Izhaja
vsak petek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista „Mir“ v Celovec. Pavličeva ulica št. 7. Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Eokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna.
Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
Velja
za celo leto 4 krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisom:
Upravništvo lista ,Mir‘ v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat.
Glasilo koroških Slovencev
Leto XXIX.	Celovec, 20. velikega srpana 1910.	Štev. 34.
»Realna politika."
Pod tem zaglavjem je priobčil pred kratkim nemškonacionalni poslanec Dobernik „Grazer Ta-gespost“ uvodni članek, v katerem pozivlje Nemce, naj v dosego svojih velikonemških ciljev delujejo na podlagi realne politike, samo sanjarenje in navdušeno govorjenje o nemških idealih še ne privede do cilja.
V čem pa obstoji po Dobernikovih mislih nemškonacionalna realna politika? On pravi v omenjenem članku doslovno : »Ustanovitev nemškega „Schulvereina“ je bilo realno-politično dejanje prve vrste in vse, po tem zgledu urejeno obrambno delo je — če tudi ne v ožjem parlamentarnem pomenu besede — vedno bolj svojega cilja se zavedajoči življenski pojav avstrijskih Nemcev. Rosegger, ta veliki idealist, pesnik, ki s takozvanim političnem življenjem ni v nobenem stiku, je spoznal, da se Nemcem ne more pomagati z lepo donečimi besedami, ampak da samo denar, izraz realnosti, more zavarovati stališče nemškega ljudstva ob jezikovnih mejah z ustanavljanjem in vzdrževanjem nemških šol.
Denar in intenzivno delo nemških obrambnih društev, v tem je zapopadena po Dobernikovih besedah nemška realna politika; s samo politiko v ožjem pomenu besede, s političnimi shodi in govori, to je Dobernikova misel, Slovanom in posebej nam koroškim Slovencem ne bomo prišli do živega, ampak zato je treba denarja, ki je izraz realnosti.
Tako pa ne misli samo Dobernik, in tudi ne samo njegova nemškonacionalna stranka, ne, tako sodijo tudi nemški krščanski socijalci, ki so si zato tudi ustanovili svojo obrambno društvo „Ostmark“, in se je ustanovitev tega društva utemeljevala ravno z razlogom, da se narodna politika ne more uspešno voditi samo v političnih društvih, ampak da je za uspešno narodno politiko treba tudi obrambnih društev, kjer bi naj bili Nemci organizirani do zadnjega moža.
Kak nauk pa sledi iz te nemške politike za nas. Predno si odgovorimo na to vprašanje, pre-dočimo si prav živo dejstvo, da Nemci in njihova posest pravzaprav niso nikjer ogroženi, najmanj
pri nas na Koroškem, da torej Nemci obrambnih društev v pravem pomenu besede ne potrebujejo, da jim marveč ta služijo edinole v ponemčevalne namene; »germanizacija je smoter nemškega obrambnega dela“, tako so poudarjali Nemci sami na shodu nemških obrambnih društev v Gradcu leta 1907.
Torej v čem naj obstoji naša realna politika? Nemci nas napadajo z varnih pozicij — oficijelno nemštvo jih tudi krije —, mi smo napadeni del, ogroženi, prepuščeni samim sebi ; Nemci so številnejši in tudi gospodarsko močnejši, kakor mi...
Pri teh dejanskih razmerah nam ne preostaja drugega, kakor da rečemo : Slovenska realna polika obstojaj v neprestanem, intenzivnem, premišljčnem obrambnem delu! Vsaj na Koroškem bi vsaka druga postranska politika pomenjala ,,šport“, katerega si koroški Slovenci v teh resnih časih ne moremo privoščiti.
Oglejmo si samo nekoliko za nas nad vse nevarno delovanje nemškega »Schulvereina", in videli bomo takoj, koliko imamo nujnega obrambnega dela.
Ko se je meseca aprila 1907 vršilo v Gradcu zborovanje nemških obrambnih društev, je predsednik „Schulvereina“ izrèkel o tem društvu naslednje: Nemški »Schulverein“ je postal sila. Njegovo delovanje nas upričuje zato ... Kaj je vse storil nemški „Schulverein“, dokazuje sto in sto šol od Krkonošev pa do Adrije, naznanjajo tisoči in tisoči goldinarjev."
Ako pa govorimo o delu »Schulvereina med nami koroškimi Slovenci, ne smemo pozabiti omeniti nekega posebnega načina, po katerem se to društvo vedno globokeje zajeda v meso koroških Slovencev. V svojih računih izkazuje vsako leto velike svote kot podpore k šolskim stavbam (Schul-hausbautenunterstiitzungen) ; tako seje za letošnje leto dovolilo iz Roseggerjevega sklada takih podpor samo za Koroško 99.000 kron. In kako se dele potem take podpore? »Schulverein" deli take podpore, kakor samo ob sebi umevno, ne brezpogojno. Vpliva se na jezikovno uredbo šol, obveže se na nekak moraličen način občane, ker jim ni treba plačevati tako visokih šolskih do-doklad, da volijo v gotovem smislu.
Ne da se preračunati, koliko škode je nam Slovencem na ta način napravil nemški »Schul-verein“ ; marsikatera občina bi bila še danes v slovenskih rokah, ako bi „Schulverein“ ne bil posegel vmes.
Polje za realno politiko je Ai«>teo, obrambnega dela je dovolj; a kje vzeti denarja, ki je izraz realnosti? In vendar ga moramo imeti!
Dueletna uojaška služba.
Mnogo se je že pisalo in govorilo o dveletni vojaški službi. Brezdvomno bi bila preosnova vojaške službe v tem smislu velevažnega pomena za naše kmetjistvo in obrtništvo.
Sedanja triletna doba odtuji mnogo najboljših in najkrepkejših delavskih moči svojemu prejš-nemu poklicu. Mnogo naših kmečkih in obrtniških fantov vstopi po dovršenih vojaških letih k raznim uradom, k železnici, ali pa služi prostovoljno nekaj let več, da dobi potem certifikat za pod-uradnika. S tem pa sta oškodovana naš obrtni in kmečki stan, ki izgubita na ta način mnogo naj-izbornejših delavcev, tako da postaja pomankanje delavstva pri teh dveh stanovih že skoro neznosno.
V avstrijskem parlamentu je razpoloženje za dveletno službovanje ugodno. Vse ljudske stranke čutijo in uvidevajo, kako upravičeni so glasovi izmed ljudstva, ki zahtevajo dveletno vojaško službo.
Da še ni prišlo do sprejema tozadevnega zakona, je več vzrokov. V prvi vrsti so ovirali spreiem prejšnji vladajoči krogi na Ogrskem. Na odobrenje dveletne vojaške službe so stavili take zahteve, da bi potem o kaki skupni armadi ne bilo več ne duha ne sluha. Sedaj je na Ogrskem druga vlada, ki se vsaj navidezno silno trudi za skupnost monarhije, in je pričakovati, da tudi na vpeljavo dveletne vojaške službe ne bo stavila nesprejemljivih zahtev.
Razun zaprek, ki so se stavile od ogrske strani, je težka ovira tudi praznota, ki vlada v naših državnih blagajnah. Dveletna vojaška služba bi obremenila naš poračun s približno 90 milijoni kron na leto. Ker so državne kaše že itak prazne, in ker stroški aneksije Bosne in Hercegovine niso
Podlistek.
Na poučnem potovanju.
(Strokovnjaško poročilo.)
Živimo v dneh poučnih potovanj. Eni potujejo in proučujejo švicarske bike, drugi tirolski sir itd. In meni se je proti moji volji poverila naloga, da grem na potovanje in proučujem in doženem, ali je res, da v novejšem času serum proti osepnicam more učinkovati edino le — na nemški podlagi. Za medicince vseh dežela je sicer meni v proučevanje stavljeno vprašanje že zdavnaj »premagano" stališče, in tudi zame, ali kaj hočem, sem si mislil, če bom tudi prisiljen negativno poročati, slepa pokorščina se mi bo tudi štela v zaslugo.
Vzdignil sem se torej in se napotil k enemu izmed tistih mož-značajev, — po nemško bi se reklo svojeglavnih trdovratnežev — ki si ne puste osepnic »nemško" staviti.
Vstopim v vlak, sprevodnik mi odpre poseben oddelek in predstavi nekega tam sedečega državnega poslanca, ki me nad vse prijazno povabi v svoj »ekstrakabinet", kakor je sam rekel.
Jaz v prvi vrsti kot medicinec, kot nepolitik in neparlamentarec sem se z nekim strahom vse-del zraven parlamentarnega moža. A v resnici neprisiljena prijaznost parlamentarca mi je vzela hitro ves strah, živahen razgovor se je pričel med nama sam ob sebi o različnih polpreteklih
parlamentarnih zadevah. Kot medicinec in vrhu tega na poučnem potovanju sem vprašal v teku pogovora dobrodušnega poslanca, kako kaj stoje na Dunaju zdravstvene, sanitarne razmere, in ali je res, da imajo v novejšem času politične oblasti v zakupu osepniški serum, katerega potem, kakor se jim zdi, denaturirajo na pr. tudi v nemškem smislu, in nam medicincem potem šele takega v porabo pošiljajo.
»Pojte rakom žvižgat", zagrmi užaljeni parlamentarec nad menoj, »Vi se hočete norčevati iz mene, državnega poslanca, in po meni iz cele državne zbornice, ki je gotovo »die oberste Sa-nitatsbehorde", in kateri se v tem oziru ne more ničesar očitati. Z Vami ne govorim več!"
Vlak se ustavi, sprevodnik izkliče mojo postajo; prav oddahnil sem se, ko sem bil zopet na prostem, iz nevarnega obližja razjarjenega parlamentarca.
Nadaljujem potem svoje poučno potovanje; po hudih ovinkih dospem po svojih mislih v bližino cilja, vprašam tedaj na potu stoječega moža, kje da stanuje oni trdovratni človek, ki si ne pusti osepnic »nemško" staviti. Nobenega odgovora; vprašam nemško: „Wo ist Techelsberg?" »Ach was“, se mi odgovori »Techelsberg ist da, und ist uberall."
