Uto XLVII - št. 12 - CENA 80 SIT
GLAS
Kranj, torek, 15. februarja 1994
Danes preberite
V SOTOČJU
stran 17
_ •
VAhačičevi hiši je zrasel mladinski orkester
stran 18
Mlad časopis potrebuje človeka z veliko energije
stran 3
Borcem odvzeli priznavalnine
8tran 5
Pogačarjeva mama
,-raznuje sto let
stran 16
Lillehammer *94
Družbene razsežnosti protiustavnega lastninjenja
Resorski fevdalizem pri lastninjenju
Aleksander Bajt pravi, da se je naša lastninska zakonodaja sprevrgla v sistem neenakih pravic državljanov.
Kranj, februarja - V januarski številki Gospodarskih gibanj ugledni slovenski ekonomist Aleksander Bajt ocenjuje ustavnost uzakonjenega sistema lastninjenja v Sloveniji in mu ob koncu pravi resorski fevdalizem. Naša lastninska zakonodaja se je zaradi fevdalizma vladnih resorjev, celo ideološkega, sprevrgla v sistem neenakih pravic državljanov, celo formalnih, ne le ekonomskih, tako kot so zemljiški gospodje v svojih fevdih imeli svojo lastno zakonodajo.
če uzakonjeni sistem lastninjenja pogledamo kot celoto, gre z vidika pravic državljanov, ki naj bi bile po ustavi enake, ne glede na njihove osebne okoliščine, za pravo pravno in še boli ekonomsko anarhijo, ugotavlja Aleksander Bajt. Glavna razloga tega sta neznanje in hlastavo posnemanje tujih vzorcev, brez upoštevanja na-
ših razmer. Za vsako zakonsko ureditvijo tiči ustrezni lobi: lobi stanovalcev v luksuznih stanovanjih, lobi nacionalizirancev, kmečki lobi, lobi stanovalcev najemnikov poslovnih prostorov, strankarski lobiji za glasove volivcev itd. Povsem običajno je, da se vsakdo bori za pravice, ki misli, da mu pripadajo, nenormalno pa je, da zakono-
dajalec tega ni sposoben ugotoviti, se dvigniti nad posamične interese in jih podrediti enotnemu pravilu, če že ne more ali ne zna ekonomski smotrnosti. Tako nastajajo zakoni po strankarskem barantanju, izmenjavi medsebojnih koristi po principu "jaz danes tebi, ti jutri meni". Tako je prišlo do kmečke lastnine predelovalnih podjetij, stanovanjske lastnine najimovitejših slojev, do zastonske delitve certifikatov, do denacionalizacije bruto premoženja namesto čistega, vselej na škodo neprisotnega tretjega, v velikem delu še nerojenega, (več na 7. strani) • M.V.
KAR JE TVOJfc JE MOJE, PA JE MOJ£, PATER£ Htt HI- t>RI&A
">-"
3
Ob mednarodnem letu družine
Vsi gorenjski trojčki, oglasite se...
Kranj, 15. februarja - Letos je mednarodno leto družine, ki mn tudi v našem časopisu najemo svojstven poudarek. Ob leta družine namreč začenjamo akcijo, v kateri bomo predstavili družine gorenjskih trojčkov.
Podtaknjen ogenj?
Bled - V četrtek, 10. februarja, malo po enajsti zvečer je zagorelo na Bledu, v predelu Jermanka. Ogenj ie zajel skladovnico desk, plohov in butar, zloženih ob stanovanjski hiši Leona M. Lastnika so prebudili gasilci, njihovemu hitremu odzivu se lahko zahvali, da požar ni povzročil večje škode.
Zgorelo je približno dva kub. metra desk in cerada, s katero je bila skladovnica pokrita, škoda je ocenjena na 150.000 tolarjev. Komisija UNZ Kranj, ki si je prizorišče natančno ogledala, vzroka požara ni uspela odkriti, zatone izključuje možnosti, da je bil ogenj podtaknjen.
Včeraj okrog pol šestih zjutraj pa je gorelo na Cankarjevi cesti v Tržiču. Ogenj je uničil manjši objekt ob stanovanjski hiši pri Križaju. Pogasili so ga domači gasilci. Vzrok požara m škoda uradno še nista znana. • H. J.
Gorenjska ^ Banka
9 d.d. Kranj
VARNOST ZA ZAUPANJE
Župani prejeli navodila državnega zbora
Novembra občinske volitve
Zbori občanov naj bi bili do 25. februarja, referendumi o novih občinah 22. maja, občinske volitve pa 27. novembra.
Ljubljana, 15. februarja - Čeprav državni zbor ni zmogel sprejeti zakona o podaljšanju mandatov sedanjim občinskim skupščinam in bodo delovale naprej ter same ali zgolj z izvršnimi sveti opravljale najnujnejše naloge, so lupani ie prejeli navodila za opravila pri pripravi reforme lokalne samouprave. Vladna služba za lokalno samoupravo obljublja, da bo ta teden pripravljeno tudi ustrezno strokovno gradivo, ki bo osnova ljudem za odločanje.
Do 25. februarja morajo župani ali namesto njih predsedniki krajevnih skupnosti sklicati zbore občanov. Zbori morajo biti izvedeni do 13. marca. Na njih se bodo ljudje odločali o območjih občin. Ker utegene priti do pokrivanj območij, je v rezervi nekaj oni za uskladitev, tako da bi državni zbor najkasneje do 7. aprila sprejel odlok o določitvi referendumskih območij. Do 15. aprila bodo mogoči ugovori na odločitev državnega zbora, najkasneje do 21. aprila pa bi moral državni zbor razpisati referendume. Referendumi naj bi bili v nedeljo, 22. maja. Na njih se bodo ljudje odločali, ali so za predlagane občine ali ne. Pred počitnicami naj bi državni zbor, na osnovi izidov referendumov, sprejel zakon o ustanovitvi novih občin. Konec avgusta bi sedanje občine določile volilne enote in določile volilne komisije. Zadnje dni septembra naj bi bile občinske volitve razpisane, na volišča pa naj bi šli v nedeljo, 27. novembra Drugi krog volitev županov pa naj bi bil 11. decembra. V manjših občinah naj bi veljal večinski volilni sistem, v večjih, nad 3000 ljudi, pa sorazmerni oziroma proporcionalni Zupani pa naj bi bili povsod izvoljeni po večinskem sistemu. Novi občinski sveti bi se morali na ustanovnih sejah zbrati najkasneje 20 dni po volitvah.
Vzporedno pa bo treba vzpostavljati nov sistem državne uprave. Državni zbor naj bi ustrežene zakone (o državni upravi, o organizaciji ministrstev) sprejel v naslednjih mesecih. • J.Koiajek
Klel je nek študent na pepelično jutro... Oj, ti pustni čas presneti, da ne bi več prišel v drugo ... Foto: G. Šinik
DAHfSVf^&U^Š* GLASU, HA STRANEH 13.-15. KRAJEVNI TELEFONSKI IMENIK KRANJ - ZLA TO POLJE
___KI VSEBUJE 812 PODATKOV O NOVIH
TEL£F2r1rS£LHt ^^"IKIHOBJA VO JE OMOGOČILO _PIT PODJETJE SLOVENIJE PEPTT KRANJ.
. Tokrat smo obiskali Logarjeve v Skofji Loki, ki imajo celo več kot trojčke. Kdo ne pozna pred devetimi leti rojenih četverčkov, prave slovenske redkosti, ki so še danes prava posebnost. Zato * njimi začenjamo akcijo pod delovnim naslovom "Gorenjski trojčki". Radi bi, da se nam oglasijo gorenjske družine , v katerih so
se
rodili trojčki. Veseli bomo vseh, od najmlajših, ki še kobacajo v plenicah, do tistih, ki so si že osnovali svoje družine in nemara celo nadaljujejo "družinski vzorec" trojčkov ali dvojčkov. Prepričani smo, da je teh družin na Gorenjskem precej, saj se je denimo samo zadnja tri desetletja v kranjski porodnišnici rodilo ducat trojčkov.
Družine gorenjskih trojčkov torej prijazno vabimo k sodelovanju v letošnji akciji, ki jo bomo zaokrožili zgodaj jeseni. Tedaj bomo vse sodelujoče povabili na piknik, kjer se bodo imele priložnost spoznati tudi med seboj in kjer jim poleg družabnosti obljubljamo še nekaj prijetnih presenečenj. -
• D.Z.ŽIcbir
Eden od petdesetih v Sloveniji - Minuli teden v četrtek popoldne si je s predsednikom Izvršnega sveta občine Kranj Petrom Oreharjem, sekretarjem za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve Mihom PcrčiČcm in projektanti oziroma izvajalci ogledal gradbišče mostu čez Kokro v Kranju državni sekretar za ceste pri ministrstvu za promet in zveze Marjan Dvornik. Zadovoljen s potekom del je izjavil, da je v Sloveniji še
Setdeset takšnih mostov, ki so potrebni obnove oziroma prenove, icer pa naj bi letos, kar zadeva prenovo in urejanje cest, Gorenjska dobila kar znaten kos sredstev. Več na 4. strani • A. Ž.
si jI
N + M
m
— -S 2
aam £^
ti i i
CD H=
-3
'J
SLOVENIJA IN SVET
Slovenski premier pisal sopredsednikoma mirovne konference za Jugoslavijo
Kdaj bo razdeljeno jugoslovansko premoženje
Slovenija ugotavlja, da Zvezna republika Jugoslavija namenoma zavlačuje pogajanja in zahteva posredovanje Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov.
Predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek je poslal posebno pismo sopredsednikoma mirovne konference za Jugoslavijo lordu Davidu Ownu in Thorvaldu Stoltenbergu. Pismo jima je izročil stalili predstavnik Slovenije pri sedežu OZN in mednarodnih organizacij v Ženevi dr. Anton Bebler. Slovenija ugotavlja, da se pogajanja in razdelitvi premoženja bivše Jugoslavije ne premaknejo z mrtve točke, da jih Zvezna republika Jugoslavija oziroma Srbija in Črna gora namerno blokirata in jih zavlačujeta, hkrati pa si nezakonito prisvajata premoženje nekdanje skupne države. Za delitev premoženja je bila ustanovljena posebna delovna skupina, ki jo vodi danski diplomat Alf Joenssen. Sestaja se izredno redko. Njen sestanek je bil načrtovan sredi februarja, vendar je vprašanje, če bo ta mesec do sestanka sploh prišlo. Slovenija pričakuje, da bosta mirovna posrednika pospešila dogovarjanje o razdelitvi premoženja. Posredovati bi moral Varnostni svet Organizacije združenih narodov, če bosta Srbija in Črna gora še zavlačevali pogajanja. Edini način bi bila razSiritev sankcij zoper te državi, tako da bi države, v katerih je to premoženje, le-tega zasegle.
e bo
Ameriško veleposlaništvo v Ljubljani je zanikalo govorice, da bi ameriško zunanje ministrstvo odpok-licalo iz Ljubljane sedanje-
Bameriškega veJeposlani-pri nas Auana Wendta in poslalo k nam novega veleposlanika. Američani tudi zanikajo, da bi ameriški diplomat kdaj igral tenis z našim obrambnim ministrom Janezom Janšo oziroma da bi bil tako ali drugače naklonjen temu ali onemu slovenskemu politiku. Tudi pri podpolkovniku Iichu, ki je bil pri nas v okviru sodelovanja "armada armadi" med slovensko ■av p,] organizacijah OZN v in ameriško vojsko, je šlo za Ženevi rutinsko zamenjavo in se bo
sodelovanje med oboroženimi silami obeh držav nadaljevalo. Govorice o zamenjavi veleposlanika Wendta so dvignile pri nas veliko prahu in niso bile ravno v prid dobrim odnosom med Združenimi državami Amerike in Slovenijo. Ameriškega veleposlanika je v petek sprejel tudi predsednik republike Milan Kučan. Pobudo za srečanje je dal veleposlanik, na pogovoru pa sta ugodno ocenila možnosti za vključevanje Slovenije v sporazum o partnerstvu za mir in v zahodne politične in varnosten« MSteme, Konec letošnjega marca naj bi predsednik Kučan obiskal Združene države Amerike. Naš predsednik je veleposlaniku izrazil obžalovanje zaradi poskusov, da bi ameriško veleposlaništvo vpletli v naše notranjepolitično obračunavanje. • J.Kosajek
Vaša hišna številka in Gorenjski glas
Vsak teden: ENA SREČNA DRUŽINA VEČ
Se danes ali pa najkasneje jutri, v sredo, nas do 14. ure pokličite v uredništvo Gorenjskega glasa, telefon 064/223-111, če je v časopisu objavljena Vala hišna številka. Nagradna igra, kt družim s tokratno srečno hišno številko prinaša nagrado v vrednosti 20.000 tolarje*, m" težka: nekoliko bolj podrobno prelistajte časopis in v njem sta ločeno na različnih straneh objavljena dva podatka: naselje (in ulica v njem, če je v naselju uveden ulični sistem) -f Številka. Oboje skupaj je srečna hišna Številka v tokratnem krogu igre "Vsak teden ena srečna družina več". Ker pa je motno, da je hišna številka npr. na večdruimskem stanovanjskem bloku ali pa je v uha oz. naselju več enakih hišnih številk z dodatki (a, b, c~), bo sreča v družini odvisna tudi od hitrosti: tisti, ki prvi najde svojo hišno številko po navedenih pravilih in prvi pokliče v uredništva, prejme nagrado.
IZ   SLOVENSKEGA PARLAMENTA
Dnevnim redom državnega zbora ni videti konca
Februarja ali marca protikorupcijski zakon
Zaradi novih in novih sklepov, kaj vse naj obravnava državni zbor, je v petek vodstvo državnega zbora sklenilo, da bodo na februarski seji obravnavali samo zadeve, ki so bile v postopek vložene do konca preteklega tedna. Sicer pa postajajo poslanci že žrtve svojih političnih iger.
Ljubljana, 15. februarja - Prihodnji teden se bo začela februarska seja državnega zbora. Dogovarjanje o dnevnem redu na petkovi seji kolegija predsednika državnega zbora je pokaza-
lo, da poslanci že postajajo ujetniki svojih sklepov m političnih iger, saj uvrščajo na dnevni red stvari, ki jih potem ne morejo speljati, pogosto pa so gradiva nepravočasno ah slabo pripravi -
Svetniki ne želijo dodatnih problemov
Državni svetniki pretekli teden niso izglasovali odložilnega veta na zakon o lokalnih volitvah, ker ne želijo dodatno zaostrovati problema in odpreti ponovne razprave o komaj doseženem soglasju v državnem zboru. Že sedaj nas iz Sveta Evrope spraiujeio, zakaj se tako dolgo dogovarjamo in odlaiamo s preobrazbo lokalne samouprave. Državni svetniki so bih ostri do ravnanja državnega zbora. Predlagali so mu, naj ponovno odloča o podaljšanju mandata sedanjim občinskim skupščinam, ker bi buo to edino ustavno. Tudi Če bi to štorih z navadnim zakonom, bi bilo mani neustavno od sklepa, ki je praktično suspendiral občinske skupščine in dal vso oblast do izvolitve novih občinskih svetov inžupanov sedanjim izvršnim svetom.
Sašo Lap dobil dovoli podpisov
Poslanec samostojne poslanske skupine Sašo Lap iz Kranja je zbral dovolj podpisov poslancev za vložitev zahteve po ustanovitvi nove parlamentarne preiskovalne komisije. Ta komisija naj bi se ukvarjala s problematiko Iskre, predvsem z nezakonitostmi in kriminalnimi dejanji O predlogu za ustanovitev nove komisije naj bi kolegij predsednika državnega zbora razpravljal včeraj, saj naj bi bila dejanja, ki naj bi jih raziskala parlamentarna komisija, domena pravosodne veje oblasti
jena. Poslovniški roki se ne spoštujejo, sklepanje ne dovolj pretehtano, vse to pa kaže, da bo treba narediti v delu najvišjega zakonodajnega telesa v državi temeljit rez. Deloma so ga naredili že v petek, ko so se dogovorili da bodo na februarsko sejo uvrstili samo stvari, ki so že vložene v proceduro. Takšna primera sta poročno o denacionalizaciji in protikorupcijski zakon. Za obe temi bi bilo treba vsaj en teden časa, da bi ga obravnavala delovna telesa državnega zbora. Protikorupcijski zakon želijo imeti poslanci na mizi že ta teden, vlada pa trdi, da ga bo le za marčevsko sejo težko pripravila, če se kdo izreče proti obrana vi slabo pripravljenega predloga zakona, je takoj deležen očitkov, da je pripadnik in somišljenik bivšega režima in da skuša zavirati reševanje določene problematike. Razen tega stranke kar tekmujejo, katera bo dala več predlogov za obravnavo v državnem zboru in za spremembo komaj sprejetih zakonov. V ozadju je razumljivo pridobivanje ugleda med vonki m nabiranje političnih toćk. Po drugi strani pa poslanci komaj dosežejo soglasje
o nekaterih nujnih zakonih. Primera sta lokalna samouprava in prepir okrog podaljšanja ustavnega zakona.
Počitnice samo avgusta
Državni zbor je pretekli teden sprejel okvirni program letošnje' ga dela. Predvidenih je enajst sej, tri seje pa naj bi bik izredne, na njih pa bodo poslanci sprejemali državni proračun in z njim povezane dokumente. Na vsaki redni seji naj bi bilo nad 30 točk dnevnega reda. Veliko zadev p* pride na dnevni red še zadnji hip-To so predvsem ratifikacija raznih mednarodnih sporazumov. Poslanci se zavedajo, da bo program težko v popolnosti uresničiti, zato so pozivali k taaO" nalnemu delu, svoje pa bi lahko dala tudi vlada, ki bo moral* spoštovati "vozni" red državnega zbora in predloge zakonov ter usklajena mnenja med koalicijskimi partnerji pravočasno pošiljati v državni zbor. Doda!«* obreaMnitev državnega zbora in njegovih poslancev pa bodo Jo-voutve, saj se bodo tudi rvozbocski postanci vključe-v voBao haaaaaajo po ter-. • J. Košnjck
svetu,
dve pisan, s sabjeklivu leaairi, ki
' no
željo bili protmtež
i*
Državni zbor bo obravnaval nekatera odprta vprašanja iz novejše zgodovine
Krivci, zmagovalci in žrtve
Borčevska organizacija je svoje poglede na novejšo zgodovino napisala v Spomenici, ki jo je konec lanskega teta naslovila na državni zbor. Enako pot nimajo tudi združeni ob Lapi sprave, ki poslancem, svetnikom in državnikom ter politikom nastavljajo pismi s svojimi pogledi na novejšo slovensko zgodovino.
jjafctjaaa, 15. februarja - Na posvetu Zveze združenj borcev Slovenije konec preteklega tedna so izrazih zaskrbljenost zaradi stopnjevanih napadov nanje m poskusov rehabilitacije kvizhnštva, kar slabi ugled Slovenije v svetu in njen položaj kot udeleženke protifašistične koalicije. Največ pozornosti so namenih spomenici, ki jo ie Zveza združenj borcev Slovenije poslala predsedniku državnega zbora in v kateri so zapisali svoja stališča do predvidene obravnave nekaterih odprtih vprašanj iz novejše slovenske zgodovine v državnem zboru. Državni zbor naj na spomenico nedvoumno odgovori, predvsem pa naj izrazi priznanje narodnoosvobodilnemu in partizanskemu boju proti fašist ifiiini in naristifnhn okupatorjem. Borci soglašajo z zahtevo, da se državni zbor odloči za popravo krivic tistim skupinam, ki so bile prav tako žrtve vojne, štiri parlamentarne stranke, Združena lista socialnih demokratov. Demokratska stranka, Liberalnodemokratska stranka in Slovenska nacionalna stranka soglašajo s stališči borcev, predstavnik Slovenskih krščanskih demokratov pa je na posvetovanju povedal, da naj bora tudi javno obsodijo storjene krivice po vojni
Združeni ob lipi sprave pa prav tako naslavljajo državnemu zbora, državnemu
STRANKARSKE NOVICE   STRANKARSKE NOVICE
gore knjig, za i ja je pnitpkal Stanislav ltWOb borčevski spomenici skupina borcev NOV, ki še z drugimi veterani druge svetovne vojne, kulturniki in demokrati deluje v gibanju za narodno spravo v združenih ob Lipi sprave z zadovoljstvom sprejema pripravljenost borčevske organizacije za narodno spravo, ne soglašajo pa z zahtevami v spomenici in s prizadetostjo glede enakopravnosti, saj v državnem zboru ni nobene njej nasprotne skupine, ne domobrancev, ne nekdanjih vojakov kraljeve vojske (plavog ardistov), ne nekdanjih vojakov pod zastavami sil Osi Borčevska iskrenost je dvomljiva, saj se organizacija izmika javnim nastopom o žgočih vprašanjih naše polpretekle dobe, člani pa se otepajo zaslišani. Če pa se že kdo pojavi pred skupščinsko komisijo, o najbolj ogabnih in tragičnih dejanjih nič ne ve, čeprav je bil takrat v vrhu oblasti. V čem bi bil prispevek borčevske organizacije pri osvetlitvi zgodovine, spomenica ne pove. Tega tudi ne more, saj je pol stoletja osvetljevala svojo zgodovino v najtesnejši povezavi s komunistično partijo. Da njena
zgodovina v učbenikih ni objektivna, marveč neresnična in enostranska, so povedati ideološko neobremenjeni zgodovinarji Nanje se sedaj sklicujemo mi, borčevska organizacija in nekateri državniki in politiki zrasli iz KPS. pa nič več. Njun si združeni ob Lipi sprave dovoljujemo povedati, da ti mladi zgodovinarji ne pišejo zgodovine z namenom škodovati NOG, ampak zaradi znanstvene resnice* kot je primer dir. Jera Vodušek - Starič, čepra* je bil njen oče vidni partizanski in partijski funkcionar. Sedaj se kaže, da so vse ugotovitvene točke v našem predlogu Deklaracije o narodni spravi točne. Seveda »muh** prepnea-ni, da bo predložena deklaracija v državnem zboru sprejeta, saj se silnice totalitarizma še vedno lahko merijo s silami demokratične zavesti Lipa sprave ne povzdiguje kol a bor aetonalizma, ki ga očita borčevska spomenica. Vaški stražarji in kasneje domobranci m bih upravičeno ravnanje dela trpečega vO\ venskega naroda, ki mu je grozila smrt o° partijske vojske. To pove tajnoKardeIjey? povelje poveljniku slovenskih partizanski«1 čet Ivanu Mačku Matiji z dne 1. 10. 1942, v katerem je ukazal postrelitev duhovnikov v četah, prav tako pa oficirjev, intelektualce*-kulakov in kulaikih sinov. To je bilo pravim lenhhstične revolucije, ki se je obneslo že 'eta 1918 v Rusiji in je bilo s kadri, šolanimi na akademiji Džerdžinskega (akademija za lik' vidacijo razrednega sovražnika) preneseno n* slovenska tla. Skoraj enako povelje je biK* izvršeno na Donu leta 1918 nad belo gardo, kar opisuje Šolohov v romanu Tihi Don. L»P8 sprave ugotavlja na koncu, da bi kolabof; acionizem lahko očitati tudi komunritični oziroma partizanski strani in da ima domobranska prisega Hitlerju (vsakdo ve, d* domobranci niso biti naklonjeni Hitlerju/ isto vrednost kot obljuba partije o sestopu z oblasti • J.K.
Slovenski krščanski demokrati
Zamuda razumljiva
Ljubljana, 15. februarja - Zamuda pri pripravi nacionalnega programa gradnje avtocest je razumljiva, saj je treba o tako pomembnih stvareh temeljito premisliti. Zato je bila razprava o zamudi nepotrebna in izsiljena, je na časnikarski konferenci Slovenskih krščanskih demokratov povedal član vodstva te stranke in državni sekretar za ceste Marjan Dvornik.V stranki se zavzemajo za natančno opredelitev pristojnosti in nalog pri gradnji avtocest in pri vzdrževanju cest nasploh. Dosedanja zakonodaja s tega področja je stara in sega še v leto 1981, gradnja cest in infrastrukture nasploh pa je področje, kjer prihaja do pogostih konfliktov. Vodja poštanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov v državnem zbori Nace Polajnarpa ie menil, da bi morale biti seje teles državnega zbora občasno tudi zaprte za javnost. Poslanci namreč na odprtih sejah večkrat boli skrbe, kako bodo njihovi nastopi delovali v javnosti, kot pa za probleme, ki so na dnevnem redu. • J.K.
Slovenska ljudska stranka"
Bo cesta pogubila savinjsko hmeljarstvo
Ljubljana, 15. februarja • Konec preteklega tedna je Slovenj ljudska stranka ostro protestirala zoper načrtovano gradnjo no* avtomobilske ceste skozi Savinjsko dolino po tako imenovani inačici-J 4. Ta inačica namreč po mnenju Slovenske ljudske stranke l? hmeljarjev uničuje desetino najkvalitetnejših hmeljišč v dolin*; prizadeta pa bi bila polovica najboljše kmetijske zemlje. Zato *~ mora trasa avtomobilske ceste preseliti na sever, izven najbolj*? zemlje, ob trasi sedanjega daljnovoda. Ljudska stranka je v svoj' ugotovitvah ostra. Tudi v žalski občini izglasovana južna varianta) hudo nasilje cestnega lobija nad stroko in kmetijskimi površinam1'
v trako pa kršenje osnovnih človekovih in državljanskih Pra . Hmeljarjev. To se dogaja v času, ko je ostala vlada brez ministra j? okolje. Zato naj ukrepa in se postavi v bran kmetijske zcmU kmetijski minister dr. Jože Osterc. Iz bloka je lahko glasovati za trs*'' pravijo prizadeti, ki so že sprožili ustavni spor. • J.K.
flJ A G Uredniška politik*: neodvisni nestrankarskipolitično informativni poitedruk s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik t«opira«m sveta: Ivan Bizjak / Direktor in glavni urednik: M*4f
V*I^/%C» Valjavec / Odgovorna nreaalrr Leopotdina Bogataj / Novinarji h uredsrfkL Helena Jclovčan, Jože Koinjek, Lea Mencinger. Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik. Marija Volcjak, Cveto ZapU*^
Ustanovitelj in izdajatelj- Danica Zavrl Zle bir, Andrej Zalar, Štetan Zargi / Lektorima je: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Stnik / Priprava ra tkdc Medu Ari, Kram' / TMc Podjetje DELO - TCR, Tuk časopisov in revij, f.jublj^
' «,     ~    „ 1U aaroeatae, ogtarao trženje: Zoisova L Kranj, telefon: 223-111, teletu: 222-417 / MaH oglasi: telefon: 223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ut.
Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: r KRANJ ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI23/27-92), CENA IZVODA: 80,00 SIT.
Deset prosilcev socialnih stanovanj se je pritožilo
Izvršni svet zavrnil vse pritožbe
Sedem prosilcev se je pritožilo zoper točkovanje in uvrstitev na občinsko listo, trije zato, ker je komisija (zaradi previsokega dohodka na člana družine) njihove vloge zavrgla.
Radovljica - V radovljiški občini se je na (lanski) razpis za pet socialnih najemnih slano vanj prijavilo 93 prosilcev, od katerih jih 69 izpolnjuje vse pogoje. Deset prosilcev se je na odločitev upravnega organa pritožilo, izvršni svet pa je na četrtkovi seji vse ugovore soglasno, brez kakršnekoli razprave, zavrnil.
Predsednik izvršnega sveta Jože Resman je dejal, da so v občini ob pripravi socialnega programa razpolagali s podatkom o dvesto socialnih stanovanjskih problemih. Tudi število teh, ki po lanskem razpisu izpolnjujejo vse pogoje za pridobitev socialnega najemnega stanovanja, je še zelo
veliko, vendar pa problema ne morejo preprosto reševati tako, da bi zgradili nov blok in vanj naselili socialno ogrožene. Ker gre za občutljivo področje, je izvršni svet sklenil, da se bo s krajevnimi skupnostmi dogovoril za naselitveno politiko, še zlasti za to, kje naj bi bila socialna stanovanja. Kot smo
slišali, bo občina letos za reševanje socialnih problemov namenila deset najemnih stanovanj oz. še enkrat toliko, kot jih je lani.
Zaščitili bodo sotočje Save
Izvršni svet je na pobudo Bernarde Podlipnikove, v izvršnem svetu odgovorne za varstvo okolja, sklenil, da naj uprava za gospodarstvo in družbene dejavnosti izda začasno odločbo o zaščiti območja ob sotočju Save Bohinjke in Dolinke, pristojne občinske službe pa naj v sodelovanju s kranjskim zavodom za varstvo naravne in kulturne
dediščine pripravijo ustrezen odlok. Podlipnikova ie pobudo utemeljila s tem, da sotočje Save Bohinjke in Save Dolinke sodi med najlepše naravne spomenike radovljiške pokra-
{ine in da predstavlja geografsko, ekološko in nacionalno
Eosebnost ter zavetišče za ne-atere redke živalske vrste (siva čaplja). Predlagala je tudi, da naj urbanistična, gradbena, sanitarna in vodnogospodarska inšpekcija ugotovijo, pod kakšnimi pogoji delujejo različne obratovalnice pri Cajhnovi žagi na Lancovem. • C. Zaplotnik
Borcem odvzeli priznavalnine
Jesenice, 14. februarja - Na Jesenicah je zaradi spremenjenega cenzusa izgubilo pravico do priznavalnine 28 upravičencev, denarni zneski pa so se zmanjšali domala vsem. Borci so predvsem moralno prizadeti.
Z zakonom o varstvu udeležencev vojne se zagotavljajo določene socialno - varstvene pravice udeležencev NOV ter oboroženega antifašističnega boja v drugih deželah in zavezniških vojskah, borcem za severno mejo ter tistim
žrtvam fašističnega nasilja, katerih varstvo ni urejeno z drugo zakonodajo. Osnovna socialna pravica je
Eriznavalnina, ki se izplačuje ot denarna pomoč. Pogoj za priznanje je vezan na dohodke upravičenca in zakonca ter
cenzus.
Ob koncu lanskega leta je v jeseniški občini priznavalnino prejemalo še 183 upravičencev. Najvišja priznavalnina je znašala nekaj več kot 21 tisoč tolarjev, ki jo prejema upravičenka, ki ji je ta pomoč edini vir dohodka. Najnižja priznavalnina pa je znašala 469 tolarjev, povprečna pa 4.500 tolarjev.
Lani je bila opravljena pre-
vedba priznavalnin. Pravico do priznavalnine je izgubilo 28 upravičencev, kar je največ v minulih letih, denarni zneski pa so se zmanjšali kar 99 odstotkom upravičencev, kar se tudi do zdaj še ni zgodilo. To je pri upravičencih, ki so ljudje z najnižjimi pokojninami, povzročilo veliko moralno prizadetost in so zato v najtežjih primerih dodelili nekaj enkratnih pomoči. • D.Sedej
Zakaj se sindikat ubada z varnostjo zračnega prometa
Kontrolorjem letenja ne dajo dopusta
Večina kontrolorjev letenja na brniškem letališču lani ni izkoristila niti dneva letnega dopusta.
Kranj, 11. februarja - Razlog, da večina od 19 na brniškem letališču zaposlenih kontrolorjev letenja lani ni mogla na letni dopust, je v kadrovski stiski. V Sloveniji ni dovolj razpoložljivega kadra za opravljanje zahtevnih nalog kontrole letenja, ustrezno šolanje pa je dolgotrajno, piše v svojem dopisu zaposlenim na Brniku direktor Republiške uprave za zračno plovbo.
Očitno se zavedajo zahtevsti teh nalog, ne pa tudi dejstva, da je za tako pomembno delo nujno potrebna tudi obnova delovnih sposobnosti. Tako pa je večina od brniških kontrolorjev letenja lani ostala brez dopusta. Na dopust preprosto niso mogli ker je teh delavcev premalo. Če bi vsi normalno okoristili letni dopust, tako kot to pritiče vsem zaposlenim, bi lahko, sodeč po bese-
dah vodstva republiške uprave za zračno plovbo, začeli zapirati slovenski zračni prostor.
Kranjski sindikat se primera ni lotil prvenstveno zato, ker bi ga skrbela varnost slovenskega zračenega prostora (čeprav povsem mimo tega tudi ne more), pač pa je na zahtevo kontrolorjev letenja sklenil zaščititi njihove pravice iz delovnega razmerja. Sprva je
nameraval vložiti zahtevo na sodišču združenega dela, da delavcem v kontroli letenja na Brniku vsaj izplačajo odškodnino za neizkoriščen dopust, saj ob okoliščinah, ko jim manjka teh ljudi, očitno tudi letos ne bodo mogli izkoristiti lani pripadajočih prostih dni. Vložiti pa je nameraval tudi ovadbo na tožilstvu. Ker je vodstvo slovenske uprave za zračni promet pokazalo pripravljenost za pogovor, bodo oba ukrepa za zdaj še zadržali.
Republiška uprava je pripravljena kontrolorjem letenja priznati odškodnino za 12 dni rednega letnega dopusta, za preostanek dopusta pa naj bi se domenili, kako ga bodo
izkoristili. Dolgoročneje pa nameravajo kadrovski primanjkljaj v kontroli letenja rešiti tako, da bodo izšolali in zaposlili 16 novih kontrolorjev. Pripravljajo tudi pravilnik o delovnem času, ki naj bi izboljšal organizacijo dela v tej službi, tako da se zapleti z dupusti iz minulega leta ne bi več ponavljali.
Ob tem primeru kršenja pravic iz delovnih razmerij omenimo še to, da kontrolorji letenja svoje zahteve vodstvu težko zaostrijo do skrajnosti. Tudi oni imajo namreč tako kot policisti omejeno pravico do stavke. • D.Ž.Žlebir
Najmanj zapletov z Mlako Grič
Drulovko bosta sklad in zadruga "poračunala" ta mesec
Kranj, 15. februarja - Občinski sklad stavbnih zemljišč je lani "obračal" 267,8 milijona tolarjev; tretjino denarja je zbral z nadomestili za uporabo stavbnega *emljišča, večji del vsote (192 milijona tolarjev) pa je Porabil za urejanje zemljišč. Kranjska vlada je poročilo sklada sprejela na četrtkovi seji hkrati s programom za »etos in predlogom nove vrednosti točke za določitev ^šine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. U vsem tem pa bodo rekli svoje tudi delegati v občinski skupščini.
Kot je na seji izvršnega sveta no denarja upravni odbor Povedal predsednik upravnega namenja za urejanje zazidal-°dbora sklada Tadej Markfč, nih načrtov PlagiM-lug i n se bo letos v sklad nateklo Planina I, II, III, Bntof sever-f redvidoma 394,3 milijona to- Voge Britof-Gorenje, Drulov-larjev, največ,to je 230,5 ka, Čirče, Mlaka Grič in m>lijona od nadomestil za Šenčur, četrtino za kanahzaci-fPorabo stavbnega zemljišča, jo, četrtino za plinifikacijo v !10 milijonov od prodaje krajevnih skupnostih Vodo-*emljišč, manjši del pa iz vodni stolp in ^lato polje na drugih virov. Približno četrti-  Primskovem, v Naklem, Dru-
lovki in na Orehku ter v Stražišču, zadnjo četrtino pa za vodovod in odvodnjavanje meteornih voda (Šenčur, Naklo, Kokrica).
Potem ko je družbenopolitični zbor občinske skupščine lani terjal obremenitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za vse zavezance v občini, je sklad pridobil okrog 8000 novih plačnikov. Tadej Markič je povedal, da letos kroga zavezancev predvidoma ne bodo več širili, preverjali pa bodo resničnost nekaterih podatkov.
Na četrtkovi seji izvršnega sveta se je debata sukala največ okrog urejanja zazidalnih načrtov. Medtem ko je Tadej Markič kot zgled, kako
se da brez pretiranih zapletov, izpostavil zazidalni načrt Mlaka Grič, kjer med skladom in investitorji ni nobenega posrednika (stanovanjske zadruge), je predsednika izvršnega sveta Petra Orehar-ja zanimalo predvsem, kako rešiti nezadovoljstvo graditeljev v Šenčurju, kjer sklad dolguje obvladitev Olševice, ki poplavlja, ter v Drulovki.
V zvezi z Drulovko, kjer ostajajo nejasna razmerja med plačniki zemljišč, zadrugo in skladom je podpredsednik izvršnega sveta Ferdo Rauter pojasnil, da bo ta mesec narejen končni obračun odnosov med stanovanjsko zadrugo in skladom, izračunani bodo tudi deleži lastništva posameznih graditeljev na t.i. javnih površinah, katerih lastnik je zdaj sklad, ljudje na so si jih začeli prisvajati. Šele ko bo ugotovljen ta delež, bo mogoče spremeniti zazidalni načrt in namembnost posameznih površin. Tadej Markič je ob tem povedal, da bo sklad graditeljem predlagal, naj svoje deleže vložijo v plinifikacijo naselja. • H. Jelovčan
Gorenjska 5.404 štipendije
Kranj, 14. februarja - Zadnja leta so republiške štipendije temeljna oblika štipendiranja, saj delodajalci s kadrovskim štipendiranjem prispevajo le še slabo desetino. Za to Šolsko leto so za Gorenjsko razpisali le 431 kadrovskih štipendij. Za republiške štipendije je do začetka jeseni lani zaprosilo 6.704 dijakov in študentov. Podelili so jih najprej 4.488, po ponovljenem januarskem razpisu pa še nekaj manj kot tisoč...
To zgodbo tudi naši bralci že dodobra poznajo. Zaradi nižje postavljenega cenzusa za pridobitev štipendije je v začetku Šolskega leta le dve tretjini prosilcev dobilo republiško štipendijo. Med zavrnjenimi štipendisti je bilo tudi veliko takih, ki so prejšnje šolsko leto uživali pravico do štipendije. Krivični cenzus je bil rdeča nit velikega števila pritožb. Sredi januarja so štipendijski razpis ob ugodnejših pogojih ponovili, tako da je kasneje še 812 jeseni zavrnjenih srednješolcev in študentov prišlo do štipendije. To pomeni, da je bilo naknadno odobrenih še 37 odstotkov vlog srednješolcev in skoraj 36 odstotkov študentov. 1.404 pa so padli tudi skozi sito na novo določenih cenzusov, ker presegajo tudi te. Na januarskem razpisu se je pojavilo še 215 novih prosilcev za štipendije in 104 dijakom in študentom tudi pripadajo. Kljub novim štipendistom, ki so jih "pridobili" s ponovnim razpisom, letošnje šolsko leto štipendije prejema manj dijakov in študentov. Lani je imelo med šolanjem s pomočjo štipendije rešeno socialno varnost 5.528 šolajočih se ljudi.
Za predstavo, koliko državo stanejo štipendisti, še nekaj številk. Decembra lani so za ta izplačila na Gorenjskem porabili nekaj več kot 42 milijonov tolarjev. Štipendije so sila različne, saj nekateri dobijo le 1251 tolarjev, najvišja štipendija pa je ob najvišjem študijskem uspehu lahko 23.750 tolarjev. Povprečna republiška štipendija znaša 9.458 tolarjev, dopolnilna 3.210 tolarjev. Za poračun štipendij bodo po ponovljenem razpisu na Gorenjskem potrebovali še dodatnih 19 milijonov tolarjev, oziroma okrogle štiri milijone na mesec. To pomeni, da imajo tisti, ki so na osnovi popravljenega cenzusa pridobili pravico do republiške štipendije, v povprečju precej nižia izplačila od tistih, ki so to pravico pridibili že v začetku šolskega leta. Branka Košič s kranjskega zavoda za zaposlovanje to pojasnjuje z dejstvom, da je le redkim odobrena takoimenovana osnovna štipendija, pač pa večinoma tisti del štipendije, ki jim gre na račun vožnje ali bivanja izven kraja stalnega bivališča. Povprečno izplačilo pri novih štipendistih znaša 5T200 tolarjev.
Na Gorenjskem so poleg teh podeljene tudi 703 Zoisove štipendije, ki jih že osmo leto podeljujejo bolj nadarjenim dijakom in študentom. Tudi zanje od leta 1991 velja cenzus, ko dohodki na člana družine ne smejo presegati povprečnega mesečnega dohodka na zaposlenega v Sloveniji. Ostrejši pa so
B>goji, ki zadevajo šolski uspeh. Zato pa so višji tudi zneski, ecembralani so na Gorenjskem za izplačilo teh štipendij porabili nad 12 milijonov tolarjev. • D.Ž.Žlebir
Spet dražji vrtec
Kranj, 15. februarja - Oskrbnine v vrtcih in jaslih Vzgojno-varstvenega zavoda Kranj so ta mesec za poldrugi odstotek dražje kot januarja.
Tako znaša februarska oskrbnina za vrtec 9.958 tolarjev za jasli pa 13.688 tolarjev. Najnižji prispevek oskrbnine je 3.181,20 tolarja. J
S podražitvijo je v četrtek soglašal občinski izvršni svet ki podpira sprotno usklajevanje cen oskrbnin z mesečnimi rastmi cen na drobno. S tem se zavod izogne skokovitim povišanjem med letom ter motnjam v poslovanju. • H. J.
NOV FORDOV SERVIS IN SALON VOZIL V TRZICU - Od minule sobote je v trgovskem centru BPT Tržič prodajalna vozil FORD, ob kaieri je tudi sodoben servis za ta vozila. Poleg lastnikov firme Avto M d. o. o. iz Tržiča so se udeležili svečanega odprtja Pavel Noč iz ljubljanskega Summit Motors, generelnega zastopnika Forda v Sloveniji, tržiški župan Peter Smuk, direktor BPT Tržič Janko Maček, predstavniki kooperantov in drugi. Več o dejavnosti novega servisa in prodajalne v petkovi številki! • S. Saje - Foto: G. Sinik
KOCKO	V FEBRUARJU POPUSTI DO 35%. POSEBNA PONUDBA: ORTOPEDSKI JOGI Pokličite ^064/403-871
TRGOVINA 8 POHIŠTVOM Sp. Bcsnlca 81	
AKOC2	
HALO,PIZZA BRITOF 120,64000 KRANJ
vabi k sodelovanju voznike s svojim vozilom za razvoz hrane na dom.Zaradi že prirejene opreme zaželjeno voziloR 4,ni pa pogoj. Pogoji: izpit B kategorije, primerne psihofizične lastnosti, obvladanje slovenskega jezika in komunikacije z ljudmi Delovno razmerje se po enomesečni poizkusni dobi sklene za nedoločen čas.Samo resni kandidati naj se osebno oglasijo na zgornji naslov, kjer bodo izvedeli ostale podatke.
Samostojnost
Dvoje diametralno nasprotnih prepričanj izstopa ob sedanjih razpravah in razmišljanjih o bodoči lokalni samoupravi in novih občinah. V središčih, ki so bolj ali manj oddaljena od sedanjih sedežev občin, se nagibajo k ocenam, da bodo, če bodo samostojna občina, nedvomno imeli za obstoj in pristojnosti, ki jih bodo imeli, več sredstev in motnosti za gospodarjenje, kot zdaj. V odmaknjenih krajevnih skupnostih izven središč in izven recimo bodočih občin, pa ocenjujejo, da takšno drobljenje na manjše občine ne bi bilo koristno. Če se bodo kot krajevne skupnosti znašli na obrobju bodočih občin, potem da je zelo verjetno, da se bodo bodoče občine najprej denarno osredotočile na ureditev služb in središč, kjer bodo njihovi sedeži, obrobne krajevne oziroma vaške skupnosti pa bodo na ta način slej ko prej potegnile manjši del.
Tako prvemu kot drugemu razmišljanju bi lahko pritrditi, če izhajamo iz sedanjega nedorečenega pojmovanja bodoče lokalne samouprave. Bojazen, da bodo obrobne krajevne skupnosti na slabšem, kot so zdaj, je toliko večja tudi tam, kjer že do zdaj med njimi ni bilo pravega sodelovanja, sporazumevanja in so se dela in akcije običajno končale na mejah krajevnih skupnosti. Neusklajenost je tako ie zdaj marsikje razdruievala potrebne skupne poglede in dogovarjanja. Pogosto je bila razlaga za sedanje neenotno nastopanje pri delitvi proračunskega denarja različnost problemov in predvsem samostojnost krajevnih skupnosti. V bodoče pa se bo tako pojmovana samostojnost odrazila v čisto drugačni luči. • A. Zalar
Mladina in prometna varnost
Kranj, 12. februarja - Avto moto društvo Kranj in Svet za preventivo v cestnem prometu občine Kranj skupaj uresničujeta program izobraževanja mladih v občini Kranj o prometu. Po osnovnih šolah na primer AMD Kranj že nekaj časa prireja za učence sedmih in osmih razredov brezplačne tečaje iz cestno prometnih predpisov za vožnjo kolesa z motorjem (mopedom). Interesenti, ki bodo po opravljenem 20-urnem tečaju opravili izpit, bodo dobili potrdilo za vožnjo z mopedom. V osnovni šoliv Predvoru je bilo takšnih blizu 40, pravkar pa se končujeta tečaja na osnovnih šolah Lucijana Seljaka in Franceta Prešerna za okrog 100 učencev.
V soboto pa sta AMD Kranj in Svet za preventivo v cestnem prometu občine Kranj v kinu Center pripravila tudi predavanje Mladina in prometna varnost za prek 600 učencev Srednje trgovske šole (na sliki). Predaval je prometni inšpektor za Gorenjsko Ivan Demšar, sekretar republiškega sveta za
Ereventivo v cestnem prometu Bojan Žlender pa je razložil, ako se z zaščitnimi sredstvi (čeladami) in vedenjem varovati pred nevarnostmi v prometu. V dveh šolskih urah pa so si učenci skupaj s profesorji ogledali tudi filma o hitrosti in o zaščiti glave pri vožnji z različnimi prometnimi sredstvi. Podobno predavanje bodo zdaj organizirali tudi za učence Šolskega centra Iskra. • A. Ž.
Za gorenjske ceste letos 600 milijonov?
SKUPŠČINA OBČINE ŠKOFJA LOKA IZVRŠNI SVET
objavlja
RAZPIS
ZA ZBIRANJE PONUDB RAZISKOVALNIH NALOG ZA LETO 1994
Naslov naloge:
1. Zdravstveno varstvo prebivalstva v občini Skofja Loka
2. Raziskava izvira tople vode pri Topličarju v Gorenji vasi
3. Citogenetska raziskava rastlin na območju občine Skofja Loka
4. Raziskava območij zaščite pitne vode
Pravico do prijave imajo:
- znanstveno raziskovalne institucije
- podjetja, obrtniki in zavodi
- posamezniki
Prijava mora vsebovati:
- naslov predlagatelja
- naslov raziskovalne naloge
- priimek in ime nosilca in izvajalcev raziskovalnega dela
- izhodišča, cilj in namen dela
- uporabnost rezultatov
- predvideni začetek in zaključek naloge
- finančni predračun
Zaželeno je, da prijave vsebujejo tudi pisno potrdilo o sofinanciranju.
Rok oddaje prijav je 15. marec 1994 na naslov: Občina skofja Loka, Sekretariat za družbeni razvoj, Poljanska c. 2, Skofja Loka s pripisom "Za razpis raziskav 94".
Predsednik: Vincencij Demšar, I. r.
Zahteven projekt v treh delih
Marjan Dvornik, sekretar za ceste pri Ministrstvu za promet in zveze si je ogledal dela na mostu čez Kokro.
Kranj, 12. februarja - Gradja mostu čez Kokro z ureditvijo Oldhamske in Ceste Staneta Žagarja v Kranju je zahteven projekt, ki ga bomo v nekaj letih uresničili skupaj s kranjsko občino, je zadovoljen nad potekom dosedanjih in načrtovanih del v četrtek ob ogledu mostu čez Kokro izjavil sekretar za ceste v ministrstvu za promet in zveze Marjan Dvornik.
Med ogledom v spremstvu predsednika Izvršnega sveta skupščine občine Kranj Petra Oreharja in skertarja za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve Mihe Perčiča je državni sekretar Marjan Dvornik poudaril, da je v Sloveniji še okrog 50 takšnih in tudi tako pomembnih in zahtevnih objektov, kot je most čez kolero v Kranju, in so potrebni obnove oziroma posodobitve. Za kranjskega z obnovo cest pa ie rekel, da je zahteven projekt, ki
bo končan v treh delih in pri katerem s pomembnim deležem sodeluje tudi kranjska občina.
Sicer pa naj bi po sedanjih opredelitvah in načrtovanjih tudi drugod po Gorenjskem potekala nekatera večja dela. Gre za asfaltne preplastitve, dokončanje del na avtomobilski cesti Hrušica - Vrba in pripravo dokumentacije za nadaljevanje te avtoceste. V programu je Blejska obvoznica in
?ostopno urejanje povezave s blminsko prek Petrovega
brda. Med prednostnimi, oziroma po besedah Marjana Dvornika, je želja, da bi uredili tudi cesto Selca - Praprotno v škofjeloški občini. Sicer pa naj bi po
dosedanjih načrtih in predvidevanjih letos Gorenjska dobila za ceste prek 600 milijonov tolarjev. • A. Žalar
Krajevna skupnost Vodovodni stolp
Komunala in skrb za okolje
Kranj, 12. februarja • Letošnji program dela, ki ga je v začetku meseca obravnaval in sprejel svet krajevne skupnosti Vodovodni stolp v kranjski občini, vključuje predvsem komunalno dejavnost in skrb za urejeno okolje. Kar pa zadeva novo lokalno samoupravo, je svet krajevne skupnosti ocenil, da na tako majhni površini, kot je mesto, ne bi veljalo ustanavljati več manjših občin.
Do konca marca bodo v krajevni skupnosti Vodovodni stolp pregledali in popisali vse komunalne in druge naprave, ki so dotrajane in jih je treba popraviti. V program so vklju-
Svet KS se je zavzel, da se pri oblikovanju nove lokalne samouprave ustanovi mestna občina, za kar so vsi pogoji zaradi skupne komunalne infrastrukture, javnih služb, skupnih planskih izhodišč za mesto na gospodarskem, komunalnem, kulturnem, izobraieval-nem, socialnem, zdravstvenem in športnem področju. Delitev na manjše občine pa bi povzročila vrsto težav na kadrovskem področju. Pa tudi na drugih, na primer komunalnempodročju, bi to pomenilo nazadovanje in postopno propadanje objektov, saj se ze danes mestne krajev ne skupnosti tudi po tem razlikujejo od podeželskih.
obnavljanje javnih zelenih površin, za urejena otroška igrišča in stanovanjske soseske, organizirali pa bodo tudi akcije za pobiranje in odvoz kosovnih odpadkov.
Krajevna skupnost pa bo sama investirala izgradnjo oziroma urejanje dodatnih parkirišč v Valjavčevi in Begunjski
ulici ter v soseski Rupa. V Zoisovi ulici pa nameravajo urediti prečno pot. V oskrbo pa so prevzeli tudi urejanje spomenika padlim v drugi svetovni vojni v Šorlijevem mlinu na Mali Rupi, denarno pa bo KS podprla tudi hortikulturno ureditev pokopališča v soseski Rupa oziroma padlim v prvi svetovni vojni.
Še posebej se bodo vključili tudi v uresničevanje programa plinifikacije oziroma energetske oskrbe na območju krajevne skupnosti. Podpirali in zavzemali se bodo, da bi se čimveč krajanov oziroma stanovalcev priključilo na oskrbo s
plinom in na daljinsko toplo* vodno ogrevanje. Odbor za izgradnjo kabelske televizije pa bo spremljal in usldajeval delo s podjetjem TELE TV ter pomagal pri pridobivanju soglasij.
Za pomoč socialno ogroženim krajanom bo krajevna skupnost sodelovala s Centrom za socialno delo in humanitarnimi organizacijami. Kar pa zadeva urejeno preskrbo na območju krajevne skupnosti, bodo mnenja in predloge krajanov posredovali družbenim ifl zasebnim podjetjem. Še posebno pozorni bodo nad prometom na območju krajevn eskupnosti, saj so nekatere ceste in ulice zaradi zapore mostu precej obremenjene. Za boljše obveščanje krajanov pa bodo občasno še naprej izdajali glasilo Obveščevalec. • A« Zalar
čili tudi obnovo drugega dela Partizanske ceste na Mali Rupi, v Begunjski ulici in na vzhodnem delu Ceste Kokrškega odreda, kjer naj bi uredili tudi javno razsvetljavo. Sicer pa se bodo v krajevni skupnosti letos celo leto zavzemali tudi za
Kabelska televizija Visoko
Visoko, 12. februarja - V krajevni skupnosti Visoko v kranjski občini so minuli teden ustanovili Društvo kabelske televizije Milje Visoko - MI VI. Na ta način so uredili delovanje m vzdrževanje pred leti zgrajenega sistema kabelske televizije in hkrati imenovali tudi programski svet, ki bo do naslednjega zbora društva pripravil tudi vsebinsko in organizacijsko zasnovo za lokalni program kabelske televizije na internem kanalu.
Za izgradnjo sistema kabelske televizije so se v krajevni skunposit Visoko odločili že pred leti. Po izgradnji je z njim upravljal poseben odbor, ki je ob volitvah 1990. leta sistem prepustil vodstvu krajevne skupnosti. Z vzdrževanjem sistema je bilo vedno več težav in nad njim je bilo med krajani vedno večje nezadovoljstvo. Potem pa so se lani na Miljah odločili, da se bodo od sistema odklopili, za usposobitev in delovanje pa je poskrbela firma TELA. Direktor firme Srečo Lapanja
pa je potem sprejel tudi predlog KS, da sistem usposobi, krajani pa naj bi se potem odločili, če bodo pripravljeni prispevati določena sredstva za vzdrževanje, kvalitetno delovanje, morebitno širitev pro-gramov in usposobitev internega kanala. Svet krajevne skupnosti pa,je podprl pobudo, da ustanovi društvo, ki bo upravljalo s sistemom.
Na ustanovnem občnem zboru Društva za kabelski sistem sredi minulega tedna so ugotovili, da je po obnovi in usposobitvi delovanje siste-
ma kvalitetno. Sprejeli so tudi pravila društva m se odločili za ime MI - VI - Milje Visoko. Hkrati so na ustanovnem občnem zboru izvolili tudi upravni odbor društva in za predsednika Rajka Bakovnika ter še druge organe društva. S tem so v krajevni skupnosti po iskanju različnih rešitev zdaj razrešili problem delovanja oziroma vzdrževanja sistema, možnost njegoove širitve in postopno uresničitev programa na internem kanalu. Programski svet, ki bo pripravil vsebinsko zasnovo, bo že na eni prvih sej preučil tudi možnosti za sodelovanje s Televijo Kranj. Firma TELE TV je bila namreč še pred ustanovitivjo društva na Visokem najprej zainteresirana, da prevzame sistem v upravljanje, s čemer oziroma s pogoji se v KS Visoko niso strinjali, potem pa je s sistemom na lastno željo in pobudo vzpostavila zvezo prek posebnega oddajnika na Smarjetni gori. • A. Žalar
Gorenjski glas in 10. Mengeška marela
Nagradna zloženka
Za tradicionalno prireditev Pod mengeško marelo, ki bo letos v soboto, 19., in nedeljo, 20. februarja, obakrat ob 17. in 20. uri že desetič v dvorani Kulturnega doma v Mengšu, je veliko zanimanje. Ob jubileju smo se s prirediteljem -Mengeško godbo odločili, da pripravimo zanimivo nagradno igro. Danes objavljamo drugi del slike (od štirih) iz NAGRADNE ZLOŽENKE. V petek bomo v Gorenjskem glasu objavili tretji del slike. Prvi in četrti del pa boste našli v Posebni izdaji, ki jo boste dobili v Mengšu pred priredi t i vj o in na njej. Če Vam bo uspelo sestaviti sliko in jo boste do vključno 25. februarja poslali na Gorenjski glas, 64000 Kranj, Zoisova 1, vas čaka pet nagrad. Izžrebali bomo tri nagrade po 3000 tolarjev in dve po 2000 tolarjev. Veliko zabave in sreče pri sestavljanju Nagradne zloženke.
Sicer pa vstopnice za prireditev v Mengšu dobite v naši malooglasni službi v Kranju na Zoisovi 1 in v pisarnah Turističnih društev Bohinj Ribčev laz, Cerklje, Jesenice, Radovljica, Skofja Loka in Tržič.
NAGRADNA ZLOŽENKA
Sestavljeno zloženko pošljite na
Škofjeloški četverčki imajo že devet let
Pri Logarjevih so štirje drugošolci
Družina Logarje bila kar nekaj let v ospredju medijske pozornosti. Mateji m Marku so se namreč rodili četverčki. Jan, Nina, Rok in Tadej bodo maja stari že devet let
starše in tako naju je lani doletelo, da smo se učili brati. Bilo je utrudljivo in psihično naporno delo, tako da smo bili zvečer vsi skupaj na robu solza. Kar strah me je bilo, ko se je za letos enako težavno prizadevanje napovedalo za učenje poštevanke. Vendar so to otro* ci hitro dojeli in nama ni bilo
Skofja Loka, 12. februarja - Kako čas naglo mineva. Logarjevi četverčki so se velikokrat pojavili tudi na naših časopisnih straneh: najprej kot drobcene Stručke, ki so se v inkubatorju borile za življenje, pozneje ko sta jih starša v štirih vozičkih rinila po »ofejlošluh ulicah, nekajkrat ko so skušali upibniti po dve, tri, »tiri svečke na štirih t orlicah za rojstni dan... Medijska pozornost je sčasoma usahnila, štirje Logarcki, kot jim je na posvetilu za poster zapisal Andrej Šifrer, pa še vedno ostajajo škofjeloška posebnost.
