Naslednja, 366., številka bo izšla v ponedeljek, 30. novembra 2009. Rokopise sprejemamo do srede, 18. novembra Uredništvo. Tržaška cesta 9,1360 Vrhnika Izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova ■ ■ Polhov Gradec in Log - Dragomer Leto XXXVI, 365 številka 26. oktober 2009 stran 2 d Dan brez avtomobila Intervju mag. Viktor Žakelj Jesen pri balončkih o 18 stran 19 d 1. sadjarska razstava Obnova kapelice Starodobniki na ogled Našli rimsko fibulo lo 23 Zakrpali luknje | i Izšla čmovrška kronika OhČittU Log - DvuSOfTlCT Jesen rumena, dobra žena 1 ^^ 1 CZ darovala nahrbtnike Podražitev vodarine Svetloba v glavi fe^ Planinska pot Zahvala PGD Log ^ ^ - Spet čebelarijo Teden otroka Otroci nimajo zavor, imajo jih vozniki stran 204 do 27 stran 29 do 34 stran 35 do 38 Vrata je odprl prenovljeni CRO Brezovški gasilci trikrat zlati Vrhnika, 30. september - S pokom balona, polnega konfetov, je generalni direktor avstr^skega Saubermacherja Hans Roth v družbi direktorjev podružnic simbolično predal svojemu namenu prenovljeni Center za ravnanje z odpadki Vrhnika. Nekdanja družba občin Vrhnika in Borovnica (prek KP Vrhnika), ki je od leta 2007 v lasti Saubermacherja, je preuredila manipulativne površine ter prenovila sortirnico koristnih odpadkov in kompostarno. Naložba naj bi bila korak v smeri, da center v treh letih postane največji tovrstni center v osrednji Slovenci. Gašper Tominc Za pokal občine Borovnica, 19. septembra, se je spopadlo 26 ekip. Kar tri prva mesta so osvojili gasilci in gasilke PGD Brezovica pri Borovnici. Na lepo sončno soboto se je v Borovnico zgrnila armada mladih gasilcev, kjer so se na šolskem igrišču potegovali za pokal borovniške občine. 26 ekip, v različnih kategor^ah, je prišlo ne le iz domačih društev, temveč tudi iz vrhniške in brezovške občine, pa logaškega in celo rovtarskega konca. Damjan Debevec i ÍH^X^ 1 ^ Zasadili Blagajevo in Freyerjevo lipo Razstava gob in buč Polhov Gradec, 21. september - Letos je na dnevih evropske kulturne dediščine sodeloval tudi Polhov Gradec. Občina je namreč v tem kraju slovesno odprla novo tematsko pot, posvečeno grofu Blagaju. Dogodek je simpatično zaokrožila polhograjska osnovna šola, ki je v okviru mednarodne akc^e dneva sajenja dreves na tej poti zasadila dve lipi - Blagajevo in Freyerjevo, kot drevesi miru in sožitja. Gašper Tominc V petek, 9. oktobra 2009, je Turistično društvo Horjul na svetem Urhu organiziralo razstavo gob in buč ter pokušino jedi, gobovo juho, in jedi, ki jih pripravimo iz buč. Razstavo je postavil znani horjulski poznavalec gob Branko Vrhovec, ki je ponudil na ogled 102 različni vrsti gob. Dvajset več kot prejšnje leto. Gobe je razstavil na prostem pred skednjem. Pod vsako je zapisal slovensko ime gobe z zapisom: ali je užitna, pogojno užitna ali strupena. Branko je gobe za razstavo nabral le dan prej. France Brus Ličkali koruzo kot nekoč Log, 10. oktober - V soboto je pod okriljem Ludvika Rožnika, občinskega svetnika, potekala etnografska prireditev ličkanja koruze po starem načinu. Obiskovalci so na prireditvi, ki ohranja in promovira nekdanje kmečko opravilo - ličkanje koruze, uživali v pr^etni družbi in izvrstnih kulinaričnih dobrotah, ki so jih pripravile domače gospodinje. Prireditev ličkanja koruze je Ludvik Rožnik organiziral prvič, udeležilo pa se je je okoli 70 ličkarjev, ki so se zbrali v pristnem kmečkem okolju pod Vrbičevim kozolcem na Logu. Zgrajen je bil davnega leta 1863 in je celo eno leto starejši od Pivovarne Union ter zato upravičeno sodi med kulturnozgodovinsko dediščino, na katero smo lahko ponosni. Rožnik je povedal, da je s prireditv^o želel ponovno obuditi star kmečki običaj in ga predstaviti ljudem, poleg tega pa je prireditev priložnost, da se ljudje med seboj družbo ter pozab^o na vsakdanje skrbi. Organizator je izrazil željo, da bi prireditev v naslednjih letih postala tradic^a: »Tudi ta običaj je del tradicie na tem področju, tako kot kosci in grabljice, ki sem jih letos organiziral že četrtič, ali pa spomladanska čistilna akc^a, ki je iz akc^e v vasi Log zrasla v veliko čistilno akc^o, ki poteka v sedmih barjanskih občinah.« Vesna Erjavec Izidi Našega časopisa do konca leta Kot vemo, glasilo Naš časopis izhaja vedno zadnji ponedeljek v mesecu. Roki za oddajo materiala so vedno dvanajst (12) dni pred izidom. Tako bo novembrska številka, številka 366, izšla v ponedeljek, 30. novembra 2009, rokopise pa sprejemamo do srede, 18. novembra. Posebno obvestilo za decembrsko številko, številko 367! Glede na večjo možnost objav različnih božično-novoletnih čestitk, prazničnih komercialnih oglasov ter raznih obvestil za novoletne prireditve bomo Naš časopis izdali že v ponedeljek, 21. decembra 2009. Tako rokopise in preostali material sprejemamo do srede, 9. decembra. Zato je pomembno, da vsi zainteresirani upoštevate napovedane datume in roke za oddajo materiala. Obenem moram ponovno poudariti, da smo za sedanjo številko, št. 365, Našega časopisa prejeli precej prispevkov po dogovorjenem roku. Mogoče dva dni zaostanka lahko »toleriramo«, vendar res v skrajnem primeru. Večjih odstopanj pri sprejemanju rokopisov pa ne moremo upoštevati. Vedeti je treba, da moramo prispevke pregledati, poskrbeti za jezikovni pregled in nato tehnično oblikovati ter jih postaviti na časopisne strani. Za vse to je potreben določen čas. Zato bodo zapozneli prispevki objavljeni v prihodnji številki. Lep pozdrav vsem piscem besedil, saj je pomembno, da se glasilo piše samo. Simon Seljak ^kaPOT 3H AVTO ŠOLA 01 425 42 04 Tržaška 2, 1000 Ljubljana NAŠ ČASOPIS Vrhnika 26. oktober 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Med gosti je bilo kar nekaj znanih imen iz politike in gospodarstva. Zbrane je pozdravil in nagovoril direktor CRO Vrhnika Marko Kocjančič. Vrata je odprl prenovljeni CRO Vrhnika, 30. september - S pokom balona, polnega konfetov, je generalni direktor avstrijskega Saubermacherja Hans Roth v družbi direktorjev podružnic simbolično predal svojemu namenu prenovljeni Center za ravnanje z odpadki Vrhnika. Nekdanja družba občin Vrhnika in Borovnica (prek KP Vrhnika), ki je od leta 2007 v lasti Saubermacherja, je preuredila manipulativne površine ter prenovila sortirnico koristnih odpadkov in kom-postarno. Naložba naj bi bila korak v smeri, da center v treh letih postane največji tovrstni center v osrednji Slovenji. Letos mineva petnajst let od ustanovitve zdajšnjega Centra za ravnanje z odpadki. Sprva je deloval le kot poslovna eno- Na ta način smo zmanjšali količino izcednih voda, ki so nastajale ob dežju s spiranjem komposta. Istočasno pa je potekala Prenovljena sortirnica koristnih odpadkov ta vrhniške komunale, od leta 2005 pa kot njeno hčerinsko podjetje. Vedno večji obseg dela z biološko razgradljivimi odpadki je povečeval negativne vplive na okolje, predvsem v obliki smradu. To je pri prebivalcih povzročalo veliko nezadovoljstvo, vendar komunala oziroma občini nista imeli denarja za sanac^o razmer, zato so se odločili za njegovo prodajo. Leta 2007 je bila kot najboljša ponudnica izbrana avstr^ska družba Saubermacher, ki pa se je ob nakupu zavezala za izpeljavo posodobitve kompostarne ter sortirnice. »Z modernizac^o smo začeli v letu 2008 in jo zaključili v letošnjem letu. V njenem okvirju smo modernizirali kompostar-no in nad njo postavili šotore. tov v tem delu Slovence,« je svojo viz^o z vrhniškim CRO predstavil generalni direktor Saubermacherja Hans Roth. vodstvo družbe, da mora spoštovati dogovore in komunicirati z javnostjo. »Sicer verjamem, da so to bile objektivne Organski in bioodpadki se meljejo. Idejna zasnova sodobnega in enega največjih centrov za osrednjo Slovenko je že narejena. Leseni odpadki namenjeni v predelavo. tudi modernizac^a preostalega dela centra,« je pojasnil direktor centra Marko Kocjančič. Rekonstruirali so sortirnico, kjer so proces stiskanja sortirane odpadne embalaže ločili od procesa sortiranja. Uredili so sortirne kabine ter izboljšali delovne razmere na sortirnici. Zravnali in utrdili so nove manipulativne površine ter organizirali začasna skladišča. Prav tako so na novo uredili začasna vhoda in transportne poti, da bo izgradnja novega sodobnega centra potekala čim bolj neovirano. »V ta center smo investirali 2,9 mil^ona evrov, v prihodnje pa jih nameravamo še dvakrat toliko. Na ta način, bo na tem mestu zrasel eden najboljših in največjih predelovalnih obra- Idejna zasnova za novi center je že izdelana, zgrajen pa naj bi bil v letu 2012 in bi zaposloval okoli 75 ljudi. V kolikor bi družbi dejansko uspelo postaviti največji center v tem delu Sloven^e, pa bi to pomenilo, da bi lahko postal tudi pomemben člen državnega operativnega načrta ravnanja z odpadki. »Danes center začenja novo poglavje, ima pa tudi viz^o razvoja. Upam da ga bodo kot takega v svoj operativni program ravnanja z odpadki uvrstili tudi na državnem nivoju. Kajti tukaj so kapacitete že postavljene, novi centri, ki se načrtujejo v državnih vrhovih oziroma po drugih občinah, pa zaenkrat obstajajo le še na papirjih,« meni vrhniški župan dr. Marjan Rihar. Sodeč po načrtih in glede na splošni trend zbiranja odpadkov je pred Centrom svetla prihodnost. Kako svetla bo, pa bo odvisno tudi od odnosa centra do prebivalcev. Ti si namreč svoje nosove zaradi smradu zatiskajo tudi po tistem, ko je družbo že prevzel Saubermac-her, pa čeprav je bilo rečeno, da bo smrad zelo zmanjšal. Čeprav se v družbi sicer izgovarjajo na po njihovem objektivne težave z biološkim filtrom, je vrhniški župan na tokratni prireditvi v svojem govoru jasno opozoril težave, vendar je primerno, da tako ugledno podjetje o tem obvešča javnost in se opraviči za smrad, ki smo ga občani imeli v tem prehodnem obdobju do danes.« Po Koc^ančičevih besedah se popolnega smradu na tem območju ne bodo nikoli znebili, ker tehnolog^a predelave komposta terja prevračanje mase, ob čemer se sproščajo vonjave. »Te ekološko niso popolnoma nič sporne, ocenjevanje smradu pa je nekaj povsem subjektivnega.« Gašper Tominc Na uredništvo in na Občino Vrhnika smo prejeli precej pritožb o motečem smradu iz kompostarne CrO Vrhnika v mesecih avgust in september. Občinska uprava je zahtevala uradno pojasnilo podjetja CRO Vrhnika, katerega tudi objavljamo. N. Č. Smrad iz kompostarne Glede pritožb občanov, da zaznavajo moteč smrad iz kompostarne CRO Vrhnika, vam želimo podati podrobno obrazložitev tega problema ter v nadaljevanju navesti, kakšne so naše aktivnosti, da težavo čim prej odpravimo. Podjetje Saubermacher je investiralo precejšnja sredstva v obnovo kompostarne prav z namenom, da se odprav^o smradne emis^e v okolje. Zaključek gradbenih in montažnih del za prvo fazo kompostiranja (razgradnja odpadkov v zaprtih tunelih) je bil decembra 2008, objekt nad polji naknadnega kompostiranja (dozorevanja) pa se je dokončal prejšnji teden. Projektirana in predpisana tehnolog^a izdelave komposta poteka brez tehničnih težav, pri čemer se količina predelanih odpadkov (10.000 ton/leto, oziroma nekaj nad 800 ton na mesec) ne presega. Poskusno obratovanje za objekte, ki delujejo po načelu nadzorovanega naravnega razgrajevanja bioloških odpadkov v zaprtem okolju poteka eno leto, da se lahko v biofiltru, ki prestreza in čisti onesnažene pline iz objektov, vzpostavi pravilno ravnovesje mikroorganizmov v vseh letnih časih in različnih meteoroloških razmerah. Biofilter je v naravi neprepustna armiranobetonska posoda s prostornino 450 m3, v katero je vloženo organsko polnilo iz lesnih sekancev in mešanice zrelega komposta po recepturi projektanta. Skozenj prehaja onesnažen zrak iz objektov kompostarne, pri tem pa ga mikroorganizmi, ki se po naravni poti razmnožujejo v polnilu, prečistio in razgrajujejo tako, da iz njega izhaja prečiščen zrak brez vonja. Proces prečiščevanja je povsem naraven in zato zelo odvisen od meteoroloških razmer. Smrad, ki se je pojavil po dobrih osmih mesecih poskusnega delovanja obnovljene kompostarne, in sicer konec letošnjega avgusta, izvira prav iz nezadovoljivega delovanja biofiltra. V prvih mesecih poskusnega obratovanja je polnilo zelo dobro opravljalo svojo funkc^o, kar so stanovalci soseske, ki je najbliže kompostarni, tudi potrdili. Konec avgusta pa se je začel pojavljati problem sesedanja polnila in posledično odmiranja mikroorganizmov v polnilu, ki tako ne more opravljati funkc^e čiščenja zraka v celoti. Skupaj s projektanti in izvajalci biofiltra smo analizirali dogajanje v biofiltru, kar pa je žal zahtevalo določen čas. Projektant se je odločil za menjavo polnila po novi recepturi, ki naj bi bolje funkcioniralo. Odstranjevanje starega polnila in polnjenje biofiltra bo potekalo danes, 21. 9. 2009, smrad pa se lahko pojavi še v roku enega tedna do 10 dni, ko se bo znova vzpostavila mikroklima v polnilu. Nato bo po zagotovilih projektanta biofilter spet deloval s polno zmogljivostjo in brez negativnih smradnih emis^. Verjamemo, da se bo to tudi dejansko zgodilo in prepričani smo, da smo z znanjem in tehnolog^o, ki jo imamo, ter z izkušnjami, ki jih še pridobivamo, sposobni obvladovati vse procese kompostiranja, ne da bi pri tem obremenjevali okolje in s tem nižali kakovost bivanja na Vrhniki. Če bo potrebno, bomo v to vložili še dodatna finančna sredstva, prav tako pa bomo kot družbeno odgovorno podjetje poskušali natančno informirati javnost in ozaveščati širši del naše soseščine, s katero želimo delati in živeti v sožitju. In prav s tem namenom bomo 30. tega meseca ob hkratnem simboličnem odprtju prenovljene kompostarne in sortirnice koristnih odpadkov organizirali Dan odprtih vrat za širšo javnost, pri čemer želimo vsem skupaj prikazati zadnje tehnološke posodobitve kompostarne in sortirnice koristnih odpadkov ter posodobitev celotnega centra, ki je tako okolju kot krajanom bistveno pr^azneje. S prikazom naših visoko postavljenih ciljev za prihodnost pa bi jih radi dodatno poučili o potrebnem pravilnem odnosu do ravnanja z odpadki, obenem pa prepričali, da smo zgled ter odličen primer, da je mogoče delovati tako, kot pravi slogan našega podjetja: ZA ŽIVLJENJA VREDNO OKOLJE. Marko Kocjančič, direktor Javni natečaj za izbiro najboljših turističnih spominkov Občine Vrhnika Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika razpisuje: Javni natečaj za izbor najboljših turističnih spominkov Občine Vrhnika v letu 2009. Nagrade: 1. nagrada: 500 € 2. nagrada: 300 € 3. nagrada: 200 € Vzorce za natečaj sprejema TIC Vrhnika, Tržaška cesta 9, Vrhnika, od 9. do vključno 14. novembra 2009. Podrobnejše informac^e so objavljene na spletnih straneh: www.zavod-cankar.si in www.vrhnika.si. Razpis za sodelovanje na Miklavževem sejmu na Vrhniki Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika objavlja razpis za sodelovanje na Miklavževem sejmu na Vrhniki v okviru prireditve Veseli december na Vrhniki. Sejem bo 4. 12. 2009 in 5. 12. 2009 od 9. do 19. ure na Sodniškem trgu na Vrhniki. K sodelovanju na sejmu vabimo vse, ki ponujajo: a. izdelke domače in umetnostne obrti, registrirane pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovence, b. igrače s certifikatom »dobra igrača«, c. sladki in sadni program, d. adventne venčke in podoben darilni program ter e. ročno izdelane volnene izdelke. Podrobnejše informac^e in pr^avnica so objavljeni na spletnih straneh: www.zavod-cankar.si in www.vrhnika.si. 26. oktober 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS Asfaltiranje ceste na Pokojišče Občina Vrhnika je v mesecu oktobru izvedla investic^o asfaltiranja ceste Pokojišče - Borovnica v dolžini 1420 m. Omenjena cesta predstavlja krajanom Pokojišča, Padeža in Zavrha najbližjo in najhitrejšo možno povezavo do Borovnice. Na pobudo Krajevne skupnosti Padež Pokojišče - Zavrh smo v letošnjem letu pristopili k izvedbi asfaltiranja. Investic^a je obsegala izvedbo priprave terena in podlage, asfaltiranje vozišča v povprečni širini 5 m ter ureditev meteornega odvodnjavanja. Celotna vrednost investic^e je znašala skupaj z DDV 160.653,41 EUR, sofinancirale pa so jo Občina Vrhnika, Krajevna skupnost Padež Pokojišče - Zavrh in Občina Borovnica. Z novo pridobljenimi kilometri asfalta bo tako omogočen enostavnejši dostop do območja Krajevne skupnosti Padež Pokojišče - Zavrh in zagotovljena večja varnost vsem uporabnikom ceste. Občinska uprava Krajevna skupnost Blatna Brezovica, Blatna Brezovica 12, 1360 Vrhnika na podlagi sklepa zbora krajanov in sklepa sveta Krajevne skupnosti objavlja Javni razpis za prodajo nepremičnin z javnim zbiranjem ponudb I. Predmet prodaje: Predmet prodaje so tri zazidljive gradbene parcele v vasi Blatna Brezovica na sončni in mirni legi , primerni za gradnjo hiš: 1.Gradbena parcela v velikosti 673 m2 na parceli številka 2/4 k.o. Blatna Brezovica s pripadajočim gospodarskim poslopjem Cena za 1 m2 je 120 € oziroma 80.760 € 2.Gradbena parcela v velikosti 565 m2 na parceli številka 2/3 k.o. Blatna Brezovica Cena za 1 m2 je 120 € oziroma 67.800 € 3.Gradbena parcela v velikosti 542 m2 na parceli številka 2/2 k.o. Blatna Brezovica Cena za 1 m2 je 120 € oziroma 65.040 € II. Prodajni pogoji: 1. Nepremičnine se bodo prodajale za najmanj izklicno ceno. Davek od prometa nepremičnin v višini 2 % od prodajne vrednosti nepremičnine, stroške overitve pogodbe pri notarju ter stroške vpisa v zemljiško knjigo plačajo kupci. 2. Nepremičnine se prodajajo po sistemu »videno-kupljeno« 3. Kupec mora skleniti prodajno pogodbo v roku 10 dni od prejema obvestila o izbiri, v nasprotnem primeru se šteje, da je od nakupa odstopil. V tem primeru zapade varščina v korist prodajalca. III. Pogoji sodelovanja: 1. Kot ponudniki lahko sodelujejo pravne in fizične osebe: - pravne osebe s sedežem na območju Republike Slovence in fizične osebe, ki so državljani Republike Slovence. Državljanstvo se izkazuje s potrdilom o državljanstvu, pravne osebe se izkazujejo z izpisom iz sodnega registra. - v kolikor je ponudba podana po pooblaščencu, je potrebno predložiti pisno pooblastilo overjeno pri notarju. 2. Ponudnik je dolžan vplačati varščino (kavc^o) za resnost ponudbe v višini 10 % od vrednosti nepremičnine na račun KS Blatna Brezovica št. 013406450861432 in sicer do roka za oddajo ponudb (vključno do 18.11.2009 do 12. ure). Izbranemu ponudniku bo varščina všteta v kupnino. Ostalim ponudnikom se varščina vrne po opravljenem izboru najugodnejšega ponudnika. Znesek varščine se ne obrestuje. IV. Vsebina pisne ponudbe: - Podatke o ponudniku s točnim naslovom, če je ponudnik fizična oseba, - firmo in sedež ponudnika, če je ponudnik pravna oseba; - matično in davčno številko ponudnika; - fizične osebe: potrdilo o državljanstvu ali kop^o osebnega dokumenta; - pravne osebe: overjeni izpis iz sodnega registra, ki ne sme biti starejši od 30 dni; - pooblastilo, overjeno pri notarju, v primeru, da se ponudba proda po pooblaščencu; - navedbo nepremičnine, ki je predmet ponudbe; - ponujeno ceno za nepremičnino, ki ne sme biti nižja od izhodiščne cene; - dokazilo o plačilu varščine v višini 10 % od vrednosti izbrane nepremičnine - pisno izjavo ponudnika, da se strinja z vsemi pogoji razpisa - številko transakc^skega oziroma osebnega računa ponudnika za morebitno vračilo vplačane varščine. V. Postopek zbiranja ponudb in izbire najugodnejšega ponudnika 1. Ponudba se bo štela za pravočasno, če bo prispela najkasneje do 18.11.2009 do 12.00 ure na naslov Krajevna skupnost Blatna Brezovica, Blatna Brezovica 12, 1360 Vrhnika, z oznako« Ne odpiraj -Javno zbiranje ponudb za prodajo parcel«. Na hrbtni strani ovojnice mora biti označen polni naslov pošiljatelja. Ponudbe lahko ponudniki pošljejo priporočeno na zgoraj navedeni naslov. 2. Ponudniki, ki ne bodo oddali popolnih ponudb, bodo pozvani k dopolnitvi. V kolikor ponudba tudi v roku določenim za dopolnitev ne bo popolna, je prodajalec ne bo upošteval. Nepravočasne ponudbe prodajalec ne bo upošteval. 3. Najugodnejši ponudnik bo izbran najkasneje v roku 10 dni po izteku roka za zbiranje ponudb. 4. Kot najugodnejši ponudnik bo izbran tisti, ki bo ponudil najvišjo ponudbeno ceno. 5. Nejavno odpiranje ponudb in postopek za izbor najugodnejšega ponudnika opravi svet krajevne skupnosti. V primeru, da dva ali več ponudnikov za isto nepremičnino ponudbo isto ceno, jih lahko komis^a pozove k dopolnitvi ponudbe ali z njimi opravi pogajanja. Po zaključku postopka komis^a predlaga naročniku sklenitev prodajne pogodbe. 6. Ponudniki, ki bodo predložili popolne ponudbe, bodo o izbiri obveščeni najpozneje v 10 dneh po izdaji sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika. 7. Prodajalec na podlagi tega zbiranja ponudb ni zavezan k sklenitvi pogodbe o prodaji nepremičnine najugodnejšim ponudnikom oziroma lahko postopek do sklenitve pogodbe ustavi. 8. Prodajalec bo po zaključku tega razpisa nepremičnine, ki ne bodo prodane, prodajal z neposredno pogodbo. Predsednik sveta KS Blatna Brezovica Branko SKUBIC Utrinki s sejma Narava - zdravje Na ljubljanskem razstavišču je od 1. do 4. oktobra 2009 potekal že 40. sejem Narava - zdravje. Odprla sta ga minister za kmet^stvo, gozdarstvo in prehrano Milan Pogačnik ter minister za okolje Karl Erjavec. Letos je bil sejem razdeljen na štiri vsebinske sklope, ki združujejo tradicionalne vse- parki, Planinska zveza Slo-ven^e, urejeno okolje, ekološke gradnje, obnovljivi viri energ^e Sobota, 3. 10. - Zdravo življenje in nega (naravna zdravilišča, naravna kozmetika, središča dobrega počutja Nedelja, 4. 10. - Gibanje (gibalne aktivnosti, predstavitev športnikov invalidov bine s številnimi novostmi. Četrtek, 1. 10. - prehrana (zdrava pridelava hrane Petek, 2. 10. - človek z naravo (razstava gob, naravni Na razstavnem prostoru Okoljevarstvenega društva Barjanski zmaj je gostovalo tudi vrhniško turistično društvo Blagajana. Obisko- valcem je prikazalo kulturne in naravne znamenitosti severozahodnega dela občine, od Podlipe do Smrečja. S tega območja so bili na zaslonu prikazani razni sakralni objekti, stavbe, ki segajo v 18. stoletje in se ponašajo z lepimi portali, redka rastlinska vrsta blagajana, ki je ena prvih zavarovanih rastlin pri nas ter raznobarvne kamnine, ki krasno brežine naših cest. Obiskovalci so se ustavljali ob razstavnem prostoru, si ogledovali fotografije in razstavne eksponate ter z zanimanjem prisluhnili razlagi. Mnogi so menili, da so kraji primerni za nedeljske izlete, saj so v bližnji okolici Ljubljane oziroma v neposredni bližini Vrhnike. V soboto, 3. 10., smo si razstavni prostor delili s Petro Zaman in Tomažem Tonkem, ki sta predstavljala Okolje-varstveno društvo Barjanski zmaj, Slavico Košir, ki je predstavila ekološko kmetijo Pr' Laškarju pri Borovnici, ter Rokom Janezom Štebla-jem iz Čebelarskega društva Ig, ki je predstavljal čebelje pridelke. Sodelovanje na tem razstavnem prostoru je ponudilo priložnost, da smo s Tomažem Tonkem izmenjali mnenja o prihodnjem delu, ki nas čaka na področju zaščite in ohranjanja vodnih virov. Zapisala: Sonja in Jože Malovrh Vrhničani so se zelo potrudili pri zbiranju nevarnih odpadkov Vrhnika, 24. september - Komunalno podjetje Vrhnika dvakrat na leto organizira akcijo zbiranja nevarnih odpadkov v Dragomerju, Borovnici in na Vrhniki. Tokratni odziv v Cankarjevem rojstnem mestu pa je bil izjemen. »V dobri uri in pol je prišlo že okoli 150 ljudi,« je hitel pripovedovati Jernej Fefer iz komunale, ki je pri zbirnem tovornjaku sprejemal občane in takoj prekinil pogovor, ker je zopet prišel občan s polnim naročjem starega odsluženega olja od cvrtja. Starejše je pr^azno sprejel in jim pokazal, kam naj odložio odpadke, tistim, ki so imeli več odpadkov, pa jim je pri prenašanju iz avtomobila do tovornjaka ponudil pomoč. »V Slovenci je Vrhnika na prvem ali drugem mestu po količini zbranih odpadkov na prebivalca in smo v povprečju že presegli količine, ki jih EU nalaga svojim članicam.« Prinašali so večinoma baterce, olja, zdravila, lake in podobne drobnar^e, medtem ko so večji akumulatorji očitno že pošli. Tovrstno akc^o komunale organizira dvakrat na leto, občanom pa je že dodobra zlezla pod kožo. »Doma že sicer ločujemo odpadke, vendar vsega vendarle ne moremo vreči v smeti. To so na primer olja in baterce, ki jih shranimo, nato pa jih v času akc^e prinesem sem. Mislim, da je tovrstna akc^a, ko komunala stopi korak naproti občanom, zelo pohvalna,« je komentiral akc^o Andrej Rožmanc z Vrhnike. Za nekatere je bil obisk akc^e vendarle prvič, na primer za Mileno Gvardjančič z Vrhnike, ki je prinesla nekaj odpadnega olja za cvrtje. »Kar nekaj ga je nam ostalo in ker sem zvedela za tole akc^e, sem se odločila, da ga prinesemo. Današnja izkušnja je bila pozitivna, zato bom v prihodnje zagotovo bolj reden obiskovalec tovrstnih akc^.« Dober obisk je rezultat nenehnih akc^ ozavešča-nja občanov, ki jih izvaja komunala na različne načine: z letaki, plakati, objavami v časopisih, prilogami k položnicam, obiski na šolah ^ Tudi tokrat so občanom radi svetovali pri tovrstnih vprašanjih, najmlajšim pa so poklonili še drobno sladko pozornost in otroško branje z okoljevarstveno problematiko. Gašper Tominc Pozneje so nam na vrhniški komunali pojasnili, da so v jesenski akcui na Vrhniki zbrali 2315 kg nevarnih odpadkov (2014 kg v Borovnici in 1748 kg v Dragomerju). Najmlajše so vzpodbudili celo z drobno sladko pozornostjo ... 3 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 26. oktober 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Pestro na Dan brez avta Stara cesta zaprta Vrhnika, 22. september - Ob zaključku tedna mobilnosti je vrhniški Zavod Ivana Cankarja pripravil tako imenovani Dan brez avtomobila. Večina programa je potekala na Stari cesti, nekaj pa še na bližnjih lokacyah. V Zavodu so uvedli nekaj novosti, kot sta prodaja rabljenih koles in voden kolesarski izlet, še največ ljudi pa se je zadržalo na Stari cesti, kjer je potekal tako imenovani bazar prostega časa. Na njem so se dopoldne in popoldne predstavljala vrhniška društva in lokalna Polic^ska postaja, celotno dogajanje pa so popestrili še posamezni nastopi pevskih zborov in večerna živa glasba pred nekaterimi tamkajšnjimi lokali. Dopoldne je minilo predvsem v znamenju osnovnošolskega živžava, saj sta na svoj način sodelovali obe vrhniški osnovni šoli, oglasili pa so se tudi njihovi mlajši sovrstniki iz vrtcev. Naše pero in fotografski aparat sta prizorišče obiskala popoldne in se nekoliko dlje zadržala pri nekaterih od njih. Ustavili smo se pri stojnici vrhniškega motokluba Na-uportus, ki so v skladu z rdečo nitjo prireditve prišli brez svojih dvokolesnikov, zato pa so s seboj prinesli toliko več zloženk, ki voznikom polagajo na srce varno vožnjo. Zraven se je predstavljala vrhniška polic^'- ska postaja, ki je na ogled postavila nekaj svoje opreme, kot je alkotester, neprebojni jopiči in ščitniki, med drugim pa tudi tako imenovani stinger. To je nekakšna raztegljiva bodičasta preproga, ki bežečemu nepridipravu prebode pnevmatike. Kot sta pojasnila predstavnika vrhniške Polic^ske postaje, so jo na vrhniškem koncu doslej uporabili že dvakrat. Predstavljali so se tudi člani in članice Invalidskega društva Vrhnika, in sicer tako z izdelki svojih ustvarjalnih delavnic kot s petjem (mešani pevski zbor). Gemcar, d. o. o., je predstavljal električna kolesa, prav tako tudi Jan šport. Slednji je imel še tako imenovani ''nori skiro''. Pojasnilo: preprosta vožnja z njim je trajala le do takrat, dokler ni ''ponorelo'', nato pa se je odzival ravno obratno, kot je voznik vihtel krmilo kolesa. Med športnimi društvi je veliko pozornosti pritegnilo vrhniško strelsko društvo. Bojan Lampreht st., prvi strelec v društvu, ki je še do nedavnega imel v svojih rokah državni rekord, je med drugim predstavljal zanimivo napravo. Na svo- jo dva tisočaka evrov vredno puško je montiral čitalec, ki je odčitaval strelčevo merjenje v tarčo. Naprava je gibanje mer-ka sproti prenašala na računalniški ekran, kjer je z grafično črto risala njeno gibanje. Bolj kot se je strelcu tresla roka, bolj je črta švigala križemkražem. Med drugim so imeli predstavitveno stojnico tudi Boksarsko društvo Barje, ki po novem združuje še kick-bokserje, vrhniško modelarsko društvo in vrhniški citroen klub. Poleg njih so se predstavljali še ŠD Vučko (pripravili so poligon za rolanje), gimnastično društvo, starovrhniški gasilci ter vrhniški in drenovski nogometaši. Nikakor pa ne gre spregledati območnega Rdečega križa, ki je nudil prikaz nudenja prve pomoči in zdravstvenega doma z meritvami krvnega sladkorja, tlaka in indeksa telesne teže. Čisto na koncu Stare ceste pa so veselje zlasti med najmlajšimi člani delili konjeniškega društva, ki so pripeljali nekaj svojih konjičev in zapravljiv- ček. Posebno mesto pri opisu Dneva brez avtomobila si zagotovo zasluži Škratovanje, ki ga je na zelenici ob nekdanji Mlečni pripravilo Društvo pr^ateljev mladine Mavrica. Organizator je pripravil več ustvarjalnih delavnic in kopico družabnih iger, ki so privabili resnično veliko staršev in še več malčkov. Pravzaprav je bilo včasih prav zanimivo opazovati, kdo se bolj zabava: starši ali malčki ... Dan brez avtomobila se je končal z nagradnim žrebanjem. Srečo je »delil« župan dr. Marjan Rihar, ki je ob tem tudi nagovoril navzoče. Krajši kulturni program so oblikovale ljudske pevke Trlce iz Ligojne in nav^aška skupina Pegice iz OŠ IC. Prireditev je zaznamovalo tudi odkritje nove lesene skulpture v krožišču pri Lidlu, o čemer pa pišemo v posebni reportaži. Gašper Tominc Foto: S. S. Zanimivo nudenje masaže srca in umetnega dihanja Dan brez avtomobila na Vrhniki Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika je tudi letos v okviru evropskega tedna mobilnosti organiziral prireditev Dan brez avtomobila v torek, 22. septembra 2009. Poleg programa, ki je bil dolga leta stalnica, je organizator (Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika) uvedel nekaj novosti: bazar prostega časa, sejem rabljenih koles in kolesarski izlet po Barju ter vse skupaj ponovno postavil na Staro cesto, kar je bilo pri obiskovalcih in sodelujočih dobro sprejeto. Letošnji vseevropski moto akc^e Dobra klima mojega mesta je obiskovalce opozarjal na posledice podnebnih sprememb in na vse, kar ustvarja klimo mest: kakovost zraka, hrup, prometno varnost, kakovost javnih površin, socialno povezanost prebivalcev in na splošno vzdušje v mestih. In ta dan je Vrhnika resnično pokazala, da vlada dobra klima v mestu. Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika se ob tej priložnosti iskreno zahvaljuje za sodelovanje soorga-nizatorjem prireditve, ki so bili: LAS Vrhnika (g. Edin Behrić), Viale caffe, Kava bar Medeja, Kava bar Urška, ŠD Dren. Posebna zahvala vsem sodelujočim društvom in organiza-c^am na prireditvi. To so bili: Avtotrade, d. o. o., Boksarski klub Barje, Citroën klub Slovence, DPM Mavrica, Društvo invalidov Vrhnika, Društvo pihalni orkester Vrhnika, ga. Ivanka Kurinčič, Gemcar, d. o. o., Gimnastično društvo Vrhnika, Jan sport - trgovina in servis koles, Konjeniško društvo Vrhnika, ljudski pevci iz Ligojne Trl'ce, Lutke Zajec, MePZ Društva invalidov Vrhnika, MK Nauportus Vrhnika, Modelarski klub Vrhnika, Nav^aška skupina Pegice iz OŠ Ivana Cankarja, NK Vrhnika, OŠ A. M. Slomška, PGD Stara Vrhnika, Polic^ska postaja Vrhnika, Rdeči križ Slovence - Enota Vrhnika, Strelsko društvo Vrhnika, ŠD Dren, ŠD Vučko, Vrtec Vrhnika in Zdravstveni dom Vrhnika. Hvala vsem, brez katerih prireditev ne bi bila mogoča: JP KPV, d. o. o., Lidl, d. o. o., k. d., Ministrstvo za okolje RS, Občina Vrhnika, PGD Vrhnika, Radio 1, Upravna enota Vrhnika, ZŠAM Vrhnika in Naš časopis. Prireditev je potrdila, da gredo naša skupna prizadevanja za čistejše okolje in dobro družbeno klimo v mestu v isto smer. Zato hvala tudi vsem vam, obiskovalcem, za vaš obisk in podporo. Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Medicinska sestra je obiskovalcem preventivno merila krvni tlak in sladkor v krvi. Otroci iz vrtca in učenci prvih razredov so si ogledali lutkovno igrico Promet ni hec. Stojnica OŠ A. M. Slomška Vrhniški in prometni policisti so imeli otrokom marsikaj pokazati. Otroci so bili veseli in aktivni pri škratovanju. Škratki so veliko ustvarjali. Zaprta Stara cesta, vendar ne za rolerje. Boksarji in njihova oprema na eni izmed stojnic Nekateri so prvič sedli na konja. 4 26. oktober 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS 5 Sever Vrhnike varujejo sive vrane Vrhnika, 22. september - Poleti je v Starem malnu potekala kiparska delavnica na prostem, imenovana Forma V 2009. Na njej so sodelovali štirje kiparji, med njimi tudi domači akademski kipar mag. Bojan Mavsar, ki je bil celo umetniški vodja omenjene delavnice. Ob njenem zaključku njegovo dleto sicer še ni končalo dela, a brezoblični hrast je že kazal prve podobe velikih očes, ki so nagajivo »flirtale« z obiskovalci, medtem ko so se le-ti spraševali, kaj neki bo nastalo. Po tistem je Bojan še kar nekajkrat popr^el za motorno žago, oblič in dleto, dokler ni nastala »harmonia«. Da, tako je poimenoval svojo veliko leseno skulpturo, v kateri se zlivata v eno dva tipična vrhniška elementa narave: barjanski hrast in lesnobrdski kamen. Mehak les in trd kamen, združena v eno kot oče in mati, ustvar- lje postaviti skulpturo s pomenljivim naslovom Harmonia? »Tu so vrata, s katerimi odpiramo pot v mesto. Na eni strani torej urbano okolje, na drugi narava. Ljudje se moramo truditi, da živimo v harmonii z naravo,« je na slovesni predaji kipa svojemu namenu dejal njegov avtor mag. Mavsar. »Narava je zelo blizu in moramo Severna vrata Vrhnike poslej varujejo sive vrane akademskega kiparja mag. Bojana Mavsarja O svojih sivih vranah je spregovoril avtor sam. Nekaj ljubiteljev in poznavalcev kiparske umetnosti mag. Bojana Mavsarja jata družino. In to ne katero koli: ptičjo družino sivih vran, ki so ene najbolj običajnih ptic Barja in obenem tudi tako značilne zanj. Ptičjo družino, ki je s svojimi krili tako zelo svobodna, a jo obenem veže trdna medsebojna sorodstvena vez. Tako je lesena skulptura »harmonia« mag. Bojana Mavsarja ena sama simbolika okolja, v katerem živimo. Že ob zaključku Forme V je bilo rečeno, da bodo kipi, ki so nastali na njej, popestrili vrhniško urbano okolje. Tako so pred tremi tedni pri Ljubljanici postavili kip Lintvern kiparke mag. Alenke Vidrgar, tokrat pa je na vrsto prišla Mavsarjeva skulptura. Občina se je odločila za krožišče pri Lidlu, za tako imenovana severna vrata Vrhnike. Na tamkajšnjem mestu se namreč začne mestno okolje, podeželje pa se počasi poslovi. Le kje bi bilo potemtakem bo- jo spoštovati. Naj nas ta skulptura spomni na to, ne pozabimo pa tudi na medsebojne osebne vezi, kot jih v skulpturi simbolizira ptičja družina,« je še dodal mag. Mavsar, ki je prepričan, da mesto kar kliče po tovrstnih skulpturah. »Kip Harmonia je po dolgih letih vnovičen poskus občine, da Vrhnika zopet zaživi v svoji urbani kulturi in postane tudi na tak način prijazno mesto občanom,« je novo lično pridobitev mesta pokomentiral župan dr. Marjan Rihar. Njegove besede je organizac^ski vodja Forme V Bojan Novak le še dopolnil: »Skulpture, ki so nastale na Forma V lepšajo in izboljšujejo naš bivalni prostor. Prepričan sem, da jih bodo občani dobro sprejeli in da jim bodo sčasoma zlezle pod kožo.« Gašper Tominc (foto: S.S.) Dosedanji državni večkratni državni prvak Slavko Novak, ki za ''britje'' ovce potrebuje minuto. Janez Fortuna je odstopil prostor za državno tekmovanje, obenem pa je s svojimi kozami sodeloval tudi v prvi razstavi burskih koz. Pomerili so se frizerji ovc Razorska dolina, 4. oktober - VRazorski dolini je potekalo že štirinajsto državno prvenstvo v strižnji ovc z električnimi strojčki in škarjami, vzporedno s tem pa je potekala še razstava ovc, koz in malih živali. Prireditev je bila zelo dobro obiskana, po nekaterih podatkih jo je obiskalo okoli 2500 ljudi. Odprl jo je predsednik Kmetysko-gozdarske zbornice Slovence Ciril Smrkolj, ki je simbolično naznanil začetek dogodka, ko je v zrak izpustil kar 150 golobov. Tr^e tekmovalci so se pomerili v strižnji s škarjami, enajst pa z električnimi strojčki. Pravila so relativno preprosta, a kaj ko so tekmovalci v nenehni tekmi s časom. »Seveda je največ poudarka na hitrem striženju, poleg tega pa ocenjujemo še kvaliteto opravljenega dela. Gledamo, da ni dvojnih rezov in da tekmovalec lepo ravna z živaljo. Še posebej smo pozorni na morebitne ureznine na ovci, ki jih ne sme biti,« je pojasnil eden od idejnih očetov tekmovanja in predsednik Zveze društev rejcev drobnice Slovence, Boris Grabri-jan. In ravno kakovost opravljenega dela je bila odločilna v finalu, ko so se pomerili štirje tekmovalci. Vsak od njih je moral ostriči kar deset ovc, za kar so potrebovali dobrih deset minut. Časovno je bil sicer najhitrejši Slavko Novak, večkratni zaporedni državni prvak, vendar je kakovost opravljenega dela zmagovalno tehtnico prevesila na stran Andreja Štibina. Tretji je bil Kanadčan Ron Metz. Državna prvakinja v strižnji z ročnimi škarjami paje prvič postala ženska - Mojca Noč, ki je za striženje treh ovc potrebovala 21 minut 59 sekund. »Večina nas se poslužuje splošno sprejetega načina striženja v svetu, to je tako imenovana tehnika bowen, ki je dobila ime po svojem izumitelju. Sicer pa pri električnem striženju potrebujemo približno eno minuto za eno ovco. Najboljši na svetu to delo opravno tudi v dobri pol minuti,« je pojasnil doslej že desetkratni državni prvak Novak, ki je edini Slovenec, ki se s striženjem ovc ukvarja profesionalno. »Moj osebni rekord je pod minuto. Veliko je odvisno od tega kakšno ovco dobiš: ali ima spr^eto volno, ali se upira in podobno. Sam sem svoje znanje nadgradil na Novi Zeland^'i in v Franc^'i.