Gorenjska y Banka Banka d posluhom • NIŽJE OBRESTNE MERE DALJŠA ODPLAČILNA DOBA VARNOST mmmm KRANJr .pBSffl Kranjska varnostna druzba\ GOSPODARJEM ILEKTRONIK d.o.o 4280 KRANJSKA GORA, SAVSKO NASEUE 5 J TEl./fAx:064/881-Vl0, 881-484 I UGODNE CENE OGLAŠEVANJA NA VyiDEOSTBANEH IN MED PROGRAMOM GLAS Leto L - ISSN 0352 - 6666 - št. 58 - CENA 180 SIT (10 HRK) Kranj, petek, 25. julija 1997 Dušanka Hribar je zbrala 500 knjig za Slovence v Tuzli Knjige so moja zahvala Tuzli Kranjčanka Du-šanka Hribar je med prijatelji in slovenskimi založbami več me-si'n zbiral a knjige za Narodno in univerzi* letno biblioteko v Tuzli, kjer živi bidi kolonija Slovencev. Njen mo-bv ni |t« pomot rojakom, ki jim U' vojna uničila ^nji/nični sklad, Pai' pa tudi svojevrstna zahvala lu/li. Od tam je n a m reč d o m a ptrovalec, čigar ledvico so ji presadili prod ie*ti> >ni leti. Hm?« Slika za skupno humanitarno akcijo tradicionalni mednarodni 47. GORENJSKI SEJEM V»za vsakogar nekaj na enem meatu • od 15). o< Bo »okli, du ilodranje pomeni specifično obdelavo lesa. Specifična obdelava lesa, v študentskem žargonu tudi neobvezen spolni odnos. I no habo poflodrat torej pomeni, da specifično obdelaš les. Pa naj potemtakem sufražetke protestirajo, če hočejo." STRAN 1 O, 1 1 l'MyJiJ%, *G^i UJ "Jutranja zarja" akademskega slikarja prof. Janeza Ravnika. življala težke čase. Tudi letos bomo šli to pot. btika "Jutranja zarja", ki jo vidite na fotografiji, bo naprodaj ves mesec. Morebitni kupci lahko svoje predloge do konca avgusta sporočate na Gorenjski glas (telefon 064/ 223-111 vsak dan od 8. do 13. ure). Slika bo prodana tistemu, ki bo do 31. avgusta ponudil najvišjo ceno. Dotlej bomo sporočili tudi ime družine, ki bo deležna dobrodelnega prispevka. • D.Ž. Foto: Tina Doki STRAN 5 Bled ponovno v znamenju Riklija ŠKOFJA LOKA "f>eUlnl tflasftm odeti 25. 7. ob 20. uri 0T0 PESTNER (VEČER EVERORINOV) UMMCftr 9 IMA M i» 2*4 Lučke, godba in Helena na Riklijevem Bledu Tradicionalni ognjemet točno opolnoči in lučke na jezeru jutri, v soboto, bodo vrhunec Riklijevih dni na Bledu. Pestro tudi na glasbenem področju. lllcd, 25. julija - Gospod Arnold K i k I i se ho od danes, 25. julija, do pojutrišnjem, nedelje, spet sprehajal po Itlcdti. Tokrat, po sto petdesetih letih, ga bodo nadomestili jeseniški glcda-liščniki, in na ta način Direkcija /a turi/cm Bled označuje začetek blejskega turističnega pra/nika, Kiklijcvih dni. I udi letos so se, tako kot že nekaj let po vrsti, Klejci vrhunca poletne sezone lotili z. obsežnim programom, s st< \ ilninii prireditvami ob koncu tega tedna, združenega pod naslovom KIKI I M VI DNFVI. I .e nekaj posebej zanimivih utrinkov: ognjemet in lučke na jezeru jutri, v soboto zvečer, pred tem pa Helena Blagne Zaman in Avia Band. Promenada s cvetjem okrašenih kočij, gospod Arnold Kikh na pletni in seveda ves e.is IikIi Okarina Kolk lesti val. Pojutrišnjem, v nedeljo, bosta V okviru Okarina Polk Festivala kar dva koncerta zapored, najprej Orleki in potem angleška skupina Fair-port Convention . Za ljubitelje resne glasbe bo poslastica v ponedeljek zvečer, ko na blejskem gradu igra komorni orkester moskov skega Boljioj teatra. • M.A. STRAN 30 UGODNA ^^^^^^p0^^. n I) A I II I S RNTON fXŽMRN mm dj*A. TRDA IN TEKOČA GORIVAJ n^if&k&uMto it O SMO NA DOPUSTU ■ PIAVA I AGU NA POfttG POČITNICE V POREČU 50 NEKAJ POSEBNEGA, 50 DOŽIVETJE! Posebej pa Vas želimo informirati o posebnostih letošnje ponudbe za termin do 22. 8.1997. Vse apartmaje Astra, Citadela in Laguna park smo opremili s TV sprejemniki, direktnimi telefoni in sušilci za lase! Dnevna najemnina apartmaja že od 79.- DEM Dobrodošli v avtokampih Zelena Laguna, Bijela Uvala in Naturist centru Ulika. V vseh so bazeni, rekonstruirane in nove sanitarije, urejene plaže, pristanišča za čolne, športni centri, market in še marsikaj. Pričakujejo Vas rekonstruirani in popolnoma obnovljeni hoteli Laguna park, Plavi (klimatiziran) in Zorna (klimatizirani dnevni prostori) s TV sprejemniki, direktnimi telefoni, sušilci za lase in klimatskimi napravami. Cene po\penz\ona na oeebo na dan že od 64.- DEMI V hotelih B kateg.: Delfinu, Galebu, Istri in Lili so cene po\penz\ona na oecbo dnevno manj&e od laneklh: - že od 46.- DEM V vseh hotelih so Vam za zajtrk in večerjo na voljo samopostrežne buffet restavracije! Pa še veliko možnosti športne rekreacije in zabave! POLEG VSEGA NUDIMO ZNATNE POPUSTE ZA OTROKEI Turistična taksa je 2,20 DEM na osebo na dan! Otroci do 12 let je ne plačajo, od 12 - 13 let pa eamo 50 %l INFORMACIJE PRI AGENCIJI VAŠEGA ZAUPANJA ALI PA PRI PLAVI LAGUNI, MARKETING, POREČ tel.: 00 3&5 52 410-101 fax: 00 335 52 451-044 PRESENETITE 'OTROKA 08 ROJSTNE^ DNEVU Z VELIKO BALONI potiskani % nfegovim imenom bij prityubtf«nta Bkom iz risanke POVSOPT&M osumit* Oskrba d.o.o. Mm TURISTIČNA AGENCIJA ODISEJ Maistrov trg 2, 4000 Kranj Tel: 064/22-11-03, 22-11-39 Fax: 064/211-790 • Turistična agencija Odisej vam v mesecu avgustu nudi še nekaj destinacij za vsak žep in sladokusce! • Še nekaj prostih mest imamo na slovenski obali, Ankaran 7 pol. 299 DEM, pa v Piranu in Portorožu! • V Savudriji je prijeten camp s prikolicami, prava posebnost pa sta campa na Hvaru in Pelješcu, kjer imajo naši gostje 7 pol za 160 DEM! Za otroke smo pripravili dve bungalovski naselji Vilas Rubin v Rovinju in Rajska plaža na Rabu, kjer imamo posebno akcijo, otroci do 6 let gratis, 7 pol. za odraslega pa je 199 DEM! • Za tiste, ki si želijo apartmaje, pa ima Tur. agencija Odisej v svojem katalogu moje poletje več kot 10.000 apartmajev od Portoroža, Umaga, Rovinja, Raba, Paga, Brača, Hvara in Korčule! • Za tiste, ki si želijo prekrasno morje, imamo še nekaj mest na Ugljanu v hotelu Preko, v vilah, apartmajih, na Murterju za mladoporočence in za tiste, ki si želijo kvalitetne počitnice v prekrasnem hotelu Istra na Crve-nem otoku! Na otoke Brač, Hvar, Korčula pa Odisej organizira posebne prevoze z letalom, hidrogliserjem, trajektom! V hotelu Alfir imamo 7 pol. za 225 DEM! • Kaj pa tujina? Z letalskim prevozom TA Odisej organizira letovanje v Španiji, Ibizi, Palma de Mallorci, Costa Bravi za 59.000 SIT! V Grčiji na Kreti, Rodosu, Santoriniju, prav tako nudimo posebne programe za Portugalsko, Tunis, Malto, Turčijo! • Za sladokusce pa smo pripravili pot v Jordanijo, Sri Lanko, Tajsko, 12 dni ca. le za 1.500 DEM! • V pripravi za jesen pa imamo hit jeseni, Kitajska, Hongkong. Venezuela in Kuba! TURISTIČNA AGENCUA Glavni trg 24, 4000 KRANJ - SLOVENIJA Tel&fax: ++386 64 223 285, 211 032 TURČIJA Pestra izbira hotelov v Tekirovi in Kemerju Namestitev in cene za "vsak žep" - od manjših penzionov do klubskih hotelov na osnovi "vse vključeno v ceno" ... možnost 1, 10, 11 ali 14-dnevnih oddihov Popotovanje po uhojenih poten Turčije Ljubljana - Istanbul - Pamukkale - Bodrum -Daylan - Kalkan - Antalva - Kapadokija -Ankara - Istanbul - Ljubljan 15 dni Kvalitetna namestitev, klimatiziran avtobus, odlično vodstvo! Portugalska, Španija, Italija, Tunizija, Qrčija in seveda za zamudnike še vedno nekaj prostora pod toplim soncem na slovenski in hrvaški obalil Ljubljana 85, 1230 Domžale Telefon: 061/711-229 Toplo dalmatinsko sonce vam je z našimi posebnimi letali bližje in ceneje kot kdajkoli prej. SUPER AKCIJA - FORTUNA - KORČULA 7 DNI Z LETALOM SAMO 456 DEM ODHODI 24. 8. IN 31. 8. V CENO JE VKLJUČENO: - 7 x polpenzion v HTL Marco Polo, Bon Repos ali Park • letalo: Ljubljana -Dubrovnik - Ljubljana • prevoz letališče - hotel - letališče • vse letališke in turistične pristojbine SUPETAR 499 DEM, BOL 559 DEM, 629 DEM V cene je vključeno: 7 x polpenzion • letalski prevoz Ljubljana - Brač - Ljubljana • vse letališke in turistične pristojbine • prevoz letališče - hotel - letališče Otroci do 2. leta plačajo samo 46 DEM, od 2. do 12. leta pa imajo 30 % popusta! Pokličite TENTOURS DOMŽALE, tel. 061/711 229 JtOClA tHIrb nrrtnlnk nfriii mirni S KLIMATSKEGA ZDRAVILIŠČA ROOLA V TERME ZREČE Poletne BOOM počitnice v Klimatskem zdravilišču Rogla Kopanje in savna na Rogli in v Termah Zreče • gorsko kolesarjenje • tenis • namizni tenis • fitnes • squash... VSAK DAN Polpenzion trn od 3.800 »It/dan naprej NOVO BOOM počitnice tudi pri najemu bungalovov NOVO Poletne družinske počitnice v Termah Zreče 7- ali 5-dnevne počitnice s polpenzionom • pohodniški izleti po Zreškem Pohorju • kopanje • tobogan za otroke v Termah Zreče • obisk kmečkega turizma • namizni tenis • gorska kolesa... Počitnice že od 25.800 SIT naprej UGODNA PONUDBA ŠPORTNIH N MEDICINSKIH PROGRAMOV PLAČILO NA VEČ OBROKOV UNIOR, d.d. - program TURIZEM Predstavništvo Ljubljana Cestna na Roglo 15, 3214 ZREČE Slovenska 56, 1000 LJUBLJANA tel.: 063/768 20 tel.: 061/329 264 faks: 063/762 446 faks: 063/315 389 BAZENSKI KOMPLEKS / zdravilno termalno vodo (3H Stopinj C) nudi !">()() vodnih površin. Uživali boste lahko v plavanju, vodni masaži, pod slapom, vodim / i veso, ali v vrvrajoci masaži Poseben kotiček z manjšim bazenom m čolotalnikom pa je namenjen otrokom SAVNA Vas bo sprostila in prerodila. Lahko se boste odločili za individualno Unsko savno ali skupinsko savno PRENOČIŠČA penzlon TERMA B kategorije, je bil zgrajen leta 1994 in stoji lik ob kopališču. V lepo opremljenih sobah se boste prijetno poru t tli in odpočili. Vse sobe imajo balkon, TVVC. IV O TJ i— O m co I— o < m Z > TOPLICE RIMSKE GOSTINSKE ZMOGLJIVOSTI ■ V jedilnici Vas h.,in«, postregli s hrano po naročilu, kosilom ali |)rvovistnimi pi//.niil. V vročih dneh lahko posedltr na vrtu oh gostinskem lokalu iM kopališkem vrtu. Na kop&Hicu, k|«-t sloji bile "SON<"'KK" |>.i Vam homo postin'Ji i < ■ 11111 r 111 l>i|.iciml, sladoledom In s hit i o pripravljeno hrano PROMETNE POVEZAVE: kunske Toplice so prometno ugodno povezane / vsemi ve<|imi MPKuti I /< losl ija sta v neposredni blizini Oddaljenotl CELJE IH km, LJUBLJANA 78 km, MAK1MOK 73 km INFORMACIJE: FORUM TERMA i opiii e 1272 RIMSKI rOPUCE SLOVENIJA i.-l (063) ■ 16 19 I CD Q x O o Co ^> Co O t O Zakaj vse več poslovnih prostorov sameva "Oddam lokal v najem" Zaradi nerešene denacionalizacije, previsokih najemnin ali preprosto zaradi premajhne kupne moči Gorenjcev je čedalje več lokalov praznih - Propadajo zlasti mali obrtniki, popravljale! ur, šivalnih strojev, frizerji... Kranj, 24. julija - Na vogalu je bila najprej trgovina z živili. Nato so stavbo vrnili bivšim lastnikom, zaradi česar se je trgovina izselila, naselila pa se je trgovina s tekstilom. Po nekaj mesecih životarjenja Je lastnica obupala in lokal vrnila, zdaj je v prostorih trgovina z avtomobili. Zgodba, ki se v zadnjem času ponavlja v večini gorenjskih krajev. Denacionalizacija, Previsoke najemnine, ali pa enostavno premajhna kupna moč Gorenjcev - dejstvo je, da vse več Poslovnih prostorov praznih same-Va-.. Če so lokali včasih rasli kot gobe po dežju, prav tako hitro danes tudi zapirajo svoja vrata. O-tem. kakšno je stanje poslovnih lokalov, smo se pozanimali v nekaterih gorenjskih krajih. V Kranju previsoke najemnine Praznijo lokale v Kranju je pred časom veliko Prahu dvignilo povišanje najemnin Poslovnih prostorov, ki so v lasti Mestne občine, zaradi česar so se za dvig cen najemnin odločili tudi Osebni lastniki. Kar nekaj manjših Vsebnikov je zaradi tega moralo opustiti svojo dejavnost, denimo Zelenjadarica v "pokojninskem domu", izselil se je frizer, tudi Prodajalne časopisov ni več. Kot Pravi Dani Žagar z Obrtne zbornice Kranj, je dvig najemnin močno Prizadel zlasti nizkoakumulativne ^javnosti, na primer frizerje, po-Pravljalce ur, šivalnih strojev, dežni-*arje... Povsod po svetu so te ..eJ'raa»v- | na dokumentacija, ludi o tem so imeli \ kaj razpravljati, saj jih zanima vsaka j lopa, greznica, živa meja in odmiki od nje. Poslušali so tudi županova poročila ! (med drugim tudi to, da ima občina na j vratu računsko sodišče), medtem ko sta dve točki zadevali neposredne pro-j hleme ljudi. Zlasti težave vaščanov Grada, ki jim življenje grenijo jadralni padalci, je potrebno nemudoma rešiti. Že dolgo pa se vleče problem zadnjega stanovalca v velesovskem samostanu, ki se doslej ni želel izseliti, j kajti župnišče ima po denacionalizaciji s samostanskimi prostori druge načrte, j Občina je imenovala celo komisijo, ki je odpravnina (del denarja zanjo bo vciesuvsKcuiu zupniscu prispevala občina Kranj in to pozneje "obračunala" v delitveni bilanci), zatem pa naj sam rešuje svoj stanovanjski problem. Ker jih je skrbelo, da bo z družino še vedno ostal na grbi občine, tudi ko dobi denar, so se zmenili, naj ga mu izplačajo šele po izselitvi. Trši oreh so padalci, ki motijo vaščane Grada. Občina, na katero se vaščani niso obrnili prvič, namreč nima sogovornika, s katerim bi se pogovarjala o tem in ga klicala na morebitno odškodninsko odgovornost. Kot je povedal župan Franc Čebulj, se je pri njem sicer oglasila petčlanska delegacija, češ da zastopa padalsko zvezo padalci in zmaiarii pristajajo, kjerkoli že nanese in parkirajo po vseh njivah in travnikih. lioZo .i.iiie/ jc uuicuU W" hinjski primer, kjer padalcem z lastnim prevozom ne dovolijo niti na vzletišče. Tudi v Cerkljah bi se lahko dogovorili, da bi te športnike do Ambroža in Krvavca, kjer vzletajo, organizirano prevažali. S tem bi se izognili tudi gneči v visokogorju, pa še zasluzili pj lahko. Judi Anton Kopitar meni, da t" bilo jadralno padalstvo lahko del cerkh janske turistične ponudbe: občina naj poskrbi za zemljišče, kamor bodo padalci doskakovali in kjer bodo g'c' dalei parkirali brez škode za domačin0, turistično društvo pa naj izdaja dovolilnice. • D.Z.Zlebir Križi in težave s cestami tudi v med voski občini Voda uničila cesto, pripravljeno za asfaltiranje Na pobudo predsednika občinskega sveta Medvode so se sestali predstavniki gradben'*1 odborov za ureditev cest Studenčice - Tehovec, Studenčice - Steška planina in Koder - Cvajn*r v krajevni skupnosti Preska. Medvode, julija - Čeprav se pri ( vajnarjii na odseku občinske ceste Koder - Cvajnar v KS Preska na pobudo predsednika Mitje Ljubeljska niso sestali predsedniki vseh treh gradbenih odborov za ureditev treh cestnih odsekov v krajevni skupnosti, so na sestanku uspeli razjasniti nekatere nejasnosti. Tako so predstavniki odbora za ureditev cest Studenčice - Steška planina pojasnili, da so se sami lotili ureditve ceste že pred leti. Odsek Koder -Cvajnar pa je občinska cesla, kjer bi po izdelavi projekta morali prav tako sodelovati krajani. Predsednik občinskega sveta je sklieal koordinacijski sestanek zaradi reakcije, do katere je prišlo pri gradbenih odborih za gradnjo cest Sivi denčice Tehovec in studenčice - Steška planina. Odbora sta namreč ob odločitvi sveta, da se deset milijonov tolarjev iz programa za cesto (ioričane toliko denarja, kot bi ga ključu 50 : 50 morala prispevati tudi občina iz * jevno-skupniškega pio.!'11"1' "Praktično je ta odsek pripravljen za asfaltiranj1'* ..j mesec smo ga v ponovni a» K spet urejali zaradi deževji'' ga vsakokrat načne. ',,(.n^rt.j HJ ei> la mesec so imeli krajani na cesti Studenčice - Steška planina, ki so jo sami začeli urejati, ie dve delovni akciji. I.etošnje poletje so nadpovprečno pogoste obilne padavine, ki so uničile ves trud za utrditev cestnega odseka in pričetek polaganja asfaltne prevleke. Medvode nameni /a ureditev drugega drla krožne občinske trste od Kodra do Cvajnaija, opozorila, da sta oba ostala odseka že dlje časa načrtova- na oziroma v gradnji. Se posebej to velja za KK0 me t rov dota odsek Studenčice - Steika planina, \ katerega m krajani vložili Se najmanj je zdaj la odsek treba ču»'P asfaltirali. Upamo, da J* program in željo urcsiih'1' smo se na sestanku s sY-k< in predsednikom I i»,K>,JSJ.„ii sporazumeli, katera cest« ' sodi in kakšne so p""i,v/1,|,Jil» prednosti," je med lK'''['jo/*-' akcijo krajanov povedal Česen. . . /tj;1j Na pote/i so torej (,t'i)U)Sti najprej v krajevni *™Lpr Preska, Ob stališču obC»n»^ ga sveta, da se deset m,,,| nameni /a občinsko CC9 ( jjj odseku Koder CVajnBJj^ oba gradbena odbora ''jjjjti jevni cesti morala op** ,ir SVOJ Že vloženi delež Iti P^jj kovano soudeležbo JZ '^„Ijm* kega proračuna. • ^ GORENJSKE KORENINE Devetdesetletnica Ane Tavčar s Križne Gore Dopoldnevi rezervirani za branje Družina se bo zbrala drevi pri Boštjanu, kjer bodo nazdravili mami Ani za njen god in 90. rojstni dan Križna Gora, 25. julija -Družina se običajno zbere bodisi ob pogrebih ali ob izjemnih veselih dogodkih. Tak dogodek bo drevi na Križni Gori nad Škofjo Loko, ko se bodo pri Boštjanu zbrali Soštarjevi otroci, vnuki in Pravnuki, da bi počastili mamin dvojni praznik. V torek si Je Ana Tavčar namreč nadela deveti križ, jutri pa bo god-ovala. Na glas se huduje, češ, kaj se otroci gredo, po tihem Pa je, se mi zdi, pozornosti vesela. Ana Tavčar se je k Šoštarju Primožila. Tudi sama je bila doma na Križni Gori, v grapi, kamor je iz doline najbližje s Praprotna. Vsi njeni bratje in sestre so že pomrli, petnajsto 'eto je že vdova, lansko jesen Pa je spet dvakrat žalovala; za najstarejšim sinom in zetom, niožem najmlajše hčerke Mar- inke, ki je ostala doma. Takšno pač je življenje; več solza kot smeha. Devetdesetletnica s Križne Gore je kljub častitljivim letom še trdna ženska, čeprav, kot pravi sama, je noge ne držijo več, pri hoji si pomaga s palico. Drugače pa je še kar zdrava in živahnega uma. Vstaja okrog sedmih, čeprav bi ji godilo poležati. Dopold-neve ima rezervirane za branje. Rada prebira Gorenjski glas, prebere skoraj vse, le politika, pravi, je ne zanima kaj dosti. Gorenjski glas imajo pri hiši že dolga desetletja, je njen nepogrešljiv prijatelj. Bere tudi Kmečki glas pa Ognjišče, Družino, skratka, vse, kar pride v hišo. Zdaj ima za branje časa dovolj, prej ga ni bilo. Domačiji pri Šoštarju bi se ne moglo reči, da je kmetija. Ana Tavčar je včasih redila po eno, dve kravi, mož pa je v glavnem "golcval\ v Kokri, Jelovici in drugod. Štirje otroci so rasli in odleteli iz gnezda, le najmlajša se je omožila doma. Starejša hči živi v Britofu, sin v Spodnji Besni-ci. Vnukov je osem, pravnu-kov enajst. Po kosilu gre Ana Tavčar ven, če je le kaj vremena. Rada poseda na klopi pred hišo, rada gre okrog "kozla" in malo po cesti dol v vas. Zvečer gleda televizijo. Tako zadnja leta dan za dnem, teden za tednom... Na Križni Gori se je življenje v zadnjih nekaj desetletjih bistveno spremenilo. Včasih so bile pri hiši samo gare in koš, danes so traktorji, avtomobili, dobra cesta, telefoni. Ce je šla v Loko po nakupih, si je oprtala koš ali nahrbtnik in potem z bremenom peš nazaj navkreber. Danes niti k maši v Staro Loko ne bi šla več, če je mladi ne bi peljali. Še na mnoga, zdrava leta, mama Ana! • H. Jelovčan °bčina Naklo si prizadeva za pravočasno dograditev osnovne šole Doslej iz države več obljub kot pa denarja Kljub dogovorom, da bodo za izgradnjo prizidkov k šolski zgradbi letos dobili 190 milijonov tolarjev, so iz Ljubljane nakazali le 20 milijonov. Naklo, 23. julija - Konec tega predvidena 16. avgusta ob 15. plačilo računov, ki jih zaradi meseca je predviden tehnični pregled stavbe, za 16. avgust Pripravljajo svečano odprtje n«ve šole, začetek septembra Pa naj bi v njo prvič prišli ačenci od prvega do osmega fazreda. V občini so storili vse, 1* hi se to res /godilo, država pa pozablja na dogovorjene °*)Veznosti pri sofinanciranju »krog 390 milijonov SIT jfedne naložbe. Zupan Ivan Sudar je odgovorne opozoril, da bo del učilnic lahko ostal brez opreme. Od začetka obstoja občine Naklo so se pripravljali na Urcsničitev najpomembnejše nalož.be, izgradnje popolne »snovne šole. Gradbena dela So stekla aprila lam. /e lansko lCs^n so v prizidek s štirimi Razredi naselili prve učenec, 'et°s pa naj bi predali namenu hudi z 12 razredi, | prizidek zbornico, knjižnico m pisarno ler novo telovadnico. Pol^g kfea so v starem delu zgradbe Prenovili podstrešje in »<"i razrede, v treh razredih m kuhinji obnova še poteka, °r)enem pa bodo v celotni »U uredili ogrevanje na plin. "Za konec julija je napove Jan tehnični pregled ptilid kov, svečana otvoritev pa je uri. Znani so tudi sponzorji svečanosti, vendar dokončna uresničitev okrog 390 milijonov SIT vredne investicije še vedno visi v zraku zaradi nekorektnega odnosa države do dogovorjenih obveznosti Dri sofinanciranju. Občina je dve leti namenila velik del proračuna za izgradnjo šole, razen tega pa je pridobila 68 milijonov SIT od raznih sponzorjev, predvsem iz domače občine. Medtem ko smo sami namenili doslej za izgradnjo okrog 220 milijonov, smo na osnovi lanskih obljub dosegli za letos dogovor z ministrstvom za šolstvo in šport o dinamiki financiranja. Glede na to naj bi prvo četrtletje dobili 50 milijonov SIT, v naslednjih dveh četrtletjih pa po 70 milijonov SIT. Skupni jrihodek 190 milijonov SIT smo upoštevali tudi pri sestavi letoinjega občinskega proračuna, žal pa priliv denarja iz drŽave ne gre po načrtih. Že več kot mesec dni si vsa občinska uprava prizadeva, da bi Čimprej dobili vsaj nekaj denarja, vendar smo šele 22. julija dobili iz Ljubljane komaj 20 milijonov SIT. Obema nima več denarja za zaključevanja del pošiljajo izvajalci del. Glavni izvajalec, kranjski Gradbinec, ima sicer veliko razumevanja in pomaga celo pri dogovorih z državo. Tudi pri izdelovalcih opreme smo se dogovorili za odlog plačila pri polovici opreme, vseeno pa bi sedaj nujno potrebovali državni denar. Podsekretar Niko Žibrat kot glavno oviro za zamudo pri nakazilih denarja navaja ne-sprejet državni proračun, sami pa smo jih že opozorili, da lahko končana in odprta šola ostane brez dela opreme. Vseeno upamo, da bomo pravočasno rešili te težave in bodo septembra učenci že lahko sedeli na novih stolih in za novimi mizami," je povedal nakelski župan Ivan Stular. Obenem smo izvedeli, da je vršilec dolžnosti ravnatelja zavoda Osnovna šola Naklo že izbral kandidate za popolnitev delovnih mest. Znano je tudi, kako bodo razdeljeni otroci po razredih. Letošnje šolsko leto naj bi pri pouku imeli vsaj nekaj novih učil, več pa jih lahko pričakujejo prihodnje leto. • Stojan Saje ZRCALCE ZRCALCE Res je bil predsednik.. Milana Kučana so oni dan Predsednika države Slovenije svoj tabor v Zgormesavsko dolino povabili mladi f,l"'>"u, trvh detel. ' redsvdnik, tudi 'n,.1'",1''''' Atrije in Slovenije ni odrekel. 'o'/',' ''" v"'" m'lo> predsednik je izstopil sam navdušen planince, prošnji mladih Na zbor je in planincem 1 'W>voril neka, zelo lepih in spodbudnih besed. 'iub'i'j' /r S"l>l 1 "vl" t'"l('x šoferja S(' odpeljal v Kur*,!!" V","l"cu' K' ie Pn'vajal slovenski govor Milana notcin ko se I1' ručana v nemščino in dahiansuno. s":'jli Kučan Odpeljal, pristopili mladi HaU,anskplanm ^ ^ "Povejte no,-so presenečno dejali. An /< ^ se sam predsednik države pripelje kar taKO, x. • spremLa in kolone vo:,i »"^ftRm*^ Varnostnikov, k, bi letali naokoli? Mi to ^or Ariaveali verjet,! Ali je bil ta prijazni človek res predsednik s«mo kakšen njegov namestnik?- k()t so Res je bil predsednik! 1'lvropskega tipa. ^ |\ /f redo skandinavski, ki se peljejo v službo s kolesom ali gr Zvečer sami ali z leno v kino • DA VSAKDAN * -2400 DOBROTA ni SIROTA fBSmSBSBSSBBBBBSBB 500 knjig za Slovence v Tuzli Knjige so moja zahvala Tuzli Kranj, 25. julija - Kranjčanka Dušanka Hribar je med prijatelji in slovenskimi založbami več mesecv zbirala knjige za Narodno in univerzitetno biblioteko v Tuzli, kjer živi tudi kolonija Slovencev. Njen motiv ni le pomoč rojakom, ki jim je vojna uničila knjižnični sklad, pač pa tudi svojevrstna zahvala Tuzli. Od tam je namreč doma darovalec, čigar ledvico so ji presadili pred šestimi leti. Ko je Dušanka lani obiskala prijatelje v Tuzli in predala olimpijska pisma, je obiskala tudi tamkajšnjo knjižnico, ki je po vojni povsem uničena. Direktorica Enisa Žunič ji je povedala, da zgradbo s knjižnjimi fondi počasi obnavljajo, v njenem okrilju pa je svoje čase delovala tudi slovenska knjižnica, ki je sedaj povsem izropana. Ob tem se je Dušanki utrnila misel, da bi pomagala po svojih močeh: kakor je prejšnja leta z zbiranjem hrane in oblačil za begunce, tako lahko sedaj s knjigami. S pomočjo prijateljev in slovenskih založb je zbrala blizu petsto knjig, glavnina jih v njeni domači predsobi še čaka na prevoz v Tuzlo. Zbrane so predvsem leposlovne knjige, rojaki v Tuzli pa si želijo tudi strokovne literature. Knjige so darovale založbe: Mladinska knjiga, Obzorja Maribor, Lipa Koper, Prešernova družba, Domus, Slovenska knjiga, Družina, Ognjišče Koper, Iskanja Ljubljana, Pomurska založba, Mavrica in Mohorjeva družba iz Celja," pravi Dušanka Hribar, ki je tudi sama žrtvovala veliko svojih knjig, pomagali pa so ji še: Jolanda Kerčmar, Narcisa Znidar, obe iz Kranja, Jurij Hribar iz Kamnika, Romana Kampoš pa je obljubila, da bo dala celotno zbirko Sto romanov. "Večji problem kot zbiranje knjig bo njihov prevoz do Tuzle, vendar sem po daljšem trudu le dobila prevoznika. Po posredovanju Vidojke Carili iz Tolmina bo iz Ljubljane v Tuzlo peljal kombi podjetja Farmacija iz Tuzle, do Ljubljane pa Iztok Rener iz Domžal. " Potem ko bo oddala zbranih petsto knjig (nekaj deset so jih menda založbe že poslale neposredno v Tuzlo) se bo Dušanka Hribar še naprej ukvarjala z zbiranjem literature za rojake. Poleg knjig pa zbira tudi sponzorska sredstva, saj so s takšnimi akcijami povezani tudi precejšnji stroški. Številka njenega računa je : 51500-620- 107 -05 1600117-39061/24. "Moj motiv za to akcijo je pomoč rojakom, hkrati pa se želim na ta način oddolžiti tudi za normalno življenje. Pred šestimi leti so mi namreč v Ljubljani presadili ledvico (najmanjšo na svetu) in ko sem šla po njeni sledi, sem izvedela, da je iz Tuzle." • D.Z.Zlebir, foto: G. Šinik Zarjini varovanci so dvojne osebnosti Ljubljana, 25. julija - V starosti od 16 do 20 let najpogosteje prihaja do nezgodne poškodbe možganov, mladi ljudje pa po rehabilitaciji nimajo veliko možnosti, da bi se vrnili v običajno življenje. Občutijo različno hude motorične posledice, tem se pridružijo še psihične motnje, težave imajo s spominom, koncentracijo, vedenjem... Izgubijo socialne vloge, ki so jih imeli pred nesrečo. Posebno hudo je, ker se zavedajo, kaj so z nesrečo izgubili. Kam z njimi? Za domove starostnikov so premladi, tudi drugi zavodi so zanje neprimerni. Stisko teh ljudi in njihovih družin ta čas rešuje prvi zasebni zavod za tovrstno dejavnost pri nas, Zarja iz Ljubljane, ki ga vodi Irena ReberšaL Zarjini varovanci so dvojne osebnosti, tista izpred nesreče in sedanja. Po nezgodni poškodbi pridobljena invalidnost pri teh ljudeh, starih med 20 in 30 leti, se kaže v različnih posledicah. Ti ljudje imajo težave z gibanjem, spremljajo jih tudi psihične motnje, saj so po nesreči večinoma izgubili tudi socialne vloge, ki so jih imeli predtem. Zapustijo jih prijatelji, ostanejo celo brez družine, zato ni čudno, če njihovo invalidnost spremljajo tudi vedenjske in čustvene motnje. V zavodu Zarja, kamor je letos do začetka počitnic prihajalo 22 varovancev, poskrbijo za dnevno varstvo teh ljudi ter za njihovo rehabilitacijo. Poleg medicinske rehabilitacije poskrbimo tudi za socialno rehabilitacijo teh ljudi, njihovo socializacijo in socialno pedagoško delo," pravi Irena Rebršak. "Smo tudi edini, ki za te vrste populacijo izvajamo študijske krožke, saj ta način izobraževanja daje možnost vsakomur, da se vključi po svojih sposobnostih. Tako smo se denimo ukvarjali z razvijanjem ročnih spretnosti, skrbeli za svoje zdravje, spoznavali Ljubljano iji v okviru projekta "Slovenska mat' me je rodila, slovenske pesmi pevala" raziskovali slovensko ljudsko pesem. Trenutno so tudi za naše varovance počitnice, vsako leto pred njimi pa se udeležimo tudi tabora, kjer teden dni poteka intenzivni program. Letos smo bili denimo v Bokračih v Prekmurju. Ne le tabore, tudi siceršnjo našo dejavnost, v veliki meri pomagajo izpeljati sponzorji. Eden med njimi je tudi Humanitarni zavod Vid iz .Kranja, sicer pa še Urad za mladino pri Ministrstvu za šolstvo in šport, urad za mladino Mestne občine Ljubljana, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstvo za obrambo, Uprava za zaščito in reševanje, ter oddelek za kulturo in raziskovanje Mestne občine Ljubljana. Za njiohove prispevke smo jim zelo hvaležni." Zavod Zarja je zasebna ustanova, vendar za dejavnost varovancem ni treba plačati, razen prehrane. Za pokritje materialnih stroškov so odvisni od sponzorjev (zavod Vid denimo že od ustanovitve pred štirimi leti daje mesečne dotacije), program pa financira država. Z zavodom za zdravstveno zavarovanje imajo pogodbo in pridobljeno koncesijo, vendar žal le za šestino svoje dejavnosti. S področja sociale takšne rešitve še ni, čeprav sta dve tretjini Zarjinega programa socialni. • D.Z.Zlebir IZ GORENJSKIH OBČIN Asfalt v vsako cerkljansko vas Cerklje, 25. julija - Kot je na zadnji seji občinskega sveta Cerklje poročal tamkajšnji župan Franc Čebulj, so letos v glavnem že končali rekon-strukcijska dela na občinskih cestah. Urejeni so odseki Zalog - Dobrava, Ambrož, Štefanja Gora, Pšenična Polica -Cerklje, Cerklje - Poženik in Poženik skozi vas, Zgornji Brnik, Zalog -Vopovlje in Dvorje -Cerklje (mimo blokov). Končana je tudi obnova republiške ceste skozi Cerklje, ni pa še bilo tehničnega prevzema, tako da lahko domačini še predlagajo morebitne popravke. Letos pa bi lahko uredili še cesto Cerklje -Češnjevek - Velesovo, vendar bi morali tvegati minus v občinskem proračunu. Župan je na zadnji seji iskal soglasje svetnikov, da bi se za rekonstrukcijo omenjene ceste zadolžili pri izvajalcu, saj je slednji letos cenejši, kot bo prihodnje leto. Svetniki so po daljši razpravi sklenili, naj se obnovi še toliko cest v občini, kolikor dopušča pet odstotkov dolga na občinski proračun prihodnjega leta. Doslej so namreč že dvakrat začeli leto s prenosom proračunskih sredstev iz preteklega leta, letos pa bo prvič, da tvegajo minus. • D.