Štirje različni obrazi, štirje različni značaji
Starša Mateja in Marko sta na svojo otročad upravičeno ponosna. Zdaj so šolarji in kar žal nam je bilo, da smo lani zamudili njihov prelomni dogodek, ko so s štirimi enakimi torbicami zakoračili v prvi razred osnovne šole Petra Kavčiča. Dva sta ga končala z odliko, druga dva pa s pravdo-brim uspehom komaj kaj zaostajata v pridnosti in prizadevnosti. Mamica Mateja se spominja, koliko opravka sta imela s možem, ko so četverčki odraščali. Komaj je eden popil svoj delež iz stekleničke, že se je oglasil drugi, pa tretji... "Zdaj z njimi ni več tolikšnega dela, saj štirje devetletniki marsikaj postorijo tudi sami. Zlasti Jan, kije med vsemi najbolj miren, vljuden in ubogljiv, zelo rad
Kmaga," ga pohvali mamica, di o ostalih treh ima povedati veliko pohvalnega. "Rok, ki je j>il ob rojstvu najbolj nebogljen« je danes od vseh najboljši Športnik, za svoja bratca in sestrico pa se zavzame tudi PJed vrstniki. Najbolj je skrben in odgovoren, zato mu
lahko  tudi  najbolj zaupava.
Tadej je veseljak. Vedno je dobre volje. Dober risar je m tudi po siceršnjih značilnostih bolj umetniški tip. Nina, naša edina deklica, pa je najbolj
Prizadevna. Za šolo od vseh uti največjo skrb."
Prenaglo odraščanje
Z malo četverico je bilo od malih nog veliko dela, nege, ... in danes, ko so vestni učenci 2. c na šoli Petra Kavčiča.
Logarjevi četverčki pri svojem prvem letu..
tudi gospodinjskega dela. Toda kot pravi Mateja, vse to ne odtehta truda, ki sta ga vložila lani , ko so so otroci učili brati. "Šola veliko bremen prelega na
treba skupaj uriti računanja,"
se spominjata Logarjeva.
štirje Logarčki so razen s šolo obremnejni tudi z drugimi opravili. Obiskujejo krožke.
MALA ANKETA
Kupujmo slovensko?
V želji pomagati domačemu gospodarstvu so slovenski svobodni sindikati pred kratkim pričeli z akcijo Kupujmo slovensko. Potrošni-kl< ki jim je poziv namenjen, nanjo reagirajo različno. Nekateri jo pozdravljajo, drugi trdijo, da je odveč, saj bi moral biti le trg listi, ki uravnava ponudbo in povpraševanje.
Agata Milutinovič, delavka: "Nikoli nisem hodila po nakupih v tujino. Seveda tudi pri kupovanju v domačih trgovinah pogledam na to, od kod je izdelek, vedar to ni najpomembnejši podatek. Najvažnejša je pač cena. Po tem pa se z akcijo Kupujmo slovensko povsem strinjam."
Roman Bertoncelj, tekstilno-kemijski tehnik: "Če hočemo imeti tržno gospodarstvo, se moramo držati zakonitosti trga, če imamo tržno plansko, potem... Takšne akcije vsekakor niso primer tržne logike." ^    Brane Mivšek, reska-tJgjl lec: "Včasih smo bolj m gledali na ceno, zdaj bolj I na kvaliteto blaga. In ker i mislim, da je domače blago v glavnem kvalitetnejše oduvoženega, raje odštejem nekaj več m i kupim domaČe izdelke boljše kakovosti."
Jože Prevc, učitelj:
"Ne le kupovati, tudi govoriti in pisati bi morali slovensko. Stojimo pred trgovinami v centru Kranja in okoli nas same tuje besede! Enako je pri izdelkih. Največ je uvoženih. Že Hitler je rekel, naj mu narede to deželo nemško. Mi jo bomo kar brez njega."
Adam Sitar, P TI tehnik: "Najraje kupujem slovenske izdelke, ker sem pač Slovenec. Kar pa ne pomeni, da ne jem čevapčičev in pasulja. Na nakupovanje v tujino smo hodili včasih, sedaj je dovolj izbire tukaj in tako kupujemo doma."
Albina Hafner, upokojenka: "Vedno kupujem slovenske izdelke, pod pogojem seveda, da so kvalitetni. Tudi če je cena višja kot pri tistih iz uvoza. Kvaliteta se mi zdi pri vsem najpomembnejša." • M. A., foto: Janez Pelko
Nina hodi h gimnastiki, fantje so donedavna k nogometu, obiskujejo knjižnico, pa verouk... Včasih mine več popold-nevov, ko ne morejo na dvorišče ali ko mnoge njihove igrače samevajo. Očetu Marku je kar težko.ker morajo otroci tako nanagloma odrasti. Še takore-koč do včeraj so se brezskrbno igrali na dvorišču, zlagali lego kocke, potiskali avtomobilčke in se bistrili pri raznih igrah, nato pa so kot šolarji prevzeli kopico obremnitev in odgovornosti.
Nakupi za šolo na obroke
Šola za Logarjeve pomeni tudi precejšnje materialno breme. Vendar se nekako znajdejo. Sponzorjev, ki so prejšnja leta ponujali svojo pomoč, zdaj sicer ni več. Toda z nakupom na obroke je bil denarni zalogaj v knjigarni nekoliko znosnejši. V šoli so dogovorjeni, da dveh mahe in dveh kosil (Logarjevi četverčki so namreč v šolskem varstvu) ni treba plačati. Družini, ki ji sicer ne pripada noben otroški dodatek, ker imata starša pač še spodobne dohodke, tudi tako olajšanje veliko pomeni. Prav vsega Logarjevi štirje ne morejo imeti. Lani so ob rojstnem dnevu in prvem obhajilu vsi dobili kolesa, tudi drsalke imajo, pri smučarski opremi in tečajih pa se že zatakne. Očetu Marku je zlasti žal za Roka, ki je zelo nadarjen za vse športe, da mu ne more omogočiti rednega smučarskega treninga. Obenem pa se zaveda, da bi potem ostali trije bili prikrajšani. Lani so bili vsi štirje tudi v otroški koloniji. To je bilo prvikrat, da so šli zdoma brez staršev. Hiša je za tri tedne opustela, pravita Logarjeva, ki sta v niši vajena vrišča in smeha, na dvorišču pa kopice otrok, ki jih iz soseščine zvabi druščina četverčkov.
• D.Z.ŽIebir
Podaljšanje begunskega statusa
Ljubljana, 2. februarja -
Urad za priseljevanje in begunce pri slovenski vladi sporoča vsem začasnim beguncem, ki prebivajo v naši državi in imajo karton začasnega begunca z veljavnostjo do 5. februarja, da njegovo veljavnost lahko podaljšajo. Na sedežih občinskih organizacij Rdečega križa bodo to lahko storili do 17. februarja, individualno lahko tudi kasneje. Begunci iz zbirnih centrov bodo veljavnost svojih kartonov lahko podaljšali kar tam, sicer pa za vse velja, da svoj status urejajo v občini, kjer prebivajo.
Če begunci ne bodo podaljšali veljavnosti svojih kartonov, ne bodo več deležni namestitve, zdravstvene oskrbe in druge pomoči, ki jim
Szagotavlja urejen status. • .Ž.
EKONOMSKA	
1	!fl
g POKUČITI223-111 O O BI S KALI ©VAS BOMO
Častitljiv jubilej
Pogačarjeva mama praznuje sto let
Vrba, 14. februarja - Ivana Pogačar v Vrbi je najstarejša občanka jeseniške občine, saj bo 21. februarja praznovala kar sto let. "Nikoli si nisem mislila, da bom dočakala tako visoko starost." Še sama kuha in sama skrbi zase, včasih ji pomagata le obe hčerki.
Pogačarjeva mama iz Vrbe februarja letos praznuje častitljiv življenjski jubilej: 100 - letnico rojstva.
Ko smo jo obiskali na njenem domu v Vrbi, niti v sanjah nismo pričakovali, da bomo srečali Še tako čilo in krepko ženico, ki praznuje kar stoti rojstni dan!
Od osmih otrok Pogačarjcve mame iz Vrbe danes živijo še trije, ki skupaj z devetimi vnuki mamo obiskujejo m ji pomagajo. Pomagajo pač toliko, kolikor jim Ivana Pogačar pusti, kajti lahko Še čisto sama skuha, se oblači, umne in kaj malega po hiši tudi postori. Daleč od tega, da bi polezavala ali da bi ji leta kaj prida nagajala.
"Moram reči, da zadnji dve leti delam veliko manj kot prej," pravi Ivana. "Prej sem še pletla pa na vrt sem šla pa domala vse sem lahko opravila sama. Ko pa sem lani prebolela pljučnico, delam precej manj, čeprav sama zase prav lahko skrbim. Seveda pa mi prideta pomagat obe hčeri: ena iz Ljubljane, druga pa stanuje v bližini.
Recept za tako dolgo življenje? Recepta sploh ni in tudi sama nisem nikdar pričakovala, da bom tako dolgo živela. Veste, naš rod ni tako trden, da bi moji sorodniki dočakali tako visoko starost. Celo nasprotno: moji starši so živeli šestdeset let, jaz pa, kot vidite, jih bom kar sto!
Ah, včasih je bilo v Vrbi kar fletno. Fantje so se zvečer zbrali pod vaško lipo pa kaj zapeli. Bolj družabno je bilo, sicer je pa tako: če si mlad, je vse lepše.
V Življenju mi je bilo najhuje tedaj, ko sta dva sinova morala v nemško v vojsko. Eden je kasneje odšel v partizane, drugi pa je bil mobiliziran v nemško vojsko. Moj najstarejši srn Gabrijel se iz vojske nikoli ni vrnil. Dobili smo le sporočilo, da je pogrešan in nič več. Se danes ne vemo, kaj se je z njim zgodilo • to ie bilo zame najtežje. Najbolj fletno pa je bilo, ko so bili otroci majhni..
Kaj najraje jem? Vse od kraja - za meso mi ni kaj dosti. Kaj vem, zakaj sem ravno jaz dočakala tako visoko starost. Brala pa sem, da je bila zelo visoke starosti tudi moja sošolka iz Kamne Gorice, a sto let vseeno ni dočakala. Zdaj malo berem, kajti oči so mi malo opešale. Prej pa sem vedno rada brala - tudi in predvsem Gorenjski glas, na katerega sem naročena kaj jaz vem koliko let. Verjetno od tedaj, ko je začel izhajati..."
Pogačarjeva mama je zanesljivo naša najstarejša naročnica - Če ravno ne bo naročniških podatkih, pa zanesljivo po letih, saj je malo takih korenin, ki bi dočakale kar sto let.
Domači pravijo, da se zares zelo dobro drži in noče opustiti nobenih svojih navad. Zvečer se iz prijetno zakurjene "hiše" odpravi spat v kamro, ki nikoli ne sme biti zakurjena, saj Ivana v toplem prostoru noče in ne more spati. "Včasih," pravijo domači, "je bilo v njeni spalnici tako mraz, da so bile ledene rože na oknih, pa ni in ni hotela, da se ji v kamri zakuri..."
Ko je praznovala visoko devetdesetletnico ali še kasneje častitljivih 95 let, nekako ni bila tako zgovorna in
[)ripravljena sprejeti radovednih novinarjev. Zadnji dve eti, pravijo domači, pa je vsakogar zelo vesela. Ko smo jo vprašali, če jo bo motilo, ker ji bodo tako na občini kot v krajevni skupnosti čestitali in jo obiskovali, je dejala, da je zdravnica rekla, da zaradi prebolele pljučnice številni obiski ravno niso najbolj priporočljivi. A Pogačarjeva mama bo kajpak vesela čestitk, ki bodo te dni prihajale na njen naslov v Vrbo.
Naši najstarejši naročnici in krepostni Pogačarjevi mami iskreno čestitamo tudi mi in ji želimo veliko zdravja! • D.Sedej - Foto: Janez Pelko
Pogačarjeva mama iz Vrbe je stara sto let.
TEMELJNO SODIŠČE V KRANJU
objavlja prosti delovni mesti dveh
STROJEPISK - ZAPISNIKARIC
Pogoji: končana V. stopnja izobrazbe, smer upravni tehnik, hitrost pisanja na stroj 275 čistih udarcev v minuti, eno leto delovnih izkušenj
Poleg teh pogojev morajo kandidati izpolnjevati še splošne pogoje, določene z Zakonom o delavcih v državnih organih (Ur. I. RS 15/90).
Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za določen čas 6 mesecev, s polnim delovnim časom. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov Predsedništva temeljnega sodišča v Kranju, Zoisova 2, v 8 dneh po objavi. Pred izbiro bodo kandidati povabljeni na preizkus hitrosti pisanja na stroj.
KULTURA
UREJA: LEA MENCINGER
Nova revija z dolgo tradicijo
NOVA VSEBINA REVIJE BOREC
Prva letošnja dvojna številka revije Borec prihaja med bralce v nekoliko spremenjenih okoliščinah, saj jo po novem izdaju lani registrirano Društvo za preučevanje zgodovine, literature in antropologije, glavni urednik revije pa je postal Jože Dežman, ki je ob predstavitvi te revije z dolgo tradicijo v razgovoru na naš časopis povedal še nekaj zanimivosti.
Revija Borec v slovenskem revialnem prostoru izhaja ie 46 let. Z novim urednikom se običajno vsebine revij' tudi menjajo. Ali je tudi pri reviji Borec nekaj takega?
"Revija Borec se je začela prilagajati družbenim spremembam že pred desetimi leti. Prehod iz - mirno lahko rečem - režimske revije oziroma sprva iz vestnika borčevske organizacije in revije za ohranjanje in razvijanje revolucionarnih izročil, je prešla v revijo za literaturo, zgodovino in antropologijo. Potem ko so reviji pri založbi Mladika odpovedali gostoljubje, je bilo lani ustanovljeno Društvo za zgodovino, literaturo in antropologijo, ki izdaja revijo Borec. Smo samostojna in neodvisna institucija, ki jo deloma financirata ministrstvo za kulturo in ministrstvo za znanost, ustanovitelj in še sedaj podpornik revije pa je Republiški odbor Zveze združenj borcev.
Pri ocenjevanju dosedanje uredniške politike pri reviji Borec je treba upoštevati, da je gre za nadaljevanje prehodnega obdobja, rekel bi tranzicije. Gre za proces, ki ga je moja spoštovana predhodnica, prejšnja urednica Milena Štraj-narjeva, zastavila pred dobrimi desetimi leti, ko se je revija začela odpirati etnološkim temam, literaturi s Štihovimi fantazijskimi zgodbami, okroglo mizo o žrtvah vojne in drugimi večjimi projekti. Revija je torej obravnavala vprašanja, ki so šele trkala na vrata javnosti, nekatera pa je revija tudi sama odpirala, načenjala."
Govorite o daljšem prehodnem obdobju, ko je revija tako kot druge revije pri nas že postajala zrcalo prihajajočih družbenih sprememb. Ali je to prehodd-no obdobje pri koncu, ima torej že svoj novi vsebinski 'profil'?
"Mislim, da je razvoj revije prišel do točke, ko je vsebinsko
že povsem opredeljena na novo. Ukvarjamo se predvsem z zadnjim stoletjem, s temami iz slovenske zgodovine, ki nas še danes bistveno določajo.
To je en del usmeritve, drugi pa bi bilo poseganje v svetovni prostor in iskanje miselnih vzorcev in sorodnih tem - če navedem primer: ekstremna desnica in tranzicija - to so vsekakor procesi, ki zadevajo tudi nas, miselni vzorci, ki nastajajo po svetu, pa so vsekakor zanimivi tudi za nas.
Tretja značilnost revije Borec je v tem, da je ohranila in razvija seveda še naprej vsebinsko trilogijo - zgodovino, literaturo in antropologijo. V uredništvu se lahko pohvalimo, da imamo vrhunske zgodovinarje, antopologe in tudi ljudi, ki se spoznajo na literaturo, estetiko, likovnost in podobno. Z naslednjo številko pa odpiramo tudi nekoliko širši koncept literature in umetnosti. S to vsebinsko mavrico je revija vsekakor posebnost v tem prostoru. Ko analiziramo programe drugih revij , smo se odločni tudi za nekaj pogovorov, predvsem s Časopisom za kritiko znanosti, z rugimi revijami za literaturo in zgodovino, vse z namenom, da bi v revijsko paleto pri nas svoj del prispevala tudi revija Borec. Sedanja vsebinska zasnova po mojem utrjuje koncept, ki revijo umešča na dostojno mesto med slovenskimi revijami te vrste."
Kakšnih tem pa se pri reviji lotevate s posebnim poudarkom?
"V vsaki številki revije se lotevamo nekaterih zanimivih osrednjih tem današnjega časa:posebej nas zanimajo procesi prehoda iz socializma, vojna in posledice, ekonomska zgodovina, ekstremna desnica, Balkan, begunci, predsodki, mirovništvo, civilna družba, povezujemo se z Mirovnim institutom kot tudi z Uradom za
žensko politiko. Tako zastavljen vsebinski koncept seveda pomeni tudi vključevanje novih sodelavcev v revijo, predvsem najvidnejših strokovnjakov s posameznih področij. Skratka, trudimo se, da bi z atraktivnimi prispevki sedanjih in novih strokovnih sodelavcev vzbudili pozornost pri bralcih. Mislim, da se nam je doslej to največkrat posrečilo, tudi ta, zadnja študija dr. Marije Stanonikove, pa dr.Božidarja Jezernika Spol in spolnost in ekstrem sta tako v strokovnih krogih kot pri bralcih visoko ocenjena. Po medijski odmevnosti je revija Borec vsekakor nekje pri slovenskem revialnem vrhu, vsaj za lansko leto sem prepričan, da je tako."
Kaj pa literarni del?
"Seveda se naša revija literarnega dela loteva na nekoliko drugačen način kot pa ozko specializirane literarne revije, gre za takoimenovano literaturo dokumenta za literarno presnavljanje tem, ki so po zgodovinski, antorpološki plati obdelane tudi sicer. Poleg literature spremlja revija Borec tudi druga umetniško-kultuma dogajanja povezana s temami, ki jih revija sicer redno obravnava. Med njimi naj za prihodnje napovem študijo dr. Iztoka Durjave o ideološki polarizaciji v slovenski likovni umetnosti med drugo svetovno vojno."
Lahko izpostavite nekatere teme iz  najnovejše številke
revije?
"Več članokov se nanaša na temo estetike in nasilja, vojne teme pa lotevajo življenja slovenskih vojakov v prvi svetovni vojni, odnosa med jugoslovanskim oziroma slovenskim in italijanskim antifašističnim gibanjem, večno zanimive so teme o domobrancih, tokrat pišemo o gorenjskih, general Avgust Vrtar razmišlja o ravo-ju in vlogi jugoslovanskih obor-
oženih sil in drugo."
V kolikšni nakladi pa izhaja revija Borec?
"Trenutno izhaja revija v nakladi 1100 izvodov, vendar se bo pri naslednjih številkah, dokler ne bo dala akcija pridobivanja novih naročnikov kakšnih rezultatov, nekoliko zmanjšala. Prva naloga novega uredniškega dela bo večja vključitev revije tudi v institucionalne knjižnice, potruditi pa se bo treba tudi za nove individualne naročnike. Sicer pri nakladi ne pričakujemo kakšnih večjih sprememb, skokov ali padcev, saj se sedanja naklada povsem ujema z nakladami podobnih revij pri nas.
Rad pa bi opozonl na novo akcijo pri reviji Borec, kar sicer poznajo tudi druge revije. Gre za knjižne edicije v letos ustanovljeni zbirki Ecce homo. Letos smo zaprosili za subvencijo za dve knjigi: prva je ostra in natančna analiza dogajanja na Golem otoku avtorja dr.Božidarja Jezernika z naslovom Non cogito, ergo sum. avtorica druge knjige dr. Marija Stanonik pa pripravlja nadaljevanje celotne analize slovenskega narodnoosvobodil; nega pesništva. Pri tej zadnji knjigi bo po vsej verjetnosti šlo za koprodukcijo tudi z Gorenjskim glasom in Mladinsko knjigo. Doslej je bilo za revijo Borec značilno, da je v revijski obliki izšlo* več monografskih študij, poslej pa bodo to knjižne izdaje.
Vsebina se je torej spremenila* oblikovala na novo, kaj pa oblika revije, jo boste tudi spremenili?
"Mislim, da je dobra, naslovnica je avtorsko delo slikarja Jožeta Ciuhe in bo taka, kot je bila, posebej narejena za revijo, obdržala dosedanjo že spoznavno vizualno podobo tudi v prihodnje."
• Lea Mencinger
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava Prešernovi nagrajenci 1992- 1993. V Stebriščni dvorani Mestne hiše razstavlja arhitekt in oblikovalec Janez Suhadolc. V Mali galeriji Mestne hiše je odprta razstava grafik akad. slikarke Irene Jeras - Dimovske. V Kafe galeriji Pungert je na ogled razstava akad. slikarja Zmaga Puharja in kiparja Petra Kukovice. V restavraciji Jasmin razstavlja keramične slike Skušnjava Vlado Novak iz Petrovč. V knjižnici kranjske Gimnazije je do konca meseca na ogled razstava slik slikarke Eve Scagnetti - Gerkman. V hotelu Bellevue na Šmarjetni razstavlja akad. slikar Boni Čeh.\ obnovljeni dvorani Kulturnega doma v Stražišču razstavlja slikar Marjan Belec
JESENICE - V Kosovi graščini je na ogled razstava Rimsko steklo iz Argyrtuntuma. v razstavnem salonu Dolik razstavlja slike akad. slikar Leon Koporc.
BLED - V prostorih SRC v Grimščah je na ogled fotografska razstava avtorja Tomaža Kunsta.
RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše razstavlja risbe na temo pesnika Prešerna akad. slikar Vladimir Lakovič. V galeriji Pasaža je na ogled 2. del društvene razstave barvnih fotografij fotografskega društva Radovljica.
SKOFJA LOKA - Zbirke Loškega muzeja so odprte ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure. Ilustracije svetopisemskih zgodb, delo akad. slikarke Marije Prelog, so na ogled v Knjižnici I. Tavčarja. V galeriji Ivana Groharja so na ogled likovna dela akad. slikarke Mire Pregelj.
TRŽIČ - V Jožef ovi dvorani razstavlja akvarelni opus Pregnetena materija akad. slikar Herman GvardjančiČN galeriji Kumikove hiše so na ogled slike Umetnikove podobe avtorja Andreja D o lina rja.
KAMNIK - V razstavišču Veronika razstavlja likovna dela akademski slikar Tone Žnidaršič.
ŽIRI - V dvorani Svobode so na ogled slikovne predloge za freske akad. slikarja Iveta Šubica.
PRIREDITVE TEGA TEDNA
KRANJ: GLEDALIŠČE - V Prešernovem gledališčubodo jutri, v sredo, ob 19.30 uprizorili Raya Cooneva komedijo ZBEŽI OD ŽENE za konto in izven. V četrtek, 17. februarja, ob 19.30 bodo ponovili Matije Logarja DOSJE za abonma četrtek, konto in izven.
KRANJ: PESNIŠKA ZBIRKA - V knjižnici kranjske Gimnazije bo jutri, v sredo.ob 18. uri predstavitev pesniške zbirke mlade pesnice Ksenije Sajn.
JESENICE: PONOVITEV USPEŠNICE - Gledališče Tone Čufar bo v četrtek, 17. februarja, z uspešnico Raya Cooneva POKVARJENO gostovali v KUD Zarja Trnovlje v Celju, v petek, 18. februarja, pa bodo komedijo ponovili v Gledališču Tone Čufar; čisti izkupiček je namenjen obnovi jeseniške gimnazije.
BLED: POZDRAVLJENO TRPLJENJE— - V hotelu Astoria bo v četrtek, 17. februarja, ob 19. uri predstavitev najnovejšega dela dr. Marije Stanonik Pozdravljeno trpljenje Poezija konteksta I) in Na tleh leže slovenstva stebri stari Poezija konteksta II), ki je izšlo pri Borcu, reviji za zgodovino, literaturo in antropologijo. Urednica obeh besedil je bila Milena Štrajnar. Z recitacijami bo nastopila Marinka Štern.
RADOVLJICA: KOMEDIJA - V dvorani knjižnice I. Tavčarja, bo danes, v torek, ob 19.30 KUD Triglav iz Srednje vasi uprizoril komedijo Ervina Yri\zzKomisijo za samomore, v režiji Matije Milčinskega.
BOH. BELA - Dramska skupina DPD Svoboda Boh. Bistrica bo z Nušičevo igro Oblast nastopila danes, v torek, ob 20. uri v Domu Joža Ažmana.
GLASBENA GOSTA IZ LONDONA
Kranj - V Glasbeni šoli Kranj bosta v četrtek, 17. februarja, ob 19. uri nastopila glasbena umetnika iz Londona: violinist Tomaš Tulaček in pianist Steven Wray.
Glasbenika sta za kranjski koncert izbrala dela D. Purcella, W.A. Mozarta, C. Saint-Seansa in C. Francka. Violinist Tulaček je diplomiral na konzervatoriju v Pragi, izpopolnjeval pa se je v Londonu, kjer zdaj stalno deluje kot koncertant in pedagog. Sodeluje tudi kot koncertni mojster v Oxfordskem komornem orkestru, s koncerti pa se je predstavil že v mnogih evropskih mestih in v Izraelu.
Pianist Steven Wray je glasbo študiral na oxfordski univerzi, glasbeno pa se je izpopolnjeval še na Dunaju in v Salzburgu. V Londonu deluje kot koncertant in pedagog.
Umetnika nastopata skupaj že četrto leto. Njun nastop v Kranju ne bo le imeniten glasbeni dogodek, pač pa tudi priložnost za predstavitev glasbenikov, ki bosta letos poleti imela seminar za mlade kranjske glasbenike na Jezerskemv organizaciji Glasbene šole Kranj in podjetja PRO LOCO z Jezerskega.
PRVA IZVEDBA KSILOFONIJE
Kranj - V okviru odprtja razstave arhitekta JANEZA SUHADOLCA z naslovom "Construxit e fecit" v stebriščni dvorani kranjske Mestne hiše je minuli teden doživela v Kranju svojo prvo izvedbo nova slovenska skladba KSILOFONDA skladatelja M ARU ANA GABRUELČIČA (roj. 1940). Delo je izvedel ansambel Marimba kvartet z ljubljanske Akademije za glasbo pod mentorstvom profesorja Borisa Surbka. Štirje tolkalci - študentje so igrali na dveh marimbah - veliki ah koncertni marimbi dva izvajalca - ter še na manjši marimbi in ksilofonu: Barbara Kresnik, Robi Krček, Tomaž Vouk in Alojz Prinat. Gre za skladbo, ki je v celoti nastala že letos in zatorej nosi letnico nastanka 1994, komponirano pa za tako imenovana uglašena tolkala. Lesenim razstavljenim stolom arhitekta Suhadolca se je "lesena" glasba odlično prilegla. Kajti navedeni instrumentarij je v celoti zgrajen iz različno uglašenih lesenih ploščic, ponekod ojačanih z resonatorji, nanje pa se udarja prav tako z lesenimi tolkalci. V melodičnem, harmonskem in barvnem, ter še zlasti ritmično izdiferenciranem oziru smo tako lahko vizualizacijo razstavljenega lesa nenehno spremljali z njeno avdio-tonsko podobo. Oblikovno pa gre v Gabrijelčičevi Ksilofoniji za daljše, enostavčno delo, ki tupa tam razpada na arhaične odseke. Uspeh skladatelja, tokrat na komornoglasbenem področju, torej tudi ni izostal. • F. K.
FESTIVAL RADOVLJICA 1994
Radovljica - Koncertna agencija Klemen Ramovš Management je že objavila program letošnje glasbene prireditve 12. Festivala Radovljica 1994. Prvi koncert bo šestega avgusta tako kot običajno v radovljiški graščini. Nastopil bo ansambel za staro glasbo iz Londona z imenom Romanesca. Do 20. avgusta se bodo grajski glasbeni večeri nadaljevali z nastopi naslednjih skupin: Accentus z Dunaja, violončelist Ivan Monighetti in čembalist Shalev Adel iz Moskve oziroma Tel Aviva, Andrew Lawrence-King, zgodnja harfa, iz Londona, izvajalki italijanske glasbe 17. stoletja Manjke Miessen in Glen Wilson, Flamski kvartet kljunastih flavt Vier Op'n Rij iz Antwerpna ter plesna skupina za staro glasbo La Follia iz Firenc. Dobijo se že tudi vstopnice v predprodaji, občutno so cenejše, tudi pri Turističnem društvu Radovljica.
ŠEST TISOČ PEVCEV
Šentvid - Letošnji, že 25. jubilejni tabor slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, bo 19. junija letos. Program skupnega prepevanja je letos nekaj posebnega, saj ga sestavljajo same zdravice in napitnice, ki so vsekakor tudi del slovenskega narodnega značaja. Zapisali in priredili so jih Matej Hubad, Benjamin Ipavec, Emil Adamič in drugi. Nekaj pesmi bodo zbori izvajali tudi z godbo, deloma tudi s folklornimi plesi.
Tabor pevskih zborov se bo začel že dan poprej, ko bodo v večernem programu nastopili zamejski zbori. Okoli dvesto zborov s približno Šest tisoč pevci, toliko se jih prijavi običajno, bo na zaključni prireditvi vodil zborovodja Igor Švara. Pevski zbori se lahko prijavijo pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije do 23. februarja.
VIZIJA USTVARJALNEGA PODJETJA
Ljubljana - Pod tem naslovom so v dneh pred kulturnim praznikom v prostorih WTC predstavih knjigo doc. dr. Janeza Mayerja. Avtor predava psihologijo ustvarjalnosti, organizacijsko psihologijo in psihologijo vodenja na obeh slovenskih univerzah, obenem pa je direktor Dedalusa- Centra za razvoj vodilnih osebnosti in skupin v Ljubljani. Med prvimi se je začel ukvarjati z raziskovanjem primerjalnih prednosti slovenskega managementa. Doslej je izdal dve knjigi - Kvadraturo kroga in Ustvarjalno mišljenje in delo. Novi knjigi z naslovom Vizija ustvarjalnega podjetja, izšla je pri založbi Iskra, je spremno besedo napisal dr. Anton Trstenjak. Med drugim pravi, da Maver ni zaman napisal knjige o viziji ustvarjalnega podjetja, saj je v njem vedno videl človeka vizije. Knjigo je predstavil dr. Bogomir Kovač. V kulturnem programu so nastopili harfistka Mojca Zlobko in violinist Franc Rizmal ter igralec Aleš Valič. • Vesna Car
Kranj - V Stebriščni dvorani kranjske Mestne hiše je še do konca tega tedna na ogled zbirka stolov arhitekta in oblikovalca Janeza Suhadolca. Prav za kranjsko priložnost je ustvarjalec, ki se lahko pohvali s celo vrsto razstav doma in na tujem, pokazal za javnost nov izdelek, stol seveda, variacijo na oblikovanje v lesu. Čeprav se oblikovalec na čase ukvarja tudi z ustvarjanjem nekaterih drugih predmetov, pa se mu vendarle v njegovih snovanjih znova in znova porajajo večinoma le stoli, ki pa jim je brzda usojeno, da bodo še naprej ostajali le prototipi, saj se jih serijsko zaradi njihove poudarjene estetske vrednosti nikomur ne zdi vredno izdelovati. Ne glede na to, pa Janez Suhadolc vedno znova ob navdihovanju pri slovenskem umetnostnem izročilu, kakor ga je zasmeril arhitekt Plečnik, razveseljuje in bogati svojo posebno zbirko z novimi izdelki svoje umetnostne delavnice. • L.M.
GOSPODARSTVO
UREJA MARU A VOLČJAK
Aleksander Bajt: protiustavnost našega lastninjenja
Resorski fevdalizem pri lastninjenju
Najhujši primer krivičnosti je, da morajo zaposleni odkupiti tudi tisti del premoženja, ki so ga ustvarili sami.
Kranj, februarja -_V januarski številki Gospodarskih gibanj, Id jih mesečno izdaja
„ izdaja Ekonomski inštitut Pravne fakultete, objavlja ugledni slovenski ekonomist ALEKSANDER BAJT ustavnopravno analizo našega sistema lastninjenja. Ker so njegove ocene upoštevanja vredne in ker se mnogi radi sklicujejo nanje, smo napravih povzetek, ki vsebuje najbolj zanimive misli.
Aleksander Bajt se v svoji analizi ukvarja z ustavnostjo našega sistema lastninjenja, torej s skladnostjo z ustavo, ki prepoveduje, da bi imeli državljani različne pravice in svoboščine zgolj zaradi različnih osebnih okoliščin.
Predhodna razločitev družbene lastnine
Pred lastninjenjem bi morali ugotoviti, kako je družbena lastnina nastala, saj bi le-temu lahko sledilo ustavno neoporečno lastninjenje. Najprej jo je namreč sestavljalo predvsem zaplenjeno zasebno premoženje, kasneje je bilo vse bolj financirano iz državnih skladov, zaposleni pa so novo premoženje ustvarjali s hranjenjem pridobljenega dohodka in z nJegoyim investiranjem. . Najprej bi torej morali ugotoviti deleže teh lastnikov, ki bi nato odločali o nadaljni usodi te lastnine. Po vrnitvi v revoluciji zaplenjenega zasebnega premoženja bi pretežni lastnik postala država, zaposleni pa, kolikor so varčevali in investirali. Država bi jo nato lahko odprodala po polni ceni, kar bi bilo ekonomsko Pravično. Lahko pa bi jo podarja, pri tem pa bi z enakimi deleži lahko dosegla enakost. Odtod izhaja ideja množičnih zasebljenj z vavčerji, ki so jo sprožili mnogi zahodni ekonomisti.
Ker pri nas ni bila predhodno »zvedena razločitev družbene t H^ine' država z<*aJ razpolaga tUc" z nečim, kar ni njeno.
Ravnala je potemtakem prav tako kot komunistična država, ki je zaplenila zasebno premoženje.
Zaposleni morajo odkupiti tudi kapital, ki so ga ustvarili sami
Zakon pravzaprav priznava, da so ljudje tudi v sistemu družbene lastnine ustvarjali premoženje. Pri razdelitvi družbenega premoženja je bila namreč kot merilo predvidena delovna doba in šele nato zaradi praktičnih razlogov nadomeščena s starostjo (razlikovanje po starosti je protiustav-no), kar pomeni, da je zakonodajalec nevede sprejel to mnenje. Na to kaže tudi kasnejše upoštevanje manj izplačnih plač
ga nasilnega odvzema, s tistimi, ki so ga ustvarjali v času komunističnega režima. Po Bajtovi oceni je to najsvetlejša iskrica zakona, ki pa je zamrla še preden ga je utegnila prosvetliti.
'Tako morajo zaposleni odkupiti tudi tisti del premoženja, ki so ga sami ustvariti in jim ga je država predhodno zaplenila. To je nedvomno najhujši primer krivičnosti, prava perverznost, ki si jo je pri lastninjenju privoščil zakonodajalec. Zelo spominja na tehniko osmanskih (pa tudi evropskih) vladarjev, ki so zaplen-jafi premoženje Židov, da so z njegovo prodajo nazaj izvlekli iz njih denar.
Protiustavnost notranjega odkupa
Notranji odkup ni zrasel na našem zeljniku, žal je lep primer, kako v tujini neoporečen mehanizem zaradi njegovega nerazumevanja pri nas producira nesprejemljive rezultate. Na zahodu se namreč lastnik odloči,
Notranji odkup (vključno z interno razdelitvijo) zaposlenim omogoča, da postanejo večinski lastniki svojih podjetij. Tudi pri tem je enakost v resnici zanikana, celo dvakrat. Zaposleni namreč večinski lastniki ne bodo mogli postati v kapitalno intenzivnih podjetjih, saj je kapital preprosto preve-lik. Večinsko lastništvo pa bo zaposlenim teije doseči v dobrih podjetjih, z večjim deležem lastnih sredstev. Zaposleni v slabih podjetjih so torej na boljšem. Diskriminiranost boljših pa še povečuje dejstvo, da bo njihova ocena vrednosti visoka, slabših pa nizka. Najslabši bodo torej najlažje postali večinski lastniki svojih podjetij. Zaposleni pa ne bodo mogli postati večinski lastniki prav tistih podjetij, katerih kapital so ustvarili pretežno sami.
oziroma t.i. zadolžnic ter dodat-nicertifikati za zaposlene v zavodih. S tem je zakonodajalec v bistvu izenačil lastnike, ki so premoženje ustvarili do njegove-
SKUPŠČINA OBČINE KRANJ IZVRŠNI SVET
Komisija za drobno gospodarstvo
RAZPIS
POSOJIL ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA DROBNEGA GOSPODARSTVA
Objavljen na podlagi 9. člena Odloka o dodeljevanju posojil za pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva v občini Kranj in sklepa komisije Izvršnega sveta za drobno gospodarstvo.
1. Posojila se dodeljujejo za naslednje namene:
- nakup in graditev poslovnih prostorov
- adaptacije poslovnih prostorov .
- nakup opreme, patentov in blagovnih znamk za opravljanje dejavnosti
2. Posojila se dodeli:
- samostojnim obrtnikom
- podjetjem v zasebni, mešani in družbeni lastnini
Sedež obratovalnice oz. podjetja mora biti na območju občine Kranj. nn
3. Za posojilo je namenjenih 4.400,000,00 SIT.
4. Posojilo znaša največ 20 % predračunske vrednosti investicije.
5. Doba vračanja posojila je 6 let. ___
6. Obrestna mera za posojila znaša 50 % izhodiščne obrestne mere za investicijske kredite, kot jo ima banka, preko katere se bodo posojila dodelila. ';    '    . ^,......_____i
7. Vloge se predložijo Skupščini občine Kranj, Sekretariatu za 9ospodarstvo( Slovenski trg 1. najkasneje v 15 dneh od objave razpisa.
8. vloga mora vsebovati: , ■     u 1.1
- naziv obratovalnice oz. podjetja ter ime in pmmek osebe, ki jo zastopa
- naslov obratovalnice oz. podjetja
- opis ni predračunsko vrednost nivestacije
- višino zaprošenega posojila
9- Vlogi je treba predložiti naslednjo dokumentacijo:
a) dokazila glede namena posojila:
- Pri nakupu poslovnih prostorov kupoprodajno pogodbo
" Pri gradnji in adaptaciji poslovnih P^™^^™ dovoljenje oz. priglasitev del in
•zpisek, izjavo lastnika oz. upravljalca poslovnih prostorov, da dovoli nameravana dela in najemno pogodbo, ki mora biti sklenjena najmanj za dobo vračanja posoj"* nrAriračun
- pri nakupu opreme, patenta in blagovne znamke predračun ali račun oz. kupoprodajno pogodbo .__. .
b) potrdilo o plačilu vseh zapadlih davkov in prispevkov Nepopolne vloge se ne bodo upoštevale Qk„n*Ajne 10. O dodelitvi posojila bo odločal Izvršni svet Skupšč ne občine Kranj v 30 dneh od dneva poteka Jfejjj JJ**^ vlog. Sklep Izvršnega sveta bo posredovan vsem vlagateljem najkasneje v osmih dneh po prejemu. Ck,,nai z H. Vloge prispele na ta razpis se bodo obravnavale skupaj z vlogami, danimi na razpis dne 22. 10. 1993.
Številka: 403-019/90-01/1 Datum: 9. 2.1994
kolikšen del premoženja in po kakšnih pogojih bo prodal zaposlenim, dopustna je vsaka formula, saj gre za pogodbeno razmerje.
Pri nas pa gre za zakonosko določanje premoženjskih odnosov, ki doslej niso obstajala in ki mu ustavna zagotovitev enakih pravic postavlja točno določene meje. Najmanj očitkov je zato deležna 20-odstotna interna razdelitev, teže pa je pri notranjem odkupu, saj zaposlenim in ostalim državljanom ne daje enakih pravic, tako pri sami pravici do odkupa kot pri popustu pri ceni. Če se je zakonodajalec odločil, da bo zasebnikom odprodal 40 odstotkov družbenega kapitala (skoraj) vsakega podjetja, tudi s popustom, bi bila najprimernejša oblika dražba ali postopna prodaja na borzi, kjer bi kot kupci lahko nastopali vsi državljani. Tako bi tudi preprečili, da bi zaposleni pridobili kapital po nominalni vrednosti, kar drugim v principu ni mogoče.
Zaposleni v zavodih ne smejo lastniniti
Vse te protiustavne neenakosti izhajajo iz zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, s katerim pa tega ni konec in niso omejene le na gospodarstvo.
Zakon o zavodih je nekdanje ozde družbenih služb preprosto podržavil in zaposleni v njih ne smejo lastniniti, čeprav je premoženje nastajalo enako kot pri gospodarskih podjetjih. Razločevanje med produktivnim in neproduktivnim delom je izključen
plod ideologije (Marx), vse iz nje izhajajoče razlike v pravicah pa čista politična samovolja. Drugod po svetu so zavodi res državni, mnogi tudi privatni, sprivatizirajo pa jih, da izboljšajo gospodarjenje.
Lastništvo pripada kupcu, prodajalcu
Po zakonu o javnih gospodarskih službah je lastninjenje zaposlenih možno, če so in kolikor so izdelke in storitve prodajali na trgu, sicer lastnik postane država. Logika je več kot otročja, saj po njem lahko podjetje, ki izdeluje smodnik ali kupole za tanke,
Eostane zasebno brez kakršnega-oli zadržka, podjetje, ki čisti ceste in parke ter skrbi za javno razsvetljavo ter dobiva za to plačilo od občine, pa v nobenem primeru. Težava zakonodajalca je v tem, da ne ve, da premoženje nastaja s prodajo, temveč z investiranjem in da so do premoženja upravičeni lahko le investitorji, ne pa kupci.
Obratno pa po zakonu o zadrugah lastniki postanejo kmetje, ki so prodajali svoje
gridelke, desetletja pod ceno. ri hvalevrednem motivu pa gre za vprašanje, so lastniki podjetij res tisti kmetje, ki so prodajali pod ceno? Z nekaj izjemami namreč v zadnjih desetih letih sploh niso več prodajali pod ceno, zakon pa je lastninjenje omejil na kmete, ki so podjetjem prodajala po 1. januarju 1986, ne pa tudi prej. Tako je sam poskrbel, da so postali lastniki kmetje, ki niso prodajah pod ceno, morda prav tisti, ki so prodajah nad njo.
Dvojni salto pri stanovanjskem zakonu
Če gre v kmečkem primeru vsaj v grobih obrisih za utemeljitev lastninjenja s prispevki družbenemu premoženju, pa je zakonodajalec skoraj istočasno pri stanovanjskem zakonu napravil dvomi salto v povsem novo smer. Čeprav so stanovalci v družbenih stanovanjih dolga leta prihajali do stanovanjskih storitev skoraj zastonj (netržne najemnine) se je odločil, da morajo tudi lastniki stanovanj postati skoraj zastonj. Merilo je bilo torej kupovanje in ne prodaja dobrin in storitev, pridobil pa je tisti, ki je pridobival tudi v preteklosti, ne pa tisti, ki je v preteklosti izgubljal.
Poleg tega je hotel na račun nekdanjih lastnikov prodati pod ceno tudi njihova stanovanja, razliko do polne cene pa naprti-titi stanovalcem, kar je nova protiustavna diskriminacija med stanovalci v izvirno družbenih in stanovalci v nacionaliziranih stanovanjih. Od slednjih bi lastniki po denacionalizaciji radi pridobili ne le polno ceno tekočin stanovanjskih storitev, temveč z nadtržni najemninami poplačali tudi v preteklosti izgubljeni dohodek. Ti najemniki so torej dvakrat udarjeni, zato bodo zakonodajalca upravičeno prisilili, da bo iz svojih sredstev pokril razliko med njihovo po stanovanjskem zakonu globoko podcenjeno in normalno tržno ceno. • M. Volčjak
Moda za jesen in zimo
Ljubljana, 14. februarja • Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani se bo jutri, 16. februarja, začel 41. slovenski sejem konfekcije, modnih tkanin, pletenin, usnjene in krznene konfekcije ter galanterije, modnih dodatkov, kozmetike in nakita. Sejem, ki bo trajal do sobote, 19. februarja, bo ob 10. uri odpri minister za ekonomske odnose in razvoj Davorin Kračun.
Na sejemskih prireditvah v Ljubljani tako za spomladansko-poletno, kot za jesensko-zimsko modo je bilo v zadnjih letih vedno precejšnje zanimanje tako med razstavljala kot obiskovalci. Pred letom je na sejmu Moda jesen- zima za sezono, ki se izteka, sodelovalo blizu 200 razstavljalcev. Na sejmu, ki se začenja jutri, na njem pa bo predstavljena moda za prihodnjo jesen in zimo, pa sodeluje kar 234 razstavljalcev, ki bodo različne izdelke in modne dodatke predstavili na šest tisoč kvadratnih metrih. Predstavilo se bo okrog 1/0 domačih proizvajalcev. Med tujimi bo neposredno sodelovalo na sejmu pet podjetij s Hrvaške, štiri iz Avstrije, tri iz Italije, dve iz Makedonije in eno z Madžarske; posredno prek zastopnikov pa bodo nastopila tudi podjetja iz Nemčije, Velike Britanije, Francije, Irske in Japonske. • A. Ž.
Denacionalizacija radovljiških gospodarskih podjetij
V zadnjih mesecih niti ena odločba
Denacionalizacija se je popolnoma ustavila, ko je občinski izvršni svet reševanje primerov zaupal dvema zunanjima članoma, advokatoma iz Radovljice.
Radovljica - Ko je radovljiški izvršni svet pred nedavnim obravnaval poročilo o lastninskem preoblikovanju podjetij v radovljiški občini, je ugotovil, da priprave na privatizacijo potekajo počasneje kot drugje v Sloveniji in da Občina lahko pospeši privatizacijo le s hitrejšim reševanjem denacionalizaciis-kih zahtevkov. Ker denacionalizacija "obremenjuje" vsako četrto gospodarsko podjetje v občini, je izvršni svet dal komisiji za denacionalizaciji nalogo, da pospeši reševanje tovrstnih zahtevkov.
Komisija, ki jo vodi Nada Gatej - Tonkli ugotavlja, da so postopki za denacionalizacijo gospodarskih podjetij potekali nemoteno, dokler sta se s temi primeri ukvarjali občinski uslužbenki, sicer delavki upravi za urbanizem, ki sta delali tudi prek rednega delovnega časa. V tistem času je bilo izdanih enajst odločb, večina od skupno 53 zahtevkov pa je bila že v postopku. Radovljica je bila tedaj med slovenskimi občinami, ki so na tem področju naredile največ.
Avgusta lani je izvršni svet sklenil, da naj bi se uslužbenki ukvarjali z denacionalizacijskimi zahtevki le v rednem delovnem času. Da pa reševanje primerov ne bi zastalo, je hkrati dal pooblastilo za vodenje postopkov enemu od radovljiških advokatov. Ker so nekatere stranke v postopku zahtevale njegovo izločitev, je izvršni svet dobra dva meseca kasneje pooblastil še drugega odvetnika. Prvi je prevzel 46 zahtevkov, drugi sedem, noben od primerov pa še ni rešen. Občinski upravni organ v teh mesecih ni izdal niti ene odločbe. Edino, kar je bilo predloženo komisiji za denacionalizacijo, je bil zahtevek do Sukna. Komisija je morala ta primer obravnavati kar petkrat, saj pooblaščeni član komisije, odvetnik, v postopku ni ugotavljal niti dejanskega niti pravnega stanja. Ker komisija lahko odloča le o primerih, za katere je bilo ugotovljeno takšno stanje, nima pristojnosti, da bi pospešila reševanje postopkov. Po njenem mnenju lahko takšne ukrepe sprejme le izvršni svet.
In izvršni svet je na četrtkovi seji tudi ukrepal! Ker se je praksa z zunanjimi člani izkazala za slabo, je sklenil, da naj komisija za denacionalizacijo pripravi načrt za pospešitev postopkov, v njem pa nai predvidi kadrovske rešitve ter možnosti za hitrejše reševanje zahtevkov z nadurnim delom ali z dodatnim zaposlovanjem. Član izvršnega sveta Anton Šlibar, ki je tudi član komisije, je bil konkreten: predlagal je, da bi prekinili sodelovanje z zunanjima sodelavcema, prešli na staro prakso - in nehali gledati pod prste občinskim uradnikom, ki bi z nadurnim delom zaslužili malo več, kot bi sicer. * C. Zaplotnik
Ameriško-slovenska visoka strokovna šola za podjetništvo
Intenzivna mednarodna dejavnost GEA Collegea
Ljubljana, 11. februarja • Podjetniško izobraževalni center GEA College, ki sodi med največje podjetniško izobraževalne ustanove v centralnem delu Evrope, se ob vsako leto večji organizaciji izobraževalnih seminarjev in ostalih dejavnosti vse bojj vključuje tudi v mednarodne projekte, med katerimi je najpomembnejši ustanovitev visoke strokovne šole za podjetništvo, o kateri se dogovarjajo skupaj z Babson College iz ZDA.
V treh letih delovanja je GEA College za štirikrat povečal svoj promet, kapital je večji kar za trinajstkrat, zaposlenih pa imajo tudi šestkrat več.v kot so jih imeli ob ustanovitvi. V vseh letih je njihove seminarje obiskalo okoli osem tisoč udeležencev, lani na 142 seminarjih 3100. Z izvedbo seminarjev so ustvarili 1,4 milijona mark prihodka.
S tem so vodilna tovrstna izobraževalna ustanova pri nas, hkrati pa ugotavljajo, da se je zaradi pravnih praznin v naši zakonodaji raven izobraževanja znižala. Ponudnikov izobraževanja je namreč v Sloveniji več sto, na trgu pa niso določena osnovna merila in pogoji za opravljanje tovrstne dejavnosti. Prav zato se bodo posvetovali z ostalimi uglednimi izobraževalnimi ustanovami v Sloveniji in skupaj predlagali izhodišča za zakonsko regulativo.
GEA College se vse bolj intenzivno loteva tudi mednarodnih projektov. Trenutno sodelujejo v 11 mednarodnih projektih na področju raziskovanja in usposabljanja na področju podjetništva, med pomembnejše pa sodi ustanovitev visoke strokovne šole za
Sodjetništvo, ki jo pripravljajo skupaj z Babson Collegom iz iostona v ZDA, ki je tudi ena najuglednejših podjetniških šol na svetu. Visoka strokovna šola, ki bo ustanovljena po vsej verjetnosti v prihodnjem letu, bo zanimiva tudi za študente iz sosednjih držav, samozaposlovanju in sanaciji in prestrukturiranju podjetij. • M. G.
Proizvodnja za desetino večja v škofjeloški občini
Lani proizvodnja na Gorenjskem za 3 odstotke porasla
Kranj, 10. februarja - Po statističnih podatkih, ki jih je posredovala Območna zbornica Kranj, je bila industrijska proizvodnja lani na Gorenjskem za 3 odstotke večja kot leto poprej, kar za dobrih 10 odstotkov se je povečala v škofjeloški občini, medtem ko je bUa v Sloveniji za slabe 3 odstotke manjša.
Decembra lani je bila sicer proizvodnja kar za 13,1 odstotka manjša kot novembra, vendar pa je bila v primerjavi z decembrom leta poprej večja za 13,2 odstotka. Tako je statistika ob koncu lanskega leta pokazala, da se je proizvodnja na Gorenjskem lani povečala za 3 odstotke, kar ie po dolgoletnem padanju obsega industrijske proizvodnje seveda razveseljivo. Proizvodnja oživlja v vseh gorenjskih občinah, daleč najbolj pa v škofjeloški občini, kjer se je lani v primerjavi z letom poprej povečala kar za 10,6 odstotka, v tržiški občini za 2,6 odstotka, v kranjski občini za 1,2 odstotka, v radovljiški za 0,3 odstotka in v jeseniški za 0,2 odstotka. V Sloveniji
Ea je bila lani industrija proizvodnja za 2,8 odstotka manjša kot >to poprej, vendar pa je bila decembra za 4,9 odstotka večja kot decembra leta poprej, v primerjavi s predhodnim mesecem pa je bila manjša za 5,3 odstotka, kar prav tako kaže na oživljanje proizvodnje.
Obseg industrijske proizvodnje v desetih panogah, ki sestavljajo več kot 90 odstotkov industrijske proizvodnje na Gorenjskem, pa je bil različen. Proizvodnja se je v primerjavi z letom poprej povečala v štirih panogah, daleč najbolj v lesni industriji, kjer je bil porast kar 24,8-odstoten, sledi pa proizvodnja električnih strojev in aparatov s 13,6 odstotka večjo proizvodnjo. Za 2,2 odstotka je porasla še v proizvodnji končnih tekstilnih izdelkov in za 0,8 v proizvodnji obutve. V šestih panogah porasta ni bilo, padec je bil največji v kovinsko predelovalni dejavnosti, ki se je zmanjšala za 5,8 odstotka, sledi črna metalurgija s 3,7-odstotnim padcem, proizvodnja tekstilne preje in tkanin s 2,8- odstotnim padcem, predelava kavčuka s l, »odstotnim padcem in predelava kemičnih izdelkov in živilska proizvodnja s 0,6-odstotnim padcem. • M.V.
POSLI IN FINANCE
UREJA: MARIJA VOLČJAK
NA ŠTIRIH KOLESIH
TEST: PEUGEOT 106 XRD
UDOMAČENI LEV
Eno najpogostejših vprašanj pri nakupu majhnih avtomobilov je: kaj pa poraba? In čeprav je jasno, da v tem avtomobilskem razredu skoraj ne more biti pretirana, nekateri avtomobili res porabijo skoraj tako malo goriva kot žepni vžigalnik. Tako kot recimo peugeof 106 XRD.
Ob njegovem rojstvu so se nekateri ustrašili, da utegne izpodriniti svojega priljubljenega brata peugeot 205. Vendar pa je 106 manjši, sodobnejši in bolj prijetno oblikovan in vsaj zato bolje pade v oči kot recimo njegov Konkurent iz grupacije PSA, citroen AX. Oblika je ravno dovolj okrogla, da je jasno, iz katere hiše prihaja, lev na maski hladilnika je dovolj velik, da ga prepoznajo tudi nepoznavalci, in drugačnosti na njem je ravno toliko, da se ve, da pripada novi generaciji peugeotov, tisti s šestico na koncu svoje oznake.
Oblikovno mi je bolj všeč tisti s tremi vrati, toda Francozi so v prid lažjemu dostopu do
zadnje klopi naredili tudi kar-oserijsko izvedbo s petimi vrati. Notranjost je preprosta, vendar zelo prijetna. Dobra prednja sedeža, za dolga kolena (razumljivo) premalo prostora na zadnji deljivi klopi in prijetne notranje obloge so dovolj za sorazmerno ugodno počutje, ampak ne na pretirano dolgih vožnjah.
HVALIMO: kultiviran in varčen motor - lahkotna vodljivost - dobra lega na cesti.
GRAJAMO: skromna serijska oprema - motorna prožnost.
N: majhna, skromna in prijetna
GRADIŠ
GRADBENO PODJETJE JESENICE, p.o.
Gradiš g.p. Jesenice p.o. Prešernova cesta 5, Jesenice na osnovi sklepa delavskega sveta z dne 10. 1. 1993
RAZPISUJE
prodajo nepremičnin in pravice uporabe zemljišč na območju obrtne cone U - Dv - Dvorska vas
Prodaja se izvede na osnovi javnega zbiranja ponudb, z objavo v časopisu Gorenjski glas.
Predmet prodaje so nepremičnine in pravica uporabe zemljišč bivše opekarne Dvorska vas vpisane na zemlj.- knjižnem vložku št. 168 k.o. Otok, razen pare. št. 82/1 in 82/2 v skupni izmeri 35 295 m2.
Zemljišča so namenjena izgradnji obrtne cone. Zemljišča je potrebno komunalno opremiti z vodovodom, meteorno in tekalno kanalizacijo s CN, sistemom drenaž in odvodom izvirne vode, elektroomrežjem s povečano TP ter PTT omrežjem.
Izklicna cena za prodajo navedenih nepremičnin oz. pravice uporabe zemljišč je 46.829.582,00 SIT. Pogoj je prodaja celote.
Vsak izmed ponudnikov je dolžan, do izteka roka za zbiranje ponudb na žiro račun prodajalca Gradiš g. p. Jesenice p.o. Prešernova c. 5 Jesenice št. žiro računa 51530 - 601 -12984 nakazati 1/3 ponujene cene kot varščino, ki bo v primeru sklenitve pogodbe vključena v pogodbeno ceno, v nasprotnem primeru pa vrnjena v 8 dneh od izbora najugodnejšega ponudnika.
