Zadovoljno ter srečno Novo leto 1979 želijo vsem članom kolektiva, njihovim družinam, upokojencem, štipendistom, poslovnim partnerjem, kooperantom, ter kupcem DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE, ORGANI SAMOUPRAVLJANJA, VODSTVO PODJETJA, UREDNIŠTVO NOVOLETNE POSLANICE Samo še nekaj dni nas loči od praznika, ki ni samo naš, od praznika, ki ga slavimo po vsem svetu, vendar po vsebini in tradiciji različno. Različno pa ni to, da si ob prevesu starega leta v novo, zaželimo srečno, tako mi, kot ves narod sveta. In zakaj prav srečno? Srečno zato, da bi vsa naša prizadevanja za blagostanje človeštva dosegla to, kar si želimo in kar nas navdihuje z neizmernim zadovoljstvom. Leto 1978, ki teče h koncu, je tudi leto velikih dogodkov od katerih bi posebej želel omeniti kongrese in kvalitativne spremembe, ki nam jih je prinesel zakon o združenem delu. Je pa tudi leto velikega jubileja za naš kolektiv, ki je s tridesetletnim ustvarjalnim in prizadevnim delom razrastel v širino, ki mu daje sloves in priznanje v avtomobilski industriji. Kot skozi vseh trideset let graditve in dela je bilo tudi jubilejno, trideseto leto delovno. Potrditev tega je široki razmah investicijske dejavnosti in nenehno novo zaposlovanje delovne sile ter doseženi poslovni rezultati, ki dosegajo postavljene vrednosti na vseh področjih, kjer smo imeli možnosti sodelovati in se angažirati. Vendar s tem ni rečeno, da smo dosegli vse možno, z doslednejšim izvajanjem obvez, ki smo si jih zadali sami in jih tudi sprejeli, ne bi izostal še večji uspeh, ki pa je bil moten delno tudi zaradi nestabilnosti zunanjetrgovinskih sisemov. Nezadovoljno bi želel spregovoriti o nekaterih predvidenih organizacijskih spremembah, ki kasnijo in se nanašajo predvsem na bodoči TOZD Komerciala. Akcija, zastavljena v začetku pravkar iztekajočega leta, bi morala še zdavnaj doseči cilj. Dokončna in nova organiziranost sektorja za marketing, izgradnjo ter razvoj in DSK brez dvoma prinaša kvalitetni premik, kakor v smeri gospodarjenja, poslovanja, tako tudi v smeri uresničevanja samoupravnih pravic delavcev, zato bi želel spodbuditi predvsem organizacije ZK, sindikat in mladino, ki so vezane na predlog organiziranosti omenjenih enot, da odgovorneje pristopijo k realizaciji in obenem vplivneje delujejo na vse odgovorne. S tem pa se želimo ogniti tudi nekaterim neurejenim dohodkovnim področjem, ki pa še bodo vedno trn v peti in ki mnogokrat pogojujejo notranjo razmajenost predvsem na področju medsebojnih odnosov. Kot je bilo že rečeno, je bilo poslovanje v smislu celotne delovne organizacije uspešno, vključno s TOZD Gumama, kljub vsemu, da ne bo dosegla reba-lansiranega plana. Pesti nas še vedno obračanje zalog, težave česa bomo odpravili s fizičnim zmanjšanjem le-teh. Mnogo dela še nas čaka tudi na urejevanju odnosov z nekaterimi partnerji. Vse to pa nam naznanja ostrejše pogoje gospodarjenja, predvsem pa bomo mrali imeti neprimerno večji pregled nad prihodkom — dohodkom. Ob zaključku — leto 1979, ki je pred nami bo zahtevalo od nas maksimalni napor na vseh področjih. In če bodo naše sile usmerjene pravilno tudi uspeh ne bo izostal, poslovali bomo zadovoljivo in zaključek prihodnjega leta bi moral biti še ugodnejši. Kolektivu, kakor tudi družinskim članom obilno uspehov v naslednjih dvanajstih mesecih, v letu 1979. TOZD KOVINSKA OBDELAVA Bliža se konec leta in s tem čas, da razmislimo kaj smo v letošnjem letu storili. Z gospodarskim načrtom, ki smo ga sprejeli konec prejšnjega leta smo si zastavili cilje, ki niso bili ravno mali. Cilj je bil prestavljen predvsem v smislu stabilizacije in fizične priprave za večji skok v realizaciji, odpiranju novih delovnih mest, povečanju dohodka, čistega dohodka in osebnega standarda. Pri ocenjevanju rezultatov letošnjega leta je treba reči, da smo dosegli naslednje. Skupni prihodek bo dosežen predvidoma 116%, porabljena sredstva 113 %, dohodek 120 % in čisti dohodek 107 %. Iz navedenega je razvidno, da smo postavljene cilje sicer dosegli, vendar pa je že danes popolnoma jasno, da pa razmerja med skladi in OD ne bomo dosegli v taki stopnji, kot smo si jo zadali. To pa pomeni, da bomo morali v prihodnjem letu dati predvsem večjo težo na produktivnost, kajti drugače ne bomo mogli slediti težnjam po povečanem družbenem in osebnem standardu. Možnosti za to imamo. V prihodnjem letu bomo namreč dobili nekaj delovnih sredstev, s katerimi bomo lahko znatno dvignili celotni prihodek s tem, pa tudi produktivnost. Pri vlaganjih v novo proizvodnjo pa ne smemo pozabiti tudi na spremljajoče objekte. Danes je že dobro poznan problem garderob. Tudi to vprašanje bomo morali rešiti, čeravno nam to direktno ne daje večje proizvodnje, daje pa dober občutek na delovnem mestu in s tem tudi večjo voljo do dela. V letošnjem letu smo prišli tudi na nekatere kvalitetnejše oblike samoupravnega povezovanja, kot jih predvideva zakon o združenem delu. Tako imamo s TOZD Gumama SS o skupnem prihodku, ki daje popolnoma nova gledanja na pridobivanje dohodka skozi povezovanje TOZD. S takim povezovanjem bomo hitro prišli tudi do novih oblik vlaganja, ki bodo hitro postale interesantne. Pri vsem tem bo treba zasledovati cilj, ki je stalno prisoten, koliko dinarjev več bo dal en vložen dinar v tej ali oni obliki. V upanju in želji, da se bodo naše smele napovedi v prihodnjem letu uresničile — celotnemu kolektivu srečno in zadovoljno 1979. leto. Maks Fridl TOZD SERVISI Hitro bližajoči se prazniki Novega leta, je čas, ko obravnavamo razne bilance uspeha ali pa tudi neuspehe za preteklo obdobje, predvsem pa je to čas, ko se radi spominjamo vsi sodelavci svojih najbližjih, prijateljev in znancev, ko si izmenjujejo novoletno voščilo. Želje kolektiva TOZD-a Servis, so predvsem usmerjene v približaj oči se začetek izgradnje novega servisa, kar bo vsaj delno oblažilo trenutno stanje in kar je posebej pomembno za izboljšanje delovnih pogojev. Kljub težkim pogojem gospodarjenja v naši TOZD je večina delovnih ljudi v preteklem obdobju, s svojim vestnim delom dokazalo, da se da gospodariti tako, da se ustvarijo sredstva za sklade, za dvig osebnih dohodkov in kar je posebej pomembno še za ostanek dohodka, ki nam bo v naslednjem obdobju zagotovilo, določenih razširitev modernizacij proizvodnje. Pri nadaljnjem uresničevanju vsega začrtanega želim vsem članom TOZD-a Servis in vsem delavcem delovne organizacije AGIS, kakor tudi družinskim članom vseh zaposlenih, mnogo uspehov v letu 1979, posebej pa želim, da bi praznovanje novoletnih praznikov potekalo v prijateljskem vzdušju. KELENC Viktor TOZD ORODJARNA Za leto 1978 je bila za TOZD ORODJARNA značilna zelo razgibana dejavnost na področju reorganizacije v smislu prilagajanja potrebam proizvodnim TOZD in povečanju produktivnosti. V osnovi smo menjali poslovno politiko, saj smo prešli na princip dokončnega vrednotenja dela, kar v prvi vrsti omogoča eksaktno poslovno politT ko proizvodnih TOZD na eni strani, na drugi strani pa pomeni tak način poslovanja toč-nejšo vrednotenje prizadevnosti pri delu v TOZD Orodjarna. Docela smo rekonstruirali tudi proizvodnjo, saj smo ločili vzdrževanje orodij in priprav od izdelave le-teh. V tej reorganizaciji vidimo bistveno spremembo kvalitete dela, saj smo s tem dosegli boljše planiranje dela, boljšo kontrolo nad izvajanjem dela in približali smo se zahtevam zakona o združenem delu, z ozirom na plačilo po delu. Z dvema tako bistvenima spremembama kvalitete organizacije dela v TOZD Orodjarna, bomo lahko le delno sledili hitrim razvojem proizvodnih TOZD v delovni organizaciji AGIS, saj ugotavljamo, da so skupne potrebe po orodjih in pripravah za leto 1979 natanko za enkrat večje, kot pa je naša zmogljivost. Opozoriti moramo, da manjka pri vsej tej prizadevnosti, da bi lahko zmogli potrebam, še faktor investiranja, kateri pa je močno dvisen od sposobnosti združevanja potrebnih finančnih sredstev, kajti vedeti moramo, da je strojna oprema za orodjarno izredno draga. Sami se trudimo, da nrištedi-mo čim več lastnih finančnih sredstev, da bi si lahko nabavili vsaj tisto, kar najbolj potrebujemo za nemoteno delo. Delavci TOZD Orodjarna obljubljamo, da se bomo v letu 1979 še bolj trudili, da zadostimo potrebam proizvodnih TOZD v DO AGIS, in tako dosegli še boljše skupne rezultate. Vsem našim sodelavcem v DO AGIS in sodelavcem zunaj DO želimo uspešno Novo leto. TOZD VZDRŽEVANJE Približuje se konec leta pa je v navadi, da se naredi obračun. Tudi v TOZD-u Vzdrževanje pregledujemo celoletno poslovanje. V tem letu smo se trudili, da izboljšamo naše usluge TOZD-om, tako v smislu kvalitete, kot v hitri intervenciji v odpravljanju napak na strojih in strojnih napravah. Veselo v novo leto Kot že tolikokrat, se bomo morali ponovno posloviti od starega leta in veseli ter starejši zakorakati nasproti novim nalogam in težavam. Vendar vse pa le ne bo samo novo. Nekaj bo tudi starega, staro bo tisto, kar nas spremlja skozi ves čas skupnega ustvarjanja in premagovanja težav. Res je, da premagujemo težave, skupno ustvarjamo, vendar ali je pri tem res prisotna srčna kultura, ali se v odnosu do sočloveka vedemo prijazno, odkrito, človeško? No, prav to je vprašanje, z odgovorom na katerega, bi morali odkrito in brez prisotnosti lakiranja spregovoriti, s težnjo in namenom, da za vselej opravimo s sebičnostjo in neprirodnim vedenjem, ki ne temelji in ne izhaja iz interesov ter usmeritve naše družbe. Vendar zdravljenje teh ran ni tako lahko. Res je, da je za to potrebno časovno obdobje, vendar pomembnejša pri tem je človekova notranjost, oblikovanje njegove duševnosti, privzgojen občutek do etičnih lastnosti in ljubezen do sočloveka. Ob razmišljanju o vsem tem, se moramo ozreti še na en pojav, ki pogojuje naše ugotovitve in ki nas neizogibno sili v podobna stanja. Razvoj gospodarstva in bitka za produktivnost, od katere zavisi tudi naš standard, nas mnogokrat primorata, da odmislimo družbene aktivnosti, s tem pa ob tekanju za doseganjem čim boljših rezultatov na delovnih mestih, materialno res