»Kam sem pa zašel," sem si mislil, »ali sem res med onimi pristnimi Germani, katerih sveto pismo se začenja z besedami: V začetku je Bog vstvaril svet, in ves svet je bil germanski!"
Moža poučim in rečem, da poznamo v Celovcu samo en kraj tega imena, in da sredi tega kraja stoji ena cerkev.
»Ach so, Sie meinen St. Martin, das ist gleich da droben bei der Kirchen."
Ne dolgo po tem pogovoru sem že imel srečo in čast sedeti pred onim možem, na katerem sem imel proučevati učinkovanje »nemškega" osep-niškega seruma.
Mož je napravil na me na prvi pogled najboljši utis, nič trdovratnega in svojeglavnega ni bilo videti na njem, nasprotno, raz njegov okrogli obraz je odsevala pristna flegmatična dobrodušnost.
Toda prehitro sem sodil! Komaj sem razložil možu namen svojega potovanja, proč je bilo z vso dobrodušnostjo, in sangvinični in kolerični temperament sta se v možu začela boriti za prvenstvo.
Mož je v resnici vzkipel.............skoči po
konci, hiti v sosednjo sobo, se hitro vrne in vrže na mizo pred me nek »Zeugnis" in začne slo-vesrio-jezno:
»Tu imate moj »Impfungszeugnis" in potem poglejte meni v obraz. »Impfungszeugnis" izpričuje, da so se mi osepnice stavile in da so se tudi prijele, in moj obraz dokazuje, da sem vkljub Vaši osepniški vedi moral osepnice tudi preboleti, — kolikokrat se pogledam v ogledalo in vidim svoja vsled osepnic razorana lica in se spomnim svojega nekdanjega gladkega obraza, tolikokrat se jezim na Vaš serum . . .“
»Pomirite se, gospod," prekinem jeznega moža, »vselej ta serum ne učinkuje, morebiti kot otrok niste bili disponirani, dispozicija pa igra, kakor veste, v medicini veliko ulogo."
»Kaj disponiran, Vi me hočete disponirati še k večji razdraženosti! Ali povem Vam čisto
pokriti, je rešitev tega vprašanja za sedaj nemogoča. Akoravno se bo stvar najbrže nekoliko zavlekla, je vendar gotovo, da zaradi svoje velike važnosti v prvi vrsti za kmečki stan ne bo izginila iz dnevnega reda, dokler ne bo ugodno rešena.
Daroui.
Za podljubeljski »Delavski domrt:
513—614 Dr. Marinko c. kr. prof. v Preski .... 10'—
515 Anton Kifman, Maribor .................2’—
516 — 517 Nabiralnik na Višarjah ...............13‘—
618 Nabiralnik y del društvu, Celovec . . .	2'—
Aleš Lukeš, Trst......................3'—
519 Nabiralnik pri Kušaijn, Celovec ....	2'—
Koroške novice.
Ob cesarjevi osemdesetletnici 18. avgusta smo imeli priložnost opazovati patriotizem različnih ljudi v Celovcu. V mestu visi samo sem-tertja kaka stara zastava. Na kolodvorski cesti na primer celo na oficijelnih mestnih drogih ni videti nikake zasteve, dočim plapolajo tam skoro vsako nedeljo mogočne ,.frankfurtarice“, naznanjajoč različne nemške „Fruhschoppne“. Središče mesta je seveda Novi trg, in tam visi tudi na mestnem drogu mogočna — frankfurta-rica ! Posebno smo si pa ubijali glavo, pregledujoč uradno „K1 agentu r ter Zeitung“ z dne 18. avgusta; v svojem uradnem in neuradnem delu ta list o cesarj u in cesarjevi osemdesetletnici nima niti besede! Pardon! Nekaj malega smo vendar našli: dotično poročilo slove v prestavi : „Evangeljska župnijska občina Celovec. Četrtek, 18. t. m., ob petih popoldne slovesna božja služba v Celovcu, prilično osemdesetletnice Nj. Veličanstva.11 Samo toliko prostora ima ta list za 18. avgust, dočim je v številki z dne 17. t. m. priobčil nad štiristo vrst dolgo klobaso o nemški pevski slavnosti v Wolfsbergu. Zelo obširno je bilo tudi poročilo tega uradnega lista o ,.Sonnwendfeier“ Siidmarke, katero s posebnim zadovoljstvom poudarja, da se je prirediteljem posrečilo v povzdigo slavnosti pridobiti godbo c. in kr. pešpolka št. 17. — Drugih nemškonacionalnih listov nam ni bilo treba kritizirati, pa jih tudi ne moremo. Esempla trahunt . . .
Dopolnila deželnozborska volitev iz skupine veleposestva na mesto umrlega bankirja J. Zupana se je vršila 12. t. m., izvoljen je bil z 59 glasovi veleposestnik Albert Wirt v Beljaku, pristaš nemške ljudske stranke. Krščanski socialci se volitve niso udeležili.
Romarski vlak. Dne 29. avgusta gre iz dobrolske dekanije in sosednih dekanij posebni vlak na sv. Višarje. Odhaja iz Sinčevasi ob 9. uri 55 minut predpoldnem in sprejemal bo romarje v Sinčivasi, v Rikarjivasi in v Gi’abštanju. Vožnja tja in nazaj stane 4 krone 20 vin. — Častiti gospodje duhovniki so naprošeni, da iz lece naznanijo ta romarski vlak. Udeležbo je treba naznaniti župnijskemu uradu v št. Vidu najdalje do 25. t. m. inkl. Ne zamenjati z romarskim vlakom, katerega priredi „Zveza“ dne 2 7. in 2 8. avgusta.
kratko. Meni je stavil osepnice kapeljski pader, in stari padarji so več razumeli, kakor vi moderni „fušarji“, pa še ni nič pomagalo; in sedaj ste iznašli v Celovcu še „nemški-1 osepniški serum — na, ne vem, kaj bi rekel! Komaj so se moja lica vsled dobre „košte“ zopet malo ugladila, pa mi jih zopet hočete sfušati z „nemškim“ serumom, pa ne bo šlo! Z Bogom, gospod, Vaše „umkoštenge“ pa naj plačajo tisti, ki so Vas sem poslali, moja „priftoška“ pa moj „ksicht“ nista tu za Vaša poučna potovanja.11
Kaj sem hotel ? Vrnil sem se nekoliko pobit nazaj v Celovec; med potom mi je pa prišla nehote na misel tista stara pesem:
„0 »serum«, »serum« — o quae mutatio rerum “
Smešniee.
Nova bolezen. Zdravnik: „Gospod svetnik, Vi ne izgledate posebno zdravo . . . sem Vam drage volje na uslugo.11 — Svetnik:	„Hvala
g. doktor, zdravim se vedno sam s pomočjo zdravniških knjig.11 — Zdravnik:	„To je nevarno,
lahko umijete za kako tiskovno pomoto.11
Dober izgovor. Debela žena svojemu možu: „Kako si postal hladen proti meni, odkar sva oženjena; pred zakonom si mi pa obljuboval, da me boš vedno na rokah nosil; slabo izpolnuješ svojo obljubo!11 — Mož: „Draga moja, jaz tega nisem vedel, da boš kedaj tehtala 120 kilogramov.
A. (jezno): „Kaj, Vi hočete biti več, kakor jaz!11 — B.: „Pa tudi sem!11 — A.: „Kaj še, kar ste Vi, sem tudi jaz, Vi osel domišljavi!11
Kako nemški „Volksrat“ rešuje Koroško. Slovenski gostilničar v beljaški okolici je dobil od ,.Volksrata“ dopisnico s sledečo vsebino : Das Ihnen zukommende Freiexemplar des „Štajerc11 wurde vom Gefertigten abonniert und werden Sie ersucht, es in Ihrem Gasthause aufzulegen. Wenn Sie es nicht annehmen wollen, so wird sicher um gefàllige Mitteilung ersucht.
Deutscher Volksrat fiir Kdrnten.
Velikovec. (Županova volitev.) Zvedeli smo še, da je pri velikovški županovi volitvi onemu močniku, s katerega pomočjo volijo pri nas mestnega poglavarja, nekateri ga imenujejo tudi Mikado — častno ime —, primešano tudi nekaj tiste repe, s kojo so velikovški naceljni pred nekaterimi leti v Kokinju bombardirali slovenske zborovalce.
Buča in repa:
pamet pa slepa!
Velikovec. (Kje je sovražljivost?) Povodom žalostnega pogreba učitelja Bohrerja, ko-jega je pokopal č. g. župnik Treiber iz Št. Ruperta, govorili so nekateri Velikovčani, da podpisani ni hotel pokopati samomorilca, in se radi tega jezijo in hudujejo na podpisanega. Torej sem primoran izjaviti, da mene zaradi pogreba niti vprašali niso, še manj pa prosili, tedaj tudi nisem mogel odkloniti, osebno rajnega pokopati. Pač pa so se zaostali obrnili edino na č. g. župnika Treiberja, da bi on pokopal, ker je rajni po besedah svojega brata, g. Egberta Bohrerja, zapustil tudi pismo, da noče imeti pri pogrebu mestne duhovščine, pač pa g. Treiberja. Pri meni je bil brat rajnega edinole radi zvonenja, in drugega nič. Torej kje je so vražljivost?
Jožef Dobrovc, kanonik.
Velikovec. (Posledice liberalne vzgoje.) Na dan nesrečne smrti učitelja V. Bohrerja je neki nemškonacionalni učitelj iz okolice v družbi hvalil in slavil samomorilca kot junaka, češ : „Kdo ima pogum samemu sebi vzeti življenje?11 Pač žalostno ! Učitelj, vzgojevalec nedolžne in verne mladine, hvali samomor! Kam pio vemo? Vedno smo poudarjali, da je sedanja vzgoja, če ne toliko na ljudski šoli, pa vendar na višjih šolah, brezverska; sicer bi ne mogla vzgajati samomorilcev in takih, ki odobrujejo in slavijo samomor. Slovenski stariši, ali nimamo prav, ko vedno poudarjamo, da se mladina v sedanjem času ne vzgaja v verskem duhu? Med nemškonacionalnimi učitelji skoro nobenega ni, ki bi imel kaj vere. In takim ljudem morajo slovenski stariši zaupati svoje otroke v šoli !