Ponudbe za nakup navedenih zemljišč posredujte v 8 dneh od objave 1994 na naslov R. c. R. d.o.o. Kranjska c. 13, Radovljica, kjer dobite tudi podrobnejše podatke /tel. 714-177/.
Ponudbe posredujte v zaprtih ovojnicah z oznako "ponudba ne odpiraj".
MEŠETAR
Peugeot 106 XRD: pet vrat in dizelski motor
športno. Peugeot 106 XRD ljubi mestne in obmestne poti in za te namene je tudi opremljen. To pomeni, da na armaturni plošči ni merilnika vrtljajev ampak velika ura, da osrednja ključavnica sodi k seznamu doplačilne opreme in da kakšnih posebnih dodatkov ni. Voznikovo delovno mesto je sodobno, pregledno, z izredno dobrim volanskim obročem in primerno nameščenimi pomembnejšimi stikali.
CENA do registracije: 1.866.100 SIT (Avtohlsa Claas Ljubljana)
Peugeot 106 XRD, pri čemer je XR hišna oznaka za srednji paket opreme, D pa seveda pomeni dizelski motor, je namreč povsem mestni avto in kaj drugega tudi noče biti. Pod motornim pokrovom je za 1361 kubičnih centimetrov dizelskega motorja, ki ga odlikuje predvsem varčnost. Pri hladnem vžigu je hudo nemiren, ko pa doseže delovno temperaturo kultiviran in ne preglasen, dokler mu ni dovoli priganjanja v visoke vrtljaje. Takšno početje pa niti ne bi bilo potrebno, če bi bila prestavna razmerja malce krajša in bi motor pri polno obremenjenem avtu malce lažje prišel do sape.
Vendar, saj ne gre, da bi se s tem avtomobilom vozil po
In tudi nobenega razloga ni, da peugeot 106 XRD ne bi postal hišni ljubljenec, čeprav je njecov zaščitni znak lev. Avto je lahkotno vodljiv, zna se prikupiti nežnejšemu spolu in na cesti je na račun povsem v vogale pomaknjenih koles zelo stabilen.
Glavni adut pa je seveda njegova ekonomičnost. Z zmerno težko nogo na pedalu za plin se žeja po plinskem olju ustavi že pri petih litrih ah še pri kakšni kaplji manj. Kot nalašč za prislovično gorenjsko gospodarnost.
Motor je vzor varčnosti
TEHNIČNI PODATKI: kom-bilimuzina s petimi vrati in motorjem spredaj, pogon na prednji kolesi. Motor 1361 cem, 37KVV/55KM, največji navor 82 Nm pri 2500 vrtljajev. Mere: 3564 x 1590 x 1369 mm. Najvišja hitrost 150 km/h (tovarna), 147 km/h (test). Pospešek od 0 do 100 km/h: 21 s. Poraba goriva po ECE: 3,7/ 5,2/5,6 I plinskega olja na 100 km. Poraba na testu: 5,7 I.
• M. Gregorii, slike Primož Močnik
Marca nov pravilnik?
Na ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo že nekaj časa pripravljajo nov pravilnik o ocenjevanju klavne kakovosti govedi m prašičev. Kot je slišati, je pravilnik, ki bo tudi pri nas uveljavil evropske standarde EUROP, že skoraj nared in naj bi predvidoma začel veljati marca letos.
Po tem pravilniku bodo goveje klavne polovice (trupe) na podlagi spola in starosti razvrstili v različne kategorije (teletina, mlada govedina, govedina), po mesnatosti (omiščenosti) v kakovostne razrede, ocenili jih bodo še po stopnji zamaščenosti in jih na predpisan način označili in evidentirali. Po novem bo za primerno obdelan trup veljala zaklana žival, ki so ji odstranili kožo, glavo pred prvim vratnim vretencem, spodnji del nog, notranje organe, mastno tkivo medenične votline, odvečni del loja notranjega stegna, moda, vime, trebušno prepono in njen mišični del ter hrbtenjačo. Goveje klavne polovice bodo glede na mesnatost razvrščali v pet kakovostnih razredov: E - odličen, V - zelo dober, R - dober, O - zadovoljiv, P - slab, po zamaščenosti pa v pet stopenj: 1 - zelo slaba, 2 - slaba, 3 - srednja, 4 - močna in 5 -zelo močna.
EUROP standard so pri nas že poskusno uvedli v klavnicah v Murski Soboti in v Gornji Radgoni. Pomurka iz Murske Sobote plačuje meso mladega pitanega goveda E razreda po 340 tolarjev za kilogram, razred U po 320 tolarjev, razred R po 310, O po 280 in meso razreda P po 230 tolarjev.
V poskusnih klavnicah so v E razred uvrstili le okrog pet odstotkov zaklanih živali, v U razred 38 odstotkov, v R razred 47, v O 10 odstotkov in v P razred nobene živali. Kot je slišati, naj bi bil po novem za osnovni kakovostni razred veljal razred R, medtem ko bi bili za E in U razred dodatki na osnovno ceno, za razreda O in P pa odbitki.
Cene zemljišča
V radovljiški občini smo "pokukali" v ponudbe, ki jih morajo prodajalci zemljišč po zakonu predložiti občini. Lastnik zemljišča v katastrski občini Zgornje Gorje zahteva za njivo in travnik šestega razreda šest mark za kvadratni meter. V katastrski občini Otok je naprodaj travnik Šestega in sadovnjak četrtega razreda po 750 tolarjev za kvadratni meter. V katastrski občini Selo prodajajo gozd petega razreda po dve marki za kvadratni meter, v katastrski občini Zgornje Gorje travnik šestega in osmega razreda po ceni 210 tolarjev ter gozd petega in pašnik tretjega razreda po 92 tolarjev za kvadratni meter. Lastnik iz jeseniške občine zahteva za njivo v katastrski občini Ribno 6,50 marke za kvadratni meter, v katastrski občini Selo pa prodajajo njivo sedmega razreda po 130 tolarjev za kvadratni meter, travnik petega razreda po 114 tolarjev in močvirnat svet po 65 tolarjev za Kvadratni meter.
Kmetijski pridelki na tržnici
Na kranjski tržnici prodajajo krompir po 40 tolarjev za kilogram, korenje in peso po 120 tolarjev, cvetačo in radič po 200 tolarjev, zelje po 60 in jabolka po 70 tolarjev. Solata stane
okrog 180 tolarjev, čebula 100, česen 300 in fižol 250 tolarjev. Jajca so po 12 tolarjev.
MIKA
W O R Z N o POSREDNIŠKA
H I t A   d. d.
KfWHJ
N 1 'jlll
CENTRALA BREŽICE
Cesta prvih borcev II, 68250 Brežice telefon: 0608 62-2.16. telefaks: 0608 62-852
POSLOVALNICA IJVBLJANA
Slovenska cesta 54. 61000 Ljubljana telefon: 061 11.1-11-55, telefaks: 061 13.1-11-47
POSLOVAIMICA CEIJE POSIMVALMCA MAK1BOR
. ■. ,i 1j.'-., It, 63000 Olje Paniiamka fcM, '..''«>■■ Manboe
telefon 063 2»«36. 441 625 telefon: 062 29-460
telefaks: 063 441 -625 telefaks: 062 29460
POMjOVAUUCA KRANJ POSLOVAIMICA PTVJ
Koroika t. 2. 64000 Kranj ?jttdaricevo nahrežje II.6225(1 Pluj
telefon 064 211-644 telefon: 062 772-531
telefaki: 064 211-644 telefaks: 062 776-263
mobitel
Pe KRANJ
«064/222-616
SALON POHIŠTVA
Kranj, PREDOSUE 34 (kulturni dom), tel.: 241-031
AHA
A W\m<  ki A  ■ ▲   Kranj, PREDOSUE 34 /*\/%sMA (kulturni dom), tel.: 24
+ VELIKA. IZBIRA VSEH VRST POHIŠTVA IN SEDEŽNIH GARNITUR • Tečina t nalogi ♦ UGODNE CENE - prepričajte se
+ DOSTAVA IN MONTAŽA Delovni čas od 12. do 19. ure, sobota od 9. do 13. ure
Predoslje - V salonu pohištva ARK MAJA v Predosljah so se odločili, da na svojevrsten način tudi oni obeležijo slovenski kulturni praznik. Vsakega od kupcev, ki te dni kupujejo pri njih, razveselijo še s knjižnim darilom. Akcijo so pričeli pretekli ponedeljek, trajala pa bo po vsej verjetnosti do konca meseca. • M.A.
NA SEJEM MODE - Z VLAKOM
Nakup povratne vozovnice za vlak do Ljubljane 40 odstotkov cenele. če potujete na ogled sejma "Moda Jesen - zima 94/95" od Jutri. 16. februarja, do sobote. 19. februarja. Popust velja za potniške vlake (v 2. potniškem razredu) - za skupinska potovanja otrok in mladine, pa tudi za upokojence, Je popust 50 %.
Zazrite se v modno prihodnost! Jj^
• več kol 200, od tega dobra četrtina tujih razstavljalcev • atraktivna predstavitev modnih trendov za sezono jesen zima 94/95 • predstavitev slovenskih proizvajalcev obutve • predstavitev izdelkov fakultet in strokovnih srednjih šol • predstavitev modnih oblačil iz preteklih desetletij • prodaja modnih dodatkov, kozmetike in nakita • vsak dan več modnih revij •
SEJEM MODA-FASHION     od 16. - 19. februarja od 9. do 19. ure
JESEN - ZIMA na Gospodarskem razstavišču UUBUANSKI SEJEM
VREME
Danes bo sneženje postopno prenehalo, predvsem v zahodnih krajih se bo delno razjasnilo. Veter bo oslabel. Jutri bo suho in čez dan malo manj mrzlo.
LUNINE SPREMEMBE
3
Po Herschlovem vremenskem ključu naj bi bilo do petka lepo in suho vreme.
ZBIRAMO STARE RAZGLEDNICE
No, tokrat pa ste imeli časa za premislek kar nekaj več, saj prejšnji torek zaradi Prešernovega dne naš časopis ni izšel. Zato se nam je v tem času nabral še nekoliko debelejši kupček odgovorov na vprašanje, kateri kraj je na stari razglednici. To so bile Predoslje, kot ste večinoma pravilno ugotovili. Slika Predoselj, ki smo jo objavili, je bila posneta ob 100-letnici cerkve, na sliki pa je tudi nekaj članov takratnega učiteljskega pevskega zbora, kot nam je prijazno napisala neka nasa bralka. Naš žreb pa je nagrade namenil naslednjim reševalcem naše uganke: 1. Lucija Pogačar, Gradnikova 85, Radovljica; 2. Franc Kmet, Britof 194, Kranj; 3.lvanka Starič, Trg Rivoli 3, Kranj; 4. Rado Kokalj, Nazorjeva 8, Kranj; 5. Uroš Likozar, Breg ob Kokri 22, Preddvor. Čestitamo!
Danes objavljamo staro razglednico, ki je bila naslovniku poslana I. >954. Na dopisnice nam napišite, kaj je na sliki in kaj je za kraj danes značilno. Odgovore nam pošljite do petka, 18. februarja, na naslov Gorenjski glas, Zoisova 1, 64000 Kranj, mi pa bomo izžrebali pet reševalcev, ki bodo prejeli nagrade v višini po 1.000 tolarjev.
NARODNOZABAVNA LESTVICA RADIA ŽIRI
Danes, v torek, 15. februarja 1994, bo ob 17. uri na valovih Radia Žiri zopet oddaja V ritmu valčka in polke z Narodnozabavno lestvico Radia Žiri s petimi uvrstitvami najpriljubljenejših vlž in petimi pedlogi najnovejše produkcije. Zatem pa ob 17.45 v živo oddaja, ki smo jo naslovili Z narodnozabavno glasbo v pustno razpoloženje s pevko Andrejo Čamernik in "odštekanimi" Mesečniki.
UVRSTITVE PETIH NAJ VIŽ:
1. Žena zmeraj prav ima - Slovenski kvintet
2. Naših 20 let - Ansambel Franca Miheliča
3. Ave Mario zvoni - Alpski kvintet
4. Gremo v disko - Rokondo kvintet
5. Mini krilo - Primorski fantje
PREDLOGI NOVIH PETIH VIŽ:
6. Svoj dom le tu imamo - Ansambel Melos
7. Na sodišču - Ansambel Mira Klinca
8. Janez na tvoje zdravje - Ansambel Nlka Zajca
9. Valentinovo - Ansambel Nagelj
10. Rompompom - Rompompom
Izmed poslanih kuponov In sporočil na dopisnicah ln razglednicah smo izžrebali Majdo Kokalj, Brezje pri Tržiču 40, 64290 Tržič, ki bo prejela glasbeno kaseto. Tudi sedaj vas vabim k sodelovanju - izpolnitvi kupona. Sodelujte! Objavljeni kupon pošljite na naslov: Radio Žiri, Trg osvoboditve 1, 64226 Žiri.
KUPON:
Ime in priimek: Naslov:
Glasujem za skladbo: Novi predlog skladbe: Mnenje o oddaji:
Za prihodnjega glasbenega gosta predlagam:
AVTO ŠOLA
Škof Ja Loka, Frankovo nas. 157 -5BP633 -114,620 - 211,310 - 222
POOBLAŠČENI AALPO PRODAJALEC' d.o.o.
3AL>QN VOZIL; Stt 3-CS»0
Verjamem, da ima naš parlament olala veliko dela, še Posebej, ker se mu dogaja, da ne bo niti najbolj elementarnih Wi za pravno državo najbolj smiselnih zakonov sprejel z nekim samoumevnim dvigom rok. Vedno bo kdo, ki bo Parlamentiral naprej in nazaj m bo za nedoločen čas vse Padlo v vodo. Zato tudi danes «f tega ni, kar bi nujno moralo biti - kar pa je, ima v glavnem 'uknje.
Poglejmo dva majhna pri-merčka prve in druge sorte.
Tam nekje 1. aprila ali malo kasneje bo en velik hec. Skupščin po občinah ne bo več, vse tekoče naloge bodo prevzeli izvršni sveti. Župani bodo šli vija vaja ven, ne bodo se sestajali poslanci; skratka: v teJ demokraciji bo zazijala ena velika luknja, saj demokratičnega nadzora ne bo. Kar je v izvršnih svetih izvoljeno, je fZvoljeno, vsa opozicija je out.
Lepo, če bi se sploh vedelo, «f potlej.
, Kaj bo potlej, ve samo kakšna ciganka, kajti zakono-1$* je v glavnem umanjkala.
f*i referendumi za nove občine že bodo, ampak kakšne pomembne prostorske zadeve po občinah bodo pol teta totalno pozabljene. Nič! Na mile viže se bo mozgala lokalna samouprava. Saj nič ne rečem: marsikje bi bile občine Prekrasna zadeva, če bi stvari mah bolj konkretno poznali, takle maček v iaklju, kakršnega novim občinam ponuja Prestolnica, je pa en velik nič °a niča! Vabljivo zveni, če °omo občani res vse uradne Zadeve opravili v kraju, grdo
P<Lx°'- ie b°mo istotam, v novi občini namreč, naleteli na nove uradnike in uradnice..
Poenostavljen primer, am-Pak globoko resničen...
V neki manjši občini tam na avstrijski .trani ima neka honorarna uradnica kar doma, v dnevni sobi, računalnik pa telefon pa faks pa uradne žige. Ko krajani kaj potrebujejo, žigosa in podpiše - pa je mir! Nihče ne teka po nobenih avtobusih do Beljaka! Kaj pa je nek podpis na nekem žigu? Nič! Pomemben je vendarle samo žig!
Pri nas pa naj Bohinjci iz zgornje doline zapravijo cel dan, da se jim v Radovljici
posle in nam na neuradne dni celo zaklepali njih presvetle državne prostore, je lokalna samouprava že O.K. Ne bo pa nič O.K., če bo kasirala samo ljubljena nam metropola.
Tako, kot je ena dobra "kasirnga" tale dohodnina, kjer se bodo zaradi luknje v zakonu spet z levo roko opomogli tisti, ki se vedno znajdejo.
Tisti, ki imajo tole dohodnino preštudirano do zadnje dlake, me takole pomiluje-
Luknje v zakonih
Po svetu poznajo predvsem ozonsko luknjo,
mi pa smo znani po luknjah v zakonih. Kdor se znajde, dohodnine sploh ne plača, kajti hude muke bi mučili tisti, ki bi dokazovali, da ima nekdo toliko prometa kot njegov sosed.
podaljša veljavnost kakšne avtomobilske registracije! Za to velepomembno zadevo je treba plačati avtobus pa še na neuradni dan lahko prideš in nehote užalostiš in vznejevol-jiš delavno uradnico na občini!
V tej smeri, ko so nam marsikdaj in marsikje državni uradniki - vedno tudi ne po svoji volji - vzvišeno opravljali
jo."Res škoda, da nimaš ti ene majčkene, a donosne obrti. Recimo: kakšnega kafiča ali buffeta ali bara. Dohodnine sploh ne prijaviš in plačaš tisto kazen. Nato pa je po črki zakona pot taka: če ne prijaviš dohodnine, plačaš kazen, dohodnino pa ti odmerijo tako, da vzamejo za obračun tebi primerno obrt!"
He, he!
In ko vzamejo "meni primerni obrtniški lokal", denimo, en meni primeren kafič, smo že tam! Dva kafiča nikoli na tem svetu nista primerljiva: eden je bolj v mestnem prometu kot drugi, eden nudi kapu-čino, drug pa samo navaden kofe, eden prodaja palčke in bonbončke, drugi pa tople sendviče! Ni ga na svetu finančnega korenjaka, ki bi lahko istovetil promet, pa ma-gari v tako navadni obrti kot so ti mali lokalčki, ki jih je kot gob po dežju!
In potem prijava in pritožba in ponovna pritožba na pritožbo pritožb - vse se zavleče kot jara kača, dohodnino pa so plačali tisti, ki jo itak vedno plačajo in jo tudi bodo vedno plačevali...
Denar res ni vse, ampak pri vseh teh lumparijah, ki se dogajajo v tej mali deželi, te srh spreletava. In - a ne da -kako otožno v teh dneh potem gledaš norveškega monarha, ki je poslal svoje otroke v lokalni vrtec, hči mu pa študira -fizioterapijo! Od tod do norveške skromnosti je še kakšnih tristo let, še nadaljnjih tristo pa do njihove ekološke osveščenosti. Nič nenaravnega posipanja cest in nič novega cestnega križa, pa naj novinarji še tako vzdihujejo, kako v prometnih konicah sploh ne morejo pravočasno do olimpijskih prizorišč! Na smučke, ljubčki, kot Norvežani, pa trk do novinarskih kabin!
Ne daj, da bi delali še kakšne druge primerjave! Ne le, da niti približno ne vzdržijo, kar naenkrat bi prišli lahko do silno neprijetne in prav zoprne Voltairove ugotovitve:
Hoteti biti razumen v teh blaznih razmerah je blaznost zase... • D.Sedej
Na kavo na Islandijo
Jana Thaler
Tridnevni obisk pri teti Joni na kmetiji se bliža koncu, jutri odhajava naprej. Zvečer vsi skupaj sedimo v kuhinji, na mizi stoji doma spečena torta. Za slovo, za naju. Kot že tolikokrat v zadnjih dneh, se spet sprašujem: Le kdo si je izmislil, da so ljudje v deželah na severu hladni, zaprti vase?
Med pogovorom prinese Jona veliko, v usnje zavito knjigo. "Knjiga gostov" piše na njej. Zame precej nenavadno, za Islandijo ne. Skoraj vsaka družina ima eno ali več takih knjig. Nekaj naj zapišem vanjo. Po krajšem premišljevanju se odločim za nekaj kratkih stavkov v slovenščini. Na koncu napišem z velikimi tiskanimi črkami še "TAKK!". Hvala, hvala za vse!
Res škoda, da z Jono in njenim možem ne morem komunicirati direktno; na srečo A'rdis neumorno prevaja. Nenavadno je poslušati nek tuj jezik in pri tem ne razumeti drugega kot "takk" (hvala) in "bless" (adijo). Zaradi naravne izoliranosti otoka in s tem pogojenimi majhnimi vplivi od zunaj, se islandski jezik skozi stoletja skoraj ni spremenil. Za vse t. i. mednarodne tujke imajo v islandščini ustrezne islandske izraze, ki jih dosledno uporabljajo. Vem, da sem bila pri nemškem tečaju na univerzi vedno znova presenečena, ker A'rdis ni razumela besed kot npr.: pedagogika, direktno, problem, kontakt...
Tudi v islandskem jeziku obstaja razlika med obliko za vikanje in tikanje, vendar pa obliko za vikanje uporabljajo zelo zelo redko. "Z "vi" bi nagovorili samo predsednico države," mi pojasnijo. (Mimogrede, gospa Vigdis Finnbogadottir je prva ženska, ki je bila v neki demokratični državi izvoljena za predsednico.) Vsi ljudje se med seboj tikajo in nagovarjajo z imenom. Nekoga vikati velja pravzaprav za nevljudnost, ker s tem jasno pokažeš, da z njim ne želiš imeti nobenega kontakta. Narobe svet... Meni je prve dni šlo zelo težko z jezika Jono in ostale starejše ljudi nagovoriti naravnost z imenom. Vzgojena sem bila pač v drugačni kulturi.
Sploh je zadeva z imeni na Islandiji precej zapletena. Člani ene družine imajo različna imena in priimke. Priimek od A'rdis je Orradottir, kar pomeni hčerka od Ona. Njen brat Prostor se pisen Orrason (sin od Ona). Vsi otroci dobijo za priimek očetovo ime s končnico "dottir", oz. "son". Dekleta ob poroki obdržijo svoje dekliško ime, torej imata zakonca različna priimka. Družinskih priimkov na Islandiji ne poznajo. Osebno ime je tudi veliko pomembnejše kot priimek, kar sem ugotovila, ko sem listala po telefonskem imeniku in zaman iskala telefonsko številko pod imenom Onadottir. Imenik je urejen po abecednem redu osebnih imen.
Tako kot vsako jutro, se tudi danes zbudim ob pol štirih zjutraj. Zunaj je že popolnoma svetlo in za mojo notranjo uro je to znak, da je treba vstati. Zanima me, kako je s svetlobo pozimi. A'rdis mi pojasni, da je decembra svetlo samo od okrog dvanajstih do petnajstih. Če zunaj še dežuje in piha veter, je vzdušje lahko precej turobno. Statistično je dokazano, da se število samomorov pozimi v primerjavi s poletjem močno poveča.
Ne brez vzroka je Islandija imenovana tudi "Dežela ognja in ledu". Približno desetina otoka je pokrita z večnim ledom. Največji ledenik na otoku (in tudi v Evropi) je Vatnajokull Njegova površina obsega 8300 m2 (več kot tretjina Slovenije) na mnogih mestih je sneg debelejši kot 800 m.
Natančnega števila vulkanov na otoku ni mogoče določiti ker se mnogi nahajajo pod večnim ledom. Strokovnjaki ocenjujejo njihovo število na 200. Vulkanski izbruhi so na Islandiji relativno pogosti, erupcije si v povprečju sledijo vsakih pet let Zadnji je v januarju 1991 izbruhnil vulkan Hekla (slika 8: Krater mirujočega vulkana), (slika 9: Tipični šestokotni stebri nastanejo, če ohladitev lave poteka zelo hitro in pod ogromnim pritiskom.)
Posebnost Islandije so tudi gejzirji, ki jih je moč najti samo še v ZDA, Cilu in na Novi Zelandiji. Gejzir je posebna vrsta toplega vrelca, ki periodično bruha vodo v zrak. Različni znanstveniki so že poskušali odkriti skrivnost tega fenomena, med njimi tudi nemški raziskovalec Robert Bunsen (1811-1899). Njegova teorija pravi, da se pod zemeljskim površjem voda zbira v razpokah. Razpoke imajo spodaj velike vodne zbiralnike, medtem ko na površje vodijo samo ozki kanali. Zelo visoka temperatura tal ogreje vodo. Toplota, ki je spodaj dodana vodi, zgoraj zaradi ozkih kanalov ne more biti oddana v zrak. Tako začne voda vreti. To pa se zaradi visokega pritiska, ki ga povzroča višje stoječa voda zgodi šele pri 137 stopinj C. Ko začne tudi tik pod površjem stoječa voda brbotati in odtekati, se pritisk na vodo v zbiralnikih zmanjša, le-ta se spremeni v paro, ki povzroči izbruh. Po izbruhu se voda zbere, steče nazaj v razpoko, se znova ogreje... in igra narave se ponovi.
Najpomembnejše prevozno sredstvo na otoku je poleg avtomobila avtobus. Železnice nimajo! Zelo popularno je potovati z letalom, kar v primerjavi z avtobusom ni mnogo dražje. Vsi pomembnejši kraji na otoku imajo lastno letališče. Leteti znotraj Islandije je zanimivo tudi za turiste, ne samo zato, ker je to najhitrejši način potovanja, temveč predvsem zaradi nepopisno lepega razgleda na ledeniški in gorski svet, ki se ponuja ob lepem vremenu.
Zadnje dni mojega bivanja na Islandiji preživim pri A'rdisini družini. A'rdis je po skoraj letu dni odsotnosti spet doma. Lepo je opazovati, kako so vsi v družini veseli, da se spet vidijo, da so spet vsi zbrani. Ta občutek poznam zelo dobro.
A'rdis je najstarejša izmed petih otrok. Družine s petimi ali več otroki niso na Islandiji nobena izjema. Praviloma sta zaposlena oba starša in otroci so že zgodaj zelo samostojni. Ker so življenjski stroški na Islandiji zelo visoki, poskušajo mnogi tudi s pomočjo raznoraznih popoldanskih obrti izboljšati svoj finančni položaj. Vseeno pa je živeti z dolgovi za večino kruta realiteta.
Sploh je celotna država zelo zadolžena. Ogromni dolgovi v tujini in visoka inflacija (1983: 85-odstotna, 1988: 20,4-odstotna) sta glavna gospodarska problema, ki ju vlada poskuša rešiti.
Postavljanja ne maram. Ob slovesu od ljudi, ki jih imam rada izgovorjene besede nikoli ne povedo tistega, kar pravzaprav želim izraziti. Zaradi tega se od Islandije in A'rdis poslovim na hitro in na kratko. Sicer pa imava z A'rdis že nove načrte. V enem izmed naslednjih poletij je na vrsti Slovenija. Logično! Prekolesariti Slovenijo po dolgem in po čez in na koncu priti v Loko, na kavo...
Človek mora imeti nore ideje! (konec)
PRaV 3E, DK VEHT0
Škodlji vci na okrasnih rastlinah
Sobne rastline, potaknjence in rastline v prezimovališču pogosto napadejo listne uši, pršice, tripsi in kaparji. Ker s sesanjem povzročijo veliko škodo, jih moramo sproti zatirati.
Za škropljenje v stanovanju je najprimernejši insekticid Kenyatox verde. To je insekticid na bazi naravnega piretrina, ki ga pridobivajo iz rastline dalmatinski bolhač (raste tudi v Istri). Prednost naravnih snovi je v tem, da so hitro razgradljive in kot takšne manj nevarne za človeka in živali. Kenyatox nima neprijetnega vonja in po škropljenju pod vplivom zraka in sončne svetlobe v treh do petih dneh razpade. S Kenya-toxom uspešno zatiramo listne uši, tripse in bele mušice. Škropljenje ponovimo v petih dneh, po potrebi večkrat.
Uporabimo lahko tudi Actel-lic ali Radotion, ki delujeta proti pršicam. Tudi s tema pripravkoma škropimo vsaj dvakrat v sedemdnevnem presledku.
Če je rastlino močno napadel kapar, je priporočljiva uporaba belega olja. Kadar škropimo rastline z voščenimi listi, dodamo pripravljenemu škropivu nekaj kapljic detergenta za pomivanje posode, da izboljšamo oprijemljivost sredstva na rastlini. Škropivo pripavljamo sproti, torej toliko, kot ga za eno škropljenje potrebujemo!
Včasih opazimo, od enega do tri milimetre dolge belkaste ali sivkaste živalice, ki skačejo po podstavkih, če privzdignemo cvetlični lonec. To so skakači, ki živijo v vlažnih tleh in že njihov pojav nam je pokazatelj, da preobilno zalivamo. Prehranjujejo se predvsem z gnijo-čimi rastlinskimi deli, če se pojavijo v velikem številu, pa ogrožajo tudi nežne lističe in poganjke. Na sobnih rastlinah skoraj nikoli ne povzročijo resnejših poškodb. Skakačem sicer prijata vlažna zemlja in vlažno okolje, v vodi pa ne morejo živeti. Če rastlino skupaj z loncem postavimo v mlačno vodno kopel, tako da sega voda do roba lonca, prilezejo skakači na površje m jih lahko s staničevino posrkamo. Veliko živalic v vodi propade. Lonce in podstavke moramo nato temeljito oprati. Kopel moramo ponavljati tolikokrat, dokler ne propadejo vse živalice. Če rastline postavimo v zračen prostor in jih manj zalivamo, to pripomore k zatiranju skakačev.
Veliko škode nam lahko naredi tudi koreninska gniloba, zato občutljivejše rastline vsaj dvakrat zalijemo z Antracolom ali Captanom, še boljši v ta namen pa je Previcur.
Ana Kadivec, dipl. ing. kmet., Semenarna Ljubljana, Prodajni center Kranj - Primskovo
dan ne sejemo in ne sadimo. 11. je čas za nabiranje zdravilnih rasstlin (korenin in korenik, na primer baldrijana, gladeža, travniške kozje brade, regrata). 12. in 13. narežemo cepiče, v toplo gredo sejemo krešo, solato in majaron, paradižnik pa v zabojček. 14., IS. in 16. še vedno lahko nabiramo zdravilne rastline, korenine in kor-enike. 22. in 23. razsadimo drobnjak, zalivamo rastline, ki prezimujejo v hiši, narežemo cepiče, sejemo krešo, solato, majaron in paradižnik. 24. in 25. škropimo drevje, 26. spet ne sejemo m ne sadimo, 27. škropimo drevje, 28. pa zalivamo rastline, ki prezimujejo v hiši.
Cepiče narežemo in jih potaknemo v pesek. Če že cvete, februarja nabiramo lapuhovo cvetje. Drevesna debla očistimo tako, da jih odrgnemo s krtačo in premažemo z mešanico ilovice in kravjakov. Na drevesa obesimo cvetlične lončke za strigalice in z debel odstranimo lepilne trakove, če smo jih jeseni nalepili. Da bo vrt bolje rodil, ta mesec z zeliščnim gnojilom
Eolijemo grede za paradižnik, učke, fižol, kumare in jagode (če jih nameravamo presaditi).
STUDIO RAFAELA
Trg Prešernove brigade 6/4 Kranj Tel.: 064/326-683
Pridružite se nam na poti k zdravemu in popolnemu življenju.
Verjamete v čudeže?
V studiu RAFAELA se dogajajo tile
• Zdravljenje in ozdravljenje aken
- Zdravljenje In ozdravljenje kapilar, modric - rdečice
- Ozdravljanje colulita - brazgotin
- Nega obraza
- Limfna drenaža
- Zmanjševanje gub v območju oči - nosu - četa - vratu
- Zdravljenje vnetja mišic In postoperativnih bolečin
• Masaža mišičnih skupin pred tekmami in po njih
- Krepitev prsne muskulature
- Odvzem rnaščobnega tkiva na kateremkoli delu telesa
- B k) kozmetika
- Oblikovanje ki terapija nohtov
Del. čas:
od 9. do 12. in od 16. do 19.
sobota
: od 8. do 13. ure
Gnojilo pripravimo iz suhe kopnve.preshce, gabeza in suhih čebulnih listov. V tem času s pepelom potresemo grede za grah, fižol, krompir, paradižnik m zeleno.
TR MESEC TIK VRTU
Setveni koledar
Izkušnje zadnjih let so nam pokazale, da bomo morali prav zaradi sušnih poletnih obdobij in toplejših pomladi prej začeti s sejanjem in sajenjem zelenjave, če bomo hoteli, da se bodo
rastline do časa dodobra ukor-eninile.
8. in 9. februarja očistimo drevesna debla, obrezujemo drevje in gnojimo z zeliščnim gnojilom. 10. je mlaj, zato ta
POSKHSZmO ŠE mE
Pustni krofi malo drugače
Potrebujemo: 100 dag bele moke (pol ostre in pol mehke), 8 jajc, 50 dag sladkorja, 1/4 l kisle smetane, zavitek vanilije, 0,3 del ruma, limonin sok, 5 dag kvasa, 1 del mleka, 3 litre olja za cvrenje, mleti sladkor za posipanje, marelična marmelada. Iz teh količin naredimo približno 20 večjih krofov.
Presejano moko držimo vsaj nekaj najbolje pa kar čez noč. Prav tako naj bo ogret prt, valjar* posoda itd. Moko damo v primerno veliko skledo, osoiimo, dodamo rum in limonin sok. Kvas "postavimo" v mlačno mleko. Medtem ko vzhaja, pripravimo kremo. Kislo smetano stepemo, dodamo vanilijo in jajca. To kremo zlivamo postopoma s kvasom v moko in ročno stepamo najmanj pol ure, da dobimo rahlo testo. Ko odstopa od kuhalnice in posode, je pripravljeno. Pokrijemo ga in pustimo vzhajati najmanj pol ure. Potem ga razvaljamo na dva centimetra na debelo, pustimo ponovno vzhajati in šele potem cvremo v vročem olju pri temperaturi 140 stopinj C. Vroče ali že ohlajene napolnimo z marmelado in posujemo z mletim sladkorjem.
temperatun,
(Recept smo vzeli iz knjige Slasti slovenskih kuhinj)
Flancati
500g moke, 40 g sladkorja v prahu, 60 g masla, 8 rumenjakov, 100 g kisle smetane, 1 dl belega vina, sok 1/2 limone, 1/2 dl ruma, sol sladkor v prahu za posipanje, olje ali mast za cvrenje
Med presejano moko damo omehčano maščobo, dodamo vse drug* sestavine in zamesimo testo. Testo ohladimo in naj počiva 3 do 4 ure-Ohlajeno testo razvaljamo za nožev rob na debelo in ga razrežemo nO pravokotne krpe, velike 12 x 5 cm.V vsako krpo napravimo po nekaj zarez in upognemo vogale proti sredini, da dobimo obliko metuljčka. Tako oblikovane flancate položimo na prt in jih znova ohladimo. Po dveh urah hlajenja jih ocvremo v vroči maščobi pri temperaturi 190 stopinj C. Vroče flancate povaljamo v limonin sladkor v prahu (sladkorju v prahu dodamo nastrgano limonino lupinico) in zložimo v globoko porcelanasto ali stekleno skledo.
Če nas muči revma
Skuhan, še topel zeljni list položimo na boleče mesto in zavežemo čezenj platneno krpo. List pustimo na obolelem mestu 2 uri, postopek pa ponovimo trikratna dan.
Ali:
Pripravimo nekaj zeljnih listov (odstranimo rebra in list poravnamo z valjarjem ali s srednje vročim likalnikom), jih premažemo z močnim žganjem, pritisnemo na boleča mesta in povijemo s toplo platneno krpo. Obloge polagamo trikrat na dan in jih pustimo na obolelem mestu po 2 uri.
VRTILJAKOVA LESTVICA
Z ROMANO KRAJNČAN IN RADIOM KRANJ Prvi krog glasovanja za februarsko "naj" pesmico je za nami. Vseh pet predlaganih skladb boste lahko slišali spet v današnji Vrtiljakovi lestvici na Radiu Kranj. Sicer pa bo oddaja, kot se za "praznik" spodobi, pustno obarvana, obljublja voditeljica Romana Krajnčan.
Lestvica je po prvem glasovanju takale:
5. CROCKI CROCKf XUXA
4. SRČEK DELA TOK, TOK, TOK •
VALERIJA TROBEC IN PETER PAN 3. KAKO DELIMO TETE - MATEJA KOLEŽNIK 2. MAMMA CHE STRESS - MARTINA FABBRI L MALI K AKAD U - SVETLANA MAKAROVIČ
KUPON
GLASUJEM ZA PESEM: MOJ NASLOV:
Pošlji na Radio Kranj, 64000 Kranj, Slovenski trg 1
Dolgujemo še ime našega zadnjega nagrajenca iz oddaje Vrtiljakova lestvica. To je Anja Gosar iz Tržiča, Kovorska c. 19. Anja, čestitamo, nagrado - namizni koledarček z uro • ti pošiljamo po pošti.
Nagrajeni spis
Valentinovo, dan ljubezni
Vsakemu od nas včasih srček začne hitreje biti. To je takrat, ko se zaljubi.
Sama sem še premlada deklica za veliko ljubezen s fanton, vseeno pa zelo rada pogledam katerega, ki mi je bolj všeč od drugih. Nekaj časa veliko mislim nanj in sem natinem zaljubljena. To je tista vrsta ljubezni, za katero fant nič ne ve.
O ljubezni pogosto razmišljam, saj se mi zdi zelo lepo, če se imata dva rada. Toda zaenkrat imam najraši svoje starše, prijateljice in prijatelje. Za dan ljubezni staršema pripravljam majhno presenečenje, saj sta zelo srečna in vesela moje pozornosti
Čeprav sem še mlada, vem, da se bom nekoč resno zaljubila To si tudi želim.
• Martina Zaletel, 5. b t OS Matije Valjavca, Preddvor
Filmska nagradna uganka
Charlie Sheen je igral v filmih Napihnjenci, Platoon, Hot shots, VVall street, Rookie JHRi in seveda še številnih drugih. Izmed dopisnic na nagradno vprašanje smo izžrebali odgovora, ki sta ju poslala Borut Kenda iz Dupelj, Žigama vas 63, in Jože Dovžan iz Kranja, Luznarjeva 24 a. Obema čestitamo in pošiljamo po par brezplačnih vstopnic, ki ju podarja Kino podjetje Kranj.
Na novo platno v dvorani Center prihaja simpatičen, navihan in radoveden junak Denis Pokora. Kamor se fantič odpravi, povsod ga spremljajo polomije in večina le-teb pristane v naročju nesrečnega soseda Georga VVilsona (VValter Matthau). Kadar se namreč Denis odloči, da bo stopil na prijateljski obisk k svojemu najljubšemu sosedu, gospod VVilson ve, da je na obzorju nova katastrofa, ki je ni mogoče predvideti in Ic manj preprečiti. Skratka, zgodba bo zagotovo sprožila salve smeha in ogrela srca tudi Gorenjcem*
Nagradno vprašanje: po kakšni predlogi je režiser Nick Castle posnel film ("vražjega" junaka si je izmislil Hank Ketcham). Odgovore pošljite do 25. februarja na naslov: CP Gorenjski glas, 64000 Kranj, Zoisova 1 - Filmska uganka.
Prišel je pust
Prišel je veseli pust,
ki je masten okrog ust.
Deli krofe in cekine,
čas mu hitro mine.
Zdaj je veseljak,
prav mu pride Človek vsak.
Bine je pilot,
z letalom vozi vsepovsod.
Tine je mornar,
z ladjo pluje daleč stran.
Žiga je kavboj,
ima pištolo in pravi naboj.
Sošolec je učitelj,
a učencem ni mučitelj.
fU5Trfr:^r
Jaka je dinozaver In je pravi tiranoiaver. Primoi rad kuha, vendar nič ne skuha. Luka puha, puha in le črn dim skuha. Vsi radi pojemo, še raje veselo rajamo. Oh, ta naš pust, oblici nas ob letu spet masten okrog usti
• Žiga Srete, 2. as r. OŠ prof. dr. Josipa Plemija, Bled
Gospa Gripa nas je obiskala
Gospa Gripa zdaj razsaja, vsem ljudem nagaja. Okoli hod^Jeta, skače, pa bolezen nam nabaše. Ljubi stare, mlade in otroke, vedno najprej jih bolijo roke.
Vsi v postelji ležijo, z vročino se potijo. Tople Čajčke pijejo, zdravila, vitamine goltajo. Jaz pa zdrav sem kakor dren, gripe ne bi rad imel
• Janez Vizjak, 3. c r. OŠ Ivana Groharja, Skofja Loka
SLIKA
Pust je lep praznik. Pust je zato, da maškare preženejo zimo. Otroci se našemimo in hodimo od hiše do hiše. Veselo je, ker nas nihče ne pozna. Za pusta jemo krofe in druge dobrote.
, • Nejc Japelj, 2. a r. OŠ Bistrica
V SOTOČJU
V SOTOČJU
Priloga Gorenjskega glasa o tržiški občini (3)
Maškarada
»ET TA MAŠKARADA, PRAVA MARMELADA.
ZE PRIHAJA PUST, KI JE KRIVIH UST.
JEDLI BOMO, PILI IN SE VESELILI SE ZA MASKAMI SKRIVALI, SE VESELO NORČEVALI. (Špela Sretnik, 2. B)
Bistriški šolarji o pustovanju v tržiški občini
Silno resno o najbolj norčavem
cenci OS Bistrica pri Tržiču so sklenili raziskovalno delo o pustnih šegah z izdajo glasila, sprevodom po kraju in prireditvijo v šoli. Del gradiva razstavljajo v tržiški A banki.
prazniku
smo zbrali za našo prvo letošnjo številko Stezic, ki je komaj prišla iz tiska. Seveda je bil izbor gradiva, ki smo ga pripravljali od septembra, dokaj težak. Objavili smo le najboljše prispevke. Začeli smo z izrazoslovjem o pustu in maskah, nadaljevali s pripovedkami o Kurentu in doživljaji maškar, dodali opise pustovanja v pre-
ste, februarja - Iz ideje o popisu pustnih navad seje razvilo na šoli resno projektno delo. v kateremje sodelovala večina učencev in učiteljev. Manjši šolarji so se lotili likovnih izdelkov, nekateri so zbirali razglednice in slike, drugi pa stara pustna oblačila, sodelavci Stezic so zapisali veliko zanimivosti o pustnem času, posebej pa so se izkazali mladi raziskovalci. Po napornem delu so se skupaj s starši poveselili na sobotnem sprevodu, sklepni prireditvi in pustnem rajanju.
Zadnjih dogodkov vam žal ne nioremo popisati iz prve roke, *er je tokratna priloga nastala že dan pred pustno soboto. Zato smo bistriško šolo obiskali nekaj dni poprej. Čeprav smo učitelje in učence zmotili sredi največjih priprav na sklepno Prireditev, so za naše bralce radi povedali, kaj so zvedeli med svojim raziskovanjem o Pustnih navadah v tržiški obči-ni» pa kako so se pripravili za sobotno veselje.
"Ideja, da bi naše raziskovalno delo posvetili tudi pustu, ni °d letos. Vendar je kulturna komisija na naši šoli prav to Šolsko leto sklenila, da bomo kulturni dan 12. februarja pustno obarvali," je pojasnila uči-^?ljica slovenskega jezika Vida "ežman, ki je že lani opravila z Učenci sedmih razredov projektno nalogo o upodobitvah Tržiča v starih časih. "Tudi to nalogo sem vzela resno. Že med Poletnimi počitnicami sem prebirala literaturo o pustnih običajih na Slovenskem ter pripravila pisno gradivo o tem za učitelje. Potem smo si razde-
Lomski ploh
To je zelo star običaj, ki se je ohranil po nekaterih vaseh, tudi v Lomu. Lomljani, TrŽi-čani in drugi mu pravijo po domače "VOMSKI POH" ali "VOMNSK' POH". Ta šega pa ni vsako leto; ploh vlečejo le takrat, kadar se od božiča do pusta nobeden ne poroči. Priprave pa trajajo kar ves teden. Treba je poiskati najlepšo in najdaljšo smreko. Leta predstavlja nevesto, zato mora biti kar najlepše okrašena Pripraviti morajo konje in opremo, maske in razne pripomočke, nazadnje pa sestavijo pismo. Nanaša se predvsem na ceno, ki naj bi jo plačalo podjetje ali obrtnik, ki smreko odkupi.
Ploh začnejo vleči v Zgornjem Lomu. Na čelu jezdi fant z zastavo Pusta. Sledijo mu fantje v slovenskih narodnih nošah, ki jezdijo v parih. Za njimi vozi vprega štirih konj, ki vlečejo ploh. Za smreko se pelje fant, preoblečen v lepo nevesto. Naslednje so maškare, ki se peljejo v
fnojnem košu. Nekatere maš-are hodijo zadaj; prav nič ne zaostajajo, saj se sprevod tu pa tam ustavi za potešitev lakote in žeje. To se nadaljuje vse do Tržiča, kjer tudi ne manjka radovednežev. Ploh privlečejo do zapore, šrange, kjer se začne dolgotrajno barantanje za smreko. (Katja ŠTER, 7. D)
Pust v Tržiču
Pred desetletji je potekalo praznovanje pusta precej drugače kot danes. Praznovali so pretežno starejši meščani Na pustni torek so se začeli zbirati v gostilnah. Najbolj znana zbirališča so bila: Pr' Pelarju v zgornjem koncu, Pr' Jožku (Perkotova hiša). Gostilna Pr' Lončarju, Pr' Gašperin (na Blejski cesti), Pr' Slug, pa še v nekaterih drugih v mestu. Popoldne so priredili sprevod po glavnem trgu. V njem je bilo veliko več maškar kot danes. Na čelu sprevoda so bili glasbeniki ki so skrbeli za veselo vzdušje. Ves dan so maškare hodile po hišah, kjer so jim ljudje darovali krofe, ponekod pa so dobili tudi kaj pijače. Nihče ni smel maškar zavrniti, kajti to je pomenilo nesre^ Čo. Proti večeru so semaŠkare zbirale v gostilnah, kjer so bili plesi Tam so se veselili samo do polnoči ker je nastopila pepelnica - post. Najbolj elitni ples je bil v sokolnici. Kot zanimivost sem zvedel od stare mame Mare, da je na Fabr'ki gospod Uršič, kot predsednik Društva malih iivati, skrbel, da je bila njegova skupina maškar našemljena v živalske podobe. Vanje so se našemili tudi muzikanti. (Rok AhačiČ, 8. A)
lili zadolžitve za delo z učenci. Od jeseni so nastajale risbe in drugi likovni izdelki, sodelavci glasila so pridno zbirali gradivo za Stezice, učenci 7. in 8. razredov pa so sodelovali pri raziskovalnem delu. Sestavili smo več skupin, ki so med prebivalci spraševali o zanimivostih s pustovanj iz preteklosti,
pri čemer so jim pomagali tudi starši, sorodniki in znanci. Zanimiva je tudi anketa, s katero smo zbrali več kot 200 različnih odgovorov o pustnih navadah. Učenci 5. in 6. razredov pa so opisali svoje doživljaje. Nekateri so se zanimali za stara pustna oblačila, drugi so izdelovali celo predmete. Zanimiv je "pust" iz Kovorja, ki ga je po navodilih svoje stare mame izdelala Maja Rozman iz 6. a razreda. Posebnost je v tem, da so slamnate puste, nasajene na kol, že ob torkih nesli na hrib, jih zažgali in zmetali navzdol," je razložila voditeljica projekta o pustnih navadah.
Od glasila do izbora mask
"Veliko zanimivega o pustu
Trgovina LOTOS na Deteljici v Tržiču
Izdelki tržiške Lepenke in še kaj
Majhna prodajalna preseneča z dobro izbiro, zato se kupci radi vračajo.
Pred dobri tremi leti so obiskovalci prvič spoznali tovarniško prodajalno Lepenke iz jržiča v trgovskem centru Deteljica. Ime LOTOS, ki je soznačnica za uveljavljene izdelke te tovarne, je kmalu postalo dobro znano kupcem •z vse Slovenije, enako pa tudi tujcem, zlasti iz sosednje Avstrije.
V trgovini najdejo vse proizvode iz programa higienske papirne konfekcije Lepenke. Dobro 9re v prodajo toaletni papir v lističih ali rolah; 64 kosov slednjega v maxi-zavitku dobite za komaj 984 tolarjev! Za gostince in kmete so zlasti Primerne velike role brisač v širinah 10, 20 ali 30 centimetrov. V ponudbi imajo tudi tovrstne izdelke drugih proizvajalcev, na primer, 10 kosov uvoženega dvoslojnega toaletnega papirja za le 260 SIT ter damske vložke po ugodnih cenah. Na sosednjih policah so še papirnati Prtički in prti, krožniki in podstavki pa kozarci.
V pisarniškem programu Lepenka ponuja
razne mape in fascikle, obrazce, papir za razne stroje, ovojnice in še kaj. Zanimive za šolarje so zlasti mape z zloženkami, iz katerih je moč hitro sestaviti razna geometrijska in druga telesa. Seveda je v šolskem programu vse od zvezkov do različnih pisal in drobnega pribora, kupiti pa je moč celo žepne računalnike in torbe.
Tudi kdor bo iskal drobno darilce, ne bo odšel razočaran. Obenem mu bodo postregli z lepimi ovojnimi papirji, darilnimi šatuljami, trakovi in drugimi okraski. Prepričajte se, majhna prodajalna je res dobro založenal
Kdaj vas LOTOS pričakuje?
Vsak delavnik od 8. do 19. ure, vsako soboto pa od 8. do 13. ure. Takrat je v trgovini moč dobiti tudi lepenko različne debeline in velikosti za obrtniške izdelke. Vaše želje lahko sporočite tudi po telefonu 52-168, prodajalci pa vam bodo radi odgovorili.
Pusti iz Kovorja
Zjutraj, na pustni dan, so mame začele delati krofe. Da otroci niso bili brez dela, so morali narediti vsak svojega Pusta. Več otrok je bilo v družini, več Pustov so morali narediti. To je bil možak, napolnjen s slamo, oblečen v stare cunje in s klobukom na glavi. Popoldne je bil shod maškar in otroci so zraven nosili svoje Puste.
Maškare so hodile tudi po hišah. Niso dobile denarja, kvečjemu kakšen krof ali suho sadje. Po končanem sprevodu so se maškare zbrale in se zabavale. Maškare so se predstavljale in tekmovale, katera je lepša. Igrala je harmonika, očetje pa so v gostilnah spili kakšen kozarček vina. Pust je lahko trajal le do 23. ure ali polnoči Takrat je namreč odbil zvon in pustovanja je bilo konec. (Aleš Rozman, 8. A)
teklosti, svoje spomine na pustni čas pa nam je zaupal tudi pevec Vlado Kreslin. Vsebino smo obogatili s pesmimi in risbami ter navodili za izdelavo mask, drugi del glasila pa smo posvetili predstavitvi učencev in njihovih domov," je naštela nekaj drobcev s 47. strani Stezic mentorica glasila Tanja Ahačič.
Učenci niso pripravljali vsega tega le zase, ampak so svoje mojstrovine prikazali na pustno soboto. Pustni sprevod po Bistrici se je končal v šoli, ki so jo okrasili z likovnimi izdelki in zbranimi predmeti. Učenci nižjih razredov so sklepno prireditev pripravili v telovadnici, višji razredi pa v večnamenskem
Irma Lipovec in Beti Bitežnik z likovnimi izdelki drugoiolčkov
O PUSTU SO ZRELE NEVESTE, O POSTU PA PRESTE.
(slovenski pregovor)
prostoru. Poskrbeli so za smeh in razvedrilo z družabnimi igrami in izborom najboljše maske. Seveda niso prodajali samo svojih Stezic, ampak so gostom
Eostregli tudi s pustno hrano. >el zbranega gradiva o pustovanju v tržiški občini pa je še na ogled v tržiški A banki, kjer so pripravili posebno razstavo. • Stojan Saje
Širitev zastopniške in poslovne mreže na Gorenjskem
Zavarovalnica TILIA delniška družba zaključuje prvo poslovno leto delovanja na Gorenjskem, v tem času pa so ustvarili za okoli 200 milijonov tolarjev skupne premije, kar pomeni, da se je zavarovalnica na Gorenjskem že dobro uveljavila.
Lani so na območju Gorenjske vzpostavili zastopniško mrežo, v kateri deluje 20 zastopnikov, ki so tudi ustrezno usposobljeni za delo na področju sklepanja zavarovanj. V poslovni mreži so poleg predstavništva v Kranju še poslovalnice v Skofji Loki, v Tržiču in nazadnje odprta v Radovljici na Gorenjski cesti 33 c, kjer so odkupili poslovni prostor od investitorja SGP Gorenje. V vseh poslovalnicah sklepajo vse vrste zavarovanj in sprejemajo prijave škodnih primerov.
Lastniki avtomobilov lahko sklepajo obvezna zavarovanja tudi na AMZ v Kranju in pri Integralu na Jesenicah. Zavarovalnica Tilia je na območju Gorenjske z obrtniki sklenila 8 pogodb za popravilo avtomobilov, tako da zavarovancem, ki so imeli v nezgodi poškodovano vozilo, ni potrebno založiti denarja za popravilo.
V preteklem letu so pri zavarovalnici Tilia
Simbol prijazne prihodnosti
uvedli novo vrsto zavarovanja - rentno zavar ovanje. Načelo te vrste zavarovanja je preprosto: vlagaš danes, da boš bolje živel v prihodnosti. Sicer pa so pri Tilii vsak mesec povprečno izplačali za 3 milijone tolarjev škod in odškodnin, v zadnjem obdobju lanskega leta pa se je ta številka skoraj podvojila. Zelo dobro so vzpostavili tudi sodelovanje z drobnim gospodarstvom, ne samo pri pridobivanju zavarovanj, ampak tudi pri razširitvi ponudbe na zavarovanje kreditov ali investicijskih posojil obrtnikom in podjetnikom pri določe nih bankah.
V tem poslovnem letu nameravajo še naprej razširjati svojo mrežo zastopnikov, poskrbeli pa bodo tudi za njihovo izobraževanje in usposabljanje. Hkrati nameravajo razširiti tudi poslovno mrežo z odprtjem poslovalnice na Jesenicah. Potrebno bo tudi izboljšati razmerje med posameznimi vrstami zavarovanj, kar pomeni, da bodo umirili trend rasti avtomo bilskih zavarovanj. Trudijo se, da zavarovance servisirajo s čim manjšim številom zaposlenih, saj manjši režijski stroški pomenijo tudi bolj konkurenčno ponudbo zavarovanj.
Zavarovanci svoje škode in odškodnine lahko dobijo izplačane na vseh enotah A banke na Gorenjskem, odškodnine za šolska in nezgodna zavarovanja v odročnejših predelih, kjer ni bančnih enot pa rešujejo neposredno po pošti.
Letos so tudi pri zavarovalnici Tilia pristopili k reorganizaciji, da bi se lahko prilagodili lastninskim spremembam v podjetjin, ki so v družbeni lasti, namen pa je seveda približevanje vseh vrst zavarovanj potrebam zavarovancev.
Predstavništvo Kranj, Likozarjeva la, tel., fax: 214-976
Poslovalnica Šk. Loka, Titov trg 4, tel., fax: 620-696
Poslovalnica Tržič, Trg svobode 16, tel., fax: 53-403 Poslovalnica Radovljica, Gorenjska c. 33, tel., fax: 714-620
DELOVNI ČAS: predstavništvo Kranj od 7. do 18. ure poslovalnice od 7.30 do 15. ure, ob sredah do 17. ure
POD GORAMI
Premiera za jubilej
Lom pod Storilcem • V tem
kraju pod gorami prebivalci letos praznujejo /5-letnico delovanja Kulturno umetniškega društva. V tem času so Lomljani vložili veliko prostega časa, veselja in ljubezni v igralsko in pevsko dejavnost, ki sta globoko zakoreninjeni med domačini. V počastitev društvenega jubileja so igralci pripravili veseloigro Jožeta Kranjca v treh dejanjih Detektiv Megla, ki jo režira Ludvik Soklič. S predstavo, ki se ponorčuje iz človeških slabosti, deset igralcev prinaša na oder veselje in razposajenost. Preraierno uprizoritev so si ogledali v Lomu 13. februarja, gostovanje pa pripravljajo 20. februarja 1994 ob 16. uri v gasilskem domu na Brezjah pri Tržiču in 25. februarja ob 19. uri v Cankarjevem domu v Tržiču.
Srečanje mladih Igralcev
Podijubelj - V soboto, 19. februarja 1994, ob 9. uri se bo začelo v osnovni Šoli Podijubelj letošnje srečanje otroških gledaliških skupin iz občine Tržič. Za prireditev, ki jo pripravijo vselej v drugem kraju, je ponavadi največ zanimanja med igralskimi in lutkovnimi skupinami iz podružničnih šol in člani Mladinskega gledališča iz Tržiča. Iz slednjega se bo skupina Klepetulje tokrat predstavila z igro Opek in Capek v režiji Gabrijele Bodla j, gledališka skupina OŠ Podijubelj pa bo zaigrala pod vodstvom Maje AhačiČ igrico Jakec in stric Hladilnik. Na srečanje se pripravlja še ena skupina iz Podljubelja in ena iz Loma. Njihove nastope bo ocenjeval Peter Militarov, ki je zadolžen za izbor skupin, ki bodo sodelovale na Kekčevem srečanju na Jesenicah marca letos.