Ž. Petkovi glasbeni večeri Škot ja Loka, 25. julija - Turistično društvo Skofja Loka vsak petek v juliju in avgustu pripravlja večere, imenovane pod Ho-manovo lipo. Na prireditvah se predstavljajo glasbeniki najrazličnejših glasbenih smeri, od vročih latino ritmov, do mogočne pihalne glasbe. Običajno se večera udeleži približno 7(X) ljubite-jev glasbe, največ doslej pa jih je privabil Adi Smolar. Prireditev postaja že tradicionalna, saj so večeri pod Homanovo lipo letos /e tretjič. • B. H. Z avgustom višje cene vrtca Medvode, 24. julija Na 31. julijski seji je na podlagi 30. in 31. člena zakona o vrtcih Občinski svet Občine Medvode sprejel sklep o določitvi cen vzgojno-varstvenih programov vrtca Med vode. Kot je povedala računovodkinja v vrtcu Medvode Mija Pirnovar, bodo cene višje s 1. avgustom. In sicer bodo v naslednjem mesecu po posameznih programih mesečno na otroka veljale naslednje cene: Za otroka v prvi star osttii skupini 45.597 tisoč tolarjev, v drugi starostni skupini 36.783 tisoč, za skrajšan program od 4 do 5 ur s kosilom bo cena znašala 20,920,30. za sarajšan program od 4 do 5 ur vključno z malico in kosilom pa 22.121,50 tisoč tolarjev. • M. K. Brezje so tipična gorenjska vas, z vsem, kar sodi zraven Slovenija v malem in še marsikaj Najhujše, kar se lahko zgodi Brezjam, je avtocesta, pravijo v Radovljici, ni nam vseeno, kje živimo, zagotavljajo na Brezjah. Brezje, 25. julija - "Brezje so tudi za neverne kraj pozitivne energije in pozitivnih silnic. Veliko tujcev se ustavlja na Brezjah, tudi med potjo v Medžugorje. Delamo projekte, ki bodo dali Brezjam značaj svetega, kulturnega in tudi klasičnega vaškega življenja s turizmom," je na Glasovi preji to pomlad poudaril pater mag. Ciril Božič. Da so Brezje nekaj posebnega, je opaziti že ob prvih korakih po vasi. Mešanica tipičnih posebnosti romarskega kraja in prav tako tipičnih gorenjskih značilnosti kaže, da je pri oblikovanju tako pomembnega prostora, kot je ta, v katerega je postavljena vas Brezje, vse prej kot lahka naloga. Že kratek sprehod po kraju mimoidočemu pokaže vso lepoto kraja s temnejšimi kotički vred. "Brezjam se sicer trudimo, da bi bile Brezje takšne, kakršne si želi tudi novi nadškof: tipična gorenjs- počitku in pisanju razglednic, olepšali dotrajano ograjo in na Brezje vnesli kar se le da veliko zelenja. Skupaj s frančiškanskim samostanom vsak mesec izdamo informativni list, v prihodnje pa načrtujemo oblikovanje veškega prireditveno storitvenega centra, spodbujali bomo urejanje brezjanskih domačij in sofinancirali ureditev infrastrukture, s katero bi olepšali kraj. lišče imela že v preteklosti, na kar nenazadnje kaže tudi stavba podjetja Vipi ob vstopu v vas, ki bi lahko bila takšna, kakršne so proizvodne hale drugod po gorenjski, za to pa lahko rečemo, da ne vpliva moteče na podobo kraja. Občina se zaveda pomena Brezij, zato skušamo s krajani kar se le da veliko sodelovati, sicer pa ta čas urejamo dostop do bazilike. Mogočno, urejeno, lepo. Takšne Brezje so v ponos vasi, občini, Sloveniji. ka vas. Prav v letošnjem letu smo se aktivno lotili urejanja centra Brezij v okolici cerkve, s čimer bomo nadaljevali tudi v prihodnje," je povedal predsednik turističnega društva Aleš Čebavs. "Prepleskali smo centralno skladišče ob gostilni Zvon, odstranili razpadli vojaški bunker, uredili lokacijo za postavitev zabojnikov za dopadke ob parkirišču in obnovili prometne znake ter informacijske table. Ob tem smo prenovili vrt ob papeževem kipu in na novo postavili stojnico, kjer bodo turisti lahko dobili informacije o širši gorenjski in slovenski turistični ponudbi, postavili smo mize in klopi, namenjene "Normalno je, da tudi Občina Radovljica podpira usmeritev, ki jo je tako jasno izrazil že novi nadškof dr. Rode. Mislim, da je povsem jasno, da je občina tako sta- Domačini ne živijo le od turizma in kmetijstva. Prvo, kar obiskovalec vidi ob vstopu v kraj, ni bazilika. Tržiška občina išče nove upravljalce žičnic na Zelenici Poleti želijo zagotoviti, da bo možna smuka pozimi Kompasov mejni turistični servis ne želi več imeti žičnic na Zelenici, /ato je smučišče ponudil tržiškemu smučarskemu klubu, občina pa podjetnikom. , Nadškof dr. Hode: Opozoril bi na problem, ki je v prixt/ij»*>*t; svetnih oblasti. Prostor pred baziliko je stvar cerkve, vendar imamo opravka tudi z vasjo Brezje. Urbanisti in tisti, ki izdajajo najrazličnejša dovoljenja, bi morali biti zelo strogi in natančni, da be bi bilo hiše, ki ne bi sodila v to okolje. Brezje so tipična gorenjska vas. Kdor pride na Brezje, mora spoznati Slovenijo v malem. Resnično morajo svetne oblasti paziti, da ne bo kakšnih polomij. Vse, kar sodi k romarskemu kraju... kjer bodo poslej pešci lahko hodili po pločniku, pa tudi cesto bomo na novo preplas-tili," je povedal radovljiški župan Vladimir Černe. Janez Horvat, pomočnik predstojnika za prostor v Občini Radovljica, pa dodaja, da Je najslabše, kar se Brezjam v prihodnosti lahko zgodi. i|V,°" cesta, ki m s svojo oH/tno lahko še kako vplivala na izgled kraja, ki mu je občin;1 že v preteklih letih zarad' posebnega statusa posvečala veliko pozornosti. • M.A« loto: Tina Doki Tržič, 25. julija - Med najbolj znanimi imeni, s katerimi so že stekli pogovori o možnem prevzemu zeleniškega smučišča v upravljanje, je tudi nekdanji smučarski šampion iz Tržiča Bojan Križaj. Na občini še nimajo nobenega odgovora na pet poslanih ponudb, saj ima zaradi poletnega oddiha morje prednost pred še nekoliko oddaljenim smučanjem. Kompa-sovi delavci se vseeno trudijo z rednim vzdrževanjem žičniških naprav. Pred dobrim mesecem smo poročali o ugotovitvah iz ocene smučišč in žičniških naprav, ki jo je za Kompas Mejni turistični servis opravil zapriseženi izvedenec iz Avstrije. Le dve vlečnici od petih naprav ležita na področju, ki je varno pred plazovi, za sedežni-co Zelenica I je že poteklo obratovalno dovoljenje, za drugo sedežnico pa se bo izteklo februarja 1998. Razen lega je smučišče od začetka v letu 1966 poslovalo z izgubo. Prav slednji razlog je Kompas MTS privedel do odločitve, da smučišče nad ljubeljskim mejnim prehodom z napravami prepusti v upravljanje komu drugemu. O tem se jfl vodstvo podjetja pogovarjalo na nedavnem sestanku v-Ljubljani tudi s predstavniki tržiške občine. Kot je povedal tržiški župan Pavel Kupar, je Kompa« ponudil zemljišče in objekle Smučarskemu klubu Tržič, občina pa je obljubila, da bo poiskala Še morebitne druge interesente. Tako so prejšnji teden poslali ponudbe tudi nekaterim domačim in tujim podjetnikom. Med najbolj znanimi imeni je gotovo nekdanji najuspešnejši tržiški in slovenski smučar, Bojan Križaj. Z njim so po Ruparjevih besedah že potekali intenzivni pogovori, vendar konkretnega odgovora še nimajo na nobeno ponudbo. Upravljanje zeleniških smučišč so med drugim ponudili domačinu Dušanu Korenu, ki v podjetju TGT razvija turizem, gostinstvo in trgovino v Podljubelju in na nekdanjem ljubeljskem prehodu. Od domačih podjetnikov je na seznamu še I rane Stroj iz Dvorske vasi, izdelovalec sončnih kolektorjev in helikoptrs-ki prevoznik. Slednji je trenutno na službeni poti, oba tržiška podjetnika pa sla na dopustu, zato njihovih izjav nismo uspeli dobiti. Tržiška občina čaka še odgovor Združenja žičnic.uje\ Slovenije in žičničarske firme iz Avstrije. Kot je napovedal župan Rupar, bodo potrebni nadaljnji dogovori tudi s Kompasom. Nihče namreč ne kaže velikega zanimanja le za prevzem nedonosnih žičniških napiav, /ato v občini razmišljajo tudi o prevzemu vsaj hotelskih zmogljivosti. Ce Kompas ne bo soglašal s temi zahtevami, bodo skušali dohiti denar /a ra/voj smueiše.i na drug način, sa| na| bi se podjetje s pogodim obvezalo ki vzdrževanje žičniških naprav. "Nobena taka pogodba ne obstaja, občina pa tudi ne more /ahtevati objektov v lasti Kompasa," je za Gorenjski glas i/javil vodja Kompas MTS na Ljubelju Franc Neme. Povedal je tudi, da hotel že od leta l%1) životari, ker ni postavljen na pravi lokaciji. Po letu 1991 je vsako poletje zaprt, saj slab obisk ni omogočal pozitivnega poslovanja. Čeprav so se v Kompasu odločili, da ne bodo več imeli žičnic na Zelenici, so vseeno poskrbeli za najnujnejša vzdrževalna dela. Na prvem delu sedežnice pripravljajo vse potrebno, da bi ta teden opravili tehnični pregled in nato pridobili uporabno dovoljenje. • Stojan Saje Velika stara bohinjska žehta Studor, 25. julija - Dandanes si kar ne moremo več predstavljati življenja brez elektrike, kaj šele brez pralnega stroja. Zato je bila velika želita, ki so jo \ ponedeljek tako kot nekoč naše babice oprali v ()plenovl hiši v Studorjii, še toliko bolj zanimiva. Obiskovalci prireditve so žehto prah tako, kot se je tO delalo včasih - brez elektrike, vodovoda in pralnega stroja-Iz bukovega pepela so pripravili lug., znosili vodo i/ potoka / lesenim škafom ter se lotili pranja s plohom in ribežnoni- Oprano perilo so perice obesile na gunk in priznati j treba, da ni bilo nič manj bleščeče belo kot tisto, ki g<' *rt tako mimogrede po ari pranja v vseh mogočih kemiki lijah potegnemo iz pralnega stroja. Prireditve, kakršna je bila velika žehta, letos prvič tudi ^ Oplenovi hiši pripravlja Gorenjski muzej. To poletje s tam že izdelovali punčke in žogice iz blaga, se šli sta . otroške igrice in tkali s tkalsko deščico Dve delavJJJ bodo še ponovili: tkanje na tkalskih deščicah 10. i" sta otroške igre 20. avgusta • M.A. . Vili Resnik se gre zares Naša družina gre na koncert Kelly Family Na MMS prijetno presenetil z "vrbami" sKeiiyjivnovošoiskoieto |J I Veliki koncert skupine The Keliv Familv bo 27. avgusta, Eno naj prijetnejših presenečenj letošnjih Melodij morja in sonca, ki so se dogajale pretekli konec tedna v Portorožu je bil vsekakor ex Designovec Vili Resnik. Za jesen pripravlja svojo drugo samostojno ploščo. Ko sem se po tokratnem MMS-u pogovarjal s prijatelji in znanci, ki jih tako ali drugače vzburja glasbeni "shovv busines", sem poleg tega, da zmagovalec sploh ne more biti dlje od obale, kot je recimo Črni kal, s tem seveda ne oporekam nesporno dobrega nastopa in skladbe Faraonov, največkrat slišal, Vili Resnik je pa razturil, presenetil 100 na uro. "To je pravi festivalski komad," je ža skladbo, nežno balado "Ko Vrbe jokajo", fhenila Urša Mravlje, glasbena urednica z Radia Kranj. Po mnenju mnogih je bil prav Vili oni večer v Portorožu najboljši. Z« mikrofonom v studiu Vili baje vedno pade v pravi "trans" čem. Matjaž je poleg skladbe, ki jo je Vili zapel na MMS, za njegovo novo ploščo pripravil še dve pesmi, poleg njega pa bodo na plošči pri Viliju gostovali tudi znani slovenski glasbeniki (baje celo nekateri hrvaški pisci uspešnic), kot so Aleš Klinar, Anja Rupel, in Sašo Fajon, ki sodeluje tudi kot producent pri celotnem projektu. Še eno posebnost nove Vili-jeve plošče moram omeniti. Izšla bo namreč pri kranjski založbi Panika Records, ki se je za Vilija ogrela že letos pomladi, kasneje pa je sledil tudi podpis trideset strani dolge pogodbe za finančno največji projekt, kar jih je bilo v Sloveniji (v triletni pogodbi sta poleg plošče, ki naj bi izšla letos jeseni, predvideni še dve v prihodnjih dveh letih). Se nam po uspešnicah s prve plošče "Zdaj živim", poleg naslovne se spomnimo še skladb "Ker veš, da te ljubim", "Iščem te", v duetu z Marto Zore "Vse kar sva bila", pa countrvjevsko obarvana pesem "Kot ptica", obeta nova super plošča Vilija Resnika? Kaže že tako. • Igor K., foto: Janez P. Triiškemu občinstvu se je Vili predstavil preteklo soboto v gostilni Pr' Primožk v Pristavi. Kljub kislemu vremenu se je zbralo precej njegovih oboževalcev, da o oboževalkah seveda ne govorimo. Uspešnice s prve plošče je dopolnil z nekaterimi novimi pesmimi, ki jih lahko pričakujemo na novi plošči, ki naj bi izšla jeseni. • P.B. ^a*jaž Viliju:" Komad Ko vrbe jokajo bo pravi šus." aUbiva, pcCVTVSCm [ja Vi- rcrsuUclovaujc .s prijateljem in 'JCva interpretacija je res klaviaturistom iz nekdanjega Pr.avi biserček. Za mnoge banda in še vedno Pop De-Presenetljivo pa je tudi Vilije- signovcem Matjažem Vlaši- Vroče hladni Botri Bržkone ste skupino Botri spoznali že v popevki tedna na Valu 202 z naslovno skladbo albuma "Vroče hladna", Pa na podelitvi Viktorjev, kjer so v pravem "mafijskem s'ogu", s temu primerno koreografijo navdušili Cankarjev *jm in v oddaji ZOOM pri Mariu in Desi. Album, ki je izšel pred nedavnim, je prvenec skupine, ki sicer deluje e'e eno leto, a nas prav s to ploščo prepričuje, da gre za dobro uigranih fantov, ki vedo kaj hočejo. V skupini je Pct prekaljenih glasbenikov: Vojo Djuran (ritem kitara, °Kal), Janez Nared (bobni, spremljevalni vokal), Janez ristavee (klaviature, Spremljevalni vokal), Ervin Smisl kitara, spremljevalni vokal) in vodja ansambla Janko ^m'sl (kitara, spremljevalni vokal). Fantje so se poskusili Pr°d leti, krmarili med različnimi glasbenimi stili, a se KOncu odločili za tO, kar nam predstavljajo na njihovem 1 ,Vc|n albumu "Vroča hladna". , Njihova glasba je mešanica ročka, popa m eiurmcnera "taka. Na albumu je deset Skladb, k, so vsaka /ase odlične. Pri*v Zato |e med njimi več potencialmh hitov, /e omenjena Vroče hladna", ob tem pa še "Ugasn* me". Mat Prekratka" in "Oh teb. se mi zrola". Njihov album je pri znložbi Helidon, skladbe pa so Botri posneli v WudiihLuka in Čin* od aprila 1996 do maja 1997. Izvrtal foducenl je bil Boril Bele, fantje pa pravijo, da je Tjekakot treba pohvaliti oblikovalca Zvonela Kukca JJ" je med d.urim prejel tudi Viktorja), ki jc tufli °kra' svoji- delo opravil odlično. • I.K. nastopi dokazujejo, da je občinstvo prav žejno takega zvoka, ki ni všečen na prvo karto, temveč zahteva bolj zbrano poslušanje," je o gorenjski glasbeni skupini Valhala zapisal Lado Jakša in s tem tako rekoč v enem stavku strnil osnovne značilnosti skupine. Tovrstnih instrumentalnih glasbenih skupin, ki v osnovi prisegajo na jazz-rockovske obrazce je v Sloveniji sicer kar nekaj, a povprečnim ljubiteljem te glasbe bolj kot ne ostajajo skrite. To vsekakoi ne velja za skupino Valhala, ki je nastala pred tremi leti in že v prvem letu skupnega igranja so fantje, takrat še peterica, i/dali tudi prvo kaseto. Njihovi sicer redki, a vedno dobro obiskani nastopi, so dokazali, da publika, željna tovrstne glasbe v Sloveniji vsekakor je. Pred nedavnim je luč sveta llgleda) njihov najnovejši projekt, cd plošča z naslovom "Črna mačka". Po prvem "električnem" albumu, je Crna mačka skupine Valhala Od Strasti do Predstave v stari jazz rockovski tradiciji "Že to, da je glasba skupine omenjena plošča zapisana Valhala samo instrumentalna, akustičnemu zvoku, po bese-je pri nas v tej zvrsti redka dah avtorjev silno in aranžers-izjema, vendar pa njihovi ko enostavnejša, a kljub temu značilna za glasbo, ki jo ustvarjajo glasbeniki skupine Valhala. Psihološka ig-g| rica pozitivnega zvoka sedemdesetih let, s čimveč glasbene odprtosti in s tem prostora za ustvarjalno "živo" muziciranje, to je glasba skupine Valhala, glasba sicer začrtana v jazz rockovski tradiciji a odprta za drugačne stilne zvrsti, predvsem pa koketira z zvočnimi slikami značilnimi za ambien-talno glasbo. Mojstrstvo v kitarskem sodelovanju, prepletanju ritma in sola, sta dokazala Jodl Gazvoda in Uroš Rakovec, zvočno sliko Valha-line glasbe pa temeljito dopolnjujeta basist Damijan Košir in Ivo Golmajer. Skladbe, enajst jih je na plošči "Črna mačka", so bile posnete v domačem studiu Uroša Ra-kovca, Uroš in Jodl pa sta se i/ka/ala tudi kot producenta celotnega projekta. Zadeva je vsekakor zastavljena zelo pogumno, glasbeno in producentsko, vsaj če pomislimo na siceršna pop ročk dogajanja na slovenski glasbeni sceni, ki v pehanju za finančnim uspehom pogojujejo enostavno, ušesu prijazno in umu hitro učljivo melodijo. Fantje iz Valhale vztrajajo pri svojem zvoku in prav je tako. Tudi Leb i sol se niso nikoli predali. • Igor K. Veliki koncert skupine The Kelly Familv bo 27. avgusta, na stadionu za Bežigradom v Ljubljani. S podjetjem Poorkv Ent. in Gorenjskim glasom nam bodo Kellvji še bližji. Nagrade namreč sledijo. Prepričan sem, da ga ni slovenskega najstnika, ki ne bi poznal trenutno najbolj znane glasbene družine, skupine The Kelly Familv. Evropo so osvojili z albumom "Almost Heaven", uspešno pot pa nadaljevali z veliko uspešnico "Fell In Love With An Alien". Skupina že celo pomlad polni stadione po celi Evropi in kot kaže ga bo napolnila tudi 27. avgusta v Ljubljani, saj je vstopnic na voljo vse manj in manj. Mladina do 14 let ima tokrat pri vstopnicah popust, saj naj bi zanje odšteli le 1.950 tolarjev, za odrasle pa je vstopnica 2.950 tolarjev. In če vas zanima, kje na Gorenjskem lahko dobite vstopnice za koncert The Kelly Familv, bodo dovolj le štiri besede: Pri Aligatorju v Kranju. NAGRADNO VPRAŠANJE "The Kelly Family so D'best": Koliko članov družine Kelly nastopa v skupini The Kelly Family? Ker je vprašanje otročje lahko, vaše odgovore na dopisnicah pričakujemo do srede, 13. avgusta, v uredništvo Gorenjskega glasa, Zoisova 1, 4000 Kranj. Med prispelimi dopisnicami bomo izžrebali dva nagrajenca, ki bosta prejela singl ploščo z njihovo najnovejšo uspešnico "Nanana", še neobjavljeno skladbo 'Trn So Happy" in uspešnico meseca julija na radiu Gama MM "Staying Alive". NAGRADNA IGRA " Najljubši Kelly": Kateri član skupine The Kelly Family vam je najbolj pri srcu? Lestvico "Najljubši Kelly" bomo objavili v Gorenjskem glasu, 14. avgusta, tiste, ki boste najbližje prvim trem Kellyem na lestvici, pa tudi nagradili s plakati in še čim na temo The Kelly Familly (to pa bo zaenkrat še skrivnost). Tržič, 25. julija - Prejšnjo soboto je v piceriji Bazenček v Tržiču potekal 16. predizbor najbolj seksi oblečene obiskovalke slovenskih diskotek in najboljšega disco plesalca, v konkurenci pa je bilo šest deklet in pet fantov. Prireditev je vodil in popestril svetovni plesni rekorder M.K. Michael. Zaradi slabega vremena so imeli veliko težav z izvedbo programa, saj so prireditev sprva nameravali izpeljati na prostem, nato pa so se preselili v picerijo, kjer so bili s prostorom sicer zelo na tesnem, zabave pa kljub temu ni manjkalo. * Polona Bahun Andreja Rauch: koreografija sodobnega plesa Ko niti London ni ne daleč ne nedosegljiv "From Slovenija? Ah, En knap!" Tako nekako zveni prepoznavanje Slovenije v londonskih krogih, ki jim je skupen sodobni ples. Iztok Kovač je s slovenskim sodobnim plesom oziroma svojimi plesnimi projekti uspel doma in še bolj v tujini. Kdo ne pozna njegove koreografije v letošnjem portoroškem zmagovalnem filmu Vrtoglavi ptič, ki te dni potuje po tujih festivalih? Kdo bi si mislil, da bo njegovo ime zdaj tudi prepoznavna "koda" za marsikaterega od mladih plesalcev, ki po londonskih in drugih evropskih plesnih šolah nabirajo znanje. Med njimi je tudi Kranj čanka 22-letna Andreja Rauch. "Prav zares bi bila izredno vesela, če bi me Iztok Kovač povabil v svojo plesno skupino. No, pridružila bi se tudi belgijski skupini Ann Therese de Kersmacher, če bi le imela možnost. Toda od avdicije odvrača že misel, da bi najprej morala imeti denar za potovanje v Belgijo." Takšno razmišljanje je za diplomantko London contemporarv dance school seveda razumljivo. Po treh letih študija je pred tedni diplomirala iz sodobnega plesa in koreografije in namesto, da bi se tako kot večina njenih kolegov napotila od avdicije do avdicije za sprejem v različne plesne skupine od Londona do Pariza in seveda v Ljubljano, je že z mislimi na podiplomskem študiju, ki se začenja septembra na isti šoli. "Seveda je pred tem še kar nekaj če-jev. Če bom dobila štipendijo ali kakršno koli drugo finančno pomoč. Zbrati moram še dobro polovico za šolnino, drugo polovico mi je dodelila šola iz raznih fondacij," pravi Andreja, ki ji je v zadnjih treh letih pri študiju v Londonu pomagala štipendija ministrstva za kulturo, denarna pomoč Mestne občine Kranj in pomoč nekaterih sponzorjev kot na primer Zavarovalnice Slovenica in Elektro Gorenjske. Med če-ji so se znašli seveda še taki, ali ji bo ministrstvo za kulturo \jr-»ljr»v» pcnlulMaO Stipendijo i-.o štiri semestre, finančno pomoč pa seveda prav zdaj intenzivno išče še drugod. (Nekaj dni zatem, ko je potekal tale pogovor, je Andreja poklicala v uredništvo in sporočila dobro novico: Mestna občina Kranj je bila dovolj razumevajoča za Andrejine načrte, tako da je že podpisala pogodbo za denarno pomoč, s katero se je zmanjšal znesek, ki ga mora še zbrati za šolnino. Denar iz Kranja bo prišel v dveh delih in sicer v oktobru in decembru.) Čeprav se je Andreja zavedala, da je tudi polovična šolnina (okoli 3.600 funtov) za njen žep in zmožnosti njenih staršev huda obremeni- problem. Že pred tremi leti, ko je iskala štipendijo za londonsko plesno šolo, ni niti najmanj kazalo, da štipendije za študij v tujini ponujajo na vsakem vogalu. Toda Andrejina mama je o svoji hčeri že takrat rekla, da bo zagotovo uspela s svojo vztrajnostjo in odločenostjo, da gre študirat sodobni ples v tujino, saj pri nas ni te vrste šol. Izkazalo se je, da je imela mama prav, čeprav ji najbrž tudi ni bilo ravno lahko, saj je vedela, da bo morala večino denarja za življenje Andreja zaslužiti s honorarnim delom, štipendije in denarna pomoč pa je bilo treba odšteti za šolnino. Zdaj po diplomi bi se lahko vrnila domov. Toda, IrrIv lote» fiodiplomn kega študija - je bil seveda prevelik. Predvsem ni kar tako uspeti pri strokovni komisiji, ki je izbirala kandidate za podiplomski študij. Obenem pa tudi ni kar tako, da je ta londonska plesna šola naklonjena mladi Kranjčanki, saj ji je velikodušno naklonila pol potrebne šolnine. Andreja za zdaj sploh še ne razmišlja o drugih pogojih, ki jih zahteva bivanje v tujini, vendar pa je ne skrbi pretirano. Če bo dobila dovolj pomoči za šolnino, potem se seveda razume samo po sebi, da bo tako kot vsa tri leta doslej vse vikende in najmanj tri do štiri dni na teden honorarno delala v eni od restavracij v bližini Šole. V tujini je pač tako, da je treba za najemnino sobe, za prevoze in prehrano zbrati denar s honorarnim delom. Zakaj še eno leto študija? 