krepimo naš obstoj in celotne družbe, vendar ne krepimo in gojimo kulture ter občutka do prijaznosti in vseh lepot ter lastnosti razumnega bitja. O vsem tem bi se morali zamisliti, da bomo ob doseganju skupnih delovnih uspehov, skrbneje gojili tudi prijaznost, nesebičnost in lep odnos. Le tako si bomo ob izteku starega leta iskreno segli v roke in si nelicemerno zaželeli, že toliko prej izrečene besede sreče in zadovoljstva. ŠNEBERGER Srečko TOZD GUMARNA V zadnjih letih je TOZD Gumama precej investirala v posodabljanje tehnologije in tehnoloških procesov, vendar pa zelo malo v izboljšanje delovnih pogojev zaposlenih. Uvajanje sodobne tehnologije, iskanje lastnega prostora v grupaciji, iskanje možnosti večjega plasmaja na domači in zunanji trg, težave z uvozom repromateriala in zelo slabi delovni pogoji, so glavni vzrok, da poslovno leto ne bo zaključeno v cilju željenega in planiranega. Kljub temu pa smo si v srednjeročnem planu zadali naloge, da izboljšamo predvsem delovne pogoje, povečamo storilnost in produktivnost, dosežemo večji celotni prihodek ter s sodobno tehnologijo in organizacijo dosežemo večjo kvaliteto, ki bo tako v kvalitativnem, kot v kvantitativnem smislu zadovoljevala tudi zahteve zunanjega tržišča. Pri naših razvojnih usmeritvah ni bilo opaziti zasičenosti niti domačega, niti tujega trga, to pa je narekovalo še hitrejše investiranje v izgradnjo nove tovarne gumeno tehničnih izdelkov v okviru DO AGIS. V letošnjem letu smo v DO AGIS prvi podpisali SS o pridobivanju skupnega prihodka s TOZD K. O. ter tako pričeli tudi v tej smeri uresničevati določila zakona o združenem delu. Prav tako pa je bil tudi podpisan dogovor o realizaciji skupnega projekta prenosa dela proizvodnje iz DO SAVA Kranj v DO AGIS Ptuj, ki pa je nadalje- vanje projekta preventivno investicijsko sanacijskega programa TOZD Gumarne in nam pravzaprav omogoča, da v regiji izgradimo slovensko gumarsko industrijo. V tej smeri želimo doseči večjo dohodkovno povezavo, ki izhaja iz medsebojnih odnosov ter združevanja dela in sredstev in večjo delitev dela in specializacijo v proizvodnji gumenih izdelkov. Na področju samoupravnega obnašanja in zavesti posameznikov bo v naslednjih obdobjih potrebno vložiti še veliko dela in truda, da ne bo moteno samoupravno odločanje in proces in da se bomo hitreje vzgajali, kot neposredni proizvajalci v samoupravnem socialističnem sistemu. Ob koncu — v želji realizacije srednjeročnega plana — želim vsem sodelavcem, vsem DPO in samoupravnim organom v TOZD Gumama, srečno in uspešno 1979. LEBER Jože Glavna naloga naše TOZD je vzdrževanje osnovnih sredstev ter oskrbovanje ostalih TOZD-ov in služb z vsemi vrstami energije (zrak, para, voda, elektrika). Povdariti pa je potrebno, da so pomembne tudi razne adaptacije, ki jih opravlja naš TOZD, kot so; obnovitev jedinice TOZD-a Precizna mehanika in TOZD-a TAP na Bregu. Seveda pa ne smemo mimo našega uspeha, ko smo v zelo kratkem času načrtno preselili vso strojno o-premo TOZD-a TAP v nove prostore in tudi TOZD Orodjarno ter tako vskladili tehnološke postopke, ne da bi prišlo do zastoja proizvodnje. Omeniti velja, da je naša OZDv tem letu nabavila veliko novih os- Zakaj zamuda pri izgradnji SGI? Na razgovoru, 23. 6. 1978, o realizaciij srednjeročnega razvojnega programa, ki je bil organiziran predvsem z namenom obvestiti javnost o naših dosežkih in planih, smo med drugim zabeležili tudi to, da se je v AGIS-u pričela gradnja skladišča gotovih izdelkov. Za pozdravit je bila ugotovitev, da je to investicija skupnega pomena, iz česar izhaja, da so za izgradnjo tega objekta združile sredstva temeljne organizacije. Ta ugotovitev pa je samo nadaljevanje že začetih skupnih vlaganj pri obratu družbene prehrane, asfaltnih poteh itd. No, o tem ste lahko širše že prebrali v našekn glasilu, zato bi želeli nadaljevati sporočilo z vsebino, ki se navezuje na naslov. Prvi kubični metri izkopane zemlje za izgradnjo SGI so dajali občutek nedvomne in popolne realizacije dogovorjenih nalog in ciljev. Po nekaj metrih nadaljnjega prodiranja v zemljo so nastale prve težave z vodo talnico, ki pa še niso resneje ogrozile izvajalce, vendar časovno so te premaknile nekatere roke. Za tem je sledila napaka pri izdelavi montažnih stebrov. Zaradi neusklaje- nosti projektov oziroma napake so bili za 15 cm prekratki. Ker pa se ni smela zmanjšati višina hale so morali nastalo razliko rešiti z dobetoniranjem ležišč stebrov v čašah temeljev. Iz tega pa so sledile še dodatna dela, kot je preizkus ponovne statičnosti in presoja ostalih ukrepov, da ne bi prišlo do zmanjšanja stabilnosti oziroma varnosti konstrukcije. To pa niso vse težave, ki spremljajo izvajalce del SOZD ELKOM Maribor. Srečujejo se tudi s problemi nabave raznih materialov in neažurnim delom proizvajalcev. Vse to pa vpliva na podaljšanje dogovorjenih rokov gradnje in izgradnje objekta. Rok za dokončanje investicije je pretekel z dnem 10. 11. 1978. Zato je AGIS izročil celotni predmet izgradnje skladišča gotovih izdelkov in zaklonišča, stalnim pravnim zastopnikom, odvetniški pisarni Franja Aliča. Po izjavi prevzemnika inženiringa SOZD ELKOM Maribor, bodo dela za izgradnjo skladišča gotovih izdelkov končana v začetku meseca januarja. Šneberger Obvestilo za osvežitev moči Po novoletnem praznovanju vabimo vse na TRIM v plavanju, ki bo v torek 9. januarja ob 15,30 dalje v RTC (Ptujskih toplicah). Plavalci, ki bodo izpolnili pogoje dobijo značko TRIM-čka. Vstopnino plača delovna organizacija. Vabljeni v čim večjem številu. novnih sredstev, ki jih je bilo potrebno hitro in kvalitetno postaviti na temelje in priključiti vse potrebno, da so lahko čim prej pričeli z obratovanjem. Osnovna sredstva, ki jih nabavljamo so vedno bolj tehnično komplicirana in z njimi lahko rokujejo le tehnično usposobljeni delavci, zato je potrebno, da se tudi v našem TOZD-u sproti usposabljamo in pripravljamo za tako zahtevna dela, seveda pa bomo potrebovali nove strokovne usposobljene sodelavce. Če se ob koncu ozremo na leto, ki mineva ugotavljamo, da ni šlo vedno vse tako kot bi želeli, tako kot pravi rek: Tisti, ki dela tudi greši! Lahko pa trdimo, da smo se po najboljših zmogljivostih trudili in opravljali naše delo v zadovoljstvo vseh TOZD in ostalih služb. Hkrati si želimo, da bi v prihodnjem letu naše delo zastavili bolj plansko, saj bi s tem zmanjšali število intervencijskih popravil in izpadov proizvodnje. Za zaključek vsem srečno in zadovoljno 1979. Alojz Lipavšek 22. december dan oboroženih sil Jugoslavije 22. december — dan rojstva Jugoslovanske ljudske armade — proslavljamo letos že petintridesetič v svobodi in praznik vseh oboroženih sil Socialistične federativne republike Jugoslavije, delovnih ljudi in občanov vseh naših narodov in narodnosti. Splošno ljudski značaj proslave tega zgodovinskega datuma izhaja iz dejstva, da je Jugoslovanska ljudska armada nastala v narodnoosvobodilni vojni in revoluciji in da je s tem, ko je nadaljevala veličastne bojne tradicije, v petintridesetletnem obdobju mirno poglobila in utrdila svoje revolucionarno bistvo in ljudski značaj v sestavi skupnih sil splošne ljudske obrambe. Naše oborožene sile so pod vodstvom Komunistične partije Jugoslavije in tov. Tita zmagoslavno končale štiriletni oboroženi boj v impozantni sestavi 52 divizij, ki jih je sestavljalo preko 800.000 borcev. V končnih operacijah na severovzhodnih mejah naše domovine so prisilile ogromno, strateško sovražno grupacijo 250.000 nemških vojakov in 100.000 domačih izdajalcev, da so morali položiti orožje. sile razvijali in krepili izključno v funkciji obrambe pridobitev narodnoosvobodilne vojne, zaščite svobode, neodvisnosti in naše pravice, da svoje notranje življenje urejamo brez kakršnihkoli vmešavanj od drugod. 22. december je velik pomemben datum, to je praznik naše armade, armade delavstva. Z našimi vojaki praznuje vsa Jugoslavija, vsi delavci, študentje, kmetje, kajti armada smo vsi. Tudi v Tako so naše obrožene sile dokončno dokazale, da je osvoboditev naše domovine, naše lastno delo v okviru skupnega boja anti-hitlerjevske koalicije. Tako se je začelo najdaljše obdobje v zgodovini naših narodov, v katerem smo dosegli neprecenljive rezultate v materialnem in družbenem razvoju. V naši aktivnosti smo vedno izhajali iz tega, da je za naš nemoteni družbeni in ekonomski razvoj nujen mir, zakaj le v miru lahko gradimo sistem odnosov, odnosov, ki so zasnovani na delu, enakopravnosti, solidarnosti in humanosti delovnih ljudi in občanov in v katerem odpravljamo vsakršno izkoriščeva-nje med ljudmi. Hkrati pa smo ves čas vedeli, da v obstoječih pogojih mednarodnih nasprotij, ko je grožnja s silo in uporabo sile zelo razširjena, da je v takšnih pgojih možno zagotoviti mirno izgradnjo socialističnih družbenih odnosov le z zanesljivo obrambno močjo. To pomeni, da smo naše oborožene AGIS-u smo se pridružili temu praznovanju. Povabili smo nekaj vojakov in starešin ptuske kasarne. To je bil drobcen prispevek k številnim čestitkam naši armadi. Naj je bil še tako drobcen, z njim smo pokazali in izkazali vso pripadnost domovini ter izrazili željo po miru v svetu. Povedali smo, da bomo tudi mi prijeli za orožje ter odšli v boj za naše pravice in svobodo. TOVARIŠICE IN TOVARIŠI DELEGATI! Otvarjam sejo delavskega sveta delovne organizacije ... Tako se pričenja vsaka seja delavskega sveta delovne organizacije ter zopet delegati nato razpravljajo po točkah dnevnega reda z vso zavzetostjo in □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□n u □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ G □ □ □ O Q D □ □ □ □ □ □ G O □ □ □ □ n □ □ □ □ □ □ G a □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ a a □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ D O □ □ □ □ □ □ G □ □ G □ □ □ □ □ □ OBVESTILO o novoletnem praznovanju Občinska zveza prijateljev mladine Ptuj obvešča vse zaposlene v temeljnih in drugih organizacijah ter skupnostih, da bodo prireditve ob novoletnem praznovanju za naše najmlajše tekle po naslednjem