, kopičile so se informacije, romskega vprašanja pa se ni posrečilo bistveno omiliti. Napori so sicer bili, vendar preveč enostranski in posamični. Tako je uspelo spraviti v šole precej šoloobveznih otrok romskih družin, pri zaposlovanju za delo sposobnih pa ni bilo koraka naprej. Po zadnjih podatkih živi na območju občine 407 Romov. Šolo obiskuje okoli 50 njihovih otrok od 121 šoloobveznih. Zaposlenih je le 30 Romov, čeprav je med njimi 140 sposobnih za delo. Center za socialno delo je analiziral problematiko in v njej nakazal možne rešitve. Rasnici na ljubo je treba povedati, da-so to analizo obravnavali le v sedmih TOZD. Največ razumevanja za zaposlovanje Romov so pokazali v zaloški opekarni, IM V in Novo-lesu. Zanimivo je, da so v Novo-lesu videli rešitey v samoupravnem sporazumu delovnih organizacij. Stvar pa se ni premaknila z mrtve točke, odkar je Center za socialno delo poslal No-volesov predlog o sporazumu v pretres in nadaljnje ukrepanje sindikatu. 1. ZORAN ga sveta Marjan Simič je pojasnil, da tudi gospodarska podjetja v novomeški občini nimajo večje akumulacije. Zapoznela potrditev Bolje pozno kot nikoli! Tako bi lahko rekli ob dogodku, ko je občinska skupščina naposled le potrdila zaključni račun občine za leto 1973. Kot je povedal član izvršnega sveta Štefan Seničar, je bila lanska bilanca pripravljena za sprejem že poleti, ker pa se skupščina ni prej sestala, so zanjo dvignili roke šele 26. septembra. Proračun občine za leto 1973 je predvideval 43 milijonov dinarjev dohodkov. Ker nekateri viri (prometni davki) niso bili dogovorjeno „radodarni", je sledila sprememba (rebalans), da so dohodke „popravili" na 41 milijonov. Delegate je zanimalo, kaj so dobile krajevne skupnosti od tistega, kar so zahtevale, in še, kolikšne so njihove letošnje potrebe. Izčrpnega odgovora jim na seji nj mogel nihče dati, zato bo to in še marsikaj drugega znano, ko bo izvršni svet pripravil posebno informacijo za zbor krajevnih skupnosti. Delegati iz Straže, Dolenjskih Toplic in drugih krajev so dosegli, da usmerjena stanovanjska graditev ne bo samo v Novem mestu, ampak tudi na drugih območjih, ki pa jih bo s posebnimi sklepi določala občinska skupščina. Član izvršnega sveta Miha Hrovatič je poudaril, da je trenutno v Straži, Dolenjskih Toplicah in še nakaterih večjih občinskih središčih interes za družbena stanovanja premajhen, da bi lahko bloke gradili z združenimi sredstvi (solidarnostno). l.Z. _ „VLADA" DOBILA ŠE ČETVERICO Od prejšnjega četrtka šteje novomeški izvršni svet trinajst članov. Štirje novi iz-vršniki so: Janez Šterbenc, Ivan Hrovatič, Kostja Virant in Franc Beg. Občinska skupščina jih je imenovala tudi za predstojnike oddelkov: Šterbenca za družbene službe, Hrovatiča za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve, Viranta za narodno obrambo in Bega za notranje zadeve. Lojzka BOHTE, receptorka „Z drvmi nimam skrbi, ker upo rabljam samo peč na olje. Upam, da takrat, ko bo najbolj mrzlo, olja ne bo zmanjkalo. Tudi redukcija električnega toka me ne bo prizadela, ker imam štedilnik na plin, z lučjo bom pa že nekako." Branko JERMAN, tapetnik: „Za delavnico in stanovanje sem kupil 9 m2 drv pri Gozdnem gospodarstvu v Novem mestu. Od kmetov se drv ne izplača kupovati, ker se radi prepirajo glede mere in cene. Elektriko bom ,,delal“ sam, ker imam manjši agregat za 800 W, to pa bo zadostovalo za najnujnejše stroje in luči, ogreval pa bom z drvmi.“ Ivan BUKOVEC, optik: „V majhni delavnici nimam prostora za ogrevanje z drvmi, zato imam sarno peč na olje. V primeru redukcije mi ne bi pomagala nobena plinska luč, ker stroji pač niso na plin, zato takrat ne bom delal.“ Matija KREN, krojač: „Za hišno centralo sem že kupil olje. Mislim, da ga bo dovolj, sicer pa bomo varčevali, saj je precej drago. V delavnici imamo peč na olje, ki ga kupujemo sproti. Za primer redukcije električnega toka pa nimam nič pripravljenega, zato bo takrat delo stalo, doma bomo pa v mrzlem.“ Branko ČRETNIK, trgovski delovodja pri Merkatorju: „Za primer morebitne redukcije električnega toka smo se pripravili že pred časom. Pripravili smo zalogo malih plinskih luči iz uvoza in domače od Standarda. Imamo tudi kuhalnike in ražnje na plin ter plinske bombe za enkratno uporabo. Ljudje že slutijo pomanjkanje elektrike, zato je povpraševanje po omenjenih stvareh vsak dan večje. Kot sem že omenil, smo na to pripravljeni, če bo pa potrebno, imamo še dovolj plinskih svetil in ogrevalnih naprav v-glavnem skladišču." D. R. NOVI IN POTRJENI Vzgojnoizobraževalne ustanove v novomeški občini so dobile te dni nove ravnatelje. Na ckonomsko-administrativnem šolskem centru je to ekonomist Janez Zafred, v Dijaškem domu Majde Šilc Tone Šega (že do zdaj), na škocjanski osnovni šoli razredna učiteljica Katarina Zupet, na vavtovaški šoli Helena Kren. V TOZD združenih šol Novo mesto: Grm, Bršlin, Katja Rupena, Milka Šober in Janez Trdina (Stopiče) so bili za ravnatelje ponovno imenovani Miroslav Vute, Boris Gabrič, Nada Gostič, Sonja Robič in Ljubo Miloševič. Novomeška kronika NOVOMEŠKA TRIBUNA V tednu požarne varnosti so pripravili v novomeški občini več manifestacij. V šolah so gasilci predavali o nevarnosti ognja (posnetek kaže tako predavanje za učence grmske šole), pokazali, kako se ravna s pripravami za gašenje, itd. (Foto: I. Zoftin) TAPETNIK V ILEGALI - Kot kaže, dela „Tapetnik - Dekorater1* na Prešernovem trgu v ilegali. Ce ga stranka potrebuje takrat, kadar mojstra ni v delavnici, ne ve, kdaj naj se oglasi ponovno, kajti tapetnik nima nikjer napisano, do kdaj dela. ‘ ULICA - KANAL - Matere na Foersteijevi ulici v Bršlinu imajo ob vsakem deževju dvojno „žehto“. Cesta se takrat , spremeni v blaten kanal, v katerem se z največjim veseljem igrajo otroci. Stanovalci v tej ulici pravijo, da se ne spomnijo, kdaj so njihovo ulico nazadnje popravili. S TRANSFUZIJSKE POSTAJE - Prejšnji teden se je na postaji oglasilo samo 35 krvodajalcev. V pisarni Rdečega križa pravijo, da bodo v bolnicah v teh dneh potrebovali več krvi, zato bi bilo prav, ko bi po šolah in tovarnah organizirali krvodajalske akcije. ROJSTVA - Rodili sta: Milena Zupančič iz Adamičeve 33 - Roberta in Zdenka Turk iz Ulice Majde Šilc 9 - Tanjo. POGREBI - Umrla je Božena Tratnik, gospodinja v 44. letu starosti, iz Irčc vasi 42. TRŽNICA - Prejšnji petek je svoje pridelke na tržnici ponujalo nekaj več branjevk kot navadno, cene pa so bile kljub temu iste. Na prodajnem prostoru pod kostanji so se tokrat utaborili prodajalci jopic, nogavic, plaščev in tekstila, največ blaga pri njih pa so pokupile branjevke. Cene: breskve po 8 din kilogram, zelje po 4 din glava, grozdje po 8 din, lubenice po 3 din kilogram, hruške po 8 din, paprika po 4 do 8 din, banane po 8 din, kumarice po 4 do 6 din, jabolka po 4 do 7 din, cvetlični med po 30 din, smetana po 25 dinarjev in skuta po 14 dinarjev. — Ena gospa je rekla, da bi morali Novo mesto tako urbanizirati, da nas ne bo glava bolela še čez sto let. .. Pa jo je druga gospa potolažila, da bo že „Matilda" poskrbela, da ji ne bo treba zavoljo novomeškega urbanizma jemati praškov ... Kako dotekajo in kam odtekajo samoupravno zbrani milijoni? „Danes jaz za druge, jutri drugi zame!“ je znano načelo krvodajalcev, ljudi, ki se vsak teden zvrstijo na prostovoljnem odvzemu krvi na novomeški transfuzijski postaji. Nobeno zdravilo, naj bo še tako drago in priporočano, ne odtehta krvi, te dragocene tekočine, ki je že marsikomu rešila življenje. V veliki in sodobno razviti bolnišnici, med katere moremo šteti tudi novomeško, potrebujejo vsak dan velike količine krvi. ZAČASNA SKUPNOST ZDRAVSTVENEGA VARSTVA IN ZAVAROVANJA NOVO MESTO: Samoupravno . sporazumevanje o stopnji prispevka za zdravstveno zavarovanje delavcev je v novomeški skupnosti naredilo poskusne korake že lani. Za leto 1974 je bilo potrebno sistem izpopolniti, ka- kor narekuje duh nove ustave, ki smo jo medtem dobili. Tako samoupravni sporazum o uresničevanju programa in osnovah za financiranje zdravstvenega varstva in zavarovanja v tem letu — sprejelo ga je 96 odstotkov vseh zavarovancev — zagotavlja: enak obseg zdravstvenega varstva na zavarovano osebo kot v letu 1973. izpopolnitev zdravstvenega kadra in krajšo čakalno dobo, iz prispevkov na osebne dohodke od bruto osebnih dohodkov v breme dohodka iz prispevkov za zdrav, varstvo upokojencev iz prispevkov kmetov iz vseh drugih dohodkov SKUPAJ DOHODKOV * za zdravstveno varstvo za denarne dajatve za ostale dajatve Izločitve: za obvezno rezervo za sofinanciranje investicij republiškega pomena, prenesenih obveznosti in solidarnostni sklad za sofinanciranje Kliničnega centra SKUPAJ IZDATKOV odki (5. člen sporazuma) 1 ■ Letni znesek Realizacija ■ po sporazumu I-VII real. 127.102,000,00 76.920.042,93 V -1 60,39 M 38.054.000,00 17.557.683,81 46,14 17.282.000,00 10.817.571,30 62,59 ■■ 11.400.000,00 5.076.352,25 44,53 7.933.000,00 5.299.470,29 66,80 201.771.000,00 115.671.120,58 1 ■ atki (3. člen sporazuma) 1 Letni znesek Realizacija , I po sporazumu I-VII S real. ■ wm 157.470.000,00 93.875.859,77 59,61 27.152.000,00 14.226.788,90 52,39 6.131.000,00 3.829.647,15 62,46 3.932.000,00 2.313.422,45 58,83 ■ 5.175.000,00 4.408.711,40 85,10 1 1.911.000,00 698.435,75 201.771.000,00 119,352.865,42 59,15 1 1 1 1 1 1 E odpravo zaostajanja ravni zdravstvenega varstva ter odpravo pomanjkanja prostorov in opreme, ob tem pa uresničitev prvenstvenih nalog v letu 1974. Za uresničitev teh programskih obveznosti se je bilo potrebno sporazumeti o skupnem znesku potrebnega denarja - o stopnji prispevkov. Pri tem je bilo nujno upoštevati resolucijo o družbenoekonomski politiki in razvoju Slovenije ter še posebej določilo, da morata biti splošna in skupna' poraba manjši od rasti družbenega proizvoda. Dodati je treba še, da so prišle na skupnost nove obveznosti (financiranje zdravstvenih zmogljivosti skupnega pomena v republiki) in da so odpadle obveznosti družbenopolitičnih skupnosti (pri plačevanju zdravstvenega varstva za. socialno ogrožene zavarovance-kmete in prispevkih za izenačitev pravic kmetov z delavci). r--------------- Kaj kaže prvih sedem mesecev? Po denarnem načrtu bodo dohodki skupnosti v letu 1974 nad 201,770.000 din oziroma za približno 19,5 odst. večji od lanske porabe. Po izločitvah (2-odstotni rezervi sredstev za sofinanciranje zdravstva republiškega pomena, obveznosti do kliničnega centra v Ljubljani) - tega denarja je okoli 11 milijonov din je čistega dohodka 190,750.000 din. S-tem dohodkom je predvideno kritje izdatkov za zdravstveno varstvo v višini 157,470.000 din (19,6 odst. več kot lani), za denarne dajatve je načrtovano nekaj več kot 27,1 milijona dinarjev (21,3 odst. več od lanske porabe), drugih izdatkov pa bo za 6,131.000 din (20,8 odst. več cot lani). OB OSNUTKU NOVEGA ZAKONA: Še bliže nacionalnemu zdravstvenemu varstvu Začela se je javna razprava o zakonu, ki želi področje zdravstvenega varstva in zavarovanja reševati v duhu nojve ustave V Sloveniji so pripravili osnutek novega zakona o zdravstvenem varstvu, ki posega na področje zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja in ponuja reševanje vprašanj v duhu nove ustave. Republiška skupščina je o osnutku spregovorila med prvimi, v skupnQStih pa se je medtem tudi že začela javna razprava. V tem zapisu bi radi opozorili predvsem na bistvene novosti, ki jih predlagajo zakonodajalci. Že na začetku kaže poudariti, da so v osnutku obdelana področja: samo- upravne interesne skupnosti, zdravstveno varstvo (in druge pravice iz zdravstvenega zavarovanja) ter organizacija zdravstvene dejavnosti. S posebnim zakonom pa naj bi bilo urejeno oblikovanje delegacij ter pošiljanje delegatov v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Dodati je treba, da bosta šele oba zakona skupaj omogočila oblikovanje zdravstvene skupnosti v skladu z ustavnimi določili. Znano je, da bi morali to napraviti že do konca tega leta. V dosedanjih razpravah pri republiški konferenci SZDL, skupščinskih odborih republiške skupščine in v strokovnih krogih so se zlasti spraševali, ali je novi zakon v resnici zasnovan tako, da bo spodbujal samoupravno urejanje vprašanj na področjih, ki jih obravnava. Pri tem so posebej podčrtali, da najbrž ni potrebno, da bi temeljne listine (samoupravni sporazum in statut) skupnosti zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja še nadalje potrjevale občinske skupščine oziroma ustrezni organi družbenopolitične skupnosti. Zanimivo je tudi vprašanje, kako ustanoviti zdravstveno skupnost v skladu z novo ustavo. Zakonski osnu- tek rešuje to preprosto s tem, da določa, naj se obstoječe skupnosti preosnujejo v regionalne zdravstvene skupnosti. Čeprav ni nikjer rečeno, da v tako preosnovanih skupnostih ne bi izvedli volitev po delegatskem načelu, se je potrebno vendarle vprašati, ali bi bilo to možno napraviti brez poprejšnjega samoupravnega sporazuma delavčev in drugih delovnih ljudi. Tak sporazum namreč ne bi smel imeti le določbe o ustanovitvi, ampak bi moral hkrati določiti tudi pravice z obveznostmi ter medsebojna razmerja v skupnosti in do ustanoviteljev. Ustava ponuja možnost, da bi v okviru interesne skupnosti, ki obsega širše območje (več občin), ustanovili temeljne skupnosti oziroma enote interesne skupnosti. Na Dolenjskem so prepričani, da je ustanovitev temeljnih skupnosti nujna, tudi zato, da bi se njihove skupščine vključevale v odločanje pri občinskih skupščinah kot njihovi samostojni zbori. 22. člen za'-konskega osnutka opredeljuje naloge temeljnih skupnosti brez pravic odločanja, tega pa skoraj ni možno sprejeti. Izenačitev pravic kmetov s pravicami delavcev naj bi pomenila začetek nacionalnega zdravstvenega varstva, ki pa v osnutku zakona ni dosledno izpeljano. V okviru pravic do zdravstvenega varstva ločuje osnutek zavarovane in nezavarovane osebe. Še najmanj sprejemljivo je, da bi družbenopolitične skupnosti v prihodnje zagotavljale (plačevale) zdravstveno varstvo le socialno ogroženim osebam. Ob tem namreč ni nakazane rešitve za kategorijo nezavorovanih, ki niso socialno ogroženi, jim pa že sama ustava zagotavlja pravico do zdravstvenega varstva. Obdobje januar-julij izkazuje 115.671.000 din skupnih dohodkov, kar je 57,3 odst. letnega-načrta. Izločitve presegajo 7.420.000 din (67,3 odst. letnega načrta), tako da je čisti dohodek glede na lotošnja predvidevanja dosežen s 56,7 odst. Izločitve so večje zato, ker se je po sprejemu denarnega načrta povečala stopnja (od 0,34 na 0,46 odst.) za financiranje zmogljivosti republiškega pomena. Zakaj primankljaj? Vseh izdatkov je bilo v tem času za 111,932.000 din (58,7 odst. letnega načrta). Izdatki za zdravstveno varstvo so presegli vsoto za sedemmesečno obdobje (2,018.000 din). Povečali so se zlasti zaradi podraženih zdravstvenih storitev v letu 1974. Vsebujejo tudi 6 odst. denarja za uskladitev osebnih dohodkov, Časar samoupravni sporazum ni predvideval. Denarni načrt za sedemmesečno obdobje izkazuje 3,682.000 din primanjkljaja. Nastal je predvsem zato, ker so dohodki dotekali prepočasi, ker so se povečale izločitve za sofi* nanciranje in ker so izdatki za zdravstveno varstvo presegli na’ črtovane. Skupščina skupnosti r obravnavala poslovanje 26. sep* tembra. V skladu z določilofl1 11. člena samoupravnega spora* zuma je ugotovila, da dotekajo dohodki (po sprejetih stopnjah) po načrtu in da ne presegaj0 vsote, predvidene za obdobje januar-julij. Izdatki pa naraščajo premočno, zato je nastal pri' manjkljaj. Pri načrtovanju iz' datkov za zdravstveno varstvo - tu je izkazan presežek izdatkov — so v skladu z izhodišči za samoupravni sporazum upoštevali osebne dohodke iz decembra 1973 in porast materialnih stroškov za 15 odstotkov. Ker so se osebni dohodki g°' spodarstva v prvem trimesečju v primerjavi z drugim polletjem 1973 povečali za 6 odstotkov, imajo tudi družbene dejavnosti v skladu z določili družbenega dogovora pravico zahtevati tako povečanje. Pri sklepanju dogovorov o cenah zdravstvene storitve je Kilo z zdravstvenimi delovnimi organizacijami, ki delujejo na območju novomeške skupnosti, to že upoštevano. Razpis natečaja za stanovanja v Ribnici V zvezi z zakonom o programiranju in financiranju graditve stanovanj (družbenim dogovorom o vezavi sredstev pri Ljubljanski banki - podružnici Kočevje za kreditiranje stanovanjske graditve), 8. členom pravilnika o gospodarjenju z družbenimi sredstvi za usmerjeno, organizirano in programirano stanovanjsko graditev ter z namenom, da sc pospeši gradnja stanovanj za delavce, razpisuje zbor vlagateljev za območje občine Ribnica i. NATEČAJ za posojila za nakup ali gradnjo najemnih stanovanj, za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš in stanovanj ter za pridobitev, urejanje in opremljanje zemljišč za usmerjeno stanovanjsko graditev Posojila za nakup ali gradnjo najemnih stanovanj za delavce, ki nimajo stanovanj ali imajo premajhna oziroma neustrezna stanovanja, lahko najamejo te-nicljne organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije, družbeno-politične skupnosti, društva in državni organi g« ^ stf L K'?«* tančno uro Forma viva 1974. Nove oblike bogatijo razsežni park hrastovih figur v Kostanjevici. (Foto: Jožica Teppey) 'ak! • žetev vfSL led?0::, Ajda je letos poležena, zato gre ^^’giabša10 vreme je nagajalo že pri cvetenju,in-i!viio aj^e‘ Mežičevi iz Malega Podloga med z feppey) KRŠKE NOVICA UTRJENI *1 obči"! PREMOG S POSREDOVANJEM SINDIKATA. - Rudnik Senovo bo pri oskrbi s kurivom dajal prednost tistim naročnikom, ki bodo zahtevali premog po naročilu sindikalnih organizacij v delovnih kolektivih. Kosovec lahko dobijo pa 413 d m za tono, kockovec po 388,80 dm m orehovec pa po 348 din. Rudni oskrbi na zeljo kupcev tudi prevoz. PONOVITEV AKCIJE ZA KOZJANSKO. - Delovni kolektivi v krški občini z razumevanjem sprejemajo poziv za ponovno zbiranj pomoči prizadetemu prebivalstvu n Kozjanskem. V občini so zbrali sredine septembra okoli 760 tisočakov. Akcija je zadovoljivo poteKaia-Pri ponovitvi bodo podatki o vplac 'lih točnejši, ker so naročili vsem obratom, da morajo nakazovati denar v Krško občino, in ne tja, kj je sedež matičnega podjetja. TISOČ KOMUNISTOV. Do konci prihodnjega leta so sklenili v Krškem povečati število članov Z K na tisoč. Letos so jih sprejeli na novo 87, do konca decembra pa nameravajo pomladiti vrste Zveze komunistov še z 80 člani. Prizadevajo si pridobiti čimveč neposrednih proizvajalcev, saj je zdaj med 659 člani komaj 197 delavcev. GROZDJI BO .SLAJŠE OD 1 ANSKKGA. V vinogradih na Bočju in v Gadovi peči bo letošnji pridelek manjši kot lani, zato pa ^ nadejajo, da bo kvalitetnejši. VinsK' trta potrebuje ta čas veliko so,lC'' Vinogradniki že trgajo zgodnj sorte, glavno trgatev pa napoved jejo za okoli 10. oktobra. VODA POD'AVTO CESTO. -Podvoz na odcepu z avto ceste Pf° Krškemu je med zadnjim deževje . ponovno zalila voda. Avtomobius so morali previdno prebresti jez£* na cesti. Tiste, ki zavijajo proti Ko stanjevici, pa čaka drugo neprtje presenečenje: luknje v asfaltu 'cnia. za križiščem. Zapomnili si jih ,l0t.. zlasti obiskovalci večernih kulturn prireditev v Kostanjevici. jas**' nih svetov nih svclu, j so Pogovar|J> činaifl ,ef srbskim 0 U^!5titi‘u* B^ta'Slavnost'- fre'n,wp» ^1«>' I J* Plavalc' ine seZ°%I,effflsl 2S^AČ9 UV ' aktivUl ifvoliV® dinsi o okt°br,- bodo f S?iadi5«r^ ddav^ n0ve ?0V®J| vanj* -*j jn • ut^v* >. dcjarSa'nZa rf^J hov1,1 /llJ A7fJ^ js»k£&, SJjsafjsSg! 1 a Podloga, J, 5,evil ^ stva }' r^pror>',^ „Žito .(jA r|i)*V obCI^^V^M neka,t’r'!li ftetlnUr^i pr *.ia v 1 g s k niče, ^ vega- !*dno se ustavi pri denarju i oiu r ^ — __ Sto Ha J j. ua Dl posodobili v treh letih 77 kmetij, bo uspeh polovičen ®eton-Zasavje, Jutranjka (pogojno!!) so se odzvali Le ^ pomoia^ma^? ^ kmetijski sklad pozval sevniške ko- RaM Jati- rfu u ]tii ibrali 1 S(fn P®so^abljanju zasebnih kmetij. Po načrtu naj rl' uspeh n . .Jona dinarjev. Sklad je prošnje že nekajkrat „., 100Oftn ^ P\če*: LISCA je dala od predvidenih 300.000 kupi10?®^ ftA" mani- OTarihpnrk mJrntlo RI,’Tn\! 7ACAV1C .V 0 i Kn je rist 55 sna„slT!Lpri Ptja v ?e,je vesel vsa-ki.~. *c°nst zasebnih beno^ U tol* U JOOoT mani> gradbeno podjetje BETON ZASAVJE je ? ^ Je namest° 300.000 obljubila se vsi na spisku odzovejo vsaj s Nekaj kmetij je že posodobljenih, 15 do 20 jih imajo spet v programu. Posodobljene kmetije sproščajo delovno silo, ljudje ne silijo v mesto in tako ne povečujejo stanovanjske stiske. Če bi torej delovne organizacije bolj pomagale kmetijskemu skladu, bi dolgoročno pomagali tudi sebi. Ne bi škodilo, če bi tudi družbenopolitične organizacije akcijo bolj spodbujale. V 'ene U^A%tin7iS Predračun-:t°bl3 N ^etij\t el za Posodab-Lel% Sne Jne skuPnosti inSnc' Si 3 7nm Sf..rnarsičesa. 1 Sjiiii i ^ dinar-,do*S St.J« črtala vj uj Ribarjenje v kalnem Ivan Novak: »Čimprej premagati nasprotja krivce kaznovati in zopet dobro gospodariti!« strojno ! > ^<'li0)zeRuPar' >P»easTljej0 bančni ^ MKa:.dakmet Zbere Ribiška družina, ki si je nadela ime po narodnem heroju Maroku, spada prav gotovo med močnejša društva v občini: Šteje okrog 190 članov, lanski denarni promet pa je znašal S>f ^edna°tdokvoljenje’ S Ha , a ravno W d°govorijo, Mo So i P.aJ mladi še t feler* banke ^oUembra’ če‘ o ? Potrebno Ej spomladi tjerah6! "*tno ra, so doseze-ri:HfJese|jivi: le- la zasebnimi konca stoJišč za . *eta se bo to IVAN NOVAK: „Dosti časa m sredstev je bilo izgubljenih. Svoje vloge ni odigral oddelek za gospodarstvo pri občinski skup ščini. Posebno v sedanjih razmerah bi bila potrebna pomoč družbenopolitičnih organizacij, predvsem SZDL, zaradi boljšega kadrovanja. Krmeljski in mirenski pododbor sta v redu, sevni-ški pododbor pa se sploh ne drži statuta in bi rad vodil kar celo družino!