'Krivo je najbrž moje bivanje v Kaliforniji. V zadnjem letniku se mi je uspelo uvrstiti med študente, ki si jih londonska šola izmenjuje s Kalifornia Institut of the Arts v bližini Los Angelesa. Trije meseci si) sicer zelo kratek čas, pa vendar je drugačen način dela, na katerega naleti študent, najbrž izredno pomemben. Medtem ko v Londonu pri študijskih projektih sodelujemo izključno Študenti plesa, pa je ameriška izkušnja nekaj posebnega prav /ato, ker sem lahko sodelovala s študenti različnih usmeritev. Imela sem priložnost spoznavati koreogra fijo ne na tradicionalen način, pač pa skozi organizacijo, koordinacij O dogodkov na odru. Pri tem smo imeli seveda tudi odlične tehnične pogoje, od gledališke dvorane in odrsko tehniko, ki jo v tem relativno kratkem času spo/naš, kot jo pač lahko spo/naš. Ob koreografiji sem kot dodatne predmete izbrala še filozofijo, po slušala predavanja o filmu, videu. In seveda razmišljala veliko o tem, kaj hočem delati," pripoveduje Andreja Rauch. kalilornijska izkušnja je bila kot kale odločilna. Odkrila je, da lahko soustvarja ples, plesno predstavo tudi s kamero. Plesno izražanje skozi film je bilo zanjo nova izkušnja, s katero se je hotela tudi kasneje dodobra spoznati. Bolj se je ukvarjala c Irnrpngrafijo, bolj ji je postajalo jasno, da za svoj izraz vsebino. Zdaj hočem odgovore. Mislim, da je bila moja odločitev za londonsko šolo pravšna: kakšna pa naj bo dobra šola, če pri študentu ne spodbuja nenehno vprašanj, ga sili v iskanje odgovorov," razmišlja Andreja Rauch, ki je v zadnjem letniku s tako imenovanimi ambien-talnimi predstavami, ki so del učnega .načrta, iskala odgovore na probleme, ki jih zastavlja koreografija določene predstave. Predstavo je kot videoprojekt uporabila tudi pri izjemno zahtevnem sprejemnem izpitu za podiplomski študij. Andreja Rauch si bo naslednje dni privoščila nekaj počitnic. Potem bo spet iskala finančno pomoč, da bo zbrala še preostali denar za šolnino. Za ostale stroške je ne skrbi preveč. Če je ves svoj londonski študij preživela tako kot večina tujih študentov ob honorarnem delu, potem tudi ni bojazni, da ne bi zmogla kaj podobnega še eno leto. Morda ne bo ravno stregla zajtrkov v bližnjem hotelu, ali med počitnicami barvala učilnic, da Je prislužila dovolj za letalsko vozovnico, bo pa našla kaj drugega. Prl dvaindvajsetih letih in s študentskim indeksom v žepu ni nič nemogočega. Prepričana pa je tudi, da to slednje velja tudi za finančno po; moč, ki jo še zbira. Kar je zdaj sredi poletja videti še zelo nedoločeno, se utegne jeseni pokazati drugače - na primer Kot pritrdilen odgovor min-istrstva za kulturo, da ji podaljšujejo potrebuje kamero. Svojo plesno postavitev bo določala / gibanjem plesalca m kamere V prostotu. Pravzaprav je karneta nov, druga čen zorni kot, s katerega je mogoče ustvariti plesno predstavo - ne nazadnje tudi brez kamere. "Škrat ka, globlje, ko raziskujem in odkri vam probleme koreografije, več je vprašanj, več odgovorov potiebu jem. Kot da bi nenehno odkrivala nove in nove prostore / neznano štipendijo, morda oilgovoi katen fondacij, ki imajo sklad za slliH'"J|11i. na tujem. Andreja sploh ne t,V(,jt, da ji ne bi uspelo. Ce ji je lls'^(u odplesali s počeno kostjo na FjLj leve noge štiri ponovitve P*e^e^| nastopa v zaključnem P()1 J0|a-programu, potem bo temu sv'1- |, iemu m navidez sila krhkemu letu / jekleno voljo najbrž iis|^' y kaj drugega, kot pa le /brati d< /a šolnino. • Lea Mencinger se Na Gorenjskem so pivo Union radi pili že v letu 1913 Pobrskano po spominu Ni ga v Žireh, ki ne bi poznal Vinka Mlinarja, založnika in voznika piva Union. Ohranjanje družinske dediščine. Selo pri Žireh, 22. julija - "Moj ded je že v letu 1910 s konji in vozom zalagal gorenjske 'oštarije' s pivom Union," se rad pohvali njegov vnuk Miran Trček. Očitno je bila dobava in prevoz piva že pred vojno donosen posel, saj je, zdaj že pokojni Vinko Mlinar iz Sela pri Žireh prav iz Ljubljane, skozi Skofjo Loko in po Poljanski dolini Gorenjcem vozil hmeljni napitek. V spomin na njegovo delo je njegov vnuk Miran Trček ohranil številne dokumente in pivske steklenice; polnilec piva in črpalka pa imata že kar arhivsko vrednost. Še živi spomini na deda "Ja, prav, pa pridite. Bom malo pobrskal po spominu," mi je po telefonu povedal Miran Trček. Vsa družina se je zbrala okoli mize in se pridružila sproščenemu klepetu. Odprl je staro črno knjižico Delavske bukvice in začel: "Tule je spričevalo oziroma potrdilo o njegovi izobrazbi. Pri založniku piva Mengeške pivovarne Franu Koma-nu se je leta 1908 izučil za voznika in kmalu zatem začel sam iz ljubljanskega Uniona dovažati pivo. V pivskih sodih ali pa v zelenih steklenicah ga je pripeljal do Sela in ga spravil v ledenico," je razložil vnuk Miran in pokazal na še ohranjeni del starega poslopja. Ledenica, kot ji še danes rečejo, v kletnih prostorih je bila zaradi dvojnih sten, med katerimi sta bila led in žagovina, zelo hladna. Menda je ta led zdržal od zime pa vse do vročega poletja. Domačija pr'Cenet, kot se po domače reče, spada med najstarejše hiše v Selu. V Loškem urbarju iz leta 1921 so vaščani zasledili, da so bile že tedaj v kraju tri kmetije in predvidevajo, da je bila njihova kmetija ena izmed prvih. "Iz te ledenice je s pivom oskrboval približno 20 okoliških gostiln, imel I Približno takole so nekdaj polnili steklenice "Ali je bilo pivo v steklenici s keramičnim patentnim zamaškom prav tako okusno," se sprašuje Miran Trček Sestra Milena se ob pogledu na črpalko piva spominja otroških let, ko so se med to dedovo zapuščino tudi igrali pa je tudi precej zasebnih odjemalcev. S to dejavnostjo se je ukvarjal pred vojno v letih 1910 in 1920. V tem času je v gostilni v Srednji vasi spoznal svojo bodočo ženo Franco, ki mu je velikokrat pomagala. Zaradi bližine italijanske meje sta jo skupaj velikokrat prečkala in trgovala tudi na tisti strani. Ob podiranju naleteli na 'zaklad' "Vse te stvari sem našel v veliki leseni skrinji, ko sem podiral s slamo stari del hiše. Našel sem celo kovani denar, ki pa na žalost ne vem, kam sem ga vtaknil. Skrit je bil v luknji v zidu kot kakšen pravi zaklad," se smeje spominja Miran. Vsi ti dokumenti, kuverte z njegovim žigom in stare pivske steklenice ga spominjajo na deda in ki mu veliko pomenijo, hkrati pa imajo neko vrednost. Posebno zanimiva pa se mu zdi knjiga dolžnikov, v kateri je zapisa- nih kar nekaj rednih odjemalcev, ki svojih dolgov niso pravočasno poravnali. Kljub moji radovednosti imen ni hotel izdali, ker so bila zapisana pred mnogimi leti in naj zato ostanejo skrivnost. Iz podstrešja so prinesli težko kovinsko polnilnico piva, s katero je ded lahko naenkrat napolnil kar štiri steklenice in črpalko za črpanje piva iz velikih sodov, izdelani v letih med 1890 in 1910. "Štiri steklenice natakneš na tele pipce, na drugi strani pa po cevi teče pivo. Prav zanima me, če bi taka reč delovala še danes," se hudomušno sprašuje Miran. "Veste, menda se je moj ded tudi doma lotil varjenja piva, pa mu očitno reč ni šla od rok." Ohranil se je tudi velik plakat, ki je nekoč visel v veži in je danes že toliko dotrajan, da se ne more več razbrati letnica izdelave. Gre pa za reklamno fotografijo delniške družbe Pivovarne Union v Šiški, ki dokazuje, da je Pivovarna že takrat znala poskrbeti za reklamo. Pivo je imenitna pijača, ki se pridobiva tako, da kvasovke prevro ječmenov (pšenični) slad ob dodatku vode in hmelja. V tovarni najprej pripravijo slad, nato pivino, sledi fermentacija pivine s kvasom (pretvorba sladkorja v alkohol in C02), potem pa mora pivo še zoreti. Povprečno ima pivo od 2-6 odstotkov alkohola, 3-13 ekstrakta in 0,2 -0,4 C02. Ohranili za naslednje rodove "Žal mi pa je, da nisem spravil lesenih zabojev, kamor so nekoč spravljali s slamo obložene steklenice piva in nekaj delov starega tovornjaka na verigo, s katerim je kasneje moj ded prevažal pivo". Da zapuščina Vinka Mlinarja ne bi propadla, se je pravnukinja Mojca odločila, da v sobi uredi spominski kotiček za vse najdene stvari. Tako se ga bodo lahko spominjali tudi naslednji rodovi. • Monika Kubelj Maks Vrečko in Igor Maher Gorenjska • Gorskokoksarski vodnik Gorsko kolesarjenje je eden najatraktivnej &h športov v strmem vzponu, Gorenjska pa kakor ustvarjena za ljubitelje te zvrsti kolesarjenja. Knjiga je nastala v sodelovanju Igorju Maherja, avtorja Velikega kolesarskega vodnika po Sloveniji, in domačina ter dobrega poznavalca najbolj skritih gorenjskih kotičkov. Maksa Vrečka. Rezultat večlet-n<'ga kolesarskega odkrivanja in raziskovanja l£ 35 temeljito opisanih in prernerjenih kolesarskih tur. V knjigi je v nekaj kratkih in izčrpnih Poglavij predstavljeno kolo s potrebno opre-m°. priprava na vožnjo ter pravila obnašanja Sorskega kolesarja v naravi. V krajšem Poglavju o principih pravilnega treninga ter tehniki vožnje so koristni napotki za vse tiste, ki bi radi kolesarili čim bolje pripravljeni in brez poškodb. Jedro knjige tvorijo opisi izbranih tur. Vsak opis poleg težavnosti in zahtevnosti vsebuje točen opis poti, iz izrisanih diagramov pa so lepo razvidne vse razdalje, višinke razlike vzponov in spustov ter zahtevnost opisane ture. Natančno vrisane poti, fotografije in navedbe vseh obiska vrednih zanimivosti ob opisanih turah pa še dodatno olajšajo orientacijo. Natančen in uporaben vodnik po Gorenjski je žepnega formata in primeren za nošnjo s seboj. Razveselil bo tako nedeljsko kolesarje kot poznavalce. Tokrat v Gorenjskem glasu predstavljamo Rdečo pot po plečnatem hrbtu nad žirovsko kotlino Zirovski vrh je doživi enega ^pomembnejših obdobij zgodovine pred nekaj leti, kO « }t Zaradi rudnika uranu znašel na naslovnicah vseh časopisov. Sprva SO bile novice polne Navdušenja, saj je uranova ruda obetala dolgotrajno preskrbo z energijo V tedaj novi h'drski elektrarni V Krškem. Kasneje se je navdušenje DOK-8lo, rudnik so zaprli, ostala pa s" ugibanja <> škodljivosti rud nika in jedrske energije nasploh ter Zgodbe O čudnem krompirju,' da 0 ljudeh M &oyorimo. Zirovski vrh je del Škofje mkega hribovja. Navezuje se "" sosednje Rovte, kot s skup !?° besedo označujemo hrt-f°vje med Vrhniko, Logatcem "' cirmi. Tudi Polhograjskl dolonuti kot vzhodni sosedje Pokrajinsko sorodni. Sre <''vrt v zavetju plečatega hrbta '-irovskega vrha. Hrbet se strmo končuje v ozki tesni ob Sori. Prav ta tesen daje ravnini pri Žireh videz kotline in jo ločuje od spodnjega dela Poljanske doline. Zato je razumljivo, da iirovska pokrajina upravno ni bila vedno vezana na Skofjo Loko in Gorenjsko, kot je to sedaj, ampak tudi na Logatec in Idrijo. V reliefno razgibanem Škofjeloškem hribovju je umirjeni hrbet /irovskega vrha kar nekakšna izjema. Na neprepustnih paleozojskih kanuu nali, ki ga gradijo, je površje bolj položno m umirjeno, čeprav so številni potoki vrezali kratke doline. Večino /irovskega vrha grade rdeče obarvani skrilavci in peščenjaki, ki jih strokovnjaki poznajo pod imenom groedenski skladi. S svojo živo barvo, ki so jo posodili tudi prsti, povsod izdajajo prisotnost. (e hoče mo spregovorili o njihovi star osti, se nabere kar 250 milijonov let Poleg rdečih so na /irovskem vrhu tudi sivi skladi podobni' starosti /nam so predvsem zaradi rudišč urana, ki so jih nekaj časa izkoriščali za proizvodnjo reaktorskega goriva. Rudnik je bil v severovzhodnem delu /irovskega vrha pri Gorenji vasi. Zaobljeni hrbti in neprepustna podlaga so povzročili, da je bil Zirovski vrh od nekdaj, točneje od 16. stoletja, ko se je začelo naseljevanje teh krajev, privlačen za naselitev. Več kot polovico površin sicer porašča gozd, vendar so mu iztrgane številne obdelovalne površine Okoli samotnih domačij, ki so se ugnezdile na vršnem slemenu ali na poloinejših delih poboči/, predvsem prisojnih, /uradi upravne razdelitve so kar tri naselja Z imenom Zirovski Vrh: vzhodne bregove zasedata Zirovski Vrh nad Gorenjo vasjo in Zirovski Vrh nad Zalo. medtem ko zahodni breg, ki je še pred kratkim sodil k logaški občini, pripada en ostavno Žirovskemu Vrhu. Pod Golim vrhom, najvišjim v dolgem hrbtu, SO domačije Golega Vrha, domačije zahodnega dela nad Soro pa so združene v Kladje. Kot že rečeno, Žiri ležijo v razširjenem zgornjem delu Poljanske doline. Nekoč je bilo v tej nasuti ravnici ali kotlinici več ločenih vasi, ki pa so se sčasoma združile v enotno naselje. Današnje središče je nekdanja Stara vas, ki se je razvila na sotočju 4 Račevo. Stare Žiri pod strmim Taborom so danes s Soro ločene od novega središča. Nastale so ob križišču poti, ki je iz Poljanske doline vodila proti Logatcu in Idriji. Dolgo je bila pomembna tudi pot, ki je vodila direktno v Vipavsko dolino in po kateri je proti morju potovalo predvsem lesno bogastvo, v obratni smeri pa vino. Zato pogosto slišimo, da je skozi Žiri tekla vinska pot. Močan razvoj kraja v zadnjem stoletju je vezan predvsem na čevljarstvo. Sloves močnih, trdnih čevljev, ki so jih izdelovali domači čevljarji, so v svet ponesli Žirovci, ki so odhajali na sezonsko delo in ob tem nehote reklamirali kvalitetne izdelke, za katere je sčasoma začelo prihajati vse več naročil od vsepovsod. Iz te tradicije je izšla tovarna obutve Alpina, ki je še danes gonilna sila razvoja kraja in širše okolice. Preden krenemo na pot iz Žirov na Zirovski vrh, se lahko na hip pomudimo še pri njunih imenih. Obe sta vezani na bukvin plod žir. Večina gozdov je bila nekoč listnatih, predvsem hrastovih in bukovih. Ker so gojili precej več prašičev kot danes, so jih pasli tudi v gozdovih, kjer je bilo obilo želoda in žira. Seveda gospoda gozdov ni prepustila v pašo kar zastonj, ampak je za vsako žival pobirala dajatev, imenovano žirovščina, bodisi v obliki denarja ali pa plečeta zaklanega prašiča.Kotlino zapuščamo skupaj s Soro. Za Selom, ki je skoraj že združeno z Dobrače-vo kot delom 'Žirov, se pod Zirovskim vrhom dolina nenadoma zoži. Po edinem naselju pravimo najožjemu delu Fu- žinske tesni. Divja dolina s silno vodno energijo je bila privlačna le za fužinarje, ki so se tu naselili v 16. stoletju. Na Fužinah zapustimo cesto v ozki dolini in se podamo v strmo gozdnato pobočje. Še pred odcepom pa se lahko za hip zadržimo ob potoku, ki priteka s tega pobočja. Kot mnogi sosednji potoki tudi potok v Maharjevi grapi premaguje strmo pot k Sori z manjšimi ali večjimi slapovi. Zaradi višine Maharski slapovi sicer ne zaslužijo posebne pozornosti, vredno pa si jih je ogledati že zaradi čudovite barvne kombinacije, ki jo v zelenju gozda ustvarja belina razpenjene vode na rdeči kamnini. Z višino strmina pojenjuje in ob cesti je vse več samotnih kmetij. Te pripadajo Kladju, katerega ime izdaja močno odvisnost od gozdov, saj naj bi bilo kladje kraj, kamor zvlečejo hlode in jih skladajo, da jih nato pozimi spravijo v dolino. In res je Kladje na takem kraju, od koder drže strme drče v dolino. Iz Kladja prispemo ob lepih pogledih na Poljansko dolino in gore v ozadju do Žirovskega Vrha. Prehod je skoraj neopazen, saj so ob poti le samotne kmetije brez vaškega jedra in če nismo posebej pozorni, ga bomo spregledali. Podrobnosti o tem izletu (tehnični opis, zemljevid, višinski diagram), pa tudi o številnih drugih lahko poiščete v knjigi Veliki kolesarski vodnik po Sloveniji založbe Sidarta (telefonska naročila 061/ 1613473). OSNOVNA ŠOLA ŽIROVNICA Zabreznica 4, 4274 Žirovnica, tel./fax (064) 801 170 Razpisujemo prosta delovna mesta in vabimo k sodelovanju ustvarjalne sodelavce: - UČITELJA ANGLEŠKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA za določen čas z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoj: predmetni učitelj ali profesor angleškega in nemškega jezika - KNJIŽNIČARJA V ŠOLARSKI KNJIŽNICI za določen čas s polnim delovnim časom Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: OSNOVNA ŠOLA ŽIROVNICA, Zabreznica 4, 4274 Žirovnica. O izbiri bodo obveščeni v osmih dneh po sprejemu sklepa o izbiri. Blaž Ogorevc, Blaž z Blaževe ulice "O krokodil moj, kateri hudir je tebe prinesel v Odeso, kako ti je bilo ime, kje si se rodil, kdo te je ubil, ga sprašuješ. A on ti samo nemo zre v obraz. Nič ne spregovori." To je tista jeba, zaradi katere zbiraš krokodile, "našopane" krokodile "V Škofji Loki je bila nekoč restavracija "Hrana" in tam sem prvič slišal besedo poflodrat. Babo poflodrat. So rekli, da flodranje pomeni specifično obdelavo lesa (v SSKJ flodrati - am. z barvanjem ponarejati lesno teksturo: flodrati pohištvo, flodran -a -o: orehovo flodrana omara). Specifična obdelava lesa, v študentskem žargonu tudi neobvezen spolni odnos. Eno babo poflodrat torej pomeni, da specifično obdelaš les. Pa naj potemtakem sufražetke protestirajo, če hočejo." Blaž Ogorevc je tisti pisec v reviji Mladina, ki ga preberejo vsi ali skoraj vsi. Tisti, ki jih zanima samo politika, tisti, ki berejo samo kolumne, tisti, ki prisegajo le na film, redni bralci Mladinamita, tisti, ki konzumirajo le strip v zadnjem delu in Diarejo v prvem, celo tisti, ki le pogledajo, kje bo naslednji koncert njihove priljubljene skupine in kako je bilo v četrtek na koncertu, ker se ga nikakor ne morejo spomniti... Vsi. Ko sem ga dobil na telefon, mi je Blaž dejal, da ne ve, za koga bi on sploh lahko bil zanimiv, a je le privolil v sredo ob petih popoldne pri Čirotu na gradu. Da bo tam pil pivo. Dolgo smo sedeli tam gor v "kafiču" na Škofjeloškem gradu. In debatirali o marsičem. Hodni, babah, Škofji Loki, "našopanih" krokodilih, tequili in močeradovcu, čevlju na okenskem napušču... Tudi neverjetne zgodbe boste prebrali in kdo ve, če res niso take, neverjetne namreč. Blaž že ve. "Precej nepovezano sem govoril, mater sem te zajebal, to boš imel dela tole skupaj spravit," je po petih urah ugotavljal Blaž Ogorevc, Mladinina in škofjeloška legenda. Pred vami je, drage dame in dragi gospodje. Blaž in Gorenjski glas Starejši kolegi iz uredništva so mi povedali, da si nekoč pisal o gostilni Pri Meru, kjer, da so imeli kegljišče... "Takrat smo pisali o furmanskih gostilnah po Poljanski in Selški dolini, ampak to mi je že malo ušlo iz spomina, je že precej let od tega. Spomnim pa se, da smo se prekucnili z enim spačkom (službenim, op. I.K.). Pravo pizdarija imo naredili." Dreku milimeterček /a milimeterčkom Tvoje pisanje Blaž je pravzaprav nekje na meji med novinarskim in literarnim tekstom, naj beseda teče o potovanju s tovornjakarji po Rusiji ali o tvojem odnosu do Tita. "Ponavadi pride do zoprne zadeve, do trenutka, ko hočeš biti perfekcionist in takrat pozabiš pisati novinarsko, to se pravi poročila o cenah paradižnika na trgu. Poročila ni težko narediti, ampak, ko želiš vso tisto slast dobiti, ko si pijan od besede, pišeš o tem, kako je neka ženska prišla skozi vrata, kako je migala z ritko..., velikokrat celo pozabiš informirati. V vsaki redakciji je potrebno ustvariti pravo ekipo. Recimo, redakcija Mladine, kjer je deset, petnajst pišočih ljudi, mimo tajnice, hišnice in teh seveda, je potrebno imeti enega, ki ima vse informacije, ki je prodoren v podatkovnem smislu, pri nas JC to Ali Zerdin, njega imam zelo rad, potem treznega člove- ka, ki vse skupaj komentira. Matijo Graha, velikega hlebe -tača... hmmm, no..." Marcela Štefančiča? "Marcela, ja in kakšno zadrto sufražetko, kot je Melita Zaje, da je ekipa kompletna, pa je zraven treba dobiti še dvornega norca. Zato imajo mene. Začel pa sem kot nekakšen kulturni urednik na Tribuni..." Koliko je od tega? "Precej že. Nekaj več kot dvajset let sem ze redno zapo slen na Mladini. Pri Tribuni pa sem bil iz šestdesetih na sedemdeseta. Tribuna je bila takrat zelo ostra, ampak ker smo preveč gofljali, so nas nekaj za par let ustavili. Mladina je bila takrat politično informativno glasilo ZSMS-ja. Po dveh letih odstranitve, so nas odstavljene kadre vendarle spet skušali porabiti. Bili smo tam kot eni nesrečniki, zelo pridni, da smo sploh službo dobili. Vendar pa je hi I vseskozi en drek v naših srcih. Tiste drekce smo potem milimeterček za milimeterčkom, ko smo šli gor po stopnicah, dajali ven. Na koncu, ko smo šli v tako imenovano Slovensko revolucijo, operno vojno ali kako se že reče, pa smo lahko preskakovali kar po dve stopnici, v enem koraku dve stopnici. Istočasno smo imeli šest procesov zaradi ver balnih deliktov..." Zloglasni 133. člen? "Znameniti 133. člen. Oblast nam je bila, to moram priznati, precej naklonjena. Na teh pro cesih so nam vedno dajali mlajše, ljubeznivejše sodnice. Spomnim se Draga Demšarja, koje šlo za članek "Mamula Go Home..." Se spomnim, ko Mladina ni izšla, ker je bila zaplenjena. Takrat sem prodajal Mladino v Trjiču? "Ja, v drugi polovici osemdesetih. Dobiš vabilo, ki pravi, če ne boš prišel, potem bo jeba. Prideš na sodišče. Sodnica pride po hodniku in ti reče, o zdravo. Se preden greš pred sodnico, se pojavi naš advokat Drago Demšar, pa ti reče, Blaž, kaj pa ti tukaj delaš. Rečem, če (i ne veš, ki si moj advokat, potem tudi ja/ ne vem povedati, zakaj sem tukaj. Reče, saj vem, kaj delaš tukaj, samo. zakaj si prišel. Jaz pa. da zato, ker piše, da me bodo drugače privedli. Pa pravi, veš, kaj naredi, čim hitreje, čim oeopazneje "spi/dr od tukaj, Horvata v/emi /raven in se dobimo v Tavčarjevem hramu... Od teh procesov ni bilo VSe skupaj nič." (ireva naprej, ja/ sem pripravljen, ti sprašuješ, ja/ samo odgovarjam... "Veš zbiram "nalopane" kro kodile. Doma imam tri." "Našopane" krokodile? "Tega zadnjega sem kupil v Odesi I i lai Pojeva pesem v Gradnikovem prevodu pravi: "... Porazgubile s° st-' že meglice, odletele so če/ polje ptiee, s.mm jaz in l.uh Sida vi h si /reva drug drugemu nemo v obla/.." On pijanec stop tam in gleda vrh gore. Kupim krokodila, melei in pol, ves /biiam n.isopane" krokodile. Name sto očk ima take plave bleščeče liiukulce. "NaŠopan" krokodil Ko /večer pndes pijan 12 l |iibl jane domov, se zazre!v njegove OČi m ga gledaš O kiokodil moj, kalen luulii |c tebe pi me sel \ (kleno, kako ti jc bilo ime. k|c si se rodil, kilo le jc uNl. ga spi.isu|es A on |j samo nemo /ie v obrti/, Nič ne spregovori." "Zatreskan sem v Skofjo Loko" Bova rekla kakšno o Loki? "O Škofji Loki." Ja. To, da se človek rodi prav v Loki, je zagotovo naključje, kaj praviš? "Je naključje. Kjerkoli se rodiš, e..., je naključje. In to, da sem ja/. jaz, tudi. Lahko bi se rodil kjerkoli drugje. Ilmm... gledam tole Metko, dramski) igralko, ki je zamurka..." Trdinovo. "Trdinovo ja. Jo poznaš? Ko* je hodila na AGR1T, Mladina je bila takrat na NazorjeVi in smo hodili pit v "Kavo", je prišla Metka, mala /anuirka. Skoraj se ni zavedala, da je črna. Vprašal sem jo, ti Metka, od kod si pa ti doma Vsi smo pričakovali, da bo rekla Hnrkina laso ali kaj takega. Metka pa (Blaž spakujoče po Štajersko), čuj i/ Maribora. Vsi smo se zdrznili. Videla je, da ji ne verjamemo, pa je popravila, no nisem ravno i/ Marihoia. i/ ene vasi tam zraven sem in točno se zavedam, da to, da sem se rodil v I okt. imam Verjetno V krvi. Nimam pum.u nih genov i/ Burkinc laso. gOtOVO pa jih imam i/ k.iksne Avstrije Ce bi prednike posl avil v vrsto, bi gOtOVO dobil kakšnega.ki m Slo\euee. enega, ki se je vtaknil noter..." Bi ga izbrskal? "Hi ga. Ce ne \ tretjem pa v četrtem rodu Samo mene to ne briga, ja/ sem Skol|eloe.m. kei sem se v Škofji l oki rodil, kei sem tu vse stvari preživel, ker govorim ikofjelolko . kei odločno vztrajam pri finti. da sem SkofjeloČan. Točno vem. da mi včasih Skofja I oka \/kipi m imam tako imenovano domOtOŽIC pO tujini. Ko sem diugjc. pa iin.im /el|o po Škofji i oki, po diugih. po pi ijaflnih in po vsem lem /alieskin sem \ skofjo I oko Ko zjutraj vstanem, se včasih tako počutim Škofjeločana, da si mislit ne moreš. Postanem kar sebičen, dam tinto pit tistim, ki nimajo pojma, kaj je Škofja Loka. Na Loko sem izjemno navezan, izjemno... hmmm, dobro sem zagnjavu..." Torej, Loka je prva liga? "Popolnoma. Prva liga. Loko imam rad, imam pa še to srečo, da se poznam s tako ljubeznivo generacijo..." Katero...? "Od letnika 1949 do letnika 1955." Kam se vidi z okna tvoje sobe, ko vstaneš? "Gledam na Koširjev most na Selško Soro, na tako imenovani Kap'cinarski most. Če se pogleda gor proti Vinearjam, LTH, je mogoče videti račke. Imam namreč neko vražo, da če se račke pojavijo tam gor nad jezom, to pomeni, da bo srečen dan." Od Funt'ka do zgubljenega čevlja Drujina Ogorevc Je Muru meščanska drujina? "Popolnoma meščanska." Oče in mama, sta obadva od tukaj? "Ne, mama je i/. Ljubljane, oče je iz Škofje Loke. Kako je dobil mamo? Kolikor jaz vem, je bilo tako. Mamin brat je bil nekakšen pesnik in je umrl v internaciji na Rabu, očeta pa so med vojno, on jc bil bivši strojevodja, ki je zaradi vida moral iti preklapljat vlake, ki so ga enkrat "/listili" skupaj. Bila je tragedija. Moj oče se je takrat prišel zanimat /a svojega prijatelja in mama mu je, bila je še zelo mlada, verjetno tudi zelo lepa, potožila o tej nesrečni smrti. Pa sta se malo objela. Oče je med vojno staknil jeliko, jetični bolniki pa so bistveno bolj seksualno... hmmm, tega /dravniki še ne znajo pojasniti. aktivni. Kot, da bi bua [etika afrodizijak, in potem je flodral, flodral mojo ubogo mamo Štirje otroci smo bili." Štirje? "Ja, sinovčki. Sploh še nismo bili pri pravi zavesti, pa je oče leta 1954 /e umrl. Ja/ sem kot tretji rojen leta 1951." Mladost ste otroci potem preživljali sami z mamo. Se je še poročila? "Nikdar več se m poročila [udi ona je po fotrti dobila jetiko, pa je šla potem \ bolnico VeČ ali mani smo živeli po mteiuatih V I oki je bil tam. kjer je sedaj hotel ii.insiuiisi iim je bilo mrsl no (V/ počitnice, ko se jc internat ra/pustil. sem bil slu /ahnik od neke gospe profCHOl ue Zjutraj Ob osmih sem pi isci k njej V siu/bo m delal stvari, kol eiščenie spomenika ničnega rajnega očeta, hodil sem \ trgovino, obiral češnje, plel na VrtU, Sieei me jc /atiiala. .i jc bil lep poklic Zelo pomembno jc, da se ti kot služabniku poniju določen občutek re\olucionai nosti. Ona je po učiteljsko lekla tole in tole boš naredil, jaz pa. da "no problem". Narediš, ampak pljuneš pa v kavo." Sistem bivše vojske? "Služil sem v Kranju, mene so dali v vojsko v Kranj, samo so me zelo hitro vrgli ven iz vojske, zaradi tega, ker sem imel hmmm... Diagnoza je bila taka - shizofrenija akuta sa jače izraženom maničnom depresiv-nošču, psihovegetabilnom labiT nošču i suicidnošču." Meni to ni uspelo, da bijM prej odpustili iz vojske. "Ena stvar me je pri fantih iz Škofje Loke, ki so sicer fejst dečki, blazno presenetila. Da so me celo obsojali, ko sem prišel ven iz vojske. Rekli so, ti si tak drek, da še vojske nisi mogel odslužiti. Ampak potem, ko je JLA zgrmela, ko so se vsi odločno javili na slovenskost. so pa začeli, saj ti si bil Pa mogoče še najbolj pameten, ko so te prej odpustili iz vojske." Domače ime pri vas je...? "Funt'k. IV Funt'k. Moj oče je namreč bil malo bolj hecna OMbo, v lokale je prijezdil konju, imel jc drevir:itiep,A V1"'1 šiča, zamurca za služabnika, o njem Škofjeločani vedo več povedat, kot pa jaz. Ne veffl koliko je vse to resnica, so pa to škofjeloške legende. Bil pa je tudi navdušen na predvojnega loškega pesnika Antona Funtj ka. Moj oče je v pijanosti vedno kakšno njegovo pesem blebeta' in od tod se ga je prijelo UM Funt'k. In ime je pri hiši tudi ostalo." V svoji "zakonski" kari0 si poskusil dvakrat. Otroci^ "Iz prvega zakona imaB« hčerkico, iz drugega pa sinčki-Maja je stara 24 let. ze'° luštkana je, sin pa jih ima 21 ■ .SV kaj vidite? "Uh, seveda. Hčerka je sedj v Ljubljani, ima najgršega na svetu..., ne vem. kaj I1-ljudeh. Kaj misliš, da ii"'1 akvariju, piranhe..." Nič krokodilov, sanioj^-ranhe? "Piranhe. Ja dvakrat seffl SL' poročil, obakrat s Srbkmi""" Bil pa sem tudi poročna p'"-J Borcu Beletu in Marku Brecjr Obadva /daj Živita z drugoj ženskama in obema je An.ina. Ko je Boie dobil *L iano. Brecelj ni hotel biti siajj in je po celi Sloveniji |sk' Aiiano. Našel jo je." Kdo so bile tvoje priče? "Prvič je bil Ivan Volarič - Feo iz Kobarida. Moj zelo dober prijatelj. Za drugi zakon pa mislim, da sploh ni bil veljaven. Za pričo sem imel mojega brata Roka. Poroka je bila v Zagrebu, kjer je prišlo do nekega čudnega naključja. Pridemo v Zagreb, peljali smo se v različnih avtomobilih. Hčerki najstarejšega brata Janeza sta bili takrat še majhni. Rok, ki naj bi bil priča, se je nekaj pačil pred punčkama, brcnil z nogo in čevelj mu je zletel v prvo nadstropje neke zgradbe in padel na napušč okna. Zgleda neumno, ampak je bilo res, lahko preveriš pri bratu. Rok je potem šel gor v zgradbo in pozvonil v tistem stanovanju, kjer potrebna le svinčnik in papir. To je najcenejša umetnost, niti klavirja ni treba imeti. Saj, hrup v duši čutiš, kakršenkoli že je. V gimnaziji smo imeli šolski časopis, Podlubniške iskrice ali nekaj podobnega, takrat sva bila s Petrom Mlakarjem sošolca..., no on je potem enkrat "čofnil". Bila je učiteljica Zupančka, midva pa sva sedela tam kot navadna bebca. Na uredniškem sestanku so bili prispevki obravnavani v pričo vseh. Tudi midva sva oddala svoje prispevke in čakala, kdaj bodo kaj objavili... Čakala sva do konca, ko je učiteljica pametno izjavila, pesnik se rodi, ne pa naredi." Torej nič? limono in soljo. Sem rekel, ne, mi v Škofji Loki tequilo pijemo kar tako. Vsi so si mislili, kakšnega bebca in nekultiviranega domorodca imajo tam. A ni hudir, da sem šel kasneje v Mehiko in prišel tudi v Tequilo, majhno srednjeameriško mestece. Tam imajo take pijače sto različnih imen in ne le tequila. To bi bilo tako, kot bi za vse alkoholne pijače v Sloveniji rekel, da so pleterske sli-vovke. Ko pa je več imen in okusov, ta je hruškovec, oni česnjevec..." Ta je najboljši. "Česnjevec je malo nevaren, ker je veliko alkohola v njem." No, najbolj piten je? "Zelo dobro se pije, samo ne se "Ne, nič. Taka je Škofja Loka. Boji wj bi bil čevelj, saj brez čevlja ne se ljudi, ki se jih ni treba bati, sprejema . ^C1U UUU1" sc WFi ■ moreš m za pričo. Pozneje mi je pravil, pa tiste. katerih bi se bilo treba bati. zbuJa! P° nJem' če se 8a napiješ. Petra obsojajo, ker je nadškofu Rode- NaJ se vrnem k zgodbi. To, kako ti tu dal vedeti, da sta erotika in vera med seboj zelo povezani. Da stare babe takrat, ko postanejo tako imenovani tretji spol, v