&t. 100.
V Gorici, v sredo dne 16, decembra 1903
¦ Taca) XXXIII.
khaja trikrat m ted«a v ieatlk lidanjlh, is sioer: vaak torek, ietrtek In fobota, jutranje la-danje opoldne, veierno iidaaje pa ob 3. uri po; poldne, in stane z uredniSkimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob nonem letu vred po poŠti pre-jetnana  ali v  Gorici   na dom posiljana:
Vse leto.......13 K 20 h, alt gM. 6 60
pol teto ....*...   6 • *0 •   •     •   3-30
Stat Sta.......3 . *0 .   .    .    1-70
Posamične številke stanejo 10 nn. . ^              .    ,
Od 23. julija 1902. do preklica izhaja  oh  sredar   s n sobotah ob 11. uri dopoladne.
Naročnino sprejema npravniStvo v Gosposki u'io Stv. 11 v Gorici v cGorifti Tiskarni* A. Gabrfoek vnafc dan *i 8. nre zjutraj do (J. zvečer; ob nedeljah pa ni 9. do lf. are. Ha naročila kres doj»3tlaaa n»re3«la> ie na osiraic«
Opisal I« »»stoalM se n^anljo po y: tlt-vrstni---Se tiskano 1-krst a tr., f-fcr« 7 kr., 3-kiat 6 ki. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večja ftrie po pruatora. — Reklame in spisi v uredniškem dela 15 kr. Trsta. — Za obliko in .vsebino oglasovodklanjamo »sako odgo-ornost.
»Vse za omiko, svobodo in napredek I«    Dr. K. LavrH
Urednifitio
se nahaja v Gosposki ulici 8t 7 v Gorioi v L nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah m praznikih od 9. do 12. dop. Upravnistvo Si nahaja v Gosposki ulici fit. 11.
Sarojnlno lu oglase je plačati loco Gorlea. Dopisi n..; se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiliaio le '•.pratnifitvo.
„PBIMOREC" Izhaja neodvisno od «Soj5e» vBBk petek in stane vse leto 3 K SO h aii gld. 1-50.
«So8a» in cPrimoreo. se prodajata v Gorioi v to-bakarni Sohwarz v Šolski ulioi 'n JelleraiU v Nunski~u!ioi; - v Trstu v tobakarnl LavrenSiB »a~ trgu della Oaser/nn.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
»Gor. Tiskaraa« A. GabršČek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in »al
»e jm pr—lito t» <—rtwmpii praata-rov, fcjar 1» »Ha —« tO tet, » »!§• >Qor;**» tfrid»if p—IHaiaa«, t. aa«-»tropj«. 0<i »teprte ffcef M »•*• !• tlafcaraa, - aaapratt pa arpdatfttva Soč» »w Primorca«. — Upravniatvo |» v tiskarni.
Po dveh letih.
IV.
Po volitvah je bilo posl. BtrbiiCu tudi do t f ga, da pride v deželni šolski svet In pa da si izposluje dopust, tako da ne bo treba več poučevali na realki, marveč da bo gospod Berbuč lepo prost, plačo pa bo dobival dvojno: kot c. kr. profesor in pa kot deželni odbornik, človek se naveliča počasi ,jednaLcb% »sinusov* in »kosinusov* in pa eksperimentiranja ter si poželi po čem drugim ali pa po miru. To stremljenje je bilo pri profesorju Berbuču tako veliko, da je postavil isto v ospredje svojih želja in teženj ter da se je takoj začelo potezanje za to, da se tudi uresniči. Dr. Gregorčič je sicer hodil okoli visokih glav v tako svrho, tli tako naglo vendar ne gre taka rte, ker bi vzbudila v javnosti brezdvomno kolikor toliko hrupa.-------Za to so se zatekli pokrovitelji profesorja Berbuča do tistega sred« stva, katero je naši vladi tako priljubljeno, in to je: počakati. Počakajmo malce, da se duhovi nekoliko pomirijo, potem pa že pride čas, ko se izpolni profesorju BerbučU toli prisrčna želja — ako se izkaže dotle tega vreden.
Vlada je sicer vedela, da je prtfesor skozi in skozi, od temena do pete in v celi Širini, v vseh metrih in centrimetrih c kr. človek, ali da dobi copust, za to se pa že sme zahtevati od njega tudi kake usluge. Prilika za to se že dobi — in res se je dobila.
Meseca junija leta 1901. je bila seja deželnega   Šolskega   svett.  Š!o je za imeno-
vanji dveh učiteljic na dveh novih nemških razredih c. kr. deklilke vadnice v Gorici. Prosili sta za oni dve službi tudi dve Slovenki, obe hčerki klerikalnih rodbin. Ako le hočejo klerikalci, imajo v deželnem Šolskem svetu večino. Ali pri teh imenovanjih je imel namestnik grof Gc6s3 svoje posebne namene, in ilo mu je za to, da prodre s svojo voljo. Prišel je radi tega v sejo tudi sam, ali jeden klerikalec je moral izostali, da je mogla prodreti visoka namestnikova volja. P r o f e-so rja Berbuča ni bilo v sej o J Takrat, ko se je vršila, je on poravnaval nekje neki cestni spor. Na cestne reči sicer razume on toliko, kakor zajec na boben, in mislimo, da je o tem prepričan tako, da nam te primere prav nič ne zameri, ali šel je. V taki reči bi bil brez dvoma na mestu odbornik g. Klančič, toda to pot je Sel sam Barbuč — da se je mogel potem braniti v »Gorici*, čel, da na dveh krajih ne more hkratu biti! V seji se je izvršila namestnikova volja, in onima dvema gospodičinama so so vrnili dokumenti z opombo, da sta naprošeni službi tanderwarls verliehen'.
Ni nam znano, kako so sprejeli v klerikalnih vrstah tako nemosko Szvilje profesorja Berbuča, ali ako je tam med gospodo Se kaj trezne sodbe brez predsodkov, jo moralo zavladati ogorčonje, očitno ogorčenje, in sicer iz dveh vzrokov: ker sta dobili službi dve Neslovcnki, dasi sta bili Slovenki boljše kvaiifikovani, in pa ker se je profesor tako malo pobrigal za hčerki iz dveh klerikalnih rodbin,— ali toliko več pa mislil le nase.
Začelo je igračkanje s slovenskimi klerikalnimi zastopniki na celi črti. V deželnem odboru je spravil Pajer brez težave v dobro službo inženirja Giesiga, dasi ne zna slovenski niti ,qnel poco che occorre", v deželnem šolskem svetu pa se je pokazalo, da je profesor Berbuč slepo orodje vlade — da le dobi, kar mu je pri srcu. V tako svrho je pustit na cedilu celo svoje ožje pristaše — toliko egoizma je v njem, tako je slepo udan namestniku, tako je moral skrbeti za familijo 1
Namestnik se je v nadaljnem času še pngostoma prepričil, da   profesor Berbuč je
popolnoma zanesljiv vladin privrženec, ki vse stori, kar se hoče, le kako odškodovati ga je trtbft. In konec je bil ta, d a j e d o-bil profesor BerbUč začetkom tekočega šolskega leta dopust, v katerem, ako se podaljša, počaka, d- pote-čftjo dnovi profesorske službe na realki, da slopi v pokoj.
Z njegovim dopustom bi se sploh ne bavili, ako bi ga nastopil kot miren profesor, kateremu poteče v kratkem službena doba, ali pri njem so druge, strankarske reči v ospredju in m tisto čudno ostentativno potezanje za dosego dopusta......
Da bi živel v takem položaju, kakor se nahaja sedaj deželni poslanec in odbornik Borbuč, drug mož, delavna, neodvisna, čista slovenska moč, tako dobro gmotno podprta, oj, z veseljem bi ga pozdravili I Koliko pač bi mogel storiti, kako lepo, široko, domorodno delavnost bi mogel razvili! Tako pa imamo od slučaja do slučaja nehvaležno nalogo, da moramo znova in znova konstatovati, kakšne kozotce preobrača deželni odbornik Berbuč po deželnem odboru, kako farba ljudi, ki se zatekajo k njemu, kako je le statist, kjer bi imel biti odločen, in kako se osmeši, ako se vzbudi v njem še zadnji ostanček slovenskega slovesa. Kadar pa čuti potrebo, se opravičevati, se zateče v zloglasno klerikalno zavetje: ,S m o v m a n j š i n i*, drugače pa hodi okolo ponosno in zadovoljno, kakor poosobljeni »dolce far niente*.
V deželnem odboru dela, kar dela, ali to je mičkana malenkost nasproti delovanju prejšnjih odbornikov. N<5, Pajer je ž njim zadovoljen, zato ga je pa tudi pohvalil, češ, da ni pričakoval, da bo tako lepo reševal podrejene mu reči 11 Prav lepo ga je „p o-tegnil*, ali odbornik Berbuč je vseeno odšel od Pajerja s prepričanjem, da že mora biti res, kar mu je rekel, da je torej odbornik Berbuč ,brav" gospod l
In s takimi odvisnimi, omahljivimi ljudmi, ki gledajo le nase, ki iščejo le svojo korist, ki so slepo udani laškemu bogu in pa vladi, s takimi  ljudmi  naj   pridemo  kam   naprej ?!
Nikamor ne pridemo, pač pa videvamo dan na dan, kako gine naša slovenska reč v celem njihovem delokrogu, Grobokopi bo slovenskega naroda!
Trpljenje v Makedoniji.
Kakor smo že poročali, je predaval v Trstu P. Orlovec, ruski časnikar in bori-lec za svobodo Makedoncev na občnem zboru .Edinosti* dne 8, t. m. o trpljenju Makedoncev pod turškim jarmom, To predavanje je tako zanimivo, da je podajemo čil u tel j eni tu v celoti s
Z čela se je zima. Boj robov s svojimi nasilniki je začasno vtihnil. Ta čas sem porabil, da sem odpotoval s svojim priUeljoni v Evropo, da bi poiskal dobrih ljudij, katerih srce bi bilo sposobno, da se odzove na stok in jok umirajočih ljudij. Pripeljala sva le semkaj, ker sva sklenila začeti svoje — delo od tukaj radi tega, ker sva vedela, da tu najdeva prijateljev naših, Gospa Jenkova bila jo v Bolgariji in je na svoje lastne oči videla tisoče nesrečnih ljudij, ki so ostali brez. strehe in hrane. Ona je govorila z njimi in je mnogo izvedela od njih, To je olajšalo mojo nalogo. Ne bom ponavljal te resnice, katera vam je bila povedana pred menoj, samo dopolnim jo na podlagi mojih osebnih opazovanj.
Nekoliko zgodovine 1 Borba Makedoncev se vleče nad sto let. 1821. !. je bila Srbija že svobodna dežela. Toda vse ostale narodnosti balkanskega poluotoka so se nahajale še pod turškim jarmom. Poskušali so se vzdigniti že h koncu 18. stoletja; pa bilo jih je malo. Ni se jim posrečilo. Zatorej ni vredno, da bi govorili o njih. Vstaja balkanskih narodov v veči meri se začenja z 1. 1821. Izgled osvobodenja Srbije je kakor nalašč vspodbudil ostale narodnosti. In glej: 1821, 1. so se Grška, Makedonija in Romunija končno zjedinile v občno soglasje. Na čelo vstaje se je postavil neki Ipsitanti, bivši častnik v ruski službi, Grk po pokolenju. On je sestavil plan za ustajo. Sklenjeno je bilo, zapričeti z ustajo v Romuniji, od koder
Trije mušketirji.