“ pri 0(1Pra-Vf Si VečtefavVai]anju’ I „ z 8rad' ^ Pn banki . KZ? Premal° l>iwv Je bi bolje etje w 'arc fcVft* s tem ^enp Jubljanski .Moremo do pra« L. Rn. pri naši f errs—a mi m 290.000 dinarjev. Z lastnim delom si je postavila tudi dom in valilnico postvri ob Vranjem potoku, vendar sloge ni.. . Pred nekako tremi tedni je poslovanje pregledala tudi celjska uprava javne varnosti. Ugotovitev še ni. Ker raznih sumov nedovoljene porabe denarja ipd. niso mogli razčistiti na sejah upravnega odbora, so že junija pozvali občinske upravne službe, naj pregledajo poslovanje, svoje pa naj reče tudi SDK. Stvari ni nihče vzel resneje v roke, razen UJV pred kratkim. Ivan Novak je o tem lahko povedal le toliko, da člani, ki želijo dobro gospodariti, komaj čakajo na izid preiskave, saj bi šele razčiščen položaj lahko pomenil novo osnovo za delo. Vsi člani upravnega odbora družine skupno s tajnikom Novakom so namreč podali ostavke. Nazadnje so se le sporazumeli, da ostanejo na svojih dolžnostih, dokler preiskava ne bo končana in dokler občni zbor ne bo odločil. ,,Da je z družino tako, so največ krivi tisti člani, ki v ribištvu ne vidijo gospodarske dejavnosti. Vse se samo začne in neha z lovom! Pozivam člane, da strnejo svoje vrste in aktivneje podprejo tiste, ki hočejo bolje gospodariti v družini. Vse je že pripravljeno, da bi lahko pričeli graditi ribnik ob Impoljskem potoku. Nastopila je sezona odlova postrvi in plemenit’ za smukanje. Predvsem bi bilo treba sklicati izredni občni zbor in izbrati ljudi, ki jim je ribiško gospodarstvo pri srcu!“ ^ £ »‘*>9 s5 V1 rJ jic ■ , f f.of dit1 f&i i. V. iV S *jTm s sp S^* dom zdakč največji v Posavju, je za razvejeno dejavnost Korg1^3 že *eP čas pretesen. V soboto je 30 članov društva, kjer ni 'kjerbnH*11 PoveUni^ občinske gasilske zveze Tone Simončič, betoni 0(10 garaže. Na sliki: vsak je imel svoje delo. (Foto: Železnik) IŠKI PABERKI s V0vo - v«dno ni ‘fgovir KiZS ^L.^^vino v i# SJ.*1 bo trgo-' zgra- tud pa ^vjS; v,no v ob- mm* *&* ^ 04 j .la «J'1'«, ,'!!110 l~>r :S»4Sc1ko"-<>! -"sov Kot kadra. aTž« več 1r8ovsko podjetje. Najbolje bo, da se vsi poskusijo s trgovino, kar že nekateri predlagajo, potem bi sc videlo! DVORANA V SRAMOTO - Vse lepo in prav: kulturni delavci so se izkazali po enoletnem premoru z drugim gledališkim abonmajem. Se dobro, da so izbrali dosti komedij, da ob smehu ne bo toliko slišati škripanja starih stolov v sevniškem Partizanu! Ali bo slednjič le prišlo do preureditve gasihke dvorane v kulturne namene? KDO JIH BO OKLESTIL? - Šoferji avtobusov, pa tudi tovornjakov s cera dami se jezijo na cestarje novomeškega Cestnega podjetja (dclo-vodstvo Sevnica) ker ne poskrbijo za to, da bi poklestili bujno grmovje. Zato so avtobusi popraskani, cerade potrgane, še „najlepše" pa je ob začetku deževja, ko po vetrobranskih steklih teh vozil švrkajo od prahu umazane veje. mm TVD PARTIZAN: ZAČETEK TELOVADBE V ponedeljek se prične spet vadba pri sevniškem Partizanu, ki ima že več sto telovadečih. Vadba bo potekala po ustaljenem urniku. Za cicibane ob torkih in petkih od 16. do 17. ure; ob teh dnevih bodo telovadile tudi pionirke, in sicer od 18. do 19. ure. Mlajši pionirji bodo vadili ob torkih in četrtkih od 17. do 18. ure, pionirji pa od 18. do 19. ure. Mlajše pionirke bodo vadile od 17. do 18. ure ob ponedeljkih in četrtkih, mladinci ob ponedeljkih in petkih od 20. do 22. ure, mladinke ob petkih od 19. do 20. ure, vodnice ob četrtkih od 19. do 20. ure, članice pa od 20. do 22. ure. V ✓ .VODITA TOVARNA KONSTRUKCIJ IN BETON V jesenskem nadaljevanju delavskih sindikalnih iger vodi v rokometu ekipa Tovarne konstrukcij pred Jutranjko in Trgovskim podjetjem v prvi skupini. Pri kegljačih vodi v prvi skupini Beton, v drugi pa Stilles. • j • - d f V soboto so ob proslavi 20-Ietnice mirenske IMV, TOZD Tovarne opreme, podelili 45 delavcem na čelu z idejnim tvorcem te tovarne Franjem Bulcem priznanja za 15-letno do 20-letno delo v kolektivu. Na sliki Franc Bartelj prejema priznanje za 15-letno delo. (Foto: Železnik) Mirenska IMV pred naložbami TOZD Tovarna opreme je v soboto slavila dvajsetletnico dela Začelo se je 10. novembra 1954 z majhnim podjetjem za popravilo in kasneje izdelavo šivalnih strojev. V začetku 1969 zaradi razmer na trgu ni bilo več možnosti za samostojen razvoj. Tedaj so se mirenski kovinarji združili z novomeško IMV in so z njo kot TOZD povezani še danes. Prvotna proizvodnja, izdelovanje šivalnih strojev, je sicer še ostala, vse bolj pa se razvija izdelava opreme za avtomobile in prikolice. Letos imajo v načrtu postaviti linijo za izdelovanje notranjih avtomobilskih oblog, kar naj bi veljalo 8 milijonov MIRNA: DELAVSKO SREDIŠČE Kot je dejal predsednik občinske skupščine Trebnje Slavko Kržan na proslavi 20-letnice mirenske Tovarne opreme, je Mirna postala pomembno delavsko središče ne le v občini, temveč tudi na širšem območju. V Dani, TOZD Kolinske, TOZD Tovarni opreme in drugih kolektivih si -služi kruh nad 1.000 delavcev. Vse to je danes v kraju, ki še pred vojno ni imel posebne industrijske tradicije. Zastavljeni programi za razvoj mirenske industrije pa odpirajo možnosti za še boljšo bodočnost. Predsednik Kržan je zaželel za naprej še boljše uspehe delavcem Tovarne opreme. Kot je dejal, doslej pogostokrat preveč raznoliki proiz1 vodni program te temeJjne organizacije združenega dela ni dajal vedno najboljših rezultatov. OLJE NA OGENJ RIVALSTVU Novinar Dela Slavko Dokl izumlja v zapisu o delu mirenskih modelarjev novo poimenovanje tega kraja. Piše namreč o Mirni pri TREBNJEM, čeprav je tudi za liste, ki (morda!?) še vedno ne vedo, kam bi kraj zemljepisno povsem natančno vtaknili, znana enostavno kot Mirna na Dolenjskem! Svoje čase je vladalo namreč hudo rivalstvo med Mirno in Trebnjem, ki ponavadi doživi svoj izbruh ob pustnih norčijah. ,,Sedaj pa nas s takim poimenovanjem žalijo na navadne dni še v časopisih," ogorčeno pravijo nekateri zavedni Mirenčani. 90 S SP0DNJ Sl NEMŠKA VAS —--- Kaže, da so si novomeški cestarji ali tisti, ki so jih poslali pisati kažipote, lomili jezike na tabli za Nemško vas. Pravzaprav sta pri Dolnji Nemški vasi na Gomili kar dva kažipota: na vsaki strani ceste eden! Če so že na enem žalili vaščane s „Spod-nja“, jim je na drugem nekdo požrl „a“. Pa tako lepe nove table! dinarjev. Na novo bo v sezoni, ki sc pri njih raztegne i/. enega polletja na drugo, našlo kruh okrog 75 delavcev. Tudi razširitev šivalnice pomeni možnost za zaposlitev novih 30 do 40 delavcev. Nove linije naj bi sicer pričeli montirati že v septembru, dejansko pa jih bodo 1. oktobra. Letošnja polletna realizacija znaša 40,3 milijona dinarjev. Pomembno za trdnost 320-članskega kolektiva je dejstvo, da skoraj ne pozna fluktuacije delavcev. Poprečni osebni dohodek v letošnjem polletju je znašal 2.350 dinarjev. V tovarni se zavedajo, daje treba pri samoupravljanju še marsikaj storiti. Imajo že statut svoje temeljne organizacije združenega dela, delitev družbenega premoženja jim bo s prihodnjim letom prinesla lasten zaključni račun. Kaže, da so glede samoupravnega položaja še najbolj samostojni med IMV TOZD, čeprav posebno občinske družbenopolitične organizacije tudi z doseženim niso zadovoljne. »Zasebniki« se bodo izkazali „Polonco Pavšičevo obiščite,“ so mi dejali na občinskem odboru Rdečega križa v Trebnjem, ko smo se pogovaijali o pripravah na jesensko krvodajalsko akcijo (v Mokronogu 10. oktobra). POLONCA PAVŠIČ: „Naši krvodajalci se vedno izkažejo!“ „Polonca in Koračinova Marija vozita skupaj na ročnem vozičku mize in stole. Celo priprave in vse drugo za pogostitev 600 krvodajalcev na letošnji osrednji občinski prireditvi se niso ustrašili/* so dejali v Trebnjem. Polono Pavšič smo našli na njenem delovnem mestu v mokronoški lekarni. Rada je povedala to in ono iz akcij mo-kronoške organizacije Rdečega križa, malo ali nič pa o sebi. Taki so pač poverjeniki! Še se spominja pohval dr. Možgana, ko jih je obiskoval ob krvodajalskih akcijah. „Privatniki so se spet izkazali! “ Tako je rekel, ker območje Trebe-ljanskega, kjer je mnogo krvodajalcev, zajema predvsem kmete in redke obrtnike, ki se še držijo. Podobno je tudi z Mokronogom. „Če bi k nam prišteli še vse tiste delavce, ki delajo v mirenski industriji in drugod, kri pa darujejo v svojih delovnih organizacijah, bi krepko nesli vse druge organizacije RK,“ pohvalno govori o pripravljenosti Mokronožanov in okoličanov za to človekoljubno gesto. Seveda se pri njej v lekarni in tudi doma, na cesti, kjer jo pač vidijo, oglašajo ljudje in jo sprašujejo: „Kdaj bodo spet jemali kri? “ Najbolj pa so se ljudje že navadili ustaljene ekipe mokro-noških aktivistov Rdečega križa. Nikomur od njih ni treba posebej praviti, kako naj se obrne in kaj naj stori. Tako so ponavadi v kuhinji (krvodajalce je treba pogostiti!) Nežka Krese in Anica ‘ Koščak ter Milka Kralj, Tone Krese je spremljevalec pri avtobusih, snažilka Tončka Horvat pa ima tudi vedno dovolj dela. Preudarno je naštevala imena, sebe in hčerko pa je spet izpustila. Seveda tudi o ljubljanski odjemni ekipi, ki prihaja sicer že pomlajena, ni mogoče reči drugega kot samo pohvalo. TREBANJSKE IVERI KJK JE VRAG? Ponavadi se ve, kje vrag okrog Mokronoga polhe pase, Krjavelj pa je moral samega vraga na morju iskati. Morda bi ga do prihodnjega kresovanja lahko našel v Gregorčičevi lopi pri skladišču Gozdnega gospodarstva na Puščavi. Če sc te velikanske lope namreč ne bo kmalu kdo usmilil, se bo podrla, takrat pa bo zanič še tista opeka, ki je sedaj še kaj vredna. TREBNJE: ZBOR OBČANOV O KRUHU IN MESU - Večno čakanje na novomeški kruh, slaba izbira v mesnicah, vse to iz dneva v dan bolj jezi Trebanjce. Kot vse kaže, bo svet krajevne skupnosti sklical o tem tudi zbor občanov. Doslej namreč vsa jeza še ni nič zalegla! MOKRONOZANI PRIPRAVLJAJO PREVOZE - Kot je že nava- da, bodo tudi ob krvodajalski akciji 10. oktobra pripravili avtobusne prevoze iz vseli večjih krajev krajevne skupnosti. Tako bo na ta dan krenil avtobus iz Štatenberga preko Ornuške vasi, Češnjic in Trebelnega. Odhod iz Štatenberga ob 7.30. Ob 8.30. bo odpeljal iz Jelševca preko Cužne vasi in Drečjega vrha, ob istem času tudi iz Šentruperta skozi Prelesje, Bistrico, Jesenic in Hrasto-vicc. f KOMAJ POL GRAMOZA SO ZMOGLI - Graditelji ceste Sentrupcrt-Roženberg-Cirnik, ki na kraju pripelje v Šentjanž, so nezadovoljni z deležem KS Šentrupert pri gradnji. KS je doslej v glavnem posipala le polovico, medtem ko so ljudje pripravili mostove in drugo. Ob tem seveda razumejo težave krajevne skupnosti, ki ima na svojih plečih še vrsto velikih akcij. Seveda pa bi potrebovali tudi svojo cesto. TREBANJSKI NOVICE I Ponos Žuničanov: novi gasilski dom, ki je bil odprt ob 20-letnici gasilskega delovanja v vasi. (Foto: B. Podobnik) Ponosni na gasilni dom Največ so pri gradnji darovali prebivalci Pred kratkim so gasilci in tudi drugi prebivalci Žuničev slovesno proslavili 20. obletnico gasilskega društva v tem kraju. Slovesno zato, ker je bilo slavje v novem gasilnem domu, ki sicer še ni dokončno zgrajen, vseeno pa je urejen toliko, da je dala dvorana v njem zatočišče številnim udeležencem proslave. Za gradnjo novega dmna so največ prispevali prebivalci Žuničev, Miličev in Paunovičev, pomagali so z denarjem, materialom in udarniškim delom. Razen njih pa so prispevali še občinska gasilska zveza, občinska skupščina, Ljubljanska banka iz Črnomlja, črnomaljska kmetijska zadruga in krajevna skupnost A d lešiči, v katero spada tudi vas Žuniči. Prebivalci Žuničev upajo, da bodo dom do prihodnjega julija dokončno zgradili in ga slavnostno otvorili 4. julija 1975. Gasilci iz Žunič so lansko leto dosegli prvo mesto v občini in so zato nastopili tudi na republiškem prvenstvu v Velenju, kjer so osvojili za razmere, v katerih delujejo, odlično 16. mesto. In ker sestavljajo jedro operativne gasilne enote mladinci, je to še posebno pohvalno, hkrati pa je tudi zagotovilo za nadaljnje uspehe. Novi gasilni dom pa ni pridobitev le za gasilce, pač pa za vse občane in družbenopolitične organizacije. V dvorani bodo na sporedu kulturne prireditve, prostor v njej pa bo na- menjen tudi raznim sestankom in zborovanjem. Omenimo naj le, da so bile letošnje volitve, ker v vasi ni bilo nobenega primernejšega prostora, kar v trgovini. B. P. Mehanizirana proizvodnja betonskih blokov v Kanižarici se v Beli krajini pozna. Občutno je manjše pomanjkanje tega gradbenega materiala, saj sodobni stroji (na sliki) proizvajajo 4.000 betonskih blokov na dan. (Foto: R. Bačer) Šesterica v postopku Delo komisije za ugotavljanje izvora premoženja je treba poživiti Delegati vseh zborov črnomaljske "občinske skupščine so na zadnji skupni seji naložili občinskemu izvršnemu svetu, naj analizira delo komisije za ugotavljanje izvora premoženja tei njenim članom pomaga, da bodo pričeli učinkoviteje delovati. Rešijo naj tudi kadrovski problem komisije, ki nima aktivnega tajnika. Komisija deluje v občini dve leti, njeni člani pa so se doslej sešli sedemkrat. Obravnavala je osem občanov, ki so jih komisiji predlagali davčna uprava ali pa občani. Od osmih obravnavanih občanov jih je sedem obrtnikov in eden zaposln v družbenem sektorju. Proti zadnjemu so preiskavo kmalu ustavili, kasneje so postopek ustavili tudi proti avtomehaniku. Komisija pa je izdala skjcp o uvedbi postopka proti Ireni avtoprevoznikom, gostilničarju, elektroinstalaterju in mizarju. Postopek proti vsem šestim je še v teku. V Črnomlju pravijo, daje ugotavljanje izvora premoženja stalna naloga, komisija, ki je za to določena, pa mora biti za delo tudi strokovno dovolj usposobljena. Zato bodo skušali dobiti poklicnega tajnika komisije. Pri delu lahko članom komisije mnogo pomagajo občani z natančnimi podatki, z namigovanji pa ne! Kako potrebna bi bila pomoč občanov in družbenopolitičnih organizacij komisiji za ugotavljanje izvora premoženja, je razvidno tudi iz tega, da se je na lanski poziv občinske skupščine, naj občani prijavijo svoje premoženje, višje od določenega zneska, odzvalo le 89 občanov. Okrog dve tretjini občanov pa "tega ni storilo. In ker tudi davčna uprava ni imela na voljo potrebnih podatkov, je ostalo vprašanje nerešeno. B. PODOBNIK Prostor je le jalov izgovor Mladina hoče sodelovati pri načrtovanju razvoja v občini, kajti njej bo pripadla bodočnost • Več sodelovanja na vseh ravneh! Na skupni seji komiteja Zveze komunistov in komiteja občinske konference mladih so 16. septembra pretresali mladinska vprašanja in priprave na bližnji kongres. Največ so govorili o tem, kako mladino vključiti v celoten proces gospodarskega in političnega življenja v občini. Ocenili so, da dozdajšnje sodelovanje mladih navzven ni bi- lo dobro. To se kaže v akcijah, ki niso bile usklađene. Tudi nedejavnost in lagodnost pri delu specializiranih mladiriskih organizacij je dobila črno piko, po- S* V TEHTNE PRIPOMBE. . . V prostorih se miške ISKRE je razstavljen načrt za gradnjo novega bloka v Semiču. Šegavi ,,Šokci" pa imajo k temu načrtu naslednjo pripombo: predvidene spalnice v bloku so tako tesne, da zakonske postelje ne bodo mogle stati skupaj. Mar je to družbena skrb za dvig natalitete? Tako pravijo. sebno še, ker se že pojavlja alkoholizem, slišati pa je celo o uživanju mamil. Kritično oceno je dobilo tudi mentorstvo, saj je znano, da manjka ljudi, ki bi bili voljni zavzeto delati z mladimi. Kar zadeva mladinske prostore, so bila mnenja različna. Nekateri so videli glavno oviro v tem, da mladi nimajo svojih prostorov, drugi pa so ugovarjali, češ da prostor je in ni. Za športne dejavnosti, za kulturno izživljanje je prostor skoro povsod, tudi na podeželju, vendar ni pravega dela. Res pa je, da ni povsod primernega prostora za ples in zabavo, toda to je le del mladinske dejavnosti, ne pa najvažnejši in najbolj pomemben. Pokazalo se je, da tudi glede financiranja mladinske dejavno- ČRNOMALJSKI DROBIR MANJŠI ODKUP - Na odkupni postaji KOTLKS TOBUS v Črnomlju so v letošnjem prvem polletju odkupili 71.088 kg kož, lani v tem času pa je odkup znašal čez 90.000 kg. ČISTOČA NA VIŠKU - Odkar imajo v poslopju občinske skupščU ne nov pod na hodnikih in so sjsar-ketom zamenjali luknjavi in grčasti ladijski pod visi tudi napis: „Prosimo, očistite čevlje! Hvala.“ Ker so hodniki kot iz škatlicc, kaže, da stranke napis upoštevajo. Najbrž tudi vedo, kako težko je bilo priti do novega poda. SINDIKAT BO VOLU. Za četrtek, 3. oktobra, sklicuje občinski sindikalni svet volilno konferenco. Po uvodnih poročilih k gradivu za bližnja kongresa bodo volili delegate za 8. kongres sindikatov Slovenije in 7. kongres jugoslovanske sindikalne organizacije. Konferenca bo v gasilskem domu. VELIK NAPRI Dl.K Po podatkih za prvo polletje 1974 je industrija v črnomaljski občini ustvarila za 215,882.673 din celotnega dohodka, kar je za 42 odst. več kot v tem času lani. Prišel je čas, ko se investicije začenjajo obrestovati. sti pojmi niso povsem razčiščeni. Doslej je dobila več tista organizacija, ki se je izkazala z boljšim delovnim načrtom. Tak način razdeljevanja sredstev bodo obdržali tudi v bodoče ne-glede na število članstva ali velikost kraja. Mladina pa tudi zahteva, da jo upoštevajo pri načrtovanju gospodarskega in splošnega razvoja v občini. Taki programi so ravnokar v pripravi, mladi pa hočejo sodelovati, kajti oni bodo tisti, ki bodo uživali sadove zdajšnjih odločitev. R. B.* Vsaj pol človeka 26. septembra je Občinska konferenca SZDL v Črnomlju sklicala sestanek s predsedniki krajevnih skupnosti. Ugotavljali so, kako se na terenu uresničuje ustava. Pokazalo se je, da imajo domala povsod kadrovske težave. Nimajo človeka, ki bi se'bavil z delom v krajevnih skupnostih, z društvi in s političnim delom. Prav zato so vsi predlagali, naj bi v bodoče pri vsaki krajevni skupnosti zaposlili (vsaj delno) človeka, da bi za te stvari skrbel in odgovatjal. Drug problem je prostor. Ni mesta za arhiv, ne za pisarno in ne za sestanke. Za organiziranje vsega tega žal ni denarja, to je tretja in važna slaba točka zadeve. Pičla sredstva iz proračuna namreč ne zadovoljujejo potreb. Statute so sicer sprejele vse krajevne skupnosti, vse imajo izvoljene organe, manjka pa ljudi, ki bi vse to prenesli v življenje. Delo sloni v glavnem na predsednikih, ti pa so zvečine zaposleni in še kmetje, tako da vsega zares ne zmorejo. Zakaj je upadel pogum? Števike o gospodarstvu so lepe, a se za njimi skriva tudi senca: inflacija se pozna in nelikvidnost že trka na vrata -Xe primerjamo metliške gospodarske uspehe z doseženimi v regiji, vidimo, da rahlo drsimo navzdol. Imam občutek, da nam manjka volje, živahnega utripa in poguma.“ To je med drugim dejal na četrtkovem zasedanju zbora združenega dela v Metliki predsednik občinske skupščine Franc Vrviščar. Delegati so ocenjevali poslovne uspehe domačega gospodarstva v letošnjem prvem polletju in dokaj kritično sprejeli sicer lepe številke. V metliški občini je 2.037 zaposlenih ustvarilo 341 milijonov dinarjev celotnega dohodka, kar je za 37 odst. več v primerjavi z istim časom lani. Prav tako kaže ustvarjeni dohodek 36-odstoten porast, ostanek dohodka pa je letos kar za 88 odst. večji kot je bil ustvarjen lani v prvem polletju. Toda za temi številkami se skriva inflacija in delegati so poudarjali, da ne gre zavoljo tega uspehov razglaševati na vsa usta, posebno še, ker so zaloge precejšnje. Tudi pri osebnih dohodkih metliška občina krepko zaostaja. Medtem ko znaša domače poprečje zaslužka 2.145 din, dobi poprečen Slovenec 2.440 din na mesec. V zboru združe- nega dela so bili prav tako nezadovoljni z ostankom dohodka, saj ta kljub velikemu porastu ne zagotavlja možnosti za nadaljnji razvoj in napredek. Med zares dobrimi stranmi gospodarstva pa je, da pride v metliški občini na 100 dinarjev, vloženih v osnovna in obratna sredstva, 25,4 din, kar je največ v regiji in celo v republiki. To je posledica pridnosti in prizadevnosti zaposlenih. V razpravi so se ustavili tudi pri osebnih dohodkih. Menili so, da je potrebno doseči minimalni osebni dohodek 1.600 din, kjer pa delavec, plačan po učinku, tega ne zmore, bi morali zanj poiskati primernejše delo. Po drugi strani pa so izrecno poudarili nujnost boljšega odnosa do strokovnih kadrov in s tem v zvezi na ustrezno nagrajevanje. Uravnilovka, ki se že pozna, je tudi šolanim in sposobnim ljudem vzela voljo do dela. Nekateri so celo odšli. Naj še enkrat citiramo predsednika Vrviščaija: „Zavedajmo se, da nam nihče drug kot sposoben strokovnjak ne bo pokazal poti iz naše revščine! Strokovnjake moramo pridobiti in jih tudi dobro plačati/4 R. BAČER KAKOR ZA KOCA . . . V Metliki so pred kratkim od delovnih organizacij iska- li podatke o polletnem poslovanju. Na občini so jih zbirali in jih pripravili zn obravnavo v zboru združenega dela. A glej šmenta, podatki, ki so jih dobili od nekaterih (imenovali jih niso), so bili močno različni od tistih, ki jih je za isto podjetje dostavila služba družbenega knjigovodstva. Se pravi, da ponekod prikazujejo rezultate, kakršni se jim zdijo prav za sredino, ki jih bo obravnavala. Pa da ne bi kdo kaj slabega mislil: bila je le pomota! Prav čez Drašiče, najboljšo vinorodno vas v metliški občini, asfalt še ni prilezel. Do teh hiš, ki jih vidite na sliki, se lahko popeljete brez prahu, naprej pa . . . Vaščani si ne želijo ničesar bolj kot lepe cesto skozi vso vas. (Foto: B. Podobnik) Zakaj Metličani vse bolj hodijo nakupovat v druge kraje? Ob popoldnevnih jih lahko vidiš po novomeških trgovinah, ob sobotah pa se zapodijo ali v Karlovac ali v Ljubljano. V preteklih letih je MERCATOR uredil nekaj novih lokalov, vendar je pri tem ostalo, medtem ko se število zaposlenih povečuje in kupna moč raste. Dremuckajo? Kmetijska zadruga je v preteklih treh letih veliko naredila posebno v prid podeželskih kupcev. Za obnovo trgovskih lokalov v Metliki, Podzemlju, na Svržakih in za novo trgovino v Gradcu so porabili okrog 2,5 milijona dinarjev lastnega denarja. Vse to pa ni dovolj. V Metliki so lokali tesni, založenost ni pohvalna, pohištva skoroda ne dobiš. Tudi založenost s sadjem in zelenjavo je taka, da mora občina (čeprav nerada) gledati zasebnega prodajalca tega blaga na trgu. Ce bi njemu odpovedali gostoljubje, bi Metlika ostala tako rekoč brez svežega sadja. V drugih trgovinah sicer te stvari pro: dajajo, toda kupec se ne more zanesti. da bo sadje in zelenjavo vedno dobil. Prodaja je namreč občasna. Pri vsem tem pa je naj-slabšc to, da ni nič slišati o kakšnih pripravah na prenovitev lokalov ali na novo gradnjo. ^y PRIJAVITE SE! Do 10. oktobra bodo aktivisti Rdečega križa v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih zbirali prijave krvodajalcev. V Metliki bo akcija za odvzem krvi 30 in 31. oktobra. Prosijo za čim več prijav in čini boljšo udeležbo! Več bi morali narediti Ocena: duh ustave prepočasi prodira v prakso V petek, 20. septembra, je v Metliki zasedal komite občinske konference ZKS, prisotni pa so bili tudi sekretarji osnovnih organ*' zacij. Komite je ocenjeval zlasti uveljavljanje samoupravnih odnosov v TOZD. godke letos poleti. . Člani komiteja so tokrat tud' 0 krito spregovorili o napakah, četu manjših in manj pomembnih, *u. devajo nekatere osnovne organ' cije ali posameznike. Menili so, da J. bolje sproti razčiščevati, kot caK da se spet nabere kup. PRETIRAVANJE ŠKODUJE Dosedanje uresničevanje ustavnih dopolnil so v metliški občini že konec avgusta ocenili v osnovnih organizacijah Z K in v sindikatih, na podlagi teh pa je bila izdelana tudi skupna ocena za vso občino. Komite meni, da so se v osnovnih organizacijah Zveze komunistov odgovorno lotili teh vprašanj, da je bil odnos do tega doslej akcijski, kljub temu pa se duh nove ustave še prepočasi prebija v življenje. Zaostajanje je čutiti predvsem v izdelavi samoupravnih aktov in pa v delovanju samoupravne delavske kontrole. Upoštevati načela ustave pa bi morali tudi v primerih vaških veselic in cerkvenih žegnanj. Cerkev je ločena od države in ima svoje praznike in svoj način proslavljanja. Organizacije, ki pa delujejo v naši samoupravni socialistični skupnosti, naj svoja slavja prirejajo zase. Tako stališče je bilo zavzeto glede na nekatere do- Na območju metliške obemt J 12 zasebnih gostiln, od tega s° mestu. Lokali sicer so, toda P° ni primerno urjena in malo B® „j je, ki bi gostu nudila izbiro v 1 in pijači. Gostov pa ni ravno na P tek, posebno ne zadnje čase, UK, pU>tUIIU lil AilUJijv — pravijo, da je vino predrago. C eIJ. padla. Medtem ko drugje to up _ vajo, se Metličani držijo po st.jrc’y0 \I.» cnlncnn h.»l/\Lr'in i da ima poklicna kovinarska šola lahko več vzporednih oddel-°X 1: razreda in da ustanovijo spet Posebno poklicno šolo. Krajevni skupnosti Osilnica bodo Kr.Hr>;om lotu asfaltiranje ■ Rovali odgovore na pismo not,* 0silni.