tistem trenutku hodijo k zdravniku ali k župniku." Enega si izberejo? "Enega si izberejo, da jim čisti libido. To je pač potrebno. Peter je zame čisto v redu." Tista generacija je bila najbrž res dobra se mi zdi? da je ven prišla ena baba v "šlafroku", nekoliko pomanjkljivo oblečena in on je rekel, izvinite pala mi je cipelica... Ti boš mene in je zaloputnila vrata. Medtem ko se je brat pogajal za Čevelj, se je obred začel. So rekli ta in ta naj prideta gor, midva z Emilijo sva Prišla gor, potem njena priča. Marina ji je bilo ime, zdaj pa Rok Ogorevc. V tistem trenutku je zavladal rahel molk....... Rok je pač reševal svoj čevelj, pa je pristopil brat Boris. Khm...khm... ja izvolite, in se je delal za Roka. Moj drugi zakon torej sploh "i bil realen. Zdaj že pokojni brat poris se je podpisal kot Rok. Varoval je bratovsko zavezo." Precej na hitro si zamenjal ženo, "To je bila generacija, ki ni bila več realsocialistična, že smo bili uporniki. Eni so bili za Beatlese, drugi za umetniki pijejo tequilo, je samo spre nevedanje, to je popolnoma zgrešen sistem. V Mehiki vzamejo kozarec, dva deci. petnajst, vanj vržejo debelo zrnato sol, pa limonetko in vse skupaj "sklumpajo". Čez naliješ še paradižnikov sok. Po nekaj letih se je zgodilo v isti družbi. Spet, kaj boš pil. Tequilo. oni pa spet krožniček, rezinico limone, sol. Jaz. sem spet ruknu s prve. oni pa. ja Blaž, a se nisi naučil piti tequile. Mi v Škofji Loki še vedno tako pijemo tequilo." V umetniških krogih pivo, kot pijača ni ravno cenjeno. Bolj se Rolling Stonese. Jaz sem takrat ravno prakticira vino. spoznal Borčija Beleta (Buldožer), ki "\/ umetniških krogih so na to Mogoče povprašujem po spominih iz Afrike? "Odločno sem zatreskan v debele zamurke. Ne vem, če boš tole mogel kje uporabiti, ampak: Jaz nimam kompleksov do vlačug. Bil sem v Parizu in sem si želel biti prijatelj s kurbami, tako kof recimo Tou-louse Lautrec. Iskal sem stik z vlačugami, da bi od njih tudi jaz dobil tisto, kar so si privoščili na začetku stoletja..., ampak v Evropi tega ne dobiš več. Samo lažnivec si lahko, nič drugega. Lažnivec, kot so tisti šoferji, ki razlagajo, potem pa sem prišel v Frankfurt, dobil eno babo v "herz.hausu" in sem jo tako poflodral, da je rekla, nič ti ni treba plačati, naslednjič samo pridi. Šoferji so največji lažnivci na svetu. V Južni Afriki pa je tako. Greš tja noter, če si kurbir, ne govorim, da sta vidva kurbirja, ampak flodrala bi pa tudi. In če jo flodraš za denar, to stane 20 randov, vsega skupaj kakih 10 mark. Za tako akcijo se odločiš, ko si pijan in nisi najbolj razpoložen, pač dokazuješ sebi in okolici. Greš torej in flodraš tisto babo, potem pa ugotoviš, da ti olaguma pada dol, s kurca..." Da je že malo "švoh"? "Da je švoh. Pa rečeš, no saj "Šel sem iz zakona v zakon tako Je še danes m0J zel° dober P.nJatelJ< s različni pogledi. Eden je tale. Tisti, ki je vse vredu, kar grem. In ona gredo na vino, tisti se začnejo od reče, pazi, jaz sem Zulu in če življenja počasi poslavljati. Tisti, ki še jaz fukam, potem fukam. Ni- mislijo nekaj časa živeti, pa vztrajajo kamor ne boš šel, zdajle boš pa pri pivu... fukal, da se reče. Ti pa še kar. Znani so tvoji zapiski o "močer- oprosti bi kar šel. Ne jaz sem i.;--f-\-:--j. Zuln shaka zulu. od mene ne adovcu", žganju, v katerem /e tudi rekoč iz ene postelje v drugo. Jaz Osebno trdim, da niti ena od teh bab, sem jih imel, ni bila slaba. Tu noter (pokaže na glavo) je bilo malo jebe. Zdaj bi se poročil le še na bogatijo, t° je jasno. Na bogatijo, da bi se sredi "°či, že proti jutru, zbudil in da bi v nievu šuštele debele krave, da bi se Prebujale v kurjem dvoru rejene gosi, Pitane piske, to bi se še šel. Če pa je govora o čisti lepoti, potem bi se pa samo s kakšno zamurko še poročil, lebelo zamurko. Zatreskan sem v debele /amurke... Drugače sem pa Zelo /v,st človek." Po dveh zakonih? _ "Po zakonih ravno ne ampak sicer W sem /sest. Tudi Mladini, že 20 let." katerim sva bila za Doorse in Jimija Morrisona." In potem z dolgimi lasmi na pot v Indijo, kot si pred nekaj meseci omenil tudi v tekstu v Mladini? "S prijateljem Vojcem. ki je danes profesor na srednji šoli v Kopru. Z njim sva šla prvič v Indijo... Prvič za tri mesece, drugič sva tam ostala dlje. Bila fikcija* sva proti nirvanistom. oni so imeli vedno neko varnostno službo. Alkohol je bil prepovedan, hašiš pa si lahko kadil, LSD si lahko jedu. Mi v Indijo nismo hodili zaradi ideologije, raje smo malo pili viski in se šli tisto "fknver povver" Babe pa to... Sovražil Kem i.iLn ii.i. lua.inc boom nii vanisle, ki so IZ hipijevstva delali ideologijo. močeradov in ga delajo v Poljanski dolini. Koliko je to res in koliko Floder in specifične obdelave ."Škot|,, i ,,ka je... strasno pripoved- nisk" mesto. Besede poflodral se P*em Izmislil sam. slišal sem JO od •očarmv. Rekli so, pa sem dobro tisto DoflodrCA m sem pač povprašal Jrata, I mislijo l,a- kaj pomeni beseda flodrati. Vsi Ik-s i" d'' SL'm sc I82 i/m'slil te »Sj ' a ni res. Pravzaprav pa, Se °*mo na besedo v onomatopoeta 11 s")isiu, so zvoki fJod, Hod! flod, Cu,lS orgazem, flodrrr to neobvezni spol c'tična obdelava lesa" tirajo drug les ' polni odnosi Mizarji vsak rrrr..., ze v besedi sami skoraj i>rga/em th*dr ni zvestoba? 1 "Poflodraš lahko kakšno, zakaj ne, Je so ■ dan Bo Moka s Petrom Mlakarjem ln neobjavljene pesmi ftfgfo doma, malo v internatu A ^mlimnazila"v Škofji Loki "Gimnazija. Mojiočc se danes sliši obč vedn!!J'V V'roCck' P'av/aprav sem še h'ti si l ? 1,1 občutljiv. Želel sem ampak bil sem i/redno ''I S lil i ""vunjiv. # .l i l i sen Zf»to S , kil' P(K,obnega, a je bilo °d ficES . vci tehničnih sredstev C°P'čcv, platen..., za pesnika pa sta \e rečem, da OiSVa bila pokvarjena, samo vse tiste mastne norveške pičke z maslenimi joški in debelimi ritmi pa sva z Vbjcem so\ lazila." Kako tequilo pijejo v Škofji Loki ali o pijači Pesnik? "Veš, kako je to. Umetnost mi je veliko pomenila. Kot tepec sem zvesto hodil na otvoritve razstav in podobne dogodki- m lam doživljal tudi velike sramote. Po otvoritvah razstav je ljubljanski umetniški "jet set" ponavadi sel na privatno žurko, tako za prijatelje ko [j bom namigil, pojdi dol čakal te bo avto, z njun pa na žurko. Počutil sem se tako pomembnega, ubogi Škofjeločanček, buksl. /da| pa so se mi odprla vrata drugega sveta. luksuzno stanovanje, tako s tremi kopalnicami, tušem \ vsaki..., skratka stanovanje ljudi, ki so živeli na veliki nori Pa so mi rekli, Blaž, kaj boš pil, boš viski, boš vodko, morda tequilo. Viski in vodko sem do takrat že pil, pa sem rekel, teuuilo bi. Rečem na zdravje, oni tudi, in zuc spijem vsebino kozarca. Vsi so me gledali kot bebca. Kako, a ti ne piješ tequile z. "Tu se spet lahko vrnem k Škofji Loki. Zatreskan sem vanjo in v škofjeloške hribe, ln če kakšno stvar malo napihnem, še vedno mislim, da je resnica popolna. Za močeradovca so se zanimali celo v Amsterdamu. Namesto tega, da se sekiramo, ali smo sprejeti v NATO ali ne, pa v Evropsko skupnost in podobno, zakaj raje ne odkrijemo jetija... V tem smislu se mi zdi še bolj logično razmišljati o močeradovcu. Vsak farmacevt ali pa kemik ti bo lahko povedal, da so to izločki sluzi, pri močeradu v manjših količinah halucinogeni, v večjih pa celo smrtni. Pri kuhi žganja je potrebno le obvladati pravo metodo, kako zgrabiti žival... Pri tem moram povedati to, da se ljudje začnejo zanimati za stvari šele, če so resnične. Zato vedo, da je tudi tisto 0 močeradovcu bolj ali manj resnica, zagotovo pa ima trdno osnovo. Je pa res, da pri takih pisanjih sam rad /bežim v literaturo. Šli smo gor v Polhograjske Dolomite prišli na kmetijo in rekli, ata, a se pri vas lahko dobi kakšen "šnopc" in so oni rekli, da ni problema. Ko pa smo vprašali po močeradovcu, pa je dejal, ne, ne tega pa mi tukaj ne kuhamo. Spodnji sosed pa ga je lani imel. Aja, saj zadnjič ga je prinesel gor en liter. Pa smo ga začeli pit. Od alkohola si samo pijan in si bebec, močeradovec pa je halucinogen. Kolega sem tisti dan izgubil nekje med potjo, jaz pa sem na poti navzdol objemal bukve, upam, da me razumeš. Odšle kan sem bil, kot če bi prilel / drugega planeta. Hodil sem od bukve do bukve, objemal sem jih 120 na uro, bile sto tako lepe, stasite." Flodr drugič, pa še o babah Pri branju tvojih tekstov bralec dobi občutek, da ti je anatomija ženskega telesa precej domača. "Upam, da razumeš, ženske v večini primerov morajo biti vabljive tudi anatomsko, ("e niso, potem je jeba. Se nima smisla ukvarjati s kakšnimi posušenimi babami v sarkofagih. Ženske so lahko zelo lepe, ampak jaz odločno naspiotujem kodeksom lepote. Ženska mora biti taka, da jo imaš rad. Na svoj način mora biti lepa in... debela zamur-ka, tudi če ima hotentotski predpasnik, če veš, kaj je to..." Dolge sramne? "Ustnice, ja." Zatreskan v debele zamorke. To bi bilo dobro malo temeljiteje razdelati. Zulu shaka zulu. od mene ne pride nobeden, ki ne fuka. Na koncu ugotoviš, da te zgrabi..." ... po kakšni posebni metodi. "Je, je, one imajo posebne metode in zato imam rad tako imenovane debele zamurke." Pravijo, da so tapravi "švalerji" tisti, ki gredo tudi z grdo žensko, ko je potreba. "Specifično grdih žensk ni. So grde. priznam, da so grde, ampak... to finto boš razumel, zadnjič smo šli z Marcelom v Muenchen in smo se zgovarjali na to temo. Marcel je naredil dobro analizo, on pogleda po 8 filmov na dan, takih in drugačnih, da so hardeore porniči tehnično isto kot soft porniči. le da imajo še tisto..." Koitus? "To ja. V hardeore porničih nastopajo največje lepotice, na lepem pa jih začnejo šišati tako imenovani "home video", gospodinjski porniči. Ko vidiš žensko, malo mozoljčkov na riti, nima pobrite pičke, ima dlake do riti..., tiste babe postanejo bistveno bolj erotične kot lepotice i/, hardeore porničev. Domači video posnetki so trend. Ljudje bistveno raje gledajo, ne več angele, ki so v nebesih, ampak svoje sosede. Mislijo si, a saj si tudi ti taka... Zelo redko se zgodi, da imaš za sosedo neko angelsko bitje, to je bolj za kapcinarje in za take ljudiv angelske zadeve namreč. Bistveno bolj te vzburjajo babe, ki so čisto normalne. Navadne ženske, mogoče so še lepše malo povešene joške kot pa silikonske." Še o njih, ženskah namreč Miša Molk, bi napisal kdaj kakšno "storijo" o njej? "A jaz?" Ja, kakšno ekspertizo. "Midva sva z Miško stara prijateljčka, ona je še vedno lepa, ampak... Videl sem jo pred NUK-om. Tam pri spomenikih je peljala psa. Jaz pa sesm bil spodaj ravno v nivoju, da sem jo videl v trebušček. Na sebi je imela body, tako,da sem ji lahko gledal noter v popek in pod popkom je imela že celuhtis..." Aaaa...? "Jeste". Poteze staranja se že kažejo, če ne toliko na obrazu pa na trebuhu." Ampak Miša je še vedno... "V vsakem primeru..." Naslednji tekst o ritih in razno Kaj bo tvoj naslednji tekst? "Jutri gremo na morje (v času objave intervjuja jc obisk obale že mimo)." Iz tega bo kakšen tekst? "Ja... teoretično grem dol." Gledat plažo? "Ne, riti. Riti? "Riti so precej zanimive, ker..... menda si ljudje dajo tudi rit operirat, povečat ali pomanjšat... Hočem reči, rojen si z ritjo, kakršno pač si, tako imaš. Enako je z. joškami. In to je tista različnost, ki pritegne. Mislimo, da so pičke več ali manj iste, osebno pa trdim, da imajo pičke, če se jim posvetiš, vsaka svojo individualnost." "Valda" ima? "Različne so." Kot so različne face. Samo še nekaj me zanima. Zakaj so tvoji teksti v Mladini vedno v drugem delu revije, kot za razvedrilo, uno pod razno, in ne na četrti, peti strani? "Čisto enostavno zato, ker so ljudje strašno zainteresirani za politiko, jaz pa o politiki ne razglabljam. Jaz sem za naslednjo stran. O politiki imam človeško mišljenje, politika pa zgleda, da ni človeška zadeva. In jaz tam noter zvisim." • Igor K., foto: Janez Pelko K:\Cl\AL\ISKE IGRE Računalniško tehnična trgovina MIŠKA MR.CD-ROM ŠUMI Electronics d.o.o. Glavni trg 16, 4000 Kranj Tel.: 064/360-350, fax: 064/360-355 LESTVICA NAJBOLJE PRODAJANIH IGER: NOVOSTI V JULIJU: Naslov: 1. PREMIER MANAGER 97 (Gremlin) 2. MOTO RACER {Electronic Arts) 3. A. T. E Gold (Janes) 4. NEED FOR SPEED 2 {Electronic Arts) 5. RED ALERT (Westwood) 6. VVARCRAFT 2 (Blizzard) 7. GRAND PRIX 2 (Microprose) 8. MDK (Shiny) 9. THEME HOSPITAL (Bullfrog) 10. X-W!NG vs TIE FIGHTER (Lucas) Naslov ocena: X-COM: APOCALYPSE (Microprose) 94 % DUNGEON KEEPER (Bufrfrog) 89% CARMAGEDON (SCI) 95% INDEPENDENCE DAY (FOX) 69% 688{i) Hunter/Killer (Janes) 87 % ECSTATICA 2 (Psvgnosis) 82 % CARMAGEDON SCI Ocena: 95 % Cena: 7290.00 MouseMan se vozi z avtomobilom po mestnih ulicah in pri tem povozi starko, za to dejanje dobi 1000 točk. Vsak pošten, moralen človek bi rekel, da je to nemogoče, toda to in še več je možno v igri Carmagedon, kjer je glavni cilj premagati tekmece in povoziti pešce. Na začetku izberete spol ter ime vozečega pobijalca, tip avtomobila (če ste dovolj dobri), progo in prebijanje se lahko začne. Pri vožnji ste omejeni s časom, ki ga lahko pridobite s prevoženimi pešci, živalmi ter razbitimi nasprotnikovimi avtomobili. Igro začnete na 99 mestu. Mesto pridobite tako, da zmagate na določeni progi. Zmagate pa lahko tako, da prvi prevozite cilj ali pa, da uničite vse nasprotnike (to so znane osebnosti kot naprimer O. J. Simpson). Pri igri je treba pohvaliti izvirnost, zvok, grafiko (VGA ali SVGA) ter podporo za 3D pospeševalce, ki jo lahko snamete z Interneta. Vsem, ki boste kupili to igro želim čim bolj divjo vožnjo, vsem vašim žrtvam pa počivanje v miru. Minimalna konfiguracija: Pentium 75, 8MB RAM, DOS ali WIN 95 Igralna palica: FIREBIRD 2 Gravis Ocena: **** (4/5) Cena: 12900.00 Spet je tu testni kotiček igrlanih palic, ki ga vodi naša Mrs. CD-ROM. Ker gre Mrs. CD-ROM ta mesec na dopust, se je hotela lotiti testiranja visoko kvalitetne programibilne igralne palice, ki zdrži njene zahteve tako na soncu kot pod vodo. Ko sem to slišal, sem se odločil, da jim dam Gravisov Firebird 2 v testiranje. Takoj ko ga je zagledala, je pripomila, da je ročka precej podobna BlackHavvku, ki ga je testirala prejšnji mesec. Toda po točno štirih neprespanih nočeh je ugotovila, da je to več kot le navadna igralna palica. Odlikujejo jo naslednje stvari: 13 programibilnih gumbov, programibilen osemsmerni HAT, Throttle, težko podnožje (morda ga ne premaknejo niti morski valovi?) ter uporabniško prikazni programski paket, ki ga dobite zraven. Igralno palico priporoča predvsem tistim, ki so vam všeč letalske in vesoliske simulacijske igre. Minimalna konfiguracija: katerikoli PC, Game Port DOUBLE PLAY Activision Ocena: 84 % Cena. 5690.00 To je kompilacija dveh dobro znanih arkadnih iger: Prva je Earth Worm Jim, kjer vodite super prva Jima skozi njegove pustolovščine. Druga igra se imenuje Pitfall, kjer pomagate ubogemu Harrvju rešiti njegovega očeta iz rok hudobnega Zakelua. Za povrh pa dobite v paketu 6 gumbno igralno ploščico PC Game Pad 6. Vse podrobnejše informacije dobite na internet strani: www.activision.com Minimalna konfiguracija: 486-33Mhz, 8MB RAM, WIN 95 NOVO NAGRADNO VPRAŠANJE: Skoraj vsi ste vedeli, da je MouseMan plavolas, žal nisem smel upoštevati odgovora bralca, ki je napsial, da je MouseMan čisto brez las. Kaj moremo, več sreče prihodnjič. Tokrat bo nagradno vprašanje še lažje, glasi se pa takole: Naštejte mi vsaj tri založnike računalniških iger (npr.: Sierra On-Line)! Odgovore pošljite na naš zgoraj omenjeni naslov, lahko pa se kar osebno zglasite v naši trgovini. Ker je julij mesec dopustov, se tam kar najlepše imejte, mi pa bomo v tem času pridno delali in za vas v prihodnjih mesecih pripravili kakšno računalniško tekmovanje. NAGRADE: 1. Igralna ploščica Gravis PC GAME PAD 2. PC CD Igra RENEGADE 3. majica F1 grand prix NAGRAJENCI prejšnjega meseca.- 1. Kolenc Maja, Prebačevo 73 Kranj, dobi BlackHawk palico 2. Novak Katja, Pipanova 18, Šenčur, dobi PC igro 3. Kejžar Franc, Kranjska 12, Šenčur, dobi majico Za vas pripravil: Mitja Kaštivnlk MouseMan Podjetje za proizvodnjo, video zastopanje in trgovino d.o.o. Kranj, Smledniška 58, 4000 Kranj, tel./fax: 064/320-041 TOP 10 NAJBOLJ IZPOSOJENIH FILMOV V PRETEKLEM MESECU 1. STRIPTEASE (Striptease) Demi Moore 2. ALCATRAZ (Alcatraz) Sean Conner/ 3. ŠKRALTNA PLIMA (Crimson Tide) Gene Hackman 4. ERASER (Eraser) Shcwarzenegger 5. DAN NEODVISNOSTI (Independence Day) Will Smith 6. MISIJA NEMOGOČE (Mission Imposible) Tom Cruise 7. TVVISTER (Tvvister) Helen Hunt 8. KO SI SPAL (While You Were Sleeping) Sandra Bullock 9. MOJ OČKA HEROJ (My Father The Hero) Gerard Depardieu 10. ZMAJEVO SRCE (Dragonheart) TRČENI PROFESOR (Nutty Professor) - komedija Profesor Klump (Eddie Murphy) je dobrodušni debeluh, ki enolično življenje zabija na fakulteti, v običajnih družinskih problemih, v običajnem slabem ljubezenskem življenju in z nenavadnimi 180 kilogrami sive teže. Vse diete in telovadni poizkusi so padli v vodo. Ostalo mu je le upanje v uspeh čudežnega poskusa, na katerem predano dela. Vonj po ženski, prelepi kolegici Carli (Jada Pinkett) pospeši ta proces: iz brezoblične vreče maščobe se spremeni v atletskega, privlačnega in neustavljivega ljubljenca žensk. Novi zapeljivec kmalu ni več kos svojemu drugemu jazu in moči čudnega napitka.... Prvič prikazani posebni efekti, izvrstna glasba in vrhunski igralci James Goburn, Larry Miller, Dave Chappelle, John Ales vas bodo nasmejali do solz. FLED (Fled) - triler V tej dinamični akciji sta dva nevarna, po značaju različna si zapornika, vržena v divjo bitko s sovražniki na obeh straneh zakona. Po grozljivem begu pred zaporniškimi tolpami postaneta zapornika Piper (Laurence Fishburne) in Dodge (Stephen Baldvvin) zaveznika, prej pa sta bila nasprotnika. Zadeva postaja vse bolj nevarna in smrtonosna, naenkrat jima vsi želijo smrt. Brez primernega skrivališča, z možnostjo, da izgubita prav vse, začneta iskati ključno stvar za njun obstanek -računalniško disketo, ki bi razkrila vrhunsko prevaro. Fled vas s svojimi akcijskimi akrobacijami, potegne v najbolj vratolomno avanturo, ki se je kdajkoli pojavila na ekranu. Pretekli mesec smo vas spraševali, v kateri televizijski nadaljevanki se je pojavil Will Smith. Pravilen odgovor se glasi Princ iz Bel Aira, nagrade pa prejmejo: 1. nagrada: 14 dni brezplačne izposoje filmov -Jan Križaj, Alpska 61, Lesce 2. nagrada: en teden brezplačne izposoje filmov -Primož Okom, Sp. Desnica 188, Zg. Desnica 3. nagrada: vpisnina v videoteki Lipa -Matjaž Hvasti, Brez ob Savi 44, Mavčiče Naloga, s katero si lahko prislužite nagrado: V katerem filmu, ki je pred kratkim polnil kinodvor-ane pri nas, je igral Eddie Murphy? Med pravilne odaovore bomo razdelili naslednje nagrade: 1. en teden brezplačne izposoje filmov v videoteki Lipa, 2. prazna videokaseta, 3. vpisnirm v videoteko Lipa xxxxxxxxxxxxxx Rešitev vpišite v kuponček, ga izrežite in pošljite na gornji naslov. REŠITEV:_____ Ime in priimek: Vaš naslov: Piše: Božo Benedik Brez Blejcev tudi Bleda ni 12 Nekoč znamenit hotel - danes le še skromna zelenica okupacije je hotel zasedla okupacijska Ko že opisujemo številne prve hotele in policija. Tu je ostala ves čas vse do konca Vojni čas pa je hotel in njegove lastnike še posebej prizadel. Za časa gostišča na Bledu, ne smemo pozabiti na Hotel Petran na Mlinem štev. 42. Prvotno vojne. Zatem so se v njem nastanili domači vojaki - JA - in ga zatem je bila tu pritlična kmečka hiša. Zaradi povsem dotrajanega zapustili. Težko je zelo ugodne lege na obali jezera, ob cesti, razumljivo, da so ga v letu 1948 še ki je peljala v Bohinj, je tu zrasla podružbili - takšnega, kot je pač bil. Ni bil več primeren za bivanje, vendar je zadnji lastnik še prebival v njem do svoje smrti. Potomke, tri hčerke Julka, Angelca in Cilka so nekaj časa prebivale v začasni leseni hiši na vrtu, zatem pa zapustile Bled, le še pokopane so na domačem blejskem pokopališču. Hotel so leta 1975 podrli. Danes spominja nanj le še skromna zelenica, od hotela in poznane Černetove družine romarska in nato furmanska gostilna, katere začetki naj bi segali že v 18. stoletje. Še eno prednost je imelo to gostišče, poznejši hotel. Od tod so vozili pletnarji romarje in izletnike na otok. Tako je bil obisk ob raznih praznikih in sezonskih mesecih zagotovljen. Tudi številno okrasno drevje posebej še kostanjev drevored ob gostišču je dajal tamkajšnjim obiskovalcem prijetno senco za počitek, za odmor. V začetku 19. stoletja je bil lastnik tega gostišča Jakob Klinar. Njegov sin Janez se je leta 1830 poročil z Jero Kotniko-vo iz premožne rodbine iz Verda pri Vrhniki. Bilo ji je šele 17 let. Vendar usoda je hotela, da ji je mož že leta 1838 umrl in tako je bila prisiljena, da je sama prevzela vodenje gostišča. Bila je podjetna, saj je vodila svoje gostišče in pozneje že hotel vse do svoje smrti leta 1893 - okoli 50 let. Ko je gospodarila v hotelu "Petran", kot mu je nadela ime, je užival hotel velik ugled. Sem SO hodili zelo visoki, znameniti gostje kot avstrijski kancler Klemen Meternich. Njemu je „ , . „, . . x„ . .. uri t pa m več sledu na Bledu. Ob koncu se postavila na obali prav majhno restavra- r"'" Y™ T1*, , , cijo. Sem so hodili in se tu shajali *** bcsedl ° imm" te?a hotea< *? 3 poznani gostje iz Ljubljane kot vojvoda e*™m_ potsnoval po ^U^mka^ Žiga, baron Lazarini, pa tudi naš pesnik Miha Černe z lovsko trofejo - medvedom. France Prešeren s svojimi prijatelji iz burjevskega kopališča. Ruardovi gostje iz gradu pa so naročevali pojedine kar z rogom. Najbolj je slovela Jerina kuhinja po postrveh, pečenkah na ražnju in drugih izbranih jedeh. J era Klinar je že leta 1875 dvignila gostišče za eno nadstropje. Omenimo še to, da je bil to prvi hotel na Bledu, ki je bil v slovenskih rokah Ob smrti J ere Klinar je prevzel posest s',r"vll(' zopet na noge. Kot spomin na njen edini sin Viktor, poročil se je priletno Ivano Kettejevo, svojo sestričiu pet ran so dali stari gostilni, kjer se zdravil, ime Petran. Druga pripovedka pa 'Otrok nista imela, poslovanje hotela pa /"'"'• *P<>»"»i<> P* Kristusovih ran, ki so jih gledali na križu, ki jc stal <>n jezeru, kjer so se vkreavali romarji za na je začelo pešati in izgubljati na popularnosti. Viktor Klinar je zato dal svoje premoženje leta 1898 v najem Mihu Černetu z Boh. Bele, leta 1904 pa je hotel prodal za 25.000 II. Novi lastnik Miha Černe (1805-1947) je povečal jvo; hotel, ga posodobil hm lurk()Vl m ,„ „„„ ,,/„„„/ kni V* čas do konca druge svetovne vojne-Takšno razlago tega imena še danes številni domačini na Mlinem pripoveduje' jo - le z manjšim popravkom, da naj bi P1'* Kristusovih ran pomenilo pel križev na bližnjih razpelih. Še najbolj verjetna razlaga pa naj b najprej leta 1922, zatem pa še v letih 1929 in 1930, ko je Bled doživljal veliko prenovo. Posebej vabljiva je bila hotelska terasa, poraščena s košatimi kostanji, tu pa so se ob obali kaj rade zadrževale Številne ribe, ki so jih hranili romarji, izletniki in gostje. O tem nam pripovedujejo tudi številne stare raz.glcihucc. bila, du i .viru to ime od enega GLAS vsak torek in petek Za časa Jere Klinar je nekaj časa hotel nosil ime "Erzherzog Sigismurul", ker je baje nekaj časa tu letoval knez tega imena. O imenu Petran pa je nekaj pripovedk. Dr. Rudolf Andrejka meni takole: Po prvi pripovedki naj bi roparji napadH starega krošnjarja, ki se je vračal skozi samotno Zako iz Bohinja na Bled-Zadali so mu pel ran, sam pa se je zavlekel v ribičevo kolibo ob jezeru. Mlinčanke so ga zdravile in stregle tako, da so ga otok. To znamenje naj bi ljubljanski trgovce Andrej Ješenek, ko je z.iilal hišo za hotelom Petran, hotel prodati v Zelece-Tega pa Jera ni dopustola, ampak ga Je odkupila in postavila ob glavni cesti prl i nI Še eno posebnost naj ometiimo. Hotel tamkajšnjih vašeanov, ki mu je bilo Petran je bil posebtj zanimiv za goste iz Peter. Vsekakor so te pripovedke Z.ani' Hrvaške, iz. Zagreba in Češkoslovaške. rnive in jih ne gre pozabiti. t Tako všeč so nam bile pozdravne besede iz vašega NAJSTniškega slovarja, da smo jih kar posvojili. Upamo, da vam je vsem prav in da nam tudi ta veliki bralci ne zamerijo, če se pogovarjamo takole po svoje. Kaj počnete med počitnicami? Hojla! priporoča med svetovnimi klasiki; gremo v videoteko in si naložimo tono najboljših akcijskih filmov za deževne dni; ko smo sami doma, dojidla nvijemo CD planer in ravno na pravo glasnost poslušamo svoje naj naj štiklce; potepamo se pod dežniki in -—y i--------------j— Pol jih je že skoraj mimo, julij pa je bil bolj kot samemu sebi podoben pelerinami; celo v kino zaidemo in v muzej, to zna biti poleti posebno hladnemu in deževnemu septembru. Ampak mi, ki smo stari takole med doživetje, zlasti če te tja ne sili nihče od odraslih... Uh, še veliko bi lahko eNAJST in devetNAJST leti ali se počutimo tako mlade, znamo iz našteli, pa vemo, da imate sami še bogatejšo domišljijo! Kljub temu vam domišljije potegniti čudeže in kljub vremenu počnemo vse sorte: beremo avgusta želimo več sonca, toplote in poletne klasike: bazen, morje, hribe, knjige, ki jih med letom nimamo časa, šola pa nam jih tudi ravno ne na kolesu in kar je še takšnih zgodb. Čao! Vprašaj kozmetičarko Koža, naš največji organ O koži in njeni negi vas zanima toliko različnih stvari, da kar težko sledimo vašim vprašanjem. Tokrat nekaj splošne izobrazbe o negi, da čez poletje ne pozabite nanjo, prihodnjič pa bomo spet odgovarjali na vaša povsem individualna vprašanja. Koža je največji organ človeškega telesa. Pokriva vse telo in ni na vseh delih telesa enaka. Z vsakim delom je prilagojena funkciji. Najtanjša je na vekah, najdebelejša na dlaneh in podplatih. Pokrita je z dlačicami, v koži so žleze lojnice in znojnice. Koža notranje organe loči od zunanjega sveta in jih ščiti pred škodljivim delovanjem zunanjih dejavnikov. Na koži odseva utrujenost, nerazpo-loženje, živčna napetost in duševna preobremenjenost. Koža je tisti organ, ki najbolj pripomore k lepoti človeškega telesa. Zdrava in lepa koža je odvisna od pravilne nege in splošne higiene. Na splošno lahko trdimo, da je tudi zdravje odvisno od pravilno negovane kože. V teh poletnih mesecih si torej privoščite vse tisto, kar si sicer ne morete in kar bo koristilo tako koži kot siceršnjemu zdravju. To pa je veliko gibanja v naravi, dovolj spanja, sprostitve in zdrave prehrane z veliko sadja •n zelenjave. • Kozmetičarka Ana Mali NAJST nasveti Pretanjena umetnost koketiranja Kdaj če ne med počitnicami je priložnost za romanco! Ampak punce včasih ne vedo, kako uloviti .dobrega tipa, na katerem jim je obtičalo oko. Nasvet: nikar takoj ne navali s polno paro, da se tip ne prestraši in pobegne. Dobro je torej poznati pravo mero, tudi zato, da ne izpadeš popoma budala Občutek za besede Saj vemo. da bejbe preveč čvekamo, ampak pri osvajanju se ne obnese najbolj. Namesto poplave besed, s katerimi bi se rada lotila svojega cilja, raje začni na bolj prefinjen način. Opazuj tipa - če denimo zardi za vsako figo, ga vprašaj: kako ti uspe še vedno zardeti? Tako mu daš vedeti, da se ti zdi to privlačno. Občutek za oblačenje Bi bila rada izzivalna kot Pamela Anderson? Fantom je ta simbol seksa nemara res všeč, ampak če bi -v vsakdanjem življenju naleteli na tak prsat in razgaljen kaliber, bi jih najbrž na mestu kap. Zato pri osvajanju nikar ne posnemaj njenega stila oblačenja. Obleci, kar ti pristoji in v čemer se dobro počutiš: če je to minika, oprijeta majica ali srajca, zavozlana nad golim popkom, toliko bolje. Ce pa so kavbojke in široka majica, tudi prav. Da se le ne tepe s tvojo osebnostjo. V nasprotnem primeru je videti, da si "oblečena za na lov" in "divjad" beži v galopu. Občutek za stil Fantom gre na živce neumno koketiranje. Zato razvijaj svoj stil. Fante denimo želi impresionirati s svojo spretnostjo na rolerjih. z vožnjo na motorju ali s poznavanjem računalnika. Tvoj stil je morda poznavanje glasbe Kelly Familv, igralcev Obalne straže ali pa celo sama obvladaš glasbo, kak inštrument ali imaš igralski dar. Razvijaj te svoje darove do popolnosti. Ne le zaradi osvajanja, tudi zaradi sebe. Občutek za dotik Če fanta kar naprej grabiš za roko, objemaš ali na podoben način iščeš telesni stik, prav tako lahko občuti, da ga loviš. Zato bodi z dotiki kar se da previdna. Da ti je blizu, mu daš vedeti z drobnimi kretnjami: poberi mu las z majice, dotakni se ga bežno, ko kupujeta sladoled, ali pa mu v kinu rahlo stisni roko, ko je na platnu ravno kaka grozljiva scena. Spoznavamo NAJSIniški žargon Poznavalci, da se ti zrolal NAJSTniški žargon vas je res FULL pritegnil. Nekateri ste se naravnost studiozno lotili zadeve in poslali izdelke, vredne občudovanja in nagrade. Da nestrpnost ne bo prehuda, najprej 0 tem, kdo si je prislužil nagrado. L nagrado, IZLET GORENJSKE-GLASA , PO IZBIRI dobi VANJA BKGIJŠ; Deteljica 8, Tržič 2- nagrado, naj frizuro v frizerskem salonu Sama Bonclja prejme Urša p«ljanšek, Visoko UWC. nagrada je majica Gorenjskega Klasa, dobi pa jo .lana Stern, Huje 27, Kranj. Preden pojasnimo, kaj je odtehtalo ravno v prid treh nagrajenk, Podelimo le tri tretje nagrade tittim, ki so pravilno uganili smisel naslednjih besed: sfajtat se (pretepati se), stekati se (razumeti se), razturit (narediti Prepričljivo, suvereno, iiepiein.u'l|i Vo), bluziti (brezciljno tavati ali »rez zveze govoriti), iti v lajf (iti ven, zabavati se). Nagrajenke (spet gume bejbe) »o: Melita Skumavec, Cesta v rovte \KK Jesenice; Nina ()hid. Sinokue 90, Žirovnica, in ^»lena Kožuh, Voklo 12, Senčni. Punce, hvala ea ustvarjalno sodelo Vtnje, nagrade sledijo. »lovsr im js(iiisi.