Napisal Alejuiudre Bumas.
(Dalje)
»Morda te motim, moj ljubi Aramis,« nadaljuje d'Artagnai„, »kajti iz tega, kar vidim, bi skoro sklepal, da se izpoveduješ tema gospodoma.«
Aramis neznatno zarudi.
»Da bi me ti motil ? O, prav nasprotno, ljubi prijatelj, to ti prisegam; in v dokaz mojih bosed mi dovoli, da izrazim svoje vcsjlje nad tem, da te vidim zopet zdravega in čvrstega.c
»Ah, končno vendar postane stari!« pomisli d^Vrtagnan. »Popolnoma šo ni izgubljen.*
»Kajti ta gospod, moj prijatelj, je prav kar ubežal veliki nevarnosti,« nadaljuje Aramis, predstavljajo d?Artagnana duhovnikoma.
»Hvalite Bega, gospod!« odvrneta ta dva soglasno in se poklonita.
»Tega nisem pozabil, velečastita gospoda,« odgovori mladi mož in odvrne poklon.
»Baš prav prihajaš, ljubi d'Artagnan,« pravi Aramis, »in s tem, da se vdeležiš našega pogovora, lahko pokažeš luč svojega duha. Gospod superior iz Amiensa, gospod župnik iz Montididierja in jaz razpravljamo o nekih teologičnih vprašanjih, ki zavzemajo že več časa vse naSe zanimanje; veselilo bi me slišati taroje mnenje.«
»Mnenje vojaka nikakor ne more biti važno,« odvrne d'Artagnan, ki ga je pričelo vznemirjati, da se je obrnila stvar na to stran, in po mojih mislih se moreš zanesti Čisto na mnenje teh gospodov.«
Črna moža se priklonita hvaležno.
»Prav nasprotno,« odrvne Aramis, »tvoje mnenje nam bode važno; »poslušaj, za kaj gre: gospod superior meni, da mora biti moja teza posebno dogma-tična in didaktična, t
»Tvoja teza? Ti pišeš tezo?«
»Seveda,« odvrne jezuit; za izpit, ki se vrši pred posvečenjem, je teza neobhodno potrebna.«
»Pred posvečenjem!« vsklikne d'Artagnan, ki ni hotel verjeti temu, kar sta mu povedala drug za drugim krčmarica in Bazin, »pred posvečenjem !<
In 02re se s svojimi presenečenimi očmi po trojici oseb, ki so bile pred njim.
»Kakor rečeno,« nadaljuje Aramis, ki je sedel na svojem stolu gracijozno m z dopadajenjem opazoval svojo roko, ki je bila b<-ia in mesnata, kakor roka žene, ter jo je držal kvišku, da bi odtekla iz nje kri, »kako rečeno, d'Artagnan, gospod superior Želi, da bi bila moja teza dogmat&na, dočim bi jo jaz rad obdelal z idealnega stališča. Zato mi je predlagal gospod superior snov, ki še ni obdelana. Priznati moram, da je mogoče snov krasno obdelati.«
»Utraque manus in benedicendo elericis inferio-ribus necessaria est«
D'Artagnan, katerega odgojo poznamo, pri teh besedah prav tako ni izpremenil svojega obraza, kakor ne pri onih, ki mu jih je povedal gospod deTrfi-
ville z ozirom na darilo, katero je dobil d'Artagnan po njegovem mnenj", od vojvode Buckinghamskega.
»To se pravi,« na<'«ljuje Aramis, da bi d'Ar-tagnan lažje razumel, »< ; morajo nižji duhovniki pri podeljevanju blagoslov- rabiti obe roki.«
»Občudovanja vredna snov!« vsklikne jezuit.
»Občudovanja vredna in dogmatična!« ponovi župnik, ki je z ozirom -na d'Artagnanovo znanje latinščine skrbno pazil na jezuita, da bi ga posnemal in ponavljal njegove besede kakor odmev.
Kar se tiče d'Artagnana, je ob navdušenju črncev ostal popolnoma ravnodušen.
»Da, občudovanja vredna! Prorsus admirabile,« nadaljuje Aramis, »toda snov, ki zahteva globoke študije cerkvenih očetov in svetega pisma. V vsej ponižnosti sem priznal tema cerkvenima učenikoma, da sem vsled zahtev svojega stanu in v kraljevi službi nekoliko zanemaril svoje študije. Zato bi obdelal lažje snov, ki bi si jo izvolil sam, facilius natans, snov, ki je s temi težkimi teologičnimi vprašanji v tem razmerju, kakor je na polju filozofije morala z metafiziko.«
D' Artagnan se je dolgočasil grozovito, župnik tudi tako.
»Kakšen exordium!« vsklikne jezuit.
»Exordium!« ponovi župnik, da bi tudi kaj rekel.
*Quemadmodum inter coelorum immensitatem!«
Aramis se ozre na d' Artagnana in opazi, da njegov prijatelj zdeha, kakor bi hotel spraviti čeljust iz sklepov.
bi se. morala počasi razširjali po Bolgariji, potem po Makedoniji in Grški. Treba je omeniti, da se je mislilo začeti ž njo ravno v Romuniji, razširjenje pak na jug bi se bilo moralo izvršiti takoj, in ob jednem objeti vse balkanske dežele. V tem Času so stali na Čelu organizacije, ki se je grupirala v Romuniji: Giorgij Olimpius, načelniki Bolgarov v Romuniji, Sava Kamenas, Aieks., proglašen bolgarskim kraljem, in vojvode Hadži Geričo in Hadži Prodan (Srb); načelnik Romunov Teodor Vladimireecv, poročnik v ruski službi. Vseh ustašev se je štelo takrat okolu 8.000 mož, med katerimi je biloskoro okolu tisoč mož Grkov, ostali so bili Romuni. Srbi in Bolgari, katerih poslednjih je bilo 4.000, Srbi so se tukaj pcštevali samo kakor boriteljiza idejo, kajti oni sami so že bili svobodni. Sava Kamenar, ki je bil sestavil plan ustaje v Bolgariji, je rekel, da more Bolgarija dati do 40.000 ustašev. V Evropi so ai v tem fiaau zelo krivo predstavljali narode balkanskega poluotoka in mnenje Evrope je bilo tedaj to, da na tem polu-otoku žive samo Grki. No, Ipsilanti si je zmisiii svoj plan. Njemu je šlo samo za eno: osvoboditi Grško 1 In sklenil je pridobiti svobodo Grške s pomočjo tujih rok, tuje krvi. Nikakor pa ni skrbel za usodo onih narodov, s katerih pomočjo bi on mogel izvojevati svobodo svoji domovini. Da bo borba Grške vmesna, bilo je treba odtegniti glavne sile Turške kam drugam. Zato je Ipsilanti sklenil vzdigniti vstajo v Romuniji in v tem Času, ko bi vse azijatske turške vojske bile zbrane na mestu vstaje, bi prenesel vstajo naravnost v Grško in bi vse ostalo prepustil usodi. Na ta način bi Grška najlažje dosegla svoj cilj. Seveda je Ipsilanti držal ta plan v tajni. Bruhnila je vstaja 1821. leta. Romunski teritorij je poslal začasna arena krvavih dogodkov. Tu so razvide« igro Ipsilan-tija. Ne da bi bilo prišlo ni do ene pravilne bitke, so njegove čete begale iz kraja na kraj, omejivši se povsodi na mala streljanja sem in tja, a tem so zvabili vse turške vojake v Romunijo. Turki so napolnili vso Romunijo. Bolgarski vojvodi so zahtevali, da se vstaja prenese na bolgarski in makedonski teritorij. Ipsilanti pa se je izogibal z različnimi izgovori. Videti tako izogibanje, so Sava, Aleksander in drugi sklenili delati samostojno. V ta čas, kakor sem že omenil, se je bojevalo na romunskem teritoriju 7.000 Bolgarov, Srbov in Romunov. Za prevožnjo teh sil na bolgarski teritorij je neki Paukovič iz Si stova ponudil 70 Čolnov; Ipsilanti pa, zvedši o tem predlogu* je izdal Paukovica Turkom, kateri so tega poslednjega obesili! Plan Ipsi-lantija sta mogla razdreti dva moža: Sava Kamenar in Aleksander. Zato je sklenil Ipsilanti, da se, naj stane kolikor hoče, iznebi teh dveh. Delal se je Ipsilanti, kakor da soglaša z njiju namero; povabil je k sebi Savo Eamenara in Aleksandra za končno sporazumljenje glede dneva vstaje na mestu sedanje Bolgarije in Makedonije. Sava Ka-
menar se je odzval povabilu in je bil ob tej priliki po izdajalski ubit. Aleksander pa je v lastni mu opreznosti sumil in ni šel k Ipsi-lantiju. Ipsilanti pa je vendar pozneje našel priliko, da ga je izdal Turkom. Ko se je na na ta način Ipsilanti iznebil svojih dveh sovražnikov, je prenesel vstajo na Grško. Bolgari, kateri so bili ostali brez svojih glavnih vodij, niso vedeli, kaj bi storili in so ostali deloma v Romuniji, deloma pa so se pridružili Ipsilantiju in šli ž njim na Grško., S kako simpatijo so se vedli v ta čas do Grkov Bolgari in Srbi, priča dejstvo, da se je v Grški osnoval cel ogromen kavalerijski polk, sestavljen izključno iz Bolgarov in Srbov, katerim je bil na Čelu bolgarski vojvoda Hadži Hristo. Ipsilanti je osvobodil Grško, Bolgarija, Srbija in Romunije pa so ostale v pranjem robstvu. L'Ju 1866. se je vnela vstaja v Kritu. Ob ivam s Kritom se je vzdignila zapadna Makedonija, katere cen-trum je bil Bitclj. Grški metropolit Benedikt je pa izdal Turkom makedonske in bolgarske vodje, kateri so se mu bili zaupali. Bolgarijo z Makedonijo je pa zopet zadel ne-vsp»h. Končno so se osvobouili Romunija in Bolgarija 1. 1865., ostala je le — še Makedonija. Ideja osvobodenja pa še ni bila opuščena. Vstaja, ki je bruhnila 1. 1895., se še nadaljuje. Grška pa, za katero je bilo prelite toliko bolgarske in makedonske krvi, se vede ob sedanji vstaji na najgrši način proti makedonskim ustašem. Dosti je, ako povemo, da se je v minolem letu v Atenah tolpa norčevala iz aretiranih ustašev, umirajočih od glada. To je kratka zgodovina Makedonije po grškem zgodovinarju Trikupisu in Filiraonu in drugih.
(Ko.ec pride.)
DomaČe n razne ntvice.
Gg. naročnike uljudno opozarjamo, da se bližamo koncu 1. 1903. Veliko preveC je še naročnikov, ki niso točni v plačevanju naročnine. Mi moramo vsetroške sproti plačevati, zato nam delajo nemarni naročniki včasih velike težave v spolnjevanju naših dolžnostij. — Priloga za prilogo je dokaz, da se mi prizadevamo na vse načine, vstre/.ati različnim željam in potrebam, da sploh prinašamo prav veliko berila. Ob točnosti v plačevanju naročnine bi lahko storili v tem ozira še veliko več. Kdor je naš resničen prijatelj, nam pojde na roko.
Osebna vest. Jugo^avenska akademija v Zagrebu je imenovala v svečani seji 12. t. m. med drugimi gospoda Ferdinanda Seidla, profesorja na tukajšnji realki, učenega raziskovalca in zaslužnega pisatelja, svojim do-pisujočim članom. Čestitamo na zasluženem priznanju.