ške doline", ki zahteva 7nmi ^ pojasnila „zaradi nera-Q7irJ stališč IS“ in predlaga, zadp m‘LZa*lteva ureditev nekaterih micii^ , mo govori o propadli za-SATiinv, k* Osilnica dobila obrat Dociir A’ v katerem bi se zazdi-!, 1 Prec*vsem moški, o urejanju ze N Jene.slu-Žbe in telefonske zve-vičpn^at.er* °^*tki so verjetno upra-eleHp' 'te*e^n). dmge zadeve najbrž eoro na vel|avne normative ni mo-občac u.resničiti (redni zdravnik in Da h i Zoboz^ravrnik) zaposlovanje trn« °v.t,re'3a urejevati skupno in na NJSlh te.meljih. nostf RS!?4?? večih kraJevnih skuP' je uj, '■'‘■p), kjer so pogosto poplave, boi:„ sklenjeno, da je treba strugo fini 'P redneje čistiti, kar je dolžna fen.Clrati tudi --HUbljanica-Sava. turntriniali S0 Se => picuiuguiii ivu.- skuPnosti, da bi izpraznjene Prostore AVTA dobila Ljudska laJcunica *n ^a bi del ostal še za De-lavf° univerzo. že):Pojeli so tudi predlog KS Mo-J’ da naj bi organizirali v pri- tudi Vodna skupnost s predlogom Kul- spET ZA KOZJANSKO Socialistična zveza, Zveza sindikatov, Zveza mladine in Zveza su,mVn*stov občine Kočevje so Podfeti republiški pred* 8> da bi delali delovni kolektivi li ,cn dan .23 Kozjansko. Tak so-arnostni delovni dan naj bi bil 11 °^cyske delovne organizacije dehf • °ktober. Tisti, ki ne opevali V^oiz^odnji' naj bi pri-čnt>„ ' odstotka od mesečevi- 0Se.e^a dohodka. Iz Ko-skn tuc** ze °dšla na Kozjan-go dolova ekipa SGP ZIDAR, DošWr^°magala Pr' obnavljanju \vnjal^0vanih zgradb in grad-^ Kočevski rokometaši s prostovoljnim delom urejajo svoja igrišča. (Foto: F. Brus) Obnovili sq športne objekte Prispevek TTKS in prostovoljno delo TTKS Kočevje je zagotovila cen-ter za vzdrževanje in gradnjo športnih objektov dovolj denarja, da so se lotili obsežnejših vzdrževalnih del v domu telesne kulture in na športnih objektih. Tako so v domu prebelili vse prostore, prepleskali lesene dele fasade in vzdolž doma. Na novem rokometnem igrišču so vkopali 100 m drenažnih cevi. Za telovadnico so nabavili za 40.000 din novega orodja, sicer pa nameravajo^ v naj- DROBNE IZ KOČEVJA mladenk ^P^ŠČINO - Nabor bilo e"'Č,ev Je b« tri dni, a tega n. br®z cvetja *’ Nab0rniki Pr P^ladeK®a:Sk0da’d^ niski običaji opuščajo. BEŽ - i deževjem i„ nas je lznenadila z Pet so težave vremenom. Zo- skih pospravljanjem polj- P°kvarjenih Pf.^kov. Po mestu je d°živijL Vcl1ko žlebov in pešci ^koda si* P*°^.n'kih pravo prho. ? malo več nHUdi na PročclJih his* časnimi . Zgovornosti in pravo- <,M‘*=ijiml,?k„K“,mbiselahk0 - Zanimanje za n° Zelo -*e met* ^°l-sko mladi* nie filator Navdušile sojih zad- društva iSt,čnc razstave domačega mladino,. '™a Y .sv°j*h vrstah tudi tudi uct^J1 P^P^rje. Na osnovni šoli ^ek, |u,t "av,JaJ° filatelistični kro-'lateli<:»i/mu ^odo pomagali člani “Učnega društva Kočevje. PTT^b^,^ ~ Za teden otroka je sPotninsHi? oktobra serijo treh uPorabili znamk. za katere so Znamki* motive otroških risb. Na niik hs°P° 1.20, 3,20 in 5 din. s*'k p«.,.?- reprodukcije otroških deček“ ,e ln m cvet“, „Dekletce in ter „Mačka z mačkico**. ljudje. To sklepajo po raznih znakih, ki jih opazujejo že dolga leta. Lastovke so že odletele, škorci se zbirajo itd. Mogoče bodo imele ptice na svojem poletu na jug letos več sreče. V Italiji, Nemčiji, Franciji in šc v nekaterih državah so izšli strogi zakoni o prepovedi lovljenja ptic pevk. Tudi polhi - še tisto malo, kar jih je bilo - sc umikajo v polšine na zimsko spanje. Ni bilo dovolj hrane, pa gredo spat. Mogoče je bolje, kjer je obrodila bukev. krajšem času zamenjati vse izrabljeno orodje. Obsežno delo so opravili tudi na stadionu v Gaju, kjer so na novo uredili garderobe. Vanje so napeljali elektriko in toplo vodo. Na novo so pokrili tribuno, popravili ograjo okrog stadiona in uredili atletsko stezo. Dokončno so uredli še eno košarkarsko igrišče in rokometno igrišče, okrog katerega so postavili tudi ograjo. Pri urejanju igrišč so se izkazali s prostovoljnim delom člani TVD Partizan, predvsem atleti, košarkarji in rokometaši, ki so opravili nad 800 prostovoljnih delovnih ur. Vsa obnovitvena in vzdrževalna dela na športnih objektih so veljala okrog 105.000 din. Direktor centra za vzdrževanje in ?radnjo športnih objektov v Ko-evju Borut Hočevar je povedal še. da nameravajo popraviti v Gaju tudi balinišče in na novo zgraditi teniško igrišče. Vse občane pa prosi, da bi varovali športne naprave in prijavljali objestneže, ki jih uničujejo. F. BRUS Spomladi voda tudi Gornikom Pri gradnji vodovoda na Gori sodeluje tudi HYDROVOD, a za plapilo, ker nima denarja za te namene - Material draži gradnjo Poročali smo že, da prebivalci Gore nad Sodražico v ribniški občini pridno gradijo vodovod že od lani, vodo pa bodo dobili v hiše predvidoma spomladi. Tokrat smo obiskali direktorja HYDROVODA Ko-čevje-Ribnica Antona Andolj-ška in ga vprašali, pri katerih delih sodeluje HYDROVOD, kolikšen bo njegov prispevek pri tej gradnji in kako napredujejo dela. Odgovoril je: „Mi od HYDROVODA sodelujemo pri montažnih delih. Doslej smo položili 3.162 m cevi glavnega voda in kabla za avtomatsko upravljanje ali približno dve tretjini vsega. Vse cevi bomo položili še letos. Po glavnih ceVeh že lahko teče voda do Kračalov, v hiše pa bo pritekla predvidoma prihodnjo spomlad, če bo vreme ugodno, lahko pa tudi že prej. Vodo bodo dobile vasi Kračah. Janeži, Petrinci in Kržeti, v drugi fazi pa še tiste preostale hiše v Betonovem, katerih stanovalci pridno sodelujejo pri tej gradnji. Anton Andoljšek: „Nismo se še odločili, če bomo prevzemali v upravljanje vaške vodovode v obeh občinah, ker je z njimi malo dohodka in veliko stroškov, se pravi izguba. Tisti, ki nam jih ponujajo, bi morali zagotoviti tudi dejiar za njihovo vzdrževanje.“ (Foto: J. Primc) Gradbena dela v novem 24-stanovanjskem bloku ob gozdarskem domu v Ribnici se v glavnem bližajo koncu. Pričakujejo^ da bo vseljiv za občinski praznik, se pravi marca prihodnje leto. Se letos bodo poleg tega začeli graditi še en skoraj enak blok, katerega gradnjo bodo sofinancirale delovne organizacije in solidarnostni stanovanjski sklad. (Foto: J. Primc) Domačini so opravili za vodovod vsa zemeljska dela, betoniranje dveh zbiralnikov in uredili zajete. Voda bo sama tekla do Kračalov, od tam pa jo bodo črpali v zbiralnik v Kržetih, ki je bil zgrajen že pred vojno, nato pa še v novi zbiralnik za Kržete. Vodovod bi po prvotnih predračunih veljal 1,818.440 din. Vendar bo dražji, saj so se od takrat samo cene za vodovodne cevi zvišale za 40 do 270 odstotkov. Vsa dela, ki jih opravlja HYDROVOD, bomo dobili plačana. Tudi material, se pravi cevi, kabel in tri črpalke, nam bodo plačali. Saj veste, da mi nimamo denarja za take gradnje. Sedanja cena vode je nizka.“ J. PRIMC Breg brez vode Denarja še ni, upanje Pa je Prebivalci novega naselja na Bregu nad Ribnico negodujejo, ker so si zgradili nove hiše, vode vanje pa ne dobijo. Pri HYDROVODU so nam povedali: „Mi nismo dali soglasja za vodovodne priključke za nove hiše na Bregu, Ker nimamo zadostnih zmogljivosti za njihovo napajanje. Če bi tako soglasje dali, potem je vprašanje, če bi ga lahko -tudi uresničili, ker leži Breg pač nekoliko višje. Morda bi tudi Breg dobil vodo, vendar bi zuradi tega lahko zmanjkalo vode za nekatere druge hiše v drugih vaseh, ki leže višje.“ In rešitev? „Breg bo dobil vodo, ko bo pritekla voda iz sodraške smeri, iz Iz-berja. Računamo, da bo to prihodnje leto, če se bodo pristojni v občinah Ribnica in Kočevje odločili za to gradnjo in jo financirali. HYDROVOD za te namene nima denarja.** Pred kratkim so v Ribnici odprli lepo urejeno novo trgovino SUKNA iz Zapuž, ki ima svoj obrat tudi v Jurjeviči v ribniški občini. V njej prodajajo svoje izdelke pa tudi izdelke drugih tekstilnih tovarn. (Foto: Primc) »Dolenjski list« v vsako družino 0RTNEŠKI POROČEVALEC IN POLHI - Zima bo 1 ako predvidevajo stari - Zakaj za občinski praznik nismo odprli najlepših in najdražjih skupnih garaž na Balkanu, ki stoje ob Tomšičevi cesti? - Ker umetniki še niso namatali na zidove fresk, saj bi sicer lahko urbanisti trdili, da kaze okolje. kočevske novice Samo še pogojna soglasja Nova farma bekonov v Željnah bo potrebovala okoli 200 kubikov vode na dan oziroma 6.000 na mesec. Združeno KGP je že dobilo potrebna soglasja za gradnjo. Izjema je le soglasje HYDROVODA, ki je dano pogojno. Vode vedno bolj primanjkuje, zato je tak sklepHYDROVODA upravičen. Za območje občine Kočevje, pa tudi Ribnice je bilo že večkrat v strokovnih krogih ugotovljeno, da je treba z vodo varčevati, ker je ni dovolj. Zaradi tega govore tudi vsi načrti razvoja občine o tem, da je treba na tem območju ustanavljati le take gospodarske obrate, ki v svo- jem proizvodnem procesu ne bodo potrebovali vode, oziroma je bodo potrebovali le malo. Ugotovljeno in zapisano je torej vse lepo, delamo pa drugače. Vode bo še prej zmanjkalo tudi zato, ker nekatere delovne organizacije širijo svoje dejavnosti in pri tem kar na stari vodovodni števec jemljejo precej vode. Tudi to ni prav, saj bi se morali v takem primeru prej pogovoriti s HYDRO VODOM, če ima dodatno vodo zanje. „Divje“ priključevanje na vodovodno omrežje ima namreč lahko za posledico le, da bodo dosedanji potrošniki že kmalu prikrajšani za redno oskrbo z vodo. J. PRIMC DRV NI - Vsako leto nas je Špedicija KGP v Ribnici zadovoljivo oskrbela z drvmi, letos pa je odpovedala. Vse od zgodnje pomladi sem skoraj vsak teden povpraševal po njih, a jih do danes še nisem dobil. Vedno je bil odgovor: „Jih ni, nam jih ne pošljejo!" in podobno. Zima je že pred durmi in resno nas skrbi, kako se bomo greli tisti, ki kurimo še z drvmi. Zvedeli smo, da je drv v Kočevju, Stari cerkvi in Grčaricah na pretek. Pri'nas pa nič! Zakaj tako? LEP IZLET - Prvi izlet še nepriznanih ribniških planincev v Kamniške Alpe je uspel. Popoldne je bilo v Kamniku veliko naših narodnih noš iz vseh krajev domovine in celo iz zamejstva. Našo izletniško družbo je poživila skupina narodnih noš iz Sodražice, ki sc je z nami povzpela tudi na Veliko Planino. Njihova voditeljica tovarišica Gašperičeva nas je nagradila s spominskimi srčki. NOVE TRGOVINE V RIBNICI - Tovarna SUKNO si je uredila novo, lepo in sodobno trgovino. Velika je in svetla, saj ima prostorne iz- ložbe. Nasproti te pa bo nova pekarna, kar nas „kruhoborce** še bolj veseli, saj je preskrba s kruhom že dolgo šepala. Baje bomo v njej lahko kupili tudi vsepovsod priljubljeni „burek**, ki je zelo pripraven za malice, in še kakšno specialiteto z juga. Želimo, da bi novi pek upošteval tudi naše želje in navade, pa bomo prijatelji. V. P. občan vprašuje medved odgovarja - Zakaj pa je pred ribniško mesnico tako dolga vrsta, kot da primanjkuje mesa? — Ker je pač tako: če je mesa dovolj, je pa mesnic premalo. začela KOČEUSKE NOVICE * KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE NOVICE RAZGOVOR PRED PRAZNIKOM Združiti gozdarstvo in lesno industrijo Posebno pozornost še cestam, vodi, podeželju, ustanavljanju samoupravnih skupnosti in učinkovitemu delu IS ter občinske uprave „Izvršni svet naše občine se trudi, da bi kočevsko gospodarstvo delalo res celovito, kot pravo gospodarstvo, ne pa da bi saka delovna organizacija bila uprta vase, videla le sebe. Seveda je potem tudi gospodarstvo ireba obravnavati kot celoto, in ne vsako delovno organizacijo me. To je še posebno pomembno zdaj, ko gospodarstvo s samoupravnim sporazumevanjem in dogovarjanjem financira oziroma bo še financiralo ludi ostale negospodarske de-kvnosti, ki so potrebne za uspemo delovanje delovnih organi-Mcij in počutje občanovje povedal za uvod med razgovo-om pred praznikom občine jredsednik IS A lojz Petek. Alojz Petek „Ustanovitev TOZD, njihovo delovanje v skladu z ustavo, zdravi odnosi v kolektivih, pa tudi združevanje delovnih organizacij lahko le prispevajo k napredku gospodarstva. Posebno pomembno za naše območje je tesnejše sodelovanje ali celo združevanje na področju gozdarstva in lesne industrije, in to na območju občin Kočevje in Ribnica. Prav razvoj teh dejavnosti je namreč najbolj pomemben za obe občini, zato mu bo posvečeno tudi na-slednje srečanje predstavnikov obeh občinskih skupščin in družbenopolitičnih organizacij. Seveda potekajo razgovori za sodelovanje ali združevanje oziroma je to že doseženo še v drugih panogah gospodarstva, kot to kemična, kovinska in tekstilna industrija, gostinstvo itd. Za razvoj gospodarstva so seveda pomembne tudi nove investicije, ki jih načrtujejo povsod; omenim naj le OPREMO, LIK, USLUGO, IN KOP in AVTO. Vse delovne organizacije razmeroma dobro poslujejo. Izjema je TRIKON, ki je edini imel v prvem polletju izgubo. Posebno pozornost posvečamo taki organizaciji izvršnega sveta in občinske uprave ter njunih organov, da . bomo kar najbolj učinkoviti. Prizadevamo si, pa še premalo, za ustanavljanje samoupravnih skupnosti. Največjo pozornost posvečamo ustanoviti samoupravne stanovanjske skupnosti, ker so stanovanjske zadeve v naši občini zelo pereče. Prizadevali si bomo za posodabljanje cest na območju kočevske in ribniške občine, predvsem odsekov Kočevje-Dvor in Sodražica-Nova vas, pa tudi ostalih. Občani nas namreč vedno pogosteje opozarjajo, da je na Kočevskem asfaltiranih celo manj cest kot na Kozjanskem, v Brkinih in na širšem območju Triglava. Za tako stanje krivijo tudi preslaba prizadevanja občinske skupščine in družbeno političnih organizacij ter zahtevajo v bodoče večjo učinkovitost. Izvršni svet bi rad ugodil zahtevam občanov, a žal republiška skupnost za ceste in republiški izvršni svet menita, da v prihodnjih dveh letih ni možnosti za nova, večja posodabljanja cest na našem območju. Pač pa bomo verjetno našli denar za asfaltiranje še preostalih cest skozi naselja. Yedno bolj pereča postaja oskrba prebivalstva s pitno vodo in gospodarstva s tehnološko vodo. To bomo morali reševati sporazumno s sosednjo ribniško občino. Tudi podeželju je treba zagotoviti zdravo pitno vodo, saj je zdaj še marsikje nimajo. Na podeželju je razen vode odprtih še mnogo drugih perečih vprašanj, kot so šolstvo in prevozi šolarjev, socialno razlikovanje, zaposlovanje, izseljevanje oziroma izumiranje, prometne zveze, ceste itd. “ Sprejet je program za delo komunistov V njem je poudarek predvsem na gospodarstvu, uresničevanju ustave in odgovornosti O nalogah Zveze komunistov v občini po 7. kongresu ZKS in 10. kongresu ZKJ so razpravljali na seji občinske konference ZK Kočevje 26. septembra. Razen tega so sprejeli dopolnjeni program 'dela ZK občine Kočevje in sklenili, da bo osnutek statutarnega sklepa o organiziranosti in delovanju ZK v občini v razpravi v osnovnih organizacijah ZK do 20. oktobra, občinska konferenca pa ga bo sprejela do konca tega meseca. O nalogah komunistov in programu so na seji rekli: Savo Vovk, predsednik občinske skupščine: „Partijska organizacija mora biti odločnejša in mora ugotoviti, zakaj TOZD niso povšod v redu organizirane. Če bi imeli tam, kjer so pogoji, več TOZD, bi bila uzurpacija (samozvana oziroma nezakonita prilastitev) oblasti manjša. Delavec bi prišel bolj do besede.“ Vinko Zajc, KOMUNALA: „Ze pet let govorimo o integraciji komunalnega gospodarstva, narejenega ni pa nič. Bomo spet delali programe razvoja po majhnih družinicah ali za veliko, združeno podjetje? Kje so komunisti? Kaj delajo, da ne dosežejo uresničitve pametne zamisli? “ Ivan Oberstar,. ZMS: „Okrepiti je treba sodelovanje družbeno-političnih organizacij z bazo. Dogovaijati se je treba v čim širših, in ne v ozkih krogih." V INKOPU Kočevje so tudi letos nagradili za 10-Ietno oziroma 20-letno zvestobo svoje člane kolektiva. Svečanost je bila združena s proslavljanjem 28-letnice INKOPA. (Foto: J. Primc) IN KO P: Podvojiti proizvodnjo Pred kratkim je delovni kolektiv industrije kovinske opreme IN KOP Kočevje praznoval 28-letnico ustanovitve podjetja. Ob tej priložnosti je predsednik delavskega sveta podelil nagrade in priznanja 14 članom kolektiva, ki so pri podjetju že 20 let, in štirim, ki so pri podjetju 10 let. Direktor inž. Stane Letonja pa je spregovoril zbranim članom kolektiva in upokojencem, ki so jih tudi povabili na svečanost, o prehojeni poti in načrtih za bodočnost. Pri INKOPU izdelujejo na pa program INKOPA dopolnju-osnovi opravljene raziskave trži- je program NOVOLESA. Če bi zanj prizadevali vsi člani kolektiva. J. P. Danilo Vučič, namestnik sekretarja komiteja ZK: „Kakor bomo zagrabili in organizirali delo, takšen bo uspeh. Če bomo delali kot pri ZIDARJU, kjer se osnovna organizacija ZK ni sestala leto dni, potem komunisti ne morejo reševati nalog/4 Jože Novak, sekretar komiteja ZK: „V minulem obdobju smo pokazali, da smo sposobni speljati marsikaj. Če bodo naloge v programu izpolnjevali nosilci v sodelovanju z osnovnimi organizacijami ZK in drugimi, bomo vse izpeljali. Če pa bo delo ležalo le na nekaj ljudeh, na komiteju in konferenci, potem ne bo vse opravljeno.44 Alojz Petek, predsednik izvršnega sveta: „Odgovornost je najbolj pomembna za uresničevanje programa. Treba je vztrajati na rokih za izvršitev posameznih delov programa in zahtevati odjgovornost od nosilcev nalog. Ce kaj ne bo opravljeno, je treba poklicati zadolženega na odgovor, postaviti vprašanje zaupnice, če še lahko dela na odgovornem mestu, ali ga ce- lo odstaviti z odgovornega položaja.44' Lado Gašparac, krajevna skupnost: „Krajevna skupnost meni, da bi morali najti boljši način informiranja občanov. Združiti bi morali ves denar, ki ga v občini dajemo za obveščanje in ki smo ga še nameravali dati. Tako bi prihranili denar in si uredili boljše obveščanje. J. PRIMC šča program razvoja, po katerem bi povečali proizvodnjo od letošnjih 34 milijonov dinarjev že v prihodnjem letu na 60 do 70 milijonov. Pri tem razvoju nameravajo sodelovati s sorodno nemško firmo, saj so v Jugoslaviji edini večji proizvajalec take (kopalniške) opreme. Ta firma bi jim pomagala uvesti sodobnejšo proizvodnjo. Vendar je INKOP za novo investicijo prešibak, saj bi za njeno uresničitev zbiral denar več let. Zdaj se že dogovarjajo s predstavniki NOVOLESA iz Straže o tesnem sodelovanju oziroma celo morebitni združitvi. NOVOLES namreč že proizvaja akrilno steklo, ki bi bil polproizvod za INKOP, hkrati. NOVOLES sam skušal osnovati tako proizvodnjo, bi to spet trajalo precej let, ker bi morali prej. usposobiti potrebni kader. Tako pa bi združeno podjetje združilo denar za investicijo in kadre ter lahko hitro začelo proizvajati predvidene nove izdelke, dokler je zanimanje zanje na domačem in tujem trgu še veliko ter zato tudi proizvodnja donosna. V INKOPU menijo, da jim samoupravno sporazumevanje lahko prinese hitrejši razvoj in boljši jutrišnji dan. Prepričani so, da jim bo že prihodnje leto prineslo velik napredek. Zavedajo pa se, da je ta napredek odvisen predvsem od njih samih in da bo dosežen le, če se bodo Nova sirarna v Kočevju, ki je delati letos poleti, je ena izmed največjih investicij, dokončanih v tem letu. (Foto: F. Brus) Vode zmanjkuje Kako Ribnici in Kočevju zagotoviti več vode Pred meseci smo v nadaljevanjih