Ameriška Domovi ima
£
1
« AMdMCAH IN fMRIT
N	m lAMWAW ONU	National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, MAY 13, 1969
NO. 94
'• "237
£LOV6NIAN
etdimiNO i«€wsRAp«i
STEV. LXVII - VOL. LXVII
Kissinger največkrat
na posvetu pri Nixonu
Predsednik R. M. Nixon posveča še vedno glavni del svojega časa in napora reševanju mednarodnih vprašanj, četudi so notra nje vsak dan bolj pereče, WASHINGTON, D.C. — Glavni predsednikov svetovalec za narodno varnost in za zunanjo Politiko dr. Henry A. Kissinger je od vseh predsednikovih sodelavec največkrat pri Nixonu in najdalj. To je poleg drugega očiten dokaz, da Nixon posveča največ pozornosti in naporov tern vprašanjem. .
Vojna v Vietnamu se še ni veliko unesla, ker se obe strani trudita še vedno za vojaške u-spehe, predno se bosta odločili 2a kako večje popuščanje v pogajanjih. V Hanoiu še vedno u-Pajo, da bodo zagovorniki nagle^ ga končanja vojne privili Nixo-na k popuščanju, toda glasovi iz Bele hiše odgovarjajo, da se to ne bo zgodilo, ker je predsednik 2DA odločen varovati ameriške koristi v jugovzhodni in južni
Aziji.
1'udi Srednji vzhod ZDA skrb-n° opazujejo, da ne bi znova zagorel v vojni. Svojega očesa ne ^norejo umakniti od ruskih načrtov v arabskem svetu in v Sre-flozemlju. Evropa se je po odhodu De Gaulla spet začela gibati In odpirajo se nove možnosti tesnejšega sodelovanja med njo In Združenimi državami. Svobodna Evropa se zaveda predobro, da njena varnost zavisi od
ZDA.
Združene države n a d z irajo Znova Severno Korejo z izvidni-'skimi letali in v bližini njenih o-bol plove znova izvidniška ladja, slična Pueblu. Ameriško letal-stvo v Južni Koreji in posebni Pomorski odred sta v stalni pripravljenosti, če bi Severna Ko-r°.ia znova skušala kaj ukreniti Pr°ti tej ameriški izvidniški dednosti.
Novi grobovi
Lawrence J. Kolman
Včeraj zjutraj je v Metropolitan General bolnišnici umrl Lawrence J. Kolman z 1816 E. 32 St., star 58 let, rojen v Clevelandu, mož Jessie, oče Marlene Brown in Howarda (Virginia), 15-krat stari oče, sin Lorenza, brat Mary Okulovich in pok. Dorothy. Pogreb bo v četrtek ob 10. uri iz Zakrajskovega pogrebnega zavoda. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes zvečer ob sedmih.
Castro opustil podporo revolucijam v Latinski Ameriki?
Washington, d. c. — Ne-
ateri trdijo, da je Castro opu-" P podpiranje revolucij v drža-Wh Latinske Amerike. V držav-erri tajništvu te vesti proučuje-0’ Pa so prišli za sedaj do vti-15^’ da ie Nidel Castro res omejil ^ °Jo revolucionarno delavnost ^Latinski Ameriki, toda ne za-°’ ker bi opustil svoje cilje, am-ak le zato, ker mu manjka fi-aahčnih sredstev.
Washington bo proučil ^eči mirovni predlog
WASHIN GTON, D.C. — ^ rzavni tajnik W. P. Rogers je dab da so nekatere točke rde-ga mirovnega predloga popol-^0lTla nesprejemljive, da pa bobu ]dlU^e temeljito proučili, ker ^ lJo po vsem sodeč neke mož-°T('iv za razPravljanje. tdai Vietnam je odklonil Cj.C °’ ki zahteva sestavo koali-PeT l vde v Saigonu, v kateri lini t)i bila zastopana tudi Osvo-0°dilna fronta.
vv;
V remenski prerok
pran:
t^dma sončno in malo t>koli^g^ Najvišja temperatura
0F ne mara privatnih razgovorov s Saigonom
Zastopnik Saigona je po povratku s posvetovanja v Saigonu v Pariz predložil ponovno “privatne” razgovore z rdečimi. OF jih je odklonila.
PARIZ, Fr. — Zastopnik 0-svobodilne fronte Južnega Vietnama pri razgovorih tu je izjavil, da OF odklanja vsake privatne razgovore s predstavniki vlade v Saigonu, ker je mogoče vsa vprašanja obravnavati kar na sedanjih rednih srečanjih zastopnikov Hanoia in OF na eni strani, zastopnikov Washingto na in Saigona pa na drugi.
Zastopnik vlade Južnega Vietnama v Saigonu Phan Dang Lam se je v soboto vrnil iz Saigona in je dejal časnikarjem, da ima navodilo, naj začne “resne razgovore z drugo stranjo, če jih ta hoče”. Po njegovem bi bila najboljša pot za proučitev možnosti dosege sporazuma v privatnih razgovorih z drugo stranjo, pri uradnih formalnih razgovorih je to težko doseči.
Osvobodilna fronta je pretekli teden predložila svoje pogoje v 10 točkah. Lam je o njih pripravljen govoriti, prav posebno še o izmenjavi ujetnikov, obnovi Demilitarizirane cone in o nevtralizaciji Laosa. O teh vprašanjih bi se rada razgovarjala z rdečo stranjo tudi ameriška delegacija.
Hanoiski list Nhan Dan je o-značil zahtevo po razgovorih o teh vprašanjih za “nčsmisel”. t	•»	Rdeči hočejo v prvi vrsti doseči
SOS 80 pomi .a.. ameriški vojaški umik in zamena nevtralno pozicijo njavo sedanje vlade v Saigonu VIENTIANE, Laos. — Laoška s koalicijsko, v kateri bi imeli vlada je do sedaj sodelovala zelo'oni vsaj zelo važno, če že ne tesno s sosedno Tajsko, tudi glavno besedo.
trgovske zveze so bile zelo ži-	. ------====.-^l^===z
vahne v primeri z zvezami s ni. Ker bodo ravno sedaj manev-
Peiplng pristal na razgovore z ioskvo
HONG KONG. — Peipinški radio je včeraj objavil, da je vlada rdeče Kitajske pristala na sovjetski predlog na obnovo razgovorov o meji v reki Usuri, ki so bili prekinjeni leta 1964. Moskva je obnovo razgovorov predložila ponovno po spopadih za otok Damansky v preteklem marcu. Pri teh spopadih naj bi imeli Rusi okoli 60 mrtvih, Kitajci pa do 800. Kitajci naj bi napadali v valovih, ki pa so jih Rusi pokončali z ognjem topov in s tanki.
Razgovori se bodo začeli prihodnji ponedeljek, 19. maja, v Habarovsku, kot je Moskva predložila 26. aprila.
Obrambni minister je dejal 8. kongresu Komunistične partije, udarja o odgovoru na ponudbo, nato ni o več nič spregovoril šnje objave.
Konferenca Gomecon vsaj deloma uspešna
EVANS OBSOJEN NA SMRT
DUNAJ, Avstr. Voditelji porofa okrajnega kazenskega sodišča v Clevelandu je vče-
osmerih komunističnih držav, združenih po gospodarski organizaciji Comecon, so zborovali med 20. in 26. aprilom v Moskvi.
Uradno poročilo o konferenci je bilo zelo skopo, na Dunaju so pa o konferenci zvedeli za sledeče
sklepe:	CLEVELAND, O. — Včeraj Vi ne soglašate z našimi zakoni
Vse države članice Comecon'se je zaključila s smrtno obsod-1 in se po vsem sodeč ne smatrate so dobile pravico, da prodajajo |bo razprava proti črnskemu vod-! vezane po njih ter izgleda, da med seboj svoja dobroimetja iz.niku Fredu Evansu. Začela se je
raj odločila, da je Fred Evans kriv v vs'eh sedmih točkah obtožbe umora. Ker ni priporočila milosti, ga je sodnik obsodil na smrt na električnem stolu 22. septembra letos. Odvetnika sta izjavila, da bosta vložila priziv. Obsojenec je bil prepeljan v državno ječo v Co lumbus, kjer bo pi'edvidoma sodba izvršena.
klirinških obračunov. Praga ima124. marca z izbiranjem porote, na primer v Moskvi skoraj 14 bilijonov kron terjatev. Te terjatve bo sedaj lahko svobodno prodajala drugim Comecon državam, ki rabijo rublje za nakup industrijskih surovin. Mogle bo do dalje svobodno menjati posa mebne Comecon valute med seboj, mogle bodo tudi svobodno trgovati med seboj.
Konferenca je tudi ukinila sedanjo obvezo, da so bile vse obračunske cene v rubljih, od sedaj naprej se bodo obračunske cene izražale v dolarjih in bodo enake z ameriškimi. Comecon bo dalje ustanovila tudi novo investicijsko banko, čeprav se že obstoječa banka za gospodarsko kooperacijo ni ravno posebno obnesla.
Vsi ti sklepi so seveda odvisni od tega, kako se bo Comecon sistemu posrečilo, da spravi petletke posameznih članic na zdravo podlago. Nova doba petletk se začne s 1. januarjem 1971. Časa ni torej preveč za iskanje solidne podlage za nove petletke.
-------o------
Lin Piao Kitajske da prešo vjetsko tem nihče do včeraj-
ki se je vleklo več tednov. Izmed 1.00 pozvanih so končno izbrali 12 oseb, 7 žensk in 5 moških, samih belih, četudi so bili na seznamu tudi črnci. Evans je bil obtožen sedmih umorov 23. julija lani, ko je skupina črnih nacionalistov po trditvah obtožnice pod vodstvom Evansa napadla policijo. V streljanju je bilo skupno mrtvih 10 oseb, med njimi 3 policaji. Streljanju v Glen-villu so sledili izgredi, plenjenje in požiganje, ki je povzročilo preko 3 milijone dolarjev škode. Mir je morala priti v mesto vzpostavljat Narodna garda.
Javno tožilstvo in odvetniki so končali svoje delo preteklo soboto popoldne, nakar je ob štirih začela porota svoja posvetovanja. Ta so trajala vso nedeljo in bila včeraj dopoldne končana. Objavo sklepa porote so odložili, dokler niso prišli na sodišče odvetniki in javni tožilec ter dokler niso poskrbeli dovolj za varnost.
Ob 11.54 dopoldne so pripeljali v sodno dvorano obtoženega Evansa, opoldne je prišel tja sodnik, 7 minut nato pa so prišli porotniki. Njihov načelnik je prebral odločitev: kriv v vseh sedmih primerih umora. Milost njem letu je bilo do začetka ni bila priporočena. Sodnik je preteklega tedna uničenih preko nato priporočil porotnikom, naj
Čemu je uničenih v Vietnamu toliko helikopterjev?
