TESTIRANJE TELESNE PRIPRAVLJENOSTI Spremljanje sprememb v telesni pripravljenosti je lahko motivacija, tako za posameznika kot tudi za širšo družbo, STAREJŠIH OSEB: naj živi telesno dejavno življenje. Pridobljeni podatki SENIOR FITNESS TEST meritev in testiranj telesne pripravljenosti nam služijo za Slovenska različica promocijske, epidemiološke in intervencijske študije. Priročnik za preiskovalce Miroljub Jakovljević, Tjaša Knific, Maja Petrič TESTIRANJE TELESNE PRIPRAVLJENOSTI STAREJŠIH OSEB: SENIOR FITNESS TEST – SLOVENSKA RAZLIČICA PRIROČNIK ZA PREISKOVALCE Ljubljana, 2017 PRIROČNIK ZA PREISKOVALCE TESTIRANJE TELESNE PRIPRAVLJENOSTI STAREJŠIH OSEB: SENIOR FITNESS TEST - SLOVENSKA RAZLIČICA AVTORJI: Miroljub Jakovljević Tjaša Knific Maja Petrič UREDNICI: Tjaša Knific Maja Petrič RECENZENTKA: Manica Remec JEZIKOVNI PREGLED: Ivanka Huber IZDAJATELJ: Nacionalni inštitut za javno zdravje, Trubarjeva cesta 2, Ljubljana OBLIKOVANJE: Arhilog d.o.o., Primož Roškar, Vito Cof TISK: Tisk Žnidarič, d.o.o. NAKLADA: 200 kosov KRAJ IN LETO IZDAJE: Ljubljana, 2017 Za vsebino posameznega poglavja so odgovorni njegovi avtorji. Brezplačen izvod. Dokument je nastal v okviru projekta »Za boljše zdravje in zmanjšanje neenakosti v zdravju« s finančno podporo Norveškega finančnega mehanizma. Za vsebino tega dokumenta je odgovoren izključno Nacionalni inštitut za javno zdravje in zanj v nobenem primeru ne velja, da odraža stališča nosilca Programa Norveškega finančnega mehanizma. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 613.7-053.88 796.035 JAKOVLJEVIĆ, Miroljub Testiranje telesne pripravljenosti starejših oseb : senior fitness test - slovenska različica : priročnik za preiskovalce / Miroljub Jakovljević, Tjaša Knific, Maja Petrič. - Ljubljana : Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2017 ISBN 978-961-7002-33-1 1. Knific, Tjaša 2. Petrič, Maja, 1989- 290408192 VSEBINA 1 UVOD ............................................................................................................................................................. 5 2 POMEN FUNKCIJSKE TELESNE PRIPRAVLJENOSTI ZA STAREJŠE OSEBE ................................................ 6 3 IZBOR TESTOV .............................................................................................................................................. 7 4 VARNOST PRI TESTIRANJU TELESNE PRIPRAVLJENOSTI .......................................................................... 8 Vključitveni in izključitveni kriteriji testiranja ......................................................................................... 8 5 SKUPINA TESTOV ZA OCENO FUNKCIJSKE TELESNE PRIPRAVLJENOSTI STAREJŠIH OSEB ................... 10 6 SLOVENSKA RAZLIČICA SKUPINE TESTOV TELESNE PRIPRAVLJENOSTI ZA STAREJŠE OSEBE .............. 11 Koraki in priporočeno zaporedje izvedbe testov ................................................................................... 11 7 TESTI TELESNE PRIPRAVLJENOSTI ZA STAREJŠE OSEBE ........................................................................... 15 Arterijski krvni tlak v mirovanju .............................................................................................................. 16 Razmerje obsega pasu in telesne višine ................................................................................................. 17 Indeks telesne mase ................................................................................................................................. 18 Test stoje na eni nogi ................................................................................................................................ 19 Časovno merjeni vstani in pojdi test (2,4 m) .......................................................................................... 20 Doseg sede na stolu .................................................................................................................................. 22 Dotik dlani za hrbtom ............................................................................................................................... 24 Vstajanje s stola ......................................................................................................................................... 26 Upogib komolca ......................................................................................................................................... 28 2-minutni test stopanja na mestu ........................................................................................................... 30 6-minutni test hoje .................................................................................................................................... 32 8 LITERATURA .................................................................................................................................................. 35 9 PRILOGE ........................................................................................................................................................ 37 NAVODILA IN VPRAŠALNIK ZA UDELEŽENCE TESTIRANJA TELESNE PRIPRAVLJENOSTI .................... 38 TESTNI KARTON ZA VPIS REZULTATOV TESTIRANJA TELESNE PRIPRAVLJENOSTI STAREJŠIH OSEB . 42 REZULTATI TESTIRANJA TELESNE PRIPRAVLJENOSTI STAREJŠIH OSEB ................................................ 44 TESTNI KARTON ZA 6-MINUTNI TEST HOJE ............................................................................................ 45 4|TESTIRANJE TELESNE PRIPRAVLJENOSTI STAREJŠIH OSEB PRIROČNIK ZA PREISKOVALCE 1 UVOD Telesna pripravljenost je skupek posameznikovih lastnosti, ki se nanašajo na sposobnost opravljanja telesnih dejavnosti (1). Telesno pripravljenost vedno definirajo kot multifaktorialen konstrukt, ki vključuje (2): • elemente telesne pripravljenosti, ki se nanašajo na izvedbo: spretnost, ravnotežje, koordina-cija, moč in hitrost (3), • elemente telesne pripravljenosti, ki se nanašajo na zdravje: telesna zgradba, kardiorespiratorna funkcija, gibčnost in mišična zmogljivost (moč/vzdržljivost) (4). Ocenjevanje in spremljanje telesne pripravljenosti ima pomembno vlogo v politiki promocije zdravja (5). Služi (5–7): • za oceno potreb po telesni dejavnosti glede na zdravje in funkcijski status; • kot osnova za svetovanje varne telesne dejavnosti in vadbe; • kot orodje za spremljanje sprememb pri posamezniku; • kot orodje za izobraževanje in motivacijo posameznikov in skupin glede redne telesne dejavnosti. Pridobljeni podatki meritev in testiranj telesne pripravljenosti nam služijo za promocijske, epidemiološke in intervencijske študije. Preden se začnejo testi telesne pripravljenosti uporabljati na velikih vzorcih ali populaciji, jih je potrebno analizirati glede varnosti, izvedljivosti, ponovljivosti, zanesljivosti in veljavnosti (7). Kar je najpomembnejše, testi telesne pripravljenosti morajo poka-zati povezanost med izidi testiranja in zdravstvenim stanjem (8). V ta namen so oblikovane tudi skupine testov, ki so povezane s funkcijsko zmogljivostjo starejših oseb. Dva od najpomembnejših ciljev v primarni preventivi starejših oseb sta preprečevanje zmanj- šane funkcijske zmogljivosti in telesne krhkosti. Kakovost življenja starejših oseb je med drugim odvisna tudi od zmogljivosti opravljanja želenih dejavnosti, brez bolečin, kar se da dolgo. Oblikovanje učinkovitih vadbenih programov, ki pomagajo starejšim osebam, da vzdržujejo ali izboljša-jo svojo premičnost zahtevajo dva pogoja: • razumevanje telesnih zmogljivosti, ki so potrebne za opravila v starejšem življenjskem ob-dobju; • sposobnost ocenjevanja telesnih lastnosti, s katero lahko odkrivamo šibkosti in ustrezno oblikujemo individualiziran program vadbe. S temi spoznanji sta Rikli in Jones (9) oblikovali posebno skupino testov za starejše osebe. Testi so bili izbrani na osnovi funkcijske telesne pripravljenosti, ki zagotavlja zmogljivost opravljanja funkcijskega gibanja, kot so hoja po ravnem in stopnicah, vstajanje in usedanje s predpostavko, da je potrebno imeti za ohranjanje funkcijske zmogljivosti zadostne fiziološke rezerve (mišično zmogljivost, vzdržljivost, gibčnost, ravnotežje). Posebnost testov je, da merijo fiziološke parametre z uporabo funkcijskih gibalnih nalog, kot so stoja, pripogibanje, dvigovanje, doseganje in hoja. Na podlagi njune skupine testov, imenovane »Senior fitness test«, smo oblikovali slovensko različico testiranja telesne pripravljenosti starejših oseb. Priročnik Testiranje telesne pripravljenosti starejših oseb je namenjen preiskovalcem in vsebuje podrobna navodila ter opis postopkov izvedbe testiranja telesne pripravljenosti starejših. 