pisali o ugotovitvah Vodne skupnosti Ljubljanica—Sava o oskrbi s pitno in tehnološko vodo na območju občin Kočevje in Ribnica ter o varstvu Rvoda, ki je del varstva okolja. Danes začenjamo objavljati načrte za razvoj oskrbe z vodo na območju občin Kočevje in Ribnica do leta 2.000, ki ga je izdelal HYDROVOD Kočevje-Ribnica. Oskrba z vodo na tem območju je namreč vedno bolj kritična. Potrošnja vode je hitro narastla predvsem letos v juniju, juliju in avgustu, in to tako v gospodinjstvih kot v delovnih organizacijah. Dogaja se že, da voda v nekatere višje zgradbe ne priteka. Vedno več vode zahtevajo nova naselja in nove, pa tudi stare delovne organizacije. Izredno je narastla potrošnja vode v LIK Kočevje in ► INLES Ribnica. Vodovodne črpalke pri zajetju skupnega vodovoda v Bla-tah delajo že po 23 do 24 ur na dan, da načrpajo dovolj vode. HYDROVOD ne daje več soglasij za priključke novih velikih porabnikov vode ali pa daje soglasja s pri- držki. Zavedajo se namreč, da letos ni bilo treba omejiti porabe vode le zato, ker je bilo tudi poleti precej dežja. Tako je oskrba v občini Kočevje in Ribnica z vodo spet kritična, kot je bila pred približno 15 leti. Sprehod skozi načrt Poglejmo na kratko, kaj predvideva načrt razvoja oskrbe z vodo za območje obeh občin. Območje občine Kočevje, ki je po površini druga največja občina v Sloveniji, je po vodah, ki so primerne za izkoriščanje, zelo siromašno. Zato je bila pravilna odločitev pred 15 leti, da kočevsko območje zaradi preskrbe z vodo sodeluje z ribniškim, ki je z vodnimi viri zelo bogato. Teoretične možnosti oskrbovanja Kočevja z vodo iz Ča-branke (gravitacijsko), oziroma iz Kolpe (s črpalnimi sistemi) obstojajo, vendar bi bile te investicije tako velike, da jih sedanje gospodarstvo ne bi moglo niti vzdrževati, kaj šele zgraditi. Pred 15 leti so začeli graditi skupni črpalni vodovod, kije zajel dokaj močan in stalen kraški izvir v Obrhu pri Dolenji vasi. Odločitev, da zaja- mejo prav ta izvir, je bil utemeljen, saj so tako z manjšo investicijo zagotovili vodo največ potrošnikom. V tem času namreč dolenji predel Ribniške doline sploh ni imel vodovoda in je bilo treba vsak dan pričakovati epidemijo. V prvi fazi gradnje sta bili postavljeni dve črpalki, in sicer: 50 1/sek. za poclročje Kočevja in 30 l/sek. za Ribnico. Zaradi pogostih okvar in ker so po dograditvi- zbiralnika na Obrhu ugotovili, da ni dovolj pritiska, so v letu 1969 obnovili črpališče in namesto dveh montirali eno skupno črpalko z zmogljivostjo 80 1/sek. To je bila in je tudi še danes uradno dovoljena količina vode. Zaradi izredno hitrega naraščanja potrošnje vode, posebno na območju Kočevja (v letih 1970 -1974 so napeljali vodovod v skoraj vse večje kočevske vasi), je postala z 80 1/sek. črpalka premajhna in sojo v letu priredili na 100 1/sek. Sedaj pa ugotavljajo, da s to zmogljivostjo komaj krijejo porabo vode v konicah. Se slabše stanje pa je treba pričakovati v prihodnje, saj široka poraba stalno narašča tako v Ribnici kot v Kočevju, odpirajo nova družbena in zasebna gradbišča itd. V prihodnjih letih pričakujejo večjo porabo vode tudi v pred kratkim priključenih vaseh, saj so si prebivalci najprej vgradili le po eno pipo, kopalnic in stranišč na vodno izplakovanje pa sploh niso imeli. Kljub večkrat izrečenim smernicam v srednjeročnih načrtih razvoja občin, naj ustanavljamo gospodarske obrate, ki ne potrebujejo vode, ni tako. Izjema je v preteklem letu le INKOJ* Kočevje. Nasprotno pa ZKGP pripravlja projekt, po katerem bi porabili novih 240 kubikov vode 'na dan in s tem prispevali k 6-odstotnemu povečanju potrošnje vode na Kočevskem. Podobno zahteva SNLŽNIK. S povečanjem zmogljivosti v Mlekarni pričakujemo tudi večjo potrošnjo vode. Predvideti je treba povečanje porabe vode v gospodinjstvih, in to zaradi priključitve še nekaterih vasi in graditve novih stanovanj v samem mestu. Izredno pa je narastla potrošnja vode v industriji. Žeja grozi tudi Ribnici Podobno naraščajo zahteve po vodi na območju Ribnice, le da so tu količine manjše. Velika težava za nemoteno oskrbo Ribnice z vodo je, ker to območje nima večjega zbiralnika in je ob prekinitvi električnega toka v dobri uri brez vode. Posebno je to pereče, če pride do prekinitve toka v času, kadar je potrošnja največja. , Znatno je poslabšala preskrbo ob konicah tudi „cenejša" gradnja oziroma direktna priključitev na vod za vasi Ložine, Koblarji, Klinja vas in Željne na kočevski strani. Novih zazidalnih območij v Ribnici, to ie v okolici Brega, brez večjih posegov HYDROVOD ni več sposoben oskrbovati z vodo. lak odgovor so dali tudi odgovornim organom občine Ribnica, ko so zaprosili za soglasje. (nadaljevanje prihodnjič) /navriž KOČEVJE AVTO KOČEVJE mednarodni in tuzemski avtotransport, mehanične delavnice, turizem in gostinstvo - Solidno in hitro opravljamo prevoze blaga v inozemstvu in doma - Opravljamo tehnične preglede osebnih in tovornih vozil - Nudimo gostinske in turistične storitve v motelu na JASNICI Za občinski praznik iskreno čestitamo! Obiščite motel na Jasnici! imilK KC 375 - PRETVORNIK ZA ROČNO VARJENJE. ZANESLJIV IN PREPROST ZA UPRAVLJANJE KC 375 je moderni pretvornik za električno varjenje, preprost za uporabo in upravljanje. Je tako izdelan, da ustreza težkim delovnim pogojem in ima zato odporno in trdno konstrukcijo. KC 375 omogoča širok obseg dela od 30 do 375 A in so ''teh okvirih njegove karakteristike varjenja odlične. Omogoča lahek vžig in prožnos* ..elovnega dosega z minimalnim brizganjem ter je ta>.o usedanje kovine zelo dobro. Poganja ga trofazni dvopolni asinhroni stroj, katerega jotor je na skupni osi z rotorjem -štiripolnega generala z neodvisnim zagonom. Celotni pretvornik ima skupno ohišje. VSESTRANSKO — PRIPRAVNO — EKONOMIČNO Brodogradilište, tvornica dizel motora i tvornica električnih strojeva i uređaja — Pula P P ŠTEV 208, TELEFON: CENTRALA (052) 22-322 ' TELEX: 25 252 YU ULJTES VZCmiTE SVOJ miujon! Kar tako milijonov ne dajemo. Treba se bo malce potruditi. Sprašujete, kaj vam je storiti. Vsak teden objavlja ITD razpredelnico s 25 številkami. Vaša naloga je, da obkrožite 5 številk, ki jih seveda sami izbirate. Držite pesti, da bo kombinacija, ki jo vsak teden izžrebajo v uredništvu ITD taka, kot ste jo napisali VI. r t, wmr ■ M*! ■ ms Gradbišče v Kočevju SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE ZIDAR KOČEVJE OPRAVLJAMO VSE VRSTE GRADENJ NA Sfer OBMOČJU KOČEVJA, LJUBLJANE IN REKE! GRADIMO STANOVANJA ZA TRG! ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE! ;!y!w!v!v!v f.;.v.vXv>X\ *ftl kovinar kočevje RESKA CESTA 23 — centralne kurjave — vodovodne instalacije — klimatske naprave — razna druga kovinska gradbeno-obrtna dela Čestitamo za praznik! V______________I____________/ vsak četrtek DOLENJSKI LIST •C'" olOO 4« PROSTA DELOVNA MESTA! „TRANSPORT" KRŠKO OBJAVLJA na podlagi določil samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu: 1. 1 PROSTO DELOVNO MESTO PROMETNIKA 2.1 PROSTO DELOVNO MESTO PRALCA MOTORNIH VOZIL. POGOJI: pod 1.) srednja prometna šola ali srednja ekonomska šola pod 2.) NK ali PK delavec pod 1. in 2. moška delovna moč z urejeno vojaško obveznostjo. Poskusna doba traja 2 meseca. Stanovanja podjetje nima. Objava velja do 18. 10. 1974. 12 tedhov-n milijonov ZA BIMHCE ČE UGAflETE VSAJ S fTEVIIKE, PREJmETE (EPO KMIGO ZA TISTE PA, KI BODO AKCIJO IIUSTRIRAAEGA TEDAIKA DEM SPREflHJAll VSEH 14 TEDflOV: VEIIKA nOVOlETHA JUPER nAGRADfl izpoiniTE Kupon, vzEmuE sv01 mmion ■ Četrtek, 3. oktobra - Evald Petek, 4. oktobra - Frančišek Sobota, 5. oktobra - Marcel Nedelja, 6. oktobra - Bruno Ponedeljek, 7. oktobra - Dan top, Torek, 8. oktobra — Pelagija Sreda, 9. oktobra - Abraham Četrtek, 10. oktobra - Zlatko LUNINE MENE 9. oktobra ob 13.01 zadnji krajec <1! BRESTANICA: 5. in 6. 10. ameriški barvni film „Kje je pot na fronto". KOSTANJEVICA: 5. 10. ameriški barvni film „Nekoč je bil malo- pridnež". 6. 10. ameriški barvni film „Kavboj brez miru“. KRŠKO: 5. in 6. 10. italijanski barvni film „Kralj džungle". 9. 10. španski barvni film „Noč nasilja v Tombstonu“. MIRNA: 5. in 6. 10. „Nikolaus Filibert v vojni in ljubezni". METLIKA: od 4. do 6. 10. italijanski barvni film „Tajni agent 007“. in francoski barvni film „Epizoda je epizoda". 9. 10. ameriški barvni film „Bal vampirjev". RIBNICA: 5. in 6. 10. ameriški barvni film „Bilo je nekoč na divjem zapadu". SEVNICA: 5. in 6. 10. ameriško--nemški barvni film „Kralj, dama, pob". 9. 10. ameriški film „Sto muk Stanlia in Olia". ŠENTJERNEJ: 5. in 6. oktobra „Marfjev rat". TREBNJE: 5. in 6. 10. ameriški barvni kavbojski film „Vitezi Rol-lete". 9.10 italijanski barvni avanturistični film „Tajni satanov agent". SLUŽBO DOBI SPREJMEM dimnikarskega pomočnika in vajenca. Hrana in stanovanje preskrbljena. Stanislav Arh, dimnikarski mojster, Kamnik. • VAJENCA sprejmem v uk za previjanje elektromotorjev. Telefon (061)310-119. STAREJŠI gostilničar išče gospodinjo in pomoč v gostilni. Ponudbe v oglasni oddelek pod „DOM BREZ GOSPODINJE". KEMIČNA ČISTILNICA OBRČ, Novo mesto, sprejme takoj likari-co. VARSTVO DVEH deklic in pomoč v gospodinjstvu išče zdravnica. Lastna soba, zaslužek in možnost večernega šolanja. Ponudbe na telefon 061 —51 —585 Ljubljana. SLUŽBO IŠČE GREM za gospodinjsko pomočnico. Marija Goršin, Potov vrh 38, Novo mesto. STANOVANJA OPREMLJENO SOBO oddam dvema fantoma. Naslov v upravi lista (2407/74). SOBO s centralno kurjavo v bližini Novega mesta, oddam takoj dvema fantoma. Ostalo po dogovoru. Naslov v upravi lista (2414/74). ODDAM opremljeno sobico mirni uslužbenki. Centralna kurjava, souporaba kopalnice. Oglasite sc po 15. uri. Naslov v upravi lista. , (2415/74). SOBO ODDAM dvema fantoma. Pa-deršičeva 18, Novo mesto. Motorna vozila PRODAM FIAT 124, letnik 1970. Naslov v upravi lista (2376/74). PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1973, prevoženih 21.000 km. Informacije na telefon 22-312. PRODAM AVTO Austin 1300, letnik 1970. Ogled možen vsako popoldne po 16. uri. Vinko Plankar, Mačkovec, Pod Trško goro 44. AMI 8, letnik 1969, in lahko prikolico prodam po ugodni ceni. Ogled možen vsako popoldne od 15. ure dalje. Rudi Jakša, Brod 10. Novo mesto. PRODAM AMI 8. Rafko Petrič, Kristanova 14, Novo mesto, telefon 21-802. PRODAM dobro ohranjen moped na tri prestave, novo avtomobilsko gumo Mišelin 145 - 14 ZX. Bojan Lavrinšek, 4. julija, Krško. PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1968, motor 1974, in stereo kasetni magnetofon 16 W za avto. Drago Vovk, Valantičevo 17, Novo mesto. UGODNO PRODAM ohranjen FIAT 750, letnik 1968, prevoženih 38.000 km. Truda Primc, Cegelnica 28, Novo mesto. PRODAM FIAT 850, letnik 1967, v dobrem stanju. Marjan Šuštar, frizerski salon „Juvane", Trebnje na Dol. UGODNO PRODAM FIAT 850 SPECIAL, letnik november 1969. Ogled Dolenjske Toplice 69. PRODAM FIAT 850. Niko Pajič, Jerebova 3a, Novo mesto. PRODAM PRODAM novo kosilnico BCS in obračalnik Menetor. Anton Berus, Sred. Globodol 6, Mirna peč. PRODAM novo montažno vikend hišico. Naslov v upravi lista (2409/74). PRODAM IN IZDELUJEM stroje za izdelovanje betonskih blokov vseh vrst dimenzij. Zmogljivost 160 na uro. Garancija 1 leto, cena 8.000,00 din. Bojan Porenta, Breg ob Savi 53, Kranj. UGODNO PRODAM rabljeno spalnico in hladilnik. Marija Levstik, Trdinova 3a, Novo mesto. UGODNO PRODAM kombinirano omaro. Oglasite se vsak dan od 14. ure dalje. Nad mlini 44, stanovanje 4, Novo mesto. PO UGODNI CENI prodam hidro-for z elektromotorjem za enofazni tok. R. K., Krško, Ilirska 6. PRODAM motorno žago Homelite, staro leto dni in dobro ohranjeno, za 2.5t)0,00 din. Anton Rožman, Dol. Karte.ljevo 7, Mirna peč. PRODAM televizor, anteno, delovni pult (80 cm) in električni štedilnik. Pero Mandič, Ragovska 8, Novo mesto. PRODAM ,gumi voz (13 in 15-colski). Bulc, Jurčkova pot 73, Ljubljana. UGODNO PRODAM peč na olje EMO. Bogdan Iličin, Nad mlini 26, Novo mesto, telefon 21 -562. PRODAM masivno hrastovo stilno spalnico (tudi po kosih), trajno žarečo peč Kueppersbuch, rabljen plinski štedilnik in železno garderobno steno. Sandi Bednar-šek, Krško, Ob Cankarjevi cesti, blok II. PRODAM nov hidrofor za'3.200,00 din. Vika Lovšin, Mirna peč 73. PRODAM ali dam v najem hišico z elektriko. Poizve se pri Dominiki Pavšek, Mali Cirnik 23, Šentjanž na Dol. PRODAM spalnico z jogi'vložki po ugodni ceni. Jože Teršar, Trebnje. PRODAM mešano grozdje. Anton Gregorič, Gor. Brezovica 25, Šentjernej. PRODAM zelo dobro 10 let staro plemensko kobilo, 6 mesecev brejo, z jamstvom. Tone Medja, Radovlja 33, Šmarješke Toplice. PRODaM 23 arov travnika ob Krki. Naslov v upravi lista (2388/74). KUPIM V Novem mestu ali okolici kupim dograjeno hišo ali hišo v gradnji, po možnosti z vrtom. Plačam takoj, po želji v devizah - DM. Jože Bakšič, Čisti breg 6, 68310 Šentjernej. RAZNO V PETEK, 27. septembra, sem na avtobpsni postaji v Novem mestu našel majhno denarnico (verjetno žensko) z nekaj denarja. Lastnik jo lahko dobi na upravi Dolenjskega lista. POROČNI PRSTANI! - Tudi pri nakitu se moda spreminja: iz starega vam naredi nov prstan Otmar Zidarič, zlatar v Ljubljani, Gosposka 5. - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! Mlada razočarana mamica želi spoznati dobrega človeka do 40 let. Lahko ločen, ne po svoji krivdi, s stanovanjem. En otrok zaželen. Ponudbe pošljite na upravo list« pod „DOBRA ŽFNA". .PREKLICI' ^ FRANC MFJAK, Vrh pri Trebelnem 9, prepovedujem Amaliji Ro- gelj iz Rihpovca pri Trebnjem, prodajati in razdajati premičnine na mojem posestvu na Rihpovcu, ker je vse moja last. Če tega ne bo upoštevala, jo bom sodno preganjal. |ffOBVESTI LA I DOM FRATA vabi na VINSKO TRGATEV, ki bo v soboto, 5. oktobra 1974. V slučaju slabega vremena bo v notranjih prostorih. Vabljeni! iSSMSMšl TONETU JAKŠETU iskreno čestitamo za uspešno opravljeno diplomo na pedagoški akademiji. Mama, brat Janez z družino, sestra Majda s hčerko, Tine in drugi sorodniki. asiinian Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi oče in stari oče ANTON ŠPEHAR Doljna Paka 3 Od njega smo se poslovili 23. septembra 1974. Hvala za venec in cvetje. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, godbam na pihala Črnomelj, SV Novo mesto in župniku za govor. Žalujoči: sin Tone z družino, sin Julij z ženo Anico, hčerka Tončka, hčerka Micka z družino, Pepca z družino in drugo sorodstvo Kanada, Črnomelj, Griblje, Osojnik ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame in stare mame ANE TISOVEC roj. RUS se'iskreno zahvaljujem sorodnikom, sosedom in prijateljem za vso pomoč v težkih trenutkih in izrečeno sožalje. Zahvaljujem se tudi kolektivu TSP Novoles za darovano Cvetje in duhovnikoma za lep pogrebni obred in izrečeno sožalje. Žalujoči: hčerka Anica in vnuk Matjaž ter drugo sorodstvo. Gor. Straža, Ptuj, Dvor ZAHVALA Ob težki izgubi našega dobrega in skrbnega moža, očeta, brata in tasta FRANCA LAVRIČA iz Travnika 26 v Loškem potoku se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence ter izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo vsem sosedom, ki so nam priskočili na pomoč in nas tolažili v najtežjih trenutkih, ter kolektivu osnovne šole Loški potok. Žalujoči: žena Ivana, hčerka Marija z družino, sinova France in Janez ter drugo sorodstvo ■V SPOMIN Minilo je leto dni, odkar je 2. oktobra 1973 mnogo-prezgodaj umrl v 48. letu naš dragi, zlati in skrbni mož in očka MARTIN VINDIŠMAN iz Stranske vasi pri Semiču V naših srcih je še vedno neutolažljiva bolečina. Žalujoči: mama, žena Slava, hčerka Martina, sin Zvonko in drugo sorodstvo. SCHIEDEL — YU — Kamin, dimnik št* 1 v Evropi PGP GRADNJA ŽALEC Severović iz Medsav - Kreša, Božica Botički iz Marije Gorice - dečka, Stanka Skrbinek iz Žurkov dola -Borisa, Bariča Fanković iz Bedra -dečka, Cvetka Urek iz Raven - dečka, Alojzija Kostanjšek iz Dednje vasi - deklico, Marica Reščič iz Kc-restinca Moniko, Frančiška Kun-šek iz Podgorja - dečka, Marica Čižmek iz Dovškega - deklico, Andreja Andrejaš iz Hrastja - dečka, Marica Peša iz Brežic deklico, Marija Iveković iz Klanjca -Snježano, Angela Krulc iz Starega grada - dečka. Čestitamo! Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Danica Urek iz Skopic - dečka, Marija Ferjanč iz Jere-slavca - Romana, Cvetka Novoselec iz Kapel - dečka, Anica Blaževič iz Samobora Tomislava, Marija Vukovič iz Samobora - deklico, Jožica Dornik iz Krškega - dečka, Jožefa Zupan iz Osredka - dečka, Terezija ART BUCHWALD: i rmoiv* A/r^ Na olimpijskih igrah v Rimu leta 1960 so bili tudi ljudje, ki se niti malo niso Zmenili za različne tekme. Sem je spadal tudi angleški igralec in režiser Peter Ustinov, ki je ondi pravkar snemal neki film. Dejal je, da se ne zanima za športne prireditve zaradi doživljajev v svoji zgodnji mladosti. Takrat je obiskoval v Angliji šolo Mr. Gibbsa z internatom. Oče Ustinova je bil rojen v Rusiji, pa je dolgo služboval v Nemčiji, preden je postal angleški državljan. Njegova mati ie bila Francozinja. „Odtlej je že trideset let,“ mi je dejal devetintridesetletni igralec. „Vendar so mi še v živem spominu stvari, zaradi katerih sovražim olimpijske igre. Po enkrat na leto so namreč vsi naši očetje, matere in šoferji prisostvovali športnim igram na šoli. Pa niso samo gledali naših tekem, mrveč so morali tudi sami nastopati. Najprej so morali stometrsko progo preteči očetje, nato matere in slednjič šofeiji. Seveda je bilo za nas, učence, vprašanje ugleda, kako so se naši starši in šoferji odrezali. Žal pa moji starši niso imeli šoferja, kar je pomenilo na tej ,,frakarski“ šoli neodpustljiv primanjkljaj. Če kak učenec ni imel očeta, so kar lepo ravnali z njim. A učenca, ki si njegovi starši niso mogli privoščiti šofeija, ni nihče pogledal/' „Pa niste mogli dobiti kakega izgovora, zakaj se starši rajši vozijo brez šofeija? „Ne, kaj takega v Angliji takrat sploh niso oprostili,“ je nadaljeval Peter Ustinov. „Ne morete si misliti, koliko sem zaradi tega pretrpel! Za božjo voljo sem prosil očeta: ,Vseeno mije avto, toda šoferja moramo imeti!‘ Dandanašnji bi si človek za tak stometrski tek lahko kakega šoferja izposodil, a v tistih časih bi tak najeti šofer ne bil dobil niti dovolilnice za startanje. Nekateri moji sošolci so bili tako bogati in so imeli toliko šofeijev, da bi bili sami šoferji lahko priredili svoj cehovski tek na daljavo.“ „Ali so šoferji nastopali v livrejah? “ „Seveda! A nisem trpel samo zaradi ponižanja, ker nisem .imel šofeija, ampak sem imel tudi to smolo, da moj oče ni hotel tekmovati. Bil je diplomat v Nemčiji in je nosil monokel. Njemu je bilp zoper čast, da bi tekel na stometrski progi. Mimo tega se je bal, da bi pri tem ne izgubil monokla. Medtem ko so moji součenci navijali za svoje očete, matere in šoferje, je zame startala samo moja mati. In žal se je izkazalo, daje bila slaba tekačica.“ „Kako to? “ „No, že startala je strašno slabo. Druge matere so sklonjene pričakale startni strel. Ona pa je stala pokonci. Spet in spet sem ji zabičeval, da se stoje ne bo mogla nikoli lahkotno pognati v tek. Pa je bila tako trmoglava, da se ni zmenila za moje dobre nasvete. Seveda je bila zmeraj zadnja na cilu. Ker nisem imel razen nje nikogar na tekmi, sem se moral zaradi njene slabe ocene oprostiti svojim sošolcem. To pa mi je bilo vedno strašno mučno. Zraven vsega tega hudega pa je bil še moj oče nemški državljan, kar je bilo fantom znano. Norčevali so se iz mene, češ da sem izgubil vojno 1914-1918. Med njimi pa je bilo tudi nekaj dostojnih fantov, ki so dejali, da so jim njihovi očetje pripovedovali, kako so bije sanitarije v vseh zavzetih strelskih jarkih bolj urejene kakor tam pri Francozih. A jaz sem imel francosko mater in je bila to kaj slaba tolažba! Torej — olimpijske igre lahko da zabavajo druge. Kar pa zadeva mene, pa le to dosežejo, da "vidim spet svojo mater pred seboj, kako stokajoč cepeta po stometrski progi. Zaradi napačnega starta ni bila nikoli točno na mestu. Navzlic temu se je pošteno potrudila, da bi izpopolnila vrzel, ker ni tekel niti moj oče niti ni bil najet kak šofer.“ Mr. Ustinov si je obrisal solzo, rekoč: • „Res, tekačica ni bila — a bila je moja mati.“ DOLENJSKI LIST IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo meesto — USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET: Lojzka Potrč (predsednica sveta), Franc Beg, Viktor Dragoš, Tone Gošnik, Jože Jeke, Vlado Silvester, Franc Lapajne, Tine Molek, Slavko Smerdel, Franc Stajdohar in Ivan Živič UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Milan Markelj, Janez Pezelj, Branko Podobnik, Jože Primc, Jože Splichal (urednik tfriloge P), Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Fotoreporter Sandi Mikulan, oblikovalec priloge Peter Simič. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 3 din - Letna naročnina 119 dinarjev, polletna naročnina 59.50 din, plačljiva vnai prej - Za inozemstvo 240 din ali 15 ameriških dolarjev oz. 45 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) Devizni račun: 5 2100-620-107-32002-009-8-9 /OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 45 din, 1 cm na določen’ strani 68 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista 90 din. Vsak mali oglas do 10 besed 17 din, vsaka nadaljnja beseda 1,50 din. Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 6 od 1.1. 19 /4 - Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem* mestu: 52100-601-10558 — Naslov uredništva in uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3 oz. poštni predal 33 - Telefon: (068) 21-227 -Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom: ĆZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana RADIO LJUBLJANA finnSA£™AN: Poročila ob 5.00, lfinn 8 00, !0-00’ I2-00- 6-°0> 18-00, 19.30 in oh 20.00. Četrtek, 3. oktobra,- 8.10 glasbena matineja. 9.05 Radijska sola za višjo stopnjo - Fr. Chopih in njegova Junaška poloneza. 