SAIGON, J. Viet. — V letoš-
ste to prenesli v svojo izjavo.” Nato je sodnik izrekel obsodbo 'n določil, da se obsojenca takoj prepelje v državno ječo v Columbus, kjer bo sodba predvidoma 22. septembra izvršena. Odvetnika obsojenca sta predložila, naj bi obsojenec cstal v okrajni ječi, dokler ne bo odločen priziv, kar pa je sodnik odklonil. Se včeraj so obsojenca prepeljali v Columbus, kjer je zaprt v samici v delu ječe, kjer čakajo obsojeni na izvršitev smrtne obsodbe. On je 31. med njimi. Zadnja smrtna obsodba je bila izvršena v Ohiu lela 1962.
Razprava proti Fredu Evansu je bila ena najbolj skrbno pripravljenih in vodenih tako od strani sodnika kot od strani javnega tožilstva in obrambe. Bila je ena najdaljših na okrajnem sodišču v Clevelandu in je stala davkoplačevalce okoli pol milijona dolarjev.
Zadnje vesti
150 helikopterjev. To je precej- o
Kambodžo in Vietnamom. Od-:ri SEATO, kjer je Tajska včlan-jšen porast v primeri z lani jn s nosi Laosa do Severnega Vietna-| jena, je naravno moralo tajsko prvimi leti vojskovanja. Samo v ma so bili izrazito hladni. Sedaj časopisje govoriti tudi o napeto-
se vse začenja na tihem spreminjati. Vlada v Hanoiu je naenkrat začela kazati veliko zanimanje za dogodke v sosednem Laosu. Vietnamski poslanik sku-)a biti s člani laoške vlade v dobrih osebnih stikih, rad bi celo dobil zvezo s Suvano Fumo, kar se mu pa še ni posrečilo.
Na drugi strani postajajo odnosi med Laosom in Tajsko hlad-
stih in vojnih nevarnostih. Pri tem je kritika padla tudi na laoške politike, kar so v Vientianu takoj opazili in se začeli jeziti. Politični opazovalci v Vientianu mislijo, da hoče postati laoška vlada čisto nevtralna, da se ne
preteklem aprilu je bilo sestreljenih v bojih 46 helikopterjev.
Vojaški krogi priznavajo, da so sedanji piloti helikopterjev manj izkušeni od onih pred dve-mi leti, tudi vzdrževanje samih helikopterjev ni tako temeljito, kot je bilo. Kažejo menda kot na
bo tako preveč zamerila tovarišu, glavni vzrok veliko večje število Ho Či Minhu. Proces preusme-j helikopterjev in njihove upora-ritve laoške zunanje politike se be, pa tudi boljšo spretnost rde-bo vršil zelo počasi.	Ičih v streljanju na helikopterje.
svojem razpravljanju ne govore z nikomur. Porota je nato sodno dvorano zapustila. Sodnik se je za kratek čas umaknil v svoje prostore, pa se od tam v nekaj minutah vrnil.
Sodnik je pozval odvetnika in obtoženca pred sebe in vprašal obsojenca, če želi kaj reči, predre bo izrekel sodbo. Evans je odgovoril: “Jaz nisem morilec. Jaz vem, kaj sem delal... Postal sem črni nacionalist, ker sem hotel pomagati ljudstvu.” Sodnik je nato dejal Evansu:
Papuanci so se uprli indonezijski upravi na Novi Gvineji
D J A K ARTA, Indonez. Zahodni del otoka Nova Gvineja je bil dolgo časa nizozemska kolonija. Nizozemska je dalje imela svoj kolonijalni imperij tudi v Indoneziji. Tako je prišlo po svetu v navado, da so Gvinejo smatrali za del Indonezije, akoravno na otoku živijo Papuanci, ki so kulturno zelo zaostali, toda se ne smatrajo za pripadnike indonezijske politične skupnosti, sedaj znane pod imenom Indonezija.
Ko je Nizozemska na zunanji pritisk priznala po drugi svetovni vojni Indoneziji neodvisnost, ni tej pripustila zahodnega dela Nove Gvineje, čeprav so nacijonalisti v Djakarta zahtevali, naj se ta kolonija vključi v njihovo republiko. Svojo zahtevo so vedno znova ponavljali. Pri tem so uživali tudi precej podpore od strani ameriške diplomacije. Papuanci seveda niso hoteli pod indonezijsko upravo, toda bili so preslabi in imeli so premalo tuje pomoči, da bi se uprli indonezij-
skim političnim apetitom. Tako je prišlo do kompromisa: Indonezija je 1. 1963 prevzela upravo bivše nizozemske kolonije, obvezala se je pa, da bo letos dala Papuancem na izbiro, da potom plebiscita odločajo o svoji usodi.
Papuanci že prva leta niso bili zadovoljni z indonezijsko upravo. Lokalnih nemirov in uporov ni nikoli manjkalo, seveda ni svet zanje zvedel, ker Indonezija ni poskrbela, da bi Papuanci dobili dobre zveze s tujino. Papuanci pa niso samo nezadovoljni z indonezijskimi birokrati, radi bi se tudi združili z, drugimi rojaki, posebno tistimi, ki so pod avstralsko upravo, v skupno neodvisno državo. V ta namen so redki papuanski razumniki celo ustanovili svoje gibanje, ki ga je pa indonezijska uprava začela takoj preganjati, zato so voditelji gibanja morali zbežati na tuje. Papuanski begunci, ki so raztreseni po svetu, seveda ne molčijo in skušajo svetu dopovedati, kako se jim godi
pod indonezijsko administracijo.
Indonezija dobro ve, da je nepriljubljena med Papuanci in da pri svobodnem plebiscitu ne bi nikoli večina glasovala za pripadnost indonezijski republiki. Zato so Indonezijci že napravili načrt, kako bi plebiscit, ki bi moral biti letos, obšli. Indonezija se misli le “posvetovati” s plemenskimi poglavarji, zastopniki verskih skupin in redkimi domačini, ki so za Indonezijo in na podlagi tako dobljenih informacij proglasiti plebiscit za nepotreben. Med 800,000 Papuanci je tudi dosti uglednih domačinov, ki želijo, da Indonezija izvede plebiscit, kot določa sporazum. To seveda ne gre Indoneziji v račun.
Zato je indonezijska uprava odkrila med Papuanci novo “podtalno uporniško gibanje, ki je že začelo izvajati gverilske akcije”. Javna uprava pa mora skrbeti za red in mir in zato ne bo trpela ne gverilcev, ne njihovih odkritih in skritih voditeljev. Tako je na papu-
anskem ozemlju zavladal nered, zelo podoben divji državljanski vojni. Da indonezijska uprava v tem vojskovanju ne postopa ravno obzirno, priča novica, da je vlada v Djakarti prepovedala vsem tujcem dostop na Novo Gvinejo. Tako ne smejo sedaj v Zahodni Irian, kot se sedanja indonezijska pokrajina uradno imenuje, ne tuji časnikarji, ne tuji diplomatje. Politični opazovalci v Djakarti sklepajo, da se morajo goditi v Zahodnem Irianu stvari, ki jih ne bi mogla prenašati niti zelo ohlapna morala.
Papuanski begunci so dobili poročila, da je bilo precej domačinov že pobitih, kakih 250 je pa zaprtih.
Indonezijska armada trdi, da je v nekaterih delih pokrajine že zadušila nemire. Zanesljivega in nepristranskega poročila o stanju na otoku pa ni nobenega. Vprašanje plebiscita visi v zraku. Za zadevo bi se moral brigati Varnostni svet ZN, toda Tant rajše molči.
DETOIT, Midi. — General Motors Corp. je včeraj objavila, da je nehala graditi znane Corvair avtomobile. Gradila
jih je od leta 1959 dala v 10 letih okoli 1.7 mili
Iz Clevelanda in okolice
Tudi brez angleščine—
Kong. M. A. Feighan je sporočil, da je pravosodni odbor Predstavniškega doma sprejel njegov predlog, naj se dovoli državljanstvo tudi tistim prosilcem, ki so izpolnili vse druge pogoje, pa niso sposobni čitati in pisati angleško. Izjema bo veljala za osebe, ki so stare nad 50 let in so v ZDA najmanj 20 let. Po sedanjih predpisih velja izjema o znanju angleščine le za osebe, ki so bile stare 50 let in so bile v ZDA 20 let da 24. decembra 1952. Kong. M. A. Feighan upa, da bo njegov predlog odobren še tekom letošnjega zasedanja tako v Domu kot v Senatu :n da bo postal zakon.
‘Mati leta”—
Podr. št. 21 S2Z v West Parku je izbrala Mrs. Thereso Kožuh, 13116 Aštor Ave., Cleveland, Ohio, za svojo “mater leta” in jo v sredo, 7. maja, počastila s šopkom orhidej, večerje in družabno zabavo. Članica podružnice je 33 let, 25 let pa je v odboru nadzornica. Mrs. Theresa Kožuh je mati Franka, Rose in Mary, ki so bili vsi navzoči pri njenem slavju, 12-krat stara mati in enkrat pramati. Čestitamo!
Wsoka leta—
Mrs. Julia Knauss, 1194 E. 170 3t., bo v soboto, 17. maja, dopolnila 89 let. Rojakinji k res lepi, visoki starosti iskrene čestitke in še obilo trdnega zdravja in in jih pro-1 zadovoljstva! li 1.7 mili-
jona. Corvair je bil glavni cilj napadov Ralpha Naderja, ki se že več let prizadeva za varnejše avtomobile.
SAIGON, J. Viet. — Rdeči so predzadnjo noč streljali na 159 postojank, največ od začetka lanske Tet ofenzive. Preteklo noč so streljanje omejili na le 40 postojank in oporišč. Napravili so sorazmerno malo škode. Nekateri vojaški ocenjevalci položaja vidijo v teh streljanjih pripravo za novo. veliko rdečo ofenzivo.
LOS ANGELES, Calif.—Državni tajnik W. Rogers, ki se je ustavil tu, na poti v Vietnam, je dejal časnikarjem, da rdeči napadi v Južnem Vietnamu kažejo, da rdeči za enkrat še ne mislijo resno na končanje vojne. V Saigonu so izvedli izredne ukrepe za varnost ameriškega državnega tajnika, ki pride jutri tja. Od .'am pojde na zasedanje SEATO, na poti domov pa se bo ustavil v Iranu.
PARIZ, Fr. — Včeraj je objavil začasni predsednik Francoske republike Alain Pohcr svojo kandidaturo za rednega predsednika. Povpraševanje javnega mnenja kaže, da bo glavni boj med Poherjem in med Pompidoujem. Levičarski kandidati nimajo nobenega pravega izgleda. Če ne bo nobeden od kandidatov dobil p r i volitvah 1. junija absolutne večine, bodo posebne volitve 15. junija odločile med tistima dvema kandidatoma, ki bosta dobila 1. junija največ glasov.