5 2 POMEN FUNKCIJSKE TELESNE PRIPRAVLJENOSTI ZA STAREJŠE OSEBE Funkcijska telesna pripravljenost je fiziološka sposobnost opravljanja vsakodnevnih opravil varno in samostojno brez pretirane utrujenosti (10). Ocenjevanje telesne pripravljenosti je pomembno zaradi: • Odkrivanja posameznikov z visokim tveganjem za pojav zmanjšane telesne zmoglji- vosti. Mnogi samostojni starejši ljudje so zaradi sedečega življenjskega sloga pogosto na meji svojih funkcijskih zmogljivosti pri opravljanju vsakodnevnih opravil. Vzpenjanje po stopnicah ali vstajanje s stola zahteva skoraj maksimalni napor za mnoge starejše osebe (11). Več kot tretjina starej- ših, ki živijo v domačem okolju, je izpostavljena večjemu tveganju za pojav težav s premičnostjo in padci (12). Zgodnje odkrivanje zmanjšanja telesne zmogljivosti in ustrezni ukrepi lahko pripomo-rejo k preprečevanju zmanjšanja funkcijskih zmožnosti, kot sta hoja in vzpenjanje po stopnicah, ki sta pogosto vzrok za pojavnost padcev in telesne krhkosti (13). Eden od ciljev strokovnjakov s področja promocije telesne dejavnosti bi moral biti zgodnje odkrivanje starejših oseb z večjim tveganjem za pojav zmanjšane telesne zmogljivosti in zagotavljanje individualiziranih programov telesne dejavnosti. • Oblikovanja in evalvacije programa telesne dejavnosti. Za načrtovanje učinkovitega programa telesne dejavnosti za starejše osebe je pomembno pridobiti čim več podatkov o posameznikovem zdravju in telesni pripravljenosti, trenutni stopnji telesne dejavnosti, priljubljenih vrstah telesne dejavnosti in njegovih ciljih. Celosten funkcijski test telesne pripravljenosti zagotavlja specifične informacije o telesni zmogljivosti posameznika glede na funkcijske naloge in cilje dnevnih opravil. Ti podatki so nujni za oblikovanje programov telesne dejavnosti. Periodično testiranje nam daje vpogled v napredovanje posameznika in skladno s tem omogoča prilagajanje programa telesne dejavnosti. • Postavljanja ciljev in motivacije starejših oseb. Ostati telesno dejaven pomeni bistvo optimalnega zdravja in telesne zmožnosti, čeprav je le 25 % starejših oseb ustrezno telesno dejavnih. Glede na mnenje strokovnjakov za spremembe vedenja je postavljanje ciljev močan motivator za izboljšanje stopnje telesne pripravljenosti (14, 15). Ocenjevanje telesne pripravljenosti je predpogoj za postavljanje kratkoročnih in dolgoročnih ciljev. Periodično ocenjevanje in spremljanje telesnih zmogljivosti še posebno motivira starejše ljudi. Spodbuja njihov napredek med telesno vadbo in v vsakodnevnem življenju. Mnogi po testiranju posvečajo več pozornosti telesni pripravljenosti in funkcijski zmogljivosti. 6|TESTIRANJE TELESNE PRIPRAVLJENOSTI STAREJŠIH OSEB PRIROČNIK ZA PREISKOVALCE 3 IZBOR TESTOV Na izbor testov, vključenih v slovensko različico, je vplivalo več dejavnikov, zaradi katerih je bilo potrebno odgovoriti na nekaj vprašanj, in sicer: 1. Kaj je namen ocenjevalnega orodja? Ocenjevalna orodja ocenjujejo različne fiziološke parametre, vendar pa morajo meriti tudi funkcijsko zmogljivost, kot sta hoja in vzpenjanje po stopnicah, kar je za starejše sila pomembno. 2. Kakšna je stopnja funkcijske zmogljivosti preiskovancev? Nekateri testi so oblikovani posebej za zelo dobro zmogljive starejše osebe, drugi pa so na-menjeni krhkim starejšim. Najbolj idealni testi so tisti, ki so primerni za širok spekter starejših oseb. Ti testi so primerni za spremljanje telesne in funkcijske zmogljivosti starejših oseb. 3. Ali imajo ocenjevana orodja primerne merske lastnosti pri populaciji starejših oseb? Pri izbiri ocenjevalnih orodij so merske lastnosti najpomembnejši dejavnik. Predvsem je potrebno pridobiti podatke o veljavnosti in zanesljivosti. Prav tako je pomembna natančnost ocenjevalnih orodij, še posebno če se uporabljajo pri večjem številu ljudi (16). Pomembno je zavedanje, da testi, ki so bili oblikovani za mlajše osebe, niso nujno primerni tudi za starejše. 4. Ali so ocenjevalna orodja primerna za izvedbo testiranja? Izvedljivost se nanaša na primernost ocenjevalnega orodja v danem okolju. Za zadostitev kriterijem izvedljivosti testov si moramo dodatno odgovoriti na naslednja vprašanja: a) Kakšna je oprema, ki jo potrebujemo? b) Kakšna je cena opreme? c) Kolikšna je poraba časa za izvedbo posameznega testa? d) Koliko prostora je potrebno? e) Kako zahteven je test za izvedbo in točkovanje? f) Ali lahko tudi laiki izvajajo test? g) Ali so testi varni? h) Ali je pred testom potrebno dovoljenje zdravnika? i) Ali je potrebna prisotnost zdravnika med izvajanjem testa? 5. Ali obstajajo normativne vrednosti za posamezna ocenjevalna orodja? Prva informacija, ki jo običajno ljudje po testiranju želijo izvedeti, je, kako uspešni so bili, predvsem glede na normativne vrednosti, ki nadalje omogočajo razvrščanje starejših oseb v funkcijske razrede in oblikovanje ustreznega programa telesne dejavnosti. 7 4 VARNOST PRI TESTIRANJU TELESNE PRIPRAVLJENOSTI Namen testiranja telesne pripravljenosti je ozaveščati ljudi o stanju njihove telesne pripravljenosti in jih spodbuditi h gibanju za zagotavljanje zdravja in dobrega počutja. Ključen element v procesu testiranja je zagotavljanje varnosti, saj je testiranje predvideno tudi za telesno nedejav-no starejšo populacijo. Za zagotavljanje varnosti pri testiranju je potrebno pred izvedbo testiranja izpolniti Vprašalnik o zdravstvenem stanju in telesni dejavnosti, ki je sestavni del Priloge 1. Izidi izpolnjenega vprašalnika so lahko različni: a) Testiranje je za preiskovanca v celoti varno. b) Testiranje za preiskovanca ni varno. Preiskovancu svetujemo posvet pri izbranem osebnem zdravniku. c) Preiskovanec se udeleži le tistih testov, ki ne ogrožajo njegovega zdravja (glede na izključit-vene kriterije za posamezni test). Pred testiranjem telesne pripravljenosti se vedno opravijo tudi meritve arterijskega krvnega tlaka, telesne višine in mase, na podlagi katerih se izračuna indeks telesne mase (ITM) ter razmerje obsega pasu in telesne višine (ROPTV). VKLJUČITVENI IN IZKLJUČITVENI KRITERIJI TESTIRANJA Kdaj je testiranje v celoti varno za preiskovanca? • Skupina testov telesne pripravljenosti za starejše je v celoti varna za zdrave starejše osebe brez kateregakoli akutnega stanja ali neurejene kronične bolezni oziroma simptoma, kot so zvišan krvni tlak, sladkorna bolezen, bolezni srca in ožilja, astma, kronična obstruktivna pljučna bolezen, rakasta obolenja, duševne bolezni, mišično-skeletne bolezni, inkontinence, bolečina in tiščanje v prsih, težave z dihanjem (v mirovanju ali med gibanjem), glavoboli, vrto-glavica, vnetje sklepov, bolečine v hrbtenici in druge disfunkcije. Predstavljena skupina testov je v celoti primerna za osebe z ITM < 30 kg/m2. • Pred testiranjem izvajalec preiskovancu izmeri arterijski krvni tlak v mirovanju. Če izmerjena vrednost presega 165 mmHg za sistolični arterijski krvni tlak in 100 mmHg za diastolični arterijski krvni tlak, se preiskovancu testiranje odsvetuje. • Nekatera zdravila lahko vplivajo na telesno in motorično zmogljivost, krvni tlak, srčni utrip in podobno. Če preiskovanec jemlje zdravila na recept oziroma katerakoli zdravila, ki imajo vpliv na izvajanje telesne dejavnosti (betablokatorji, insulin, nekatera protibolečinska zdravila) naj se izvajalec za opredelitev varnosti na testiranju posvetuje z izbranim osebnim zdravnikom preiskovanca. Kdaj testiranje za preiskovanca ni varno? Pri vključevanju oseb v testiranje je potrebno upoštevati sledeče kontraindikacije za testiranje: Absolutne kontraindikacije za testiranje: • neurejena kronična bolezen/stanje, • nedavni miokardni infarkt ali koronarni obvod ali angioplastika (v zadnjih 6 mesecih), • koronarna bolezen srca in z njo povezane bolečine v prsnem košu, • motnje srčne zaklopke, kardiomiopatija ali druge bolezni, ki povzročajo srčno insuficienco, • nezdravljen in zelo visok krvni tlak (180/100 mmHg ali višji), • aritmija ali z aritmijo povezani simptomi, ki se med telesnim naporom poslabšajo, • huda anemija (hemoglobin 100 g/l za ženske in 110g/l za moške), 8|TESTIRANJE TELESNE PRIPRAVLJENOSTI STAREJŠIH OSEB PRIROČNIK ZA PREISKOVALCE • huda ali nestabilna kronična bolezen, kot je diabetes ali hipertiroidizem. Akutne zdravstvene težave in druga stanja, pri katerih je potrebna previdnost: • virozno obolenje ali druge infekcije, povišana telesna temperatura, • nedavna večja poškodba (zlom, zvin, izpah, večje rane …), • nedavni operativni poseg, • nenavadna utrujenost in slabost, • izvajanje testa pod vplivom alkohola in drog, • osteoporoza, • mišično-skeletne težave ali poškodbe spodnjih udov, zaradi katerih je otežena hoja ali stopanje na mestu. Izključitveni kriteriji za posamezne teste so navedeni v nadaljevanju priročnika, pri opisu in navo-dilih za izvedbo posameznega testa. 