Amaterska igralka, recitatorka in pevka
Sneguljčica je kriva za nastopanje
arina Bohinc, ki danes živi v Kovorju, je prvo predstavo odigrala za sosedove otroke na domačem dvorišču na Bledu. Doslej je požela že nekaj priznanj.
Tržič, 14. februarja - Že dobra tri desetletja je zaposlena v upravi tržiške občine, kjer je imela do nedavnega največ opravka s številkami Lani je postala matičarka, kar se bolj sklada z njenim značajem in tudi ljubiteljskimi nagnjenji Marina Bohinc je bila namreč od preselitve v Tržič povezana s tamkajšnjim amaterskim gledališčem, pozneje pa tudi s Komornim zborom Peko. Ob jubileju druženja s kulturo so jo nagradili z zlato Kurnikovo značko.
Če bi na kratko predstavili življenjsko zgodbo Marine, bi se zdela podobna mnogim drugim. Rodila se je kot ena treh hčera med petimi otroki železničarja in gospodinje z Bleda. Tam je končala osnovno šolo, potem obiskovala tri leta jeseniško gimnazijo, zaradi preselitve družine v Tržič pa je maturirala v kranjski gimnaziji. Kljub želji po študiju se je zaposlila v upravi tržiške občine, kjer se je spoznala z administrativnim delom, statistiko in računovodstvom. Oktobra lani je postala matičarka, kar ji je zelo všeč. Drugi del zgodbe je povezan z družino, z možem in dvema hčerkama, ki pa vedno sprašujejo po dnevu, kdaj bo Marina prosta tudi zanje. In tukaj se začne tisti del nevsakdanje zgodbe, ki je povezan z igro, nastopi in kulturo nasploh!
"Kot otrok sem na domačem dvorišču pod Stražo na Bledu
Eripravila igrico o Sneguljčici, i je kar navdušila otroke iz soseščine. Moje nagnjenje za nastopanje so potem izkoristili v osnovni šoli. Tudi v gimaziji sem sodelovala v dramskem krožku. Tako sem našla stik z jeseniškim gledališčem, kjer
sem odigrala večjo vlogo v Beneškem trgovcu. Režiser Bojan Čebulj mi je svetoval študij na igralski akademiji, iz česar pa pozneje ni bilo nič. Z veseljem pa so me sprejeli medse v Amaterskem gledališču Tržič, kjer sem nastopala vse od 1962. do 1982. leta. Režiser Dolfe Anderle je imel uigran ansambel, ki je kljub slabim možnostim za vaje v Cankarjevem domu vsako sezono pripravil tudi po tri premiere. Domača dvorana je bila vedno polna, enako lepo pa so nas
sprejeli drugod; veliko smo nastopali v škofjeloški občini, šli pa smo tudi na Koroško. Posebno doživetje so bile tržiške poletne igre, kjer so me gledalci najbolj spoznali po vlogi Almire v Miklovi Zali. Odigrala sem okrog 30 različnih
Marina v Pekovem zboru - v prvi vrsti, tretja z desne - Foto: S. Saje
vlog, od otroških - bila sem celo kraljica v Sneguljčici - do resnih dram in kakšne komedije vmes," opisuje Marina svojo igralsko kariero.
V službi resnost, na odru veselje
"Človeku, ki je vesel in odprt po značaju, ne zadošča le delo med paragrafi in številkami. Tudi ob družinskih obveznostih mu ostaja dovolj energije, da potrjuje drugi del sebe. Tako je tudi z menoj, saj resnično zaživim med publiko. In stikov z ljudmi v vseh teh letih res ni manjkalo! Na tržiškem radiu sem sodelovala kot napovedovalka od ustanovitve postaje do moje poroke. Vodila sem razne javne oddaje, na primer, Pokaži kaj znaš, vrsto letsem nastopala v recitatorski skupini Pobratenje na raznih proslavah, z recitiranjem in povezovanjem programa prireditev pa se ukvarjam še danes. Na literarnih večerih v tržiški knjižnici prebiram pesmi in prozo, nekajkrat pa sem gostovala tudi v radovljiški knjižnici," našteva sogovornica svoje nastope. Obenem se spominja: "Ob napovedovanju sporeda na koncertu Komornega zbora Peko po prvem letu njegovega delovanja je moj glas padel v uho zborovodji Milku Škobernetu. Povabil me je v zbor, kar sem rada sprejela. V naši družini smo namreč od nekdaj radi prepevali. Tako že 15 let sodelujem v zboru, ki ima za seboj veliko koncertov in uspešnih nastopov; na republiškem sre-
čanju zborov pred nekaj leti je za las zgrešil bronasto priznanje. Skupaj smo posneli ploščo in izdali kaseto. Ker mi petje veliko pomeni, bom še naprej ostala pri zboru.
Če sem po razpadu amaterskega gledališča pogrešala igranje? Seveda! To vrzel že več kot desetletje zapolnjuje nastopanje v skupini Smeh, ki jo vodi Boris Kuburič, v njej pa sodeluje šest stalnih igralcev. Ime izdaja, da je igra povezana s humorjem, večkrat tudi s skeči o razmerah v domačem življenju. Gledalci v Tržiču, po vaseh v naši občini in v kranjski občini so bili za dobro unco smeha povsod hvaležni. Tudi meni so všeč vesele vloge, zato sedaj študiram Mamin monolog, ki je še posebno veder. Obenem ostaja želja po resnih igrah in morda celo režiji, za kar pa zaenkrat še ni pravih možnosti in dovolj časa. Zato pa ne zamudim ogledov dramskih in drugih predstav v Ljubljani, kamor tržiški ZKO popelje vse več obiskovalcev."
Z Marino Bohinc razmišljava še o tem, kako je človek lahko tako dejaven, kakor ona. Kot pravi, o tem odloča notranjost, veselje za neko stvar. V dvorani jo je vedno navdušil dober obisk in dolg aplavz. Rada prispeva k obogatitvi kulturnega življenja v domačem kraju. In če to potrdijo domačini s priznanji - leta 1978 je prejela kurnikovo nagrado, leta 1980 plaketo mesta Tržič in decembra lani zlato Kurnikovo značko, je vesela tudi take pozornosti. • Stojan Saje
		
	m wmm m m	
Pristavška cesta 31, Tržič Tel.: 57-415; Fax: 57-791
90 LET VODOVODNEGA SISTEMA TRŽIČ
Po letu 1945 so v Tržiču ustanovili občinsko podjetje MEGOPOT, v katerem so imeli poleg komunalnih obratov za tehtnico, kamnolom in tržnico še upravo hiš, žago, kleparstvo in vodovodno inštala-terstvo, gradbeništvo ter razne obrtne, proizvodne in servisne dejavnosti. Z ustanovitvijo podjetja REMONT v letu 1954 so ustvarili jedro, okrog katerega so zbrali tedanje komunalne dejavnosti, ki so jih dotlej vodili iz občinskih pisarn. Podjetje je postalo nosilec priprav za oblikovanje prave komunalne organizacije. Tako se je 28. januarja 1959 rodilo KOMUNALNO PODJETJE TRŽIČ.
Na razvoj komunalnih dejavnosti je pomembno vplivala vključitev nekdanjih vaških občin Kovor, Križe, Leše, Sv. Ana in Sv. Katarina leta 1952 v občino Tržič. Združitev se je kazala tudi v skupni skrbi za enakomernejši splošni in zlasti komunalni napredek v komuni s podvojenim prebivalstvom.
Seveda so Tržičani zgradili prve komunalne naprave že dosti prej! Že leta 1873 so položili prvi javni vodovod iz- prevrtanih macesnovih debel, ki pa se ni najbolje obnesel. Leta 1898 so zgradili vodni zbiralnik nad Pilarno (nad sedanjim naseljem Ravne). Šest let pozneje so položili litoželezne cevi od zajetja do zbiralnika Sv. Jožef, od koder je pritekla voda v prvih 140 hiš.
Po 90 letih ima Tržič več kot 100 kilometrov vodovoda in 65 raznih vodovodnih objektov ter naprav. Čeprav ima dovolj
vodnih virov, pa probleme povzročajo stare napeljave; pretok vode v litoželeznih ceveh zmanjšujejo obloge apnenca, salonitne cevi razpadajo in plastične pokajo. KOMUNALNO PODJETJE TRŽIČ usmerja vse sile v izgradnjo in obnovo vodovodnega sistema Brezje. Le-ta bo povezoval zajetja Hudi graben, Brezje in Žegnani studenec ter zagotavljal pitno vodo za okrog 6000 prebivalcev na desnem bregu Tržiške Bistrice. Potrebne bodo tudi gradnje in obnove drugod, največji zalogaj pa bo gotovo prenova vodovoda v starem mestnem jedru.
Po sprejemu odloka o kanalščini na začetku sedemdesetih iet je stekla tudi gradnja glavnega kolektorja. Izdelanih je okrog 17 kilometrov primarnih in sekundarnih zbiralnikov, kljub sprejetim ureditvenim dokumentom pa lokacija čistilne naprave še ni stoodstotna.
Mnogo nepotrebnih razburjanj pri prebivalcih povzroča neurejena zakonodaja o komunalnih storitvah. Glede pobiranja odpadkov se sedaj vendarle nekaj premika, saj je v postopku sprejemanja nov občinski odlok o ravnanju z odpadki, ki zajema tudi nova merila in način obračuna teh storitev.
KOMUNALNO PODJETJE TRŽIČ si je zastavilo zahtevne cilje že leta 1990 ob registraciji kar 27 uveljavljenih in perspek-
tivnih dejavnosti. Kot napoveduje direktor podjetja LADO SREČNIK, bo ena pomembnejših organizacijskih nalog letos oblikovanje javnega podjetja z večinskim kapitalom občine in vložki zasebnega kapitala. Obenem ugotavlja, da ne zadostuje le dobro organizirano Komunalno podjetje z vestnimi delavci, ampak bo trebaizboljšati tudi splošno skrb prebivalcev za ohranjanje komunalnih naprav, njihov odnos do varovanja okolja in zlasti skupno prizadevanje za lep izgled Tržiča ter okoliških krajev. Zato bodo v jubilejnem letu šrili svoj znani slogan:
00
ttfm nem itd* tWR*nt
KRAJEVNI TELEFONSKI IMENIK ZLATO POLJE KRANJ
AMAJL, D.O.O. KRANJ
AB SANDVUC INTERNATIONAL.
ABAKUS, D.O. O.
ABAKUS, OjOjO.
ABAKUS, D.O.O.
AGENCIJA TRI A
AJONKEHAL.
SLAŠČIČARSTVO
ALEKSIČ ĐUJA
AUBEGOVIČ ŠEFIK
AUDŽANO VIČ HAS63
ALPE AORIA INTERNATIONAL
AMBROŽJČ FRANC
AMO - AVTO ŠOLA,
MBLDELAVMCA
AMD - RAČUNOVODSTVO
AMZS - TEHNIČNA BAZA,
TELEFAK
AMZS • TEHNIČNA BAZA ANDROMAKO SMIUAN ANKO ALEŠKA ANKON MARIJA
ARH JOŽE ARHAR DRAGICA AŽMAN JANEZ BAJD KAREL BAJROVIČ SEDO BALANČ MAJDA BAN ELIZABETA BARIČ BRANE BAUER PETER BAVDEK TKJCA BEDEKOV1Č MIRKO B EDINA JANEZ BEGUŠ ANICA
BEGUŠ HELENA, CVETLIČARNA
BEKTESEVIČ ARSLAN
BELANČIČ ZVONKO,
LIVARSTVO
BEUČCML
BELOVIČ ANTON
BENCO, D.O.O.
BENCO, D.O.O.
BENED4ČIČ VALENTIN
BERCE FRANC
BERIČ STOJAM
BERNARD JANEZ
BERNIK IVAN
BEZLAJ MARTA
BIZJAK BRANKO
BJEGOVIČ PETAR
BLAŽEVIČ DRAGAN
BLAŽIČ JOŽICA
BLAŽIČ SLAVKO
BOŽEGLAV M ARU A
BOŽEK ŽEUKO
BOŽIČ HRAN
BOŽOVIČ DOBRfVOJE
BOGATAJ CECILIJA
BOHNEC MARJAN
BOJAMČ UHLAN
BOLARIČ MIROSLAV
BOLE POLDf
BOLNIŠNICA ZA POROD.
M GINE K.
BONIN LAZAR
BORIČ JURU
BOŠTAR ANA
BRADAŠKA MARUA
BRAJIČ NEDELJ KO
BRATOŽ MITJA
BRE ČE VIČ ZORA
BREMEC MARJETA
BREZAR VERA
BREZNIK MARUA
BRODNJAK ALOJZ
BULA TO VIČ SONJA
BUUČ MARUA
BULOVEC JANKO
CAPUOER FRANC
CAPUDER JOŽE
CEGNAR BORIS
CEJJOŽE
CB4PERMAM DARMKA C«K VALENTIN CUGEUEDO CVETKOV PENCO CVETKOVIČ MARUA CVIRN SIMON ČADEŽ REZKA ČARMAN RADO CEBAŠEK RUDOLF ČEBAŠEK TONE ČEBULAR FANi ČEFARIN FRANC ČEHOVIN BOJAN ČEHOVIN MARUA ČERINIVO ČERNILEC DARINKA ČERVINSKI IVAN ČRNIVEC MARJAN ČRNJAČ DE M ETRU DAKSKOBLER LUDVIK DEBELAK MAJDA DEJANOVIČ MOMIR DELAVEC CECILUA CELJANIH SANUA
KOROŠKA CESTA 41 »1727
KOROŠKA CESTA 2 221A50
ZLATO POLJE 18 222205
ZLATO POLJE 18 212454
ZLATO POLJE 18 212487
KOROŠKA CESTA 4 223233
GOSPOSVETSKA UUCA 3 213848
GRADNIKOVA UUCA 1 212888
ZLATO POLJE 3 212188
GOSPOSVETSKA UL 11 218823
KOROŠKA CESTA 4 223233
UL FRANCA ROZMANA 4 213288
KOROŠKA CESTA S3D 211127
KOROŠKA CESTA 53D 211862
KOROŠKA CESTA 53 214570
KOROŠKA CESTA 53D 214188
UUCA 1 AVGUSTA 11 213031
UUCA 1 .AVGUSTA 9 212878
UUCA 1 AVGUSTA 5 212758
GOSPOSVETSKA UUCA 4 214584
KIDRIČEVA CESTA 9 214218
KOROŠKA CESTA 14 216861
GOSPOSVETSKA UL 11 218888
GOSPOSVETSKA UL 19 212205
GOSPOSVETSKA UL 11 21423«
KIDRIČEVA CESTA 7 212452
GOSPOSVETSKA UL17 214883
UL FRAN.ROZMANA 11 212859
KROŽNA UUCA 16 214210
GOSPOSVETSKA UL17 213680
KROŽNA UUCA 9 213707
LEVSTIKOVA UUCA 1 213610
ZLATO POLJE 12B 215638
ZLATO POLJE 3E 212279
KOROŠKA CESTA 47B 213050
GRADNIKOVA UUCA 2 211283
UL FRANCA ROZMANA 2 214719
KOROŠKA CESTA 53C 212324
KOROŠKA CESTA 53C 212325
UUCA 1-AVGUSTA 1 212689
GRADNIKOVA UUCA 3 213207
ZLATO POLJE 3D 211437
UL FRANCA ROZMANA 2 213659
GRADNIKOVA UUCA 7 213032
KOROŠKA CESTA 53 213618
KIDRIČEVA CESTA 37 212527
KIDRIČEVA CESTA 27 213439
ZLATO POLJE 2A 2122S2
LEVSTIKOVA UUCA 1 212540
ZLATO POLJE 3A 212847
GOSPOSVETSKA UL19 215921
KOROŠKA CESTA 53 212357
KIDRIČEVA CESTA 38 213356
LEVSTIKOVA UUCA 1 212207
UL FRANCA ROZMANA 9 212667
KIDRIČEVA CESTA 13 212459
UUCA 1 AVGUSTA 5 214113
UUCA 1 AVGUSTA 3 218157
KIDRIČEVA CESTA 9 218000
KIDRIČEVA CESTA 3BA 212733
KIDRIČEVA CESTA 11 212458
UUCA 1 AVGUSTA 3 212884
UL FRANCA ROZMANA 4 212579
KIDRIČEVA CESTA 35 212532
ZLATO POLJE 2A 212274 GOSPOSVETSKA UUCA 5 214988
GOSPOSVETSKA UU. 11 213428
UL FRANCA ROZMANA 9 211641
GRADNIKOVA UUCA 11 213311
KIDRIČEVA CESTA 14 212630
UUCA 1 AVGUSTA 3 212883
LEVSTIKOVA UUCA 6 217009
UUCA 1 AVGUSTA 1 212683
UL FRANCA ROZMANA 4 214490
GRADNIKOVA UUCA 7 213239
ZLATO POLJE 3B 212841
KIDRIČEVA CESTA 17 218004
KIDRIČEVA CESTA 7 212451
GOSPOSVETSKA UL 11 213428
KROŽNA UUCA 9 217188
GRADNIKOVA UUCA 9 215828
GOSPOSVETSKA UL17 212786
KIDRIČEVA CESTA 32 212662
GRADNIKOVA UUCA 3 213636
UUCA 1 AVGUSTA 7 218445
UL FRANCA ROZMANA 5 216816
GOSPOSVETSKA UL 11 218370
KIDRIČEVA CESTA 1 213702
UUCA 1 AVGUSTA 7 218431
ULICA 1 AVGUSTA 5 212762
UL FRANCA ROZMANA 4 212561
KIDRIČEVA CESTA 30 210521
KIDRIČEVA CESTA 34 212786
KOROŠKA CESTA 37 211728
UL. FRAN. ROZMANA 11 212660
KIDRIČEVA CESTA 18 212870
GRADNIKOVA ULICA 9 213126
GRADNIKOVA UUCA 1 213306
KIDRIČEVA CESTA 57 212778
KOROŠKA CESTA 53 212356
GOSPOSVETSKA UL 15 218972
KIDRIČEVA CESTA 29 212992
DELO - DOPISNIŠTVO
DELO - DOPISNIŠTVO, TELEFAK
DEMŠAR VB
DEŽNAK MARJAN
DRMČ BRANKO
DJUnč VOJKO
DOLŠAK IVAN
DOLENC DEJAN
DOLGAN SLAVKA
OOLHAR IVAN
DOM INVALIDOV M
BORCEV NOV
DOM UČENCEV
DOM UČENCEV
DOM UČENCEV - TAJNIŠTVO
DOM UČENCEV -ZBORNICA
DOV JAK TONE DRAGOŠ ALOJZ DRAGOŠrVAN DRAKSLER DRAGA DR840VC RUDI DRtNOVEC M8AN DRUŠTVO CrVB-MH MVAUDOV VOJNE DUDA, D.O.O. DUDA, D.O.O. DUDA. D.O.O. DUGANDJIČ JAKOV DVOJNI W, D.O.O., TELEFAK DŽANANOVIČ VDA EFENDfČ VESNA EKARMJLAN ELEKTRO LJUBLJANA ELEKTRO LJUBLJANA -TELEFAK
ELEKTRO LJUBLJANA - RTP
BJPRttL D.OO.
EMONA OBALA KOPER -
ESHOP
ERZMKAT1
ERŽEN DAUBOR,
ELEKTROOJŠTA.
ERŽEN DUŠAN
ERŽEN DUŠAN
ERŽEN ELZI
ERŽEN VINKO, ELEKTRO ERŽEN VnOiMR FAČETI ALENKA FAKULTETA ZA ORG. VEDE - nc FEUMN DUŠAN
FELOm RAFAEL FENDE BROMSLAV FENDE MILKA FERATOVtč HAKO FERKOU ZVONOURA FBJEJ MKJANA FMJEJ ZLATKO FINCI DR MARJAN FBTER ALOJZUA FLERM VLADIMIR FLUS ANGELA FURLAN SONJA GABRIČ BORIS GABRJČ DANCA GARTNAR STANE GARTNAR VINKO GARTNER ANTON GAŠPERLM GRETA GAVRIČ MBJENKO GERIČ MART INKA GERZJNA FRANC GIMNAZIJA KRANJ - UPRAVA GJMNAZUA KRANJ - TELEFAK GLOBAL KRANJ GLOBAL KRANJ GLOBOČNIK MAGDA GNJEZDA SLAVKA GOOMČ DUŠAN GOONIČ IVAN GOGALA BORIS GOLJA ANGELCA GOLMAJER JERNEJ GOLOB FRANC GOLUB FRANČIŠKA GOLUB LJUBOM** GONZ MIRKO GORDIČ ALEKSANDER GORENJSKA BANKA-EKS. GLOBUS GORENJSKA TURISTIČNA ZVEZA
GORENJSKA TURIST. ZVEZA - FAX GORJANC FRANČIŠKA GORJANC JANA GORJANC JANA GORJANC JERCA GORJUP BOJAN GORNIK TOMAŽ GRABEČ EMINA GRANDOVEC FELIKS GRAŠIČ BOGO GRČ AR BOGOMIR GRČAR MARJAN GRČAR MARTA
KOROŠKA CESTA 16 211087
KOROŠKA CESTA 16 212325
ULFRANCA ROZMANA 1 215723
KIDRIČEVA CESTA 5 214301
KIDRIČEVA CESTA 47A 221216
GOSPOSVETSKA UL19 211
GRADN9COVA UUCA 7 21J
KOROŠKA CESTA 47 214196
LEVSTIKOVA UUCA 3 213
ZLATO POLJE 14A 21l
GRČAR MATEJ GRDJA PAVLA GREGORC PETER
GROS BORUT GROSAR FRANC GRU8IČ DARKO GRUBIČ DRAGICA GRUDEN MARJAN HAFNER IVANKA
214238 216031 213445 213136
213537 211717 217856
216008
213111 223600 221365
LEVSTIKOVA UUCA 8 211
KIDRIČEVA CESTA 53 21
KIDRIČEVA CESTA 53 214080 KIDRIČEVA CESTA 53 KIDRIČEVA CESTA 53 UL FRANCA ROZMANA S KIDRIČEVA CESTA 41 UUCA 1 AVGUSTA 9 GRADNIKOVA UUCA 3 UL FRAN. ROZMANA 11 ULFRANCA ROZMANA 9 ZLATO POLJE 11A
LEVSTIKOVA UUCA 8 KOROŠKA CESTA 53D KOROŠKA CESTA 530 KOROŠKA CESTA 530 KIDRIČEVA CESTA 29
ZLATO POLJE 12 217854
GRADNIKOVA UUCA 1 215431
ZLATO POLJE 2 212834
KOROŠKA CESTA 45 211385
KOROŠKA CESTA 22 212864
KOROŠKA CESTA 22 213775
ZLATO POLJE 212864
KOROŠKA CESTA 61 212472
KOROŠKA CESTA 5 211886
KIDRIČEVA CESTA 15 216828
KOROŠKA CESTA 61 212371
KIDRIČEVA CESTA 23 216007
KOROŠKA CESTA 57 212372
KOROŠKA CESTA 61A 217645
KOROŠKA CESTA 61 216088
KIDRIČEVA CESTA 61 212373
ZLATO POLJE 3D 212267
KIDRIČEVA 53 216168
KIDRIČEVA CESTA 12 216712
ZLATO POLJE 2B 212380
KIDRIČEVA CESTA 13 212460
GOSPOSVETSKA UL 13 215336
GOSPOSVETSKA UL 13 216620
ZLATO POLJE 14D 217846
ZLATO PODE 1 213471
ZLATO POLJE 1 213616
KIDRIČEVA CESTA 5 214300
KIDRIČEVA CESTA 28 213603
KIDRIČEVA CESTA 36 211820
ZLATO POLJE 2A 212287
KIDRIČEVA CESTA 7 214218
KIDRIČEVA CESTA 21 214107 UL FRANCA ROZMANA 4 215344
UL FRAN. ROZMANA 11 214508
ZLATO POLJE 2B 212302
UUCA 1 AVGUSTA 1 212874
GRADNIKOVA UUCA 11 213003
KIDRIČEVA CESTA 17 216513
ZLATO POLJE 3C 212340 ULFRANCA ROZMANA 3 215774
KOROŠKA CESTA 13 214648
KOROŠKA CESTA13 212256
KOROŠKA CESTA 27 211320
KOROŠKA CESTA 27 211337
ULFRANCA ROZMANA 2 214111
KIDRIČEVA CESTA 37 212528
KOROŠKA CESTA 16 213505
KIDRIČEVA CESTA 24 217008
KIDRIČEVA CESTA 47 217478
UUCA 1 AVGUSTA 7 211601
GRADNIKOVA UUCA 9 211118
GOSPOSVETSKA UL 19 212782
ZLATO POLJE 4 212235
KIDRIČEVA CESTA 47 221248
ZLATO POLJE 3 212184
UUCA 1 AVGUSTA 7 216726
KOROŠKA CESTA 2
KOROŠKA CESTA 27 223500
KOROŠKA CESTA 27 222526
UUCA 1 AVGUSTA 1 212684
GRADNIKOVA UUCA 5 212482
UUCA 1 AVGUSTA 11 212872
GOSPOSVETSKA UL.19 212496
ZLATO POLJE 1B 212360
ULFRANCA ROZMANA 2 212563
ZLATO POLJE 14E 217647
KIDRIČEVA CESTA 33 216336
KIDRIČEVA CESTA 47A 221118
KIDRIČEVA CESTA 22 211507
KROŽNA ULICA 12 218597
KROŽNA ULICA 12 218598
663   HAFNER MARJAN
HAJD84JAK IVAN
HAŠČIČ BOŽICA
MERLEC LJUDMILA,
KOZMET. SALON
MBL ANTON
HOČEVAR ANTONUA
HORVAT MARJAN
HORVAT SAŠO
HOSTAR VALENTINA
HOTEL C RESNA
HOTEL CRE84A • TELEFAK
KOŽ1Č ANGELCA
HOŽ1Č F8JP,
ELEKTROMEHANIKA
HRANILNICA LON, DO. KRANJ
HR83AR NUŠA
HR83AR TOMAŽ
HRB3ERNK MARJAN
HR83L1AN MCA
HUBER TATJANA
HUDOUN ANA
HUDOVERMK MATEVŽ
HUMER ZLATA
HVASTl FRANC
KaUČ BOŽENA
64D84AR FRANC
ISENAJ SE VLADA
ISKRA SREDNJA ŠOLA
ISKRA SREDNJA ŠOLA •
TELEFAK
JA-MITOURS
JAGODIC DRAGICA
JAGODIC MARUA
JAGODIC MARTIN
JAGR1Č JULU
JAKI JAK
JAKOVUEVIČ DRAGO JANC BORUT JANEŽTČ IVAN JANEŽIČ MAKS JANJIČ VELIKO JANKOVIČ SLAVKO JANŠKOVEC MRKO JARC JOLANDA JARC NASTA JARC TATJANA JAVOR MIRO JEČMK MARTA JEČNtK MATJAŽ JEKUN S8LVA JEKOVEC FRANC JENKO IGOR JENŠTERLE ALOJZ JENŠTERLE MARKO JERALA IVANA JERALA MARJAN JERAM JOŽE JEREB JOŽA
JEREB MATILDA JERMAN ANTON JERMAN DAVORIN JESENOVEC ŠTEFANIJA JOŠT
JOŠT FRANC JOŠT IVAN
JO V ANO VIČ MILORAD JOVIČ IVAN JOV1ĆIČ BRANE JOVNOVIČ VKX> JUREN JOSIP
JURič rvo JURIČ SLAVKO JUSTM FRANC JUVAN IVICA KAJZER FRANCKA KALABIČ MILAN KALAN ŠTEFKA KARUN AVGUST KASTEUC JOŽE KAVAŠ FRANC KAVČIČ MILENA KAVČIČ TATJANA KAVČIČ ZOFUA KAVČNIK FRANCKA KEBER JOŽE KEPIC JANEZ
KERN MARTA, KOZ. SALON, SAVNA
KIKELJ JERNEJ KIRN MARUA KLANČAR OSKAR KLAVORA VERA KLEMENČtČ BOJAN
KOROŠKA CESTA 24 KIDRIČEVA CESTA 31 ZLATO POLJE 148 KIDRIČEVA CESTA 35 KDRIČEVA CESTA 37 KIDRIČEVA CESTA 41 ZLATO POLJE 30 GOSPOSVETSKA UL 17 ZLATO POLJE 17 UUCA 1 AVGUSTA 8 ZLATO POLJE 1A ZLATO POLJE 1A ZLATO POLJE 1A ZLATO POLJE 3A KDRCEVA CESTA 57
KIDRIČEVA CESTA 16 GRADN80OVA UUCA 4 GRADN9COVA UUCA 1 GOSPOSVETSKA UL 15 ZLATO POLJE 3B UL FRAN. ROZMANA 11 KOROŠKA CESTA 5 KOROŠKA CESTA 5 GRADN0COVA UUCA 4
KOROŠKA CESTA 47A KOROŠKA CESTA 27 KIDRIČEVA CESTA 25 KIDRIČEVA CESTA 57 KDRIČEVA CESTA 34 UUCA 1 AVGUSTA 11 UUCA 1 AVGUSTA 3 KDRIČEVA CESTA 29 GRADN8XOVA UUCA 1 GRADNIKOVA UUCA 2 UL FRANCA ROZMANA 7 KDRIČEVA CESTA 26 GOSPOSVETSKA UL 17 GRADNIKOVA UUCA 4 KDRIČEVA CESTA 55
KDRIČEVA CESTA 55 KOROŠKA CESTA 5 ZLATO POLJE 3C GOSPOSVETSKA UL13 KROŽNA UUCA 8 ZLATO POLJE 4 KDRIČEVA CESTA 23 KROŽNA UUCA 6 KIDRIČEVA CESTA 26 KOROŠKA CESTA 31 KDRIČEVA CESTA 33 ZLATO POLJE 3A KOROŠKA CESTA 49 KJDF&ČEVA CESTA 14 KDRDEVA CESTA 38 LEVSTKOVA UUCA 1 KROŽNA UUCA 20 KDPJČEVA CESTA 43 UL FRANCA ROZMANA 8 GRADNIKOVA ULICA 4 ZLATO POLJE 4 KOROŠKA CESTA 20 UL FRANCA ROZMANA 3 UUCA 1 AVGUSTA 8 KDRIČEVA CESTA 20 ZLATO POLJE 6 UL FRANCA ROZMANA 5 GRADNIKOVA UUCA 11 GOSPOSVETSKA UL 13 UUCA 1 AVGUSTA 3 KOROŠKA CESTA 12 GOSPOSVETSKA UL 11 UL FRANCA ROZMANA 1 GRAONBCOVA UUCA 3 KROŽNA UUCA 13 UL FRANCA ROZMANA 1 LEVSTIKOVA UUCA 3 GOSPOSVETSKA UL17 UL FRANCA ROZMANA 3 ZLATO POLJE 3 ZLATO POLJE 3B GRADNIKOVA UUCA 5 UUCA 1 AVGUSTA 7 ZLATO POLJE 3 GRADNIKOVA UUCA 11 UUCA 1 AVGUSTA 7 ULFRANCA ROZMANA 9 ZLATO POLJE 2A ZLATO POLJE 3 KDRIČEVA CESTA 23 KOROŠKA CESTA 14 KROŽNA UUCA 17 ULFRANCA ROZMANA 5 KDRIČEVA CESTA 47A UL FRANCA ROZMANA 2 KDRIČEVA CESTA 3 GOSPOSVETSKA UL 19 KIDRIČEVA CESTA 32
KOROŠKA CESTA 5 GRADNIKOVA UUCA 11 UUCA 1 AVGUSTA 9 KIDRIČEVA CESTA 33 LEVSTIKOVA ULICA 8A GOSPOSVETSKA UL 15
212180
213113
211422 212778 211876
2;3177
213768 214482
217288 123771 212974 212064 215131 215282 212895 213915 212881 213117 213129 212317 212164 2'.2SS4 211567
211540 21316«
2127.21 222664
217848
2;'? vi I
tlita
288257 222884
212151 218227
216618 2^024 216428 114826 211716 21255»
217648 22K22* 213724 214125 213230 212237 213215 212631 213525 216238 214100 213743 212353 213826 212474 213104 213638 214737 21 Ml 212185 212176 212464 218158 212182 211114 214330 213608 212253 212171 214108 2.1002 217174 213214
212569
215923 212651
213650 213310 213591 216715 212973
KLEMENC IVANA	UUCA 1 AVGUSTA 11	214827	MARTINO VIČ BERNARDKA	GRADNIKOVA UUCA 11	212031	PETROL LJUBLJANA -		
KLEMENC RUDOLF	KIDRIČEVA CESTA 21	211618	MARUŠ1Č JOŽEFA	UL FRANCA ROZMANA 4	213209	TAJNIŠTVO	KOROŠKA CESTA 538	218681
KLENOVŠEK MARUA	GRADNIKOVA UUCA 5	212483	MAŠTRAP DRAGO	GOSPOSVETSKA UL 15	214007	PETROL LJUBLJANA, TELEFAK	KOROŠKA CESTA 53B	214894
KLOAR IGOR	UL FRAN.ROZMANA 11	212414	MATUEVIČ MILAN	KIDRIČEVA CESTA 47	214956	PETROL - BENCINSKI SERVIS	KOROŠKA CESTA 538	221262
KNEZ DOROTEJA	ZLATO POLJE 3E	212281	MAUSSER PETER	KIDRIČEVA CESTA 31	216337	PETROL - BENCINSKI SERVIS	KOROŠKA CESTA 18A	222912
KNIF1C VIDA	GOSPOSVETSKA UL 17	212675	MAZDA VjCjC. - SERVIS	KOROŠKA CESTA 53D	222626	PETROVIČ LADO	ZLATO POLJE 7	217851
KOČEVAR NADA	UL FRANCA ROZMANA 5	213732	MEDISAN, D.O.O.	KIDRIČEVA CESTA 47A	218787	PETROVIČ RADE	KIDRIČEVA CESTA 43	215293
KOGEJ ZDENKA	KIDRIČEVA CESTA 35	212530	MEGLIC FRANCI, TRGOVINA	KOROŠKA CESTA 37	211726	PFAJFAR VERA	KIDRIČEVA CESTA 29	213401
KOKALJ BOJAN	GOSPOSVETSKA UL 15	214681	MEHADŽIČ HUSO	ZLATO POLJE 3B	212178	PFLAUM MIRAN	KIDRIČEVA CESTA 1	212496
KOKALJ MARJAN	KIDRIČEVA CESTA 47A	218589	MEHONIČ OSMAN	LEVSTIKOVA UUCA 3	212543	PIBERNIK FRANCE	KIDRIČEVA CESTA 47A	211520
KOKL MILAN	GOSPOSVETSKA UL13	215916	MERCATOR-IZBIRA, TRGOVINA	KOROŠKA CESTA 16	214945	PIKEC GORAZD	ZLATO POLJE 3	212186
KOKRA • TRGOVINA MOJCA	KOROŠKA CESTA 16	212092	MERCATOR-KMETUSTVO,			PINTAR IVAN	ULICA 1 AVGUSTA 7	218430
KOKRA - TRGOVINA DEKOR	KOROŠKA CESTA 35	211322	VRTNARIJA	ZLATO POLJE	212737	PINTARLEON,		
KOKRA-GLOBUS	KOROŠKA CESTA 4	214761	MERCATOR-MESOfZDELKI	KIDRIČEVA CESTA 12	213476	AVTOSERVB	KOROŠKA CESTA 53A	212191
KOLAR BOŽO	KIDRIČEVA CESTA 25	212962	MERKUR KRANJ - PROD.			PINTAR SLAVKO	KIDRIČEVA CESTA 32	214413
KOLAR SERGEJ	KIDRIČEVA CESTA 9	216214	MERKUR	KOROŠKA CESTA 1	223223	P8TIH DRAGICA	UL FRAN. ROZMANA 11	216820
KOUČ MARJETA	UL FRANCA ROZMANA 3	212562	MERKUR KRANJ - TELEFAK	KOROŠKA CESTA 1	221105	PIRNAT STANE	GOSPOSVETSKA UL15	213979
KOLUMB - OKREPČEVALNICA	KIDRIČEVA CESTA 47	217680	MERKUR KRANJ - PARTNER,			PIŠKUR KAREL	KIDRIČEVA CESTA 13	213108
KOMAT DRAGO	LEVSTIKOVA UUCA 1	213931	FAX	KOROŠKA CESTA 2	222905	PIŠKUR KAREL	ZLATO POLJE 3D	212260
KOMPAS - POSLOVALNICA	KOROŠKA CESTA 5	218472	MERKUR KRANJ - GLOBUS	KOROŠKA CESTA 4	214151	PLANINŠEK ANICA	KIDRIČEVA CESTA 34	216012
KOMPAS - POSLOVALNICA,			MERKUR KRANJ - GLOBUS,			PLAN INC MIHA	GRADNIKOVA UUCA 1	215430
FAX	KOROŠKA CESTA 5	211022	FAX	KOROŠKA CESTA 4	218689	PLANINSKO DRUŠTVO	KOROŠKA CESTA 27	212823
KOMPOŠ MKJENA	LEVSTIKOVA UUCA 1	212611	MERLAK DAMUAN	KOROŠKA CESTA 39	215972	PLATIŠE-VELIKANJE		
KOMUNALA • EE VODOVOD,			MERLAK DARINKA	GRADNIKOVA UUCA 3	212466	KAROUNA	KOROŠKA CESTA 51	216226
FAX	KOROŠKA CESTA 41	211246	MEŽEK IRENA	KIDRIČEVA CESTA 36	212796	PODGORŠEK MARUA	ULFRANCA ROZMANA 2	212572
KONDtč MILENA	KIDRIČEVA CESTA 19	212967	Ml	KIDRIČEVA CESTA 47A	218595	PODUPNIK JOŽE	UL FRANCA ROZMANA 9	216821
KOPAČ FRANC, URARSTVO	KOROŠKA CESTA 65	212706	MIHELČIČ ANA	UUCA 1 AVGUSTA 3	214112	PODLOGAH IVANKA	KOROŠKA CESTA 14	214627
KOPAČ IVAN	KIDRIČEVA CESTA 10	213796	MIHELČIČ MARUA	UL FRANCA ROZMANA 3	213714	POGAČNIK DAMJANA	KOROŠKA CESTA 16	211106
KOPAREC ALEKSANDER	GRADNIKOVA UUCA 11	214900	MIHELČIČ MARUA	ZLATO POLJE 12	217854	POGAČNIK DR. MIHA	ZLATO POLJE 12	215215
KOP JAR PAVLA	KIDRIČEVA CESTA 24	212254	MIHEUČ BOJAN	GRADNIKOVA UUCA 5	212480	POGAČNIK MAG. FRANC	KOROŠKA CESTA 69	212006
KORČE FRANC	GOSPOSVETSKA UL 15	214030	MIHELIČ JOŽICA	GOSPOSVETSKA UL13	213524	POLAJNAR HELENA	UL FRANCA ROZMANA 1	213101
KORBAR MILAN	KIDRIČEVA CESTA 27	215014	MHOČ MIRO	ZLATO POLJE 3C	212228	POLANEC SANDi	ZLATO POLJE 3	211436
KORDEŽ VDA	UUCA 1 AVGUSTA 1	213334	MIKLAVČIČ ANTON	GOSPOSVETSKA UL 13	212366	POPOVIČ PETAR	ZLATO POLJE 3D	212268
KORDIŠ ANTONUA	KIDRIČEVA CESTA 28	212975	MIKUŠ ANICA	KOROŠKA CESTA 14	212322	POREDOŠ LJUDMILA	KIDRIČEVA CESTA 1	213646
KORŠIČ LOVRO	GOSPOSVETSKA UUCA 8	212716	MILOJ EVIČ MEUTA	KIDRIČEVA CESTA 25	212983	POŠTRAK ŠTEFKA	KIDRIČEVA CESTA 30	216542
KOSMAČ JOŽE	GOSPOSVETSKA UL 19	212204	MIŠIC ALEKSANDER	KIDRIČEVA CESTA 27	214168	POTOČNIK FRANCKA	UL FRANCA ROZMANA 2	212568
KOSTOVSKI ŽTVKO	UUCA 1 AVGUSTA 3	215924	MUNAR IVAN	GOSPOSVETSKA UL15	213315	POTOČNIK MOTAN	KIDRIČEVA CESTA 47	218592
KOŠIR EDtTA	KROŽNA UUCA 2	212732	MOBITEL D.O.O.	KOROŠKA CESTA 27	222616	POVŠNAR STANE	KIDRIČEVA CESTA 35	216013
KOŠIR OFEUJA	GRADNIKOVA UUCA 4	212607	MOBITEL D.O.O. - TELEFAK	KOROŠKA CESTA 27	221616	POZNAJ ELŠEK MARJETA	LEVSTIKOVA UUCA 3	212544
KOŠIR PAVLA	GRADNIKOVA UUCA 7	213324	MOČNIK FRANCKA	GOSPOSVETSKA UL 19	213865	PRAČA ZORA	LEVSTIKOVA ULICA 1	213930
KOŠNIK ALEKSANDER	GOSPOSVETSKA UUCA 7	214611	MOČNIK IVANKA	GRADNIKOVA UUCA 3	213837	PRAH LADKO	GOSPOSVETSKA ULICA 6	212717
KOŠNJEK FRANC	KROŽNA UUCA 1	212446	MOKOREL FRANC	UL FRANCA ROZMANA 4	212275	PRAPROTNIK JOŽICA	GOSPOSVETSKA UL 17	214614
KOTNIK MILKA	GRADNIKOVA UUCA 1	212491	MOLK MIRO	KIDRIČEVA CESTA 12	212953	PREMROU APOLONUA	KIDRIČEVA CESTA 24	212896
KOVAČ FRANCKA	GOSPOSVETSKA UL 11	214025	MRAK ETELKA	UL FRANCA ROZMANA 4	212580	PRESKAR MILENA	UL FRANCA ROZMANA 5	214238
KOVAČ MINKA	ZLATO POLJE 18	213338	MRAK KRISTA	KIDRIČEVA CESTA 23	216006	PREVENT	KIDRIČEVA CESTA 53	217081
KOVAČEVlč VUKAŠIN	ZLATO POLJE 3D	212256	MRAK LEOPOLD	UUCA 1 AVGUSTA 1	213131	PRIMOŽIČ JOŽE	GOSPOSVETSKA UL 15	213730
KOVAČIČ MARICA	ZLATO POLJE 3C	212225	MRAVLJE VINKO	UL FRANCA ROZMANA 5	213623	PRISLAN DUŠAN	GOSPOSVETSKA UL 17	214215
KOVAČIK ZDENKA	ZLATO POLJE 6	212243	MULALIČ ALUA	ZLATO POLJE 3A	212158	PROCOM 84ŽENVtB4G D.O.O.	KIDRIČEVA CESTA 53	221106
KOZINA BOGDAN	KIDRIČEVA CESTA 9	216444	MULEJ IRENA	UUCA 1 AVGUSTA 5	216727	PROCOM INŽENIRING,		
KOZINA VILJEM	GOSPOSVETSKA UL 11	214237	MURI EMIL	KIDRIČEVA CESTA 28	216543	D.O.O. - FAK	KIDRIČEVA CESTA 53	223106
KOZJEK-NUSS KLARA	KIDRIČEVA CESTA 43	214629	MURI MAJDA	GRADNIKOVA UUCA 3	213107	PROCOM SERVIS	KOROŠKA CESTA 20	221226
KOŽELJ ANTON	KIDRIČEVA CESTA 34	211805	MUROVEC MARUA	UL FRANCA ROZMANA 4	215927	PROCOM SERVIS - TELEFAK	KOROŠKA CESTA 20	221220
KOŽUH MARUA	UL FRAN. ROZMANA 11	214509	NADfŽAR STANE	GOSPOSVETSKA UL 19	213811	PROSENC JOŽE	KROŽNA UUCA 7A	213630
KRAJEC JOŽE	UUCA 1 AVGUSTA 11	212877	NAPOKOJ ALENKA	KOROŠKA CESTA 37	212362	PROTIČ IMLKA	UL. FRANCA ROZMANA 4	214716
KRAJEVNA SKUPNOST			NAPOKOJ BOGDAN	GRADNIKOVA UUCA 7	212312	PRŠA ZDENKA	KIDRIČEVA CESTA 36	
ZL. POLJE	UL FRAN. ROZMANA 13	211072	NARTNIK TONI	KIDRIČEVA CESTA 47	218591	PUCE MARUA	KIDRIČEVA CESTA 21	211616
KRAJNC MARIJA	UL FRANCA ROZMANA 7	212697	NE7JREVIČ HASAN	ZLATO POLJE 3B	212837	PUCONJA BRANKO	ZLATO POLJE 38	212888
KRALJ OLGA	GRADNIKOVA UUCA 4	212120	NEŽMAH JUUJANA	KIDRIČEVA CESTA 15	216002	PUCONJA MIHAELA	GRADNIKOVA ULICA 3	212487
KRANJC IVAN	GOSPOSVETSKA UL 17	214214	NIKA, D.D.	KOROŠKA CESTA 2	211643	PUHAR ANICA	GRADNIKOVA UUCA 9	215351
KRE M ENO VIČ RADI VOJ	ZLATO POLJE 38	212836	NIKA, D.D.	KOROŠKA CESTA 2	211644	PUST ZOFKA	ULICA 1 AVGUSTA 9	214537
KREUTZ DAMUAN	GRADNIKOVA UUCA 11	212633	NIKOLOVSKI DOJČIN	GRADNIKOVA UUCA 9	212639	PUŠKAH HAZIM	ZLATO POLJE 2A	212271
KREVH VMKO	GOSPOSVETSKA UL11	214024	NINIČ MILAN	ZLATO POLJE 3B	212940	RADOSAVUEVIČ ACO	UL FRANCA ROZMANA 7	213128
KRISTAN JELKA	ZLATO PODE 11	215746	NOVAK DARKO	UUCA 1 AVGUSTA 1	213335	RAJNER JANEZ	GOSPOSVETSKA UL 13	215018
KRISTAN MARJAN	KROŽNA UUCA 19	212463	NOVAK DRAGO	GRADNIKOVA UUCA 1	213208	RAKOVEC MARUA	ULFRANCA ROZMANA 2	214806
KRISTANC DRAGICA	UL FRANCA ROZMANA 2	212567	NOVAK SAŠO	GRADNIKOVA UUCA 11	212632	RAMOVŠ F ANI	UL FRANCA ROZMANA 2	214807
KRIŠTOF ROZALU A	ZLATO POLJE 3	212172	NOVAK VALERIJA	KIDRIČEVA CESTA 5	216451	RANT DR. MAG. MARKO	ZLATO POLJE 11B	217857
KRNIČAR MIMI	KOROŠKA CESTA 16	217401	OBLAK JAKOB	GRADNIKOVA UUCA 3	213106	RATKOVIČ RADOMIR	UL FRANCA ROZMANA 7	215764
KRT MATEVŽ	ZLATO POLJE 16	215553	OBROL SIMON	ZLATO POLJE 9	217853	RAVNIKAR ALEKSANDER	UL FRANCA ROZMANA 5	213733
KRYŠTUFEK FRANČIŠKA	KIDRIČEVA CESTA 13	215477	ODAR IVANKA	KIDRIČEVA CESTA 27	215015	RAZDRH STANE	GOSPOSVETSKA UL 13	216376
KUHAR MARJAN	UL FRANCA ROZMANA 3	211138	OGRIZEK DANICA	KOROŠKA CESTA 16	217400	RAZINGER JARO	KOROŠKA CESTA 10	213578
KURALTPAVLA	KIDRIČEVA CESTA 57	211863	OGRIZEK PAVLA	KIDRIČEVA CESTA 35	212529	RAZPOTNIK ŠTEFAN	ULFRANCA ROZMANA 7	218636
KURAT MARKO	GRADNIKOVA UUCA 1	212368	OKORN RADO	KIDRIČEVA CESTA 26	216015	REBERŠEK IVAN	GOSPOSVETSKA UL 15	212798
KURDŽA ŽTVKO	ZLATO POLJE 3D	212269	OMAN FRANC	LEVSTIKOVA ULICA 4	212777	REBOLJ FRANC	KROŽNA UUCA 14	218670
KUSTER IVANA	ZLATO POLJE 3	212170	OMAN VDA	UUCA 1 AVGUSTA 7	218158	REDŽEMATOVIČ ADEM	ZLATO POLJE 2B	212363
KUŠTRM BORB	GOSPOSVETSKA UL. 13	212653	OMEJC FRANC	GRADNIKOVA UUCA 11	215350	REDŽIČ IVANKA	GRADNIKOVA ULICA 9	212638
LAKNER LEA	KIDRIČEVA CESTA 18	215025	OPAKA LJUDMILA	UL FRANCA ROZMANA 9	212672	REKAH IVANA	ZLATO POLJE 15C	212468
LAUČ NIKOLA,			OPARA STANISLAV	KIDRIČEVA CESTA 39	216030	RELJA MARUA	GOSPOSVETSKA UL 11	218968
ELEKTROINSTALACUE	KOROŠKA CESTA 10	214191	OPEKA MARUA	KOROŠKA CESTA 12	213504	RENKO GORAZD	KOROŠKA CESTA 12	211983
LAMOVŠEK IGOR	KIDRIČEVA CESTA 23	212980	OSNOVNA ŠOLA	KIDRIČEVA CESTA 51		REP1NC IVAN	KOROŠKA CESTA 10	212821
LAP ANJA NADCŽAR BOŽA	KIDRIČEVA CESTA 8	212852	HELENE PUHAR		214828	REPOVŽ DARKO	KOROŠKA CESTA 67	212007
LASTOVKA	KOROŠKA CESTA 16	211003	OSNOVNA ŠOLA	KIDRIČEVA CESTA 49		RESANOVIČ STEVO	ZLATO POLJE 3F	212846
LAVIČKA BORUT	KIDRIČEVA CESTA 45	215024	FRANCE PREŠEREN		211372	REŠEVALNA POSTAJA	GOSPOSVETSKA UL 10	222317
LAVRIČ DR. BORIS	KIDRIČEVA CESTA 35	212528	OSNOVNA ŠOLA F.PREŠEREN,	KIDRIČEVA CESTA 49		REVAKOVA DR. ELENA	ZLATO POLJE 1	212358
LAZAR EDO	GRADNIKOVA ULICA 3	217018	FAX		211396	REVRTA. D.O.O.	KIDRIČEVA CESTA 47A	221066
LEKARNA - UPRAVA	GOSPOSVETSKA UL 12	217062	OSTERMAN ŠTEFAN	KIDRIČEVA CESTA 47	217591	RIHTER IVANKA	GOSPOSVETSKA UL. 19	212785
LEKOVIČ JELENA	GRADNIKOVA UUCA 7	212595	OVSENEK BRUNO	-~Q»ČEVA CESTA 8	212957	RJAVEČ ANGELA	GRADNIKOVA UUCA 2	215855
LENKO JANKO	UUCA 1 AVGUSTA 9	214536	PAHOR UROŠ	UUCA 1 AVGUSTA 9	212326	RNKOVD STEVO	UL FRANCA ROZMANA 1	213285
LESKOV AR BOJAN	KIDRIČEVA CESTA 25	214014	PANDŽA TIHOMU	ZLATO POLJE 3C	212226	ROBAR JANEZ	UUCA 1 AVGUSTA 7	218444
UKOZAR STANISLAV	UL FRAN. ROZMANA 11	212661	PANGOS JOLANDA	ZLATO POLJE 3	212173	ROGIČ MARICA	UUCA 1 AVGUSTA 7	212772
UP AR ANDREJ	ZLATO POLJE 2C	214625	PANTEUČ NADA	ZLATO POLJE 3C	212336	ROGIČ MBJVOJ	ZLATO POLJE 28	212362
UPOVAC MCA	KOROŠKA CESTA 13	216077	PANTER TRADE, D.O.O.	KIDRIČEVA CESTA 53	222870	ROPRETJERCA	UUCA 1 AVGUSTA 9	214124
LOTRIČ JANEZ	LEVSTIKOVA UUCA 10	212666	PANTER TRADE, D.O.O.	KIDRIČEVA CESTA 53	217798	RUČIGAJ VALENTINA	KIDRIČEVA CESTA 22	211067
LUKAN BOŽO	ZLATO POLJE 28	212389	PANTOVIĆ TOMISLAV	ZLATO POLJE 3	212186	RUGALE VDA	KIDRIČEVA CESTA 3	213703
LUKČIČ AVGUST	GRADNIKOVA UUCA 9	223040	PARTEU DRAGA	UUCA 1 AVGUSTA 7	214331	RUJEVtč PETAR	ZLATO POLJE 38	212938
L U Kić BORO	ZLATO POLJE 2B	212383	PARTNER, D.O.O.	KOROŠKA CESTA 41	223678	RUS MAGDA	KOROŠKA CESTA 12	214101
LUKMAN FRANC	KIDRIČEVA CESTA 20	212963	PAVEC FRANC	LEVSTIKOVA UUCA 1	216211	• AB	GOSPOSVETSKA UL 19	221777
LUŠINA MAJA	GRADNIKOVA UUCA 11	212634	PAVUČ TEREZU A	KIDRIČEVA CESTA 26	212976	SABRINA, D.O.O.	KIDRIČEVA CESTA 47	221261
MAĆEFAT ZDENKO	UL FRANCA ROZMANA 9	213608	PAVLIN BOJAN	GRADNIKOVA ULICA 7	211638	SAKLŠEK JOŽE, TRGOVINA	KIDRIČEVA CESTA 23	212878
MAHtč IR F AN	ZLATO POLJE 3B	212171	PAVLOV MILO RAD	ZLATO POLJE 3E	212265	SANDULOVIČ STANOJE	ZLATO POLJE 15A	212471
MAHNE FRANC	KROŽNA UUCA 10	218902	PEČENIK ALOJZ	ZLATO POLJE 15	218644	SANDVIK REPRESENTATTVE		
MAJCE BOGDAN	GOSPOSVETSKA UL 17	214615	PEGAM JOŽE	KROŽNA ULICA 13	212140	OFFDE	KOROŠKA CESTA 2	211544
MAJER DANIJELA	ZLATO POLJE 3A	212154	PEKOU BOJANA	GRADNIKOVA UUCA 1	212492	SEDEJ JANKO	ZLATO POLJE 19	212464
MAJE RLE PAVLA	GRADNIKOVA ULICA 5	213927	PERIC NEVENKA	KIDRIČEVA CESTA 46	212539	SEDEJ JANKO	ZLATO POLJE 19	212466
M A KI Vič DRAGOMIR	KOROŠKA CESTA 53	212318	PERIC TONKA	UL FRANCA ROZMANA 1	213100	SEDEJ JANKO	ZLATO POLJE 19	217644
MAKUC KAREL	GOSPOSVETSKA UL 15	214008	PERKOVIČ MILOŠ	KIDRIČEVA CESTA 33	212538	SELIŠ KAR AMALIJA, PROF.	KIDRIČEVA CESTA 20	212316
MAKUC LJUBO	UUCA 1 AVGUSTA 1	212666	PERNAR ROZINA	KIDRIČEVA CESTA 21	216811	SELJAK FRANC	GRADNIKOVA UUCA 1	212370
MANOJLOVIČ RANKO	ZLATO POLJE 3A	212152	PERNE ALOJZ, GALANT.	KOROŠKA CESTA 33		SEMEN MARUA	KIDRIČEVA CESTA 22	216629
MARIC ČEDOM IR	UL FRANCA ROZMANA 2	212576	KOVINSKA		211941	SENČAR AVGUST	ZLATO POLJE 30	212261
MARINČEK ANA	KIDRIČEVA CESTA 37	216003	PERNE ANGELA	UL FRANCA ROZMANA 1	211348	SENJ AK IVO	KOROŠKA CESTA 53	212314
MARINŠEK METKA	KIDRIČEVA CESTA 47	218590	PERNE TONE	KIDRIČEVA CESTA 36	215130	SEVER JANEZ	KIDRIČEVA CESTA 13	213202
MARJANOVD ADAM	KOROŠKA CESTA 10	212444	PERVANJE ROBERT	ULICA 1 AVGUSTA 1	213130	SHAOIR GASHI	GRADNIKOVA ULICA 3	212488
MARKEŽIĆ MARKO	ZLATO POLJE 30	212227	PETRAŠ ZVONKO	ZLATO POLJE 3A	212666	SILA FRANC ING.	KIDRIČEVA CESTA 39	212876
MAROLT TONE	KOROŠKA CESTA 10	214467	PETRIĆ VANJA, ŠIVILJSTVO	KOROŠKA CESTA 16	212240	8IMONIČ PETER	GOSPOSVETSKA UL. 11	218371
SIRC MAJDA
SMRC MARJAN
SITAR HELENA
SITAR JOŽE
SITAR LUDVIK
SLADOJEVIC LUDVIK
SLAK JOŽE
SLAVIC MIROSLAV
SLOBODJANAC ANTON
SLOVENICA ZAVAROVALNIŠKA
HIŠA
SLOVENICA ZAVAROVAL.