Seja—
Društvo sv. Ane št. 4 ADZ ima jutri, v sredo, ob pol osmih zvečer sejo v navadnih prostorih. Po seji bo zabava.
Šestdeset let poroke—
V soboto, 17. maja, bosta g. Frank in ga. Mary Steklasa s 1114 E. 64 St. praznovala 60-let-n:co svoje poroke. Imata sinove Franka, Williama in Edwarda (Ely, Minn.) hčer Emmo, 8 vnukov in vnukinj, enega pravnuka. G. Frank Steklasa je delal pri American Steel & Wire Co., pa je stopil pred 18 leti v pokoj. Obema slavljencema iskrene čestitke in še obilo zadovoljstva in sreče v skupnem življenju!
Seja—
Klub slovenskih upokojencev na Holmes Avenue ima svojo sejo jutri, v sredo ob dveh popoldne v Slovenskem domu. Po seji zabava in okrepčila. Novi elani se z veseljem sprejmejo.
Nov hotel—
Zupan Carl Stokes je objavil včeraj, da bodo v sredini mesta med 6. in 9. cesto ob St. Clair Ave. poleg federalnega poslopja začeli graditi še letos velik nov iiotel in veliko poslopje za urade. Obe poslopji bosta povezani pod eno samo streho z obsežno garažo v več nadstropjih. Celoten načrt bo stal 30 milijonov dolarjev in bo eden največjih v Clevelandu v zadnjih 40 letih.
Učitelji morajo v šolo—
Okrajni sodnik F. J. Talty je odredil, da morajo biti učitelji v Parmi danes zjutraj v svojih učilnicah.
predloge za novo politiko do držav Latinske Amerike, so se že od tam oglasili kritični glasovi.
Nekateri vodniki držav se pri-
Guv. N. A. Rockefeller bo imel dosti težav
WASHINGTON, D.C. — Še
predno je včeraj guv. Nelson A.'tožujejo, da so obiski pri njih Rockefeller po naročilu predsed- določeni prekratko, drugi gleda-nika R. M. Nixona odpotoval v jo z nejevoljo na načrt guv. A. Latinsko Ameriko, da prouči N. Rockefellerja, da se sreča tu-tam položaj in stavi Nixonu di z vodniki opozicije.
«
■ AMEK1SKA DOMOVINA, MAY 13, 1969
Ameriška Domovina
v vi ■ i/ic-ni [«j—iiorvti
6117 St. C’air Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
^	$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece
Petkova izdaja $5.00 na leto
“SUBSCRIPTION HATES:	~~
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
___SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
83	No. 94 Tuesday, May 13, 1969
Disciplino in reforme!
Ameriško javno mnenje je čudno ustvarjeno. Po tradiciji in naravi se nagiba k miroljubnosti. Koliko se je moral na primer Wilson truditi, da ga je pripravil za vstop v prvo svetovno vojno! Kaj vse je moral početi F. D. Roosevelt, da ga je pridobil za drugo svetovno vojno! Kadar se javno mnenje razgiblje, pa njegova živahnost ne pozna meje in rada skoči čez ojnice.
Kdor je opazoval odnos našega javnega mnenja do tako imenovane nove levice, je mogel ugotoviti isti pojav. Novo levico poznamo po imenu že tri leta; o njenih delih in delih njenih priveskov slišimo pa dobri dve leti. Javnost je jo hitro opazila, kajti prijatelji nove levice so dobro poskrbeli za propagando v njen prid. Pod vtisom propagande so se naravno najprvo pokazale svetle strani novega levičarskega gibanja, temne strani so stopile v ozadje. Naša javnost se zato ni ravno navduševala za ta novi družbeni pojav, ni ga pa tudi kritično presojala.
Med tem je nova levica — posebno levičarski študentje in mladi levičarski črnski rod — začela zmeraj bolj oboževati nasilje, kar je dalo javnemu mnenju povod, da je začelo zelo kritično gledati na počenjanje levičarske mladine. Negodovanje javnosti se je omejilo le na besedno kritiko, pa še ta ni bila preostra. To je mlade levičarje ohrabrilo, začeli so kršiti disciplino, zakone in predpise kar na debelo in se pri tem obnašali do vsega, kar jim ni bilo naklonjeno, zelo brezobzirno. Brezobzirnost pri kršenju zakonitosti in discipline je postala tako predrzna, da so se je velikokrat ustrašili celo tisti, ki bi morali takoj odločno braniti red in mir, recimo v prosveti. Vse to je zapeljalo mlade levičarje, da so mislili, da jim je dovoljeno vse, kar si izmislijo.
To je izbilo dno ameriški potrpežljivosti. Počenjanje nove levice in njenih pristašev je rodilo poplavo godrnjanja, to so pa opazili politiki, ki so komaj čakali na ta trenutek in začeli udrihati proti levičarskemu divjanju. Nastopa proti levičarjem se je udeležil tudi Nixon in s tem dal znamenje za splošen naval proti njim pod geslom:	Dežela je
proti nasilju, je pa za reforme! V tem znamenju se je začetkom maja že sprožila cela vrsta akcij, ki naj zavrejo nasilje povsod, posebno pa v prosveti.
Boj proti levičarskemu nasilju bo najprvo usmerjen na naše univerze, kajti tam so se dogajale stvari, ki najbolj odbijajo. Boj ne bo hitro končan, akoravno so študentje, praviloma pod vodstvom SDS, že zapravili simpatije, ki so jih uživali v javnosti, in bodo njihove tožbe proti organom reda in miru pogosto naletele na gluha ušesa tudi takrat, kadar bi bile upravičene.
Tu lahko nastopi nevarnost za vso akcijo, ki hoče napraviti red v naši prosveti.
Nova levica, posebno SDS, ne bodo ostali brez prijateljev in zagovornikov, čeprav javnost ne bo na splošno z njo simpatizirala. Med zagovorniki nove levice in njenimi kritiki se bo vnela huda debata, ki bo samo kradla čas, ne bo pa spravila na dan novih idej. Se pa prav lahko pripeti, da bo javnost postala tako zaverovana le v to debato, da bo pozabila na glavno: zahtevati korenite reforme v naši prosveti. Biti načelno za ali proti disciplinskim ukrepom, ki naj spravijo naše zaletele študente nazaj v okvir discipline, reda in miru, je lahka stvar, zagovarjati pa idejo reform, ki nalaga bremena vsem, študentom, profesorskim zborom, prosvetnim upravam in javnosti, je pa že težja zadeva. Zato se bo vsakdo raje mudil pri presoji, kakšni naj bodo disciplinski koraki proti razgrajačem in nasilnežem na univerzah, kot pa pri načrtih, kako dvigniti našo prosveto na višjo stopnjo, ki bi odgovarjala potrebam naših dni.
“Prodajati” stališče, da je treba sedaj postaviti načrte za prosvetne reforme na prvo mesto, ne bo torej lahka stvar. Če nič drugega, bo vsaj dolgočasna, kot je to navada pri vsakem obravnavanju konkretnih vprašanj. Bo tudi neprijetna, kajti vsakdo bo gledal, kako bi se ognil sodelovanju pri reformi. Saj je vsaka reforma zvezana z neprijetnim, zato pa tveganim delom To se lahko posreči, lahko pa tudi spodleti, čisto gotovo bo dalo nergačem priliko za u-pravičene in neupravičene opazke in pripombe. Kdor se takemu delu izmakne, se ogne tudi odgovornosti, ki v našem slučaju ni ravno majhna. Zato se ne bomo čudili, ako bo na primer javna uprava silila prosvetne administracije, naj pohitijo z reformami, t'e bodo pa skušale najti razloge, da predvidenih reform ni mogoče hitro izvesti. V resnici ni tako. Vsak načrt za reformo obstoji iz treh delov: v prvem delu so točke, ki niso sporne in se dajo takoj izvesti, v zadnjem delu so točke, ki so neizvedljive, na sredi so pa točke, ki jih je treba šele predebatirati. Tako je v vsaki reformi dosti točk, ki je za njihovo uresničenje potrebna le dobra volja. Čeprav razumemo poročila, se nam zdi, da na mnogih ameriških višjih šolskih ustanovah manjka ravno dobre volje. To je tisto, kar je študente gnalo v začetku v obup in kar je dalo tako velike začetne uspehe novi levici v njeni borbi proti “sistemu”.
Če ne bo prišlo hitro do reform, bo “sistem” ostal tak, kot je, in dal kmalu ponoven povod, da bo študentovska nova levica začela zopet dvigati glavo. Nova levica bo skušala sedanjo burjo preživeti, kar se ji bo verjetno posrečilo. Obstoj “sistema” ji bo dal priliko za nove podvige zvezane z nasiljem. To lahko mirno pričakujemo, ako ne bo naša prosveta temeljito reformirana.
Pa še ob drugi priliki kaj, dotlej pa vsi lepo pozdravljeni od Toneta s hriba
BESEDA IZ NARODA
zmožni zato — tako se zdi, da javne podpore le poslabšujejo in jim uničujejo voljo do dela in prispevanja za boljše gospodarske in socialne razmere v naši družbi.
Tako bi bilo soditi.
Ko smo se nekoliko porazgo-vorili o zgoraj šn j ih težavah in sitnostih, ki se širijo širom naše prostrane dežele od Atlantika tja do plavega Pacifika, sva pa z Nickom čestitala Juretu k njegovemu imendanu, ki je bil prav na ta dan, v sredo, 24. aprila. Nick mu je prinesel steklenico šampanjca, jaz pa nekaj drugih “zdravil” in Jure je bil obojega vesel. Pomaknili smo se k mizi, na katero je Bara že preje pripravila okusne prigrizke in kar lepo smo se imeli. Juretu smo želeli vsi, da bi še dolgo vrtnaril in gospodaril na svojem domu na našem hribu, tako tudi Bari da bi mu pridno gospodinjila.
Ob dobrotah in dobri kapljici smo postali zgovorni. Jure je nam zanimivo pravil, kako je v deških letih pred dolgimi desetletji včasih pasel tam na metliških poljih. “Vesta,” je dejal, “ko zjutraj ob čistem jutru gledam z
Joliet, 111. — Pomlad je tu.
Vrtovi in trate zelene bolj in bolj. Kjer imajo vrtovi dobre skrbne gospodarje in gospodinje (slednje so za vrtove marsikje še bolj skrbne kot gospodarji), tam se pozna. Vrtovi so lepo obdelani in iz njih pozdravljajo mimoidoče vse vrste lepe vrtne cvetlice in drugo. Takih vrtov je na našem hribu mnogo, ker je nas mnogo Slovencev, kateri ljubimo vrtove in lepe cvetlice, ki jih krasijo.