<»(/(i j«»:ik« Vanji Begul |e bila zamisel o 'tkanju slengovskih besed tako gkc\ da se izdelala kar NAJSTmš P rtovar, v katerem najdemo več k°' 200 besed. Ker je /,uW \a Preobsežna, da bi jo objavili v SMoti, izberimo le nekaj najbolj •Očnih, po abecednem redu seveda. JJgtesclna angla JW brei denarja biti broke S*den fant čevlji COti Suzi c«»ek i večjo t n/uro fiupoglavec denar - keš, cvenk, penezi darilo - gifti domača glasba - goveja muska dolgo časa govoriti - imeti debatni krožek fant - tipo film - ni uvi glasba muza govor - spič govoriti neresnično - dati na ogenj hamburger - hambi jesti - futrati se kondom - ola guma končni Izlei končn košarka - basket kakor - kao likovni pouk - likec mamilo - fiks-mai ilniaua tiavea možgani - mozag, slama nemščina - dojča nasmeh - smajl neprisoten bili - odklopljen neveden - brc/ mo/ga, breinsov osvojiti fanta - zapeti ga ocena pet - fajla ocena ena bal, šus. kolac oprosti sori pogovor - čvek po/uek /lonk pijan biti - biti v minusu pesem - štikle, komad polizanec sline ra/umeš stekaš, kepčaš super ZakOti, pena lonce pripeka lev« kurjo slika, fotografija fotka špneati pouk zaliti uklon ton Učitelj prfoks veliko ljudi folk /al]iihl|en /alovan zmenjeno - deal zmešalo se mu je - zrolalo se mu je za rdet i - /a farbati Urša fulf rastura ... najstniški žargon namreč, saj je besede iz tega besednjaka sistema- Počitniška nagradna igra Počitnice potičnice Nalašč smo se malce poigrali z naslovom, kajti tale čas je lahko tudi malce odštekan, ko pa nam ne grozijo običajne šolske zagate. No, potem ko smo doživeli neverjeten odziv z vašimi slovarji iz NAJSTniškega žargona, vas vabimo k še eni nagradni igri. Tokrat vam ne bo treba toliko mozgati, saj so vendar počitnice. Tekmujemo namreč, kdo bo posnel najbolj domiselno počitniško fotko. * Ste vrgli koga v bazen? * Je kdo med vami naredil nepozabni salto na rolerjih ali bajku? * Ste imeli pena party in se vam je posrečil dober štos? * In ste vse to uspeli posneti na film? Nič lepšega! Torej nam svoje najboljše izdelke pošljite, ocenila jih bosta naša profija, fotoreporterja GORAZD in TINA, zmagovalec pa bo deležen zanimive nagrade. Nagradna igra teče do konca poletja. Do 31. avgusta bomo zbirali vaše fotke, septembra pa razglasili zmagovalca. Tedaj bomo izdali tudi, kakšna bo nagrada. Seveda bomo fotke objavili. Imejte se NAJ NAJ NAJST in vse to fotografirajte! tično razdelila po tematiki. Med njenimi šolskimi naj omenimo: maturanc, poprave, končn, klas, zabit, zabatit in zakoličit, kema, mata, tehna, dojča, fiza, angla, slova... Pri zaljubljenskih domišljija dela s polno paro: bit zacopan, zalizat se, zafarbat, zakuhat, copat in zapenat (zapeljevati), a maš žensko, tipa... Med pozdravi (nekaj smo jih že uporabili tudi na naših straneh): čao, ajol, mej se, uživej, se slišmo, hi, long time no see, oj, ojla, kva j' ' dej, yo. Komad nima pomena le v glasbenem izrazoslovju, temveč lahko pomeni tudi zelo. Paf si tedaj, ko si šokiran, faca tedaj, ko si zabaven, jodlaš ali nakladaš tedaj, ko govoriš zelo neverjetne stvari (tedaj ti lahko kdo reče tudi "da nau" ali "ne me basat"), če pa govoriš traparije, ti lahko očitajo, da gnojiš. Ženska je lahko tudi člove-kinja, bejba pa je malce šovinističen izraz zanjo. 11 <»ijjpol(inf. ogledali tudi deželno razstavo v H<>rovl)uh. Razstavo pod naslovom "Vse je lov si res velja ogledati, saj so jo skupaj t^PjuviU avstrijski in slovenski strokovnjaki. •ukljueek (ilasovegu izleta prihodnjo soboto bo k Mariji Snežni na Veliko planino dopustniških dneh v zgodnjih večernih urah, avtobus bo peljal v obratni smeri kot zjutraj. Prispevek k stroškom (avtobusni prevoz, ladja, zajtrk, popotnica): 2.900 tolarjev za naročnike Gorenjskega glasa in družinske člane (če ste za leto 1997 plačali celoletno naročnino, pa zgolj 2.400 SIT). Za nenaročnike: 3.900 tolarjev. Za petčlanske gorenjske družine še vedno velja na Glasovem izletu : enemu družinskemu članu omogočamo brezplačen izlet po formuli "4 + 1 gratis". Še ena posebnost Glasovega avgustovskega izleta v Celovec: za mlade bralce do 15. leta starosti je prispevek za popotnico, prevoz in vstopnico samo 2.000 tolarjev. Lep izlet pripravljamo v petek, 8. avgusta, ko Vas spet vabimo v Zdravilišče Radenci. Z udobnim avtobusom nas bo tokrat peljal JANEZ AMBROŽIČ, s.p., odhod avtobusa bo iz Gorij, s postanki na Bledu, v Radovljici, Kranju, Škofji Loki, Vodicah in Mengšu. V Radencih bo ogled muzejske zbirke Radenske, kopanje v zunanjem ali notranjem bazenu s termalno vodo, zgodnja večerja in zabavni program v Janževem hramu. Povratek na Gorenjsko v poznih večernih urah, avtobus bo peljal s postanki v obratni smeri kot zjutraj. Prispevek k stroškom: 3.900 tolarjev (za naročnike Gorenjskega glasa in družinske člane); 500 tolarjev manj za naročnike s plačano celoletno naročnino. * Vsako leto v avgustu na Veliki planini pripravijo dvojno turistično prireditev: romanje k cerkvici Marije Snežne in Planšarski dan. Letos bo prireditev v nedeljo, 10. avgusta, ko bosta na Marijin praznik dve maši, turistično podjetje Velika planina zakladi narave, d.o.o., bo pripravilo prikaz planšarskih običajev, seveda bo poskrbljeno tudi za razvedrilo. Gorenjski glas Vas tudi letos vabi na poldnevni izlet 10. avgusta na Veliko planino, prevoz z avtobusom + gondolo. Avtobus bo zjutraj peljal na relaciji Jesenice-Žirovnica-Radovljica-Kranj-Škofja Loka-Vodice-Kamniška Bistrica in z gondolo na Veliko planino. Odhod bo morda samo iz Radovljice, če ne bo dovolj prijavljenih za odhod z. Jesenic!). Povratek pozno popoldne. Ker je ob praznovanju Marije Snežne na Veliki planini vsako leto vsaj nekaj tisoč obiskovalcev, Vam predlagamo, da se odločite za avtobusni izlet, saj bo dostop z osebnimi avtomobili otežen zaradi parkiranja. * Informacije in prijave za vse Glasove izlete: po telefonu 064/ 223 - 444 (malooglasna služba Gorenjskega glasa) ali 0641 223 - 111 (tajništvo Gorenjskega glasa). Na vseh izletih je prevoz organiziran tako, da ob odhodu in na povratku prevozimo večino Gorenjske in da so možni vmesni postanki na običajnih avtobusnih postajališčih, zato ob prijavi za izlet navedite tudi, kje bi želeli počakati prevoznika na dan Vašega izbranega izleta. Pri prijavi ni potrebno plačati nikakršne akontacije k stroškom izleta - verjamemo, da so Vaše prijave zanesljive. 7.a prijetno počutje na Glasovih izletih skrbita: vozovnice za ^ASTEELS NA PRVEM PERONU V LJUBLJANI! asa nova poslovalnica je od 15. 6. 97 na prvem peronu juoijanske železniške postaje - poleg šefa postaje! Prej smo bili začasno na parkirišču postaje. NAJCENEJE V EVROPO - Z WASTEEISOM: m2i 26 mednarodne železniške vozovnice za mlajše "a 26 let z velikimi popusti M?i aL, primerov cen za povratne vozovnice (iz Ljubljane): VVa 8'200 SIT' PALERM0 16 300 SIT- RIM: 11-600 SIT ^ASTEELS TICKET mednarodne železniške mce, nJ'hove družine in prijatelje 'uge vozovnice s popusti: [NTER Rail, SPARPRt 9°dno 50 '•/,, popusl / tranzitnih deželah! WASTEELS PLUS: Već "nanćna pomor; , .:'':r«".ij«: / hotnih ir, /oijth t, yf*n#** rr^r/.v.ij«; '!,'.',f'u': "'h'nu:>''.tj'i / >H (Vihti • -Jr"' \ih \,uy.i/i..u nvjrncjfi <.v.\<, m'^uii PqV£ '" ** v*5'- v ^1fJ W,-iHtei5Kovih poslovalnicah ' ° Evropi m Severn. Afnk,' ^ECIALISTI ZA POPUSTE! I',, I UROI/jMINO V:\W. \<: \>'r.':\i>:\ /a manj dr;n.irja! /.m PIVOVARNA UNION ^JllfjiijriU lj' 27 ŠVEDSKO ZIMSKO SRIDIŠĆE MANJ KOTEN* ZVEZDA V ŠKORPIJONU ODŽAGAN KOS DIHI A PISMI NO SPRICF VALO PROIZVOD PRI Df S TILACIJI i'HI Ml K iA APARAT ZA SNEMANJE FILMOV VETRNI JOPIČ HRVAŠKI OTOK MM II (Co) LUKA V IZRAEIU OVRATNA RUTA RIŽEVO ŽGANJE PONUDBA SPONZOR-JAKRIŽANKF MESTO V ROMUNUI VRSTA PRI PROGI SKAND DROBIŽ ZVEZFK ŠPORTNIK TONOVSKI NAČIN MOŠKO IME VRH V SIOVFNIJI ANDREJ BRVAR AMI H KUKAVICA ZODIA KALNO ZNAMI NJI rac VRTNA IOPA SMIIJAN ROZMAN NATRIJ NEMŠKI PISATELJ (VVILHtLM) ŽENSKO POKRIVALO STROJ ZA POMOČ PLIN. KI JI SISIAV NAI II ANDREJ KURENT JANEŽEVO ŽGANJE TVORBA V PANJU StSTAV'L f kalan AKTUALNO 17. STRAN • GORENJSKI GLAS Kam gredo stara zdravila? Neuporabna na odpad ali v sežigalnico, dobra v domove upokojencev jje tudi pri vas doma dogaja, daje hišna lekarna dobro založena z vsemi vrstami zdravil, ves čas pri roki za vsako Nežen? In kaj potem, ko se zalogam zdravil izteče rok trajanja: se nam še vedno motajo po predalih in begajo s Pretečenimi datumi, jih preprosto stresemo v smeti, odplaknemo v kanalizacijo ali jih odnesemo v lekarno, kjer poskrbijo za strokovno uničenje? Kra GORENJSKA OD TORKA DO PETKA km J; "'U,iJa " Razm'š'janje o kotiki) in kadar so zdravila farmJe- sproži,a akcUa študentov v velikih količinah. Ostala ko s ' organ'ziranin v študents- za okolje manj nevarna keg ;[C'J0 slovenskega farmacevts- zdravila pa se uničijo feirn *tva' k' se te dni mudijo na tako, da se razredčujejo ja j!acevtskem taboru v Bohinju, bodisi z vodo (če so vodo- *bir -es Pa napovedujejo akcijo topna) ali z odpadnim |(0 anJa zdravil s pretečenim ro- alkoholom, to pa potem p * Pravijo namreč, da slednja spustimo v kanalizacijo. 0,rdstavljajo nevarnost zlasti za Tablete drobimo in jih •Dim k' stikajo po predalih in redčimo s smukcem, mazi- boSrude neseJ° v us,a "bon' pa tudi odrasli se ob P°užijejo napačna, to pa nU(k posledice. la se razredčujejo z vaze a, - , K- lino in pozneje tudi hn..v*!ci zdravil lahko zmotijo in 2ažgejo. Včasih smo ne-ima lahko dolžnejša odpadna zdravila sežigali na odprtih \eu kuriščih, celo v martinov- uporabna zdravila v sežigalnico ko na Jesenice smo jih pošiljali, sedaj pa to ni več mogoče. Odpadki gredo tako v Lekovo sežigalnico, v primerih, ko so v da^k^e 'mamo pogosto pomisleke ^ "i stara neuporabna zdravili, li kar na odpad ali jih odplakni- , jl kanalizacijo, saj vse vrste kemija njjh prisotna tudi topna ^Jc okolju. Toda če gre za ih vzamej„ zasebna Wr k()llčinc> se m batl- da bl podjetja, ki zbirajo tovrst- do- VT , "popravljivo ekološko ško- ni materia| in ga strokovno vif !CUn.J1(:; grcdo tudi ostanki zdra- unjčujej0.» l ' ki jih použijemo, nazadnje v v Jjnalizacijo. Z večjimi količinami Se uporabna zdravila ravu so tudi tovrstne težave v domove upokojencev i. cJe To vedo zlasti v lekarnah, lm1- io veao ziasu v ^e.r morajo poskrbeti za strokovno Jjknje starih in neuporabnih zdra-ji^ Manjše količine zdravil s pretc-j. n'm rokom pa dobivajo tudi od p d'. ki bi se jih radi znebili s j toočjo strokovnjakov, saj se jim Jdi za okolje varneje. y Doslej je bilo uničevanje starih ^ravi| zagonsko neurejeno, odslej PopuV-Mkon ° zdravi,ih to. naraJa v 355?!! 0 ^»^i1 P">'zvajalcev kronični bolniki, ki *>ir l Pravi magistru Breda Ko-Q?jk. direktorica javnega zavoda 22SnisIee lckarnc- "°b novin reRis* JrtUrJ* D°do morali namreč proiz-tuifr- aradu za zdravila predložiti način njihovega uničenja. V sedaj neuporabna zdravila rioCUj?m° na različne načine, odvis-va Pa^ <>d njihove sestave in delo-ldda °a okol»co. Če so učinkovine U draMične, potem ta zdravila v Sni /hiran,° »n večje količine i. "Janio t., v sežigalnico, ki jo ima drao"'ayVek v Lendavi. To je precej ,v»rni zalog javila sedaj sme predpisovati osebni zdravnik ali pooblai-W specialist, bolnik jih ne more *} nabirati okoli vseh doseglji jjjj pravnikov. Zdravila se ne bi ,"•''« kopičiti doma, če bi jih ra)e jemali disciplinirano, kmki hh.ij.i .'li odstotkov popustu. Za tujino: letna naročnina 140 DKM. Oglasne storitve: po ceniku Prometni davek pO stopnji *> odstot*« časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA 180 SI I 110 MRK za prodajo na Hrvaškem) ^^^S Ansambel Grege Avsenika "Pravijo, da pol Grega manjka, ie se ne ukvarjam z glasbo in obratno" Danes zvečer bo imel v gostilni in restavraciji Avsenik ansambel Grege Avsenika prvi uradni koncertni nastop z veseliškim programom, malo za koncert malo za ples e se rodiš v družini Avse-si glasbenik, bi lahko } strahu pred pomoto ,sali pod A. Ledino sta več kot štiridesetimi leti Dtfh a ora*' Drata Avsenik, o in Slavko. Avseniki so uri takrat naprej postali ideal zvezda vodnica za vse ^"ejše ansamble, saj so v j f prostor vnesli novo glas-zvrst, komponirano nar-ozabavno glasbo. Njihova j, dba harmonika, klarinet, Icof^nta, kitara in bas je otrpla klasična zasedba za ;a,r°dnozabavni ansambel, in^tet torej. Duo obeh bra-Avsenikov, bi v kvintet o razširili trije Slavkovi *yi, Slavko mlajši, kompo-,( in skladatelj, Martin, 'netist, saksfonist in pia-, In najmlajši Gregor Av-ki se je posvetil kitari. (ri Prav Gregor Avsenik s /i/riirn ansamblom je tokrat-V\ glasbenik meseca v Go-OTkem glasu. o{ »rej klavir, {tem kitara LvKo nov dan se prebudi" se jje prva avtorska plošča t*fce Avsenika, ki je izšla ji^c maja letos, ravno, ko *4VV jgostilni in restavraciji ^Senik v Bebunjah svečano Ki.u in prvič preizkusili t [a 0 prireditveno dvorano. -fj< aJ se je prebudila želja po , anju kitare, sem ga pov-I a' najprej? "Na nižji s^beni šoli sem najprej J^l klavir. Kako do ki-• Sošolec se jc bahal, da tekmovanjih, na republiških in državnih prvenstvih je dosegal prva mesta. Nadaljeval je v kitarskem orkestru Ljudmila Rusa, osem, devet let je v njem igral prvo kitaro. V tem orkestru pa se je privč pojavil tudi kot komponist in avtor skladbe. Z orkestrom načrtuje tudi projekt, ki ga bo občinstvu predstavil naslednje leto. "Sicer pa lahko rečem, da ima moj glasbeni pogled dve smeri, ena je zabavna komunikacija s publiko, druga pa so koncerti, bolj programsko glasbena zadeva. Pri slednjem je glasba namenjena glasbi, torej povezati glasbo s plesom. Eno od skladb "Kitare plešejo" je pripravil tudi v sodelovanju s plesno skupino Mojce Horvat. Prav z glasbo za ples torej s plesno skupino pa se bo pojavil tudi na prireditvi Glasba treh dežel. Naj se vrnem h kitari in ansamblu precej nenavadne sestave. "Zanimivo, da ljudje na prvi sluh ne vedo, ali so to kitare ali citre," pravi Grega in dodaja, da ima kitara rdečo nit, najbolj pomembno pa se mu zdi, da se v posameznih skladbah v solih menjajo tudi drugi inštrumenti. Devet nas je, ožjemu krogu poslušalcev. Po končani nižji glasbeni Ja gremo komaj šoli jc na srednji šoli končal vsj n^ sliko teoretsko pedagoško smer in se v prvi generaciji vpisal na višjo šolo za kitaro. Vendar ga je prehitela gostilna, s katero se ob pomoči Štefana Hircija ukvarja že deseto leto. Drugo leto maja bodo namreč v Gostilni in restavraciji Avsenik ali domače Pri Jožovcu praznovali 10 let. Svojo avtorsko glasbo tokrat prvič predstavlja poslušalcem Precej pogumno se je Grega lotil svoje prve plošče, saj je ansambel, ki ga je zbral okrog sebe specifičen po tem, da ima devet članov, standardni kvintet, značilen za narodno glasbo, dopolnjujeta pevec in pevka ter še dva kitarista, ritmist in solist. Glasba na za ploščo je nasta- Poleg Grege Avsenika v ansamblu še nastopajo Belok-ranjec v Postojni Tone Črnu-gelj, ki igra drugo solo kitaro, sicer pa študent akademije za glasbo. Na basu je Klemen Repe, ki se je nedolgo tega preselil iz Gorij v Begunje, sicer končal pozavno na jazz akademiji v Gradcu. Klemen jc zelo vsestranski glasbenik, saj sodeluje v različnih zasedbah tudi v Big Bandu RTV Slovenija. Potem je tu harmonikar Tomaž Cilenšek iz Radovljice, profesor na glasbeni šoli v Radovljici, nastopa pa tudi v ansamblu Džuboks. Tomaž je s seboj pripeljal prijatelja, ritem kitarista Uroša Primožiča iz Lesc, ki je zelo talentiran glasbenik, preživlja pa se s Sitotiskom, edini poleg Grege, ki ni profesio- Vseh devet iz Ansambla Grega Avsenika UČi ki« ^sb» e Pr' priznanem iurjien,ku LJudn,i'" K"«"-K Jaz sem se navdušil in JL^tel Učiti kitaro. Poleg |f^VirPa Je bral Martin igral h k|k,arinet, Slavko ml. iV,.l?,r' na«aljeval je s !^|n ° ln "zadnje prese-S.,.5* J.a™ ,cr kon*al Kraško ;** s kitaro mi je Slo «s t?*' moJ vzornik je bil Hi L" Prišli 10 Prvi n'» različnih šolskih jala vse od Grcgovega 18. leta naprej, skladbe tako rekoč izoblikovane pa so na izid čakale vsaj šest let. Ta čas je lOdelovil z očetom, pa tri leta nastopal z Gašperji. To mu je predvsem ustrezalo zato, ker se je lahko posvečal glasbi in gostilni. Odločil se je zbrati skupaj ansambel, ki bo lahko /aigral njegove skladbe Poseben Izziv pri tem jc bil tudi nalni glasbenik. Klarinet jc last Jureta Valjavca iz Begunj, ki je sicer "Mix man" pri Gašperjih, igra pa tudi v pihalnem orkestru Lesce. Pripravlja se na sprejemni izpit na Akademijo. Trobento v rokah drži Janez Krt iz Stranj pri Kamniku, ki izhaja iz znane glasbene družine. Je i a\ natclj C}.^ Kamnik, igra pri avstii|skem ansamblu. Njegov brat Dominik ima tudi Solista Grega Avsenik in Tone Črnugelj. studio "Dream studio Krt", v voditi gostilno in se ukvarjati katerem je bil omenjeni pro- z glasbo obenem, je bilo jekt tudi posnet. Tu sta še naslednje vprašanje. "Težko, pevca, Marjana Mlinar doma s pomočjo dobrega kolektiva z Raven na Koroškem, sicer v gostilni, žene..., predvsem pa profesorica klavirja v GŠ, pa se držim tistega, vse v in je mlada obetavna pevka, pravi meri. Image našega Moški glas pa je dodal Matjaž gostinstva je v glasbenih Mrak z Vrhnike, ki je tudi dogajanjih, zato je tudi nova zelo mnogostranski, klarinetist pri policijski godbi. K projektu so sodelovali še, producent in aranžer Robert Smolnikar, tudi harmonikar pri Štajerskih 7 in nosilec 5 zlatih petelinov. Pri nastanku albuma pa so sodelovali tudi pevci Samo in Boris Pokorn, Vladimir Čadež, Matej Voje, Branimir Klavže ter Brigita Čakš. Besedila je prispeval najplodnejši pisec besedil prof. Ivan Sivec. Kot pevec je bil prvotno v igri Jani Kavalar, a ga je zaradi bolezni in težav z grlom zamenjal Matjaž. Posneta sta tudi že dva videospota za TV Slovenija, ki jih bomo lahko videli jeseni. Sta pa to skladbi "Dejmo Jožko, ne se šparat" z legendarnim natakarjem Jožkom in "Ljubček moj, nič ne bo", kjer nastopa Brigita Čakš. Grega ima kronično obolenje z gostilno in glasbo Tako pravijo zanj, saj ne bi šlo ne brez glasbe niti brez gostilne. Gregova glasba vključuje vse teme, ki jih v življenju sam doživlja in so na svojski način uglasbene. Prav kitarski dueti se ločijo od siceršnje tovrstne glasbe in silijo k drugim kombinacijam pri aranžiranju. Robert Smolnikar je bil pravi mojster za to. In še odgovori na vprašanja bralcev Na vprašanje, kako to, da ste se odločili, da ansambel imenujete po kitaristu, je Grega odgovoril kratko, ker z ansamblom predstavljam svojo glasbo. Kako vam uspe dvorana na neki način kombinacija prireditvenega in gostinskega prostora. Glasba in gostilna sta tradiciji, ki sta neizogibni v naši hiši." Kakšna glasba, da se igra v Ansamblu Grege Avsenika in odgovor vsakega nekaj in to na najboljši način, kot je mogoče, dodajam jaz. Kako se počuti Grega ob uspešnosti glasbe v družini Avsenik? "Vsako leto sem bolj ponosen, da nam uspeva ostati skupaj, da smo pravi družinski prijatelji, čeprav je vsak v svojem glasbenem izrazu samostojen." Pri Avsenikih je pač glasba doma in konec. Ali bo Grega igral, ali načrtuje igrati toliko let kot oče? "Igrati na odru ? Odvisno od zdravja, od usode, sem pa dokazal, da brez glasbe ne morem. Pravijo, da pol Grega manjka, ča se ne ukvarjam z glasbo in obratno." Pa še najpoletnejše vprašanje na svetu: Grega ali poleti rajši primete v roke kitaro ali ledeno mrzlo pivo? "Raje kitaro, ker hladno pivo ni preveč dobro za grlo. Sicer pa vsakega ob pravem času." • Igor K. POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE _ TEL: 064/403-871 TRGOVINA S POHIŠTVOM, SPODNJA BESNICA 81 KULTURA UREJA: Lea Mencinger KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Galeriji Prešernove hiše in Galeriji Mestne hiše je odprta retrospektivna razstava fotografij Jake Čopa. V Mali galeriji razstavlja slike akad. slikar Franc Bešter. JESENICE - V Kosovi graščini je na ogled razstava Je ukuhano oglje - oglarjenje pri KO. sv. Katarina nad Tržičem. KRANJSKA GORA - V Liznjekovi hiši je na ogled razstava Lončarstvo iz Šenjerneja. POKLJUKA, RUDNO POUE V Šport hotelu na Pokljuki je do 28. julija na ogled razstava del nastalih na 5. triglavsko kiparskem taboru. V učnem centru Slovenske vojske je vsak dan odprta Triglavska likovna galerija, BLED - V belem salonu hotela Toplice razstavlja akad. slikar Franc Vozel. V hotelu Astoria je na ogled fotografska razstava Krajinski park Lahinja. BEGUNJE - V galeriji Avsenik je na ogled razstava skulptur kiparja Manolisa Thomakakisa. KROPA - V Kovaškem muzeju razstavlja izdelke umetniškega kovanja Adam Kriišnik. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Loškega gradu je na ogled razstava ob 60-letnici Muzejskega društva Loka in zamore s krono, v okroglem stolpu Loškega gradu pa je na ogled razstava briiinskih spomenikov. V Loškem muzeju je na ogled prenovljena klobučarska in glavnikarska zbirka ter nova stalna zbirka pregled arheoloških obdobij na Loškem. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V galeriji Ivana Groharja razstavljajo člani društva umetnikov Šk Loka. V Galeriji Fara so na ogled slike članov likovnega kluba Dolik z Jesenic. TENORIST LOTRIC V ŠKOFJI LOKI Škofja Loka - V starološki cerkvi bo v nedeljo, 27. julija, ob 20. uri nastopil tenorist Janez Lotrič, na orglah ga bo spremljal organist prof. Tone Potočnik. Program celovečernega koncerta obsega dela Frescobaldija, Haendla, Mozarta, Gounoda, Brodzkega in drugih. Po odličnem nastopu v Dunajski državni operi, lani je debitiral z vlogo Cania v Leoncavallovih Glumačih, je v tej operni hiši potrdil svojo pevsko kvaliteto tudi z vlogami Kalafa v Puccinijevi operi Turandot in kot Bakhus v Strausovi operi Ariadna na Naksosu. V tej sezoni pa je blestel v vlogi Turriduja v Cavalerii rusticani in vlogi Don Joseja v operi Carmen. Prav tako je bil odličen kot Rudolfo v La Boheme v Gradcu in ponovno kot Kalaf v Danski kraljevi operi. V veliki državni operi v Berlinu je debitiral v vlogi Manrica v Verdijevem Trubadurju, v Komični operi v Parizu pa z vlogo Hoffmana v Hoffmanovih pripovedkah. Z velikim uspehom je nastopil tudi na gala koncertih pri piramidah v Egiptu in na več drugih uglednih koncertnih in opernih odrih. Letošnjo izredno uspešno sezono bo Janez Lotrič zaključil s koncertom opernih arij ob zaključku Mednarodnega poletnega festivala v ljubljanskih Križankah 31. avgusta. Koncert v cerkvi v Stari Loki je redka priložnost, da slišimo tudi na Gorenjskem v tujini uveljavljenega opernega in koncertnega pevca, sicer rojaka iz Železnikov. • J.T. PREDPREMIERA RELIKVIJE Bled - V Kinu Bled bodo danes, v petek, ob 21. uri, v kinu Radovljica pa jutri, v soboto, ob 20.30 predpremierno zavrteli ameriško grozljivko Relikvija. Filmsko grozljivko v režiji Petra Hymsa in glavnih vlogah Penclope Ann Miller, Lindc Hunt in Toma Sizemora so posneli po romanu Douglasa Pestona, dolgoletnega razisko-valca v newyorškem naravoslovnem muzeju, in Lincolna Childa. Zgodba se dogaja prav v Naravoslovnem muzeiu, kjer pošastno bitje, nekakšen križanec med sesalcem, plazilcem in msektom zagreši vrsto skrivnostnih umorov. So krive kemične spremembe v genetski zasnovi? Biologi v muzeju razvijejo poseben sistem detekcije, da bi pošast izvabili na piano. Pred predvajanjem filma v kinodvorani na Bledu bo med 19. in 20. uro še poseben program, ki sta ga pripravila Almira Radovljica in LIP Bled. 17 milijard tolarjev za kulturo PREVEČ ŽELJA, PREMALO DENARJA Brez dvoma se na ministrstvu za kulturo niso prav zlahka odločili za objavo predloga o financiranju kultum* programov m projektov v tem letu. Razlog je seveda preprost, saj letošnji državni proračun še ni sprejet, tako da se obelodanjene številke morda še spremenijo. Dotlej pa ostaja program za kulturo bolj ali manj "hipotetičen" s predvidenimi dobrimi 17 milijardami. To pa ni bil edini zadržek, ki ga je na izjemno obiskani tiskovni konferenci, na katero so svoje predstavnike domala poslali vsi slovenski mediji, izrazil minister za kulturo Jože Školč. Predstavljeni program je bil pravzaprav sestavljen, še preden je nova ministrova ekipa pred tremi meseci začela delati in za sedaj ni doživel še nobenih sprememb. Zato so bili tako minister sam kot tudi oba državna sekretarja Majda Sirca in Silvester Gaberšček postavljeni v bistvu v pojasnjevalno vlogo o predstavljeni razdelitvi denarja za kulturo. Predlog objavlja tudi seznam vseh vlog, tudi neodobrenih, tako tistih s področja umetniškega ustvarjanja kot tudi glede obnove, ohranjanja in prezentacije kulturne dediščine. Na javni razpis za sofinanciranje kulturnih programov in projektov v tem letu je do roka 1. oktobra 1996 prispelo okoli 1400 predlogov, med njimi so nekateri vsebovali po več, tudi do 15 posameznih projektov; vsega skupaj, naj bi iz te skupne vreče v tem letu zajelo denar okoli 2000 predlogov. Ob dejstvu, da naj bi se sredstva za kulturo v tem letu povečala le za devet odstotkov, je bržkone razumljivo, da je bilo treba predloge, ki bodo deležni kulturne podpore, dokaj temeljito oklestiti. Ministrstvo v novi postavi pa bo Kaj dobi kultura na Gorenjskem? Razen za Gledališče Toneta Čufarja, se bo v kulturne institucije prelil le manjši delež namenjen investicijskemu vzdrževanju. Prešernovo gledališče bo dobili 4 milijone za obnovo tonske kabine. Gorenjski muzej dobi 15 milijonov za ureditev podsrešnih