9 5 SKUPINA TESTOV ZA OCENO FUNKCIJSKE TELESNE PRIPRAVLJENOSTI STAREJŠIH OSEB Prej omenjenim kriterijem ustreza skupina testov za oceno funkcijske telesne pripravljenosti starejših (angl.: Senior Fitness Test - SFT) (17), saj meri parametre, ki so povezani s funkcijsko zmogljivostjo starejših oseb in odkriva, ali je pri starejši osebi prisotno tveganje za funkcijsko zmanjšano zmogljivost. Priročnik za izvedbo SFT (9) vključuje popoln opis izbranih testov vključno s teoretičnimi izhodišči in razvojem skupine testov. Prav tako vsebuje navodila o organizaciji in načinu testiranja ter interpretaciji doseženih rezultatov. Vključeni so tudi percentilni normativi za oba spola in starostni razpon od 60 do 94 let (10), razporejeni v petletne starostne skupine. Avtorji priročnika za izvedbo SFT (9) priporočajo, da se testiranje izvede v naslednjem zaporedju: 1. VSTAJANJE S STOLA 2. UPOGIB KOMOLCA a) MERJENJE TELESNE VIŠINE IN MASE b) 2-MINUTNI TEST STOPANJA NA MESTU* 3. DOSEG SEDE NA STOLU 4. DOTIK DLANI ZA HRBTOM 5. VSTANI IN POJDI TEST (2,4 M) *Namesto testa 2b lahko preiskovalec izvede 6-minutni test hoje. Slednjega izvede po zaključku vseh ostalih testov. V slovenski različici SFT testiranja smo upoštevali priporočeno zaporedje izvajanja testov. Kakršnokoli odstopanje od določenega zaporedja je potrebno označiti in slednje pri ponovnem testiranju tudi upoštevati. 10|TESTIRANJE TELESNE PRIPRAVLJENOSTI STAREJŠIH OSEB PRIROČNIK ZA PREISKOVALCE 6 SLOVENSKA RAZLIČICA SKUPINE TESTOV TELESNE PRIPRAVLJENOSTI ZA STAREJŠE OSEBE Na podlagi z dokazi podprte literature in izkušenj iz prakse smo prilagodili SFT skupino testov za potrebe testiranja telesne pripravljenosti slovenske populacije oseb, starih 65 let in več. Slovenska različica vključuje osem testov telesne pripravljenosti in tri osnovne teste (Tabela 1). Testi so razdeljeni v skupine glede na element telesne pripravljenosti, ki ga z njimi testiramo. Tabela 1: Testi slovenske različice skupine testov telesne pripravljenosti za starejše osebe. Telesna pripravljenost za zdravje: SKUPINA TESTOV TELESNE PRIPRAVLJENOSTI STAREJŠIH OSEB (65 let in več) Arterijski krvni tlak in Motorične Mišično-skeletna Kardiorespiratorna sestava telesa sposobnosti pripravljenost pripravljenost Arterijski krvni tlak v mirovanju Test stoje na eni nogi Doseg sede na stolu 2-minutni test stopanja na mestu ALI Razmerje obsega pasu Časovno merjeni vstani in telesne višine in pojdi test (2,4 m) Dotik dlani za hrbtom 6-minutni test hoje Indeks telesne mase Vstajanje s stola Upogib komolca KORAKI IN PRIPOROČENO ZAPOREDJE IZVEDBE TESTOV Koraki izvedbe slovenske različice SFT so naslednji: I. PRED TESTIRANJEM 1. Predstavitev in razlaga testiranja: • Zakaj testiramo? Kje in kako bomo rezultate uporabili? Kdo ima dostop do rezultatov? • Narava testov: stopnja obremenitve, zahtevana spretnost. • Kakšne bodo povratne informacije? 2. Navodila udeležencem za pripravo na testiranje telesne pripravljenosti glede: • prehrane, stimulansov, zdravil, telesne dejavnosti 48 ur pred testiranjem, • ustreznosti oblačil in obutve, • trajanja celotnega testiranja in podobno; ter izpolnjevanje Vprašalnika o zdravstvenem stanju in telesni dejavnosti in podpis izjave udeleženca (Priloga 1); 3. Priprava prostora, naprav in pripomočkov za izvedbo posameznega testa in ustreznega gradiva za dokumentiranje rezultatov testiranja. 11 II. MED TESTIRANJEM 4. Kratko ogrevanje in raztezanje večjih mišičnih skupin: Pred izvedbo testiranja preiskovanci izvedejo 5–8 minutno ogrevanje in raztezanje večjih mi- šičnih skupin. Specifične ogrevalne vaje niso določene, vendar naj vaje ne bodo prenaporne za preiskovance. Primeri priporočenih vaj za ogrevanje pred testiranjem (9): korakanje na mestu, stopanje naprej-nazaj/levo-desno, kroženje z zgornjimi udi in podobno. Ogrevanju sledi raztezanje, ki naj bo enostavno in namenjeno predvsem tistim predelom telesa/mišicam, ki bodo raztezani tudi med samim testiranjem (predvsem zadnje stegenske mišice in mišice ramenskega obroča). Pomembno je, da je raztezanje postopno in da preiskovanec zadrži razteg mišic/-e vsaj 5–10 sekund. Vsak položaj naj izvede najmanj dvakrat. Raztezanje naj bo nežno intenzivno in neboleče. 5. Izvedba testiranja in dokumentiranje rezultatov v Testni karton za vpis rezultatov testiranja telesne pripravljenosti starejših oseb (Priloga 2): • uporaba standardnih metod: zaporedje, navodila za izvedbo posameznega testa, pohva- le, povratne informacije med testiranjem, • upoštevanje kriterijev za prekinitev testa, • beleženje morebitnih težav in odstopanj pri izvedbi posameznega testa, • sprejemljivost izvedbe testov, • izračun rezultatov testiranja. III. PO TESTIRANJU 6. Vpis ocen v obrazec Rezultati testiranja telesne pripravljenosti starejših oseb (Priloga 3) in interpretacija rezultatov: • oblikovanje profila telesne pripravljenosti: močne in šibke komponente; • ugotavljanje potreb po telesni dejavnosti glede na zdravje, funkcijsko in delovno zmogljivost; • postavljanje zdravstvenih ciljev, ki jih lahko preiskovanec doseže s telesno dejavnostjo. 7. Svetovanje in predpisovanje telesne dejavnosti glede na dosežene rezultate/ocene: • ustreznost dosedanje telesne dejavnosti in skladnost s priporočili; • motivacija, možnosti in spretnosti preiskovancev za telesno dejavnost; • postavljanje ciljev za obdobje: 2 mesecev, 6 mesecev, 12 mesecev; • individualiziran HEPA (angl. Health Enhancing Physical Activity) program v pisni obliki. IV. SPREMLJANJE 8. Ocena uspešnosti in spremljanje izvajanja ter učinkov HEPA programa: • preverjanje izvajanja in primernosti, • merjenje sprememb stopnje telesne pripravljenosti, • ocena učinkov HEPA programa na zdravje. Pri testiranju telesne pripravljenosti starejših oseb je za celostno oceno priporočena izvedba vseh opisanih testov. Če izvedba posameznega testa ni mogoča (zaradi tehničnih ovir, kot je prostor kontraindikacij preiskovanca in podobnega), tega testa ni potrebno izvesti. Vsako odstopanje od protokola izvedbe, prilagoditev, okoliščine izvedbe, neizvedbo testa in podobnega je potrebno zabeležiti v opombah testnega kartona (Priloga 2) in slednje upoštevati tudi pri ponovnem testiranju posameznika. 12|TESTIRANJE TELESNE PRIPRAVLJENOSTI STAREJŠIH OSEB PRIROČNIK ZA PREISKOVALCE Slika 1 prikazuje zaporedje izvedbe testov in priporočeno prostorsko postavitev testnih mest. Namesto 2-minutnega testa stopanja na mestu se lahko izvede 6-minutni test hoje. Slednjega se izvede po zaključku vseh ostalih testov, zato na Sliki 1 ni prikazan. Slika 1: Shematski prikaz priporočene prostorske postavitve testnih mest in mesta za ogrevanje. V nadaljevanju priročnika so za vsakega izmed testov opredeljeni namen testa, naprave in pripomočki potrebni za izvedbo testa, protokol izvedbe testa, opredeljeni merjeni rezultati in normativne vrednosti testov s pripadajočimi ocenami ter morebitna opozorila. 