10.15 Po jalijmih poteh. 11.00 Poročila -uristicni napotki za naše goste iz in*"?' * Kmetijski nasveti - __ ; Šilc: Občutljivost vrst in ! ^t ozimin na čas setve. 12.40 S Pihalnimi godbami. '13.30 ^nporocajo vam ... 15.45 ”rJtlJak“ 18.35 Z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana. 19.40 ah1 z ansamblom Bojana 20 on'C^ 19.50 Lahko noč, otroci! _ Četrtkov večer domačih koncertnapevov> 2220 Nočni PETEK, 4. OKTOBRA: 8.10 fou? ™atineja- 9.05 Radijska 11 nnZan n'^j? stopnjo: Orientacija. • Poročila - Turistični napotki Km "asf. goste iz tujine. 12.30 Ujetijski nasveti - inž. Tone Zorc: Drisn00-16-1 skupnost Slovenije in Pospeševanj nasveti. 12.40 Popevke vam esec*. 13.30 Priporočajo čoRtii'-' 14.30 Naši poslušalci VrtK « ln Popravljajo. 15.4 5 klSak A 19-40 Minute s Štirimi 20 (Me ^ Lahko noč, otroci! o „ ^op-pops 15. 21.15 Oddaja Be«rHjJU m Pomorščakih. 22.20 zv°ki iz logov domačih. Gh«K ’ 5- OKTOBRA: 8.10 tedniif113!«111^*110-*2- 9.05 Pionirski 11 On d Sedem dni na radiu. • “orpčila - Turistični napotki v "asf. goste iz tujine. 12.30 Steni* nasveti “ inž-Vilko S®' JSob “8m «un. i4 n,1! 30 ..Priporočajo nri t'- b pesmijo in besedo. Jugoslaviji. 15.45 „Vrtiljak44. L 2^ Gremo v kino. 19.40 Minute \ • iQ Francija Puharja. Ohh • a^ko noč, otroci! 21.30 za naše izseljence. 23.05 S •Jo m plesom v novi teden. Ra2ELJA’ 6- OKTOBRA: 8.07 ValZ ,gra za otroke - Dieter Še n nn: »Stroji stavkajo". 9.05 - TV^V^6. tovariši. 11.00 Poročila 17.20 Koncert po željah poslušalcev. 19.40 Minute z ansamblom Dobri znanci. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.30 Stereofonski operni koncert. 23.05 Literarni nokturno. TOREK, 8. OKTOBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - Življenje ljudi na kraškem svetu. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Silva Avšič: Kdaj pobiramo in skladiščimo zelenjavo za zimo. 12.40 Po domače. 13.30 Priporočajo vam . .. 14.40 Na poti s kitaro. 15.45 „Vrtiljak14. 18.05 V torek na svidenje 19.40 Minute z ansamblom Mojmira Sepeta. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Slovenska - Tiir- V i tovarisi. 11.00 Poročila tuiin« 11 naP°tki za naše goste iz čestirv -15—14.00 Naši poslušalci Radikka PozdravUajo • 18.03 NeHoij i *gra ~ Marjan Marinc: 0trJ,Sk0k0stf°- 19.50 Lahko noč, 23 ne , . 20.00 V nedeljo zvečer. Literarni nokturno. 8 in°r,EDELJEK. 7. OKTOBRA: svet sbena matineja. 9.05 Pisani vsi PravlJic iz zgodb. 10.15 Za nasve? 12.40 Kmetijski si >nž. Dragan Honzak: Kako ^hal m° sadovnjak v vrtu. 12.40 13 3n g°d^e na koncertnem odru. Naši ^Poročajo vam .. . 14.30 poslušalci čestitajo in Pozdravljajo. 15.45 „Vrtiljak". BREŽIŠKA KRONOKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Roberto Goman iz Račje vasi je padel pri igri in si poškodoval levo roko; Bojan Kunej, sin obrtnika iz Bistrice je padel z mopeda in si poškodoval levo roko in nogo; Frančiška Kralj, upokojenka iz Razbora je padla na poti in si poškodovala glavo; Terezija Sečen, žena kmeta iz Mosteca .je padla z lestve in si poškodovala hrbtenico in rebra; Ste-fica Skrbeta je padla s kolesom in si poškodovala desno koleno; Mihaela Antola, kmeta iz Kraja Donjega je kobila poškodovala po glavi in desni roki; Karel Požar, upokojenec iz Sp. Starega grada je padel na poti in si poškodoval glavo; Jože Arh, kmet iz Vel. Podloga je padel z voza in si poškodoval glavo; Zdravku Bobniču je kos železa padel in mu poškodoval desno nogo; Stevo Kondič, podoficir iz Brežic si je pri prometni nesreči poškodoval glavo in levo roko; Alojz Knez, avtomehanik iz Sotelskega je padel z motorja in si poškodoval glavo in desno roko; Veroniko Glibič je nekdo pretepel in ji poškodoval glavo; Vid Bašič, voj. vojni invalid iz Bedra je padel z voza in si poškodoval ramo in levo nogo; Pavao Bošnjak se je s sekiro posekal po levi nogi; Cirila Hudina, moža kmetice iz Zagaja je podrl traktorist; Janez Žmavc, kmet iz Stare vasi je padel z voza in si poškodoval desno roko in hrbet. inDUSTRIJR mOTDRniH VOZIL novo mESTO zemlja v pesnu in besedi. 23.00 Literarni nokturno. SREDA, 9. OKTOBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Za mlade radovedneže. 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti — Čebelarstvo. 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam ... 14.10 Pojo naši operni pevci. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 „Loto vrtiljak11. 19.40 Minute z ansamblom Francija Puharja. 19.50 Lahko noč, otroci! 22.20 S festivalov jazza. Četrtek, 10. oktobra: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo - Slovenci in Hrvati pod fašizmom. 10.15 Po Talijinih poteh. 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -inž. Franc Prijatelj: Kako novi vinski zakon ureja provencienco in kakšni postopki so dovoljeni! 12.40 S pihalnimi godbami. 13.30 Priporočajo vam ... 14.40 Med šolo, družino in delom. 15.45 „Vrtiljak11. 18.35 Z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 23.05 Literarni nokturno. RADIO BREŽICE Četrtek, 3. oktobra: 16.00 - 16.30 - Napoved programa, poročila, šport in turistični napotki, Nove plošče RTB 16.30 - 17.00 -Aktualnost tedna, Mala šola avtomobilizma, obvestila in reklame 17.00 - 18.00 - glasbena oddaja Izbrali ste sami SOBOTA, 5. OKTOBRA: 16.00 - 16.30 - MALO ZA VAS -NEKAJ ZA VSE 16.30 - 17.00 -Sobotno kramljanje, Jugoton vam predstavlja 17.00 — 17.30 — Kronika, Med zabavnimi zvoki nekaj obvestil in reklam, Za naše najmlajše ' 17.30 — 18.00 — Domače zabavne na valu 192 m NEDELJA, 6. OKTOBRA: 10.30 - Domače zanimivosti - Uvodnik - Za naše kmetovalce: Obisk pri vinogradnikih - Nedeljski razgovor o povezdvanju srednjega in strokovnega šolstva v Posavju — obvestila, reklame in spored kinemtografov 12.00 - 14.30 -Občani čestitajo in pozdravljajo TOREK, 8. OKTOBRA: 16.00 - 16.10 - Napoved programa in srečanje z ansamblom Odmev 16.10 - 16.30 - Poročila, Kaj prinaša nova številka Dolenjskega lista Novo v knjižnici 16.30 - 17.00 -Tedenski športni komentar, obvestila, reklame in filmski pregled 17.00 - 18.00 - MLADI ZA MLADE inDUSTRIJR mOTORniH VOZIL novo itiesto TELEVIZIJSKI Četrtek, 3. oktobra: 8.10 TV v šoli (Zg) - 9.35 Francoščina (do 10.10) (Bg) - 14.10 TV v šoli -ponovitev (Zg) - 15.35 Francoščina - ponovitev (do 16.10) (Bg) - 16.30 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 16.50) (Bg) - 17.30 Dež - oddaja iz cikla Bistrooki (Lj) - 18.00 Obzornik (Lj) - 18.15 Mozaik (Lj) — 18.20 Svet v vojni — serijski film (Lj) - 19.15 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TVD (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) - 20.00 S. Lenz: Ura nemščine -barvna TV nadaljevanka (Lj) -20.55 Kam in kako na oddih (Lj) - 21.05 Četrtkovi razgledi (Lj) - 21.35 TVD (Lj).-21.50 Hokej SZ : Kanada - posnetek iz Moskve (Lj) PETEK, 4. OKTOBRA: 12.00 Kongres Zveze mladine Slovenije -prenos (do prilb. 13.30) (Lj) - 14.10 TV v šoli - ponovitev (Zg) - 15.45 Angleščina (do 16.20) (Bg) - 16.30 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 16.50) (Bg) - 17.25 Veseli tobogan: Portorož (Lj) - 18.00 Obzornik (Lj) - 18.15 Čez * tri gore, čez tri vode: Tržaški narodni ansambli (Lj) - barvna oddaja, 18.40 Propagandna oddaja (Lj) - 18.45 Energetika danes in jut'ri - I. del (Lj) - 19.15 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TVD (Lj) - 19.50 Tedenski gospodarski komentar (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.05 Kako ukradeš milijon - barvni film (Lj) - 22.15 Propagandna oddaja (Lj) - 22.20 TV Kažipot (Lj) - 22.40 TV dnevnik (Lj) SOBOTA, 5. OKTOBRA: 9.30 TV v šoli (Zg - 10.35 TV v šoli (Zg) - 12.00 TV v šoli (Sa) - 14.55 Nogomet Vardar : Željezničar -prenos v odmoru Rezerviran čas (Sk) - 16.45 Disneyev svet — barvni film (Lj) - 17.35 Obzornik (Lj) - 17.50 Mozaik (Lj) - 18.00 Radost Evrope - prenos (Bg) - 19.15 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Mozaik (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.50 Tedenski notranjepolitični komentar (Lj) — 19.55 3-2-1 (Lj) - 20.00 Skrita kamera (Zg) — 20.30 Moda za vas - barvna oddaja (Lj) - 20.40 Gostje slovenske popevke 74 - barvna oddaja (Lj) - 21.30 Barvna propagandna oddaja (Lj) - 21.35 Rožnati panteir - barvni film (Lj) - 23.25 TV dnevnik (Lj) - NEDELJA, 6. SEPTEMBRA: 9.20 E. Zola: V kipečem loncu -nadaljevanje in konec (Lj) - 10.20 Otroška matineja: Družina Smola, Po neznani delti, barvna filma (Lj) - 11.15 Kmetijska oddaja (Zg) - 12.00 Poročila (do 12.15) (Lj) - Nedeljsko popoldne: Ptujski festival 74 - Hokej SZ : Kanada - prenos (Iv) - v odmoru Moda za vas (Lj) -Za konec tedna - 18.20 Poročila (Lj) - 18.25 Vidocq - serijski barvni film (Lj) - 19.20 Propagandna oddaja (Lj) - 19.30 TVD (Lj) - 19.50 Tedenski gospodarski komentar (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 Večer z igralcem (Bgd) - 21.00 Reportaža (Lj) - 21.30 Športni pregled (Bgd) - 22.05 TV dnevnik (Lj) PONEDELJEK, 7. SEPTEMBRA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 9.30 TV v šoli (do 10.35) (Bgd) - 14.10 TV v šoli - ponovitev (Zg) - 15.30 TV v šoli - ponovitev (do 16.30) (Bgd) - 16.30 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 16.50) (Bgd) - 17.30 S. Jeličič: Fant in očala - I. del (Lj) - 17.45 Risanka (Lj) - 18.00 Obzornik (Lj) - 18.15 Trio, barvna glasbena oddaja (Lj) - 18.45 Dojemanje sveta in sporazumevanje - I. del (Lj) — 19.05 Odločamo! (Lj) - 19.15 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) - 20.00 J. Kersnik: Ciklamen -barvna TV drama (Lj) - 21.00 Sodobna oprema, barvna oddaja (Lj) - 21.10 Kulturne diagonale (Lj) - 21.40 Mozaik kratkega filma (Lj) - 22.00 TV dnevnik (Lj) TOREK, 8. SEPTEMBRA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 9.35 TV v šoli (Sa) - 10.05 TV v šoli (do 11.20) (Bgd) - 14.10 TV v šoli — ponovitev (Zg) - 15.35 TV v šoli - ponovitev (Sa) - 16.05 TV v šoli — ponovitev (Bgd) - 16.35 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 16.55) (Bgd) - 17.30 M. Golar: Okrogle o Veržejcih - I. del (Lj) - 17.45 Risanka (Lj) - 18.00 Obzornik (Lj) - 18.15 Po neznani delti - barvni film (Lj) - 18.40 Mozaik (Lj) - 18.45 Mladi za mlade, oddaja TV Beograd (Lj) - 19.15 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) - 20,00 Kjer knjiga zaživi - barvna oddaja (Lj) - 20.50 Propagandna oddaja (Lj) - 21.00 M. de la Roche: VVhiteoaki z Jalne, barvna TV nadaljev. (Lj) - 21.50 TV dnevnik (Lj) SREDA, 9. SEPTEMBRA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 10.50 TV v šoli (do 11.25) (Bgd) - 15.25 TV v šoli (Bgd) - 16.30 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 16.50) (Bgd) - 17.30 Zgodba o deklici Margeriti, barvni film (Lj) - 18.00 Obzornik (Lj) -'18.15 Rudarji — reportaža TV Beograd (Lj) - 18.45 Mozaik (Lj) - 18.50 Ne prezrite (Lj) -19.15 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) — 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) - 20.00 Film tedna: Kresna noč (Lj) - 21.35 Propagandna oddaja (Lj) - 21.40 Miniature (Lj) - .. .TV dnevnik (Lj) Četrtek, 10. septembra: 8.10 TV v šoli (Zg) - 9 35 ?n°!?!na - (^° 10-10) (Bgd)' - 14.10 TV v soli — ponovitev (Zg) — 15.35 Francoščina — ponovitev (Bgd) — 16.10 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 16.30) (Bgd) - 17.10 Obzornik (Lj) - 17.25 Nogomet Dinamo : Olimpija, prenos (Zg) - v odmoru propagandna oddaja (Lj) - 19.15 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) ~ 20.00 S. Lenz: Ura nemščine - barvna TV nadaljevanka (Lj) - 21.00 Kam in kako na oddih (Lj) - 21.10 Četrtkovi razgledi: Prvi’ koraki delegatskega sistema (Lj) - 21.40 S 6. baletnega bienala v Ljubljani: Spregatev, kubanski balet (Lj) — 22.10 TV dnevnik (Lj) Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Majda Žajber iz Sevnice - Tadejo, Anica Kostanjevec iz Dolnje Nemške vasi - Andreja, Nevenka Drugovič iz Krškega -Matjaža, Apolonija Berzin iz Šentjerneja - Primoža, Majda Fink iz Gornjega Polja - Tanjo, Ana Grahek iz Rožanca - Matejo, Marjeta Žagar iz Krškega - Bredo, Mara Vladič iz Krasinca - Luka, Sonja Zamida iz Uršnih sel - Boštjana, Danica Starašinič z Otoka - Jožeta, Olga Sila iz Trebnjega - Katjo, Majda Baša iz Dvora - Majo, Sonja Dvojmoč iz Kanižarice - Igorja, Marija Vrhovec iz Krškega - Tatjano, Marija Bizjak iz Arta - Mojco, Vera Bartolj z Vrha — Melito, Marica Zvonkovič iz Metlike - Nikola, Mirjana Matjašič iz Rakovca - Vesno, Marija Stariha iz Semiča - Katjo, Angela Ljubešek iz Skrovnika -Silva, Jožica Bolanča iz Mokronoga - Denisa, Jelka Kramar iz Zabrdja - Vesno, Ljudmila Kranjc iz Rake ' - dečka, Marijana Jančan iz Janča-nov - dečka, Marija Rozman iz Velike Loke — dečka in Jožefa Vlašič iz Dolenjcev - deklico. - Čestitamo! inDUSTRIJR mOTORniH VOZIL novo mESTO inDUSTRIJR mOTORniH VOZIL novomESTo tapirkovK: osvobodili republiki pod gorjanci ■n ojenem kirovskem junaku piparfu bakšetu n kom P^merov je bilo vsak dan,“ pravi takratni Vič an]^ant Gorjanskega bataljona Franc Pirko-Osvok • ^aže’ so yuc*je sprejeli narodno-kon ?0dUn° gibanje kot svoje in priznali kot za-mto oblast.” Razvoj vojnega gospodarstva zime in v zgodnji pomladi 1942 je parti-batal Vo-iska na8|° rastla; čete so preraščale v * °dreH°ne’ batalJoni x f°rmiraliv odrede in grupe hran ‘.V°jsko je bilo treba vzdrževati in predlo so rastle, ljudskim odborom je tudi A- olaJšati gospodarska bremena. Bilo je raSti °, tno> bo udarnost bataljonov in brigad ‘e> če jim bo zagotovljena oskrba. Vzdržati tudi, če bi bili v okupatorjevi ofenzivi za $0 i* aJ‘. daljši čas odrezani od naselij. Partizani ^mvo^i Zat° tuc** na sv°je kastno gospoja a Prežek so prišli tesaiji: Franc Kožel| iz Pur a> Ja1162 Erjavec iz Cerovega loga in Zan po ar.*z Bana, bolj znan kot Katrčni Zan, kije drUpeJe gradil po Rogu partizanske bolnišnice in Post3 lesena bivališča. Na vzhodni strani gradu so pre av‘lf veliko klavnico. Staro grajsko kumico so V crediliv prekajevalnico mesa, salam in slanine. t0D].rajski svinjski kuhinji je stal velik kotel za pr!| J®nje masti, za kuhanje salam, pa tudi za pripri °bedov slovenskim in hrvaškim parti-^kiin oddelkom, ki so prihajali mimo. fcanJj^i drugod so nastajali večji in manjši parti-»v ki gospodarski obrati. V Kezaletovi zidanici Klancu44 pred Dolom v svetokriških krajih je mesar Nace Stanič izdeloval za partizanske zaloge salame. Meso je nakupoval krajevni odbor Osvobodilne fronte. Veliki zadružni sušilnici pri Sv. križu so kmetje vozili sadje za partizanske zimske zaloge. Posebne delovne brigade so .po zapuščenih kočevskih vaseh gradile sadne sušilnice in obdelale tudi nekaj zemlje. Večja čevljarska delavnica je bila v neki koči nad Orehovcem pri Kostanjevici. Šest mojstrov je krpalo staro obutev in izdelovalo novo. Kakor nikjer v partizanih, tudi tukaj delavci niso bili plačani. Za njihove potrebe je skrbel četni intendant Ivan Krhin-Faruk iz Šentjerneja. Številne obrtne delavnice so nastajale po vseh osvobojenih krajih, največje seveda v roških gozdovih, na Podstenicah in v Starih žagah, kjer so partizani postavili puškarjem tudi majhno elektrarno. > Na področju Goijanskega bataljona je veliko usnjarno ustanovil bataljonski komisar ‘Anton Šušteršič-Tine Železnik, nadzornik ljubljanske železniške direkcije. V Gorjance je prišel z zborovanja na Blatnem klancu menda 10. maja (1942). Pri Škofovih v Cerovem logu je videl preproste strojarske naprave, dva čebra za apno in čreslo. Strojili so samo za domače potrebe in za vaščane, ki kož od domačih zakolov telet in ovc niso hote- li oddajati Italijanom. Strojiti je začel že prejšnje leto mojster Franc Kos s Kire, ki je prišel od usnjarja Glihe v Kostanjevici. Partizansko usnjarno so začeli graditi konec maja ali v začetku junija. Tri velike sode iz preže-ških grajskih kleti, ki so držali po dvanajst do šestnajst hektov, so prežagali da so dobili šest kadi. Dve sta služili za apno, ostale za čreslo. Zakopali so jih v gozdu ob potoku Pendirjevki, kjer je pred davnimi časi stal mlin srednjeveškega oštraskega dvorca in pravijo še danes „za mli-nom“. To je komaj nekaj minut nad vasjo. Tesarja Koželj iz Hrastja in Erjavec iz Cerovega loga sta s pomočniki stesala nad zakopanimi kadmi lopo, dolgo 13 in široko 10 metrov. Nekaj korakov navzgor ob potoku so na lesenih opornikih zgradili šest krat pet metrov veliko streho brez sten za sušenje kož, ki pa so jih sušili tudi v kozolcu na Prežeku. V sušilnici ob potoku sta stali tudi dve dolgi mizi za obdelovanje kož in usnja. Po vojni je stekla čez temelje te zgradbe današnja gozdna cesta proti Hudi peči. Tretja baraka, Velika štiri krat dva metra, je stala nekoliko više nad potokom in današnjo gozdno cesto. Služila je za shrambo orodja in za upravo obrata. Brez strehe pa je bil kmečki svinjski kotel za parjenje čresla. Vse strehe so pokrili z deskami. Les so sekali v prežeških gozdovih. Žagali so ga na pleterski samostanski žagi v Gorenjem Vrhpolju. Spočetka sta delala dva izučena strojarja, Franc Kos s Kire, kije delo tudi vodil, in Gabriel Praznik iz Grmul. Po prvih dveh partijah strojenja so pripeljali velik tovor suhih kož s Podgrada nad Novim mestom. Vozili so jih zakopane v senu. Dobiti so morali še tretjega strojarja. Kmalu je začela pošiljati kože tudi nova klavnica pri Prežeku. Strojili so tudi kmetom, ki so delo plačevali. Klavnice, mesarskih obratov in strojame niso nikoli varovale straže. Bila je pač vsa osvobojena dežela dovolj varna. Vse partizansko gospodarstvo je vodil in oskrboval bataljonski intendant Rudi Pirkovič-Jaka iz Šentjerneja s svojimi pomočniki. Pozneje je ustanovil posebno četo, ki je dobila ime 4. četa Gorjanskega bataljona. STRAŽAR OB BRAJDNIKU Italijansko divizijsko poveljstvo seje včasih poskusilo v varstvu pehote, topov, oklepnikov in bombnikov prebiti c oskrbovalno kolono do obkoljenih posadk v Šentjerneju in Kostanjevici. Proti tej nevarnosti je bataljon v začetku julija odredil posebnega stražarja, Jožeta Tiso. Orožnik je k nekim brajdam vrh razglednih Bojnic med Orehovico in Zapužami, od koder je bilo dobro videti cesto, postavil tri možnarje za alarm. Stra- žil je od jutra do večera in tudi hrano mu je žena nosila na položaj. V dveh mesecih je osemkrat sprožil svoje svarilno orožje. Prvič je pri brajdniku na Bojnicah zagrmelo 9. julija. Kmete je kar pometlo od dela na polju. Že čez četrt ure je s Kire hitel po Bojnicah komandir Maks Vale-Fiči z oddelkom, Id je štel kakih 15 partizanov, da bi pri volavškem gradu napadel sovražnikovo kolono na cesti. No, Italijani so mu že ušli. Kaj se dogaja na državni cesti, so opazovali tudi otroci z višin Tolstega vrha in šteli kamione in ocenjevali Italijane. Italijanska kolona se je takrat, 9. julija, prebila v oblegani Šentjernej še s posebno nalogo: da reši obkoljeno fašistično posadko. V prepričanju, da je dežela trdno v italijanskih rokah, so fašisti spočetka povsod okoli zasedali prednje položaje. Ko pa jih je 20. junija okoli štirideset obležalo ubitih pod ruševinami njihove postojanke na Ratežu, kjer so jim prvič priskočili na pomoč belogardisti, in so jim 2. julija partizani uničili postojanko tudi pri Zajcu v Gorjancih, kamor so jih prihiteli belogardisti drugič reševat, so Mussolinijevi skvadristi v črnih srajcah začeli povsod bežati v varno zaledje. Prednje položaje so strahopetno prepuščali kraljevi vojski in malo pozneje tudi beli gardi. Teden dni po porazu pri Zajcu so z reševalno kolono 9. julija bežali tudi iz Šentjerneja in pustili nevarni položaj 3. četi 24. polka redne italijanske vojske. S fašisti so bežale tudi njihove vaške ljubice in župnik Franc Cerkovnik, ki je v pridigah hudo napadal Osvobodilno fronto in se je sedaj ustrašil, da bodo farno vas napadli partizani. Čez nekaj dni je partizanska straža na Mokrem polju pri cenzuri novomeške pošte našla tudi pismo, v katerem je ena od pobeglih lahkoživk tolažila starše, naj ne bodo zanjo v skrbeh, saj so z njimi gospod župnik. UMOR POLHOVŠKEGA ZVONARJA Idilični mir osvobojenega Podgorja in naselij prostranega Šentjernejskega polja je v torek, 4. avgusta, surovo pretrgal nov vdor Italijanov iz Novega mesta. Podpirali so ga bombniki, ki so z ognjem in železom zasuli Gabrje in Jugarje in bombardirali tudi cerovloško Podgorje. Pekel tistega dneva je v svojem dnevniku opisalo kmečko dekle Pepca Rusova iz Dolenjega Maharovca. 