Kaka razlika med raznimi narodnostmi in rodovi. V gotovih naseljih tega manjka. Vrtovi Iso zaraščeni, podrti in razbiti plotovi. Za hišami razna navlaka, kako čudno zgleda. Ni čudno, če takih ljudi ne sprejemajo radi za svoje sosede po raznih mestih. Ljudi, ki ljubijo snago, ki mojega porča tja preko v Lock lepo negujejo svoje domove, port, ko sonce obseva Loekport, vrtove in drugo, pa vsak rad naš hrib in vmes dolino, mi ved-sprejema za sosede.	no stopi v spominu pred oči naša
Baš o tem smo govorili pred Bela lkrajina) katera je ob jasnih par dnevi pri Juretu.	( jutrih, ko jo sonce obseva, tako
Nick je pripovedoval, da je divno lepa s svojimi polji, pašni-pred par dnevi imel neki opra-jki, košeninami in travniki. Rad vek v južnem delu mesta. “Da bi jo še enkrat videl.” vidite, koliko ravne navlake je Nick „ „am avil> kako je okrog nekaterih bival.se!” je o- hodil s STOjim stricem v svojih menu.
Bara je pa zraven dostavila:
“Kaj moreš pričakovati od nekaterih današnjih ljudi? Saj še ne znajo skrbeti, da bi bili primerno ostriženi in obriti. Hodijo v tem oziru okrog z dolgimi lasmi, porti, v hlačah, z eno hlačnico daljšo ali krajšo od druge itd. Pa ti bodo taki znali čistiti in urejate vrtove in bivališča, ko kakor zgleda, še ne vedo, zakaj so potrebni gumbi pri hlačah? Pejte, pejte — ti so še za v hosto prenerodni!” je krepko poudarila.
Nick je njeni izjavi kar zaploskal. Res, Bara je kar prav povedala.
O teh zadevah in problemih, kakor smo govorili pri Juretu, se v današnjih časih govori in razpravlja v marsikateri družbi in pod marsikatero streho. Tam, kjer bi se moralo pa najbolj razpravljati o tem in misliti, kaki državni in javni načrti bi prinesli rešitev, ali vsaj izboljšanja teh težav, tam se pa govori naj manj o tem. Govori se pa najraje o tem, kako naj se javnost, ki nosi ta težka bremena že sedaj, še bolj obdavči. O tem, kako naj bi se vsepovsod o tem delalo in proučevalo, kako bi se prizadete v takih krizah poučevalo, da bi si znali tudi sami nekaj pomagati, ter za to jih tudi vež-bati in vzgajati, o tem se ne sliši nič. Glasni so le apeli, kako treba takim pomagati.
Pomoč in podpora je potrebna, kjer je res potrebna in kjer ni drugih upanj. To pri starih, o-nemoglih in drugih takih potrebnih. Toda tam pa, pri katerih bi malo lastne odločne volje pomagalo k zavesti, da kdor more in bi se lahko odločil, da se bo skušal tudi sam kaj pomagati z iskanjem zaposlitve itd., v takih slučajih je drugače. Takim, ki jim ugaja živeti kar naprej in naprej na javnih podporah in jim niti na misel ne pride, da bi si sami začeli pomagati :in vzdrževati v letih, ko so še
Romanje k Lurški Mariji
EUCLID, O. — Ko sem bil na Belo nedeljo po letošnjem koncertu Mladih harmonikarjev v domači veseli družbi, se je ustavil pri naši mizi zastopnik Društva S.P.B. in povedal veselo no-božnost za naše drage pokojne vico. Rekel je, da bo letošnjo po-opravil pri Lurški Mariji msgr. Kunstelj, kateri bo prišel iz Rima. On je postavljen od Sv. stolice kot dušni pastir slovenskih izseljencev. Lepo bo od nas, če se bomo te pobožnosti udeležili v obilnem številu.
Letos bo za mnoge izmed nas 20 let, odkar smo bili prvič na tej božji poti, katera je naj bližja za clevelandsko okolico. Ta kraj je izbral pok. škof dr. Gregorij Rožman in smo pod njegovim vodstvom, dokler je bil med nami, vsako pomlad zbrani pri Lurški Mariji prisostvovali njegovi sv. maši, pridigi in molitvam za naše mučence in tudi za vse, kateri so dali življenje za svobodo pod ameriško zastavo. V škofovih pridigah smo Slišali mnogo tolažilnih in poučnih besed, njegova glavna misel in želja pa je bila, da naj vserp iz sfi’a odpustimo in se ljubimo med seboj. Po škofovi smrti sta ravno to n a d a 1 j e v a la zdaj pokojni msgr. škebrec in župnik č. g. Jožef Cvelbar.
Ker bo letos 20 let, kar hodimo na to božjo pot, se gotovo počutimo duhovno srečne, če smo izpolnili škofovo željo in željo njegovih naslednikov. Ko smo v mislih pri škofu Rožmanu, katerega sem dobro poznal, kako je bil svet duhovnik in je vkljub duhovni žalosti junaško prestal laži svojih nasprotnikov in vsem iz srca odpustil. On ni bil ob tem rozočaran, ker je dobro vedel iz lista sv. apostola Pavla Timoteju, da vsi, kateri hočejo v Kristusu pobožno živeti, bodo preganjani.
Prav bo od naš, ko bomo na praznik Presv. Trojice pri Lurški Mariji in se bomo v molitvi spominjali naših mučencev, da se spomnimo tudi njih mučite-
ker je duhovna in vzvišena in brez materijalnih primesi. Zakaj tudi njo ne pokažemo svetu in zakaj tudi z njo ne vzdignemo v koncertih srca naših ljudi
biznis
Ijev in tistih, ki so našim dragim podpisali smrtno obsodbo, nekateri tudi iz strahu, kakor je sv. Petef zatajil Kristusa. Po tem žalostnem dejanju se je o-glasila vest tako močno, da so si’v idealne višave — nad nekateri vzeli življenje, nekateri in nad mestne asfalte? pa se tolažijo z alkoholom in si ne moremo predstavljati, kako imajo težko življenje. Ker so tudi oni naši bratje in je Marija nebeška Mati nas vseh, jo prosimo, da jim pomaga spoznati pravo pot, da bi spoznali resnico, se oklenili dobrega Pastirja
mladih letih v vinograd pomagat spomladi okopavat, presajat trte in čistit, da je bil vinograd lepo urejen. Najbolj pa mu je bilo ljubo, tako je omenjal, ko je stric ob takih prilikah nesel s seboj vedno kruha, kako klobasico ali kaj drugega, ki je jima služilo za malico.
To so spomini na staro domovino, kjer smo se rodili. Tudi jaz jih nosim v srcu in mi večkrat stopajo v duhu pred oči.
Jure je še posegel vmes z vprašanjem:	“Bog ve, kako bo
za naprej z našo staro domovino? Čuje se to in ono. Slovenski narod je šel zlasti tekom zadnje vojne skozi težke preskušnje.
Kar mu niso tujci uničili, so mu nekateri še lastni sinovi uničevali pod vplivom komunistične blaznosti. Kakor čujem in tu in tam čitam, narodna zavest slovenskega naroda je hudo oslabela. Srečaš tu in tam kakega novodošlega iz starega kraja zadnja leta, takoj se pozna, da ne hodi več s tisto ponostnostjo, da je Slovenec, sin lepe slovenske dežele, s kakršno smo hodili po svetu in z njo tudi ponašali mi stari Slovenci. V tem oziru so povzročili viharji in valovi zadnje vojne in revolucije doma neprecenljivo škodo. Če pride do še kakih takih viharjev (kar lahko pride, obetajo jih sedanje razmere v Evropi), bo šlo vse v nič, kar se je stoletja doseglo za napredek slovenstva. Kar boli me, ko gledam v duhu v nejasno bodočnost. Pa ne morem drugače. Kaj pa naj pričakujemo, kjer gospodari komunizem, kateremu so v napotje narodnosti in ideje,' ki naj bi jih dvigale in pospeševale?”
Tako je Jure izrazil, kar je Nova Gvineja je drugi največ-imel ob tej priliki na srcu glede ji otok na svetu s skupno površi-starega kraja in o sedanjih raz- no preko 305,000 kv. milj. Poli-merah tamkaj. Zunaj se je že tično pripada Zahodni del Indo-potemnilo in poslovili smo se. neziji, ki ga imenuje Zahodni Juretu smo še enkrat voščili vse Irian, vzhodni pa Avstraliji. Ta najboljše za njegov god, nato pa je sestavljen iz nekdanje nem-sva z Nickom mahnila vsak pro- ške kolonije, ki obsega tudi Bis-
Ko bomo na omenjeni praznik duhovnikom soudeleženi pri naj svetejši daritvi in prejeli Jezusa v presvetem obhajilu, se spomnimo na to našo dolžnost in ljubezen do vseh, ker le tako bomo v srcu srečni in bomo po končani pobožnosti veseli obhajali na svoje domove.
Vincenc Povirk
Vokalno-orgelski koncert pri Mariji Vnebovzeti
CLEVELAND, O. — Kako lepa je slovenska pesem, ki roma po celem svetu, v vsako deželo, kamor stopa Slovenec. Slovenca najdeš povsod in z njim tudi njegovo pesem, saj brez nje ne more živeti. Kjer sta dva Slovenca, tam je že tudi slovenski kvartet. Hvalevredno je dejstvo: Kamorkoli pridejo Slovenci, osnujejo svoje pevsko društvo. V samem Clevelandu je slovenska pesem tako živa, kakor v domovini in jo ne more izpodriniti ne šlager ne kitara in ne razgrajači bobnov; saj je toliko lepa, globoka in polna vsebine. Varujejo in gojijo jo živahna društva, kakor Korotan, Slovan, Kres, Glasbena Matica, Knezovi harmonikarji Ilirija, otrbški'■ zbor ,gdč„ Cilke Valenčičeve? Planina, Triglav, Lilija in toliko drugih. Saj nas skoraj vsak teden eno od teh društev vabi na koncert ali prireditev. Vsa čast, pohvala, pri-znanje in zahvala voditeljem in izvajalcem.