HIŠA-FAK
SLOVENLJATURIST
SLOVENUATURtST - TELEFAK
SLOV. ZBORNICA OBRTI
•NPOOJET.
SMAJIC ŠEMSO
SMOLE JANA
SMOUČ MARKO
SODNIK BOJANA
SOFRONIEVSKI TRPE
SOfiČAN JOŽICA
SBEDNJA ELEKT. M
STROJNA ŠOLA
STAJIC UDUA
8TAJNKO IVANKA
STANOVŠEK ANA
STAROVAŠNIK ŠTEFANIJA
STEP AN MAG. MILOŠ
STEVANOVIĆ ERAZMA
STOISAVUEVIČ MAJDA
STOJANOVTČ DUŠANKA
STOP AR FELIKS
STRANJAC EDO
STRGAR IVAN
STRMAN ZORAN
STRNAD UUBA
STRNIŠA DAM
STRUPI VENCESLAVA
STUDIO OREH
SUKIČANA
JAJN LEOPOLD, ATELJE SAJNOVIĆ SLAVKO SAUNGER ZLATKO SAUS VERONIKA SEGULA MILAN JEME JANEZ *EMRL ANTON SENK FRANC fEPETAVC MARTA SERNEK IGNAC
Sest urena
SlFKov« MATJAŽ f'PRER MARUA
šilar anica šilar marua šiler anica šiling mena
ŠINKOVEC STANE ^KANTAR MIRKO fKERJANC MARUA
Smidjože
fMTTEK STANISLAV SORU STANE SORO SALEM SPAROVEC JOŽICA S^EHAR IVAN
FRANC STAJNBAHER GUSTAV ?TALEC MAJA fTEBLAJ ALOJZ SJEFANCIČ IVANKA FpE ALOJZ PEMPIHAR BRUNO r^ERBENK FRANC r^EU DONAT fJJBELJ JANEZ IJGLIC JUSTINA gjRN MARUA |3«N MARUA gROS MIROSLAVA STRUKEU MARUA f!j*lEC MARKO £yLAR ANTON n^AR JELKA g*"" KRSTAH
I^J^OBORISLAV JJfTERŠKlMHELA
^AVGUST f'ARCLADO JALAR ŠTEFKA ^ALEKSANDER '•CAR DRAGICA ;»NTA MAJDA /0MAZ1N ALOJZ
MARJAN JOMCVUDIMIR JOMWacpAvao JOMŠE PAVLA
2*$* "ANKA
I^Uknejko
I°«KARigor I°«KAR MARUA TRa!!a^ VLADIMIR
TrJS'^NČEK JANJA |^EK MATEVŽ
TRg/v Gabrijela IJOOVINAAS TR0QRLKi BRANE
KIDRIČEVA CESTA 35 212531
KIDRIČEVA CESTA 27 213438
UL FRANCA ROZMANA 5 213125
UL FRANCA ROZMANA 5 216817
UL FRANCA ROZMANA 4 215826
ZLATO POLJE 3 212183
ULICA 1 AVGUSTA 7 212773
GRADNIKOVA UUCA 7 212313
GRADNIKOVA ULICA 5 211313
KOROŠKA CESTA 2 222850
KOROŠKA CESTA 2 222350
KOROŠKA CESTA 29A 211046
KOROŠKA CESTA 29A 211046
KOROŠKA CESTA 20 221474
KIDRIČEVA CESTA 33 212537
ULICA 1 AVGUSTA 5 212768
GRADNIKOVA ULICA 5 212485
KROŽNA ULICA 15 223773
KIDRIČEVA CESTA 11 211700
GRADNIKOVA ULICA 2 211778
KIDRIČEVA CESTA 55 211132
ZLATO POLJE 3 212187
GRADNIKOVA ULICA 5 212481
GOSPOSVETSKA ULICA 4 214505
GRADNIKOVA UUCA 7 213239
KROŽNA ULICA 10 216903
KIDRIČEVA CESTA 9 216001
ZLATO POLJE 14C 218374
KIDRIČEVA CESTA 38 212794
GOSPOSVETSKA UL 11 216922
ZLATO POLJE 2A 212272
LEVSTIKOVA ULICA 1 211602
KIDRIČEVA CESTA 11 211700
GRADNIKOVA ULICA 2 213116
ULICA 1 AVGUSTA 11 213002
UUCA 1 AVGUSTA 7 212771
ZLATO POLJE 3K 213220
ULICA 1 AVGUSTA 9 213112
KIDRIČEVA CESTA 7 216215
GRADNIKOVA ULICA 2 212546
ZLATO POLJE 2A 212296
ULICA 1 AVGUSTA 5 212757
UL FRANCA ROZMANA 3 213502
KOROŠKA CESTA 16 211107
KIDRIČEVA CESTA 12 216713
GOSPOSVETSKA UL 15 215819
KIDRIČEVA CESTA 36 216619
UL FRANCA ROZMANA 9 213536
KIDRIČEVA CESTA 47 214488
KOROŠKA CESTA 14 214626
KIDRIČEVA CESTA 10 211903
UL FRANCA ROZMANA 4 213895
LEVSTIKOVA UUCA 3 217025
KOROŠKA CESTA 12 216600
LEVSTIKOVA UUCA 2 212658
UL FRANCA ROZMANA 2 214110
KIDRIČEVA CESTA 24 213058
KOROŠKA CESTA 18 218781
KIDRIČEVA CESTA 25 216610
KOROŠKA CESTA 14 213270
KIDRIČEVA CESTA 26 216014
ZLATO POLJE 2A 212273
KIDRIČEVA CESTA 39 216914
GRADNIKOVA ULICA 2 212547
KIDRIČEVA CESTA 8 212955 GOSPOSVETSKA ULICA 7 214610
ZLATO POLJE 11C 215747
LEVSTIKOVA ULICA 3 218252
KIDRIČEVA CESTA 5 211220
GOSPOSVETSKA UL 17 212767
GRADNIKOVA ULICA 4 212558
KIDRIČEVA CESTA 13 213109
UL FRANCA ROZMANA 9 212830
GOSPOSVETSKA UL 19 213687
KOROŠKA CESTA 10 214156
GRADNIKOVA ULICA 4 213427
UL FRANCA ROZMANA 3 213725
GOSPOSVETSKA UL 13 215017
GRADNIKOVA ULICA 5 211312
GOSPOSVETSKA UL19 215922
GRADNIKOVA ULICA 3 213137
ZLATO POLJE 15B 213339
GRADNIKOVA ULICA 3 213417
ZLATO POLJE 3B 212939
KROŽNA ULICA 5 216907
UL FRANCA ROZMANA 9 212668
KIDRIČEVA CESTA 11 215291
LEVSTIKOVA UUCA 3 218440
KIDRIČEVA CESTA 32 214412
KIDRIČEVA CESTA 27 212988
KIDRIČEVA CESTA 24 213272
KIDRIČEVA CESTA 19 216005
ULICA 1 AVGUSTA 11 212878
KIDRIČEVA CESTA 8 212863
KROŽNA ULICA 3 213158
ULICA 1 AVGUSTA 3 212886
UL FRANCA ROZMANA 2 212570
ZLATO POLJE 3C 212341
GRADNIKOVA ULICA 11 213325
KROŽNA ULICA 7A 212860
KIDRIČEVA CESTA 18 216256
KOROŠKA CESTA 12 212321
ULICA 1.AVGUSTA 1 212692
KIDRIČEVA CESTA 7 212453
KIDRIČEVA CESTA 11 212457
KROŽNA ULICA 7 213708
ZLATO POLJE 3E 212280
UUCA 1 AVGUSTA 3 212833
TRŠAN JAKOB	UL FRANCA ROZMANA 2	212564
TRŠINAR JOŽE	KOROŠKA CESTA 31	218893
TURINEK MIRAN	KIDRIČEVA CESTA 38	211438
TURISTIČNA AGENCUA		
TRI A - FAX	KOROŠKA CESTA 4	223233
TURISTIČNO DRUŠTVO	KOROŠKA CESTA 29	211361
TUŠAR JOŽEFA	ZLATO POLJE 3E	212278
UDIR ELIZABETA	KIDRIČEVA CESTA 29	213914
URBANC JOŽE	KROŽNA ULICA 5	218906
URBANČ MARJETA	ZLATO POLJE 3	212244
URBIHA JADRANKA	ULICA 1 AVGUSTA 3	216238
UZEJROVIČ BRACO	ZLATO POLJE 3D	212258
VADNJAL DR. JAKA	GOSPOSVETSKA UL 17	211420
VALANT JANKO	KROŽNA ULICA 4	214211
VALENČIČ-ČELIK DUNJA	KOROŠKA CESTA 10	214464
VALENTINČIČ ALEKSANDRA	GRADNIKOVA ULICA 9	213127
VARAGIČ DRAGAŠ	UL FRANCA ROZMANA 9	212664
VARLJANEZ	UL FRANCA ROZMANA 7	217896
VEBLE JOŽE	UL FRANCA ROZMANA 5	213622
VELI KANJE MILOŠ	ULFRANCA ROZMANA 3	213715
VERTOVŠEK STANE	GOSPOSVETSKA UL 15	218973
VESEL M HAN	GOSPOSVETSKA UL 19	212783
(	l Lil J J  J jI *	
C, E, D, (TUDI B) KATEGORIJE KOROŠKA CESTA 5, TEL: 213-160
VIDIC JULU VIDIC SLAVKO
VILFAN-PETROVIČ BARBARA VINDIŠ SILVESTER
VIRNIK OLGA VBTT VERENA VIŠIČ JELKA VODOPIVEC BORIS VOGRIČ ANTONU A VOGRINC DUŠAN VOLA V ŠE K EDO VOLK ANICA VOZEL IGOR VOZEL MILE VRTAČNIK BOJAN VUČENOVIČ PAJO VUKEUČ NEDELJ KO VUKOVIČ ZLATKO VRTEC SLAVC IVO JOKL VVEISSEISEN MOJCA ZABRET SLAVKA ZADNIKAR MILENA ZAJC JANEZ ZAJC MARUA ZAKOJČ JOŽE ZAKOTNIK GAŠPER ZAKOTNIK MOJCA ZAKRAJŠEK ANDREJ ZAKŠEK STANKO ZALETELI SIMONA ZAMAN VIKTOR ZAPLOTNIK RINA ZAPLOTNIK SAŠA ZAVAROVALNICA MARIBOR, D.D. ZAVOD ZA ZDRAV. ZAVAROVANJE
ZAVOD ZA ZDRAV.
ZAVAROV. - FAX
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO
VARSTVO
ZDRAVSTVENI DOM
ZDRAVSTVENI DOM - TELEFAX
ZOBNA POUKUNIKA
ZEBEC IVAN
ZIHERL IVANA
ZIHERL MILAN
ZLATE BOŠTJAN
ZUPAN IVAN
ZUPAN JANEZ
ZUPAN MARJO
ZUPAN STANE
ZUPAN URH
ZUPANČIČ FRANC
ZUPANČIČ LOJZKA
ŽALOHAR DANA
ŽBOGAR ANGELA
ŽBOGAR JANEZ
ŽEPIČ MARUAN
ŽEPIČ MARJAN
ŽEPIČ MARJETA
ŽEROVNIK IVAN
ŽEROVNIK IVO
ŽGAJNAR FRANC
ŽGAJNAR RAFAEL
ŽIBERT ALOJZ
ŽIBERT BOGOMIR
ŽIDANIK BOJAN
ŽIVILA KRANJ - BIFE
ŽIVILA KRANJ -TRGOVINA
ŽIVILA KRANJ - RESTAVRA.
PARK
ŽIVILA KRANJ - GLOBUS ŽUKEVIĆ BORIS ŽURA BOJAN
GOSPOSVETSKA UL 17 214736
UL FRANCA ROZMANA 7 218837
ZLATO POLJE 7 216158
UL FRANCA ROZMANA 1 215732
KIDRIČEVA CESTA 16 213357
GOSPOSVETSKA UUCA 1 213210
KOROŠKA CESTA 31 218892
GRADNIKOVA ULICA 9 214901
ULICA 1 AVGUSTA 1 212673
KIDRIČEVA CESTA 7 216445
GOSPOSVETSKA UL 15 213314
GRADNIKOVA ULICA 4 212606
KROŽNA UUCA 1A 211328
KIDRIČEVA CESTA 22 211506
GRADNIKOVA UUCA 2 214602
ZLATO POLJE 2A 212251
ULFRANCA ROZMANA 4 212587
ZLATO PODE 3B 212949
LEVSTIKOVA ULICA 6 211179
ZLATO POLJE 12C 215639
GRADNIKOVA ULICA 7 212596
UUCA 1 AVGUSTA 1 213431
GRADNIKOVA ULICA 7 213033
KIDRIČEVA CESTA 31 214711
GOSPOSVETSKA UL 13 214051
ZLATO POLJE 10 217852
KIDRIČEVA CESTA 39 216915
KIDRIČEVA CESTA 20 212962
KIDRIČEVA CESTA 10 213446
ZLATO POLJE 3C 212337
LEVSTIKOVA ULICA 1 211603
ULICA 1 AVGUSTA 3 215925
KIDRIČEVA CESTA 29 213809
KIDRIČEVA CESTA 47 217087
GOSPOSVETSKA UL 12 217665
GOSPOSVETSKA UL 12 217496
GOSPOSVETSKA UL.12 211556
GOSPOSVETSKA UL 10 215261
GOSPOSVETSKA UL 12 218481
GOSPOSVETSKA UL8A 217466
GRADNIKOVA ULICA 1 212490
LEVSTIKOVA ULICA 1 213931
GOSPOSVETSKA UL 19 212648
KOROŠKA CESTA 33 212495
LEVSTIKOVA ULICA 3 216210
ZLATO POLJE 16 215552
GRADNIKOVA ULICA 3 217010
ULICA 1 AVGUSTA 3 218156
GRADNIKOVA ULICA 4 213426
KIDRIČEVA CESTA 35 213424
GRADNIKOVA ULICA 1 213416
KOROŠKA CESTA 12 213594
ULICA 1 AVGUSTA 5 212697
UL FRANCA ROZMANA 2 212566
ZLATO POLJE 12A 217855
ZLATO POLJE 5 212236
ZLATO POLJE 5 217850
KROŽNA ULICA 11 218900
KROŽNA ULICA 11A 218901
KIDRIČEVA CESTA 17 212985
LEVSTIKOVA ULICA 3 218441
KIDRIČEVA CESTA 17 216512
KIDRIČEVA CESTA 17 216840
GOSPOSVETSKA UL 15 215339
KIDRIČEVA CESTA 1 218587
KIDRIČEVA CESTA 12 212383
KOROŠKA CESTA 10 214441
KOROŠKA CESTA 4 214471
UL FRANCA ROZMANA 7 213124
ZLATO POLJE 4 212234
BRALCEM GORENJSKEGA GLASA POKLANJAMO UGODNE CENE:
radiator 22-605 x 600 1456 W 5790 SIT
radiator 22-605 x 1000 2500 W 8398 SIT
regulator vleka Samson 3/4 3490 SIT
črpalka Gruntfos s holandci 1 cola 7990 SIT
ekspanzijska posoda 35 I 2890 SIT
cevni termostat IMIT 998 SIT
mešalni ventil 4 potni 1 cola 2990 *SIT
bojler kombiniran elekt/centr 80 I 13300 SIT
vrtna pipa z nastavkom za gumi cev 1/2 290 SIT ugodno tudi peči in ostalo blago za instalacije
Cene so brez prometnega davka za takojšnje plačilo. S predložitvijo tega oglasa do konca februarja vam navedene cene garantiramo za neomejeno količino blaga. Blago spada v najvišji kakovostni razred.
IKA - KIKA ŽIRI
tel. 692-036, 691-555 fax 691-610
SERVISNO PODJETJE KRANJ p.o.
Podjetje za izvajanje zaključnih obrtnih, servisnih in instalacijskih del v gradbeništvu
Servisno podjetje Kranj, p.o. Tavčarjeva ul. 45 64000 Kranj
Na osnovi sklepa komisije za DR in delitev sredstev za OD, razpisuje prosta dela in naloge
/. VODENJE MIZARSKE DE:
- V. stopnja strokovne izobrazbe - lesarske smeri
- izpit iz varstva pri delu
- vozniški izpit - B. kategorije
- tri leta delovnih izkušenj na ustreznih delih in
//. VODENJE PLESKARSKE DE:
-V. stopnja strokovne izobrazbe - pleskarski tehnik ali V. stopnja strokovne izobrazbe: delovodska 2-letna šota - smer zaključna dela v gradbeništvu
- izpit iz varstva pri delu
- vozniški izpit B kategorije
- tri leta delovnih izkušenj na ustreznih delih.
Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom.
Kandidati naj pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Servisno podjetje Kranj, Tavčarjeva 45, Kranj.
NAROČAM Gorenjski glas in mi ga pošiljajte na naslov:
Naročnino želim plačevati
(označeno s križcem):
□ po trimesečjih z 20-odstotnim
naročniškim poDustom i~l v enkratnem zhesku do konca leta 1994 z 28- odstotnim popustom
NAJVEŽNEJŠE: NOVIM NAROČNIKOM V FEBRUARJU IN MARCU 1994 POSEBNA UGODNOST - GORENJSKI GLAS DO KONCA MARCA KOT DARILO ZA DOBRO SODELOVANJE. PRVI OBRAČUN NAROČNINE ŠELE KONEC APRILA!
NAROČILNICO POŠLJITE NA: GORENJSKI GLAS, 64000 KRANJ, ČASOPIS VAM BOMO PRIČELI POŠILJATI PO POŠTI TAKOJ, KO BOMO PREJELI NAROČILO (LAHKO NAS TUDI POKLIČETE NA TELEFON: 064/223-111). NAJLEPŠA HVALA ZA ZAUPANJE.
mmmmmm glas
I
UREJA Vilm«
LILLEHAMMER '94
oo
Dvakratni olimpijec Peter Stefančič:
ZA KOLAJNO BOLJ MALO MOŽNOSTI
"Fantje so doma, v Planici, dobro skakali. Na olimpijskih igrah lahko prijetno presenetijo, Uvrstitev v prvo deseterico bi bil ie lep uspeh."
Kranj - Ko ▼stopimo ▼ Aipetour-RemontoTo mehanično delavnico na La borah v Kranja, je nad sprejemno pisarno i precej velikimi črkami izpisano: P. (eter) Stefančič. Ja, to je mojster delavnice, ki tudi sprejema ▼ popravilo pokvarjene avtomobile, pa ne le to! Peter stefančič je ime, Id bo za zmeraj zapisano tudi v kroniko slovenskega smučarskega skakalnega športa. Dvakratni olimpijec (1968. leta v Grenobht in Stari leta kasneje v Sapporu), deteti na mali čakalnici na olimpijskih igrah v Sapporu, štirikratni državni prvak (enkrat v mladinski in trikrat ▼ danski konkurenci), 1967. leta zmagovalec pokala Kongsberg, deseti na prvem svetovnem prvenstvu v smučarskih poletih ▼ Planici, skakalec, ki je že 1969. leta poletel 150 metrov, kar je tudi njegov osebni rekord—
Oči športne javnosti so v teh dneh uprte v olimpijski Lillehammer, kjer imamo svoje uaduteu tudi Slovenci. Skakalci so zaradi slabših dosedanjih uspehov nekako v ozadju, v senci letos veliko uspešnejših alpskih smučarjev. Ali lahko presenetijo prav na olimpiadi?
"Vsaka država po svoje načrtuje treninge in stopnjevanje pripravljenosti za najpomembnejša tekmovanja. Upam in želim si, da bi bila naša reprezentanca med tistimi, ki bodo najboljše letošnje rezultate dosegle prav na olimpijskih igrah. Fantje so
Pred odhodom na Norveško doma, v lanici, dobro skakali. Zdi se mi, da lahko prijetno presenetijo. Za kolajno imajo bolj malo možnosti, vsaka uvrstitev med prvih deset pa bi bil že zelo dober rezultat."
Je vaše deseto mesto iz Sapporu ogroženo?
"No, skakalci so to uvrstitev po letu 1972. že večkrat presegli m močno si želim, da bi jo tudi tokrat Ne samo enkrat, lahko bi jo tudi večkrat! Vsaj dva naša tekmovalca imata dobre možnosti, da se uvrstita med prvih deset. To še posebej velja za nastop na mali skakalnici."
Kako boste spremljali dogajanje na olimpiadi?
"Vseh televizijskih prenosov si verjetno ne bom mogel ogledati, zanesljivo pa si bom tekme v smučarskih skokih."
Kaj pričakujete od ostalih naših smučarjev? Bo kolajna? Bo prvič tudi zlata?
"Jure Košir je odličen tekmovalec in ima vse možnosti, da osvoji kolajno, lahko tudi zlato. Enako velja za Urško Hrovat, lahko pa preseneti Dovžanova ali katera druga. Skakalci imajo manjše možnosti, kolajna bi bila dosegljiva le, če bi komu dvakrat uspelo res odlično skočiti."
V Planici ste veliko skakali, v Planico radi zahajate tudi Zdaj...
"Sem član planiškega komiteja, redno pomagam pri pripravi planiških skakalnic. Tu se srečujem z nekdanjimi skakalci, tekmeci...Letos, ko Planica praznuje pomemben jubilej, šestdese-tletnico, bodo verjetno prišli tudi Recknagel, Raška, Wosipiwo, Steiner... Vsako leto se udeležim tudi veteranske tekme, ki ie ponavadi.v Planici ali v Guncljah pri Ljubljani. Skačemo na IS- do 20-metrski sakakalnici."
Imate dva sinova: starejši, Igor, se navdušuje nad glasbo, mlajši, Peter, gre očitno po vaših stopinjah.
"Peter je star osemnajst let, skače tudi na 120-metrski skakalnici, na treningu pa je skočil že tudi več kot 120 metrov, če bo resno nadaljeval s treningom, ima možnosti,da se približa najboljšim Za skoke se je navdušil sam, jaz ga le spodbujam Tudi starejši sin je poskusil s smučarijo, a se je odločil za glasbo. Nekaj časa je ' bobne, zdaj je glasbeni tehnik na Radiu Kranj."
OLIMPIADA - DNEM ZMAGOSLAVJA IN RAZOČARANJ
PRVA KOLAJNA MANUELI Dl CENTA
Enaintridesetletna italijanska šampionka ▼ smučarska tekih Manuela dl Centa je bila ▼ nedeljo prva dobitnica olimpijske kolajne. Zmagala je v teka na 15 kilometrov m dosegla tvoj največji uspeh. Tudi umi Miran Ravter je s 35 mestom v smuku dobro začel s nastopi nase olhnpjjske naprave.
Prvi olimpijski dan je prinesel tudi prve tri zmagovalce in prvih devet olimpijskih kolajn. Med hitrostnimi drsalci na 5000 metrov je zmagal Norvežan Johann Olav Kosss, pred reprezentančnim kolegom Kjellom Storelidom in Nizozemcem Rintjem Ritamom. Najbolj atraktivna diciplina nedeljskega dne je bil moški smuk, na katerem je bil presenetljiv] zmagovalec Tommy Moe iz ZDA, ki je zmagal pred Norvežanom Kjetilom A. Aamodtom in Edijem Pod vinskim. Naš Miran Ravtar je bil zelo soliden, petintrideseti.
Prva pa je zlato kolajno osvojila Manuela Di Centa, ki je ob množici navijačev premagala Rusinjo Ljubo Jegorovo m Nino Gavrilukovo.
Prvi vrhunec za naše re preže rt tante bo današnji super-veleslalom, od katerega si naša dekleta veliko obetaioJMoški bodo v superveleslalomu nastopili v četrtek, biatlone« pa čakajo prvi nastopi v petek. Ženski smuk bo na sporedu v soboto, skakalci pa se bodo na prvi tekmi na 120-metrski skaklruci pomerili v nedeljo. Ekipna tekma skaklcev na 120-metrski skaklnici bo prihodnji torek, posamezna na 90-metrski napravi pa v petek, 25. januarja. Moški veleslalom bo na sporedu drugo sredo, 23. januarja, ženski pa dan kasneje. Ženski slalom bo predzadnji, moški slalom pa zadnji olimpijski dan, 27. februarja. • V. Stanovnik
Udeležba na olimpijskih igrah je tudi velik finančni projekt
SLOVENIJA JE ZMOGLA PROJEKT LILLEHAMMER
Največ zaslug ima Olimpijski komite Slovenije, ki je s pomočjo sponzorjev, pokroviteljev donatorjev omogočil pripravo in udeležbo reprezentance na Norveškem, v LUlehammerju pajf naša država uredila tudi Slovensko hišo, ki naj bi promovirala našo državo.
Ljubljana, 15. februarja -
Projekt Lillehammer je finančno pokrit. Generalni sponzor Olimpijskega komiteja Slovenije je SKB banka, ki je prispevala 200 tisoč nemških mark. Sponzorjev je 13 in vsak od njih je prispeval po 100 tisoč mark. Sponzorji so Pivovarna laško. Industrija usnja Vrhnika, Istra Benz, A dri a t ic Koper, Interev-ropa Koper, Gorenjski tisk Kranj, Televizija Slovenija, Založba DZS - Drzni znanilci sprememb, Kompas Hoiidavs, Mura, Nissan Adria, VValter Wolf trading in Henkel Zlatorog. Pokrovitelji so prispevali po 50.000 mark. Trije so: Cetis, Grand hotel Union in Inter-trade iTS, slovenskemu olimpijskemu komiteju pa so pomagali tudi donatorji, katerih prispevki so manjši. Med njimi je tudi UnHech LTH OL Skorja Loka.
Vzorno urejena "Slovenska hiša"
Ker olimpijske igre nimajo samo športnega pomena, ampak tudi širšega, predvsem pa promotivnega za vsako državo udeleženko, kar je posebej po-
Leto športa in olimpijskih idealov
Generalna skupščina Organizacije združenih narodov Je 25. oktobra lani na predlog Mednarodnega olimpijskega komiteja sklenila, da bo leto 1994 Leto športa In olimpijskih idealov. Generalna skupščina je sprejela tudi poziv mednarodnega olimpijskega gibanja, da bi med igrami na vseh kriznih žariščih svetu zavladalo olimpijsko premirje. Na nekaterih bojiščih so ta poziv spoštovali, na bosanskoherce-govskem pa žal ne. Protest zoper to vojno in uničevanje olimpijskega Sarajeva je mu otvoritveni slovesnosti izrekel tudi predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Juan An t oni p Samaranch, nad40.000 ljudi pa te je z minuto tišine poklonilo Sarajevu in sarajevskim žrtvam.
membno za manjše in nove države na zemljevidu sveta, je Republika Slovenija uredila v Lillehammerju Slovensko hišo. Hiša bo zbirališče slovenskih udeležencev olimpijade, v njej
Ea je urejena razstava o slovens-em zimskem športu, turizmu, gospodarskih zmožnostih in naši džavi nasploh. Vodstvo slovenske hiše vabi na obiske tuje časnikarje in športne funkcionarje, prva visoka gosta v njej pa sta bila predsednik vlade dr. Janez Drnovšek in zunanji minister Lojze Peterle, ki sta se udeležila uradne otvoritve olimpijskih iger v Lillehammerju. Seveda je cilj vodsta Slovenske
hiše povabiti vanjo čim več uglednih ljudi iz mednarodnega športnega in olimpijskega gibanja. Slovenija ima na prizoriščih olimpijade tudi gibljivo promocijsko skupino z lahko razpoznavnimi in za Slovenijo značilnimi oblačili, ki bo spodbujala naše tekmovalce in skušala vzbuditi čim večjo
pozornost. Tudi za uredit«1 Slovenske hiše so bih potreb" sponzorji. Kar precej jih j* Doslej so zbrali blizu 6 milijo nov tolarjev, med njimi f' srečamo Elan SU Begunje, |f" Gorenjko Lesce, Alpino Ž*f Gorenjsko mlekarno Krai) Elan Couunerce Begunje * LTH Ol iz Skorje Loke.
Posebni olimpijski znamki
Slovenija se je tako kot precf drugih držav odločila za 'J&f priložnostnih znamk. Slovenj pošta je izdala 4. februarja <W znamki z motivoma smučarski ga teka in slaloma. Vredni sta, m 65 tolarjev. Uporabljen je & tudi posebni žig z uradni*' znakoma iger v Lillebamrnefl' inslovenskega olimpijskega W miteja ter napisom v počastil 70. obletnice zimskih olimpijs^j iger v šestih jezikih. J.Košnjek
Tudi trenerji imajo veliko odgovornost za uspehe. Od leve proti " Tomaž Cerkovnik, Pavel Grašič in Jaro Kalan. - Foto G.
Ideja za olimpijado treh še živi
Pripravljalni odbor za kandidaturo za organizacijo zimskv olimpijskih iger leta 2002 na stišišču meja Italije, Avstrije jj Slovenije deluje naprej. Kot je povedal jeseniški župan d* Božidar Brudar, bo delegacija pripravljalnega odbora odpotc vala na igre v Lillehammer in tam propagirala idejo It organizacijo teh iger. Tam telijo biti Hm bolj opazni Odločit* o organizatorju Iger leta 2002 bo padla no kongmem Mednarodnega olimpijskega komiteja v Budimpešti leta 1995. Tudi U-kandidatura (kandidatov je 10} pade, se bo o teh državah vd0 govorilo. Pred dnevi se te pripravljalni odbor sestal v Udina* j Novost Je ta, da Beljak za soorganizacijo Iger ni vel v tgn ampak sta to na avstrijski strani Podklošter In Smohor, « Slovenije Jesenice, Iz Italije pa Trbiž, ki je tudi nosil* kandidature. Prijava kandidature je te na olimpijskem konti** ju. Dr. Božidar Brudar ie povedal, da bi morali pri kandidat** igrati predvsem na sodelovanju treh držav, treh jezikov in trt* kultur, na bližini tekmovališč in prometnic in na veliko v zgrajenih objektov. Trbiž pa postavlja v ospredje varova*? narave, saj za organizacijo iger ne bi bili potrebni večji posegi* prostor. V Trbižu razmišljalo o Izvedbi referenduma o tgrm> Športniki pa so sami ie zbrali nad 2600 podpisov za Ig? Prepričani so, da morajo biti igre 2002 ali nikoli.
NEC TEDNA BODO MLADI SMUČARJI TEKMOVALI NA SORIŠKI PLANINI
DANES NA POKALU LOKA, JUTRI NA OLIMPIADI
Smučarski klub Alpetour bo v soboto in nedeljo na Soriški planini pripravil 19. tradicionalj4 mednarodno tekmovanje otrok v veleslalomu in slalomu. - Nekdanji zmagovalci Pokala Lo* pa bodo ta čas tekmovali na olimpijskih igrah.
Skofja Loka, 14. februarja - S četrtkovim pogovorom o usodi največjega smučišča v škofjeloški občini, Starega vrha, ki nekaj zadnjih zim životari ia hkrati propada, se bodo začele prireditve ob tradicionalnem mednarodnem tekmovanju otrok. Pokara Loka. Tudi letos mladi smučarji, stari od enajst do petnajst let, ne bodo nastopiti na Starem vrhu, temveč po lanski selitvi na Črni vrh, ponovno na Soriški planini.
Slabe zime, s tem pa prestavljanje tekem iz smučišča na smučišče, je v zadnjih letih mnogokrat povzročalo precej težav škofjeloškim smučarskim delavcem, ki so kljub vsemu želeli ohraniti tekmovalno srečanje najmlajših smučarjev z vseh koncev sveta. Temu se je pridružilo še vsako leto težav-nejše pridobivanje sponzorjev in s tem denarja za tekmovanje, nov polet organizatorjem pa so letos vendarle dali uspehi naših smučarjev in smučark, ki so ponovno pritegnili več zanimanja za tradicionalni slovenski šport.
Tako so tudi letos za mlade smučarje pripravili zanimiv program, saj je znano, da tekmovanje za Pokal Loka nikoh ni bilo zgolj veleslalomska in sla-lomska tekma, temveč je bilo hkrati namenjeno tudi druženju otrok, mladih smučarjev, ki jim je prav to in podobna tekmo-
vanja po svetu prva stopnica na poti do svetovnih prvenstev in
Gregor Grilc je leta 1983 in 1985 na Pokalu Loka zmagal v slalomu in veleslalomu, letos pa si od 24-letnega Senčurjana obetamo dobro uvrstitev na olimpijadi.
olimpijskih iger. Zato se bo tudi letos program srečanja začel s slovesno otvoritvijo, Id bo v petek ob 1830 uri v hali Poden, na njej pa bodo nastopih plesalci plesne šole Urška, pihalni orkester Skofja Loka, folklorna skupina Tehnik in tamburaški orkester Bisernica. Seveda se bodo hkrati predstavih tudi tekmovalci vseh reprezentanc
Začetek tekmovanja v slalomu bo v soboto, ob 930 uri na Soriški planini, razglasitev rezultatov s kulturnim programom in nastopom harmo-nikaškega orkestra Niko iz Železnikov in pihalnega orkestra Skofja Loka pa bo ob 18. uri
Sred poslovno hišo Arnol v kofji Loki. Nedeljski veleslalom na Soriški planini se bo začel ob 10. uri, tam pa bo po končanem tekmovanju tudi razglasitev veleslalomskih dobitnikov medalj in skupnega zmagovalca.
Se pred začetkom tekmovanja pa So v četrtek zvečer, ob 18. uri v veliki predavalnici šolskega centra na Podnu, srečanje poslancev državnega zbora m sveta, občinskih funkcionarjev, direktorjev škofjeloških podje-
Med prvimi zmagovalci P* kala Loka so Regtme M* senleckner, 32 letni SvlcP Franz Heinzer (sveto**' prvak iz letu 1991, •* letošnjem olimpijskem sm* km se mu je na startu odp*** smučka), pa Monika May& kofer, Petra Kronberger f seveda naši Gregor Grffl Urška Hrovat, Katja Kot* in tudi pokojna Rok Pettf vii in Vili Mayer. Za ju* lejni, 20. Pokat Lo& februarja prihodnje W* škofjeloški organizatorji p*\ pravljajo posebno sloves^ prireditev, na katero bo* povabili tudi nekdanje t* movalce, sedaj veelnow\ uveljavljene svetovne s**' carske ase.
uj, predstavnikov strank, P*j dstavnikov krajevnih skup"^ Škofje Loke in Zaprevala, \ vseh Ločanov, ki jim ni vse6* kaj bo z nekdaj priljubljeni^ največjim škofjeloškim snM čem, Starim vrhom, ki v zadrt« zimah brez snegapostop0^ propada.
• V. Stanovnik
Ljubiteljski glasbenik iz Podljubelja
V Ahačičevi hiši je zrastel mladinski orkester
kulturno delo je prejel zlato Kurnikovo značko.
. Za 3
PodUubelj, 14. februarja - Glasbeno izobrazbo sije nabral tjted služenjem vojaščine pri godbi nekdanje milice. A v nnačičevi hiši sta bila pelje in muzika od nekdaj doma. «Qm ni čudno, da Karel na domu sprejema šolarje, ki *e«/o igrati na inštrumente. Na prvem nastopu pred šestimi leti Je bilo v orkestru le šest mladih glasbenikov, sJ*Ja/ pa Jih igra že trikrat toliko. S svojim učiteljem radi s°delujejo na tržiških kulturnih prireditvah, kjer vedno navdušijo.
Karlovi spomini na otroštvo so tesno povezani z glasbo. Ata Je igral harmoniko, ki se jo je Judi sam začel učiti pri devetih fetih. Ker je bilo med desetimi °troki kar osem bratov, je njihov oktet morala mati zvečer večkrat utišati. Denarja za ?raga glasbila ni bilo, tamburice JJ) berdo pa so vseeno imeli. Tako je bilo pri Ahačičevih Pogosto veselo, zaradi česar so [Judje radi prihajali v njihovo hišo.
. "Veselje je pretrgala vojna, ki Jc prinesla veliko slabega. Po-Jtej sem šel delat v predilnico v T^iču, kjer sem pred desetletjem dočakal upokojitev. Nakl-JuCJe je hotelo, da sem vojaški r°k služil pri godbi milice, kjer ostal šest let. Takrat sem končal glasbeno šolo za klarinet ln se marsičesa naučil od kole-J>0v pri godbi. Igral sem tudi harmoniko v manjšem ansamblu, s katerim smo nastopali po peli Sloveniji. Posebno naporno je bilo, ko smp z godbo spremljali po vsej državi razne delegati« tudi po več dni. A veselje do glasbe me ni minilo niti po Vrnitvi domov, kjer smo domači i fantje vzeli inštrumente v roke
in nastopali na raznih prireditvah. Včasih je bilo veliko veselja na vasi, za kar smo poskrbeli sami," se spominja prvih povojnih desetletij Karel.
Kadar m igral z muzikanti, je pel pri mešanem pevskem zboru v Podljubelju, ali nastopal z dramsko skupino na domačem odru. Tudi pisanje in prirejanje skladb, kar je spoznal že med službovanjem pri godbi, mu je zapolnjevalo prosti čas. Najbolj je bil zadovoljen, če je s svojo priredbo lahko ohranil
kakšen domač napev, kot so ga nekdaj peli fantje na vasi.
Domača glasbena šola
"Po upokojitvi, nekako pred osmimi leti, sem začel redno poučevati nekaj mladih glasbenikov iz vasi. Kdaj pa kdaj sem že prej komu kaj pokazal, kako se igra na harmoniko ali kitaro, a ob službi ni bilo dovolj časa za poučevanje. Pred šestimi leti sem s šestimi učenci sestavil orkester, ki je prvič nastopil v Podljubelju. Leto zatem se je število glasbenikov podvojilo, do danes pa celo potroiilo. S harmonikaši vadimo v domači šoli vsak petek in ob sobotah še s kitaristi in klaviaturisti. V ansamblu so med 18 člani tudi štiri dekleta, ki kar lepo prepevajo. Poleg tega me na domu obiskuje 16 otrok, ki se enkrat na teden šele spoznavajo z inštrumenti. Sprva sem poučeval le domačine, sedaj pa pri-
GOSTILNA DAMULNEK OHRANJA TRADICIJO
TRŽIČ, Cerkvena ulica 15 (poleg farne cerkve),
ODPRTO: od torka do petka med 11. in 21. uro, ob sobotah od 11. do 23. ure, ob nedeljah in praznikih od 8. do 20. ure
telefon: 53-535
d0&rrw? so sicer predali deio v urugc
GLonn3w^,°d lanl Jin prijazno sprejema nova najemnica lokala Francka obisk    i     12 ^anja, w3e že vrs*0 ^et gostinka. Tudi njej se zdi pomembno, da
Kri   KCem lank° vedno ponudi predvsem domače jedi. bržol   v SVOJ ODlsk sporočil vnaprej, ga bodo na mizi pričakale prave tržiške ko«n  i    večJe skupine - v hiši lahko sprejmejo do 70 gostov - pripravijo tudi vPdn       vežerJe za posebne svečanosti. Poleg klasičnih jedi po naročilu so Mnncrt na volJ° Postrv*> pripravljene na razne načine, pa hrana Iz divjačine
Ob g£stJe se radi posladkajo s prekmursko gibanico, štniklji ali krofi. teča? ?°botah se predvsem starejši obiskovalci srečujejo na plesnih vajah. Ker je 2o ,,    e na ^četku, se pri plesu lahko pridružijo še novi gostje. Po vajah je od Zuna r *    Je na       druzabnl večer, ki ga z zvoki citer popestri Tržičan Marjan o n  , ToreJ- v Gostilni DAMULNEK boste lahko nasitili vaš želodec, pa tudi us* ne bo ostala praznaf
hajajo tudi iz raznih drugih krajev v tržiški občini. Gre-predvsem za prijetno preživljanje prostega časa mladih ob glasbi, ki se naučijo igranja instrumenta za svoje veselje. Ko znajo dovolj, se lahko pridružijo našemu mladinskemu ansamblu, ki ima tudi do 18 nastopov v enem letu. Predstavil se je že povsod v tržiški občini, lani pa so ga opažih tudi med igranjem na gasilski prireditvi v sosednji Avstriji, kamor so nas ponovno povabili. Ansambel ima tesne stike z domačo šolo, dobro sodeluje z zborom tržiških upokojencev, vključuje pa se tudi v program Zveze kulturnih organizacij v Tržiču," pohvali uspehe svojih učencev 65-letni glasbenik.
Solze starševskega veselja
Karla nemalokrat kdo vpraša, kako mu uspeva mlade obdržati toliko časa skupaj.
Potem izve, da si tega mladi sami želijo. Do njih je vedno odkrit; kadar je potrebno, jim pove, česa ne delajo prav. Tudi na to jih opozarja, kako se mora glasbenik obnašati. In tudi kakšno nagajivost jim hitro odpusti, ko lepo zaigrajo pravkar naučeno skladbo.
"Otroci so moji dobri prijatelji. Včasih jim povem kaj smešnega, da niso vaje pre-resne. Potem razumejo tudi to, kadar sem do njih malo bolj trd. Brez truda se namreč tudi v glasbi ne doseže veliko. Vsi smo veseli, da nam nastop lepo uspe. In najbolj ganljivo je, ko starši prvič slišijo igrati svojega otroka na prireditvi! Od veselja in ponosa se marsikateri mami orosi oko. Takrat vem, da naše delo ni zastonj, da z našo glasbo razveseljujemo tudi odrasle," je zadovoljen vodja mladinskega ansambla iz Podljubelja.
Karel Ahačič je tudi vesel, da okolica ni prezrla njegovega dolgoletnega dela v kulturi. Potem ko je predlani prejel od ZKO Tržič zlato Gallusovo značko, so ga za več kot 30-letno dejavnost nagradili konec lanskega leta še z zlato Kurnikovo značko. Ta priznanja zelo ceni, saj so razveselila tudi člane njegovega ansambla. Ob tem že pomišlja na načrte, ki bi jih še rad uresničil z mladimi. Zaveda se, da jih bo lahko naučil igranja, pn nakupu boljših glasbil za ansambel in lastnega ozvočenja pa bi vsem
Srav prišel kakšen dobrotnik. • tojan Saje
POD GORAMI
Ponovno likovne delavnice
Tržič - Zveza kulturnih organizacij iz Tržiča po nekaj letih premora ponovno organizira enodnevne delavnice za mlade likovnike. Letošnja prireditev pod naslovom ČIČKA -ČAČKA se je začela danes, 15. februarja 1994, v osnovni šoli v Lomu. Nadaljevala se bo v sredo, 16. februarja, med učenci osnovne šole v Podljubelju, v Četrtek, 17. februarja, med šolarji v Kovorju, pa v petek, 18. februarja, med varovanci tržiških vrtcev. Mladim likovnikom bo predstavil slikarske tehnike tržiški sli kar Ernesf Krnaič, ki prebiva v Ljubljani, s tržiško mladino pa se je že srečal pred leti Ž njimi bo sodeloval pri nastajanju slik dve šolski uri. Otroci bodo ustvarjali v parih, pri delu pa bodo uporabljali flomastre", ki so primerni za svobodne poteze čičk in ČaČk.
Lomski ploh do doline
Lom pod Storžičem • Danes, na pustni torek, 15. februarja 1994, ob 14. uri bo iz zaselka Grahovše krenil letošnji sprevod, med katerim bodo lomski fantje vlekli ploh v Tržič. Pred Mercatorjevo blagovnico bo okrog 15.30 odkup smreke. Ker je "ritna" kar široka, naj kupec pripravi veliko mošnjo z denarjem, sporoča dvajseterica fantov pod vodstvom Jožeta Tišlerja. Lani so peljali ploh le skozi svojo vas, letos pa so se kljub obilici dela le odloČili za pot v dolino. Dobro so okrta-cili vaške konje, pa tudi mask menda ne bo manjkalo v sprevodu. Čeprav je pričakovanje na veseli dogodek prijetno, pa vseeno ne bi bih hudi na kakšen mlad parček, ki bi se vzel v predpustnem času. Ker nihče ni zbral poguma za kaj takega, bodo pač morali vleči ploh. Pa pridite pogledat (
Mercator
Mercator Preskrba
TRGOVINSKO PODJETJE TRŽIČ, d.d.
V vseh prodajalnah z živili v Kranja in Tržiča
<3®
Hren 150g Paprika cela 650g Rdeča pesa 650g Mešana solata 650g Goveji mesni narezek 150g Jetrna pašteta 50g Mesni narezek 100g Mesni narezek 150g Otroška pašteta 50g Prešana slanina Šunka v foliji
Sirupi PIKA, 0.75I, vsi okusi Keksi krhki NOVELLINI Keksi krhki CIAMBELLINE 1000g Keksi krhki BIANCANEVE 1000g Keksi krhki COSTARICA 1000g Keksi krhki ZUCCERINI 1000g Med 900g (gozdni, kostanj, lipa) Med 900g (cvetlični) Rum 11 FRUCTAL-ALKO
110,30 SIT/kos 136,30 SIT/kos 122,70 SIT/kos 136,30 SIT/kos 109,00 SIT/kos 47,70 SIT/kos 80,40 SIT/kos 102,20 SIT/kos 43,40 SIT/kos 644,30 SIT/kg 743,40 SIT/kg 177,20 SIT/kos 219,20 SIT/kos 219,20 SIT/kos 233,10 SIT/kos 229,30 SIT/kos 231,80 SIT/kos 361,00 SIT/kos 347,80 SIT/kos 373,90 SIT/kos
Ponudba velja od 15.21994 do razprodaje zalog.
Nakup v prodajalnah M-Preskrba Tržič j« vaš prihranek!
Edino Tržičani imajo direktorja Republike
TRZISK' FIRBC
Mlad časopis potrebuje človeka z veliko energije
gor Lavš, ene od liu
vš, ki je že dolgo Ljubljančan, je bil zagotovo najmlajši predsednik vlade ljubljanskih občin. Potlej je prevzel krmilo Republike.
Ljubljana, februarja - Ta pogovor bi morda lahko nastal v Tržiču ali kje na Gorenjskem kjer Igor Lavš še kdaj preživi urico ali dve pičlo odmerjenega prostega časa Pa je nas gnala radovednost v belo Ljubljano, da bi tam spoznali, kako mlad direktor drži vajeti mladega časopisa Ta posel opravlja, rečeno na kratko, z levo roko. Da je levičar, je namreč moč opaziti, že ko prime za pisalo. Njegova pripoved pa razkriva da se je vsake stvari ponavadi lotil z obema rokama To bi priporočil tudi Tržičanom, če bodo v prihodnosti hoteli v svojem mestu kaj obrniti na boljše.
Po rodu ste Tržičan, vendar niste dolgo bivali v tem kraju. Bi povedali najprej nekaj o dosedanji življenjski poti?
"Rodil sem se leta 1964 v Kranju, z mamo pa sva živela v Tržiču do mojega 9. leta. Tako sem obiskoval prva dva razreda osnovne šole v Tržiču, končal pa sem jo v Ljubljani. Tam sem hodil tudi v gimnazijo in začel študirati na ekonomski fakulteti. Že med študijem sem se redno zaposlil; žal tudi zato Še nisem dokončal študija, vendar upam, da mi bo enkrat uspelo še to. Delal sem v občinski konferenci ZSMS Ljubljana - Center. Po dveh letih sem odšel na republiško konferenco, od tam pa v zvezno konferenco v Beograd, kjer sem bil tudi dve leti. Po vrnitvi so me na prvih svobodnih volitvah izvolili za predsednika izvršnega sveta občine Bežigrad, pred letom in pol pa sem prišel v sedanjo službo, na mesto direktorja Republike.
Po mami izhajam iz stare tržiške družine, ki živi v mestu stoletje in več. Moja prababica je bila za tiste čase zelo poslovna ženska. Uspešno je vodila trgovino, ki so jo po vojni podržavili. S Tržičem »em bil dosti tesno povezan do pred pol leta, ko se je moja baoica zaradi starosti in bolezni preselila v Ljubljano, kjer živi tudi moja mama. Jaz prebivam v majhnem stanovanju blizu centra Ljubljane, zaenkrat še sam."
V javnosti ste se najprej pojavili kot sodelavec nekdanje mladinske organizacije. S čim ste se ukvarjali v njej?
"Glavno ie bilo delo pri spremembi mladinskih delovnih brigad, oziroma mladinskega prostovoljnega dela, iz realsocia-lističnega v sodoben koncept. Druga pomembna zadeva je bil projekt štafete mladosti. Sodeloval sem pn zadnji štafeti, predvsem pri njeni ukinitvi. Takrat je bilo na simbolni ravni eno ključnih političnih dejanj v rušenju nekega sistema, za katerega smo mi že ocenjevali, da ne more več preživeti brez sprememb. Leta 1988 sem šel v Beograd, kjer sem se v vodstvu mladinske organizacije ukvarjal z vprašanji informiranja in delno z vsemi aktualnimi političnimi vprašanji. Čeprav sem bil v Beogradu, smo jeseni 1989. leta pripravili kongres v Portorožu, kjer je dozorela odločitev, da ZSMS postane politična stranka. Na volitvah leto pozneje sem kandidiral na občinski listi v Ljubljani, ker sem menil, da bo trebamariskai narediti v stranki. Maja 1990 sem bil hkrati izvoljen za predsednika izvršnega sveta občine Ljubljana - Bežigrad. Obenem sem po zadnjem kongresu ZSMJ v Ljubljani maja 1990 pol leta vodil likvidacijski postopek v Beogradu; na nek način sem tudi zadnji šef te zvezne mladinske organizacije."
In kako se spominjate vodenja občine?
"Zanimivo je bilo, da sem bil najmlajši predsednik izvršnega sveta, obenem pa sem bil tudi najmlajši uslužbenec v občinski hiši, ki je imela okrog 130 ljudi. Uspelo nam je sestaviti ekipo sodelavcev, s katerimi sem še danes v dobrih odnosih. Z njihovo pomočjo smo prebrodili, za razliko od mnogih drugih občin, otroške težave demokracije. Imeli smo tudi široko investicijsko dejavnost; sodeloval sem pri proie ktu WTC, konce val se je velik stanovanjski kompleks v Zupančičevi jami, ukvarjali smo se s širitvijo tovarne Belinka in še marsičim. To je bila prva služba, kjer ni šlo čisto za politiko; v njej sem se marsikaj naučil in spoznal mnogo zanimivih ljudi. Sredi mandata sem se vključil v projekt novega slovenskega časopisa, zato sem se decembra 1992 odločil, da se bom posvetil še čemu drugemu razen politiki."
Menda ste tudi funkcionar v športu?
"Zanima me nogomet, kar je netipično za Slovenca in šc posebej za Gorenjca. No,
Živila iz Naklega vendarle sedaj to deman-tirajo. Sam nisem bil kakšen vrhunski igralec, zato pa sem se vključil v funkcio-narsko delo pri NK Olimpiia in ob nastanku slovenske nogometne lige v NK Ljubljana - danes je to AM Cosmos. Tretjo sezono sem predsednik kluba, ki uspešno sledi Olimpiji. Zame je to kraj, kjer srečujem drugačne ljudi. Veliko stvari, ki se jih naučim pri nogometu, pa pride prav v vsakdanjem življenju."
Republika je ndad časopis in tudi vi ste mlad direktor. Je to za vas prednost, ali obratno?
"Od začetka smo imeli dosti komplicirano organizacijsko shemo časopisa. Naš časopis je nastal v povezavi s časopisom zamejskih Slovencev, Primorskim dnevnikom. Danes smo korak pred tem, da časopis postavimo povsem na svoje noge v Sloveniji. Zato kolektiv počasi narašča; trenutno nas je okrog 40 delavcev. Računam, da bo ta številka v nekaj letih dosegla optimum pri 60 do 65 zaposlenih. Kar se tiče mojih let, ne čutim, da bi vplivala ali pozitivno ali negativno. Včasih je dobro, če ima človek kakšno izkušnjo več, po drugi strani pa je treba pri novem produktu vložiti ogromno energije, časa in dela. Zame je torej prednost, da mi ni težko biti v službi tudi deset ur in več na dan, da mi ni težko priti sem vsako soboto in nedeljo. Rezultati se sicer merijo na različne načine, ampak fizični vložek v sedanje delo je gotovo velik. Mi smo predvsem zadovoljni, da smo preživeli prvo leto. Upamo, da bomo dosegli tržno ustalitev v treh letih, kar velja povsod v svetu. Največja težava je v tem, da nimamo tradicije, ki je pri prodaji časopisa vredna zlatega denarja. Zato se vsako našo napako gleda skozi povečevalno steklo, vsako prednost pa skozi pomanjševalno. Speljati tak projekt, je gotovo veliko, zahtevno delo."
Republiko so večkrat povezovali z imenom MilanaKučana, tako glede pod-
Core v predvolilni predsedniški kampanji, ot glede lastniških odnosov. Kako komentirate taka namigovanja?
"Res so rekli, da je Republika Kučanov časopis. V volilni kampanji, tudi če bi to bilo res, ne bi mogli dosti pomagati, ker smo prišli na trg šele 14. novembra 1992. To je bilo zelo blizu dneva volitev. QM4 lastnine le to; časopis je v večinski lasti gospodarskih in finančnih organizacij zamejskih Slovencev. Seveda, tu marsikdo namiguje, da gre za udbo-mafijo, da gre za neki kapital, ki se je odlival iz Slovenije
Dejstvo je, da dlje od namigovanj ni prišlo. Osebno sem prepričan, da tudi ne more
Eriti, ker to enostavno ni res. To vse sodi v oj na trgu, zato tega ne vidim kot posebno težavo."
In kaj menite o politični usmeritvi medijev?
"Za slovensko politiko danes nasploh težko rečemo, kaj je na levi in kaj na desni strani. Prav tako težko rečemo, kdo je čigav. Zato menim, da bo še nekaj časa preteklo za relevantne ocene o tem. Podobno velja za medije. V Republiki se držimo izhodišča, da je treba biti korekten v vsaki informaciji; to pomeni korektnost tako do svojih bralcev kot do tistih, o katerih pišeš."
V eni vročih tem prve dni februarja ste razkrili nepravilnosti pri dodeljevanju nekdanjih vojaških stanovanj. Vam je znano, so tudi Gorenjci med novimi vseljenci vanje?
"Moram reči, da so funkcije v podjetju dokaj ločene, kar velja tudi za uredniško politiko. Kolikor vem o vsem, se mi zdi, da so bile nekatere težave v zvezi z nekdanjimi vojaškimi objekti tudi na Gorenjskem. Moram pa reči, da se nismo tega lotili kot neke nove afere, ampak smo enostavno opozorili na ta problem. Vsa reagiranja po časopisju kažejo, da je bil naš pristop k tej temi korekten. Seveda ima o tako kočljivem vprašanju lahko vsak svoje mnenje.
Kako gledam na vzdušje afer? Po eni strani razumem, da moramo mediji opozarjati na nepravilnosti. Na drugi strani je do neke mere že neokusno, da bi v isti sapi dodali vse zgodbe o določeni osebi, na primer, o obrambnem ministru, ko gre za vojaška stanovanja. Stvari gredo včasih tako daleč, da na koncu nastanejo še zgodbe o sosedih in ne vem še kom vsem. To daje vtis v javnosti, da je vse narobe, da živimo v neki mafijski državi. Mislim, da to vendarle ni res kljub mnogim nepravilnostim!"
Če se vrneva h Gorenjski, koliko ste povezani z njo, pa kam najraje zahajate v prostem času?
"Kot sem že dejal, me na Tržič vežejo družinske vezi. Za prosti čas bi se lahko vprašal, kaj to sploh je. Kadar ne delani, m posvetim nogometnim zgodbam. Skušam se držati stare navade, da grem vsak teden enkrat peš okrog Blejskega jezera, preprosto zato, da se izklopim iz vsakdanjih obveznosti, pa da se nadiham svežega zraka."
Vaši družini so vrnili nekaj nacionaliziranega premoženja v Tržiču. So ideje, kaj narediti z njim?
"Vsi nasledniki nimamo kakšne zveze s trgovskim poklicem. Lavševo trgovsko tradicijo bo težko nadaljevati. Nismo se
Ea še dokončno odločili, kajnarediti s hišo, i je dokaj velika. Če bi v občini prišlo do interesa za oživitev mestnega jedra, bi se morda tudi naša družina vključila v ta projekt."
Opazite v Tržiču veliko sprememb?
"Predvsem se je spremenila socialna sestava ljudi v starem delu mesta. Včasih ima človek občutek, da je prišel v povsem drugačno mesto. Ena ključnih napak tržiških oblasti v povojnem obdobju je bila množična selitev v Bistrico. Vzori izza meje kažejo, da je treba za ohranitev nekega mesta postaviti center delovanja v staro jedro. Mislim, da bi morala revitalizacija Tržiča potekati skozi optiko oživljanja tega jedra in normalne širitve predmestja."
In kako vidite perspektivo malih krajev in malih občin z očmi človeka iz prestolnice države?
"Dejstvo je, da je perspektiva majhnih krajev v neki povezavi celotnega življenja, ki na tem območju poteka Tržič mora določiti svoje prioritete razvoja, obenem pa kvaliteto življenja izboljšati do te mere, da bo mesto privlačno za vse sloje prebivalstva. Zal Tržič ni znal porabiti vsega svojega potenciala, ki je raztresen po vsem svetu. Tržiški lokalpatriotizem je značilnost vseh teh ljudi, katero bi bilo potrebno bolj upoštevati."