13 14|TESTIRANJE TELESNE PRIPRAVLJENOSTI STAREJŠIH OSEB PRIROČNIK ZA PREISKOVALCE 7 TESTI TELESNE PRIPRAVLJENOSTI ZA STAREJŠE OSEBE Navodila za izvedbo testov 15 ARTERIJSKI KRVNI TLAK V MIROVANJU Namen Krvni tlak je sila, s katero kri deluje na stene krvnih žil. Merjenje arterijskega krvnega tlaka (AKT) je priročen in enostaven način za oceno stanja srca in ožilja. Zvišan AKT je vzrok za večje število bolezni in smrti kot katerikoli drugi biomedicinski dejavnik tveganja. Je najpomembnejši dejavnik tveganja za nastanek in napredovanje bolezni koronarnih in perifernih arterij, kroničnega popuščanja srca in kronične bolezni ledvic. Naprave in pripomočki Merilnik krvnega tlaka, stol, miza. Izvedba Meritev AKT se izvede po standardnem protokolu, dvakrat zapored, pri čemer se upošteva povprečje obeh meritev. Ob prvem obisku je potrebno pacientu izmeriti AKT na obeh rokah. Če razlika med desno in levo roko ni večja kot 10 mmHg, ni pomembno, na kateri roki se v nadaljevanju meri AKT. Rezultat Glede na izmerjeno vrednost (sistolični (SAKT) in diastolični arterijski krvni tlak (DAKT)) se iz Tabele 2 odčita oceno testa. Tabela 2: Normativne vrednosti SAKT in DAKT (v mmHg) s pripadajočimi ocenami. SAKT DAKT Opis OCENA < 105 in < 65 Hipotenzija 1 < 120 in < 80 Normalno 3 120–139 ali 80–89 Prehipertenzija 2 ≥ 140 ali ≥ 90 Hipertenzija 1 Opozorilo Če je SAKT večji od 165 mmHg ali DAKT večji od 100 mmHg, potem preiskovanec ni primeren za testiranje s skupino testov telesne pripravljenosti, opisano v tem priročniku. Predhodno naj se o udeležbi na testiranju posvetuje z izbranim osebnim zdravnikom. 16|TESTIRANJE TELESNE PRIPRAVLJENOSTI STAREJŠIH OSEB PRIROČNIK ZA PREISKOVALCE RAZMERJE OBSEGA PASU IN TELESNE VIŠINE – antropometrija Namen Izračun razmerja obsega pasu in telesne višine (ROPTV) je namenjen oceni tveganja za nastanek težav srčno-žilnega sistema. Višji kot je indeks ROPTV, večje tveganje za nastanek težav srčno-žilnega sistema ima oseba. Naprave in pripomočki Centimetrski merilni trak, flomaster, tehtnica z višinomerom, žepni računalnik. Izvedba Za izračun ROPTV je potrebno preiskovancu izmeriti obseg pasu in telesno višino. Obseg pasu se izmeri v srednji točki med spodnjim robom rebrnega loka in grebenom črevnične kosti, kar predstavlja višino popka: • Merjenje obsega pasu se izvede neposredno na kožo preiskovanca (brez oblačil v merjenem predelu telesa). • Če je izvedljivo, naj bo merjenje opravljeno zjutraj, na tešče. • Obseg pasu se meri ob izdihu. Pri tem je potrebno dati preiskovancu navodilo, naj sprosti trebušne mišice in ne vleče trebuha navznoter. ARTERIJSKI KRVNI TLAK IN SESTAVA TELESA • Vrednost meritve se zaokroži na celo število. Z izmerjenim obsegom pasu in telesno višino se izračuna ROPTV. Slednjega se izračuna s formulo: obseg pasu (cm) ROPTV (Razmerje Obsega Pasu in Telesne Višine) = telesna višina (cm) Primer: Osebi, stari 65 let, ste izmerili obseg pasu 75 cm in telesno višino 165 cm. V tem primeru dobite pri izračunu razmerja obsega pasu in telesne višine (ROPTV = 75 cm/165 cm) rezultat 0,45. Ko odčitate dobljeno vrednost ROPTV iz Tabele 3, ugotovite, da je telesna masa preiskovanca normalna za njegovo starost (ocena 3). Rezultat Izračunana vrednost ROPTV. Natančne vrednosti ROPTV glede na spol so z opisom in ocenami navedene v Tabeli 3. Tabela 3: Normativne vrednosti ROPTV s pripadajočimi ocenami. ROPTV KLASIFIKACIJA OCENA ≤ 0,40 Podhranjenost 1 0,41–0,60 Normalna telesna masa 3 0,61–0,66 Prekomerna telesna masa 2 ≥ 0,67 Debelost in izredna debelost 1 17 INDEKS TELESNE MASE – antropometrija Namen Ocena relativne telesne maščobe. Naprave in pripomočki Tehtnica z višinomerom, žepni računalnik. Izvedba Za izračun indeksa telesne mase (ITM) je potrebno izmeriti telesno višino (izmerjena pri prejšnjem testu) in maso preiskovanca. Vrednosti se zaokroži na 0,5 cm in 0,5 kg natančno. ITM je razmerje med telesno maso (v kg) in telesno višino (v m) na drugo potenco. ITM preiskovanca se izračuna po naslednji formuli: telesna masa (kg) ITM (kg/m2) = telesna višina2 (m2) ARTERIJSKI KRVNI TLAK IN SESTAVA TELESA Rezultat Glede na izračunano vrednost ITM se iz Tabele 4 odčita pripadajočo oceno. Tabela 4: Normativne vrednosti ITM (v kg/m2) s pripadajočimi ocenami. ITM (kg/m2) KLASIFIKACIJA OCENA <18,5 Podhranjenost 1 18,5–24,9 Normalna prehranjenost 3 25,0–29,9 Prekomerna prehranjenost 2 ≥30,0 Debelost 1 18|TESTIRANJE TELESNE PRIPRAVLJENOSTI STAREJŠIH OSEB PRIROČNIK ZA PREISKOVALCE TEST STOJE NA ENI NOGI – statično ravnotežje Namen Ocena učinkovitosti vzdrževanja statičnega ravnotežja z zmanjšano podporno ploskvijo. Slabo ravnotežje je pogosto vzrok padcev, povezano pa je tudi z nastankom bolečine v križu. Izključitveni kriteriji Slabost, hude težave s hrbtenico in spodnjimi udi, ki jih položaj med testiranjem poslabša. Naprave in pripomočki Kronometer. Izvedba Izhodiščni položaj: Preiskovanec stoji bos na trdnih tleh, zgornja uda MOTORIČNE SPOSOBNOSTI naj bosta sproščena ob telesu, oči odprte in pogled usmerjen naravnost naprej. Preiskovanec sam izbere stojno nogo. Testni položaj: Preiskovanec iz izhodiščnega položaja prenese težo na eno (stojno) nogo, drugo nogo s pokrčenim kolenom dvigne v višino gležnja stojne noge. Pri tem naj ostane skočni sklep stojne noge v ničelnem položaju, zgornja uda sproščena ob telesu in pogled usmerjen naravnost naprej (Slika 2). Navodila preiskovancu: »Stojte na eni nogi tako dolgo, kot je le možno, s stopalom v višini gležnja. Roki naj bosta ves čas sproščeni ob telesu. Med testiranjem normalno dihajte (oziroma diha ne zadržujte). Najdaljši čas merjenja je 45 sekund.« Izvedba in število poskusov: Testiranje se začne z razlago namena testiranja in navodili za izvedbo testa. Za zagotovitev varnosti stoji zraven preiskovanca preiskovalec. Preiskovanec lahko pred začetkom merjenja testa preizkusi testni položaj. Merjenje Preiskovalec začne meriti čas, ko preiskovanec dvigne nogo od podlage. Test se izvaja do največ 45 sekund. Testiranje se prekine, če se preiskovanec z dvignjeno nogo dotakne podlage, premakne stopalo stojne noge iz prvotnega položaja, ali kako drugače premakne nogi iz testnega položaja. Test se izvede trikrat. Rezultat Pri točkovanju se upošteva najboljša meritev. Oceno testa se glede na dosežen rezultat odčita iz Tabele 5. Slika 2: Testni položaj preiskovanca pri Testu stoje na eni nogi. Tabela 5: Normativne vrednosti Testa stoje na eni nogi s pripadajočimi ocenami. DOSEŽEN ČAS (s) < 10 10–39 40–45 OCENA 1 2 3 19 ČASOVNO MERJENI VSTANI IN POJDI TEST (2,4 M) – dinamično ravnotežje in agilnost Namen Ocena koordinacije, hitrosti, ravnotežja in agilnosti. Izključitveni kriteriji Huda osteoporoza, huda debelost (potrebna dodatna previdnost). Naprave in pripomočki Standardni stol (višina 43 cm), kronometer, stožec, barvni lepilni trak, merilni trak. Izvedba Stol naj bo z naslonjalom za hrbet naslonjen ob steno (stabilnost stola). Preiskovalec označi razdaljo 2,4 m pred stolom in na oznako te razdalje namesti stožec (center stožca naj bo na oznaki). Izhodiščni položaj: Preiskovanec sedi na stolu tako, da se s hrbtom ne naslanja na naslonjalo stola. Stopali naj bosta na tleh, postavljeni v koraku (eno nekoliko pred drugim), roki na stegnih, preiskovanec naj bo s telesom rahlo nagnjen naprej (v pripravljenosti na vstajanje). Test: Na preiskovalčev znak „Zdaj!“ preiskovanec vstane, gre, kar se da hitro in varno do stožca, okoli njega, nazaj do stola in se usede (Slika 3). Enkrat izvede test poskusno, nato sledita dve merjeni izvedbi. Navodilo preiskovancu: »Usedite se na stol, roki naj bosta na stegnih, stopali plosko na tleh, postavljeni eno nekoliko pred drugim. Na moj znak »Zdaj!« vstanite s stola in hodite, kar se da hitro in varno do stožca, okoli njega in nazaj do stola. Pred stolom se obrnite in usedite. Pred merjenjem lahko izvedete en poskus.« Rezultat Najboljši dosežen čas, merjen od dviga s stola do ponovnega sedenja na stolu, na desetinko (0,1) sekunde natančno. Oceno se glede na spol, starost in najboljši dosežen rezultat odčita iz Tabele 6 in Tabele 7. Slika 3: Izvedba Časovno merjenega vstani in pojdi testa (2,4 m). 