Imenovanji. — Pri deželnem odboru ste imenovana asistentoma gg. Drag. C igo j, praktikant pri tuk. davkariji, in Nik. GalI, kancelist pri okr. sodniji v Kobaridu.
Umrl Je ravnatelj c. kr. učiteljišča v Kopru in član deželnega šolskega sveta istrskega, g. Ivan M a r k e 1 j. Pokojni je bil rojen I. 1852. v Št. Vidu pri Zatičini na Kranjskem.
Z» Makedonce: Družina Komac-Do-minko 10 K. Hvala! Živeli posnemovalci!
K preselitvi .Goriško tiskarne". — Današnja Soča* je tiskana že v novih prostorih (— glej oznanilo na J* strani —) in na novem velikem tiskarskem stroju najrao-dernišega sistema ene največjih tovaren Konig & Bauer v Wurzburgu na Nemškem. — Gonilno silo daje modem motor iz sloveCe tovarne Mancbester na Angleškem, kateri goni t r i t i sk a r s k e stroje in din aro jo, kateri bogato oskrbuje električno razavecavo v celi tiskarni in v celem stanovanju II. nadstropja. — To je zdaj najmodernejše opravljena tiskarna v teh.krajih. — Danes še ni vse povsem v redu, ali čez teden dnij bo in tedaj si bodo mogli prijatelji napredka ogledati tiskarno in njeno notranjo vseskozi moderno uredbo. — Naši prijatelji pa naj nas podpirajo, da prične v novih prostorih tudi nova doba za vsestransko, posebno pa zalo-žarniško delavnost našega podjetja.
Najmodernlša trgovina v Gcrlcl. — Trgovina rojaka g. J. Medveda v prostorih bivše restavracije »pri ogerski kroni" (— pozneje pri Sudi in končno ,La Boheme* —•) je najmoderniša, najkrasnejša v Gorici. Z veseljem in ponosom naznanjamo to dejstvo, ker je moral priti naš človek v Gorico, da je pokazal, kako napredujejo po velikih mestih, kakošne so tam velike trgovine, kakošen ukus je dandanes že prodrl. Trgovina gosp. Medveda bi delala ne le vso čast dunajski F&rntnerici ali Mariahilferici, marveč bi celo tam vzbujala pozornost in občudovanje. Zato nič čuda, ako se pred trgovino včasih vse gnete občudovalcev, ki so polni hvale za ukus, znanje in podjetnost g. Medveda. — Ta trgovina ne znači le napredek z našega ožjega stališča, marveč to je napredek za goriško mesto na sploh. Gosp. Medved, ki je bil v prvih trgovinah na Dunaju, je strokovnjak na tem polju, kar je dokazal, ali pokazal nam je tudi neobičajno podjetnost. Zato zasluži priznanja in vsestranske podpore.
Zadnje dni je priredit prekrasno razstavo v prodajalniskih prostorih in v veži. Tu je bilo nagromadenega krasnega blaga: izgotovljenih oblek, perila, tepihov, prtov, pregrinjal itd. — Izložbo pa je krasilo šs veliko božičrto drevesce, majhen ribnik in poleg dva ljubka otročiča, ki lovita ribe. Vse jako ukusno aranžovano. Čestitamo!
Kmetijski shod bode prihodnjo nedeljo ob 2 Vi pop. (po blagoslovu) v Kojskem.
Kam privede klerikalna „*krbM sa kmete. Brezobzirnost in neumnost klerikalne stranke na Kranjskem je privedla dr. Šuster-šiča in njegove pajdaše do obstrukcije v kranjskem deželnem zboru, (seveda v ,skrbi* za kmeta!) katera škoduje neizmerno celi deželi,
pred vsem pa kmetu. Deželni odbor kranjski je računal s težkim položajem, ki je nastal vsled zdivjane Šusteršičeve obstrukcije, ter skušal, kolikor mogoče v svojem delokrogu popravljati, kar je zagrešila klerikalna podivjanost. Letos je deželni odbor v nasprotju z zakonskimi določbami navzlic ob-strukciji še dovoljeval podpore. Pri tem- treba pred vsem vpoštevati to, da jamčijo deželni odborniki z vsem svojim zasebnim imetjem za te izdatke. Tako jamstvo se pat je težko prevzame, to je umevno, in občudovati je veliko požrtvovanost v tem oziru. To pa ne more trajati dalje, kar je tudi umevno. De-želno-zborska večina je izdala izjavo, v kateri pravi, da je klerikalna stranka zakrivila, da se dosedaj niti proračuni zarletoI902rin 1903. niso ustavno določili, niti različni računski zaključki niso mogli pregledati in ->> )briti. Členi deželnozborske večine izjavljujejo, da so pripravljeni vsem naredbam in sklepom, katere je deželni odbor v. ti brezproraCunski dobi na korist rednega vzdržavanja mu izročene deželne uprave dognal, pritrditi ter se zavežejo, izjaviti se v tem pogledu v deželnem zboru, kadar bode dana prilika, ter prisoditi deželnemu odboru zahtevano indernniteto. Kar se pa tiče tekočih poslov deželne uprave do tedaj, da bode mogel deželni zbor zopet redno delovati, pa priporoča večina deželnemu odboru, da naj zajamči pred vsemi pobiranje deželnih doklad primernim potom, daifačt? pa mu priporočajo, da se strogo obnaša po predpisih deželnega reda v tem smislu, da naj svojim zavezam zadošča, ali le v mejah normalnega pokr!«ja potrebščin. Ta meja se sme prekoračiti le v skrajni okoliščini, — Na podlagi take izjave izposluje vlada brez dvoma cesarsko naredbo za pobiranje deželne doki ade za leto 1904, ali deželni odbor sme porabljati deželna sredstva samo za ona plačila, glede katerih je dežela vezana po zakonu ali po pogodbah, vsi drugi izdatki pa morajo odpasti. Konec je vsem podporam. Kdo je kriv ? Nikdo drugi nego dr. Šusleršič s svojo znorelo obstrukcijo, katero je uganjal, seveda vedno v .skrbi" za kmeta! Občine so potrebne gospodarskih prispevkov -— aH jih ne bo, ker dež. odbor jih ne more izplačevati in dež. odborniki pač ne morejo jamčiti iz svojega za vse take izdatke — dr. SJ-steršič pa noče rednega dela v deželnem zboru, marveč peha v svoji brez vestnosti ubogega kmeta (seveda vedno le v .skrbi* zanj 1) in deželo v propast. Ako odpade slov. gledališče v Ljubljani, bo to zasluga dr. Su-steršiča, ker no bo podpore vsled njegove znorele obstrukcije. Na celi črti se kažejo strašne posledice Šusteršičeve podivjanosti. Trpel bo pa v prvi vrsti kmet, za kar naj se zahvali farovškim gospodom in dr. Šusteršiču!
Tu se vidi, kara vede ljudstvo breob-zirna in neumna klerikalna politika! Tira je v nesreči, v gospodarsko propast.
Klcrikali so povsodi škodovale! ljudstva. To se vidi na Kranjskem, pa tudi pri nas. Tam (Dalje t prilogi.)
»Govorimo francoski, moj oče,« reče jezuitu,! »gospod d'Artagnan bode imel od naših besed večji užitek.*                                                                       I
»Da, truden sem od pota,* pravi d'Artagnan, »in vsa latinščina me pušča na cedilu.«
»Prav,« pravi jezuit, ki se mu je pričelo dozdevati, kako je s stvarjo, aočim se župnik z veselim obličjem obrne k d'Artagnanu in ga pogleda poln hvaležnosti. »Prav; čujte torej, kako si stvar mislim jaz. — Mojzes, služabnik božji — on je samo služabnik, to si pač zapomnite — Mojzes je blagoslavljal z obema rokama. Obe roki je držal dvigneni, ko so se bojevali Hebrejci s svojimi sovražniki; on blagoslavlja torej z obema rokama. Sicer pa pravi evangelij: Imponite manus in ne manam, polagajte roke in ne roko.«
»Polagajte roke!« ponovi župnik in napravi gesto.
»O svetem Petru, katerega nasledniki so papeži, se pravi nasprotno: Porrige digitos, stegni prste. Ali se vam zdaj pričenja jasniti?«
»Vsekakor,« odvrne Aramis veselo, »toda stvar je subtilna.
»Prste,« prične jezuit znova, »sveti Peter blagoslavlja s prsti. Papež blagoslavlja torej tudi s prsti. In s koliko prsti blagoslavlja? S tremi, z jednim za Očeta, z jednim za Sina, z jednim za svetega Duha.«
Vsi se prekrižajo; d'Artagnan je menil, da mora tudi storiti po njihovem vzgledu.
Papež je naslednik svetega Petra in nam predstavlja tri božje osebe ; vsi drugi deli cerkvene hierarhije, ordines inferiores, blagoslavljajo v imenu svetih arhangeljev in angoljev. Najnižji duhovniki, kakor naši diakoni in zakristani, blagoslavljajo s škropil-nico, ki tvori takorekoč nedoločeno število blagoslavljajoči prstov. Tako sem vam označil snov v njeni
čisti priprostosti: Argumentum omni denudatum orna-mento. »Jaz bi mogel,« nadaljuje jezuit, »že samo o tem napisati dva zvezka.«
In v svojem navdušenju vdari po folij antu svetega Krizostoma, pod katerega težo se je pripogi-bala miza.
D'Artagnan se strese.
»Vsekakor priznavam lepoto te teze,« pravi Aramis, »toda ob jednem spoznavam, koliko pretežka je za me. Jaz sem si izbral tako-Ie snov; povej, ljubi d'Artagnan, če ugaja tu4i tebi: Non inutile est desi-derium in oblatione, ali boljše: Nekoliko obžalovanja ne škoduje darilu, darovanemu Gospodu.«
»Dovolj!« vsklikne jezuit, kajti ta teza meji na krivoverstvo. V delu »Augustinus«, katero je napisal kri-voverec Jansčnius in katero vrže prej ali slej roka rablja na gromado, stoji čisto slično mesto. Čuvajte se, mladi prijatelj; vi se nagibate h krivim naukom, mladi prijatelj ; to bode vaša poguba.«
»To bode vaša poguba,« reče župnik in zmaje bolestno z glavo.
»S tem se dotikate slaboglasnega poglavja o svobodni volji, katero je nevarna pečina. S tem se približujete pelagianizmu in semipelagianizmu.«
»Toda, velečastiti...« odvrne Aramis, nekoliko, omamljen vsled množice dokazpv, s katerimi ga je obsul jezuit.
»Kako morete le hoteti dokazati,« nadaljuje jezuit, ne da bi mu pustil govorit:, »da je treba žalovati za posvetnim, če se človek žrtvuje Bogu ? Poslušajte ta-le dilema: Bog je Bog, in svet je hudič. Žalovati za svetom se pravi, žalovati za hudičem: to je moj zaključek.«
»to je tudi moj,« pravi župnik.
-Toda oprostite...« odvrno Aramis.
Desideras diabolum, nesrečnik !« vsklikne jezuit.
»On hrepeni po hudiču! Ah, moj mladi prijatelj,« vzuihne župnik, »ne hrepenite po hudiču, prosim vas.«
D'xirtagnanu se je zdelo to bedarija; zdelo se mu je, da je prišel v blaznico, in kakor bi bil na potu, da postane udi tako neumen kakor so bili vsi, ki jih je videl okoli sebe. Toda moral je molčati, ker ni razumel jezika, ki so ga govorili v  njegovi prisotnosti.