« Sploh Nova Zelan-d^a je tista dežela na svetu, kjer je strižnja ovc najbolj doma. »Nekdanji svetovni prvak v striženju ovc z Nove Zeland^e je na leto ostrigel kar 88 tisoč ovc. Mi pred leti sploh nismo imeli toliko ovc v Sloven^'i! Oni imajo profesionalne ekipe, ki potujejo od kmetje do kmetje in strižejo ovce. Zato ne preseneča, da dob^o nekateri tak 'grif', da lahko v pol minute ostrižejo svojo ovco,« ga je dopolnil Grabr^'an, ki je tudi sam nekoč tekmoval, zdaj pa se pojavlja na tekmovanjih v vlogi sodnika in moderatorja. Poleg samega tekmovanja je potekal še res- nično pester spremljevalni program. Prikazali so delo pastirskih psov. To so tako imenovani borderski ovčarji, ki jih odlikuje izreden inteligenčni kvocient, zato obvladajo gonjo ovc že po komaj dvajsetih poskusih. Obenem je potekala tudi sedma državna razstava koz in ovc in prva razstava burskih koz. Zlasti slednje so vedno bolj priljubljene tudi pri kozjerejcih na vrhniškem koncu. Eden izmed njih je tudi Janez Fortuna, na kmet^'i katerega je tudi gostovalo tokratno tekmovanje. »Ta vrsta koze prihaja iz južne Afrike, k nam pa je prišla iz Avstr^e in Nemč^e. Je izredno nemlečna pasma, saj presahne komaj nekaj mesecev po rojstvu mladiča, po drugi strani pa je zelo mesnata. Pri nas jih imamo okoli petdeset do šestdeset primerkov, od tega jih gre večina za plemenske namene in v zakol.« Poleg bur-skih koz, za katere so značilna dolga ušesa, so si obiskovalci lahko ogledali še razstavo malih živali (Društvo gojiteljev pasemskih malih živali Vrhnika), lahko pa so pobrskali tudi po številnih stojnicah z izdelki, ki so na takšen ali drugačen način povezane z drobnico. Poleg tega so za najmlajše pripravili otroške delavnice, kulturni in zabavni program, ugibali so višino salame, pokazali, kaj je to 'leseni špurhet' ^ Za izvedbo tekmovanja je poskrbelo Društvo rejcev drobnice Notranjske, ki predvsem združuje rejce okoli vrhniškega konca. Kot je pojasnil predsednik društva Janez Malavašič, so najprej načrtovali manjšo prireditev, na koncu pa so pristali na vseslovenskem tekmovanju. »Sprva smo mislili napraviti samo razstavo burskih koz, ki jih je na našem koncu vedno več. No, potem so nas vprašali, če bi zraven vzeli še tekmovanje v striženju ovc. Malce smo oklevali, nato pa smo rekli: bo kar bo. Janez Fortuna, ki je tudi član društva, nam je dal prostor, pošteno smo pljunili v roke, zraven povabili še društvi podeželske mladine ter deklet in žena, in, kot vidite, nam je uspelo.« Prireditev je resnično uspela, kajti toplo jesensko sonce je v Razorsko dolino privabilo kar 2500 obiskovalcev. Tekmovanje v striženju ovc bo prihodnje leto na drugem koncu Slovenije. Kajti namen tekmovanja je med drugim tudi promoc^a reje drobnice, zato se vsako leto seli na drug konec naše dežele. Gašper Tominc Srečanje vrhniških starodobnikov Zadnjo nedeljo v septembru, 27. 9. 2009, smo se srečali lastniki starodobnih vozil v Sinji Gorici na vrtu Gostišča Bajc. Zbralo se nas je dvaindvajset starih avtomobilov in motorjev, med nami pa sta bila tudi prikoličar in džip v popolni vojaški opremi. Kar pisana druščina, med njim pa tudi najstarejši voznik, krepko čez 85 let s svojim NSU-jem, letnik 1966, in to kot prvi lastnik. Podali smo se na vožnjo po naš okolici, tako kot se za taka srečanja spodobi. Na poti smo se ustavili na pokopališču v Ligojni in se poklonili spominu na našega pr^atelja Jelka Bajca, ki je bil tudi velik ljubitelj starodobnih vozil. Na poti smo se tudi dvakrat ustavili, in sicer v Športnem parku Horjul in pizzerii KIM-VI v Borovnici. Zaključek srečanja s kosilom je bil v Bostišču Bistra. Kot soorganizator srečanja bi se ob tej priložnosti rad zahvalil vsem udeležencem za udeležbo in po- pestritev srečanja. Prav posebna zahvala pa velja družini Bajc, ki nas je tako lepo in pr^etno presenetila ob jutranjem sprejemu ter pogostitvi v Gostišču Bistra. Tudi v pizer^i KIM-VI v Borovnici so nas prav lepo sprejeli in pogostili. Tudi njim najlepša hvala. Ob tej priložnosti ne smem pozabiti na gdč. Matejo, ki je pomagala idejo dveh Branetov spraviti v življenje tako, da smo bili udeleženci resnično zadovoljni. Vsem, ki ste srečanje omogočili in sodelovali, tudi naši spremljevalki za prvo pomoč ga. Mileni Škulj, še enkrat iskrena HVALA. Za konec bi še dodal, da so taka srečanja že bila na Vrhniki in zato močno upam in pričakujem, da se bomo prihodnje leto ponovno srečali. NASVIDENJE NA NAŠEM PRIHODNJEM SREČANJU LETA 2010! Vrhnika, september 2009. Pripravil: Franc Brane Klančar 6 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 26. oktober 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Noro početje Kadar se v družinskem proračunu pojavi luknja in se neplačane položnice kopičko, prihodki pa usihajo, je čas za resen premislek, kako naprej. Odpovedati se je treba novim nakupom in potovanjem, morda je treba prodati drugi avto, včasih pa se celo zadolžiti. Vsi v družini morajo zategniti pas in ne sme se zgoditi, da bi se moral otrok odpovedati šoli v naravi, oče pa bi še kar naprej vsak večer hodil po gostilnah. Podobno bi lahko rekli za državni proračun, ki ga ta mesec obravnavamo v Državnem zboru. Najprej pa nekaj številk, da bomo lažje razumeli, kaj nas čaka. Javnofinančni primanjkljaj, to je tisto, kar ob koncu leta ostane pod črto, ko se seštejejo vsi prihodki in odhodki države, je bil leta 2005 0,2 % bruto družbenega proizvoda (BDP), leta 2006 0,8 %, leta 2007 pa smo imeli celo pozitiven saldo v višini 0,3 % BDP. Lani smo zopet imeli malenkostni primanjkljaj v višini 0,28 % BDP, to je 100 mil^onov evrov, letos pa bo po (najbolj opitimistič-ni) vladni napovedi primanjkljaj 5,6 % BDP, to je 2 mil^ardi evrov, kar pomeni 20-krat (!) večji primanjkljaj kot leta 2008. Tudi za leti 2010 in 2011 vlada predvideva primanjkljaj v višini 5,6 oziroma 4.5 % BDP, kar pomeni, da se bo v prvih treh letih tega mandata primanjkljaj povečal za 5,7 mil^arde evrov, kar pomeni 2.850 ev-rov na prebivalca. Izkušnje kažejo, da je ta vlada v svojih predlogih preveč optimistična, saj tudi sedaj ni hotela upoštevati ugotovitev UMAR-ja, pa tudi ne Evropske centralne banke, ki za Slovenko napovedujeta primanjkljaj ne v višini 5,6 ampak (celo preko) 8 % BDP, kar ni zanemarljiva razlika. Pri 37 mil^ardah BDP pomeni 2 % 740 milijonov, kar v treh letih pomeni 2,2 mil^arde evrov oziroma več kot 1.000 evrov dodatnega bremena na prebivalca. Pričakovati je torej, da bo v treh letih Pahorjeva vlada na vsakega državljana naložila dodatno breme v skupni višini 4.000 evrov. In kako se ob vsem tem obnaša vlada? V Državni zbor je posredovala zakon, ki določa, da se socialne pomoči (transferji) leta 2010 zamrznejo, sofinanciranje vrtcev za drugega otroka se začne leto pozneje, polovica pokojnine se leta 2010 zamrzne, prva odprava plačnih nesorazmer^' v javnem sektorju se izvede šele 2011, javnim uslužbencem pa se plače (iz naslova redne delovne uspešnosti in povečanega obsega dela) zmanjšajo. Ob tem ministri nenehno omenjajo potrebo po novih oziroma višjih davkih. Zvišali smo že davek na motorna vozila, govori pa se tudi o višjih trošarinah (dražjem bencinu), davku na doslej neobdavčen dohodek, zvišanju davka na dodano vrednost itn. Dva sta že v proceduri: davek na onesnaževanje s CO2, ki se poveča za 5-krat (za 500 %), in novi davek na nepremičnine, ki bo prilive iz nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča povečal za 7-krat (za 700 %). Do tu je nekako še razumljivo, če upoštevamo, da vlada nima idej, s katerimi bi pospešila gospodarsko rast in s tem povečala prilive v državno blagajno, ne da bi bilo treba višati davke in uvajati nove. Vsi moramo zategniti pas in dvakrat premisliti, za kaj bomo porabili denar, ki nam je še na voljo. A prav tu, na odhodkovni strani, se dogajajo nerazumljive stvari. Mestni občini Ljubljana bomo iz državnega proračuna darovali dodatnih 15 mil^onov, čeprav je bruto družbeni prihodek osrednje slovenske reg^e še enkrat večji in delež brezposelnih še enkrat manjši kot na primer v pomurski reg^'i. Število "izbrisanih" smo z 18.000 povečali na 25.000 in jim odprli možnost vrtoglavih odškodnin. Nekdanjim oficirjem JLA, ki so delali v Slovenci, bomo po zadnjem sporazumu s Srb^o začeli izplačevati pokojnine (z zamudnimi obrestmi za nazaj). Sodnikom smo dvignili plače za 28 %, ob tem pa so si sami začeli pisati odločbe o visokih odškodninah, ki naj bi z obrestmi vred stale državo več deset mil^onov evrov. Itn. Kljub krizi je na nekaterih področjih postala država nenavadno razsipna. Če so odhodki državnega proračuna leta 2008 znašali 22,8 % BDP, bodo letos po vladni napovedi visoki 26,8 %, naslednje leto pa že 28,8% BDP. A nerazumljiva razsipnost se ne kaže le glede na prihodke in BDP, ampak tudi v absolutnih številkah, saj bo vlada letos porabila za 14 % več, naslednje leto pa že 24 % več sredstev kot leta 2008. Kaj takega se še ni zgodilo, odkar smo samostojna država! Če je država leta 2008 porabila 8,4 mil^arde, bo letos porabila 9.6 mil^arde, naslednje leto (po najbolj optimistični vladni napovedi) pa že 10,5 mil^arde evrov. Vlada se torej obnaša, kot da bi v Slovenci imeli - ne padec - vrtoglavo visoko gospodarsko rast. Temu primerno je seveda tudi zadolževanje države in grozi nam, da bomo čez nekaj let delali le še za odplačevanje dolgov in ko tudi tega ne bomo več zmogli, bomo delali samo še za obresti, odplačevanje glavnice pa kar naprej odlagali. Če nas je leta 2008 servisiranje javnega dolga stalo 328 mil^onov, nas bo (po najbolj optimistični vladni napovedi) leta 2011 stalo že 569 mil^onov. Z nadaljnjimi leti pa se bo breme dolgov samo še stopnjevalo. Ko vsaj ne bi posojil porabljali za všečno ohranjanje socialnega miru in za izpolnjevanje apetitov posameznih ministrov, ampak bi jih vlagali v nove tehnolog^e in nova delovna mesta, ki bi pomenila startno osnovo nove gospodarske rasti in s tem lažje odplačevanja dolgov! Obnašamo se kot psanec, ki si ob prazni denarnici sposodi velike vsote denarja, da lahko nadaljuje s svojim pohajkovanjem po gostilnah. Če so njegovi dedje kot dobri gospodarji potrebovali več generac^', da so ustvarili urejeno in donosno kmet^o, pa jo lahkomiselni gospodar lahko zapravi v nekaj letih. France Cukjati, dr. med., poslanec Državnega zbora RS Obisk pobratenega mesta Gonars Septembra je Združenje borcev za vrednote NOB Vrhnika organiziralo obisk pobratenega mesta Gonars, kjer smo se poklonili spominu na vse umrle v koncentrac^skem taborišču v letih 1942-1943. V lepem, sončnem jutru smo se odpravili našemu cilju naproti. Mimo Postojne, Vipave, Ajdovščine in Nove gorice močju Italce v času druge svetovne vojne, v skupno grobnico. Glede na ta sporazum je bilo po načrtih beograjskega arhitekta Miodraga Živkovića leta 1973 na mestnem pokopališču v Gonarsu postavljeno obeležje - cvetlica z železnimi cvetnimi listi, v tamkajšnjo kripto pa so prenesli posmrtne ostanke vseh, ki so umrli občini Gonars in Vrhnika 25. maja 1975 podpisali svečano listino o pobratenju. S praporom in vencem, ki ga je položil predsednik ZB NOB Vrhnika Janez Kikelj, smo se vsi prisotni poklonili spominu umrlih taboriščnikov in vstopili tudi v kripto, kjer so posmrtni ostanki z imeni taboriščnikov. koladnici v Gordolu, nato pa obiskali goriški muzej, ki ima sedež na gradu Kromberk. Ogledali smo si stalno zbirko Goriškega muzeja, ki v pritličju predstavlja manjši lapidary, galer^o starejše likovne umetnosti, v prvem nadstropju pa obsega dela od srednjega veka do baročne dobe. Kulturnozgodovin- Vse občanke in občane Vrhnike in okolice vabimo, da se udeležite slovesnosti ob dnevu mrtvih, posvečene vsem padlim borcem in žrtvam okupatorja v narodnoosvobodilnem boju. Slovesnost bo 1. novembra 2009 ob 10. uri na Drči. Slavnostni govornik bo minister v Vladi Republike Slovence in častni občan Občine Vrhnika akad. prof. dr. Boštjan Žekš. Obveščamo vas, da organiziramo jesenski izlet v Brežice in njeno okolico, ki bo 21. novembra. Ogledali si bomo grad v Brežicah z muzejem, pričakali nas bodo tudi predstavniki ZB NOB Brežice. Več podrobnosti in prgave do zasedbe avtobusa oz. najpozneje do 18. 11. v pisarni združenja, Tržaška c. 12, vsako sredo dopoldne od 10. do 11. ure in popoldne od 16. do 18. ure oz. na tel. št.: 750-20-01. nas je pot vodila proti Gonar-su. Vožnja je hitro minila. Koncentrac^sko taborišče je bila ustanovljeno 23. februarja 1942. Ital^anski fašistični režim ga je vzpostavil zlasti za internirance slovenske in hrvaške narodnosti. Prvi transport ljudi je prispel dva dni pozneje. V njem je bilo 5343 ljudi, predvsem Slovencev, pa tudi zaporniki iz ital^anskega koncentrac^skega taborišča Rab ter taborišča v kraju Moni-go v bližini Trevisa. Taborišče je bilo opuščeno 8. septembra 1943, takoj po ital^anski ka-pitulac^l. Pozneje si je oblast prizadevala zakriti dokaze o prisotnosti taborišča, zaradi česar je bilo slednje porušeno, material so porabili za gradnjo bližnjega vrtca, območje pa spremenjeno v travnik. Leta 1964 je bil med tedanjo jugoslovansko in ital^ansko vlado sklenjen sporazum o evidentiranju, prekopu in prenosu vseh jugoslovanskih državljanov, ki so umrli na ob- v taboriščih Gonars, Visco, v Udinah in Padovi, skupno 453 žrtev. Večina žrtev je bila iz Slovence in Hrvaške. Ob svečani prvi komemorac^l 10. decembra 1973 je nastala tudi pobuda za pobratenje Gonar-sa z eno od slovenskih občin. Republiški odbor ZZB NOB Slovence je predlagal Vrhniko, ker je bilo z njenega tedanjega območja mnogo inter-nirancev v Gonarsu. Tako sta Pot smo nadaljevali proti Palmanovi, mestecu, ki je bilo najprej vojaška utrdba, katere obzidje je še vedno delno ohranjeno, zdaj pa je pomembno nakupovalno središče. Nas je mnogo bolj zanimala zgodovina tega mesta. Ustavili smo se na prostranem trgu v centru mesta, se posladkali s sladoledom in kavico, nato pa pot nadaljevali proti Slovenci. Ustavili smo se še v znani čo- ski oddelek je opremljen s slikami in stalnim pohištvom iz 19. stoletja. Dragocenost so tudi portreti Jožefa Tominca, oltarne slike Franca Kavčiča ter več slik Antona Karin-gerja, veliko pa je tudi slik neznanega avtorja. Posebna soba je posvečena NOB na Primorskem, ki smo si jo še posebno pozorno ogledali in prisluhnili vodički. Po kosilu v Trnovem smo si ogledali mogočen spomenik iz obdobja NOB, ki stoji na hribu Kobilnik in je delo arhitekta Eda Ravnikarja. Na ploščah so vklesana imena več kot 3000 žrtev fašističnega nasilja iz občine Nova Gorica. Vas Trnovo je bila med 2. svetovno vojno prizorišče hudih bojev med italijanskim in pozneje nemškim okupatorjem ter partizani IX. korpusa. Prižgali smo svečko, počastili spomin na vse žrtve in se počasi odpravili proti Vrhniki. ZB NOB Vrhnika Spoštovani občani in občanke Vrhnike, starejši od 69 let Društvo upokojencev Vrhnika se je leta 2006 vključilo v vseslovenski projekt Starejši za višjo kakovost življenja doma. Namen tega projekta je, da bi prostovoljci društva obiskali vse občane, starejše od 69 let, v njihovem okolju, in ugotovili: - potrebe po vseh vrstah pomoči na domu in kdo tako pomoč že dobiva; - podatke o potrebah posredovali pristojnim službam (Zdravstveni dom, Center za socialno delo, RK, Karitas), - skušali organizirati pomoč v okviru društva, - z rednimi obiski prostovoljcev pri osamljenih in tistih, ki so izjavili, da potrebujejo pomoč in jo tudi dob^o, spremljati kakovost pomoči in zadovoljstvo uporabnikov, - s podatki, ki jih bomo zbrali, vplivati na občinsko in nacionalno politiko pomoči starejšim na domu. Tajnost pridobljenih podatkov je zagotovljena. Vse naše prostovoljke imajo potrdilo društva, da sodelujejo v projektu. Če občani in občanke v projektu ne boste želeli sodelovati, bomo spoštovali vašo voljo. Če pa boste privolili v razgovor, vam bomo hvaležni. Vse informac^e, ki jih bomo pridobili v razgovoru z vami, nam bodo pomagale, da bomo lažje ugotovili, kakšno je življenje starejših doma in kdo vse morebiti rabi pomoč (druženje, vključevanje v skupine za medsosedsko pomoč, čiščenje, vrtnarjenje, hobi delavnice, interesne dejavnosti ipd.) Tel. št.: DU 750-46-24: ponedeljek od 9. do 11. ure, sreda od 9. do 12. ure in petek od 9. do 12. ure. Koordinatorka projekta: Dragica Pelan Predsednik DU: Anton Sluga Obvestilo Starše otrok, rojenih leta 2007, ki stanujejo v KS Podlipa - Smrečje, vabimo, naj nam do 15. novembra 2009 sporoč^o podatke (ime, priimek otroka in naslov) za letošnje Miklavževo obdarovanje. Sporočite nam tudi podatke za preostale otroke, rojene v letih 2002 do 2007, ki morebiti še niso uvrščeni v seznam za obdarovanje. Svet KS PODLIPA - SMREČJE Katarina Železnik Logar Podatke sporočite na: - GSM: 031/500-610 - ali prek e-pošte: katarina.z.logar@gmail.com ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB VRHNIKA v sodelovanju z OBMOČNIM ZDRUŽENJEM VETERANOV VOJNE ZA SLOVENUO VRHNIKA - BOROVNICA in POLICUSKIM VETERANSKIM DRUŠTVOM SEVER -ODBOR VRHNIKA - LOGATEC ter pod pokroviteljstvom OBČINE VRHNIKA vabi na tradicionalno spominsko slovesnost ob dnevu mrtvih, posvečeno padlim slovenskim partizanskim borcem in drugim žrtvam naci-fašističnega terorja. Slovesnost bo v nedeljo, 1. novembra 2009, ob 10. uri pri spomeniku padlim borcem NOB na Drči. Slavnostni govornik bo minister v Vladi Republike Slovence in častni občan Občine Vrhnika akad. prof. dr. Boštjan Žekš. V kulturnem programu, ki ga bo povezovala gospa Mirjam Suhadolnik, bodo nastopili učenci OŠ Antona Martina Slomška, pevke in pevci MePZ Ivana Cankarja in Pihalni orkester Vrhnika. ZB NOB Vrhnika 26. oktober 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Mag. Viktor Žakelj ob izidu knjige Vrhniški Trubarjev kolaž Vrhnika NAŠ ČASOPIS Za neljubo stanje na Vrhniki sta krivi politična in menedžerska elita Viktor Žakelj ni Vrhničan, vendar je z njo povezan, saj je v mladeniških letih treniral vrhniške košarkarje in kar precej časa preživel med mladimi na Vrhniki. Do pred petimi leti je bil nekaj časa predsednik nadzornega sveta Industr^e Vrhnika. Tik pred uspešno sanac^o tovarne je nova, Janševa in Bajukova oblast pripeljala v IUV nove nadzornike in novo upravo. Konec zgodbe je znan. Te dni se vrača na Vrhniko s knjigo Vrhniški Trubarjev kolaž. V njej so objavljeni prispevki dr. Smrekarja, zagotovo enega izmed najboljših naših umetnostnih zgodovinarjev, nato sociologa prof. dr. Marka Kerševana, ki pojasnjuje, da je mogoče biti kristjan na protestantski (in tudi na kateri drug) način in Žakljevo razmišljanje o Vrhniki in Vrhničanih nekoč in danes. Gre za prizadeto, za marsikoga tudi provokativno zapisano Žakljevo razmišljanje, ki ga je vredno prebrati. Viktor Žakelj je tudi predsednik Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar, ki je usmerjeno v negovanje protestantskih vrednot in - tako kot večina razmišljajočih Slovenk in Slovencev - sod^o, da je bil čas protestantizma (in tudi protireformac^e) najpomembnejše duhovno in politično gibanje v 16. stoletju in čas, ko smo dobili pisano besedo, bili poimenovani za Slovence in Ljubljana za središče Slovence. Zato se ga je vredno spoštljivo spominjati tudi z vidika slovenske (in evropske) sedanjosti in prihodnosti. Žakelj o svojem prispevku v Vrhniškem Trubarjevem kolažu ne piše, saj pravi, da je vse zapisano v knjigi, ki je izšla minuli teden in bila 21. oktobra predstavljena v gradu Bistra. Ste Žirovc, na Vrhniki pa ste »gostovali« kot košarkarski trener in pozneje predsednik Nadzornega sveta Industrie usnja Vrhnika. Toda najprej nas zanima, kako so vas zaznamovale Žiri, vas, ki je skozi zgodovino bila znana kot razvit kmet^-sko-obrtniški kraj in zmeraj nekako na prepihu? Večkrat sem razmišljal o tem, kako rojstni kraj, bivalno okolje zaznamuje človeka. Da ga, o tem ni dvoma. Rodil sem se med vojno. Ko me je mama nosila, je izprosila nemško oblast, da očeta niso mobilizirali v nemško vojsko. Če bi ga, se morda ne bi vrnil in lahko bi ostal brez očeta tako kot mnoge moje sošolke in sošolci v takratni osnovni šoli in nižji gimnaziji. Prav imate, pred vojno so bile Žiri kmet^'sko-obrtni kraj. Življenje je bilo trdo. Po vojni pa se Žiri intenzivno industrializirajo. Postanejo delavski kraj. Dela je bilo nenadoma dovolj, a Žiri ostajajo še vedno na koncu sveta, kot pravi pesem učiteljice Končano-ve, ki je zdaj naša lokalna himna. Tedaj kraj ni bil ne socialno ne kako drugače diferenciran. Ljudje so bili med seboj tako ali drugače povezani, si med seboj pomagali. Družili smo se otroci in starši. Svet zunaj Žirov nas ni kaj prida brigal. Oče je bil delavskega porekla, moder človek in deloholik. Ne spomnim se, da kdaj ne bi delal. Mama je bila kmečkega porekla, navezana na zemljo in zavezana običajem, ki so veljali. Pri nas ni bilo nobene politike. Dokler je bil živ ded, so se možaki včasih spomnili prve vojne, bojev na soški fronti, saj veste ^ »šturm«. V takem okolju, pr^aznem in delovnem, sem brez težav naredil osnovno šolo. Do šuštar^e, ki je bila pri nas v rodu, nisem imel veselja. Ker je bila moja sestrična učiteljica, soseda pa se je šolala na učiteljišču, so tudi mene poslali tja. Čeprav nimam posluha, sem naredil sprejemni izpit. Bržkone je k temu pripomogel tudi sorodnik, ki je bil tedaj profesor glasbe na učiteljišču. Verjetno si je dejal: »Naj mu bo. Če nima posluha, bo pa za kaj drugega!« Sem pa zaradi družine in okolja, v katerem sem odraščal, zavezan vrednotam dela, bil in ostal na strani dela ter (moderni) socialist. Lahko rečete tudi socialist socialnoliberalnega prepričanja, ali na kratko - levičar. A moji pr^atelji in pr^ateljice iz otroštva, pa tudi poznejši so tudi drugačnih svetovnonazorskih in političnih prepričanj kot jaz, vendar nikdar nismo imeli problemov. V življenju ste opravljali različne dolžnosti. Bili ste učitelj, predsednik občine, poslanec in voditelj politične stranke. V katerem »poklicu« ste se počutili najbolje? Današnja politična desnica rada baja o tem, kako je bilo v bivšem, seveda nedemokratičnem sistemu, vse planirano, sistem vertikalno neprehoden, partizansko poreklo naj bi utiralo sleherno življenjsko pot. Moj oče ni bil partizan, prek brata, ki tudi ni bil, bil je pa moj bratranec, njegov sin (ki so ga Nemci ustrelil na Blegošu), pa je partizanom z obutv^o precej pomagal. O svojem sosedu, mladostnemu pr^atelju, ki je bil zagret domobranec, je rekel: »Ah je neumen, smili se mi revež ubogi.« S tem hočem le reči, da sem živel v tolerantnem okolju in zato sem dobil tudi pomembno nazorsko in politično širino. Vse, kar sem delal (tega pa je bilo obilo), sem rad delal. A pozor: nič v mojem življenju ni bilo posebej planirano, prihajalo je, kot je prihajalo, tudi slučajno. Za vse, kar sem delal, sem bil vedno tudi formalno usposobljen ali pa sem se po najkrajši poti v hodu, kot se reče, usposobil. Kako ste povezani z Vrhniko? Je to le šport? Nam lahko zaupate kakšno anekdoto iz časov, ko ste na Vrhniki igrali in trenirali košarko? Na Vrhniko in Vrhničane sem čustveno navezan. V tem okolju sem preživel najlepša leta svojega življenja in s tistimi, s katerimi sem se tedaj spoprijateljil, sem še danes povezan. Pred leti pa sta me tedanji minister prof. Mramor in mag. Žunič prepričala, da sem prevzel nadzorni svet IUV. Skupaj z zelo sposobno in delovno upravo smo že splavali nad vodo. In nato se je zgodilo, kar se je ^ O tem naj odloči sodišče. Žal mi je delavcev in tudi osiromašene Vrhnike, ki zdaj več nima pomembnejših podjet^'. Kultura diha na škrge, športa ni, tudi ne košarke, ki je bila v mojem času ponos Vrhnik. Spominov na mladostna leta na Vrhniko je veliko. Seveda pa o meni veliko pove dejstvo, da sem pri pr^aznem Prizmiću prvič zvedel in pokusil travarico. Vam gre na smeh? Lahko, a še danes sem vesel svoje neukosti. In zdaj se spet vračate na Vrhniko s knjigo Vrhniški Trubarjev kolaž? Kakšno je njeno sporočilo? Uredil sem Vrhniški Trubarjev kolaž, v katerem so tr^e pisni prispevki: doktorja Smrekarja, ki je zagotovo eden od najbolje šolanih umetnostnih zgodovinarjev - članek je visoko strokoven in sem naj še posebej ponosen; drugi prispevek je napisal sociolog, prof. Kerševan - bralec se bo lahko prepričal, da je mogoče biti kristjan na protestantski (in tudi na kateri drugi) način; tretjega pa sem prispeval sam in zadeva Vrhniko in Vrhničane, nekoč in danes - gre za relativno kratek, prizadeto in za nekatere morda celo provokativno napisan prispevek. Skice krajev, ki so tako ali drugače povezani s protestantizmom in Trubarjem, pa je pripravil arhitekt Lojze Drašler. Vse grafike sem skrbno opremil z verzi doktorja Toneta Kraševca in Antona Aškerca. Knjigo je jezikovno prečistila moja snaha Tina, oblikoval jo je sin Gregor, tehnični urednik pa je bil Kazimir Rapoša. Prepričan sem, da bo knjiga imela mnogo bralcev. Športu se niste odpovedali, saj vas lahko srečamo tudi na različnih maratonskih tekmah? Gre za izziv starejšega človeka, da meri svoje moči? Šport imam v krvi. Z ženo Heleno kar veliko kolesariva, pešačiva, pozimi smučava, poleti plavava in rad odigram še part^o tenisa in seveda - zelo rad tečem. Sem slab tekač, a velik navdušenec. Tekmovalno sem se izživel na Vrhniki in me ne bremen^o nobene potrebe po tovrstnem dokazovanju. Vrniva se k politiki. Nekaj časa ste delali v kabinetu predsednika Predsedstva SRS Franca Popita, ki je tudi bil Vrhničan. Kakšne spomine imate nanj? Vidite, to je spet eden od slučajev, ki so spremljali moje življenje. Spoznal sem ga kot toplega človeka, ki veliko bere. Kot samotarja, dejansko neveščega javnega komuniciranja, zvestega svojemu prepričanju in partizanščini. Je velik rodoljub. Žalostno je, da se nekateri, celo njegovi bivši sodelavci, ki mu za časa njegovega aktivnega delovanja preprosto niso bili kos, še vedno trudno, da bi skalili njegovo javno podobo. Ponosen sem, da sem z njim sodeloval neka. V odločilnih časih za Slovenko ste bili najprej podpredsednik SZDL in nato predsednik Socialistične stranke? Ce sva odkrita, takrat je vse kar dišalo po socializmu in v politični srenji ni bilo ravno dobro sprejeto. Žal ali pa je to dobro za družbene razmere pozneje? Imate prav, a to sem vedel že takrat, ko sem stranko (so)ustanavljal, kajti jasno mi je bilo, da bo Slovenca potrebovala moderno socialistično stranko. V tem mojem ravnanju je bilo, po mnenju nekaterih, nekaj meni lastnega donkihotstva. Vendar ne gre le za to. Jaz namreč nikoli ne pozabim pr^ateljev in sodelavcev, ne jemljem nazorov in političnih prepričanj kot garderobne artikle, nimam podedovanega nazora - vse s tem v zvezi sem sam premislil in domislil, nikoli nisem politike jemal kot nekaj, kar mi mora prinašati materialne koristi - zato so me v politiko praviloma vabili (in me še vab^o). Ko ste socialisti v tedanji skupščini SRS predlagali referendum o osamosvojitvi, se je zdelo, da se malce šalite, saj je vaša skupina sodila med umirjene poslance, ki trezno premis-l^o vsak naslednji politični korak? To je bil skrajno premišljen korak, del političnega okolja pa je v začetku res mislil, da se »hecamo«. Drugi del pa se je zahteve, ki je bilo najbolj zrelo dejanje našega osamosvajanja, ustrašil, dobesedno bal. Da je temu res tako, naj povem dvoje: prvo, mnogi naši vrli politiki, ki imajo danes polna usta slovenstva, so tedaj (za vsak primer) najemali stanovanja v sosedni Avstr^l. In to nesramno »lastninjene« pobude, ki je bila pobuda Socialistične stranke Slovence, kar je dokumentirano v vseh domačih in tujih pisnih in elektronskih medlih, v vseh uradnih dokumentih, so nam ukradli. Ne bom navajal imen tatičev, da ne bi po nepotrebnem spet sprožal laži o tem v tistem obdobju naše zgodovine, bom pa, če bo le čas, nekaj dokumentiranega objavil. Veste, osamosvajanje je bil pri nas predvsem vsenarodni kultur-no-politični proces, ki ga je omogočil padec berlinskega zidu. Storili ste še eno napako, ko ste se socialisti združili s tedanjimi Drnovškovimi liberalci in nato povsem pokopali socializem. Vaši ljudje so se zgubili v mega stranki, ki je resnici na ljubo bila sicer pragmatična, vendar povsem brezidejna stranka. Bi, če bi ostali socialisti še kot stranka, danes bilo kaj drugače na slovenski politični sceni? Počasi, prosim. Jaz sem bil takrat že formiran in politično tudi kar izkušen človek. Pravdo tudi, da marsikaj vem in znam in da sem zelo racionalen človek. Torej premišljen. Najprej moram povedati, da sem se tedaj nekaj tednov pogajal s pokojnim Pučnikom, bila sva si kar blizu, pa z Bavčarjem, ki je tedaj znatno precenjeval svojo »demokratsko četico«, pa seveda s prenovitelji, ki so bili polni samega sebe - nekaj podobnega kot so sedaj. Predlagal sem, da bi formirali socialno demokratsko (ali pa socialistično) stranko in tako vešče sledili načelom kontinuitete in diskontinuitete. Pučnik je bil za, a rekel mi je, da tega ne zmore (kmalu za tem je stranko predal Janši), preostala dva sta bila prepričana, da bosta njuni stranki postali vodilni. Z »mladinci«, novimi liberalci, tedaj nisem imel namena sklepati ničesar. A kmalu je postalo jasno dvoje: najprej, da Slovenca, če hoče izpeljati osamosvojitev, rabi močno levosredinsko stranko, in drugič edini možen kompromis je LDS. Imate pa prav: ta stranka nikoli ni imela nobenega nazora. Imela pa je sposobnega sekretarja in predsednika, ki je menil in ravnal skladno z načelom, da je polovica problemov takih, da se bodo rešili sami, drugo polovico pa pustimo, da se bodo čez čas - spet rešili sami. Treba pa je poudariti, da je prav taka LDS lahko realizirala od EU vzpodbujeno in podpirano osamosvojitev in vključitev v evroatlantske povezave ter da je ta isti predsednik vsaj trikrat ravnal državotvorno: ko je vešče krotil neukega Podobnika, ko je preprečil oblastne ambic^e Janši, ter tretjič, ko je začel iskati rešitve za stik naših teritorialnih voda z odprtim morjem. Naj iskreno zaključim: slava njegovemu spominu! Sicer pa bi bila resna socialistična stranka na Slovenskem potrebna zato, da bi imelo delo kvalificiranega repre-zentata svojih interesov. Sčasoma ste se nekako izgubili v LDS in pristali v drugi vrsti njenih kadrov. Po razpadu LDS ste ostali s Kresalovo, kjer še vztrajate? Tudi tu bodo potrebne korekc^e. Nekaj časa sem si prizadeval, da bi (celo z imenom) LDS postala »socialno liberalna stranka« Spoznal sem, da z Drnovškom in sila ambicioznimi in obenem neukimi in neizkušenimi mladci b^em boj brez upa zmage. V stranki sem ostal toliko časa, dokler sem lahko s svojimi somišljeniki nekatere usmeritve vsaj malo brusil, nekatere pa tudi kontroliral. Celo nekatere kadrovske rešitve, ki bi bile po moji oceni in oceni mojih somišljenikov neprimerne, se niso zgodile. Pa pustimo to zgodovini. Ko pa je stranko - v posebnih okoliščinah - prevzela gospa Kresalova in ko je postalo jasno, da je cilj prevzema usmeritev stranke v »stranko tranzi-c^'skega kapitala« (že slišim ogorčene proteste!), sem iz stranke izstopil in jim pr^azno zaželel, da so v tej preobrazbi stranke kolikor mogoče uspešni. Stranka je sedaj vladna stranka, gospa Kresalova pa je kar uspešna ministrica. To me ne čudi, saj gre za dobro šolano pravnico, ki ima zelo sposobnega državnega sekretarja. Vso srečo jim želim! Ko ste odšli iz politike, ste se začeli ukvarjati tudi s podjetništvom. Kako je šel »biznis« in kaj počnete trenutno? Ste se umaknili iz politike zaradi razočaranja? Ce, kaj vas najbolj moti na današnji politični sceni? Sem srečno poročen. Z ženo Heleno imava dva sposobna in delovna sinova (ki pa jima sicer nekaterih stvari, kot oče (ti, ti očetje) ne morem dopovedati dve imenitni snahi in že prvega vnuka Matica, ki je nama v največje veselje. In ker sem vedel za kakšne spremembe v naši družbi gre, sem tudi jaz na »zelenici«, kot se reče, formiral podjetje in vanj vključil sinova. Leta smo vlagali, da smo ozeleneli. Sedaj že lahko rečem, da je naša VBG uspešna firma, ki je zdaj že tudi od sinov, ker jaz nisem tisti Gorenjec, ki pravi: meni luč, tebi ključ. Sem človek projektov, konkretnih dejanj, po značaju pozivno razmišljujoč. Rad imam vse lepo, veliko pr^ateljev. Povem, kar mislim (nekateri pravdo, da je to moj privilege'), se nerad pričkam, še zlasti pa ne o stvareh, ki jih ne morem spremeniti. Danes je v družbi malo projektov, veliko pa prodajanja megle. Večer za večerom bi lahko poslušal popravljavce zgodovine in bajanje nevednežev o svetli prihodnosti. Sem skromen izobraženec, ki se zna, kar je posebej pomembno, produktivno zaposliti. Če rečem v poklicni termino-log^'i: po meni je še kar nekaj plačilno sposobnega povpraševanja. Naj traja, tako kot zdravje! Pa vas ne vznemirja dogajanje v družbi. Vse manj je delovnih mest, mesta se dezindustrializirajo. Vrhnika je praktično brez tovarn, ljudje pa odvisni od socialnih pomoči, kajti v industriji ni dela. Ste se za to borili? Mar ni prehod v kapitalizem slovenskega kova trd in ozkosrčen, velik korak nazaj v družbenem razvoju? Tu bi midva razpravo lahko šele začela. Pa kdaj drugič o tem. Na kratko in preprosto, da bo sleherni razumel, pa le naslednje. Imamo to, kar smo želeli in vsakokrat takšno oblast, ki jo podpira večina volilnega telesa. To velja tudi za Vrhniko, ki ne vem če, kdaj in kako se bo pobrala!? Tragično. Kapitalizem je padel v jamo, ki si jo skopal sam. Socializem pa, ki smo ga poznali, enostavno ni bil konkurenčen. Bil je v nasprotju z darvinistično naravo človeške vrste. Tako pravdo nekateri ekonomisti. Kaj storiti? - Vprašanje za nekaj mil^onov dolarjev. Obstaja t. i. teor^a konvergence, drugače rečeno: združiti prvine enega in drugega -toda kaj in kako, ostaja vprašanje. Lahko pa rečemo, da brez trga, ki je poseben izraz demokratičnosti in najboljši alokator proizvodnih tvorcev, pa tudi najboljši motivator, in moderne socialne države, ki ohranja kohezivnost, varnost, svobodo itn,. tudi ne gre. Recimo preprosto: človek ne živi za to, da dela, ampak dela za to, da živi. Povejmo naravnost: za neljubo stanje na Vrhniki sta krivi politična in mened-žerska elita. Lahko rečemo kar lokalno in priseljeno izobraženstvo, ki sploh ni ali pa premalo integrirano v gospodarsko, kulturno, politično in športno življenje Vrhnike. Ne jezite se, prosim, zaradi povedanega, ampak poglejte se v ogledalo življenja in morda bo le kdo od napadenih dejal: »Mea cul-pa, morda celo mea maksima culpa.