razporedu: — OŠ Videm — 29. decembra ob 16. uri v kino dvorani, — OŠ Rodni vrh — 29. decembra ob 14. uri v šoli, — OŠ Ivan Spolenjak — 29. decembra ob 16. uri v dvorani SZDL Breg, — OŠ Gruškovje — 29. decembra ob 12. uri v šoli, — OŠ Leskovec — 29. decembra ob 12. uri v gasilskem domu v Leskovcu, — OŠ Podlehnik — 29. decembra ob 13. uri v šoli, — OŠ Naraplje — 29. decembra ob 12. uri v šoli, — OŠ Ptujska gora — 29. decembra ob 13. uri v šoli, — OŠ Stoperce — 29. decembra ob 9. uri v šoli, — OŠ Žetale — 29. decembra ob 12. uri v dvorani, — OŠ Franc Osojnik — 28. decembra ob 16. uri v šoli, — OŠ Vitomarci — 29. decembra ob 12. uri v šoli, — OŠ Trnovska vas — 29. decembra ob 12. uri v šoli, — OŠ Sela — 29. decembra ob 12. uri v šoli, — OŠ Tone Žnidarič — 28. decembra ob 15. uri za krajevne skupnosti: Tone Žnidarič, Spuhlja, Budina, Brstje in del Rogoznice. V GLEDALIŠČU OB 17. URI ZA OSTALE KRAJEVNE SKUPNOSTI ŠOLSKEGA OKOLIŠA OŠ TONE ŽNIDARIČ — OŠ Majšperk — 29. decembra ob 11. uri v dvorani TVI, — OŠ Dornava — 29. decembra ob 16. uri v šoli, — OŠ Polenšak — 29. decembra ob 12. uri v šoli, — OŠ Gorišnica — 29. decembra ob 15. uri v šoli, — OŠ Grajena — 29. decembra ob 14. uri v domu, — OŠ Markovci — 27., 28 in 29. decembra po vaseh, — OŠ Cirkovce — 28. decembra ob 16. uri v dvorani, — OŠ Kidričevo — 28. decembra ob 16. uri v šoli, — OŠ Cirkulane — 29. decembra ob 15. uri v šoli, — OŠ Zavrč — 29. decembra ob 15. uri v šoli, — OŠ Desternik — 29. decembra ob 11. uri v dvorani Desternik, — OŠ Hajdina — po vaseh, — OŠ Juršinci — 28. decembra ob 11. uri v dvorani Juršinci, — OŠ Lovrenc —29. decembra ob 13. uri v šoli. Prireditve bodo ob osnovnih šolah in otroci od 2—7 let bodo v vsej občini prejeli enaka darilca po načelu: »Vsi otroci so naši in vsaj med njimi naj ne bo razlike.« Na vseh osnovnih šolah se že pridno pripravljajo, da bo prihod dedka Mraza čimbolj doživet in prazničen. Nič ni lepšega kot vesele otroške oči in radostno srce. Občinska zveza prijateljev mladine Ptuj □ □ n □ n □ □ □ □ G □ n o □ □ n □ □ □ □ n □ n □ □ □ c □ □ □ □ □ □ □ □ n n □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ n □ □ □ □ □ □ □ □ □ n □ □ n □ □ □ □ H □ □ n □ □ □ G □ □ □ □ □ n n n n n nnnnnnnnnnmnnnnmnDmaaaaDDiJDDDiJDDDDDDDDD odgovornostjo do tistih, kateri so jim zaupali to odgovorno funkcijo v našem samoupravnem sistemu. Samoupravljanje ni samo beseda, katere se izgovarja, ampak je potrebno to miselnost tudi vpeljati v praksi. Zato je potrebno, da se člani kolektiva kakor delegati tesneje povezujejo v celino, katera bo predlagala zaključke določenih vprašanj, katere so pomembne za celotno delovno organizacijo AGIS. DS DO je imel v svoji dosedanji mandatni dobi 13 rednih in 17 izrednih sej. Predlagano je bilo skupno 327 sklepov. Ta podatek nam zgovorno kaže, kako razgibno je bilo delo DS DO do sedaj. V tem času je odpadla samo ena seja vsled nesklepčnosti. Iz tega je razvid- no, da delegati DS DO zelo odgovorno opravljajo svoje delegatsko poslanstvo. Pripomnil bi samo to, da pričakujem v naprej razprave v katerih bodo sodelovali s predlogom svojih sredin vsi delegati TOZD in delovnih skupnosti in s tem primogli še plodnejšemu delu tega samoupravnega organa naše DO. Tukaj ne smemo pozabiti pohvaliti tudi člane vseh odborov DS DO, in družbeno politične organizacije naše delovne organizacije, katere pripravljajo predloge za reševanje tekočih in občasnih gradiv za seje DS DO. Na koncu tega sestanka želim, da bi v letu 1979, dosledno sledili zakonu o združenem delu in s tem pripomogli k nadaljnji preobrazbi sociahstič-nih samoupravnih odnosov. Nakup lastnih prostorov - nadaljni razmah dejavnosti Namen ustanovitve Društva ljudske tehnike v podjetju Avto-karoserija je bil, da se z angažiranjem vseh možganskih kapacitet maloštevilnega strokovnega kadra le-ta dodatno izkoristi v prid napredka podjetja. Z drugimi besedami povedano, šlo je za to, da se izbrani program čimprej zaokroži in osvoji ter na ta način zagotovi odpiranje novih delovnih mest in prostor na tržišču proizvodom, ki so bili uvoženi ali pa delani na enostaven in primitiven, vendar drag način. Naše društvo danes šteje cca 300 članov, ki se vključujejo v program in po svojih možnostih sodelujejo pri realizaciji tega. Od omenjenega števila članov je precej mladine, ki je deležna enake pozornosti, kot dolgoletni člani. Program dela v tem letu, kakor tudi programi vseh DLT v naši republiki, ki so združena v Zvezo društev ljudske tehnike Slovenije (le-ta je član Zveze organizacij za tehnično kontrolo Slovenije], je v glavnem: ■— širjenje tehnične kulture v sredini, kjer društvo dela in živi — širjenje tehnične kulture med mladino in občani — izobraževanje in izpopolnjevanje svojih članov iz specialnosti, ki je iz njih področja dela — poklica — pomoč matični delovni organizaciji in drugim DO pri reše- vanju tehničnih, tehnoloških in drugih problemov — prototipna dejavnost — fotoamaterska dejavnost — negovanje tovariških in prijateljskih odnosov z drugimi društvi in organizacijami — v naši in izven naše republike — strokovne ekskurzije in tovariška srečanja. Medtem, ko del svojega programa (ekskurzije, predavanja in shod!) lahko realiziramo neodvisno od DO, je večji dei programa pogojen z izdelavo risb, postopkov, projektov in prototipov. Odvisen je od prostih kapacitet v DO, kakor tudi od vzdušja in pripravljenosti posameznikov, ki imajo vpliv na odločanje. Naši dokumenti in vsa imovi-na, s katero društvo razpolaga, se nahajajo v večih prostorih. Iz tega izhaja, da nismo uspeli, tokom svoje bogate dejavnosti izposlovati prostore, ki bi bili naši in ki bi nam zagotavljali normalno delo in razvoj. Ta problem sicer ni samo naš, prisoten je pri vseh društvih v občini in nerazumljivo je, ter neverjetno, da v vsem povojnem času nismo uspeli zgraditi primernega prostora — objekta za delo družbenopolitičnih organizacij v naši občini. Zaradi zgoraj omenjenega smo si prizadevali, da dobimo v mestu najnujnejše prostore, ki bi z določeno adaptacijo zagotovili normalno delo našemu društvu in istočasno bili izhodišče za razvoj naše dejavnosti ter nam posredno omogočili dogradnjo ostalih prostorov, namenjenim potrebnim delavnicam, v katerih bi izdelovali prototipe. Vse člane našega društva in DO, želim Aktivnost društva ljudske tehnike v ugodnejših pogojih obvestiti, da nam je uspelo odkupiti hišo v Muršičevi 6, ki razpolaga s cca 150 m2 prostora in ima dvorišče, na katerem je možna nadaijna izgradnja potrebnih prostorov. Z odkupom, oziroma nakupom teh prostorov pa je zagotovljen tudi nadaljnji razmah naše dejavnosti, ki že do sedaj dosega uspehe, rezultat katerih pa je prav pridobitev omenjenega objekta. Ker se približujemo novemu in poslavljamo od starega leta je želja našega društva: — urediti kupljeno hišo in usposobiti jo čimprej za normalno delo — doseči sporazum z našimi TOZD-i, da v okviru svoje možnosti in prostih kapacitet v DO pomagajo pri delu, tam kjer se za to kaže potreba — ustanoviti občinsko zvezo za tehnično kulturo na območju mesta Ptuja, kot je to primer v drugim mestih naše republike, ter preko le-te vključevati vse programe posameznih SIS in krajevnih skupnostih za reševanje tistih nalog, ki so vsebina našega programa dela. Vsem članom društva, članom DO AGIS in njihovim družinam želimo srečno in zadovoljno Novo leto. Jankovič Vlado Velika želja po novem boljšem, v bližnji prihodnosti realizirana Novica, ki bi ji lahko rekli tudi dolgoletna prizadevanja, o gradnji novih prostorov, oziroma objekta servisov, ni razveseljiva samo za nas, predvsem pa delavce v tej TOZD, ampak tudi za vse občane Ptuja, ki posedujejo avtomobile. Skoraj nemogoči pogoji opravljanja avtomehanskih uslug so mnogokrat pogojevali slabo kvaliteto opravljenega dela, čigar posledica pa niso bili samo večji reklamacijski stroški, ampak tudi nezadovoljstvo lastnikov avtomobilov, ki bi že zdavnaj iskali usluge drugje, vendar kaj, ko pa jih zaradi pomanjkanja ni bilo moč izbirati. Danes, ko beležimo te misli pa lahko zadovoljni trdimo, da se v prihodnje vsem v TOZD Servisi obetajo novi, boljši časi. Enako bi lahko trdili tudi za avtomobile, kajti njihovo »zdravljenje« bo prav tako teklo v boljših in kvalitetnejših okoliščinah. Najvažnejše pri tem pa je sigurno to, da bo TOZD Servisi v doglednem času ustvarila prihodek iz katerega bo tudi več za akumulacijo obenem več možnosti za razširjeno reprodukcijo, potencial katere pa ne zavisi samo od delavcev te TOZD, ampak tudi od širše družbene skupnosti, ki na osnovi tržnih vrednosti teh uslug vpliva na prihodek in končni rezultat poslovanja. _ Skupna izmera pokrite površine je 900 m2. Predračunska vrednost objekta, ki bi naj bil dograjen v drugi polovici naslednjega leta, do prve faze, znaša 9,4 milijon dinarjev. (Nadaljevanje na 6. strani) AGIS • STRAN 5 Nepoznavanje ali zavestno zaviranje Občinski svet Zveze sindikatov Slovenije Ptuj (njegova komisija za kulturo in medrepubliško sodelovange) je organiziral zelo uspelo posvetovanje novinarjev tovarniških, občinskih in regijskih glasil »omenjenih« občin. Združeno delo in družbenopolitične organizacije občin Čakovec, Koprivnica, Krapina, Maribor, Ormož, Pragersko, Ptuj, Slovenska Bistrica in Varaždin že vrsto let (začetek sega v leto 1961) sodelujejo in vsebinsko poglabljajo medsebojne stike. Letos so organizirali tudi delovno srečanje novinarjev s tega področja. Z izmenjavo izkušenj in skupnim iskanjem poti iz marsikatere zagate in stranpoti svojega dela so na svoj način prispevali k obogatitvi vsebinskih priprav na 9. kongres slovenskih sindikatov. Izbrani temi — vpliv združenega dela na sredstva javnega obveščanja ter možnosti za tesnejše sodelovanje tiska v združenem delu s lokalnimi glasili in radijskimi postajami — sta bili seveda nadvse primerni za predkongresno aktivnost. Problemi pri pretoku informacij v združenem delu ter med združenim delom in ostalo družbenopolitično sfero so kajpak problemi sredstev obveščanja v združenem delu in tudi združenega dela. IMa posvetu so med