»Toda poslušajte me vendar,c odvrne z uijudnostjo, kateri se je pričelo primešavati že nekoliko nepotr-pežljivosti, »jaz ne pravim, da hrepenim po njem; ne, nikdar ne izrečem besede, ki bi ne bila pravoverna...«
Jezuit dvigne oči proti nebu, in župnik napravi tudi tako.
»Ne, toda priznujte mi vsaj toliko, da človek zanje malo hvale, Če žrtvuje Gospodu kako darilo, nad katerim nima sam nikakega dopadajenja več. Ali imam prav, d'Artagnan?c
»To bi menil!« vsklikne ta.
Župnik in jezuit skočita s svojih stolov.
»Jaz izvajam vse iz nekega silogizma: Svetu ne manjka vabljivostij, jaz zapustim« svet, torej nekaj žrtvujem. Sveto pismo jravi čisto izrecno: Darujte Gospodu H
»To je res,« pritrdita njegova nasprotnika.
»In dalje,* nadaljuje Araini3, vščipnivši se v uho, da bi postalo rudeče, kakor je tresel roke, da bi postale bele, »in dalje imam glede tega neko pesem, katero sem prečital lansko leto gospodu Voitureju in katero je ta veliki mož zelo pohvalil.«
»Pesem!« pravi jezuit prezirljivo.
»Pesem!« ponovi župnik mehanično.
»Fovej jo, povej,« vsklikne d'Artagnan, »to nas nekoliko razvedri!«
Priloga Jote" it. IBP, z dne 16. decembra 1903.
delajo škodo z obstrukcijo, pri nas pa so se prodali Lahom, kateri nam sedaj gospodarijo, kakor oni sami hočejo, klerikalni naši poslanci ne ukažejo nič. Povsodi le Skoda 1 Kmet, spreglej, pa otresi se klerikalnih sleparjev ki se ti bližajo z obrazom izveličarjev, pa so v resnici le vrag?, ki isCeJ° ^, kJe b* kaj požrli!
Prepre&i klerikalci aho4 ;jj*i Eebku. — Pišejo nam: Shod pri Rebku dne 13. t. mn sklican po katoliškem društvu ajdovskem, ali bolje po kamenjskem nuncu Koscu, se ni vrdil. Ljudstva se je udeležilo okoli 300 oseb in menda bi jih ne, našel 20, ki bi bili voljni poslušati Kosčeve modrošii. Predsednik in župan Volk je pozdravil in otvoril shod. Ljudstvo je bilo mirno, ker njega ljudstvo Se spoštuje, četudi bi bil skrajni čas, da bi pustil Kosca, Pavlico in pa katoliško društvo pri miru, ker to mu moro le škoditi in nič drugega. Da bi bil dal predsednik besedo onemu gg. poslancev Berbuču ali Grči, bi bil morda mir, in bi prišlo do kakih debat. Zakaj mnogi so želeli marsikaj resnega poslancem brez ovinkov povedati. Toda dobil je besedo Kosec prvi, ki je pa izzval tak odpor in hrup, da se ni dalo več ljudstvo potolažiti. Nekateri navzoči učitelji, zlasti MedveSček, so mirili, ker so želeli, da bi se otvoriia debata in bi se vsakemu povedalo, kar mu gre. Toda zastonj je bilo; Poslanca in Kosec so morali ven, shod je bil razpuSčen. Občinstvo je potem ostalo v dvorani, kjer je potem nastopil g. Vrčon ter lepo govoril o nalogi poslancev, slogi; napredku itd. Lepo in ostro je govoril tudi posest. Cink iz Brjij. Nastopilo je tudi par učiteljev. Vladal je lep mir in ljudstvo se je mirno razšlo. Poslanci so pa slišali po tem zdolaj na dvorišču, kako so si povišali plače, kako skrbe za podpore kmeta, itd. Lepo 1
Zadnjič je far bal Kosec v .Gorici", da je bilo na sodu 18/11 polovica klerikalcev. Zdaj je pa videl na svojem shodu, koliko klerikalcev ima. Ako hoče »meti Kosce »hod, se mora zapreti kakor to lepo delata spoštovana gg. Vidmar in Pavlica, Vse navzoče občinstvo pa je sklenilo pri nameravanem shodu, da skliče g. Vrčon spet javen shod, kamor bodo povabljeni klerikalci, napred-njaki in soc. demokratje.
K lmenoT»iiJa dveh asistentov pri deželnem odboru. — V seji deželnega odbora v soboto sta bili oddani asistentski službi pri deželnem odboru. Naizoči so bili: laška odbornika, deželni glavar, od slovenskih odbornikov samo BerhuC Klančič nI hotel v sejo, bržčas, ker ni hotel biti navzoč pri novem udarcu na Slovence, ko so pa poslali po Gregorčiča, je rekel, da ne gre. Imenovana sta asistentoma Cigoj in Gall, kakor omenjeno v drugi notici. Cigoj je Slovenec, Gall pa Lah. Obe asistentski mesti sta bili prej oddani Slovencema, zato je umevno in edino prav bi bilo, da sta se oddali zopet Slovencema.   In kompetentov,  pa   dobrih, je
bilo dovolj! Pa tudi potrebno bi bilo, in sicer neobhodno potrebno, da prideta na omenjeni mesti dva inteligentna Slovenca, ker slovenskih uradnikov je pri našem deželnem odboru že tako premalo. Pajer pa je šel za korak naprej. Kar obeh mest ni mogel Se oddati laškim korapetentom, ali jedno je pa le oddal 1 Tako se krči število slov. uradnikov ,pjri dež. odboru— ne da bi se od "strani slo-Telšfut^fet^o^^ftuloTrieagiralb^          pri-
tiče. Prepričani smo, da ako bi se bilo delalo pravočasno in energično na to, da morata ostati obe uradniški mesti slovenska last, bi se bilo to tufiiohranilo, še zlasti radi tega, |*"ker je pač neobhodna, potreba za tol Tako pa rajši trosijo n. pr. lepe svote za pre-Tajanja7 namesto da bi imeir^1o'vensl:elira^'~ nike, ki bi opravili potrebno v uradnih urah, ter tako oškodujejo deželo za znatne zneske, s katerimi plačujejo še enega uradnika povrhu ! Berbuč seveda takih rečij ne ve!.... Še lani spomladi je bila potreba, postaviti na omenjeni mesti dva Slovenca, letos je Pajer ne čuti več, čez par let pa, ako pojde tako naprej, ne sprejmejo sploh nobenega slovenskega uradnika več. Tako gre nizdol s slovensko rečjo v delokrogu klerikalcev, odkar so slepo orodje Pajerjevo. Krivi seveda niso nič. ,Smo v manjšini" !
Končno omenjamo še, da dobi deželni odbor v g. Cigoju dobrega, veščega in pridnega uradnika, ki bo na svojem mestu, z g. Gallom, ki utegne biti vse časti vreden človek in dober sodnijski pisarniški uradnik, pa se pomnoži število laških uradnikov, katerih je tako že preveč in se nahajajo tudi na takih mestih, na katera ne tičejo!
Omenjamo še, da pri imenovanjih je po Statutu potrebna navzočnost vseh 4 odbornikov in pa da „Gorica", organ (Pl) dež. odbora, popolnoma molči o imenovanjih. Slaba vest?!
»Corrierove* neumnosti. — »Corriere," ta slaboglasni laiki listič v Gorici, priobči vsako neumnost, katero mu kdo natvezi. V soboto je prišel z »novostjo,* da Slovenci prodajo hčlel »južna železnica' deželnemu odboru za 180.000 K ter da se tam nastanijo deželni uradi in muzej. Sicer pravi, da se govori tako (vociferasi), ali notica je vendar taka, da se jej pozna — neumnost. — Strašen krik in ogorčenje je bilo v .Corrieru* takrat, ko je prešel imenovani hdtel v slovensko last, sedaj pa priobčuje notico, v kateri prodaja hd'el, kar tako suhoparno in naslanja se na .vociferasi.- Z narodnega laškega slališča je pa; že vredno truda, da se pobriga za tako reč, ter pove točno, ali je res ali ne, kar se govori, da nakupi dež. odbor omenjeni hdtel. Deželni glavar bi bil pač dal rad potrebno pojasnilo, in ako bi bilo res, da je pridobil hotel, ki je stal Slovence 250.000 K, za 180 000 K, bi bilo pač treba moža povzdigniti in zapeti visoko pesem, da so zopet nekaj iztrgali Slovencem izpod rok!   Ali  nič  teg?, vse je  le  .vociferasi«.
Koga pravzaprav zastopa ta listič? Včasih se je mislilo, da je glasilo gospodujoče laške stranke, včasih da je organ magistrata — ali tam pred časom mu je dokazal .Gazzettinb,* da prav nič ne ve niti o takih magistratnih rečeh, o katerih bi moral na vsak način vedeti. To je torej trobilce, kakor mu je rekel »Gazzettino,« svojih 57 Vt čitatelja, ki se odlikuje zlasti po neumnostih In lažeh. Taka laž je tudi, da se misli prodati hotePjužna železnica;« družba, ki ga je kupila, na to ne misli, kar naznanjamo javnosti, ako bi se vendar le Se kdo-našel, ki bi verjel čenčam, kakoršna je .Corriere.*
Trgovski dom. — V smislu našega članka se jih je že-oglasilo pri nas* nekaj, ki hočejo podpisati po več deležev. Pričakujemo, da so dana pojasnila zadostna in da se oglase z deleži. •— Dalje so podpisali: prof, Ferdinand Seidl 10 deležev, gospa P. K. 10 deležev.
Koncem članka v zadnji Številki podpisani deleži niso krone, kakor je po pomoti prišel spredaj K, marveč tam so nave-vedeni deleži po 300 kron, torej; 200 deležev je 60,00«) K, 100 deležev 30.000 K itd. — Okroglo 150.000 K je torej že podpisanih.