« Marjan Horvat 7 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 26. oktober 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Upokojenski kotiček •Upokojenski kotiček •Upokojenski kotiček •Upokojenski kotiček •Upokojenski kotiček •Upokojenski kotiček •Upokojenski kotiček Spoštovane in cenjeni! Čisto na kratko najprej o dejavnostih, ki so potekale oktobra, nato pa še program do konca koledarskega leta. Kakor smo se dogovorili, smo zunaj programa organizirali kopalni izlet v Šmarješke Toplice 15. l0. Če bo zanimanje tudi naslednje leto, bomo kopalcem ustregli. Nadaljevalna tečaja ital^anščine in nemščine sta se že začela v organizac^i Cankarjeve knjižnice v okviru projekta za vseživljenj-sko učenje, ki ga obiskujejo tudi naši člani. Tečaj je brezplačen. O kostanjevem pikniku bomo kaj več napisali v naslednjem časopisu. Prvič smo zavrteli kratek film o delovanju DU Vrhnika. Tudi v letu 2010 ga bomo vrteli, saj bomo proslavljali 60-letnico ustanovitve društva. Vsi športniki, balinarke, balinarji in pohodniki vseh skupin so v okviru svojih programov aktivni vse leto. Več o delovanju posameznih sekc^' lahko preberete v njihovih prispevkih. O našem delu naj to pot govorno bolj fotografije. Kaj napovedujemo: - V začetku novembra bodo članice in člani socialne komisme razvozili 40 humanitarnih paketov hrane po skrbno sestavljenem seznamu potrebnih pomoči in naše pozornosti. - Že 4. novembra bo delavnica SLIKANJE NA STEKLO v prostorih in v organizac^'i Cankarjeve knjižnice. Pr^avljate se lahko na sedežu društva ali v knjižnici. - Tako kot je napisano v koledarčku,12. novembra bomo mar-tinovali. Obvestila bodo visela pravočasno na vseh oglasnih deskah. - Konec novembra bomo izdelovali novoletne voščilnice in se pripravljali na prednovoletne obiske. - V prvi polovici decembra bomo obiskali naše članice in člane v domovih počitka. - Decembra bomo poskušali pripraviti razstavo izdelkov našega člana. - Decembra bomo pripravili prednovoletno srečanje. - Športniki bodo nadaljevali s svojim delom po programih do konca leta. - Bomo pa tudi sestankovali, saj so seje IO vsakih 14 dni, seje Upravnega odbora pa na približno dva meseca. Verjetno pa vas birokratske stvari manj zanimajo, zato o njih pišemo bolj malo, vendar mora biti vse po zakonih, ker tudi društva lahko pričakujejo finančno kontrolo. Vabimo vse, ki še oklevate, ali bi se vključili v društvo, da si ogledate naše programe in zagotovo boste našli tudi kaj zanimivega za vas. Če bo tako, vas bomo leta 2010 v naši pisarni podrobneje seznanili z vsem, kar vas zanima. V naši družbi je vedno zanimivo in lepo, tako pravdo! Slikovni material: Tone Sluga Zimzelenčki na vedno privlačni Pokljuki Skoraj vsako leto v program pohodov zapišemo tudi en pohod na Pokljuko, enkrat v pomladanskem, drugič v jesenskem času. Vsakokrat pa nas očarajo mogočni smrekovi sestoji, idilične planine, malo više pa zlato obarvani macesni in prostranstva ter razgledi, če se dvignemo prek 2000 m n. v. Ker je bil lep, pr^etno topel jesenski dan, smo vrhniški planinci upokojenci preplavili Pokljuko in jo zaužili v vsej njeni lepoti. Na glavni cesti so še vedno usmerjale promet krave, ki tako ljubko popestr^o planoto. Čeprav so se z višjih planin že umaknile v dolino, jih je v okolici Praprotnice še kar nekaj. To pot smo se že na Mrzlem studencu razdelili v dve skupini, ki sta različno začeli svoj pohod, pač glede na želje in možnosti hoje. Prva, množičnejša skupina je krenila za Jožetom od Šport hotela proti planini Lipanca z možnostjo na Lipanski vrh, druga s Sonjo pa od spomenika na Lipanco, nato prek Mrežc na Debeli vrh do Kačjega roba pod Viševnikom, nato prek Plesišča na Rudno polje. To je izredno razgledna in ne preveč zahtevna pot, ki vsakega pohodnika nagradi s prečudovitimi razgledi na Triglavsko pogorje in v dolino Krme. Lipanca pa je čarobna s svojo pr^azno kočo, od koder se pohodniku prav nikamor ne mudi. Zato se je prva skupina odločila, da Lipanski vrh prihrani za na- Zimzeleni Sončki Čeprav Sončki gremo najraje v gore, se v primeru slabe vremenske napovedi tudi kraškega podzemlja ne branimo. Tako smo se sredi septembra odpravili v Rakov Škocjan, ki je tudi tistim, ki so tam že bili, razkril kar nekaj svojih zanimivosti. Na poti v Rakov Škocjan smo si na robu Planinskega polja najprej ogledali ostanke nekoč mogočnega gradu Planina ali Hasberg in kraške izvire Škratovke v bližini. Naša pozornost je potem veljala Rakovi dolini ali Rakovemu Škocjanu, ki se ponaša z dvema naravnima mostovoma. Preko obeh smo se sprehodili in kar je najpomembnejše, tudi pod obema. Dolgotrajno pomanjkanje padavin je izsušilo strugo reke Rak, nam pa je to omogočilo lahek dostop v suhi rov v sistemu Zelških jam pod Malim naravnim mostom in ogled Tkalca jame v bližini Velikega naravnega mostu. Med pohodom po Rakovi dolini smo si ogledali tudi druge znamenitosti - ruševine nekdanje žage in Pod Velikim naravnim mostom v Rakovem Škocjanu slednjič, da bo razlog več za ponovni obisk Pokljuke, zdaj pa je čas za jesenske užitke. Vsi smo uživali v čudovitih razgledih in dobrih razmerah za hojo, saj ni bilo vroče. Nato smo se zbrali in gasili žejo pri Jurčku in ugotavljali, kako lep dan smo imeli. Besedilo: Elica Brelih Foto: Vlado Nikolić, Janez Cerk Sončki z osvojenim Lubnikom v ozadju cerkvice Sv. Kac^ana, mogočna drevesa in kraške izvire. Sklenili smo, da se bomo v Rakov Škocjan vrnili ob visoki vodi, ko bo kazal drugačno podobo. Prvi torek v oktobru so meteorologi napovedovali oblačen dan, nam pa se je že zjutraj smejalo sonce. Namenili smo se prečiti Lubnik, goro nad Ško^o Loko. Sončki nočemo hoditi po asfaltu, zato nas je avtobus zapeljal do vasice Tomaž nad Pra-protnim v dolini Selške Sore. Za začetek smo se sprehodili do cerkvice Sv. Tomaža, od koder so se nam odprli pogledi proti goram nad Selško Soro, na pobočja doline Luše in njene samotne kmetje. Potem smo se zagrizli v nasprotni breg in kmalu je ostala za nami kmet^a Zalubnikar, katere hiša ima zaradi stolpiča za kmet^o nenavaden videz. Kmalu smo stali na razvodnem sedlu med Poljansko in Selško Soro in se usmerili na pobočja Lubnika. Ob desetih smo bili že pri planinski koči, kjer smo si privoščili urico sproščenega uživanja na toplem soncu. Med spustom v dolino smo se pustili premamiti vabljivim kostanjem, pa štorovkam in sirovkam, ki so končali v naših nahrbtnikih. Na poti v Ško^o Loko smo naredili ovinek in obiskali ruševine Starega gradu, ki že stoletja kljubujejona strmi vzpetini. Pred vzponom na pobočje Kranclja, tik nad Ško^o Loko, smo se ustavili še pri Migutovem breznu, ki mu zaradi režaste oblike vhoda pravdo Žabja usta. Lubnik ima pestro geološko zgradbo in kjer ga gradi apnenec, je kar nekaj jam in brezen. Naša planinska pot se je končala ob grajskem obzidju, ob katerem smo se spustili med srednjeveške ulice Ško^e Loke. Besedilo: Sonja Zalar Bizjak POHODI Z ELICO BRELIH Sekc^a pohodnikov Zimzelenčki pri Društvu upokojencev Vrhnika Pogovor s pohodnico Angelo »Bojimo se staranja. Namesto da bi se nanj pripravljali, nas plaši že misel na stara leta. Vendar se postarali nepreklicno bomo. Še več: kot kažejo raziskave in biološke danosti, lahko pričakujemo, da bomo živeli precej dlje kot generac^e pred nami. Pa tudi srečneje in bolje preskrbljeno? Naša družba bo staranje prav kmalu pričela doživljati kot gospodarski in kulturni šok, primerljiv s svetovno vojno. Le drugačen, zrelejši pogled na svet nas bo spet pomladil Tako je zapisano v kratkem povzetku prevedene provokativne nemške uspešnice Zarota metuzalemov. Z Angelo Senjur sva se dobili na Stari cesti in se ob kavi pogovarjali tudi na to temo. Sicer pa sva večji del pogovora namenili aktivnemu življenju v zrelem obdobju, v katerem prav društva upokojencev s svojo razvejano dejavnostjo po meri ljudi opravljajo pomembno vlogo. V pogovoru se je Angela spominja- la otroštva na Štajerskem in svoje mladosti v Bosni, kjer je preživela sedemnajst let. Nima prav lepih spominov na tisto obdobje, pridobila pa je veliko življenjsko izkušnjo. Na Vrhniko je prišla l. 1981 in si tu ustvarila novo družino in se zaposlila najprej v tekstilni stroki, nato pa je sedemnajst let delala v IUV. Spomini na aktivno obdobje in uspešnost giganta, ki je zaposloval več tisoč ljudi, ji vzbujajo priokus razočaranja nad koncem in stečajem, ki so mu botrovali novodobni povzpetniki in pohlepni botri. V »penz^l« je že dvanajst let in v tem času je zase našla nov življenjski slog. Da se krog pr^ateljev z leti oži, se zdi tudi Angeli velika življenjska resnica. Zato se poveseli le z dobrimi znankami in sosedami ob priložnostih, sicer pa se raje udeležuje skoraj vseh aktivnosti Društva upokojencev Vrhnika - pohodov in izletov še posebno! Tudi številne delavnice bogatao njen čas. Všeč sta mi Angelina odrezavost in življenjska filozofija, ki bi jo, malo hudomušno, izrazila takole: Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal. Da ni res?! Če se sami ne pr^avite na izlet ali se odločite, da se boste priključili eni od pohodnih skupin, je ni vesoljne sile, ki bi vas prestavila v aktivno vlogo ene od omenjenih dejavnosti! Tako je to! Angela se tega zaveda in pridno nabira kondic^o za pohodniške podvige. Aktivnosti, druženje in obiskovanje različnih dogodkov ji dajeta lep občutek sobivanja in vpetosti v utrip vsakdanjega dogajanja, kar zagotovo potrebuje vsakdo in v vseh obdobjih - v zrelih letih še toliko bolj! V času najinega pogovora na Stari cesti pod Cankarjevim klancem se nama je zgodilo nekaj enkratnega! Med mimoidočimi, nekateri so tudi prisedli za krajši čas, jih je bilo tisti čas kar pet iz naših pohodniških vrst! Prisrčni pozdravi, izmenjali smo nekaj aktualnih šal, pr^azne besede, fotografije in smeh! Glede na temo omenjene knjige se mi je zazdelo, da to pomeni sporočilo: Eden drug'mu ogenj dajmo! Vse že deluje, samo opaziti in dojeti je treba! Lep dan je prinesel - pogovor z Angelo! M. R. Vandrovke na Pokljuki Zadnji torek in zadnji dan v poletju letos smo se Vandrov-ke odpravile na enodnevni pohod na Pokljuko. Zbralo se nas je šestindvajset pohodnic in družbo nam je delal predsednik DU Vrhnika g. Anton Sluga. Zjutraj ob 8. uri smo se z avtobusom odpeljale proti Gorenjski. Sonce nas je spremljalo in dobra volja v avtobusu je napolnila naša pričakovana srca. Kar hitro smo prispele v Gorje, kjer smo si privoščile obvezno kavico. Ko smo dobile moč za naprej, smo se odpeljale proti našemu cilju, tam pa nas je že čakala naša Elica, ki je bila tisti dan naša vodička. Ker Elica res zelo dobro pozna ves teren na Pokljuki, nas je vodila prek Belske planine na Galetovec, ki je visok 1265m. Ker je tisti dan jesen že stopala skozi vrata, nas je jesenska narava pozdravila že z jesenskimi barvami. Ko smo prišle na vrh Gale-tovca, smo zagledale čudovito rdečo jerebiko, ki se je bohotila v soncu. Z Galetovca je čudovit razgled na Blejsko jezero in Blejski kot. Hodile smo približno dve uri; da ne govorim o čudovitem svežem zraku, toplo sonce nas je grelo in nam dajalo energ^o, vse smo bile dobro razpoložene in vesele. Tudi nekaj nabiralcev gob smo srečali, saj je Pokljuka znana po gobah. Naša Elica pa je polna znanja o prelepi Pokljuki in posredovala nam je res veliko informac^', tako da smo jo z veseljem poslušale. Po krajšem postanku in še malo vožnje z avtobusom smo se napotile prek planine Javornik, od kjer je čudovit pogled na Debelo peč, Okro-gleš, Brda, Lipanski vrh, Mrežice in Viševnik. Ogledale smo si tudi novi športni biatlonski center na Rudnem polju, ki bo odprt prav kmalu. Pred odhodom domov smo se okrepčale še pri Jur-čku in se srečale s pohodniško skupino Zimzelenčki, ki so bili tisti dan tudi na Pokljuki. Srečanje je bilo pr^etno in kar prehitro smo se morali posloviti, zapustiti Pokljuko in avtobus nas je že čakal za odhod. Prevoz na Pokljuko nam je omogočilo DU Vrhnika in se zanj lepo zahvaljujemo, lepa hvala tudi ga. Elici za pr^etno vodenje. Upamo, da se bomo še kdaj odpeljali na podoben pohod in izlet po naši lepi Slovenci. Zapisala in fotografirala: Fani Šurca Oktobra so praznovali naši člani: Janez KRAŠOVEC, ČUŽA, VRHNIKA Jože OTRIN, KRPANOVA UL., VRHNIKA Franc PAJNTAR, KOPALIŠKA UL., VRHNIKA Mar^a VARGA, PRI LIPI, VRHNIKA Franc UMEK, BLATNA BREZOVICA Špela KRANJC, ČUŽA, VRHNIKA Vsem jubilantom iskreno čestitamo za visoki jubilej, čestitke pa tudi vsem, ki so praznovali rojstni dan oktobra. 8 26. oktober 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS NAS GLAS NAJ SEZE DO VAS • NAS GLAS NAJ SEZE DO VAS • NAS GLAS NAJ SEZE DO VAS • NAS GLAS NAJ SEZE DO VAS •NAS GLAS NAJ SEZE Če vinotoka burja brUe, v novembru in decembru sonce s^e. Nagradni izlet na Cerkniško jezero, 28. 9. 2009 Nagrajence je ob 9.45 izpred Doma upokojencev Vrhnika odpeljal kombi, ki je bil opremljen tudi z nakladalno rampo za vo-zičkarje, nekaj udeleženk pa je v svoj osebni avto sprejela sestra Barbka. Ko smo prišli v vas Dolenje Jezero, nas je vljudno sprejel gospod Kebe. Povedal nam je, da je svojo domačno preuredil v muzej Jezerski hram. Tako lahko izletniki dob^o vpogled v delovanje in obnašanje presihajočega Cerkniškega jezera skozi letne čase. V pritličju stavbe je postavljena maketa celotnega Cerkniškega jezera - vključno z obrobnimi zaselki in okoliškimi planotami ter s Slivnico in Javornikom. Na maketi je ponazoril pritekanje vode, slišali smo šumenje vode ter ptičje petje. Po šestnajstih strmih stopnicah smo se povzpeli v 1. nadstropje, kjer so nam na velikem platnu zavrteli lep dokumentarec s prečudovitimi slikami Cerkniškega jezera skozi vse letne čase in življenje ob njem. Predstavili so nam prebivalce ob jezeru in v njem. Predvajanje je bilo tudi bogato zvočno opremljeno - slišali smo različne glasove iz okolja, kot smo jih že poslušali v pritličju. Po ogledu nas je pred domačno že čakal voz, da nas popelje po nasipu jezera. Vožnja z vozom je bila zelo pr^etna, videli smo vse strani jezera. Med pr^etno vožnjo smo slišali le petje ptic in čvrste udarce kopit dveh lepih konj. Na stoječem hrastu ob poti nam je koč^až pokazal, do katere višine je segalo jezero leta 2000. Potem smo se odpeljali po glavni cesti čez polje v Dolenjo vas na kmet^o Kontrabantar, kjer so nas pr^azno sprejeli. Postregli so nam z domačim kmečkim kruhom in kosilom ter z želeno p^ačo. V popoldanskih urah smo se odpravili proti našemu Domu v veselem razpoloženju, saj smo veliko videli in doživeli. K dobremu razpoloženju je prispevalo tudi lepo sončno vreme. To so bila moja videnja in spoznanja, so pa še verjetno mnoga druga, zaradi česar je ogled presihajočega jezera v vseh letnih časih zanimiv in vreden ogleda. Hvala organizatorici izleta, sestri Barbki. Stanovalka Jožefa Levc Celodnevni izlet stanovalcev na Dolenjsko V petek, 9. 10. 2009, smo se stanovalci doma odpeljali na celodnevni izlet proti Dolenjski. Skupaj s spremljevalkami nas je bilo skoraj za poln avtobus. Tisti, ki niso mogli na avtobus, pa so se peljali s komb^'em. Pot nas je vodila po avtocesti do Šentjakoba, potem pa po lepi, gričevnati pokrajini ob Savi do Lit^e. Tam blizu je doma naša delovna terapevt-ka Klavd^a in nam je lahko povedala veliko zanimivih stvari o kraju in njegovih posebnostih. Prvi postanek smo naredili v Domu Tišje v kraju Črni Potok pri Lit^l. Dom stoji na majhni vzpetini. En del je preurejen iz stare graščine, prizidka pa sta iz let 1975 in 1982. V domu živi 195 stanovalcev. Ob prihodu so nas stanovalci doma pričakali s pesm^o, potem pa smo se napotili v prvo nadstropje v jedilnico, kjer smo se okrepčali in odžejali. Glavna sestra, usmiljenka s. Katarina, nam je povedala o domu nekaj zanimivosti, kdor je želel, je lahko odšel tudi na krajši ogled. Kmalu smo se morali posloviti in se mimo gradu Bogenšperk, kjer je v 17. stoletju živel in pisal slavno Slavo Vojvodine Kranjske Janez Vajkard Valvasor, odpeljali v Stično. Tam nas je pr^azno pozdravil gospod Kukman. Skozi okrašen obokan vhod smo vstopili na dvorišče samostana in kar takoj začeli s poukom o zdravilnih rastlinah. Magister farmacie Jože Kukman je naslednik vsem znanega patra Simona Ašiča, ki je z veliko dobrote in potrpežljivosti obiskovalcem razdajal zeliščarsko znanje, pridobljeno s štud^'em iz takrat dostopne literature. Izkušnje drugih strokovnjakov je dopolnjeval z lastnimi izkušnjami. Gospod Kukman nam je o zdravilnih rastlinah povedal veliko zanimivega, potem pa je odgovarjal na naša vprašanja. Bil je zelo uspešen, saj smo se po koncu »predavanja« kar zapodili med police prodajalne. Gospa, ki po naročilu sestavlja čajne mešanice, je komaj sledila našim naročilom. Ko smo se končno vsi zbrali na avtobusu, smo se odpeljali težko pričakovanemu kosilu naproti. Za kosilo smo bili dogovorjeni v Gostilni Lunca. Nemalo sta bili presenečeni socialna delavka in fizioterapevtka, ko sta ugotovili, da sta tam že bili - na ohceti delovne terapevtke. Na kosilo nismo dolgo čakali. Stregla nam je urna in pr^azna gospa, ki nam je skoraj brala želje iz oči. Hrano smo vsi pohvalili, pa tudi kava je prhala. Domov smo se vrnili okoli 17. ure - utrujeni in zadovoljni z željo, da se še kdaj odpravimo na potep. Napisala: spremljevalka V prejšnji številki Našega časopisa smo med sponzorji sre-čelova za piknik v DUV pomotoma izpustili Perutninarstvo Istenič, s. p. Za neljubi spodrsljaj se opravičujemo, sponzorju pa se zahvaljujemo za njegov prispevek. Vsem bralkam in bralcem Našega časopisa želimo lepo, sončno jesen! Novice iz DZA Vrhnika Poletne aktivnosti Po treh mesecih se ponovno oglašamo iz DZA Vrhnika, kjer smo aktivno preživeli poletni čas. Jun^a smo se udeležili srečanja vseh klubov in društev Notranjsko-Primor-ske reg^'e, ki ga je letos organiziral klub iz Idr^'e. Štirinajst članov našega kluba je 13. 6. 2009 spoznavalo nove člane društev in se z njimi družilo. V tem mesecu smo imelik tudi dvodnevni terapevtski vikend v Otoških dolinah, ki so v okolici Cerkniškega jezera. V izredno lepem okolju smo opravili dva pohoda v okolico, preostali čas pa porabili za terap^o in družabne igre. 19. 7. smo se na pohodu po Barju seznanili z njegovo živopisnostjo, razsežnostjo in veličastno lepoto, vodil pa nas je gospod Gabrovšek, ki nam je obljubil tudi vodenje na Pokojišče v naslednjem letu. Sredi avgusta, točneje 16. 8. 2009, smo se odpravili na pohod v dolino Drage, ki je v okolici Iga. Spoznali smo izredno pestrost rastlinskega in živalskega sveta v jezerih in ob njih, ki so nastala po izkopavanju ilovice, porabljene za opeko. Tako lep izlet, najsibo peš ali s kolesom, priporočamo tudi drugim bralcem Našega časopisa. Konec avgusta smo skupaj s člani KZA Cerknica na dvodnevnem izletu obiskali izvir Krke. Ogledali smo si Slunj, Bihać, Drvar, Knin in nato prespali v Vodicah. Naslednji dan smo se po ogledu Šibenika vozili tudi po reki Krki in se v večernih urah iz Zadra odpravili proti domu. Udeležili smo se tudi letne skupščine KZA Tolmin, ki je bila v Kobaridu, kjer smo si najprej ogledali Muzej soške fronte, nato pa v osnovni šoli nadaljevali z letno skupščino. Na organiziranem 4-urnem pohodu okrog Rakitniškega jezera proti koncu septembra smo ugotovili, da smo pripravljeni tudi za daljše pohode. Odzvali smo se tudi na vabilo KZA Ilirska Bistrica, kjer se je letna skupščina končala v pr^'etnem vzdušju. Drugo nedeljo v oktobru pa smo preživeli na kostanjevem pikniku, na katerega nas je povabil gospod Maksimiljan Petavs. V prijetnem vzdušju in krasnem vremenu smo med seboj primerjali naše gobarske spretnosti in znanje ter se pogovarjalo o splošnem družabnem življenju. Na zadnjem sestanku smo se dogovorili o aktivnostih, ki jih bomo opravili še do konca leta 2009 in začeli načrtovati dejavnosti za leto 2010. Lep pozdrav iz našega društva vsem bralcem. Janko Oblak Razstavili so več kot dvesto vrst gob Razstavili so več kot 200 vrst gob. Medeni izdelki Janeza Jesenovca Društvo ljubiteljev narave in narodnih običajev Notranjske je v vrhniškem gasilskem domu pripravilo konec septembra (25. in 26.) sedaj že tradicionalno razstavo gob. Gobarska bera je bila tokrat dobra, saj so razstavili več kot dvesto različnih gob. »Razstavljenih imamo 205 vrst, nekaj vrst pa še moramo določiti,« je pojasnjeval predsednik društva Valentin Ogrin. Ponovno so k sodelovanju povabili gobarskega strokovnjaka Branka Vrhovca iz horjulske doline, ki je prvi dan razstave nudil obiskovalcem strokovni ogled razstave, rad pa je tudi določil vrste gob, ki so jih obiskovalci prinesli s seboj in niso vedeli, kako se imenujejo. »Obisk je zelo dober, saj nas je samo prvi dan obiskalo okoli štiristo ljudi,« je dodal Ogrin in pojasnil, da se tokrat posebej predstavlja tudi eden od njihovih članov. To je bil Janez Jesenovec iz Sinje Gorice, ki v prostem času rad čebelari, tokrat pa je na ogled postavil nekaj svojih čebeljih pridelkov, oplemenitenih na njegov način; to sta bila medica in medeni kis. Zlasti slednji naj bi bil po njegovih besedah še posebno primeren za dobro počutje telesa. Sicer pa je letošnja gobarska sezona dobra, je še dejal Ogrin. »Gre za sezono skrajnosti: nekatera mesta so popolnoma brez gob, na drugih pa jih raste nenormalno veliko. Če torej najdete tako mesto, jih bodo polno košaro prinesli domov tudi tisti, ki trd^o, da naših jurčkov zlepa ne vid^'o.« Gašper Tominc 9 10 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 26. oktober 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Uspešna jesen PGD Sinja Gorica S koncem poletja se je živahno dogajanje vrnilo v naš gasilski dom. Za živahnost in otroško razposajenost so poskrbeli pionirji in pionirke, ki so se pod budnim očesom mentorja Damjana Gutnika pripravljali na gasilska tekmovanja. Tekmovanje za pokal Borovnice Svojo pripravljenost so lahko pokazali na tekmovanju za pokal Borovnice, kjer so pionirke zasedle odlično 2. mesto. Pionirji, ki so nastopili z zmanjšano ekipo, so dosegli odličen rezultat, vendar zaradi zmanjšane ekipe niso mogli tekmovati s konkurenco in posledično za odlikovanja in pokal. Prve tekme v Borovnici so pokazale pripravljenost naših dveh ekip. Dobri rezultati pa so mlade le še spodbudili k zavzetemu treningu. Občinsko in reg^sko tekmovanje za pionirje in pionirke V času pred občinskim prvenstvom, ki je bil 26. oktobra na Vrhniki, so pionirji izpopolnili svoje vrste, pionirke pa so s trdimi treningi še izboljšale svojo pripravljenost. To se je odrazilo tudi na občinskem tekmovanju, saj so ponovno pionirke zasedle 2. mesto in se tako uvrstile na reg^sko tekmovanje. Pionirji so na občinskem tekmovanju prav tako izvrstno opravili svoje delo in v zelo močni konkurenci zasedli 12. mesto. Uvrstitev pionirk na reg^'sko prvenstvo je pomenilo še en teden treniranja in priprav na to tekmovanje. Tudi na reg^skem tekmovanju so se pionirke izvrstno izkazale ter ponovno osvojile 2. mesto, kar jim je zagotovilo nastop na državnem prvenstvu, ki bo leta 2010. Članice A Za obilico smeha in »regljanja« v našem društvu so poskrbele članice »A«, ki so se tudi pripravljale na gasilska tekmovanja. Velika motiviranost tekmovalk je obrodila sadove in tako so članice na občinskem tekmovanju osvojile 1. mesto z veli- Pťiit J Pionirji z mentorjem Na fotografiji so: zgoraj od leve proti desni: Vesna Drašler, Tja-ša Boh, Marjeta Pajsar, Urša Petrič, Spela Jerina, spodaj od leve proti desni: Sonja Mesec, Veronika Jereb, Breda Draščer, Maja Ogrin, Urša Ogrin) ko prednostjo. S takim rezultatom so se uvrstile na reg^'sko tekmovanje, ki je bilo 4. 10. 2009 na Vrhniki. Na reg^skem tekmovanju so članice postavile daleč najboljši čas izvedbe vaje, vendar pa se je med vajo prikradlo kar nekaj napak, ki so bile ustrezno kaznovane. Na koncu so članice A osvojile 2. mesto, čeprav so na koncu imele enako število točk kot zmagovalke. Kljub temu so se članice zelo razveselile omenjenega uspeha, ki jih je popeljal na državno prvenstvo, ki bo prav tako leta 2010. Jesen leta 2009 je v našem društvu v znamenju odličnih uspehov in dveh uvrstitev na državno prvenstvo. Ne moremo tudi mimo dejstva, da so vse uspehe poželela naša dekleta, zato lahko rečemo, da je bila jesen 2009 v PGD Sinja Gorica v znamenju žensk. Na koncu bi se rad zahvalil vsem navlačem, ki ste spodbujali naše tekmovalke in tekmovalce, prav tako velja zahvala tudi mentorju Damjanu Gutniku in podjetju MOrel, ki je nesebično odstopilo prostor, kjer so potekale vaje za članice. Z gasilskim pozdravom NA POMOČ! Predsednik PGD Sinja Gorica Aleš Rodič Spoštovani krajani »NA POMOČ!« Prostovoljno gasilsko društvo Verd je bilo ustanovljeno leta 1883. Njegovo delovanje je bilo moteno le med II. svetovno vojno. Naše društvo je primarno zadolženo za požarno varnost KS Verd (površina 2203 km2; število prebivalcev 2030) in KS Padež - Pokojišče - Zavrh na nadmorski višini 740m (površina 1625 km2; število prebivalcev 114). Smo tudi sestavni del osrednje gasilske enote Občine Vrhnika (skupaj z PGD Vrhnika PGD Verd je na področju Gasilske zveze Vrhnika - poveljstva Vrhnika opremljeno in usposobljeno tudi za posredovanje v primeru nesreč z nevarnimi snovmi. V preteklosti smo z udarniškim delom in s pomočjo prostovoljnih prispevkov dobrih ljudi, sponzorjev in lokalne skupnosti uspešno končali nekaj velikih projektov. Leta 1990 smo dokončali gasilski dom, ki je v ponos celo- leta 2003 terensko vozilo za gašenje gozdnih požarov CHEVROLET. Prišel je čas za zamenjavo av-tocisterne TAM 150, saj so iz leta v leto večji stroški vzdrževanja, poleg tega nastaja problem z za-gotovitv^o rezervnih delov. Po tehtnem premisleku in posvetovanju s strokovnjaki smo se odločili za nabavo terenske avtocisterne, 16/25 (2500L vode) in pogonom 4 x 4. Z novo prido-bitv^o bomo učinkoviteje delo- evrov ali več in najmanjša 100 evrov ali več. Na vsaki ploščici bosta vgravirana ime in priimek ali naziv donatorja ter višina podarjenih sredstev. Tako bodo naši nasledniki lahko spoznali, kako smo se s skupnimi močmi postavili v bran RDEČEMU PETELINU - OGNJU. Denarna sredstva lahko nakažete na TRR PGD Verd, odprt pri NLB, številka: 50110-67887220, sklic - nabava novega in PGD Stara Vrhnika). Vsi člani društva delamo prostovoljno, brez plačila. Svoj prosti čas, znanje in voljo žrtvujemo za dobro vseh prebivalcev KS Verd in Občine Vrhnika. Našo pomoč nudimo tudi v primeru elementarnih nesreč v drugih krajih. Na intervenc^ah povprečno preživimo 500 ur na leto. V to delo nismo všteli usposabljanja, vaj, vzdrževanje doma in opreme ^ Naše delo je velikokrat zelo nevarno, tvegamo svoje zdravje in življenje. Vseskozi se trudimo biti v korak z razvojem gasilskega znanja in tehnike. Za usposabljanje v veliki meri darujemo svoj letni dopust in prosti čas. tnemu kraju. Poleg nas v njem domujeta še KS Verd in Bar Krnica. Predvsem v zimskem času potekajo ure pravljic, razna potopisna predavanja, predstavitve, srečanja in še kaj bi se našlo. Tako je dom postal središče dogajanja v naši krajevni skupnosti. V sodelovanju s KS Verd smo uredili tudi prireditveni prostor in prekrili lopo na stari žagi v Verdu. Vseskozi smo v sodelovanju s krajani in lokalno skupnostjo posodabljali opremo in vozni park. Leta 1983 smo kupili kombi IMV, leta 1993 gasilsko cisterno TAM 150- 24/50, leta 1994 gasilsko avtocisterno FAP 16/80, leta 1998 kombi IVECO in vali tudi v najtežjih razmerah. Omenjeno vozilo skupaj z opremo stane nekako 200.000 evrov. Spopadamo se s finančnim problemom. Obračamo se na vas - krajane, podjetnike, skratka ljudi dobrega srca - za finančno pomoč in realizacjo projekta. Zbiranje sredstev in donatorje bomo skrbno beležili. Glede na višino prispevka bomo izdelali spominske ploščice. Obesili jih bomo na vidno mesto v gasilskem domu in bodo na ogled ves čas delovanja vozila. Velikost ploščice v obliki tovornjaka bo odvisna od vašega prispevka: največja 1000 evrov ali več, manjša 500 evrov ali več, še manjša 200 vozila. Krajane KS Verd in KS Padež - Pokojišče - Zavrh bomo obiskali v prednovoletnem času, ko bomo raznašali koledarje. Ob donac^i boste prejeli pisna potrdila glede na višino zneska. Vse, ki bi si želeli podrobneje spoznati oragniziranost in področje dela našega društva, vabimo na predstavitev, ki bo v soboto, 7. 11 .2009, ob 19. uri v dvorani gasilskega doma v Verdu. Za sodelovanje in donac^o se Vam že v naprej zahvaljujemo. Z gasilskim pozdravom NA POMOČ! Predsednik PGD Verd Benjamin Svenšek OBMOČNO ZDRUZENJE RDEČEGA KRIZA VRHNIKA KRVODAJALSKA AKCIJA Združuje nas spoznanje, da je vedno več nesreč in bolezni, ki jih lahko uspešno obvladamo le z zadostno količino darovane krvi. Pridružite se nam na krvodajalski akcyi, ki bo v Občini Vrhnika: - V ČETRTEK, 19. 11. 2009, OD 7. DO 14.30, - V PETEK, 20.11.2009, OD 7. DO 14.30 v Cankarjevem domu na Vrhniki. Kri je nujno potrebna in zanjo ni nadomestila, nekomu vrne zdravje, drugemu življenje. Pryazno vabljeni! TEČAJ PRVE POMOČI ZA VOZNIKE MOTORNIH VOZIL Bodoči vozniki! Vabimo vas na tečaj in izpit iz prve pomoči za voznike motornih vozil. - Tečaje organiziramo enkrat na mesec, po potrebi tudi večkrat, na Poštni ulici 7B, z začetkom ob 17. uri. - Nudimo brezplačno izposojo literature. Prgave sprejemamo: vsak dan od 8. do 14. ure, ob sredah do 17. ure, v pisarni OZ RK Vrhnika, Poštna ulica 7B, na telefonsko št.: 7502-447 ali na e-pošto: vrhnika.ozr-k@rks.si KRVODAJALCI NA IZLETU V soboto, 26. septembra, smo se krvodajalci z Vrhnike, Borovnice in Loga - Dragomerja odpravili na izlet na Ptuj. Na Trojanah smo si privoščili jutranjo kavico in sendvič in ko smo prispeli na Ptuj, smo se kar takoj odpravili na ogled ptujskega gradu, ki je najbolj obiskana muzejska enota na Slovenskem. Zbirka obsega predmete fevdalne stanovanj- znamenito cerkev, ki velja za biser gotike na Slovenskem. Ob cerkvi je ena najlepših razglednih točk za pogled po Ptujskem polju in spodnjem Podravju. Pozno popoldne smo se že pr^etno utrujeni odpeljali še do pr^etnega Gostišča ob reki Dravi, kjer so nam postregli z bogatim kosilom in ob pr^et-nih zvokih glasbe smo se tudi zavrteli. ske kulture, tapiserie in tur-ker^e, glasbila, orožje, ptujske pustne maske, slike na steklo. Nadaljevali smo s sprehodom po srednjeveškem mestnem jedru, ki je znano kot mesto muzej z več kot 200 spomeniško zavarovanimi stavbami. Obiskali smo tudi znamenito Ptujsko vinsko klet, degustirali tri vrste priznanih ptujskih vin in si pogledali zanimivo multiviz^o. Pot smo nadaljevali na Ptujsko Goro, kjer smo obiskali OPREDELITEV ZA POSMRTNO DAROVANJE ORGANOV IN TKIV Opredelitev za posmrtno darovanje organov in tkiv je najvišja oblika etične zavesti posameznika in najvišja oblika solidarnosti s sočlovekom. Z opredelitv^o za darovanje v času življenja lahko posameznik postane darovalec organov in tkiv po smrti. Z darovanjem in presaditv^o organa ali tkiva pomagamo bolniku ohraniti življenje ali pa mu zagotovimo, da bo njegovo življenje bolj kakovostno. Kdo lahko postane darovalec po svoji smrti? Darovalec je lahko vsak, pomembno je le, da je zdrav in da ni nosilec nobenih infek-c^'skih bolezni oz., da nima maligne bolezni, ki bi se lahko prenesla s presajenim organom ali tkivom. Kje in kako se opredelimo za posmrtno darovanje organov in tkiv? Vsak, ki želi po smrti darovati organe in tkiva za presaditev, lahko svojo odločitev izrazi na Območnem združenju Rdečega križa Vrhnika, Poštna ulica 7B. Izpolnili boste poseben obrazec - pristopno izjavo. Pooblaščena oseba preveri njegovo identiteto in jo potrdi s podpisom. Izjavo pošlje v priporočeni obliki na Sloven^a-trans-plant, ki jo hrani v zbirki podatkov in jo vpiše v elektronsko evidenco. Podatki se bodo ob prvem potrjevanju vnesli na kartico zdravstvenega zavarovanja, kjer bodo zapisani nevidno ter bodo dostopni šele po smrti posameznika. Za vse dodatne informac^e lahko pokličite na OZ RK Vrhnika, pooblaščeno osebo Mojco Marolt, na telefonsko številko 7502-447. Za OZ RK Vrhnika: Mojca Marolt 26. oktober 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS 11 Dan brez avtomobila Lukov modri kombi motor ima, ki br ,br ,br ,br ,br ,br ,bra. V komb^u pa očka volan drži, levo, desno, levo, desno, pa naravnost hiti. Ustavi se pred semaforjem, kjer rdeča gori, pa čaka in čaka, da zelena se prižge. Očka pa hitro v vrtec hiti, kjer čaka ga Luka, da odpelje ga domov. Na prvi jesenski dan Ker pri nas se FIT izvaja, smo se Pikice na aktivni sprehod odpravile. Ko prispeli smo na cilj, vsi nahrbtnike smo imeli, v njih pa vodo, sadje in še kaj imeli. Utrujeni, pa žejni smo blazinice si vzeli in malicati mi začeli. Žejo tudi pogasili, malo smo se odpočili. Potem smo se pa še igrali, tekali in se skrivali. Kar naenkrat sliši se, da še nekdo v naravi je. Saj to so naše Žabice, ki tudi na aktivi sprehod so odšle! Skupaj smo se še poigrali in hitro je minil ta čas, saj že kosilo v vrtcu čaka nas. Nevenka Grom Sprejem novih otrok na B-vhodu v Vrtcu Barjanček Tako kot že vrsto let smo tudi letos na B-vhodu v Vrtcu Barjanček v tednu otroka pripravili slovesen sprejem za naše »nove« otroke. Vsi, ki so letos prvič prišli na naš vhod, so spoznali otroke in vzgojiteljice iz drugih skupin tako, da se je predstavila vsaka skupina. Na koncu smo skupaj vsi zarajali. m. ž. Zahvala dobrotnici Ko je sreča naklonjena, potrka na vrata. Ko sem v začetku jul^'a čakal pred Zdravstvenim domom Vrhnika svojo ženo in sina, je na vrata avtomobila potrkala neka gospa. S solzami v očeh mi je v roko dala belo ovojnico in rekla, da je videla, da imamo invalidnega otroka. Bil sem zelo presenečen in brez besed. Gospa je tiho odšla, jaz pa sem odprl ovojnico. V njej je bil denar. Hotel sem se zahvaliti, a gospe ni bilo nikjer več. Za ta dar se ji lepo zahvaljujemo. Žal nam je, da ne vemo niti njenega imena. Gospa, še enkrat vam hvala. Hvaležna družina Jesen pri balončkih DRUŠTVO ZA MENTALNO ZDRAVJE 1000 LJUBLJANA Glavarjeva 47 E-pošta: dzm.zdravljenje@gmail.com Telefon: 031/643-782 Telefon: 041/341-081 SUPPORT SKUPINE - SKUPINE ZA SAMOPOMOČ NA VRHNIKI ZA LJUDI S ČUSTVENIMI TEŽAVAMI Obveščamo vas, da DRUŠTVO ZA MENTALNO ZDRAVJE na VRHNIKI organizira dopolnilno mentalno zdravljenje - skupine za samopomoč pod vodstvom izkušenega strokovnjaka. Terapie potekajo v zdravstvenem domu dvakrat na mesec ob 18. uri. Udeležba je brezplačna. Če ste depresivni, nevrotični, žalujete, imate socialno ali katero drugo fob^'o, psihosomatske motnje ali katero drugo tovrstno težavo Vas vabimo, da nas pokličete na telefonsko številko 041/341-081, da se dogovorimo o vaši prisotnosti v skupini. Zlatko Jajčanin V naši skupinici v Vrtcu Barjanček že drugo leto biva, ustvarja, raziskuje, se igra, ^ dvanajst navihanih Balončkov. Stari so 2 do 3 leta, a so vseeno zelo dejavni, radovedni in ustvarjalni. Tako že nekaj časa v vrtec pridno nos^o različne jesenske plodove - pohvala velja tudi pridnim mamicam in očkom - s katerimi se igrajo, jih razvrščajo po velikosti, barvi, poimenujejo, po svoje štejejo in še bi lahko naštevala. In tako se je poleg kostanja, divjega in pravega, pa lešnikov, orehov, želoda, koruze, borovnic, ki so bile zelo okusne, v naši igralnici našla tudi jedilna buča. Nekaj časa je bila hiška za miško v dramatizaciji Razbita buča, ko pa nam je res počila, nas je zanimalo, kaj skriva v sebi. Tako smo pogumno iz nje pobrali peške ( nekaj jih bomo pojedli mi, nekaj pa jih bo za ptičke pozimi, saj nas pridno obiskujejo na naši okenski polici), bučo pa smo narezali na koščke, dodali vodo in lonec odnesli v kuhinjo. Dodali smo sladkor, malo klinčkov in cimeta in kuha se je lahko začela. Potem smo se šli ven igrat, ko pa smo se pred kosilom vrnili v igralnico, je bil kompot že ohlajen. Posedli smo se za mizo, prižgali svečko, nalili kompot v skodelice in ^ poskusili. Ja, poskusili smo vsi, zame in Minko je bil kompot okusen, otroci pa so delali malce bolj čudne obrazke. Ko sva jih vprašali, če bomo kompot iz buč še kdaj skuhali, so vsi v en glas odgovorili: »NE!« Zato sva jim ponudili jabolčni sok. Nič hudega, poskusili smo pa le, in tudi to nekaj šteje, kaj ne!? Zapisala Jolanda Artač, vzg. Kulturni dan v Ljubljani V četrtek, 24. 9. 2009, smo učenci 8. in 9. razredov obiskali jezikovno šolo Verba. Kulturni dan se je odv^al v sklopu dneva jezikov. Učili smo se portugalščino, kitajščino, norveščino, španščino, japonščino, francoščino in arabščino. Po učenju in predstavitvi vsakega jezika so nam na koncu postavili tri vprašanja. Razdeljeni smo bili v skupine, tako da smo med seboj tekmovali. Pri vseh jezikih, razen pri francoščini, smo zbrali vse točke, tako da smo jih imeli na koncu kar dvajset. Zbrali smo tudi veliko število pluskov, največ pri arabščini. Ta jezik se mi je zdel najbolj zanimiv, saj ga berejo nazaj pa še zanimivo je bil predstavljen. Njihovo abecedo smo se učili s čim glasnejšim govorjenjem. Všeč mi je bila tudi kitajska pismenka, ki jo je potrebno napisati kar s šestinpetdesetimi potezami. Povedali so nam še, kako velike so razdalje med norveškimi kraji. Naučili smo se tudi tri različne japonske pozdrave. V pomoč so nam bili učni listi z zemljevidi. Obhodili smo različne znamenitosti: uršulinsko cerkev, Dramo, ^Križanke, NUK, Srednjo glasbeno in baletno šolo Ljubljana, Šuštarski most, magistrat, stolnico, Tromostovje, Prešernov spomenik, frančiškansko cerkev, Centralno lekarno Ljubljana, dom Primičeve Jul^e, SNG Opero in balet, Moderno galer^o in pravoslavno cerkev. Anže Zadravec, 9. b, OŠ AMS Čarovnik Grega v Vrtcu Barjanček Na začetku septembra smo z našimi likovnimi izdelki ZMAJČKI, PIKAPOLNICE IN ŠKRATKI iz Barjančka sodelovali v likovnem natečaju Ljubljanskih mlekarn - BRIHTNE face. z njimi smo prepričali strogo komis^o, da si zaslužimo prvo nagrado. In to je obisk ČAROVNIKA GREGA, ki nas je obiskal 13. oktobra na dvorišcu Barjančka. Ob njegovih vragol^'ah in pesmicah smo uživali vsi od najmlajših do največjih. Majda Žakelj 12 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 26. oktober 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Uradne objave Občine Vrhnika, NAS ČASOPIS, št. 365., 26. oktober 2009 • Uradne objave Občine Vrhnika, NAS ČASOPIS, št. 365., 26. oktober 2009 Na podlagi 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/1999, 124/2000, 79/2001, 30/2002, 56/2002, 127/2006, 14/2007, 109/2008 in 49/2009) in 112. člena Statuta občine Vrhnika (Uradni list RS, št. 99/1999, 39/2000, 36/2001, 77/2006) je Občinski svet Občine Vrhnika na svoji 24. redni seji dne 15. 