Je pa tudi v vseh teh superlativih en Hžal”. Kaj pa je s slovensko duhovno pesmijo, ki je prav tako in brez dvoma še bolj bogata? Koncerti slovenske duhovne pesmi so “ŽAL” zelo redki, ali jih pa sploh nimamo. Varujejo in gojijo jo edino cerkveni zbori Sv. Vida in Marije Vne-bovzete, stisnjeno v okvir službe božje. Slovenska božična in velikonočna pesem je tako lepa, da jo ne presega nobena na svetu ne po melodiki in po vsebini Nadvse lepa pa Marijina pesem, ki jo je rodila ljubezen slovenskega naroda do Marije, Božje Matere. Zares, velika je ljubezen Slovencev do Marije, da je
Prijatelj, odloži v nedeljo, 25. maja svoj nameravani weekend na katero drugo nedeljo in pridi na ta koncert, ki bo v prekrasni Marijin cerkvi, ki že sama s svojo veličastno arhitekturo poje visoko pesem. Na koncertu bodo nastopili poleg našega zbora tudi gostje iz drugih zborov, kakor od Slovana in Glasbene Matice, pa so vabljeni in dobrodošli še drugi gostje-pevci iz drugih društev. Vaje imamo ob petkih ob 8. zvečer. Nastopali bodo mešani in moški zbor, solisti (gdč. Valenčič, Matija Dolenc in drugi); v posebni točki programa bomo slišali Marijino pesem iz izbranih otroških grl, vmes po samostojne točke na orglah, kakor odlomke iz del romantikov Griega, Rubinsteina, Rahmaninova, Mascagnia, Wag-nerja in drugih, ki jih bo izvajal profesor glasbe dr. Gržinčič. Koncert bo vsekakor zelo raznovrsten in zanimiv. Da pa omogočimo udeležbo vsakemu ljubitelju glasbe in tudi mladini, bo pristop na koncert brez vstopnine, pa boste na koncu koncerta darovali svoj prilog za moj misijon v Ekvadorju in tamoš-nje reveže Indijance.
Rev. dr. Jerko Gržinčič
Od fare Sv. Križa v Rridgeporfu
BRIDGEPORT,. Conn. — Spomladanski ples, ki smo ga priredili, se je kar dobro obnesel. O’ činstvo je bilo jako veselo r? položeno in vse je v najlepšem redu in mirno poteklo.
Kot vodja priprav in zabave imam dolžnost, da se v prvi vrsti zahvalim mojemu namestniku g-Ivanu Želetu in g. Arminu Kur-busu za; predprodajo vstopnic ter za preskrbitev daril.
Nadalje gre prisrčna hvala našim dobrim farankam, članicam KS.K.J., gospem Anni Jurman, Johani Kurbus, Gretti Galle in Hildi Mally za njihovo izredno dobro pecivo.
Zahvala gre točilcem g. Lukmanu, g. Bezjaku in g. Klainše-ku, prav tako tudi kuharicam,
gospem Alojziji Miklaushina, zapela tako milo, sladko, čarob-j Barbari Klainšek in Ramadano-no in mogočno pesem. Slovenska vič.
duhovna pesem je prav tako bo-| Nadalje gre zahvala dekletom
gata, kot posvetna in še globlja,
Majniški koncert pri Mariji Vnebovzeti v Collinwoodu, ki bo v nedeljo, 25. maja, ob 4. popoldne, je posvečen Marijini pesmi in naj bi odkril en delček tega kulturnega bogastva. Zanimal naj bi vsakega, ki ljubi slo-vesko pesem brez obzira na to,
in fantom, ki so pomagali Pr^ k r a š e n ju dvorane: Gertrude Mally, Edeltraud Žele, Brigite Kokošin; Francu Želetu, Sophij* Žele in g. Antonu Lagoju za p°' moč pri vstopnicah celi večer. Tudi vsem tistim, ki ste se plesa udeležili, sem iz srca hvaležen.
V upanju, da se boste z enakim veseljem odzvali tudi za bodoče prireditve naše lepe slovenske fare sv. Križa.
Bog živi!
Stanislaus I. Mally
in prejeli od njega tolažbo, kate- ali je on globoko ali manj globo-re svet ne more dati. *	|ko veren.
že nad 70 let pod ZDA
Havajsko otočje je prišlo Pot oblast ZDA leta 1898.
ter so ga ZN izročili v upravo Avstraliji, in iz južnega, ki ,je del Avstralije. Blizu 2.3 milijona prebivalstva so Papuanci, črnci, po katerih so otok tudi Portugalci poimenovali, misleč, da so podobni črncem v Afriški Gvineji, ki je bila tedaj v por-
ti svojerhu domu.
marckovo- in Solomonsko otočje tugalski posesti.
Papuanci v Zahodnem Irtenl1 bi morali letos z glasovanje111 odločiti o tem, ali žele ostati P1^ veezani z Indonezijo ali rte. zvezi s tem naj bi prišlo do up° ra, ki ga ^skušajo indonezij5^ padalci zatreti. (Primerjaj nek na 1. strani spodaj.)
t
AMERIŠKA DOMOVINA,
KANADSKA DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
Kaj se je zgodilo s Slovensko kulturno akcijo
Slovenska kulturna akcija je bila 15 let ponos slovenske politične emigracije. Pisatelj Karel Mauser jo je imenoval cvet.	j
Ker ima SKA tudi v Kanadi ^ naročnike svojih publikacij, prijatelje in podpornike, zato se. nam zdi prav, da te ljudi infor-nniramo o spremembah, ki so v tej organizaciji nastale. Slovenska pisarna v Torontu je imela že precej let uradno zastopstvo SKA za Kanado.
V maju 1968 je imela SKA v Buenos Airesu svoj redni obžni zbor. Ta vsega dela ni opravil. Izbral pa je 5-člansko komisijo z nalogo, da v šestih mesecih izdela nova pravila. Brez dvoma se v 15 letih v vsakem živem organizmu naberejo stvari, ki jih je treba spremeniti, na novo for-mulirati, dopolniti in preurediti, Komisija je šla na delo. Toda že pri njenem delu se je pokazalo, da so v SKA različna mnenja tako glede mesta, ki naj ga SKA ima v slov. politični emigraciji, .Jkakor glede njene vloge, ki naj ,,0 igra v razvoju narodne usode.
da hoče služiti in pomagati slovenski svobodi do prodora in zmage.
“Glas Slov. kulturne akcije”, ki je dosedaj izhajal dvakrat na mesec, bo zanaprej mesečnik in bo samo “organizacijsko in pro-nJen ipagandno glasilo ustanove”.
Iz uprave Slovenske pisarne Toronto, Ont.
Dobrodošel gost v naši sredi
V prvem tednu v mesecu	Hamiltona in okolice si šteje-
ju se je mudil med Slovenci v mo v čash da bomo lahko priso-duhovnik g. j stvovajj prvj sveti maši, ki
Slovenska nova maša v Hamiltonu
HAMILTON, Ont. — Slovenci dila. Naselila se je v Hamiltonu,
Torontu slovenski
Koncert slovenskih umetnih in narodnih
Andrej Pogačar.. Prvo majsko nedeljo je imel pri Mariji Pomagaj vse pridige, ki so bile poslušalcem zelo všeč. G. Andrej Pogačar deluje v Južni Ameriki, v Čilu, v škofiji Temuco. V Kanado je prišel s svojim škofom, ki bo nekaj tednov ostal tukaj. Škof je svojemu spremljevalcu g. Andreju Pogačarju dal za časa bivanja v Kanadi prosto. Dobri in prijazni duhovnik je to
jo bo daroval rojak rev. Louis
pesmi
Lepo nedeljsko popoldne, maj- , ^	j .	,• i i
ska nedelja, ko vse naokoli diha P">st°st.	. da )•
spomlad, življenje in veselje nad	Sošolce m gimnazijskih let
'ter se seznanili s slovenskimi u-
Ont., kjer jih je Bog blagoslovil še s Tomažem, Marijo in Petrom.
Lojze je po končani farni šoli St. John v Burlingtonu sledil bratoma v Cathedral high school v Hamiltonu, duhovniške študi-
Peter’s
je bilo na kraju tako, da bi še kar obsedeli in poslušali lepo pesem. Prehitro je minilo.
Želimo, da se trdno povežete, v ljubezni in petju napredujete, v zbor pa pritegnite še več pevcev, posebno še mladih moči. Hvala vam za lepo pesem, iskrene čestitke vsemu zboru, posebej pa še pevovodju Nacetu Križmanu.
Lojze Ambrožič, st.
Povejte oglaševalcem, da ste videli njihov oglas v Ameriški Domovini!
Hamiltonu 25. maja
j. “o	--- o
Ker se komisija ni mogla zedini ti, da bi občnemu zboru predložila enoten osnutek, zato je predložila dva. Dva člana komisije (G. Fink in dr. S. Kociper) sta v prvem členu pravil SKA takole označila:
“Slovenska kulturna akcija je organizacija slovenskih protikomunističnih kulturnih delavcev in podpornikov v zdomstvu, ki hočejo z ustvarjalnim in posredovalnim delom prispevati k o brambi in bogatenju duhovnih Vrednot človeka in narodne skupnosti ter se vključuje v boj za svobodo slovenskega naroda.
Drugo oznako je SKA-ji dal v svojem predlogu lazarist Lado Lenček. Njegova oznaka se pa glasi takole:
“Slovenska kulturna akcija je organizacija slovenskih in zdomskih kulturnih delavcev, ki žele z ustvarjalnim in posredovalnim delom pomagati pri ustvarjanju in širjenju kulturnih vrednot, posebno slovenskih. Idejni temelj organizacije je tični zakon, potrjen njen po krščanskem nazoru.”
Dne 22. marca 1969 se je občni zbor nadaljeval. Predložena sta bila dva osnutka pravil in s štirimi glasovi večine je bil sprejet osnutek, ki ga je predložil lazarist L. Lenček. Ko je bil znan izid glasovanja, je predsednik Buda Jurčec in še pet ustvarjalcih članov zapustilo občni zbor. Trije od teh so izjavili, da ne morejo več sodelovati pri Slovenski kulturni akciji. Med tistimi, ki so odšli, so bili še: dr. Filip Žakelj, Božidar Fink in prof. Alojzij Geržinčič.
Občni zbor — čeprav močno o-krnjen — je svoje delo nadaljeval in sprejel še ostale člene pravil ter izvolil nov odbor, v katerem so: dr. T. Debeljak (predsednik), arh. M. Eiletz (pod-Preds.), o. A. Kukavica (tajnik), L. Lenček CM (blagajnik).
Člani, ki so izstopili iz SKA, s° najprej obvestili slovensko javnost z letakom in vJnjem pojasnili svoje stališče, 21. aprila Pa so izdali svoj list “SIJ SLO-
življenjem. Dvorana Slovenskega doma na 864 Pape Ave. se je napolnila, kot že zlepa ne. Ljudje so
vensko pesem. Nastopili so pevci iz Toronta in Hamiltona, čez 40 glasov.
Za začetek je poslušalce po zdravil predsednik zbora g. Bogo Avsec, ki je presenetil z iz-
brano lepo slovensko besedo.I”0™1 m.	^ T 5,”-|bo posvetil rev.