Poročenega so hoteli zopet poroditi, — Čudna je ta, ampak resnična! Prečastiti gospod vogerski župnik Berlot, tisti, ki se meša tudi prav živo v politiko, kadar mu kaže, je Oil poklical pred kratkim k sebi nekega moža na Vogerskem. Mož je čevljar, zategadel si je umevno mislil, da ga-kliče gospod župnik k sebi za to, da mu pomeri čevlje ali katere popravi. Z vso potrebno ponižnostjo je korakal mož proti župnišču ter se pripravljal prav brumno na trenotek, ko bo imel čast, premeriti posvečeno nogo vogerskega župnika, premeriti natančno, da napravi dobre, trdne, lepo se prilegajoče čevlje, da gospoda ne bodo Sčipala kurja očesa ter da no dobi revmatizma, kajti ako bi obolel vsled slabih čevljev ter bi ne mogel maševati, bi bil kriv temu on, čevljar, Ponižno se približa gospodu župniku ter ga začne ogledovati pod noge, da bi pač ttm točneje in pravilneje izvršil svoj posel. Ali glej in strmi I O čevljih niti govora n pa mu reče gospod nune, da ga je pc <, ker se mora Se enkrat poročiti! Kmetic je zazijal in se začudil, misleč, da se udere v zemljo. Ali gospod nune je ponovil, da se mora še enkrat poročiti, ker je bil pri njegovi poroki storjen neki pogrešek. ,Pa kako, gospod župnik*, pravi čevljar, ,saj sem poročen že 5 let in pa 3 otroke imam". .Nič ne stori", pravi župnik, .ti se moraš še enkrat poročiti, pa je, da se popravi oni pogreSek*. Mož je gledal debelo in čudne misli so mu rojile po glavi, končno po odšel, ko mu je še določil g. župnik, da se ima ta nova poroka vršiti v nedeljo (to je 13. t. m.) S čudnimi občutki je zapustil čevljar žopnišče, in mečkaje papirno mero za čevlje, ki mu ni nič služila, je mislil po poti, da se je gospod
nune najbrže »zmotil«. Ni pa prišel do zaključka, kaj bi mu bilo zmešalo pamet. Seveda ni držal te reči tajne, marveč jo je povedal dragim. Nekdo mu je svetoval, naj gre poprašat v tej reči na oni kraj, kjer se je poročil. Mož je šel res takoj v Gorico v Podturen v farovž, kjer so mu pa tudi povedali, da je neki pogrešek, da r^' stori, kakor mu ukaže domači g. župnik. Ha, ta je lepa, si je mislil ubogi vogerski čevljar, ali poročiti se pa le ne dam zopet, ker je prepričan, da je poročen pravilno ter da torej nima nikakega vzroka, dati se zopet poročiti. Župnik Berlot mu je sicer rekel za trdno, da poroka ne velja nič, ko ga je vprašal, in *ekel mu je celo na drugo vprašanje, da lahko zapodi od sebe ženo in otroke, kadar hoče. ,To pa preštudiram", je rekel čevljar. »Poročen si v cerkvi, ali pred Bogom ne I« je rekel župnik — kmetic pa, da se da poročiti le takrat, ako mu plačajo tak »fipas« prav pošteno. Kako da bi ne bil poročen pred Bogom, to pa mu ne gre v glavo, saj Bog je vendar v cerkvi pričujoč! Kje pa bo, če ga ni v cerkvi S V nedeljo je bilo baje vse pripravljeno, da ga zopet poročijo, ter da popravijo oni .pogrešek," o katerem se pa ni izvedelo, kakšen da je, ali čevljarja in žene ni bilo, On si misli prav, da ako so oni kaj zagrešli, naj gledajo sami, on je poročen — in če so drugi norci, on ni. Po Vogerskem. Prvačini in tam okoli ne govorijo o drugem nego o ti ,novi poroki* in pa v pregovor je prišlo, da kdor je oženjen 5 let in ima 3 otroke, se bo moral odslej znova poročiti, taka postava je v katoliški cerkvi tedaj ,ven prišla,*
li železniškega sveta. — Pri premikanju vozov pri vlaku št. 1057 v Tržiču je padel Gustav Urbič pod vagon, ki mu je zmečkal dva prsta na levi roki in ga ranil na glavi, Provizoričuo ga je obvezal tamosnji prometni uradnik g. Jos. Cian.
Dne 14, t. m, je bil v Cervinjanu pogreb Goričana los, Doikiua, sprevodnika furlanske železnice. Da je bil priljubljen in spoštovan, je pokazal pogrebni sprevod, katerega se je udeležilo obilo občinstva. Zapustil je mlado vdovo s tremi "'. 'čiči.
Radi božičnih prazr'5-5* bo postavljen j dne 24. t. m, v promet direktni vlak Štev, 1010/a Trst-Gorica, in sicer odide iz Trsta ob 430 pop., se ustavi na vseh postajah in pride v Gorico ob 6-15 zvečer. Ta vlak Trst-Gorica je direkten, torej ne pojde v Nabrežino.
Mreinajade. — Antonio Klobasa je napisal dolg dopis, ki primerja hotel S u liha h n s .Krojaško zadrugo* ter se zgraža nad tem, da tega hotela nismo prekrstili s čisto slovensko vodo. — Norec je norec in to ostane. Imamo drugega dela dovolj, da se nočemo baviti s prismojenim klobasarjem. V člankih A. Gabrščeka je toliko zlatega zrnja za pametne ljudi, da bi bila potrata časa in črnila, ako bi zopet in zopet ponavljali, kar je bilo že prav lepo povedano in obrazloženo.
»Ne, ker jo pobožne vsebine,« odvrne Ararnis, »to je takorekoč bogoslovje v stihih.«
»Vraga!« pravi d*Artagnan.
»Poslušajte,« pravi Aramis s skromnim obličjem, ki pa ni bilo brez vsake hlimbe:
»Vous qui pleurez uri passg plein de eharmes, Et qai tralnez des jours infortunes, Tous vos mallieurs se verront termine«, Quand k Dteu seul vous offrirez vos Iarmes, Vous qui pleurez.«)
Na d'ATtagnana in župnika je navidezno dobro vplivala. Jezuit ostane pri svojem mnenju.
»čuvajte se posvetnih nagibov pod plaščem bogoslovja. Kaj pravi glede tega sveti Avguštin ? Severus sit elericorum sermo.«
»Da, govor mora biti jasen!« pravi župnik.
»Vaša teza,« ga hitro prokine jezuit, vide\ da ga je njegov spremljevalec razumel napačno, »vaša teza bode ugajala damam, to je vse; imela bode isti vspeh kakor govori gospoda Patrua.«
»Daj Bog!« vsklikne Aramis oduševljeno.
»Vidite,« vskikne jezuit, »svet govori v vas še z mogočnim glasom altissima voce. Vi sledite nagibom sveta, moj mladi prijatelj, in bojim ae, da milost ne mo:s vplivati na vas,«
»Pomirite se, velečastiti, jaz sem vam porok za se.«
»Posvetna domišljija!«
»Jaz se poznam, moj oče, moj sklep je neomahljiv.«
»Ali torej še Vedno hočete nadaljevati to tezo?«
»čutim se prisiljenega, obdelati to in nobene druge; nadaljeval jo bom torej in upam, da se jutri izrazite o popravkih, katere napravim po vašem nasvetu, pohvalno.«
*) Ti jokaš za preteklostjo, polno krasote, in živiš nesrečne dneve, ~ vsa tvoja nesreča se konča, če žrtvuješ Bogu vse svoje sanje, ti, ki jokaS.
»Delajte počasi,« reče župnik; »zapuščava vas v izbornem razpoloženju.«
»Da, zemlja je obsejana,« odvrne jezuit, »in ni se bati, da bi bil j eden del semena padel na kamenje, drugi na pot in da bi prišle ptice neba ter je pojedle, aves coeli comederunt illam.c
»Naj te vzame vrag s tvojo latinščino!« pomisli d'Artagnan, ki so ga že zapuščale moči.
»Z Bogom, moj sin,« pravi župnik, »jutri na svidenje.«
»Na svidenje, mladi predrznež,« reče jezuit; »vi obetate biti še luč cerkve; daj Bog, da ne bo ta luč uničujoč ogenj!«
IVArtagnan, ki si je grizel vsled nepotrpežljivosti že celo uro svoje nohte, prične grizti meso.
Črnca vstaneta, pozdravita Aramisa in d'Arta-gnana ter odideta proti vratom. Bazin, ki je stal pri vratih ter poslušal ves pogovor s pobožno radostjo, jima pohiti naproti, vzame župniku brevir in jezuitu j masno knjigo ter odide spoštljivo pred njima, da jima napravi prosto pot.
Aramis ju spremi do vznožja stopnic in se takoj vrne k d'Artagnanu, ki je Še vedno sanjal.
Ko ostaneta prijatelja sama, molčita najprej v zadregi ; jeden pa je moral prekiniti molk prvi, iri ker j je bil d' Artagnan videti odločen, da prepusti to Čast j svojemu prijatelju, reče končno Aramis:
»Vidiš, vrnil sem se k svojim prvotnim idejam.«
»Da, obšla te je dejanska, milost, kakor je pravkar rekel ta gospod.«
»O, načrt, odtegniti se svetu, se je porodil v meni že zdavnaj. In slišal si me že govoriti o tem, ali ni I res, prijatelj ?«
»Res, toda reči moram, da sem mislil, da se šališ.«                                                                                       !
»S takimi stvarmi! O d'Artagnan!«
»No, ljudje se šalijo tudi s smrtjo.«
»In nimajo prav, d'Artagnan, kajti smrt je \hod, ki vodi v pogubo ali v zveličanje.«
»Prav; če ti je všeč, Aramis, pustiva zdaj blago-slovje nekaj časa v miru; za to boš imel potem dovolj časa; jaz za svojo osebo sem nekoliko latinščine, katere se nisem nikdar prav naučil, pozabil tako precej. In poleg tega ti moram priznati, da od desetih zjutraj • nisem ničesar  <?iel in imam torej vražjo lakoto.«
»Takoj bodevr jedla, ljubi prijatelj; pomni pa, da je danes petek; tak dan ne morem mesa niti videti niti jesti. Če se hočeš zadovoljiti z mojo hrano, ti lahko ponudim zelenjad in sadje.«
»Kakšno zelenjad imaš ?« vpraša d' Artagnan nemirno.
»Spinačo imam,« odvrne Aramis, »toda za te dam poleg tega prinesti jajca; že to je velik prestopek postnih zapovedij, kajti jajca spadajo k mesu, ker se iz njih z vale kokoši.«
»Ta prazničen obed ni nič posebnega; toda nič ne dene; da morem ostati pri tebi, naj se zgodi tako.«
»Hvaležen sem ti za to žrtev,« pravi Aramis; »toda bodi prepričan, če ne koristi tvojemu telesu, da koristi tvoji nesmrtni duši.«
»Torej se na vsak način hočeš posvetiti veri, Aramis? Kaj porečeta k temu najina prijatelja, kaj gospod de Treville? Imeli te bodo za begunca, to ti povem naprej.«
»Jaz se ne posvetim veri šele zdaj, ampak se vračam k nji. Zaradi sveta sem ji ubežal, kajti znano ti je, da sem se moral premagati, da sem oblekel muš-ketirsko uniformo.«
(Dalj j pride.)
Hlkarževle« ,CtoriSkeg» Sokola«. —
Vsled pomote je popolnoma izostalo poročilo o Miklavževem večeru v prostorih »pri zlatem jelenu*. Zato omenjamo danes le na kratko: Vsi prostori so bili natlačeni — Nastop Mi-lavža, angeljev, parkljev, hudičev je bil prav skrbno prirejen. Kostumi so bili prav primerni, oni Mikavža in angeljev naravnost krasni. Miklavž je imel kaj deliti obilo darov malim in velikim otrokom. — Dvanajsteri ca članov možkega zbora P. in g. društva je skrbela za izbrano petje. Zabava je trajala skoro do polnoči. Za otroke je bilo ob 9. uri že vse končano. — To je bil prav lep, časten večer za naSega .Sokola«, ki se pohgoma dviga k novemu življenju v bodočem »Trgovskem domu*. Presrčna hvala vrlim priredi-teljicam in sodelovalcero!
Zahvala. — Telovadno društvo »Sokol* v Gorici izreka tem potom svojo iskreno zahvalo vsem onim, ki so pripomogli, da se je »Mikavžev večer* tako vrlo dobro obnesel. — Posebej pa se Se zahvaljuje p. n, gospi-cam za sodelovanje ter uspešno prodajanje razglednic, ter g, J. Zorniku, trgovcu v Gorici, za podarjenje različnega blaga za kostumi. — Vsem skupaj Se enkrat srčna hvala! Odbor telovadnega društva »Sokol*.
Shod, ki se je imel vršiti v Kobaridu, odpade radi izredno slabega vremena.