Velikovec. (Tako je prav!) Naša hranilnica in posojilnica11 je dosedaj z ozirom na tu-kajšne nemške goste naročevala za „Narodni dom11 nemški krščansko-socialni list „Karntner Tagblatt11. Ker pa omenjeni krščanski (?) list ne pozna krščanske pravičnosti do nas Slovencev, kakor smo to v njem brali že večkrat, posebno pa v zadnji nedeljski številki, kjer katoliški (?) nemški duhovniki .Karol Hauser, župnik v Penku na Gor. Koroškem, v svojem poslanem v svoji nemški oholosti nesramno žali vso slovensko duhovščino in Slovence sploh, smo sklenili, da tega lista ne naročujemo več. Krivičnost drugemu narodu nasproti ni krščanska.
Velikovška okolica. (Draginja pri živini.) Mesarji tukaj zdihujejo in kolnejo, da je živina postala silno draga. Deloma je sedaj to res. Pretečeni teden je kupil neki mesar od kmeta v Štriholčah teleta za 96 K 64 v. Seveda, kadar je živina prav poceni, kakor je bilo sedaj skoraj dve leti, pa tudi mesarji nočejo nič vedeti o bolj krščanskih cenah. Pogovorijo se ter skupno določijo cene mesu in imajo gluha ušesa za tiste, ki zdihujejo in tarnajo, kadar pridejo v mesnico kupovat.
Kotmaraves. (Nova maša.) Redko slovesnost je obhajala kotmirska župnija dne 31. julija, namreč novo sv. mašo, katero je daroval naš rojak č. g. Josip Stich, Birtičev sin iz Ilovelj. Lepi slavoloki ob cesti, pri župnišču in mnogo zastav je pričalo, da verno ljudstvo še spoštuje svoje duhovne pastirje. Toliko ljudstva Kotmaraves še ni videla, cerkev je bila veliko premajhna. Slavnostni govor je imel č. g. Anton Kesnar župnik v Prevaljah, slikal je dolžnosti in težave katoliškega duhovnika. Nato je novomašnik ob asistenci g. Menteja in Razgoršeka daroval svojo prvo sv. mašo, in potem so delili vsi trije gospodje novo-mašniski blagoslov. Obed se je vršil v lepo okrašeni gostilni g. Otroba na „Kanonhofu“, za zabavo so poskrbeli tamburaši iz Sl. Plajberga podvod-stvom g. Miillerja. Gospodu novomašniku kličemo: Bog vas ohrani mnogo let.
Bekštanj. (K našemu šolskemu vpra-) šanju.) „Grazer Tagblatt11 se je v svoji štev. z dne 12. t. m. prav po nemško nacionalni maniri obregnil ob naše šolske razmere v Dičji vasi. Namenoma in z naravnost nesramno zlobnostjo de-
nuncia nam vsem znani dopisnik odlične slovenske može, jih skuša spraviti ob vpliv ter jim vzeti zaupanje na merodajnih mestih; in to vse v prilog nemškemu „Schulverein“, kateremu hoče naša nemško nacionalna klika prihraniti nekaj tisočakov na stroške naših kmetov. Da izve vsa slovenska javnost, kaj je bekštanjskim velenemcem povzročilo toliko jeze, da dajejo duška v „Grazer Tagblattu11 in drugih nemškonacionalnih listih, hočemo zadevo nekoliko pojasniti : „Nemški „Schulverein11 katerega namen je, potuj čevati in ponemčevati slovensko mladino se je po prizadevanju par nemškonacionalnih nestrpnežev odločil, postaviti v Dičji vasi nemško šolo in je v ta namen že privolil 52.000 kron. Da bi pa privabili v to šolo kar največ slovenskih otrok, si hočejo naši Nemci pomagati s tem, da bi postala šola občinska, to se pravi vzdrževati bi jo morala občina z večinoma slovenskim denarjem, glavno besedo pa bi imela „Schulverein11 in nemški „Volksrat“. S tem v zvezi je delitev šolskega okoliša, ki se je izvršila že lanskega leta, dasi je popolnoma ne-postavna. Ker so naši kmetje še pravočasno spoznali to nakano Nemcev, so se kaj pada uprli proti temu, da bodi šola, ki se zida z „Schul-vereinskim11 denarjem, občinska in poslali pritožbo na šolske oblasti, češ, da niso dani zakoniti pogoji za ločitv obstoječega šolskega okoliša in ustanovitev nove občinske šole. Radi tega toliko jeze in klepetanja po nemških listih. Sicer smo pa Slovenci še sami toliko zmožni, da bodemo uredili naše šolske zadeve sami brez Nemcev in brez nemškega „Schulvereina;i, kakor se nam zdi pametno in primerno. Ako mi danes odklanjamo nemško oziroma nemškonacionalno šolo, zato pa zahtevamo šolo, v kateri se bode poučevalo v vseh predpisanih in za nas potrebnih strokah na podlagi materinega jezika, nemščina pa v zadostni meri kot predmet, je to popolnoma naša stvar. Le s pomočjo takih šol je mogoče povzdigniti ljudstvo na ono stopinjo izobrazbe* da bo postalo samostojno, zavedno pa tudi poznalo vsikdar svoje prave prijatelje in tudi tiste hinavce, ki se mu navidezno dobrikajo in hlinijo zraven pa ga izkoriščajo in živijo gosposko od njegovih žuljev. Če pa želijo razni Gregoriji in Holblingi svoje nemške šole, naj si jih poskrbijo sami na svoje stroške; mi jih niti najmanj ne bodemo ovirali. Maloškemu klepetavemu dopisniku raznil nemškonacionalnih listov pa bodi povedano, da je denuncijant najgrše vrste, in če bi imel le še količkaj možatosti v sebi bi se moral sramovati svojega početja. Svetujemo mu, da se briga raje bolj za svoj posel, nego za take hujskanje, ker bi bili drugače primorani se nekoliko natančneje baviti z dotičnim gospodom.
Št. Jurij na Vinogradih. (Roparski napad.) V Rečki vasi se je dogodil nedavno žalosten roparski napad. Nekega mesarskega vajenca od Remigija Kogler iz Svinca, ki je prodajal klobase in imel precej denarja pri sebi, izvabi njegov znanec, neki pek tudi iz Svinca, v grmovje, češ da ve tam za mlade ptice. Tu potegne pek svoj nož in hoče usmrtiti mesarja ter mu vzeti denar. Petkrat ga je na vratu hudo ranil in enkrat na roki. Pri Ožbaltu slišijo napadanega na pomoč klicati, hitro gredo tja, ter tako rešijo nesrečnežu življenje. Napadalec je prvotno hotel pobegniti na kolesu, bil je potem ves dan skrit v grmovju in je po noči zlezel na neki skedenj. Ko je zjutraj zapuščal svoje prenočišče, ga je zgrabila roka pravice. Nesrečni ranjenec trpi hude bolečine in bo čutil posledice najbrž celo življenje.
Št. Jurij na Vinogradih. (Smrt.) Jožef Dr eie r, brat tukajšnih cerkvenih ključarjev in našega gostilničarja, p. d. Žnidarja, se je vesel udeležil skupnega višarskega romanja iz velikovške dekanije. Na sv. Višarjah je opravil pobožnost ter prejel sv. zakramente. Že na potu je čutil precejšno slabost, doma pa se je moral uleči v postelj. „Jutri bo moj rojstni dan, in tudi moj zadnji dan11, je še zvečer pripomnil domačim, ki so mu stregli. In tako je tudi bilo. Na njegov 44. rojstni dan ga je Bog poklical iz tega sveta. Rajni je bil priden delavec, pošten in miroljuben mož ter vedno, v življenju in v smrti, pravi krščanski značaj. Nenavadno mnogo ljudstva, žalujočih sorodnikov, prijateljev in znancev se je dne 12. t. m. udeležilo pogreba, ki ga je vodil domači gospod provizor ob asistenci č. g. Ivana Dolinar iz Šmarjete. Blagi brat in nepozabni prijateljski je z višarsko božjo potjo tako lepo končal tudi pot svojega življenja. Naj počiva v miru!
Št. Lipš pri Mostiču. (Nesreča.) Dne 5. t. m. sta dva fanta od grajščine Frik v Fraj-denbergu tako neprevidno in hitro vozila po cesti skozi vas Št. Lipš, da se niso mogli pravočasno ogniti otroci, ki so se ob cesti igrali. Dva otroka
sta prišla pod konje in pod voz, Štrajharjev fant, ki je vsled dobljenih poškodb par minut pozneje umrl, in organistova deklica, ki še sedaj trpi hude bolečine in bo mogoče vse življenje pohabljenja. Ljudje so silno nevoljni, ker grajščinski tako oblastno in brezobzirno postopajo proti poštenemu domačemu kmečkemu ljudstvu.
Krištofova gora. (Shod.) Krištofova gora pri Št. Lipšu je med Slovenci in Nemci po Spodnjem Koroškem dobro znana božja pot. Tega ali onega privabi na prijetno goro gotovo tudi krasen razgled, ki se tukaj nudi očem. Na dan sv. Lav-rencija je prišlo zopet mnogo ljud( od blizu in daleč, v procesijah in posamezno. Šest duhovnikov je isti dan maševalo v lepi cerkvici na prijazni Krištofovi gori.