10. 2009 sprejel O D L O K O ZAKLJUČNEM RAČUNU PRORAČUNA OBČINE VRHNIKA ZA LETO 2008 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Vrhnika za leto 2008, ki zajema vse prihodke in druge prejemke ter odhodke in druge izdatke proračuna. Sestavni del zaključnega računa proračuna občine so tudi prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki krajevnih skupnosti za leto 2008. 2. člen Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki proračuna Občine Vrhnika so bili v letu 2008 realizirani v naslednjih zneskih: v EUR 720 PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 102.613,25 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 24.523,54 722 PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEOPREDMETENIH DOLGOROČNIH SREDSTEV 199.191,18 751 PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 24.523,54 V DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442) 0,00 73 PREJETE DONAC^E (730+731) 300,00 730 PREJETE DONAC^E IZ DOMAČIH VIROV 300,00 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI (740) 605.832,30 441 POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN FINANČNIH NALOŽB 0,00 740 TRANSFERNI PRIH. IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCE 605.832,30 VI PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV-V) 24.523,54 II SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 12.371.533,73 40 TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) 3.415.217,34 C. RAČUN FINANCIRANJA 400 PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM 786.734,50 Skupina/Podskupina kontov Zaključni račun 2008 401 PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST 125.445,58 VII ZADOLŽEVANJE (50) 0,00 50 ZADOLŽEVANJE 0,00 402 IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE 2.405.455,98 500 DOMAČE ZADOLŽEVANJE 0,00 403 PLAČILA DOMAČIH OBRESTI 0,00 VIII ODPLAČILA DOLGA (55) 0,00 409 REZERVE 97.581,28 55 ODPLAČILA DOLGA 0,00 A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV 41 TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413) 4.693.157,82 550 ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA 0,00 Skupina/Podskupinakontov Zaključni račun 2008 410 SUBVENC^E 263.383,23 IX SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I+IV+VII-II-V-VIII) -531.253,30 I SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) 11.815.756,89 411 TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM 1.878.433,64 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 10.907.820,16 X NETO ZADOLŽEVANJE (VII-VIII) 0,00 70 DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) 8.706.790,54 412 TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZAC^AM IN USTANOVAM 544.011,38 XI NETO FINANCIRANJE (VI+X-IX) 555.776,84 700 DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK 6.892.897,00 413 DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI 2.007.329,57 XII STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN 31.12. PRETEKLEGA LETA 4.840.328,00 703 DAVKI NA PREMOŽENJE 1.216.327,65 42 INVESTIC^SKI ODHODKI (420) 4.263.158,57 704 DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE 597.565,89 420 NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV 4.263.158,57 3. člen Bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja so sestavni del tega odloka. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v uradnem glasilu Naš časopis. 71 NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) 2.201.029,62 43 INVESTIC^SKI TRANSFERI (430) 0,00 710 UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA 757.252,55 430 INVESTIC^SKI TRANSFERI 0,00 III PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) (I-II) -555.776,84 711 TAKSE IN PRISTOJBINE 13.232,71 712 GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI 20.390,68 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Številka: 410-20/2009 (4-01) Datum: 16. 10. 2009 OBČINA VRHNIKA Župan dr. Marjan Rihar, l.r. 713 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV 9.849,48 Skupina/Podskupina kontov Zaključni račun 2008 714 DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI 1.400.304,20 IV PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 24.523,54 72 KAPITALSKI PRIHODKI (720+722) 301.804,43 Na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - ZLS-UPB2 in 76/2008), 23. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98, 27/02, 110/02 in 15/03) in Statuta Občine Vrhnika (Uradni list RS, št. 99/99, 39/00, 36/01 in 77/06) je Občinski svet na 24. seji dne 15. 10. 2009 sprejel PRAVILNIK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH PRAVILNIKA O SOFINANCIRANJU ŠPORTA V OBČINI VRHNIKA 1. člen V prvem odstavku 5. člena se črta besedilo »po pooblastilu župana«. 2. člen Spremeni se prvi odstavek 7. člena tako, da se glasi: »Javni razpis se objavi v občinskem glasilu Naš časopis, na spletni strani zavoda ter na spletni strani Občine Vrhnika.«. Spremeni se drugi odstavek tako, da se glasi: »Javni razpis se objavi najkasneje en mesec po sprejemu letnega programa športa za naslednje proračunsko leto.«. Spremeni se tretji odstavek tako, da se glasi: »Rezultate javnega razpisa se objavi javno, in sicer na spletni strani zavoda, najkasneje en mesec po podpisu pogodb z izvajalci letnega programa športa.«. 3. člen V prvem odstavku 8. člena se črta beseda »vsaj«. 4. člen Peta alineja 10. člena se črta. 5. člen Spremeni se odstavek 16.a člena tako, da se glasi: »Ob podpisu pogodbe in poravnanih vseh obveznostih iz predhodnih koledarskih let do javnega zavoda in do Občine Vrhnika bo Občina Vrhnika posameznemu izvajalcu programov nakazala ustrezen odstotek skupne višine njemu namenjenih sredstev, in sicer glede na to, v katerem mesecu je pogodba podpisana. Preostala sredstva za ta namen pa bo Občina Vrhnika nakazovala v skladu s predlogom dinamike razpoložljivih sredstev, in sicer na podlagi prejema pisnega obvestila javnega zavoda o realizacyi posameznega programa izvajalca ter poravnanih vseh obveznostih do javnega zavoda in do Občine Vrhnika.« 6. člen Spremeni se 17. člen tako, da se glasi: »Če izvajalec pogodbe ne podpiše v roku 8 dni od prejema pisnega poziva za podpis, se šteje, da je izvajalec odstopil od zahteve po sofinanciranju posameznih vsebin na področju športa.«. 7. člen Spremeni se četrti odstavek 18. člena tako, da se glasi: »Javni zavod mora omogočiti občinski upravi vpogled v vso do-kumentacyo, našteto v prvem odstavku.«. 8. člen V tretji alineji 20. člena se za besedo »registrirane« doda besedo »tudi«. V prvi alineji drugega odstavka se za besedo »zakonodajo« črta ločilo vejica »,«. 9. člen V prvi alineji prvega odstavka 22. člena se za besedo »šolstvo« črta ločilo vejica »,« in črta besedo »znanost«. 10. člen Za 25. členom se doda 26. člen, ki se glasi: »Nerazdeljena sredstva iz posameznih vsebin se prerazpored^o po ostalih vsebinah tako, kot se to določi v letnem programu športa.« 11. člen 26. člen in 27. člen se ustrezno preštevilčita na »27. člen« in »28. člen«. 12. člen V Merilih za vrednotenje športa v občini Vrhnika se v vsebini »6. Športni objekti« črta besedilo », telovadnica pri OŠ Log-Dragomer«. V deveti alineji razpredelnice številka 7 se na koncu doda vejica in besedilo »športne dvorane izven občine Vrhnika«. V razpredelnici številka 7 ^se črta besedilo »Telovadnica OŠ Log-Dragomer« s pripadajočim faktorjem »2«. V razpredelnici se črta besedilo »Športno igrišče Dragomer« s pripadajočimi točkami »200«. V drugem odstavku se za besedo »športa« doda ločilo vejica »,«. 13. člen V zadnjem odstavku vsebine »12. Delovanje društev in športnih zvez, ki opravljajo na ravni lokalne skupnosti strokovne, organiza-cyske in razvojne naloge v športu« se za besedo »šolstvo« črta ločilo vejica »,« in beseda »znanost«. 14. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem glasilu Občine Vrhnika Naš časopis. Številka: 621-1/99 (3-01) Datum: 16. 10. 2009 OBČINA VRHNIKA Župan dr. Marjan Rihar, l.r. •Na podlagi 3. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 17/91, 55/92, 13/93, 66/93, 45/94, 8/96 in 36/00), 61. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - ZLS-UPB2 in 76/2008), 28. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 - UPB1 in 56/2008), 23. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98, 27/02, 110/02 in 15/03), Zakona o spodbujanju razvoja turizma (Uradni list RS, št. 2/04) in 20. člena Statuta Občine Vrhnika (Uradni list RS, št. 99/99, 39/00, 36/01 in 77/06) je Občinski svet na 24. seji dne 15. 10. 2009 sprejel ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O USTANOVITVI JAVNEGA ZAVODA »ZAVOD IVANA CANKARJA ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM VRHNIKA« 1. člen Spremeni se drugi stavek 3. člena tako, da se glasi: »Sedež zavoda je na Vrhniki, Tržaška cesta 9.« 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem glasilu Občine Vrhnika Naš časopis. Številka: 002-6/2004 (3-01) Datum: 16. 10. 2009 OBČINA VRHNIKA Župan dr. Marjan Rihar, l.r. •Na podlagi 57. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07) ter 33. člena Statuta Občine Vrhnika (Ur. l. RS, št. 99/99, 39/00, 36/01) sprejme župan Občine Vrhnika S K L E P o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za infrastrukturno navezavo območja občinskega podrobnega prostorskega načrta za stanovanjsko pozidavo Podhruševca na Vrhniki na širše območje 1. člen (ocena stanja in razlogi za pripravo OPPN) 1) V Prostorskih sestavinah dolgoročnega plana Občine Vrhnika za obdobje 1986 do 2000 in srednjeročnega plana Občine Vrhnika za obdobje 1986 do 1990 s spremembami in dopolnitvami (Uradne objave Naš časopis, št. 4/87, 13/88, Ur. l. RS, št. 21/90,41/94,50/ 94,63/96,70/96,73/97,76/98,69/99, Uradne objave Naš časopis, št. 40/01, 272/01, 277/01, 304/04) je območje »Podhruševca« opredeljeno: - del kot stavbno zemljišče (oznaka S), - del kot zemljišče za oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti (oznaka C). Območje se ureja z občinskim podrobnim prostorskim načrtom. 2) V Odloku o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto V3 Vrhnika - Sinja Gorica (Ur. l. RS, št. 2/95, 77/06, 77/06, Naš časopis, št. 319/05, 330/06) del območja Pod-hruševca sodi v območje urejanja V3S/4, morfološka enota 1A/1, kar pomeni: - S: površine za stanovanja in spremljajoče dejavnosti, - 1: območja za kolektivna stanovanja (blokovna gradnja), - A: prostostoječa gosta pozidava; ter del v območje urejanja V2I/1, morfološka enota 5A/1, kar pomeni: - I: površine za inštitute, šolstvo, zdravstvo, - 5: območja za šolstvo, inštitute, zdravstvo in otroško varstvo (v nadaljevanju: družbene dejavnosti), - A: prostostoječa gosta pozidava. 2) Pobudo za pripravo in sprejem občinskega podrobnega prostorskega načrta za infrastrukturno navezavo območja občinskega podrobnega prostorskega načrta za stanovanjsko pozidavo Podhru-ševca na Vrhniki na širše območje (v nadaljnjem besedilu: OPPN Podhruševca - infrastruktura), št. 02/463/ZGJ, z dne 20. 8. 2009, je podal Primis Vrhnika d.o.o., Tržaška cesta 23, 1360 Vrhnika kot pobudnik in načrtovalec prostorskega akta. Investitor prostorskega akta je GPG Inženiring d.d., Vevška cesta 52, 1260 Ljubljana - Polje. 3) Izdelava OPPN Podhruševca - infrastruktura bo omogočila izvedbo prometne, komunalne in energetske infrastrukturne navezave območja OPPN za stanovanjsko pozidavo Podhruševca na Vrhniki (v nadaljnjem besedilu: OPPN Podhruševca - stan. pozidava) na širše območje. Na območju OPPN Podhruševca - stan. pozidava (v pripravi) isti investitor (GPG Inženiring d.d.) načrtuje gradnjo stanovanjskih blokov, vrtca ter pripadajoče infrastrukture. 2. člen (območje OPPN) 1) Območje OPPN leži SV od vzpetine Hruševca in SZ od regionalne ceste RII-409 Ljubljana - Vrhnika. Meji na območje, kjer se načrtuje stanovanjska pozidava Podhru-ševca, na potok Ribnjak (Perilo), na traso opuščene železniške proge ter na industrysko cono Sinja Gorica. Skupna površina območja meri cca 3.784 m2. Zemljišča so v naravi barjanski travniki in neplodne površine. 2) Območje OPPN je razdeljeno na tri dele, ki se nahajajo ob območju OPPN Podhruševca - stan. pozidava. Prvo območje je navezava na cesto med soseskama Vrtnarya in Zlatica. Drugo območje je navezava ob bodočem vrtcu na načrtovano »cesto G«. Tretje območje je navezava na načrtovano »križišče 3« v industryski coni Sinja Gorica. 3. člen (način pridobitve strokovnih rešitev) 1) Strokovne rešitve za OPPN pripravi načrtovalec Primis Vrhnika d.d., Tržaška cesta 23, 1360 Vrhnika. 2)Strokovne rešitve se pripravyo na podlagi: - prikaza stanja prostora, - Prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Vrhnika za obdobje 1986 do 2000 in srednjeročnega plana Občine Vrhnika za obdobje 1986 do 1990 s spremembami in dopolnitvami (Uradne objave Naš časopis, št. 4/87, 13/88, Ur. l. RS, št. 21/90, 41/94, 50/94, 63/96, 70/96, 73/97, 76/98, 69/99, Uradne objave Naš časopis, št. 40/01, 272/01, 277/01, 304/04), - Odloka o občinskem loka- 26. oktober 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS 13 Uradne objave Občine Vrhnika, NAS ČASOPIS, št. 365., 26. oktober 2009 • Uradne objave Občine Vrhnika, NAS ČASOPIS, št. 365., 26. oktober 2009 cyskem načrtu za prometno, energetsko, vodovodno, komunalno, vodno in drugo javno infrastrukturo v industryski coni Sinja Gorica na Vrhniki (Ur. l. RS, št. 75/05), - investicyskih namer investitorja OPPN, - smernic nosilcev urejanja prostora. 3) Strokovne rešitve za posamezne prostorske ureditve se lahko pripravyo v variantah, ki se jih ovrednoti in medsebojno primerja s prostorskega, okoljskega, funkcionalnega in ekonomskega vidika. 4. člen (roki za pripravo OPPN in njegovih posameznih faz) 1) Postopek priprave OPPN teče na podlagi 57. do 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, 33/07) in sicer v naslednjih fazah: FAZA - PREDVIDENI ROK - Sklep o začetku postopka, Osnutek OPPN - oktober 2009 - Pridobitev smernic + odločbe o CPVO - oktober - november 2009, 30 dni - Dopolnitev osnutka OPPN + izdelava okoljskega poročila* + izdelava osnutka programa opremljanja - december 2009 -februar 2010 - Potrditev okoljskega poročila* - marec 2010, 15 dni - Javno naznanilo - marec 2010, 7 dni pred začetkom javne razgrnitve - Javna razgrnitev in javna obravnava OPPN in strokovnih podlag - marec - april 2010, 30 dni - Priprava stališč do pripomb in predlogov javnosti - april 2010 - Priprava predloga OPPN - maj 2010 - Zbiranje mnenj nosilcev urejanja prostora - maj - juny 2010, 30 dni - Potrdilo o sprejemljivosti vplivov izvedbe OPPN na okolje* - juny 2010 - Predložitev usklajenega predloga OPPN Odboru za urejanje prostora ter varstvo naravne in kulturne dediščine v obravnavo, Predložitev usklajenega predloga OPPN občinskemu svetu v sprejem, Sprejem OPPN z odlokom in objava v uradnem glasilu - july 2010 * če MOP izda odločbo, da je izdelava celovite presoje vplivov na okolje nujna 2) Javno naznanilo o javni razgrnitvi in javni obravnavi se pošlje tudi članom Odbora za urejanje prostora ter varstvo naravne in kulturne dediščine ter članom Sveta Krajevne skupnosti Vrhni-ka-Breg. 5. člen (nosilci urejanja prostora) Nosilci urejanja prostora, ki podajo smernice za načrtovanje prostorske ureditve iz njihove pristojnosti so: 1. Ministrstvo za obrambo, Direk-torat za obrambne zadeve, Sektor za civilno obrambo, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana 2. Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana 3. Javna agencya za železniški promet RS, Kopitarjeva 5, 2000 Maribor 4. Agencya RS za okolje, Urad za upravljanje z vodami, Einspilerje-va 6, p.p. 2608, 1109 Ljubljana 5. Ministrstvo za kulturo, Maistrova 10, 1000 Ljubljana (v vednost: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenye, OE Ljubljana, Tržaška cesta 4, 1000 Ljubljana) 6. Zavod RS za varstvo narave, OE Ljubljana, Cankarjeva 10, 1000 Ljubljana 7. Elektro Ljubljana d.d., Distribu-cyska enota Ljubljana okolica, Slovenska cesta 58, 1516 Ljubljana 8. Telekom Slovenye d.d., Regionalna enota TK Omrežje Zahod, Stegne 19, 1547 Ljubljana 9. Geoplin plinovodi d.o.o., Cesta Ljubljanske brigade 11, p.p. 3720, 1001 Ljubljana 10. Komunalno podjetje Vrhnika d.d., Javna kanalizacya, Javna higiena, Javna razsvetljava, Javni vodovod, Plin, Pot na Tojnice 40, 1360 Vrhnika 11. Občina Vrhnika, Oddelek za okolje in komunalo, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika 12. Občina Vrhnika, Oddelek za družbene zadeve in gospodarstvo, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika 13. drugi nosilci urejanja prostora, v kolikor bi se v postopku priprave OPPN izkazalo, da so njihove smernice potrebne. 6. člen (obveznosti v zvezi s financiranjem priprave OPPN) 1) Finančna sredstva za izdelavo strokovnih podlag, geodetskega načrta, OPPN ter za stroške smernic, mnenj in objav zagotavlja investitor OPPN: GPG Inženiring d.d., Vevška cesta 52, 1260 Ljub-ljana-Polje. 2) Kot sestavni del odloka OPPN se sprejme tudi program opremljanja, ki ga naroči Občina Vrhnika, plača pa investitor OPPN. 7. člen (objava) Ta sklep se objavi v Uradnem listu RS in začne veljati naslednji dan po objavi. Objavi se tudi v Našem časopisu in na spletni strani Občine Vrhnika ter pošlje Ministrstvu za okolje in prostor. Številka: 3505-22/2009 (5-08) Vrhnika, dne 7. 10. 2009 Župan Občine Vrhnika dr. Marjan Rihar l.r. •Na podlagi 57. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur.l. RS, št. 33/07) ter 33. člena Statuta Občine Vrhnika (Ur.l. RS, št. 99/99, 39/00, 36/01, 77/06) sprejme župan Občine Vrhnika SKLEP o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za stanovanjsko sosesko Kralovše na Vrhniki 1. člen (ocena stanja) 1) Postopek priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta (v nadaljevanju OPPN) za stanovanjsko sosesko Kralovše se je začel na podlagi Sklepa o začetku postopka, ki je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slo-venye št. 2/08. Zaradi popravka navedbe parcelne številke in okrnjene vsebine planiranih posegov glede na prejšnji sklep o začetku postopka, se sprejme novi sklep o začetku postopka, s katerim se predhodni sklep razveljavi. 2) V dosedanjem postopku priprave OPPN za stanovanjsko sosesko Kralovše na Vrhniki so bila opravljena naslednja dejanja: - Sprejem in objava sklepa o začetku postopka (Ur.l. RS, št. 2/2008), - Sklep o začetku postopka poslan na MOP, dne 9. 1. 2008, - Pridobljena odločba MOP, Sektor za CPVO, dne 9.6.2008, - Pripravljen osnutek OPPN, marec 2009, - Poslan poziv za pridobitev smernic, dne 2. 4. 2008, - Prejete smernice nosilcev urejanja prostora, maj - july 2009. 2. člen (razlogi za pripravo OPPN) 1) V prostorskih sestavinah dolgoročnega plana Občine Vrhnika za obdobje 1986 do 2000 in srednjeročnega plana Občine Vrhnika za obdobje 1986 do 1990 s spremembami in dopolnitvami (Uradne objave Naš časopis št. 4/87, 13/88, Ur.l. RS, št. 21/90, 41/94, 50/94, 63/96, 70/96, 73/97, 76/98, 69/99, Uradne objave Naš časopis št. 40/ 01, 272/01, 277/01, 304/04, 319/05; v nadaljevanju prostorski plan Občine Vrhnika) je območje Kralovše opredeljeno kot stavbno zemljišče za stanovanja in spremljajoče dejavnosti (oznaka S). Območje spada v območje urejanja V3S/6, morfološka enota 1B/2, kjer so predvidena kolektivna stanovanja (blokovna gradnja) in strnjena pozidava. Območje je predvideno za urejanje z občinskim podrobnim prostorskim načrtom. 2) Pobudo za pripravo in sprejem OPPN za stanovanjsko sosesko Kralovše na Vrhniki je podal investitor Real invest d.o.o., Dobravlje 34b, 5263 Dobravlje. 3) Pobuda je bila podana, ker želi investitor na obravnavanem območju zgraditi stanovanjske bloke z vso potrebno infrastrukturo. 3. člen (območje OPPN) 1) Območje za stanovanjsko sosesko Kralovše se nahaja med novozgrajeno stanovanjsko sosesko Zlatica, stanovanjskimi in gospodarskimi objekti ob regionalni cesti Ljubljana - Vrhnika, Kovinarsko Vrhnika in traso opuščene železniške proge. Območje je trenutno v rabi kot barjanski travnik. 2) Območje urejanja obsega zemljišči z parc. št. 2700/2 in 2704/6 k.o. Vrhnika. Območje se v fazi priprave prostorskega akta lahko spremeni. 4. člen (način pridobitve strokovnih rešitev) 1)Strokovne rešitve za OPPN pripravi načrtovalec, ki ga izbere investitor. 2)Strokovne rešitve se pripravyo na podlagi: - prikaza stanja prostora, - prostorskega plana Občine Vrhnika, - odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto V3 Vrhnika - Sinja Gorica (Ur. l. RS, št. 2/95, 77/06, Naš časopis št. 319/05, 330/06, 354/08, 362/09), - odloka o občinskem lokacy-skem načrtu za javno prometno, energetsko, vodovodno, komunalno, vodno in drugo gospodarsko infrastrukturo v industryski coni Sinja Gorica na Vrhniki (Uradni list RS, št. 75/05), - Odloka o občinskem lokacy-skem načrtu za trgovino z živili Hofer na Vrhniki (Uradni list RS, št. 54/07), - Investicyskih namer investitorja OPPN, - Smernic nosilcev urejanja prostora. 3) Strokovne rešitve za posamezne prostorske ureditve se lahko pripravyo v varinatah, ki se jih ovrednoti in medsebojno primerja s prostorskega, okoljskega, funkcionalnega in ekonomskega vidika. 5. člen (program opremljanja) 1) Osnutek programa opremljanja se pripravi na podlagi dopolnjenega osnutka OPPN in se z njim javno razgrne. Predlog programa opremljanja se pripravi na podlagi usklajenega predloga OPPN ter sprejme kot priloga akta. 2) Izdelovalca programa opremljanja izbere Občina Vrhnika, stroške izdelave pa krye investitor OPPN. 6. člen (roki za pripravo OPPN in njegovih posameznih faz) 1) Postopek priprave OPPN teče na podlagi 57. člena do 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur.l. RS, št. 33/07) in sicer v naslednjih fazah: (glej tabelo desno) 2) Javno naznanilo o javni razgrnitvi in javni obravnavi se pošlje članom Odbora za urejanje prostora ter kulturne dediščine ter svetu Krajevne skupnosti Vrhnika - Breg. 7. člen (nosilci urejanja prostora) 1) Nosilci urejanja prostora, ki so podali smernice za načrtovanje prostorske ureditve iz njihove pristojnosti, so: - Zavod RS za varstvo narave, OE Ljubljana, Cankarjeva 10, 1000 Ljubljana; - Ministrstvo za kulturo, Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana; - Ministrstvo za obrambo, Di-rektorat za obrambne zadeve, Urad za civilno obrambo, Vojkova c. 55, 1000 Ljubljana; - Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, izpostava Ljubljana Prule 27, 1000 Ljubljana; - Ministrstvo za obrambo, Uprava za zaščito in reševanje, Vojkova c. 61, 1000 Ljubljana; - Direkcya RS za ceste, Sektor za upravljanje, vzdrževanje in varstvo cest, Območje Ljubljana, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana; - Javna agencya RS za železniški promet, Kopitarjeva 5, 5000 Maribor; - Elektro Ljubljana d.d., Distribu-cyska enota Ljubljana okolica, Slovenska cesta 58, 1516 Ljubljana; - Geoplin plinovodi d.o.o., Cesta Ljubljanske brigade 11, p.p. 3720, 1001 Ljubljana; - Telekom Slovenye d.d., Regionalna enota TK omrežje Zahod, Stegne 19, 1547 Ljubljana; - Komunalno podjetje Vrhnika d.d., Javna kanalizacya, Javna higiena, Javna razsvetljava, Javni vodovod, Plin, Pot na Tojnice 40, 1360 Vrhnika - Občina Vrhnika, Oddelek za okolje, prostor in komunalo, Tržaška c. 1, 1360 Vrhnika; 2) V postopku je potrebno pridobiti še smernice Ministrstvo za okolje in prostor, Agencya RS za okolje, Urad za upravljanje z vodami, Einspilerjeva 6, p.p. 2608, 1109 Ljubljana. 3) V kolikor bi se v postopku priprave OPPN izkazalo za potrebno, se pridobi tudi smernice drugih nosilcev urejanja prostora. 8. člen (obveznosti v zvezi s financiranjem priprave OPPN) Finančna sredstva za izdelavo strokovnih podlag, geodetskega načrta, OPPN, stroške smernic, mnenj in objav ter programa opremljanja zagotavlja investitor OPPN Real invest d.o.o., Dobrav-lje 34b, 5263 Dobravlje. 9. člen (objava) 1) Ta sklep se objavi v Našem časopisu in začne veljati naslednji dan po objavi. Objavi se tudi na spletni strani Občine Vrhnika in pošlje Ministrstvu za okolje in prostor. 2) S tem sklepom se razveljavi sklep o začetku postopka, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 2/08. Št: 3505 - 38 / 2007 Vrhnika, dne 13. 10. 2009 Župan Občine Vrhnika dr. Marjan RIHAR •Na podlagi Statuta Občine Vrhnika (Uradni list RS, št. 99/1999, 39/2000, 36/2001 in 77/2006), Statuta Občine Borovnica (Uradni list RS, št. 6/2008) in Statuta Občine Log - Dragomer (Uradni list RS, št. 33/2007) so Občinski svet Občine Vrhnika na nadaljevanju 24. redne seje dne 20. 10. 2009, Občinski svet Občine Borovnica na 23. redni seji dne 8. 10. 2009 in Občinski svet Občine Log - Dra-gomer na 22. redni seji dne 30. 9. 2009 sprejeli ODLOK o spremembah Odloka o ustanovitvi in organiziranju Javnega podjetja Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o. 1. člen 12. člen Odloka o ustanovitvi in organiziranju Javnega podjetja Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o., (Uradne objave Naš časopis, št. 360/09 - uradno prečiščeno besedilo) se spremeni tako, da se glasi: "Osnovni vložek posamezne občine v osnovnem kapitalu podjetja se določi na podlagi Sklepa o delitveni bilanci premoženja prejšnje občine Vrhnika na dan, 31. 12. 1994 z dne 23. 10. 1997 ter Sporazuma o razdelitvi premoženja Občine Vrhnika na dan 31. 12. 2006 z dne 21. 6. 2007 tako, da so osnovni vložki sledeči: 1. Občina Vrhnika, osnovni vložek 265.404,97 EUR, poslovni delež 66,17 %; 2. Občina Borovnica, osnovni vložek 74.202,69 EUR, poslovni delež 18,5 %; 3. Občina Log - Dragomer, osnovni vložek 61.487,96 EUR, poslovni delež 15,33 %." 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenye, objavi pa se tudi v uradnem glasilu Naš Časopis. Odlok v Uradnem listu Republike Slovenye objavi Občina Vrhnika, stroški objave bremenyo občine ustanoviteljice glede na osnovne vložke. Št. 353-69/03 (1-02) Vrhnika, dne 21. 10. 2009 Župan Občine Vrhnika dr. Marjan Rihar, l.r. Št. 014-0002/2008-1 Borovnica, dne 21. 10. 2009 ^ Župan Občine Borovnica Andrej Ocepek, l.r. Št. 354-5/2007 Dragomer, dne 21. 10. 2009 ^ Župan Občine Log - Dragomer Mladen Sumina, l.r. •Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (94/2007-UPB2, 27/2008 Odl.US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 100/2008 Odl.US: U-I-427/06-9), 2. in 3. člen Zakona o javnih cestah (33/2006-UPB1, 33/2006 Odl.US: U-I-325/ 04-8, 45/2008, 57/2008-ZLDUVCP, 42/2009), 21. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1-UPB1, Ur.l. RS, št. 102/2004 (14/2005 popr.), 120/2006 Odl.US: U-I-286/04-46), FAZA OKVIRNI ROKI Osnutek OPPN Marec 2009 Pridobitev smernic Maj 2009 - July 2009 Obvestilo o CPVO 30 dni Dopolnitev osnutka OPPN November - December 2009 Javno naznanilo 7 dni pred začetkom javne razgrnitve Javna razgrnitev in javna obravnava Januar - Februar 2010, 30 dni Priprava stališč do pripomb in Marec 2010 predlogov javnosti Priprava predloga OPPN April 2010 Pridobitev mnenj nosilcev April - Maj 2010, 30 dni urejanja prostora Predložitev usklajenega predloga OPPN Juny 2010 odboru in občinskemu svetu v sprejem Sprejem OPPN z odlokom in objava July 2010 v Uradnem listu. 30. člena Statuta Občine Vrhnika (Uradni list RS, št. 99/99, 39/00, 36/ 01 in 77/06) in Poslovnika o delu Občinskega sveta Občine Vrhnika (UPB-2, Naš časopis št. 354 z dne 27. 10. 2008) je Občinski svet Občine Vrhnika na nadaljevanju 24. redne seje dne 20. 10. 2009 sprejel naslednji SKLEP O PRIDOBITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA 1. Status grajenega javnega dobra pridobyo naslednja zemljišča v lasti Občine Vrhnika: - parc. št. 91/2, 99/2,103/6, 2098/8, 2094/20, 2094/22, 2094/24, 2094/25, 2094/32, 2094/23 in 59/5, vse k.o. Vrhnika, - parc. št. 242/15 in 228/1, obe k.o. Velika Ligojna, - parc. št. 2155/4, k.o. Stara Vrhnika. 2. Pri zemljiščih - parc. št. 91/2, 99/2,103/6, 2098/8, 2094/20, 2094/22, 2094/24, 2094/25, 2094/32, 2094/23 in 59/5, vse k.o. Vrhnika, - parc. št. 242/15 in 228/1, obe k.o. Velika Ligojna, - parc. št. 2155/4, k.o. Stara Vrhnika. se v zemljiški knjigi vpiše zaznamba statusa grajenega javnega dobra. 3. Sklep prične veljati osmi dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis. Številka: 478-9/2009 (6-09) Datum: 21. 10. 2009 OBČINA VRHNIKA Župan dr. Marjan Rihar, l.r. •Na podlagi 85.člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03-popr., 58/03-ZZK-1 in 33/07 - ZPNačrt) in Statuta Občine Vrhnika (Uradni list RS, št. 99/99, 39/00, 36/01 in 77/06) je Občinski svet Občine Vrhnika na nadaljevanju 24. seje dne 20.10.2009 sprejel ODLOK O DOLOČITVI OBMOČU PREDKUPNE PRAVICE NA NEPREMIČNINAH V OBČINI VRHNIKA I. UVODNA DOLOČBA 1. člen (1) Ta odlok določa območja predkupne pravice občine Vrhnika na nepremičninah na območjih poselitve in na območjih obstoječih oziroma predvidenih infrastrukturnih omrežy in objektov izven poselitvenih območy. (2) Odlok o določitvi območy predkupne pravice na nepremičninah v občini Vrhnika vsebuje tekstualni in grafični del. II. PODLAGA ZA DOLOČITEV OBMOČn 2. člen (1) Poselitvena območja, na katerih se nahajajo nepremičnine iz 1. člena tega odloka so določena z Dolgoročnem planu Občine Vrhnika za obdobje 1986 do 2000 in srednjeročnim družbenim planom Občine Vrhnika za obdobje 1986 do 1990 (Uradne objave Naš časopis št. 4/87, 13/88, Uradni list RS, št. 21/90, 41/94, 50/94, 63/96, 70/96, 73/97, 76/98, 69/99, Uradne objave Naš časopis št. 40/01, 272/01, 277/01, 304/2004, 319/05), (v nadaljevanju: prostorski plan občine Vrhnika). (2) Predkupna pravica se nanaša na nepremičnine, na katerih se v celoti ali samo na delu predvideva: - gradnja ali rekonstrukcya poškodovanih, dotrajanih ali porušenih objektov za potrebe javne uprave, pravosodja, obrambe in državnih rezerv, 14 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 26. oktober 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Uradne objave Občine Vrhnika, NAS ČASOPIS, št. 365., 26. oktober 2009 • Uradne objave Občine Vrhnika, NAS ČASOPIS, št. 365., 26. oktober 2009 - gradnja ali rekonstrukcya poškodovanih, dotrajanih ali porušenih objektov gospodarske javne infrastrukture in objektov, ki službo varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, - gradnja ali rekonstrukcya poškodovanih, dotrajanih ali porušenih objektov za potrebe zdravstva, socialnega varstva, šolstva, kulture, znanosti in športa. (3) Predkupna pravica se ne nanaša na stanovanja v etažni lastnini. III. PREDKUPNA PRAVICA NA OBMOČJIH POSELITVE 3. člen Predkupna pravica je na območjih poselitve določena na nepremičninah, ki so namenjene za enega od namenov iz drugega odstavka 2. člena tega odloka na območjih, ki se urejajo z veljavnim prostorskim izvedbenim aktom ali s predvidenim občinskim podrobnim prostorskim načrtom na spodaj navedenih območjih: 1) V delu planske celote V1 Vrhnika - Center: - v območjih urejanja V1P/3, morfološka enota 6A/1 - površine za proizvodne dejavnosti, prosto-stoječa gosta pozidava in morfološka enota 2A/1 - območje za individualno stanovanjsko gradnjo, prostostoječa gosta pozidava, - v območju urejanja V1P/5, morfološka enota 6E/4 - površine za proizvodne dejavnosti in proizvodne objekte ter druge objekte (skladišča in nadstrešnice), - v območju urejanja V1P/4, morfološka enota 6E/3 - površine za proizvodne dejavnosti in proizvodne objekte ter druge objekte (skladišča in nadstrešnice), - v območju, ki je namenjen za gradnjo dostopne ceste do vrtca Barjanček na zemljiščih s parcelno št. 2502/1, 2502/2, 2103/1, 2496/1, 2496/3, 2496/4, 2494, 2859/2, 2497/1, 2500/14, 2500/15 in 2500/17 vse k.o. Vrhnika, - v območju urejanja V1O/5, morfološka enota 3A/3 - površine namenjene za centralne dejavnosti, zemljišče s parcelno št. 2053/16 k.o. Vrhnika, - v območju, kjer je predvidena gradnja Upravnega centra Vrhnika na zemljišču s parcelnimi št. 2779/2, 2779/1, *6/1, 2951/1, 2951/2, 2951/3, 2951/4, 2951/5, 2951/6, 2951/7, 2951/8 in 2951/9 vse k.o. Vrhnika; 2) V delu planske celote V2 Vrhnika - Verd: - v območjih urejanja V2P/1, morfološka enota 6E/3 - površine za proizvodne dejavnosti in proizvodne objekte ter druge objekte (skladišča in nadstrešnice) na delu območja, ki je v planskem aktu določen za proizvodno namensko rabo, - v območjih urejanja V2P/2, morfološka enota 6E/2 - površine za proizvodne dejavnosti in proizvodne objekte ter druge objekte (skladišča in nadstrešnice) na delu območja, ki je v planskem aktu določen za proizvodno namensko rabo, - v območjih urejanja V2P/4, morfološka enota 6E/1 - površine za proizvodne dejavnosti in proizvodne objekte ter druge objekte (skladišča in nadstrešnice) na delu območja, ki je v planskem aktu določen za proizvodno namensko rabo. 3) V delu planske celote V3 Vrhnika - Sinja Gorica - celotno območje Industryske cone Sinja Gorica, ki zajema območji V3P/3, morfološke enote 6E/3, 6E/5 in 6E/6 ter območje V3P/4, morfološka enota 4A/1 in celotno območje Občinskega lokacyskega načrta za javno prometno, energetsko, vodovodno, komunalno, vodno in drugo gospodarsko infrastrukturo v industryski coni Sinja Gorica na Vrhniki (Uradni list RS, št. 75/05), - v območju Obrtne cone Sinja Gorica: V3P/1, morfološka enota 6G/1 - površine za proizvodne dejavnosti (dovoljena gradnja nadstrešnic in depony), - v območju Poslovno obrtne cone 2 (POC 2) in območje RTP Vrhnika, ki zajema zemljišča, namenjena za proizvodnje dejavnosti, s parcelno št. 2291/4, 2280/2, 2281/2, 2282/3, 2283/4, 2284/2, 2290, 2286/1 in 2289 k.o. Stara Vrhnika in 2658/14, 2658/2 k.o. Vrhnika. 4. člen Na delih poselitvenih območjih nasely, ki se urejajo z Odloki o prostorskih ureditvenih pogojih, veljavnih na območju Občine Vrhnika, je predkupna pravica občine določena: 1) V območju varstvenih pasov vseh občinskih kategoriziranih cest in kolesarskih poti. 2) V delu planske celote V1 Vrhnika - Center: - v območju urejanja V1P/8 - lUV - industrya, morfološka enota 6E/7 - površine za proizvodnje dejavnosti, prostostoječa gosta pozidava. 3) V delu planske celote V2 Vrhnika - Verd: - v območju LIKO, v območju urejanja V2P/4, morfološka enota 6E/1 - površine za proizvodne dejavnosti in proizvodne objekte ter druge objekte (skladišča in nadstrešnice), - v območju proizvodne cone z oznako »P« ob kamnolomu Verd (proizvodne, obrtne in servisne dejavnosti). 4) V delu planske celote V3 Vrhnika - Sinja Gorica - v območju proizvodna cona Bajerji, območje urejanja V3P/5, morfološka enota 6E/1 - površine za proizvodne dejavnosti in proizvodne objekte ter druge objekte (skladišča in nadstrešnice), - V območju Obrtno - komunalne cone Tojnice zajema območje urejanja V3M/2, morfološka enota 7E/1 - območje za komunalne dejavnosti, površine za proizvodne dejavnosti in proizvodne objekte ter druge objekte (skladišča in nadstrešnice). IV. PREDKUPNA PRAVICA IZVEN OBMOČn POSELITVE 5. člen Izven poselitvenih območy je območje predkupne pravice določeno v prostorskem planu občine Vrhnika, kot območje predvidene gospodarske infrastrukture, za obstoječo gospodarsko infrastrukturo pa z varstvenim pasom ob kategoriziranih občinskih cestah in kolesarskih poteh. V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 6. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o določitvi območja predkupne pravice na območju občinskega lokacyskega načrta za javno prometno, energetsko, vodovodno, komunalno, vodno in drugo gospodarsko infrastrukturo v industryski coni Sinja Gorica na Vrhniki (Uradni list RS, št. 85/05). 7. člen Ta odlok prične veljati naslednji dan po objavi v občinskem glasilu Naš Časopis. Št. 007-7/2009 (5-01) Vrhnika, dne 21.10.2009 OBČINA VRHNIKA Župan dr. Marjan RIHAR, l.r. •Na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi - ZLS (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo in 76/08) je Občinski svet Občine Vrhnika na nadaljevanju 24. redne seje dne 20. 10. 2009 sprejel S T A T U T OBČINE VRHNIKA 1. sploŠne določbe 1. člen Občina Vrhnika (v nadaljnjem besedilu: občina) je samoupravna lokalna skupnost, ustanovljena z zakonom na območju naslednjih nasely: Bevke, Bistra, Blatna Brezovica, Drenov Grič, Lesno Brdo, Mala Ligojna, Mirke, Padež, Podlipa, Pokojišče, Sinja Gorica, Smrečje, Stara Vrhnika, Velika Ligojna, Verd, Vrhnika, Zaplana, Zavrh pri Borovnici. Sedež občine je na Vrhniki, Tržaška cesta št. 1. Občina je pravna oseba javnega prava s pravico pridobivati, posedovati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja. Občino predstavlja in zastopa župan. Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni po postopku, ki ga določa zakon. Območja in imena nasely v občini se v skladu z zakonom spremenyo z občinskim odlokom. 2. člen Na območju občine so ustanovljene krajevne skupnosti kot ožji deli občine. Naloge, organizacya in delovanje ter pravni status krajevnih skupnosti so določeni s tem statutom in odlokom občine. Imena in območja krajevnih skupnosti so: Krajevna skupnost Bevke: Bevke Krajevna skupnost Blatna Brezovica: Blatna Brezovica Krajevna skupnost Drenov Grič-Lesno Brdo: Drenov Grič, Lesno Brdo (znotraj meja Občine Vrhnika) Krajevna skupnost Ligojna: Mala Ligojna, Velika Ligojna Krajevna skupnost Padež Pokojiš-če-Zavrh: Padež, Pokojišče, Zavrh pri Borovnici Krajevna skupnost Podlipa-Smrečje: Podlipa, Smrečje Krajevna skupnost Sinja Gorica: Sinja Gorica Krajevna skupnost Stara Vrhnika: Stara Vrhnika Krajevna skupnost Verd: Verd, ulica Verd, Mirke, Bistra, Brigadirska cesta, Cankarjevo nabrežje, Cesta na barju, Cesta Krimskega odreda, Cesta na polju, Janezova cesta, Jagrova cesta, Kačurjeva cesta, Kotnikova cesta, Ledina, Pionirska cesta, Sternenova cesta, Stranska cesta, Čolnarska cesta. Krajevna skupnost Vrhnika Breg: Cankarjev trg: 2, 2a, 2b, 3, 3a, 4, 7, 8, 11, Delavsko naselje, Jelovškova ulica, Ljubljanska cesta, Partizanski tabor, Robova cesta, Sivkina ulica, Na livadi, Ob izviru, Ob progi, Travniška ulica, V zatišju, Na klancu (razen 22, 24, 26, 27), Stara cesta: 1, 1a, 3, 5, 7, 9, 11, 12, 14, 16, 17, 17a, 20, Čuža: 6, 8, 10, 12, Pot na Košace, Kolodvorska ulica, Možinova ulica, Vrtnarya, Opekarska cesta, Kuclerjeva ulica, Mokrice, Pot na Tojnice, Rožna ulica, Pod Hruševco. Krajevna skupnost Vrhnika Center: Cankarjev trg 1, 1b, 1c, 5, 6, 6a, 9, 10, Kopališka ulica, Ob igrišču, Ob Ljubljanici, Ribiška pot, Lošca, Mrakova cesta, Pot v Močilnik, Sušnikova cesta, Tržaška cesta: 1, 2, 2a, 3, 3a, 4, 5, 6, 7, 8, 8a, 9, 9a, 9b, 10, 11, 12, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 30, 32, 32a, 33, Usnjarska cesta, Prečna pot, Gradišče, Voljčeva ce-sta:1, 2, 4, 12, 13, 17, 17a, 21, 21a, 26, Cesta 6. maja, Na Klisu, Krožna pot, Cesta gradenj, Na zelenici, Poštna ulica, Trg Karla Grabeljška, Stara cesta: 2, 2a, 4, 4a, 6, 8, 10, 13, 15, 18, 19, 21, 23, 25, 31, 35, 37, 40, 45, 45a, 47, 49, 52, Krpanova ulica. Krajevna skupnost Vrhnika Vas: Dobovičnikova ulica, Idryska cesta, Ob potoku, Dolge Njive, Kolesarska pot, Med vrtovi, Ob Beli, Pot k studencu, Pri lipi, Prisojna pot, Vas, Kurirska pot, Voljčeva cesta: 3, 3a, 5, 6, 7, 8, 9, 11, 14, 15, 16, 16a, 18, 19, 20, 22, 23, 24, 25, 27, Tičnica, Betajnova, Storžev grič, Gabrče, Notranjska cesta, Močil-nik,Raskovec, Tržaška cesta: 31, 34, 34a, 35, 36, 37, 38, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 50, 51, 52, 55, 57, Pavkarjeva pot, Turnovše, Hrib, Grilcev grič, Na klancu: 22, 24, 26, 27, Petkovškova ulica, Stara cesta: 22, 24, 27, 28, 29, 30, 32, 33, 34, 36, 39, 41, 42, 43, 44, 46, 48, 50, 50a, 51, 53, 54, 55, Čuža: 1, 3, 5, 7, 9, 11, 15, Pot k Trojici. Krajevna skupnost Zaplana: Za-plana (znotraj meja Občine Vrhnika), Jamnik, Jerinov Grič, Ma-rinčev Grič, Mizni Dol, Prezid, Strmica, Trčkov Grič. 3. člen V besedilu statuta uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženske in moške. 4. člen Občina je pobratena z občinami Iolkos iz Grčye, Gonars iz Italye in Čapljina iz Bosne in Hercegovine. 5. člen Občina je bila leta 2006 ob 15. obletnici osamosvojitve za izjemne zasluge pri uveljavljanju in obrambi samostojnosti ter suverenosti naše države odlikovana z zlatim častnim znakom svobode Republike Slovenye. Uporaba odlikovanja je določena v posebnem odloku. 6. člen Občina v okviru ustave in zakonov samostojno ureja in opravlja naloge, ki jih določa zakon o lokalni samoupravi ter naloge, določene s predpisi občine na podlagi zakona. Občina lahko opravljajo posamezne naloge iz državne pristojnosti, če država za to zagotovi potrebna sredstva. 7. člen Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so občani. Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih občine in preko svetov krajevnih skupnosti, ki jih volyo, na podlagi splošne in enake volilne pravice, na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem ter po drugih organih v skladu s tem statutom. Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo. Na osnovi odločitve organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja vključyo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, in osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine. 8. člen Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje z drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo. Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacya-mi lokalnih skupnosti. Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v ta namen ustanavlja zveze, združuje sredstva, ustanavlja skupne organe ter organe skupne občinske uprave, javne sklade, javne zavode, javna podjetja. Občina se zaradi predstavljanja in uveljavljanja lokalne samouprave ter usklajevanja in zagotavljanja skupnih interesov lahko združuje v združenja. 9. člen Grb občine je Jazonova jadrnica na valovih Ljubljanice. Zastava občine je modre barve z grbom. Grb je v zgornji polovici zastave, tako da se zgornji del grba pokriva z linyo, ki predstavlja 1/4 zastave. Oblika, velikost, barva in način uporabe grba in zastave občine, je določen s posebnim odlokom. 10. člen Občina ima žig, ki je okrogle oblike. Žig ima v zunanjem krogu na zgornji polovici napis: Občina Vrhnika, v notranjem krogu pa naziv organa občine - Občinski svet; Župan; Nadzorni odbor; Občinska uprava in Volilna komisya. V sredini žiga je grb občine. Velikost, uporabo in hrambo žiga občine določi župan. Svoj žig imajo tudi krajevne skupnosti. Žig ima v zunanjem krogu na zgornji polovici napis: Občina Vrhnika, na spodnji polovici napis krajevna skupnost, v sredini pa ime krajevne skupnosti. 11. člen Praznik občine je 10. maj, dan obletnice rojstva Ivana Cankarja. 12. člen Za prispevek k razvoju občine podeljuje občina zaslužnim občanom, organizacyam in drugim občinska priznanja in nagrade, v skladu s posebnim odlokom. II. NALOGE OBČINE 13. člen Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene s tem statutom in zakoni, zlasti pa: 1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da: - sprejema statut in druge predpise občine, - sprejema proračun in zaključni račun občine, - načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte, - sprejema programe razvoja občine. 2. Upravlja občinsko premoženje tako, da: - ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem, - pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja, - sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin, - sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja. 3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da: - spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini, - sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v občini, - pospešuje gospodarski razvoj, - sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov, - z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih panog oz. gospodarskih subjektov. 4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj tako, da: - v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov, - sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine, - spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine, - spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v stanovanjski trg, - za socialno ogrožene gradi stanovanja in obnavlja objekte, ki so primerni za stanovanja, - v skladu s predpisi omogoča občanom najemanje kreditov za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj. 5. Skrbi za lokalne javne službe tako, da: - zagotavlja izvajanje obveznih in izbirnih lokalnih javnih služb v skladu z zakonom, - nadzira delovanje lokalnih javnih služb, - gradi in vzdržuje komunalno infrastrukturo. 6. Zagotavlja in pospešuje vzgoj-no-izobraževalno ter zdravstveno dejavnost tako, da: - ustanovi vzgojno izobraževalni zavod (javna osnovna šola in javni vrtec), zdravstveni zavod in v skladu z zakonom zagotavlja pogoje za njegovo delovanje, - v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov, - podeljuje koncesye za izvajanje programa predšolske vzgoje in varstva ter za zdravstveno dejavnost, - sodeluje z vzgojno izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom, - z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo občanov, - ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev. 7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele tako, da: - spremlja stanje na tem področju, - pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem področju, - sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in institucya-mi. 8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in rekreacye tako, da: - omogoča dostopnost kulturnih programov in skrbi za kulturno dediščino na svojem območju, - določa občinski program športa, - zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost, - z dotacyami spodbuja te dejavnosti, - sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine. 9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov ter opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako, da: - izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja varstva okolja, - spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja, - sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja, - sodeluje s pristojnimi inšpek-cyskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih nepravilnostih, - z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini. 10. Upravlja, gradi in vzdržuje: - občinske ceste, ulice in javne poti, - površine za pešce in kolesarje, - igrišča za šport in rekreacyo ter otroška igrišča, - javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine ter - zagotavlja varnost v cestnem prometu na občinskih cestah in ureja promet v občini. 11. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč tako, da v skladu z merili in normativi: - organizira reševalno pomoč v požarih, - organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč, - zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami, - zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih nesreč, - sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo, - opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred elementarnimi 26. oktober 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS 15 Uradne objave Občine Vrhnika, NAS ČASOPIS, št. 365., 26. oktober 2009 • Uradne objave Občine Vrhnika, NAS ČASOPIS, št. 365., 26. oktober 2009 in drugimi nesrečami. 12. Ureja javni red v občini tako, da: - sprejema program varnosti, - določa prekrške in globe za prekrške, s katerimi se kršyo predpisi občine, - organizira občinsko redarstvo, - opravlja inšpekcysko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno, - opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti. 14. člen V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge: - ugotavljanja javnega interesa za uresničevanje predkupnih pravic na nepremičninah občine v skladu z zakonom in v primeru razlastitve za potrebe občine, - določanja namembnosti prostora, - gospodarjenja s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo uporabo, - vodenja evidenc občinskih zem- ljišč in drugega premoženja, - zagotavljanja varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi institu-cyami, - zagotavljanja mrliško ogledne službe in - urejanja drugih lokalnih zadev javnega pomena. 15. člen Občina opravlja statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe. Občina obdeluje podatke za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti, v skladu z zakonom. III. ORGANI OBČINE 1. SKUPNE DOLOČBE 16. člen Organi občine so: - občinski svet, - župan, - nadzorni odbor občine in - volilna komisya. Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon. Na predlog župana lahko občinski svet ustanovi tudi druge organe in jim določi delovno področje. Volitve in imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom in tem statutom. Člani občinskega sveta in župan so občinski funkcionarji. 17. člen Če ni v zakonu ali statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki delajo na sejah, sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov. 18. člen Delo organov občine je javno. Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah občinskih organov, vpogledom v dokumentacyo in gradiva, ki so podlaga za odločanje občinskih organov ter z vpogledom v zapisnike občinskega sveta in njegovih stalnih ali občasnih komisy in odborov. Občinske akte, zapisnike občinskega sveta in njegovih delovnih teles se objavi na spletni strani Občine Vrhnika. Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, ta statut in poslovnik o delu občinskega sveta (v nadaljevanju poslovnik OS) ter drugi akti, ki jih v skladu z zakonom, statutom ali poslovnikom sprejmejo organi občine. Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so podlaga za odločanje organov občine o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih, če izkažejo pravni inter- 2. OBČINSKI SVET 19. člen Volitve članov občinskega sveta so neposredne in se opravyo na podlagi splošne in enake volilne pravice s tajnim glasovanjem v skladu z zakonom. Občinski svet se voli po proporcionalnem sistemu. O oblikovanju volilnih enot za volitve občinskega sveta odloči občinski svet z odlokom. 20. člen Občinski svet šteje štiriindvajset članov in je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine. Člani občinskega sveta se volyo za štiri leta. Mandat članov občinskega sveta se začne s potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter traja do prve seje na naslednjih rednih volitvah izvoljenega občinskega sveta, če ni z zakonom drugače določeno. Prvo sejo občinskega sveta skliče župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi članov občinskega sveta, če je za izvolitev župana potreben drug krog volitev, pa najkasneje v 10 dneh po drugem krogu volitev. Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta. 21. člen Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcyo nepoklicno. Funkcya člana občinskega sveta in podžupana ni združljiva s funkcyo župana, člana nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcyami, za katere tako določa zakon. Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcyo člana občinskega sveta in funkcyo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcyo župana, v tem času ne opravlja funkcye člana občinskega sveta. 22. člen Občinski svet sprejema statut občine, odloke, poslovnik OS in druge predpise občine ter sprejema mnenja o vsebini zakonov in drugih predpisov, ki se tičejo koristi občine. V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem: - sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine, - sprejema občinski proračun in zaključni račun, - sprejema odlok o notranji orga-nizacyi in delovnih področjih občinske uprave na predlog župana, - v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih podjetjih, - daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino in odloča o na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če po zakonu o teh zadevah ne odloča drug občinski organ, - nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvajanja odločitev občinskega sveta, - potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja pred- časno prenehanje mandata občinskega funkcionarja, - imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi predčasno razrešitev člana nadzornega odbora, - imenuje in razrešuje člane komisy in odborov občinskega sveta, - določi, kateri izmed članov občinskega sveta bo začasno opravljal funkcyo župana, če temu predčasno preneha mandat, pa ne določi podžupana, ki bo začasno opravljal njegovo funkcyo, ali če je razrešen, - odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, kolikor z zakonom, s statutom občine ali z odlokom ni določeno drugače, - odloča o najemu posojila in dajanju poroštva, - razpisuje referendum, - s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino sejnine članov občinskega sveta in plačila za opravljanje nalog članov drugih občinskih organov in delovnih teles, ki jih imenuje, - določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb, - ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom, - imenuje in razrešuje člane sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter člane drugih organov občine ustanovljenih na podlagi zakona, - določi organizacyo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za obdobje petih let, katerega sestavni del je tudi program varstva pred požari, - sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, sestavni del je tudi letni načrt varstva pred požari - določi organizacyo občinskega sveta ter način njegovega delovanja v vojni, - odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut. 23. člen Občinski svet mora pred sprejetjem odločitve, ki se nanaša na ožji del občine, pridobiti mnenje ožjega dela občine. 24. člen Občinski svet dela in odloča na sejah. Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo županu, podžupanu, članom občinskega sveta, predsedniku nadzornega odbora občine in direktorju občinske uprave. O sklicu seje občinskega sveta se obvesti javna občila. Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan. O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje. Vsak član občinskega sveta ali delovno telo lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna, zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu določeno, da jih občinski svet sprejme na predlog župana. Župan mora predloge komisy in odborov občinskega sveta ter predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta. Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta. Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki komisy in odborov občinskega sveta ter direktor občinske uprave so se dolžni udeležiti seje občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega področja dela. 25. člen Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Občinski svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen če ni s predpisi določena drugačna večina. Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom, poslovnikom OS ali če tako sklene občinski svet. Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta se določyo s poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov. 26. člen Župan predstavlja občinski svet in sklicuje ter vodi njegove seje. Župan nima pravice glasovanja. Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora pa sklicati najmanj štiri redne seje v koledarskem letu. Podžupan lahko skliče sejo le na podlagi posamičnega pooblastila župana. Župan mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje. Zahtevi za sklic seje občinskega sveta mora biti priložen dnevni red in nujno potrebno gradivo oziroma utemeljena zahteva občinski upravi za pripravo gradiva. Župan mora dati na dnevni red predlagane točke, predlagan dnevni red pa lahko dopolni še z novimi točkami. 27. člen Strokovno pripravo gradiv, orga-nizacysko in administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter njegovih komisy in odborov zagotavlja občinska uprava. 28. člen Predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta ureja zakon. Razlogi za prenehanje mandata člana občinskega sveta se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe ali pisnega obvestila o odločitvi člana občinskega sveta. Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi poročila komisye za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja in administrativne zadeve ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata. Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena. Izvolitev oziroma potrditev nadomestnega člana občinskega sveta določa zakon. 2.1 ODBORI IN KOMISME OBČINSKEGA SVETA 29. člen Občinski svet ima komisyo za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Občinski svet lahko ustanovi eno ali več komisy in odborov kot svoja stalna ali občasna delovna telesa. Organizacyo in delovno področje stalnih delovnih teles občinskega sveta določa poslovnik OS. Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. 30. člen Komisya za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in administrativne zadeve šteje pet članov in jih občinski svet imenuje izmed svojih članov. Komisya za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in administrativne zadeve opravlja zlasti naslednje naloge: - občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta in druge organe, ki jih imenuje občinski svet, - občinskemu svetu ali županu daje pobude oz. predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini, - izdaja akte v zvezi s pravicami in obveznostmi funkcionarjev, - obravnava druga vprašanja, ki ji jih določi občinski svet. 31. člen Občinski svet ima stalne in občasne komisye in odbore kot svoja delovna telesa. Stalna delovna telesa občinskega sveta so: - Odbor za gospodarstvo, finance in proračun, - Odbor za urejanje prostora ter varstvo naravne in kulturne dediščine, - Odbor za ekologyo in infrastrukturo, - Odbor za družbene dejavnosti, - Statutarno pravna komisya, Delovna telesa štejejo praviloma 5 članov. Število članov posameznega delovnega telesa občinskega sveta in delovno področje se določi s poslovnikom OS. 32. člen Člane in predsednika delovnih teles imenuje občinski svet izmed svojih članov, lahko pa tudi izmed drugih občanov, vendar največ polovico članov. Kandidate za člane delovnih teles lahko predlagajo najmanj štirje občinski svetniki ali organ politične stranke, ki je zastopan v občinskem svetu. Postopke imenovanja vodi Komisya za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Delo delovnega telesa občinskega sveta vodi član občinskega sveta kot predsednik. Članstvo v delovnih telesih občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi. 33. člen Delovna telesa občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge. Delovna telesa občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. 34. člen Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa občinskega sveta ali delovno telo v celoti na predlog najmanj štirih članov občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles občinskega sveta pripravi komisya za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in administrativne zadeve. 3. ŽUPAN 35. člen Župana volyo volivci, ki imajo v občini stalno prebivališče, na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se opravyo v skladu z zakonom. Mandatna doba župana traja štiri leta. Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi potrdila občinske volilne komisye o izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo. Župan opravlja funkcyo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo funkcyo opravljal poklicno. O svoji odločitvi mora pisno obvestiti občinski svet. 36. člen Župan predstavlja in zastopa občino. Poleg tega župan predvsem: - predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta, - izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvrševanje posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna, - skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta, - odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja, - odloča o pridobitvi nepremičnega premoženja občine, če zakon ali predpis občine ne določa drugače, - skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine, - predlaga ustanovitev organov občinske uprave, določitev njihovega delovnega področja in notranje organizacye, določi sistemizacyo delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi ter pooblašča direktorja občinske uprave za te naloge, - imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave, vodje notranjih organizacyskih enot in vodje organa skupne občinske uprave, skupaj z drugimi župani občin ustanoviteljic, - usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave, - daje soglasje k statutu in poslovniku ožjega dela občine, - vodi in organizira protokol občine, - izvaja naloge, za katere ga pooblasti občinski svet, - ter opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut. Župan lahko odloča tudi o na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če ga za to pooblašča zakon. 37. člen Župan lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom. Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču. Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve. 38. člen Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja ter civilne obrambe, predvsem pa: - vodi zaščito, reševanje in pomoč, - skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničeva- 16 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 26. oktober 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Uradne objave Občine Vrhnika, NAS ČASOPIS, št. 365., 26. oktober 2009 • Uradne objave Občine Vrhnika, NAS ČASOPIS, št. 365., 26. oktober 2009 nje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč, - imenuje poveljnika civilne zaščite in člane štaba civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno zaščito, - sprejme načrt zaščite in reševanja, - določi organizacye, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči in organizacye, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja, - ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju občine, - predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost. - vodi priprave civilne obrambe občine in imenuje upravitelja obrambnega načrta, - v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacyo ogroženih in prizadetih prebivalcev, - sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati. 39. člen V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane. 40. člen Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina najmanj enega podžupana (v nadaljevanju podžupan). Podžupana izmed članov občinskega sveta imenuje in razrešuje župan. Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti. Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti. Župan pooblasti enega podžupana, da v primeru predčasnega prenehanja mandata župana začasno opravlja funkcyo župana. Podžupan, ki opravlja funkcyo župana, nima pravice glasovanja na sejah občinskega sveta. V soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo funk-cyo opravljali poklicno. O tem pisno obvesti občinski svet. 41. člen Kadar nastopyo razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati svoje funkcye, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta. V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana. 42. člen Če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko župan ustanovi komisye in druga delovna telesa, kot strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti. 43. člen Predčasno prenehanje mandata župana je določeno z zakonom. Županu preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi pisne izjave oziroma predloga komisye za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in administrativne zadeve ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata. Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na seji, na kateri je dana pisna izjava ali najkasneje na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena. Ugotovitveni sklep posreduje občinski svet predsedniku občinske volilne komisye. Če županu preneha mandat več kot šest mesecev pred potekom mandatne dobe, razpiše občinska volilna komisya nadomestne volitve. Podžupanu preneha mandat s prenehanjem mandata člana občinskega sveta. Podžupanu preneha mandat podžupana, če ga župan razreši in z izvolitvyo novega župana, če je prejšnjemu predčasno prenehal mandat. Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve ali izvolitve novega župana ne vpliva na njegov mandat člana občinskega sveta. 4. NADZORNI ODBOR 44. člen Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti: - opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine, - nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna, - nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, svetov krajevnih skupnosti, javnih zavodov, javnih podjety in občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev. 45. člen Nadzorni odbor ima štiri člane in predsednika. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji. Člani nadzornega odbora morajo imeti najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe in izkušnje s finančno-računo-vodskega ali pravnega področja. Kandidate za člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu komisya za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Član nadzornega odbora ne more biti član občinskega sveta, župan, podžupan, član sveta krajevne skupnosti, direktor občinske uprave, delavec občinske uprave, član poslovodstev javnih zavodov, javnih podjety in občinskih skladov ter drugih organizacy, ki so uporabniki proračunskih sredstev. Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev se smiselno uporabljajo razlogi, ki veljajo za predčasno prenehanje mandata občinskih svetnikov. Razrešitev posameznega člana opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora. 46. člen Prvo sejo nadzornega odbora občine po imenovanju skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina članov. Člani nadzornega odbora izvolyo izmed sebe predsednika nadzornega odbora. Predsednik predstavlja Nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje. Nadzorni odbor dela in sprejema odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov nadzornega odbora, z večino glasov navzočih članov. Sedež nadzornega odbora je na sedežu občine. Nadzorni odbor za seje uporablja prostore občine. 47. člen Nadzorni odbor samostojno določa svoj program dela, ki vsebuje letni nadzorni program in predlog finančnega načrta, ki ju ob pripravi proračuna predloži županu. Nadzorni odbor mora vsako proračunsko leto izvesti nadzor: - proračuna in zaključnega računa proračuna občine, - finančnih načrtov in zaključnih računov ožjih delov občine (krajevnih skupnosti), - finančnih načrtov in zaključnih računov uporabnikov proračunskih sredstev (javnih zavodov, javnih podjety in drugih). Nadzorni odbor lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor določen v nadzornem programu. Če nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki ni vključen v nadzorni program, mora najprej dopolniti nadzorni program. Dopolnitev nadzornega programa posreduje županu in občinskemu svetu. Enako velja za spremembo nadzornega programa. Dopolnitev in sprememba nadzornega programa mora biti obrazložena. Nadzorni odbor mora posredovati letno poročilo o svojem delu županu in občinskemu svetu do konca meseca januarja koledarskega leta za preteklo leto. Nadzorni odbor mora sodelovati z županom in občinskim svetom ter drugimi organi občine in njenimi ožjimi deli, organi uporabnikov občinskih proračunskih sredstev in drugimi osebami. Predsednik ali od njega pooblaščen član nadzornega odbora se mora udeležiti seje občinskega sveta, ko obravnava predlog proračuna in druge zadeve, za katere nadzorni odbor oceni, da so pomembne za njegovo delo. 48. člen Nadzorni odbor preverja finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev (javnih podjety, javnih zavodov in drugih) na podlagi preverjanj poslovnih poročil in zaključnih računov ter sklenjenih pogodb med občino in uporabnikom proračunskih sredstev in po potrebi druge pridobljene dokumentacye. Nadzorni odbor pred nadzorom obvesti o nadzoru župana in odgovorno osebo uporabnika proračuna. V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni nadzornemu odboru predložiti vso potrebno dokumentacyo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. 49. člen Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče. V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona. 50. člen Nadzorni odbor mora županu in občinskemu svetu predložiti pisno letno poročilo o delu in porabi sredstev ter ju seznaniti s pomembnimi ugotovitvami s področja svojega dela. 51. člen Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se javnost dela omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost. Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se iz letnega poročila o njegovem delu in posameznega poročila o nadzoru, ki se javno objavi, izločyo podatki, če so podani razlogi, ki jih zakon, ki ureja dostop do informacy javnega značaja določa kot razloge, zaradi katerih je mogoče zavrniti zahtevo za infor-macyo javnega značaja. Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela nadzornega odbora določa poslovnik. Za obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo on pooblasti. 52. člen Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava. Župan določi javnega uslužbenca v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter pisanju in odpravi zapisnikov in drugih pisanj nadzornega odbora, arhiviranje gradiva, sprejemanje in urejanje pošte ter za opravljanje drugih opravil, potrebnih za nemotena administrativna tehnična dela nadzornega odbora. Strokovno pomoč lahko nudyo nadzornemu odboru javni uslužbenci zaposleni v občinski upravi ali zunanji strokovnjaki, notranji revizorji in drugi. Za posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko poda izvid in mnenje izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. 53. člen Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu v posebni proračunski postavki, na podlagi letnega programa dela in finančnega načrta nadzornega odbora. Za porabo sredstev župan določi skrbnika. 54. člen Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do plačila za opravljanje dela v skladu s Pravilnikom o plačah in plačilih za opravljanje funkcye občinskega funkcionarja ter o sejninah zunanjih članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov. Izvedencu in drugim strokovnjakom pripada plačilo, ki se določi v pogodbi o delu ali avtorski pogodbi, ki jo sklene župan. Za delo izvedenca se plačilo določi na podlagi pravilnika o tarifi za sodne izvedence. 55. člen Podrobneje uredi nadzorni odbor svoje delo s poslovnikom nadzornega odbora, ki ga sprejme z večino glasov svojih članov. 5. VOLILNA KOMISUA 56. člen Občina ima volilno komisyo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov. Občinsko volilno komisyo in volilno komisyo volilne enote sestavljajo predsednik in trye člani ter njihovi namestniki. Predsednik volilne komisye in njegov namestnik se imenujeta izmed sodnikov ali izmed drugih diplomiranih pravnikov. Ostali člani volilne komisye in njihovi namestniki se imenujejo po predlogih političnih strank, drugih organizacy občanov v občini ter občanov. Natančneje sestavo volilne komisye določa poslovnik OS. Naloge občinske volilne komisye so, da: - skrbi za zakonitost volitev v občinski svet; - potrjuje posamične kandidature oziroma liste kandidatov in sestavlja sezname kandidatov oziroma list kandidatov; - določa volišča; - imenuje volilna odbore; - ugotavlja rezultate glasovanja in razglasi, kateri člani občinskega sveta so izvoljeni ter daje poročila o izidu volitev; - opravlja in vodi neposredno tehnično delo v zvezi z volitvami; - opravlja druge naloge, ki jih določa zakon o lokalnih volitvah. 6. OBČINSKA UPRAVA 57. člen Občina ima občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom, poslovnikom OS in splošnimi akti občine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti. Občinska uprava odloča o upravnih stvareh iz občinske pristojnosti na prvi stopnji ter opravlja inšpekcyske naloge in naloge občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora. Občinska uprava opravlja strokovna, organizacyska in administrativna opravila za občinske organe. Občinsko upravo ustanovi občinski svet na predlog župana z odlokom, s katerim določi njeno notranjo organizacyo in delovna področja. Občinsko upravo sestavljajo notranje organizacyske enote. Občinsko upravo vodi direktor občinske uprave, usmerja in nadzoruje pa jo župan. 58. člen Notranjo organizacyo in delovno področje občinske uprave določi občinski svet na predlog župana z odlokom. Sistemizacyo delovnih mest v občinski upravi določi župan. 59. člen Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da se z drugo občino ali z drugimi občinami ustanovi skupno občinsko upravo. Organizacya in delo organa skupne občinske uprave se določi z odlokom o ustanovitvi, ki ga na skupen predlog županov sprejmejo občinski sveti občin. 