prostorov gradu Khislstein, Muzeji radovljiške občine 1,3 milijona za opremo večnamenskega vhodnega prostora, Loški muzej pa 2 milijona za obnovo pedagoške delavnice. V programu B pa so za nekatere naloge predvidena še dodatna sredstva, od katerih naj bil del dobila tudi obnova Loškega gradu, grad Goričane in drugo. lahko šele za prihodnje leto po zaključku letos objavljenega razpisa, odločneje in določneje v okviru finančnih možnosti, ki jih kroji država, razdeljevalo denar kulturi. Malce tudi lažje zaradi novega dodatka za kulturo, sredi tega tedna v parla-mentu obravnavanega predloga zakona o zagotavljanju denarja za nujne programe v kulturi. Med višino sredstev, ki jih letošnji proračun za kulturo razdeljuje za posamezne projekte, so značilna kar precejšnja odstopanja. Medtem ko je knjižnična dejavnost pravzaprav v najboljšem položaju, saj so ji bila odobrena vsa zaprošena sredstva v višini 405 milijonov tolarjev, program štipendiranja v višini dobrih osemdeset odstotkov, nekatere druge dejavnosti pa se lahko zadovoljijo s polovico nižjimi sredstvi, kot na primer arhivska dejavnost, program narodnih skupnosti, Romov in priseljencev v Sloveniji", pro- gram mednarodnega sodelovanja in drugo. Nekateri programi bodo glede na zaprošeno višino sredstev prejeli komaj kaj več kot simbolične zneske, na primer sofinanciranje radijskih in televizijskih programov (dodatek za njihov kulturni program), Filmski sklad in drugi.V razdelitvi denarja za kulturo so vsa leta bolj ali manj dvigovala prah sredstva za investicije. Tudi letos imajo prednost že začete naložbe. Med 933 milijoni v ta namen izstopa obnova Slovenskega etnografskega muzeja in Narodnega muzeja, gradnja knjižnic v Novem mestu in Novi Gorici ter obnova cerkce sv. Jožefa (vendar iz dodatnih sredstev zunaj rednih sredstev za naložbe. Nove bodo le f naložbe - obnova Gledali*3 Toneta Čufarja z odobreni"11 30,4 milijona tolarjev, pnpr^ na gradnjo prizidka SNG 0? ere in baleta Ljubljana lB prenova strehe in ostrešja B'. letos kot edini med gorenj* mi ni uspel dobiti deleža sofinanciranje svojih pr°8 mov. • Lea Mencinger XV. FESTIVAL RADOVLJICA Radovljica - V radovljiški graščini se jutri, v soboto, ob 20.30 s koncertom dveh pevskih zborov - Ljubljanskih madrigalistov in Madrigal Quintetta Brno začenja letošnji jubilejni XV. Festival Radovljica v organizaciji Društva ljubiteljev stare glasbe. Slovenski in slovaški pevci bodo peli motete in madrigale Gallusa Carniolusa, Montever-dija, Zclenke in čeških skladateljev 16. stoletja. Do 8. avgusta se bo v radovljiški graščini zvrstilo še sedem koncertov. Madrigal Ouintet Brno bo z Gallusovo mašo nastopil tudi na dopoldanski nedeljski maši v radovljiški cerkvi. Naslednji teden bosta nastopila dva mlada že uveljavljena umetnika iz Bremna - Hajo VVienroth na prečni fdlavti in Maxine Eilan-der na baročni flavti. Koncert francoske instrumentalne glasbe 17. kin 18. stoletja bodo na četrtkovem koncertu izvajali L^CQ7 r^hstiral d^aJcni/ica 'ff? MADRIGAL OUINTET BRNO Sobota, 26. julija ob 20: H) LJUBLJANSKI MADRIGALISTI Torek, 29. julija ob 20*30 AYRES AN GRACES Organi/ai ija: 1 >l M iH, 4240 K.i«l<>\Ijiia, Linhartov tr^ 1, tel.: 064/7 I 5-228, lav 064/7 12 4 11 Prodaja vitopnle fui littično «li uštw> RackivljU a, ul.: 064/71 S- ■»oo Vsi koru erti v (.rašt im. čembalist Shalev Ad-el, ter Richard Boothbv in Reiko Ichise na violi da gamba. Petkov koncert v radovljiški cerkvi s tenoristom Nigelom Rogersom in skupino LAura Soave prinaša glasbo iz 17. stoletja. Zadnji teden radovljiškega festivala bodo nastopili: skupina L'Orient lmaginaire s safardskimi pesmimi iz Sredozemlja in vzhodnih dežel, angleški ansambel Fretwork s pevko Suzie le Blanc bo predstavil baročno in sodobno glasbo, prireditve pa se bodo zaključile s koncertom sopra-nistke Barbare Schlick in in-strumetalista Vaughana Schleppa, predstavila bosta iz bor pesmi od poznega baroka do zgodnje romantike. RETROSPEKTIVA PLANINSKE FOTOGRAFIJE Kranj - V razstavnih prostorih Prešernove hiše in i" Mestne hiše je od sinoči na ogled retrospektivna razst»v' planinske fotografije Jake Čopa. Razstavo je za avt<>Oe življenjski jubilej pripravil Gorenjski muzej Kranj i* Kabinet slovenske fotografije. ____„ Za predstavitev il)e . nega fotografskega °P*"u sta Marko AljančU ' Damir Globočnik iz f°w. teke Kabineta slovet** fotografije izbrala sedet" deset fotografij, ki PZ dstavljajo ne le v,s'n j svet slovenskih gora, P , pa tudi značilnosti W turne krajine kot so primer slovenski kol°'. Prepletanje Čopovih Pw ninskih fotografij Z "'"'.n niškim navdiha"' fotografij s poudod*£ dokumentarnim prlit j jem ie postalo le P i(\ desetletji pomemben slovenske planinske J( grafije predstavljen Sj jfl vilnimi monografiji'"".^ razstavami. - Na tj* Jaka Čop. Brez IM5L ja,, črno-bela joto 27. festival VIVAT GALLUS ITALIJANSKI KITARIST MASSIM0 SCATTOLlN Prapreče pri Lukovici - Tukaj se je v p. c. sv. Luke nadaljeval letošnji 27. mednarodni pu ey festival komorne glasbe VIVAT GALLUS/ NAJ ŽIVI GALLUS! v organizaciji ljublj»» koncertne agencije Gallus Carniolus. Tokrat, zdaj že na drugem koncertu, je i n°.vl" 6 sporedom del glasbe za kitaro - solo avtorjev II. Vilic - Lobosa, I. Tarrege, I. Alberti** , Rossinija - M. Giulianija, G. Donizettga in A. Piazzolle nastopil odlični italijanski *l Umetnik jc igral pred skoraj polno cerkvijo jevo priredbo uvodne g'35^ ^m^ po nekaterih uvodnih težavah v Petih Sinfome iz Rossinijeve opere "Sem * jj^i Po koncertu pa se je kitaristova igra L„|i* razlegala po prezbitenju in ladji p- c. ko je dodajal še glasbo (i Dom/ettna - jfl ^ ponovno H. Vilic Lobosa ( horus Si- ^ os Amiaos. Srečanje l [\ >f in prefudijih H. Vilic 1 obosa odlično nadaljeva svoj recital ob svečavi in na pamet s tremi kitarskimi (koncertnimi) Ltudami istega avtorja (H. Villa - Lobos). Njegov poustvarjalni in solistični kitarski vzpon se je potem nadaljeval po ponovnem tehničnem padcu sicer odlične muzikalne predstavitve dela F. Tarrege še z dvema deloma 1. Albeniza, med katerima mu je še najbolje uspela popularna Asturia iz Levendc. Svoj "uradni" del nastopa jc italijanski kitarist M. Sctttolin zaključil z Giuliani- Piazzollc/Adios Amigos. srečanj ~ _icgj kim kitaristom, katerega glasba se r ^ vsem svetovnem glasbenem prostor .fif i zadnje na sal/burškem Mo/artcunnJ. , „,| eden vodilnih kitarskih pedagog"*: rC.jzKl) vsekakor več kot /.gol| informacija J ^ sanje našega glasbenega prostora GOSPODARSTVO UREJA: Marija Votčjak predsednik uprave Iskra Holding Dušan Šešok odgovarja na obtožbe Sveta kranjskih sindikatov v zvezi z Iskro STI Sešoku je "blazno žal" ^vtohT.fail^1 Za STI:ida ?j° VS0 opremo na ceneJŠ0 ,okacii° v KranJu ali pa se bo en bus delavcev vozil v Ljubljano v eno od Iskrinih podjetij [jj^jana, 23. julija Potem ko je prejšnji teden Svet h'^ili sindikatov obtožil predsednika uprave Iskra 5t°l. n8 Dušana Šešoka, da je "potopil Iskro STI", je ta na Dr h"1' Povmarski konferenci vse obtožbe zanikal ter Rjavil svoje videnje zgodbe Terminali - Iskra STI. ^kove razlage dogajanja se skoraj popolnoma razlikujejo Drpa'0, ki smo jih slišali iz ust kranjskih sindikatov. Šešok je vsem poudaril, da mu je "blazno, blazno žal, da smo se Pred Nekta ustanovitve Iskre STI pred leti sploh lotili". u?0 Šešokovi oceni so Termi- pod svoje okrilje," je dejal enx Propadli zaradi nekonkur- Sešok. Rešili so problem terja-tern°stl> previsokih stroškov tev Gorenjske banke (med ^Prepočasnega prilagajanja drugim s posojilom v višini te| PVn' konkurenci, kjer cene 2,5 milijona mark pri SKB Pad °ns^m aparatov skokovito banki), za kar je Holding dal L ,aJ°-. Takrat 580 zaposlenih supergarancijo. Obenem naj bi je' Je dejal Šešok, ustvarilo Šešok uspel prepričati Tele-lei do 20 milijonov mark kom, da jim je zaupal posel s 3q * realizacije, kar znese le telefonskimi govorilnicami. (rneH°^ mark na zaP0Sienega "Naša prizadevanja so bistvene m ^° P°^JelJa v svetu no pripomogla, da je STI sploh rea]8aJ°200 do 300 tisoč mark začel delati," je menil prvi Ljl '?acije na zaposlenega), mož Holdinga, li, ,dnostne težave so reševa- „x . .. J^JbIzvanjem pri bankah, ' ?oba je edini, vendarle odločili za ,Qć in podjetje prevzeli o novinarski konferenci '^o videli tudi Andreja co, predsednika sveta sjj Pri Gorenjski banki, ter ki sem ga zamenjal" vetlel? ivile,Jih- "Čeprav smo 0 vlogi nekdanjega direk-sm0da stanje ni bleščeče, torja Boštjana Šobe, ki naj bi NburiV Ho,d,nRu na njihovo bij po oceni kranjskih sindika- ' tov edina svetla točka v seriji direktorjev v STI, pod njegovim vodstvom pa naj bi STI ustvaril milijon mark prihodkov, je Šešok dejal: "šoba je dajal vtis uspešnega človeka. Kasneje pa se je izkazalo, da od njega nismo dobivali pravih računovodskih izkazov, v nobeno bilanco nismo verjeli. Po podrobnem pregledu smo konec leta ugotovili, da milijona mark dobička, ki ga omenjajo kranjski sindikati, ni bilo nikjer." šoba naj bi tudi skušal vplivati, da ne bi prišlo do revizije poslovanja za leto 1995, ko pa so jo vendarle opravili, je ta potrdila, da je poslovanje daleč od domnevnega dobička, revizorji pa niso dali pozitivnega mnenja k računovodskim izkazom. Pod Šobo naj bi bila proizvodnja ,, ovcev v STI, ki je po J ^jnih besedah s ŠeŠokom 1*° blizu, da mu pravi Tf "Dušan' mok. Kot je dejal -vavK, pa so povabili tudi Vjdsednika Sveta kranjs-2J sindikatov Gorazda r^to, ki pa se konfer-?*« ni udeleiil Šešok *j*njskih sindikatov ne WZnQt saj jih m vifoi niti na Holdingu. Vjub temu da so oili ¥J$o večinski sindikat v WHut je Šešok dejal: Jr^iino so povsem margini sindikat." izredno nizka, po Šešokovih besedah so naročila sicer imeli, a jih niso izpolnjevali. Zato je Šobo zamenjal, "je edini, ki sem ga jaz zamenjal," je odgovoril Sešok na očitke, da je v dveh letih zamenjal pet direktorjev. Šobov naslednik Božidar Lampič (po mnenju kranjskih sindikatov "Šešokov" človek) se je, tako meni Šešok, prizadevno lotil posla in podvojil proizvodnjo, precej pa se je moral ukvarjati s čiščenjem stvari iz prejšnjega obdobja. Šešok je zanikal očitek, da je Lampiču ukazal, naj se preusmeri le na posel s Češko, saj naj bi si Sešok sam močno prizadeval, da bi dobili nove posle, zlasti si šteje zasluge za posel s Hrvaško. "Sem pa dosledno zahteval, da se v prvi vrsti izpolnjuje pogodba s češkim kupcem, kar se pod Sobo ni," jc poudaril. Sledil je nesrečni razpis na Češkem, za katerega po Šešokovih besedah v Holdingu sploh niso vedeli, saj se "v dnevno življenje podjetij ne vtikamo". Zastopnik Iskre STI ni prijavil na razpis, ker podjetje v peteklosti ni izpolnjevalo svojih obveznosti do češkega kupca, obenem pa so zamujali z razvojem novega telefona, ki bi moral biti narejen že novembra, pa je bil šele junija, torej dva meseca po razpisu. Po Šešokovem mnenju je vzrok za izgubo posla tudi v prepočasnem cenovnem prilagajanju, saj trg vsak dan zahteva nižje cene. "Verjamem, da se je češki partner naveličal takega načina poslovanja, zamujanja, neprilagajanja cen..." je dejal predsednik uprave. In kako naprej? Šešok je dejal, da so na voljo tri možnosti. Ena je stečaj, nad katerim pa niti v Holdingu niso preveč navdušeni, ker bi vendarle radi ohranili program. Druga možnost je selitev na drugo lokacijo v Kranju, ki bo predvsem cenejša (za sedanjo mora STI plačevati 39 tisoč mark najemnine za prostore in opremo, vendar že nekaj mesecev svojih obveznosti ne izpolnjuje), ali pa za selitev proizvodnje v Ljubljano, v eno od Iskrinih podjetij (omenja se Iskra v Stegnah). V tem primeru bi delo obdržalo največ 50 ljudi, ki bi jih z avtobusom dnevno vozili iz Kranja. V zvezi z nadaljnjo usodo podjetje je Šešok tudi dejal, da bodo začeli z obsežno akcijo Eridobivanja novih poslov, pri-odnost za STI pa vidi predvsem v razvoju programa telefonskih govorilnic. Nove možnosti se odpirajo tudi z razvojem najnovejšega telefonskega aparata. Pripravili so tudi nov poslovni načrt za letošnje leto, ki do konca leta Kredvideva celo minimalni do-iček. • U. Peternel Ponedeljek so se začele posezonske razprodaje oblačil Priložnost za vse, ki radi "brskajo" po trgovinah hv iaJe D°d° do 4. avgusta, ponekod pa še teden dlje - Znižanja tudi do 50 odstotkov, trgovci t. UJ° izbiro in kakovost, navala kuncev (šel ni izbiro in kakovost, navala kupcev (še) ni KBhf?' Ju,ija - V ponedeljek se je v boSej Rovin s tekstilom začela letošnja c*He . a razprodaja. Ponekod so tr8ovC|n ,udi ™ 50 odstotkov, ^ovnc?* zatrJuJeJ°* da ponujajo *b»r0li no b,ago, hvalijo pa tudi •J (J01 JUD temu pa pretiranega nava-N s *njcev v trgovine ni. No, vsi, ki bi S>r imC?nl nalluPom prihranili kakšen bom. V jeseniški Zarji so i otmXnc v dven trgovinah, v Novosti Hcijai tr8°v'm Kekec. Poletna kon-^trjevJ0 zn,žana *a 30 odstotkov, po ,arJi m • Z°nJe Jun komercialistikc v , l/hlra 5e lePa- saJ poleti zaradi Ccv "i hiircTna Pret'ranega navala kup-ul,o. Iudi v prvih dneh razprodaje t>o$0vce razprodaje niso nujne lQ,*koe\pos*tonske razprodaje se Jljfc; 'l"hn Poslovni običaji, ki fkvVal driali vsi trgovci. Blago, l c««o *pr.oda& rnora biti označeno !*o //„, panjem in z zmlano S u-dnnPr°da,a lahko ^aja največ [Ql° tuči *°?ci pa 1° lahk<> Podalj- M ,*J blatno zni'ati Poudarit, pa vendar morajo cene da " '"-nrodu/o. torej jo lahko se trgovcem ni treba se kupcev ni trlo, sicer pa iz leta v leto opažajo, da je zanimanje ljudi /.i ra/pro daje čedalje manjše. V Kokrini prodajalni Globus so cene znižali v ponedeljek, znižanje pa jc različno in sega do 30 odstotkov, v nekaterih primerih pa celo do 40 odstotkov. Znižane so cene poletne konfekcije, izbira pa je po besedah direktorja Borisa Krišlja kar zadovoljiva. S prometom v prvih dneh razprodaje so zadovoljni, vendar pa nobeno leto ne prodajo vsega ponujenega blaga. Gene so znižali tudi v škofjeloški Veleblagovnici Nama. Razprodaja bo trajala do sobote, 2. avgusta, po zatrjevanju direktorja Milana Vukašinoviča pa so se na razprodajo dobro pripravili, tako promocijsko kot tudi vsebinsko. "Cene smo zares znižali, saj je naš cilj, da blago prodamo, ne pa da obtiči na policah," pravi. Izdelke so pocenili tudi za 40 odstotkov, na voljo pa je dobro blago znanih proizvajalcev. Kot primer Vukaši-novič navaja ceno moških hlač, ki sicer stanejo 11 tisoč tolarjev, zdaj pa so naprodaj za 7 tisoč. Kljub tako obsežnemu znižanju pa z obiskom kupcev v prvih dneh razprodaje niso pretirano zadovoljni, saj bi po načrtih morali prodati 60 do 70 odstotkov blaga, v resnici pa so ga enkrat manj. Vukašinovič to pripisuje dejstvu, da se poletne razprodaje začnejo prepozno, poleg tega pa je konec julija večina ljudi na dopustih. Vsi tisti, ki so potrebovali poletna oblačila, so jih tako kupili že prej. Od 22. julija do 5. avgusta pa poteka razprodaja tudi v begunjskem Klanu, kjer so pocenili športna oblačila za 15 do 30 odstotkov. Po znižani ceni so naprodaj majice, kratke hlače, teniški dir/iokavniki, pa tudi kopalke in ostala poletna konfekcija kot nam |c povedala poslovodkinja Anica Hrustelj, pa imajo polet' razprodaje tudi akcijsko prodajo smuči po 20 do 30 odstotkov nižji ceni. Ze od prvega julija dalje pa potekajo tudi posezonske razprodaje obutve. • L. Pelernel, foto: G. Šinik Prisilna poravnava v Rogu Ljubljana, 24. julija - Novo vodstvo tovarne dvokoles Rog je predlagalo začetek postopka prisilne poravnave z upniki, kar je okrožno sodišče v Ljubljani pred dnevi tudi potrdilo. Kot je povedal direktor Tomaž Gašperlin, na ta način pričakujejo ugoden razplet tako za podjetje kot za upnike. Rog ima namreč veliko neizkoriščenih nepremičnin, med katerimi je tudi kompleks na Trubarjevi cesti. Tega bodo prodajali skupaj z denacionalizacijskimi upravičenci, s kupnino okrog 3 milijone DEM pa naj bi poplačali dolgove dobaviteljem. Denar za poplačilo hipotekarnih upnikov nameravajo dobiti s prodajo od 2500 do 3000 kvadratnih metrov presežnih površin v proizvodnih halah. Sedaj so se lotili popisa obveznosti in terjatev; terjatve delavcev naj bi v dogovoru s sindikatom spremenili v lastniške deleže. Prvi del postopka za prisilno poravnavo naj bi končali v treh mesecih. Za izvedbo poravnave je sodišče imenovalo upravni odbor, v katerem so Nova Ljubljanska banka, ministrstvo za gospodarske dejavnosti, Sava iz Kranja, Acroni z Jesenic in predstavnik delavcev. Rogovo vodstvo pričakuje, da bo uspešna prisilna poravnava omogočila dolgoročno sanacijo podjetja. Po oceni direktorja Gašperlina bo med kratkoročnimi ukrepi nujno ugotavljanje presežnih delavcev, ki se ga bodo lotili že ta mesec. Kot je napovedal za obrat cevarne v Retnjah pri Tržiču, v njem nameravajo ohraniti okrog 46 delavcev. Še naprej bodo izdelovali cevi za kolesa, če bodo nadaljevali sodelovanje s švedsko tovarno Ikea, pa bodo v ta obrat verjetno preselili tudi montažo pohištva. Ker od oktobra do januarja običajno delajo zaradi zimske sezone s polovičnimi zmogljivostmi, iščejo tudi možnosti za nove proizvode, kot so deli invalidskih vozičkov in rolke. • S. Saje Pivovarna Union lani 1,1 milijarde dobička 733 tolarjev bruto dividende Dividende bodo izplačane 22. septembra Ljubljana, 25. julija • Delničarji Pivovarne Union so na drugi skupščini ta teden sprejeli poročilo o poslovanju v minulem letu in razdelili dobiček iz tega obdobja. Lani so ustvarili 1,1 mili- t'arde tolarjev čistega do-lička, od česar so delničarji za dividende namenili 30 odstotkov, 68,5 odstotka dobička pa je ostalo nerazporejenega. Ostali del dobička pa pripade upravi in nadzornemu svetu. Tako bodo delničarji, ki so imeli delnice na dan 22. julija, 22. septembra prejeli 733 tolarjev bruto dividende na delnico. Na skupščini je bilo prisotnega 83,5 odstotka kapitala, delničarji pa so sprejeli predlog delitve dobička, kot ga je v nasprotnem predlogu predlagal odškodninski sklad (vendar se je ta predlog le malo razlikoval od predloga uprave). V Pivovarni Union so lani prodali 997.216 hektolitrov piva, 28.569 hektolitrov brezalkoholnih pijač in naravne pitne vode ter 3390 ton kvasa. S tem so ustvarili za 13,7 milijarde tolarjev prihodkov in zadržali tržni delež pri prodaji piva, povečali pa so ga pri prodaji brezalkoholnih pijač. Porasel je tudi izvoz, in sicer pri pivu za 32 odstotkov, pri brezalkoholnih pijačah pa kar za 95 odstotkov. Union svoje izdelke izvaža predvsem v Italijo in na Hrvaško, manjši del pa tudi v Bosno ter nekatere druge bližnje države. Lanski čisti dobiček je v primerjavi z letom prej večji za dobrih 22 odstotkov. Donos na revalorizirani kapital je znašal 11 odstotkov, donos sredstev pa 9,16 odstotka. ^ boste _m *&ir/s tAIHYUnOPII V JULIJU HYUNDAI-ev KREDIT T+ 3% 3% POPUST PRI NAKUPU LANTRE, ACCENTA GOTOVINSKI POPUST STARO ZA NOVO RABLJENA VOZILA Mi 064/411-860 non-stop PONY 1.3 H-100 kombi LADA NIVA GOLF 1.3 B SUBARU JUSTV SUBARU JUSTV SUBARU LEGACY R-9 GTL R-19 TS R-CLIO 1.2 R-5 FIVE ALFA 3.3 CITROEN AX CITROEN AX MAZDA 323 kar. FORD FIESTA I. 90 I. 95 I. 92 I. 89 I. 86 I. 88 I. 93 I 89 I. 89 I. 93 I. 95 I. 90 I. 88 I. 92 I. 90 I. 93 6.200 13.500 5.600 7.900 3.400 5.300 14.600 5.300 7.800 9.900 9.700 6.900 4.100 7.900 9.600 10.900 V okvir podjetja Humko sodijo Vrtnarski center Podvin, Drogerija in darilni butik Lesce, Pakirnica in skladišče Podnart, Pisarne in računovodstvo Podvin ter Deponija kompostov Blate. pakirajo zemlje in gnojila. Obenem prodajajo ves vrtnarski repromaterial, opremo, grmovnice, rože, sadike, po novem pa tudi vso opremo za vodne vrtove z ribniki. Kot poudarja Čufer, v celoti izgradijo vrtnarski center, od zemlje, sadik, loncev, svetujejo pri vzgoji rastlin ter pomagajo pri prodaji. Vrtnarska borza prek interneta Prav pri prodaji je Tomaž Čufer uvedel še eno novost -prodajo vrtnarskih izdelkov prek interneta. V treh mesecih, odkar ima podjetje Humko svoje strani na internetu, si jih je ogledalo več kot 600 obiskovalcev, v prihodnjih dveh letih pa naj bi bilo obiskov 300 na dan, računa Čufer. "Osnovali bomo nekakšno vrtnarsko borzo prek interneta, saj Je to najhitrejši in najlažji način komuniciranja," pravi. Na internetu naj bi se srečevala ponudba in povpraševanje po vrtnarskih iz- Podjetje Humko, d.o.o., v številkah: letni promet lani pet milijonov mark, v letošnjem polletju pa so Že presegli celoletnega lanskega. Kar 70 odstotkov prometa ustvarijo z uvozom, zlasti iz Nemčije, Nizozemske in Belorusije, ostali del prometa pa zavzema lastna proizvodnja. Večino izdelkov prodajo doma, nekaj malega izvozijo le na Hrvaško, dogovarjajo pa se tudi za izvoz v Avstrijo. Dobiček je spričo hitre rasti nekoliko manjši od pričakovanj, v letu 1995 je znašal slabih 13 milijonov tolarjev. ROS S f I KI n 89.8 91.2 96.4 RADIO SORA DAN JE ZAPOLNJEN-Z VAMI SMO TUDI PONOČI delkih. Čufer je prepričan, da se bo internet v dveh letih tako razvil, da bo borza zaživela, odprli pa bodo tudi internet center, kjer bodo koordinirali prodajo. Pred časom so osnovali tudi Humko Klub, ki združuje večje vrtnarje in ostale proizvajalce, ki sodelujejo s podjetjem Humko; doslej je članov 84 iz vse Slovenije, dvanajst pa se jih že predstavlja na internetu. Do konca leta naj bi bilo takšnih vsaj trideset, predvideva Čufer. Slovenski cvet za zaščito domačih izdelkov "Z vstopom v Evropsko unijo se bo konkurenca na vrtnarskem področju močno povečala, saj bo k nam prišla poceni tuja vrtnarska roba. Le povezani se ji bomo slovenski proizvajalci lažje postavili ob bok. S tem namenom smo osnovali tudi lastno blagovno znamko Slovenski cvet, s čimer bomo zaščitili in promovirali domače izdelke," pravi sogovornik. Kot poudarja, je slovenskim kupcem vseeno, ali kupijo holandsko ali slovensko rastlino. Zato si bodo prizadevali, da bi se ljudje odločali za izdelke z znamko Slovenski cvet, kar bo pomenilo, da je rastlina vzgojena doma, obenem pa bo to pomenilo nekakšen znak kakovosti. Gorenjska banka uspešno v prvem polletju Kranj, 23. julija - Polletni rezultati kažejo, da Gorenjska banka še naprej povečuje obseg poslovanja, so sporočili # največje Gorenjske banke. Bilančna vsota se je v prve? polletju povečala za deset odstotkov in je konce junija znašala 868 milijonov nemških mark. Banki je na eni strani uspelo povečati naložbe podjetjem za 22 odstotkov ijj občanom za sedem odstotkov, na drugi strani pa povečati zbrana sredstva podjetij za odstotke m občanov za deset odstotkov. Konec junija je banka poslovno sodelovalag! 48.627 občani, 1.292 samostojnimi podjetniki in 8.92° domačimi podjetji. Tržni delež banke v slovenskeifl bančnem prostoru je konec junija znašal štiri odstotke glede na bilančno vsoto, 5,7 odstotka glede na sredstva občanov, 2,1 odstotka glede na sredstva podjetij, 6.2 odstotka glede na naložbe občanov in 3,9 odstotka glede na naložbe podjetjem. Kot zagotavljajo v banki, uspešno obvladujejo rizik? poslovanja, in sicer z zagotavljanjem optimalne likvidnosti-z usklajevanjem ročnosti sredstev in obveznosti do viro sredstev, z razpršenostjo naložb ter zavarovanjem naloži*' V slovenskem bančnem prostoru je banka neto upnik. Preveč vpisanih certifikatov v NFD in KBM Infond M Kranj, 23. julija - V zadnjih preveč sredstev. Zato sta 0 dneh veljavnosti certifikatov družbi zaprosili vlado, Ji je svoje certifikate v Nacio- jima dovoli povečati °sn° nalno finančno družbo (NFD) kapital oziroma dovoli ?\ in KBM Infond vložilo kar 45 vpis sredstev. Skupni znes tisoč Slovencev. Kot je bilo prevpisa obeh družb zna pričakovati, je bilo vpisanih okoli 7,5 milijarde tolarje. Kot pravijo v NFD, je drža ob sprejetju zakona o zag^ V podjetju Humko imajo celo lastno svetovalno službo; svetovalec na terenu svetuje vrtruirjem po vsej državi in zbira podatke, tako da imajo vpogled v 70 odstotkov vse vrtnarske proizvodnje v Sloveniji. Pripravljajo tudi predavanja in tečaje o vrtnarstvu, med prvimi pri nas pa so kupili tudi laserski laboratorij za analiziranje zemlje, vode in gnojil. tavljanju sredstev pidom jamstvo za pokritje več ^ 335 milijard tolarjev vp*s* p sredstev. Pidi so jih zl j poveča^ sreastev. nai so jin w-j. 320 milijard, tako da zne^ tudi v primeru poveč" osnovnega kapitala ne presežen. wj Če vlada dovoljenja ne dala, bosta družbi v začei^ prihodnjega tedna o ten?.z3jca-pisno obveščati vlagatelje, terih certifikatov ne •* mogli vpisati. Tomaž Čufer skuša posodobiti tudi notranjo organiziranost svojega podjetja z 21 zaposlenimi. Tako med prvimi v Sloveniji v notranjo organizacijo uvaja tako imenovani integralni poslovni organizacijski in informacijski sistem. In drugi razvojni načrti? V prihodnjih letih bodo celoten proces mešanja, pakiranja in zlaganja zemelj avtomatizirali. S čimer naj bi se proizvodnja povečala za petkrat. V maloprodaji bodo še naprej razvijali franšizing in v treh letih odprli še pet vrtnarskih trgovin. • U. Peternel Tokrat ALMIRA svojo prod, . akcijo, v času razprodaje, organizira skupaj s podjetjem Lip Bled v prostorih Lipove trgovine na Bledu. Obiščite ttasfSEh 25J.in26. 7, na Bledu. ŽE TRETJE LETO SKUPAJ - ZA LEPŠI VIDEZ fanghi d'alga ALGOM AR SIMBOL KAKOVOSTI - r ANTICELULIT IZ MORSKIH Al> 100% naravni izdelek NAVDUŠENJE TISTIH, KI SO GA ŽE PREIZKUSILfc< POTRJUJE DEJSTVO DA Algomar PRESEGA MEJE DELOVANJA TRADICIONALNIH ANTICELULITOV J 2e po prvi terapiji (6 nanosov) se obseg prizadetih delov telesa zoža za 2 - 4 cm. 9 ^ors^ prepričalo že veliko žensk, ki so ga preizkusile In ga redno uporabljajo. Učinkovitost je SKrua t>ijen^ algah, ki imajo naravno lastnost "razbijanja* celulita Alge koži vračajo prožnost ter »^sU. vitalnost, 1 komplet (3 vrečke po 100 g ♦ 50 ml gela) zadostuje za 6 nanosov od kolena a k~ Naročila ln Informacije po telefonu 066/24 752 aH na naslovu: C. na Markovec 23,6000 Koper. 