Borovlje. (Naše fužine.) „Arbeiterwille“ je zadnjo nedeljo nekolike podregal v naše tovarniške razmere zlasti v tovarniškega vodjo nadinženirja Reinhard a. Popolnoma resnično pravi o njem, da sme on govoriti vse, delavci pa nič, da morajo delavci, ne da bi se jih prej obvestilo, zapustiti delo, da se daja tujcem lepa, zdrava stanovanja, pri tem, ko morajo domači delavci zastonj klečeplaziti okoli njega, in da si morajo delavci večkrat borni svoj zaslužek iztožiti pri sodišču. Takih razmer so delavci krivi sami, zakaj pa se ne organizirajo. Mi se s to pisavo popolnoma strinjamo, in to tem bolj ker vidimo, kako se delavstvo izžema, ne da bi zato dobilo tudi delu primerne plače. Pod Voigtom tudi niso imeli kdove kakega zaslužka, vendar pa je bil le človek napram delavcem. Zdaj trpijo delavci skoraj nečloveško veliko, zato pa se ni čuditi, da je zmiraj toliko bolnikov. Prej se jim je dalo prosto vsaki praznik, sedaj je to odpravljeno, še toliko časa nimajo delavci prostega, da bi si do dobrega oddahnili. Na eni strani se pravi, da je preveč ljudi, na drugi pa se izgovarja, da je preveč dela. Gr. nadinžener, ki je na glasu kot dober človek in prijatelj pridnih delavcev, bo sčasoma tudi te nedostatke odpravil, in kolikor mogoče delavstvu olajšal težkoče stanu.
Podljubelj. (Samomor.) Tukaj se je s strihninom zastrupil Vojgtov lovec And. Pucher. Ljudstvo ima pregovor: „Kako življenje, taka smrt“. Veri ni bil naklonjen. Kakor skoraj vsi lovci, ki hodijo okoli Gorič, kamor zdaj pogosto zahajajo pastorji, je tudi ta odpadel od vere. Slovencev tudi ni maral, pa so ga vendar preživeli, kakor še bodo marsikoga drugega.
Lipa nad Vrbo. Dolgih enajst let v verskem, kakor v narodnem oziru do cela zapuščeni Lipljani smo vendar enkrat v naše največje veselje dobili lastnega župnika v osebi č. g. Jan. N a g e 1 - a iz Sel, kateri je bil dne 31. m. m. slovesno inštaliran. V tem kratkem času bivanja med nami smo farani v osebi č. g. novega župnika spoznali gorečega in vsestransko delavnega dušnega pastirja.
Pliberk. (Igra,) ki je bila v zadnji številki „Mira“ naznanjena, se ne bo uprizorila dne 21. t. m., ker ravno ta dan priredita shode tudi sosednji društvi v Možici in Prevaljah. Zato preložimo igro na nedeljo 28. avgusta. V zadnjem trenotku pa je došla vest, da pride tiste dni v Pliberk vojaščina, ki bo zasedla tudi naše društvene prostore. Seveda se moramo umakniti ,,oboroženi sili", a igre nikakor nočemo opustiti. Postavili si bomo oder v prijaznem Dobu pri našem „Likebu“ in vabimo tja vse naše prijatelje, posebno Švabekarje in Vogrčane. Pa upamo, da se tudi Pliberčani in oni, kar jih je na libuško in šmarješko stran, daljšega pota ne bodo ustrašili. Že v prekrasni ginljivi igri bodo bogato odškodovani, in tudi tamburaši in pevci bodo gotovo nudili užitka in zabave dosti. Na veselo svidenje tedaj v Dobu dne 28. avgusta popoldne!	Odbor.
Melviče. (Smrt.) Umrl je tukaj prerane smrti Jožef Weber pd. Bložičev na Rutah, star šele 26 let. Kot mestni redar v Beljaku se je pri vestnem izvrševanju svojih dolžnosti prehladil in dobil vodenico, vsled katere je moral umreti še tako mlad. Bil je resen in značajen mlad mož, ki tudi v nemškoliberalnem Beljaku ni pozabil svojih verskih dolžnosti, se ni sramoval slovenskega rodu in je ostal do zadnjega zdihljeja zaveden in navdušen Slovenec. Zelo rad je tudi prebiral ,.Mir“. N. p. v m.!
Zeli nje pri Velikovcu. Ustanavlja se tukaj lastna slovenska hranilnica in posojilnica. Pristopilo je že mnogo zadružnikov. V kratkem začne delovati. Rojaki, poslužite se je! — V Trušnjah se prelaga klanec deželne ceste. V to svrho je posebno posestnik Vundrovega grada g. Julij Kar gl dal svoj svet za prav nizko ceno. Po našem mnenju sicer bi ne bilo treba napravljati tako čudno velike serpentine. Tudi bo cesta zaradi hitrega ovinka precej nevarna.
Šmarjeta pri Velikovcu. (Požar.) V petek večer, 12. t. m., nastal je v naši vasi na skednju
pd. Mežnarja ogenj, ki je uničil hlev in Mež-narjevo hišo in sosedu pa skedenj in veliko drvarnico. Imeli smo velik strah, da bo šla cela vas. Vendar, ker je bilo mirno brez vetra in so delovale tri požarne brambe šmarješka, šentjurska in štriholska se je z združeno pomočjo obvarovala M or no v a hiša. In tako so se obvarovala tudi sosedna poslopja. Oba posestnika, Morn in Mežnar, ki sta imela že večjidel spravljeno vso krmo in žito, trpita veliko škodo, ker pogorelo je do tal. Zadnji je bil tudi še zelo nizko zavarovan. Na kakšen način je ogenj nastal, se ne ve trdno, vendar se sluti, da je zanetila zlobna roka.
Žitaravas. Kakor poročamo na drugem mestu, priredi tukajšnje kat. slov. izobraževalno društvo „Trta“ svoje mesečno zborovanje dne 4. kimavca t. 1. v prostorih gostilne pri Kajšlnu (naš bodoči „Narodni dom") v Žitarivasi, ob kateri priliki ustanovimo tudi ,,Slovensko Stražo". Ker je bil zadnjič naznanjen shod za dan 28. t, m., smo ga vsled višarskega romanja preložili za osem dni. Naznani pa se tudi s tem, da se je tudi slovesna otvoritev „Narodnega doma" preložila na prihodnjo spomlad, da bodemo ta čas lahko vse svojemu namenu primerno uredili. Obračamo se torej še enkrat tem potom na vse slovenske rodoljube, da bi prinesli kak kamenček za našo stavbo, ki je za naš kraj v narodnem oziru življenjska potreba. Za danes imamo zabeležiti zopet sledeče dobrotnike: Vič. g. Alojzij Hutar, župnik v Kortah, 20 kron; vlč. g. F. S. Šegula, župnik pri sv. Roku ob Sotli, Štajersko, 2. Iz domače okolice: Ivan Jezernik, mizar Žitaravas, 1; vas Kot: Anton Travn 5, Janko Travn 5, Kancjan Pirovc 2, Gregornovi oče in Miha v Dulah 7 kron. Prisrčna hvala! Živeli nasledniki! Darove je pošiljati na naslov: Kat. slov. izobraževalno društvo „Trta“ v Žitarivasi, pošta Miklavc, Koroško.
Sveče — Št. Janž. (Ustanovni shod mladeniške zveze „Nada“ za Spodnji Rož.) Naša nada se je uresničila. Brez šuma in hrupa se je v pondeljek, dne 15. t. m. ob ogromni udeležbi vseh fantov iz Sveč — Št. Janža in okolice ustanovila prva mladeniška zveza za Koroško po štajerskem vzorcu. Vkljub temu, da shod ni bil naznanjen po časnikih, ampak se je samo z vabili osebno agitiralo, je bila zboro-valna soba do zadnjega kotička napolnjdna. Po uvodnem tamburanju domačih fantov - novincev iz Št. Janža in okolice otvori gospod kaplan iz Sveč, J o so Rudi, kot sklicatelj, ustanovni shod, ter v navduševalnih besedah pozdravi navzoče fante in došle goste. Potem je deklamoval en fant prav ognjevito „Hajdukovo oporoko", ki je napravila na navzoče globok utis. O pomenu mladeniške zveze je govoril g. Fr. Bramor iz Celovca. Povdarjal je potrebo mladinske organizacije, ki se bo borila proti našemu nasprotniku za pradedov grudo in očetov vero. Posebno je še povdarjal velik pomen in korist telovadbe, ter ob koncu prijazno obljubil svojo pomoč. Nato se je prečital opravilnik mladeniške zveze in so se razlagale posamezne točke. Mladeniški zvezi je pristopilo v začetku že 32 fantov, kar je za naše razmere zares impozantno število. V odbor so bili izvoljeni : Andrej P a k, predsednik; Tomo Malie, podpredsednik, Joso Pak, tajnik in Rupert Švajger, tajnikov namestnik. Vpeljalo se je tudi za vsacega člana obvezno glasilo, ki bo redno prinašalo poročila o društvenem gibanju. Menjalno se bodo vršili poučni shodi v Svečah in Št. Janžu, kjer se bo obravnavala posebno za fante zanimiva in važna tvarina. — Temelj je položen. In sedaj, fantje, vrlo naprej ! Bodite zvesti mladeniškemu programu, ter pokažite, da ste izbrani izmed drugih — cvet slovenskega Roža. Naj bi bila ustanovljena mladeniška zveza zares „Nada“, od katere pričakujemo najlepše koristi za vso bodočnost.
Z Bogom in mladino — za slovensko domovino !
Društveno gibanje.
Vabilo na občni zbor „Slovenske dijaške zveze", ki se vrši dne 23. avgusta 1910 v Št. Jakobu v Rožu na Koroškem po naslednjem sporedu: Ob pol 10. uri sv. maša v župni cerkvi; nato občni zbor z dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. poročilo od-borovo; 3. poročilo revizorjev; 4. volitev novega odbora; 5. slučajnosti. Po obedu zborujejo združeni organizacijski odseki S. D. Z. Ob 3. uri popoldne javno zborovanje narodno obrambnih odsekov S. D. Z. z referati in diskusijo o manjšinskem delu pri drugih narodih in pri nas: 1. Manjšinsko delo pri Čehih in Poljakih. Poroča cand iur. A. Veble; 2. Manjšinsko delo pri Nemcih. Referira cand. iur. I. Brozovič; 3. Italijansko manjšinsko delo. Poroča goriški bogo-
slovec. Obravnavalo se bo manjšinsko delo pri drugih narodih s posebnim ozirom na naše narodne razmere in potrebe. Ob 7. uri zvečer prijateljski sestanek. — Za člane S. D. Z. je občni zbor po društvenih pravilih obvezen.