Poslušalcem je želel kar največ-renskl	A^rej, hvalaLedmlml drugimi novomašniki v
lepa za obisk in Bog daj srečo! |S(>bot0! 24. maja, ob pol treh popoldan v katedrali Kristusa
V	“Vrbi” samo pevci I Kralja v Hamiltonu. Naslednji
[z Toronta	dan, na Binkoštno nedeljo, bo pa
V	eni izmed zadnjih številk rev. L. Grebenc daroval prvo Kanadske Domovine sem poro- sveto mašo ob štirih popoldan v čal, da so Združeni pevci Toron- slovenski cerkvi sv. Gregorija to-Hamilton ustanovili pevski Velikega ob Dvajseti cesti.
“Kako težko je delo s pevskim I zbor “Vrba”. Naknadno sem Leto 1945, leto žalosti in trage-zborom, ve najbolj naš zboro- zvedel, da sem bil napačno po- dije slovenskega naroda, ki je vodja g I. Križman, ki se že vsa učen in da sem napačno poro- videlo na tisoče družin, ko so se leta v tujini trudi, da bi s pesmi- čal, zato to poročilo popravljam, umikale iz domovine pred ko-jo ohranil slovensko besedo in Samo pevci iz Toronta so usta- munističnim nasiljem v tujino, melodijo med Slovenci v tujini, novili svoj zbor in mu dali ime da si rešijo življenje, je videlo Seveda moramo tudi pevci z do- “Vrba”. Izmed sebe so tudi izvo- med njimi tudi mater s tremi o-bro voljo in žrtvovanjem prispe- lili odbor, ki mu predseduje g. troci. Najmlajšega je nosila v vati dober del, da se lahko ohra- Bogo Avsec. Pevski zbor “Vrba” naročju, ni se zavedala, da nosi ni zbor, kakršen je naš.”	je pri zadnjih nastopih pevcev v|bodočega služabnika božjega,
Za konec je predsednik orne- Hamiltonu in Torontu složno sond, da so pevci iz Toronta tudi deloval s pevci iz Hamiltona, organizacijsko povezani. Svoje- Če je moje napačno poročilo mu zboru so dali ime “Vrba” po kje rodilo kaj slabe volje, naj mi rojstni vasi pesnika Franceta!prizadeti oprostijo.
Prešerna.
stanovami velikega Toronta. O piskal je tudi Slovence v Hamil-
'"‘‘.7’	“ T Zvi. "i. tonu, ko so imeli birmo. O svo-|Grebenc v
prihiteli, da spet slisijo slo-1	’	_ „ .	. -i • •	, m	,	•
jem delu v Juzm Ameriki m o 1.1. To bo res veliko slavje za tamkajšnjih razmerah je imel nas, posebno še zato, ker smo skioptično predavanje v petek, ena izmed najmlajših in naj-_l9. maja 1969, v cerkveni dvorani manjših župnij hamiltonske ško-pri Mariji Pomagaj. V soboto,mje.
10. maja, pa je odpotoval v prevzvišeni škof J. F. Ryan | Montreal in bo tam spet v slo-|bo p0SVetil rev. L. Grebenca venski župniji. G. Andrej, hvala
jega užitka, “da bi jih pesmi v| spominu popeljale v tihe pomladne večere v Slovenijo, k mizi, pod lipo ali kjerkoli so že peli fantje in dekleta, peli pesem o pomladi, o ljubezni in o hrepenenju.” Nadaljne besede] njegovega pozdrava so bile:
naravni e-in izpopol-svetovnem
Po pozdravu je nastopil mešani zbor, ki je v vsem koncertu zapel sedem pesmi. Samo moški so nastopili dvakrat in so zapeli pet pesmi. Ženski zbor pa je izvajal tri. Ker je bil izbor pesmi in skladatelji objavljeni že zadnjič, ne bom ponavljal tega. Tu-1 di se ne mislim spuščati v strokovno kritiko, ker za to nisem
Baragov misijonski krožek
Prijatelji misijonskega delovanja v zaledju in še posebno pri jatelji slov. misijonarjev po svetu ne zamudijo nobenega svojega sestanka. 1. maj je bil njihov so se zbrali kar v lepem
našega slavljenca Lojzeta.
Rev. Louis Grebenc, sin Jane-in Marije, roj. Zidar, hčerke pok. Franceta Zidarja, po domače Koširja, je bil rojen v Brezah št. 11 pri Ribnici, po domače Bo-hel, brat Johnu in Francetu.
Od 1. 1945 do 1949 vidimo družino v begunskem taborišču v Spittalu v Avstriji, kje se je rodil še Jože. Oče Janez Grebenc je odšel v Kanado 1. 1948, kamor mu je družina naslednje leto sle-
je je pa dokončal v St. seminary v Londonu, Ont. Njegov brat John je učitelj v high school v Oshawi, France študira za M.A. v zgodovini, Jože pa je študent na MacMaster University.
Na Grebenčevo družino smo vsi lahko ponosni, ko se je gradila slovenska cerkev sv. Gregorija Velikega v Hamiltonu, je bil oče Janez eden od tistih požrtvovalnih mož, ki so skoraj dnevno po končanem delu ob večernih urah hodili pomagat dovršit hram božji. Tudi oltar, na katerem bo njegov sin Lojze daroval svojo prvo sveto daritev, nosi znake njegovega dleta.
Prisotna bosta tudi stric Ludvik Zidar iz Burlingtona in teta Francka iz Toronta, v duhu pa stric France iz Goriče vasi in teta Marija iz Žlebiča na Dolenjskem. Iz nebes ga bo pa gledal njegov stric domobranski zdrav nik dr. Lojze Grebenc, kateremu so komunisti vzeli življenje v Pleterjih leta 1945.
Novomašniku rev. Louis Grebencu želimo obilo uspeha in oožjega blagoslova v vzvišenem, pa težkem poklicu, njegovim staršem pa iskrene čestitke!
Družina Grebenc obvešča vse znance in prijatelje, katerih niso mogli pismeno obvestiti radi pomanjkanja naslovov, da so vljudno vabljeni v Hamilton, da udeleže te prve svete maše,
poklican. Sem pa med poslušanjem delal na vabilu kratke o-pazke skoraj ob vsaki pesmi. Zbirka teh opazk bi bila:
Mogočni “Zdravici” je sledila umirjena in polna občutja “Eno samo tiho rožo”. Pomladansko veselo in z vso ubranostjo so zapeli fantje. Ženski glasovi pa so
številu v mali dvorani pri Mariji njimi v cerkev hodili, z njimi ži-Pomagaj. Z njimi je bil tudi du- veli. Morali so dati življenje, ker renjskem se je rodil velik pesnik
CLEVELAND, O. Delo za moške & ženske
Delo dobe
Moški in ženske v naši die-etni kuhinji ali v naših pralnič-nih oddelkih. Skušnja nepotrebna. Prosimo oglasite se v našem personalnem oddelku dnevno od 8.30 dop. do 5. pop.
EUCLID GENERAL HOSPITAL 101 E. 185 St.
(94)
V Bonnu težko čakajo na novega poslanika ZDA
BONN, Z. Nem. — Zahodna Nemčija ne skriva svoje nejevolje, ker ni v Bonnu ameriškega poslanika. Henry Cabot Lodge je bil imenovan za vodnika ameriške delegacije v Parizu še v januarju in je tedaj Bonn zapustil. Razgovori v Parizu se vlečejo in je malo upanja, da bi bili v dogledni bodočnosti končani. Tako je očitno, da bo moral v Bonn nov poslanik.
V Washingtonu vedo za nemško nevoljo nad stanjem v ameriškem poslaništvu v Bonnu, pa zahodnonemško vlado mire s trditvijo, da hoče Nixon izbrati res sposobnega človeka za Bonn, da pa takega ni mogoče naglo dobiti.
Moški dobijo delo
Iščemo
VAJENCA ZA GLADENJE POMOČNIKA PRI ZAVORNICAH SPLOŠNEGA POMOČNIKA
Vse koristi Stalno delo
Garfield Heights okolica
SUPREME FIXTURE MFG. CO.
4868 Chain Craft Drive 587-0200
(97)
CLEVELAND, O. _MALI OGLASI
Stanovanje išče
Slovenski upokojenec išče 2 opremljeni sobi v st. clairski okolici. Kličite 431-8127.
-(96)
Ženske dobijo de!r
Iščemo kuharico ali kuhinjsko pomočnico za čas od 1. popoldne do 8. zvečer. Smo jo pripravljeni izučiti.
SORN’S RESTAURANT EN 1-5214
(x)
South Euclid
Near Regina High, bnck bungalow, 3 bedrooms, full basement, garage, ideal for retired couple. $23,900.
Euclid — Chardon Hill area
Brick semi-ranch, full basement, wood burning fireplace in living room, 2 car garage, located in a lovely area. $33,900.
Off E. 185 St.
Brick 2-family, 3 bedrooms each suite, 2 car garage, $37,900.
UPSON REALTY
RE 1-1070	49» E. 260 St.
(94)
katero bo daroval rev. Louis Grebenc.
njihov sin
J. P.
Koncerl narodnih in nmslnih pesmi
TORONTO, Ont. — V nedeljo, 4. maja, ob petih popoldne je nastopil v Slovenskem domu na Pape Ave. g. Nace Križman svojim pevskim zborom. Ta zbor se je na zadnjem občnem zboru prekrstil v — Pevsko društvo “Vrba”. (V vasi Vrba na Go-
Delo za konec tedna
Išč‘emo žensko za likanje. Pridete v soboto ob 10 zj., o-stanetu čez noč in greste domov v nedeljo ob 5 pop. $35. Shaker Heights. Kličite naš urad 431-0628.	(94)
hovnik Baragovega misijonske-1 so odklanjali, česar po vesti in ga krožka g. Jože Časi C.M. Pro- po svojem prepričanju niso mo-gram sestanka je bil običajen: gli in niso smeli storiti. Zvesti in branje pisem misijonarjev, pre- stanovitni so bili v veri, zato so gled finančnega stanja in pre- morali pasti.’ — Škof Gregorij gled potreb ter prošenj in razgo- Rožman.
vor o svoji največji vsakoletni Vseh teh se vsako leto s-pomi-prireditvi na misijonsko nedeljo, njamo, ko svobodni Slovenci ob-...	.Duhovna misel in predavanje bajamo “Slovenski vernih duš
bih kot prošnja, dalje zopet pla- Lta to pot odpadla, ker so bili vsi dan”. Tudi letos bomo v Torontu hi, ob spominu, ko je sovrag to-|navzoči prej pri gv maši in pri jmeii skupno spominsko sveča-
| šmarnicah.