23 I - 3. oktobra 1974 DOLENJSKI LIST Model Las Vegas za naš žep Ne sprašuje po plačilu Letošnjo Šeškovo nagrado in plaketo naj dobi France Cankar! Tak je bil soglasen sklep komisije za podeljevanje teh nagrad pri občinski skupščini Kočevje. To nagrado in plaketo podelujejo v Kočevju ob vsakoletnem občinskem prazniku 3. oktobru najzaslužnejšim posameznikom ali delovnim in drugim organizacijam. France Cankar, 76-letni upokojeni strojni stavec, bratranec pisatelja Ivana Cankarja in brat Izidorja Cankarja, je deloval in še deluje na mnogih kulturnih področjih. Za kulturo ni žrtvoval le ogromno časa, ampak tudi svojega denarja, na primer za raziskovalna dela, odkopavanja in urejanje ruševin gradov Fridrih-štajn ( Veronika Deseniška in Friderik Celjski!) nad Kočevjem ter Kostel ob Kolpi. Kar je s trudom in prihranki od pokojnine uredil, so mu običajno brezvestni izletniki ali nevedni otroci uničili, razdejali, pokvarili, zasipali. On pa je skušal vse to razumeti in se je spet zakopal v delo. Svoje ugotovitve in raziskovanja je opisal v kroniki „Fridrihštajn “ I. in II. del, ki ju je dal tudi Zavodu za spomeniško varstvo, in v „Kočevskih razglednicah ", obsegajočih „Za staro pravdo" (izhajala lani v nadaljevanjih v Dolenjskem listu), „Fridrihštajnske zgodbe" in „Hunske grobove na Kočevskem Izšla je tudi že njegova knjižica „Fridrihštajn", pred izidom pa je druga, „Kostel in Kostelci". Obe sta iz serije „Vodnik po Kočevski". S Kočevsko je povezano tudi njegovo delo „Dve tiskarni", ki je že dokončano, predvidoma pa bo izšlo ob bližnji 20-letnici KOČEVSKEGA TISKA. V njej opisuje zgodovino nemške tiskarne Jožeta Pavlička (1903 do 1941) in slovenske tiskarne KOČEVSKI TISK. Med njegovimi pomembnimi deli, ki so povezana s slovensko zgodovino in literaturo, pa naj omenimo spominsko knjižico o Jožetu Moškriču, Cankarjevemu prijatelju, grafičarju, pesniku, prvoborcu in narodnem heroju, ter „Žlahto", družinsko kroniko o sremskih in vrhniških Cankarjih. O „Žlahti" pravi sam avtor: „Kar je tu zapisano, se je v meni nabiralo od mladih nog pa do sedaj, ko sem se že postaral. Ne paberkujem po tujih njivah, to pa, kar je zraslo na mojih, sem namenil tistim, ki sta jim Ivan in Izidor Cankar ter njun rod pri srcu." France Cankar je ■ kljub častitljivim letom gibek in mladeniški ne le v delih in po duhu, ampak tudi telesno. Omenim naj še njegovo veliko željo, da se ohrani ime Cankarjevega rodu, saj bi sicer z njim izumrlo. To je vedno čutil kot dolžnost do svojih prednikov. Zato je zelo ponosen na svojega sina Marka in vnuka Jakca. Posebna značilnost Franceta Cankarja je tudi njegova skromnost. Ko sem mu ob izidu njegove „Žlahte" predlagal, da bi njega in delo predstavili v našem časopisu, je dejal: „Oprosti, Jože, odklonil sem že izjavo za televizijo in druge. Kaj bi delali reklamo za knjigo, sama naj govori zase! Tebe pa kot soseda in prijatelja vedno rad povabim na kozarček dobre kapljice. " Upam, da mi ne bo zameril, ker sem brez vprašanja ob sedanji nagradi vendar zelo zelo skromno predstavil javnosti njegovo delo in nje-ga. JOŽE PRIMC Nova kolekcija izdelkov metliške BETI je bistveno drugačna od prejšr\jita več modnega posluha pri vzorcih in krojih \ Prišel je čas, ko se je sejna soba metliške BETI spremenila v dvorano za modne revije. S skromnimi sredstvi so dosegli učinkovito spremembo, potrebno za ozadje modelom, ki jih ogledujejo kupci od vsepovsod. Manekenke in manekeni so izpod domače strehe revijo pa napoveduje prav tako član kolektiva — humorist Toni Gašperič. Ob ravno prav glasnih zvokih prijetne glasbe iz skritega magnetofona se skoro vsako dopoldne, včasih pa tudi večkrat na dan po modni pisti, obkroženi s ciklamami, sprehajajo manekenke. Katja ie že vajena tega dela, Martina in Neda pa sta novi manekenki. Sneli so jih iz proizvodnje, jih naučili obnašanja in dekleta so se znašla. Otroške modele kažeta Jasminka in Tomi, moške pa Stevi-ca. * V novi kolekciji je veliko manj kombinež, mnogo več pa bombažnih majic vsake barve in raznih krojev, tako da jih lahko nosimo čez dan k hlačam ali krilu, za zvečer pa k dolgemu krilu. Nekatere imajo namreč gol hrbet. Ljubki so lahkotni baby dol modelčki za spanje, kopalke pa naravnost presenečajo. Imajo nedrčke, kakršne smo že letos pogrešali v trgovinah, imajo nove kroje in bistveno nove ter lepše vzorce. Prej za BETI značilnih velikih rož ali zabrisanih geometrijskih likov ni več, pač pa imajo na uvoženi lycra ali tiskanih silkih drobne cvetlične vzorce v barvah, ki se zares lepo ujemajo. Veliko je rumene, zelene, bordo odtenkov, rjave. Novim modelom so dali precej zveneča imena po raznih krajih sveta: Milano, Tunis, Las Vegas, San Tropez itd. Cene tem izdelkom niso prehude. Zelo lepa kopalna obleka bo šla na primer iz tovarne za 150 din, bombažna majica, primerna za zvečer, za 60 din itd. Ce ne bodo trgovci primaknili prevelikega piskrčka zase, bodo novi Betini izdelki dostopni tudi kupcem z bolj skromnimi prejemki. R. BAČER Sladkosnedi kosmatinec Medved na Sinjem vrhu svojevoljno obiral sadje 11. septembra okoli pol treh zjutraj je Ivan Madronič na Sinjem vrhu v snu zaslišal, da nekdo hodi pod oknom njegove spalnice. Vstal ie iz postelje in pogledal skoz okno. UKRADENO PRODALA Pred kratkim je Janezu Berlanu iz Prešernovega trga v Novem mestu zmanjkalo 50 kg svinca. Ugotovili so, da je B. B. iz Žabjeka malo zatem svinec prinesla naprodaj poslovalnici DINOS. Njo so osumili kraje. V SMRT ZARADI GUME 28. septembra malo pred 14. uro je Marija Simerl iz Ljubljane vozila po avtocesti mimo Krškega, ko ji je na ravnem delu ceste nenadoma počila guma na kolesu. Avto je potem začelo zanašati in je trčil v na-šproti vozeče vozilo Grka Laonisa Lamprakisa. Ta je ob hudem trčenju dobil tako močne poškodbe, da je med prevozom v bolnišnico umrl, medtem ko so njegova dva sopotnika težko ranjena odpeljali v Novo mesto. Simerlova ni dobila poškodb, pač pa je na avtomobilih za 100.000 din škode. Kljub temu da je bogata gobarska letina že končana, se je prejšnji teden Florjan Kastelic z Dolža odpravil v bližnji gozd po gobe. Čeprav je star gobar in ve za vse okoliške „štante“, je vrgel pogled že v prvo grmovje ob poti. Ne zaman! Zagledal je nekaj temnega in sprva mislil, da je kak vnet gobar ali pastir izgubil klobuk. Ko pa je stopil bliže, je spoznal, da gre za orjaški jurček-ajdov-ček. Domaje orjaka zmeril: tehtal je 1,37 kg, premer klobuka je bil 34 cm, obseg pa kar 106 cm. FELIKS OREL Ker je bila noč precej temna, ni mogel takoj videti, kdo je, opazil je le večjo črno gmoto. Prižgal je luč in zagledal - medveda. Kosmatinec je od okna odhlačal pod tepko na vrtu nedaleč od hiše. Tam je začel tresti tepko. Tako se je končno veliki sladkosnedež le izdal. Že večkrat prej so namreč kmetje na Sinjem vrhu zjutraj opazili, da je njihovo sadno drevje precej oskubeno, pa niso vedeli, kdo gaje otresel. Mariji Lovrečič je medved otresel kar dve manjši hruški, katerih sočni sadeži bi prijali tudi lastnici. Na njegovih pohodih pa sta medveda zalotila nekaj dni kasneje tudi Viktor Horvat in njegova žena Antonija. Zakonca sta se odpravila nabirat gobe v košenice. Kar naenkrat je zena vsa trda od strahu poklicala moža. Zagledala je namreč kosmatinca, kako mirno ubira svojo pot preko doline. Še sreča, da je njen mož lovec, saj bi se drugače lahko kaj hudega zgodilo . .. I. S. Sinji vrh ŠMARČNO: VOZNIK VPREGE UMRL V sredo, 25. septembra, je v celjski bolnišnici podlegel poškodbam Ivan Knež iz Smarčnega. Knez je 13. septembra na križišču pri Smarčnem zapeljal z vprežnim vozom s stranske ceste v trenutku, ko je po glavni cesti pripeljal Vinko Na-roglav iz Dolenjega Boštanja. Naro-glav je peljal okrog 80 km na uro, zadel je v zadnje levo kolo voza ne da bi zaviral, tako da je udarec voz prepolovil. Preplašeni konji so vlekli prvi del voza z gospodarjem naprej, medtem pa je ta padel z voza in dobil težke poškodbe. Gospodarjeva žena, ki sc je peljala na zadnjem delu voza, ni iskala zdravniške pomoči. Na avtu in vozu je bilo za 15.000 dinarjev škode. Rudolf Jakobih „Tudi če bi našel 5 milijonov, bi si jih ne prisvojil!" Poštenje je prvo Izgubljene denarnice | ni nihče niti opazil Denarnica na cesti, predmet, ki ga je nekdo izgubil, je pogc stokrat merilo poštenosti ljud In čeprav večkrat slišimo 'raz* pravljati o splošni nepoštenost nas posamezni primeri navajajo k milejši sodbi. V petek, 27. septembra, j£ 55-letni upokojenec Rudolf J* kobič iz Bednja blizu Adlešič zapustil rehabilitacijski oddelek novomeške bolnišnice, kjer se j' tri tedne zdravil. Odpravil se na avtobusno postajo, da bi p<| čakal avtobus. Na tleh je zapazil manjšo žensko denarnico, blizu nje pa skupino šolarjev. Ker se ti za predmet, ležeč na tleh, očitno niso menili, jih je nanj opozo- , ril in povprašal, če ni morda kdo. od njih izgubil denarnice. Šolarji so zanikali, prav tako tudi dve mimoidoči ženski. Rudolf Jako-bič je denarnico pobral. Ker Novega mesta ne pozna dovolj do; bro in ni vedel, kam naj najdeni predmet odnese, se je spomnil na Dolenjski list ter našel pot do našega uredništva, kjer je denarnico izročil. „Ker sem videl, da se za denarnico na tleh nihče ne zmeni, sem jo pač pobral. Veliko raje vidim, da jo dobi lastnik nazaj, kot pa da bi prišla v nepoštene roke. Kdo ve, če je ni izgubil kakšen otrok ali šolar, pa mu je zdaj presneto hudo,“ je pojasnil Jakobič. Pregledali smo denarnico: v nji je bil listič, ki daje slutiti, da jo je verjetno izgubil dijak ali dijakinja, ter 714,10 dinarjev. Torej kar lepa vsota, vsekakor dovolj velika, da bi zanjo marsikdo pozabil na.poštenost. MiM V KRŠKEM PRVENSTVO „TURISTOV" V nedeljo, 6. oktobra, se bo ob 10. uri začelo v Krškem republiško mladinsko in člansko prvenstvo za kategorijo turistov. V Krško bodo prišli vsi najboljši slovenski kolesaiji, po mnenju organizatorjev pa imajo domači tekmovalci veliko možnosti, da ponovijo uspehe ^ državnega prvenstva. (I. S.) Gobarske strasti so močne in malokateri jurček odnese celo kožo. Dokaj dolgo pa je v miru rasel v Tribučkem bukovju tale veličastni primerek na sliki; potem ko je dosegel lepo težo 1,20 kilograma, so ga zapazile bistre oči Leopolda Korevca in svojo pot je končal kot mnogo njegovih letošnjih vrstnikov. Zbirajo starine za svoj muzej • Imajo že precej starih predmetov, pa tudi načrt za muzej Že pred 14 leti so pod vodstvom učiteljice Albine Grivec začeli šolarji v Dolenji vasi, v središču Lonča-rije, zbirati lončarske izdelke iz tega območja. Lončarstvo,je medtem tu skoraj popolnoma izumrlo. Današnji otroci, pa tudi odrasli ne poznajo več mnogo lončarskih izdelkov. Po »•••••••••••••••CKasreri/a) ••••••••• •••••••€ KDO JE NEPOSREDNI PROIZVAJALEC Pripravil je tako čudovit, prepričljiv in ganljiv govor, da so ptice v krošnjah onemele in pozabile na misli, ki so jih' vodile v južne kraje. Njegove besede so zvenele kot orgle pri podružnici sv. Roka. Govoril je o tem, kako morajo delavci na morje, v planine, kjer je zrak čist in svež, kjer šumi voda, pripoveduje zgodbe o gusarjih. Ljudje pa so stali odprtih ust in njih sapa si ni upala svobodneje zadihati, misli so jim plavale po morskih valovih ali se zatikale v razpokah očakov. . . Pred dnevi je poslal svojemu kolektivu pozdrave na raz- glednici iz Portoroža in kurir je prilepil sliko na razglasno desko, kjer so si jo lahko vsi ogledali. .. Besede so polnile dvorano in vladala je grobna tišina. Govoril je o delavskih stanovanjih, o tem, kako bo konec bivanja po kleteh, po podstrešjih, kako bo konec tega, da bodo lastniki hiš odirali kožo z neposrednih proizvajalcev. Balkoni bodo polni rož in z njih bo odmevala vesela pesem razigranih otrok. Poslušalstvu so se iskrile oči in globoke vzdihe odobravanja in želj je bilo slišati. . . Pred kratkim se je vselil v trisobno stanovanje s centralno kurjavo in s pogledom na mesto. Njegov obraz je bil nasmejan in celo ple&i je izžarevala določeno mero zadovoljstva . . . Žarki so se odbijali od njegovih belih zob, koje razlagal neposrednim proizvajalcem o kulturi, o njeni globoki vrednosti, o tem, kako bo umetniška beseda zvenela med stroji, kako se bodo delavci bogatili z njenim neizmerljivim bogastvom, kako bo postala tovarna tako rekoč center kulturnega življenja, polna koncertov, umetniške besede, razstav, samospevov ... Bil je tako prepričljiv, da so neposredni proizvajalci že slišali Cankarjeve besede, Bethovno-ve zvoke . . . V ponedeljek je robantil po tovarni, da je milanska Scala prikazala tako mizerno Toscov da se res ni splačalo prekobaliti toliko kilometrov za tako neokusno cviljenje in zvijanje. Jože Repič je stal ob strani in poslušal govore. In čim bolj je poslušal, vedno manj mu je bilo jasno, kdo je pravzaprav neposredni proizvajalec. TONI GAŠPERIČ zaslugi zbiralcev in darovalcev pa jih je v šoli le precej zbranih in ohranjenih. Naštejemo le nekatere: Žličnik je včasih visel nekje v kuhinji, v njem pa so bile lesene žlice. Lonec za kuhanje v peči (zvezan ali cel). Skodelica za mleko. Lončki za rože. Pekači oziroma kozice za potice. Latvice z nogami in brez njih. Majoliko še najbolj poznamo danes. Lonci za vino in druge tekočine. Konjičke, piščalke in druge igrače pa so izdelovali še v zadnjih letih, zato so vsem poznani. Ljudje so podarili šoli tudi staro kmečko skrinjo in omaro pa še kaj. Vse to nameravajo kasneje spray' ti v muzej, ki ga bodo uredili v lenji vasi. Pripravljene imajo že n*' črte za lončarski muzej, pri katerenv bo ožaga in kmečka brunarica, v* to bo seveda uresničeno šele, ko D • denar, se pravi verjetno čez precej let. Kljub temu pa je zbiranje n are nega blaga vredno pohvale. Mnog starinski predmeti bi namreč končali razbiti ali polomljeni *Y smetiščih ali v pečeh, po zaslugi ralcev in darovalcev pa bodo om njeni bodočim rodovom. ^ Ze 14 let zbirajo učenci osnovne šole v Dolenji vasi lončene ke in jih shranjujejo v šolskih vitrinah, da jih bodo kasneje prese v muzej. (Foto: J. Primc) , vo, na kateri bo pokazal 39 slik na les in 17 risb s flomastrom in tušem. V naslednjih številkah P vam bomo pripravili še pogovore z drugimi samorastniškimi slovenskimi ustvarjalci in zapisali, kako živijo in dela- la šesti strani Priloge začenjamo novo serijo 2aPisov, ki smo jih naslovili PRI SAMORASTNIKIH DOMA. Beseda bo o slovenskih samorastniških ustvarjalcih, slikarjih in kiparjih, ki - če drugače ne, vsaj navidezno — združuje trebanjski Tabor samorastnikov, vsakoletna pri-reditev, ki si je pridobila ugled ne le na Dolenjskem ali v Sloveniji, pač pa tudi v širši domovini 'n tujini. Kot prvega vam predstavljamo Viktorja Magyarja, slikarja, ki živi v Grosupljem. 12. °ktobra bodo v Trebnjem odprli njegovo razstn- Danes pa na 6. strani P: Viktor Magyar iz Grosupljega, rojen v Motniku pri Kamniku 1. aprila 1934, Dolenjcem še posebej znan po osemletnem učiteljevanju na Čatežu pod Zapla-zom. Pod naslovom KAM GRE MESEČNI DOHODEK? Objavljamo na tretji strani zapis o tem, kako Dolenjci porabijo svoje dohodke. S posebnim anketnim listom smo vprašali naše naročnike, koliko dohodkov imajo in kako razdelijo denar od prvega do zadnjega v mesecu. Koliko dajo za hrano, koliko za stanovanje, elektriko, vodo, koliko za obleko in obutev, zanimalo nas je, kakšna vsota je namenjena za časopise, izlete, „konjičke", koliko denarja gre za obisk filmskih predstav ali kulturnih prireditev. Na tretji strani P boste torej lahko prebrali zapis o prerezu družinskega proračuna, o njegovi delitvi in o težavah, s katerimi se ubadajo anketirani, da z denarjem iz družinske kuverte kupijo vse, kar je potrebno za življenje v enem mese- mm te - Kn m GRE mE SE tm DOHODEK? ho Imjo ooiin jo? r pri SAMORASTNIKIH f DOMA HA IHMMH msiMiim KAJ JE NOVEGA sumi m USODI mm mam urn 3.X.'74 j . \V- 22 PRILOGA -/? -ŽSS* SšlBži ~ ~ > £ ■■ ’ *7 -.-..j- Povn 93 P^ivalstva. Nedvomno drži, da lavcg '^en kmet živi slabše od povprečnega de-Pfavij kajpak, tudi izjeme, ki pa le potrjujejo taksne družine? dj Vprašali smo: „Koliko članov šteje vaše gospodo? Koliko članov gospodinjstva je zaposle- Kaj smo izvedeli? Eno gospodinjstvo šteje enega člana, pet je dvočlanskih, dve sta tričlanski, pet je štiričlanskih, eno je petčlansko, dve sta šestčlanski, po eno pa je sedemčlansko in osemčlansko. In zaposlenost? V to rubriko je bilo sedemkrat zapisano „nobeden". Tako so napisali izključno kmetje. V devetih gospodinjstvih sta zaposlena po dva, v enem trije in v enem eden. Mogoče je ugotoviti, da velike družine izumirajo, čeprav je na Dolenjskem še mogoče najti družine celo z 10 otroki. Vendar pa je vse več takih, kjer se starši odločijo le za enega ali dva otroka. Štiričlanske družine so bile tudi v naši anketi najštevilnejše! Kajpak je razumljivo, koliko ljudi dela na kmetijah, čeprav je bil odgovor o zaposlenosti „nič". Se vedno je namreč v navadi, da na kmetiji primejo za delo vsi, ki so sposobni delati, tudi otroci. Njihovo delo pa se ne izrazi v dinarjih, ampak v pridelkih . . . koko debele kouerte? Znano je, da je življenje vsak dan dražje, ne le pri nas, ampak po vsem svetu. Strokovnjaki pravijo, da zaradi inflacije, se pravi zaradi razvrednotenja denarja. Povprečen občan pravi, da je njegov osebni dohodek premajhen, oziroma da cene naraščajo hitreje od plač. To ve povedati tudi uradna statistika. Na vprašanje, če so se osebni dohodki kaj povečali, so le redki odgovorili pritrdilno. Kmetje, ki sploh nimajo osebnih dohodkov, so seveda napisali „nič", enako so navedli tudi nekateri delavci. Upokojencem so se pokojnine nekaj povišale (enim za 90, drugim za 140 dinarjev ali kaj po-dobnega), osebni dohodki pa so se popravili tudi nekaterim drugim, enemu izmed vprašanih celo za 1.500 dinarjev (za vso družino, kajpak, se pra- vi za oba zaposlena). Sicer pa so se te številke gibale med 200 in 1.000 dinarji. In koliko denarja se znajde v družinski kuverti za opravljeno delo ob koncu meseca? Poglejmo: 4.500 dinarjev v družini gozdnega delavca, kjer so trije zaposleni, 3.000 dinarjev v družini dveh upokojencev, 3.520 dinarjev v družini dveh upokojencev, 950 dinarjev v družini kmeta — borca (borčevska pokojnina), 1.700 dinarjev v družini dveh upokojencev, okrog 4.000 dinarjev v družini tapetnika, kjer sta dva zaposlena,(3.200 dinarjev v delavski družini, kjer sta dva zaposlena, 7.000 dinarjev v družini trgovskega pomočnika, kjer sta dva zaposlena, 6.200 dinarjev v družini VKV elektromonterja, kjer sta dva zaposlena, 5.000 dinarjev v družini trgovskega poslovodje, kjer sta dva zaposlena, 4.000 dinarjev v družini ključavničarja ob dveh zaposlenih in 4.000 dinarjev v družini kmeta, kjer sicer ni nihče na spisku zaposlenih. Razlike so precejšnje — ob dveh zaposlenih je največja razlika celo 5.300 dinarjev (dva upokojenca 1.700 dinarjev, v družini trgovskega pomočnika, kjer sta tudi dva zaposlena, 7.000 dinarjev). x Pri kmetih je ostala rubrika „dohodki" prazna in jo je mogoče zapolniti s tistim, kar je napisal eden izmed vprašanih: „Edino plačilo je, če prodam pujske ali telička!" Povprečno pride na gospodinjstvo 2.810 dinarjev, na zaposlenega - teh je 22 - pa 2.300. Ampak to je zares samo povprečje, in če kje, potem tukaj zanesljivo velja tista obrabljena primera o povprečju: eden je meso, drugi zelje, v povprečju jesta segedinski golaž. Kajti že iz debeline kuvert smo ugotovili, da ponekod prinesejo po 7.000 dinarjev, drugod pa tudi samo po 950 oziroma še najbolj drastično — nič. kom gre denar Človek se resda lahko marsičemu odpove, pa še zmeraj živi, enemu pa se ne more: jesti mora. Prav zato je tudi postavka za prehrano v vsakem družinskem proračunu nedvomno najvišji znesek. Najmanjši znesek, ki je bil zapisan v odgovorih, je bil 300 dinarjev. Sicer pa je večina vprašanih odgovorila, da porabijo za hrano od 700 do 1.500 dinarjev, v nekaj primerih pa so bile zapisane tudi številke 2.000 din 2.500 dinarjev. Seveda je razlika med tri ali štiričlansko družino in šest do osemčlansko . . . Kmetje so v tem pogledu malo na boljšem, ker marsikaj pridelajo doma in jim ni potrebno drago plačevati zelenjave, sadja, krompirja, ponekod tudi moke. Sicer pa je zanimivo dejstvo, da so vsi tisti, ki so za hrano odšteli manj kot 1.000 dinarjev, napisali, da so glavne postavke olje, sladkor, moka, medtem ko dajo tisti, ki plačajo za hrano več, največ denarja zvečine za meso. stanouanje,outo, obleka... Koliko dajo naše družine za stanovanje, kurjavo, elektriko, vodarino? Odgovori so si med seboj precej podobni: od 200 do 550 dinarjev. Očitno je, da med vprašanimi ni bilo dosti takih, ki bi stanovali v bloku .. . Sreča je, da je med vprašanimi malo takih, ki imajo avto. Komaj pet jih je ... Ob tako dragem bencinu, izredno dragih servisih, dragih rezervnih delih in dragih avtomobilih je kar razumljivo, da je eden izmed petih napisal, da ga stane avto 1.000 dinarjev na mesec. Drugi so napisali, da jih ta „luksus" — zares je to luksus, ker toliko stane, ne samo zaradi tega, ker je obdavčitev na uvožene avtomobilske gume uvrščena kot obdavčitev na luksuzne predmete — stane od 250 do 400 dinarjev. Razumljivo je, da je potrebno prišteti šfe okrog 1.000 ali še kaj več dinarjev za registracijo in takse, kar je potrebno plačati naenkrat v letu. Za obleko in obutev dajejo naše družine, kot se je izkazalo v anketi, od 400 do 500 dinarjev, vendar pa so tudi taki, ki dajo le po 100 dinarjev, in tudi taki, ki dajo po 1.000 dinarjev. .