Dan na dan tatvine! — V petek je priSel-v Birsovo krčmo v Rabatišču neki mlad Človek in ž njim neki vojak. Ko je povečerjal in plačal, je prašal, če more tam prenočiti. To se je zgodilo. Ker ga pa zjutraj le ni bilo na dan, so Sli pogledat v sobo, ki pa je bila prazna. Popihal jo je oni mladenič, s saboj pa je bil vzel tudi srebrno uro in dvoje hlač, kak* ni bilo njegova last. Ko se je na znanila ta reč redarjem, so iskali uzmoviča, ter ga tudi našli drugi dan v neki drugi krčmi. Ko so ga aretirali, se mu je posrečilo uiti, ali so ga zopet prijeli. Iz vojaške knjižice, katero je imel pri sebi, je bilo raz-videti, da se imenuje Anton Butolen ter da je doma iz Dobrne na Štajerskem. Našli so pri njem še več drugih ukradenih rečij. Poslali so ga na varno v ulico Dogann.
Razgled po svetu.
las gosposke zbornice. — V seji 12. t. m. je predložil predsednik, knez Windiseh-gr&tz sporazumno z načelniki* vseh strank gosposke zbornice interpelacijo glede stališča vlade nasproti vojnemu vprašanju. Minister-ski predsednik je takoj odgovoril na interpelacijo in dejal, da se vluda drži stališča, da je sprememba nagodbenega zakona mogoča le po sporazumljenju obeh državnih polovic in ustavnim potom. Glede vprašanja vojske vstraja vlada na prvotnem stališču, da jed-notno vodstvo in notranja organizacija vojske pripada vladarju. Da pa tudi za vladarjeve čine v tem delokrogu odgovarja vlada, izhaja iz ustavnosti obeh državnih polovic. Mini-sterskemu predsedniku da so znane vse nameravane odredbe, vendar pa noče soditi o njih vrednosti, ker po večini niso še defini-tivno določene, temveč izjavlja le toliko, da se vnanja in notranja jednotnost vojske, njeni temelji in tradicije ne spremenijo. Vojska ostane tudi naprej taka, kakoršna je b.la do sedaj z navdana, zavestjo dolžnosti, da je dolžna prestol in državo braniti do zadnj? kapl,e vojske, krvi. On odločno zavrača misel o razdelitvi Taka razdelitev ne pride in ne more priti, dokler bodo veljali ustavni zakoni. (Pohvala.) Po otvoritvi debate izjavil je predsednik knez Windischgraetz, da vrhovno poveljstvo nad vojsko spada med neomejene pravice krone in da ni o tem potrebno nikako ugibanje. Nasproti stališču ogrske opozicije treba je povdarjati, da mi nočemo ustanovitve samostojne vojske, ker bi se preobremenjeno prebivalstvo te državne polovice naveličalo igrati ulogo potrpežljivega jagnjeta. Govornik crpi I iz izjave ministerskega predsednika nado, da ! se na notranji in vnanji organizaciji vojske ter na njenih tradicijah ne dogodi nikaka sprememba. Govornik je želel iskreno, da bi se ministerskemu predsedniku posrečilo spraviti zopet v tok parlamentarni stroj v prilog blagostanju avstrijskih narodov. (Živahna po. hvala.) Koncem seje je ministerski predsednik izjavil, da je državni zbor odgoden.
Izjavljenje Kčrberjevo je vzbudilo v ogrskem drž. zboru in v ogrskih listih odpor, v katerem je čuti mnogo zabavljic na Kčrberja.
Nadvojvoda fialner je obhajal v nedeljo šestdesetietnico svoje" vojaške službe. Cesar mu je pisal tem povodom lastnoročno pismo, popoludne pa obiskal jubilarja.
Novim guvernerjem na Reki je imenovan marmaroški veliki župan baron Ervin Rosner.              ^
Porotna obravnava proti pravoslavnemu popa Sofronije Ranlčiču v Trsta. (Konec.) Ravnatelj kaznilnice pl. Loy je povedal, da mu je Raničič naznanil, da je Da-
ril >;; noseča in sicer z dijakom Šucem. Nameraval je, poslati jo v Srbijo, ali ravnatelj ura je odsvetoval. Dr. Beden, ki je zdravil Darinko, je izpovedal, da ni opazil takoj, kako je z Darinko, pozneje pa se je prepričal o tera. Slenil je, počakati še nekaj časa, no- [ tem pa vso stvar prijaviti sodniji. Po drugih pričah je pričala babica Helena Resedka, katera je bila preiskala Darinko ter prva kon-statovala blagoslovljeni stan Darinke. Darinka jej je odgovorila, da je imela občevanje s stricem, in sicer dvakrat. Povedala je to Raničiču, ki je trdil, da to ni mogoče. Ona pa mu je rekla, da naj jo toži radi obrekovanja, ali pa toži ona njega radi oskrunitve. Raničič jo je hotel pomiriti s sladkimi besedami, ali ko je tri dni pozneje izvedela, da je Raničič obdolžil Šuca, je šla k občinskemu nadredarju, kateremu je razo-dela vse. Vsled tega je bil Raničič aretiran. Zaslišanih je bilo že več prič, na to Ivanka Kocijančič, ki je tožila Raničiča radi očetovstva, ali je pravdo izgubila, ker je Raničič kakor jo rekla, prisege! po krivem. S saboj je pripeljala svojo nezakonsko 8 let staro hčerko Marijo, katere očetovstvo pripisuje Raničiču. Takoj prti dan, ko je stopila pri njem v službo, jo je pregovoril, da se mu je udah. Prej je občevala z nekim Gandusio. Sodilo se je, da je otrok jako podoben Raničiču. Priča Ida Batistuta je tudi spolno občevala z Ranic čem. Informacijske listine opisujejo Ra-ničiča za jako pohotnega človeka. Državni pravdnik in branitelj sta govorila 5 ur. Porotnikom so bila stavljena 4 vprašanja, in icer 1) glede oskrnuitve; 2) glede zavajanja v svrho pohotnosti; 3) glede obrekovanja in 4) glede prevare s krivo prisego. Porotniki so potrdili prvo in tretje vprašanje z 8 glasovi proti 4, zanikali pa 2. vprašanje z It proti 1, zanikali 4. vprašanje z lo proti 2.
Sodni dvor je obsodil na to Raničič.* na 7 let težke ječe s postom vsake 3 mesece. Šusu mora plačati K 232 za odškodnino za tisti čas, ko je bil po nedolžnem v zaporu.
Obravnava proti Sv. Vaelavskl posojilnici. — V sredo so bili, kakor smo že poročali, zaslišani izvedenci in strokovnjaki. Vsi so izrekli naravnost uničujočo sodbo o gospodarstvu v posojilnici. Vsakemu posameznemu obtožencu so natanko dokazali, kaj da je zakrivil, kako je manipulira! z denarjem, da so bili krivci kar frapirani in so zavračali krivdo drug na drugega. Patr>* Drozdu so dokazali, da si je v »založni* izposodil 3180 gld., katere svote pa ni vrnil, ampak jo je dal deloma prepisati na račun .podpore katoliškim časopisom', deloma pa popolnoma izbrisati. Takisto s.o izvedenci kon-statirali, da je od fonda za romanje v Rim izginilo 3000 kron v Drozdovem žepu. Koliko drugih svot pa je ta namestnik božji defrav-diral in ukradel, se sedaj ne da lahko dognati, ker je vedno tako premeteno manipuliral, da mu sedaj ni mogoče več priti ha sled. Konstatirati se le da, da je izginilo iz posojilnične blagijne okoli 8 milijonov. Da te ogromne svote ni mogel poneveriti eden posameznik, je pač umevno l Da je mogla tako velikanska svot a izginiti brez sledu, je gotovo, da je v protistranskem sporazumljenju defravdirab celo posojilniško uradno osebje, na čelu mu predsednik upravnega sveta pater Drozd sam. Koliko je vsak posameznik poneveril, se sedaj ne da dognati, gotovo pa je, da je cela sodrga solidarno kriva vseh poneverjenj in sleparstev! — Ko so izvedenci še posebe porotnikom razložili celo manipulacijo, so se š' prečitali razni policijski zapisniki, zadevajoč rodbinske razmere obtožencev, poslovanje posojilnice z drugimi zavodi, zlasti pa odnašaje patra Drozda s kuharico Ano Madle. S tem je bilo končano dokazilno postopanje in obravnava se je prekinila, da se sodni dvor posvetuje o formulaciji vprašanj na porotnike, katerim se je stavilo 68 vprašanj. Veliko veselost je vzbudil pri obravnavi ta-Ie dogodek: Ko se je obravnava prekinila, je nekdo vprašal s sonornim glasom: .Kaj so delali obtoženci ?¦ Nekdo mu je odgovoril: ,Ej, poglejte samo njihova imena in takoj boste videli, kaj so delali !* Kaj so delali Kohout, Drozd, Grun-w.ild, Pekelander, Bily, Hercig?
V četrtek se je predložilo porotnikom 68 vprašanj in sicer 66 glavnih iir 2 event. vprašanji. Glede patra Drozda je sodišče stavilo 10, glede Kohouta 9, glede BHyja 3, glede Gruiwalda 1, glede Hcreika 17 in glede Pekelanderja 28 vprašanj. Obe evenluvalni vprašanji se nanašata na Her-cika in Pekelanderja, ako nista izvršila po-
neverjenja pod otežnjočimi okolnostmi. Nato je pričel govoriti državnega pravdnika namestnik dr. Berg. V uvodu je naglaSal, da se je Sv. Vaclavska posojilnica takoj sprva že nahajala na slabih nogah, ker ji je ne-dostajalo kapitala; pozneje je mnogo izgubila, ker je posojevala denar na dvomljive hipoteke; pomanjkljaj je znašal že leta 1876. 170.000 gld. Ko je Drozd vstopil v posojilnico, je primanjkljaj vedno rasel, ker so se navzlic pasivnosti zavoda dovoljevale visoke remuneracije in vsled nepoštene manipulacije s f .Isifikacijo knjig in računov j« deficit dosege! milijone. Glede patra Drozda je rekel državni pravdnik, da se je sicer pri njem našlo relativno malo denarja, to pa samo zbog tega, ker je ostalega kje skril. Dokazano pa je, da je Drozd tako Kohouta, kakor Orta, ki sta notorično kradla, varoval s svojo avtoriteto. Izvedenci so pozitivno izjavili, da je bilo Drozdu stanje posojilnice natanko znano, saj je on sam 1. 1898. ukazal, da se naj aktiva s pomočjo neke fmgirane postavke povišajo. *)a je Drozd kriv, dokazuje tudi dejstvo, da je napel vse sile, da bi preprečil revizijo posojilnice.
V soboto je končala ta zanimiva obravnava. Porotna dvorana je bila natlačeno polna, pred sodnijo pa je čakala nepregledna množica nestrpno konec razsodbe. Porotniki so se posvetovali skoro 5 ur. Za čitanje pravoreka je potrebovat njih predsednik 3/i ure. Patra Drozda in ravnatelja Kohouta so spoznali krivima soglasno, Hercika in Pekelanderja z večino glasov, Bily in Grunw.;ld sta oproščena. Sodni dvor je proglasil potem razsodbo: Pater Ivan Drozd ie obsodi radi hudodelstva goljufije, poneverjenja in sokrivde pri poneverjenju na 7 let težke ječe, poostrene vsako četrtletje s postom, jednaka kazen zadene Kohouta, Emanuel 'Hercik je bil obsojen na 2 leti, M. Pekelander na 13 mesecev težke ječe, Drozd in Kohout morata povrniti posojilnici 6900 K, Kohout sam 400 K, Hercik 54000, Pekelander 21400 K. Drozd je poslušal obsodbo nervozen, Kohout je gledal resignirano v tla, potem jokal, Pekelander je jokal, Hercik pa molčal.