Najlepša hvala za pogovor!
• Stojan Saje
KAJ SE DOGAJA S CESTO V KRIŽAH - O tem so se
spraševali mnogi poslanci med zadnjim zasedanjem tržiške skupščine 19. januarja letos. Od takrat se ni zgodilo kaj dosti novega, zvedeli pa smo, kdo je kriv za prekoračitev predvidenega roka pri prenovi odseka od križišča pri Jaku do plinske postaje. Kriva je voda oziroma star vodovod pod novo nastajajočim pločnikom. Napeljavo so morali zamenjati, česar prej niso predvideli, zato del niso mogli opraviti do konca lanskega leta. Ko bo marca spet začela delati asfaltna baza, bo vse nared za asfaltiranje ceste, ki je uradno zaprta za ves promet. V resnici mnogi vozniki zapore ne upoštevajo, občina pa si je izprosila dovoljenje vsaj za skorajšnji promet avtobusov in tovornjakov. Delavcem iz vodstva občine je uspelo celo tisto, kar je sprva izgledalo nemogoče! Projektanti so namreč prisluhnili zahtevam prebivalcev, da bo še naprej možen izvoz pri Jaku za lokalni promet iz doline Tržiške Bistrice. Ureditev spodnje ceste proti Retnjam vseeno ostaja v načrtu. • S. Saje
CANKARJEVA 1
f\ IZDELOVANJE ^c-^ OTROŠKE OBUTVE
■ose TRGOVINA TC DETELJICA
v Bistrici pri Tržiču
OTROŠKA OBUTEV IZ NARAVNIH MATERIALOV IN Z ORIGINALNIMI ORTOPEDSKIMI VLOŽKI IZ LASTNE PROIZVODNJE ZA ZAHODNOEVROPSKI TRG
STALNA PONUDBA IZDELKOV Z MALENKOSTNIMI LEPOTNIMI NAPAKAMI PO ZELO UGODNIH CENAH!
Delovni čas: ponedeljek od 8. do 12. ure, torek - petek od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 13. ure
S 53-388
SALOIV POHIŠTVA
cnmmi Rti
l'roisvodno punuijni center BIT Trtic
Tel: F(ix.: 064/BO-&B7
kuhinje, jedilnice, dnevne sobe, (Spnfnicc, kopalniško pohištvo do 35 % popust
MHt&MCitIVA i*1i> X t i) Ml \
4m A H iVl TU H A
(pravo goveje usnje) _»Ott.OOO SiT _
Odprto:
od 9.00 do 1H.00 in od 14.00 do 18.00 Sobota od 8.00 do 12.00
^---1-
Tržič
Predilnišku L6
V trgovskem centru HIT dobite vs«?:
-vodovodni material in matarial za centralno ogrevanje -keramične ploščice -lepila in fugirne mase UZIN
Možnost plačilu mi 3-4 čeke ni i nakupu blagu v nas! prodajalni v vrednosti nad 5.000 S iT.
DOSTAVA IN MONTAŽA NA VAŠ DOM!
Odprto: M9, sobota 7-12, tel&fax: 064/50-516
SREDA, 16. februarja 1994
PETEK, 18. februarja 1994
10.30 Tisoč in ena Amerika, amer-'ska risana serija 10.55 Iz življenja za življenje: Prisluhnimo tišini 11.30 Žametna šapa, angleška Poljudnoznanstvena serija 12.00 Clive James: Slava v 20. stoletju, angleška dokumentarna serija
]150 Poslovna borza 13.00 Poročila
15.30 Anglosaško vodenje, ponovitev zadnjega dela 17.00 TV dnevnik
17- 10 Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke
io 00 R.e9'onalni program Ljubljana
18- 45 Lingo, TV igrica 19.30 TV dnevnik 2, Vreme
19- 58 Lillehammer ZOI 94
20- 25 ŽariSče
20.50 Slovenske novele: Peter Božič: Očeta Vincenca smrt, TV drama r 21.55 Orgle na Slovenskem, 3. oddaja
22.25 TV dnevnik 3, Vreme 22.42 Šport 22.50 Sova;
Burleske Charlieja Chaplina, 12. epizoda ameriške nanizanke; Kralj olimpiade, zadnji del kopro-oukcijske nadaljevanke
13-55 Omizje 15.10 vldeomoda: Od rnodne piste do resničnosti 15.35 fova, ponovitev 17.00 Lillehammer ZOI 94: Sankanje (ž), posnetek; Akrobatsko smučanje - grbine, Posnetek 17.25 Ljubljana: PEP v košarki (ž); Diamond Jezica - Olimpa, prenos 19.30 TV dnevnik 20.05 Čudežna čutila: Čutilo za zvok, angleška poljudnoznanstvena ser-Jia 20.35 Lillehammer: ZOI 94: ™okej na ledu: češka - Nemčija, Posnetek 22.55 Svet poroča
10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.36 Deklica iz prihodnosti, nadaljevanka 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Divja vrtnica 12.40 Državnik °ovega kova, nanizanka 13.05 Otroci noči, ameriški barvni film
H.40 Monoton 16.30 Učimo M O Hrvaški 16.00 Poročila 16.05 Ljubezenske zgodbe 16.30 Iz sveta znanosti 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18,05 Kolo sreče 18.30 Loto 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 Dnevnik 20.05 Loto 20.15 Potepam se in snemam, dokumentarna oddaja 21.00 V iskanju 21.46 Poročila *l-50 Ekran brez okvirja 22.50 5l'ka na sliko 23.45 Poročila v angleščini 23.55 Sanje brez meja
15.30 TV koledar 15.40 Pajkova mreža, nadaljevanka 16.30 ZOI 94: Pregled 18.00 Odbojka: Pokal pokalnih prvakinj: Mladost - VBS Rion, Prenos 19.30 Dnevnik 20.15 Polna n|ša, ameriška humoristična nanizanka 20.46 Pajkova mreža, nadal-levanka 21.35 Avtizem. dokumentarna oddaja 22.25 ZOI »4: Hokej na ledu: Norveška -nnska, posnetek 23.30 Pregled 0-30 Proti toku
7-00 Borza dela 9.00 MacNeil in in komentirata 10.00 Rodeo Jt™xc™ 11-00 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 11.45 A gnop 12.00 Spot tedna 14.30 ?orza dela 15.50 A shop 16.00 jfKorpijon, ponovitev ameriškega °arvnega filma 17.46 Luč svetlobe, ameriška nanizanka 18.30 Male ?V™J, 18-45 Risanke 19.20 A shop '»•30 Call selection, glasbena oddaja 20.16 Učna leta, ameriška "adaljevaka 20.45 Dance session «1.15 Vrhunski policaj, ameriški °arvni film 22.45 Poročila 23.00 A nh°P 23.10 Spot tedna 23.15 CTM °-30 Borza dela
JOO čas v sliki 9.06 Pri Huxtablovih ?.30 Srečanje z naravo 10.15 ^kodljive snovi v zemlji 10.30 vrnitev visokega plavolasca, pono-
vitev francoske komedije 11.45 Hooperman 12.10 Stan in Olio, risanka 12.15 Pomorska svilena cesta 13.00 čas v sliki 13.35 Stara fregata, angleška komedija 15.00 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Gozdarski inšpektor Buchholz, nemška serija 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki/ Vreme 20.00 Šport 20.15 Jesensko mleko, nemški film 22.00 Nora policijska postaja 22.25 Dolgo slovo, ameriški TV film 0.00 Čas v sliki
6.00 Zimske olimpijske igre 1994, Lillehammer, rezultati, reportaže, intervjuji 9.50 ZOI 94: Sankanje (ž), 3. in 4. vožnja 12.00 Bankovec za milijon funtov, angleška komedija 13.30 ZOI: Akrobatsko smučanje, finale tekmovanja na grbini; Hitrostno drsanje 1500 m (m); Hokej: Avstrija - Rusija 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Pepel nična sreda umetnikov, iz dunajske cerkve Sv. Mi-chaela 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v aliki 20.00 Kultura 20.15 ZOI 94: Hokej: češka -Nemčija, Norveška - Finska 21.00 Domače reportaže 22.00 čas v sliki - večerni studio 22.30 ZOI 94: Olimpijski studio, povzetek današnjih tekmovani
5.40 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva: Post 10.40 Informacije zaposlovanje 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.50 Radio jutri, koristne informacije
R
9.45 Daleč od dvorca: Kakor pravi stari, je zmeraj pravi 0.00 Štorklja 10.15 Naša pesem 93, 5. oddaja: Vokalna skupina Ave
10.45 R & R, znanstvena oddaja 11.10 Po domače
13.00 Poročila
15.00 Svet poroča, ponovitev
15.35 Osmi dan
16.20 Porabski utrinki
17.00 TV dnevnik
17.10 Otroški program: Živ žav
18.00 Regionalni studio Maribor
18.46 šlingo, TV igrica 19.10 Risanka
19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.55 Lillehammer ZOI 94 20.25 Žarišče
20.50 Četrtkove posebnosti: Mr. Bean in ko lev zarjove 21.50 Tednik
22.40 TV dnevnik 3, Vreme 22.57 šport 23.05 Sova:
Hiša naprodaj, ameriška humoristična nanizanka;
Sled zločina: Jarabo, španska nanizanka
10.05 Lillehammer: ZOI 94: Tek 10 km (m), prenos; Superveleslalom (m), prenos; Tek 10 km (m), posnetek; Tek 10 km (ž), posnetek 14.15 Kinoteka - Državni sovražnik, ameriški film (čb) 15.35 Sova, ponovitev 17.00 Lillehammer ZOI 94: Tek 10 km (m), posnetek; Tek 10 km (Ž), posnetek; Superveleslalom (m), posnetek 18.40 Že veste 19.30 TV dnevnik 19.56 šport 20.05 Čudežna čutila: Čudežni vonj, angleška poljudnoznanstvena serija 20.45 Lillehammer Zimske Ol 94: Hokej na ledu: Kanada - ZDA vključitev v prenos 22.40 Poslovna borza
MERCATOR - KŽK KMETIJSTVO KRANJ
Begunjska c. 5, KRANJ
objavlja prosto delovno mesto
MEHANIKA KMETIJSKIH STROJEV
za določan čas
Posebni pogoji:
- mehanik kmetijskih strojev ali avtomehanik IV. stopnje
- 2 leti delovnih izkušenj
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema v 8 dneh po objavi Kadrovska služba MERCATOR - KŽK KMETIJSTVO KRANJ, d.o.o., Begunjska c. 5, Kranj.
12.00 Napoved programa 13.00 Morda še niste slišali 14.00 Naš zgodovisnki spomin 14.40 Za srečen danes in zdrav jutri 15.00 Dogodki danes - jutri 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 Prenos dnevno-informativne oddaje RA Slovenija 16.00 Napoved programa 17.00 Glasbena lestvica 5+5 in klepet ob glasbi 19.00 Odpoved programa
Oddajamo od 16. do 19. ure na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. Ob 16.10 prisluhnite obvestilom, nato aktualnim informacijam, ob 17. uri bomo pobrskali po novostih v tržiških videotekah, pa po drobrih knjigah, nato pa nadaljevali z izbranim glasbenim programom.
8.00 Dober dan 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.30 Novice 10.00 Aktualno 10.50 Glasbeni jerbas 11.30 Novice 12.00 Novosti v nar od no zabavni glasbi 13.00 Danes do 13-tih (prenos R Slovenija) 13.30 Popevka tedna 14.15 Obvestila 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi (prenos R Slovenija) 16.15 Obvestila 16.30 Novice 17.00 Aktualno 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.60 Pogled v jutrišnji dan, odpoved programa
TV HRVAŠKA 1
7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.06 TV Šola 11.30 Deklica iz prihodnosti, nadaljevanka 12.00 Poročila 12.06 TV koledar 12.15 Divja vrtnica, mehiška nadaljevanka 12.45 Državnik novega kova, nanizanka 13.05 Skrivnostni opazovalec, ameriški barvni film 15.05 Monoton 15.30 Učimo se o Hrvaški 16.00 Poročila 18.05 Otroška oddaja 16.30 Družinski magazin 17.00 Hrvaška danes 16.00 Poročila 18.06 Kolo sreče 18.36 Santa Barbara, ameriška nanizanka 19.18 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15lz strankarskega življenja 20.55 M« je kdo iskal? 21.25 Poročila 21.30 Znanost in mi 22.15 Glasbeni večer 23.16 Slika na sliko 0.15 Poročila'v angleščini 0.20 Sanje brez meja
15.30 TV koledar 15.40 Pajkova mreža, ponovitev 16.30 ZOI 94:
Pregled 17.30 Tek 10 km (m), posnetek 18.00 Superveleslalom (m), posnetek 18.50 Tek 10 km (m), posnetek 19.30 TV dnevnik 20,10 Košarkarska evroliga: Cibo-na - Efes Pilsen 21.45 ZOI 94: Hokej na ledu: Kanada - ZDA prenos 3.
tretjine 22.30 Pajkova mreža, 4. zadnji del nadaljevanke 23.25 ZOI 94: Pregled
7.00 Borza dela 9.00 MacNeil in Lehrer komentirata 10.00 Videosre-da 10.36 CTM 11.00 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 11.50 A Shop 12.00 Spot tedna 14.30 Borza dela 16.35 A shop 16.45 Ustava, ameriška dokumentarna serija 17.45 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 18.30 Ročk starine 19.00 Poročila 19.15 A Shop 19.30 Magnetoskop 20.15 Živalski nagoni, ameriški barvni film 21.56 Ročk starine 22.30 Poročila 22.45 A shop 22.55 Spot tedna 23.40 CTM 0.30 Borza dela
TVAVSTI
9.00 čas v sliki 9.05 Živalski raji 9.30 Zemlja in ljudje, ponovitev 10.00 Slika Avstrije, ponovitev 10.30 Jesensko mleko 12.15 Pomorska svilena cesta 13.00 Čas v sliki 13.10 Družinske vezi 13.36 Ne izgubite glave, angleška komedija 15.00 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.30 Gozdni inšpektor Buchholz 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 šport 20.15 Hribovski zdravnik 21.00 Kuharski mojstri 21.05 Pogledi od strani 22.15 Liebling Kreuzberg
TVAVSTI
6.00 Zimske Ol 94: Rezultati, reportaže, intervjuji 10.20 ZOI 94 Lillehammer v živo: Tek 10 km (ž) 10.55 Super veleslalom (m): Tek 10 km (ž); Hitrostno drsanje 3000 m (ž); Hokej: Slovaška - Italija 17.30 Poklici 18.00 Pri Huxtablovih 18.30 Milijonsko kolo 19.00 Regionalna poročila 19.30 čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 ZOI 94 Lillehammer: Olimpijski studio 21.00 Kuharski mojstri 21.06 Kabaret 22.00 čas v sliki - Večerni studio 22.30 ZOI 94 Lillehammer: Olimpijski studio 1.15 Poročila/1000 mojstrovin
5.40 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva: Delo komisije za volitve slovenskega parlamenta 10.40 Informacije zaposlovanje 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Planinsko športni kotiček 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Music machine 18.50 Radio jutri, koristne informacije 19.20 študentski program Radia Kranj
12.00 Napoved programa 13.00 Morda še niste slišali 14.00 Naš zgodovinski spomin 14.40 Vse o cvetju 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 Prenos dnevno-informativne oddaje RA Slovenija 16.00 Napoved programa 16.30 Iz življenja AMD 17.00 Novice, obvestila 17.30 Iz zgodovine naših krajev 18.15 Na policah zgodovinskega arhiva 19.00 Odpoved programa
Oddajamo na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz od 16. do 19. ure. Najprej boste lahko prisluhnili obvestilom, ob 16.30 oddaji Spremljamo in komentiramo na Radiu Tržič, od 17.20 naprej pa se bomo vrteli v oddaji Pod kozolcem.
RTRIGIAV JESENIC
8.00 Dober dan 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.30 Novice 10.00 Aktualno 11.00 Podjetniška borza 11.30 Novice 12.00 Zimzelene melodije 13.00 Danes do 13-tih (prenos R Slovenije) 13.30 Popevka tedna 14.00 Novinar na obisku 14.15 Obvestila 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi (prenos R Slovenija) 16.15 Obvestila
16.30 Novice 17.00 Spoznajmo se 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan in odpoved programa
SREDA
ČETRTEK
$|NT|R amer. znan. fant. akcij, film UNIČEVALEC ob 16., 18 in 20. un »TORŽJC amer. psih. thrill. ZATRESKANA ob 18. in 20 uri ZELEZAR ^er. akcij, thrill. NA OGNJENI ČRTI ob 17.45 in 20. uri SKOFJA LOKA ^er. kom. NESKONČEN DAN ob 18. in 20. uri
CENTER amer. akcij, film TRUE MUŠKETIRJI ob 16. in 18. uri, amer. melodr. OD TOD DO RAJA ob 20. uri STORŽIC amer. znan. fant. akcij, film UNIČEVALEC ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. akcij, thrill. NA OGNJENI ČRTI ob 17.45 in 20. uri SKOFJA LOKA amer. kom. NESKONČEN DAN ob 20. uri ŽELEZNIKI amer. kom. PRI ADDAMSO-VIH ob 20. uri BLED erot. thrill. VROČICA ob 20. uri
10.10 Silas, nemška nadaljevanka 10.35 Sedem rimskih gričev, amer-iško-italijanski film 12.20 Že veste 12.50 Poslovna borza 13.00 Poročila 15.50 Kam vodijo naše stezice, oddaja TV Koper 17.00 TV Dnevnik
17.10 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike
18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Lingo, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik. Vreme 19.56 Lillehammer: ZOI 94 20.25 Forum
20.45 Ničesar se ni spominjala, ameriški film 22.25 TV dnevnik 22.50 Sova:
Ko se srca vnamejo, ameriška nanizanka;
Sled zločina: Zločin v ulici Fuencar-ral, španska nanizanka Sedmi kontinent, avstrijski film
9.35 Lillehammer: ZOI 94; Biatlon 15 km (ž), prenos; Skoki 90 m, prenos 14.36 Pričevanja o zvestobi, Slovenci v Argentini 15.35 Četrtkove posebnosti, ponovitev 14.30 Sova, ponovitev 17.00 Lillehammer. ZOI 94: Hokej na ledu: Nemčija -Rusija, posnetek 18.50 Znanje za znanje, učite se z nami 19.30 TV dnevnik, Vreme 19.56 šport 20.05 Čudežna čutila: Čutilo za čas, angleška poljudnoznanstvena serija 20.45 4. tekma finala končnice DP v hokeju na ledu: Acroni Jesenice - Olimpija Hertz, posnetek z Jesenic 22.36 Opus
10.00 Poročila 10.06 Pogled skozi okno 10.36 Religijski leksikon 10.45 Nemščina 11.00 Izbor iz tujega programa: Moja knjiga o džungli 11.35 Dekle iz jutri, otroška serija 12.00 Poročila 12.16 Divja roža, serijski film 12.45 Politik novega kova, humoristična serija 13.10 Cikel TV kriminalk 14.40 Monoplus 15.30 Angleški jezik 16.00 Poročila 16.05 Mali veliki svet 17.00 Hrvaška danes 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.18 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 V dobri družbi, zabavnoglas-bena oddaja 21.00 Latinica 22.00Poročila 22.05 Poročila 22.50 S sliko na sliko 23.40 Poročila v angleščini 23.45 Dama, franc. film
15.40 Spider's web 16.30 ZOI: povzetek, biatlon, skoki za nordijsko kombinacijo 18.25 Hokej: Nemčija - Rusija 19.30 TV dnevnik 20.15 Mladi Indiana Jones 21.00 Peta prestava 21.35 Naključni partnerji 22.20 ZOI: Drsanje, povzetek 0.00 Hit Depo
7.00 Borza dela 9.00 MacNeil in Lehrer komentirata 10.00 Magnetoskop 10.35 CTM 11.00 Luč svetlobe, ponovitev 12.00 Spot tedna 14.30 Borza dela 16.05 Živalski nagoni 17.46 Luč svetlobe 18.30 Medo za vse življenje, dokumentarec 19.00 Poročila 20.15 Teden na borzi 20.25 Nočni ritmi, ameriški film 22.10 Poročila 22.25 Nisem človek, sem dinamit, ponovitev dokumentarca 22.25 Maščevanje, ameriški film 0.45 Erotični film 2.10 Borza dela
9.00 čas v sliki 9.06 Cosby show 9.30 Zabavna oddaja 10.15 Kralj šaljivcev 11.55 Pegasta sova 12.15 Svilena pot morja 13.00 čas v sliki 13.10 Vse ostane v družini, zabavna nanizanka 13.35 Nadaljuj, vohun, britanska komedija 15.00 Am, dam, des 15.15 Rakuni, risanka 15.40 Umazan zrak 15.60 Rečni kralji 16.15 Vroča sled 16.36 Pierre in Isa, risanka 17.00 Mini ZIB 17.10 VVurlitzer 18.00 čas v sliki 18.05 Cosbv show 18.36 Gozdni inšpektor Buchholz, zabavna nanizanka 19.22 Aktualna znanost 19.30 čas v sliki 20.00 Kulturni dnevnik 20.15 Primer za dva, detektivska nanizanka 21.20 Pogledi vstran 21.30 Nežni zmed en ci, nemška komedija 23.00 čas v sliki 23.05 Zdaj in za vselej, avstralska melodrama 0.36 Hunter, kriminalna nanizanka 1.30 1000 mojstrovin
radio triglav
96 MHz
6.00 ZOI 1994 9.50 ZOI 94 20.00 Kulturni dnevnik 20.15 ZOI 94 21.00 Trailer 21.20 Šiling 22.00 Čas v sliki 21.30 ZOI 94 0.20 1000 mojstrovin
radio triglav
96,0 MHz
01,5MHz KRANJSKA GORA 101,1 MHz BOHINJ
64270 Jesenice, Čufarjev trg 4 Tel.: 064-861-433; 861-012 Fax: 064-861-302
5.40 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 10.40 Informacije zaposlovanje 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.20 Večerni prograrn
ntADiO
FITNESS STUDIO
MASAŽA
MEFISTO d.o.o.
Savska cesta 8 Kranj
TeL.: (064) 21 2 555
12.00 Napoved programa 13.00 Morda še niste slišali 14.00 Naš zgodovisnki spomin 14.40 Zrcalce, zrcalce... 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 Prenos dnevno-informativne oddaje RA Slovenije 16.00 Napoved programa 17.30 Studentska tribuna 19.00 Odpoved programa
Najprej bomo obveščali, ob 16.30 spremljali in komentirali, nekaj več povedali o kulturnih dogodkih ob 17.30 pa iskali tržiški zaklad z Mitjo Slaparjem.
(^foto iMibnar)
ILAV JESENICE
8.00 Dober dan 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.30 Novice 10.00 Razgled s Triglava 11.00 1001 nasvet 11.30 Novice 13.00 Danes do 13-tih (prenos R Slovenija) 13.30 Popevka tedna 14.00 Srečanje s kulturno dediščino 14.15 Obvestila 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Borzni komentar (vsakih 14 dni) 15.30 Dogodki in odmevi (prenos R Slovenija) 16.15 Obvestila 16.30 Novice 17.00 Lestvica 3 TRI III & AS 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan, odpoved programa
PETEK
SKOFJA LOKA amer. kom. PRI ADDAMSOVIH ob 18. uri. amer. kom. NESKONČEN DAN ob 20. uri
Zahvala gospe Alenki Kovšca
Javno pismo Alenke Kovica Sekretariatu za družbene dejavnosti občine Kranj, Zavodu za šolstvo in ministru Slavku Gabru (Gorenjski glas, 21. januarja 1994).
Najprej vam predlagam, gospa Kovšca, da ponovno preberete moj prvi odgovor na vaše javno pismo. V njem je namreč mnogo tega, kar zavrača vaše trditve v vašem zadnjem odgovoru z dne 4. januarja 1993.
Obenem vas sprašujem, ali ste v svoji vnemi spregledali, da tako v odgovoru, predvsem pa v programu, ki ga poslušajo učenci, govorim mnogo več o odgovorni spolnosti in kontracepciji kot o splavu? Seveda, mlade je potrebno informirati o odgovorni spolnosti in tudi o kontracepciji. SamO informiranost in ne prepovedi zmanjša število splavov. S tem se obe strinjava in jaz celo delam na tem področju. Toda v vaših pismih se vedno vračate samo na splav, jaz pa jim dajem celovito informacijo o odraščanju, spolnosti, kontracepciji... in tudi o splavu.
Ko govorite o kršitvah zakotna, se strinjam, da naša zakonodaja nerojenih otrok ne obravnava kot ljudi. Toda prav marksizem, ki ste ga širili in ste na to ponosni, je vneto učil, da je vsakokratna zakonodaja v službi vladajočega razreda. Zato sistem take relativne vrednosti seveda ne more biti merilo ob temeljnih vprašanjih. Ali potemtakem (glede na zakono-
dajo) Irke nosijo ljudi, Slovenke pa ne? To vprašanje je na osebni ravni globoko etično, tudi filozofsko, pravno pa samo v pogledu sankcioniranja ali dovoljenja takega ali drugačnega ravnanja.
Če pristanemo na vaš način dokazovanja, se brž zavrtimo v krogu logičnega nesmisla, ko isto dokazujemo z istim (npr.: "Trdim, da pri človeškem zarodku ne gre za človeka, torej ne gre za človeka!"). Prav to vprašanje, ali je otrok pred rojstvom človek ali ne, je temeljno. In to vprašanje mora, tudi zaradi strokovnih razhajanj, razrešiti vsakdo posebej. Nato pa na osnovi tega osebnega spoznanja ravna kot meni, da je pravilno (in seveda v skladu Z zakonom). In prav je tako. Za to pa vsekakor potrebuje kar največ vsestranskih informacij. Družba (in njeni politični predstavniki), ki se meritorno vtika v oblikovanje osebne odločitve, je totalitarna, družba, ki omogoča dostop do različnih informacij pa demokratična. In naša družba je oz. postaja vse bolj demokratična. In naša družba je oz. postaja vse bolj demokratična. Zato morate tudi vi sprejeti, da obstajajo v Sloveniji o nekaterih temah različni pogledi. Toda tolerantnosti do te različnosti v vaših pismih ni zaslediti.
V vašem zadnjem odgovoru navajate tudi nekatere ameriške študije (brez navedbe virov in avtorjev) o psihičnih posledicah splava. Golo prenašanje teh izsledkov na slovenska tla je strokovno zelo vprašljivo. Ravno tako vaše povezovanje jav-
nomnenjskih raziskav s konkretnim ravnanjem v stanju frustracije (kar nezaželena nosečnost verjento je) ni ravno zgled vašega eksaktnega znanstvenega razmišljanja, niti posledica dela z ljudmi v teh situacijah.
Želite tudi mnenja ravnateljev osnovnih šol. Fotokopije si ogledate lahko na OO RK Kranj, kjer so podana v obliki poročil o mojem delu, obenem pa ta poročila predstavljajo tudi prilogo razpisnim materialom in se nahajajo na občinski razpisni komisiji.
Sprašujem vas tudi, gospa Kovšca, kako lahko na podlagi posrednih informacij razlagate slovenski javnosti o zavajanju in nekompetentnosti mojih predavanj in obenem celo namigujete, da kršim zakon. Zato vam predlagam, da me pridete poslušat na eno od osnovnih šol ali pa na eno od predavanj, ki jih imam za starše. Lepo bi bilo, da bi poslušali cel program in upam, da boste navdušeni tako, kot je bil vaš sin. Lahko pa se tudi osebno srečava, da izmenjava mnenja o tem, kako najbolje vzgajati naše otroke v odgovorne in zrele osebnosti.
Vas skrbi, da 14-letniki slišijo, kakšne so posledice splava. Zakaj nas vseh bolj ne skrbi dejstvo, da lahko ginekolog brez vednosti staršev naredi splav deklicam od 14. leta dalje, če bi se za to odločile. Presoja o obveščenju staršev je v rokah ginekologa samega. Obenem pa moramo starši za poseg, kot je odstranitev mandljev ali operacija slepiča, dati privoljenje do 18. leta otrokove starosti. Zato
bo predavanj še mnogo. Po objavi vašega javnega pisma se je name vsul plaz telefonskih klicev in prošenj za nova predavanja. Zato, gospa Kovšca, hvala za brezplačno propagando. Toda, ker več kot toliko ne morem predavati, predlagam, da zaključiva s to polemiko, saj bom s težkim srcem odklanjala nova naročila za predavanja.
Obenem se vam opravičujem, da sem napačno navedla nazive vaših bivših in sedanjih političnih funkcij v nekdanji Zvezi komunistov in sednaji ZLSD. Politika ni moje področje in tu imate prav, da nisem strokovnjak.
S spoštovanjem!
Meta Tavčar
Pojasnilo
Ga. Meta Tavčar že nekaj let piše med drugim tudi to, kako je šest let delala v Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo v Kranju.
V resnici je bila na plačnem spisku toliko časa. V začetku je delala kot višja med. sestra neprekinjeno nekaj več kot leto dni. Nato so se pričele bolniške oz. stalež zaradi težav v nosečnosti, ter tri leta poporodnega dopusta, ki ga je imela po tedanji zakonodaji pravico izkoristiti za rojstvo dvojčic. Kasneje je hodila v službo s skrajšanim delovnim časom ( 2 x 1/2 dneva = 1 dan), dokler ni odšla iz BGP Ko bo drugič navajala leta službe, naj napiše vsaj mesece oz. dneve, kolikor jih je v resnici prebila na delovnem mestu.
To pojasnilo sem dolžna tudi pokojnemu primariju dr. 1. Vetru, ki je že pred leti zbiral podatke za odgovor nekaterim tendencioznim člankom v javnih občilih. Kdor je poznal dr. Vetra, je vedel, da je bil odličen zdravnik, predober predstojnik, poštenjak in osebno prizadet, če je kdo širil podtikanja o "njegovi" bolnišnici ter kadru v njej!
Dr. Vida Košrnclj
Sekretariatu za družbene dejavnosti občine Kranj,
gospodu Ferdu Rauterju, gospodu Matevžu Kleču, Zavodu za šolstvo in ministru gospodu Gabru še enkrat javno vprašanje
Na dom se dobila priporočeno pismo Sekretariata za družbene dejavnosti občine Kranj z nasledjo vsebino:
ZADEVA: Odgovor na vaše javno vprašanje v časopisu Glas, z dne 21. januarja 1994
Odgovarjamo vam na vaše javno vprašanje v časopisu Glas, z dne 21. 1. letos. V javne polemike se ne vključujemo, zato vam odgovarjamo po pošti.
Javni razpis za izvedbo predavanj s področja preventivne vzgoje, za šolsko leto 1993/94 je bil objavljen v časopisu Glas, dne 4. 6. 1993. Na razpis so se prijavili trije kandidati, izmed katerih je razpisna komisija izbrala program Občinskega odbora rdečega križa iz Kranja. Program je izpolnjeval vse razpisne pogoje.
Lepo vas pozdravljamo!
Pripravil: pom. sekretarja za DD: Matevž Kleč Sekretar po pooblastilu: Ferdo P.auter
Ker z navedenimi odgovornimi funkcionarji nisem komunicirala osebno, ampak javno, vas prosim, da v skladu z 39. členom Ustave, 9. členom Zakona o javnem obveščanju in Statutom občine Kranj, ki govorijo o obveznosti državnih organov, da zagotavljajo javnost svojega dela, prek sredstev javnega obveščanja, zlasti s tem, da:
- odgovarjajo na vprašanja, postavljena v sredstvih javnega obveščanja, ki se nanašajo na njihovo delo in zadeve z njihovega delovnega področja
odgovorite na naslednja vprašanja:
Kdo je določil razpisne pogoje za projekt Humani odnosi med spoloma in preprečevanja kajenja, alkoholizma in ostalih odvisnosti za osnovnošolce v občini Kranj?
Kdo je imenoval strokovno komisijo?
Kakšna je bila strokovna sestava komisije, ki je izbrala med ponudbami?
Na podlagi katerih kriterijev je bil sprejet program Rdečega križa?
Na podlagi katerih kriterijev so bili zavrnjeni drugi projekti in v čem niso ustrezali razpisnim pogojem?
Kakšna sredstva so bila namenjena za realizacijo tega programa?
Nadaljevanje na strani 25
ALPETOUR-BANDAG
SKOFJA LOKA, KIDRIČEVA 8, Tel. 064/631-181
OBNAVLJANJE AVTOPLAŠČEV ZA TOVORNA VOZILA, AVTOBUSE IN TEŽKO MEHANIZACIJO
ŠIROKA PALETA PROFILOV
LAHKA TOVORNA VOZILA
TOVORNJAKI IN AVTOBUSI
GRADBENA IN INDUSTRIJSKA MEHANIZACIJA
• OBNOVLJENI AVTOPLASCI IMAJO GARANCIJO DO IZRABE TEKALNE POVRŠINE
• Z OBNOVO BOSTE PRIHRANILI 50%
• IZBERITE PROFIL KI NAJBOLJ USTREZA VAŠIM POTREBAM
ta
AVTOKOZMETIKA
- evropska kvaliteta sedaj tudi pri nas
- vse za vaš avto od šampona do zavorne tekočine
- cene najnižje-kvaliteta najvišja
PRIMER: 11 avto šampona 163,50 + pd.
11 zavorne tekočine    435,50 + pd.
- PREPRIČAJTE SE SAMI
PROGRAM PNEVMATIKE ZA OSEBNA VOZILA VISOKA KVALITETA ZA NAJUGODNEJŠO CENO!
cenik ; OBNOVLJENIH
POTNIŠKIH AVTOPLAŠČEV
	LETNI PROFIL	ZIMSKI PROFIL
DIMENZIJA	CENA	CENA
	+ DAVEK	.DAVEK
1 35 -1 2	£544,00	
145 -12	2.568,00	
155-12	2 592,00	2976,00
135-13	2.556,00	2 940.00
145 -13	2724,00	3 1 32.00
155-13	2.748,00	3156.00
1 65 -13	2820,00	3 240.00
146/70 -13	2892,00	3 324 00
1 56/70 -13	2952,00	3 396.00
165/70 -13	3.168,00	3 648.00
175/70 -13	3 288,00	3 780 00
155-14	3.492,00	
135-15	3 228,00	
155-15	3.576,00	
KUMHO
VSIOBNOVUENIAVTOPLAŠČI IMAJO GARANCIJO
L
DIMENZIJA	TIP	MPC
		.DAVEK
135-12	756	3 770 40
136-12	755	3 770.40
145-12	755_	4 1 56.80
145-12	756	4.155.60
145-1 3	755	4 920.00
145-13	756	4 920.00
155-13	755	5 047.20
155-13	756	5 047.20
155/70 13	756	5 11 5.60
165/70-1 3	756	6 01 2.00
1 75/70-1 3	766	6 501.60
185 70-13	756	6 766.80
1 65/66-1 3	756	6 235.20
1 B5/65-1 3	768	8 728 80
1 85,60-1 3	768	b /60.00
205/60-1 3	764	11 100.00
205/60-1 3	768	11 100.00
175-1 4 8PR	852	9 360.00
195-14	852	11 209.20
175/70-14	756	6 840 00
1 75/65-1 4	756	7 980 00
1*6/60-14	768	9 604.80
1 85/65-14	756	8 688.00
166/70-14	766	8 1 20 40
1 95/60-14	768	10 124.40
196/70-14	756	8 700 00
21 5/65-14	764	14 100,00
225/65-14	764	14 020 00
145-15	756	5 967.60
155-15	756	6 398 40
1 65-1 5	756	6 799.20
215/75-15	822	16 269 60
P225/75-1 5	782	10 021 20 *
P236/76-1 6	782	11 193.60
235/75-1 S	I 022	18 594.00
P205/70-15	790	9 129 60
I «5/65-1 5	768	10 260.00
1 B5/65-1 5	756	9 159.60
1 95/65-1 5	756	10 020. Oij
P2t S/66-15	764	13 620.00
1 95/60-1 5	768	11 208.00
205/60-1 5	768	11 976 00
1 95/5CM 5	764	11 59200
205/50-1 5	764	16 056.00
206-16	822	1 3 260.00
MARAIMGOIMFTS* *
tyre JrJrjr
CENIK ZA GUME §|ft$|§
MARANGONI
			
LETNI PROFIL			
CMMEN2UA	TIP	HIT	MPC
			. DA v/t K
M5/70 13	U900	T	• 606,60
133/70 13	M300T	T	5 066 OO
175/70 13	M9O0T	T	_7153,20
1/5/70 13	M9OO0	H	9 571.20
r 75,70 14	Mtooo	H	10168.80
165/65 14	M900T	T	7.111 60
1/5/65 14	M900T	T	7660 00
185/65 14	MtOOT	T	» .'1 2,40
1*6/60 14	uoooo	H]     »303 60	
195/60 14	Maooo	X	10342,60
185/65 15	M9O0T	7	9^44.60
/»5/65 ti	M»OOT	T	9 626 80
1*5 14ltPf1 C	MbCO	M	11 018.40
185/75 14 C	M90 4S	N	11 568 60
175/75 16 C	MS0 4S	N	12188 40
'»575 16 C	mo4s'	N	1 3 548 00
205.75 16 C |MSO«S		M	14 71 8.00
			
ZIMSKI PROFIL			
145/SO 13	MOM	T	6 064 00
1*6/60 1]	«950	T	6 666.20
I6S/60 13	M9.50		6 606 60
HM70I3_	«»50	T	6 594 'JO
16570 13	V»50	T	7 494 00
175/70 13	«950	T	n 400.00
' 1*5/70 14	M»50	T	9 91 0 Su
'75/65 14	M950	T	9 030 00
1*5/65 14	M»50	T	10 294.80
185/65 15	«950	T	11 01 8 40
I»5/65 15	«050	T	11 74200
ZA HITROSTI DO 210 km/h
SAMO
ZA HITROSTI DO 210 km/h
JE BAN DAG
- VES PREDSTAVLJENI PROGRAM DOBITE V NAŠI TRGOVINI V ŠKOFJI LOKI
- IN PRI VSEHJEČJIH VULKANIZERJIH IN TRGOVINAH V SLOVENIJI
VES PREDSTAVLJENI PROGRAM DOBITE V
NAŠI TRGOVINI V ŠKOFJI LOKI IN PRI VSEH VEČJIH VULKANIZERJIH V SLOVENIJI
Torek, 15. februarja 1994
POSLI IN FINANCE
UREJA MARIJA VOLČJAK
21. STRAN • GORENJSKI GLAS
ZAŠČITA POTROŠNIKA
PRODAJA NA OBROKE
Prodaja na obroke je danes predvsem pri blagu večje vrednosti vedno bolj pogosta. Gre za podvrsto prodajne pogodbe, pri kateri Pride varstvo potrošnikov se posebej do izraza. S pogodbo se Prodajalec zavezuje, da bo kupcu izročil določeno premično stvar, k preden bo ta plačana, kupec pa se zavezuje, da bo odplačal kupnino v obrokih, v določenih časovnih presledkih.
Pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki in mora vsebovati naslednje sestavine: opis stvari, ki se prodaja; cena pri prodaji za gotovino; znesek vseh obročnih odplačil, vštevši tudi tisto, kar je bilo Plačano ob sklenitvi pogodbe; znesek posameznih obrokov, njihovo Število in roki za plačilo; določilo, da kupec lahko odstopi od Pogodbe, če to pismeno sporoči prodajalcu v treh dneh po podpisu 4stine in določilo, da se kupec tej pravici ne more vnaprej odpovedati. Ce pogodba nima vseh, po zakonu zahtevanih elementov je nična. Vendar pa je to določilo mišljeno predvsem zaradi varstva potrošnika. Namen, ki ga zasleduje zakon, lahko dosežemo tudi tako, da kupcu Prepustimo, da odloča o usodi nepopolne pogodbe, in lahko doseže njeno razveljavitev predvsem, kadar je nasedel nuđenju ugodnosti. Pogodba tako ostane v veljavi, če sta stranki v celoti ali v pretežnem ?elu izpolnili obveznosti, ki so iz nje nastale. Ce pogodba še ni polnjena, pa bi bilo tudi v nasprotju z načeli varstva potrošnika, da 56 prodajalcu daje pravica, da pogodbo razdre zaradi neizpolnitve oblikovanih pogojev, katerih namen je varovanje kupca.
Kupec lahko odstopi od pogodbe v treh dneh po predpisu Pogodbene listine. Vnaprejšnja odpoved tej pravici je neveljavna in $teJe se, kot da izjava o odpovedi ni zapisana. Odstop se uresniči s P«no izjavo. Vsebina takšne izjave ni določena, tudi ni potrebno navesti nobenega razloga. Pri odstopu morata obe stranki vrniti tisto, kar sta izpolnili na podlagi pogodbe. Pri uveljavljanju svoje pravice se kupec ne sme prestrašiti prodajalca, ki takšnemu ravnanju pogosto nasprotuje. Pravica kupcu ostane tudi, če prodajalec noče prevzeti stvari. Odločilno je pravočasno in pisno obvestilo. Po veljavni zakonodaji ne zadošča, da je sporočilo do izteka roka oddano na Pošto. Prodajalec ga mora namreč do izteka roka tudi prejeti. Zato je najbolje, če ga osebno odnesemo prodajalcu ali pa ga pravočasno oddamo na pošto, (nadaljevanje prihodnjič)
Pravna pisarna ZPS Jure Markič
VIP
REVIJA ZA POTROŠNIKE
NAROČILNICA ZA POSAMEZNIKE
i(ne in priimek
poklic._
naslov: ulica _
kraj in poštna številka datum in podpis _
•Naročam Revijo za vzgojo in informiranje potrošnikov - VIP Naročnina za leto 1994 je 3.500 sit.
Kot naročnik postanem tudi podporni član Zveze potrošnikov Slovenije in pridobim vse članske ugodnosti.
BORZNI KOMENTAR
Bikovski trendi na trgu delnic in medvedovi umirjeni koraki na področju obveznic, bi lahko na kratko komentirali dogajanje na trgu vrednostnih papirjev v februarju.
Od umirjanju rasti cen na drobno (R za februar je 1,5 %), ob umirjenem drsenju tečaja tolarja proti trdim svetovnim valutam in visokem nivoju varnih in likvidnih obveznic, vse to je povzročilo ie januarja napovedano cvetenje tečajev na Ljubljanski borzi. Val rasti pa gre, tako kot v poletnem času lanskega leta, preko vseh razumnih meja in bati se je, da bo streznitev ob padcu spet zelo boleča. Ponavadi za male investitorje, kajti ti običajno vstopijo na vlak prepozno in tudi izstopiti jim praviloma ne uspe takoj ob prvih pokazateljih prihajajočega medveda (stagniranje oz. padanje tečajev). Revalorizacija je v januarju znašla 1,5 %, uradni tečaj tolarja za eno DEM je v janurju porastel za 1,09 %, menjalniški in podjetniški tečaji pa so se v nekaterih bankah in menjalnicah gibali celo pod rastjo srednjega tečaja za DEM Banke Slovenije in torej tudi pod znano revalorizacijo.
Donosi obveznic so se v prvi polovici februarja nekoliko popravili, saj je selitev kapitala iz trga obveznic na trg delnic povzročila rahel padec tečajev in s tem povezan višji donos do dospetja.
RSL1 tako pri tečaju 100,5 dosega 8,25 % donos, RSL 1 (Davčna) pri tečaju 100,0 dosega 8,53 % donos, trenutni donos RSL 2 znaša 7,92 % in RSL2(D) 8,42 %. Tako Se vedno ostajajo najbolj zanimive, če bi za kriteriji kaj kupiti, upoštevali le donos, občinske obveznice, ki pri trenutnih tečajih nosijo naslednje donose: OZG 21,8 %, OSM 14,11 % in OLS 14,32 %, med podjetniškimi obveznicami pa RGS 1 z donosom v višini 16,29 %. Ker večina obveznic glasi na nemško marko, velja poudariti, da ti donosi pomenijo realen donos glede na srednji tečaj DEM Banke Slovenije (t.L devizna klavzula).
Ampak bodite previdni, donos vrednostnega paprija je lahko le eden izmed kriterijev za odločitev, kaj kupiti. Kriterij varnosti naložbe in likvidnosti (prometnosti) vrednostnega papirja sta vsaj enakovredna, če ne celo prevladujoča kriterija za marsikaterega vlagatelja.
Donose delnic je zaradi mnogih neznank in bodočih gibanj teh lastniških vrednostnih papirjev težko izračunati, zato naj vam bo v oporo naslednja tabela:
DELNICA TEČAJ NA 1. DAN			TEČAJ	TEČAJ	DOSEŽENA
	KOTACIJE		31/12/93	11/02/94	LETNA OAt
	DATUM	V SIT	VSTT	V SIT	OD ZAČETKA
					KOT.DO 11.2.94
PRB	30.03.93	14.615	21.339	21.007	DK +   21,5 %
KBTP	08J7.93	48.432	33.190	46.760	DK - 20.0%
SKBR	04.02.93	18.376	26.649	34.001	DK +   46,0 %
SKBP	22.12.92	8.187	21.422	29.629	DK + 153,0 %
N1K	23.06.92	15.480	85.022	98.026	DK + 139.0 %
TCTR	26.08.93	886	778	892	DK ■ 17.9%
DAD	24.09.92	5.627	170.445	240.134	DK + 1.120.0 %
Borzni posrednik: H trm ina Krt
POSTELJNO PEDILO * PETI
FEBRUAR - MESEC BPT
15 - 40 % CENEJE
kvalitetna posteljnina iz platna, damasta, frotirja in flanele v različnih vzorcih in barvah
damastni prti vseh dimenzij
IZKORISTITE PRILOŽNOST in nas obiščite v TRGOVINAH BPT v Tržiču v trgovskem centru Deteljica in v tekstilnem diskontu TC BPT
Še en prijeten izlet z Gorenjskim glasom
. Minuli vikend smo nekateri preživeli na še enem »zletu z Gorenjskim glasom. Zadnjič smo obiskali Lendavo, tokrat pa smo se ustavili v dobro znanem \ zdravilišču v Laškem, ki svoja vrata odpira tudi drugim. Tisti, ki se redno udeležujejo naših izletih, vedo, da je Prijetno, ostale pa prisrčno vabimo, da se nam Pridružijo prihodnjič, ko bomo spet obiskali eno od zanih slovenskih zdravilišč - katero, pa naj zaenkrat še °stane skrivnost.
BLAGOVNICA
Tnqovsko podjfTJf STORŽIĆ, d.o.o.
r KOLIKO JE VREDEN TOLAR
Največ ponaredkov v zasebnih menjalnicah
Kranj, februarja • Med ponaredki so najbolj priljubljeni bankovci za 100 in 200 nemških mark, ki jih je moč zaradi njihove pogostnosti najlažje vuovčiti, največ ponarejenih deviz pa kroži po zasebnih menjalnicah.
Ponarejeni bankovci prihajajo k nam predvsem iz tujine, ni
Ea izključeno, da pri nas ne bi do poskušal srečo na barvnem fotokopirnem stroju, pravi Janez Majcen, direktor oddelka za gotovinsko poslovanje Banke Slovenije. Poleg omenjenih bankovcev v markah so najpogosteje ponarejeni tudi bankovci za 50 in 100 dolarjev ter za 100 tisoč italijanskih lir, našli pa so tudi bankovec za 1.000 Šilingov. Niso pa nateleli na ponarejene tolarje, saj je naš tolar zelo dobro zaščiten, ima namreč veliko posebnih znakov, zato je moč zelo hitro razkriti, kdaj gre za ponaredek.
MENJALNICA
1 DEM
1 ATS
100 ITL
A BANKA (Ti«, Jesenice) 77,71 71,1»
ADUT Trtić (Deteljica) ni podatkov
AVAL Bled, Kranjska goni 77.75 77,90
CORA Kranj 77,70 78,20
CftfflTANSTALT Kbanka L). 77,70 78,15
EROS(Starl Mayr), Kranj 77,80 78,00
F-AIRTrK (Deteljica) 77,78 77.90
GEOSS Medvode 77,80 78,00
HRAMU»CALON,d.d.Krtnj 77,55 77,9»
HlDA-trtnica ljubljena ni podatkov
rtPOTEKARNA BANKA, Jesenice 77.52 7»,10
INVEST Škofje Loka 77,60 77.99
LB-GC*XNJSKA BANKA Kranj 71,76 78.25
LEMA Kranj ",85 78,10
ISRMNUtotner Kranj 77,35 77,50
MERKUR-Žel. postaja Kranj 77,35 77,50
M1KEL Stražisće 77.65 78.03
OTOK Bled ni podatkov
POSTNA BANKA d.4 (na poetah) 76.51 77.17
SHP-Slov. hran. In po*. Kranj 77,70
SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) 77,35
SLOGA Kranj 77,65
SLOVENUATURtST Boh. Bistrica 76.78
SLOVENLIATUnST Jesenice 77.75
ŠUM Kranj 77.88
11,08 11,18 7,»7 8,14
TALON Žel. postaja Trata, šk. Loka 77,75 TALONZ0. Bitnje 77.77 TJAŠA Kranj UKBŠk.Loka WLFANKran|
valfan Radovljica, GrajaM dvor
POVPKF.ČNI TEČAJ
77.80 77.50 78.00
78,10 78.10 77,95 77.95
11,03 11.08
11.00 11,08
11,00 11.10
11,03 11.10
11,00 11,09
11,00 11.05
18,85 11,09
10.95 11,10
10.96 11.08
10.70 11.13 10,»» 11,08 11,00 11,02 11,00 11,02 11.03 11,11
10.71 11,05 10,87 11,05
11.00 11.02 10,90 11,10 10.69 -
11.02 11.10
11.03 11.10
11.01 11.08
11.02 11,08
8,00
7,90 7,»5 7.90 7,95 7.98 7,95
7,88 7,95 7.81 7,95 8,00 8,00 7,95
7,75 7,95 8.80 7,90 7.81 7.90 7,95 8,00 8,01
8.88
8,00 8,20 8,00 6.85 8,03 8.65
8.10 8.10 8.15 8.10 8,01 8,01 8,87
8.B2 8,05 8.01 8,10
8,08 8.85 8,10 8.1»
ni podatkov
77.7» 78.12 11.04 11.11  8.03 8,10 77.86  78,00 11,03 11,10  8.00 8,10 77,78 78,00 11,02 11,10 7.1» 8,08 77.57 77.98 18,98 11,08 7.94 8,68 Pr\ Sptrovcu v Avtrtji je) ATS ob nakupu blag« po 10,90 tolaijav. Pfl nakupa ta prodaji SKB tn MERKUR zaračunavata 1% provfaajeTl Podatke za tecejraco nam sporočajo menjalnice, ki al prktrfujojo pravico dnevnih sprememb menjaJrtstdh točajov gtede na ponudbo rn pc*praievanje po t|h veJutafi.
MENJALNICA MLFAN
Vaš najboljši partner pri menjavi deviz
P.E. KRANJ, Delavski dom tel.: 064/211-387 P.E. RADOVLJICA, Hotel Grajski dvor tel.: 064/714-013
POSOJILO V ENEM DNEVI!
M PODLAGI ZASTAVITVE
KRANJSKA ZASTAVLJALNICA, KOROŠKA 41 TEL: 212-429  od 12. do 15. ure
foto bobnar
L 0 V E N S K HRANILNICA IS POSOJILNICA
SLOVENSKA HRANILNICA
IN POSOJILNICA p.o. Kranj, Tržič, Bled, Preddvor
UGODNE obrestne mere za depozite
Cenjene varčevalce obveščamo,
da smo februarja razširili ponudbo TOLARSKIH VEZAV z valutno klavzulo.
TRGOVINA
Kranj
TavearJevaa aal. 29 tel.* 221 740 X 11) IV     OTROŠKA OBLAČILA O 1UXI ^   METRSKO BLAGO
16 let
fKPuVii^ Trgovsko Podjetje d.o.o. 15^0      Bled. Graiska c. 11
PRODAJA TRDIH IN TEKOČIH GORIV
Grajska c. 11,64260 Bled Poslovalnica Tržič, Loka 117 Tel.: (064) 77-081 in 76-124 tel.+fax:(064) 53-429
TRGOVINA S POHIŠTVOM
na Gorenjskem sejmu v Kranju Telefon:064/222-268
vam nudi UGODEN NAKUP sedežnih garnitur" TOM" iz Mirna - na
3 čeke brez obresti za kuhinje Gorenje, Svea, Marles, ter drugo pohištvo nudimo do 30% gotovinskega popusta o rtAJrrižJiH cehah in strokovnih nasvetih
SE PREPRIČAJTE SAM 11
Prevoz brezplačen! Del. čas: od 9.-11.30 ure in od 14.-19. ure, sobota: od 9.-12. ure
KMETIJSTVO
UREJA:CVETO ZAPLOTNIK
Letna skupščina društva podeželske mladine
"Prihodnost je na podeželju"
Naklo • "Društvo kranjske in tržiške podeželske mladine je bilo ustanovljeno decembra predlani in ima zdaj 123 članov. Prevladujejo kmečki fantje in dekleta, želimo pa, da bi se nam
1>ridružila se ostala podeželska mladina," je na začetku prve etne skupščine dejal predsednik društva Iztok Likozar (iz Cerkelj) in poudaril, da se društvo kot nadstrankarska organizacija ukvarja samo z izobraževanjem in z družabnim življenjem.
Y: silili   ru-mni i 'j'Jra/jiistvu
Milena Kulovec iz republiške uprave za pospeševanje kmetijstva je dejala, da je takšno druženje mladih zelo koristno. Mladi se izobražujejo, pametno izrabljajo prosti Čas in se izogibajo stranpotem, ki jih nudi Življenje. Vodja gorenjske kmetijske svetovalne službe mag. Jurij Kumer je mladim svetoval, da bi v bližnji prihodnosti v program dela vključili tudi predavanje ali seminar o gospodarjenju na kmetijah, predvsem o zmanjševanju stroškov. Predsednik cerkljanske zadruge Peter Kepic je poudaril, da morajo mladi ob delu najti čas tudi za zabavo - in ljubezen. Veliko kmečkih fantov, starih 30 do 40 let, je namreč brez življenjske sopotnice. Janez Eržen, predsednik zadruge Sloga, je predlagal, da bi v program uvrstili tudi predavanja o zadružništvu. Starejši, ki so bili člani predvojnih zadrug, še nekaj vedo o tem, mlajši rodovi bolj malo. Prihodnost je v mladih in na podeželju, je menil Andrej Tavčar iz Občine Kranj, Marjan Pogačnik iz kranjske kmetijske in mlekarske šole pa je mlade pohvalil z besedami: "Ob dobrih mentorjih ste pridno delali."
Društvo je bilo v prvem letu zelo uspešno. Pripravilo je različne tečaje in predavanja - o dohodni in prometnem davku, o uporabi računalnika v kmetijstvu, o Čebelarstvu, sajenju in obrezovanju sadnega drevja ter o negi govejih parkljev, tečaj nemščine, plesne vaje, strokovna izleta v Pomurje in na avstrijsko Koroško, novoletno srečanje v Naklem - in še bi lahko naštevali. Društvo je tudi za letos pripravilo zanimiv in obsežen program. Načrtujejo predavanja o ureditvi kmečkega dvorišča, pridelovanju vrtnin, higienskem pridobivanju mleka, sodobni reji prašičev, reji konj, obnovi gozdov, trženju kmetijskih pridelkov, dedovanju kmetijskih zemljišč, davkih, certifikatih in zavarovanju...Pripravili bodo začetni in nadaljevalni tečaj nemščine, tekmovanje v gozdarskih veščinah, se udeležili kviza Mladi in kmetijstvo, tekmovanja koscev in grabljic, kmečkih iger Slovenije in tekmovanja v oranju ter se vključili v nekatere dejavnosti, ki jih za letos pripravlja Zveza slovenske podeželske mladine Slovenije. Zveza načrtuje izobraževalni tabor s srečanjem društvenih kulturno-umetniš-kih skupin, seminar o okolju prijaznem pridelovanju hrane, pohod na Triglav skupaj z avstrijsko podeželsko mladino, dvodnevno srečanje, na katerem bodo razpravljali o naraščajočem sovraštvu do tujcev pri nas in v Evropi...Društvo tudi letos računa na pomoč občin Kranj in Tržič, zveze podeželske mladine, kmetijskih zadrug in kmetijske svetovalne službe, še zlasti mentoric Metode Karničar in Milene Črv. • C. Zaplotnik
Predavanje
0 varstvu zelenjave
Naklo - Kmetijska svetovalna služba vabi kmete na predavanje mag. Francija Celarja z Biotehniške fakultete in dipl. ing. Andreja Simončiča iz celjske kmetijske svetovalne službe o varstvu zelenjave pred boleznimi, škodljivci in pleveli. Predavanje bo v petek, 18. februarja, ob 10. uri v dvorani Kmetijske zadruge Naklo. • CZ.