drugim ugotovili, da povsod še ne razumejo najbolje pomena glasila v organizaciji združenega dela, ali pa ga predobro poznajo, pa ga zato strogo nadzorujejo (da ne bi v časnik prispel kak kritični zapis). Časniki tudi drugje v Sloveniji niso pod neposrednim nadzorstvom in varstvom ustanoviteljev — delavskih svetov. Redko je moč najti tovarniško glasilo, ki izhaja pogosteje, kot enkrat mesečno, in redko katero uredništvo se lahko pohvali, da ima dovolj sodelavcev (novinarji v tovarniških glasilih naj bi bili organizatorji, ne pa avtorji sestavkov). Čeprav so tovarniška glasila sorazmerno zelo brana, vendarle marsikje leže na kupih nedotaknjena — kako torej pritegniti bralce — delavce (v Varteksu so zanimanje povečali tako, da mora delavec za glasilo plačati nekaj malega). Težave so si torej podobne, zavzetost, da bodo tako sindikati kot »organizatorji« javnega obveščanja v združenem delu in zunaj njega krepkeje poprijeli (dogovor je imel tudi nekaj čisto konkretnih določil), da bi obveščanje delavcev v kolektivih in obveščanje javnosti o dogajanjih v kolektivih teklo v duhu določil zakona o združenem delu, pa je prav gotovo večja, kot smo jo lahko zasledili kje drugje. V pokongresnih razmišljanjih bo treba izluščiti bistvene smernice in sklepe vseh dogovorov in jih čimprej prenesti v prakso, kar pa je dolžnost vseh nas. (Nadaljevanje s 15. strani) Sredstva so zagotovljena predvsem s krediti KS Maribor, PE Ptuj, sklada občinskih rezerv in zavarovalnice Triglav —• območne skupnosti Maribor. K temu moramo pripisati, da so zavodi Crvene zastave iz Kragujevca prispevali tehnološki projekt v vrednosti 500 tisoč dinarjev. Pomembno pri tem pa je vsekakor tudi to, da bodo s pridobitvijo novih prostorov pridobili tudi 17 novih delovnih mest. Kot smo že omenili gre tokrat samo za prvo fazo izgradnje, pod čemer moramo razu- meti gradnjo Zastava servisov. Naslednji korak v smeri izgradnje bo zajemal prostore avtoelektričarskih ter avtome-hanskih del za vsa druga vozila. Za tem bo sledila zadnja faza izgradnje, ki bo zajemala delovne prostore avtoličarstva in avtokleparstva. Pri snovanju ideje o nameravani investiciji bi želeli posebaj povdariti, da so v servisih naleteli na dokaj dobro razumevanje predvsem pri najetjih kreditov, zato vsem udeležencem ob tej priliki izrekajo zahvalo. Šneberger Kakšen naj bo novinar v samoupravni družbi? Konec novembra letos je bilo v okviru spominskih dnevov na pokojnega novinarja, družbenopolitičnega delavca in glavnega urednika Dela Mitje Gorjupa na Brdu pri Kranju tridnevno posvetovanje slovenskih novinarjev. Na posvetovanju, ki bo poslej stalna oblika družbenopolitičnega in marksističnega izpopolnjevanja novirarjev, so sodelovali sekretar predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc, sekretar predsedstva CK ZKS Franc Šetinc, predsednik Skupščine SR Slovenije Milan Kučan in podpredsednik republiške konference SZDL Slovenije Beno Zupančič. Govorili so o mednarodni politiki in marksističnem pristopu k nalizi in pisanju o temah s tega področja, o vlogi subjektivnih sil v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja, o demokratičnem pluralizmu samoupravnih interesov in delegatskem sistemu ter o slovenskem juziku v novinarstvu. V tem prispevku bomo povzeli nekaj izrečenih misli o delu in vlogi novinarja kot družbenopolitičnega delavca. Časnikarstvo je resno in odgovorno delo, njegovo nepogrešljivo mesto pa je znotraj subjektivnih sil. Da časnikarji ne bi bili samo kronisti nekega časa, ampak notranja gibalna sila razvoja, se morajo nenehno poglabljati v temeljne družbene tokove, se poistovetiti s subjektivnim faktorjem. Novinarji ne morejo biti le opazovalci družbenih sprememb, ampak morajo biti tudi ustvarjalci in oblikovalci družbenih informacij, dialoga ter boja mnenj. Da bi to bili in da bi bila njihova samostojnost pri tem čim večja, pa je potrebno poglobljeno poznavanje družbenih dogajanj, marksistični pristop in zlasti opiranje na temeljne družbene dogovore. Z več svojega znanja, toda s spoštovanjem do znanja drugih, je lahko svoboden in samostojen, brez omahovanja in negotovosti. Novinar kot družbenopolitični delavec in člen subjektivnih sil (idejne in politične sile socializma) mora biti tisti, ki bo z jasno in napredno politično idejo ter s prepričljivim pisanjem vplival, da bado samoupravno ideologijo razumele, sprejele in uresničile najširše ljudske množice. Zato mora v bitko za krepitev družbenoekonomskega položaja delavca, samoupravne organiziranosti združenega dela, dehod-kovnih odnosov, svobodne menjave dela. Tudi boj proti odtujenosti dohodka, za odgovornejše in doslednejše družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje, družbeno planiranje, povezovanje dela in sredstev, za širše samoupravne integracije, ki nam edine lahko da- jo več družbene reprodukcije, je temeljna naloga slehernega časnikarja. Novinarji bi morali tudi stalno ocenjevati idejnopolitične odnose v uredništvih (skratka v okolju, kjer delajo in živijo), da bi s tem krepili enotnost za že bolj ustvarjalno delo. To ne bo krnilo svobode novinarjev, pač pa bo temelj za njihovo resnično samostojnost, preprečilo bo omahovanje in negotovost. Seveda novinar ne more vsega vedeti, mora pa čutiti odgovornost do znanja ter interesov drugih. V razpravah so bili izpostavljeni tudi nekateri problemi, s katerimi se srečujejo novinarji pri svojem delu. Eden takih je problem mladih novinarjev, ki šele začenjajo delati. Delo uspešnega novinarja že tako terja celega človeka. Če pa k temu dodamo še skrb mladih za ustvaritev družine, za stanovanje, pa ne nazadnje še največkrat pomanjkanje prakse, ki je, žal, fakulteta ne da in je to stvar nekajletnega dela, potem je jasno, da so zahteve, naj bo tak (mlad) novinar že celovita in ustvarjalna osebnost, prevelike in preuranjene. Kdaj torej najti čas še za svojo družbenopolitično in marksistično izpopolnjevanje, izpopolnjevanje vrzeli v znanju, ki ga fakulteta ne da ali ga ne more dati? Ta in podobni problemi za zdaj ostajajo še odprti. Seveda jih tudi ne bo mogoče rešiti čez noč. Verjetno pa bi kazalo iskati rešitve poleg samoizobraževanja novinarjev tudi v podobnih srečanjih oziroma posvetovanjih, kot so bili »Gorjupovi spominski dnevi«, in bi se jih udeležil sleherni novinar. Bliže k realizaciji zastavljenih ciljev Dosedanje poslovno sodelova- nitev proizvodnega programa nje med SAVO Kr a obrata družbene prehrane ter ureditev transportnih poti. Investicijska dejavnost v letošnjem letu se je odvijala in se v glavnem odvija po planu oziroma skladno z investicijskimi programi. Kljub določenim teževam s katerimi se srečujemo, posebej pri uvozni opremi, tudi to leto strojna oprema v glavnem, razen določenih izjem, domačih dobaviteljev, prihaja v skladu z po- godbenimi roki. Pri investiciji skupnega pomena v letošnjem letu, to je pri izgradnji skladišča gotovih izdelkov, so nastopili določeni objektivni in tudi subjektivni vzroki, ki so rok dokončanja podaljšali predvidoma za mesec in pol. Od gradbenih investicijskih objektov je bila dokaj solidno realizirana montažna skladiščna hala TOZD-a TAP. In v kaj bomo investirali v naslednjem letu? Strokovne službe v TOZD, DSSS in DSK so pripravile plane investicij za naslednje leto ter investicije skupnega pomena. Omenjeni plani bodo dokončno definirali po usklajevalnem postopku, ki je v teku. Od večjih investicij, ki bi se naj izvajale v naslednjih letih pa so program izgradnje objekta servis vozil Zastava, program tahografa KINZLE ter izgradnja I faze Gumarne. Stanko Zebec -- --—---------------—^ INVENTIVNA DEJAVNOST ________________________J Ko govorimo o inventivni dejavnosti vedno pomislimo na inovatorja ali več inovatorjev, ki so za svoje predloge sprejeli odškodnino v večjih ali manjših zneskih, kar je seveda odvisno od gospodarske koristi, ki jo inovacija prinaša. Nikdar pa nismo pomislili na gospodarske koristi, ki jih dosežemo z inovacijami, koliko inovatorjev sodeluje v inventivni dejavnosti itd. Zaradi tega želim napisati nekaj o (krajše: MID). Kaj je množična inventivna dejavnost (MID)? Kot beseda sama pove, pomeni množična inventivna dejavnost sodelovanje množice delavcev v inventivni dejavnosti. Skratka, veliko delavcev v kolektivu razmišlja, kako izboljšati vse, kar jih obdaja in s čimer delajo (orodja, s katerimi delajo, tehnološki postopki, izdelki, organizacija, varnost pri dleti, izboljšati prodajo itd). V najbolj razvitih deželah sodeluje v MID letno vsaj 7 % zaposlenih, od katerih, da poprečno vsak okrog 2 predloga (n. p. v NDR sodeluje v MID 28 % zaposlenih, v ZDA 18 % zaposlenih, v ZRN 10 %, v Holandiji 9 °/o itd). Nekatera podjetja seveda bistveno odstopajo od prikazanega poprečja. Za primer bom navedel znano tovarno iz področja elektrokovinske industrije v ZDA HONEYWELL Inc., ki zaposluje 7.500 ljudi, v MID sodeluje letno okrog 45 % zaposlenih, ki dajo v poprečju vsak po 3,9 predloga (seveda je osvojen le vsak drugi predlog). V omenjeni tovarni so v letu 1975 zabeležili kar 13.116 predlogov. Sedaj pa preidimo v našo delovno organizacijo. V letu 1977 je bilo zabeleženih 66 predlogov kar predstavlja, da je sodelovalo v inventivni dejavnosti 4 % vseh zaposlenih. V temeljnih organizacijah in delovni skupnosti pa je stanje naslednje: TOZD Avtooprema 25 predlogov ali 5,46 % zaposlenih, TOZD Gumama 6 predlogov ali 4,08 % zaposlenih, TOZD Kovinska obdelava 8 množični inventivni dejavnosti predlogov ali 8,51 % zaposlenih, DSSS je imela 96 predlogov ali 2,72 %, TOZD Orodjarna 9 predlogov ali 7,50 % zaposlenih in TOZD Precizna mehanika 2 predloga ali 3,17 % zanoslenih. Iz gornjega je razvidno, da je najmanj zaposlenih sodelovalo v inventivni dejavnosti ravno iz delovne skupnosti skupnih služb čeprav je bilo poprečje strokovnega znanja na najvišjem nivoju v delovni organizaciji. Stanje za leto 1978 na kaže še nekaj manjugodnejšo sliko, če ravno se je število predlogov nekoliko povečalo. Razlika je v tem, da se je v letu 1978 povečalo število zaposlenih od približno 