<■ cT Za cigarete, kavo in pijačo je najvišji znesek, ki so ga napisali vprašani, 400 dinarjev, sicer pa smo dobili tudi odgovore: „Nič!", „10 dinarjev", in pa vse zneske med 10 in 400 dinarji. Ali hodijo naši ljudje na izlete, obiskujejo zabavne prireditve in kinematografe, imajo konjičke? Nedvomno - toda koliko odštejejo za vse to? Odgovori so si hudo različni: nekateri imajo take zabave, da jim ni treba plačati ničesar. Drugi plačujejo od 100, 200, 400 pa vse do 1.000 dinarjev. Zanimiv je odgovor enega izmed vprašanih, ki je odkrito priznal: „Moj konjiček je lov, za ta konjiček si moram poiskati dodaten, honoraren vir zaslužka .. razvedrilo in umetnost In koliko dajo ljudje za časopise, knjige, umetniške predmete, obiske gledališča in razstav? Odgovori so si precej podobni: vsak mesec 40, 50, 60, 100 dinarjev, v enem primeru 200 in v enem 300 dinarjev. Denar gre zvečine za časopise, nekaj vprašanih je celo naravnost odgovorilo: „Naročeni smo na Dolenjski list!" Kajpak pa zato, ker so tudi časopisi vse dražji, ni mogoče pričakovati, da bodo ljudje več brali. Znano je namreč, da ljudje raje manj bero ali se manj posvečajo umetnosti, ki jo je treba plačevati, kot da bi se odpovedali svojim konjičkom . . . kako vartujejo Zanimalo nas je tudi, če dolenjske družine varčujejo. Po podatkih Dolenjske banke in hranilnice sodeč, je sicer vse več Dolenjcev, ki vlagajo denar v domačo banko in tudi zneski so vedno večji. Vse več je tudi takih, ki varčujejo namensko za gradnjo stanovanj. Nekaj takih odgovorov so zapisali tudi vprašani, nekaj pa jih je bilo, ki so zapisali, da jim ne ostane nič več denarja, da bi-lahko še varčevali. Sicer pa so odgovarjali, da denar, ki ga prihranijo, porabijo za popravilo hiše, za opremo stanovanja, kmetje so zvečine napisali, da gre za davke, več odgovorov pa je tudi bilo, da gre prihranjeni denar za nakup šolskih potrebščin za otroke. Tudi šola je dandanes postala že hudo draga zadeva ... Pred meseci smo zapisali, da morajo gospodinje skoraj čarati, da z denarjem prebrodijo vse čeri od prvega do zadnjega v mesecu. Nedvomno se položaj v zadnjih mesecih ni prav nič izboljšal. Prav tako pa tudi drži, da so naši ljudje delavni in varčni. Taki pa so sposobni dobro gospodariti.. . J. SPLICHAL JESEN V NOVIH BARVAH Moderna šminka za jesen 1974 skuša zadržati na obrazu od poletja ostalo barvo, obenem pa ustvariti prehod od letnih barv na jesenske in zimske. Osnovna barva obraza — polt — ni več kredasto bela, temveč daje videz zrele breskve ali zamolklo zlatih tonov. Sence nad očmi postajajo svetlejše in izrazitejše, trepalnice bomo še vedno mazale s tušem, spet pa se pojavlja črta na robu oči. Ta črta je po novem zelo tanka in svetle barve. Modne barve za senčenje vek se gibljejo od zamolklo modrih do zamolklo srebrnih tonov, rahlo oranžne ali barve mlečne čokolade. Majhne oči bodo videti večje, če temna senca uokvirja zunanje robove oči in pregib nad vekami. Svetlo zasenčene veke postajajo tja do obrvi vedno svetlejše barve. Trepalnice niso več samo črne ali rjave, ampak tudi temno modre ali temno zelene. Seveda za posebne priložnosti in ne za vsak obraz. Rahlo pordečena lica so še ostala v modi; na ka terem mestu nanesemo barvo, pa je odvisno od vsakega obraza posebej. Najpogosteje obarvamo (prav narahlo in komaj vidno) lično kost. Okrogel obraz zahteva manj rdečila na licih, zato pa ga je videti tja do kotičkov usten. K toplim sončnim tonom kože na obrazu sodijo tudi nove barve lakov za nohte in ustrezno rdečilo za ustnice. Temna vinsko rdeča je na vrhu modne lestvice, vendar je pri rdečilu potrebno upo- števati leta, okus in barvo obleke. Moda novih barv za ličenje je sicer objavljena, vedno pa drži in bo držalo, da vse ni za vsako. Ličenje obraza je tvegano delo, zato v tem pogledu lahko sledijo modi le mlajše in z izbruše-njm okusom nadarjene žene. Čim starejši in bolj naguban je obraz, tem manj opazna mora biti na njem paleta barv. Novi modni val, ki pa niti ni tako nov, je zajel tudi moško modo. Velike možnosti imajo tisti, ki ljubijo izletniško garderobo, prav tako poslovni moški, prijatelji klasične obleke. Suknjič, hlače in telovnik - vse iz istega blaga — je postal hit sezone. Lahko pa telovnik iz blaga uspešno nadomesti tenek pulover. Dnevne obleke za moške so krojene predvsem iz tvveeda, flanele, lodna, za večer pa prednjači velur. Poudarek novega je videti na krajših suknjičih, ki zadaj niso več preklani, plašči a la trenčkot imajo raglan rokave, srajce so zvečine enobarvne iz bombaža, svile ali flanele, volnene kravate imajo drobne cvetlične vzorce. Moški suknjiči imajo dokaj poudarjena ramena, videti je dvovrstno zapete, na en gumb ali dva gumba, pri katerih rever sega skoro do pasu. Reverji so še široki, ven- dar ne pretirano. Hlače morajo biti dovolj dolge, niso več tako opletajoče, spet imajo zavihke. Tipičen komplet za sodobnega poslovnega moškega sezone 1974 — 75 sestoji iz tvveedaste obleke iz treh delov (suknjiča, hlač, telovnika), pri kateri se suknjič zapenja na dva gumba, toda največkrat je odpet. Enobarvna srajca in temno rdeča kravata z drobnimi rožicami ter robček iz istega blaga so dodatki, ki učinkujejo. Da so lasje krajši in čevlji širši menda ni potrebno več izrecno poudarjati. Mlajši moški športnega tipa pa bo hodil dobro oblečen v službo tudi v flanelastih hlačah in volnenem puloverju, izpod katerega gleda športna srajca. Važno pa je vedeti: nore mode ni več, ker je njeno mesto prevzela umirjenost. RIA BAČER Velika odgovornost, veliko dela. Ivanka Pavlin, predsednica občinske konference Socialistične zveze v Trebnjem. j A MOŠKE: Sodobno oblečen moški bo pri nakupu blaga za obleko vzel pol metra več, da bo imel še telovnik. Ta kos moške garderobe se vsakih nekaj let pojavi pa spet izgine. Smo v času, ko je za moške telovnik „nujen", pravijo pa, da ne gre le za modno muho, J, tudi za toploto. Obleka za boljše priložnosti je dvovrstno * plašč pa ima raglan rokave in je športnega kroja. Ko je „ON" še v košarici, komaj sedi ali poskuša prve korake, ga je le po obleki lahko spoznati, da je res on. Fantki imajo že košaro oblečeno s karo blagom (za deklice je nežen vzorec); fant ima pajaca na zadrgo, ima telovnik, ko pa je malo večji, mu ie oblečemo komplet, v katerem posnema športnike. zdravnik svetuje NOVOTVORBE IN HORMONSKE KONTRACEPCIJSKE TABLETE Hormonske kontracepcijske tablete vsebujejo gestageno in estrogeno sestavino. Odkar so v široki uporabi, se zastavlja vprašanje, ali te tablete povzročajo raka. Pri razvoju novotvorb maternice in dojke je do neke mere pomembno dedno nagnjenje bolnice (sorodstvo, telesna zgradba, rasa), pomembni pa so tudi hormonski vplivi. Tako je opaziti v dobi mirovanja jajčnikov, torej pri manjši estrogeni produkciji, izostanek nezločestih novotvorb in zločeste so redkejše. Ker postavijo hormonske kontracepcijske tablete jajčnike v fazo mirovanja, zavirajo estrogeno povzročeno naraščanje tkiva. Po statističnih podatkih je tveganje novotvorb dojke in telesa maternice zaradi hormonskih tablet, nosečnosti in dojenja očitno manjše. Nasprotno pa so včasih pri nepravilnem delovanju jajčnikov v času zorenja, predvsem pa v meni, novotvorbe številnejše. Pri zdravljenju se hormonskih tablet poslužujemo v številnih kombinacijah. Zmeraj pa kontroliramo krvni obtok. Uspehi so tudi pri zdravljenju cist na jajčnikih, ker hormoni zavirajo ali preprečujejo njih nastanek. Pri obolenjih pod-mehurnice imajo tablete zdravilen učinek'. Ugotovljeno je, da celo pri napredovanem raku materničnega telesa v eni tretjini primerov nastopi občasno izboljšanje, če hormonske tablete uporabimo kot dodatno zdravljenje. Pri ženah pa, ki imajo raka na dojki, se kot dodatno zdravljenje za izključitev delovanja jajčnikov poslužujemo operacije ali obsevanja. Tudi pri raku jajčnikov se uporabljajo ti hormoni. Tudi pri raku na materničnem vratu so se take kombinacije v posameznih primerih dobro izkazale. Prav tako je dodatno zdravljenje z obsevanjem uspešnejše. Vse to priča, da si je zdravljenje s hormonskimi zdravili zaradi nesporne učinkovitosti in majhnih stranskih nevšeč-nih pojavov pridobilo trdno mesto pri zdravljenju nezločestih in zločestih novotvorb na telesu maternice in dojke. Ne smemo pa prezreti tudi preprečevalnih učinkov, saj z uporabo hormonskih zdravil uspešno zaviramo tudi razvoj že omenjenih obolenj. dr. MILENA R E YA-J ANŽE KOVIČ vzgajati ni lahko PREVRAT V DANAŠNJI DRUŽINI Spoznanje in oblikovanje mladostnikovega doživljanja in vedenja je danes vedno težje, med drugim tudi zaradi premikov in sprememb, ki jih doživlja sodobna družina v svoji zgradbi, nalogah in notranjih odnosih. Stara ,,zaprta" družina kot otrok svoje zaprte in nedemokratične družbe je imela v mnogočem lažje in srečnejše okoliščine za uresničevanje vzgojnih nalog ob mladostniških generacijah kot današnja. Pomagala ji je pri tem nekoliko njena zaprtost, zunanja in notranja stalnost, moralna vezanost članov, s katero je vezala vse člane v strogi skupni odgovornosti navznoter in navzven za vse ravnanje in vedenje, vsakega posebej, od očeta in matere pa do otrok. Stara družina je imela tudi večjo moralno kontrolo nad vedenjem vseh svojih članov. Oblikovalne avtoritete ji ni krnila tolika poplava vseh mogočih vrednostno nenadzorovanih vplivov in okoliščin, kar pa nemalokrat zelo ruši sodobni družini njeno oblikovalno moč in uspešnost. V stari družini so bili mladostniki dlje časa v vsem vezani na skupnost doma, na njegove moralne zahteve in merila. Vsega tega v današnji družini ni več. Družina današnjega dne je demokratična in odprta skupina družinskega sožitja moža, žene in otrok. Nujno prinaša to poleg pozitivnih sprememb v odnosih med člani družine vrsto novih, težkih vprašanj. Današnja družina je izgubila tudi mnoge vzgojne naloge, ki so stari družini omogočale dosti bolj uspešno in celostno oblikovanje mladih rodov. To vzgojo danes vedno bolj prevzemajo od družine šola in druge družbeno oblikovalne ustanove (vrtci, domovi). Današnja družina je postala celica ljubezni in docela svobodno se oblikujoča skupina ljudskega sožitja, ki nič več tako usodno ne povezuje svojih članov kot nekoč. Zato je današnja družina mnogo bolj krhka v svoji zgradbi, mnogo bolj dinamična, bolj zunanje in notranje svobodna oblika sožitja, vsa spremenjena tudi v odnosih v kakovosti odnosov med člani. To pomeni: vsa je spremenjena v odnosih med možem in ženo, očetom in materjo na eni strani ter vsa spremenjena tudi v odnosih med starši in otroki. Močno pa je spremenjen tudi njen obseg ali — učeno rečeno — vitalni volumen. / . (Nadaljevanje prihodnjič) DR. FRANC PEDIČEK Poštar, inkasant, gost ali pa član družine bo prijetnost ne-, kega doma laliko ocenil že po predsobi ali veži. Ta prostor danes ni več samo prehod iz zunanjosti do sob in drugih prostorov, založen z vsakovrstno kramo, ampak važen del človekovega bivalnega prostora. V starih stanovanjih, kjer ni kopalnice s posebnim vhodom, lahko del hodnika pregradimo s stekleno steno, za njo pa uredimo umivalni kotiček za goste. Cenen, hkrati pa domiseln način modernizacije starih predsob je tudi ta, da si namesto klasično belih vrat pri pleskanju omislimo rumena, zelena ali temno modra vrata. V ustrezni živahnejši barvi naj bodo tudi stene in tapisom ali pa ploščice na tleh. arnet je težko čistiti, pa I n r 9re, če se tega pravilno 'mo. 2 mehko ščetko skrta-8 ^ametasto krilo, ga zdrgne-z vlažno gobo, nato krilo z,te nad paro (nad posodo, v ateri vre voda, ki ste ji dodali 21 !Cko sode bikarbone). Če je *rilo umazano, ga še nad paro Ognite z gobo. Potem postavi-te krilo na prepih, da se posuši, °9'bajte pa se sonca. VRT. Pridelki se umikajo z gred, prišel je oktober, mesec zemeljskih del v vrtu. Zdaj je čas, da vrtnar poskrbi 2a predzimsko rahljanje zemlje ne le tam, kjer raste zim-ska zelenjava, marveč povsod. V rastni dobi je zgornja P'ast postala manj rodovitna, zbita, zato ji vsako rahljanje ter dodajanje organskih snovi dobro dene. V oktobru je moč presajati še skorajda vse rastline v okrasnem vrtu, občutljivejše pa je prej ali slej potrebno spraviti na mesta, Jer bodo varne pred mrazom (okenske cvetlice). V tem mesecu je treba izkopati gomolje begonij, dalij, gladiol in Se nekaterih cvetlic, jih previdno, zelo počasi posušiti ter ^imiti v suhi žagovini ali šoti. Okenske cvetlice pripravimo na prezimovanje tudi s tem, da jih manj zalivamo in 9nojimo. VINOGRAD. Po goricah že odmevajo vriski trgačev. Toda ali se z bratvijo res tako mudi? Sončen jesenski dan ahko pomnoži količino sladkorja v grozdju za četrtino odstotka! Le povsem zrelo grozdje lahko da polno, harmonično vino, ki ima izrazito cvetico. Te ne more naredi- nobeno popravljanje, slajenje ali razkisanje mošta in V|na, kar je razen tega z zakonom prepovedano in le izjemoma dovoljeno. Zato velja potrpeti in počakati na ugo-^en trenutek, pravzaprav kar najdlje. Vendar pa naj poteka trgatev, zlasti črnega grozdja, ob toplem vremenu, da *e bodo kvasnice hitro množile in se bo začelo vrenje. r’Poročljivo je, da vrenje pospešimo z dodajanjem Se|ekcioniranih kvasnic, ki jih ima stalno na zalogi biotehnika fakulteta v Ljubljani. SADOVNJAK. Drugače pa je v sadnem vrtu. Na dreve-s'h ne puščamo plodov predolgo, saj bi sicer postali moknati. Najlepše uskladiščimo v klet za zimo. Dobro se b°do držali, če je klet vlažna in topla le nekaj stopinj.-Slabše sadje je koristno predelati v mošt. Sladek sadjevec Se naredi tako, da se zdravo, čisto sadje spreša, mošt 2ažvepla in sčisti ter po 12 urah pretoči in pasterizira Segreje na 80 stopinj Celzija) Obstojen običajen jabolčnik za ddomačo porabo naredimo tako, da moštu dodajo vinobran in pektolitične encime (pecticim, ki ga izde-'ujejo v TOK Ilirska Bistrica) ter kvasovk, da bo do konca povrel ves sladkor in tako škodljiv*; bakterije ne bodo imele hrane. . Inž. M. LEGAN Veliko domišljije in nekaj spretnosti je treba, pa lahko iz skromnih cvetlic, nabranih v naravi, slavnostno okrasimo mizo, če dobimo goste, ali kadar doma praznujemo rojstni dan. Tak namizni šopek, ki ima v sredini svečo (pod njo je skrit krožnik), naredi mizo slavnostno. Na žaru pečeni piščanec v satanovi omaki — se imenuje jed na fotografiji. Sliši se imenitno in nekaj posebnega, gre pa za običajnega petelinčka, spečenega na Žaru, ki ga polijemo z omako iz rdečega vina. V omako damo še precej čebule, popra in drugih začimb. Jed je za sladokusce, ima pa okrog 400 kalorij. Redi ne! VIKTOR MAGVAR Slikar Viktor Magyar je sicer res rojen prvega aprila, vendar sva se ves čas menila o resnih stvareh. Prijeten sogovornik je, učitelj tehničnega pouka na grosupeljski osnovni šoli. Toda to je zgolj njegov poklic in nič drugega. ,,Po duši sem slikar, zato slikam. Ker pa imam tudi želodec in ženo in otroka, hodim še v službo," razmeji resnične vrednosti. Za vse življenje se mu bo v spomine vtisnilo prebivanje na Čatežu pod Zaplazom: tam je dojel svoj fantastični svet, ki žari na njegovih slikah. Magyar je samosvoj umetnik, dal je nove vrednote domala pozabljeni slovenski tradiciji slikanja na les. Njegovi obli holmi in stisnjene hišice na njih — to je govorica, ki jo je mogoče spoznati kjerkoli, na kateremkoli njegovem delu, naj bo Magyar na njem podpisan ali ne . . . Že v mladih letih je kazal Magyar zanimanje in tudi talent za slikarstvo. Po končanem učiteljišču v Ljubljani se je vpisal na akademijo, toda leta 1956 je dobil komaj 5 starih tisočakov štipendije — premalo za študij. Šel je učiteljevat, toda ljubezni do slikarstva ni mogel več izgubiti. Sicer pa je slikal že na učiteljišču, pod vodstvom prof. Mirka Lebeza, kiparske osnove pa mu je dal pokojni Lojze Lavrič. Pot, ki jo Magyar označuje za nujno zaradi potreb želodca, se pravi pot službovanj, se mu vije iz Pregare na Primorskem v Bilećo k vojakom pa spetjned učitelje: v Škofije pri Kopru za štiri leta, v Črno pri Kamniku za tri leta, na Čatež za osem let („O, tam mi je bilo naj lepše!" pravi in to potrdi tudi žena Francka) m od tam zaradi otrok, ki so prerasli šolo, v Grosuplje. Dovolj za njegovih 40 let. Njegova družina — žena Francka in 12 let in pol stari dvojčici Silvica in Vikica — živi obkrožena s slikarstvom. Ne samov ateljeju v stari grosupeljski šoli, tudi v stanovanju pod ateljejem je množica slik. Vse to ga spominja na prehojeno pot, ki se med drugim kaže v več kot 20 skupinskih razstavah, na katerih je sodeloval, in na samostojnih: 1962 — Kamnik, 1965 — Trebnje in Zagreb, 1968 — Mirna, 1969 — Novara v Italiji, 1970 — Sv. Štefan, Trebnje, Kranj, 1971 — Krško, Trst, 1972 - Hilden v ZRN, 1973 - spet Novara, letos pa bo 12. oktobra odprl razstavo v Trebnjem, središču slovenske samorastniške umetnosti. Bržkone ni neskromno, če ga štejemo za enega izmed tistih, ki so veliko naredili, da je Trebnje zares postalo tovrstno središče. Razen tega je Magyar že štirikrat sodeloval na trebanjskih taborih. Pot razstav je ena pot njegovega ustvarjanja, je pot s postajami. Pot njegovega umetniškega razvoja se kaže drugače, opisati jo je mogoče z osemletnim realističnim slikanjem, s ploskovnimi poskusi slikanja prostora in figur, kot raziskuje na primer slikar Kamilo Legat (na Dolenjskem ga poznamo po sodelovanju v Novoteksovi slikarski koloniji) in potem v njegovi že prej opisani znani fantastiki. V prvi fazi, do leta 1970 in do konca učiteljevanja ter življenja na Čatežu, je prevladovala zelena barva. Odtlej so minila štiri leta, kar isto govorico sporoča v rdeči barvi. Trebanjska razstava, ki jo bodo odprli prihodnjo soboto in na kateri bo razstavljenih 39 Magyarjevih slik na les in 17 risb s flomastrom in tušem — mimogrede bodi povedano: za razstavo se zanimajo tudi v Italiji in v Berlinu, a še ni znano, če bo tam zares tudi na ogled — bo tako še en pregled njegove „rdeče faze", tretja razstava v rdečem - po No-vari in Huldnu, torej prva pri nas. Bila je sobota dopoldne, zunaj je sitno deževalo, črn kuža se je nesrečno motal po zanj premajhni dnevni sobi, dvojčici sta se nekaj učili, ženo Francko je bolel zob. Kot nalašč za obujanje dopustniških spominov. ,,Na morje ne hodimo, preveč ljudi je," pravi slikar, žena pa ga dopolni: „Hodili smo več let v Piran. Kje naj se človek odpočije? Na Punti lahko samo hodiš preko ležečih ljudi ali pa drugi hodijo čez tebe . . ." Morebiti zaradi tega toliko velja dopust na Kolpi. Vsako leto gre družina Magyar na svoje preizkušene prostorčke ob Kolpi; letos so.šli za dva tedna. Voda, mlini, mirna narava — to je tisto, kar jih privlači. Stran od vsakdanjega ropota, pod šotorom in v naravi, kjer se spočijejo živci, kjer se človek spet okrepi. „Komaj pridemo domov, pa že sanjamo, kam bomo šli prihodnje leto!" vzdihne Francka Magyar. Viktor Magyar se od slikarstva ne loči niti na dopustu. „Takrat rišem, skiciram ali razmišljam o slikarstvu. Sicer pa delam vsak dan štiri ali pet ur. Kako mi gre od rok, je kajpak odvisno od razpoloženja. Moram pa reči, da pri slikanju nikoli fizično ne trpim." Vprašam ga, koliko je že naredil doslej. Zmigne z rameni: „Vsaka številka bi bila zlagana, nerealna . . ." Zanima me, če ve, kje so njegove slike. Spet zmigne z rameni: „Nekateri so dovolj pedantni, da si zabeležijo, kam so šle slike. Take občudujem, ker vedo, kje je kaj njihovega. Toda jaz nisem knjigovodja . . ." Tako so njegove slike raztresene vsepovsod, tudi v tujini. Magyar sam ima le majhen, zares majhen del ustvarjenega. Morebiti mu bo kdaj žal zaradi tega, ker ne ve, kam so šli izdelki njegovega talenta. Zanesljivo pa vem, da mu ne bo nikoli žal vseh ur, preživetih v ateljeju, prebitih v vročičnem razmišljanju o slikarstvu, izginulih v neskončnih pogovorih s kolegi . . . i ! DOSTOJEVSKI Idiot, Besi, Zločin in kazen, Bratje Karama-zovi. Vjačeslav Ivanov je vzkliknil: „Dostojevski (1821-1881) je ruski Shakespeare!“ Med najzgodnejša dela sodijo neohranjeni fragmenti Marie Stuart in Borisa Godunova. Vendar pa na Dostojevskega ni imel najmočnejšega vpliva Puškin, pač pa - nasprotno! - Nemec, znameniti Friedrich Schiller. Dostojevski je namreč priznal svojemu bratu, da že samo Schillerjevo ime vzbuja v njem vizije in sanje. Sicer pa Dostojevski ni bil zgolj ustvaijalec, pač pa tudi izvrsten prevajalec. Prevedel je Balzacovo Evgenijo Grandetovo, odlično pa je poznal tudi francosko gledališče. V nekem svojem pismi) polemizira z bratom o Comeillu in Racinu, govori o neuspeli Jodelletovi Kleopatri in o drugih Francozih. Poznal je Byrona, Hoffmana in druge. Kot pripadnika krožka Petraševskega je bil obsojen na smrt in šele na morišču so ga pomilostili. Kako nasproten človek Tolstoju je bil! Medtem ko je pri Tolstoju prevladovala epska ši rina, saj je bil pravi Rus tistega časa, je za Dostojevskega značilna temna in tragična dramatika - tako za njegova dela, kot za njegovo osebno življenje. Thomas Mann je dejal, da piše Dostojevski čudovite drame, v katerih se prepletajo najgloblje strasti, ki uničujejo in ki so povezane z nadrealističnimi in grozničnimi dialogi. Dostojevski začenja svoja dela z akcijo - z dra-matsko kataklizmo, z eksplozijo strasti. Štiri velika dela Dostojevskega so komponirana z umori ali okrog njih. Strokovnjaki sodijo, da so najbolj zgodni začetki dramatike vezani na ljudske žrtvene rituale. Tudi sama pot od zločina do kesanja je pot katarze. Zanimivo je tudi, da je Dostojevski teme za svoja dela jemal iz vsakdanjega življenja - iz časopisov. Njegov komentar o časopisih je bil približno tak: „V vsakem časopisu dobimo resnična sporočila, ki pa se vendar zdijo neresnična in jih zato pripisujemo fantaziji. Zato ostajajo brez vpliva — le kdo bi se mučil, da bi jih oblikoval in nas seznanil z njimi? “ Že Zločin in kazen ima osnovo v časopisu. Ko je bil Dostojevski v pregnanstvu v Sibiriji, je 14. januarja 1866 neki moskovski študent ubil oderuškega izposojevalca in njegovega služabnika. Nekateri pa trdijo, da je roman izšel nekaj dni prej, preden je do umora zares prišlo. Je mar narava posnela umetnika? Trdijo, da je bil Dostojevski epileptik. V resnici se je vse življenje bavil s proučevanjem jasnovidnosti in morebitne povezanosti z epileptiko. Med simboli, ki jih je uporabljal Dostojevski, nastopa tudi muha brenči. Ta muha se pojavlja v Idiotu nad Natalijinim truplom, Razkoljnikova v Zločinu in kazni budi iz sna. Tudi v Tolstčjevi Vojni in miru imamo tako muho, ki kneza Andreja vrača v resničnost umiranja. V Bratih Karamazovih pa je Dostojevski stopil na drugo pot, na pot avtobiografskih spominov. Trije kmetje so ubili njegovega očeta na podoben način, kot je opisan umor v romanu .. . Kaj vse so govorili in mislili o Dostojevskem? „Imenujejo me psihologa,“ je rekel 1881. leta, „toda to je narobe — jaz sem samo realist v višjem pomenu te besede.“ Njegov nadrealizem je gotovo pogojen z njegovimi doživljaji. V življenju je veliko trpel. Epileptik, ki je bil dlje časa pregnan v Sibiriji, ki je dosti dolgo živel v hudem siromaštvu - njegovo življenje ima podobnosti z Van Goghovim. Njegova podoba sveta z ljubezenskimi in drugimi slikami je slika, ponekod pa karikatura njegovih odnosov z Marjo Isajevo in Pavlino Suslovo. Tudi na tistih mestih, kjer so mislili, da pretirava in fantazira, so pozneje spoznali avtobiografske poteze. Tako je Dostojevski v resnici padel v rtezavest, ko je januarja 1846 zagledal slavno lepotico Senjavino v hiši Njelgorskih. Njegovo ustvarjalnost lahko razumemo in izjave, ki jo je dal 1869. leta v nekem pismu: „Imam lastno misel o umetnosti. Kar večina ljudi smatra za fantazijo in za ljudi nepotrebno, smatram ja2 za pravo resnico. Mar moj fantastični Idiot ni najbolj običajna resnica? “ Dostojevski pa je bil tudi pod vplivom anglo* francoske tradicije 60-tih let prejšnjega stoletja. Umori na podstrešjih in po kleteh, nočne mračne ulice, pohota, skrivnostni zločini - to je kot magnet v mračnih velemestnih nočeh, ki kvari duše. Nanj sta vplivala Balzac in Dickens. „Zimski zapisi poletnih vtisov14 dajejo opise v Dickensovem stilu. Nagon in nasilje, posilstva in zločini se vlečejo skozi njegova dela. Polemizirali so z njim in ga prezirali, kovali so ga v zvezde in ga slavili - vse to je Dostojevski, k* je izstopil iz okvirov prostora in časa. Kakšna duša, kakšno delo! 