S tem je končana velezanimiva pravda in v sv. Vaclavski posojilnici imamo vzgled, kako se gospodari v klerikalnih zavodih. Slovencem naj bo ta Drozdojada v svarilo!
Ogrski vitezi. Imunitetni odsek ogr. državnega zbora je sklenil izročiti poslance Ugrona, Csavolszskega, Jankovicha in E6t-vosa. Ugron je obtežen, da je neko hranilnico s krivo menico osleparil za 200.000 K; Csavotszkv je poneveril svojemu tovarišu menice za 17.000 K; dr. Nessi je poneveril nekemu svojemu klientu 604.000 K; Janko-vich je odnašal zlatarjem dragocenosti z obljubo, da jih bo ali plačal ali vrnil, a ni storil ne prvega ne drugega; Efitvfis je ob-dolžen, da je ponaredil v hranilni knjižici znesek za 7200 K. To so »vitezi*!
Narodno gospodarstvo,
delaj izkušenj v industriji glede m naše
politično in gospodarsko življenje.
(Dalje.)
Kako pa vpliva ta industrija z žagami na splošno ljudsko blagostanje, hočem dokazati s popisom nekaterih največjih žag.
Naj prvo tvrdka Steinbeis & G.o, nemška tvrdka z Bavarskega. V Doberlinu, kjer se nahaja, so imeli radi slabe pitne vode stalno mrzlično epidemijo. Tvrdka je napravila na lastne troške vodovod iz visokih izvirkov v dolgosti 1600 m z osmimi tekočimi vodnjaki v Doberlinu, in mrzlična epidemija je izginila.
Tvrdka ima parni stroj s 200 HP, 1 navaden dinarao-stroj s 42 HP, 12 sekundarnih dinama-strojev, 7 rešetk, 13 krožnih ž«g, 3 stružne stroje; pri teh aparatih je upo-slenih 350 delavcev. V gozdu ima tvrdka uposlenih 900-1000 mož, na ledini 100 in zopet 400 mož v Doberlinu samem. Od vseh teh delava je domačinov 1200. Tvrdka iz-držuje na svoje lastne troške šole v Doberlinu in v gozdu, je sezidala stanovanjska poslopja za delavce in uradnike, ustanovila konsumna društva itd.
Giuseppe F e 11 r i n e 11 i & Go. ima stroj na par s 200 HP, 1 lokomobil s 30 HP, 9 rešetk, 11 krožnih žag, 1 žago z nihaloro, 1 stružni stroj, delavcev 230. Lastniki tvrdke so iz Milana.
Bosenska akcijska] družba za vred-nostenje lesa ima parni stroj s 500 HP, 4 dinamo-stroje, 1 parno sesalko za 8000 m3 dviganja vode v 24 urah, 100 retort za oglje-njenje v svrho vsakdanje ogljenitve 400 prost m lesa, ima 50 destilirnih aparatov v svrho dobave lesnega ježih, im* 25 km gozdnega tira z dvema lokomotivama in 50 vagonov za težo itd., ima uposlenih 4G0 delavcev. To društvo so ustanovili Nemci.
Navedenje le teh treh tvrdk more zadostovati, da se pokaže ljudsko blagostanje, ki je nastalo po industriji v Bosni pod avstrijsko vlado.
Ako računamo delo imenovanih 35 žag z okroglo 250.000 F10, ako štejemo plačilo za delo in troske dovažanja, vozne troške in troške za sekanje itd. po malem z gold. 4. — za F", pridemo do letnega zssluška 1,000.000 gld., ki ostanejo v deželi in se tam tudi povžijejo v največjem delu.
Ta industrija z žagami pa je oživotvorila celo vrsto postranskih industrij.
Najprej:
Družba za lupljenje lubja gospodov Gerhardus in sinovi v Prijedoru, ima 2 loko-mobila, 2 stroja za rezanje ljubja, uposluje v seziji za lupljenje dnevno 3—400 delavcev. Izvaža na leto 200-300 vagonov lubja v Švico, Nemčijo Avstrijo itd. Gospodje so Du-najčanje.
Essploitaeija hrastovega lesa (Loop. Kern) izdeluje franc. hrastove doge j Ktra je DunajCan.
Zavod za napajanje !es«t g. Guido Rut-gerja daje napojene pragove za bosensko-hercegovske železnice. Ratger je Dunajčan.
Tovarne za pohištvo in mizarsko blago tvrdke Buttazoni in Venturini uposluje 120 profesionistov.
Bratje Vekič, tovarna za pohištvo • parnim obratom.
Tovarna za izdelovanje palic Louisa Seifertha s 6 HP parnim strojem,
Tej tako blagodatno učinkujoči industriji stoji na razpolagu gozdni kompleks 26.582 km ~, kateri upravljajo nastopni go* spodje:
I.  bureau: c. kr. vladni svetnik Kari Hoffmann, F. J. O. R., c. kr. gozdni svetnik Jos. Marterer, F. J. O. R., c. kr. gozdni mojster Rud. Muha, nadgozdarji L. Bartsch, R. Proskovetz,  Fr. Pžibik, upravitelj A. Pfob.
II.  bureau: c. kr. gozdni mojstri M. Buberl, Val. Mtklau, P. Beck, upravitelj Jos. Marek, vežbenci L. Schreiber, V. Halma, gozdar G. Aujenskv, manipul. uradnik J. Pravdič, komisar za predznamovanje Ant. Saller. (Imena v teh dveh bureauih nastavljenih gospodov bos, herc. gozdene uprave se nanašajo na leto 1900. Osebne spremembe se vršijo vedno, radi čegar se bržčas marsikdo izmed gospodov ne nahaja več v besen-skem eldoradu.)
Da pa tudi bosenska drevesa ne rastejo v nebo, je znano dejstvo« da tam nt vse zlato, kar se sveti, je pa'ditf^o' dejstvo. Bosenska akcijska družba za vrednostenje lesa je investovala s 15.000 polno uplačanimi na 200 K se glasečimi deleži 3,000.000 K v Teslicu, je odpadli les poogljevala v lesno oglje v retort.ih in dobivala pri tem lesni jesib, je munificirala bukov les, je torej odpadke vporabila vspešno, ali kljub temu je bila tvrdka po malo letih prisiljena, ves svoj akcijski kapital popečatiti ter najeti prioritetno posojilo. Sanjačem o bosenski lesni industriji je priporočati, da kupijo take akcije, dobivajo se prav ceno!
Upam, da sem s tem dokazoval, kako se v Bosni z lesno industrijo napreduje, in sicer z industrijo, o kateri niso imeli v Bosni pred okupacijo od strani Avstro-Ogrske ni-kake slutnje. In tako preidem k tretjemu odstavku:
Mal prispevek k presoji gospodarsfcvenih razmer Bosne in okoristenje naše dežele s istim — kateri sestavek sledi prihodnjič.
Razglas
Podpisano odda dne 21 .t.m. ob   3 in  pol  uri   pop. potom javne dražbe pobiranje  občinskih doklad na užitoino za 1904. Županstvo Dornberg
12. decembra 1903.
Župan:
P. Beree.
Kerševani & Čuk
v Gorici
t ulici Riva Gastello štev. 4 (konec Rastema.) Priporočata slavn. občinstvu  iz  mesta in   z  dežele
»vajo mehanično delavnico, zalogo ftivalnih strojev in dvokoles Iz tovarno MPueh" tor drugih slstomov. Sprejemava vsako popravo in rekonstru-iranje bodisi Šivalnih strojev, dvokoles, pušk in samokresov.
Vsako popravo, šivalni stroj ali dvokolo jamčiva.                 5                          -..».**,
Z ozirom na najino dolgoletno skušnjo, - zagotavljava, d«-so^izdelki najine-zaloge najbolje vrste in trpežni, ter izvršujeva   vsako popravo bodisi šivalnih strojev aH dvokoles točno in dovršeno.
Pogojujeva tudi dvokolesa.
Najprimirnejše
novoletno darilo!
M:
*"* Wo<^nr«^ikrov^«rvih ha*ških kanarčkov lastne vzgoje, naj plemenitejše pasme, kateri žvfgolijo tudi pri luči, Cena 10 gld. parček; dalje oddam pod tvorniško .cenoJJ zonofonov najnovejše konstrukcije, ki izvajajo popolnoma naravne
zvonenje govore Ud. itd.
Ani Jerkič, fotograf
—~ Gorica.
Kranjske salame
1 kg K f70;
prave kranjske klobase
11 parov K 2. Razpošilja po povzetju od 5 K naprej
KAROL NOVAK,
Ljubljana. Rimska cesta št. 3.
^Oeško ceno g?T,, posteljno perje!
, ki:: ttovo ubrauo perji' K 0 00; linije vn.li' K V2 nlo izbrano jierjo K t«' , K -•*¦ , siužimIh-Io, ritko in izbran« K «0-   , K 3G-- -.
ItazpoSilja so frank« po povZfiju.   Se  zamonja • vzame nazaj jnoli uilJkodnini v.jžrj;r.
Benedikt Sachsel, Lobes 182.
l>oJtH Pilzctt. fc-ikn
Posestvo na prodaj,
prav v lepem kraju v Rožni dolini na Koroškem, blizu nove državne železnice. Posestvo obstoji iz njiv, travnikov in gozda; v hiši je stara gostilna, trgovina ter prodaja tobaka, pripravljeno* tudi za druge kupčije. — Proda se tudi sama hiSa z obrtom. — Cena posestvu je 10.800 kron, polovico je plačati takoj, drugo po dogovoru. — Naslov pov6 iz prijaznosti upravništvo »Soče«.
Hotel ..pri zlatem jelenu11
v Gorici.
Otvorjena je poleg velikega in poleg steklenega salona tudi ...
točama
<Schwemme) tam, kjer je bila prej točama in kuhinja. — Cena jedilom in vinu je tu za 10% nižja.
Točijo se izborna domača in tuja vina. —  Pivo  poleg običajnega še pravo pil-zenjsko ^prazdroj'^iz meščanskega pi-( pivovarja.
Gorica * Gorica
Hčtel
jri zlatem jelenu"
v trgovskem središču nasproti nadškofijski palači. — Sobe za prenočišča po zmernih cenah. — Velik jedilni salon, poleg stekleni salon s teraso. — V poletnem času prijoten vrt z verando. — Sobe za klube, društva, za sklonjene družbe. •¦- Izborna kuhinja. Domača in ptuja vina. Izvirno |ii   pilzensko »prazdroj«-pivo.
«1
Najlepše
božično darilo
je originalni Singerjev Šivalni stroj
Jednostavna uporaba! ~ Velika trpežnost! - Izvrši mnogo delal Da »o postali Šivalni stroji SInger & Co, tako svetovno prienani jo pripisovati izvrstni kvaliteti lin vspešnoflti, katori prekorijo vso podobne fabrikate. Veliko odkupovanje, najlepša priznanja na vseh razstavah in nad 50-letni obstoj tovarne ponuja največjo in popolno kv t» .., .   -i        7—I &ai'anclJ° dobrote naSIh strojev.
!>uriš ii)"w-            BrezplačonpoukvSivanjukakortudlvvaejtehniki
„GRAND PRIX"                          modernega umetnega voaenja.