M - KŽK KMETIJSTVO KRANJ
Begunjska c. 5, KRANJ
MLMJtvl %JVAlA*ll
Rszarvnt deil za generalna popravila traktorjev In priključnih strojev:
- irvrr uvoz Nernc|fa» ftaBja -"TORPEDO' uvoz NomčNja, Italija • URSUS uvoz Poljska
- STORE - UTB uvoz Itaffia
- KROMPIRJEVE KOMBAJNE ta
- IZKOPACE POLJSKE - uvoz Poljska
Ostali dali: GUME. AKUMULATORJI, LEZAJI, SEMERINGI, ELEKTRO MATERIAL
OPRAVLJAMO MEHANIZACIJI
1V M% tJPJCCJE*J V^l I
Posebna Nizozem
MUKA V PRAHU - NOVILAC - uvoz
KI TAM-ovih VOZIL:
Smo zastopnik za TOVORNA VOZILA TAM. vsi rezervni doli
so v zalogi.
Cene so konkurenčen - SE PRIPOROČAMO
r. KMETIJSTVO KRANJ, Servis Šenčur. TRGOVINA UR: tel. 064/41-025, DELAVNICA: teL 064/41-263.
ODPRTO od 7. do 17. ure SOBOTA od 7. do 12. ure
Agrarna skupnost Pungrat
"Tudi danes bi potrebovali komisarja"
Nekdanji posestniki,planine Pungrat oz. njihovi zakoniti dediči bodo na podlagi zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti zahtevali nazaj planinski pašnik, ki so ga njihovi predniki 1808. leta za tisoč zlatih goldinarjev kupili od graščine Kamnu oz. od grofa Lambergarja.
Brezje - Ko je oblast po drugi svetovni vojni z zakonom ukinila agrarne skupnosti, njihovo premoženje pa podržavila, so se kmetje z Brezij, s Črnivca in iz Nos kot zemljiškoknjižni posestniki planine pritožili zoper razlastitev. Čeprav so v pritožbo med drugim navedli, da so "kot nudi in srednji kmetje v svoji živinoreji nujno vezani na planino" in da bi jim "pridržavanje gotovih živali v hlevu preko poletja narekovalo nujno zmanjšanje števila živine", niso uspeli Dejavnost ukinjene agrarne skupnosti je v socializmu nadaljevala pašna skupnost, s sprejetjem zakona o denacionalizaciji, še posebej pa z uveljavitvijo zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti, pa so nekdanji (so)lastniki možnost, da dobijo nazaj, kar jim je bilo podržavljeno.
planine; zdaj, ko je sprejet zakon o agrarnih skupnostih, pa bodo občino le zaprosili, naj ga rešuje po tem zakonu. Še letos bodo ustanovili novo agrarno skupnost, sprejeli statut in pašni red, izvolili organe skupnosti in predsednika...
Kot je povedal Milan Pohar z Brezij, sicer vodja odbora bivših posestnikov oz. zakonitih dedičev planine Pungrat, so že po sprejetju zakona o denacionalizaciji pri upravnem organu tržiške občine vložili zahtevek za vrnitev
L
Born je imel ie skoraj polovični delež
Kot je razvidno iz Je ohranjenega registra deležnih pravic, je agrarna skupnost Pungrat nekdaj imela 35 "deležnikov41, kmetov z Brezij* s Črnivca in iz Noš. Vsi niso imeli enako deležev, ampak je bilo število odvisno od velikosti kmetije. Baron Bom, ki je izkoristil stisko kmetov, je imel 1921. leta v skupnosti že 49-odstotni delež, vendar je moral potlej delete na podlagi zakona o zaščiti malega in sreanjevelikega kmeta prodati nazaj kmetom. Planina Pungrat obsega 157 hektarjev planinskega pašnika in zagotavlja pašo za približno sto glav živine. t #
Agrarna skupnost Brezje
Na Brezjah je nekdaj obstajala tudi agrarna skupnost Brezje, v kateri je okrog štirideset tedanjih kmetov imelo deležne pravice na pašniku v bližini vasi. Pašnik zdaj ne služi vel svojemu namenu. Zemljišče, ki je v občinski lasti, je opuščeno in prepuščeno eroziji.
Vzorno ohranjen arhiv
Pričakovati je, da bo vzpostavitev agrarnih skupnosti in vračanje premoženja njihovim lastnikom (vsaj na 'Gor-enjskem) potekalo brez zapletov, saj o tem obstaja v Arhivu Republike Slovenije dobro ohranjen arhiv. V knjigah Vladimirju Sončila z naslovom fJKomlsija za agrarne operacije 1885 - 1945" je vrsta koristnih podatkov o posameznih skupnostih, se zlasti o njihovem premoženju in (solastnikih.
Zakonu manjka nekaj "varovalk"
"Zakon o ponovni vzpostav-tivi agrarnih skupnosti je zelo pomemben za obnovo podeželja in za vračanje ljudi iz mest na domačije, še posebej pa za škofjeloško pogorje, Brkine, Trento in druga območja, kjer so nekatere vasi skoraj povsem izpraznjene," pravi Milan Pohar in poudarja, da je zakon v nekaterih delih precej ohlapen in pomanjkljiv. "V zakonu med drugim piše, da bodo agrarne skupnosti delovale po "starih pravilih". Upam, da bomo v praksi znali dobronamerno premoščati neusklajenost "starih pravil" z drugo veljavno zakonodajo. Zakonu manjka tudi nekaj "varovalk", ki so pred drugo svetovno vojno ščitile malega in srednjevelike-
§a kmeta in preprečevale, da i od kmetov, ki so zašli v gospodarske težave, nenadzorovano kupovali deleže. Tak-
ratni zakon je ščitil namembnost uporabe zemljišč in drugega premoženja agrarnih skupnosti, onemogočal delitev deležev, omogočal prodajo deležev le znotraj skupnosti in po strogo določenih pravilih...Država je prek komisarja za agrarne operacije bedela nad vsem, kar se je dogajalo v agrarnih skupnostih," pravi Milan Pohar in poudarja, da bi takšnega komisarja, ki bi ščitil kmetijske interese pred nekmetijskimi, potrebovali tudi v sedanjih razmerah. Ker se na nekaterih območjih s kmetijstvom ukvarja samo še peščica nekdanjin (so)lastnikov agrarne skupnosti, je bojazen, da bi po ponovni vzpostavitvi skupnosti nekmetijski interesi predvladali nad kmetijskimi.
Da ne bi zašli na stranpota!
"Ker bodo statuti novih agrarnih skupnosti predpisovali tudi tisto, kar je pred njihovo ukinitvijo predpisovala država, lahko le upamo, da bodo vzdržali presojo in potrditev pravosodja. Državni zbor in vlada se bosta morala hitro in učinkovito odzivati na morebitne "eks-cesne procese". To še posebej velja za ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo, ki pa doslej ni hotelo prepoznati in spoznati velikosti problema," pravi Milan Pohar in navaja, da so nekdaj jTosesti, večje od sto hektarjev (med njimi tudi večina agrarnih skupnosti), imele tudi svoje lovišče, ki so ga dajale v zakup, zakupnino pa porabljale za poslovanje in posodobitve. • C. Zaplotnik
Kmetijski nasvet
Krmljenje prašičev s krompirjem
Če nam doma ostaja preveč krompirja, ga lahko uporabimo tudi za pitanje prašičev. Sam krompir Je za pitanje neuporaben, ker vsebuje premalo beljakovin, ki pospešujejo rast mesnatih delov prašiča, zato ga moramo, če hočemo imeti dobre rezultate, pri pitanju nujno kombinirati z beljakovinskimi krmili.
Za uspešno krmiljenje moramo najprej krompir pripraviti. Če je močno umazan od zemlje, ga moramo najprej oprati, nato pa ga skuhamo ali parimo. S tem uničimo škodljive snovi, ki se nahajajo v njem in povečamo prebavljivost. Krompir lahko krmimo tudi surov, vendar ta povzroča mehko blato, je manj okusen ter vsebuje tudi določene snovi (inhibitorje), ki zmanjšujejo delovanje encimov in s tem izkoristek celotnega obroka. Posebno nevaren je solanin, ki se največ nahaja v poganjkih in zelenih delih krompirja. Pri krmljenju takega krompirja lahko pride tudi do zastrupitev. Prašiči surovega krompirja tudi mani pojedo. Kuhan ah parjen krompir je za približno 20 odstotkov bolj prebavljiv kot surov ter tudi okusnejši, saj pri segrevanju pride do določenih sprememb v sestavi škroba in krompir postane bolj sladek. Ker s kuhanjem v glavnem nimamo problemov, naj omenim le parjenje. Bistvo parjenja je, da krompir segrejemo na 70 stopinj Celzija. Pri tej temperaturi škrob nabrekne, želatmizira in veže nase vodo. Močnejše segrevanje nam ne da boljših uspehov. Kdaj je krompir dovolj parjen, v začetku preverjamo lahko tako, da poiščemo več različno debelih krompirjev in jih prerežemo. Na prerezu srednje debelih ne sme biti surove sredice, pri debelih pa je sredica še lahko surova, vendar njen delež ne sme presegati S odstotkov skupne teže gomolja. S parjenjem krompirja prihranimo na energiji in si skrajšamo čas priprave, rezultati pa so isti: povečamo prebavljivost in uničimo škodljive snovi.
Da bi preprečili zadušitve, ga pred uporabo pretlačimo ali zmečkamo. Potem si pripravimo krmno mešanico, ki jo sestavimo iz:
- 33 kg sojinih tropin
- 33 kg ječmena
- 25 kg koruze
- 5 kg Vitaredina
- 2 kg Kalcitne mivke
Mešanica mora biti dobro zmleta in enakomerno premešana. Če doma nimamo mešalnice, jo lahko dokaj dobro zmešamo v mešalcu za beton ali pa občasno pri dobrem sosedu, ki ima mešalmco. Za ta namen lahko uporabimo tudi že narejeno mešanico PRA PIT 22, ki jo izdeluje Mešalnica BTF v Homcu.
Krmljenje poteka po naslednjem razporedu:
Krompir -kuhan kg na dan
1.3-3.7 4.6 5.6 6.4
Telesna teža prašičev (v kg)
25-55 55-65 65-75 75 - 105
Krmilo kg na dan
1
1.1 1.3 12
7.5
Za tako pitanje porabimo približno 13" kg krmil in okoli 560 kg krompirja & enega pitanca, kar znese skupaj oko" 8.700 tolarjev (krmila po 32,35 in krompir po 8). Poleg krmil in krompirja lahkf. prašičem pokladamo v kombinaciji tud1 druge okopavine.
Za uspešno pitanje prašičev s krofl"' pirjem moramo torej uporabiti čist & kuhan ali parjen krompir z dodatkom*' močnih krmil, ki vsebujejo vsaj odstotkov surovih beljakovin. Če fl* uporabimo takih krmil, prašiči poč**! neje rastejo in so nagnjeni k vecj1 zamastitvi. Pri vsem tem pa ne smem0 pozabiti, da morajo imeti prašiči vsesko* na voljo vodo. To najlažje zagotovim0* če v boks namestimo napajalnike °t' niplje.
Da preve.imo učinke pitanja ali pre' hrane, je priporočljivo prašiče občasn0 stehtati in izračunati povprečne prirast^ ki naj bi se gibah okoli 590 g na dan. ^ pomeni, da morajo od 25 kg do 105 W zrasti v 136 dneh.
Krompir lahko v vseh oblikah krmim0 tudi plemenskim svinjam in tudi goved^ Vsaka kategorija živali pa zahteva dfl1' gačen način krmljenja, ki se ga moram držati, če hočemo doseči želene učinki
Kmetijska svetovalna služba Matjaž Meglic, kmet. ing.
Po lanskem nazadovanju
Odkup mleka spet narašča
Kranj - Od šestnajstih mlekarn v Sloveniji so lani le v ljutomerski in vrhniški odkupili več mleka kot predlani, v vseh ostalih pa manj. V gorenjskih mlekarnah (Kranj, Skofja Loka in Bohinj) so ga predlani 38,7 milijona litrov, lani pa nekaj manj kot 37 milijonov litrov. V Sloveniji se je odkup mleka najbolj zmanjšal v celjski mlekarni (za 27 odstotkov), v mlekarni Hruševje (približno za petino) in v idrijsko-cerkniški (za slabo desetino), na Gorenjs-
kem pa najbolj v Bohinju (za pet odstot kov).
Čeprav so se merila za oddajanje mlf ^ v zadnjem letu dvakrat zaostrila, je bw. kranjski Mlekarni januarja letos od*"' skoraj za šest odstotkov večji od lanskeji Odkup so povečale vse zadruge (naJ<jL Bled in Sloga) z izjemo tržiške in Save, odkup s posestev pa je bil skoraj desetino manjši. • CZ.
THv POKALI -li-LOKA
UREJA: Vilma Stanovnik
Prijetno branje
S Y S T E M S d...
podjetje za razvoj in proizvodnjo jadralnih padal, svetovanje in trgovino
Hafnerjevo naselje 121, skofja Loka tel./fax: (064) 631 025, 46 211
TUDI LETOŠNJE HOKEJSKO FINALE BO NAPETO DO KONCA
ACRONI DOMA ZAPRAVILI PREDNOST
Potem, ko so hokejisti Acroni Jesenic v četrtek na tivolskem ledu z borenostjo dokazali, da ludi letos ne nameravajo zapustiti prestola državnih prvakov, so v soboto v Podmežaklji Prepustili pobudo gostom - Po dveh tekmah je rezultat 1:1, danes pa je v Ljubljani že tretje finalno srečanje.
Ljubljana, Jesenice, 15-februarja - Tako na tekmi v Ljubljani kot n» Jesenicah so gledalci napolnili dvorani do zadnjega kotička. To P* je edina podobnost obeh prvih srečanj letošnjega finala slovenskega hokejskega prvenstva. Tardidonalna tekmeca pa sta fnova dokazala, da domač led za nikogar ni prednost - še več - da Utajo več volje in motivacije na nasprotnikovem igrišču. Zato se ljubitelji hokeja te dni podobno kot lani sprašujejo, ali bo za uaslov državnega prvaka ponovno tudi letos potrebno sedem ,ekem, ali pa bo kateri od ekip uspelo prej štirikrat zmagati....
IOMET
llltlllllal
Vstopntce"Utijo v nebo"- Veliko zanimanje za finalne obračune je v obeh taborih dvignilo cene vstopnic. Tako je bilo na Jesenicah za sobotno tekmo na stojišču treba odšteti 800 SIT, na sedišču pa 1000 SIT . Še bolj so cene "navili" v Ljubljani, kjer je bilo treba v četrtek za stojišče odšteti 1000, za sedišče pa 1500 SIT, danes pa vstopnica za stojišče stane ie 1200, za sedišče pa kar 1800 tolarjev. Ljubitelji hokeja se ie sprašujejo, koliko bo cena za ogled odločilne tekme!?
Marsikaj bo jasno že po današnjem tretjem obračunu v Ljubljani, kamor pa železarji (kjlub poškodbam) še zdaleč ne odhajajo z belo zastavo.
Jeseničani so namreč v četrtek zvečer v prvem obračunu Pokazali več borbenosti in želje Po zmagi, čeprav je bil tempo tekme ves čas na vrelišču. Lepo hokejsko predstavo pa je občasno zmotila prehuda nervoza, zlasti na strani ljubljanskih tujcev. Čep rav so Jeseničani v začetku več napadali, je bil strelec prvega gola Gorenc, ki je domače popeljal v vostvo. Toda še pred koncem prve tretjine je izenačil jeseniški branilec Mlinarec
Se z močnejšim tempom se je začela druga tretjina, po golih Murajice Pajiča in Udarja Rah-^atulina pa so Jeseničani že v Sedmi minuti vodili s 3:1. Nato sta za zelene zadela Sheehv in Beribak, vendar pa je Kadikov 5« pred koncem druge tretjine zagotovil novo vodstvo Jeseničanov. Tako so Ljubljančani v
Hi. Odprto državno prvenstvo Slovenije v paraskiju
Matjaž pristavec državni prvak
Kranjska Gora, februarja - Prejšnji teden se je v Kranjski Gori zaključilo tretje odprto prvenstvo Slovenije v paraskiju, na katerem je sodelovalo štiriintrideset tekmovalcev iz Alpskega letalskega centra Lesce, Aerokluba Ptuj, mednarodno dimenzijo prvenstvu pa je dala udeležba padalcev iz Republike Hrvaške (Aerokluba Zagreb in Osjjek) in Makedonije (Skopje).
Na smučiščih Vitranca so padalci opravili dva FIS veleslaloma. Najboljši v smučanju so bili Anton Košir (ALC), Matjaž Pristavec S^-LO, Nenad Pešut (HR), Roman Karun (ALC) in Branko Mirt (ALC). Žal se je na smučanju poškodoval dvakratni svetovni prvak, Roman Pogačar, ki zato ni mogel nadaljevati tekmovanja v padalskih skokih. Med tekmovalci smo pogrešili tudi svetovno prvakinjo v Paraskiju, Ireno Avbelj, ki okreva po operaciji rame.
V mladinski konkurenci je postal državni prvak Matjaž Pristavec (Elan), drugi Uroš Ban, restavracija Letališče (oba ALC), tretje mesto pa ja zasedel Tadej Pristavec (restavracija Letališče).
OP Paraski '94-čiani: prvo mesto - Matjaž Pristavec 38 točk, Z. Branko Mirt 40 točk 3 Uroš Ban 59 točk, 4. Senad Salkič 70 točk, 5. pušan Intihar 107 točk (vsi Alpski letalski center). V odprti konkurenci je drugo mesto zasedel Nenad Pešut, četrti pa je bil °™ Habschied 45 točk (oba Hrvaška ZG). j , . r
v ekipni konkurenci je zmagala ekipa ALC Petrol (padalci: Intihar, Jug, Svetina, Erjavec^ s 651 točkami, druga je bila ekipa Ptuja
zadnjem delu igre silovito napadali, železarji, na čelu z izvrsto razpoloženim vratarjem Droz-dovim, pa so se še uspešneje branili. Tik pred koncem pa je prazen gol zadel Andrej Razin-ger in zaključil srečanje z izidom 3:5 (1:1, 2:3, 0:1) za državne
Ljubljančani so se v Podmežaklji oddolžili za poraz na prvi finalni tekmi.
nato pa sta bili v prvi tretjini uspešna še Brodnik in Tišler. Upe za preobrat je v peti minuti druge tretjine pokopal Brodnik, Beljajevski je izid v 37. minuti sicer zmižal na 1:4, Kontrec pa je gostom pred odmorom znova zagotovil štiri gole prednosti. Kljub temu, da so Jeseničani veliko napadali, pa se je večina strelov končala v vratnici ali rokah ljubljanskega vratarja. V 44. minuti je Beljajevski zadel še enkrat, končni rezultat 2:6 (0:3, 1:2, 1:1) pa je postavil razpoloženi Brodnik.
Tako je rezultat pred današnjo tretjo finalno tekmo izenačen, 1:1, kotkaže pa bo boj za prvaka znova trd in napet. Acroni Jesenice in Olimpija Hertz bodo v Podmežaklji igrali spet ta petek. V. Stanovnik
Jutri mednarodna nogometna tekma v Kranju
ŽIVILA S SPORTULOM IZ ROMUNIJE
Tekma bo jutri, v sredo, ob 15. uri na igrišču Športplana v Straž išču.
Naklo, 15. februarja - Nogometno moštvo Sportula iz Bukarešte je eno od najbolj znanih romunskih nogometnih moštev. Je standardni prvoligaš in se redno uvršča v zgornjo polovico prvenstva, ima pa tudi reprezentančne igralce. Romuni so na pripravah v Sloveniji in bodo za slovo kot gostje Nogometnega kluba Živila Naklo preživeli dan na Jezerskem, jutri popoldne ob treh pa bodo na nogometnem igrišču Športplana v Stražišču odigrali prijateljsko tekmo z Živih.
Nogometaši Živil so bili konec tedna v Ankaranu. Odigrali so dve prijateljski tekmi. Prvo s Primorjem iz Ajdovščine, ki se je končala z izidom 2 : 2 (gole za Živila sta zabila Andrej Jošt in Jerina), drugo pa v hudi burji z Jadranom iz Dekanov, ki se ie končala neodločeno 1:1. Včeraj je bil napovedan prihod Saša Vorobjova iz Moskve. Danes naj bi bil že na treningu.Sicer pa tarejo naklansko moštvo poškodbe. Poškodovan je Brane Pavlin. Tudi novinec v moštvu Drago Kočevar še ni zdrav. Darjan Jošt si je na treningu zlomil rebro, s polno paro pa prav tako še ne vadi Luka Vidmar. Poškodovana sta še naprej Marušič in Pihler, vendar po poškodbi že lažje trenirata. • J.K.
OTiETiKfl mmmmminmi
Tudi za tr/tje mesto 1:1 -
V senci velikega finala prav tako poteka zanimiv boj za tretjemesto driavnega hokejskega prvenstva, ki ga bijeta Sportina Bled in Inntal Celje. Potem, koso Blejci prejšnjo sredo po podaljšku izgubili v Celju, so v petek na Bledu zmagali z izidom 4:3. Tako je tudi v boju za tretje mesto rezultat v zmagah 1:1.
prvake.
Čisto v drugačni luči pa so se Jesničani v soboto predstavili svojim navijačem na domačem ledu. Že v četrti minuti je zadel Olimpijin napadalec Patterson,
°dpri konkurenci ekip pa je s samo 255 točkami zmagala ekipa Hrvaške-Zagreb. Iztok Jakopin
Tekaški klub bU to
MARATONCI NA POKLJUKI
Jokljuka, 13. februarja - Šport Commerce iz Kranja in Tekašl •vrani sta bila organizatorja 3. Pokljuškega maratona, ki je uedeljo na 21- in 42-kilometerski progi.
„ Na 42-kilometerski progi je med moškimi od 18 do 29 let zmagal Tomaž Globočnik pred Mladenom Trstenjakom in Deanom Mezkom, £ed moškimi od 30 do 39 let je zmagal Roman Rupnik pred ^rancijem Vodnikom in Tomom Sarfom, v kategon
* '«"ujem vodnikom in lomom sariom, v mickuiijj iwn« v~ -™ S let Je bil najhitrejši Slavko Arh pred Janezom Puklom in Marjanom Sedejem, med moškimi od 50 do 59 let je bil najhitrejši Jure Kokalj, drugi je bil Jaka Reš, tretji pa Ferdo Forstner. Med moŠkimi nad 60 let je bil zmagovalec najdaljše preizkušnje Bogo Puc, Dri ženskah pa sta na 42-kilometrski progi tekmovali Katja Iglic m Urška Eržen. Zmagala je Katja Iglic. . Na 21-kilometerski progi je v kategoriji od 18 do 29 let med
. P.xi---petkovškom m Vasjo
najhitrejši Rajko
Mna Tomaž Perše. ed moškimi od 40 do 49 let je bil najhitrejši Frenk Kavka ki je t^agal pred Marjanom Krajnikom in Konradom Merlakom. Metan "ezman je zmagal v kategoriji nad 50 let, drugi ie bil Edo GregonC, !r.«J« pa Branko Dežman. Pri moških nad 60 let je bil na 21-^'ometerski progi prvi Lado Černilec, drugi je bil Miro Rant, tretji pa ^"Šan Piivenč. Med ženskami so v posameznih kategorijah zmagale
ŠffiM(3ftSKI SKOKI
KRANJ PREMOČNO ZMAGAL
Ravne na Koroškem, 12. februarja • SK Fužinar iz Raven je bil organizator I. mednarodnih zimsko športnih iger šolskih otrok. Udeležili so se jih predstavniki Ukrajine, Švice in Slovenije. Nastopilo je devet ekip, ki so se pomerile na 60-metrski skakalnici. Kranjčani so prikazali najboljše skoke in so zmagali s prednostjo 89,7 točke. Med posamezniki pa so dosegli trojno zmago. Naslednje leto bodo igre na Češkem. Rezultati: posamezno: 1. Primož Peterka 222,2 t 59 in 59 m, 2. Miha Eržen 220,91 59 in 59,5 m, 3. Robert Janežič 220,7 t 85,5 in 59,5 m (vsi trije Kranj), 4. Peter Žonta 202,3 t 54,5 in 57 m, 5. Matjaž Zver (oba Ljubljana) 198,2 t 55,5 in 55 m, 6. Primož Delavec (Kranj) 184,9 t 53 in 53 m, ekipno: 1. Kranj 663,8 točk, 2. Ljubljana 574,1 točk, 3. Velenje 495,0 točk. • J. Bešter
5. TURNEJA ALPE - JADRAN AVSTRIJCU BECKU
Planica, 13. februarja - V Planici se je končala letošnja turneja Alpe Jadran, ki je štela tudi za medcelinski pokal, na turneji je skupno nastopilo kar 112 tekmovalcev iz 16 držav. Največ uspeha" so imeli Avstrijci in Norvežani.
Skupni zmagovalec turneje je bil Andreas Beck iz Avstrije, drugi je bil Clas Brat en iz Norveške, tretji pa Nikolas Huber iz Avstrije, najboljši Slovenec na 15. mestu Damjan Fras in 18. Urban Franc, ki je svojo uvrstitev pokvaril z zadnjim skokom v Planici.
Tekmovanje ie štelo tudi za pokal Cockta, kjer sta dvojno zmago slavila člana Ilirije centra Damjan Fras kot prvi in drugi Igor Strgar, tretji Rolando Kaligaro (Velenje), 4. Urban Franc (Triglav Teling), 5. Anže Zupan (Stol Žirovnica), 6. Igor Teran (Triglav Teling). • Janez Bešter
TRIGLAV TELING PRVI
Planica, 5. februarja - SK Triglav Teling je organiziral v Planici na 40-metrski skakalnici državno moštveno prvenstvo za dečke do 13 let in državno prvenstvo v klasični kombinaciji za isto kategorijo. Žal oniTmoških od 40 do zaraQ"' slabih zim skakalci skačejo predvsem na skakalnicah v Planici, s tem kranjski ljubitelji skokov ne morejo številčno spremljati skokov v Kranju. Organizatorji pa imajo s predstavitvijo tekmovanj dodatne stroške, vendartiajpomembnejši so rezultati, s tem pa so poplačani vsi napori. Na tekmovnaju je nastopilo 15 štiričlanskih ekip iz 9 klubov. Daleč največ uspeha so imeli skakalci Triglav Telinga, ki so zmagali,
l^aiL«.  uaj.vv -o^-------------„
druga ekipa pa je dosegla 3. mesto. Tekmovalci I. ekipe Triglav Telinga so skočili zelo izenačeno. Po skokih so se tekmovalci pomerili še v tekih za klasično kombinacijo za naslov državnega prvaka, kjer so ponovno prevladovali tekmovalci Triglav Telinga, ki so dosegli prva tri mesta.
Rezultati moštveno državno prvenstvo do 13 let: 1. Triglav Teling I 788,2 točke (Klemen Jakopin, Marko Šimic, Luka Mohorič in Uroš Peterka), 2. Ilirija Center I. 694,3 točke (Uroš Vrhovec, Blaž Vrhovnik, Klemen Maček in Samo Dremelj), 3. Triglav Teling II. (Anže Brankovič, Gašper Čavlovič, Bine Norčič in Robert Kranjec 677,1 točke, 4. Velenje I. 662,5 točke. 5. Stol Žirovnica 624,4 točke, 6.
Tanja"žViJn^'T" V?.W-----"l'------"   ' Tržič 616>4 toike- 9 AlPin* Žiri 55*9 točke.
«kmmSri ?n°??a Upfl in   * J.T T™ in Irife^t^lrJ „rn<ri       Kombinacija: 1. Uroš Peterka, 2. Luka Mohorič, 3. Marko Šimic
MedSSSS ;,.n.t!kmovIaTlkex «? ]?kh tUd,H £ £2^ ES.t3£   <vsi Tri«Iav ™ng), 4" Grega 5 Martin Romih (°°* Tržič), 6.
oa Maida Turk.   Robi Kfanjec (Tl*g,av Tdjng) ? fQmaž Kravcar g BoJtjan Skc>\Q
Urban Zupan (vsi Tržič).
--".uiuvaici in leicmovaiKe so ic*u ium »»     —------- . -
led moškimi je zmagal Uroš Godina, med ženskami pa Majda IUrk. * VStanovnik
LANGERHOLČEVA HITREJE OD OSEBNEGA REKORDA
Kranj - Atletinje kranjskega Triglava so v soboto nastopile na državnem mladinskem prvenstvu v Ljubljani ter na atletskem miting v tekih. Starejša mladinka Brigita Langerbolc je na 60 metrov tekla skoraj za desetinko hitreje od svojega osebnega rekorda in je bila s časom 7,84 sekunde tretja za dvema članicama.
Kranjčanke na prvenstvu niso imele športne sreče. Ostale so brez kolajne, čeprav jim je bila vsaj ena zelo blizu. Saša Eberl je bila četrta v skoku v daljino (5,05 m) in v troskoku (11,50 m), kjer je bronasto kolajno zgrešila za en centimeter, srebrno pa za šest. V skoku v daljino so nastopile še štiri kranjske atletinje (Jana Zupančič, Tina Čarman, Špela Košnik in Urška Hribar), ki so razvrstile od sedmega do desetega mesta. Čarmanova je bila tudi šesta v troskoku, Košnikova peta v teku na 60 metrov, Hribarjeva pa v isti disciplini za mesto slabša.
Že prvo februarsko soboto je bil v Ljubljani pregledni miting, na katerem je Marcela Umnik skočila v daljino 5,87 centimetra, s čimer je le za tri centimetre zaostala za osebnim dvoranskim rekordom. • CZ.
IflRKfl
TRIGLAV IZGUBIL NA KODEUEVEM
V zeleni skupini prve slovenske košarkarske lige je kranjski Triglav izgubil z Litostroj Slovanom, ženska ekipa Odeje Marmor pa je v Ljubljani premagala ekipo Jezica mlade.
Po več kot triurnem igranju so morali košarkarji Triglava v soboto priznati premoč domače ekipe Litostroj Slovana, saj so izgubili z rezultatom 72 : 64 (31 : 27). Kranjčani so s 17 točkami drugi na lestvici zelene skupine.
V boju za uvrstitev v prvo B ligo so Radovljičani izgubili na gostovanju pri KK Pivovarna Laško. Izid tekme je bil 87 : 63 (40 : 37). Prav tako so na gostovanju pri Agrohitu v Slivnici izgubili košarkarji Odeje Marmorja 96 : 81(45 : 37). Odeja Marmor je sedaj tretja, radovljiška Didakta pa šesta.
Zmago v gosteh so tokrat zabeležile košarkarice Odeje -Marmorja, ki so premagalo ekipo Diamond Jezica - mlade z izidom 67 : 77 (29 : 48). Na lestvici so druge za prvo ekipo Diamond Jezice.
Za uvrstitev od 7. do 12. mesta je ekipa košarkarje Kranja na Kodeljevem premagala Slovan z rezultatom 76 : 90 (37 : 50). Kranjčanke so trenutno druge.V.S.
[KliigflMJE
TRIGLAV NA 3. MESTU
Ker je "Tekstina" iz Ajdovščine, doma z ljub. Gradisom doživela poraz, si je kranjski TRIGLAV dva kola pred koncem lige v sobotnem srečanju doma, z zmago nad "Brestom" iz Cerknice 7 : 1 (5209:5021), učvrstil na 3. mesto državne lestvice. Posebno težkega dela Triglavani niso imeli, saj se ekipa Bresta bori za obstanek v 1. ligi.
Članice Triglava, ki so prav tako na 3. mestu državne lige, pa so v sobotnem derbiju doma z drugouvrščeno ekipo "Nonk" iz Ljubljane doživele poraz, saj se dobro uigrana ekipa Ljubljane ni pustila presenetiti inje zmagala z rezultatom 7 : 1 (2437:2402) za Norik.
• Tone Česen
LUBELJ KROJI VRH
V 16. kolu 2. slovenske lige je Ljubelj premagal do tega kola vodilno ekipo lige Norik in poskrbel za zamenjavo na vrhu.
Tržičani so tokrat zaigrali odlično in predvsem sproščeno, saj niso več v skupini ekip, ki se borijo za obstanek, ter zanesljivo premagali goste iz Ljubljane. Rezultat je bil 6 : 2 (5074:5013) za Ljubelj, pri katerem so bili Pogačnik (879), Ahačič (873) in Košir (860) za odtenek boljši od ostalih. Prvo mesto je prevzel Proteus s 23, drugi je Norik z 22, Ljubelj pa je četrti z 17 točkami.
KEGLJAŠKI MARATON "JAGODA 94"
Kranj, februarja - Na slovenski kulturni praznik so na kranjskem kegljišču pripravili drugi kegljaški maraton z imenom "Jagoda". Na stezah sta se pomerila mešana ekipa kegljačev in kegljavk Triglava in bivši smučarski skakalec Bojan Česen. Bojan je dal svojim nasprotnikom 100 kegljev prednosti, kar pa se mu je na koncu slabo obrestovalo, saj je izgubili z rezultatom 3100 : 3079.
Tekmovanje, ki je trajalo 6 ur, si je ogledala množica navijačev, velika zahvala pa gre tudi številnim sponzorjem tekmovanja.
• V.S.
PRVENSTVA GORENJSKE ZA NAJMLAJŠE
Jesenice. 5. februarja - Na osnovni šoli Prežihov Voranc na Jesenicah je bilo odigrano letošnje prvenstvo najmlajših šahistov in šahistk. Pomerili so se dečki in deklice do starosti 10 in 12 let.
Dečki do 12 let: Nastopilo je 24 igralcev. Zmagal je Marko Gašperšič (OŠ Lucijan Seljak Kranj) z 8.5 točkami pred Bojanom Okornom (Simon Jenko Kranj) in Daliborjem Iličem (Prežihov Voranc Jesenice) s po 6.5 točkami.
Deklice do 12 let: Med 14 igralkami je z vsemi možnimi točkami zmagala Vesna Panič (Lucijan Seljak Kranj) pred Duško Malinovič s 6.5 točkami in Anjo Šlibar s 6 točkami. Obe sta z osnovne šole Prežihov Voranc Jesenice.
Dečki do 10 let: Pomerilo se je 20 nadebudnežev, z 9 točkami pa je zmagal Uroš šifrer (Simon Jenko Kranj) pred Andrejem Matjašičem (Pežihov Voranc Jesenice) in Milanom Pavlico (Jakob Aljaž .ranj) s po 6.5 točkami.
Deklice do 10 let: Od šestih igralk je bila najboljša s 4 točkami Andreja Križelj (Prežihov Voranc Jesenice). Druga je bila Jelena Balažic (Predoslje) s 3.5 točkami in tretja Mojca Merzel (Prežihov Voran Jesenice) s 3 točkami. Vsi ti igralci in igralke bodo tudi zastopali Gorenjsko na državnem prvenstvu v Mariboru od 19. do 25. februarja.
PRVENSTVO FANTOV IN DEKLET
Kranj, 12. februarja - Na osnovni šoli Staneta Žagarja v Kranju je bilo prvenstvo Gorenjske v šahu za fante in dekleta do 14 in do 16 let. Skupaj je nastopilo preko 40 igralcev in igralk.
Fantje do 14 let: Za favorita je veljal Uroš Kavčič, ki pa bi mu kmalu spodletelo. Na koncu so prvo mesto s 7.5 točkami delili: Uroš Kavčič (Lucijan Seljak Kranj), Žiga Žvan (Matija Čop Kranj) in Branko Panič (Lucijan Seljak Kranj).
Fantje do 16 let: Z veliko prednostjo je zmagal Tadej Starčič (Cvetko Golar skofja Loka), ki je zbral 8.5 točk od devetih. Sledila sta mu Dragan Marjanac (Prežihov Voranc Jesenice) in Zijad Gorinjac (Cvetko Golar Skofja Loka).
Dekleta do 14 let: Najboljša je bila Veronika Markovič s 5
točkami iz petih partij pred Manco Miko (obe Prežihov Voranc Jesenice). Tretja je bila Ana Novak s Koroške Bele.
Dekleta do 16 let: V dvoboju osmih partij med Špelo Meden
in Simono Zakoč je bila boljša Špela. Na državnem prvenstvu bodo Gorenjsko zastopali po prvi trije do 14 let in po prva dva do 16 let. • Aleš Drinovec
VRSTA PRESENEČENJ V DOL
Po gorenjskem derbiju v moški konkurenci 1. DOL so se odbojkarji Žirovnice z zmago nad ekipo Minolta Bled povzepli na šesto mesto, lahko pa bi bili celo peti, če ekipa Pionirja ne bi pripravila presenečenja in gladko premagala vodilno ekipo Vigros Pomurje.
Rezultati: Žirovnica : Minolta Bled 3:1 (5, -8.11,12). Granit Preskrba : Topolšica 1:3, Pionir : Vigros Pomurje 3:0, Fužinar : Ljutomer 2:3. Vrstni red: Vigros Pomurje 26, Olimpija 26 (-1), TAD Europe Kamnik 18 (-1), Ljutomer 16, Pionir in Žirovnica 14, Minolta Bled 12, Granit Preskrba 10, Topolšica 8, Fužinar 2.
Igralke Avtohit Bleda so točke, dobljene v sredo v derbiju za drugo mesto v Gornjem gradu, zapravile z nepričakovanim
Eorazom v Mariboru. Kljub porazu pa še vedno ostajajo glavni andidat za osvojitev drugega mesta. Rezultati: FfP Hobby Brani: Avtohit Bled 3:2 (-11, -9,15,10,15), Gornji grad Brokat : Mislinja STELL 3:1, Krim : Novo mesto 1:3, ŠD Tabor : Cimos 0:3, LIK Tilia : HIT Casino 3:2. Vrstni red: Cimos 30, Gornji grad Brokat, Avtohit Bled in LIK Tilia 22, HIT Casino in Novo mesto 14, Krim 12, HP Hobby Branik 8, Mislinja STELL 4, ŠD Tabor 2.
Obe gorenjski ekipi v ženski konkurenci 2. DOL sta zabeležili zmagi z najvišjim rezultatom. Rezultati: Alpin Triglav : Kajuh Šoštanj 3:0 (10, 13. 11), Mehanizmi Kropa : Branik Rogoza II 3:0 (8, 11, 7), Ptuj : Tabor II 3:0, ŠOK ŠOU Vital : Pomurje 3:1. Vrstni red: ŠOK ŠOU Vital 24, Alpin Triglav 22, Cimos II in Prevalje 16, Pomurje 12, Mehanizmi Kropa 10, Kajuh Šoštanj in ŠD Tabor II 8, Mežica 6, Branik Rogoza II 4 in Ptuj 2 točki.
Zmage Triglava nad drugouvrščeno Prvačino v 3. DOL zahod - moški, so bili gotovo najbolj veseli v Škofji Loki, saj ima sedaj Termo Lubmk na široko odprta vrata za napredovanje v II. DOL. Rezultati: Triglav : Prvačina 3:1, Bohinj : Bled
II 0:3, Plamen : Portorož 0:3, Branik Sadex : Termo Lubik 0:3, Mokronog : Kamnik II 3:1, ČIB Bovec : Olimpija III 1:3. Vrstni red: Termo Lubnik 26, Prvačina in Portorož 22, Triglav 18, Olimpija III 14, Plamen in Bled II 12, Mokronog in Kamnik II 10 ČIB Bovec in Bohinj 4, Branik Sadex 2 točki.
Rezultati 3. DOL ženske - zahod: Novo mesto II: Bled II 3:2, Bohinj: LIK Tilia II 2:3, Cimos III: Šenčur 0:3, Jesenice : Piran 3:1, Julči Vital II : Šentvid 0:3. Vrstni red: Šentvid 24, Jesenice 20, Solkan 18, Šenčur 16, Bled II12, Piran 10, Bohinj in Cimos
III 8, LIK Tilia II in Novo mesto II 6, Julči Vital II 0 točk. • Branko Maček
STTlElJflNjE
ZAPLETI S STRELIŠČEM
Strelci iz Predoslej, ki dokaj uspešno že sedmo leto tekmujejo v republiškem ligaškem tekmovanju, so v 8. krogu III. republiške lige - jug morali prvič domačo tekmo preseliti na strelišče v Kranj. Zapletlo se je po pritožbi strelcev iz Tolmina (v Predosljah so gostovali v o. krogu) češ, da strelišče ni primerno za takšna tekmovanja. Predstavnik strelske zveze Slovenije je pregledal strelišče že pred pričetkom letošnjega tekmovanja in razen razsvetljave ni imel pripomb (le-to so takoj uredili), je pri ponovnem pregledu strelišča ugotovil dejansko premalo prostora za strelce na strelskih mestih (do tedaj so to prostorsko stisko z razumevanjem sprejeli vsi gostojoči strelci). Zaradi tega je bilo predlagano, da, dokler se primer dokončno ne reši na strelski zvezi Slovenije, domače tekme Predosljani odstreljajo v Kranju. Tako so v soboto gostili strelsko družino Iskra iz Semiča in žal izgubili s 1590 : 1612 krogi. • F. Mubi
KOLESARJI SAVE SE PRIPRAVLJAJO NA LETOŠNJO TEKMOVALNO SEZONO
GUM) BO NOV POLET ZA NAŠE KOLESARSTVO
Načrtno delo z mladimi naj bi v kranjski kolesarski klub Sava prineslo nove uspehe tako na domačih kot na tujih tekmovališčih - Velika nagrada Kranja v senci Gira
Kranj, 14. februarja - Četrtkova redna letna skupščina Kolesarskega kluba Sava , ki se je ie poleg domačih klubskih delavcev in tekmovalcev udeležil predsednik KZS Dušan Janežič, je kljub poročilom trenerjev, direktorja in predsednika kluba, izzvenela v pripravah na veliko prireditev, 77. Giro DTtalia, ki bo letos junija, po 23. letih, spet potekala tudi po Sloveniji in skozi Kranj, kranjski kolesarski delavci si namreč od prireditve obetajo tudi večji interes mladih za ta, nekdaj v Kranju in okolici zelo popularen šport.
Domači tekmovalci, za katere pa klub popularnosti in medijski odmevnosti Gira, ostajajo glavni cilj čimboljše uvrstitve na slovenskih dirkah za veliko nagrado, posebno seveda domača, za Veliko nagrado Kranja in uspešne udeležbe na mednarodnih tekmovanjih, posebno svetovnih prvenstvih, pa so že začeli s pripravami na novo sezono. Po odhodu dosedanjega trenerja članske ekipe Matjaža Zevnika k avstrijskemu Keliju, je vostvo ekipe prevzel nekdanji uspešni tekmovalec Marko Polanc, ki bo pri vodenju članske ekipe desna roka direktorja kluba Franca
Hvastija. V letošnji članski ekipi Save bodo nastopali: Borut Rovšček, Franci Pilar, Jurij Robič, Jure Studen,Tadej Križ-nar, Uroš Kosmač, Bojan Zi-herl, Igor Bertoncelj, Iztok Melanšek, Uroš Gnezda, Miro K raka r (nekdanji tekmovalec, ki je ponovno začel s treniranjem), prav tako pa naj bi na slovenskih dirkah za Veliko nagrado vozil Aleš Pagon. Po načrtih Marka Polanca bo ekipa opravila tridesetdnevne priprave (nekaj so jih v januarju, nekaj jih bodo konec februarja, nekaj pa še pred VN Kranja), njihov glavni cilj pa je, da se ponovno približajo slovenskem
fipocoMET mmmMsssmmn.
SMOJKE BOLJŠE OD BESNICE
skofja Loka, Kranj - Šeširjevci so v I. ligi tokrat zaigrali tako, kot naj bi v celi sezoni, in visoko premagali Fructalovce. Žal so jih letošnja "presenečenja" že poslala v drugo ligo, tako da sedaj igrajo le za svoje navijače. Na ostalih tekmah ni bilo tako razburljivo, saj so bili v Velenju in v Hrpeljah prepričljivo boljši domači, tako kot že med tednom Celjani proti Ribnici, ki so letos edini premagali prvake. Na lestvici ni pnšlo do velikih sprememb, le Ločani so se nekoliko približali desetim, Ribničanom.
V modri skupini ženske prve Uge so v obračunu ekip, ki naj bi se borile za peto mesto še tretjič letos slavile Škofijke. Kranjčanke niso ponovile dobre igre proti Krimu, zato zaslužen poraz. .
Moški drugoligaši so igrali drugo spomladansko kolo. V Škofji Loki je bil mali derbi med Centrom Zaplotnik in Besnico. Zmagali so domači in tako dokazali, da še upajo na obstanek. Preddvorčani so zanesljivo premagali Črnomelj in ostajajo sedaj edini, ki Se lahko ujamejo vodilnega.
L moška liga - 16. krog: Šešir : Fructal 21:14, Celje Piv. Uško : Ribnica 30:17, Gorenje : Goldstar 27:15, Omnikom Rudar : Slovan 22:23, Andro Jadran : Prevent 30:18, V. Nedelja : Drava 14:22.
1. liga ženske modra skupina: Kranj : Marcus Burja 13:18, Krim Elekta : Belinka Olimpija 20:17, Mlinotest: Kočevje 27:23.
2. liga moški - zahodna skupina: Center Zaplotnik : Besnica 23:21, TAB Inžiniring Preddvor : Črnomelj 28:20, N. Gorica : GPG Grosuplje 19:20, Krim : Kodeljevo 18:32, Škofljica : Izola 24:19, Akripol Trebnje : Kamnik 21:17. • Martin Dolanc
ŠEŠIR TOKRAT ODLIČNO
šešir : Fructal 21:14 (10:6)
Skofja Loka • športna dvorana Poden, gledalcev 500, sodnika: Repenšek (Rečica) in Požešnik (Celje).
šešir: Peternel, Ravter 2, Tomič 2, Berce 4, Sile 2, Frelih, Sokolov 5 121, Praljak, M. Keše 3, Dolinar 3, Novšak. G. Keše.
S tako igro, kot so jo prikazali tokrat, se Ločani ne bi poslavljali od prvoligaške konkurence, ampak bi si v tem času izbirali čim boljši položaj za končnico prvenstva. Z igro v obrambi se dobivajo tekme in tako je bilo tudi tokrat. Ajdovci v vseh 60. minutah niso našli prave poti do gola, za nameček pa je svoja vrata zaklenil tudi vratar PeterneL Igralci so se tako oddolžili za klavrno predstavo pred tednom v Ljubljani. Že v 14. minuti so imeli prednost Štirih zadetkov 6:2 in jo obdržali do konca prvega dela. V tem delu so prikazali igro v obrambi, ki bi io lahko vnesli tudi v rokometne učbenike. V drugem polčasu je kvaliteta igre nekoliko padla, kljub vsemu pa se Ajdovci tudi v tem delu niso naigrali, saj so prvi zadetek dosegli šele v 9. minuti. Najvišjo zmago v tem prvenstvu so ob koncu z močnim aplavzom pozdravili tudi zvesti gledalci. Ob koncu tega tedna bodo "Klobučniki" gostovali v Trboljah pri Omnikom Rudarju. • Dare Rupar
ODLIČNI REZULTATI MLADIH PLAVALCEV TRIGLAVA
V Luksemburgu je bilo mednarodno tekmovanje v plavanju, kjer
{"e nastopalo več kot 700 plavalcev iz sedmih držav: Nemčije, rancije, ZDA, Švedske, Belgije, Slovenije in domačega Luksemburga.
Slovenijo je zastopal plavalni klub Triglav iz Kranja v mlajših kategorijah. Ne glede na mlado ekipo pa so se kranjski plavalci uvrščali v finale. Plavalci in plavalke kranjskega Triglava so dosegli na mitingu naslednje rezultate:
Letnik 1980 ženske: 200 m mešano: 1. mesto: Petra Omejec 2:33.29, 50 m prosto: 6. mesto: Petra Omejec 0:29.84, 100 m prsno: 4. mesto: Petra Omejec 2:55.91 v absolutni kategoriji na finalnem nastopu pa je osvojila 11. mesto na 200 metrov prsno z rezultatom 2:54.68.
Letnik 1981 moški: 400 m prosto: 2. mesto: Blaž Gašperlin 4:52.73, 100 m prsno: 1. mesto: Jaka Kovač 1:19.52,200 m kravi: 3. mesto: Blaž Gašperlin 2:22.40, 200 m prsno: 1. mesto: Jaka Kovač 2:58.40.
Letnik 1981 in mlajše ženske: 400 m prosto: 2. mesto: Polona Prosen 4:52.24, 3. mesto: Alenka Sušnik 4:55.91, 100 m delfin: 3. mesto: Alenka Sušnik 1:18.59, 200 m hrbtno: 2. mesto: Polona Prosen 2:39.86.
V finalnem nastopu iste discipline je zasedla 12. mesto z rezultatom 2:36.36 100 prsno: 1 mesto: Polona Prosen 1:25.63, 200 m prosto: 3. mesto: Alenka Sušnik 2:21.97,100 m hrbtno: 3. mesto: Polona Prosen 1:15.51, 100 m prosto: 5. mesto: Alenka Sušnik 1:09.14.
Omeniti je potrebno, da je bilo tekmovanje v olimpijskem 50-metrskern bazenu. Nastop na tekmovanju pa je omogočila vrsta sponzorjev. • Š. N.
Na gradu Dobrovo v Goriških Brdih je predsednik etapneg* odbora 77. Gira d'Italia Jelko Kacin konec prejšnjega tedo* slavnostno podpisal sponzorske pogodbe s predstavniki Adriatic«; Fructala, HIT -a in MlP-a. Kot je na četrtkovi letni skupščin1 Kolesarskega kluba Sava povedal vodja marketinga 12. etap* Borut Farčnik, je s tem finančna plat dirke rešena, že kmalu pa " etapni odbor obeta nove podpise sponzorskih pogodb, saj je d" slovenskem trgu in v medijih za dirko veliko zanimanje, foto: G.Šinik
Konec tedna je predsedstvo kolesarske zveze Slovenije izbralo novega trenerja reprezentance in prvo selekcijo kolesarjev. Nov profesionalni trener je postal Andrej Cimprič, v selekciji pa so: Balon, Bertoncelj, Eden, Filip, Fink, Glivar, Hauptman, Hvastja, Kranjec, Kriinar, Melaniek, Mervar, Miškulin, Mugerli, Murn, Papci, Pilar, Pin-terič, Premuiič, Ravbar, Robič, Rovšček, Svibenj, Štangelj, Tekavec, Ugreno-vič, Velkavrh, Glavni cilj letošnje kolesrske sezone za našo ekipo je uspešna udeležba na svetovnem prvenstvu, ki bo konec svgusta na Siciliji.
kolesarskem vrhu.
V klubu se tudi zavedajo, da je zato še kako pomebno delo z mladinci in dečki, ki ga bo letos vodil dosedanji trener starejših in mlajših mladincev Miran Kavaš. Njegova želja in želja mladih kolesarjev pa je, da bi v Sloveniji v bodoče organizirali
več tekmovanj za mlajše katf' gorije, saj je udeležba na tujil5 tekmah draga in zamudna. Zato je direktor kranjske Športne zveze Borut Farčnik predla
tal, naj v dneh pred Girom * lubu z različnimi dejavnostm1 in tekmovanji popestrijo kole sarski utrip Kranja in okolice, * čimer bodo v klub privabili tud' najmlajše.
S tem se je strinjal tud' predsednik KZS Dušan J»' nežič, predsednik KK Sav» JanezBohorič pa je povedali da se bo klub tudi v novel" tekmovalnem letu držal začf tane strategije, to pa so pre' dvsem napori za pridobitev mladih kolesarjev, skrb za v klubu vzgojene tekmovale*-hkrati pa aktivno poseganje v delo kolesarske zveze, popularizacijo kolesarskega Športa tef uspešno trženje kluba. S tem b° poskrbljeno tudi za dobro opremljenost in motiviranost kolesarjev. Klub naj bi namrc* v tem letu za delo potrebova* okoli 380 tisoč nemških mar* tolarskih sredstev, večino teg* denarja pa imajo že zagotovlj*' nega.
• V.Stanovnik
VATERPOLISTI SE OGREVAJO
LJUBLJANA : TRIGLAV KRANJ 8:12 (3:3,1:1, 2:3, 2:5)
Ljubljana, 13. januarja - V prijateljski tekmi sta se ljubljanskem bazenu Tivoli pomerili moštvi Ljubljane in kranj*' kega Triglava. Po pričakovanju so bili boljši gostje iz Kranja, ki P* v prvih treh četrtinah niso prikazali vrhunske igre. Ljubljančani sjj se prikazali v lepi luči in z igro dokazali, da letos ne bodo več igT*^ podrejene vloge, ne v prvenstvu in ne v pokalnem tekmovanju.^ moštvu Ljubljane letos računajo na pomoč treh tujih igralcev. N» današnjem srečanju sta v moštvu zaigrala Ivanko In Hraste, ki st» trenutno v Ljubljani na preizkušnji. Oba prihajata iz splitskega Mornarja, izkazal pa se je predvsem Hraste, ki je bil pred leti splitskim Jadranom tudi evropski prvak. Omeniti velja tuf odlične obrambe ljubljanskega vratarja Naglica. Pri zmagovale^ so vsi igrali slabše kot znajo, še najboljši pa je bil s štirimi. zadet*1 mladi Žiga Balderman. ..h Po tekmi je predsednik Ljubljane Jože Šmigoc dejal, da J|J porazi z visoko razliko ne zanimajo, ter da bodo v nioštv« zagotovo igrali trije odlični tujci. Močno moštvo Ljubljane pa vsekakor velika poživitev za slovenski vaterpolo. • Grega K0*1
TRIGLAV PRVI TUDI V KOPRU
Koper, 6. februarja - V Kopru je bilo odigrano prvenstvo & dečke rojene leta 1981 in mlajše, kjer so vaterpolisti TrigJ3v.j ponovno osvojili naslov najboljših. V svoji vrsti so imCj najboljšega igralca Jureta Nastrana. Tako so še enkrat dokazuj, da v Kranju z mladimi dobro delajo in imajo še vedno pri^ najboljšega. Razveseljivo je, daje na prvenstvu nastopilo pet elfP^ manjkale so le ekipe Neptuna iz Celja in Maribor. Kamnik, ki J dosegel peto mesto pa kaže na to, da je vaterpolo v Kamni* ponovno oživel. ^
Končni vrstni red: 1. Triglav 8, 2. Micom Koper 6, 3. Kamnik 4. Kranj 90 2, 5. Ljubljana 0. »
Najboljši igralec prvenstva je bil Jure Nastran (TriglaV/J najboljši vratar je bil Aco Antič (Micom Koper), najboljši strel pa Uroš Kralj (Kamnik). -
Triglav je nastopil v postavi: Vreček, švegelj, Mertelj, ?°vrl Vehovec, Kuralt, Mihelčič, Nastran, Podlipnik, Potočnik, L*** var, in Malavašič, trener pa je bil Igor Štirn. .. v
Kranj 90 je pod vodstvom trenerja Tadeja Peranoviča nastop1' postavi: Palevič, Rihar, Ovijač, Štefančič, Antonijevič, Kržišr" ' Kadunc, Nahtigal, Podlesnik, Oman, Golob, Vodopivec. .j„
Srečanja so vodili sodniki Rebec (Koper), Podvrščck in Pi^u ml. (Kranj) ter Podpečan (Celje). • J. Marinček
ODMEVI
MALI OGLASI izobraževanje
Nadaljevanje s strani 20
Ministru g. Gabru in Zavodu za šolstvo pa naslednji javni vprašanji:
Kdo izvaja nadzor nad vsebinami, ki se posredujejo našim otrokom in ugotavlja strokovno usposobljenost?
Ali lahko v javni ustanovi kot je šola izvaja navedeni projek-toseba, ki otrokom predava, da je splav umor?
S spoštovanjem!
Alenka Kovšca
t
Lomljani pa znajo!
Prekrasno vreme, brezhibna organizacija, zadihani tekmovalci in zadovoljni gledalci. Vse to in še marsikaj lepega in nepozabnega je dalo pečat nedeljskemu tekaškemu tekmovanju politikov in diplomatov na Pokljuki.
Organizatorjem tekmovanja, predvsem vaščanom Loma, bi se rad prisrčno zahvalil, da so nam omogočili preiiveti dan brez takšnih ali drugačnih političnih zdrah, ki so samoumevni sestavni del našega vsakdana. Vodstvo tekmovanja, na čelu z Znanim smučarskim strokovnjakom in trenerjem Vinkom Gradcem, je bilo skupaj z Lomljani in Turističnim društvom Triič zaradi pomanjkanja snega v Lomu, prisiljeno prestaviti tekmo na Pokljuko.
Uigrani triiški časomerilci, navijači in delavci ob progi, lomljanski narodnozabavni ansambel, člani Dramskega društva, pevski zbor, narodne noše, obilo lomljanskih dobrot, s katerimi smo si privezali dušo *n nenazadnje še nastop loml-janskega kronista, g. Janeza Slaparja, ki ni general, prav ničesar ni manjkalo, ali pa!
Morda smo pogrešali tiste vehamentne turistične delavce, ki bi se na modelu lomljanske organizacije prireditve marsikaj naučili. Pa kdaj drugič! In če sem lahko malo zloben, potem krščanskim demokratom kar malo zavidam, da imajo v vas, Lomljanih, tako trdno in enotno volilno bazo.