20|TESTIRANJE TELESNE PRIPRAVLJENOSTI STAREJŠIH OSEB PRIROČNIK ZA PREISKOVALCE Tabela 6: Normativne vrednosti Časovno merjenega vstani in pojdi testa (2,4 m) (v s) s pripadajočimi ocenami za moške. MOŠKI OCENA STAROST 1 2 3 Pod povprečjem Povprečno Nad povprečjem 60–64 > 5,6 5,6–3,8 < 3,8 65–69 > 5,9 5,9–4,3 < 4,3 70–74 > 6,2 6,2–4,4 < 4,4 75–79 > 7,2 7,2–4,6 < 4,6 80–84 > 7,6 7,6–5,2 < 5,2 MOTORIČNE SPOSOBNOSTI 85–89 > 8,9 8,9–5,5 < 5,5 90–94 > 10,0 10,0–6,2 < 6,2 Tabela 7: Normativne vrednosti Časovno merjenega vstani in pojdi testa (2,4 m) (v s) s pripadajočimi ocenami za ženske. ŽENSKE OCENA STAROST 1 2 3 Pod povprečjem Povprečno Nad povprečjem 60–64 > 6,0 6,0–4,4 < 4,4 65–69 > 6,4 6,4–4,8 < 4,8 70–74 > 7,1 7,1–4,9 < 4,9 75–79 > 7,4 7,4–5,2 < 5,2 80–84 > 8,7 8,7–5,7 < 5,7 85–89 > 9,6 9,6–6,2 < 6,2 90–94 > 11,5 11,5–7,3 < 7,3 21 DOSEG SEDE NA STOLU – gibčnost spodnjega dela hrbta in prožnost zadnjih stegenskih mišic Namen Ocena gibčnosti (to je prožnosti obsklepnih mehkih struktur in sklepne gibljivosti) spodnjega dela telesa. Izključitveni kriteriji Huda osteoporoza, nedavna operacija (endoproteza) kolena ali kolka, bolečina ob fleksiji kolka in/ali nagibu trupa naprej. Naprave in pripomočki Tekoči meter (kovinski) ali ravnilo, standardni stol (višina 43 cm). Izvedba Stol naj bo z naslonjalom za hrbet naslonjen ob steno (stabilnost stola). Izhodiščni položaj: Preiskovanec sedi na sprednjem robu stola s pokrčenim kolenom enega spodnjega uda, stopalo le tega naj bo plosko na tleh. Drugi spodnji ud naj bo iztegnjen naprej, s peto na tleh in stopalom postavljenim pravokotno glede na golenico (dorzalna fleksija stopala). Test in število ponovitev: Preiskovanec iztegne oba zgornja uda predse in položi eno dlan na drugo tako, da se srednja prsta prekrivata. Vdihne in se ob izdihu nagne s celim trupom naprej, s konicami prstov rok se čim bolj približa prstom iztegnjenega spodnjega uda (Slika 4). Končni položaj zadrži 2 sekundi. Preiskovanec najprej z vsakim spodnjim udom izvede po en poskus testa, nato pa test dvakrat izvede z bolj gibčnim spodnjim udom. Preiskovalec preiskovanca opozori, naj se med izvedbo testa izogiba nihanju, hitrim gibom in bolečini. Navodilo preiskovancu: »Usedite se na stol in se pomaknite po sedalu naprej za toliko, da lahko eno nogo iztegnete predse. Stopalo iztegnjene noge naj bo s peto na tleh in pokrčeno pravokotno na golen, stopalo pokrčene noge pa naj ostane plosko na tleh. Roki iztegnite naprej in položite dlani eno čez drugo, tako da se srednja prsta prekrivata. Ob izdihu se nagnite s celim trupom naprej in poskušajte z rokami doseči prste na iztegnjeni nogi. Koleno mora ostati ves čas iztegnjeno. Če se začne med testom krčiti, se premaknite s trupom toliko nazaj, da ga lahko ponovno iztegnete. Končni položaj zadržite dve sekundi. Najprej preizkusite, na kateri strani je gibčnost boljša. Nato boste test dvakrat izvedli na izbrani strani.« Rezultat Razdalja od konic najdaljših prstov obeh rok do roba obuvala iztegnjenega spodnjega uda. Meritev naj bo na 1 cm natančna: • 0 cm: konici najdaljših prstov obeh rok se dotikata roba obuvala; • negativne vrednosti: s konicama najdaljših prstov obeh rok ne do- seže roba obuvala; • pozitivne vrednosti: s konicama najdaljših prstov obeh rok seže pre- ko roba obuvala. Oceno testa se glede na spol, starost in najboljši dosežen rezultat odčita iz Tabele 8 in Tabele 9. Slika 4: Izvedba testa Doseg sede na stolu. 22|TESTIRANJE TELESNE PRIPRAVLJENOSTI STAREJŠIH OSEB PRIROČNIK ZA PREISKOVALCE Tabela 8: Normativne vrednosti testa Doseg sede na stolu (v cm) s pripadajočimi ocenami za moške. MOŠKI OCENA STAROST 1 2 3 Pod povprečjem Povprečno Nad povprečjem 60–64 < -6,6 -6,6 do 9,7 > 9,7 65–69 < -7,9 -7,9 do 7,9 > 7,9 70–74 < -7,9 -7,9 do 7,6 > 7,6 75–79 < -10,7 -10,7 do 5,1 > 5,1 80–84 < -13,5 -13,5 do 3,6 > 3,6 85–89 < -13,2 -13,2 do 1,0 > 1,0 90–94 < -16,5 -16,5 do -1,8 > -1,8 MIŠIČNO-SKELETNA PRIPRAVLJENOST Tabela 9: Normativne vrednosti testa Doseg sede na stolu (v cm) s pripadajočimi ocenami za ženske. ŽENSKE OCENA STAROST 1 2 3 Pod povprečjem Povprečno Nad povprečjem 60–64 < -1,5 -1,5 do 12,2 > 12,2 65–69 < -1,0 -1,0 do 11,2 > 11,2 70–74 < -2,8 -2,8 do 9,9 > 9,9 75–79 < -3,3 -3,3 do 9,4 > 9,4 80–84 < -5,1 -5,1 do 7,6 > 7,6 85–89 < -6,6 -6,6 do 6,1 > 6,1 90–94 < -11,2 -11,2 do 2,5 > 2,5 23 DOTIK DLANI ZA HRBTOM – gibčnost ramenskega obroča in zgornjega uda Namen Ocena gibčnosti (to je prožnosti obsklepnih mehkih struktur in sklepne gibljivosti) zgornjih udov, predvsem ramenskega sklepa in obroča. Izključitveni kriteriji Poškodbe ali druge težave v predelu vratu, ramen ali ramenskega obroča (zmrznjena rama, težave z rotatorno manšeto, ukleščeni živec in podobno). Naprave in pripomočki Ravnilo ali kovinski tekoči meter. Izvedba Izhodiščni položaj in test: Preiskovanec stoji, eno roko da za vrat, tako da s prsti drsi po hrbtu navzdol, drugo roko da za hrbet spodaj in drsi s prsti po hrbtu navzgor (Slika 5). Položaj na vsako stran izvede dvakrat poskusno in nato enkrat z bolje gibčno stranjo za meritev. Navodilo preiskovancu: »Eno roko pokrčite za glavo, drugo za hrbet in se poskušajte čim bolj približati s prsti oziroma dlanmi nasprotne roke. Sedaj položaj rok zamenjajte (roka, ki je bila za glavo, gre za hrbet in obratno). Z vsako stranjo izvedite dva poskusa, nato boste z bolje gibčno stranjo izvedli testni poskus.« Rezultat Razdalja med konicama najdaljših prstov obeh rok, izmerjena na 1 cm natančno: • 0 cm: konici najdaljših prstov obeh rok se dotikata; • negativne vrednosti: konici najdaljših prstov se ne dotakneta; • pozitivne vrednosti: konici najdaljših prstov in/ali dlani se prekri- vata. Oceno testa se glede na spol, starost in dobljen rezultat odčita iz Tabele 10 in Tabele 11. Slika 5: Izvedba testa Dotik dlani za hrbtom. 24|TESTIRANJE TELESNE PRIPRAVLJENOSTI STAREJŠIH OSEB PRIROČNIK ZA PREISKOVALCE Tabela 10: Normativne vrednosti testa Dotik dlani za hrbtom (v cm) s pripadajočimi ocenami za moške. MOŠKI OCENA STAROST 1 2 3 Pod povprečjem Povprečno Nad povprečjem 60–64 < -16,8 -16,8 do -0,5 > -0,5 65–69 < -18,9 -18,9 do -2,0 > -2,0 70–74 < -19,8 -19,8 do -3,0 > -3,0 75–79 < -22,9 -22,9 do -5,6 > -5,6 80–84 < -23,6 -23,6 do -5,3 > -5,3 85–89 < -23,9 -23,9 do -7,6 > -7,6 90–94 < -26,4 -26,4 do -10,2 > -10,2 MIŠIČNO-SKELETNA PRIPRAVLJENOST Tabela 11: Normativne vrednosti testa Dotik dlani za hrbtom (v cm) s pripadajočimi ocenami za ženske. ŽENSKE OCENA STAROST 1 2 3 Pod povprečjem Povprečno Nad povprečjem 60–64 < -7,6 -7,6 do 4,1 > 4,1 65–69 < -9,4 -9,4 do 3,3 > 3,3 70–74 < -10,7 -10,7 do 2,0 > 2,0 75–79 < -12,2 -12,2 do 1,5 > 1,5 80–84 < -13,7 -13,7 do 0,5 > 0,5 85–89 < -17,5 -17,5 do -2,3 > -2,3 90–94 < -20,3 -20,3 do -2,5 > -2,5 25 VSTAJANJE S STOLA – zmogljivost mišic spodnjih udov Namen Ocena zmogljivosti in vzdržljivosti mišic spodnjih udov. Izključitveni kriteriji Kronična bolečina, totalna endoproteza kolena in/ali kolka (slednje velja predvsem za višje posameznike, ki imajo ob sedenju na standardnem stolu kot v kolčnem in kolenskem sklepu večji od 90°) - v takih primerih je potrebna prilagoditev višine stola ali pa se tega testa ne izvede. Naprave in pripomočki Standardni stol (višina 43 cm) z naslonjalom za hrbet in brez naslona za roke, stena, kronometer. Izvedba Stol naj bo z naslonjalom za hrbet naslonjen ob steno (stabilnost stola). Izhodiščni položaj: Preiskovanec sedi na stolu s stopali na tleh v širini ramen in rokami prekrižanimi čez prsni koš (Slika 6). S hrbtom se ne naslanja na naslonjalo stola. Test: Iz sedečega položaja preiskovanec hitro vstaja v popoln stoječ položaj in se useda nazaj na stol. Vstajanje in usedanje ponavlja 30 s. Navodila preiskovancu: »Usedite se tako, da se s hrbtom ne naslanjate na naslonjalo stola. Prekrižajte roki čez prsni koš. Stopala naj bodo v širini ramen in plosko na tleh. Na povelje »Zdaj!« se hitro dvignite v pokončni položaj, nato se hitro usedite nazaj na stol in zopet vstanite. Vstajanje in usedanje boste ponavljali 30 s.« Preiskovalec demonstrira počasno in hitro izvedbo testa. Preiskovanec z enim ali dvema ponovitvama vstajanja in usedanja dokaže razumevanje testa. Rezultat Število popolnih ponovitev (vstajanje + usedanje) v 30 s. Če čas testiranja poteče med zadnjim dvigom, se ta šteje, če preiskovanec opravi dvig do konca (do popolne iztegnitve nog). Če preiskovanec ne more vstati brez pomoči rok, je njegov rezultat 0. Oceno testa se glede na spol, starost in dobljen rezultat odčita iz Tabele 12 in Tabele 13. Slika 6: Izhodiščni položaj in izvedba testa Vstajanje s stola. 