1.650 v letu 1977 na okrog 1.780 v letu 1978. Kakšne so koristi od množične inventivne dejavnosti (MID)? Koristi delimo na direktne in indirektne. Med direktne spadajo tiste, katerih posledica je n. p. povečana storilnost ali cenejše poslovanje. Ta del koristi lahko izračunamo in predstavljajo čisti materialni prihranek. V ilustracijo naj povem, da v Ameriki smatrajo, da spadajo koristi iz MID med najbolj rentabilne, saj dobijo za 1 vložen dolar kar 6 dolarjev čistega dohodka. Indirektne koristi so težje merljive, saj nastopajo kot posledica množičnega kreativnega prebujanja delavcev, kar ima za posledico kvalitetnejše in uspešnejše delo. Dušan Žnidarič Delovni prostori oddelka ZASTAVA v TOZD SERVISI Podelitev simboličnih priznanj inovatorjem Razmah inventivne dejavnosti v ptujski občini še vedno ne dosega uspeha, ki bi se bistveno odražal v gospodarstvu. Vzroki za tako stanje več ali manj tičijo v neurejenih in pomanjkljivih aktih, ki mnogokrat destimulativno vplivajo di to, da pa v zadnjem obdobju vendarle posvečamo temu več pozornosti, predvsem nekatere delovne organizacije, kot sta AGIS in TGA. Najlepši dokaz v potrditev teh nekaterih zaključkov je minula podelitev značk »INOVATOR«, de- »Misleci« na podelitvi značk na »inventivno razpoložene« posameznike. Ob tem pa se še vedno srečujemo tudi s primeri zavidanja ali namernega zaviranja nadaljnjega razvoja te dejavnosti, predvsem tistih, ki ocenjujejo trud avtorja, kot njegovo osebno korist, vedno trud gledamo le iz aspekta denarne nagrade. To bi lahko potrdili s primeri, ki so bili ožigosani, kot materialno okoriščanje, ni pa se ob tem razmišljalo o koristnosti predloga, ki je morda v skupnem seštevku doprinesel neprimerno več za delovno organizacijo. Mnogo tega je bilo povedanega tudi na javni tribuni in obenem tu- lavcem v AGIS, ki dosegajo že precejšnje uspehe s svojimi predlogi. Ta prispevek in akcija komisije za inventivno dejavnost v AGIS, pa ne bi smela imeti samo značaj simbolične nagraditve inovatorjev, doseči želimo predvsem to, da iz osamljenih primerov razcvete množičnost in s tem možnosti popolnega izkoriščanja domačega znanja. Zato akcijo komisije pozdravljamo, z željo, da stimulativno vpliva tudi na tiste, ki se še do danes niso poskusili in morda skrivajo v sebi pravi zaklad koristnih predlogov. Šneberger Praktična uporaba sončne energije V AGIS-u je v minulih dneh potekalo zanimivo predavanje o energetskem potencialu, ki bi naj v prihodnosti nadomestil nekatere klasične vire nergije. Društvo inženirjev in tehnikov Kidričevo ter društvo ljudske tehnike AGIS je v sodelovanju s predstavniki VTŠ Maribor in delovne organizacije Cevovod, pripravilo predavanje o praktični uporabi sončne energije. Ves potek zanimivega podajanja, še ne v popolnosti raziskanih možnosti in pogojev izkoriščanja te energije, so spremljali filmski vložki in diapozitivi, s katerimi so bili nazorno prikazani nekateri poizkusi, kako v bodočnosti zagotoviti normalne pogoje za življenje, s to vrsto energije. Žal moramo zapisati tudi to, da kljub zanimivi temi, ni bil zadovoljiv obisk iz AG!S-a. Zanimanje za to vrsto predavanj pa so pokazale tudi nekatere srednje šole in delovne organizacije iz naše občine. V nadaljevanju tega prispevka želimo zabeležiti povzetek najzanimivejših odlomkov iz predavanj in razprave. Sonce je za človeško ero neizčrpen, stalen vir energije in osnova za življenje na Zemlji. Prav to dejstvo in spoznanje človeštva, da zaloge klasičnih virov energije na Zemlji niso neskončne, da zgorevanje trdih, tekočih in delno plinastih snovi močno onesnažuje okolje in da energetske potrebe strahovito naraščajo, je vodilo znanstvenike k podrobnim analizam in novim raz-izkavam o možnostih za izkoriščanje energije Sonca. Sonce, ta veličastni in za človeška merila praktično neskončen vir energije, sije na Zemljo in ji pošilja energijo ne glede na politične meje ali ekonomske pregrade. Količina energije je odvisna samo od geografskih in meto-roloških pogojev. 1. spreminjanje sončne energije v toplo v zbiralnikih ali kolektorjih. Ta sistem se izkorišča predvsem za segrevanje sanitarne vode in ogrevanje bazenske vode, 2. spreminjanje sončne energije v električno energijo v solarnih celicah. Ta sistem je uporaben za napajanje električnih potrošnikov z energijo (elektr. ure, tranzistorji, elektromotorji itd.). Uporaba sončne energije zahteva tudi primerno tehnologijo. S tem se brez dvoma odpira priložnost za slovensko industrijo, da se že v začetku razvoja »solarne tehnologije« s polno mero smelosti vključi v ta proces. Tre- Montaža sončnega kolektorja na poševni strehi Trda, tekoča in plinasta goriva bo človeštvo izkoristilo v nekaj stoletjih. Nato mu ostanejo še viri kot so nuklearna goriva in seveda sončna energija. Razen direktne sončne energije poznamo še posredne energetske vire Sonca kot so: energija vode in plimovanje morja, energija vetra in energija akumulirana v rastlinskem in živalskem svetu. Tehnične možnosti za izkoriščanje sončne energije so danes zelo različne, vendar se lahko strnejo v dve grupi: nutno ni potreben niti velik kapital niti zelo obsežno znanje. In končno, v tisočih bojlerjih za toplo vodo, ki so danes v naših gospodinjstvih, bi lahko zamenjali električne grelnike s soncem in s tem čuvali naše zaloge goriv. Za energetsko bilanco sicer to ne pomeni mnogo, toda spoznanje, da imamo Slovenci zaloge klasičnih goriv le do leta 2035 nas lahko vendar vzpodbudi, da obrnemo energetska žrela proti Soncu. Iz meseca v mesec poročamo o poslovanju obrata družbene prehrane, rezultati česa mnogokrat izkazujejo uspešnost, pa tudi neuspešnost. Ob tej prilik bi želeli opozoriti še na eno nepravilnost, ki pa predvsem izhaja iz našega odnosa do materialnih dobrin — kruha. Tokrat ne bi želel Priprava malice v ODP Vzroke bi po vsej verjetnosti lahko iskali tudi v kuhanju kosil, kajti kljub nekaterim ugodnostim ni zanimanja, ki bi izpolnilo plan in od katerega zavisi tudi nadaljnja ponudba. S tem želimo povdariti, da je še vedno priprava kosil nerentabilna, če bi pa hoteli doseči vsaj lastno vrednost, bi morali dvigniti ceno, s čimer bi tudi zmanjšali že tako malo številne interesente. To je samo eden izmed vzrokov, ki pogojuje nekatere neugodnosti, sigurno pa jih je še več, vendar o tem prihodnjič. Kljub večkratnim opozorilom še do danes nismo uspeli doseči reda pri vračanju neuporabljenih blokov zaradi dopustov ali podobnih odsotnosti delavca. Tudi na to ponovno opozarjamo in vse odgovorne v TOZD, DSSS in DSK prosimo, da dosledno realizirajo to nalogo. Bloki se v takih primerih tudi množično koristijo iz neupravičenih vzrokov, kar pa zopet vpliva na uspešnost poslovanja. povdarjati tehnike delitve tega živila, vendar vsem je znano, da se odvija po principu samopostrežne, s čimer pa se ponuja možnost nekontroliranega odnašanja neupravičenih količin, del katerih nato pristane v kantah. Tudi tako povečujemo stroške, ki pa bi se z zavestnim pristopom sigurno zmanjšali. Sanitarna inšpekcija SO Ptuj je opravila v mesecu oktobru tudi preglede higiene in čistoče v obratu družbene prehrane. Ugotovila je, da je higiena in čistoča v ODP neoporečna. V mesecu oktobru smo porabili za 426,645.23 din materiala za malice. Skuhali smo 34.704 obrokov, katerih poprečna vrednost je bila 12,30 din. Šneberger V MESECU NOVEMBRU JE BILO PRIPRAVLJENO 36.020 OBROKOV MALICE, PORABLJENIH JE BILO 44,135.558 DIN. L________________________ Predlagana rešitev v primeru izpada »uradnega« zaključka starega leta Služba tehnične dokumentacije r---------------------v Ob izteku leta zadovoljni Proti koncu lanskega leta je bila v DO izvedena reorganizacija in s tem tudi DSSS. V okviru DSSS je organiziran razvojno tehnični sektor s sledečimi službami: 1. Razvojna služba (RS) 2. Služba kakovosti (SK) 3. Služba tehnične dokumentacije (STD) 4. Operativno-tehnična služba (OTS) Med tem, ko operativno-tehnična služba ni organizirana, ostale službe so organizirane in opravljajo svoje naloge v okvirju zastavljenih ciljev. Danes želim spoznati člane DO s službo tehnične dokumentacije (STD), ki je bila ustanovljena od 1. 1. 1978. Služba tehnične dokumentacije je organizirana tako, da v svojem delokrogu obdeluje problematiko s področja: — standardizacije — informacije — razmnoževanje dokumentacije, kopiranja, arhiviranja in izdelave mikrofilmov — inventivne dejavnosti (patenti, industrijska lastnina, koristni predlogi, tehnične izboljšave). Ta področja se obdelujejo v posameznih oddelkih, ki so zaokrožene organizacijske enote, z izjemo inovacijske dejavnosti, ki se manifestira v strokovnem vodenju, obdelavi in pripravi gradiva za komisijo imenovano na DS DO. Iz zgoraj omenjenega sledi, da je naloga STD organizacija dela na področju 1. Standardizacije, s čemer je mišljeno prepisovanje in u-poraba standardov, tehničnih normatitov, norm kakovosti proizvodov in storitev ter predpisov na področju organizacije, vodenja, upravljanja in odločanja v DO. 2. Informacije, s čemer je mišljena obdelava strokovne literature, časopisov in revij ter vodenje tehnične knjižnice, kakor tudi zbiranje podatkov o vsebinah strokovnih člankov iz naštetih revij in literature ter posredovanje te vsebine širšemu krogu uporabnikov v DO. Vsebina člankov in revij je osnova za odločanje posameznih koristnikov o eventuel-ni nabavi potrebne literature, oz. razmnoževanje strokovnega članka in že sprejete revije v cilju koriščenja pri delu posameznih služb. 3. Razmnoževanje in kopiranje tehnične dokumentacije in mikrofilmov pri čemer je mišljena izdelava sistema za arhiviranje, razmnoževanje in razdeljevanje dokumentacije, proizvodnjo mikrofilmov, ki je glede na omejene prostore v tej službi in načina shranjevanja dokumentacije, več kot nujna. 