Niij\rt\Miiiiik.ivanji'razstavo. Elektromotorji kot gonilna moč Šivalnih atrojev.
SINBER I Co. delniško faiitvo za iivalne stroje.
______VOOBICI. n.TB»VNIKU »I. S.
Božič!
Najprimernejše  darilo   m gospodinjstvo je slovito znani Pfaffov šivalni stroj, ki vstreza vsem zahtevam in je zelo pri« , kladen m umetno vezenje.
Tovarniška zaloga
Saunig & Dekleva.
Umetno vezenje se poučuje v ulici Municipio ti I.
„GoriškA Tisk^rnA" A. G^bršček v Gorici
: v Gosposki ulici št. 11:
izuršuje ločno, lično in ceno vsakovrstne tiskovine, kakor: brošure, šolska in društuena poročila, trgouške in obrtne
račune, pisma in kuoerte z naslovom, oizitke, nasloune karte, cenike, jedilne liste, diplome, poročna naznanila, praoila, osa
tabelarna dela, okrožnice, uabila, mriuaška naznanila, lepake, hranilne knjižice itd. itd. sploh osa o tiskarsko stroko spadajoča
z=====z'' dela od naoadnega enobaronega do linega oečbaronega tiska.              •
Delika zaloga izgotouljenih tiskouin
za občine, šole, e. kr. žandarmerijo, sodnifo In druge urade.
V samozaložbi naše tiskarne so kile sledečo knjige:
„SIouanska knjižnica",
izhaja mesečno •* snopičih obsegajocih 5 do 6 pol. Doslej je izšlo t2? snopičev najrazličnejše zabaune in poučne usebine. ==r=   Celoletna naročnina stane K 3*60   ------——
===:-— „Salonska knjižnica", =====
izhaja u nedoločenih rokih. 1. knjiga:  „0 te   Ženske",   nooek in črtice, K Z"—; Z. knjiga: „Hamlel", Zaloigra, K 104; 3. knjiga: „Ruska  antologija" »slooenskih preuodin, K 3'—;
4. knjiga: „Spisi Zofke Kuedroue", «z— ::::::::::::
»Mladinska knjižnica",
izhaja u nedoločenih rokih. = Doslej je izšlo 28 snopičeu. =
Ravnokar je izšla knjiga v dveh zvezkih:
ffKrižarji".
Poljski spisal H. Sienkieiuicz.
Roman u štirih delih.
Obsega 1038 strani. Cena R 5-20.
Bo pošti 30 «in. vet.

Zapiski mladega, potnika,
spisal Bogumil Oošnjak.
—  —   Cena K 2-50; po pošli ZO uinarjeo oeč".   —  —
'M____________
„talija",   prinaša jednodejanske burke in veseloigre.
Doslej so izšli sldeti ivaVU I. knjiga: Pri puščayriiku. Veseloigra v enem dejanj«. — 7 oseb; II. knjiga: Bratranec, Burka v enem dejanju. — 5 oseb; III. knjiga: Starinarica. Veseloigra v enem dejanju. — 7 oseb; IV. knjiga: Medved snubač. Veseloigra v enem dejanju. — 4 osebe; v. knjiga: Doktor Hribar. Veseloigra v enem dejanju. — 8 oseb; VI. knjiga: DabrodošIH Kdaj pojdete domu? Veseloigra v enem dejanju. — 4 osebe; VII. knjiga: Putifarka. Burka v enem dejanju. —5 oseb;VIII. knjiga: Čitalnica pri branjevkl.-Burka v enem
dejanju. — 5 oseb; IX. knjiga: Idealna tašča. Veseloigra v enem dejanju.
— 4 osebe; X. knjiga: Eno uro doktor. Burka v enem dejanju. — 9 oseb.
Cena posameznemu zvezku je 40 vin., po pošti 5 vin. več.
na zahieuo pošiljamo na ogled katerikoli zoezek.
Popis tiskouin in »sen knjig, kakor tudi proračune kateregakoli tiskarskega dela, pošilja na zahteuo --„©orišl<a ^isHaroa" ff. ©abrščeli.-
lfcrot prašSK,
pekovski mojster in. 8lad6i6ar v Gorici na Komu št. 8.
Priporoča vsakovrstno peeivo, kolaCe za birmance, torte L t. d.
Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidn. postrežbo po jako zmernih cenah.
Proda se gramofon
amerikanskega sistema najbolje vrste z 22 velikimi specijalnimi platami, ki je stala vsaka 13 kron, skupno" z aparatom K 600; zdaj se proda vse skupaj za 280 kron.
Gramofon je prav malo rabljen in v dobrem stan«. Rabila ga je bogata družina le nekaj časa.
Naslov pove* naše upravniStvo.
Prvi kraojsb min sili n tirMn ichjofit
tovarna stolov Fran Švigelj
na Brano, p. Borovnica, Kranjsko
priporoča si. občinstvu, prečast duhovščini, imete-Ijera in predstojnikom zavodov in Sol, krčmariem in kavarnarjern, ravnateljstvom uradov, gg. brivcem itd.
natančno fn frpaino Izdatans
stole, fotelja, vrtne stole, gngalnike, naslonjače Itd. itd.
Blago je izdelano iz trdega, izbranega les \, poljubno likano ali v naravni barvi i miti rano.
Največja izbira stolov, naslonjačev In gugalnlkov iz trstovine.
Na željo posije tvrdka najnovejše obširne cenike z nad 80 slikami, iz katerih je razvidna oblika blaga
in cene, zastonj in franko, NaroCevalcem na debelo se dovoli znaten popust.
Veliki požar!
zamore so lahko ih naglo pogasiti so
Smekalovimi z= = brizgalnisami
Prodaja se v Ajdovščini
blizu Železniške postaje hiša z mlinom in z vsemi pripadajočimi gospodarskimi poslopji in zemljišči. - Natančneje se izve pri lastnikih Ferdinandu Makovec v Ajdovščini in Kozini Trojer v Gorici, Kapucinska ulica št. 2
Zahtevajte
moj ilustrovatf ~ > -k z več kakor 500 podobami od ur, zlatih, srebrnih la mezikallčnlk predmetov, katerega pošuja zastonj in poitnlna prtat«
Hanns Konrad,
tvornica  ur   in   cksporlna   biSa ¦••t it. »48. - (ČeSko).
V Ameriko potujoči
naj se blagovolijo obrniti na
Agenturo Zwilchenbert
v Buchsu aH  Baslu (Švica) Generalno zastopstvo francoske   prekraorske brzoparobrodne  družbe
Ma^P«-^«^ fopl<.
|^    Na vsako vprašanje daje so kretoro pošte in brezplačno odgovor in pojasnila.     J
nove sestave, koje od desne in leve strani vodo vlečejo in mečejo. V vsakem položaju delujoče kretanje brizgalnice nepotrebno!
R. A. Smekal
Zagreb,
skladiSČe vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sekalk in gospodarskih strojev.
I I 129 Odlikovanj 1 I
Jakob Šuligoj,
urar        gjgL      v Gorici, C. kr. železnic w* Gosposka ulica št. 25.
Priporočam svojo zalego raznovrstnih švicarskih ur posebno jako imenitne in dobre pr^iske žepne ure z znamko Zenlth za gospode. Za službo so jako natančne ter se dajo vravnati do sekunde ; poroštvo dajam 5 let.
Vsakdanji kruh
so postale
= Ilirske testenine =
|    vsled svojega izbornega okusa, obilne redil-
nosti ter hitre in jednostavne priprave. Za
Goriško in  Gradiščansko  nahaja se odslej
zaloga pri g. J os.  Rovan-u v  Gorici,  ulica
Rabata št. 20 in "22.
Ivan Bednarik
priporoča svojo
knjigoveznico
v Gorici
ulica Vetturlifi št 3,
Anion Pofinnko
Vrtna ut.ca 8 -   GORICA   - Via Giardinu 8 priporoča
briških, dal-
Istarskln
vinogradov.
Dostavlja na dom in razpoiilja po zeleznini na t« kraja avstro - odrska monarhijo v sodih od 56 Uirov naprej. Na lahtovo poJilja tudi uzoroa.
Cona imri«. Paatretan aoifaaa,
V zalogi i manj tudi raznovrstne Sivalr-.c stroje najnovejših sistemov po ze!6 nizkih cenah; dajan; tudi na obroke.
Naznanilo.
D. Zalaznik Kanla-nar, preskrbuje že več let vraskim trgovcem ingostilničarjemnakup vina in pošijja tudi malim odjemalcem naravna istrljanska vina po nizki ceni,
Styarna pojasnila brezplačno. Narodna gostilna z prenočiščem v lastni hiši nasproti postaji.
Trj|o\/$ko-obrtna re^ijtroVar^a zadruga
z neomejenim-jamstvom v Gorici.
Hranil«« vl«g« obrestuje po *",%,       večje stalne, naložene najmanj na jedno
leto, po 5%. — Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez izgube
obresti. — Rentni davek plačuje zadruga sama. Posojil« daje na poroštvo ali zastavo na  5-Ietno  odplačevanje v tedenskih ali
mesečnih obrokih,     proti vknjižbi varščine tudi na 10-letno odplačevanj Zadružniki vplačujejo za vsak delei po l krono na teden, t j. 260 kron v petih
letih. Po zaključku petietja znaSa vrednost deleža 300 kron.
Stanje 31. avgusta 1903:
Dalail: a) podpisani......... K 1,810.300*—
b) vplačani......... »    405.188 —
Dana «•¦«)!!•...........  1,631.164'—
VI««.................* 1,203.438-—
Važno >n vsakega!
Kaz-irodnja!
To  zelo   nzki ceni
gld. 3 «0 se dobi
krasti i   garnituro  s
»lede iini
itirnajattml
dragocenimi nakit-ni mi predmeti:
1 Anker rcm. iepna ura iz nikla, znamka ,System Ho»>kopf Patent* 3 36 urnim tokom in s kazalom za sekundo, s krasno graviranim pokrovcem, ločne idoča s 3 letnim jamstvom.         1 ukusna iz goldina
ali nikla ok'opna verižica s privezkom. Parižki sestav. — 1 igla za ovratnico iz goldina z imit. briijanti.         1  pa.   pozla'enib   gumbov
za zapestnice. -••- Znak ,Garantie\ 1 goldin garnitura gumbov za srajce in ovratnice, sestojema iz o komadov. — 2 goldic-prstana z ukus-nim kamnom. —- 1 žepno  ogledalce  v satulji.
Toh 14 mradnostnlh in krasnih prsdmatav skupaj ankor. ram. uro samo z« gld. 306 po povzetju aH napraj poslanim zno-skom pošilja tvrdka
Bratje Hurviz
Izvozna hiša  KttAKOVO  Stradom   17 (Avstr.)
Kar ne ugaja, se sprejme nazaj tekom 8 dni ter se vrne denar; vsaka izguba je za kupca izključena. — Bogato ilustrovan cenik vsakovrstnih dragocenih predmetov pošilja se zastonj in franko. Iščejo se preprodajalci in agentje.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejsih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodne zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjSujočimi se vplačili.
Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende.
vzajemno zavarovalna banka v Pragri.
Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnino in kapitallje: 78,000.000 K.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naša države
* vaaakezl slovnaako-aarotfrao oprava.
Vi« pojasnile dije«
zastop v LJubljani, iegar pisarni 10 t listat] ttai»tj kiii
Gospodsklh ulicah fitev. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah, škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne
podpore v narodne In obfinokoristne
namene.