26|TESTIRANJE TELESNE PRIPRAVLJENOSTI STAREJŠIH OSEB PRIROČNIK ZA PREISKOVALCE Tabela 12: Normativne vrednosti testa Vstajanje s stola (št. ponovitev) s pripadajočimi ocenami za moške. MOŠKI OCENA STAROST 1 2 3 Pod povprečjem Povprečno Nad povprečjem 60–64 < 14 14–19 > 19 65–69 < 12 12–18 > 18 70–74 < 12 12–17 > 17 75–79 < 11 11–17 > 17 80–84 < 10 10–15 > 15 85–89 < 8 8–14 > 14 90–94 < 7 7–12 > 12 MIŠIČNO-SKELETNA PRIPRAVLJENOST Tabela 13: Normativne vrednosti testa Vstajanje s stola (št. ponovitev) s pripadajočimi ocenami za ženske. ŽENSKE OCENA STAROST 1 2 3 Pod povprečjem Povprečno Nad povprečjem 60–64 < 12 12–17 > 17 65–69 < 11 11–16 > 16 70–74 < 10 10–15 > 15 75–79 < 10 10–15 > 15 80–84 < 9 9–14 > 14 85–89 < 8 8–13 > 13 90–94 < 4 4–11 > 11 27 UPOGIB KOMOLCA – zmogljivost mišic zgornjega uda Namen Ocena zmogljivosti in vzdržljivosti mišic zgornjega uda. Izključitveni kriteriji Bolečina ali poškodba komolca, zapestja ali dlani - v takih primerih je potrebna prilagoditev položaja zgornjega uda med izvedbo testa ali pa se tega testa ne izvede. Naprave in pripomočki Uteži (2,3 kg za ženske in 3,6 kg za moške), stol z naslonjalom za hrbet in brez naslonov za roke, kronometer. Izvedba Test se izvaja z dominantnim (močnejšim) zgornjim udom. Izhodiščni položaj: Preiskovanec sedi na robu stola, na strani testiranega zgornjega uda. Komolec testiranega zgornjega uda naj bo ob telesu. V roki testiranega zgornjega uda drži utež. Nadlaket mora biti med testom pri miru (preiskovalec lahko pomaga preiskovancu stabilizirati nadlaket ob prsni koš). Test: Preiskovanec pokrči komolec v polnem obsegu giba, pri čemer med gibom postopno obrača dlan proti stropu (izvede supinacijo podlakti). Iz pokrčenega položaja komolec zopet popolnoma iztegne (ob tem izvede pronacijo podlakti; Slika 7). Gibe ponavlja 30 sekund. Navodila preiskovancu: »Na znak »Zdaj!« začnite z upogibanjem komolca v celotnem obsegu giba. Celoten obseg giba pomeni, da začnete s popolnoma iztegnjenim komolcem in končate s popolnoma pokrčenim komolcem, pri čemer se podlaket in nadlaket močno stisneta skupaj. Nadlaket naj bo med testom nepremično ob telesu. V 30 sekundah naredite čim več takih upogibov.« Rezultat Število ponovitev upogiba in iztega komolca v 30 sekundah. Oceno testa se glede na spol, starost in dobljen rezultat odčita iz Tabele 14 in Tabele 15. Slika 7: Izvedba testa Upogib komolca. 28|TESTIRANJE TELESNE PRIPRAVLJENOSTI STAREJŠIH OSEB PRIROČNIK ZA PREISKOVALCE Tabela 14: Normativne vrednosti testa Upogib komolca (št. ponovitev) s pripadajočimi ocenami za moške. MOŠKI OCENA STAROST 1 2 3 Pod povprečjem Povprečno Nad povprečjem 60–64 < 16 16–22 > 22 65–69 < 15 15–21 > 21 70–74 < 14 14–21 > 21 75–79 < 13 13–19 > 19 80–84 < 13 13–19 > 19 85–89 < 11 11–17 > 17 90–94 < 10 10–14 > 14 MIŠIČNO-SKELETNA PRIPRAVLJENOST Tabela 15: Normativne vrednosti testa Upogib komolca (št. ponovitev) s pripadajočimi ocenami za ženske. ŽENSKE OCENA STAROST 1 2 3 Pod povprečjem Povprečno Nad povprečjem 60–64 < 13 13–19 > 19 65–69 < 12 12–18 > 18 70–74 < 12 12–17 > 17 75–79 < 11 11–17 > 17 80–84 < 10 10–16 > 16 85–89 < 10 10–15 > 15 90–94 < 8 8–13 > 13 29 2-MINUTNI TEST STOPANJA NA MESTU – aerobna zmogljivost Namen Ocena stopnje aerobne zmogljivosti. Izključitveni kriteriji Huda osteoporoza, hude težave z ravnotežjem. Naprave in pripomočki Barvni lepilni trak, kronometer, potisni števec, ravna stena. Izvedba Izhodiščni položaj: Preiskovanec stoji ob steni, na kateri preiskovalec označi višino sredine razdalje med pogačico in črevničnim grebenom preiskovanca. Test: Preiskovanec stopa na mestu 2 minuti tako, da izmenično dviguje koleni v višino oznake na steni (Slika 8). Dovoljeni so vmesni počitki in opora z eno roko na steno ali stol. Navodilo preiskovancu: »Pri korakanju na mestu boste izmenično dvigovali koleni v višino oznake na steni. Pri vsakem koraku morate s celim podplatom stopiti na tla. Korakajte na mestu in ne tecite.« »Test traja 2 minuti, o poteku vsakih 30 sekund vas bomo obvestili, da boste lahko presodili o vašem počutju in zmožnostih. Če ne morete stopati 2 minuti, nič hudega, potrudite se in stopajte toliko časa, kolikor zmorete. Če se hočete med testom odpočiti, se ustavite, si odpočijte in nato nadaljujte.« Rezultat Število dvigov desnega kolena do označene višine. Oceno se glede na spol, starost in dobljen rezultat odčita iz Tabele 16 in Tabele 17. Slika 8: Izvedba 2-minutnega testa stopanja na mestu. 30|TESTIRANJE TELESNE PRIPRAVLJENOSTI STAREJŠIH OSEB PRIROČNIK ZA PREISKOVALCE Tabela 16: Normativne vrednosti 2-minutnega testa stopanja na mestu (št. dvigov desnega kolena) s pripadajočimi ocenami za moške. MOŠKI OCENA STAROST 1 2 3 Pod povprečjem Povprečno Nad povprečjem 60–64 < 87 87–115 > 115 65–69 < 86 86–116 > 116 70–74 < 80 80–110 > 110 75–79 < 73 73–109 > 109 80–84 < 71 71–103 > 103 85–89 < 59 59–91 > 91 90–94 < 52 52–86 > 86 Tabela 17: Normativne vrednosti 2-minutnega testa stopanja na mestu (št. dvigov desnega kolena) s KARDIORESPIRATORNA PRIPRAVLJENOST pripadajočimi ocenami za ženske. ŽENSKE OCENA STAROST 1 2 3 Pod povprečjem Povprečno Nad povprečjem 60–64 < 75 75–107 > 107 65–69 < 73 73–107 > 107 70–74 < 67 67–101 > 101 75–79 < 68 68–100 > 100 80–84 < 60 60–90 > 90 85–89 < 55 55–85 > 85 90–94 < 44 44–72 > 72 31 6-MINUTNI TEST HOJE – aerobna zmogljivost Slika 9: Oznake proge za izvedbo 6-minutnega testa hoje. Namen Alternativni test za oceno stopnje aerobne zmogljivosti. Izključitveni kriteriji Prisotnost srčno-žilnih bolezni ali simptomov, povezanih z njimi, hude debelosti ter mišično-skeletnih omejitev, ki onemogočajo ali otežujejo hojo. Predhodno telesno dejavni preiskovanci se lahko kljub prisotnosti blažjih zgoraj navedenih zdravstvenih težav udeležijo testa, pri čemer jih preiskovalec še posebej opozori, naj test izvajajo po lastnih zmožnostih, brez občutka nelagodja ali bolečine. Naprave in pripomočki Prostor velikosti najmanj 12 x 7 m, merilno kolo za merjenje razdalje, samolepilni barvni trak, 2 kronometra, 4 stožci, barvni flomaster, testni kartoni za 6-minutni test hoje, žepni računalnik, merilniki srčnega utripa. Izvedba Preiskovalec označi progo za testiranje (Slika 9). Poleg STARTA z barvnim flomastrom ali lepilnim trakom označi tudi vmesne 5-metrske razdalje (5 m, 10 m, 15 m, 20 m, 25 m). Slednje označbe bodo v pomoč pri izračunavanju prehojene razdalje zadnjega kroga (v primerih, ko le-ta ni celoten). Preiskovance razdeli v pare, pri čemer bo eden v paru opravljal test, drugi bo štel prehojene kroge prvega preiskovanca. Po vsakem prehojenem krogu preiskovanca bo drugi preiskovanec na Testnem kartonu za 6-minutni test hoje (Priloga 4) zabeležil število prehojenih krogov. Preiskovalec demonstrira prehojeni krog. Pri tem posebno pozornost nameni demonstraciji obračanj pri stožcih. Ta naj bodo čim hitrejša in brez ustavljanja. Hoja naj bo hitra, vendar se med testom ne sme teči. Test lahko hkrati izvaja več preiskovancev, vendar naj v tem primeru startajo v 10-sekundnih razmikih. Na povelje »Zdaj!« naj preiskovanec začne hoditi kakor hitro zmore in tako hodi 6 minut. Po vsaki minuti hoje preiskovalec spodbuja preiskovance. Povpraša naj jih o vrednosti njihovega srčnega utripa (da se prepriča o njihovem počutju in o tem ali merilniki ustrezno delujejo) in jih obvesti o preostalem času testiranja. 32|TESTIRANJE TELESNE PRIPRAVLJENOSTI STAREJŠIH OSEB PRIROČNIK ZA PREISKOVALCE Priporočen način spodbujanja preiskovancev: Po 1 minuti: »Bravo, dobro vam gre. Do konca imate še 5 minut.« Po 2 minutah: »Preverite vaš srčni utrip. Bravo, dobro vam gre. Do konca imate še 4 minute.« Po 3 minutah: »Bravo, dobro vam gre. Ste že na polovici testa.« Po 4 minutah: »Preverite vaš srčni utrip. Bravo, dobro vam gre. Do konca imate še 2 minuti.« Po 5 minutah: »Bravo, dobro vam gre. Do konca je le še minuta.« 15 sekund pred koncem testa: »Vsak čas bo konec testa.« Po 6 minutah: »Stop! Počakajte na mestu.« Po preteku 6 minut preiskovalec ustavi vsakega preiskovanca posebej. Hitro se sprehodi do njega in odčita vrednost srčnega utripa. Prav tako, glede na preiskovancu najbližjo označbo, odčita prehojeno razdaljo zadnjega kroga. V primeru, da se preiskovanec ustavi pred pretekom 6 minut in testa ne zmore nadaljevati, preiskovalec zabeleži čas, trenutno prehojeno razdaljo in razlog prekinitve testa. Navodilo preiskovancem: »Razdelite se v pare. 6 minut hodite, kakor hitro zmorete, vendar ne tecite. Vaš cilj naj bo čim daljša prehojena KARDIORESPIRATORNA PRIPRAVLJENOST razdalja. Bodite pozorni, da pri stožcih zavijete čim hitreje in se ne ustavljate. Pozorno glejte mojo demonstracijo ( demonstracija zavijanja pri stožcih). O poteku vsake minute vas bomo obveščali, da boste lahko presojali o vašem počutju in zmožnostih. Če ne zmorete neprestano hoditi, nič hudega. Če se želite med testom odpočiti, se ustavite, odpočijte in nato nadaljujte.