Žitaravas. Tukajšnje kat. slov. izobraževalno društvo „Trta“ priredi v nedeljo, dne 4. kimavca t. L, svoje mesečno zborovanje ^ gostilni pri Kajšlnu (Novi „Narodni dom") v Žitarivasi ob 3. uri popoldne. Na sporedu je govor, ustanovitev podružnice «Slovenske Straže" in predstava šaloigre „Za letovišče". Vstopnina za neude stojišča 20 vin., sedeži 40 vin. Sodelovali bodo tudi tamburaši. K najštevilnejši udeležbi vabi vse rodoljube od blizu in daleč odbor.
Slov. kat. izobraževalno društvo „Pcca‘£ v Možici priredi svoje mesečno zborovanje v svojih prostorih na župnijskem skednju dne 4. septembra in ne 2 1. avgusta, kakor je bilo naznanjeno, ob 3. uri popoldne, s sledečim sporedom:	1. Govor (govori govornik
iz Celovca). 2. Igre: „Črevljar“, «Marijin otrok". Med igranjem poje moški in mešan zbor. Vstopnina: Stojišča 20 vin., sedeži 40 vin. K obilni udeležbi vabi	odbor.
Prevalje. Kat. slov. delavsko društvo priredi dne 21. avgusta ob 3. uri popoldne pri Šteklu letno veselico, ki se vrši ob ugodnem vremenu na prostem. Vspored: 1. Govor g. Gostinčarja, državnega poslanca. 2. Igra: «Tri sestre". 3. Tamburanje in petje vrlega gu-štanjskega moškega zbora. 4. Šaljiva pošta in šaljiva tombola ter prosta zabava. Vstopnina za neude 40, za ude 20 vinarjev. Slovenci, pridite na 15letnico, ki jo obhaja naše vrlo delavsko društvo! Vabi	odbor.
Katol. slov. izobraževalno društvo v Pliberku preloži igro «Dve materi" na nedeljo, dne 2 8. avgusta. Uprizori se ob '/aL uri popoldne pri Likebu v Dobu. Vstopnina za sedeže 40 vin., za stojišča 20 vin. Prelačila se hvaležno sprejemajo za napravo lastnega, prepotrebnega, odra.	Odbor.
Poziu za mošhi romarski ulak na so. Višarje.
Slov. krščansko- socialna «Zveza" priredi posebni romarski vlak za može in mladeniče na Višarje
dne 27. in 28. augusta 1.1.
s sledečim sporedom:
27. avgusta	28. avgusta
odhod (dopoldne)	(popoldne) prihod
8.	uri 45
9.
9.
9.
9.
9.
10.
10.
10.
2.
8
36
47
56 19 34
57 2
Spodnji Dravograd Guštanj Prevalje Pliberk Metlova
V eliko vec-Sinčaves Rikarjaves Grabštanj Celovec Žabnice
t 6. uri 27 m.
6.
5.
5.
5.
5.
5.
4.
4.
i.
Cene so Spodnji Dravograd Guštanj-Prevalj e . Pliberk-Metlovo . Sinčoves-Rikarjoves Grabštanj . .	.
sledeče : 12 11
■2 | e’?
3 >
10
9
8
II
■sl
ji ^
15
2
40
31
18
7 57 34 15
8 7 6 5 4
Z višjim zneskom je plačana železnica tja in nazaj, kosilo 27. in 28. avgusta v Žabnicah ali na Višarjah, večerja in prenočišče 27. avgusta. — Ženske so izključene. — Udeleženci naj izroče denar domačemu župniku ali naj ga pošljejo na Zvezo v Celovec. — Cerkveno opravilo na Višarjah bodo imeli ljubljanski škof, potem se vrši pod milim nebom
mladeniški shod.
Posebno pa še vabimo štajerske može in mladeniče, da bi ge nam pridružili v Spodnjem Dravogradu in nam s svojo cenjeno udeležbo pomagali povzdigniti nameravano slavnost na Višarjah.
Odbor kršČ.-soc. „Zveze“ v
Celovcu.
Gospodarske stvari.
O razvoju avstrijske živinoreje.
Prebivalstvo v Avstriji se pomnoži na leto povprečno za 250.000 oseb. To naraščanje prebivalstva povroča, kar je čisto naravno, vedno večjo potrebo živil. K temu pa se ne sme prištevati, da so se v posameznih krogih prebivalstva zboljšale življenske razmere, vsled česar se je tudi zvišal znatno konsum. Kake vrste konsumni predmete pridejo pri tem v poštev, je samoobsebi jasno. V prvi vrsti so to živila : moka, meso in
mlečni produkti. S potrebo vedno večje množine živil pa se pojavlja vprašanje, ali je Avstriji mogoče z naraščajočo produktivno zmožnostjo kmetijstva ustreči naraščajočemu konsumu. Navesti hočemo nekoliko podatkov o avstrijski živinoreji, da dobimo z ozirom na preteklost jasen pogled v sedanji položaj.
Vprašanje je, ako narašča v Avstriji živinoreja sorazmerno z naraščanjem prebivalstva. Leta 1869. je imela Avstrija 20,217.531 prebivalcev, goveje živine pa 4,435.277 glav. Leta 1880. je narastlo v Avstriji prebivalstvo na 22,144.244 oseb. Število goveje živine pa je znašalo 8,565,077. Leta 1890. je narastlo število prebivalstva na 24 milijonov in število živine na 8,643.936 glav. Leta 1900. je bilo v Avstriji 26,250.707 ljudi, živine pa 9,507.626.
Iz tega je razvidno, da je v prvem desetletju narastlo število živine neprimerno bolj kot pa število prebivalstva. V drugem desetletju ni živinoreja sorazmerno naraščala s številom prebi-valsva in šele v tretjem desetletju je približno živinoreja stopila v isto vrsto s pomnoženim številom prebivalstva.
Gotovo je, da bi se v Avstriji dalo doseči veliko večje število goveje živine, ako bi se živinoreja tako gojila in množila, kot se je v Švici in Nemčiji. Potem bi imeli mi 15 milijonov glav živine, kar bi bilo več kot potrebno, da bi se pokril ves konsum mesnih in mlečnih produtkov.
Razvoj živinorejo v Avstriji v letih 1880, 1890 in 1900 pa izkazuje tudi še druge številke. Poleg goveje živine imamo tudi konje, ovce, koze in prešiče. Število konj je narastlo od leta 1880. do 1900. za nekoliko manj kot 20 odstotkov. Število ovac se je zmanjšalo za 30 odstotkov, število koz je ostalo približno enako, prešičjereja pa se je pomnožila za 40 odstotkov. Pri tem vidimo, da se je ne glede na ovce in koze povzdignila z govedo tudi enako ostala živinoreja, pri prešičih pa se je pokazal celo veliko večji odstotni prirastek.
Gotovo je tudi res, da bo prebivalstvo tudi nadalje naraščalo. Ako bo pa naraščala tudi živinoreja, je odvisno od izrednih razmer. Ena največjih ovir živinoreje je pač pomanjkanje ljudi, kar ovira marsikje kmeta, da bi vzdrževal toliko proizvaja krme.
Z ozirom na preteklost pa se more kljub vsem tem neugodnim razmeram sklepati, da je avstrijiska živinoreja napredovala z ozirom na količino, in v kakih zadnjih 10 ali 20 letih gotovo še bolj z ozirom na kakovost. V kmetjistvu pač prodira vedno bolj misel, da vrednost živine ni ravno v velikem številu, da povišuje vrednost živinoreji veliko bolj kakovost kot pa količina.
Upanje je, da se bo sedaj še bolj povzdignila živinoreja v Avstriji s pomočjo milijonov, ki jih ho dala vlada kot nadomestilo za sklenjene pogodbe z balkanskimi državimi. In kljub temu, ako se v neagrarnih krogih pojavlja mnenje, ki je protivno proti dovoljeni odškodnimi kmetijstvu, se more vendar reči, da bo imelo mogoče kmetijstvo končno manj koristi, ako se zveča njegova produktivna zmožnost, kakor pa prebivalstvo samo. Mislimo, da je edino pravo mnenje, da prinaša vsak milijon, ki ga porabimo za zboljšanje produktivne zmožnosti kmetijstva, bogate obresti v hišo najmanjšega delavca.
Krma in cena živine.
Zadnje dve leti je kmetu trda predla zaradi krme. Letos se je preobrnilo, krme je dosti, morebiti še več, kot se je pričakovalo. Seveda to še ne pomenja splošno dobre letine, ker so se v mnogih pokrajinah bili kmetje vkljub svojemu upanju razočarani, ker je slabo vreme zelo oviralo košnjo ter jo tudi podražilo. Vkljub temu pa se more reči, da je bila prva košnja izredno bogata in da je upanje za drugo košnjo še vedno veliko. Mnogo kmetov more reči, da je bila letošnja prva košnja tolika, kakor vsa lanska.
Leta 1907. se je pridelalo v Avstriji 139 in pol milijona meterskih stotov krme. To množino pa bo gotovo letošnje «leto znatno prekoračilo.
Sedaj pa se je pokazala druga težava. V zadnjih letih so bili avstrijski kmetje prisiljeni vsled pomanjkanja krme, da so zmanjšali število svoje živine. Leta 1908. in 1909. se je morala prodati živina skoro za slepo ceno. Zaradi dobre košnje pa moramo računati, da bo na živinske semnje pripeljano veliko manj živine, ker bo kmetom mogoče, da rede doma večje število govedi kot prejšnja leta. Vsled tega se bodo zelo zvišale cene živini (tudi s pomočjo špekulantov), ter so se v nekaterih krajih tudi že zvišale.