4. Inventivne dejavnosti, s čemer je mišljeno spodbujanje članov kolektiva k izkanju novih tehnoloških rešitev, vodenje ni priprava materiala za delo komisije, skrb da se prijavljene izboljšave in koristni predlogi pravilno nagradijo in dobijo svoje mesto pri vsakdanjih opravilih v proizvodnji. Naštete naloge v oddelkih, ki so združeni v STD se le del te in so samo omenjene v grobih potezah. O nalogah posameznih dejavnostih pa bomo konkretno spregovorili pozneje ter člane kolektiva podrobneje seznanili tudi z zakonskimi obvezami v DO, ki ta zadevna področja urejajo in sankcionirajo istočasno. Vlado Jankovič Z letom 1978 se izteka tudi letalsko modelarska sezona. Za modelarje AK Ptuj je bila ta sezona najuspešnejša v zgodovini ptujskega letalskega modelarstva. Kljub težavam, s katerimi se srečujemo smo se uvrstili v sam vrh slovenskega in jugoslovanskega modelarstva. Naj omenim samo nekaj uspehov: Na tekmovanju za Dolenjski pokal je bila ekipa AK Ptuj že tretjič zapored prva in s tem osvojila pokal Dolenjske v trajno last. Prav tako je bil osvojen že drugič zapored Štajerski pokal. Letos so bili Ptujčani tudi zmagovalci SOKO KUPA v Mostarju. Tudi na republiškem prvenstvu SRS so dosegli dobre rezultate. Naj- večji uspeh ptujskega modelarstva pa je vsekakor osvojitev dragocene trofeje »KUP REPUBLIKE« v Zagrebu, kjer je uspelo ptujski ekipi premagati ekipe iz Italije, Švice, ZR Nemčije, Madžarske in vseh najboljših domačih. K vsem temu uspehom so svoj delež prispevali tudi naši sodelavci — modelarji I. Hostnik, Žuran, Alič, Dajčman. Pričakujemo, da se bodo tudi ostali modelarji iz AGIS-a aktivno vključili v delo modelarske sekcije AK Ptuj in s tem nadaljevali uspehe ptujskega modelarstva. Ti uspehi pa so tudi prispevek modelarske sekcije ob praznovanju 25-letnice AK Ptuj. Pred upokojitvijo je Vlado delal na delovnem mestu glavnega konstrukterja priprav, zadnjo odgovorno funkcijo v DO pa je opravljal, kot prvi predsednik delavske kontrole v AGIS. Sodelavci se zahvaljujemo Vladu za njegovo neumorno delo in želimo, da se vez prijateljstva in sodelovanja ne pretrga. Kolektiv TOZD Orodjarna Prijateljsko slovo od sodelavcev, ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦❖e V pokoj odšel najstarejši član DO AGIS V jubilejnem letu, 30. letnici obstoja naše delovne organiza-cjie, je iz TOZD-a Orodjarna odšel v zaslužen pokoj Makovec Vlado. V našo delovno organizacijo je prišel ob združitvi »Avtokaroserije« in »Ikli-pa«, kjer je bil zaposlen. Vlado je zraven svojega rednega dela opravljal še vrsto ob odhodu v pokoj Vlada MAKOVCA drugih dolžnosti, tako v organih samoupravljanja, kakor v DPO. Zmeraj se je zavzemal za napredna stališča, in jih tudi zastopal. Pri svojem delu je bil natančen, svoje izkušnje pa uspešno prenašal na mladi rod, ki je z veseljem sprejemal njegove ugotovitve iz dolgoletne prakse. Transportna dejavnost v v DO AGIS Mnogokrat, ko ocenjujemo proizvodne rezultate, nehote pozabljamo na njihove periferne vplive, brez katerih bi težko, ali pa sploh ne uresničevali in dosegli zastavljene naloge. To potrjuje tudi dejstvo, da dobra organizacija transporta, dviga produktivnost in kvaliteto delovnih pogojev. Transport pa je lahko dobro organiziran samo takrat, ko razpolagamo s primernimi in kvalitetnimi transportnimi sredstvi, k čemer spadajo tudi urejene transportne poti in usposobljena živa delovna sila. V nadaljevanju tega sporočila, vam želimo podrobneje predstaviti dobro in slabo te službe, to pa bomo storili s pomočjo razgovora, ki smo ga pripravili z vodjem Lah Marjanom. 1. Kako je v AGIS-u organiziran notranji in zunanji transport? Notranji transport je razdeljen po TOZD in sicer TOZD Gumar-na ima viličar VE 600 in elektro-voziček EK-2 ter transporterja. TOZD Kovinska obdelava ima viličar VE 600 in VE 1500 ter vodjo internega transporta, ki skrbi in koordinira delo internega transporta v TOZD Kovinska obdelava, Gumama ter delno za TOZD Orodjarna. TOZD TAP pa ima zunanji transport za DO AGIS razen TOZD Servis ter interni transport za lastne potrebe. Delo internega transporta vodi vodja internega transporta, Kostevšek Franc. Razpolaga z 10 motornimi vozili, viličarji raznih tipov, elektrovozičkom EK-2. Delo se opravlja predvsem s stroji, z razliko TOZD-a Avtoopreme, kjer je zaradi potreb in zahtev vključenih še deset transporterjev. Celotni transport DO AGIS je mnogokrat preobremenjen, kar še posebaj s težavo premagujemo ob koncu meseca, ko se fina-lizira proizvodnja. Interni prevoz izdelkov 6. Kakšni so odnosi v vašem oddelku? Medsebojni odnosi in tovarištvo je zadovoljivo. To predvsem potrjuje pripravljenost medsebojnega sodelovanja in pomoči. 7. Ali bi bilo potrebno vozni park razširiti? Vozni park zunanjega transporta bi bilo potrebno povečati predvsem zaradi pravočasnosti dostave blaga h kooperantom, nabave kritičnih pozicij, kar nam transportna podjetja ne morejo zadovoljiti po naših željah. Vzporedno z razvitostjo proizvodnih kapacitet rastejo tudi potrebe internega transporta, ki pa zaradi pomanjkanja finančnih sredstev kasni. zakar smo najeli Ford tranzit ker je IMV kombi dotrajal. 3. S kakšnimi problemi se srečujete pri vašem delu? V internem transportu so v vseh oddelkih težave z odlagalnimi prostori ter skladišči zato ne moramo zadovoljiti potreb na vseh delovnih mestih pravočasno. Morda bi se dalo kaj več Zelo velika obremenitev za interni transport pa so »večne« selitve skladišč in oddelkov. Dislocirana skladišča in obrat TOZD Avtooprema, v Mlinski ulici, pa so povezani tudi z zunanjim transportom. Zunanji transport vodim za celotno DO AGIS razen za TOZD Servis, ki samostojno razpolagajo s svojimi vozili. Na razpolago imam TAM 5000, 3 vozila TAM 2001 in najet Ford tranzit ter nevozen IMV kombi, potreben generalnega popravila. 2. Kakšno je stanje vozil in kakšna je njihova uporabnost? Na vseh vozilih TAM 2001 smo v letošnjem letu zamenjali dotrajane motorje. TAM 5000 pa je potreben generalnega popravila, vendar zaenkrat ni sredstev. Vozila TAM 2001 za potrebe DO AGIS niso preveč primerne ker je večina tovora v teži cca 3000 do 4000 kg. Za potrebe GRAD obnove agregatov se je posebaj uvedla prodaja novih in nakup starih širom Jugoslavije Vozilo TAM 2001 za potrebe zunanjega transporta Pripravil: Šneberger storiti, če bi mojstri in preddelavci več sodelovali z internim transportom. 4. Kakšne ukrepe bi morali podvzeti za odpravo težav? Na vseh nivojih bi morala biti večja delovna disciplina, urejenost tehnične dokumentacije, pravočasna naročila ipd. Več pozornosti bi morali posvetiti tudi redu na transportnih poteh, ki so mnogokrat zaradi malomarnega obnašanja nekaterih voznikov, parkirni prostori ali dirkališča. 5. Ali so vaši delavci zadovoljni s pogoji dela? Delavci imajo veliko voljo do dela. Mnogokrat se naprezajo tako, da jih občudujem. Želim, da bi ostali delavci imeli več spoštovanja do delavcev v transportu, do našega dela, kar bi sigurno vplivalo na še kvalitetnejšo opravljanje zadanih delovnih nalog. Ob praznovanju dneva republike, likovna razstava v AGIS-u Odbor za pripravo aktivnosti ob 30-letnici AGIS in komisija za kulturno življenje KOOS AGIS sta v okviru praznovanja 30-letnice AGIS in Dneva republike 29. novembra pripravila likovno razstavo, del slikarjev amaterjev likovne sekcije PD »Alojz Arnuš« Rogoznica. Zakaj smo se odločili prav za to sekcijo, govori dejstvo, da so nekateri člani te sekcije člani našega kolektiva. S to razstavo želimo ponovno približati delovnim ljudem stvaritve, ki jih z velikim veseljem in samoodpo-vedovanjem ustvarjajo naši sodelavci in prijatelji. Tempo življenja, ki ga živimo danes, je pravgotovo takšen, da nas sili samo naprej. Pozabljamo pa na svet okrog nas, ki je že podoben telefonskim drogovom, ki ostajajo za drvečim vlakom. In čas, ki ga preživimo ostaja nekje zadaj, dokler se kot svetel up ne utopi v pozabo. Kolo časa se vrti, pod seboj pa melje vse kar je bilo v nas še človeškega. Začeli smo se zapirati vase in postali nedostopni za sočloveka, prijatelja in sodelavca. Čemu le tako hitimo? Poskušajmo ustaviti kolo časa, vzamimo si čas za knjigo ali pa se zaglejmo v sliko, ki jo je ustvarilo srce in roka nekoga, ki želi in hoče, da bi trenutki našega časa ostali zapisani na platnu ali papirju. Pravgotovo pa ni cilj mojih vrstic, vam vsiljevati svoje volje. Želim vam le približati te ljudi iz naše sredine, ki so si izbrali za konjiček likovno ustvarjanje. Gotovo je, da ta, kot vsak hobi ali konjiček, nudi človeku zadovoljstvo, sprošča njegove notranje napetosti, vendar zato zahteva svojo ceno. V nekaj vrsticah vam želim predstaviti likovno sekcijo PD Alojz Arnuš Rogoznica, katere član sem tudi sam. Živimo in delamo v KS Rogoznica. Smo člani likovne zveze Slovenije. Imamo svoj mali prostor, kjer si v obliki skupinskega dela oziroma predavanj izpopolnjujemo svoje likovno znanje. Kaj nas je združilo? Prav gotovo je to veselje do slikanja. Veselje do barv in slikovitega sveta, ki nas obdaja. Smatram, da bi bilo prav predstaviti vsakega posebej. aktivno ukvarja od leta 1971. Privlači ga pisana paleta jesenskih barv in tihožitja. ni krog že v osnovni šoli. Slikam predvsem naravo in to olje in platno. Razstavljal : — Hrastnik, Trbovlje, Zagorje, Koprivnica, Ptuj, Juršinci, Dornava, Agis. BRKIČ HALIM Rojen 6. 4. 1946 v Teočaku v BIH, zaposlen v AGIS TOZD Precizna mehanika. Slika od leta 1963. Olje na platno. Privlačijo ga motivi narave in portreti. Razstavljal : — v Agisu 1977. Razstavljal : — Ptuj, Maribor, Ljubljana, Kranj, Velenje, Trbovlje, Zagorje, Hrastnik, Varaždin, Koprivnica, Ormož, Lenart, Gorišnica, Destrnik, Leskovec, Kidričevo, Juršinci, Dornava, Rogoznica, Agis, Deita. ŠEGULA LEONIDA Rojena 7. 11. 1953 v Ptuju. Predmetna učiteljica, zaposlena v OŠ Juršinci. Slikati je začela že kot otrok zato se je odločila pri izbiri poklica za PA likovno smer. In pravi, da ji ni žal. Slika in riše — največ tempera. Razstavljal : — Gorišnica, Hrastnik, Trbovlje, Zagorje, Juršinci, Kopravnica, Rogoznica, Dornava, Ptuj, Agis. MENONl MAKS SIMONIČ FRANC Rojen 11. 11. 1942 v Zavrču. Po poklicu predmetni učitelj, sedaj še izredni študent na II. stopnji šole za organizacijo dela. Zaposlen v Agis kot referent za izobraževanje. Aktivno se je začel ukvarjati s slikanjem 1963. leta, kar ga je tudi pripeljalo na PA v Maribor. Res je, da se poklicno ne ukvarja več s slikarstvom, vendar sta mu platno, barve in čopič nenadomestna v prostem času. Slika olje na plat- ZUPANIČ BRANKO Rojen 21. 