« Navodilo pomočnikom: »Zabeležite vsak prehojeni krog, ko se preiskovanec sprehodi mimo vas. Ne hodite ob progi in se ne pogovarjajte s preiskovancem. Stojte ob ciljni črti.« Rezultat Končni rezultat preizkusa je zmnožek števila v celoti prehojenih krogov in dolžine enega kroga v metrih (30 m) ter prištevek prehojene razdalje zadnjega kroga (pri odčitavanju se upošteva preiskovancu najbližjo označbo na tleh/steni): PREHOJENA RAZDALJA (m) = (ŠT. PREH. KROGOV x 30 m) + RAZDALJA ZADNJEGA KROGA (m) Primer: Če preiskovanec prehodi 24 krogov in dodatnih 18 metrov, je rezultat testa: (24 x 30 m) + 18 m = 738 m. Oceno se glede na spol, starost in izračunani rezultat testa odčita iz Tabele 18 in Tabele 19. 33 Tabela 18: Normativne vrednosti 6-minutnega testa hoje (v m) s pripadajočimi ocenami za moške. MOŠKI OCENA STAROST 1 2 3 Pod povprečjem Povprečno Nad povprečjem 60–64 < 560 560–673 > 673 65–69 < 514 514–640 > 640 70–74 < 497 497–622 > 622 75–79 < 431 431–584 > 584 80–84 < 406 406–552 > 552 85–89 < 349 349–523 > 523 90–94 < 278 278–459 > 459 Tabela 19: Normativne vrednosti 6-minutnega testa hoje (v m) s pripadajočimi ocenami za ženske. ŽENSKE OCENA STAROST 1 2 3 Pod povprečjem Povprečno Nad povprečjem 60–64 < 500 500–603 > 603 65–69 < 457 457–582 > 582 70–74 < 441 441–561 > 561 75–79 < 396 396–535 > 535 80–84 < 351 351–494 > 494 85–89 < 311 311–468 > 468 90–94 < 250 250–403 > 403 34|TESTIRANJE TELESNE PRIPRAVLJENOSTI STAREJŠIH OSEB PRIROČNIK ZA PREISKOVALCE 8 LITERATURA 1. U.S. Department of Health and Human Services (1996). Physical activity and health: a report of the Surgeon General. Atlanta: Centre for Disease Control and Prevention (CDC), National Centre for Chronic Disease Prevention and Health Promotion. 2. American College of Sports medicine (ACSM) (1995). ACSM's guidelines for exercise testing and prescription. 5th ed. Pennsylvania: Williams and Wilkins. 3. Howley ET, Franks BO (1997). Health fitness instructors handbook. 3rd ed. Champaign: Human Kinetics. 4. Kent M (1994). The Oxford dictionary of sport’s science and medicine. Oxford: Oxford University Press. 5. Jette M, Quenneville J, Sidney K (1992). Fitness testing and counselling in health promotion. Can J Sport Sci; 17: 193–8. 6. Oja P, Tuxworth W, eds (1995). Eurofit for adults. Assessment of health related fitness. Finland: Council of Europe Publishing: 27–35. 7. King CN, Senn MD (1996). Exercise testing and prescription. Practical recommendations for the sedentary. Sports Med; 21(5): 326–36. 8. Reuben DB, Siu AL, Kimpau S (1992). The predictive validity of self-report and performance-based measures of function and health. J Gerontol ; 47(4): M106–10. 9. Rikli R & Jones CJ (2013). Senior Fitness Test Manual. 2nd ed. Champaign, IL: Human Kinetics. 10. Rikli R & Jones J (1999a). “Development and validation of a functional fitness test for community-residing older adults.” J Aging Phys Act, 7, 129–61. 11. Evans WJ (1995). Keys to successful aging. Paper presented at the International Conference on Aging and Physical Activity, Colorado Springs, CO. 12. Rose DJ (in press). “Promoting functional independence in older adults at risk for falls: The need for a multi-dimensional programming approach.” Journal of Aging and Physical Activity. 13. Alliance for Aging Research (1999). Independence for older Americans: An investment for our nation’s future. Washington, DC: Alliance for Aging Research. 14. Blair SN, Dunn AL, Marcus BH, Carpenter RA, and Jaret P (2001). Active living every day. Champaign, IL: Human Kinetics. 15. Dishman R (1998). Exercise adherence. Champaign, IL: Human Kinetics. 16. Rikli R & Jones J (1997). “Assessing physical performance in independent older adults: Issues and guidelines.” J Aging Phys Act, 5, 244–61. 17. Rikli R & Jones J (1999b). “Functional fitness normative scores for communityresiding older adults, ages 60–94.” J Aging Phys Act, 7, 162–81. 35 36|TESTIRANJE TELESNE PRIPRAVLJENOSTI STAREJŠIH OSEB PRIROČNIK ZA PREISKOVALCE PRILOGE 9 PRILOGE 37 Priloga 1: NAVODILA IN VPRAŠALNIK ZA UDELEŽENCE TESTIRANJA TELESNE PRIPRAVLJENOSTI NAVODILA IN VPRAŠALNIK ZA UDELEŽENCE TESTIRANJA TELESNE PRIPRAVLJENOSTI Ustrezna priprava na testiranje telesne pripravljenosti je pomembna, saj vam omogoča, da teste opravite kot najbolje zmorete. Čeprav je verjetnost za pojav zdravstvenih zapletov med testiranjem minimalna, so sledeči napotki pomembni za zagotavljanje vaše varnosti: 1. Izogibajte se prekomernemu naporu in intenzivni telesni dejavnosti 1 do 2 dni pred testiranjem. 2. 24 ur pred testiranjem ne uživajte alkoholnih pijač. 3. Pred začetkom testiranja naj mine vsaj ena ura od zaužitja zadnjega obroka. 4. Oblecite udobna športna oblačila in športno obutev. S seboj prinesite plastenko vode in brisačo. 5. Če pri branju uporabljate očala, jih prinesite s seboj. 6. Če sumite, da ste bolni ali imate katerekoli druge zdravstvene težave, ki bi vas lahko ovirale pri izvedbi testov, o tem obvestite vodjo testiranja pred pričetkom testiranja. Na testiranju telesne pripravljenosti boste opravili skupino testov, s katerimi boste pridobili poglobljeno oceno vaše telesne pripravljenosti (mišične moči, jakosti in vzdržljivosti, gibčnosti, ravnotežja in koordinacije). Opravili boste tudi enega izmed testov vzdržljivosti srca, ožilja in dihal. Spodbujamo vas, da vse teste opravite po svojih najboljših močeh, vendar še vedno v mejah svojih zmožnosti in trenutnega počutja. Če ste v dvomih glede vašega zdravstvenega stanja in vaše varnosti na testiranju, se o tem pogovorite z vodjo testiranja ali vašim izbranim osebnim zdravnikom. VPRAŠALNIK O ZDRAVSTVENEM STANJU IN TELESNI DEJAVNOSTI Prosimo, da pred testiranjem izpolnite Vprašalnik o zdravstvenem stanju in telesni dejavnosti. Vprašalnik je namenjen odkrivanju dejavnikov, ki bi lahko ogrozili vaše zdravje, in zagotavljanju vaše varnosti pri izvedbi testov. Ime in priimek Datum rojstva Spol M Ž 1) Nedokončana osnovna šola 2) Osnovna šola 3) 2- ali 3-letna poklicna šola Prosimo, navedite zadnjo šolo, ki ste jo 4) 4-letna srednja šola/gimnazija dokončali. 5) Višja šola 6) Visoka šola, fakulteta, akademija 7) Podiplomski študij (specializacija, magisterij ali doktorat znanosti) Datum izpolnjevanja vprašalnika 38|TESTIRANJE TELESNE PRIPRAVLJENOSTI STAREJŠIH OSEB PRIROČNIK ZA PREISKOVALCE Priloga 1: NAVODILA IN VPRAŠALNIK ZA UDELEŽENCE TESTIRANJA TELESNE PRIPRAVLJENOSTI Prosimo vas, da najprej pozorno preberete zastavljena vprašanja, nanje iskreno odgovorite in nato izpolnite izjavo. Pri vsakem vprašanju je možen en odgovor. Pri vprašanjih, kjer je možen odgovor DA ali NE, odgovor po potrebi dopolnite. PRILOGE ZDRAVSTVENO STANJE ZS_1 Kako ocenjujete svoje zdravje? 1. Zelo slabo. 2. Slabo. 3. Povprečno. 4. Dobro. 5. Zelo dobro. ZS_2 Ali imate katero izmed naslednjih bolezni, ki jo je potrdil zdravnik: a) bolezni srca, ožilja ali pljuč? DA NE Če DA, katero? _________________________________________ b) povišan krvni tlak (hipertenzijo)? DA NE c) vnetno bolezen sklepov (npr. artritis)? DA NE d) bolečine v hrbtenici ali katero drugo kronično ali ponavljajočo se okvaro (poškodba, operacija, obolenje) gibalnega sistema? DA NE Če DA, katero? _________________________________________ e) katerokoli drugo zdravstveno težavo, ki vam preprečuje telesno dejavnost, čeprav si želite biti telesno dejavni? DA NE Če DA, katero? _________________________________________ ZS_3 Se kdaj nenavadno zadihate in/ali občutite bolečino v prsih: a) v mirovanju? DA NE b) med telesno dejavnostjo? DA NE ZS_4 Ste v zadnjih šestih mesecih večkrat omedleli ali imeli vrtoglavice? DA NE ZS_5 Ali trenutno jemljete katerokoli zdravilo, ki vam ga je predpisal zdravnik? DA NE Če DA, katero? _________________________________________ ZS_6 Ste imeli v zadnjih dveh tednih prehlad, gripo ali katerokoli drugo obolenje s povišano telesno temperaturo? DA NE ZS_7 Ste zadnjih šest mesecev kadili? DA NE ZS_8 Ste v zadnjih 24 urah zaužili alkohol? DA NE 39 Priloga 1: NAVODILA IN VPRAŠALNIK ZA UDELEŽENCE TESTIRANJA TELESNE PRIPRAVLJENOSTI TELESNA DEJAVNOST TD_1 Kako ocenjujete svojo telesno pripravljenost? 1. Zelo slabo. 2. Slabo. 3. Povprečno. 4. Dobro. 5. Zelo dobro. TD_2 Kolikokrat se v običajnem tednu (to je med delovnim časom, na poti v/iz službe ali po opravkih, doma ter v prostem času skupaj) ukvarjate z: (V vsakem stolpcu obkrožite en odgovor.) 