S tem pa ni samo prizadet konzument, ampak tudi kmet sam, ki bo skušal pomnožiti svojo živino in jo bo moral drago kupovati. Pri pomanjkanju denarja v kmetijstvu pomenja to že samo na sebi veliko težkočo. Na eni strani rabi
kmet denar v gospodarstvu, na drugi strani naj pa še nakupuje drago živino.
Vendar pa bo ugodna košnja vkljub vsemu temu zelo dvignila živinorejo. Na Ogrskem, kjer nam more biti državna skrb za povzdigo kmetijstva kot zgled Avstriji, je izdalo poljedelsko ministerstvo že odlok, ki opozarja na to ugodno priložnost. V najkrajšem času se bo začelo na Ogrskem vse gibati, da pomnože svojo živinorejo. Pri tem polaga ogrsko poljedelsko ministerstvo posebno važnost na vzgojo bikov in telic, da se okrepi plemenska živina.
Na Avstrijskem bi se moglo istotako mnogo storiti v tem letu za živinorejo, posebno ker ima vlada letno na razpolago šest milijonov kron, ki so določeni samo za živinorejo. Velik korak naprej bi se mogel storiti za živinorejo, ker je tetos dovolj krme. Seveda bi bilo v prehodnem času nekoliko težavno za konzumenta in producenta, ker bi se pač podražila živina, ako bi se je ne pripeljalo toliko na trg kot doslej in ker se tudi v kmetijstvu zelo rabi denar. Pomnožitev živinoreje je tudi za kmeta precej kočljiva stvar, ker se zgodi v času, ko je živina draga in se ne ve, ako kmet ne bo prisiljen prihodnje leto prodati živino za nizko ceno vsled neugodne košnje. To bi bila za posamezne kmete znatna izguba. Vkljub temu pa bi se moralo to poizkusiti. Pravijo, da se ničesar ne doseže, ako se ničesar ne upa. Ob času dobre košnje pa bi se moralo tudi porabiti priliko, da se loti kmet intenzivnejšega gospodarstva, ter se pripravi tudi za vse slučaje v prihodnjem letu.
Politične vesti.
Občinske volitve v celjski okolici
so razpisane na prihodnji pondeljek in torek dne 22. in 23. avgusta; volitve se hodo vršile v znamenju najhujšega boja. Občinsko zastopstvo je bilo dosedaj v slovenskih rokah, a Nemci iz celjskega mesta delajo sedaj z vsemi silami na to, da bi prišla občina v nemške roke. Najhujši nasprotni agitatorji so celjski mestni uradniki. Zakaj pa? Ti najboljše vedo, da znašajo dolgovi celjskega mesta blizu tri milijone kron, treba bo torej mestne doklade znatno zvišati za plačevanje obresti dolgov, hočejo tedaj dobiti okoliško občino v roke, da bi od nje odtrgali tiste dele, ki plačujejo največ davka; predno bi pa najboljše dele od občine odtrgali in lačnemu mestu priklopili, bi pa občino še dobro izkoristili v svoje nemške namene.
Sebični in ponemčevalni nameni bodo gonilna agitacijska sila na strani Nemcev. Koroški Slovenci pa vkljub temu upamo na srečen izid pomembne volitve; štajerski Slovenci so navajeni zmag; iztrgali so posili-Nemcem svoj Št. Ilj, za njim svojo Pesnico, vzdržali bodo sedaj tudi svojo celjsko okolico!
Kranjsko. — Volilna dolžnost.
Dopolnilna državnozborska volitev na Belokranjskem vsled odložitve državnozborskega mandata državnega poslanca in deželnega glavarja Frana pl. Šukljeta, je razpisana na dan 18. oktobra 1910, morebitna ožja volitev pa na dan 25. oktobra 1910. — Zanimiva je ta volitev zaradi volilne dolžnosti. Vsak, ki ima po § 4. volilnega reda za državni zbor pravico, v vojvodini Kranjski voliti, je dolžan ob volitvah udov poslanske zbornice državnega zbora, ki se vrše v vojvodini Kranjski, priti določene volilne dni v času, predpisanem za glasovanje, k volilni komisiji in oddati svojo glasovnico. Kdor se brez upravičenega razloga odtegne svoji volilni dolžnosti, se kaznuje z globo od 1 do 50 K. Pri nas na Koroškem, kjer je nemški „Fortschritt“ doma, bomo morali še dolgo čakati na tako v resnici napredno postavo, kakršno že imajo „nazadnjaški“ (?) Kranjci.
Hrvaški sabor
je sklican na dan 22. avgusta, a ne k daljšemu zasedanju, ampak samo k eni seji, da se naznani poslancem kraljevi reskript, s katerim se razpušča sabor. Ža volitve se že vse pripravlja; ban Tomašič hoče volitve izvesti po ogerskem vzorcu.
Književnost.
Popolna slovnica esperantskega jezika. Priredil in založil Ljudevit Ko s er, Juršinci pri Ptuju. Cena P20 K (po pošti 10 vin. več). Druga izdaja. Tiskal C. Albrecht v Zagrebu. 1910. 8°, 116 strani. — Prva izdaja je razširila zanimanje za esperantno stvar po celi domovini, druga izdaja pa naj služi pred vsem kot učilo voditeljem esperantnih tečajev, ki jih naj otvorijo naši agilni somišljeniki tekom prihodnje jeseni in zime. V
tej izdaji so izginile neprijetne napake, ki so jih zagrešili v 1. izdaji hrvatski stavci. Mesto epi-epiloga je daljši predgovor in kratek pregled slovnice. Vsak naročnik dobi zastonj letak ter majhno slovnico in slovarček, ki obsega skoraj 2000 besed. Knjiga se dobiva v vseh slovenskih knjigarnah in v založništvu esperantskih knjig Ljud. Ko ser, Juršinci pri Ptuju, Štajersko.
Euchiridion Liturgicum. Josephus Erker. Druga pomnožena izdaja. (1910.) 503 str. Cena 4 K 60 v, vezani knjigi 5 K 80 v. — Erkerjev Euchiridion Liturgicum je po celem katoliškem svetu v duhovniških krogih, bogoslovskih učnih zavodih in v dušnopastirski praksi kot najzanesljivejše delo glede obredov pri sveti maši na najboljšem slovesu. Ker pa so se tekom let na liturgičnem polju izvršile marsikatere izpremembe, je bila druga pomnožena sedaj izišla izdaja tega dela nujno potrebna. Druga izdaja Erkerjevega Euchiridiona je zelo pomnožena, ker je pisatelj uporabil vse dekrete rimske kongregacije obredov do naj novejših in se ravnal po reviziji, ki jo je kongregacija izvršila pri takozvani Gar-dellinijevi zbirki dekretov in novi izdaji Decreta Authentica. Druga pomnožena izdaja Erkerjevega Euchiridiona spada med klasična dela te vrste. Dobi in naroči se pri „Katoliški Bukvarna“ v Ljubljani, ki je delo založila.
Največja trgovina z oblačilnim blagom =	v Celovcu. —
Zaradi poznejšeoddajetrgovineredka prilika:	Akoravno se je zadnji čas blago
silno podražilo in se bo še veliko podražilo, prodajam od 10. februarja 1910 začenši blaga za več kot 250.000 kron pod tovarniško ceno. Za trgovce in krošnjarje, krojače in šivilje še poseben popust. Prosim za obilni obisk. Z odličnim spoštovanjem
fintoli Renko, posestnih,
ogel Kramerjeve ulice in Novi trg v Celovcu.
Kaj je novega po svetu.
Nemščina in Francozi. Kdor misli, da se drugi narodi tudi tako radi in z vnemo učijo nemškega jezika kakor tisti v Nemce zaljubljeni Slovenci, se zelo moti. Nemški se dandanes le tisti uči, ki je k temu ali prisiljen ali pa v nemščino slepo zarukan. Drugi narodi, na pr. Cehi, Rusi, Poljaki, Madjari, Italijani itd. se učijo najrajši francoskega jezika, ki velja še dandanes za najelegantnejši jezik na svetu. Zato se ga tudi učijo Nemci sami in vsled tega računajo, da se hodo Francozi tudi učili nemški. Toda te nade se Nemcem nočejo uresničiti. Zakaj? Zato ker je Nemščina za vse narode, izvzemši morebiti nas Slovence, zelo težek in velikobeseden jezik. Da je to resnica, navedemo tukaj sodbo o nemškem jeziku, ki jo je napisal Francoz A. Albert-Petit v „Journal des Débats“ dne 4. maja t. 1. in ki se glasi: ,,Kaj je vzrok neuspehom v poučevanju modernih tujih jezikov? Morda dejstvo, da se je odmerilo nemščini prvo mesto ter največ časa? Skoz 40 let se dobre tri četrtine dijakov uči nemščino, in vendar ni vzroka, priučiti se temu jeziku, ki se izven svojih jezikovnih mej nikjer ne govori. Nemščina se nikjer ni mogla trajno ukoreniniti ali ob Sredozemskem morju, ali v Ameriki, in tej nerazširjenosti je vzrok njena težka priučljivost. Ona je staro-večna in polna težkoč, njeni stavki so zelo dolgovezni in strašno zamotani, njen slovar vsebuje abstraktne in dvoumne izraze (besede). Nemščina je anakronizem v naši razčlenujoči (analizujoči) dobi. Tak jezik se ne govori z užitkom in se rabi v svetovnem prometu le, kadar ni dovoljen francoski ali angleški jezik.“ Tako sodijo drugi narodi o nemškem jeziku in naši zatelebani nemškutarji pa smatrajo znanje nemščine za življenski pogoj. Pustimo jim veselje !