'ihasticn «inm: POVEST O DOBRIH UUDEH Pred kratkim so v Prekmurju pričeli snemati že četrti slovenski film letošnje proizvodnje. . Ekipa Viba filma pod vodstvom ranceta Štiglica bo do začetka oktobra v okolici Lendave na arvni trak posnela zgodbo, ki sta jo po povesti Miška Kranjca KNJIGE PLOŠČE oblikovati/ idja in poklic Na razst^ah dolenjskih likovnih ustvarjalcev, ki so v jesensko-pomladanskem obdobju obšle več delovnih kolektivov v novomeški občini, se je javnosti predstavil s svojimi risbami tudi dipl. ing. arhitekture Jovo Grobovšek. Za razliko od drugih, katerih dela predstavljajo „dokončano", pa so Gro-bovškove risbe samo neke vrste začetna faza v njegovi ustvarjalnosti. Z risbami Grbovšek študijsko išče rešitve, barvne kompozicije, ki bi jih lahko uporabil v grafičnem oblikovanju. „Oblikovanje me je privlačilo že prej, predno sem se odločil za študij arhitekture," je povedal Jovo Grbovšek. „Med samim študijem pa sem se začel seznanjati z raznimi področji oblikovanja in jih sam načrtno iskati. Med oblikovalnimi pripomočki sem zapazil moč grafike in prav področje grafičnega oblikovanja me je najbolj pritegnilo, ne samo zato, ker je najbolj dostopno in zahteva sorazmerno najmanj materialnih sredstev za realizacijo, čeprav je po eni strani tudi res, da se kot posameznik ne morem ukvarjati z drugimi področji oblikovanja, ki terjajo usklajeno delo skupine. Rad bi sicer delal v dobri skupini, toda v Novem mestu, podobno kot v drugih manjših mestih, takih skupin ni. Toda še ena stvar je, ki oblikovalce v njihovi ustvarjalnosti zavira — ljudje niso naklonjeni oblikovanju, zdi se jim nepotrebno, lahko delo, ne znajo ga ceniti in ga zavračajo. Brez dvoma je takemu stališču kriva splošna vizualno kulturna nevzgojenost. Naši oblikovalci se ukvarjajo z oblikovanjem drobnih predmetov, knjig, manjših bivalnih prostorov, večjih prostorov in površin pa se ne lotevajo, čeprav bi ravno v oblikovanju le-teh lahko marsikaj storili. „Ogromne prazne prostornine, postavljene v bivalno okolje v katerem delujejo zelo neustrezno, izstopajo, morijo oko s sivino. Estetika prostorov in izdelkov bi morala biti prisotna v vsakem poseganju v prostor. Povsod, kjer nastane poseg velike prazne površine v bivalno okolje, se kar sama ponuja možnost, da se jih grafično oblikuje. Če pogledamo samo velike površine tovarne IM V, ki je sicer funkcionalno in estetsko dokaj dobro zgrajena, moramo opaziti, da nekako ne spada v okolje. Z grafično obdelavo velikih fasadnih površin bi se dalo te površine zapolniti, jim dati neko lastno vsebino, da'bi postale nekakšno estetsko dopolnilo pokrajini." Se bolj pa Grobovška privlači tovarniška stavba INIS-a. Z barvami bi se dalo razstaviti sestavne elemente. S tem bi bil objekt zaščiten pred nadaljnjim propadanjem in bi postal permanentna razstava na prostem. Ljudi bi izzival, silil bi jih k razmišljanju ali kakor koli že deloval na njihov estetski čut. Navsezadnje ni za odmisliti tudi določen vojno obrambeni pomen, saj bi bil tako oblikovan objekt tudi dobro zamaskiran. Toda taki načrti izzvenijo kot fantastični, utopični in smešni. V naših razmerah seveda, medtem ko v svetu taki primeri niso redki. Nekaj malega poskusov v tej smeri poznamo tudi v Sloveniji, žal pa so bolj izjemnega značaja ter iz njih nikakor ne smemo sklepati, da so odraz potrebe po takem oblikovanju. „Tako se zaenkrat ukvarjam samo z grafiko," je dejal Jovo Grobovšek, „ker je grafika pač važna v oblikovanju. Moje ukvarjanje z njo ima izobraževalni namen. Želim najti in od-, kriti vso izrazno rrfoč grafike, njeno možnost v oblikovanju. Z oblikovanjem v večji meri se bom prav gotovo ukvarjal, čeprav bi težko rekel, kdaj bo to. Brez dvoma pa se mora odnos ljudi do lastnega bivalnega prostora spremeniti v toliki meri, da bodo čutili potrebo po estetsko oblikovanem okolju, da ne bo gola funkcionalnost vse, kar hočejo in potrebujejo. Takrat pa tudi na naše delo ne bodo več gledali od strani." MiM *li9»s&i projekt po znameniti drami Miroslava Krleže „Golgota". Scenarij je po dramskem delu napisal književnik Drago Kekanovič, režijo filma pa je prevzel Mario Fanelli. Film bo akcijski, obenem pa bo prinašal tudi družbeno napredno poročilo, saj bo tema filma, tako kot Krleževe drame, upor delavcev, ki so se po zgledu oktobrske revolucije uprli ter doživeli odziv grobe sile, ki je z orožjem v roki zadušila te prve korake delavskega gibanja pri nas. RH' Legendarna partizanska eno-°^orski bataljon, ki je tra-9' no in junaško končal pred vJj!?* desetletji, je bila s svojim 'častnim zgodovinskim de-nJem že dostikrat tema knji- Pevska skupina Les svvingle singers je našim poslušalcem že dobro znana, saj so nastopili že tudi v Ljubljani. Značilnost skupine je, da izvaja klasična dela, v izvirniku napisana za Veliki ruski skladatelj baletne, operne, koncertne in komorne glasbe Peter lljič Čajkovski je izrazit predstavnik romantike. Za njegovo glasbo pravijo, da je univerzalna vizija lepote in pesniško izražanje človekovih čustev. Izbor iz njegovih stvaritev zasledimo na veliki kvadro-fonski plošči „Tchaikovsky s greatest hits" v izvedbi newyor-škega filharmoničnega orkestra pod vodstvom Bernsteina in filadelfijskega orkestra pod vodstvom Ormandyja. V izbor so zajeti najlepši odlomki iz njegovih baletov, simfonij in serenad. Mladinska knjiga je izdala bogato opremljeno knjigo, ki bo gotovo pritegnila bralce vseh starosti in poklicev. V knjigi je prikazan vzpon jugoslovanske himalajske odprave, ki je leta 1972 naskakovala južno steno osemtisočaka Makalu-ja. Živo in neposredno besedilo o naporih, uspehih in razočaranjih v strahotnem in lepem svetu Strehe sveta, borba človeka z naravo in samim seboj, odlične barve fotografije, vse to so odlike, ki knjigo v naši alpinistični literaturi postavljajo na visoko mesto. diamanti ribe in samovar ANTON INGOLIČ Ob mnogih literarnih delih, po katerih segajo predvsem odrasli, je Anton Ingolič znan tudi kot plodovit pisatelj za otroke. Pred kratkim je pri Mladinski knjigi izdal najnovejšo mladinsko povest ,,Diamanti, ribe in samovar44, katere dogajanje je slavno delo. Čeprav je „V vrtincu" edini roman, ki ga je pisateljica napisala, so.njegove vrednosti precejšnje. Poseben čar daje pripovedi o usodi Američanov med državljansko vojno psi-holpško risanje značajev in živopisna podoba sveta velikih posestnikov, ki je bil z vojno za vse čase izbrisan. ali slej privede do stopnje, ko človek nalog, ki mu jih narekuje njegovo delovno mesto, ne obvlada več — se pravi, da doseže svojo raven inkompetenee in tako je tudi konec njegove kariere44. Na zanimiv način sta avtorja obdelala tovrstno problematiko na vseh mogočih področjih, od trgovine, industrije do šolstva, politike itn. V drugem zvezku izbranega dela Vladimirja Pavšiča Mateja Bora, ki ga izdaja Cankarjeva založba, je urednik Mitja Mejak zbral Borovo liriko, za katero je značilno, da ni samo intimna izpoved, ampak tudi odgovorno družbeno dejanje. v vrtincu Roman Margarete Mitchell „V vrtincu" je eno najbolj branih del ameriške književnosti Zanimanje zanj tudi pri nas ni upadlo, zato so se v mariborski založbi Obzorja odločili, da pošljejo na knjižno tržišče to V knjigi „Petrovo načelo44, ki je izšla pri Mladinski knjigi, sta avtorja L. J. Peter in R. Huli utemeljila Petrovo načelo, ki pravi, da ,,vsak vzpon po poklicni hierarhični lestvici prej m postavljeno v Sibirijo, kjer se vzporedno odvijata zgodbi deda, ki je Sibirijo doživel kot ujet avstro-ogrski vojak in pozneje rdečearmejec, in vnuka, ki se seznani s Sibirijo kot novinar, to je dopisnik šolskih Iskric. N L J A JUTRA V zbirki Matjaževa knjižnica, ki jo izdaja Partizanska knjiga, je izšla knjiga Iva Zormana „Nedeljska jutra". Knjiga je namenjena otrokom. V nji se zvrsti več povesti, kakor jih pisatelj pripoveduje svoji hčerki ob nedeljskih jutrih. Na ta svojski in zanimiv način pripovedovanja je pisatelju uspelo, da je povezal sedanjost s preteklostjo, in tako mlademu bralcu na primeren način posreduje vrednote, ki so se rojevale v času osvobodilne borbe. Knjigo je ilustriral Milan Bizovičar. MOKRICE je umrl stari ban Nikola Erdoedy, slavni zmagovalec nad Turki, ki je bil tudi lastnik Mokric. Po njegovi smrti so prišle Mokrice V last „Turjaških Auerspergov, ker seje tedanji baron Dismas Auersperg oženil s hčerko pokojnega bana Erdoedyja Ano Barbaro. Mokrice so bile potem 200 let v rokah Auerspergov. Novi gospodarji Mokric so se posvetili, po; tem ko je turška nevarnost minila, obnovi gradu in gospodarstva, ki je bilo v času vojn povsem zanemarjeno. S posebno ljubeznijo so uredili park, ki je danes znan daleč naokrog. Nekateri člani Auerspergove družine so se izkazali kot generali in vojskovodje, poveljniki in diplomati. Nekateri so bili umetniki-Aleksander Auersperg (1806 — 1876) je s\o-ja dela izdajal pod psevdonimom Anastazij Gruen (opozarjava na zapis o Prežeku, kjer sva pisala o njegovem prijateljevanju s Smoletom in Prešernom!). Iz mokriškega gradu je zlasti znan Friderik Gagern: njegovo književno delo je spomenik gradu Mokricam in ljudem, ki so živeli v njem. Auerspergi so zaslužni, da so renesančne oblike mokriškega gradu dobile tudi nekaj baročnih nians. Zlasti velja omeniti lepo baročno štukaturo na svodu kapelice sv. Ane, 4 baročne kamnite kipe nadnaravne velikosti, ki predstavljajo štiri letne čase; te kipe je Avgust Auersperg kupil od grofa Bombel-lesa, okoličani pa sojih dolgo častili kot svete; zanimive so bile tudi baročne peči in kamini, ki so jih pokradli Nemci med drugo vojno in so ostale le fotografije nekaterih peči in kaminov. Na mokriškem gradu so od nekdaj živeli zanimivi ljudje. Naj začneva kar pri Nikolaju Tolentinusu Auerspergu, katerega nenavadno „smrt“ sva opisala na začetku. Ta je v mladosti precej let potoval po svetu, kjer se je navzel idej prosvetljencev. Zašel je tudi v Pariz in v tamkajšnjih salonih spoznal znanega enciklopedista Denisa Diderota. Srečal je tudi pesnika, filozofa in poznejšega politika - jakobinca grofa Mirabeauja in druge pomembne može tistega časa. Za več kasnejših rodov so bili pomembni Nikolajevi stiki z Buffonom in njegovo veliko zanimanje za švedskega botanika Karla Linneja. Poznejšim rodovom je tako vcepil ljubezen do narave, strast do lova in rezultat tega je tudi znameniti park na Mokricah. Zasluge za ta park ima tudi znani baron Žiga Zois, vodnik in mecen takratnega slovenskega izobraženstva, ki ima dosti zaslug tudi za Vodnikovo pesni-kovanje in zbiranje ljudskega blaga. Sprva je bil ta čudoviti park z eksotičnim drevjem med Jesenicami, Abrecem in Novo vasjo, p°' zneje pa so ga premaknili h gradu, in da ga imamo še danes, gre zasluga bradatemu mokriškcmu logaiju Hercogu, ki ga je rešjj pred barbarskim pustošenjem. Hercog je bij sploh živa legenda mokriške zgodovine; urnr* je pred nekaj leti. Blaznežev sin grof Franc Nikolaj Auersperg ima, kot je pisal publicist Ivo Pirkovič, na vesti krajo, ki pa se je izkazala za koristno. Franc Nikolaj je verjetno leta 1823 v parku Schoenau blizu Badna pri Dunaju ukradel šop enoletnih sadik gladkega ali zelenega bora (pinus strobus); vtaknil ga je v cilinder in pokril z robcem in rokavicami ter ga pretihotapil iz dobro zavarovanega naša; da. Sadike tega bora so bili v Schoenau vzgojili iz semena, ki so ga bili dobili iz vzhodne Azije, in drevesca skrbno varovali pred konkurenco. Mokriško gospostvo si je s to krajo dobro opomoglo, ker so Franc Nikolaj in njegovi nasledniki prodajali 100 do 150 kg semena na leto dunajskemu semenarju Juriji Steinerju in innsbruškemu Boeheimu. 2a vsak kilogram so dobili po tri goldinarje. Tako se je zeleni bor v poldrugem stoletju raz-plodil po Avstriji in Nemčiji in se vrnil nazaj v Evropo, od koder je bil izginil v zadnji ledeni dobi. Sin grofa Franca Nikolaja, grof Avgust Nikolaj, je imel po bratrancu, turnskem Ana; staziju Gruenu, kulturno žilico: svoji edink1 Beatrix je napisal rodbinsko in grajsko krom* ko. Tako je ljubil kulturne dogodke, da jc povabil na Mokrice celo znamenitega madžarskega komponista in pianista Franza Liszta. Ni pa se zanimal zgolj za glasbo, pa^ pa je, kot poroča Ivo Pirkovič, s slovečim berlinskim učenjakom Theodorom Monimsenom na Mokricah razpravljal o dolenjski antiki. Spraševala sta se tudi, kje so Rimljani lomili kamen za svoje spomenike-Zelo se je razveselil, ko je med Cerino i,] Čatežem odkril prastar kamnolom z žlahtnim rumenkastim in modrim okrasnim kam; nom. Baje so z njim že koroški Spaneheimi krasili gotsko cerkev v kostanjeviškem samo stanu. v Nadaljevanje prihodnjič) Od nekdanjih okopov in nasipov so se ohranila samo še imena: jarek vzdihljajev, kačja jama in podobna. V času najhujših turških napadov je grad dobil dokončno obliko, kot je razvidna iz Valvasorjevega bakroreza iz leta 1689. Seveda so ga dogradili postopoma, kar je razvidno iz raznolike arhitektonike notranjosti gradu. V Mokricah imajo tudi temnico, za katero trdijo, da so imeli v njej zaprtega samega kmečkega kralja Matijo Gubca. To pa ni res! V resnici je bilo drugače: 2. februarja 1573 je kmečki kapetan Nikola Kupinič odpeljal okrog 2.000 upornih kmetov proti Mokricam. Takratni graščak Stjepko Grego-rijanec je bil upravičeno prestrašen: 1. februarja se je del kmečke vojske utaboril pri cerkvi v Dobovi, naslednje jutro pa se je začel premikati proti Mokricam, medtem ko se je drugi del dan prej utaboril pod gradom Okičem. Uporniki so zažgali gradova Puneka in grofice Erdoedy, žene hrvaškega bana. Ko je Stjepko za to slišal, je pridrvel iz Zagreba, da bi branil grad in ženo Marto ter taščo Uršulo Heningovo, ki sta bili v njem. Zanimivo pa je, daje Stjepko sam nagovarjal kmete, naj se uprejo samovolji njegovega krutega soseda, zloglasnega Ferenca Tahija. Stjepko se je obrnil po pomoč tudi na uskoškega poveljnika barona Thurna v Kostanjevici. Prosil ga je za pomoč vsaj 500 do 600 Uskokov. Vendar se je vse dobro končalo, saj so razjarjeni kmetje zažgali le njegove brodove na Savi, nad Mokrice pa niso šli. In kakšen je bil konec bitke? Thurn je 14. februarja pisal poslancem v Ljubljano: „Upam, da so vam izročili uporne kmete, ki sem vam jih poslal. Več jih nimam, kot bo gospoda lahko razbrala iz mojega pisma. Če pa bi jih hotel, bi jih lahko zajel sto in več. Tistim kmetom, ki sem jih ujel pod Mokricami, sem dal raje odsekati roke, porezati ušesa in nosove, da tako zastrašim druge, kot je to naredila štajerska gospoda. Razen tega vam bo G. VVilhelm pl. Lamerg poslal še' 8 ali 9 upornikov. Gospod Stjepan pl. Gregorijanec mi piše, da ima v zaporu v svojem gradu dva kmečka kapetana, ki sta sodelovala v taboru Ilije Gregoriča. Takoj sem ponju poslal nekaj strelcev in vam ju bom izročil.“ To pa se ni uresničilo* ker je Stjepko zadržal kmečka kapetana v svoji temnici toliko časa, dokler ni po dolgih letih prišla pomilostitev z Dunaja. Tako si je Gregorijanec vsaj malo olajšal vest . . . Zaradi teh dveh kapitanov pa je ljudski glas menil, da je v mokriški temnici zaprt sam Matija Gubec! Leta 1581 je avstrijski cesar Rudolf II. povzdignil Stjepka Gregorijanca v barona. 12 let pozneje je Stjepko umrl, grad sta podedovala njegova sinova Pavel in Nikolaj. Avgust Šenoa je v „Zlatarjevem zlatu14 opisal tudi dogodek, ki se je pripetil na Mokricah. Pavel, poročnik hrvaške vojske in z Nikolajem solastnik Mokric, je poklonil svoje srce lepi Dori, hčerki zagrebškega zlatarja Krupiča. Na nesrečo pa se je vanj zaljubila tudi Klara Grubarjeva, vdova in lastnica samoborskega gradu, znana po svoji okrutnosti prav tako kot po svoji poroki z vsemogočnim hrvaškim banom Krstom baronom Ungnadom. Po tej poroki je imela tako moč, da ni bil nihče varen pred njeno samovoljo. Čeprav je vedela, da je svoje srce mladi junak poklonil meščanki Dori, ga je vabila, preganjala, zalezovala . .. Neko noč je sama prijezdila na Mokrice - Pavel jo je odbil, ko mu je ponudila ljubezen. Besna je odjezdila in mu še zakričala, da Dora nikoli ne bo njegova. Zastrupila jo je, Pavel pa poslej ni več maral za življenje. Večkrat se je hrabro boril proti Turkom in je na bojnem polju 1604 tudi padel. Tako je zaključil Pavlovo življenje Šenoa, v resnici pa je Pavel umrl že 1598. leta, potem ko je hudo zbolel in je pustil vojaško službo, v kateri je po očetovi smrti prišel do „vrhovnega kapetana kralje-stva“. Nikolaj je postal edini lastnik gradu in gospostva Mokrice in je bil prvi, ki je v eni osebi združil oblast nad Mokricami in za tiste čase zelo častno službo poveljnika Uskokov. Ko je Nikolaj 1607. umrl, je izumrla tudi moška veja Gregorijancev. Z ženo Marijo-Ano Ankern je sicer imel dva sinova, Petra in Stjepana, ki pa sta oba umrla še kot otroka. Vdova se je po moževi smrti zaprla v Mokrice in se posvetila le vzgoji dveh hčerk, ki sta sc omožili s sinovi odličnih družin: Ana-Marija s Petrom Erdoedyjem, Marta pa z Ivanom Mosconom, kije 1617. leta dobil baronat. Tako sta obe družini postali lastnici gradu in gospostva Mokrice; v lasti sta ga imeli do konca 17. stoletja. Zanimivo jc, kako je nastal priimek Moscon. Gre za rod Mojzesa Cona, ki se je sčasoma po prvem Conu začel podpisovati Moscon. 1693. leta „Gora Ljubenska. Polno no-gradov - naj več in naj bolj roden je lipinček in bilina. Zelenike skoraj nič tod. Javor ne rodi dobro. Kraljevine in tičine ni. Na gori sila debele in mnoge ,travnice\ Kranjskih rož posebno veliko. Ceste sim ter tje potlačene s trtjem. Po nogradih raste mnogo sadnih dreves. No-gradi sploh dobro gleštani, ali v nekaterih je dosti kamenja, v dveh ali treh raste bajen praprot. Cest in steza vse polno po gori, zablodi se lahko. Malo kateri ptujec pogodi prvi krat pra- vi pot do vrha. V malem dolcu za cerkvijo S. Vida kaj priljudni stan mežnarjev, krasno drevje, nogradi in lepe žitne njive ga obdajajo. Pšenica, ječmen, krompir, bob, grah, salata - vse rastlo bujno in obet no. Tudi vo- Skoraj nemogoče si je predstavljati sedanjo rock in pop glasbo brez zvokov kitare. Dolgo je v posameznih skupinah kraljevala električna kitara, zadnje čase pa se vse bolj uveljavlja tudi njena prednica, akustična kitara. Njeno ponovno vključitev v rock glasbo je omogočil razvoj mikrofonske tehnike, tako da danes z navdušenjem uporabljajo akustično kitaro za oplemenitev skupnega zvoka tudi tisti glasbeniki, ki jim je pot v slavo odprla električna kitara, od Steva Hovveja do Eriča Claptona. Elektronika omogoča, da se nežni glas akustične kitare povzpne preko grmenja basa, bobnov in orgel, kar prej ni bilo mogoče, zato je akustična kitara prevladovala predvsem v tako imenovani folk glasbi. Akustična kitara sicer ni bila nič gora ljubenska da v Štirni je kaj čvrsta in skoraj popolnoma bistra. Pred svinjakom veliko, zalo gnojišče, po kterem šetajo se bahato bogato tolsti prasci. - Po zimi toliko snega, da ljudje ne mogo ne gori ne doli - gazi nič - vse ostaja po cel mesec v hišah. Razun mežnarije je še 4 ali 5 hiš. Vino prodajal moj prenoči-telj po 24 krajcarjev - vse' se trlo okoli njega. Točil pod lipo in jesenom. Zdaj je 25 let, ko je strela udarila v staro, zdaj votlo lipo in ubila 2 človeka. Pogovor o farjih, vsi grajali njih nevoščljivost, tudi o kuharici Črmošn. in Zamidovi se reklo marsikaj, zanimiv bil pogovor o nekem popu, ki je deklice silil narediti pri njem generalno spoved in je pred letom v 15 dneh šestero teh deklic porodilo/“ O, prelepa idila pred 100 leti — brez železnice, brez avtomobilov in smrdljivih izpušnih plinov, z globokim snegom brez gazi, z domačo kapljico po 24 krajcarjev, s krepkim pogovorom pod košato lipo . . . Na „gori Ljubenski” še dandanašnji točijo enako vino kot pred desetletji. Prav te dni obirajo grozdje in ugibajo, kakšna' bo letošnja šmarnica! Bo Martin naredil dobro vino? To bomo šele videli, zanesljivo pa je, da ga tudi domači gostitelji ne bodo točili po 24 krajcarjev — kvečjemu po 24 dinarjev. Kaj hočemo, poceni ga ne bomo več pili. Vsaka stvarnima tudi dobro stran: ker je tako drago, se ga bo spilo manj, pa bo morebiti na svetu manj pijancev . . . preporod akustične kitare novega v svetu klasične glashp. Znano je, da je bil veliki virtuoz na violini Paganini še večji mojster v igranju kitare. Izrazno moč akustične „španske" kitare je do konca potrdil Francisco Tarrega, ki je tehnično zahtevne in komplicirane Bachove skladbe za orgle in izbrana dela Mozarta ter Beethovna predelal za kitaro. Prav tako je kitara že dolgo tudi solistični instrument v različnih orkestralnih koncertih. V zabavno glasbo pa je prodrla kot ritmični instrument šele po prvi svetovni vojni, ko je v jazz glasbi zamenjala banjo. Možnost ojačitve zvoka jeklenih strun pa je kmalu omogočila, da se je kitara iz samo spremljevalnega instrumenta prebila do solističnega. Seveda je vrsta zvočnih učinkov, ki jih lahko izvabimo iz električne kitare ob pomoči raznih elektronskih naprav, za neka) časa povsem izrinila akustično kita- ro. V rokah velikih mojstrov kitare B. B. Kinga, Jimija Hendrixa in Erika Claptona je električna kitara ' dala vse iz sebe, tako da je kazalo, da je akustična kitara po svojem šibkem začetku povsem črtana iz rocka in popa. Toda v akustični kitari je bilo še veliko neodkritih zvokov in hotenja po iskanju novih izraznih sredstev so v zadnjih letih pripeljala do nje. Skupine, kot je Crosby, Stilla and Nash, so doživele uspeh predvsem po zaslugi akustične kitare. Njena vrednost v glasbenih krogih pa še raste in zadnja beseda še ni izgovorjena. „Leseni zvoki" (vvooden sounds), kot pravijo, doživljajo svojo renesanso in nikakor ne konca, kot so pred leti še govorili.