1. ZMERNO intenzivno telesno dejavnostjo* najmanj 30 minut (naenkrat 2. VISOKO intenzivno telesno oziroma v istem dnevu npr. trikrat po vsaj 10 dejavnostjo* najmanj 25 minut vsakokrat minut) vsakokrat do take mere, da nekoliko do take mere, da se zadihate in oznojite? pospešeno dihate in se ogrejete? a) Nikoli. a) Nikoli. b) 1-krat na teden. b) 1-krat na teden. c) 2-krat na teden. c) 2-krat na teden. d) 3-krat na teden. d) 3-krat na teden. e) 4-krat na teden. e) 4-krat na teden. f) 5-krat na teden. f) 5-krat na teden. g) 6-krat na teden. g) 6-krat na teden. h) 7-krat na teden. h) 7-krat na teden. i) Več kot 7-krat na teden. i) Več kot 7-krat na teden. * Npr. hitra hoja, lahkotno kolesarjenje po * Npr. tek, hoja po stopnicah, hitro ravnem terenu, ples, počasno plavanje, kolesarjenje, kolesarjenje po hribovitem badminton, dvigovanje/prenašanje srednje terenu, aerobika, hitro plavanje, tenis, težkih bremen, težja industrijska ali nogomet, dvigovanje/prenašanje težkih gospodinjska opravila. bremen, težka fizična dela. TD_3 Kako pogosto izvajate vaje za krepitev večjih mišičnih skupin (vadba z utežmi, elastikami, lastno težo in podobno)? 1. Nikoli. 2. Manj kot 1-krat na teden. 3. 1-krat na teden. 4. 2-krat na teden ali več. TD_4 Kako pogosto izvajate vaje za izboljšanje ravnotežja in gibčnosti (joga, raztezanje, stoja na eni nogi in podobno)? 1. Nikoli. 2. Manj kot 1-krat na teden. 3. 1- do 2-krat na teden. 4. 3-krat na teden ali več. 40|TESTIRANJE TELESNE PRIPRAVLJENOSTI STAREJŠIH OSEB PRIROČNIK ZA PREISKOVALCE Priloga 1: NAVODILA IN VPRAŠALNIK ZA UDELEŽENCE TESTIRANJA TELESNE PRIPRAVLJENOSTI IZJAVA UDELEŽENCA S spodnjim podpisom potrjujem, da: PRILOGE • sem natančno prebral/-a vprašanja v Vprašalniku o zdravstvenem stanju in telesni dejavnosti in sem na vprašanja podal/-a resnične odgovore ter • se testiranja telesne pripravljenosti udeležujem prostovoljno in na lastno odgovornost. Podpis __________________________________________ Izpolni vodja testiranja. Ali je oseba zadostno telesno dejavna? 1. Oseba je nezadostno telesno dejavna. 2. Oseba je mejno telesno dejavna. 3. Oseba je zadostno telesno dejavna. OPOMBE: 41 Priloga 2: TESTNI KARTON ZA VPIS REZULTATOV TESTIRANJA TELESNE PRIPRAVLJENOSTI STAREJŠIH OSEB TESTNI KARTON ZA VPIS REZULTATOV TESTIRANJA TELESNE PRIPRAVLJENOSTI STAREJŠIH OSEB Testni karton je namenjen beleženju rezultatov in ocen posameznih testov iz skupine Senior Fitness Test (SFT – slovenske različice) pri testiranju telesne pripravljenosti starejših odraslih oseb, starih 65 let in več. Za mlajše odrasle udeležence testiranja preiskovalec izbere drugo skupino testov telesne pripravljenosti odraslih oseb. Kakršnekoli posebnosti (odstopanja od protokola izvedbe, prilagoditve, okoliščine izvedbe, neizvedba testa in drugo) je potrebno zabeležiti v Opombah in slednje upoštevati tudi pri ponovnem testiranju posameznika. SPLOŠNI PODATKI IP Ime in priimek UDELEŽENCA: DP_01 Spol (prosimo obkrožite) M Ž DP_02 Datum rojstva (dd. mm. llll): DT Datum testiranja (dd. mm. llll): OSNOVNE MERITVE ARTERIJSKI KRVNI TLAK IN SESTAVA TELESA M _01 Arterijski krvni tlak (AKT) v mirovanju OCENA: 1 2 3 AKT: ________ / _________ mmHg (Prosimo obkrožite.) M_02c Razmerje obsega pasu in telesne višine (ROPTV) OBSEG PASU: _____________ cm OCENA: 1 2 3 TELESNA VIŠINA: __________ cm ROPTV: ____________________ (Prosimo obkrožite.) M_02d Indeks telesne mase (ITM) TELESNA MASA: _____________ kg OCENA: 1 2 3 ITM: _______________________ kg/m2 (Prosimo obkrožite.) REZULTATI TESTOV TELESNE PRIPRAVLJENOSTI ZA ODRASLE OSEBE MOTORIČNE SPOSOBNOSTI – ravnotežje in agilnost SFT_A Test stoje na eni nogi OCENA: 1 2 3 DOSEŽEN ČAS: _________________ s (Prosimo obkrožite.) SFT_B Časovno merjeni vstani in pojdi test (2,4 m) OCENA: 1 2 3 DOSEŽEN ČAS: _________________ s (Prosimo obkrožite.) 42|TESTIRANJE TELESNE PRIPRAVLJENOSTI STAREJŠIH OSEB PRIROČNIK ZA PREISKOVALCE Priloga 2: TESTNI KARTON ZA VPIS REZULTATOV TESTIRANJA TELESNE PRIPRAVLJENOSTI STAREJŠIH OSEB MIŠIČNO-SKELETNA PRIPRAVLJENOST – gibčnost SFT_C Doseg sede na stolu PRILOGE OCENA: 1 2 3 RAZDALJA: _________________ cm (Prosimo obkrožite.) SFT_D Dotik dlani za hrbtom OCENA: 1 2 3 RAZDALJA: _________________ cm (Prosimo obkrožite.) MIŠIČNO-SKELETNA PRIPRAVLJENOST – mišična jakost, moč in vzdržljivost SFT_E Vstajanje s stola OCENA: 1 2 3 ŠTEVILO PONOVITEV: _____________ (Prosimo obkrožite.) SFT_F Upogib komolca OCENA: 1 2 3 ŠTEVILO PONOVITEV: _____________ (Prosimo obkrožite.) KARDIORESPIRATORNA PRIPRAVLJENOST – vzdržljivost srca, ožilja in dihal SFT_G Kateri test aerobne zmogljivosti boste izvedli? (Prosimo obkrožite.) 1) 2-minutni test stopanja na mestu 2) 6-minutni test hoje SFT_G1 2-minutni test stopanja na mestu ŠT. DVIGOV DESNEGA KOLENA: OCENA: 1 2 3 _____________ (Prosimo obkrožite.) SFT_G2 6-minutni test hoje OCENA: 1 2 3 PREHOJENA RAZDALJA: __________ m (Prosimo obkrožite.) Opombe: Podpis preiskovalca: 43 Priloga 3: OBRAZEC Z REZULTATI TESTIRANJA TELESNE PRIPRAVLJENOSTI STAREJŠIH OSEB: ZA UDELEŽENCA REZULTATI TESTIRANJA TELESNE PRIPRAVLJENOSTI STAREJŠIH OSEB Ime in priimek: Datum rojstva: Kraj testiranja: Datum testiranja: IME TESTA OCENA (Prosimo obkrožite.) ARTERIJSKI KRVNI TLAK IN SESTAVA TELESA Arterijski krvni tlak v mirovanju 1 2 3 Razmerje obsega pasu in telesne višine 1 2 3 Indeks telesne mase 1 2 3 MOTORIČNE SPOSOBNOSTI – ravnotežje in agilnost Test stoje na eni nogi 1 2 3 Časovno merjeni vstani in pojdi test (2,4 m) 1 2 3 MIŠIČNO-SKELETNA PRIPRAVLJENOST – gibčnost Doseg sede na stolu 1 2 3 Dotik dlani za hrbtom 1 2 3 MIŠIČNO-SKELETNA PRIPRAVLJENOST – mišična jakost, moč in vzdržljivost Vstajanje s stola 1 2 3 Upogib komolca 1 2 3 KARDIORESPIRATORNA PRIPRAVLJENOST – vzdržljivost srca, ožilja in dihal 1) 2-minutni test stopanja na mestu ALI 1 2 3 2) 6-minutni test hoje 1 2 3 Opombe: 44|TESTIRANJE TELESNE PRIPRAVLJENOSTI STAREJŠIH OSEB PRIROČNIK ZA PREISKOVALCE Priloga 4: TESTNI KARTON ZA 6-MINUTNI TEST HOJE TESTNI KARTON ZA 6-MINUTNI TEST HOJE Ime in priimek: PRILOGE Starost (let): Telesna višina (cm): Telesna masa (kg): Hodite kakor hitro zmorete 6 minut. Vaš cilj naj bo čim večja prehojena razdalja. Bodite pozorni, da pri stožcih zavijete čim hitreje in se ne ustavljate. V spodaj pripravljeno tabelo po vsakem prehojenem krogu s črtico označite število prehojenih krogov. Ena črtica predstavlja 1 prehojen krog (to je 30 metrov). IIII 5 IIII 10 IIII 15 IIII 20 IIII 25 IIII 30 IIII 35 Prehojena razdalja zadnjega kroga: __________________ m. Skupno prehojena razdalja: _________ m Srčni utrip: ___________ utripov/min Opombe: 45 Priloga 4: TESTNI KARTON ZA 6-MINUTNI TEST HOJE Tabela prehojenih razdalj (št. krogov/razdalja v Normativne vrednosti 6-minutnega testa hoje (v m) s metrih). pripadajočimi ocenami za moške in ženske. Število MOŠKI OCENA krogov Razdalja (m) 2 3 15 450 STAROST 1 Pod povprečjem Povprečno Nad povprečjem 16 480 18–29 < 656 656–699 > 699 30–39 < 631 631–694 > 694 17 510 40–49 < 631 631–694 > 694 18 540 50–59 < 606 606–674 > 674 19 570 60–64 < 560 560–673 > 673 20 600 65–69 < 514 514–640 > 640 70–74 < 497 497–622 > 622 21 630 75–79 < 431 431–584 > 584 22 660 80–84 < 406 406–552 > 552 23 690 85–89 < 349 349–523 > 523 24 720 90–94 < 278 278–459 > 459 25 750 ŽENSKE OCENA 26 780 STAROST 1 2 3 Pod povprečjem Povprečno Nad povprečjem 27 810 18–29 < 606 606–660 > 660 28 840 30–39 < 601 601–655 > 655 29 870 40–49 < 591 591–645 > 645 50–59 < 566 566–615 > 615 30 900 60–64 < 500 500–603 > 603 31 930 65–69 < 457 457–582 > 582 32 960 70–74 < 441 441–561 > 561 33 990 75–79 < 396 396–535 > 535 34 1020 80–84 < 351 351–494 > 494 85–89 < 311 311–468 > 468 35 1050 90–94 < 250 250–403 > 403 46|TESTIRANJE TELESNE PRIPRAVLJENOSTI STAREJŠIH OSEB PRIROČNIK ZA PREISKOVALCE PRILOGE 47 48|TESTIRANJE TELESNE PRIPRAVLJENOSTI STAREJŠIH OSEB PRIROČNIK ZA PREISKOVALCE TESTIRANJE TELESNE PRIPRAVLJENOSTI Spremljanje sprememb v telesni pripravljenosti je lahko motivacija, tako za posameznika kot tudi za širšo družbo, STAREJŠIH OSEB: naj živi telesno dejavno življenje. Pridobljeni podatki SENIOR FITNESS TEST meritev in testiranj telesne pripravljenosti nam služijo za Slovenska različica promocijske, epidemiološke in intervencijske študije. Priročnik za preiskovalce