60. člen Občinska uprava odloča o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih zadevah v upravnem postopku. Občinska uprava odloča s posamičnimi akti o upravnih zadevah iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. O upravnih zadevah iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno. O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan občine, v katero krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa drugače. 61. člen Posamične upravne akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave podpisuje direktor občinske uprave po pooblastilu župana, ki lahko vsebuje pooblastilo za po-oblaščanje drugih uradnih oseb občinske uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih zadevah, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih zadevah. Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih zadevah iz prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno. 62. člen Direktor občinske uprave skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku in zagotavlja upravno poslovanje v skladu z uredbo vlade. 63. člen O upravnih zadevah iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in izpolnjuje pogoje v skladu z uredbo ter ima opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka. 64. člen O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor. O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča državni organ, določen z zakonom. 65. člen O izločitvi vodje notranje organi-zacyske enote ali zaposlenega v občinski upravi odloča direktor občinske uprave, ki v primeru izločitve vodje notranje organizacy-ske enote o stvari tudi odloči, če je vodja pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh. O izločitvi direktorja občinske uprave ali župana odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči. 7. OBČINSKO PRAVOBRANILSTVO 66. člen Občina ima lahko občinsko pravobranilstvo, ki pred sodišči in drugimi državnimi organi zastopa občino, občinske organe in ožje dele občine. Po pooblastilu lahko občinsko pravobranilstvo zastopa tudi druge pravne osebe, ki jih je ustanovila občina. Občinsko pravobranilstvo se ustanovi z odlokom, v katerem občinski svet določi njegovo delovno področje oziroma pooblastila. Za občinsko pravobranilstvo se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja državno pravobranilstvo. Občina lahko skupaj s še eno ali več občinami ustanovi skupni organ občinskega pravobranilstva. 8. DRUGI ORGANI OBČINE 67. člen Organizacyo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa. 68. člen Občina ima poveljnika civilne zaščite in štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč, v skladu s sprejetimi načrti. Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni županu. IV. OŽJI DELI OBČINE 69. člen Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih nasely so v občini kot ožji deli občine ustanovljene krajevne skupnosti. Krajevne skupnosti so del občine v teritorialnem, funkcionalnem, organizacyskem, premoženjsko-finančnem in pravnem smislu. Pobudo za ustanovitev nove krajevne skupnosti, njeno ukinitev ali spremembo njenega območja lahko da zbor občanov ožjega dela občine ali deset odstotkov volivcev s tega območja po postopku in na način, ki je določen s tem statutom. Krajevne skupnosti ustanovi, ukine ali spremeni njihovo območje občinski svet s spremembo statuta po poprej ugotovljeni volji prebivalcev o imenu in območju skupnosti. Volja prebivalcev se 26. oktober 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS 17 Uradne objave Občine Vrhnika, NAS ČASOPIS, št. 365., 26. oktober 2009 • Uradne objave Občine Vrhnika, NAS ČASOPIS, št. 365., 26. oktober 2009 ugotovi na zborih občanov, ki jih skliče župan za območje, na katerem naj bi se ustanovila ali ukinila skupnost. Krajevne skupnosti smiselno uporabljajo Statut občine Vrhnika, lahko pa imajo svoj statut. 70. člen Krajevne skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, in sicer: - dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov občine na področju javne infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo pri izvajanju komunalnih investicy in investicy v javno razsvetljavo na njihovem območju in sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli, - dajejo pobude in predloge za ureditev kanalizacye in postavitev čistilnih naprav na svojem območju ter pri tem aktivno sodelujejo, - dajejo pobude in predloge v zvezo z ureditvyo družbenih dejavnosti (zdravstvo, lekarniška dejavnost, vzgoja in izob-raževanje,^) - sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov pitne vode, sodelujejo pri pridobivanju soglasy lastnikov zemljišč za dela s področja gospodarskih javnih služb, - dajejo predloge za sanacyo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanacyi, - dajejo predloge za ureditev in olepševanje kraja (ocvetličenja, ureditev in vzdrževanje sprehajalnih poti ipd.) in pri tem sodelujejo, - dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (prometna sig-nalizacya, ureditev dovozov in izvozov, omejevanje hitrosti ipd.), - predlagajo programe javnih del, - sodelujejo in dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah prostorskih, planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo območje njihove skupnosti, - oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih posredujejo pristojnemu organu občine, - dajejo mnenja glede spremembe namembnosti kmetyskega prostora v druge namene, predvidenih gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti, za posege v kmetyski prostor (agromelioracye, komasacye), pri katerih bi prišlo do spremembe režima vodnih virov, - seznanjajo pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja, - sodelujejo pri organizacyi kulturnih, športnih in drugih prireditev, - spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih nalogah s področja zaščite in reševanja, - dajejo soglasja k odločitvam o razpolaganju in upravljanju s premoženjem občine, ki je skupnostim dano na uporabo za opravljanje njihovih nalog, - občinskemu svetu dajejo mnenje v zvezi z obratovalnim časom gostinskih obratov, - sodelujejo pri upravljanju drugih zadev v zvezi z zadovoljevanjem potreb občanov skladno s predpisi. 71. člen Krajevne skupnosti opravljajo naloge iz pristojnosti občine, ki se pretežno nanašajo na prebivalce skupnosti. Krajevne skupnosti občine praviloma samostojno: - skrbyo za urejenost pokopališč in organizirajo pogrebno službo na krajevno običajni način, če z odlokom občine ni drugače določeno, - skrbyo za vaške vodovode, - upravljajo z lastnim premoženjem ali s premoženjem občine, ki jim je dano v uporabo, - izdelujejo načrte zaščite in reševanja na podlagi predpisov in potreb občine, - pripravljajo in izvajajo projekte v okviru celostnega razvoja podeželja in obnove vasi na svojem območju, - pospešujejo kulturne, športne in druge društvene dejavnosti na svojem območju ter organizirajo kulturne, športne in druge prireditve oziroma nudyo pomoč pri takih prireditvah, kadar je organizator občina. 72. člen Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava v okviru nalog, ki jih opravlja samostojno, v skladu s tem statutom. Krajevna skupnost ne more biti delodajalec. Skupnost iz prejšnjega odstavka nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun. Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem in sredstvi, s katerimi razpolaga. Občina odgovarja za obveznosti krajevne skupnosti subsidiarno. Krajevno skupnost zastopa svet krajevne skupnosti. 73. člen Organ krajevne skupnosti je svet, ki ga izvolyo krajani s stalnim prebivališčem na območju krajevne skupnosti. Način izvolitve članov sveta določa zakon. Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše župan. Število članov sveta določi občinski svet z odlokom, s katerim določi volilne enote za volitve v svet krajevne skupnosti. Mandat članov sveta krajevne skupnosti se začne in konča istočasno kot mandat članov občinskega sveta. Določbe zakona in tega statuta, ki urejajo predčasno prenehanje mandata članu občinskega sveta se smiselno uporabljajo tudi za prenehanje mandata člana sveta ožjega dela občine. Funkcya člana sveta je častna. 74. člen Prvo sejo sveta krajevne skupnosti skliče dosedanji predsednik najkasneje dvajset dni po izvolitvi članov sveta krajevne skupnosti. Če jo ne skliče v dvajsetih dneh, jo skliče župan. Svet je konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot polovici njegovih članov in je izvoljen predsednik. Svet krajevne skupnosti ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolyo člani sveta. Predsednik sveta krajevne skupnosti predstavlja skupnost, sklicuje in vodi seje sveta ter predstavlja svet krajevne skupnosti. Svet na predlog predsednika izvoli podpredsednika. Podpredsednik sveta nadomešča predsednika in opravlja naloge, ki mu jih določi predsednik. Svet krajevne skupnosti dela ter sprejema svoje odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov, z večino glasov navzočih članov. Župan ima pravico biti navzoč na seji sveta krajevne skupnosti in razpravljati, vendar pa nima pravice glasovati. Predsednik sveta skliče svet krajevne skupnosti najmanj štirikrat na leto. Predsednik mora sklicati svet krajevne skupnosti, če to zahteva župan ali najmanj polovica članov sveta krajevne skupnosti. Za delovanje sveta krajevne skupnosti se smiselno uporablja poslovnik OS, lahko pa svet sprejme tudi svoj poslovnik. 75. člen Svet krajevne skupnosti izvršuje naloge, ki so v skladu s tem statutom naloge krajevne skupnosti. Svet krajevne skupnosti tudi: - obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na območje krajevne skupnosti in njeno prebivalstvo ter obli- kuje svoja stališča in mnenja, - daje pobude in predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov občine. Stališča, mnenja, pobude in predlogi sveta krajevne skupnosti niso pogoj za izvrševanje nalog občine, za katere so pristojni občinski svet, župan ali občinska uprava in jih ne zavezujejo, razen če ni s tem statutom ali odlokom drugače določeno. Svet krajevne skupnosti lahko za obravnavo posameznih vprašanj sklicuje zbore krajanov krajevne skupnosti. Za sklic in izvedbo zbora krajanov se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, s katerimi je urejen zbor občanov. 76. člen Krajevne skupnosti imajo lastno premoženje, ki ga sestavljajo nepremičnine, premičnine, denarna sredstva in pravice. Krajevna skupnost mora s svojim premoženjem gospodariti kot dober gospodar. Za razpolaganje s premoženjem skupnosti se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki urejajo razpolaganje s premoženjem občine ter določbe tega statuta. Če krajevna skupnost preneha obstajati ali če ji preneha pravna subjektiviteta, preidejo vse njene pravice in obveznosti na občino. 77. člen Delovanje krajevnih skupnosti se financira iz občinskega proračuna, s prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb, s plačili za storitve, s samoprispevkom in s prihodki od premoženja krajevne skupnosti. Kriteryi in merila za financiranje nalog in delovanja krajevnih skupnosti iz proračuna občine se določyo z odlokom. Krajevne skupnosti se ne smejo zadolževati. Prihodki in odhodki krajevnih skupnosti morajo biti zajeti v finančnih načrtih, ki jih za posamezno proračunsko leto oblikujejo in občinskemu svetu predlagajo njihovi sveti. Finančne načrte, ki so kot sestavni del občinskega proračuna, sprejme na predlog župana občinski svet. Občina ne prevzema finančnih obveznosti krajevnih skupnosti, ki niso zajeti v proračunu občine. Za izvrševanje finančnega načrta krajevne skupnosti je odgovoren predsednik sveta. Krajevne skupnosti imajo svoje transakcyske račune. Sklep o posebnem transakcyskem računu skupnosti izda župan. Za izvrševanje finančnih načrtov krajevnih skupnosti se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo financiranje javne porabe in določbe odloka o proračunu občine. Nadzor nad finančnim poslovanjem krajevne skupnosti opravlja nadzorni odbor občine. 78. člen Občinski svet lahko na predlog župana, nadzornega odbora občine, polovice članov sveta krajevne skupnosti ali zbora občanov krajevne skupnosti razpusti svet krajevne skupnosti in razpiše predčasne volitve: - če se po najmanj trikratnem sklicu ne sestane, - če ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem statutom zaupane oziroma jih izvršuje v nasprotju z zakonom, predpisi in splošnimi akti občine. - če se ugotovi, da očitno nezakonito razpolaga s sredstvi občanov ali če se sredstva, ki so skupnosti dodeljena iz občinskega proračuna uporabljajo nenamensko. Občinski svet lahko s spremembo statuta tudi ukine krajevno skupnost, če ugotovi: - da se svet krajevne skupnosti ne konstituira v roku 2 mesecev od izvolitve članov sveta, - da svet krajevne skupnosti ne opravlja svojih nalog, - da ni kandidatov za člane sveta, - oziroma da občani na njenem območju nimajo interesa za opravljanje nalog krajevne skupnosti v skladu s tem statutom. V. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI 79. člen Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa. 1. ZBOR OBČANOV 80. člen Občani na zboru občanov: - obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja, - obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti, - obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oziroma za spremembo njihovih območy, - predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območy nasely, imen nasely ter imen ulic, - opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom, - dajejo predloge občinskim organom v zvezi z pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja, - oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja avtocest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari, - obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan. Občinski organi so dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov, v katere pristojnost posamezna zadeva spada, če pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti. 81. člen Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za eno ali več krajevnih skupnosti, za posamezno naselje ali zaselek. Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta ali sveta krajevne skupnosti v tridesetih dneh od prejema pobude. Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v občini, zbor občanov v krajevni skupnosti pa na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v tej skupnosti. Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Slep z obrazložitvyo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve. 82. člen Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda. Sklic zbora občanov je treba objaviti na krajevno običajen način. 83. člen Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi. Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev z območja občine, za katerega je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru. Javni uslužbenec občinske uprave, ki ga določi direktor občinske uprave, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov direktor občinske uprave seznani občinski svet in župana ter ga na krajevno običajen način objavi. 2. REFERENDUM O SPLOŠNEM AKTU OBČINE 84. člen Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve. Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta. Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine. 85. člen Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali član občinskega sveta najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine. Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma. Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu. 86. člen Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdyo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe. Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma. Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni. Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca njegovega mandata. 87. člen Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev. Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali svet ožjega dela občine. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj stotih volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča. Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu. Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet. Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodiš- 88. člen Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem. Župan s sklepom določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje podpisov. Osebno podpisovanje se izvaja na Upravni enoti Vrhnika. Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število voliv- 89. člen Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu župana ali člana občinskega sveta za razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena, razen če v skladu z zakonom zahteva ustavnosodno presojo take zahteve. Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan. Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo "ZA" oziroma "PROTI", dan razpisa in dan glasovanja. Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za objavo splošnih aktov občine. Vsaj petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna komisya akt o razpisu referenduma v javnih občilih. 90. člen Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta. Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali. 91. člen Postopek za izvedbo referenduma vodyo organi, ki vodyo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna komisya. Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, v kolikor ni s tem statutom posamezno vprašanje drugače urejeno. Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisya občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine določen za objavo splošnih aktov občine. cev 18 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 26. oktober 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Uradne objave Občine Vrhnika, NAS ČASOPIS, št. 365., 26. oktober 2009 • Uradne objave Občine Vrhnika, NAS ČASOPIS, št. 365., 26. oktober 2009 3. SVETOVALNI REFERENDUM 92. člen Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum. Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del. Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine. Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov. 4. DRUGI REFERENDUMI 93. člen Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon. Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno. 5. LJUDSKA INICIATIVA 94. člen Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov. Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je urejen referendum o splošnem aktu občine. Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vložene zahteve. Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve. 6. FINANCIRANJE OBLIK NEPOSREDNEGA SODELOVANJA OBČANOV PRI ODLOČANJU 95. člen Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zago-tovyo v občinskem proračunu. VI. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE 96. člen Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi, in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom. Opravljanje javnih služb zagotavlja občina: - neposredno v okviru občinske uprave, - z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjety, - z dajanjem koncesy, - z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega pra- 97. člen Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne službe za izvajanje naslednjih dejavnosti: - osnovnošolsko izobraževanje, - predšolska vzgoja in varstvo otrok, - osnovno zdravstvo in lekarniško dejavnost, - osebna pomoč družini in - knjižničarstvo. Občina lahko ustanovi javne službe tudi na drugih področjih, zlasti na področju glasbene vzgoje, izobraževanja odraslih, kulture, športa in drugih dejavnosti s katerimi se zagotavljajo javne potrebe. 98. člen Na področju gospodarskih javnih služb občina zagotavlja: - oskrbo s pitno vodo, - ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov komunalnih odpadkov, - odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda, - javno snago in čiščenje javnih površin, - urejanje javnih poti, površin za ceste in zelenih površin, - vzdrževanje občinskih javnih cest in na drugih področjih, če tako določa zakon. 99. člen Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcy občine. 100. člen Pravne osebe javnega prava, ki izvajajo občinske javne službe, ustanavlja občina z odlokom ob upoštevanju pogojev določenih z zakonom. 101. člen Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja dejavnosti gospodarskih javnih služb ustanovi v okviru zaokroženih oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi občinami skupno pravno osebo javnega prava za izvajanje občinskih javnih služb. Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v skupnih pravnih osebah javnega prava, ki so ustanovljene za območje dveh ali več občin, občinski sveti občin ustanoviteljic ustanovyo skupni organ, ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic. Akt o ustanovitvi skupnega organa mora določati njegove naloge, organizacyo dela in način sprejemanja odločitev, financiranje in delitev stroškov med občinami. VII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE 102. člen Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine ter javno dobro v upravljanju občine, denarna sredstva in pravice. Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar. S prostimi denarnimi sredstvi na računih upravlja župan. Prosta denarna sredstva se lahko nalagajo v Banko Slovenye, banke in državne vrednostne papirje ob upoštevanju načela varnosti, likvidnosti in donosnosti naložbe. O obliki naložbe odloča župan skladno s predpisi. Za odločanje o odtujitvi in pridobitvi premoženja občine je pristojen občinski svet. Občinski svet na predlog župana sprejme letni program prodaje občinskega finančnega in stvarnega premoženja. Sprejeti letni program prodaje izvršuje župan. Odprodaja ali zamenjava nepremičnin in premičnin v lasti občine se izvede po postopku in na način, ki ga določa zakon in predpisi, ki veljajo za odprodajo in zamenjavo državnega premoženja. Za neodplačno pridobitev premoženja je treba predhodno pridobiti soglasje občinskega sveta, če bi takšno premoženje povzročilo večje stroške ali če je pridobitev povezana s pogoji, ki pomenyo obveznost občine. 103. člen Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom. Občina je pod pogoji, določenimi z zakonom upravičena do sredstev finančne izravnave in drugih sredstev sofinanciranja iz državnega proračuna. 104. člen Prihodki in drugi prejemki ter od- hodki in drugi izdatki občine so zajeti v proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet po postopku, določenem v poslovniku občinskega sveta. Občinski svet mora sprejeti proračun občine v roku, ki omogoča njegovo uveljavitev s 1. januarjem leta, za katerega se sprejema. Za pripravo in predložitev proračuna občine občinskemu svetu v sprejem v skladu z zakonom je odgovoren župan. Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo vsebovati predlog za povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov v isti višini, pri čemer povečani izdatki ne smejo biti v breme proračunske rezerve, splošne proračunske rezervacye ali v breme dodatnega zadolževanja. 105. člen Proračun občine sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov. Splošni del proračuna sestavljajo skupna bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja. Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov proračuna občine. Načrt razvojnih programov sestavljajo letni načrti oziroma plani razvojnih programov neposrednih uporabnikov proračuna občine, ki so opredeljeni z dokumenti dolgoročnega razvojnega načrtovanja. 106. člen Sredstva proračuna občine se smejo uporabljati, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom, določeni pogoji, le za namene in v višini, določeni s proračunom. 107. člen Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. V okviru izvrševanja proračuna ima župan pooblastila, določena z zakonom, predpisi, izdanimi na podlagi zakona, odlokom o proračunu občine ali drugimi splošnimi akti občine. Župan mora zagotoviti izvajanje nalog notranjega finančnega nadzora v skladu z zakonom in predpisom ministra,pristojnega za finance, izdanim na podlagi zakona. Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti podžupana in posamezne javne uslužbence občinske uprave. Župan poroča občinskemu svetu o izvrševanju proračuna v mesecu julyu. Poročilo mora vsebovati podatke in informacye, določene z zakonom. (odstavek je napisan skladno z 63. členom Zakona o javnih financah) 108. člen Proračun občine in njegove spremembe se sprejemajo z odlokom. Odlok o proračunu občine določa tudi ukrepe za zagotavljanje likvidnosti proračuna, prerazpore-janje sredstev, začasno zadržanje izvrševanja proračuna, ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja ter druge ukrepe in posebna pooblastila za izvrševanje proračuna. V odloku o proračunu se določi obseg zadolževanja proračuna in obseg predvidenih poroštev ter drugi elementi, ki jih določa zakon. Rebalans proračuna predlaga župan, če se med izvajanjem ne more uravnovesiti proračuna občine. 109. člen Če proračun občine ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, se financiranje občine začasno nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto in za iste programe kot v preteklem letu. Župan sprejme sklep o začasnem financiranju v skladu z zakonom. Sklep velja največ tri mesece in se lahko na županov predlog s sklepom občinskega sveta podaljša še za tri mesece. Odločitev o začasnem financiranju se objavi v uradnem glasilu občine. Postopke sprejemanja proračuna natančneje uredi občinski svet s poslovnikom OS. 110. člen Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na način, določen z zakonom ali odlokom o proračunu občine. Če se med letom spremeni delovno področje proračunskega uporabnika, župan sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za njegovo delo oziroma, če se uporabnik ukine in njegovega dela ne prevzame drug uporabnik proračuna, na katerega se sredstva prerazporedyo, prenese sredstva v proračunsko rezervo. Župan mora o izvršenih prerazporeditvah poročati občinskemu svetu v mesecu julyu. 111. člen Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, pripravi župan predlog zaključnega računa proračuna in ga predloži občinskemu svetu v sprejem. O sprejetju zaključnega računa proračuna obvesti župan ministrstvo, pristojno za finance v 30 dneh po sprejemu. 112. člen Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicye, ki jih sprejme občinski svet pod pogoji, ki jih določa zakon. 113. člen Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina, se lahko zadolžujejo in izdajajo poroštvo skladno s predpisi. O poroštvih za izpolnitev obveznosti javnih podjety in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina, odloča na predlog župana občinski svet, skladno s predpisi. 114. člen Knjigovodsko in finančno poslovanje občine izvršuje oddelek, pristojen za finance. Opravljanje posameznih nalog oddelka, pristojnega za finance ali notranjega finančnega nadzora sme župan naročiti pri izvajalcu, ki izpolnjuje pogoje strokovnosti oziroma pogoje, predpisane z zakonom in podzakonskimi predpisi. 115. člen Nabavo blaga, naročanje storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje. VIII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE 1. Splošni akti občine 116. člen Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki, odredbe, pravilniki, navodila in sklepi. Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov. Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik OS. 117. člen Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta. Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan za sprejem odloka. 118. člen S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov, se uredi organizacya in način dela občin- skega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta. 119. člen Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela, ustanavlja javne službe ter zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom. 120. člen Z odredbo uredi občina določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah. 121. člen S pravilnikom se razčlenyo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njihovega izvrševanja. 122. člen Z navodilom se lahko podrobneje predpiše ravnanja oziroma delovanja, ki se nanašajo na nedoločen obseg oseb oziroma krog oseb, ki jih ni mogoče v naprej opredeliti. 123. člen Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep. 124. člen Statut, poslovnik, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu občine Naš Časopis in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. Dodatno pa se objavyo tudi na spletnih straneh Občine Vrhnika. 2. Posamični akti občine 125. člen Posamični akti občine so odločbe in sklepi. S posamičnimi akti - sklepom ali odločbo - odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. 126. člen O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno. O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih zadevah iz prenesene državne pristojnosti odloča državni organ, ki ga določi zakon. O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče. IX. VARSTVO OBČINE IN PRAVIC POSAMEZNIKOV IN ORGANIZACU 127. člen Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine. 128. člen Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost. 129. člen Občina lahko kot stranka v upravnem sporu spodbya konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine. 130. člen Občina lahko sodeluje v upravnem ali sodnem postopku kot stranka ali kot stranski interveni-ent, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma, če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni. X. NADZOR NAD ZAKONITOSTJO DELA 131. člen Vsako ministrstvo na svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave. V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela. Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše organiza-cyo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti. Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad zakonitostjo dela organov občin zagotoviti ustrezno sodelovanje, medsebojno obveščanje in strokovno pomoč organom občin. XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 132. člen Člani nadzornih odborov krajevnih skupnosti opravljajo svojo funkcyo do izteka mandata. 133. člen Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati: Statut Občine Vrhnika (Uradni list RS, št. 99/99, 39/00, 36/01 in 77/06) 134. člen Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v uradnem glasilu Občine Vrhnika, Našem časopisu. Številka: 007-8/2009 (2-01) Datum: 21. 10. 2009 OBČINA VRHNIKA Župan dr. Marjan Rihar, l.r. Kakršno vreme Urša prinese, tako se rada jesen in zima obnese. ' Ljudski pregovor 26. oktober 2009 elektronski naslov: obcina@borovnica.si Občina Borovnica NAŠ ČASOPIS 19 Brezovški gasilci trikrat zlati na Pokalu občine Borovnica Za pokal občine Borovnica, 19. septembra, se je spopadlo 26 ekip. Kar tri prva mesta so osvojili gasilci in gasilke PGD Brezovica pri Borovnici. Na lepo sončno soboto se je v Borovnico zgrnila armada mladih gasilcev, kjer so se na šolskem igrišču potegovali za pokal borovniške občine. 26 ekip, v različnih kategor^ah, je prišlo ne le iz domačih društev, temveč tudi iz vrhniške in bre-zovške občine, pa logaškega in celo rovtarskega konca. Postroju gasilskih vrst na dvorišču pred vrtcem je sledil dvig tekmovalne zastave in pozdravni nagovor gostitelja, borovniškega župana Andrej Ocepka, ki je vsem tekmovalcem zaželel »veliko, veliko uspehov, pa brez kakršnihkoli poškodb in na koncu brez zamere, če vsi ne moremo zmagati. V Borovnici se več ali manj ves čas zavedamo pomembnosti vaših aktivnosti, dejavnosti. Dejavnosti gasilskih društev v ohranjanju pokrajine in dežele. Tega smo še posebej veseli tam, kjer je veliko podmladka, ki bo zagotovo še leta in leta skrbel za našo pokrajino, varnost ljudi in premoženja. Vsem bi se rad zahvalil, ne danes zaradi tekmovanja, ampak za tedaj, ko vas zares potrebujemo, za vašo nesebično pomoč. Želimo si, da bi bila ta pomoč čim manjkrat potrebna. Zavedamo pa se, da so za to pomoč in za tisto, kar od vas pričakujemo, potrebna tudi vlaganja v vaše znanje, kar potrjujete na takih tekmovanjih, ter vlaganja v vaše materialne pogoje in opremo. V Borovnici smo ravno te dni naredili en lep korak naprej. Poleg nas je razstavljeno podvozje novega vozila. Upam, ne smem garantirati, da ga bomo opremljenega videli že drugo leto, konec jul^a, ob praznovanju dneva borovnic. Sam bom poskusil narediti, kar se da, če pa bomo vsi skupaj, bo pa mogoče tudi res. Vendar, drugo leto bo vozilo vsekakor opremljeno in bo služilo svojemu namenu, pa tudi društvu, ki bo praznovalo zelo lepo obletnico. Vsem, ki ste se kakorkoli pripravljali na tekmovanje in ga organizirali, se zahvaljujem in vam želim v Borovnici pr^etno počutje, lep dan, veliko sreče in radi se imejmo.« K čim lepšim rezultatom je gasilce spodbudil tudi poveljnik GZ Vrhnika Vinko Keršmanc, pri čemer je zaželel »tekmovalcem veliko sreče pri tekmovanju, sodnikom pa pravično in pravilno sojenje, za kar se vnaprej zahvaljujem.« Zmagali v treh kategor^ah Pionirji in pionirke so se v naslednjih urah pomerili v zbijanju tarče, kjer šteje tako spretnost kot usklajenost ekipe, ter v štafetnem prenosu vode iz soda v sod. Mladinci in mladinke pa so tekmovali v vaji z motorno brizgalno in štafeti z ročnikom. V kategor^'i mladincev je zmagala ekipa PGD Podlipa-Smrečje, za njimi so se uvrstili PGD Blatna Brezovica, tretje mesto pa je pripadlo PGD Notranje Gorice-Plešivica. Ekipa PGD Borovnica je končala na četrtem mestu, Brezovica pri Popravek V prejšnji (364.) številki Našega časopisa je pri članku MAN(-ček) končno doma na str. 13 nastala neljuba napaka. Zapisal sem: "Že naslednji mesec bo menda v tovarno Mettis v Gornji Radgoni romalo naročilo za nadgradnjo ..." Pravilni citat se namreč glasi: "Že naslednji mesec bo objavljen javni razpis za nadgradnjo podvozja gasilskega vozila." Podjetje Mettis pa se je omenjalo kot eno izmed mnogih možnih ponudnikov, ki se ukvarjajo s tovrstno dejavnostjo. Izobešanje gasilske tekmovalne zastave. Borovnici pa na osmem. Nasprotno pa so bile uspešnejše brezovške mladinke, ki so v svoji kategorii premagale dru-gouvrščene PGD Drenov grič-Lesno Brdo ter tretje PGD Za-plana. Pri pionirjih PGD Brezovica pri Borovnici še kar nima konkurence, do srebra se je dokopala druga desetina PGD Za-plana, do brona pa PGD Blatna Brezovica. Borovničani so se morali zadovoljiti z desetim mestom. Prvo in tretje mesto pri pionirkah sta zasedli desetini iz - kakšno presenečenje - PGD Brezovica pri Borovnici, drugo mesto pa je pripadlo PGD Zaplana. Predsednik in trener zmagovalnega PGD Brezovica pri Borovnici, Jože Drašler, ni skrival ponosa: »Z naše strani Pionirji zb^ajo tarčo. smo zadovoljni, ker smo bili najuspešnejši - to je dejstvo. Po pričakovanih, bi rekel. Je pa bila to spodbuda ne le za nas, temveč tudi za druge, kar se je videlo na sledečih občinskih in reg^skih tekmah.« Glede skrivnosti njihovega uspeha pa je deeal: »No, tu smo mogoče mi s pionirji malo naprej, malo odstopamo. Ampak te pionirske vaje so tako specifične, da se ti lahko takoj zalomil Imamo pa več tekem kot drugi in tekme so tiste, ki dajo pravi občutek, ko je prisoten adrenalin in trema. Pionirke so pa bile razred zase tako na občinski kot reg^ski, saj so namahale tudi fante.« Pozdravil je še odločitev občine, da poleg pokalov podeli tudi medalje in pa oblikovanje dveh novih borovniških ekip. Damjan Debevec »V Borovnici smo ravno te dni naredili en lep korak naprej, poleg nas je razstavljeno podvozje novega vozila. Upam, ne smem garantirati, da ga bomo opremljenega videli že drugo leto, konec jul^a, ob praznovanju dneva borovnic.« Mladinci med vajo z motorno brizgalno. Na podlagi 50. in 60. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) in Statuta Občine Borovnica (Uradni list RS, št. 6/2008) župan Občine Borovnica objavlja JAVNO NAZNANILO o podaljšanju javne razgrnitve dopolnjenega osnutka Občinskega prostorskega načrta Občine Borovnica, Okoljskega poročilo za Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Borovnica in Reviz^e dodatka k Okoljskemu poročilu za Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Borovnica 1. člen Podaljša se javna razgrnitev dopolnjenega osnutka Občinskega prostorskega načrta Občine Borovnica, Okoljskega poročila za Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Borovnica, Revi-z^a dodatka k Okoljskemu poročilu za Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Borovnica in izdelane strokovne podlage k omenjenim aktom, in sicer do 06.11.2009. 2. člen Javna razgrnitev se izvede na sedežu Občine Borovnica do 06.11.2009, v delovnem času občinske uprave. 