1. 1960 v Ptuju, po poklicu trgovski pomočnik. Zaposlen v trgovskem podjetju Iz-varjati s slikarstvom 1970. Slika bira Ptuj. Aktivno se je začel uk-največ akvarel in risbe. Navdih za slikanje išče v naravi. Razstavljal: — Prevalje, Škofja Loka, Juršinci Rojen 16. 9. 1948 v Skorbi. Po poklicu skladiščnik, zaposlen v Agis TOZD Gumama. Slikanje me je začelo voditi v svoj čarob- Razstava slik v mali jedilnici ODP Razstavljala: — Maribor, Ptuj, Koprivnica, Rogoznica, Dornava, Juršinci, Agis, Delta. ZUPANIČ BRANKO Rojen 16. 2. 1954 v Muretin-cih, po poklicu trgovski pomočnik, zaposlen v Mercatorju TOZD Panonija Ptuj. S slikarstvom se V gosteh na valu 202 Dan 4,11. 1978 je bil poseben dogodek za našo družino. Naj se vam na kratko predstavimo: BELA Majda, navijalka trakov v AGIS-u TOZD Precizna mehanika, Peter, vodja obrata II v AGIS-u TOZD Av-tooprema — TAP ter otroka Peter in Daniela, učenki 6. in 4, razreda osnovne šole TONE ŽNIDARIČ iz Ptuja. Bili smo v gosteh v radijski hiši RTV Ljubljana, točneje rečeno, gostje vala 202. Novinar Božo ŽABJEK iz RTV Ljubljana nas je izbral na sugestijo urednika glasila V AGISU tov. ŠNEBERGER Srečka. Priprav na razgovor ni bilo veliko. Skupaj z obema novinarjema smo se sestali dan pred oddajo ter se pogovorili o tem kako izkoriščamo prosti čas ter o težavah, ki tiščijo Ptujčane. V soboto zjutraj smo se odpeljali v Ljubljano. Otroka sta bila med vožnjo do Ljubljane kakor na iglah. Prenos je bil neposreden na valu 202 dne 4. 11. 1978 od 10,30 do 11,30 ure. V ljubljansko radijsko hišo smo prispeli pravočasno. V avli nas je pričakal novinar Božo ŽABJEK, ki smo ga spoznali že prejšnji dan. Sledil je še kratek razgovor pred oddajo, nato pa se je pričelo zares. Studio smo si najprej ogledali. V njem ni bilo razen mize s šestimi stoli in mikrofona ničesar. V mizi je zmontiran zvočnik in lučka, ki se prižge takrat, ko tehniki vključijo studio iz katerega se neposredno oddaja. Novinar nas je najprej predstavil poslušalcem radia. Nato smo se pogovorili o hobijih. Sledil je glaz- beni vložek, po naši želji. Nato smo se pogovorili o težavah, in željah Ptujčanov. V težavah smo govorili o slabi preskrbi s premogom, drvami in ostalim kurivom. Nato o cestni neurejenosti v Ptuju, še posebej o slabi signalizaciji. Želja in potreba Ptuja so predvsem semaforji na nekaterih križiščih. Naslednja želja je, bolj razgibano kulturno življenje. Predvsem smo omenili gledališče kot enega izmed vodilnih kulturnih medijev. Med razgovorom je bilo več glazbenih vložkov. Glazbo smo izbrali sami po svojem okusu. Hitro se je bližala 11,30 ura, ko smo morali končati z razgovorom. Še precej stvari je ostalo nedorečenih, ker ni bilo časa. V eni uri se ne da povedati vseh želja in težav družine ter širše skupnosti občine Ptuj. Menimo, da smo nekatere stvari povedali in s tem opozorili slovensko javnost in ostale poslušalce vala 202 na probleme in želje občanov občine Ptuj. Želimo se zahvaliti vodstvu AGIS-a, predvsem pa tov. ŠNEBERGER Srečku, ki so nam omogočili razgovor na valu 202 RTV Ljubljana. BELA Peter Ali jih poznate? Skrb za naše okolje kakor tudi za dviganje zavesti osnaževalcev, omogoča možnosti, da za nas in bodoče rodove rešimo in ohranimo pogoje normalnega življenja. Vsa neorganizirana odlagališča smeti, kakor tudi odmetavanje embalažnih in drugih predmetov po našem življenjskem prostoru, kazi prirodne pogoje in zahteve živih bitij. Da bi se lahko ostro spoprijeli z normalnimi posledicami proizvodnje in nekaterimi nenormalnimi početji posameznikov, ki neodgovorno zmanjšujejo in ožijo dobrine potreb življenja, moramo nenehno ne samo nadaljevati borbo proti vsem tem činiteljem, ampak jo tudi krepiti. Za lepo urejenost okolja pa skrbimo tudi v AGIS-u, s čistilno skupino, ki ji po navadi pripisujemo manj pomembnosti, s čimer nepravično delimo svoja razpoloženja do ljudi, ki ohranjajo pogoje nemotenega razvoja in dobrega počutja. Z nekaterimi izmed njih smo se pogovarjali in rdeča nit razgovora, ki ga preberite, je bilo vprašanje odprave vseh škodljivih pojavov in odnosa do soljudi, bodočih pokolenj in do samega sebe. JANEZ GOLOB Z odpravljanjem delovnih nalog v naši skupini, je vsak izmed nas izpostavljen vsem neugodnostim, pogojenost katerih izhaja tudi od brezvestnih posameznikov. O tem najbolje govore primeri, ki jih zasledimo po sanitarijah, garderobah in drugih prostorih, ki služijo za občasne potrebe. Posebaj bi želel poudariti, da se z veliko neodgovornostjo obnašamo do naših zelenic, kajti mnogokrat jih spremenimo v odlagališča odpadkov ali pa si preko njih krajšamo poti. Ob vsem tem pa se ne zavedamo, da je bilo za ureditev teh površin porabljenih več sredstev, da je bilo vloženega mnogo truda naše čistilne skupine, in da s takimi početji uničujemo vir zdravja, naše okolje. Ob koncu bi želel poudariti še to, da skupno pozivamo vse, ki jim sleherna ped zemlje služi za brezvestno obnašanje in kulturno ravnanje s prirodnimi bogastvi, da prav ti dvignejo zavest in obču- i tek do sočloveka ter njegovih življenjskih pogojev. Naša skupina pa bo lahko tako kvalitet-neje opravljala delovne naloge, okolica bo lepša, vsi pa bomo srečnejši in zadovolnejši. MIRKO MLINARIČ Opravljam naloge vodje dvoriščne skupine. Zaposlil sem se 1. 7. 1957 v takratni Avtokaro-seriji, ki se je preimenovala v TAP in po združitvi v AGIS. S svojo skupino skrbim za red in čistočo na območju delovne organizacije. Pri opravljanju teh del nas moti predvsem to, da je odvoz smeti in kovinskih odpadkov odvisen od drugih podjetij, ki ne zagotavljajo vedno rednega odvoza. Medsebojno se dobro razumemo, čeprav pride včasih do manjših sporov, ker dobi posamezen delavec preveč dela. Precej je težav z bolniškimi, kajti čistilci so izpostavljeni vremenskim ne-prilikam in prepihom, zato večkrat zbolijo. Sodelavci ocenjujejo delo dvoriščne skupine zadovoljivo, včasih tudi nezadovoljivo, ker vsem naenkrat ne moremo ustreči. Poleg rednih delovnih nalog morajo delavci čistilne skupine večkrat priskočiti na pomoč vratarski službi, inventurni skupini itd. Delavcem v AGIS-u priporočam, da bi bolje vzdrževali red in čistočo, poleg tega pa želim vsem zaposlenim obilo uspehov pri njihovem delu. ANTON ŠEGULA Naše delo ni preveč cenjeno, ker je pač take narave, da za drugimi pospravljamo. Je pa sigurno pomemben člen v verigi zaščite in obvarovanja predvsem prirodnih dobrin. Nenehno smo izpostavljeni vsem vremenskim neprilikam, ki nam ne prizanašajo predvsem v zimskem času. Sodelovanje med nami in delavci je primerno, kar mnogokrat razbremeni posameznika, kajti zgodi se, da zaradi potrebe moramo neko delo opraviti hitro in tudi zadovoljivo. Primerno bi lahko ocenili tudi sodelovanje z našim vodjem, ki s pristopom človeškega odnosa spodbuja prizadevanja za kvalitetno opravljanje nalog. Naša skupina mora tudi mnogokrat priskočiti na pomoč nekaterim drugim službam, ko gre za neko delo, ki mora biti v kratkem roku opravljeno in je vezano na izredne dogodke. Ob koncu še morda to —■ uporabljajmo poti, ki so za to urejene, čuvajmo naše zelene površine in obnašajmo se tako, da z našimi dejanji ne bo ogrožena čista in zdrava prihodnost. Šneberger JANEZ V DELAVSKI KONTROLI SMEROKAZ KADROV ___ DELAVCI, KI SO SKLENILI DELOVNO RAZMERJE V MESECU OKTOBRU 1978 TOZD AVTOOPREMA — FRIDRIH Rudolf, klepar — za nedoločen čas — TUKOVIČ Ivan, klepar — za nedoločen čas TOZD PRECIZNA MEHANIKA — PRIGL Dušan, pripravnik — za določen čas — PETEK Jožef, čistilec odlitkov — za nedoločen čas — KLINGER Viktor, vrtalec — za nedoločen čas — MAROH Drago, čistilec odlitkov — za nedoločen čas TOZD GUMARNA — PŠAJD Miran, vulkanizer — vrnil iz JLA — LEBAR Milan, delavec na ekstru-dorju — za nedoločen čas TOZD KOVINSKA OBDELAVA — VAJSBAHER Bruno, šabloner II. — za nedoločen čas DELAVCI, KI SO PRENEHALI DELOVNO RAZMERJE V MESECU OKTOBRU 1978 TOZD VZDRŽEVANJE — VERLAK Vladimir, inst. za cent. ogrevanje — sporazumno DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB — NOVAK Marija, obratni knjigovodja — invalid, upokojitev DELOVNA SKUPNOST KOMERCIALA — REGVAT Justina, ekspediter — invalid. upokojitev TOZD AVTOOPREMA — LONGHINA Boris, monter sedežev — sporazumno — DONAJ Bogomir, delovodja livarne — sporazumno — PUCKO Franc, del. pr. sk. — sporazumno — VUZEM Anton, skladiščni delavec — sporazumno TOZD SERVISI — GABRON Boris, vodja tehničnih pregledov — umrl TOZD PRECIZNA MEHANIKA — FEKONJA Ivan, vrtalec — sporazumno TOZD KOVINSKA OBDELAVA — ZELENKO Marija, čistilka — delo za določen čas TOZD ORODJARNA — PETEK Ivan, strugar — sporazumno DELAVCI, KI SO SKLENILI DELOVNO RAZMERJE V MESECU NOVEMBRU 1978 TOZD GUMARNA — KOLEDNIK Bojan, pomočnik skladiščnika — za določen čas TOZD PRECIZNA MEHANIKA — TOPLAK Zofija, čistilka — za določen čas — PUČKO Milan, transporter — za nedoločen čas TOZD KOVINSKA OBDELAVA — PETEK Stanislav, strugar III. — vrnil iz JLA — MERNIK Maks, strugar na Krušiku — za nedoločen čas — KORENJAK Marjan, strugar na Krušiku — za nedoločen čas TOZD SERVISI — ŠUEN Franc, avtomehanik — vrnil iz JLA — POTRČ Jože, avtoklepar — za določen čas TOZD ORODJARNA — LEBEN Viktor, orodjar IV. liv. or. — za nedoločen čas — ARNUŠ Janez, orodjar štan. or. — vrnil iz JLA TOZD AVTOOPREMA — KAISERSBERGER Rado, galvanizer — vrnil iz JLA — VAUPOTIČ Bojan, čistilec odlitkov — za nedoločen čas — PŠAJD Drago, čistilec odlitkov — za nedoločen čas KEGLJANJE Kegljaški krožek AGIS-a je organiziral tekmovanje v kegljanju za posameznike moške in ženske. Rezultati so bili sledeči ■ Moški 100 lučajev: kegljev 1. VOGLAR Franc 414 2. SEIDL Milan 402 3. ŠERUGA Alojz 392 4. MAJCEN Silvo 381 5. ZAJŠEK Alojz 377 6. GOLOB Martin 374 7. GRAMC Dušan 371 8. ČREŠNIK Milan 368 9. GRAMC Zlatko 359 10. LIČEN Alojz 357 11. BOGDANOVIČ Milan 357 12. MEŠKO Zvonko 357 13. NEŽMAN Anton 356 14. ROBIN Marjan 354 15. BREZNIK Zvonko 