1 komplet Algomar 3500 SIT t poštnina 2 kompleta Algomar 6390 SIT + poitnlna HITRE SERVISNE, KLEPARSKE IN LIČARSKE STORITVE POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Votcjak Turistični priliv deviz po kapljicah, odliv s curkom Prodaja v prostocarinskih prodajalnah je padla za 17 odstotkov, v igralnicah pa za 7 odstotkov Ljubljana, 23. julija - Kot so ^rotili z Združenja za gos-jjastvo in turizem pri Gospodski zbornici Slovenije, Petmesečni devizni zaslužek °d turizma ne kaže pričakovanih rezultatov. Do želenih milijard ob koncu leta manjkajo še dobre tri fctrtine. Kot kažejo podatki banke Movenije, je turizem v prvih Petih mesecih primaknil v Jevizno blagajno Slovenije 4S3 milijonov dolarjev. Skoraj P°lovico tega (44,5 odstotka) £e na račun devizne menjave, J'ima poleg postavke "drugo" ejina pozitivno rast (indeks 107)- Tako kot v preteklih mesecih je nazadoval priliv deviz, ki jih s posredovanjem storitev ustvarijo turistična podjetja, zmanjšala se je tudi prodaja blaga tujcem za tujo gotovino v prostocarinskih prodajalnah (za 17 odstotkov), znova pa se je zmanjšal tudi priliv od iger na srečo (za 7 odstotkov). Obenem pa podatki kažejo, da domači turisti in službeni potniki pridno odnašajo devize v tujino. V petih mesecih so tako odnesli 149 milijonov dolarjev, kar je za 19 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Odliv deviz predstavlja kar 33 odstotkov v celotnem prilivu (lani je predstavljal 28 odstotkov). • u. P. Junija za 18 odstotkov več tujih turistov Ljubljana, 23. julija - Po podatkih statističnega urada o unstičnem prometu je junija letos našo državo obiskalo "35o turistov, kar je za šest odstotkov več kot junija an'- Zlasti razveseljivi so podatki o obisku tujih turistov; J'nov obisk se je v primerjavi z lanskim junijem povečal _a 15 odstotkov. Zanimiv pa je upad števila domačih pstov, ki jih je bilo junija letos za tri odstotke manj kot v lstem mesecu lani. v prvem polletju letos so zabeležili skupaj 760.920 uristov, kar je za devet odstotkov več kot v prvem polletju an-i. Število domačih gostov je v primerjavi z lani ostalo ^Pre^enjeno, obisk tujih turistov pa se je povečal za 18 Tudi podatki o prenočitvah so optimistični, saj se je evilo prenočitev v juniju povečalo za 5 odstotkov, v prvih estih mesecih pa za 10 odstotkov. Zlasti so porasle nočitve "J'n gostov - kar za 19 odstotkov v juniju oziroma za 22 ^stotkov v vseh šestih mesecih skupaj. • U. P. Vrednota, ki v turizmu veliko pomeni Gostoljubnost v turizmu Gostoljubje ni samo stvar javnih delavcev, ampak tudi vseh ljudi na ulici Mitja Meršol, avtor uvoda h knjižici, je poudaril, da gostoljubnost niso pravila, ampak stvar kulture in počutja naroda, saj je po njegovem mnenju od tega odvisna naklonjenost do gosta. Zato se mu zdi pomembno opozarjanje na globalne standarde vedenja. O gostoljubnosti so spregovorili tudi tisti, ki imajo vsakodnevno največ stikov s turisti, to so predstavniki policije, carine in Darsa. Vsi se aktivno vključujejo v projekte TZS. Poudarili so predvsem prednost knjižice, ki jo predstavlja njena poljudnost. Predstavnica Darsa je opozorila zlasti na vse slabšo kulturo Slovencev glede vedenja v prometu, kar negativno vpliva na podobo tujca o naši deželi, saj dobi vtis, da so naše ceste nevarne. Zato je prepričana o nujnosti čimprejšnjega sprejetja zakona o varnosti cestnega prometa. Menila je tudi, da sredstva javnega obveščanja ustvarjajo podobo "države zastojev", ko tujce obveščajo o zastojih na cestah, ne pa tudi prireditvah ali o tem, kje se lahko ustavijo in si kaj ogledajo. Alojz Šoster, glavni tajnik TZS, je izpostavil še prijaznost osebja na bencinskih črpalkah in cestninskih postajah. Po njegovem mnenju je bil pri tem že dosežen ogromen napredek, omenil pa je tudi, da so bili prvi, ki so pozdravili in se zahvalili, prav uslužbenci na gorenjskih cestninskih postajah.Projekt gostoljubnosti v turizmu je tudi del projekta TZS in notranjega ministrstva o gostoljubju na mejnih prehodih, ki so prav gotovo prvi izraz gostoljubnosti Slovenije. • M. Kant r KOLIKO JE VREDEN TOLAR h Ljubljana, 24. julija - Gostoljubnost je stvar značaja ljudi, in ne pravil, je bila osnovna misel okrogle mize, ki jo je pripravila Turistična zveza Slovenije (TZS), na kateri so predstavili tudi novo knjižico Gostoljubnost v turizmu iz zbirke Turistična misel Turistične zveze Slovenije. Knjižico je pripravila Tadeja Lazanski, uvod pa je napisal glavni urednik Dela Mitja Meršol. Kakovost turistične ponudbe naj bi izražala tudi gostoljubnost, zato je knjižica namenjena šolam in ljudem, ki se kakorkoli ukvarjajo s turizmom, pa tudi ostalim, ki bi radi oblikovali turistično ponudbo z gostoljubnim prizvokom, je povedal predsednik TZS Marjan Rožič. Je del projekta TZS o gostoljubju v turizmu, povezanega s sloganom "Turizem smo ljudje", saj bi morali biti v vsako turistično storitev vtkani gostoljubnost in prijaznost. Opozoril je tudi na pomen strokovnega izobraževanja in izpopolnjevanja turističnih delavcev: "Knjižica ne odkriva novih stvari, želi le opozoriti na že znane," je poudaril. Avtorica knjižice Tadeja Lazanski je menila, da sicer obstajajo neka pravila gostoljubnosti, vendar pa jih je nujno treba ponotranjiti. V osnovo gostoljubnosti zato postavlja storitev in gosta, saj po njenem mnenju ni toliko pomembna hotelska soba kot odnos osebja. Povedala je tudi, da je knjižica nadaljevanje izobraževanja iz Španije in Portugalske, kjer so leta 1993 potekali seminarji gostoljubnosti. KRANJ, 24.7.1997 MENJALNICA JWMHWOPMW M AKUPNITROO AJHIISAKUMTOODAINI 1 DEM 1 ATS 100 ITL A BANKA {Trifcr^. Jesenka) 32,50 83,55 AVALBled AVAL Kranjska gora BANKA CREDITANSTALT d.d. Lj 93,10 EROS(StartMayrj.Kmn( 9320 GORENJSKA BANKA (vse enote) 92,42 HRANILNICA LON, id.Kranj 93,30 HKSvtgred Medvode 93,00 HI0A4žnka Ljubljana 83,30 HRAM ROŽICE Mengeš 93,42 ILIRIKA Jesenice 92,80 INVEST Skofja Loka 93,15 LEMA Kanj 9320 LJUDSKA BANKA d.d., Lj 92,50 UKELSUaHce 92,90 NEP0S(Sk Loka. Trata) 93,20 93,90 94X0 92,31 93,70 93,80 8330 93,75 83,50 93,79 13,11 13,29 741-220 ••1-039 13,00 13,50 9,50 9,63 NOVA LB Kamnik Medvode, Šk. Loka 93,20 93,50 93,70 93,60 93J80 93,85 94,00 93,80 PBS d.d. (na vseh poštah) 91,00 PRMUS Medvode 93,20 ROBSON Mengeš 93,40 SHP-Stov.hminpos.Kmnj 93,10 SKB (Kranj, Radovljica. Šk. Loka) 92,35 SLOVENUATURIST Boh. Bbtnca 92,42 SLOVENUATURIST Jesenice 92,90 SZKBBtag. mesto Žrl 82,55 ŠUM Kranj TALON 2*wt*TwfeŠkiai*Zj.** 93,25 TENTOURS Domžale 93,00 TROftCAL Kamnik - Bakovnik 93,40 UBK Šk Loka 93,00 WLFAN JES8K£KoimaiMtM0N W1LFAN Kranj /VILFAN Radovljica. Grajski cJvor VVILFAN Tržič pomnim tečaj 92,92 93,71 93,65 93,55 93,80 93,70 94,00 83L55 93,90 13,35 13.19 1326 13,35 1327 13,32 1325 13,33 13,28 13,35 13,30 13,28 13,47 13,19 1325 13,35 13,30 13,30 13,25 13,31 1320 13,14 1320 13,10 1323 13,22 13,13 13,15 13,16 13,13 1320 13,20 1325 11,50 1320 1325 13,16 13,08 13,14 13,16 13,00 211-319 1320 13,30 13,15 13,40 1322 1328 13,18 13,34 M2-6M 340-2*0 714-013 53-014 13,11 13,31 9,40 9,50 9,52 9,55 9,40 9,60 9,59 9,48 9,52 9,55 9,41 9,50 9,53 9,59 8,40 9,50 9,55 9,50 9,40 9,52 9,48 9,30 9,55 9,55 9,60 9,50 9,80 9,68 9,55 9,60 9,70 9,66 9,76 9,62 9,73 9,70 9,67 9.65 9,65 929 9,60 9,68 9,70 9,60 9,64 9.62 9,99 9,69 9,90 9,67 9,78 9,46 9,70 Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 1 2,80 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki se pridružujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tu/ih valutah Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih. Vaš najboljši partner pri menjavi deviz PE KRANJ Delavski dom, tel.:360-260 P.E. JESENICE supermarket UNION tel.:862-696 P.E. RADOVLJICA Hotel Grajski dvor tel.:064/714-013 P.E. TRŽIČ klet Veletekstil tel.:53-816 GBD G°renjska borzno posredniška družba d.d. Koroška 33, 4000 Kranj, Slovenija Tel.: +386 064 361-300, 361-301 Fax: +386 064 211-889 • nakup in prodaja vrednostnih papirjev • prenosi lastništva delnic v KDD • odkup delnic iz privatizacije, tudi delnic skladov • upravljanje s finančnim premoženjem strank • izjemna priložnost za nakup delnic serije B "VARNOST, STROKOVNOST, DONOSNOST i KABELSKA TV MJ^||y^ KAMNIK - DOMŽALE T^/fj-^v Maistrova 16, Kamnik telefon: 061/817-313 OGLAŠUJTE V NAŠEM PROGRAMU -ZADOVOLJNI BOSTE! °£RTIFIKATI, DELNICE, OBVEZNICE... Kaj? Kako? Zakaj? NoVl *ak osti v zvezi s certifikati (17. del) obravnnavfakl,Ub zaplesala venček gorenjskih plesov, domači godci pa bodo ob spremljavi harmonike zaigrali na kmečko orodje. Potem oodo predstavili star kmečki voz, ga sestavili in naložili, prijavljeni kosci in grabljice - tekmovalci se lahko prijavijo tudi tik pred začetkom tekmovanja - pa se bodo pomerili v košnji in grabljenju. Na prireditvi bodo dolgoletnim članom in sodelavcem društva podeljena priznanja, pohvale in zahvale, obiskovalci pa si bodo lahko ogledali kmečke pripomočke in orodja, povezana s košnjo. In ne pozabite. Na prireditvi bomo postavili še tretje nagradno vprašanje. • M.A. Bolezen med slovensko divjadjo Steklina zaenkrat zajezena Kranj, 25. julija - Po poročilu mag. Zorana Kovača, pomočnika direktorja VURS, je odsek za virologijo Veterinarske fakultete v Ljubljani v prvi polovici letošnjega leta pregledal 15 lisic, 6 pslov, sedem mack, tri kune, sedem glav govedi, tri jazbece, eno veverico in eno ovco. Prisotnost virusa stekline so ugotovili le pri eni lisici iz občine Laško. Stanje je, kot poroča mag. Kovač, izredno ugodno, vendar postaja zaskrbljujoče upadanje števila odstreljenih licic. Bolezen je namreč premosorazmerna z gostoto živali, kar pomeni, da se lahko stanje kljub načrtovanemu jesenskemu cepljenju lisic proti steklini zelo hitro poslabša. Zveza lovskih družin Gorenjske pa je sporočila, da so na njihovem področju to pomlad ugotovili kar nekaj primerov gamsje garjavosti. V revirjih lovske družine Dovje enega kozla iz razreda srednje starih, eno kozo iz razreda mladih in dve kozi iz razreda srednje starih. V revirju LD Jesenice dva kozla iz razreda srednje starih in v revirju LD Stol enega kozla iz razreda mladih. Do konca marca so na območju Slovenije našteli osem garjavih gamsov. • M.A. Kmečke žene gredo v Avstrijo Kranj, 25. julija - Društvo kmečkih žena Kranj, odbor Naklo, Sloga, Cerklje, pripravlja enodnevno ekskurzijo na Reisseck v Avstriji, prvi petek v prihodnjem mesecu, to ie 8. avgusta. Prijave in plačila sprejemajo do konca prihodnjega tedna, do petka, 1. avgusta, oziroma do zasedenosti avtobusa. Zbirno mesto za ekskurzijo na 2.300 metrov visoki Reisseck bo v petek, 8. avgusta, ob 7. uri pred Zadružnim domom Primskovo. Po programu naj bi vožnja potekala skozi predor Karavanke, mimo Blejaka in Spittala do kraja Moellbruecke ob sotočju rek Drave in Moell. Po nekaj kilometrih sledi v kraju Kolbnitz vkrcanje na zobato železnico, ki bo udeleženke izleta popeljala na 2237 metrovi visoki Schoberboden, od koder se bodo z visokogorsko železnico peljale skozi 2,2 km dolg predor do hotela na Reissecku. Cena programa, v katero je vštet prevoz s turističnim avtobusom, cestnine in pristojbine za predore, vožnja z železnico in kosilo, je 5.300 tolarjev. Prijave in vplačila sprejemajo do petka, 1. avgusta, oziroma do zasedenosti avtobusa predsednice odborov na telefonih: 471 292 (Štefka Pavlin) 451 237 (Darinka Zaplotnik) in 421 198 (Polona Kuhar). Tam jc moč dobiti tudi vse podrobnejše informacije. • M.A. Povpraševanje po govejem mesu ostaja enako Vedno večja razlika med stroški pridelave in odkupnimi cenami Ljubljana, 25. julija - Parlamentarni odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na zadnji seji v torek spet obravnaval razmere v slovenski govedoreji. S spomladanskimi interventnimi ukrepi, med katerimi so bile tudi izvozne spodbude za izvoz govejih pitancev in krav, so se razmere nekoliko umirile, povečala pa se je razlika med stroški pridelave in odkupnimi cenami. Odbor je na seji sprejel tudi sklep, naj vlada določi nekaj posebnih carinarnic, kjer se bo uvoženo meso posebej carinilo in tako zagotovi učinkovitejšo kontrolo uvoženega mesa. Po statističnih podatkih je bilo v prvih petih letošnjih mesecih odkupljenih 26.319 glav klavne govedi (15.048 ton), kar je za 4 odstotke več kot v enakem lanskem obdobju. Zakol je bil v privih mesecih nekoliko manjši kot v lanskem letu, v maju, po sprejetih intervencijskih ukrepih, pa se je povečal za 10 odstotkov. V prvih petih mesecih letošnjega leta je bilo uvoženih 77 ton klavne govedi, 159 ton govejega mesa in 572 ton telet, junija pa še 178 telet za nadaljnje pitanje. V aprilu in maju je bilo iz Slovenije izvoženih 89 ton živih govedi in skoraj tisoč ton govejega mesa, po uvedbi višjih izvoznih nadomestil pa je bilo do 4. julija izvoženih 122 ton živih govedi, 1064 ton govejega mesa in 58 ton izdelkov iz govedine • M.A. Aprilska suša je skupaj z junijskim in julijskim deževjem slabo vplivala na poljščine Koruza odlično, slabše je z žitom Kmetje hitijo z žetvijo, ker je vreme še vedno nestalno. - Kvaliteta prve košnje sena je letos precej slabša kot sicer. - Letina silazne koruze bo očitno dobra. Bled, 25. julija - Če je letina normalna in če vreme ni tako zelo muhasto kot letos, je na Gorenjskem žetev žita do 25. julija v večini že zaključena. Zaradi aprilske suše in že dva meseca trajajočega vsakodnevnega deževja se je letos zorenje zavleklo, žita pa so prizadele tudi številne bolezni. Najbolj se slabo vreme pozna pri kvaliteti prve košnje sena, je povedal ing. Jože Zabret z blejske enote svetovalne službe kmetijskega zavoda Ljubljana. "Območje, ki ga pokriva naša kmetijska zadruga in se pokriva z mejami občine Bled, je sicer predvsem živinorejsko področje, zato je večina žit in koruze, pa tudi drugih poljščin, ki jih pridelajo tukajšnji kmetje, namenjenih predvsem krmi," je povedal ing. Zabret. "Pšenice je po vsej Gorenjski premalo v kolobarju, ker je pač kmetijstvo tu enostransko usmerjeno predvsem v živinorejo. Silažna koruza je v zadnjih letih povsem izpodrinila druge poljščine, ne nazadnje tudi zato, ker je koruza zaradi industrijskega pridelovanja manj zahtevna glede števila delovne sile. Veseli me, da zadnja leta predvsem manjši kmetje spet sejejo tudi žito - pšenice sicer ne prav veliko, pa zato vsaj prav toliko ječmena. Krušnega žita namreč tu, na Gorenjskem, ne pridelujemo. Za krmo ga je po naših ocenah posejanega med 13 in 15 hektari, od tega le 5 do 6 ha pšenice. Prav ta je zaradi nestalnega vremena zelo prizadeta. Če bi že spomladi pričakovali tako zelo slabo leto, bi se seveda odločili za obvezno škropljenje proti glivičnim boleznim. Tako pa so kmetje tudi to pomlad predvsem škor-pili s herbicidi proti plevelom. Toda glede na nove, bolj občutljive sorte žita, ki ga tudi naši kmetje sejejo v zadnjem času, kaže, da brez škropljenja proti glivičnim boleznim ne bo šlo več. " Kmetijska zadruga na Bledu skupaj $ svetovalno službo ie nekaj M zapored pomaga pri organizaciji žetve. Lastnik kombajna bo za več kmetov izpeljal žetev, začeli bomo v petek, čeprav bi po mojem mnenju lahko še kakšen dan počakali Toda ljudje so nestrpni in ne nazadnje ima večina doma možnost, da žita Še dosuši. Ob tem je občinski odbor za kmetijstvo sklenil, da bo kmetom ob žetvi pomagal s povrnitvijo približno dvajsetih odstotkov stroŠ' kov žetve. Kmetje bodo dobili dobropis, s katerim bodo lahko uveljavljali nabavo krmil in repro-materiala. Največji letošnji poroblem pa je je bilo spravilo prve košnje sena. Kdor je pohitel in pospravil seno zadnji teden v maju, danes že spravljajo drugo košnjo pod streho. 2. junija je namreč začel padati dež in od tedaj je komaj kakšen dan minil brez padavin, tako da je veliko kmetov ob prvi košnji spravljalo slabo seno. Junijsko prekomerno deževje je naredilo veliko škode, ki se je ljudje še ne zavedajo, ker gre predvsem za izpad kvalitete krme. Za skromne pridelke žita je krivo vreme Letos je za žito slabo leto in pridelki so skromni. Prvi znaki za to so se pojavili že aprila, ki je bil nadpovprečno suh mesec. Na Gorenjskem je v tem času padlo le 30 odstotkov padavin štiridesetletnega povprečja za april -sledila pa sta mu nenormalno mokra junij in julij. Slabo vreme je vplivalo na razvoj številnih bolezni, zaradi slabega zorenja pa, kljub temu da je žito v povprečnih sezonah požeto že najkasneje do 25. julija, nekateri kmetje še čakajo s tovrstnimi opravili. "Ocenjujemo, da bodo pridelki pšenice, ki so tudi sicer nižji, kot jc slovensko povprečje, letos še slabši-Tri tone na hektar je za naše razmere kar lepa letina pšenice, letos pa jo bo v povprečju naveč 2.600 kilogramov," je povedal ing. Zabret. Brez težav s koruzo Tudi koruza je občutila majsko ifl junijsko pomanjkanje sonca, toda do tega trenutka kaže zelo dobro, pravij0 v kmetijsko svetovalni službi. Tudi zato, ker kmetje že zelo obvladajo tehnologijo obdelovanja. "Še vedno imamo nekaj problemov z izborom hibridov. Tu smo na okoli petsto metrih nadmorske višine, za katero so primerni posebni zrelostni razredi tOfiO 200 - 250. Marsikateri kmet se odloči za višji razred, kar večina obžaluje jeseni, ko se pojavijo problemi z zrelostjo. Sicer pa je petindevetdeset odstotkov tukajšnjih koruznih posevkov silaznih. Le posamezniki na kakšni od majhnih njivic pridelajo tudi zrnje- / Vse ostalo gre za živinsko krmo. TrŽ^ \ pridelave na našem koncu tako rek*" ni. Podobno je s pšenico. Manj*e količine kmetje že peljejo v mlin >n zamenjajo za moko ali ječmen, dm gače pa so vsi ti pridelki netržni in s porabijo na kmetijah samih." je pOJ*1 nil ing. Jože Zabret. • M.A. Gorsko in hribovsko kmetijstvo je edino zagotovilo za ohranjanje kulturne krajine Podeželski prostor še ni konkurenčen Država bi morala spodbujati biološko kmetovanje in dolgoročno zagotavljati delovna mes*a* uvajanjem dopolnilnih in dodatnih dejavnosti na gorskih in hribovskih kmetijah. ala, zJraV' Bohinj, 25. julija - "Gorskemu in hribovskemu prostoru je treba priznati poseben status kot posledico gospodarjenja, naravovarstvenih in okoljskih funkcij ter strukturnih razmer in uvesti primerno izravnavo izgube dohodka zaradi specifičnih razmer gospodarjenja. Gorskemu in hribovskemu kmetijstvu mora biti priznam poseben status, saj s kmetijskimi obrati v ugodnejših, ravninskih legah ne more biti konkurenčno vse dotlej, dokler ostaja pojmovanje ekonomije omejeno zgolj na produktivnost," je na nedavnem posvetu o razvejeni problematiki znotraj območij meja I M' poudarila Marija Markcš. Kot opozarja Markeševa, za kmetijstvo na območjih Triglavskega narodnega parka v okviru slovenske kmetijske politike doslej niso bile najdene in uveljavljene ustrezne rešitve. Vključevanje kmetijstva kot sestavnega dela razvojnih planov je za podeželski prostor posebnega pomena, saj ima kmetijstvo večplastno socialno vlogo. "Njegova vloga ni omejena samo na poriz-vodnjo oziroma gospodarski promet, temveč je prav pose- bej pomembno tudi v socialnem, poselitvenem in naravovarstvenem smislu. Zato je potrebno v prvi vrsti poskrbeti za prehod iz sektorsko usmerjenih programov v integralne, za integracijo kmetijstva in kmetij kot dela regionalnega gospodarstva in tesnejšo navezavo na druge gospodarske panoge, zlasti turizem. Spoznati je treba, da je kmetijstvo edini smiselni način vzdrževanja kulturne krajine in da so družinske kmetije gospodarske in socialne enote ter dati priznanje delu, ki ga opravljajo gorski in hribovski kmetje in kmetice. " Po prepričanju Markeševc se je potrebno pri razvoju podeželja potrebno osredotočiti na ohranjanje in zagotavljanje delovnih mest na podeželju, tako na kmetijah kot v njihovi bližini: v kmetijski pridelavi in gozdarstvu, z razvojem dopolnilnih dejavnosti, kot so predelava, turizem na kmetijah, obrt in podobno ter z razvojem dodatnih zaposlitvenih možnosti na podeželju - organizacija prodaje pridelkov in izdelkov, servisne dejavnosti, v vodništ-vo.... Prav tako bi bilo potreb- no spodbujati ekološke metode kmetijske pridelave in predelave, biološko kmetovanje torej, razvoj blagovnih znamk za gorska in hribovska območja ter uvedbo direktnih plačil, ki je nujna za doseganje zadovoljivega skupnega dohodka. Ob tem je pomembno opozoriti tudi na upoštevanje sociokulturne raznolikosti, ekoloških potencialov prostora ter Življenjske kakovosti kot pomembnih elementov integralnega in trajnega razvoja ter spodbujati ohranjanje krajevne in regionalne samo zavesti. Vse skupaj pa jc seveda še kako pogojeno z usklajenim delovanjem posameznih sektorjev, kot so kine tijstvo, gozdarstvo, turizem, okolje, vodno gospodarstvo, promet, zveze, socu stvo in šolstvo. u^a Ob tem je zelo p^etr ,0 tudi skrb za ohranjanj. razvoj planinske pase. (aViii že stoletja pomemben s $. del gospodarskega kroga & ^ kih in hribovskih km.etlJvC(jn<> drugi svetovni vojni jO v intenzivnejše kmctljS,:i() * ugodnejših legah V0» ,a. opuščanje in zaraščanj^], nin, posebno tistih bolj un # jenih in na teže doS%fs-legah. Paša nima le gOjFJJJje. kega pomena za kn [jRO temveč ima hkrati tudi ^ prostorsko in ekološko nost, saj je to edini itn jj. način ohranjanja a|Ps* sCbej turne krajine, kar J^' " zVoJ pomembno tudi zfl turizma." • M.A. Popravek V 56. številki Gorenjskega glasa se je v porOJJJJ^j poginulih kravah na Blcgošu (Strela nad ovce in gj pj /upisalo nekaj netočnih podatkov. Tako do nesr y prišlo v noči s ponedeljka na torek, ampak ponedeljek popoldne. Prav tako tedaj na vrhu " ,c „» nobene krave, ampak so se vse poginule krave |>» ' ^ v/no/ju Blegoša, je sporočil tamkajšnji pastir Ravnikar, ki se je /e vrnil i okrevanja. VREME Vremenoslovci nam za danes in jutri dopovedujejo oblačno vreme, možne so Popoldanske nevihte. Najvišje dnevne temperature se bodo dvignile do 29 stopinj. LUNINE SPREMEMBE ^ soboto bo ob 20.28 nastopil zadnji krajec, zoXo bo Hersclovem vremenskem ključu na severu lepo, na jugu pa deževno. Viva vacances, kokr se reče po špansko, če se pa ne, pol pa "živele počitnice" GLASBENE MISLI ^hsba je v našem življenju nepogrešljiva, zato jo pogosto srečamo Javorih in rekih. aar nič ne pomaga, samo glasba obriše solze in opogumi srce. ^asba je zvonka radost. ^la TINKARA KOVAČ: NE ODHAJA POLETJE Tuja; j £■ J- BOBO: ITS MY LIFE UMAtMO YOU l gJFF DADDY & FAITH EVANS: U BE MISSINO. YUU J- pERNAL. I VVANNA BE THE ONLY ONE HANSON. MMM BOP J MR. PRESIDENT: JO JO ACTION O. .IČIM r>~- i iok, ~nc&lutN': JO JO ACTION • TnN,wB0N JOVI: MIDNIGHT IN CHELSEA t W, BRAXTON: I DONT WANT TO "iUESZ: ECUADOR Lattello c=?Anj 913 Ffi fTinap K^PON ŠTEVILKA 37 ^MACO ŠT.: Tujo št.: M°J NASLOV: NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O Logatec • Tržaška 148 • tel.:061 /741 632 • fax:061 /741 612 "Nedeljski klepet ob kavi" Pojutrišnjem, v nedeljo, 27. julija, ob 9. uri dopoldne, bo na sporedu Radia Kranj "Nedeljski klepet ob kavi", ki ga pripravlja in vodi Jana Debeljak. =?ADiO 913 Ff Gost oddaje bo Šenčurjan Tine Golob, novinar - snemalec pri TV Slovenija. Njegova misel: "Svet ie skozi oko kamere bistveno lepši, ker se lahko osredotočiš na zanimivosti in lepote, ki jih običajno ljudje v naglici prezremo. Žal je moto našega vsakdana: mudi se! TRGOVINSKO PODJETJE d.d. ŠKOFJA LOKA LOKA KAVA ■ ZDRAMI IN PREMAMI Kupon: Predlagam gosta v oddaji "Nedeljski klepet ob kavi" od 28. 7.1997 do 2. 8.1997 LESTVICA NAJPOPASTIH 15 1. PUFF DADDY- l'LL BE MISSING YOU 2. BELLINI - SAMBA DE JANIERO 3. NEW/RICKY MARTIN - MARIA 4. NEW /COOLIO - C U VVHEN U GET THERE 5. GINA G - TI AMO 6. JON BON JOVI - MIDNIGHT IN CHELSEA 7. BED AND BREAKFAST + FRIENDS - GET IT RIGHT 8. TIC TAC TOE - MR. WICHTIG 9. ETERNAL + BEBE VVINANS -1 VVANNA BVE... 10. TOUCHE -1 CANT GET NO SLEEP 11. MARCEL ROMANOFF - STAY THE NIGHT 12. JOHNNY RIGHT -1 WANA (BE WITH YOU TONIGHT) 13. NEVV/C.I.TA - BABE 14. GINEVVINE - VVHEN DOVES CRY 15. NEVV/HUMAN NATURE - VVISHES LESTVICA NAJGIBLJIVEJŠIH 30 1. SASH feat. RODRIGEZ - ECUADOR 2. PORN KINGS - AMOUR 3. 2 EIVISSA - OH LA LA LA 4. SOUD ATTACK - LE TEBE ŠE HOČEM 5. CELVIN ROTANE - THEME FROM MAGNUM /BACK AGAIN ME 6. DJ DADO - COMING BACK 7. SEOUENTIAL ONE -1 VVANNA MAKE 8. U.S.U.R.A - OPEN YOUR MIND 97 9. KLUBBHEADS - DISCO SHOPPING 10. MR. PRESIDENT - JO JO ACTION 11.2. COLORS - LA NOCHE 12. RAMIREZ - CHUPA CHUPA 13. FINAL-VETER SI 14. NEVV/CORONA - THE POVVER OF LOVE 15. ALEXIA - UH LA LA LA 16. DR. ALBAN - ITS MY LIFE 17. NEVV/MICHAEL JACKSON - HISTROY 18. X - ANDER - COSMIC 19. NEVV/DO VVALKER - DEEPER LOVE 20. GEORGEUS - DONT STOP 21. NEVV/DISCO BLANC - DISCO BLANC 22. ULTRA NATE - FREE 23. ALLY AND JO - NASTY GIRL 24. 2 FABIOLA - MAGIC FLIGHT 25. G.E.M. - ALMA LATINA 26. NEVV/DISCKO 78 - ACTION 78 27. NEVV/EMMANUEL TOP - TURKISH BAZAR 2 28. BROOKLYN BOUNCE - GET READY TO BOUNCE 29. DJ OUICKSILVER - FREE 30. DJ DON AND SVENSON - MY BEAT SHOOT BACK Moje ime in naslov: TRŽIŠKI HIT • povratek pozabljenih Lestvica zimzelenih melodij, vsak drugi ponedeljek ob 17.35 na 88,9 in 95,0 MHz 1. Mississippi - PEPEL IN KRI 2. Prvi tvoj poljub - MOUUN ROUGE 3. Don't play your rock'n roll... - SMOKIE 4. Thanks for the music - ABBA 5. Saling - ROD STEVVART 6. No honestly - LYNSEY DE PAUL 7. My friend - ROY ORBISON 8. Bad moon rising - CCR 9. Massachusetts - BEE GEES 10. Špirit in the sky - NORMAN GREENBAUM 11. Cherish - KOOL & THE GANG 12. Sky high-JIGSAVV 13. Sam po parku - GU-GU 14. Mednocino - SIR DOUGLAS OUINTET 15. California girls - THE BEACH BOYS Lep pozdrav! Ponovno vam ponujamo petnajst starejših skladb (tokrat smo upoštevali vase glasbene predloge), ki komaj čakajo na vaše glasove, ki jim bodo pomagali, da bi malo zanihali po lestvici gor in dol. Torej izpolnite kupon, ga pošljite na Radio Tržič, Balos 4, Tržič in v ponedeljek, 28. julija, vas že čaka nova oddaja, ki bo skupaj z vami še boljša in še pestrejša. Lepo se imejte do naslednjega petka, ko bo ponovno pred vami lestvica aktualne popularne glasbe. Vesna & Dušan Nagrajenka: Ivanka Korošec, Lesce KUPON TRŽIŠKI HIT Glasujem za skladbi: št. in št. Moj predlog: Moj naslov: GREMO V RADIO KRANJ - 97,3 sreda, 30. julija 1997, ob 17. uri oddajo pripravlja in vodi Nataša Bešter Lep poletni pozdrav! Tudi med počitnicami naša oddaja GREMO V LIFE teče normalno Veliko dobre glasbe, pa kakšen čvek in še marsikaj zanimivega vas čaka v sredo na valovih RADIA KRANJ. Ne pozabite na nagrade, ki jih lahko dobite: KAVBOJKE BLUE MOON V JEANS CLUBU PETRIČ v Kranju, PIZZE V PIZZERIJI BOTANA V LAHOVČAH, VSTOPNICE V DISCOTEKI LIFE V »OMZALAH IN LEPO NAGRADO GORENJSEGA GLASAJ KUPON V LIFU bi rad videl: Moj naslov: SOBOTA, 26. JULIJA 1997 TVS 1 7.15 Vremenska panorama 7.40 Včeraj, danes, jutri 7.46 Otroki program 7.45 Radovedni Taček: Para 8.00 Taborniki in skavti 8.15 Zgodbe iz školjke 8.45 Al Andalus 9.15 Tedenski izbor 9.15 Snežna reka: Saga o McGre- gorjevih, avstralska nanizanka 10.00 Hugo, TV igrica 10.30 Gospodar slonov, francoski film 12.10 Tednik 13.00 Poročila 13.05 Karaoke, razvedrilna oddaja, ponovitev 14.05 Strela z jasnega, nemška nanizanka 16.20 TV avtomagazin, ponovitev 16.50 EP videostrani 17.00 Obzornik 17.10 Svet narave, angleška poljudnoznanstvena serija, 7/9 18.00 Na vrtu 18.25 Ozare 18.40 Hugo, TV igrica 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme, Šport 20.00 Utrip 20.10 Premiera meseca: Barcelona, ameriški film 21.50 Povej naprej 22.25 Poročila, vreme , šport 22.50 Poletna noč 22.50 Pacific drive, avstralska nadaljevanka 23.20 Sestre, ameriška nanizanka 0.10 Motorcvcle gang, ameriški film TVS 2 8.00 Euronews 13.25 Tedenski izbor 13.25 Prisluškovanje, ameriški film 15.10 Pacific drive, avstralska nadaljevanka 15.40 Sestre, ameriška nanizanka 16.30 Šport 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Marjanca, 2. del 21.25 National geographic, ameriška dokumentarna serija 22.15 V vrtincu 22.45 Sobotna noč TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA 8.00 Video strani 10.00 Kaličopko, otroška oddaja 11.00 Navihančki, risana serija 11.20 Kapitan Planet, risana serija 11.45 Najstniki proti vesoljcem, nanizanka 12.10 Sobotna matineja: Nevarni proces, ponovitev 14.00 Vitez za volanom, nanizanka 14.45 Daktari, nanizanka 15.40 Charles je glavni, ponovitev 16.00 Alf 16.30 Mupet show: Senor Vences, lutkovna serija 17.00 Disnev predstavlja: Aladin, risana serija; Račje zgodbe 17.50 Miza za pet, ameriška nadaljevanka 18.40 Atlantis, glasbe na oddaja 19.25 Dva neumna psa, risana serija 20.00 Sobotni večerni film: Kazensko pravo 21.50 Roka pravice, nanizanka 22.40 Sredi belega dne, film 0.10 Vroči pogovori, erotična nanizanka 0.40 Tifany, erotični film POPTV 8.00 Mrčeski, risana serija 8.30 Kužek Monti, risana serija 9.00 Mukci, risana serija 9.30 Mož pajek, risana serija 10.00 Peter Pan, risana serija 10.30 Morska deklica, mladinska serija 11.00 Proti vetru, nemška nadaljevanka 12.00 Brez zavor z Jonasom, ponovitev 3 oddaje 13.00 Formula 1, trening 14.00 Beverly Hills 90210, ponovitev 15.00 Melrose Place, ponovitev 16.00 Highlander, ameriška nanizanka 17.00 Robocop, 5. del ameriške akcijske nanizanke 17.45 Herkul, 15. del ameriške nanizanke 18.30 Xena, 15. del ameriške nanizanke 