Koliko nese loterija državi? Leta 1909. se je stavilo v loterijo 96,748.150krat, in sicer kron 36,867.151. Povprečno odpade torej na eno stavo 38 vin. V razmerju s prebivalstvom po stanju 31. decembra 1908 (27,995.896 duš) je prišlo na eno glavo 3'5 stav v vrednosti K P31. Zadelo se je v loteriji l,351.766krat v skupni vrednosti K 20,206.094. Dočim pride na sto stav le P4 dobitkov, obsega vrednost dobitkov 54'8 odstotkov od vseh stav. Ako zmanjšamo znesek stav za znesek dobitkov dobimo čiste dohodke K 16,661.057, ki pa kajpada niso enaki čistemu dobičku iz loterijskega monopola. Odšteti se namreč morajo še upravni stroški, ki so bili za leto 1909. pro-računjeni na K 2,215.150, torej znaša čisti dobiček iz loterije leta 1909. K 14,445.907. V tem letu je bilo 3100 loterijskih kolektur. Ako pri-
merjamo dohodke prejšnjih let z navedenimi dohodki, vidimo le malo sprememb, da je pomen loterije za prebivalstvo kakor tudi za finančno gospodarstvo države že več let skoro nespremenjen.
Otroke ohraniti zdrave je mnogo lažje, nego obolele ozdraviti. Kdor hoče otroke obvarovati nevarnih poletnih bolezni: griže, driske, črevesnega katarja itd., naj jih hrani s priznanim ..Kufeke“, ki se pri zdravih in na želodčnemu črevesu bolnih kakor tudi pri slabotnih, v razvoju zaostalih otrocih enako izborno obnese.
Ubogi socialnodemokraški voditelji. K
onim socialnodemokraškim voditeljem, ki sicer nimajo še lastne vile, imajo pa kljub temu res prave buržoazne dohodke, spada tudi eden izmed voditeljev češke socialne demokracije v Brnu, po imenu Karol Vanek. Ta proletarec ima kot tajnik splošne bolniške blagajne 4000 kron plače na leto, kar pa mu je premalo. Zato si preskrbuje, kakor poroča ,,Proletar“, z izdajanjem lastnega lista, da prosjači za ta list inseratov pri vseh onih trgovcih, ki so dobavitelji bolniške blagajne, pri kateri je on tajnik. Da dobavitelji z ozirom na to ne prodajajo bolniški blagajni svoje blago cenejše, je umljivo. Da taka dvojna služba socialnodemokraškega voditelja ni vredna pohvale, je gotovo. Kaže pa jasno, kako časte sodrugi boga „Vzemi“.
Nazadovanje socialdemokraškik strokovnih organizacij. Kakor pri ostalih socialdemokraških strokovnih organizacijah, je nazadovalo tudi število članov v socialnodemokraški zvezi lesnih delavcev, in sicer nič manj kot za 2631 članov, med temi samo na Češkem za 850 in na Dunaj za 809. Tako so socialni demokrati na istem stališču kot leta 1906. Med tem pa se dviga število članov krščanske zveze lesnih delavcev od leta do leta ter je šele pred kratkim v večjih krajih izpeljala gibanje za večje plače s popolnim uspehom. Premoženje socialnodemokraške zveze se je znižalo za 76.800 K. Stavkarski zaklad se ni samo j popolnoma posušil ob zadnji stavki lesnih delavcev na Dunaju, temveč so morala tudi posamezna društva precej globoko počeši v žep. Če pa se tudi pri tej socialnodemokraški organizaciji pokažejo separitistične težnje, bo to zanjo katastrofalnega pomena.
Socialni demokrati kot delodajalci. V Brnu zahtevajo kopališki uslužbenci večjo plačo. Gre se v tej zadevi za dva zasebna zavoàa in za zavod splošne bolniške blagajne, ki ga upravljajo socialni demokrati. Da bi bolje podprli svoje zahteve napram zasebnima zavodoma, so se obrnili socialno-demokraško organizirani kopališki uslužbenci najprej na predsedstvo splošne bolniške blagajne. Četudi je kopališki odbor priporočal zahteve delavstva, jih je predsedstvo odklonilo v principu. Delavstvu se je odgovorilo, da bo predsedstvo priporočalo njegove zahteve novemu predsedstvu, ki se mora voliti. Ko se je delavce opozorilo, da se na ta način otežuje njihov boj ter zavlačuje rešitev njihovih zahtev, je izjavil predsednik blagajne končno, da ni v stanu ustreči željam uslužbencev zaradi sporov med rdečimi separatisti in centralisti. Šele ko se je brnska strokovna delegacija pečala z zadevo in je izrekla predsedništvu splošne bolniške blagajne svoje ogorčenje ter ga istočasno pozvala, naj stvar uredi, se je po trimesečnem zavlačevanju izročilo vsakemu uslužbencu novo delavno in plačilno pogodbo, organizaciji sami pa se niti ni odgovorilo. Ako bi tako delal kak zasebni podjetnik, bi planili socialni demokrati na ,.izkoriščevalca“ kakor volkovi.
Preganjanje kristjanov na Turškem. V pokrajini Havran v Siriji na severovzhodni strani Mrtvega morja so divji mohamedanski Druži pred kratkim poklali 600 kristjanov. Turška vlada je v Malo Azijo poslala 8 bataljonov vojakov, da kaznujejo zločince. V Siriji prebiva dvoje rodov, Maroniti, ki so kristjani, in Druži, ki so moha-medanci. Ti smrtno sovražijo krščanske Maronite L. 1858 so Druži napadli krščanske naselbine in poklali v Damasku med 9. in 16. julijem 6000 kristanov. To je v posebni povesti prav lepo opisal pisatelj Spilman. Od tedaj je preteklo 50 let. Pokrajina Libanon, kjer je bilo središče kristjanov, je postala samostojna deželica pod krščansko vlado. Vsled tega so se Druži izselili drugam, posebno v deželico Havran. Tu sem ni segala šibka roka turške oblasti in počeli so, kar so hoteli. Najrajši so morili in ropali kristjane. Turška vlada se je že dolgo pripavljala, da ukroti Druze, sedaj pa, ko je bilo poklanih zopet 600 kristjanov, hoče Druze resno kaznovati in napraviti enkrat za vselej mir.
Tzoren zrakoplov. Američani, ki so grajali vlado Zveznih držav, da ne tekmuje z evropskimi deželami v dovoljevanju večjih svot za
razvoj letalnih stojev, so bili prijetno iznenadeni, da je dr. William Christmas iz Washingtona izumil zrakoplov, ki ga sedaj ameriški vojni de-partment preizkuša z izrednimi uspehi. Christ-masov zrakoplov se sam balansira ali drži v ravnotežju ter je celo stalnejši v viharnem vremenu, nego v popolnoma mirnem ozračju. Dvigniti je vstanu 1500 funtov in bo nosil dva moža navadne teže kakih 300 milj. Največja prednost njegova pa je v tem, kakor zatrjujejo preizkuševalci tega čudovitega stroja, da se ne more prevrniti nazaj pri dvigu in da lahko plava v zraku dalje časa, čeprav se stroj ustavi, ne da bi v divjem padcu treščil ob zemljo. Če so vse trditve o tem zrakoplovu resnične, potem gotovo znači dosego primeroma popolnega zrakoplovstva z najmanjšo nevarnotjo. Tak zrakoplov bi se lahko oborožil z lahkim topom, zagotavljajočim natančno pomerjanja in streljanje z najhujšimi raznesili. Kako naj bi se kak „dreadmouth“ ali celo bro-dovje morskih velikanov branilo proti takim napadom ?
Naj višja starost raznih živali. Morski kit ali som doživi lahko tisoč let, labud 300 let, orel 100 let, lev 70 let, konj 30 let, krava 20 let, medved 20 let, pes 20 let, mačka 15 let, lisica 15 let, ovca 10 let, veverica 8 let, zajec 7 let.
Kokoši pa sploh dolgo ne živijo, ker jih ljudstvo še pred letom starosti kaj rado povžije, če so pri rokah.
Ptiči in letalni stroji. Največja brzina, ki se je dosedaj dosegla z letalnimi stroji, znaša 100 kilometrov na uro. Vprašanje je, če so letalni stroji dosegli brzino poleta ptičev. Prepelica poleti na eno uro 80 kilometrov; golob in leteči stroj imata enako brzino. Orel more preleteti na uro 120 kilometrov. Lastavica preleti 250 kilometov na uro. Neka druga vrsta lastavic preleti na uro 317 kilometrov. Najhitrejše pa leta sokol, ki doseže izredno brzino.
Žganjepitje med Nemci in Slovani. Nemški listi priobčujejo statistične podatke, koliko se použije alkohola med Nemci in Slovani. Ti podatki kažejo, da zaužijejo splošno Nemci več žganja, kakor Slovani, zlasti zadnja leta je za-uživanje žganja med Poljaki, posebno pa med Čehi in Jugoslovani znatno padlo, temu. nasproti pa se je med Nemci silno povečalo. Nemški listi naglašajo, da tiči v tem dejstvu velika nevarnost za Nemce, češ, da so Nemci mogli doslej Slovane z uspehom germanizirati, samo zavoljo tega, ker niso imeli Slovani v sebi dovolj odporne sile baš zaradi prevelikega uživanja alkohola. Sedaj pa se položaj menjava. Čas bi bil!
miaòo m cuetoče, zčrauo in ueselo
remore ostati nobeno òekle in nobena gospodinja, katera se mora mučiti leta in leta u kuhinji in u gas-podinjstuu pri pranju in umiuanju s slabim milom. — Pri porabi
se uaruje roke in doseže hitro, brez truda in napora snežno belo perilo.
Hranilne vloge
se obrestujejo po 5°/0. Izdaja hranilnih znamk.
Avstr, hranilno, kreditno in stavbeno društvo
reg. zadr. z omej. por.	Državna
Centrala Dunaj, VI., Theobaldgasse 4.	kontrola.
Domači hranilniki
se oddajajo brezplačno.