3. člen Pripombe in predloge, ki se nanašajo izključno na razgrnjeno gradivo, lahko dajo vsi zainteresirani organi, organizac^e in posamezniki. Pripombe in predloge se lahko podajo na mestu javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb ali se jih posreduje pisno na naslov: Občina Borovnica, Paplerjeva ulica 22, 1353 Borovnica. Rok za oddajo pripomb poteče zadnji dan javne razgrnitve. 4. člen Javno naznanilo se objavi na spletu občinske uprave (borovnica. si), na Radiu 1 in na oglasnih deskah občine Borovnica. Številka: 3500-0001/2006-140 Datum: 30.09.2009 ŽUPAN OBČINE BOROVNICA Andrej Ocepek Vabilo na predstavitev projekta komasac^'e Na pobudo lastnikov zemljišč iz Borovnice in Kmet^ske svetovalne službe vas Občina Borovnica vabi na sestanek o možnosti uvedbe komasac^e kmet^skih zemljišč na območju katastrske občine Borovnica. Na sestanku vam želimo predstaviti obod predvidene komasac^e kmet^skih zemljišč, vas seznaniti s komasac^skimi postopki ter s potekom izvedbe komasac^e. Za uspešno izvedbo komasac^e je potrebno sodelovanje lastnikov kmet^skih zemljišč in vseh udeležencev v postopku, zato vas vabimo, da se udeležite sestanka, ki bo v torek, 10.11.2009 ob 18.00 uri v OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica ŽUPAN OBČINE BOROVNICA Andrej Ocepek l.r. Kulturno društvo Borovnica vabi na DAN SPOMINA NA MRTVE - SPOMIN v nedeljo, 1. novembra 2009, po večerni maši ob 18.45 na pokopališču Borovnica. VESELI VEČER v soboto, 21. novembra 2009, ob 19. uri v osnovni šoli v Borovnici. Vljudno vas vabi Kulturno društvo Borovnica, Gledališka skupina ŠOTA. Kulturno društvo Borovnica Moški pevski zbor ŠTINGLC vabi v petek, 13. novembra 2009, ob 19. uri na letni koncert z gosti v osnovno šolo v Borovnici. Vljudno vabljeni! Društvo Skupaj za zdravje človeka in narave Vabi na predavanje s temo: PRIVOŠČITE SI ZIMO BREZ PREHLADOV Narava nam ponuja vse, kar potrebujemo, da se izognemo gripi in ostalim težavam z dihali. Vabljeni na predavanje Adriane Dolinar, ki vam bo razrila kako se na naraven način izognemo prehladom. Predavanje bo : dvorana nad vrtcem četrtek 12.11.2009 ob 19.00 v Borovnici Vabi na predavanje s temo: RESNICE IN ZMOTE O MAŠČOBAH Kako je možno, da vam margarine lahko dvignejo holesterol, kljub temu, da ga ne vsebujejo? Kako je možno, da nekateri uživajo ocvirke in polnomastno mleko, imajo pa manj težav ko tisti, ki so pozorni na vsak gram zaužite maščobe? Marsikaj, kar smo do sedaj vedeli o maščobah, nove raziskave iz-podb^ajo. Če bi radi izvedeli več o tem, kaj, kako in zakaj jesti ter kako se na naraven način znebiti škodljivega holesterola, vas vabimo na predavanje Sanje Lončar in Rajka Škariča. Predavanje bo: dvorana nad vrtcem Četrtek 3.12.2009 ob 19.00 v Borovnici Vabljeni 20 NAŠ ČASOPIS Občina [ill l i- Borovnica 26. oktober 2009 elektronski naslov: obcina@borovnica.si •Borovnica v slikah •Borovnica v slikah •Borovnica v slikah • Borovnica v slikah •Borovnica v slikah • Borovnica v slikah • Borovnica v slikah Preurejeni ekološki otoki Septembra so v občini preuredili skoraj vse ekološke otoke. Ponekod so dodali nove zabojnike za papir, z večjo odprtino kot dosedanji, uredili so tlake pod zabojniki, poleg zabojnikov pa dodali obvestilno tablo z navodili, kateri odpadki sodijo v posamezne zabojnike. »Nadgradnja oza-veščanja«, kot jo imenujejo pri KPV, d. d., naj bi stala 90 evrov za kos. Pri KPV prav tako poudarjajo pomen ločenega zbiranja odpadkov, ki je učinkovitejše, ljudi pa bi želeli še spodbuditi, da bi pločevinke, plastiko in papir stiskali pred odmetavanjem v zabojnike. Glede tega, ali nedavno podeljena opozorila z grožnjo denarne kazni gospodinjstvom, ki domnevno nepravilno ločujejo odpadke, pripomorejo k temu, so mnenja deljena. Upati je, da bodo morebitne kazni ekvivalentne količini napačno sortiranih odpadkov, domala vsi sogovorniki pa se strinjajo, da bi poleg sistema kazni morali uvesti tudi sistem nagrajevanja z znižanjem cene odvoza smeti ali drugimi ugodnostmi, če neko gospodinjstvo namesto polne »kante« vsak teden pridela le za polovico ali manj nekoristnih odpadkov. Jesenski test dvokilometrske hoje Napredek v svoji fizični pripravljenosti so si lahko vsi borovniški rekreativni navdušenci izmerili na rednem jesenskem testu hoje na dva kilometra. V dolini pod Strmcem se je na lep sončni dan, 18. septembra, zbralo 62 udeležencev. Po besedah organizatorice, Urše Debevec, je bilo vsaj pol novih, od tega precej mladih, kar je pohvalno. Tako kot je pohvalna njihova fizična pripravljenost. Da Borovničani le nismo kar tako, priča tudi dejstvo, da se število udeležencev tovrstnih prireditev v Borovnici veča (skorajda bi lahko rekli, da nisi »in«, če ne prideš), na Vrhniki pa se vztrajno manjša, menda od zadnjič kar za polovico. Morda pa bolj »priljubljanske« Vrhni-čane moti, ker testa ne morejo opraviti z avtomobilom ^ Obletna maša pri Krimski jami V nedeljo, 27. septembra, je ob Krimski jami (leta 1942 bataljonskem mo-rišču Šercerjevega bataljona) potekala obletna spominska maša za v brezno vržene civiliste in partizane. Maše, ki jo je tokrat pripravila Župn^a Begunje pri Cerknici, se je udeležilo več sto faranov vseh sosednjih župn^'. Po maši so prisotni lahko prisluhnili nagovoru predstavnika Nove slovenske zaveze. ŽUPZ Borovnica in Coklarji nastopili v Ljubljani Oktobra so se med mnogimi zbori in skupinami na 9. festivalu za tretje življenjsko obdobje v Cankarjevem domu v Ljubljani javnosti predstavile tudi pevke Tonje in Ženskega upokojenskega pevskega zbora. Poleg ŽUPZ so v pasaži pod Maksimarketom istega dne nastopili tudi naši originalni Coklarji. Slednji so s svojimi izvirnimi glasbili pritegnili veliko pozornosti, še posebno med mladim občinstvom, kar je v danem trenutku povzročilo nemajhen zastoj v podhodu. Za smeh med glasbenimi nastopi sta poskrbela Slavica Ošaben in Rudi Cerk s peto šaloigro hlapca pred sodnikom. Šahovski krožek spet aktualen V borovniški dolini bo znova zaživela organizirana šahovska dejavnost. Zaradi velikega povpraševanja so na- mreč v Osnovni šoli dr. Ivana Korošca ustanovili šahovski krožek. Vodnik skozi osnove te kraljevske igre bo (zaenkrat) 15-im mladim nadebudnežem mojstrski kandidat Klemen Šivic. Najprej se je lotil zbiranja šahovskih pripomočkov, tabel in figur, nekoč inventarja šahovskega kluba, ki se je z leti porazgubil po Borovnici. Borovniško-butalske inovac^e Prejšnji teden mi je pr^atelj iz Amerike sporočil, da že celo posadka Mednarodne vesoljske postaje ve, kje je Borovnica. Pa brez skrbi, ne gre za to, da bi skozi kakšne superteleskope kukali v borovniške spalnice. Prejeli so pač verižno elektronsko slikovno sporočilo z borovniško vsebino, ki je že obkrožilo svet in na neki točki po-romalo celo v vesolje. Za kakšno sliko gre, da je trenutno najbolj vroča roba od ameriških prer^' pa vse do taliban-skih rovov. Morda naš znameniti razpadajoči steber viadukta? Kje pa! Vsi, od japonskih gradbenih inženirjev do argentinskih cestarjev občudujejo našo edinstveno infrastrukturno rešitev - asfaltiranje ceste do najnovejšega bloka iz »najmodernejših materialov«, pri čemer električni steber ostaja sredi ceste. Zelo verjetno gre za še en primer »najmodernejše ino-vac^e« »evropsko čistega podjetja«, govori pa se celo, da so izvajalci načrtno poskrbeli za mednarodno prepoznavnost Borovnice, obenem pa Borovničanom v teh težkih reces^'skih časih izvabili nasmešek na obraz. Zagotovo pa do smeha ni tistim kupcem stanovanj v bloku iz »najmodernejših materialov«, ki so že pred letom položili aro, za to prodali svoje hiše, zdaj pa prebivajo pri sorodnikih, ker se je oktober 2008 prevesil v oktober 2009, konec del pa se še kar odmika. Nič kaj smešno ni niti za tistega borovniškega podizvajalca, ki bojda do danes ni prejel še niti centa za opravljeno delo. A to pravzaprav niti ni več tako »najmodernejši« pristop. Vsaj v Slovenci ne. Damjan Debevec Sadjarsko društvo Borovnica organizira strokovno predavanje BIODINAMIČNO SADJARSTVO v SOBOTO, 28. 11. 2009, in NEDELJO, 29. 11. 2009, v OSNOVNI ŠOLI BOROVNICA. Predaval bo g. Candera iz Bolzana, eden vodilnih strokovnjakov biodinami-ke v severni Ital^i: * priprava zemlje * vzgoja sadik * oblikovanje krošnje * gnojenje * zaščita Snov je razdeljena v štiri predavanja, v soboto bodo tri: ob 9. uri, 14.30 in ob 17. uri, ob 12. uri bo odmor za kosilo, ter v nedeljo ob 9. uri. Vstopnina za vsa štiri predavanja je 20 €. Pri plačilu vstopnine bo mogoče plačati tudi skupno kosilo. Zanimanje za predavanje je veliko, zato sprejemamo predpr^ave na tel. št. 01-7546-268 od 7. do 8. ure. Vabljeni! Prva sadjarska razstava v Borovnici Borovniško sadjarsko društvo je pripravilo prvo sadjarsko razstavo. Na razstavo so dali skoraj 60 vrst jabolk, poleg tega pa velikanske primerke vrtnin, vzgojenih na območju Občine Borovnica. Po več letih je le dozorela rastejo katere sorte jabolk. Da ideja, da vsi člani društva, ki se ukvarjajo bodisi s sadjarstvom bodisi z vrtičkarstvom, javno na ogled postavko svoje pridelovalne dosežke oz. presežke. Razsta- informac^e o starih sortah še kar pritekajo, mi je potrdil predsednik Sadjarskega društva Rudi Cerk: »Našel se je nekdo s Po-kojišča, ki je rekel, pri meni je pa va, ki so jo pripravili v dvorani nad vrtcem in si jo je od 25. do 27. septembra ogledala dobra desetina Borovničanov, se je ši-bila od vrtičkarskih pridelkov, kot so: peteršilj, korenček, pesa, buče, fižol . do vseh mogočih vrst sadja, vzgojenega po bio-dinamični metodi, ki zagotavlja najvišje standarde v pridelavi hrane. Dragulj in osrednji razstavni artikel pa je bila zbirka starih borovniških vrst jabolk. Teh so doslej našli že 45, obstaja pa star seznam, ki izkazuje, da je bilo slednjih nekoč do 60. Letošnjo zimo nameravajo sadjarji napraviti točen popis, kje v občini tudi še jakobček (našel se je pri Zavrhu, v Borovnici ga že dolgo ni) ter še en drugi, ki mu pravdo zelenec.« Sicer pa so se zadeve v tej smeri začele premikati dosti hitreje z ustanovitv^o društva pred šestimi leti. Na neki način uspevajo celo sanirati škodo, ki je nastala z izsekavanjem starih sadovnjakov v Borovnici. V sodelovanju z drevesnico Kozjanskega krajinskega parka so, že kmalu po ustanovitvi, v domačo občino pripeljali sto sadik sadnega drevja, in zatem še trikrat po petdeset, pri čemer je izdatno pomagala tudi Občina Borovnica. »Določene vrste, ki naj bi bila matična drevesa, pa sadimo pri stebru. Da bi lahko vsi tisti, ki se s cepljenjem ukvarjajo tudi doma, od teh starih sort, ki so bile v Borovnici najbolj razširjene, tam odrezali cepove,« je še dodal Cerk. Sicer pa so se razstavljavci lahko pohvalili tudi s čebulo velikanko - kar 860 g je tehtala. Prvič je bila predstavljena tudi moka iz tritikale. O njej je predsednik Cerk povedal, da je to križanec med pšenico in ržjo, nanjo pa da so naleteli med strokovno ekskurz^o v Belo krajino: »V nedeljo sem zagnal akc^o, kje bom dobil tritikal. Zito sem dobil na ekološki kmet^i, tam so mi ga pripravili 50 kg. V ponedeljek sem ga že peljal v mlin. V torek je bila moka. V sredo sem jo pripeljal k našim članicam, da so spekle kruh, pecivo, piškote. In na splošno presenečenje: vse to se da delati. Moka je slična rženi, se pravi bolj mokra, da je treba dati v testo tudi nekaj bele pšenične moke.« Da je tritikalino pecivo prav slastno, so se lahko prepričali vsi obiskovalci razstave. Slednji niso mogli prehvaliti pridelkov z ekoloških kmet^, so se pa čudili, da so si sadjarji izbrali majhen prostor nad vrtcem, ko pa bi s pridelki (jabolko se je tiščalo k jabolku) zlahka napolnili večnamensko dvorano osnovne šole. Od predavanj o biodinamiki do sajenja drevoredov Že prvo sredo po sadjarski razstavi je društvo začelo s sklopom predavanj na temo Oživljanje zemlje. Kot pravi Cerk, je zemlja tako rekoč mrtva, saj so jo uničili nitrati in fosfati. Vrtičkarji pri nas že nekaj let ne uporabljajo več umetnega gnojila, pač pa samo hlevski gnoj. Doseči žel^o, da bi se sčasoma v zemlji spet pojavile koristne bakterie, ki pomagajo pri razgradnji »podkamna«, npr. kalc^a in drugih rudnin, s čimer se omogoči rastlinam njihovo čr- Popis perve sadne razstave v Ljubljani. (Nadalje.) Gosp. Anton Vertovc, kmetovavec iz Barovnic Verhniške komisme je poslal 5 plemen lepih jabelk, namreč tofeljnov, žlahtnikov, kutnarjev, velikih in malih špiceljnov, in pa 6 hrušk: »bunke« po imeni, kterim boje na Gorenskim krote pravijo. Anton Vertovc se je že pri več priložnostih pridniga kmetovavca skazal, in spri-čal, de mu je mar, s časam naprej iti. Njegovo prizadevanje v sadjoreji zasluži očitno pohvaljeno, in njegov trud v kmet^stvi drugim kmetam v izgled postavljeno biti! Vir: Kmet^ske in rokodelske novice., 11. november (listopad) 1846 (let. 4, št. 45), str. 179 Od vseh naštetih sort, ki jih je spoštovani g. Vertovc l. 1846 nesel na prvo sadno razstavo v Ljubljano, smo na prvi borovniški sadjarski razstavi našli le še »špiceljne« oz. zdaj »špičuna«. Najverjetneje so bila t. i. »krajinska« imena jabolk, ki so se v 170-ih letih precej spremenila. Paplerjev bobovec: pod istim imenom ga poznajo celo v vzhodnih Tiro lah v kraju Ma-trei (Avstr^a), kjer ga imajo cel nasad. Lastnik je menda še kot mladenič z očetom obiskal Paplerjev grob v Borovnici. Goji ga, ker so vsi sadeži obarvani lepo rdeče, približno enake debeline (6 do 7 cm) ter je dolgo obstojen. Letina redno konča na mizah hotela Goldried. panje. Gre za t. i. »čira čara«, ki je bil na razstavi viden v obliki »debele čebule, debele pese, zelo okusne vrtnine .« O biodina-miki je menda zelo malo napisanega, zato sadjarji tudi prirejajo tovrstna predavanja. Njihov drugi večji projekt pa je sajenje drevoredov, o čemer je Cerk dejal: »Prvo smo že začeli. In sicer smo nasadili slive ob Prušnici. So na tistem delu, kjer lastnik vode še ni postavil mejnikov. Do sotočja Prušnice in Otavščice se sme saditi in sekati drevje, naprej pa je potrebno soglasje. Če bi ob Borovniščici zasadili orehe in češnje, bi bilo to povsem drugače. Povsem drugačen bi bil za čiščenje vodni profil, če bi bila nad njim velika drevesa.« Podobne načrte imajo tudi s traso stare železniške proge, ki bi »z nasaditv^o sadnega drevja postala zares lepa sprehajalna pot.« Damjan Debevec 26. oktober 2009 elektronski naslov: obcina@borovnica.si Občina Odstranili 20.000 kg odpadkov! Ob trasi stare proge je septembra potekala čistilna akcija, s katero je bilo odstranjenih 20 ton odpadkov. Deponiranje odpadkov, nabranih v pičlih dveh urah, je občino stalo več kot 4.000 EUR. Borovnica NAŠ ČASOPIS 21 Po več kot pol leta dogovarjanja se je v četrtek, 24. septembra, le začela "manjša" čistilna akc^a na območju znanega borovniškega sprehajališča in kolesarske poti - trasi stare proge nad Podgoro. Vsaj pol stoletja stara »črna« depon^a, ki se je je prostovoljci: Jan Debevec, Alen Lešnik ter Uroš Jelovšek. Podporo težke mehanizac^e je zagotovila Občina Borovnica z najemom AGM Debevec. Po prvotnih ocenah, naj bi bilo v zasutem pre-pustu od enega do dva tovornjaka odpadkov, laki in olji. Počasi so se le začele zarisovati poteze mojstrsko zgrajenega vodnega prepusta pod cesto. Tadejeva karierna kilometrina je prišla še kako prav, saj je brezhibno zajemal polne žlice odpadkov, ob tem pa se na centimeter ogibal stenam kamnitega prepusta. Obenem je skrbno ločeval skale in kamenje, ki bi po nepotrebnem zasedali prostor na tovornjaku. Ko je postalo nadaljnje zajemanje s ceste nemogoče, so se umazanega in težaškega dela v prepustu lotili prostovoljci s krampi in lopatami. Po natanko dveh urah je bil slednji očiščen, okolica poravnana, kot tam nikdar ne bi bila depon^a. Na CRO Vrhnika čevati, zaradi načrtovane ograje na prav tistem mestu niso bili pripravljeni počakati niti do konca tedna, ko bi to, kolikor bi bilo mogoče, opravila ekipa prostovoljcev. Smeti so odpeljali naravnost na depon^o v Logatec, kar je Občino Borovnica stalo štiri krepke evrotisočake. Računice se tako niso porušile le na vrhniški komunali, temveč tudi v občinski blagajni, saj so bila s tem krepko presežena načrtovana proračunska sredstva za saniranje črnih odlagališč. A če na zadevo pogledamo s pozitivne strani, lahko rečemo, da je občina s strokovno odstra-nitv^o depon^e odpravila 50-letno rak rano na Stanje črne depon^e pred pol leta »skrivala« v prepustu pod občinsko cesto, je bila »odkrita« aprila letos med vseslovensko ekološko akc^o. Že tedaj se je začelo razmišljati, kako to »ekološko bombo«, ki je neposredno ogrožala pitno vodo in obenem kazila kulturni spomenik »stare proge«, dokončno sanirati. Konec septembra pa je napočil trenutek za akc^o. Poleg spodaj podpisanega so se akc^e udeležili še tri- Ekološka akc^a in ohranjanje kulturne dediščine Česar ni zmogel bager, so opravili prostovoljci. Od konzerve do avtomobilskih delov izkazalo pa se je, da je slednjih kar za polovico več. Tadej Debevec je na presenečenje vseh že s prvim posegom v zemljišče ob cesti zajel za polno bagrsko žlico odpadkov. In tako skoraj neprekinjeno nadaljeval naslednji dve uri. Jama se je poglabljala, smeti pa kot bi bilo vedno več: od stekla, čevljev, cevi, žice, kosov peči ter plastike do avtomobilskih delov, zabojčkov z barvami, pa je odromalo kar 20 ton odpadkov. Razpoloženje na Vrhniki je postalo kaj kislo že po prvem transportu, saj tolikšne količine neso-rtiranih odpadkov niso pričakovali. Še manj so jih bili veseli, ker so se pripravljali na že čez dober teden načrtovano slavnostno odprtje CRO in dvajsettonski kup odpadkov v tak kontekst preprosto ni sodil. Ne le, da jih niso želeli lo- Planini, ki je ogrožala pitno vodo, obenem pa uredila del kulturnega spomenika, kar celotna trasa nekdanje železnice Preserje-Borovnica tudi je. To je bila ena največjih ekoloških akc^' - pa še vezana na ohranitev kulturne dediščine ter urejanje kolesarskih poti - kar jih je izvedla katera koli obbarjanska občina letos. Damjan Debevec Obnova kapelice sv. Miklavža na Pakem Stara kapelica sv. Nikolaja (Miklavža) na Pakem je bila uničena pred več kot pol stoletja. Javni interes in zasebna sredstva, ki se vsako leto namenjajo obnovi vaških vodnjakov, so botrovala oblikovanju delovne skupine za obnovo Miklavževe kapelice. Lokac^a kapelice Na mestu kapelice sv. Nikolaja na Pakem, sicer vaškega vodnjaka, zdaj stoji dotrajana vodna črpalka. Slednja je na parceli št. 805/2, k. o. Breg (last Občine Borovnica), pod paško cerkv^o sv. Nikolaja, med lokalno cesto in domačno Pri Zlo-vši (Pako 28). Ohranjeni so izvirni temelji vodnjaka - kapelice, prek katerih je položen betonski venec. Izvirno betonsko korito poleg vodnjaka, iz katerega se je nekoč napajala živina, zdaj služi za korito za rože. Prostor z zelenico trenutno vzdržuje Občina Borovnica. Še vedno aktiven izvir prek vodovodne napeljave koristjo bližnji sosedje. Zgodovina kapelice Zgodovinsko neizpodbitnega časa postavitve kapelice ali njenega graditelja zaenkrat še ni bilo mogoče ugotoviti. Nedvomno so vodnjak s pitno vodo za potrebe paškega prebivalstva postavili že v času prve poselitve kraja, torej še pred prvo pisno omembo leta 1300. Kdaj pa so nad vodnjakom postavili kapelico, posvečeno zavetniku brodar-jev in mornarjev, sv. Nikolaju, pa lahko zaenkrat zgolj ugibamo. Medtem ko nekateri men^o, da je kapelica stara vsaj toliko kot cerkev sv. Nikolaja (prvič omenjena l. 1526), pa strokovnjaki njen nastanek postavljajo v 18. stoletje, predvsem glede na oblikovne značilnosti kapelice ter uporabljeni material - opeko. Nekako v tistem času (l. 1717) so obnavljali tudi cerkev sv. Nikolaja na Pakem. Vsekakor je morala biti postavljena še v času, ko so Pakovčani prav od tam po vodi vozili butare ali, kakor so po domače rekli, »faške« v Ljubljano za tamkajšnje meščane, zlasti ljubljanske peke. Vodnjak - kapelica je ves čas služila prebivalcem Pakega kot osrednji vaški vodnjak - glavni vir pitne vode zanje in njihovo živino ter obenem kot kraj molitve. Po drugi svetovni vojni se je odnos do Cerkve in posledično tovrstnih sakralnih objektov radikalno spremenil. Predvidoma avgusta 1950 se je v kapelico zaletel voznik tovornjaka Jože Klep in jo popolnoma porušil. Obstajajo namigi, da je bilo uničenje kapelice naročeno s strani lokalne oblasti, ki naj bi si že dolgo prizadevala za njeno odstranitev. Spet drugi val^o krivdo na alkohol. Dejstvo pa je, da si je pokojni Klep pozneje (do svoje smrti) večkrat prizadeval za ponovno postavitev kapelice. To naj bi nenazadnje predlagal tudi legendarnemu župniku Cirilu Jerini. Glede na tedanjo družbeno realnost so bili tovrstni podvigi seveda obsojeni na propad. Material porušene kapelice so sčasoma odstranili, na njenem mestu pa postavili vodno črpalko. Kip sv. Nikolaja, ki je po čudežu ostal skorajda nepoškodovan, so sprva skrili na senik »Zlovševi«, zatem pa je svoje za- fovska oblačila z mitro na glavi, škofovsko palico v desni roki in knjigo v levi, ponazorjen je v gibanju (stopa na levo nogo s pogledom na desno). Palica je bila verjetno zamenjana po uničenju kapelice. V kratkem ga čaka temeljita strokovna obnova, ki naj bi jo sponzorirala Zupn^a Borovnica. časno domovanje dobil na stranskem oltarju sv. Jerneja v bližnji cerkvi. Videz kapelice Kapelica sv. Nikolaja je v višino merila od 4 do 4,5 metra, njen tloris pa je bil 2 x 2 metra. Postavljena je bila nad s kamenjem grobo grajenim vodnjakom, z nepresahljivim izvirom pitne vode, ki izvira iz žive skale, globine do dveh metrov. Kapelica je bila povečini zgrajena iz žgane opeke in malte, pokrita je bila z dvokapno streho (bo-brovec). Vodnjak ob vznožju kapelice je bil pokrit z opečnatim obokom (velbom), do njega sta vodili dve stopnici, ki sta bili ob večjih deževjih zaliti z vodo. Nad obokom je bila ravna površina, na njej pa podstavek za kip. Stranski steni sta bili visoki približno en meter, v zgornji polovici so bile opečnato oblikovane križne odprtine, ki so bile verjetno dodane pozneje. Sprednja, nosilna stebra v dorskem slogu sta bila narejena iz oblikovane opeke in fino ometana; prav tako polkrožna stebra, ki sta se potapljala v zadnji steni. Na zadnji steni kapelice ni bilo odprtin. Po sredini je bila vdolbina, kjer je na podstavku stal kip sv. Nikolaja. Na frontalni strani je bil obok, oblikovan kot zelo potlačena elipsa, na stranskih stenah pa sta Vabimo vas, da se udeležite JAVNE PREDSTAVITVE IN RAZPRAVE O PONOVNI IZGRADNJI KAPELICE SV. MIKLAVŽA NA PAKEM ki bo v dvorani gasilskega doma na Bregu pri Borovnici v soboto, 7. novembra, ob 19. uri. bila oboka oblikovana kot polkroga. Strešni venec je bil detajlno oblikovan s posebnim »S« zaključkom. Z notranje strani je bila kapelica obokana, in sicer iz t. i. potlačenega križnega oboka. Kapelica je bila, razen stranskih opečnih križev in sprednjega oboka, fino ometana in ni imela ne poslikav ne napisov. Domnevno je bilo v vrhnjem trikotnem zaključku reliefno oblikovano »Božje oko« (sv. Trojica) - podobno kot kapelica v Oho-nici. Kip sv. Nikolaja Kip sv. Nikolaja, ki se hrani v cerkvi sv. Nikolaja, je narejen iz lesa. Oseba je oblečena v značilna ško- Projekt ponovne izgradnje kapelice Ker so bile v zadnjih letih vse pogostejše zahteve po ponovni postavitvi uničene kapelice sv. Nikolaja na Pakem, smo sestavili ekipo, ki je začela zbirati slikovno in pisno gradivo ter pričevanja ljudi o njej. Namen zbiranja gradiva pa ni zgolj raziskovalne narave, ampak je uvod v pripravo izvedbenega projekta, ki bi ga lahko uvrstili v proračun Občine Borovnica in obenem kandidirali za dodelitev sredstev iz Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda, točneje projekta Oživljanja krajevnih vodnjakov v Slovenci. Letos je Helios Domžale, d. d., za sofinanciranje tovrstnih projektov zagotovil 17.000 EUR. Za zasnovo lokalne vodne poti, ki bi jo morebiti pripravili učenci osnovne šole in bi vključevala tudi obnovljeni vodnjak, pa še nadaljnjih 4.200 EUR. Menimo, da je kapelica sv. Nikolaja, kot vodnjak - kapelica edinstven kulturni in arhitekturni spomenik. Prepletajoči vlogi - osrednjega vaškega vodnjaka in sakralnega objekta - ga nedvomno postavljata ob bok najpomembnejši narodni dediščini na področju vodnjakov. Damjan Debevec, Franc Klančar 22 NAŠ ČASOPIS Občina Borovnica 26. oktober 2009 elektronski naslov: obcina@borovnica.si Člani desusa na izletu Prvo septembrsko soboto smo se člani stranke DeSUS Borovnica odpravili na izlet, pridružili so se nam še nekateri drugi. Deževno jutro ni obetalo pretirano lepega dne, a udeleženci smo bili odločeni, da slabše vreme ne bo vplivalo na naše razpoloženje. Večini v avtobusu ni bilo povsem znano, kam nas bo peljala pot oz., katere kraje bomo obiskali. Krenili smo po avtocesti proti Postojni in na Ravbarkomandi imeli prvi postanek za kavico in osebne potrebe. Dež je medtem ponehal, v daljavi se je celo nekoliko jasnilo. Pri prvem izvozu smo avtocesto zapustili in se mimo Postojne odpeljali do Predjamskega gradu. Nekateri so tam sicer že bili, a le redki so si ogledali njegovo notranjost. Upravičeno ga imenujejo mojstrovino oz. gnezdo, drzno vzidano v 123 m visoko votlino previsne pečine. V prvotni obliki naj bi ga sezidali že v 12. stoletju, grad pa je bil večkrat obnovljen, temeljiteje ga obnavljajo zadnjih devetnajst let. Že pred ogledom gradu smo se okrepčali z malico in p^'ačo »iz avtobusa«. Po ogledu gradu smo po notranjskih cestah krenili proti gradu Snežnik, ki stoji na koncu loške doline ob obronkih mogočnih snežniških gozdov. Zdaj je ta predel nekoliko odmaknjen od glavnih prometnic, nekoč pa je bil del pomembnih rimskih DeSUS in srednjeveških poti proti središču Evrope. Mimo Snežnika vodi tudi evropska pešpot E6, ki povezuje Baltik z Jadranskim morjem. Ker smo po prihodu na parkirišče imeli še nekaj časa do vodenega ogleda, smo do konca pojedli malico iz avtobusa, se odžejali in se prosto sprehodili po čudoviti okolici gradu. Ob napovedani uri smo se zbrali, se v gradu razdelili v dve skupini ter sledili predstavitvi in vodenju simpatičnih hostes. Ogled je trajal dobro uro. V zadnjem obdobju je bil grad lepo obnovljen, v njem je poročna dvorana, dobro je ohranjeno pohištvo oz. notranja oprema, ki je večinoma iz 19. stoletja. Po končanem ogledu smo se zapeljali do gostilne v Novi vasi na Blokah, kjer nas je čakalo okusno pozno kosilo. Vsem je teknilo, malo smo še posedeli v gostilni in pred njo, nato pa se počasi z avtobusom vračali proti domu. Da pa se ne bi vrnili prezgodaj, smo se ustavili v Bistri. Po pr^etnem klepetu in p^'ači smo se v zgodnjih večernih urah vrnili v Borovnico. Na avtobusu nismo imeli posebnega vodnika, to vlogo je uspešno opravil kar predsednik občinskega odbora g.Niko Stražišar. Preživeli smo lep dan, zato smo si obljubili, da se prihodnje leto napotimo v kateri drug košček naše lepe domovine in upamo, da se nam bo pridružilo še več udeležencev. Farni dan v Borovnici Zadnjo počitniško nedeljo v avgustu smo v borovniški fari praznovali že peti farni dan. Prizadevni člani ŽPS z gospodom župnikom Janezom Šilar-jem in sodelavci smo pripravili pester program druženja za vse generac^e. Jezus me vabi, je bila osrednja misel farnega dne. igrah mladine, njihovih delavnicah in tudi pri Pokaži, kaj znaš. Tudi v različnih predstavitvah, ki jih je vodila gospa Slavi Košir, smo številni farani in gostje začutili da je borovniška fara živa povezovalka ljudi, ki zmorejo številne talente podarjati za skupnost. V pripravah na evha- Jezusu so bile izrečene zaupne prošnje starejših pri njihovi maši in veselo je bilo tudi njihovo druženje ob strežbi sodelavk župnjiskega Karitas. Praznično vzdušje je bilo čutiti pri veselih ristični kongres in letošnje Slomškovo leto je bilo tudi pastoralno vodenje ogledov prenovljene župn^ske cerkve v Borovnici z gospodom župnikom Janezom Šilarjem. Veliko zanimanje več Starodobniki v Borovnici V nedeljo, 27. septembra, se je na 45 kilometrov dolgo pot po nekdanji »veliki« vrhniški občini podala zanimiva druščina lastnikov sta-rodobnih (ali po ameriško: oldtimerjev) vozil. Udeleženci so srečanje posvetili nedavno preminulemu Jelku Bajcu, lastniku Avtotrade, d. d., z Vrhnike, sicer pa v krogih »oldtimerjev« malce drugačnimi »starodobniki«, borovniškimi gasilskimi veterani, ki so se ravno tedaj vrnili domov s svojim »izplenom« tekmovanja gasilske zveze - pokalom za odlično drugo mesto. Najstarejši avto v koloni je bil sicer fiat balli-la, letnik 1935, najstarejši motor pa ariel, letnik 1929. Med vozniki je s častitljivo starostjo, prek skupin je pokazalo, da župnijo čutimo kot veliko družino, ki ima pomembno življenjsko poslanstvo, da iz roda v rod ohranja živo duhovno podobo naroda in ostaja opora zvestobi resnice, branik družinskih vrednot, življenja in svobode. Da je farni dan tudi praznik veselja, sta popestrila bogat srečolov in družinski Ansambel Prosen iz Žažarja, ki svoje priljubljenosti ni pustil samo v Borovnici, temveč jo uspešno širi po vsej Slovenji. Za vzpodbudne besede otrokom, staršem in drugim je na začetku šolskega in katehet-skega leta poskrbela z izbranimi besedami odlična profesorica jezikov in predsednica NSI Ljudmila Novak. Prinašala je tudi planinske pozdrave z našega Matajurja in nam kot žena vere pokazala pot zvestobi, upanju in večjemu pogumu. Zadovoljstvo številnih domačinov in gostov je bila naša nagrada s pr^etnim spoznanjem, da smo fara ljudje. Vredno se je truditi in borovniški farani želimo s to nekoč tako cenjeno slovensko navado nadaljevati. Franc Volek Avtomobilska razstava ob cesti Pod goro. bolj znanemu kot lastniku starodobnega topoli-na. Sprva so se ustavili na pokopališču v Ligojni, kjer so se poklonili njegovemu spominu, zatem pa nadaljevali pot, ki jih je okrog poldne zanesla tudi v borovniško dolino. Vozniki in sopotniki, kar 41 se jih je nabralo iz bližnje in daljne okolice: Logatca, Vrhnike, Borovnice, Polhovega Gradca so se najprej okrepčali v pizzerii Kim-Vi na Pod gori. S svojo slikovito karavano 22-ih vozil (avtomobilov in motorjev) so tam zasedli sleherni parkirni prostorček, mimoidočim pa s tem pripravili enkratno avtomobilsko razstavo, ki je ne bodo pozabili zlahka. Pri postanku je nastalo zanimivo srečanje z Franc Juha, najstarejši udeleženec, s svojim »princem«. 80 let, izstopal Franc Juha, ki se na shode še vedno pripelje sam s svojim »princem«. Omeniti velja tudi starosto tovrstnih prireditev, Angela Penka, ki se je tokratnega srečanja udeležil kot sopotnik. Še preden so se starodobniki odpravili proti Bistri, so prekrižarili Borovnico po dolgem in počez. Organizator Brane Klančar je ob tem pripomnil, da na cesti niso imeli nobenih težav, vse je potekalo gladko in tudi drugi vozniki so se do njih obnašali nadvse strpno. Želja udeležencev je bila sicer, da bi srečanje v čim krajšem času ponovili, a Klančar pravi, da »ima zaenkrat dovolj enkrat.« Damjan Debevec »Na pomoč, gori!« V sodelovanju z GD Borovnica smo otroci iz skupin Čebelice in Zvezdice v sredo, 30. septembra 2009, spoznavali gasilski dom, delo in opremo gasilcev. Člani gasilskega društva Saša Mevec, Marko Mevec, Klemen Košir ter poveljnik gasilskega društva Vili Mevec so nam razkazali avtomobile, zakaj in kako jih uporabljajo; njihovo zaščitno obleko, ki jim varuje telo pred ognjem; razkazali so gasilski dom in nam omogočili, da se tudi mi preizkusimo v »gašenju«. Pripravili so nam pravo gasilsko cev z vodo in že smo lahko ciljali v pripravljeno tarčo. Po končani predstavitvi so nas gasilci pogostili s keksi. Navdušeni nad prikazom gasilskega doma, gasilcev, njihove opreme in nad vsem, kar smo videli, doživeli in spoznali, smo se vrnili v vrtec. Med potjo do vrtca smo opazili hidrante, ki so pomembni za gasilce pri gašenju. Vili, Marko, Klemen in Saša - hvala, ker ste nam pripravili pr^etno in poučno dopoldne! Vzg. Martina Francelj, Vrtec Borovnica Našli rimsko fibulo Po dveh mesecih arheoloških izkopavanj na zemljišču med Borovniščico in Gradišnikovo ulico sem konec septembra z vodjem izkopavanj, Mihom Murkom, spregovoril o rezultatih njihovega dela. Žal niso našli ne skrinje zlata ne temeljev kake starodavne naselbine, je pa vsaka malenkost kljub temu neprecenljive vrednosti za borovniško zgodovino. Po besedah g. Murka je daleč najvrednejša najdba bronasta rimska fibula (zaponka), sicer pa »razen bombnih jam zaenkrat nič. Nekaj kosov prazgodovinske keramike, nekaj antičnih reči: ustja steklenih bal-zamar^ev ^ Drugače pa bolj ali manj nič konkretnih arheoloških struktur.