348 16. MERC Jože 347 17. DROBNJAK Vinko 347 18. PIHLER Jože 344 19. ŠMIGOC Miloš 340 20. RAJH Alojz 336 21. MERC Albin 333 22. KEKEC Miran 331 23. KOLARIČ Silvo 331 24. ZOREC Alojz 326 25. SEMENIČKI Mirko 325 26. LEVIČNIK Jože 318 27. BER Milan 316 28. ARNUŠ Jože 316 29. PETROVIČ Maks 315 30. MAROH Marjan 309 31. PRIMOŽIČ Vali 305 32. CIGLAR Stanko 305 33. VODUŠEK Milan 286 34. KRAMBERGER Zdenko 277 35. POTOČNIK Maks 266 36. ZAFOŠNIK Ivo 261 37. KŠELA Franc 257 38. MEŠKO Ivan 226 V ženski konkurenci so bile prijavljene 4 tekmovalke, a na tekmovanje je prišla le ena —• Žuran Stanka, ki zasluži priznanje za udeležbo. Pokal in priznanja bodo podeljeni na občnem zboru kegljaškega krožka, ki bo 13. januarja. NOGOMETAŠI NA DŠI V mesecu oktobru so potekala tekmovanja v malem nogometu v okviru delavskih športnih iger ptujske občine. V tej disciplini je bilo udeleženih največ ekip, ki pa jih je komisija za DŠI razdelila v skupine. V vsaki skupini se je odigralo po 7 kol. V skupini, v kateri je bil AGIS, so tekmovali še Elektrokovinar, Opekarna, Inženiring, Agrotransport, Zdravstveni dom, KB Maribor podr. Ptuj in JLA. Rezultati srečanj naše ekipe so bili: AGIS —JLA 4: 1 AGIS — Zdravstveni dom 0: 1 Agrotransport — AGIS 2: 3 Opekarna — AGIS 2:13 AGIS — Inženiring 0: 2 Kreditna banka — AGIS 1: 2 Elektrokovinar — AGIS 3: 1 Ekipe, ki so osvojile L, 2., 3. in 4. mesto v skupini, se bodo uvrstile v A ligo, ostale ekipe pa bodo igrale v B ligi( skupini). Ta del tekmovanja pa bo potekal spomladi. M.Š. ŠAH V počastitev 29. novembra — dneva republike je bil organiziran brzopotezni šahovski turnir, ki se ga je udeležilo le 7 tekmovalcev. Število udeležencev je zelo malo kot na večini šahovskih tekmovanj, a razloga, ki bi bil kot opravičilo slabi udeležbi ni najti. Po odigranih partijah so prva tri mesta osvojili Ignac Habjanič, drugo Gorazd Ličen in tretje Edi Hojnik. KOŠARKA V prejšnji številki glasila je bilo napisano obvestilo, da imajo delavci enkrat tedensko možnost rekreacije v telovadnici OŠ F. Osojnik. Izmed »re-kreatorjev« je sestavljena košarkaška ekipa, ki se je pred dnevi pomerila z ekipo košarkaškega kluba Gumar iz Kranja. S Savo Kranj imamo dobre poslovne stike in ti se nadaljujejo in krepijo tudi na športnem področju. Ekipa KK Gumar (Kajtezovič, Baligač, Suchy, Radženovič Z., Melinc, Pogačnik, Radženovič B.) je premagalo našo ekipo (Leidl, Šegula, Kekec, Joha, Reberc, Lah, Ciglar) s 45 : 35. Povratno prijateljsko srečanje bomo organizirali v februarju v Ptuju. DELAVCI, KI SO PRENEHALI DELOVNO RAZMERJE V MESECU NOVEMBRU 1978 TOZD AVTOOPREMA — EMERŠIČ Anton, kontrolor final. — na lastno željo — ŠTOLEKAR Stanislav, varilec na CO2 — sporazumno TOZD KOVINSKA OBDELAVA — VOGLAR Stanislav, šabloner — na lastno željo — KRAJNC Miroslav, referent za VPD — sporazumno — VAJSBAHER Bruno, šabloner — v času posk. dela TOZD ORODJARNA — MAKOVEC Vlado, gl. konstrukter priprav — statostna upokojitev DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB — PŠAJD Tatjana, čistilka — sporazumno — VEL JO VIČ Radoslav, pravnik — sporazumno TOZD VZDRŽEVANJE — RAKUŠ Jožef, ključavničar I. int. sk. — sporazumno — PETROVIČ Jože, mizar — invalidsko upokojen DELOVNA SKUPNOST KOMERCIALA — KOCMUT Ivica, administrator — delo za določen čas TOZD SERVISI — MILOŠIČ Simon, avtoklepar III. — odsluženje voj. roka TOZD GUMARNA — BAUMAN Zdravko, vodja obrata I. — odsluženje voj. roka Mala novoletna kronika Hitro spet prišle so ure, ko morajo ob koncu leta, biti sredstva vsa prešteta, narejene inventure. TOZD, ki lani bil je »mali«, letos je postal »veliki«, in ne mislite, da po obliki, so »veliki« letos »mali«. Pasovi lani so bili iskani, letos kupcem nepoznani, danes kamen so spotike, saj zaloge so velike. Izdelkov tudi sorte druge je zaloga kar zajetna, res novica ni prijetna, tu gre le za čas zamude. DSSS je črna ovca, DSK pa bela vrana, obe skupaj TOZD-om rak je rana, ko jim dat' je treba novca. Kdor ima želodec dober, letos mu prišlo je prav, saj lahko ostal je zdrav, ker »žrtev« Košakov ni postal. Informacija hitro gre okrog, v kateri TOZD so še neredi, kdo koga nateguje med razredi, in ga meče v »katalog«. Zdaj smo učenci vsi postali, ko v razrede smo prišli, v katerem razredu si pa ti, se bomo lahko vprašali. Naj ne zameri mi preveč, kdo v tem je prizadet, če v višnji ni prišel »razred« vsaka jeza je tu odveč. Kaj bi grajal, kaj bi hvalil, saj vsem jasno je, na dlani, da ni boljše kakor lani, kdor še tega ni pozabil. Da žalostno ne bilo bi vzeto, zdaj pozabimo razrede in med letom vse nerede, saj bo boljše drugo leto. Kljub tegobam in težavam smo prišli do konca leta, saj nam ni bila odvzeta, skrb norijam in zabavam. Tako za konec še voščilo, srečno Novo, zdravo leto, naj bilo bi v plan zajeto, da nam spet ne bo »zvonilo«. C. Č. ^ C / Prehitro bogatenje Zelo znan kultunrik se je znašel pred sodiščem, obtožen neupravičenega bogatenja. Razpravna dvorana ni morala sprejeti vseh, ki jih je zanimala usoda kolega, saj kulturniki navadno — za razliko od podjetnikov — nimajo možnosti, da bi neupravičeno bogateli. Ker ni bilo za vse prostora, in ker so razprave zoper neupravičenim bogatitvam tudi sicer zelo redke so izjemoma obesili zvočnike pred razpravno dvorano, da bi bilo lahko čimveč ljudi seznanjenih s problemom kulture v OZD. Sodnik je prebral obtožnico malce v naglici in površno, vendar ga to ni motilo, da ne bi začel razprave odločno in takoj prešel na bistvo. Ko je zvedel potrebne uvodne podatke, je vprašal obtoženega: »Obtožnica vam očita, da ste neupravičeno in pretirano obogateli. Ali boste to priznali ali zanikali?« »Priznam, da sem pretirano obogatel, glede neupravičenosti pa sodbo odklanjam.« »Ali se vam ne zdi pretirano bogatenje v obdobju, ko utrjujemo nove samoupravne odnose, nemoralno?« »Nikakor, saj bi lahko — tako kot jaz — vsak obogatel.« »Vsak? Tudi tisti z nižjo izobrazbo?« »Tisti še prav posebej.« »Koliko znaša vrednost vaše obogatitve?« »Te vrednosti ni mogoče izraziti, tolikšna je.« V dvorani in zunaj je zavre-ščalo. »Ali ste pretirano obogateli v enem letu ali postopoma?« »Bogatet sem vrsto let zapored.« »Ali ste prijavili vrednost te bogatitve davčni upravi?« »Ne.« »Ali se zavedate posledic suo-jega dejanja.« »Popolnoma.« »Vam je pri bogatitvi kdo pomagal?« »Mnogi ljudje.« »Ali lahko poveste njihova imena?« »To so zelo pomembni ljudje in ne bi rad, da bi se njihova imena omenjala na tem mestu.« Sodnik se malo zamisli, vendar ga je obtoženi kulturnik rešil iz zadrege, ko je dejal: »Sicer pa večina od njih ne živi več.« »Ali ste obogateli samo z delom v rednem delovnem času?« »Ne, za dosego tega bogastva sem se moral truditi zlasti ponoči.« »In potem ste bili naslednji dan v službi, med rednim delovnim časom utrujeni in nesposobni za opravljanje svoje osnovne dolžnosti?« »Oprostite, to ne bo držalo.« »Že dobro, in kaj ste si kupili s pridobljenim bogastvom?« «Do sedaj še ničesar.« »Kako? Nimate hiše, vikenda, avtomobila?« »Ne.« »Ste morda kaj kupili in podarili prijateljem ali sorodnikom?« »Ne. S pridobljenim bogastvom si ne moremo kupiti materialnih dobrin.« »Kakšno bogastvo pa je potem to?« »Duhovno.« »In kako ste prišli do njega?« »Bral sem časopis V Agisu.« Maks M e no ni MATEMATIČNE ZA NOVO LETO! Petčlanska družina ob rojstnih dnevih posameznih članov pripravi svečano torto s številom svečk, ki je enako številu let slavljenca. To slavje pripravljajo vsako leto, oče in mati, oziroma mož in žena pa sta slavila tako že pred poroko. Do danes so, če štejemo vse svečke, ki sojih na slavnostnih tortah upihnili, porabili vsi skupaj že 958 svečk. Radi In vedeli, koliko so posamezni člani družine stari. Vemo le da je mati: a) dve leti mlajša od očeta, b) da sta se v družini rodili dvojčici in da ima vsaka od njiju po dve sedmini materininih let ter c) da je sinova starost točno šestina očetovih let. Janez I. Modrec ob grobu postoj, počasti pepel Diofonta, leta njegova preštej, odmerjena z voljo bogov. Šesti del sojenih let ozar ja mu sreča otroštva, še pol šestine mine, ko lica poraste mu puh. Let že sedmino izbere si vdano družico. Pet let že druži ju vez, ko se rodi jima sin. Le pol očetovih dni je ljubljencu dano živeti, radost očetova vsa v prerani utrne se grob. Dvakrat dve leti bridko pretoži nad težko izgubo, potlej utrujen še sam za vselej zatisne oči. II. »Reci Pitagora srečni, potomec Modric helikonskih, tole mi zdaj odgovori: dej, koliko vrlih učencev v tvoji se hiši sedaj ubada na poti k modrosti?« »Tole povem Polikrat, da se matematiko krasno vseh polovica uči, nesmrtno prirodo spoznati hoče nato četrtina. Sedmina vseh mojih učencev rada molčala bi le, besede razmišljala večne. Z njimi so žene še tri, med njimi je prva Tea-na. To so nasledniki vsi, kar meni so dale jih muze.« JDVI^ VZCiZVODlrtE NITI OPAZIL NE BO, ČE MU ŠE ENEGA NALOŽIM ^ ^0^7^/// //// SAMOUPRAVLJALEC PEPE NA DAN SOLIDARNOSTNE SOBOTE SAMOUPRAVLJALEC PRED IN PO OBISKU PRI DIREKTORJU Upravičena zaskrbljenost Dedka Mraza »TO, KAR Ml JE PA NEKI AGIS PISAL, DA MU PRINESEM ZA NOVO LETO, PA PRESEGA VSE MOJE SPOSOBNOSTI. MED OSTALIM PIŠE TAKO« ... , . . PRINESI ŠE Ml PROSIM NOVE KREDITE, SANACIJO IZGUB, DOSEŽENE PLANE, LOKACIJSKA DOVOLJENJA, KOŠ DOBRIH DIREKTORJEV, NEKAJ VODIJ SEKTORJEV, NEKAJ RABLJENIH BARAK, PO MOŽNOSTI ŠE KAKŠNEGA VARNOSTNEGA INŽENIRJA, KAKŠEN OSNUTEK DOBREGA SPORAZUMA . . . — TO JE PA ŽE VIŠEK NESRAMNOSTI, SAJ JE ŽE 30 LET STARI? . . . V AGISU — glasilo delovnega kolektiva AGIS Ptuj. Izdaja izdajateljski svet. Ureja uredniški odbor: Bauman Valentin, Drobnič Ivan Potočnik Marko, Vidovič Franc Kralj Rajko, Kozar Silvo, Živkovič Dragan, Pavlinič Mirko, Štros Saša, Simonič Franc. Odgovorni urednik: Srečko Šneberger. Naklada 2000 izvodov. Tiska Ptujska tiskarna, Ptuj. Uredništvo: 62250 Ptuj. Rajšpova 12. Rokopisov ne vračamo. Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka na podlagi mnenja sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije št. 421/1-72 z dne 30. maja 1977. ___________________________