Za konec pa: Nasvidenje na rolkarski tekmi in na tretjem tekaškem tekmovanju na Lomu. Narava bo takrat prav gotovo na Vaši strani. In še enkrat hvala v mojem in v Imenu vseh tistih, ki nam je bilo lepo med Vami.
Brane Eržen poslanec DZ
Razmišljanje ob nekem javnem pismu
Slovenci nismo naklonjeni Življenju. Ne samo suhoparne Številke, ki nam jih vsake toliko Časa posredujejo demografi in ki govore, da se kot narod zaskrbljujoče hitro staramo, da lmamo zanemarljivo majhen narodni prirastek, tudi sicer se Zui, da nas bolj skrbi usoda 'zgubljenih psov, kot usoda n°šega naroda. Da nam primanjkuje Življenjskega poguba, govori dejstvo, da se po samomorilnosti uvrščamo v sam svetovni vrh. Z nekaterimi razvadami in nezdravim načinom Življenja ter izgubo smisla za zrtovanja nismo več pripravljeni širokogrudno reči Življenju da. Ponašamo se z najliberalnejšo ustavo, ki si je niti mnogo številčnejši narodi ne bi upali
zapisati. Mi pa smo v njej, v imenu neke "svobode" zapisali vse, tudi to, da se sami odločamo o Življenju ali proti njemu.
Tej dokaj klavrni podobi obnašanja našega naroda so gotovo vtisnili svoj pečat razni "razsvetitelji", ki so iz ne vem kakšnih kompleksov in tujih ideologij izoblikovali Resnico, kateri so se morale v desetletjih umakniti vse tisočletne resnice. In s to resnico nas še vedno hočejo nekateri posiljevati z raznimi javnimi pismi, podobnimi, kot ga je g. A. Kovšca naslovila na najvišje organe šolskih oblasti v Gorenjskem glasu.  V njem se je lotila Žaljivo, neargumentirano ocenjevati pedagoško delo g. M. Tavčar o spolni vzgoji, ki jo izvaja na veliko zadovoljstvo mnogih staršev na nekaterih kranjskih šolah. Njeno strokovnost so ocenili tisti, ki so za to kompetentni, poznana pa je tudi širši javnosti. Tudi g. Kovšca ji sicer priznava nekatere kvalitete, prav tako je bil njen sin navdušen nad posredovanjem tega vedenja o spolnosti mladim. Kaj je potemtakem izzvalo v g. Kovšca toliko ogorčenja, nestrpnosti. Morda jo le moti, da zna g. M. Tavčar z vso odgovornostjo reči bobu bob, da zna s toliko Življenjskega optimizma vzbuditi v mladih smisel za vse dobro in plemenito, da zna v njih vzbuditi veselje do Življenja. To pa je tisto, kar mladi danes pogrešajo, kar potrebujemo kot narod, da pre-Zivimo in se ohranimo. Zaman nam bo sicer lastna drŽava, trZno gospodarstvo, privatna lastnina in mednarodno sprejetje.
Lepo vas pozdravljam!
Pavla Tunik
Pismo Bohinjcem
Za poletnimi počitnicami sem se odločil v Bohinju preiiveti še zimske. Vendar vas moram malo pokarati.
Ker se lotevate turizma in od tega tudi preteino iivite, potem poskrbite, da bosta vaš kraj in okolje čista ves čas, tudi pozimi, da bo dober glas o vas šel v deveto vas. Izginuli sneg je namreč odkril precej plastične krame, pločevink, steklenic in ostankov petard. Še prav posebej je "nastlano" levo od mostu okrog griča pa tudi okoli parkirnega prostora pred pošto in trgovino. Ne verjamem, da vse to povzročajo samo turisti.
Poseka in buldoiirani kolovoz nad jezerom sta delo rdečih lubadarjev, dobrih učencev planskega gospodarstva. Narava sama te rane ne bo ozdravila, tudi tega se boste morali lotiti.
Sedaj pa še o neki nesnagi iz polpretekle zgodovine. Ne gre za spomenik, ampak za ploščo (napis) na hotelu Zlatorog. Nepomembno sporočilo pravi, da se je nekega dne, meseca in leta tam klatil tovariš Miha Marinko, v Zasavju in na Štajerskem bolj znan kot kurji tat. Tako so namreč skandirale iene rudarjev ob prvi povojni stavki v Trbovljah, ko so mu pripravile "špalir".
Vzemite to pismo kot dobronamerno in še bomo prišli, zagotovo!
Vaš Štajerc Marjan Manček, Celje
® 223-444
APARATI STROJI
Skoraj nov ŠTEDILNIK Corona, 2 + 2, prodam. © 213-518 3140
OVVERLOCK Siruba industrijski 4 nitni in R šiv Pfaff, prodam. O 633-114 ali 620-211 3142
ZAMRZOVALNO OMARO Interna-cional Gorenje, prodam. 0 620-969,
PO 15. Uri. 315B
ZAMRZOVALNO OMARO 50 litrov, prodam, lil 401-260 3168
Kava aparat - komplet z mlinčkom, za gostinjstvo, prodam. S 738-920
KOMBAJN za krompir HASSIA prodam. ©328-218 3190
Prevozni hladilni bazen za mleko 200 I prodam. Čirče 29, Kranj 3191
Prodam dobro ohranjeno PEČ za centralno kurjavo Stadler 35 KW. ©312-152 3184
Poceni prodam kuppersbusch PEČ na trdo gorivo - sobno. ©47-557
3198
Prodam ŠTEDILNIK iskra corona (2 plin, 2 elektrika). ©50-475 3199
Prodam 100 litrski BAZEN za mleko. ©061/722-196 3203
4 - vretenski KOPIRNI STROJ za izdelovanje ročajev, prodam. 0 681-
244 3207
OBRAČALNIK za seno 220 kot nov, kompresor 100 I poceni prodam. 0422-554 3224
Ugodno prodam rabljeno peč za etažno centralno ITPP Ribnica 17 KW, ekspanzijsko posodo 50 I, ležeči kombiniran (elek.-centralna) rostfrei bojler, nov nerabljen varilni usmernik Gorenje 300 A. Kapus, Žagarjeva 27, Radovljica 3227
Ugodno prodam nov ŠTEDILNIK corona 2 plin -t- 2 elektrika. 0312-
439 3233
Prodajamo trofazni enotarifni števec, odštevalni števec, tepih 2x3 m, komplet preprog. 0725-034 3239
Osebni računalniki, tiskalniki (Epson, Fujitsu) programska oprema, zaščitni filtri. ATAK, d.o.o., 0324-313 3246
OVERLOCK Pfaff in Singer, nova, nerabljena, ugodno prodam. 0215-
650 3272
Panasonic
m
telefaksi za prave poslovneže
!_»/ DROGERIJA
fr^SHl        TRGOVSKI CENTER BPT. ^i^f 1       Predllnlška 16, TRŽIČ
BOGATO IN POCENI
• velika Izbira bižuterije
• ženska kozmetika, parfumerlja
• moška kozmetika, brivniki
• vse za nego otroka, pldllCC PAMPERS PO 1590 SIT,
stekleničke AVENT In D1SNRY, vozički HAUK, avtosedeži
• vse za higieno, vložki ALWAIS samo 539 SIT,
čistila, pralni praški, svete, dežniki... DARILA ZA VSE PRILOŽNOSTI!
Poslujemo tudi kot trgovina na debelo.
Hy-Med, Tržič, d.o.o., Pot na polje 50, Pristava tel. 064 57 577      ugodni plačilni roki In rabati
INSTRUIRAM angleščino za OS in SŠ. © 82-210_3145
KNJIGO za zgodovino II. letnik SŠ kupim. ©70-082 3234
Intenzivni jezikovni tečaji nemščina, angleščina, sproščena konverzacija, sodobni programil MARK, d.o.o., ©213-983, zvečer 3280
UČITELJ uspešno instruira matematiko in fiziko. ©311-471 3315
IZGUBLJENO
Pomotoma vzeta zdravsteva knjižica. Prosim, da jo vrnete na naslov.
SAMSUNG.
TV37 cm TV51 cm,TTX TV55cm,TTX TV 72 cm, TTX Videorekorder Hi fi stolpi
od 36.905 od 51.925 od 56.900 od 108.423 od 43.013 od 38.208
mvmm
TV-HI FI - VIDEO C. Talcev 3 Kranj
Prodam malo rabljeno otroško vzmetnico jogi, 1500 SIT. ©331-735
OSTALO
KUPIM
ELEKTRO MOTOR z prirobnico 3 - 4 KW, 1400 o/min, elektro kovina, Rade Končar, kupim, fi 41-149 3147
Kupim TROSILEC za hriboviti kraj. 0065/808-095_3186
Kupim dobro ohranjen BETONSKI MEŠALEC liv postojna. 0421-538
Prodam TRAKTOR IMT 539. a 66-941_
ODKUPUJEMO IN PRODAJAMO starinsko pohištvo, umetnine, nakit, porcelan, kovance, razglednice ... ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, »221-037 ali 48-545 3288
Kupim JELŠO - hlode ali plohe 50 mm. 045-096 3305
Odkupujemo smrekovo, borovo in macesnovo HLODOVINO, tudi luba-darice. 064-103 3310
Odkupujemo hlodovino smreke, bukve, bora, macesna, jesena, javorja, kostanja, oreha, češnje, hruške, topola in jelše. ŠVELC, d.o.o. Tržič, ©58-094 3314
Kupim SAMARO ali Z 101, na več obrokov. ©65-458 3373
Kupim HLADILNIK za R 5. ©802-
547 3378
Kupim karamboliran avto, letnik 1987, dalje. ©061/841-266 3385
GLASBILA
DRSALKE otroške, št. 30, moške št. 42, prodam. S 84-535 3136
Večjo količino plastičnih GUMBOV v 4-ih barvah, prodam. © 802-243
3144
Skoraj novo LIKALNO DESKO Elna Press, ugodno prodam. 0 48-656
3148_
Počitniško PRIKOLICO Adria 450 z vso opremo, prodam. 0 212-716
3162_
Novo MIZARSKO delovno MIZO, prodam. 0 718-088 siee
KLOPCE z lesenimi letvicami in GAJBE za krompir, prodam, v račun vzamem tudi suhe plohe. 0422-369
Ugodno prodam umivalnik za lase dvojni frizerski, rabljen. Dobar, 0714-132 3178
Kje bi dobili 33 prekelj za fižol?
076-105 3179
Prodam večjo količino GOB blanšir-anih in v kisu - raznovrstne. 0633-
862__3232
Zaživite novo boljše življenje, tečaj o medčloveških odnosih. 0331-735
3243
Lesena skodla, poceni prodam. Lahovče 73, 0421-722, od 7. do 8. ali od 19. do 20. ure 3324
LOKALI
SERVIS Z ORIGINALNIMI DELI
POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA SLOVENIJO
TELEFON
TRGOVINA - SERVIS Uprav*tal:064222 868 tU.:064222867 UUBUANA. tel/ta«.: 061 159 0 232 KRANJ. tol/foK. 0&4 222 160
PANASONIC brezžični telefoni, tajnice, telefaxi in telefonske centrale, zelo ugodno. 0632-595 3291
UNIVERZALNO STRUŽNICO 500/ 60X1500, kupim. 0692-103 3300
AVTOAKUSTIKA, alarmi, audio, video, TV, prodaja SERVIS, AB electronic Lesce. 0715-960 3306
Prodam TRAKTOR TORPEDO 75, kombajn za krompir Hafija in poljski IZRUVAČ krompirja. Orehovlje 13, Kranj 3334
Ugodno prodam rabljen gorilec, dobro ohranjen. 0327-303 3336
PLUG hidravlični dvobrazdni, prodam. 0065/67-419 3364
Prodam nov MIZARSKI PONK, cena 500 DEM. 044-121 3375
Prodam brezžični TELEFON dometa do 20 km. 0725-802 3378
Prodam zamrzovalno OMARO inter-national 1801, poceni. 0620-969, po
15. uri 3377
PRODAM termoakumulacijsko peč, 2,5 KW, za 7000 SIT. 0310-556 3396
RAZPRODAM trgovino z malimi živalmi - hrana, akvariji, police, blagajna. 0312-080 3231
Naprodaj manjše podjetje s poslovnimi prostori v Begunjah in prodajalno v centru Jesenic (trgovina, turizem, obrt,kultura. 0733-826 3247
Oddamo poslovne prostore v samostojnem objektu v izmeri 463 m2, prostori so opremljeni, objekt se oddaja samo enemu najemniku, pisarniški prostori 60 m2 + 80 m2. Prostori so v Kranju. FRAST NEPREMIČNINE, Jezerska c. 54 b, 0242-651, del. čas od 9. do 12. ure in od 16. do 18. ure 3401
V bližini KRANJA oddamo več prostorov za skladišča ali mirno obrt (od 60-440 m2); neopremljen gostinski in trgovski lokal (100 m2), v mestu KRANJA lokal za trgovino in več pisarniških prostorov. NAJAMEMO in KUPIMO lokale za trgovino in gostinstvo. APRON NEPREMIČNINE, 0214-674, 218-693 3405
KOLESA
Prodam dve ženski KOLESI, dve otroški (dekliški) kolesi in eno moško kolo. 0622-327 3345
Prodam AVTOMATIK A 3 ML, svetlo rdeče barve, cena ugodno. 0327-
682 3349
OBVESTILA
Vsak teden nakupovalni izlet v Munchen s kombijem. Prijave 082-
104 3181
Enodnevni nakupovalni izlet na MADŽARSKO dne 19.2.1994. 049-
442 3274
MATURANTKE, MATURANTJE! Bliža se VALETA, vaš obraz naj bo bleščeč, koža zdrava. Čas je, da storite kaj zašel CANARY ©214-341 3328
Izlet: Rim - CAPRI - POMPEI -VEZUV od 26.2. do 3.3., cena 310 DEM. SICILIJA od 19.3. do 26.3. cena 630 DEM. Nakup: MUNCHEN 5.3. cena 50 DEM, ITALIJA 17.2. in 24.2. ©691-624 3356
OBLAČILA
nmadVO
Prodam obnovljene CITRE. ©41-580, po 20. uri 3223
GR. MATERIAL
Prodam BETONSKI MEŠALEC, cena 300 DEM. ©332-153 3211
Prodam GRUŠT in punte po naročilu. ©65-458 3374
Ugodno prodam belo, dolgo por-očno obleko št. 40-42. ©631 -356
Prodam novo, prečudovito belo poročno obleko št. 42. ©323-297
OTR. OPREMA
Ohranjen otroški VOZIČEK in POSTELJICO, prodam. © 802-040 3160
Otroški STOLČEK, prodam. © 802-
040 3161
Ugodno prodani skoraj nov otroški kombiniran VOZIČEK. ©311-344
Starejšo HIŠO s 1500 m2 zemljišča prodamo najboljšemu ponudniku. Cerklje - novejša hiša še nedokončana z 1200 m2 zemljišča, prodamo za 190.000 DEM. Britof dvostanovanjs-ka hiša, starost 10-12 let z zemljiščem 600 m2, cena 140.000 DEM. Prodamo še nedokončano atrijsko hišo v bližini Preddvora, cena po dogovoru. FRAST NEPREMIČNINE, Jezerska 54 b, ©242-651, del.čad od 9.-12.ure od 16. do 18. ure 3400
NAJEMEMO sobe, garsonjere, hiše ter poslovne prostore. FRAST NEPREMIČNINE, Jezerska c. 54b, ©242-651, del.čas 9.-12. ure in od 16. do 18. ure 3402
PRODAMO manjšo hišo v PREDDVORU, GORJAH, DRULOVKI in HOTAVUAH ter večjo poslovno hišo v Stražišču in pri ŽABNICI; 2-stan. pri DORFARJIH, v KRANJU, v KOVOR-JU; nedokončano v MOJSTRANI in druge PRODAMO zazidljive parcele, vikend parcele, gozd, travnika in posest na Gorenjskem. APRON NEPREMIČNINE, ©214-674, 218-693
3409
V KRANJU kupimo enodružinsko hišo v večji parceli, lahko začeta ali nadomestna gradnja. ©327-464 3411
PRIREDITVE
PLESNA ŠOLA KRANJ - s programom plesne šole Urška vpisuje otroke, mladino in odrasle. ©41-581
3204
PRIDELKI
POSESTI
Krmilno PESO, prodam. Korbar, Poženik 11, Cerklje. 3146
SENO, prodam. © 061/611-363
3157
Prodam suho sadje - jabolka. ©421-799 3262
SENO prodam, cena po dogovoru.
©720-112 3350
Jedilni KROMPIR, prodam. Strahinj 10, Naklo. © 48-525 3353
Prodam hlevski GNOJ in mešana drva. ©46-212 3407
ŽIVILA Kranj Restavracija PARK Kranj
Odlična gostinska ponudba Sobotni plesi ob živi glasbi Družabni plesni večeri ob SREDAH TEL: 214-441 Plesni tečaji, plesne šole
STEP»Ti. „7Ma
TEL.: 327-308
V najem oddam SKLADIŠČE 40 m2 v Naklem. S 50-852 3143
PARCELO v Dupljah 1500 m2 z gradb. dovoljenjem, prodam. ©0601/21-682 3195
Najboljšemu ponudniku prodamo HIŠO na parceli 2000 m2 blizu Bleda. Samo resne ponudbe na ©725-034 3238
Novo hišo v bližini Kranja dajem v najem za skladišče. Hiša je pritlična in podletena z elektriko, vodo in telefonom. Šifra: SKLADIŠČE 3282
Nad Poljanami pri Škofji Loki na izredni sončni legi (Dobenska Amerika) prodam ZAZIDLJIVO PARCELO, 700 m2, komunalno opremljeno. ©061/349-639 ain 061/349-390 3326
V Kranju prodamo hišo primerno za poslovno ali obrtno dejavnost 300 m2 + 100 m2 delavnice. TRGOA-GENT, d.o.o., ©061/15-99-686, 15-99-729 3338
Pri Kranju prodamo dvostanovanjs-ko hišo 140 m2 na parceli 900 m2, primerno za obrt. TRGOAGENT, D.O.O., ©061/15-99-686, 15-99-
729 3339
V Kranju prodamo samostojno hišo z garažo, CK, 154 m2 na parceli 600 m2. TRGOAGENT, d.o.o, ©061/15-99-686, 15-99-729 3340
Vrstno atrijsko hišo v Kranju 100 m2, prodamo. TRGOAGENT, d.o.o., ©061/15-99-686, 15-99-729 3341
VILO 300 m2 na parceli 1000 m2 v Kranju, prodamo. TRGOAGENT, d.o.o., ©061/15-99-686, 15-99-729
3342
POSLOVNI STIKI
Če si sam, star do 55 let in imaš denar se priključi 48-letni, da skupaj zastavita dober posel. Samo resne ponudbe pod Šifra: 50.000 DEM 3239
Nudimo najugodnejša posojila! Kranjska zastavljalnica, od 12. do 15. ure. ©212-429 3322
RAZNO PRODAM
Moško Gorenjsko NARODNO NOŠO in KITARO EKO, prodam. © 691-161
3152_
Globok OTROŠKI VOZIČEK, rdeč, jedilni KROMPIR in ČEBULO, prodam. © 733-445 3153
LES za grušt, elektro motor, peč na olje, gare, prodam. ©65-643 3301
Prodam 20 m suhih mešanih drv.
©45-291 3325
VARACHA Tel.221-013
Tečaji italijanščine in angleščine vseh stopenj!
Prodam SUHA MEŠANA DRVA. Rovte 12, Podnart 3333
Prodam suha bukova DRVA Pretnar, Poljšica 10, Zg.Gorje 3392
STAN. OPREMA
Dvojno POMIVALNO KORITO z odcejevalnikom, prodam. S 310-
189_3133
Nov raztegljiv TROSED Paravina, prodam. Frankovo nas. 41, Šk. Loka.
3155
Raztegljiv KAVČ dva FOTELJA za 22.000 SIT, prodam. © 242-750 3164
Rabljeno SEDEŽNO zelo poceni prodam. © 242-716 3170
HRANILNICA
LON
d. d. Kranj
Koroška 27 tel.: 064/223-777
Vsak Gorenje ta prav bo v LON tolarje daj v.
Ugodno prodam KOPALNIŠKA OPREMO - po delih ali komplet. «45-176 3413
ŠPORT
SMUČARSKE ČEVLJE Alpina št. 42, malo rabljene, ugodno prodam. 0 50-441 siso
STORITVE
SERVIS stolov in tapiciranje, opravljamo kvalitetno in poceni. 0 324-
741 3139
IZDELUJEMO KOVINSKE ZAŠČITNE MREŽE za kletna okna, vrata - po naročilu. 082-104 sis2
Izvajamo vse vrste gradbenih del. 0421-415 3183
Nudim prevoze do 5000 kg. 0324-
634 3220
Instalacije vodovodnih napeljav in centralnih kurjav. Saje Milan, 0327-
329 3245
SMETNJAKE pocinkane izdelujem in ugodno prodajam, dostava brezplačna. 0324-457 3257
LEDO SERVIS - servisiramo skrinje, hladilnike, pralne stroje, štedilnike. Hitro in pocenil 0214-780 3264
ROLETARSTVO BERČAN - nudi rolete, žaluzije, lamelne zavesel Tel. In fax: 061/342-467, ali 061/342-703 (stanovanje) 3270
OBRAČALNIKE za seno tračne, vsi tipi POPRAVLJAM IN OBNAVLJAM. 0061/374-294, dopoldan 3271
Izdelujemo zelo močne CINKANE SMETNJAKE In tudi ŽEBLJE različnih dolžin. Jenkole, Prebačevo 32 a, 0326-426 3273
Nudimo računovodske in knjigovodske storitve. AJK, d.o.o., 0216-
706 3275
ROLETE, ŽALUZIJE, lamelne zavese in harmonika vrata, izdelujemo, montiramo in popravljamo. 0213-218
3277_
Vaša kozmetična nega za obraz in telo. 0214-341 3283
TV ANTENE, montaža, servis, dograditev A kanala, M MTV kanala.
0310-223 3292
SATELITSKE ANTENE, nemške izdelave 439 DEM, garancija, montaža, servis. 0310-223 3293
Ugodno prodam kvalitetno izdelane smetjake tn dvokolesne samokolnice za prevoz silaže in žaganja. Kveder Bojan, Predoslje 132 3294
IZREDNA PRILOŽNOST rostfral SMETNJAKI 240 litrov, neomejena življenjska doba. 0242-403 3302
POPRAVILA - MONTAŽA pralni stroji, štedilniki, bojlerji, vodovodne in elektroinstalacije. 0325-815 3317
POZOR! Likanje, sestavljanje, lepljenje ali kaj podobnega opravljam na svojem domu. 0064/623-354 (od 16. do 21. ure) 3337
Prevoze opravljam z kombijem po vsej Sloveniji. 0215-211 3361
STANOVANJA
STANOVANJE 60 m2, CK, toplovod, SATV, balkon, v 5 let starem bloku, cena 48000 DEM, prodam ali oddam. Maršala Tita 63, Jesenice, stan. 41
3184
PRODAMO: Skofja Loka: 1-ss 40 m2, 2-ss 60 m2 in 74 m2 (v mestu) in 3-ss 80 m2 in starejše 100 m2; KRANJ 1-ss 40 m2 (Pl.lll) in 45 m2, 2-ss 58 m2, 64 m2 in 68 m2; 3 in 4-ss Huje. TAKOJ NAJAMEMO IN KUPIMO VEČ RAZLIČNIH STANOVANJ NA GORENJSKEM. NAJNIŽJA PROVIZIJA. APRON NEPREMIČNINE, 0214-674 in 218-693 34os
Prodam 1-ss v škofji Loki. Bašič, Blaževa 10, skofja Loka 3410
V Radovljici prodam 3-sobno komfortno STANOVANJE. 0710-1203214
V Kranju prodam STANOVANJE 59 m2, v III. nadstropju, klasično ogrevanje, cena 49.000 DEM. 00609/
616-157 3286
Prodam pritlično STANOVANJE 45 m2 Radovljica, 40.000 DEM. 0710-
126 3381
Jesenice 1-ss v izmeri 42 m2, cena 28000 DEM, Jesenice garsonjera 23,78 m2, cena 19000 DEM, pritlično stanovanje v hiši 60 m2, cena 35000 DEM. FRAST NEPREMIČNINE, Jezerska c. 54 b, 0242-651, del. čas 9. do 12. ure, 16.-18. ure
VARSTVO
Če želite varstvo na dom se oglasite 070-539, plačilo po dogovoru! 3187
VOZILA DELI
VLEČNO KLJUKO deljivo za Yugo, ugodno prodam. 0 51-221 3163
GUME 13 in 14 col rabljene, prodam za 2000 SIT. 0214-072_3188
Za JUGOTA prodam leva in desna vrata, streho, desni notranji kolotek in levi bok. «242-778
Prednja leva vrata za JUGOTA prodam. 0328-218 3192
TRGOVINA z novimi, rabljenimi avto deli Zastava, Renault, GOLF. AVTOK-LEPARSTVO, Krničar Milan, Dvorje 93, Cerklje, 0422-221 3278
VOZILA
YUGO 55, letnik 1988, CAMCOR-DER HITACHI, prodam. 0 78-315, po 18. uri. 3137
R 18 TU, letnik 1985, 5 prestav, cena po dogovoru, prodam. Debe-vec, PristavšKa c. 50, Tržič. 3141
Z 128, letnik 1985, reg. do 2/95, cena 2300 DEM, prodam. 0 77-745
3151_
R 4 do 5 let star, kupim. 0 633-693
3154
BMVV 316, letnik 12/85, prevoženo 110.000 km, m. podvozje, tonirana stekla, 5 vrat, metalna barva, radio, zvočniki, prodam. 0 631-084 ali 621-458 3159
OPEL KADETT Citv, starejši letnik, lepo ohranjen, prodam. Ogled v soboto in nedeljo. Hribar, Tomšičeva 6, Jesenice. si65
VW 1200, prvi lastnik, letnik 1975, prevoženo 82.000 km, prodam. 0 77-462_3169
R 4, reg. do 7/94, cena 800 DEM, prodam. 0 738-920_3172
YUGO 45, letnik 1985, cena 1200 DEM, prodam. 0 84-746 3174
Prodam KADETT, letnik 1991, limuzina metalik, 37800 km, solidno ohranjen. 0738-028 3iso
Prodam HONDO CMC 1.4 GL, 9/89, črne barve, cena po dogovoru. 0241-495 3185
Za ŠKODO FAVORIT prodam luč, odbijač, steno prednjo, blatnik. 0328-218 3193
Prodam R 4 kaminoet za prevoz tovora. 078-277, zvečer 3196
Z 850, letnik 1984, reg. do 6794 In R 4, letnik 1979. 0738-920 3197
Prodam super ohranjeno Z 101, registrirana je do konca leta. 0328-292 3210
128 letnik 1987, registriran, prodam. Kovačevič, Sutna 23 3212
Prodam LADO 1200 S, letnik 1984, dobro ohranjeno, ugodno. 0310-
832 3215
LANCIA PRIZMA 1600, letnik 1986, reg. do 12/94, nujno ugodno prodam. 0217-085_»ie
Prodam karambolirano ZASTAVO 101, letnik 1990. Krč, 045-166 3217
R 5 CAMPUS, letnik 1992, 22000 km, prvi lastnik, prodam. 0311-567
3218_
Prodam metalno sive barve NISSAN MICRA, letnik 1988. 0332-432 3221
Prodam ALFO 33, letnik 1986. »622-497_3241
Prodam Z 101 komfort, letnik 1981, reg. do februarja 1995. Irma Možina, Sr. Bitnje 33 A, Žabnica. Ogled po 16.
Url 3242
Al C
I Hi-Fi
TRGOVINA Z TV*VID€0«flVDIO-HI - FI*T€L€FONI MAAANTZ, SONV, T6CHNICS, de,°-' <0°ds rISol? K PANASONIC, PHILIPS, JBl, JAMO "^Zm^tit
Conkorjevo 5 - 64000 Kranj (v bližini gledališčo)TT U04/u/'UOj
Ugodno prodam VOLVO 740 GLD, letnik 1988, bele barve, 94.000 km.
0712-037 3225
Prodam VW hrošč 1200, letnik 1974, črne barve. 077-931 3226
Prodam FIČOTA, letnik 1984, cena 750 DEM, še registriran. Kos, Groh. nas. 7, Šk. Loka 3230
ŠKODO 105 L, letnik 1986, reg. 8/94, prodam. 0802-707 3235
Prodam GOLF JGL, dobro ohranjen, letnik 1982. 048-202, popoldan 3237
JUGO 55, letnik 1990, 38000 km, prodam. 041-842 3240
KAMNOSEŠTVO
Kašper, Na Kalu 16, NAKLO, tel. 47-875,47-286
IZDELAVA NAGROBNIH SPOMENIKOV IN NAPISOV
Prodam Z 750, letnik 1984, reg. do septembra 94. 078-630 3249
Prodam FIČKO 850. 0061/612-705, po 15. url 3250
Prodam VISO 11 RE, letnik 1988. 0403-144 3251
VOLKVVAGEN JETTA, letnik 1981, rumene barve, 100 m2 suhega opaža, prodam. 0422-317, o61/ 823-079 3252
Prodam JUGO KORAL 45, letnik 1989, prvi lastnik. 057-732 3255
Odkup in prodaja osebnih avtomobilov. AVTOPRIS, D.O.O., 0312-255
3256__
Prodam FIAT UNO 45 fier, letnik 1987. 0312-255_3258
JUGO 45, letnik 1986, cena 1700 DEM. 0312-255_3259
Prodam OPEL KADETT 1.4 SL, letnik 1990, cena 13.500 DEM. 0312-255 3260
KATRO GTL.Ietnik 1982, prodam in SIMCO 1000 za dele. 0620-6823261
LADO 1500, letnik 1976. 12/94, avtoradio, kljuka, obnovljen, prodam. 0328-420 3263
Prodam Z 750, letnik 1983, reg. do 2/95. 0713-177_3268
Odkup, prodaja, kreditiranje in cenitev vozil. AVTOSPORT, Planina I., 0064/331-503, vsak dan 9. - 12. In od 14. do 17. ure izn
Prodam obnovljeno, ohranjeno ŠKODO 120 L, letnik 1983, reg. do 9/94. 0622-631_3279
Prodam NISSAN SUNNY 1,6 SLX I.88/89 za samo 9900 DEM. 0 328-286
TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM
vstopa v leto '94 z ugodno ponudbo gradbenih materialov
min. 3000 kom
Tel.: 064/ 45-620
64205 Preddvor. Tu palice 20
Prodam HYUNDAI PONY 1.3 L, letnik 1990. 0312-255 3358
Prodam GOLF JXD, letnik 1990, 5 vrat. 0312-255 3360
Prodam ŠKODO FAVORIT 135 L, letnik 1992, ogled vsak popoldan na Zelenici 4. 3302
Poceni prodam dostavni avto IMV. Ogled v trgovini Pri Juretu na Mlaki pri Kranju 3367
Prodam JUGO 45, letnik 1986, registriran celo leto. 0710-075 3369
Prodam JUGO 45 KORAL, letnik 1989. 047-155_3379
JUGO 45/85, prodam. 077-503
3387
Prodam JUGO 45. 0633-580, po
15. Url 3388
R 5 GT TURBO, letnik 1989, ugodno prodam. Voklo 52, Šenčur 3391
JUGO 55, letnik 1991/4, prodam. Rubin, Kokrica, 0215-545 3393
Zastava 101 55 GTL, rdeča, letnik 1989, prodamo. Rubin, Kokrica, 0215-545 3394
JUGO KORAL 55, letnik 89/90, cena po dogovoru. 081-777 3398
Prodam JUGO 45 A, letnik 1987, reg. do 2/95. 0718-083, popoldan
TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM
do o
polagalcem keramičnih ploščic
IZREDNA PONUDBA LEPIL PO TOV. CENAH
vrfcumfca JSjsHg
KERAFIX FLIESURIT
Tel.t 064/ 45-620
64205 Preddvor. Tu palice 20
ZAPOSLITVE
Honorarno zaposlimo dekle za delo v Djznriji. 0 241-326, popoldan.
Vzamem kakršnokoli delo na dom. Imam prostor, možna postavitev strojev. 0 422-369 3173
Gimnazijska maturantka išče delo, lahko delo na domu. 0 682-0613175
Trgovko v živilski trgovini v škofji Loki takoj honorarno zaposlimo. 0623-090 srn
Dekleta za strežbo v dnevnem KAVA BARU "nad Medvodami" sprejmem honorarno. 0324-051 31S9
Iščem AVTOKLEPARJA za redno zaposlitev. 070-462 3200
Redno ali honorarno zaposlimo dekle za strežbo v lokalu. 0212-767
3201
Menjam ali prodam 6 let staro jalovo KRAVO za plemensko. 066-8013202
Iščemo mlajšega moškega z vozniškim izpitom za delo na terenu. 041-
581 3206
Dobrega KUHARJA redno ali honorarno zaposlim. 0222-456 3213
Delo na domu za vse brez službe! Prodaja knjig po telefonu. Dober zaslužek. 0061/331-575 ali 061/ 159-9178, popoldan 321 g
ASCONO, letnik 1988, prodam ali menjam za cenejši avto. 0738-887
3284
Prodam JUGOTA 1,1 GX, letnik 1988, prevoženih 60.000 km. Posa-vec 1, Podnart 1, Podnart 3290
Prodam JUGO 45 A, 6/86. Cena po dogovoru. 051-637_3304
P 126, letnik 1981, cena 600 DEM, prodam. Zg.Duplje 80, 047-190 3311
Zastavo 101 confort, karambolirano z dobro ohranjenim motorjem, prodam. 0215-953 3316
Prodaja novih vozil, možnost kredita in leasing ter staro za novo ali staro za staro. 0325-981 ali 242-300 ali 242-600 3319
ODKUP IN PRODAJA rabljenih vozil - možnost kredita, prenos lastništva. 0325-981 3320
PRODAJA in OCENITEV rabljenih vozil. 0217-528_3321
JUGO 45 A, letnik 1987, bordo rdeč,
erodam, cena 2600 DEM. 0733-038 127
ŠKODO 120 LS, letnik 1981, prodam. 0327-028 3331
Prodam GOLF, letnik 1986, metalne barve z dodatno opremo. Kuhar Robert, Luže 58 3332
YUGO 45, letnik 1989, prodam. 0 43-103 3354
Odkup, prodaja in prepis vozil. AVTOPRIS, d.o.o., 0312-255 3357
Podarim PSIČKA mešanca. 740
t733-
3248
Zaposlim PEKA z ustrezno prakso, možna tudi priučitev. 041 -377 3267
Honorarno zaposlim pridno in pošteno žensko za pospravljanje poslovnih in privatnih prostorov. V poštev pridejo Slovenke. Šifra: BLED RADOVLJICA_3281
Nudimo delo in lep zaslužek osebam z lastnim prevozom in voljo do dela z ljudmi. 065-915 3308
Simpatično dekle za delo v KAVA BARU v Kranju, iščemo. 0212-202
3309
ORODJARJA redno zaposlimo. 0631-457 3312
MESARIJA
GREG0RC FRANC, Kokrica Golniška 6,64000 Kranj Tel.:213-441
ZAPOSLITEV NUDIM - FLORIDA -uredimo vam odlično plačano delo na ameriških potniških ladjah (nata-karj-ice, sobarice, pomožno osebje). Pogoj: pasivno znanje angleškega jezika, starost 19-35 let. 0066/75-
215_3329
Lokal v okolici Kranja zaposli NATAKARICO (kasneje možna redna zapolistev) in fanta z znanjem peke pizz v popoldanskem času (4-5 ur).
0621-541 3335
Za terensko delo nudimo najboljšo provizijo. 076-622 3344
Študent STROJNIŠTVA pred diplomo išče honorarno delo, računalnik. 0 403-622, Andraž. 3351
Zaposlimo MIZARSKEGA POMOČNIKA in delavce. 0 421-781 ali 41-
098_3352
Zaposlim več STROJNIKOV za gradbeno mehanizacijo. 0324-914
Zaposlimo žensko za pomoč v kuhinji. 041-321 aH 403-274 3365
Takoj zaposlim KV ali PKV PLESKARJA. 0213-558 3366
Gostilna v Kranju zaposli dekle za delo v strežbi. Zaželjena praksa. 0213-484, v dopoldanskem času.
3370___
Honorarno delo dobi mlado dekle v bifeju v Tržiču. 050-394 3380
ŽIVALI
BIKCA SIMENTALCA10 dni starega, prodam. 0 65-360 3134
9 OVC in 4 JAGNETA, prodam. 0 876-143 3138
1 leto stare KOKOŠI nesnice, prodam. Peternelj, Podbrezje 32.3149
JARKICE tik pred nesnostjo, PRAŠIČE manjše in večje, prodam. KRAVO za zakol ali za pleme, kupim. Hraše 5, Smlednik. 0 061/ 627-029_3156
TELETA SIMENTALCA starega 7 do 10 dni, kupim, m 58-353 si«t
Kupim 7-10 dni starega BIKCA simentalca. 0632-943 3209
Prodam 10 dni starega črnega BIKCA. 0720-196_3»J
BELGIJSKE ORJAKE prodam ' zajca in tri zajkle. 045-171 322»
Prodam 15-40 kg težke PUJSKE 0401-165_
ODOJKE za zakol in PRAŠIČE za nadaljno rejo, prodam. Krivic, Zgoša 22, Begunje, O 733-232_3&
PUJSKE od 25 do 35 kg, prodam. Struževo 12, Kranj _«»»
Za LABRADORCE mladiče delovnih staršev, čistokrvne z rodovnikom, sprejemamo rezervacije. 0692-761
Prodam teden dni stara BIKCA i" TELIČKO črno bela. 045-291 33fl
Prodam 100 kg težko TELIČKO simentalko. 0422-673_33«
BIKCA simentalca, starega 10 dni kupim. 0061/824-096_»d
Visoko brejo TELICO simentalko, prodam. 049-252__33«
Oddam PSIČKA, mladega in prijaz-nega. O 310-601_»55
ZAJCE, stare 4 mesece, breje zajkle, za pripust, prodam. 045-532 338»
TELICO simentalko, ki bo maja telil«. prodam. 0692-755__»JJ
Visoko brejo TELICO ali mlado KRAVO frizijko, kupim. 0422-684
3371_ _
Kupim TELIČKO simentalko, staro 16 dni. Rozman, Ravnica 7, 0713-228 33»»
Prodam ZAJCA in ZAJKLO ovnače. staro eno leto. 0691-740 33*°
Kupim visoko brejo TELICO *" KRAVO frizijko - dobro mlekarico.
0061-621-023 33«5
—
Mladega NEMŠKEGA OVČARJA, odličnih staršev, ugodno prodam' 052-323_33»J
Čudovite čistokrvne NEMŠKE OVČARJE oddam za minimalno ceno-
«312-532 340»
Oddam SAMOJEDA starega dve lef-0801-514 341'
OSMRTNICA
Za vedno nas je zapustil naš dragi
FRANC PREMRU
upokojeni elektromonter
Od njega se bomo poslovili v sredo, 16. februarja 1994, ob 15.30 na pokopališču na Ovsišah.
Vsi njegovi
Podnart, Vipava, Koper, Milano, 15. februarja 1994
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, prababice, sestre, tašče in tete
IVANE LUŽAN
roj. Derlink iz StražiSča
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče, ter vsem, ki so jo v tako velikem številu pospremili na njeni . zadnji poti.
VSI NJENI StraiiSče, 2. februarja 1994
i
V SPOMIN
16. februarja bo minilo žalostno leto, odkar je odšel od nas naš dobri mož, brat in stric
FRANC KOKALJ
Vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov prerani grob in prižigate svečke, iskrena hvala.
VSI NJEGOVI   Otoče, 1994
ZAHVALA
Ob boleči izgubi nase drage mame, babice in prababice
VIKTORIJE SULCER
roj. Lupsa
* ttkreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in LB Kranj, ki so nam stekli ustno ah pisno sožalje, ji poklonili cvetje, sveče, darovali za maše lai v dobrodelne namene ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku r*nciju Godcu za vso pozornost pri lepo opravljenih cerkvenih obredih, obema govornikoma E- Francu in Mitu Trefaltu za prisrčne utrinke iz življenja naše ljube mame in vsem pevcem, ki so s svojim petjem obogatili pogreb in mašo zadušnico.
Žalujoča
Leopold m Friderik z družinama ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob izgubi naše mame
ANE UMNIK
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala g. župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem in g. Bitencu za poslednje besede slovesa. Posebna zahvala sosedom za nenehno skrb in prijateljstvo. Vsem, ki ste kakorkoli pomagali, še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: hčere Marta, Nelka in Vera, vnuk Pavel in sestra Angela - z družinami Fredoslje, 8. februarja 1994
V SPOMIN
DARKU SMODILI
Minila so štiri leta neizmernih bolečin, odkar zapustil nas je ljubljeni sin. Bil je zlati očka in ljubljeni mož, v spominu vedno ostal nam boš. Hvala vsem, ki obiskujejo njegov grob in prižigajo lučke.
VSI NJEGOVI
Kranj, 15. februarja 1994
ZAHVALA
V 64. letu nas je nenadoma za vedno zapustil dragi mož, oče, dedi in svak
MILIĆ ĐENADIĆ
Od njega smo se poslovili 6. februarja 1994 na pokopališču na Kokrici. Sosedom, prijateljem in ZB Kokrica se zahvaljujemo za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi pevcem s Kokrice, g. Spahič za poslovilne besede in g. Galamiču za opravljen obred.
Žalujoči vsi njegovi
ZAHVALA
Videli bodo konec modrega, pa ne bodo umeli, kaj je o njem sklenil in zakaj ga je Gospod sprejel v svoje varstvo.
(Knjiga modrosti)
Ob smrti naše nepozabne hčerke, sestre, tete in svakinje
MARINKE POUKA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, poslovnim partnerjem in sodelavcem za izrečena sožalja, darovano cvetje ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke in
dečku za zaigrano Tišino.
Žalujoči vsi njeni
ZAHVALA
Mrtvi niso vsi mrtvi, mrtvi Živijo v nas, in bodo drugič umrli z nami in v nas.
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in brata
IGNACA SAJOVICA
se zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot Zahvaljujemo se za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala gre vsem sosedom, ki so nam v težkih dneh stali ob strani, duhovniku, pevskemu zboru, govorniku g. Tonkhju, gasilcem ter vsem, ki ste darovali za svete maše.
Žalujoči- žena Cecilija, sin Matej, hčerki Marinka in Cecilija z družinama in drugo sorodstvo
Podbrezje, 6. februarja 1994
ZAHVALA
V 94. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica, prababica ter sestra in teta
DOROTEJA BENEDIČIČ
roj. Bohinc, oJL Če»šišarjeva mama iz Martinj vrha
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče, ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi dr. Peternelovi za zdravniško pomoč na domu. Posebno zahvalo gospodu župniku Bohincu in domačemu gospodu kaplanu za lepo opravljen pogreb in totažilne besede. Vsem še
enkrat iskrena hvala!
Žalujoči vsi njeni
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame, babice, prababice, sestre, tete in tašče
ANE KALTENEKAR
roj. Franko
Pop'Sk.reno zanvaUuJemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, podjetju Loka, Pom -mu zaV(xm Radovljica in drugim neimenovanim, ki ste nam v težkem trenutku pjnagali in izrekli sožalje, ji podarili cvetje, sveče, darovali za maše in jo v tako velikem številu |g~*Premili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala gre sosedi Anici za vso pomoč in duhovniku za P° opravljen obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
VSI NJENI Planica, 3. februarja 1994
V SPOMIN
Danes mineva leto, odkar nas je zapustila draga žena, mama in stara mama
MARIJA GRIL
iz Stražtšča pri Kranju
Hvala vsem, ki se je spominjate, prinašate cvetje in prižigate sveče na njenem grobu.
Mož Polde v imena sorodstva Kranj, 15. februarja 1994
V SPOMIN
Odkar ostali smo brez tebe, steklo se je dolgo leto in še dan. Zaceliti ne moremo vseh svojih ran, saj v naših srcih so bile stotere.
(nI)
Pred letom dni nas je zapustil naš dragi mož, oče, brat, stari oče, stric, tast in svak
ALOJZ CVENKELJ
fac Peračke
Vsem, ki se ga radi spominjate, prihajate k njegovemu zadnjemu domu in mu prižigate lučke v sonce in noč - lepa in iskrena zahvala!
VSI NJEGOVI Peračka, 14. februarja 1994
Slovenski gorski reševalci o svojem delu
Še vedno le papirnata gonja proti črnograditeljem
Lani pomagali 156 gornikom     Nove črne gradnje pa kar rastejo
Gozd Martuljek, 14. februarja - Člani Gorske reševalne službe, ki že več kot osem desetletij deluje pri Planinski zvezi Slovenije, so pregledali štiriletno delo na nedeljskem zboru v hotelu Špik. Tam so med drugim sklenili, da bo načelniško dolžnost tudi v bodoče opravljal Danilo Škerbinek, njegov namestnik pa je postal Janez Brojan, mlajši, iz postaje G RS v Mojstrani.
Pomen humanitarnega dela reševalcev - v 17 postajah imajo prek 500 aktivnih članov -potrjujejo že statistični podatki o lanskih akcijah. V letu 1993 so gorski reševalci priskočili na pomoč kar 156 obiskovalcem naših gora. Zal so v dolino prinesli 19 gornikov, ki so se smrtno ponesrečili. Samo
Kranj, 15. februarja - Pretekli teden je bilo na Gorenjskem sedem hujših prometnih nezgod, v katerih je bilo ranjenih osem ljudi, pri petih povzročiteljih je test pokazal preveliko mero alkohola.
Trčil v drevo
Lesce - V četrtek, 10. februarja, ob 21.50 je 47-letni Ivan Paple iz Bistrice pri Tržiču z avtom peljal po Begunjski cesti proti Hlebcam. V desnem ovinku je izgubil oblast nad vozilom, zapeljal na bankino, vozil po njej približno osemnajst metrov, nato pa trčil v drevo. Voznik, ki ni bil pripet z varnostnim pasom, je bil v nezgodi hudo ranjen.
Zadel kolesarko
Kranj - V petek ob 14.10 je 56-letni Ivan Ladislav Urbanč iz Britofa vozil v koloni od Kranja proti Šenčurju. V podvozu avtomobilske ceste je z avtom zadel v levo roko kolesarko Stanko Ogris iz Kranja. Kolesarka je izgubila ravnotežje in padla, odpeljali so jo k zdravnikom.
Nevarno prehitevanje
Kranj - V soboto ob 19.40 je bila nezgoda na cesti Kokrica-
Bela. 23-letni Tomaž Jerkič iz Kranja je s stoenko vozil od Kokrice proti Beli v koloni treh vozil. Pn Bobovku je prehitel enega voznika, zatem je prehiteval še drugega. Pri tem je na komaj štiri metre široki cesti zapeljal na levo bankino, vozil po njej 27 metrov, nato pa sunkovito zavil nazaj na cesto. Izgubil je oblast nad vozilom, zaneslo ga je desno s ceste. Po grmovju je vozil kakšnih trinajst metrov, nakar je trčil v dve drevesi. Voznika so hudo ranjenega odpeljali v Klinični center.
Irk v križišču
Cerklje - V nedeljo ob 17.20 je prišlo do trčenja v križišču v Cerkljah. 38-letna Nataša Jamnik iz Radovljice je s fordom escortom GT pripeljala z neprednostne ceste na Polico na prednostno Slovensko cesto in izsilila prednost 58-letnemu vozniku K 19, Valentinu Gerkmanu iz Ljubljane,
pri reševanju - gre za klasične in helikoptrske akcije - so opravili blizu 6800 delovnih ur, prostovoljno pa so namenih tudi prek 100 tisoč ur za vzgojo in preventivno delo. Čeprav njihovo dejavnost finančno podpirajo republiška uprava za zaščito in reševanje pri obrambnem ministrstvu, zavarovalnice, zdravstvo, loterija in občinske uprave, notranje ministrstvo pa jim pomaga s helikopterji, postajam še vedno primanjkuje denarja za opremo in redno dejavnost. Statusna vprašanja nameravajo razrešiti tudi z novim pravilnikom GRS, vendar so na zboru v Gozd Martuljku pripravljeni predlog zavrnili z večino glasov. O novem predlogu bodo gorski reševalci ponovno sklepali čez pol leta. • S. Saje
ki je pripeljal iz smeri centra Cerkelj. Avtomobila sta trčila. Avto Jamnikove je odbilo levo prek ceste Janeza Bobnarja, podrl je dva betonska stebra ograje in se ustavil v sadovnjaku. Gerkmanova sopotnica Eva Gerkman, stara 56 let, je bila v nezgodi hudo ranjena.
• H. Jelovčan
Smrt pod plazom
Bohinj - V soboto, 12. februarja, okrog poldneva je sku-
Eina petih študentov iz Ljuljane z Rudnega polja odšla v smeri Tošca. Zaradi slabe vidljivosti in teme so med potjo zašli, na goro so prispeli šele okrog devetih zvečer. Med sestopanjem po južnem pobočju Tošc pod Triglavom je prišlo do nesreče. Sprožil se je snežni plaz, ki je dva planinca obšel, tri pa odnesel s seboj.
Medtem ko so se fantje uspeh rešiti iz ledenega groba, je še ne 20-letna Urša Svet ostala v plazu. Dva sta pohitela po pomoč. Bohinjski gorski reševalci so mrtvo študentko našli v nedeljo okrog petih popoldne.
• H. J.
Policisti so januarja odrediti natančne analize krvi pri 22 voznikih, večinoma povzročiteljih prometnih nezgod. Pet voznikov je imelo manj kot 0,5 grama alkohola na kilogram krvi, trinajst voznikov od 0,5 do 2 grama, trije med 2 in 3 grame. Januarski rekorder je bil pešec, ki ga je na C. 1. maja v Kranju zbil avto, namerili so mu 3,47 grama alkohola, povprečje pa je 1,41 grama alkohola na kilogram krvi.
& kukšbn pa si , klada
Država še ni podelila koncesij podjetjem za rušenje črnih gradenj R
Kranj, 11. februarja - Spremenjeni zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor je urbanistični inšpekciji naložil poostren nadzor gradenj ter ponovni pregled vseh "črnih" objektov m postopkov, ki jih je inšpekcija obravnavala v prejšnjih letih.
Urbanistični inšpektorici Jerneja Trlep in Bojana Novak iz Uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko pravita, da so inšpektorji v vseh primerih na novo odkritih nedovoljenih posegov v prostor izdali odstranit-vene odločbe, v njih so navedb tudi datum možne prisilne izvršbe, v "starih" primerih črnih gradenj pa so postopke proti lastnikom nadaljevali po starem zakonu, in sicer z odstrani tveno odločbo ah s sklepom o dovolitvi izvršbe.
Črnograditelji so večjidel izkoristili zakonsko možnost ter
zaprosili za odlog prisilne izvršbe, Iti je hkrati štela tudi kot vloga za legalizacijo črne gradnje. Po podaljšanju roka za prijavo ter danih olajšavah pri plačilu depozita je število prijavljenih črnih gradenj na Gorenjskem skoraj dvakrat preseglo pričakovano. Tako sta v jeseniški občini prosila za odlog izvršbe oziroma legalizacijo 102 črnograditelja, v kranjski občini 291, v radovljiški 114, v škofjeloški 139 in v tržiški 24. Prijavljene črne gradnje bodo obravnavah posebni sanacijski prostorski ureditveni pogoji, praviloma naj bi legalizirah vse.
Urbanistični inšpektorji pa seveda vedo tudi to, da vsi črnograditelji nedovoljenih posegov niso prijavili, ravno tako po terenu zapažajo na novo vznikle črne gradnje. Kakšna usoda jih bo doletela, še ni
Bolezen se prenaša tudi na ljudi
Klamidioza pri pticah
Zdravljenje z antibiotikom traja 45 dni
Kranj, 10. februarja - Veterinarska inspektorica Mojca Fock opozarja rejce in kupce ptic na klamidiozo, ki se prenaša med živalmi pa tudi na ljudi. Na Gorenjskem se je pojavilo več primerov bolezni, ki je sicer razširjena po vsem svetu, pri pticah in ljudeh. Zdravljenje z antibiotikom traja 45 dni.
Za klamidiozo obolevajo predvsem okrasne, sobne ptice, lahko pa tudi druge, golobi, purani, race. Bolezen se lahko kaže v blagih, težko prepoznavnih znakih, lahko
Ea tudi v hudih sistemskih obolenjih dihal in prebavil, olna žival lahko celo pogine. Povzročitelj bolezni se izloča z izcedki iz dihal in izločki prebavil, preživi pa odvisno od temperature; čim hladneje je, tem dlje. Pri temperaturi štiri stopinje celzija, denimo, živi kar 50 dni, pri 56 stopinjah le pet minut. Inkubacijska doba traja od tri do 40 dni.
Kako se ubraniti klamidioze? Vse matične reje okrasnih in sobnih ptic, jate pasemskih golobov ter prodajalne teh ptic morajo biti registrirane pri veterinarski inšpekciji. Pregled krvi je obvezen pri najmanj desetini ptic iz rej oziroma jat, lastnik živali, Iti sumi o klamidiozi, pa mora o tem takoj obvestiti Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske v Kranju. V tem primeru mora poskrbeti tudi za ustrezno zavarovanje pred okužbo.
Ob ugotovljeni klamidiozi veterinarski inšpektor prepove promet s pticami iz okuženih rej in odredi zdravljenje vse jate z antibiotikom. • H. Jelovčan
KUIMINAI
Nasilnež v priporu
Moste - V petek navsezgodaj zjutraj (dvajset minut po polnoči) sta se v Mostah pri Žirovnici stepla brata. V spor je posegel oče, ki je z zračnico za kolo večkrat udaril 20-letnega Aleša, da bi mu tako dopovedal, naj vendarle odneha.
Aleša je to očitno tako razjezilo, da je na dvoriču pograbil večji kamen in ga vrgel v sosednjo stanovanjsko hišo. Razbil je steklo, skozi nastalo odprtino vstopil v hišo, nato pa jel razbijati opremo. Po tleh je vrgel televizor, poškodoval vrata ene od omar, v predsobi pa razbil še steklo na vhodnih vratih.
Možje postave so Aleša K., ki je kljub mladosti že znan nasilnež, s kazensko ovadbo pospremili k preiskovalnemu sodniku. Ta ga je poslal v pripor. • H. J.
povsem jasno. (Odstavlje^ minister Miha Jazbinšek I sicer napovedoval brezkomp1* misna rušenja, saj bi zdaj f žanje na obe očesi ne pj pošteno do tistih črnogradittj jev, Iti so se prijavili in pj&P visoke depozite. Inšpektorji $ vorijo o "vakuumu"; vodi) papirnate boje s črnograditclj pišejo odločbe, vendar pa 1 njihovo delo za zdaj bolj ' manj jalovo. Država namreč> ni podelila koncesij podjetjej za rušenje črnih gradenj (defl* za rušenja bodo zalagali 1 plačnih depozitov), dokler tej ukrepa ne bo, pa bo prenekat« čmograditelj še naprej preP* čan, da je žuganje z rušitvij zgolj "muha" (cidstavljenegj ministra Jazbinška, zakona,j ga po tradiciji nihče ne spoštuj1 m sitnih inšpektorjev.
H. Jek>v#
-i
Društvo slušno prizadetih Kranj
Predstavniki Asisa v Kranju in na Jesenicah
Kranj - Društvo slušno prizadetih Kranj obvešča, da bodo predstavniki družbe Asis v petek od j 10. do 12. ure v prostorih društva na Titovem trgu i 2a v Kranju (nasproti cerkve), od 14. do 17-ure pa v prostorih gasilskega doma na Plavžu na Jesenicah. Kdor žen" o°v slušni aparat ali ima stai. ega že več kot pet let, 0*1 s sabo prinese napotnic0 za otologa ter zdravstveno knjižico.
Tudi to se zgodi Izginuli hladilnik
za mleko
Kranj - Večina oškodovancev nima take sreče, kot jo je pred dnevi imela 61-letna lastnica hladilnik« za mleko iz okolice Cerkelj. Hladilnik ni delal, kot bi moral, zato je žensk' poklicala serviserja. Ta j* prišel, ko je ni bilo doma U> hladilnik odpeljal s seboj: ne da bi pustil kakršnokoli sporočilce.
"Okradenka" je tatvino seveda brž prijavila °* policijo, vendar se je nuli hladilnik že naslednji dan spet pojavil na dom«' čiji Serviser je popravlja nega pripeljal nazaj.. J.
It
>MERKUR
v Merkurjevih in franehising prodajalnah
ves detoiiMtoriii w saloglo stikala, vtičnice, izolacijske cevi, žice in kabli, varovalke, žarnice, števci, elektromotorji, merilni instrumenti, svetila ...
M
J  .    .0: :J
z Merkurjevo kartico zaupanja
O
G
en)
GOD
ari)
U
■ A	9
............j....ji.m   ■— .n.. i.i	
CED CED
e
J