Nova poštna razdelitev
S 1. majem letos je stopila v
Venske SVOBODE”. List trdi, Vanja...
likokrat p r e g a njal slovensko “Lipa”. Nagajivo razgibana pa je bila ‘“Svarjenje”. In še nekaj opazk: pomladno toplo, prav lepo, odlično in podobno. Brez.	,	v ,
dvoma pa so vžgale “žabe” in veliavo nova razdelitev postnih
pa zadnja, ki jo je zapel mešani^ W bil°’ ,da ^ VS! zbor “Izgubljeni cvet”.	naročniki listov m revij, zlasti
Vsakdo je priznal, da so pevci naročniki ^meriške Domovi-pokazah napredek in da je g. ne - sPoroci11 opravi številko
Križman, zborovodja, zaslužil sv0-ieša distrikta' To bo P0SPe-slovenski šopek, ki ga mu je po šil° razdeljevanje poste in njeno
koncertu poklonila gdč. Metka dostavo' . v	_
Muhič. Koncerta sta se udeležila Slovenska župnija Marije Po-tudi gg. A. Prebil CM, župnik, in|^aJ’ Hramlnica m Posojilnica
J. Časi, CM. Pevci so s svojimi, „	. oi ,	.
'nmg Ave. in Slovenska pisarna
koncertu ostali v dvorani in s0| istotam spadajo sedaj v Toronto
‘'prigriznili”. Nato pa je še dolgo174' °"1-, 2upmj,a Brc,2madezne
v vier donela slovenska pesem, f,J“dodalnoJ5rmJ° ter T'8
govonea srca m našega čustvo-],i------------ , Toronlo
nost združeno s sv. mašo in si cer v soboto, 31. maja 1969, zvečer v cerkvi Brezmadežne s ču dodelno svetinjo. Več o tej prireditvi v prihodnji številki.
Por.
Por.
1739 Brown’s Line, Ont., Camada.
POSLUŠAJTE SLOVENSKE PLOŠČE
VSAKO SOBOTO OJ3 2 POPOLDNE NA CHIN-FM 101, TORONTO. ODDAJO “ŽELELI STE-POSLUŠAJTE” VAM PRINAŠA CENTRAL NEWS, NAJVEČJI DISTRIBUTOR ZA PLOŠČE, KNJIGE IN ČASOPISE V KANADI. Za informacije pišite na
& VARIETY
CENTRAL NEWS 256 Augusta Avenue Toronto 2B, Canala
Telefon: 924-5370
KD
“Slovenski vernih duš dan”
“Palme mučeništva so zrastle tudi na naših tleh. Naša domača zemlja je orošena z mučen iško krvjo naših bratov in sestra, ki ste jih poznali, z njimi delali,
Odgovornost pred zgodovino
Majska številka mesečnika “Naša luč”, ki izhaja v Celovcu za Slovence na tujem, prinaša na uvodnem mestu članek z naslovom “Ali bodo tudi nam očitali ...” V zadnjem odstavku pravi članek dobesedno:
“Slovenski katoličani moramo — kjer to moremo —- govoriti o teptanju naravnih pravic naših bratov in sester, pa naj bo to komu prav ali ne, pa naj nam kdo očita karkoli. Zavest dolžnosti mora biti močnejša kot strah pred očitki. Ali pa, bodo tudi nam nekoč očitali, da nismo izpolnili svoje dolžnosti!”
Kakšen odgovor bodo dajali pred zgodovino vsi, ki zagovarjajo koeksistenco s komunizmom in rušijo vrste politične emigracije!?
Prešeren. Zato si je društvo nadelo to ime.) Nastopalo je neka; nad 40 pevk in pevcev. Ne nameravam in ne znam pisati kritike in ocenjevati razne komade in glasove, pač pa bi rad samo pohvalil celotni zbor in mojstrsko podano petje, ki je s svojo lepoto in milino naravnost presenečalo. Občinstvo je vsako točko nagradilo z močnimi aplavzi.
Zelo razveseljivo je, da smo o-pazili v zboru več mladih moči To nam daje upanje, da bo zbor obstajal in napredoval. In tudi v tem bo zbor lažje zadihal, ker g. pevovodji ne bo treba hoditi v Hamilton in se bo lažje posvetil domačemu toronskemu zbo-Saj se je naravnost čuditi,
MOLDING MACHINE OPERATORS
Druga ali tretja izmena; prijazna, čista okolščina; majhna firma.
PYRAMID PLASTICS 9202 Reno Ave.
POTREBUJEMO HIŠE za prodajo K1NKOPF REALTY 531-6346
U>
Lastnik prodaja
3-družinsko hišo z velikim dvoriščem nasproti cerkve sv. Vida, na 6018 Glass Ave. Kličite 391-0073.	(95)
WANT TO BUY
Round oak pedestal table and old china cabinet. Please call: 251-7023
(97)
Potrebuje popravila
E. 78 — St. Clair Ave. dvodru-žinska hiša, garaža, polna klet, plinski lurnez. $4900.
Kličite Jack Lorenz
MAINLINE REALTY 431-8182	221-9381
(8,9,13,15 maj)
POZOR
Kadar nameravate kupiti a! prodati vašo hišo, lot, prazr zemljo ali farmo, kličite na v Točna postrežba
JOHN KNIFIC REALTY 481-9980	820 E. 185 St.
(Tues.x;
kako je zdržal toliko časa in poleg stalne službe vodil dva zbora: enega v Torontu, drugega Hamiltonu, večkrat tudi združe na, — bil za organista pri nedelj skih mašah v Hamiltonu in ob sobotah poučeval petje v slovenski šoli v Hamiltonu . .. — Le izredna volja, moč in energija premore nekaj takega.
Kljub temu, da je krasen pomladanski dan vabil ljudi v lepo naravo, se je dvorana kar čedno napolnila. Naši ljudje še vedno ljubijo lepo domače petje. Med enim kratkim odmorom so pa mladi muzikantje, ki so med pevci, zaigrali nekaj ubranih melodij ter med poslušalci ustvarili še večje in veselejše razpoloženje. Čeravno so odpeli 15 narodnih in umetnih, pa nam
V blag spomin
PRVE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENEGA OČETA IN STAREGA OČETA
Joseph Svetin
ki je umrl 13. maja 1968
V miru božjem zdaj počivaj, dragi, nepozabni nam, v nebesih večno srečo uživaj do svidenja na vekomaj.
Počij od hudih, težkih let, preblago, očetovo srce; ko zadnje trombe zadone, veseli snidemo se spet.
žalujoči:
sin JOSEPH JR. snaha ROSE in VNUKINJE
Cleveland, Ohio 13. maja 1969.
V	najem
Mali dom, zadaj za dvodružin-sko hišo, 2 spalnici, kopalnica, stanovanjska soba, kuhmja, med Lake Shore Blvd. in Westropp Ave. Klet, $95 mesečno. Kličite 729-1155.	(97)
V	najem
4 moderne sobe, blizu cerkve, trgovin in bus linije. Buckeye m E.- 115 okolica. Kličite 791-5603.	—(95)
V najem
Oddamo 5 sbb družini a 1 dvojici na 915 E. 67 St. Kličite 391-6655.	—(96)
Lastnik prodaja
3-stanovanjsko hišo, lastnikovo stanovanje prenovljeno z moderno kuhinjo. Cena $12,000. Mesečni dohodek $180. Kličite IV 6-5565.	(97)
mmmm
m
Sobo oddam
Oddam lepo opremljeno sobo z lastnim vhodom in privilegijem kuhinje v neposredni bližini Sv. Vida. Naslov v upravi lista.
—(13,16 maj)
JLX
JANEZ JALEN:
V OZ ARJI

Rodinski župnik Ksaverij je vstal, se umil in oblekel in pomolil. Pa so se med jutranjo molitvijo večinoma vrstili kakor v procesiji krniški in rodinski kmetje po njegovi glavi. Kar ni jih mogel odgnati. Kdo ima prvo besedo —?
In je premišljal in preudarjal. Prav ko je sonce obsijalo vrh Triglava, se mu je pa posvetilo: sam sebi se je začudil, kako da se ni prej spomnil. Dvignil je desnico in glasno spregovoril: “Kdo drugi kakor Marka, stari Marka. Čeprav že preužikar, si je znal ohranjati vso veljavo. Saj je še vedno ključar in je kar prav, da je.” Pomirjen se je župnik Ksaverij lotil brevirja.
Po maši je po tihi in resnično pobožni Klemenovi Urši poslal pošto, naj se ključar Marka ob pivi priložnosti pri njem oglasi, če ne more zavoljo spravila sena prej, pa vsaj v nedeljo popoldne po nauku.
Župnik Kristjan je bil uver-jc-n, da je stopil, kar zadeva njegovo zaobljubo, na edino pravo pot. Zazdelo se mu je, kakor bi bil preložil s svojih ramen cel vogal nove cerkve. Zelena Jelovica in skalni Triglav in vsa : azpotegnjena veriga gorenjskih gora so zableščali v zlatem soncu. In ptiči so lepše zapeli in seno je v jutranji rosi kar omamno zaduhtelo.
Peto poglavje KLJUČAR SVETEGA KLEMENA
“Le kaj bi utegnilo biti?” je drugo jutro navsezgodaj s koso zamahoval, brusil in premišljeval na meji v Jaršah preužitkar in farni ključar svetega Klemena, stari Marka. Jerebice so se bile že sklicale in so utihnile, ptiči so pa glasno učili peti mladi zarod, pa jih Marka ni slišal. Se gora, ki jih je v vsej lepoti razkazovalo jasno jutranje sonce, stari Marka ni videl. Bila ga je ena sama zaskrbljena misel.
“Le kaj bi utegnilo biti?” Ze za časa gospoda Jakoba je postal ključar, ključar svetega Klemena, kjer sta ob starem rimskem taboru ustanovila faro sama sveta brata Ciril in Metod in pustila za podstavek nove družine kristjanov kosti svetega Klemena, papeža in mučenca.
Vseh sedemindvajset let, odkar so na Rodinah, ga niso gospod Ksaverij nikoli klicali, razen k podpisu letnih računov, kar je bilo vselej združeno z obilno malico. Sedaj pa — le kaj bi
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
FORM CARPENTERS for high rise bldg, construction TURNER CONSTRUCTION CO. 1935 Maple Ave. Evanston 491-1955 an equal opportunity employer
(97)
MEN WANTED for FACTORY WORK Good fringe benefits. — Must speak, read and write English— Min. 2 yrs. high schl. — U.S. Citizen Service requirements fulfilled Phone F. Smith CA 6-8155 days.
(97)
utegnilo biti—?
In je razmišljal, dokler se mu ni misel zataknila v Klemena in mlade Mine ples v Ljubnem pri Mariji Udarjeni. To bo, pa nič drugega biti ne more. Le kdo je bil tako dober, da je moral kar gorko nesti tisti ples gospodu na nos, še preden so se dobro podplati shladili.
Naa! Pred nedeljo že pojde.