II. izkaz prispevkov za spomenik velikima slovenskima skladateljema in rodoljuboma bratoma dr. Benjamin in dr. Gustav Ipavic,
katere so nadalje darovali:
p 1 Gosp. Karol Kveder, Št. Jurij, K 3'—; gospice: Malči Keudl-nova nabrala od Žalčanov K 8'70; Emilija Jelovšek, Šentjur, K 4'—; Amalija Šket, Šentjur, K 2'—; Albina Bohru, Šentjur, K 2-— ; šentjurski pevski zbor prebitek od Ipavčevga koncerta v Šentjurju ob j. ž. K 70'89; g. Juro Krašovec, Celje, 10 K; g. Juro Detiček, c. kr. notar, Celje, 20 K ; g. dr. Jurtela, odvetnik, Ptuj, 25 K; gdč. Marica Novak, poštarica v Šmihelu nad Pliberkom, 3 K ; g. Ignac Šijanec, nadučit., Gornjigrad, 2 K; gosp. Benjamin Ipavic, zdravnik v Ljubljani, 50 K; gdč. Jetica Škrlec za slovensko pevsko društvo v Ljutomeru 10 K; šentjurski pevski zbor prebitek Ipavičevga koncerta v Šmarji pri Jelšah K 16'91 : Posojilnica, Šmarje pri Jelšah, 50 K; g. Rudolf Stermecki, Celje, 2 K; g. L Zdolšek, nadučit. v p., Celje, 5 K; A. Jurca in sinovi, Ptuj, 10 K; Robert Diehl, Celje, 5 K; cenj. obirelj Šket, Dramlje, 25 K; g. dr. Josip Sernec, Celje, 20 K; g. Anton Kolarič, profesor, Ptuj, 4 K; gosp. Mihael Levttik, Celje, 2 K; g. Josip Schmaruzer, nadzornik, Maribor, 2 K; g. dr. Lud. Filipič, Celje, 20 K; gosp. H. Schreiner, ravnatelj učiteljišča, Maribor, 5 K. — I. izkaz 530 K. — Torej skupaj K 907’50.
Vsem p. n. darovalcem se izreka javna zahvala, ter se prosi za posnemalce. Prosimo še znovič, da naj prirejajo čislana pevska in druga društva koncerte in veselice, rodoljubi in prijatelji mile slovenske pesmi naj zbirajo prispevke. Vsak najmanjši dar posameznika povzdigne ponos našega velikega dela in šteje naj si vsak zaveden Slovenec v posebno častno dolžnost, biti uvrščen v imeniku prispevalcev za spomenik našima preljublj enima skladateljema, bratoma Ipavic! — Pripravljalni odbor je tudi založil prav krasne razglednice s slikama bratov dr. Benjamina in dr. Gustava Ipavic. Slike se naročajo pri blagajniku pripravljalnega odbora gospoda Janko Artmana v Šentjurju ob južni žel. Kličemo še enkrat vsa slovenska pevska in prosvetna društva in vse zavedne Slovence na delo za prispevke, da se posreči slovenskemu narodu postaviti spomenik možema, ki sta zapustila svojemu z zadnjo žilico ljubljenemu narodu tako veliko duševne hrane slovenske pesmi, zraven tega pa še tudi za gospodarsko povzdigo slovenskega kmeta ogromno veliko koristnega dosegla. Zatorej z isto zavestjo in dolžnostjo prispevaj k spomeniku od naših slavljencev ljubljeni slovenski kmetič, kakor sleherni slovenski inteligent, da tako pokaže rod slovenski, kako ljubi velike može.
Pripravljalni odbor za spomenik slovenskima skladateljema bratoma dr. Benjamin in dr. Gustav Ipavic Št. Jurij ob južni železnici, 24. avgusta 1910.
Josip Drofenig L r.,	Fran Karlin l. r.,
t. č. tajnik.	t. č. predsednik.
Kdor pospešuje ..IHir", dela za narod!
Zahuala.
Mati, bratje in sestre izrekajo najprisrčnejšo zahvalo vsem pogrebcem, osobito preč. duhovščini, ki so se tako obilno udeležili pogreba našega nepozabljivega sina, oziroma brata, preč. gospoda
Janeza Ogriza,
dekana, kn. šk. duhovnega svetovalca in župnika v Kapli na Dravi.
Loterijske številke 13. avgusta 1910: Trst 74 15	3 81 73
Line 69 68 74 6 57
Tržne cene v Celovcu
11. avgusta 1910 po uradnem razglasu :
Blago			100 kg				80 litrov (biren)		
			od		do				
			K	V	K	v	K	V	
Pšenica ....						10			11	78	
Rž				16	—	16	66	10	—	
Ječmen ....			—	—	18	86	19	—	
Ajda				—	—	18	—	9	—	
Oves				16	—	16	70	5	62	
Proso				—	—	—	—	—	—	
Pšeno ....			—	—	28	25	17	80	
Turščica ....			—	—	—	—	—	—	
Leča				—	_	—	—	—	—	
Fižola rdeča .	.			—	—	—	—	—	—	
Repica (krompir) .			—	—	5	55	2	50	
Deteljno seme . .			—	—	—	—	—	—	
Seno, sladko . .			6	—	8	—	—	—	
., kislo . . .			3	—	5	50	—	—	
Slama ....			2	70	4	—	—	—	
Zelnate glave po 100 kosov									
Repa, ena vreča .									
Mleko, 1 liter .			—	24	—	28	—	—	
Smetana, 1	„			—	60	1	20	—	—	
Maslo (goveje)	. 1 kg		3	—	3	20	—	—	
Surovo maslo (putar), 1			3	.		3	60	—	—	
Slanina (Špeh), povoj., 1		r>	2	40	2	80	—	—	
.	surova, 1			2	10	2	20	—	—	
Svinjska mast	. 1		2	20	2	40	—	—	
Jajca, 1 par .	.			—	14	—	16	—	—	
Piščeta, 1 „	.	.			2	40	2	80	—	—	
Race				4	—	4	40	—	—	
Kopuni, 1 „ . .			—	—	—	—	—	—	
30 cm drva, trda,	1 m	8.	3	—	3	60	—	—	
30 „	„ mehka, 1 ,			2	70	3	—	—	—	
			100 kilogramov						
Živina	rourea		živevage		zaklana				
	od	do	od	do	od	do	.B?	t	
		v	k r	o n	a h		£	£	
Konji	 Biki									
Voli, pitani . .	—	—	—	—	—	—	—	—	
„ za vožnjo	385	520	—	—	—	—	8	4	
Junci		236	340	—	—	—	—	4	3	
Krave ....	260	540	—	—	—	—	69	28	
Telice		151	300	—	—	—	—	5	3	
Svinje, pitane . .									
Praseta, plemena	24	SO	—	—	—	—	166	118	
Ovce										
Večje posestno
želi kupiti proti gotovini arijec. Posestvo naj obstoji večinoma iz sečnega gozda in pašnikov. Pismene, zelo podrobne ponudbe s ceno in v nemškem jeziku pisane naj se pošljejo na gosp. Hubert Friedl sen., Dunaj V./l. Uspešno posredovanje se honorira.
Looske puške
vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča
Pvrro Vvrv-»*/-» rrolT-r» /-»	r»+r»Tra Y,TVI CMT-O rl fn ^ no
Peter Wernig,
družba z omejeno zavezo v Borovljah, Koroško. Ceniki brezplačno in poštnine prosto. "TJMlj
mlin naprodaj
ob veliki cesti blizu trga s tovarno, kjer dela do 500 mož. Mlin je na tri tečaje, ima stalno vodo in je pri hiši tudi pekarija s štirimi sobami. Zraven mlina je hlev in kotci za svinje, drvarnica in šupa za vozove ter dva velika vrta. Proda se zaradi odpotovanja. Več pove Marija Fuškarič, mlinarica v Brdinah, pošta Guštanj, Koroško.
Snperfosfat
mineralno in animalično, najbolj priznano, najbolj zanesljivo in najcenejše gnojilno sredstvo fosforove kisline
za vsako zemljo.
Vsebina strogo zajamčena. Zajamčen najhitrejši učinek, najboljši uspehi.
Za pomladansko obdelovanje neogibno potreben.
Dalje
aitiomakove, kalijeve in soli-farjeue superfosfate
odpošiljajo vse
tovarne umetnih gnojil, trgovci, poljedelske zadruge in društva.
Pisarna: Praga, Prikopi 17.
VAJL se proda najdražje ■ m Z Manče-mlinu. Na-
m	vsaki dan v
skladišču: Celovec, Heuplatz štev. 17.
Line 1909: Zlata kolajna ; najvišje odlikovanje.
B.WOLI
Najbolj
za vse
Vseh izdelkov nad
Filiollta Qunaj, Duna], m., m
Premakljivi in nepremakljivi polnoparni
vroceparni
Priporočamo našim gospodinjam pravi
kavni pridatek z tovarniško znamko :kavni mlinček:
iz zagrebške tovarne.
sl žaga II, T 1161,12:9 II. v.
Podružnica ljubljanske kreditne banke u Celovcu
Kolodoorsha cesta šteo. 27.
Delniška glavnica K 3,000.000. Rezervni fond K 300.000.
Denarne vloge obrestujemo po
od dne vloge do dne vzdiga.
Zamenjajo In eskomptaje izžrebane vrednostne papirje in vnovčnje zapadle kupone.
Daje predajmo na vrednostne papirje. — Zavaraje sredke proti karzni Izgabl.
Vlnkalaje In devlnkuluje vojaške ženltnlnske kavcije.
— Sskompt in inkasso menic. — Serena naročila. :
Centrala v Ljubljani. Podružnice v Spljetu, Trstu in Sarajevu.
Turške srečke. Sest žrebanj na leto. Glavni dobitek 300.000 frankov. Na mesečno vplač. po K 8'— za kom. Tiske srečke s 4°/0 obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplar čevanje po K 10'— za komad.
Prodaja vseh vrst vred. papirjev proti gotovini po dnevnem kurzu.
Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik: Otmar Mihalek. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.