« Najdbe so iz širokega zgodovinskega razpona, od neolitskega orodja, bronastodobne keramike, antičnega posodja, srednjeveškega novčiča pa do novega veka. Večina najdb je iz severovzhodnega dela gradbišča, kamor naj bi jih najverjetneje naplavila jezerska voda. Po prvih sondiranjih so bili sumi na bližnjo ko- liščarsko naselbino in »glede na najdeno keramiko in drugo gre res za naselbinske ostaline. Samo kako blizu je ^ Lahko da je bila malo večja povodenj in je to naplavilo iz kroga do 500 metrov,« ocenjuje g. Murko. Glede rimskih ostalin pa ne izključuje morebitne naselbine višje v dolini, še posebno zaradi bližine rimskega zapornega zidu pod Pokojiščem. Območje izkopavanj so arheologi slednjič pregledali še z detektorjem kovin, a razen avstro-ogrskega gumba niso našli nič vrednejšega. Na srečo tudi nič nevarnejšega od delcev letalskih bomb. Zato pa so med izkopavanji s smetmi nasutih bombnih jaškov strokovno ugotovili, da Borovničani že desetletja uživamo »Gav-rilovića«, tuj pa nam ni bil niti Jagermaister. Preostale podrobnosti izkopavanj bodo povzete v končnem poročilu, arheologi pa se sedaj sel^o k vojski, ki izkopava na ljubljanskem Kongresnem trgu. Damjan Debevec Rimska fibula (zaponka), najimenitnejša najdba izkopavanj. Arheološke ostaline sodobnosti: od podplatov do »Gavri-lovića«. Obisk 5.b na naši občini Današnji dan, ki je obenem zadnji dan v septembru, nam je popestril obisk naše občine. Zbrali smo se pred šolo in skupaj z našo razredničarko go. Matejo Praprotnik Lesjak odkorakali proti občini. Prav lepo smo bili sprejeti. V sejni sobi nas je pogostil g. župan Andrej Ocepek s piškoti, kruhom, sirom, grozdjem in borovniško vodo. Župan je bil dobre volje. Povedal nam je veliko zanimivega. Svojo ob- čino smo imeli prebivalci borovniške pokrajine že leta 1961. Povedal nam je tudi nekaj zanimivih stvari: kje se bodo gradili bloki, hiše, otroška igrala, kolesarska proga, kje bo zgrajena nova in sodobna knjižnica, kjer bo trgovski center in morda celo slaščičarna. Jaz sem vprašala, koliko občin je v Slovenci, potem pa se je razvila zanimiva debata. Vprašanja so bila raznovrstna in zanimiva, prav tako odgovori. Veliko smo izvedeli o delu naše občine, ki jo vodi župan in trinajst svetnikov. Na občini lahko pridobiš osebni dokument (osebno izkaznico, potni list, mrliški list). Občina za občane organizira tudi redni prevoz na Vrhniko ob sredah dopoldne. Tudi učencem naše šole pomaga pri prevozu. Naša občina meri 42 km2 in ima kar trinajst zaselkov. Ali bi jih znali našteti? Petino borovniškega površja prekriva gozd, večji del pa prekrivajo polja in travniki. Na Barju dobro uspevajo ameriške borovnice, občani pa dobro poznamo naš občinski praznik ob Dnevu borovnic. Našemu županu bi se rada zahvalila, da nas je lepo sprejel in si vzel čas. Kar nam je povedal, je bilo zanimivo in nam bo pomagalo pri predmetu družba. Še enkrat hvala. Tinkara Susman, 5. b Oš Borovnica 26. oktober 2009 elektronski naslov: obcina@borovnica.si Občina Borovnica NAŠ ČASOPIS 23 IKNJIZNICAI DR.I MARJEIBORSNI KI BOROVNICAI Knjige za odrasle 0 Splošno, knjižničarstvo, enciklope-dye Rekordi, nagrade, zmage 3 Sociology a, politika, ekonomy a, pravo, vzgoja, etnologya Graham, Benjamin: Modri investitor Trček, Jože: Medosebno komuniciranje 6 Medicina, tehnika, kmetystvo, vodenje, industrya, obrt Dalby, Liz: Zadovoljen pes Ko otrok zboli za rakom Kothe, Hans W.: Zelišča Lush, Shannon: Preprosto čisto Masaža Mondey, David: The Hamlyn concise guide to American aircraft of world war II Nega dojenčka Omake Prehrana dojenčka Resnice in zmote o osteoporozi Schinharl, Cornelia: Osnovna ribja kuharja Withers, Harvey J. S.: The illustrated encyclopedia of swords and sabres Zdravje dojenčka Zillken, Monika: Začimbe 7 Umetnost, arhitektura, fotografija, glasba, šport Behling, Silke: Mala jahalna šola Bodemer, Jens: Tek Methfessel, Thomas: Taj či Nord^'ska hoja Plaas, Niko: Preživetje v naravi Rufihardt, Katja: Treking 80/81 Jezikoslovje Lečič, Rada: Osnove slovenskega jezika 82-3 Književnost Bobić-Mojsilović, Mirjana: Dnevnik srbske gospodinje Chevalier, Tracy: Dama in samorog Christie, Agatha: The murder of Roger Ackroyd Grecso, Krisztián: Dobrodošel Guillou, Jan: Zlo Kawabata, Yasunari: Snežna dežela Khadra, Yasmina: Lastovke iz Kabu-la Kuczok, Wojciech: Gnoj Kužel, Dušan: Luč Manfredi, Valerio Massimo: Pharaoh Musso, Guillaume: Ker te ljubim Palmen, Connie: Zakoni Roy, Arundhati: Bog majhnih stvari Ruiz Zafón, Carlos: Igra angela Schlink, Bernhard: Konec tedna Skrinjar-Tvrz, Valeria: Zmajeva kri Urošević, Vlada: Divja liga Viewegh, Michal: Roman za moške Wilde, Oscar: Izbrano delo 9 Domoznanstvo, geografija, zgodovina, biografije Dvajset izbranih potovanj po Sloveniji z avtomobilom ali avtodomom Leapman, Michael: Great Britain Knjige za otroke in mladino 0 Splošno, knjižničarstvo, enciklope-dye, zborniki Guinnessova knjiga rekordov 2010 5 Okolje, matematika, astronomya, biologya Matthews, Rupert O.: Velika knjiga o dinozavrih 6 Medicina, tehnika, kmetystvo Malam, John: Velika knjiga o piratih Pirati Wernsing-Bottmeyer, Barbara: Pri zdravniku 82 Književnost Andersen, Hans Christian: La princesse au petit pois Beaumont, Emilie: Tonko Brus vozi avtobus Beaumont, Emilie: Viktor vozi traktor Bright, Paul: Medvedi v postelji in strašna nevihta Freedman, Claire: Božični angelci Grimm, Jacob: La belle au bois dormant Grimm, Jacob: Blanche-Neige Grimm, Jacob: Le loup et les sept chevreaux Grimm, Jacob: Les musiciens de la ville de Breme Grimm, Jacob: Le Petit Chaperon rouge Kraljič, Helena: Stari avto Les trois petits cochons Perrault, Charles: Cendrillon Perrault, Charles: Le chat botté Segers, Gunter: Mali zajček in velikansko korenje Štampe Žmavc, Bina: Živa hiša Whybrow, Ian: Gregor in dinozavri igrajo nogomet 9 Domoznanstvo, geografija, zgodovina, biografije Augarde, Steve: Leonardo da Vinci Pravljične ure Otroke od četrtega leta dalje vabimo, da se nam vsak ponedeljek ob 17.00 pridružio na pravljični uri. Poslušali bodo lahko zanimive zgodbice, ustvarjali in se igrali z drugimi otroki. Na urah se bomo srečevali do maja 2010. Knjižnica dr. Marje Boršnik Borovnica PTTI Vt V«t« «t V •• • • Točka vseživljenjskega učenja je v knjižnici tudi letošnjo jesen in zimo Lani je v Knjižnici dr. Marje Boršnik Borovnica začela delovati točka vseživljenjskega učenja. Projekt sofinancirata Ministrstvo za šolstvo in šport ter Evropska un^a, zato so vsebine za udeležence brezplačne. Usposobljeni mentorji vam lahko svetujejo in pomagajo osvojiti znanje s področja računalništva, tujih jezikov in uporabe gradiv za samostojno učenje. Točka vseživljenjskega učenja je v Borovnici tudi letošnjo jesen in zimo. Dvakrat na mesec VAZNAMW» Zgedevinikfr druftvB B«revnka Iwde 38^. t«^ ni«s«ea devemojit nprodukcij itariH fotOQTofij na ogkd JevrWtM p4ihivilo, Nůpnivil jli i«, kcpkAf 1« tmohv, iaiDii Li*fi j* v dalrph IdAiieïS )n 1856 {iivdAja Juin* itimtke npfU^ P«rvi fotogro^l, Nikia ^k« moHn pa (truge b« moi parvtč no Knnjilitfn vídali Ûdprj* rautciv* u bo i^edts eb iairi uri ivafar v BwBvnKto Fmnidflrrih M»f v gamji omaii ffavba v ktvri u Jko dspnUon paiifo dK kakcr la pnv modnm liti v I>vf)nrii nad VVhain. Ob oiv«rihr| ba lUOi vidaf dn«l oňgiiolov, lcl«r« j« Otvilvo prvd íofOm pHdobtfa, RHltom b«lt Vil«) ioHivn« iliflf« nfl ogled i« 39, h 3a leoo mm» oà p«te do f« Aerobikom > Plesne vc^ < Trebušni plesi > Vadbo za nosečnice < Telovadba zo odrasi > Vitalno v zlata leta PIESNI VEČERI vsak petek ob živi glasbi od 6. novembra dalje. Vsok ponedeljek in četrtek 15% popusta na hrano in pijačo. ( ob predložitvi izkaznice ali odrezka pokojnine ) Z Veselimi Triglavci po Olševi Tokrat smo si Veseli Triglavci za izlet izbrali izredno slikovit greben Olševe, ki leži točno v smeri vzhod-zahod. Domačini tam okrog ji rečejo Ouvševa, po drevesu jelši, ki se v krajevnem besednjaku sliši kot jeuša. Najvišji vrh, približno 5 km dolgega gorskega grebena Olševe je Govca (1929 m). Zahodni del Olševe, ki meji na Avstr^o se imenuje Obel kamen (1911 m). Vrh grebena je tudi meja med Štajersko in Koroško. Z vrha je prekrasen pogled na severni del Kamniških Alp, Logarsko dolino, Raduho, Karavanke in avstr^sko Koroško. Olševa je poleg svojega širokega grebena znana še po Potočki z^alki, ki je naravna jama na južnem pobočju gore Olševe (1700 m nad morjem). Ime z^al-ka ima po kmetu Potočniku, posestniku tistega dela pogorja. Sobotno jutro nas je dočakalo pred Hotelom Mantova, kjer je naše običajno zbirališče in od koder se odpravljamo in tudi vračamo s pohodov. Tokrat se nas je zbralo petindvajset veselih planincev , ki smo se z avtobusom odpeljali proti Kamniku, mimo Stahovice, prek Kranjskega Raka v Luče in naprej proti Logarski dolini do vasi Solčava. Iz Solčave smo se odpeljali po cesti za Črno na Koroškem do prelaza Spodnje Sleme (1254 m), kjer je bilo izhodišče našega pohoda. Po krajši makadamski cesti smo krenili v gozd s smreko poraslemu Lepemu vrhu (1616 m) in naprej do Gladkega vrha (1850 m), kjer smreka preide v macesen, ki je že dobival rumene barve iglic. Lepa, malce strma pot nas je po kakih 600 višinskih metrih pripeljala na vršni greben Olše-ve, kjer se nam je odprl čudovit pogled na Kamniške planine, Peco in Raduho. Meglice, ki so se dvigale iz doline, so nam malce kvarile razgled, vendar jih je toplo sonce počasi razkadilo. Po krajšem počitku na Gladkem vrhu smo po grebenu krenili proti najvišjemu vrhu Olševe, Govci (1929 m). Po lepi poti, speljani med macesni, ki nekajkrat preide v s travo poraslo južno pobočje, smo občudovali slikovite skalne gmote, ki se dvigujejo v nebo. Po razgledovanju in uživanju na soncu smo se začeli spuščati po strmem pobočju, poraslem s travo in brusnicami proti znamenitosti Olševe, Potočki z^alki, ki leži na 1700 metrih nadmorske višine. Jama je dolga 110 m ter široka do 40 m. Približno 20.000 do 40.000 tisoč let nazaj - v kameni dobi - naj bi bilo tod središče tedanjih lovcev. Počasi smo se spustili do vasi Sveti Duh, kjer nas je čakal avtobus, ki nas je odpeljal do še ene znamenitosti na panoramski poti nad Solčavo, do naravnega izvira kisle vode, bogate z železom in minerali. Na koncu smo se odpeljali do turistične kmetje Klemenšek na okusen golaž, domači kruh in jabolčni zavitek, ki ga je pripravila gospodinja Judita, sicer doma iz okolice Vrhnike, sedaj pa že šestnajst let živi in pripravlja domače dobrote na turistični kmet^l. Pr^azni gospodar Klemenšek nas je odpeljal na ogled Klemenškovega pekla in Klemenče peči, ki se s 450-metrsko steno strmo dviguje nad Logarsko dolino in nudi lep pogled proti severni steni Kamniških planin, Matkovemu kotu in po nekaterih podatkih na najbolj zahtevno goro pri nas, Mrzlo goro. V gozdičku za kmet^o smo si dali duška z nabiranjem gob, saj jih je v tistem času raslo kar precej. Minil je še en lep dan, preživet v gorah z lepim vremenom, še lepšim vzdušjem in spoznavanjem skritih kotičkov in narave naše domovine. 26. oktober 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si v Sport in rekreac^a NAŠ ČASOPIS 53 Pohod po Steklasovi pohodni poti Turistično društvo Sentru-pert je 10. 10. 2009 organiziralo 10., tradicionalni pohod po Steklasovi pohodni poti in dvajset planincev PD Vrhnika se nas je ob 7. uri zjutraj zbralo pred Hotelom Manto-va. Pričakala nas je pr^azna voznica avtobusa po imenu Hermina, ki so jo nekateri izmed nas že poznali. Naše želje po hoji po obronkih Sentruperta in dobre volje ni skazilo niti temno nebo, prepredeno z gostimi oblaki, ki so obetali deževen dan, kot so ga že prej napo- Župan Občine Šentrupert, avtor idejne zasnove, je uresničil naše izkušnje. vedovali vremenski strokovnjaki. Vožnja je zaradi klepeta med udeleženci zelo hitro minila in kmalu smo izstopili iz avtobusa v Sentrupertu na trgu pred cerkv^o sv. Ruper-ta. Po plačilu pr^avnine, ki je poleg brošure, v kateri je podrobno opisana pohodna pot, vključevala tudi načrt poti s prostori za žige, ki jih je bilo treba pridobiti na kontrolnih točkah. Prav izpolnitev vseh pa je pogoj za pridobitev spo- minskega darila. Pred pohodom je bil pripravljen kulturni program s pozdravnim nagovorom predstavnikov občine, turističnega društva in planinskega društva, igranjem pihalnega orkestra in nastopom Okteta Lipa, ki je res čudovito odpel planinsko himno Triglav moj dom. Pohod se je začel ob spremljavi koračnice pihalnega orkestra. Krožna pot, ki jo ureja Planinsko društvo Polet, je dobila ime po domačinu, zgodovinarju - profesorju Ivanu Steklasi (1846-1920). V svojem delu je opisal zgodovino župn^e Sent Rupert in njene naravne lepote. Pot nas je vodila mimo polj, križevega pota s kapelo žalostne Matere božje, do gradu Skrljevo. Na Veseli Gori smo si ogledali lepo baročno cerkev sv. Frančiška Ksaver^a in grad Barbo-vo graščino, kjer smo dobili prvi žig. Pot se je nadaljevala skozi vasico Ravnik, zaselek Ostrež, po vzponu smo prispeli na vinorodno gorico Apnenik. Po poti smo se spustili do Koromand^e, nato se znova vzpeli na Okrog mimo izletniške kmetje do gotske cerkvice sv. Barbare (523 m). Njena notranjost je mnogo skromnejša od prvotno ogledane baročne cerkve. Z Okroga smo se spustili do vinorodnega okoliša Zadra-ga, nato v dolino Bistrice, kjer je izletniška kmet^'a Možina. Po vzponu po gozdnem pobočju Hom smo prispeli do najvišje točke pohodne poti, Nebes (602 m). Prav u v Nebesih smo se okrepčali s toplim obrokom in bili na proslavi s številnimi nagovori, nastopom Moškega pevskega zbora vinogradnikov in godbe. Ob zvokih ansambla so se tisti, ki so jih najbolj zasrbele pete, tudi zavrteli. Posebna dobrodošlica je bila v nagovoru župana Občine Sentrupert, Ru-perta Goleta, izrečena prav članom Planinskega društva Vrhnika, kar je treba upoštevati tudi kot povabilo k sodelovanju, saj se je Planinsko društvo Polet iz Sentruperta odločilo, da na jasi na Po-vršnici, sosednjemu hribu Nebes, zgradi podoben razgledni stolp, kot ga imamo na Planini nad Vrhniko. Žel^o si, da bi bil le kakšen meter višji od našega. Tudi naš predsednik Planinskega društva Vrhnika, Roman Novak, je ob tej priložnosti planinskim pr^ateljem izrekel kar nekaj spodbudnih besed za izgradnjo razglednega stolpa in nagovoril morebitne donatorje, saj iz izkušenj dobro ve, bodo potrebna precejšnja sredstva, preden se bo mogoče veseliti nove pridobitve za turizem tamkajšnjega kraja. Pohodni-ki so si idejno zasnovo stolpa lahko ogledali na fotografiji poleg kontrolne točke na koncu proslave. Poleg kulturnega programa je bilo tudi naše druženje prav pr^etno. V Nebesih nas je izza oblakov razveselilo sonce, ki ga zjutraj nismo pričakovali. Pr^etno razpoloženi smo se spustili v dolino in se ustavili v vinski kleti Brcar, kjer so nas lastniki prisrčno sprejeli in smo skupaj z njimi kar lepo uglašeni tudi zapeli. Pot smo nadaljevali po cesti med vinogradi ter pred zidanico pri Deželanu pridobili še predzadnji žig. Zadnji žig kontrolne točke smo pridobili na koncu poti v Sentrupertu in poleg tega tudi spominsko medaljo za udeležbo na 10., jubilejnem pohodu. Pohod v pr^etni družbi, v prelepi naravi, med vinogradi, v gozdu, odetem že v jesenske barve, je zelo hitro minil. Tudi vreme nam je bilo naklonjeno, saj je Vrh- niko, kamor smo se pr^etno utrujeni vračali, čez dan kar dobro močil dež. Med vožnjo proti domu smo ugotavljali, da nas je voznica Hermina varno in udobno vozila in je lahko za vzor marsikateremu moškemu vozniku avtobusa. Zahvala velja organizatorju pohoda Milanu Jermanu s priporočilom za naslednje leto. Besedilo: Jana Fabjan Foto: Miro Malneršič V Nebesih smo se počutili nebeško. ŽRK Vrhnika vabi na ' ti VPIS V ROKOMET za dekleta od 1. -do ■ 9. razreda OŠ Ivana Cankarja Vrhnika Ponedeljek 15.30 - 16.30 Sreda 16.30 - 17.30 Petek 16.30 - 17.30 OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika Ponedeljek 15.30 - 17.00 ' — Torek 13.00 - 14.00 Petek 14.00 - 15.00 ; 'r' . " L Informac^'e in vpis - Peter Terčič ' : < 031 367 087 zrkvrhnika@gmail.com OŠ Log - Dragomer Ponedeljek 13.10 - 13.55 Sreda 15.00 - 15.45 Sreda 15.45 - 16.30 OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica Torek 13.00 - 14.00 Sreda 14.00 - 15.00 Petek 13.00 - 14.00 2abi Rb Mudo PACE FITNES - HIDRAVLIKA PILATES MANIKÚRA PEDIKUI^ TUl-NA KITAJSKAjMAS^^ KLASIČNA SPROSTITVE^Î^^^A^ JesenÍI^^W-vŠPBBARU 31.10. HALLOWESN 14.11. Maetonsvanos 27.11. WSLSSMSESeSMBaB Ves^^a Šunta s^p. Bevke 92a 1358 Log pri Brezovici 041/688-004 info@fitnes-masaza.com www.fitnes-masaza.com 54 NAŠ ČASOPIS v Sport in rekreac^a 26. oktober 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Vrhniški planinci na Ojstrici Ojstrica (2350 m), ki pre-padno pada v Robanov kot in Logarsko dolino, je dobila ime po svoji ostri obliki, ki je najbolj vidna iz Robanovega kota. Ojstrica je najvišji vrh v Kamniško-Savinjskih Al- smo jo mahnili po smrekovemu gozdu na planino Podve-žak (1564 m) in naprej proti Molički planini (1775 m). Višje kot smo se vzpenjali, bolj je smrekov gozd prehajal v macesnovega, še višje pah vzhodno od Kamniškega sedla. Nanjo pripeljejo tri označene poti in je v poletni pa so izginili še ti in pokrajina se spremeni v pašnike, porasle z borovim ruševjem sezoni zelo obiskana. Kot ponavadi smo se zbrali v soboto že ob 5. uri na starem mestu pred Hotelom Mantova in se odpeljali mimo Kamnika do prelaza Kranjski Rak ter se nato spustili v dolino Podvolovjek in se nato pripeljali na parkirišče pod planino Podvežak (1500 m), kjer se je začel naš pohod. V ne preveč hladnem jutru in srečavali smo živino, ki se je spuščala v dolino. Počasi je sonce začelo predirati kopreno meglene zavese, ko se nam je v daljavi prikazala Ojstrica v vsej svoji lepoti. Lepa pot nas je pripeljala do stare Kocbekove koče in kapelice na Molički planini, kjer smo si na toplem jutranjem soncu vzeli čas za malico in počitek v prelepi naravi. Z Moličke planine smo pot nadaljevali po jugozahodnem grebenu na Malo Ojstrico (2013 m), kjer stoji miniatura Aljaževega stolpa kot skrinjica za vpisno knjigo, izdelek našega Lojzeta Bradeška. Jugozahodno pobočje Ojstrice, ki se spušča proti Ko-rošici, je bilo pr^etno za hojo, saj je poraslo s travo in tudi pot ni preveč zahtevna. Počasi smo prišli do strmega skalnega predela pod vrhom, kjer smo si nadeli čelade in se začeli pazljivo vzpenjati po plezalnem delu poti. Tisti del poti nam ni povzročal preveč težav, le malo strahu je bilo ob pogledu v Logarsko dolino, saj je severna stena Ojstrice ena najmogočnejših v tem delu Alp. Na vrhu smo imeli sicer malo megleno vreme, vendar se nam je odprl pogled proti Okrešlju, slapu Rinka ter Logarski dolini. Po počitku in razgledovanju smo se previdno spustili do Kocbekovega doma na Korošici (1808 m) na zasluženo enolončnico, daljši počitek in hladno p^ačo. Okrepčani in spočiti smo se odpravili proti planini Vo-dotočnik, (1700 m), kjer leži prelepo jezerce, ki ima obliko srca in poleti služi za napajanje živine. Od tam naprej smo se morali povzpeti na prelaz pod Tolstim vrhom in naprej nas je čakal še spust mimo In-kretovega studenca nazaj na planino Podvežak. Za nami je bil pr^eten topel pozno poletni dan, pr^eten za hojo in uživanje na soncu v lepi gorski naravi. Vse, ki bi želeli doživeti lepote gorske narave, vabimo, da nam se pridružite. Utrinke z našega in drugih pohodov si lahko ogledate na spletni strani Planinskega društva Vrhnika v Fotogaler^i. Simon Zalar BALINANJE •BALINANJE •BALINANJE •BALINANJE •BALINANJE NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO Med počitnicami smo v Sportni dvorani pri OS Antona Martina Slomška in v Sportni dvorani Partizan uredili igrišča za badminton. Vsi ste vljudno vabljeni na ure igranja badmintona. Omogočamo urni, mesečni in letni najem igrišča. Urni najem znaša 10,00 €. Strokovni sodelavec za šport Daniel Cukjati 01/7506-635; 051/661-061 Mamin spominski turnir Ženska balinarska sekc^a se je odločila, da jesenski turnir posveti spominu na Mami. Bila je ena naših balinark, ki pa ni bila samo to; bila je tudi vzor delavne članice, ki ni hodila na zabavo premetavat krogel, ampak je bila do konca življenja zgled, pa tudi v visoki starosti, kako živeti skladno z leti, v pr^ateljstvu z mlajšimi. Upravni odbor je našo zamisel podprl, njeni otroci so dali soglasje in 15. 10. 2009 je bil Mamin spominski turnir. Udeležile so se ga ekipe društev upokojencev: Logatec, Preserje, Cerknica, Vič -Rožnik in Vrhnika ter ekipe Društva invalidov Vrhnika. Zmagovalna ekipa DI Vrhnika je iz rok hčerke Tatjane prejela prehodni pokal, vse preostale udeleženke pa spominske medalje. Rezultati: 1. DI Vrhnika 2. DU Vrhnika 3. DU Cerknica 4. DU Preserje 5. DU Logatec 6.DU Vič - Rožnik Najboljša bližarka je bila Ivanka Mole, najboljši bližar pa Konrad Benkič. Na srečanju balinarskih ekip v Izoli naši ekipi nista bili posebno uspešni, zato pa sta bila naša Brigita Grom in Brane Brožič najboljša bližalka in najboljši tolkač. Foto: Ivanka Mole Tudi invalidi se vračamo na Vrhniko z uspehi. Ženska ekipa (Brigita Grom, Anica Brožič in Dragica Pelan) s pokalom za osvojeno 1. mesto na meddruštevnem tekmovanju v Starem trgu. Foto: Brane Brožič Veteransko prvenstvo v balinanju PVD Sever Ljubljana, Odbor Vrhnika-Loga-tec in OZ VVS Logatec sta dne 4.10.2009 organizirala 4. veteransko prvenstvo na baliniščih BSK Logatec. Na tekmovanju so nastopali veterani PVD Sever Ljubljana, veterani vojne za Slovenko, člani ZB za vrednote NOB in predstavniki Slovenske vojske. Žal predstavnikov Polic^e ni bilo. Ob dobri organizac^'i članov BSK Logatec in čudovitem vremenu so veterani prikazali precej znanja tako, da so bile tekme dokaj izenačene. Po zajtrku, kavici in čaju je predsednik Odbora Zdravko Godnjavec pozdravil in nagovoril veterane, nato pa so se začele tekme v štirih skupinah, iz katerih so se najboljši uvrstili v polfinale in finale. Končni vrstni red je bil naslednji: 1. mesto: OZ VVS Logatec 2. mesto: Slovenska vojska 3. mesto: Odbor Sever Vrhnika - Logatec 4. mesto: OZ VVS Vrhnika - Borovnica 1 5. mesto: ZB za vrednote NOB Logatec 6. mesto: ZB za vrednote NOB Vrhnika 7. mesto: OZ VVS Vrhnika - Borovnica 2 8. mesto: Odbor Sever Vič 9. mesto: Odbor Sever Kočevje 10. mesto: Odbor Sever Vič - ženske Med opoldanskim odmorom smo organizirali tekmovanje posameznikov v bližanju, na katerem je zmagal Slavko Petrovič iz OZ VVS Logatec, drugo mesto je zasedel Jože Molk iz OZ VVS Vrhnika - Borovnica, tretje pa Rada Torkar iz ženske ekipe Odbora Sever Vič. Na koncu smo prvim štirim ekipam podelili pokale. Večina predstavnikov posameznih ekip je bilo s tekmovanjem zadovoljnih in je napovedalo udeležbo tudi naslednje leto. Predvsem si želimo udeležbe tudi ostalih Odborov PVD Sever Ljubljana. Za geslo »važno je sodelovati« je poskrbela simpatična ekipa Odbora Sever Kočevje, ki je na tekmovanje prišla brez balinarskih krogel. Seveda smo poskrbeli tudi za to malenkost! Zdravko Godnjavec Predsednik PVD Sever Ljubljana Odbor Vrhnika - Logatec 26. oktober 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Oglasi NAŠ ČASOPIS 55 Z Linea Snello do popolne preobrazbe Ge. Nini Vidmar je uspelo! y ^ prej I potem I 1 Pisno jamstvo za uspeh! Akcija »TWIN SET« še nikoli ni bilo ENOSTAVNEJE in CENEJE priti do želene linije in odličnega počutja! Povabite še svojo prijateljico in vama zagotovite popust v skupni vrednosti kar 680€! Pohitite, akcija velja le do zapolnitve prostih mest oz do. 10. novembra 2009. Rezervirajte svoj termin za brezplačen pregled in posvet. T: 01 750 10 21 Linea ISnella SLIM IN HARMONY \ www.llneasnella.sl Center dobrega počutja d.0.0. / Pod Hruševco 30,1360 Vrhnika / T: 01 75010 21 Skupina KABELNET Veliko zabave po ugodni ceni Zakaj bi plačevali več kot je potrebno?! TRIO PAKETI že za 22 € /mesec OSNOVNI 22 €/mesec (TV + telefonija + internet 256 l CITROËN Berlingo cenazDDv c/r^a^^TlDD^/ ' ceX|Ca"Z"[DD\/' celi^'Z'DiDV ' 19.980€^ 19.930 € 14.780 € 15.490 € 'n jubilejnim popustom 1.500 € skupni prihranek: 7.000 € CITROËN priporoča T^tai- 90 LET CITROËNOVE KREATIVNE TEHNOLOGIJE IN NADČASNEGA SLOGA Ob tej pr'ložnost' smo za vas pr'prav'l' enkratno 'n neverjetno ugodno jub'lejno ser'jo dovrš voz'l, naše neverjetno ugodne popuste pa smo dopoln'l' še z dodatn'm jub'lejn'm popustoi In še ena neverjetna ugodnost - ob praznovanju 90-letn'ce vam ob samo 9 odstotnem po rrfativf tfrhnni nr;if y CITROËN C5 TOURER 22.900^€ 'n jubilejnim popustom 1.500 € skupni prihranek: 5.900 € y CITROËN C4 ' Confort 120 'n jubilejnim popustom 1.500 € opremljen'h C'troenov'h avtomob'lov, k' bodo osvoj'la srca vseh Ijub'telje vrednost' 1.500 €, k' velja za našo celotno ponudbo. omogočamo nakup voz'la na 90 obrokov. r^iTooĚn Avto Merlak d.o.o. Drenov Grič 99; 1360 Vrhnika; asm: 0; 031/643 597; avto.meriak@qmaii.com,Prodaja vozil: 01/7553-807; Servis vozil: 01/7551-007 TELEFONSKE ŠTEVILKE VRHNIŠKEGA ZDRAVSTVA urgenca - dežurni zdravnik 112 zdravstveni dom vrhnika uprava 75 110, 7^5 111 telefaks 75 55 112 splošna ambulanta - Ana Švigelj, dr.med. 75 55 135 narocanje.svigelj@zd-vrhnika.si dispanzer za pljučne bolezni - Jovanka Tanjga, dr.med. 75 55 130 narocanje.pulmolog@zd-vrhnika.si fiziolog«a 75 55 132 laboratory 75 55 133 patronažna služba 75 55 152 in 75 55 153 patronaza@zd-vrhnika.si glavna medicinska sestra 75 04 415 dispanzer za otroke in šolsko mladino Helena Rožmanc Drašler, dr.med. 75 55 121 narocanje.rozmanc@zd-vrhnika.si Sreten Nakirenovir. dr.med. 75 55 128 narocanje.nakicenovic@zd-vrhnika.si Luc^a Odlasek Kunstelj, dr.med. 75 55 123 narocanje.kunstelj@zd-vrhnika.si Branka Čegovnik, dr.med. 75 55 129 narocanje.cegovnik@zd-vrhnika.si šolska zobna ambulanta - OŠ Ivana Cankarja Matej Leskošek, dr.dent.med. 75 04 033 cr^lcL-ii Tr^Kriii iimV\til iinf ii _ Marjeta Tugovic, dr.dent.med. 75 47 104 šolska zobna ambulanta - OŠ Log Dragomer mag. Miljenka Knezovič, dr.stom. 75 66 414 ZASEBNI ZDRAVNIKI - KONCESIONARJI IN DRUGI yrn? AA7CTA7TÎMT FíTÍT AA^i^T 7actîtjmtî cpt ncmtî aa/ítjttt a mttî 7r\ a71?hmtt^a mag. Darko D. Lavrenčič, dr.med. 75 53 S/17 Dunja Piršič Koren, dr.med. 75 05 418 Ljubomira Prebil Božovič, dr.med. 75 04 112 Primož Rus, dr.med. 75 04 755 zasebni pediater Gregor Caserman, dr.med. 051 632 120 zasebni sptošni ambutanti v zp borovnica Mar^a Munda, dr.med. 75 48 300 Majda Žagar, dr.med. 75 48 300 patronaža in zdravstvena nega - borovnica Mar^a Žakelj, dipl.m.s. 031 880 745 zasebni psihiater Trma Kuhar. dr.med. 031 357 873 in 75 55 150 MEDICINA DELA, PROMETA IN ŠPORTA Mitja Miklič, dr.med. 75 51 269 FIZIOTERAPUA Trma Brus, višja fizioterapevtka 75 53 361 Katarina Breitenberger, višja fizioterapevtka 75 53 361 Mar^a Murn, višja fizioterapevtka 75 51 628 zasebni zobozdravniki Ladka Kastelec Stanovnik, dr.dent.med. 75 02 333 Tudita Cvelbar, dr.dent.med. 75 53 785 Mihaela T,eben Zevnik, dr.dent.med. 75 02 345 Polonca Keršič, dr.dent.med., spec. ortodont 75 05 295 Tožef Keršič, dr.dent.med. 75 57 310 Melan^a Legat, dr.dent.med. 75 66 003 Mar^a Ogrin, dr.dent.med. 75 02 492 Kristina Tozon, dr.dent.med. (ZP Borovnica) 75 47 190 r:tntît^nt nčt^a aa/ttjttt anta Marwa Tlwaš Koželj, dr.med. 75 CiA 53Q 7ACTÎTJNA ynTJOTTÎHNTT^ A Uroš Tanželj T.U. DENTAL, D.O.O. 75 53 227 Tržaška 3, Vrhnika, Tel.:01/7552-714 Nudimo vam sveže rezano cvetje in številna izbira lončnic Delovni čas: vsak dan od 8.00 do 12.00 14.00 do 18.00 sobota: od 8.00 do 12.0 •ravodcZ/\N/4 Obveščamo Vas, da Zavod ZANA izvaja inštrukc^'e iz matematike za osnovne in srednje šole. 030/326 - 288 Zavod ZANA, Rimska cesta 6, 1358 Log pri Brezovic ~ varjenje SiFRER, d.o.o Al, Inox, Cu ~izdelava stopniščnih in balkonskih ograj Tel: 01/3645 640 Fax: 01/3640 510 Setnik 11a G SM: 041/650 748 1355 Polhov Gradec E-mail: sifrerdoo@siol.net ZDRAVSTVENI DOM VRHNIKA Tel.: (01) 7555 110; Faks.: (01) 7555 112 Cesta 6. maja 11, 1360 VRHNIKA CENIK SAMOPLAČNIŠKIH STORITEV -DEŽURNA SLUŽBA storitev cena(€) NENUJEN KRATEK OBTSK 7,50 NENUJEN PRVT PREGLED 25,00 NENUJEN PONOVNT PREGLED 20,00 NENUJEN OBTSK NA DOMU 55,00 MANJST POSEG 7,50 SREDNJT POSEG 15,00 VELTK POSEG 25,00 zdravntSkt pregled zaradt akutnega ALKOHOLNEGA OPOJA zdravntSkt pregled zaradt akutnega ALKOHOLNEGA OPOJA TN UKREPT DETOKSTKAC^E ODSTRANITEV KLOPA (dnevni čas: 6.30 - 20.30) ODSTRANITEV KLOPA (nočni čas: 20.30 - 6.30) TZPTRANJE uSeSA (pri nadomestnem zdravniku) ODVZEM KRVT TN URTNA (odredba) ZDRAVNTSKO POTRDTLO MASKA ZA TERAPEVTSKO TNHALAC^O (ob izdaji nove) KNJTŽTCA O CEPLJENJU (ob izdaji nove) Cenik velja od 1. 1. 2009 ZDRAVSTVENT DOM VRHNTKA direktor mag. Emil Židan, dipl. org. dela 20,00 55,00 7,50 15,00 15,00 35,00 10,00 5,00 1,19 Obvestila: 1. Do nadaljnjega bo zaradi bolezni mag. Miljenke Knezovič, dr.stom., v šolski zobni ambulanti v ZP Borovnica, nadomeščal Matej Leskošek, dr.dent.med.. 2. V šolski zobni ambulanti OS Log-Dragomer bo nadomeščala upokojena zobozdravnica Marjeta Jugovic, dr.dent. med. 3. Vsi pacienti, ki so opredeljeni pri Srdanu Mančiću, dr.med., ki je začel opravljati specializac^o, so lahko obravnavani pri nadomestni zdravnici Ana Svigelj, dr.med. skupni prihrane 26. oktober 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Oglasi NAŠ ČASOPIS 57 ASFALTIRAřffE - TLAKOVAJSJE, in OSTALE NIZKE GRADISJE Renin EUba Oda Gaia NASVET MESECA ZA VSE LJUBITELJE NARAVE (Rubriko ureja Klub Gaia) - il Jeseni ne pozabimo na organsko gnojenje Velikokrat se srečujemo z dejstvom, da ne vemo kdaj in kje uporabiti organska gnojila. Nekateri se sprašujejo ali jih dodamo jeseni ali spomladi. Takoj za tem pa se pojavi še vprašanje kako in zakaj jih uporabljamo. Zakaj gnojiti z organskimi gnojili? V naravi obstaja kroženje hranil, kjer listje, iglice in drugi nadzem ni deli rastlin počasi propadajo, razpadajo in spet hranijo rastl ine. Gozdno drevje si s svojo skromnostjo zna samo poiskati hrano v zemlji. Na vrtu ali njivi pa človek ta naravni krog prekine, sai vso organsko maso odnesemo ali odpeljemo stran. Sadno drevje in vinska trta že potrebuje pomoč človeka. Negovane trate brez dodatnega gnojenja ne bo. V zelenjavnem vrt pa je potreba po leto poskrbeti za ustrezno prehrano. Že v izhodišču smo se vprašali zakaj gnojiti z organskimi gnojili. Organska hrana predstavlja gnojenje in potrebo hranil na dolgi rok. Organska hrana v tleh zagotavlja rastlinam zalogo hrane in vpliva na strukturo tal. To pomeni, da povečuje med talne prostore, po katerih se pretakata voda in zrak. To je zelo pomembno, ker z zrakom in vodo pride do rastlinskih korenin tudi vsa potrebna hrana. Mikroorganizmi, ki živ^o v gnoju, kompostu in sodobnih organskih gnojilih pa poskrb^o, da se v tleh vsi organski odpadki, sproti predelajo v humus, ki je najvažnejša sestavina rahle in hranilne vrtne prsti. Brez humusa tla postanejo zbita, nezračna in za mnoge vrtne rastline nepr^azna. V vrtu si z dodajanjem organskih gnojil pomagamo enkrat na leto. Organska gnojila dodajamo v pozni jeseni ali zgodnji pomladi. V vinogradu, sadovnjaku, vrtni trati in okrasnem vrtu bo dovolj to, če to opravimo vsakih nekaj let. V zelenjavnem vrtu pa je vsakoletno gnojenje neizogibno. Kdaj in kje uporabiti organska gnojila? Nekatere rastline, zlasti vrtnine (kapus-nice, plodovke) so velike porabnice hranil, zato je jeseni zemlji potrebno povrniti, ker so jih rastline izčrpale v rastni sezoni. Ne pozabimo na dognojevanje sadovnjaka, vinograda in trate. Zato jeseni vinograd, sadovnjak in trato pognojimo z 2/3 priporočene letne količine preostali del pa dodamo zgodaj spomladi. Dolgodelujoče organsko gnojilo Plantella Organik prav tako dodamo ob založnem gnojenju, ko pripravljamo zemljišče za novo trato, sadovnjak ali vinograd. Z jesenskim dodaja- hranilih še izrazitejša. Nekatere vrtnine se prav dobro znajdejo z manj hrane, druge pa so prav zahtevne in moramo vsako ^j® REVipt IN KLUB QAM njem organskih gnojil dosežemo, da bodo rastlinam koristne snovi dostopne spomladi v začetku rasti. V hladnem obdobju leta le-te mirujejo, naravi pa tako pustimo dovolj časa, da te snovi razgradi in z dežjem pospravi v zemljo. Kako uporabljamo organsko gnojilo? Organsko gnojilo spada v vrhnjo plast tal. V zelenjavnem vrtu je najbolje, če organsko gnojilo v obliki pelet Plantella Organik raztrosimo po površini in nato podkopljemo ali plitvo zadelamo. Pri obnovi oz. saditvi sadnega drevja (oljke, jablane, hruške, slive, vinograda pa ga dodajamo v sadilno jamo. V starejših nasadih pa ga potrosimo ter rahlo podkop-ljemo po obodu krošnje ali med vrstami. Za 100 m2 normalno založenih tal v zelenjavnem vrtu potrebujemo približno 20 kg dolgodelujočega organskega gnojila Plantella Organik. Za letno dognojevanje sadovnjaka in vinograda ga dodajamo 100 kg/1000 m2. Za pripravo tal ob sejanju in dognojevanju obstoječe trate pa ga potrebujemo 5kg/50 m2' Pelete tega organskega gnojila so za uporabnika nadvse priročne, gnojenje poteka brez težkega premetavanja, raztros je natančnejši in zahteva bistveno manj časa. Zaradi termične obdelave to organsko gnojilo ne vsebuje bolezenskih klic in semen plevelov, kar se pogosto pojavlja pri neustreznem kompostu ali hlevskem gnoju. ^^ ^ Peter Caserman s.p. ^Ě PodHruševcol4 ___g ^^t 1r a^F 1360 Vrhnika fc a S e r m a n • s (01) 755-48-10 051-420-680 Vgrajujemo in popravljamo: • izpušne sisteme, • l--\\//M-»i \/k 1-» I-» Î ly 7dra\/ct\/ena nnctaia Rnm\/nlra 7dra\/ct\/ena nnctaia Rnm\/nlra I r»n Cecta na nnlie 2 I r»n Cecta na nnlie 2 58 NAŠ ČASOPIS Oglasi 26. oktober 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ZIC Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Uradne ure: ponedeljek in torek od 9. do 15. ure sreda od 9. do 12. ure in od 13. do 17. ure petek od 9. do 13. ure Tajnica Barbara Kovačič HC - telefon: 750 66 30; faks: 750 66 36 E-naslov: info@zavod-cankar.si Direktor Boštjan Koprivec Telefon: 750 66 34 E-naslov: direktor@zavod-cankar.si Poslovna sekretarka Irena Oblak Telefon: 750 66 32 E-naslov: poslovodstvo@zavod-cankar.si Kultura: Tatjana Oblak - Milčinski (Cankarjev dom Vrhnika) Telefon: 755 76 48 E-naslov: kultura@zavod-cankar.si; Šport: Daniel Cukjati Telefon: 750 66 35 E-naslov: sport@zavod-cankar.si Turizem: Mar^a Zakrajšek Telefon: 750 66 33 E-naslov: turizem@zavod-cankar.si Sodelavec medobčinskega glasila Simon Seljak Telefon: 750 66 38; 040 234 090 E-naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Vodja vzdrževanja Jože Nagode Telefon: 750 66 37 E-naslov: vzdrzevanje@zavod-cankar.si TIC - Tržaška cesta 9 Uradne ure: od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure; Sobota od 8. do 14. ure Telefon: 755 10 54; 051 661 063 E-naslov: tic@zavod-cankar.si Poraba: 4,5-7,1 1/100 km; emisija CO2: 119-169 g/km. Slike so simbolične. www.ford.si Ponudba veja v primeru financiranja prek Ford Credita. Podrobnosti glede financiranja dobite pri pooblaščenem prodajalcu z vozili Ford. Ponudba veja za omejeno količino vozil. Odslej nas na 90,6 FM slišite bolje Frekvenca 90,6 je med prebivalci Brezovice, Vrhnike, Borovnice, Horjula in Dobrove že dolgo zasidrana kot frekvenca, na kateri jih čaka veliko dobre glasbe, zabavnih vsebin, simpatičnih voditeljev, predvsem pa največ novic iz okolja, v katerem živ^o. Odslej pa nas lahko na frekvenci Radia 1 Orion, 90,6 FM, slišite še bolje in dlje, saj smo ravno v teh dneh dobili nov oddajnik na Krimu, ki nam omogoča boljši signal in večjo sliš- nost tudi v Škofljici, Grosuplju, Igu, Ljubljani in Logatcu. Tako boste lahko na frekvenci 90,6 FM že zjutraj izvedeli novice iz vaših krajev, ki vas bodo spremljale še vse dopoldne in tudi popoldne na poti domov. Na naši spletni strani, www. r-orion.com pa lahko v miru preberete največ novic iz vaših krajev na enem mestu. Prepričani smo, da vam bodo v vsakdanjem življenju koristile predvsem informac^e o prekinitvi dobave elektrike, prekuhavanju NOVI ODDAJNIK NA KRIMU Bližje, kot ste mislili. S financiranjem Ford Credit. že od 9.830 EUR vode, izidih lokalnega časopisja, cepljenju proti steklini. Pobrskate lahko tudi med največjim izborom prireditev v naših krajih in prepričani smo, da boste zagotovo našli kakšno zase. Vsi, ki pripravljate prireditve ali imate pomembno obvestilo, pa se lahko v vsakem trenutku obrnete na nas, preko elektronske pošte info@r-orion. com ali preko GSM-a, na 041 200 600. Potrudili se bomo, da bo za vas izvedelo veliko ljudi. Ekipa Radia 1 Orion Zdaj smo vam priljubljene Fordove modele še bolj približali. Pregovorno odlično vozno dinamiko dopolnjuje bogata oprema, s financiranjem prek Ford Credita pa boste navdušeni tudi nad ceno. Pohitite, zaradi omejene količine vam jih lahko spelje kdo drug. Feel the difference Avtohiša Klemenčič, Hacetova ulica 1, Ljubljana prodaja@ah-klemencic.si, 01/24 44 810 in 01/ 24 44 811 Delovni čas: Pon. - Petek: 7:00 - 18:00, Sobota: 8:00 - 12:00 Telefonske številke Upravne enote Vrhnika DELOVNO PODROČJE TELEFONSKA ŠTEVILKA Centrala upravne enote Faks 7507 850 7507 880 NAČELNICA 7507 852 ODDELEK ZA UPRAVNE NOTRANJE ZADEVE Vodja oddelka 7507 856 Sprejemna pisarna: sprejem vlog, upravne overitve, plačilo upravnih taks, zahtevki za pridobitev spletnega digitalnega potrdila, izdaja e-zemljiškoknjižnega izpiska, mapne kop^e 7507 865, 7507 864 Matične zadeve, izdaja potrdil in izpiskov iz matičnih knjig 7507 873 Osebne izkaznice, prhava prebivališča 7507 876 Potni listi 7507 881 Sestava smrtovnic, orožje, eksploziva 7507 869 Sprememba osebnega imena, državljanstvo, javne prireditve 7507 868 Društva, sklenitev zakonske zveze, ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča 7507 874 Tujci 7507 879, 7507 878 7507 888 - številka faksa Promet: registrac^a vozil, vozniška dovoljenja 7507 877 Vojni veterani, žrtve vojnega nasilja, vojni invalidi 7507 863, 7507 869 ODDELEK ZA OKOLJE IN PROSTOR TER SPLOŠNE ZADEVE Vodja oddelka 7507 854 Gradbena in uporabna dovoljenja 7507 858, 7507 870, 7507 883 Gradbena dovoljenja za nezahteven objekt 7507 885 Kmet^stvo: promet s kmet^skimi zemljišči, GERK-i, status kmeta, zaščitena kmet^a, dopolnilne dejavnosti na kmet^i 7507 884, 7507 883 Arhiv 7507 867 Finančno-računovodsko poslovanje 7507 871 KRAJEVNI URAD BOROVNICA 7507 467 26. oktober 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Oglasi NAŠ ČASOPIS 59 ) gradbene rešitve "na ključ" izdelava kanalizacije, vodovoda, temeljev adaptacije storitve z gradbeno mehanizacijo prevozi vodenje poslovnih knjig za gradbenike Damos d.o.o. Velika Ligojna 20, Vrhnika Tel.: 01/7541-142 041/B37-734 damosdoo@volja.net \ TURIZEM IN RENT - A - CAR d.o.o. CANKARJEV TRG 4,1360 VRHNIKA tel.: 01 750-53 75, fax: 01 750-53-80 NA VRHNIKI ISCEMO VEC OSEB ZA DELO V NOVEM KLICNEM CENTRU. NUDIMO REDNO ALI HONORARNO ZAPOSLITEV. DELOVNI CAS JE PRILAGODLJIV. CE VAS ZANIMA RAZGIBANO DELO V PR^ETNEM DELOVNEM OKOLJU, POKLICITE 059 225 063 (REBECCA). Od nabave do izvedbe: ADAPTACIJE STANOVANJ IN KOPALNIC keramičarstvo • vodovod ne inštalacije • ogrevanje • soboslikarstvo • elektro • parketarstvo • trgovina z veliko izbiro keramičnih ploščic in kopalniške opreme • svetovanje PLOSOC fvjg\rno ^/\^so. m d.o.o. VRHNIKA delovni čas: od ponedeljka do petka: od 8.00 do 18.00 sobota od 8.00 do 12.00 Opekarska 18, Vrhnika PE Ljubljanska 31, Vrhnika Telefon: 01/750-24-89 Telefaks: 01/750-24-90 Mobilni: 031/678/490 60 NAŠ ČASOPIS Oglasi 26. oktober 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Bom-Oprema trgovina pohištva Vriiniica POHIŠTVO-ALPLES (nasproti picerije Boter) Tržašl1ÍllMJLHlíl MpJ + M UiS-iTíL L^ehiis nm, 2 'T^Ť-^Til SIM kaïHci! -^r! s* HP ■I ■ SIS»® M^wm JU rraf ov Ímtíámif^í Hslcia 2356 Classic -< il-^ > s lU J39 -^umi - fm oitvu'--'^'-'^^ Ů0 ^ HpiW^--' iĐMB i.'* Mudimo irasu^ sklepanje novih naročniških razmerij in podaljšanje obstoječih xa Mobitel d.d. IC Mercator, 6, VrïwiJcH 01 755 71 dir jj. 04L142 000 ® 01/7505-170 Vrtnarija3,Vrhnika GSM: 041/26-48-48 prodaja@molekservis.com www.molekservis.com RACUNALNISKA TRGOVINA IN SERVIS NA VRHNIKI Ptenosnik Acet Emachines G525-303G25MI R^^^NALM^KI IN PRENOSNIKI zaslon; 17.3" HĎ- 1600X1900, Intel Celeron T3000 1,8 ^hz^ ^^HR SVetOVOnje, SeSŤQVQ DO nOPOČilu, nadgradnje,... 3GBRAM, HĎĎ 250GB SATA, IntelGMA4500MHĎ, WEBCAM, v r m Bluetooth, WLAN b/g, 2xUSB, ĎVĎ-RW, čitalec kartic 5/1, baterija 6-celičnQ, bootable Linux, garancija 2 leti Cena: 499 EUR ©SODSI ^m ^Da©DDQD g g]®ú®WDOí]®g PRENOSNIKI tovarniško obnovljeni, naložen originalen operacijski sistem, odlično ohranjeni NOVO no zalogi: Toshibo prenosniki Windows 7 BARVNO KOPIRANJE IN TISKANJE tudi z USB ključa A4 = 0,25 EUR A3 = 0,50 EUR Garandja«"«^ SERVIS RAČUNALNIKOV menjava komponent, odstranjevanje virusov, čiščenje sistemov, posodobitve gonilnikov, nadgradnje računalnikov,... 10% popust na original potrošni material HP, Canon, Epson, Lexmark v novembru Napake v tisku niso izključene. / Vse cene so z ĎĎV in veljajo do odprodaje zalog. Sprejemamo kartice; Ba, Karanta, Eurocard, Visa, Diners, American. TISKALNIKI . BARVE . TONERJI . IZPOSOJA BLAGAJN . BARVNI PRINT DO A3 . PLASTIFICIRANJE . SPIRALNA VEZAVA ...