In je obmolknil in spet brusil in šekel in kdaj pa kdaj izpod čela sršenasto pogledal Klemena. Desetnik sršečih pogledov niti opazil ni. Njegove misli so vasovale pri lepi točajki, Lončarjevi Lenki v krčmi pod Bros-cem. Se manj se je pa menil za nabrskanega očeta Marka in zaljubljenega sina Klemena škrjanec, ki je v jutranjem soncu gostolel visoko nad njivami.
Kakor za procesijo na svetega Telesa dan se je v nedeljo popoldne napravil h krščanskemu nauku Marka. V Skornjice bi se lahko pogledal namesto v ogledalo, svitice in srajca sta bleščali kakor sneg, jerhovke so pa bile na sveže počrnjene, ob golenicah so se pozibavala v rejene čope povezana jermena, v gostih srebrnih gumbih po svilenem telovniku je odsevalo sonce in kakor pisana roža je bila zavezana pod vratom ruta iz čiste svile.
Mogočno je koračil pod širo-kokrajnim kastorcem ključar Marka iz Krnic na Rodine. Razburjal se ni več, ker je bil že sklenil, da gospoda prehiti, kakor je desetnik njega, in sam zatoži mlado in Klemena in — odstopi kot ključar.
Med poukom je na tisti ples v Ljubnem že kar pozabil, tako lepo poučno so govorili o četrti božji zapovedi gospod Ksaverij.
Po litanijah vseh svetnikov, pri katerih so zaradi vročih in roparnih dni in še zavoljo sena, ki so ga pravkar sušili, najbolj prisrčno prosili, naj jih Bog reši treska in hudega vremena, je Marka še malo posedel in pomolil. Se mu prav nič ni mudilo v župnišče. Nazadnje pa le ni
CHICAGO, ILL.
HOUSEHOLD HELP
CLEANING WOMAN For shut in. Twice a Month. Every other Friday.
Ber.senville. Phone 766-8719
COMPANION FOR~LADY Live in. Must speak some English. Light cleaning, no Laundry. Own rm. Off Saturday noon and all day Sunday. Very good salary. N. S. Nr. Lincoln Village. EV 4-4444. ________________________ (95)
CLEANING WOMAN 2 days a week Thurs. and Fri. preferred.
Noš West Chgo. Vic. Centi al and Devon	774-4639
(95)
HOUSEKEEPER — CHIU) CARE 3 pre-schl. child.
51^ da. $75 Wk. Go. Doctor’s Hm. Working Mother.
mogel več odlašati. Vstal je, stopil iz klopi in pocencnil pred svetim Rešnjim Telesom, segel v kropilnik, se pokropil in pokrižal in zunaj v lopi pokril. Mimogrede je stopil še na grob pokojne žene Ance. Iz prgišča, v katero je zajel iz krepilnega kamna blagoslovljene vode, jo je pokropil. Potem je zmolil oče-raš za pokoj njene duše, ji voščil večni mir in ji potožil: “Veš, Ančka, prav zavoljo tebe moram sedaj h gospodu na odgovor. Preveč si ga rada imela, Klemena, z mano vred. In še desetnik je, pa je premalo šiba pela.” “No, no, mladost je norost,” je že opravičeval mrtvi ženi njenega ljubljenca.
Stari Marka se je ozrl naokrog po nebu. Vreme je bilo kakor nalašč za nakladanje sena. Pa bi se ga ne dotaknil, četudi bi naprej vedel, da mu bo v kupih segnilo. Bila je nedelja.
Marka je z Rodinskega pokopališča zavil navzdol proti župnišču. Navzdol! Pa je teže šel, kakor bi nesel v najbolj strmi breg, v Struje navzgor, v nasu-šilni rjuhi najmanj, cent sena. Na tistih treh stopnicah iz zelenega kamna pred durmi se je še odkrehal. Bil je že malo nadu-šljiv. Odkril se je pa šele, ko je potrkal na gospodova vrata. “Ave.”
“Hvaljen bodi Jezus Kristus!” “Na vse večne čase, amen!” “Sem že mislil, da vas ne bo.” Župnik Ksaverij Kristjan je primaknil k mizi stol s plete-
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
WELDERS FITTERS ASSEMBLERS
Boring mill and lathe. 1st and 2nd shifts. Permanent jobs. Overtime available. Many company benefits. APPLY:
Bet. 8 a.m. & 3 p.m. Ask for Mr. Cannon.
Page Ercgmeerlng
Lawndale Santa Fe Railway McCook, Illinois
(96)
HOUSEHOLD HELP
HOUSEKEEPER — For elderly couple in country. Vic. N-W of Elgin. 5 days. Live in. Own rm., board and TV. References.
Call aft. 5:30 p.m.	EU 6-8330
(96)
COUPLE
Man and Woman to manage small apartment hotel. Good salary and apt. Call Mr. Brody at LO 1-1115
________________________ (94)
CHILD CARE — Responsible woman. Care for 4 children. Lite housework — Vic. N-W Chicago. $50 wk.
Ph. 287-0078
(94)
HOUSEKEEPER
Live in — 3 adults — Assist semiinvalid. Vic. Homan and Chicago Ave. References. Ph. 638-6471
(95)
FEMALE HELP
CLERK-TYPIST
NEVER DULL JOB FOR BRIGHT GAL Duties include typing and filling customers orders, mailing brochures, checking invoices, and other general clerical duties. A typing speed of 40 wpm is required.
Pleasant Working Conditions. Good salary. Excellent benefits;. Advancement opportunities. PLAYSKOOL, INC.
3720 N. Kedzie 588-7100 An Equal Opportunity Employer ____________________________(94)
EXPERIENCED HAIRDRESSER Full time or part time North West Suburb loc.
Ph. 253-2463
(96)
Opening New Restaurant May 20. WAITRESSES — CASHIERS — HOSTESSES
Highland Park’s newest. Beautiful family restaurant. Days — Nights. Full, part time. Top salary, benefits, i THE RED LION 295 Skokie Hwy. 831-2880 (Edens Xwy. to Clavey Rd. We’re alongside Xwy).	(94)
Elmhurst.
834 6721
MALE HELP
EXCELLENT OPENINGS FOR FIRST CLASS
MACHINISTS
DE VLIEG BORING MILLS SURFACE GRINDERS — JIG GRINDERS VERTICAL TURNING LATHES DIE MAKERS
CHOICE OF SHIFTS — PLENTY OF OVERTIME “IF YOU’VE TRIED SOME OF THE REST — COME NOW AND TRY THE BEST’
Apply, Write or Call:
Yicele Die & Enginering
45241 Grand River, Novi, Michigan
(94)
nim sedežem in pokazal oču, naj sede. Grede je uganil Markovo zadrego: “Kaj menite, oča Marka, zakaj sem vas poklical? Kar gotovo se vam niti ne sanja ne.”
“Morebiti se mi pa le malo zdi, zavoljo tistega plesa v Ljubnem bo.”
“Zavoljo kakšnega plesa?” se je začudil župnik Ksaverij.
Marku, ki se je koj znašel, da ni zadel, je bilo pri priči žal, da je sploh kaj omenil. Pa sedaj ni mogel več nazaj. Sicer pa — prej ali slej bi gospod tako in tako izvedeli. Je pa že bolj prav, da od njega golo resnice kakor pa od drugih popačeno govorico.
“No, da! Naš Klemen, ta ha-lodrij, in pa naša mlada, ki je še ni povsem pamet srečala, sta pozabila, da ni še minilo leto dni, odkar so nam umrli mama Anca. Bog ji daj večni mir in pokoj! Pa sta se na semenj v Ljubnem pri Mariji Udarjeni za-pozabila in sta plesala. Samo enkrat, kakor sem poizvedel. Saj sem jima svoje že povedal. S palico ju pa ne morem več ustrahovati.”
Župniku Ksaveriju se je za hip pomračil obraz, pa se mu je takoj spet razjasnil in je razjasnil in je razsodil: “Lepo ni bilo, greh pa tudi ne. Pa—” je zategnil gospod župnik: “Pustiva to za danes ali pa kar za vselej. Nekaj dokaj bolj važnega se
morava pogovoriti.”
Marku sedaj še na misel ni več prišlo, da bi se odpovedal ključarstvu. Zares je postal radoveden, kaj bi utegnilo biti. Župnik Ksaverij si je primaknil še drugi stol k mizi in tudi sam sedel. Pa ni zaoral kar naravnost. Tako od strani nekako je začel pogovor.
“To veste, Markov oča, da so bile Rodine v davnih časih že fara, morebiti celo najstarejša v naših krajih.”
“Vem. Prav iz Mošenj in Kranjske gore so vozili pokopavat na Rodine.”
“V turških časih so pa prenesli faro v obzidano Radovljico.” “Lej, to mi je pa novo.”
“Jaz sem svetemu Klemenu faro priboril nazaj.”
“Res je. In kaj radi vas imamo zato.”
“Sedaj vas bom pa nekaj vprašal. Pa mi čisto odkrito odgovorite, kakor bi se vas čisto nič ne tikalo.”
“Bom. Kakor bom spoznal za prav.”
“Postavim. Vaša domačija je v Mostah, ne v Krnicah. Celo onstran Završnice. Ali bi si ne želeli, da bi cerkev stala bolj sredi fare in ne prav na drugem koncu v zadnji vasi. Tako da imajo eni vse pod nosom, mašo in grobove, drugi pa debelo uro daleč.”
(Dalje prihodnjič)
MULLMLY POGREBNI ZAVOD
Nahaja se med Memorial Shoreway in Lake Shore Blvd.
365 E. 156th St.	KE 1-94H
★	Vse predpriprave v naši posebni privatni sobi.
★	Vera, narodnost in privatni običaji upoštevani. Parkirni prostor. Zračevalni sistem.
24 urna ambulančna posluga in aparat za vdihavanje kisika.
ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
G117 St. Clair Ave.	Cleveland, Ohio 44103
Moj stari naslov: .............................
Moj novi naslov: .......

MOJE IME:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
j, ,i ii
K S K J
AMERIŠKA SLOVEKSKA KATOLIŠKA JEDHOTA
(K.S.K.J.)
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa
takoj po rojstvu.
•	izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino:
•	od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine
•	za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00
•	za odrasle člane bolniško podporo
•	članom posodi denar za nakup doma.
Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J.
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 No. Chicago St.
Joliet, Illinois 60431
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici.
IME .......................................................
NASLOV ...........................
MESTO ............................
DR2AVA ...................... CODE

MORSKA LILIJA — Dekle kaze 325 milijonov let staro o-kamenino “morske lilije”, ki so jo nedavno našli v Indiani, na razstavi v Prirodoslovnem muzeju v New Yorku.
V SIBIRIJI — Snežni tovornjak in helikopter sta najvažnejše prometno sredstvo geologov, ki raziskujejo zasnežene predele Sibirije. Obsežni predeli Sibirije so geološko še neraizskani in skrivajo verjetno obsežna rudna bogastva.