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Filmski hiti: Mirno morje, avstralski film 21.45 Odpadnik, ameriška akcijska nanizanka 22.30 V kritičnem stanju, ameriški film 0.00 Playboy: Skrivne izpovedi in sanjarije, 21 del erotične serije 0.30 Playboy special 1.30 24 ur, ponovitev 2.00 Pacient št. 7, nemška komedija TV 3 8.15 TV shop 13.00 TV prodaja 13.00 TV prodaja 15.00 TV razglednica, ponovitev 16.00 Tečaj francoščine 18.30 Utrinek 17.00 Videoboom 40, glasbena oddaja 16.00 Tropska vročica, ponovitev 19.00 Utrinek 19.30 Burleska 20.00 Gimnazija v Alpah, mladinska nadaljevanka 20.30 Tropska vročica, nadeljevanka 21.30 Primarni motiv, film 23.00 TV prodaja HTV 1 9.26 TV Koledar 9.35 Poročila 9.40 Ot/oški program 11.30Afrika, dokumentarna serija 12.00 Dnevnik 12.25 Jeleni z zahoda, ponovitev 4 dela humoristične nanizanke 13.10 To trapasto življenje, ponovitev nadaljevanke 14.00 Vrnitev na otok domišljije, ameriški film 15.36 Risanka 15.45 Briljantina, ponovitev 16.30 To je Amerika 4. del dokumentarne od daje 17.00 Z jadri okoli sveta, 4 del potopisno oddaje 17.35 Cista resnica, ponovitev 18.05 Prevzetnost In pnstranost, ponovitev britanske nanizanke 19.03 Na začetku je bila beseda 19.10 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.15 Svet zabave 20.55 Omiš '97, prenos 22.45 Opazovalnica 23.05 Kronika Puljskega festivala 23.40 polnočna premiera: Dai-ziel in Pascoe, angleška nanizanka HTV 2 1205 TV koledar 1215 Obalna straža, ponovitev ameriške nanizanke 15.15 Acapulco - telo in duša 17.05 Kontakt 17.35 Zakon v LA 18.20 Moč morja, dokumentarna oddaja 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Ograje našega mesta, ameriška nanizanka 21.00 Triler: Super koncert v Budimpešti 22.10 Kadeti, ameriški barvni film 0.15 Vidi-kon, glasbena oddaja AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program 9.10 šport: tenis, turnir ATP (M) 9.35 Vroča sled 10.00 Mali zmaj Grisu 10.25 Topla pand 10.50 Disnevjev festival 11.45 Harry in Hender-sonovi 1205 Vse je OK, Corky, ameriška humoristična serija 12.55 šport: Formula 1, dirka za Veliko nagrado Nemčije, prenos kvalifikacijskega treninga 14.15 šport: tenis, turnir ATP (M), prenos 18.00 Šport: nogomet 19.25 Money Maker 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 19.55 Monev Maker 20.02 Šport 20.15 Filofax, ameriška komedija 22.00 Smrtni g»h - Zmotne poti strasti, ameriški erotični triler 23.25 Boiling Point - Čas se izteka, ameriški triler 0.50 V mreži laži, ponovitev ameriškega filma 220 Smrtni greh - Zmotne poti strasti, ponovitev 3.40 Gorila in pralci denarja, francoska kriminalka 5.15 Vse je 0K, Corky, ponovitev AVSTRIJA 2 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Lonček na poti 9.30 Videno z drugim, ameriška komedija 11.15 Leteče oko, ponovitev ameriškega akcijskega filma 13.00 čas v sliki 13.10 Primer Rabanser, nemška kriminalka 14.25 Halo, taksi, avstrijska komedija 16.00 Nabodeno v Avstriji, kulinarična zakladnica 16.30 Dežela m ljudje 17.00 Čas v sliki 17.05 Ozri se po deželi 17.35 Kdo me hoče?, živali iščejo nov dom 17.53 Svetovne religije 18.00 Milijonsko kolo 18.25 Konflikti 19.00 Avstrija danes 19.25 Monev Maker 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 19.55 Monev Maker 20.02 Pogledi od strani 20.15 O, ti moja Avstrija, poletna zabavnoglasbena oddaja 22.10 Čas v sliki 22.15 Ljubezenske zgodbe in poročne zadeve 22.40 Vse je komedija 0.05 Čas v sliki 0.15 Zaljubljena v morilca, italijanski triler 3.15 Pogledi od strani 3.20 Modern times, ponovitev tedenskega magazina 3.50 Šport: nogomet 5.20 Pustolovščine mladega Indiane Jonesa, amer. pustolovska serija TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.02 EPP blok -1 19.07 Top spot 19.10 Mini pet (otroška glasbena lestvica) 19.40 Iz arhiva: Utrip Kranja 19.59 Danes na videostraneh 20.00 TV napovednik 20.02 EPP blok -2 20.07 Glasbeni top spot 20.10 Poročila Gorenjske 530 (ponovitev) 20.25 Glasbeni top spot 20.30 Marindol -poletni mladinski tabor ob Kolpi 21.10 Iz arhiva: Lepa je naša dežela 21.25 EPP blok - 3 21.30 Izbor iz produkcije lokalnih televizij Slovenije: Martin Krpan 22.00 Kamera presenečenja - 87. oddaja: Pero Lovšin na Trati 22.30 Iz arhiva: Z biciklom med Indijanci: Tomo Križnar 23.10 Videoboom 40 (slovenska video lestvica zabavne glasbe) 00.10 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 00.12 Nočni zabavni erotični program ... Videostrani LOKA TV ... Videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri; VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.15 in 21. url 19.00 Sobotno popoldne 20.00 An tonov obzornik 20.20 Serijski film ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.06 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.20 Srečanje WV hroščev na obali 18.52 Risanke 19.15 Videostrani 20.00 Spoznajmo svojega soseda 20.42 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA TV ŠIŠKA... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.50 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - ponovitev 22.00 OSHO -otrok nove dobe - ponovitev 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za nedeljo 22.45 Videostrani KINO IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 19.00 Otroški program: Zajček Jaka, ponovitev 19.30 Kronika, ponovitev 20.00 Top spot 20.05 Glasbeni mix 20.30 Video boom 40 21.30 Film 23.00 Top spot 23.05 Nočne videostrani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija -Druga jutranja kronika 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.30 čestitka presenečenja 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.50 EPP 10.20 Novinarski prispevek 10.50 EPP 11.20 Novinarski prispevek 11.30 Kviz radia Kranj 11.50 EPP 1200 Brezplačni mali oglasi 1230 Osmrtnice, zahvale 1250 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Novinarski prispevek 14.50 EPP 15.00 Novinarski prispevek 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.20 Novinarski prispevek 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Novinarski prispevek 18.50 EPP 19.30 Večerni program: Glasba po izboru Igorja Rozmana 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 13:30 do 19:00 na UKV stereo na 88,9 in 95.0 Mhz. Program iz studia bo stekel ob 13:30. Povedlai vam bomo, kaj lahko sami storite za svoje zdravje in boljše počutje. Ob 14:30 se bo namreč začela oddaja Ta dobr'h deset radia Tržič. Uro kasneje bomo spremljali in komentirali. Ob 16:10 bodo sledila Obvestila, prenos oddaje Deutsche VVelle poroča pa bo na sporedu ob 16:30. Svoj brezplačni mali oglas boste oddali od 17:30 do 18:00, oddajo je omogočila Stanovanjska zadruga Gorenjske Kranj. Nato bo na vrsti še kakšna zanimivost, končali pa bomo s prijetno Pravljico izpod peresa Zlate Volarfč ob 18:40. Tudi horoskopa studia Zelda 8, nismo pozabili. R TRIGLAV 5.30 Dobro jutro 6.45 Vreme 6.00 Razmere na cestah 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.00 Starševstvo 10.30 Novice 11.15 Duhovni razgledi 1200 BBC novice, vreme, osmrtnice 13.00 Glasba je življenje 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila, osmrtnice 16.30 Pogled v jutrišnji dan 18.00 Zlata skrinja 19.00 Voščila RSORA 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika 8.30 Ponovitev jutranjega pozdrava 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 GIM 9 -mladinski program 11.00 Evropa v enem tednu 12.00 BBC - novice 1230 Glasbena zmešnjava 13.45 Osmrtnice 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 16.50 športni utrinki 17.00 Razvedrilno popoldne 19.30 Nočni glasbeni program RA Sora R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 96,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.30 do 8.00 Jutranji servisni progam 6.40 Prevoznsot cest 7.00 Da današnji dan 7.35 Vreme 7.45 Vic dneva 7.55 Danes v dnevniku 8.00 - 11.00 Dobro jutro Sloveni ja 11.00 -1200 Dober tek, Slovenija 1200 -13.30 Na slovenskih vinskih cesah 14.05 Pasji radio 14.50 Notranjsko kraški mozaik 15.30 Dogodki in odmevi RaS 16.20 Spoznajmo se 17.00 Vic dneva 17.15 Novice 18.25 Glasbene želje 19.00 Rick Dees 22.00 Nočni program RGL R OGNJIŠČE 5.00 Jutranji program 6.40 Duhovna misel, svetnik dneva 7.30 Poročila 8.00 Božje poti na Slovenskem oz. Jaz pa pojdem 8.30 Dop. inf. oddaja 6.00 Sobotna iskrica - otroška oddaja 11.10 Za življenje, za danes In jutri: 1. sobota BESEDE MICEJO, ZGLEDI VLEČEJO. 2. sobota ODDAJA ZA ZAROČENCE IN ZAKONCE, 3. sobota ODDAJA O ZASVOJENOSTI, 4. sobota DRUŽINSKI CENTER BETA-NIJ 12.00 Zvonjenje 13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.00 Popoldanska Informativna oddaja 16.05 Mali oglasi 17.15 Naš gost 18.30 Večerna informativna oddaja 19.00 Slovenci po svetu in domovini 20.15 Radio Vatikan 20.35 Molitev In duhovni nagovor pred nedeljo 21.15 Glas miru oz. NaŠI svetniški kandidati 22.00 Poročila 22.30 Nočni glasbeni program CENTER amer. rom. melodr. SUŽNJA LJUBEZNI ob 17 in 19 uri, amer. ljub. drama OKUS PO MINNESOTI ob 21. uri STORŽIČ DO 7 AVGUSTA ZAPRTO! ŽELEZAR amer thnll. UMOR V BELI HIŠI ob 18.30 uri, amer akcij, thrill SANJSKO MOŠTVO ob 20 30 url RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA amer. kom. ZVERINE ob 18.30 uri. amer thrill. RELIKVIJA ob 20 30 url BLED amer. thrill. ANAKONDA ob 18.30 in 20.30 url ŠKOFJA LOKA amer. film BRtAKDOVVN ob 18.30 in 20 30 uri DOVJE amer znan fant film IMPERIJ VRAČA UDAREC ob 18 uri MENGEŠ psih thrill BREAKDOVVN ob ?0 un NEDELJA, 27. JULIJA 1997 TVS 1 7.30 Vremenska panorama 8.55 Včeraj, danes, jutri 9.00 Ozare, ponovitev 9.05 Otroški program 9.05 Čebelica Maja, risana nanizanka 3/24 9.30 Otroci polderjev, nizozemska serija 4/6 9.45 Na vrtu, ponovitev 10.10 L. Bernstein: Koncert za mlade, ponovitev oddaje 11.00 Rojen med divjimi živalmi, francoska dokumentarna nadaljevanka 11.30 Obzorja duha 12.00 Pomagajmo si, oddaja TV Koper-Capodistrija 12.30 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 13.05 Igre brez meja, ponovitev 14.50 Očim, francoski fiim 17.00 Obzornik 17.10 Otroški svet, amer. nanizanka 17.40 Po domače 19.05 Risanka 19.15 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Kamra 21.15 Očetje in sinovi 22.05 Poročila, vreme 22.15 Poletna noč 22.15 Pacific drive, avstral. nadaljev. 22.45 Sestre, amer. nanizanka TVS 2 800 Euronews 10.40 D. Jovanovič: Konec tedna, nadaljevanka 11.40 V vrtincu 1210 Povej naprej 1240 Poletna noč: Pacific drive. avstralska nadaljevanka 13.10 Sestre, ameriška nanizanka 14.00 Navihanka, balet 15.30 Šport 19.30 Dnevnik, vreme 20.00 Slovenski magazin 20.30 Jakov napredek, angleška nadaljevanka 21.25 Svet čudes, avstralska dokumentarna nadaljevanka 21.55 Šport v nedeljo 2225 J. Kersnik: Agitator, TV drama 2230 Slovenski magazin, ponovitev TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA 8.00 Video strani 10.00 Kaličopko, otroška oddaja 11.00 Navihančki, risana serija 11.20 Kapitan Planet, nsana serija 11.45 Super Samuraj, nanizanka 1210 Nedel|ska matineja: Norwood, film 13.50 Atlantis, ponovitev 14.35 Miza za pet 15.25 Dva neumna psa, ponovitev 16.00 Alf, nanizanka 16.30 Muppet shovv: Debbie Harrv, lutkovna serija 17.00 Disnev predstavlja: Severni medved, mladinski film 17.55 Lovec na krokodile, dokumentarna oddaja 18.40 Kung fu, nanizanka 19.30 Sam svoj mojster, nanizanka 20.00 Nedeljski večerni film: Katastrofa na reki Potomac 21.35 Odklop, ponovitev 2215 Lahek plen, film POPTV 8.00 Kimba beli levček, risana senja 8.30 Zvezne steze, risana serija 9.00 Dogodivščine medvedka Ruxpina, risana serija 9.30 Kasper in prijatelji, risana senja 10.00 Peter Pan, risana serija 10.30 Parker Lewis, mladinska serija 11.00 Koncert: Bajaga i Instrukton 1200 Argument, ponovitev 12.30 Samski stan, amenška nanizanka 13.00 Formula 1; Hockenheim, direktni prenos za VN Nemčije 16.00 Gola resnica 16.30 Na jug, kanadska nanizanka 17.30 Romance Rosamunde Pilcher: Snežni vihar spomladi, nemška drama 19.00 Športni krog 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Bevertv Hills. 90210, ameriška nadaljevanka 21.00 Melrose Place, amenška nadaljevanka 22.00 VN Nemčije: Vrhunci 2210 Detektivka Lea Sommer, 9. del nemške naniz. 23.00 Formula 1: Hockenheim, ponov. za VN Nemčije 1.00 24 ur, ponov 1.30 Videostrani TV 3 8.00 TV prodaja 8.15 TV prodaja 1220 Trije mušketirji, nsakna 13.15 Tropska vročica, ponovitev 14.15 TV prodaja 14.30 šport 15.00 Glava družine, 4. del nadaljevanke 16.00 Pnnceska Iz cun|. ponovitev filma 17.30 Kako deluje tržna ekonomija, 5 del japonske serije 18.00 Živali 18.30 Zabavn glasba z velikim orkestrom 19.20 Utnnek 19.45 Risanke 20.00 Gimnazija v Alpah, mladinska nadaljevanka 20.30 Tropska vročica, nadaljevanka 21,30Slovenske melodije, ponovitev 22.00 TV razglednica, ponovitev 23.00 Na nitki, 5. del serije 23.30 TV prodaja 23.50 TV shop HTV 1 8.45 TV koledar 8.55 Poročila 9.00 Otroški program 1200 Dnevnik 1225 Kmetijska oddaja 13.15 Vse ljubezni Dike Galovlča 13.45 Mir In dobrota 14.15 Duhovni klic 14.20 Opera box 14.50 Med nami, ponovitev 15.25 Oprah shovv 16.10 Pot v Avonleo v Avonleo, ameriška mladinska nanizanka 17.00 Risanka 17.15 Poročila 17.25 S srcem na divjem zahodu, amenški barvni film 19.06 TV fortuna 19.10 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.15 Na zdravjel, serija 20.50 Pogodba stoletja, ameriški barvni film 2230 Opazovalnice 22.50 Kronika Puljskega festivala 23.20 Fotograf Helmut Nevvton, dokumentarni film 0.10 Poročila HTV 2 14 35 TV koledar 14.45 Dosjeji X, ponovitev 15.30 Polnočna premiera Dalziel in Pescoe, angleška nanizanka 17.00Koncert klasične glasbe 18.00 Zagrebško poletio Doulce Memoire glasbena renesansa 19.00 Popaj, risana serija 19.30 Dnevnik 20.15 Tajnost podtakov, dokumentarni film 21.15 Skrita kamera, razvedrilna oddaja 21.45 Poročena...z otroki, ameriška humoristična nanizanka 22.10 Mojstrovine svetovnih muzejev, dokumentarna oddaja 22.25 Propad zahodne civilizacije, ameriški dokumentarni film AVSTRIJA 1 6.00 Novo iz Suderhofa 6.25 Otroški program 9.15 Confetti Club 9.25 šport: Formula 1, dirka za Veliko nagrado Nemčije, ogrevanje 10.05 Ena, dva ali tri, uganke 10.40 Confetti Club 10.45 Disnevjev festival 11.40 Vse na začetku, ameriška komedija 13.00 Športni pregled 14.00 šport: Formula 1, prenos 16.00 Šport: tenis 18.00 Srček 18.30 Šport ob nedeljah 19.00 Gospod Bean, angleška humoristična serija 19.25 Monev Maker 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.45 Vreme 19.48 Money Maker 19.54 Šport 20.15 Izgubljeni v časovni luknji, ameriški triler 21.45 Šport v nedeljo 22.10 Columbo: Dve življenji na eni nitki, ameriška TV kriminalka 23.05 Čas v sliki 23.10 Kraj zločina: Smrt tudi igra, nemška kriminalka 0.40 Boiling Point -Čas se izteka, ponovitev amer. trilerja 205 Zaljubljena v morilca, ponovitev ital. trilerja 5.05 Fantastične zgodbe AVSTRIJA 2 6.10 Videostrani 9.00 Čas v sliki 9.05 Sramuj se, Brigitte, avstrijska komedija 10.30 Teden kulture 11.00 Njegov najboljši prijatelj, nemški film 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.05 Tednik 13.30 Domovina, tuja domovina 14.00 Pogledi od strani 14.35 Pavje razkazovanje, dokumentarni film 15.05 Policijska inšpekcija 1, 6. del nemške humoristične serije 15.30 Ko na nedeljski večer igra vaška glasba, nemški film 17.00 čas v sliki 17.05Klub za seniorje -poletna oddaja 17.55 Lipova ulica 18.25 Kristjan v času 1830 Podoba Avstrije 18.55 Kuharski mojstri 19.00 Avstrija danes 19.17 Loto 19.25 Monev Maker 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.45 Vreme 19.48 Money Maker 19.54 Pogledi od strani 20.15 Nepozaben konec tedna... v Benetkah, nemška drama, 1993 21.45 čas v sliki 21.55 Ženske potrebujejo čokolado 22.35 Varljiva srca 23.25 Vizije 23.25 Enostavno klasično: Dancing -Ples 0.30 Evropska noč jazza 1997 200 Teden kulture 2.30 Hello Austria, Hello Vienna 2.55 Pogledi od strani 3.05 Dober dan Hrvati 4.05 Domovina, tuja domovina 4.35 Kobra 5.15 Klub za seniorje, poletna oddaja TELE-TV KRANJ ... Videostrani 8.45 Test slika 9.00 TV napovednik TELE-TV 9.02 EPP blok - 1 9.07 Mini pet - otroška lestvica 9.10 Lovsko-kinološko društvo Gorenjske praznuje 15-letnico 9.30 Glasbeni spot 9.35 Fotografski vtisi z jugozahoda ZDA 9.55 Sodobni trendi v ličenju 10.05 Glasbeni spoti 10.15 Tedenski izbor: Župan z vami (ponovitev), pogovor z županom Občine Škofja Loka Igorjem Drakslenem 10.55 EPP blok - 2 11.00 Poročila Gorenjske 530 (ponovitev) 11.15 Glasbeni spot 11.20 Iz arhiva: Od kod človek tvoja pot 12.00 EPP blok - 3 12.05 Videoboom 40 (slov. video lestvica zabavne glasbe) 13.05 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ- POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 58! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA LOKATV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Tedenski pregled dogodkov. Informativna oddaja 20.30 EPP blok 20.35 Rastlinstvo Avstralije 21.05 Nedeljski film: Mesto upanja ... Videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žlri. VIDEOSTRANI TV Železniki na videoka-3oti ob 18., 19.20 In 21. url. 19.00 Antonov obzornik 19.20 šport nI utrinek 20.00 35. čipkarski dna v Železnikih - Tekmovanje klekljaric 20.50 Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.06 Test 18.15 Napovednik 1617 EPP blok 18.20 Kroniko tedna 18.50 Risanke 19.15 Videostrani 20.00 Srečanje WV hroščov na obali, ponovitev 20.32 Satelitski program Detusche VVelle 2200 Videostrani TV ŠIŠKA ... Videostrani 14.50 Napoved sporeda 16.00 Telemarket 15.06 3, 2, 1 GREMO, nbtVno glasbena (>'1d,i|.i ponovitev 16.30 Nora nedelja, zabavno nedeljsko popoldne 18.40 Mini 5 19.00 Telemarket 19.10 Napoved sporeda 19.16 videostrani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 19.00 TV prodaja 1*£ Otroški program: Ura pravljic 19.30 rw vitve 20.00 Top spot 20.05 Glasbeni^ 20.30 Potovanja 21.00 Videoboom 40 zt* Top spot 2205 Nočne videostrani ednik RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.00 Na| programa 6.50 EPP 7.00 n»T. Slovenija - Druga jutranja kronik? 7.40 Pregled dnevnega tiska r-9* EPP 8.00 Napovednik program3 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne zna^ domov 8.50 EPP 9.00 Nedelj«*' klepet ob kavi (gost: Tine Golob • TV snemalec) 9.50 EPP 10.00 lepa Gorenjska - Mengeš 10.50 trr 11.00 Napovednik programa 11,u: Po domače na kranjskem radiu izbor narodnozabavne glasbe "™ EPP 12.00 Brezplačni mali og^ 12.30 Osmrtnice, zahvale Kmetijska oddaja 12.50 EPPjSE Voščila 13.50 EPP 14.00 Vosa 14.50 EPP 15.00 Napovednik Wi grama 15.25 EPP 15.30 Dogod« odmevi RS 16.50 EPP 17.00 NaP£ ) Dogo«*' 17.00 m vednik programa 17.20 Hitro, o®%'\ visoko 17.50 EPP 18.20 Nag^ kviz Kina Kranj 18.50 EPP Večerni program - Glasba po iZ^.jk Igorja Rozmana 20.00 Napove«^ programa 24.00 Zaključek pi Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 10.00 do 15 30 i* UKV stereo 88,9 in 95.0 Mhz. Pozdravu iz studia ob 10:00 bo sleo* Nedeljsko dopoldne. V tem času tx*"j povedali kaj zanimivega. Opoldne, torej 12-00 se bomo sprehodili po Ted>nsM£ mozaiku in pregledali vse pomembn^r dogodke, ki so se v naši okolici zgod"' preteklem tednu. Ob 1210 vas vabimo^ prisluhnete Nedeljski duhovni misli..9* bo pogovor o aktualnem dogajanju v Trt*, Obvestilom boste lahko prisluhni« "J 12:50. 13:10 je čas za Osmrtnic« zahvale. Sledile bodo glasbene čes,n^ Za prijeten konec delovnega tedna boj^ ob 14:30, poskrbeli tako, da bomo za*1" Kolovrat domačih. R TRIGLAV 8.30 Dobro jutro 7.00 Druga jutr*nij kronika 7.50 OKC 8.00 Mirin vrtii)" 9.30 Uvod 9.35 Ceste 11-00 M?., oglasi 12.00 Osmrtnice, BBC^fO* la 13.00 Nedeljski klepet 14.00 Uji čila 15.30 Dogodki in odmevi 1% Voščila 17.00 Nedeljska tema Minute za ljubitelje resne fl" 19.30 Zaključek programa RSORA 8.00 Napoved programa 8-^juau< zgodovinski spomin 9.00 A* tema 11.00 Škofjeloški tedni* .^i Kino 12.00 Nedeljska duhovna' 12.30 Čestitko 14.00 NedejsK« ^ poldne 15.30 RA Slovenija pt Glasbena zmešnjava 16.30 ^tfP - JOže Brus In Bojana PIVHV^ Nedeljsko srečanje 19.30 programa 99,! R RGL KRIM: 100,2 MHz-šANCE/ MHz - LJUBLJANA. 105,1 M"* jC 6.30 Dobro jutro 6.45 Po«*' ; a AMZS 7.15 Novice 7.35 VY*£ „.30 Vlc cneva 8.00 Izbranka teo < {0 Nedeljski čvek 9.00 ^Efajrf' dopoldne 9.15 Novice 1°^rMedfll's' na misel 10.15 Novice H-00!^ IT ki gost RGL-a 13.00 Kuhari . ^ 13.15 Novice 14.00 Dvoglavlf8iJ - kviz 15.00 Popoldanski P' 16.J» 15.30 Dogodki in odmevi Ha^js* Nedeljska reportaža 17.00 „ie trač 17.15 Novice 17.30 „ preživeti nedeljo - kontaktan 18.00 DJ Time 19.00 ObvoZLJ 5 P^nost cest 19.36 Vreme *J£U MHZ 20.00 Večerno notni P™9 RGLA-a do 6.00 R OGNJIŠČE 5.00 Jutranji program 6.40 DjJJJJ misel, svetnik dneva 7.30 P^f. 8.00 Kmetijska oddaja 8.30 D°P,8*e oddaja 9.00 Prenos svet« "\(fl 10.00 Nedoljska reportaža 1 " $ Poročila 12.00 Zvonjenje 1219JJS) poslušalci čestitajo In pozdra V^-15.00 Dopoldanska inlorrnaM^tf daja 15.30 Naši ponluialcl cest'™ j pozdravljajo - nadaljevanje i ^ Večerna informativna oddaja Radio \/atikan 20.35 Sakralnai fl'» r 21.35 Radijski roman 22.00 V°< p tev verske oddaje lokalnih ra°'aiH postaj 22.30 Nočni glasbeni protf ^ KINO akcij, thrill. sanjsko mudi v~ —hArtu*' amer thrll UMOR V BELI HIŠI ob 20.30 url RADOVLJICA Q 0% DVORANA amer thrill ANAKONDA ob 18,30 in 20.30 uri »»-r fin kom. ZVERINE ob 18 30 in 20 30 url ŠKOFJA LOR£■ " skP'v BREAKDOVVN ob 18.30 In 20.30 url ŽELEZNIKI amer drar NOSTI IN LAŽI ob 20. uri DOVJE rom thnll SVETNIK ob /u. Odprte strani- Veselica bo, v primeru slabega vremena pa... STRAN 28 Veselice so spet v modi, k pesti po novem lahko pustimo doma Tudi veselice niso več tisto, kar so včasih bile, včasih so se fotj* vsaj "orn'k" stepli, zdaj pa še tega ni več/* so oni dan tolj za šalo kot zares ugotavljali za c omizjem na eni od veselic. Renato Verlič, STRAN 29 eden najboljših kitaristov narodnozabavne glasbe Domača glasba me je prevzela v trenutku "Včasih je bila publika tudi na splošno bolj za narodno muziko, vsaj po Gorenjskem. Veselice so bile veliko bolj uspešne, bolj tople, ljudje so se bolj znali zabavati../1 PSD BITNJE VESELICI SOBOTA 5. 7. NEDELJA 6. 7. STRMINA. VESELE STAJERKE VSTOP PROST OB 20 r /Ve/>o yV fci/o tokrat naklonjeno Štajerkam. POGLEDI GORENJSKEGA JUGA T Orn en*ci imai° v letu toliko plesov, da ibirn°8e prav mal° mirujejo. Ponekod se a nePoročena mladina obojega spola, 1« jy in dekleta, na skednju ter pleše; tako p0 °?,e%a leta dan in potem vsako nedeljo Pep°t e do posta, včasih celo še na «dve no sredo> m od sv- Mihaela d° ^bit**1 ^asin Je v kakem kraju pod tako Pleš Se Plesald komaj gibljejo, ker ^°di° V5/ hkrati, par za parom, tako da k0[U Vsakdo svojo za roko. Godci sede v pfQ' a ne bi bili napoti v ie tako tesnem Kdor^ v^asm cel° Zgoraj na skednju. kqdQ °če plesati, mora vsako nedeljo, J da Pnde na Ples> Pečati 1 sold, katerih ktttijL? ^ tem denarjem plačajo godce in ° 5^ednja. Kar ostane, namenijo v<^ni ^00o^nosti ter zapijejo. Tako so '«jt0 P'esu, da jim niti zima, pa naj bo še ^°jini r° *n nuda, ne more vzeti veselja in s ŠOre£n Preostrim mrazom pogasiti plesne kjer tn?stl. h mraza je dovolj, saj so podi, MQv y/o Uto, na vse strani odprti." ^$19) k n' odstavek je iz šeste knjige Slave vojvodine Kranjske ^0re ■ atere II poglavje nosi naslov Jezik, noša, šege in navade na Polet/* 1 Glasova Gorenjska tokrat obravnava naše današnje, ko.,ef. Veselice, še posebej pa glasbo, ki jo na njih poslušamo, na ^hod-RleSemo- Valvasorjevi opisi nam poslulijo kot zgodovinsko ,Qki v e'.Za motnost primerjave v ugotavljanju, ali smo Gorenjci še m "narodnjaki" kot nekoč. Nekaj je jasno le na prvi ^ov-e" ^U ie veseljačenja ob glasbi bistveno manj.' Od nekdanje %eS(r So °stale poletne gasilske veselice, v zimskem času kakšno °bčn<,//mie' nekaj pustovanj in sem ter tja veselica, ki sledi Mča u Zboru kakega društva. Da veselice niso več, kar so bile, *p*Wednji odlomek: ^nan,Zi'nsU'lnu ifl & drugod plača soseščina tam, kjer je nQto aeielsko-sodnemu gospodu pristojbino za glavni ples in ^sti druel0 1 v/ l%lani te soseske venomer v istem krogu. Tik zraven se lobar^" nai^nZja soseska v krogu in pleše v svojem posebnem *°5esk l"' ZraVi'n nje spet druga, tako da pleše včasih šest ali sedem ^kgniti VtV tafc° POSi'nnm krogih. Pri tem pa ne sme nihče 'Q^°y itn >r i 'Z dru8e8a kroga v svojega ne plesati z njo, če noče Četne/* narc ko ga s sekiro udari' po glavi. Včasih sežejo tudi po Musica vulgaris carniolica kamenju in se z njim prav krvavo zazna-menjujejo, tako da skoraj vedno delujejo udarci in ne samo surove pesti, temveč tudi gorjače in kamenje; zato bi človek njihovo rajanje ne brez pravice mogel imenovati ples Laphitarum in Centaurorum. Zategadelj govore, da je bilo lepo legnanje, če je eden ali več mrtvih oblelalo; nasprotno pa, če ni nihče umrl, pravijo, da je bilo slabo legnanje." Katzenstein je staro ime za grad sredi Begunj, tisti, v katerem so ta čas "gorenjske toplice". Ob tem naključnem dejstvu se sama od sebe ponuja pomisel, da se k terapiji, ki jo na tem kraju nudijo danes, Gorenjci vse bolj pogosto zatekamo ravno zato, ker livimo manj veselo. Napetosti, ki jih človek slej ko prej nosi v sebi, je včasih boljše "sprostiti" na kak vulgaren način (se malo poščegetati z gorjačo ali kako drugo štrlino), kakor jih v sebi zatirati. Vendar to ni predmet tokratne obravnave. Zanima nas predvsem, kako je z glasbo, ki je sodila in še sodi k vsaki dobri veselici. Glasba, katero so igrali Valvasorjevi godci, je bila t. i. ljudska glasba. O njej pravi Enciklopedija Slovenije, da je "glasba, ki livi med glasbeno nešolanimi, pretelno niljimi drulbenimi plastmi, namenjena za razvedrilo in spremljavo ljudskih šeg. Ustvarjajo jo neznani ali znani ljudski ustvarjalci, bolj ali manj improvizirano, ne po pravilih umetne glasbe, ampak po glasbeni etnoteoriji, tj. v skladu z izročilom glasbenoestetskih občutij in predstav etnične skupine na manjšem ali večjem območju." Glasbo, ki ni bila kompomirana po pravilih glasbenih teoretikov so le v srednjem veku imenovali "musica vulgaris"; njeno nasprotje je predstavljala "musica composita", umetna glasba. "Narodno-zabavna glasba", brez katere si sodobnih veselic še misliti ne moremo, je seveda umetna glasba. Je komponirana, vendar za razliko od umetniške glasbe dostikrat nadvse vulgarna. Razpeta je med ljudsko in umetno glasbeno tradicijo. Na eni strani imamo Avsenike (takisto od Katzensteinaf), ki so danes v tej zvrsti "pojem", pravi klasiki, na drugi razne samozvane "umetnike", ki na veselicah mrcvarijo svoje inštrumente kot bi bile gorjače; boljše bi bilo, če bi se tepli, namesto da godejo. A kaj hočemo, tako je pač pri nas, na Kranjskem: slavno in manj slavno, uigrano in razglašeno hkrati. Miha Naglic GORENJSKI GLAS / slran 27 / Kranj. 25. julija 1997 Narodno - zabavno je veselo Prav zanimiva bitja smo Slovenci, predvsem prebivalci urbanih naselij, ki govorijo o tako imenovani "goveji muziki", hkrati pa obožujejo srbski du-vački orkestar, kakšne narodnjake s Kube, zagotovo pa prsato pevko ali pa postavnega pevca ameriškega countrya. Dejstvo je, da domača narodno-zabavna glasba, naj tokrat ne premlevam o tem, da je narodno v glasbenem smislu pač nekoliko drugačno kot zabavno, saj na veselici, o kateri bo tudi tokrat govora, oboje še kako sodi skupaj, v mestu še zdaleč ni tako zanimiva, kot domače glasbe drugih narodov. Slovensko domačo glasbo obožuje predvsem Slovenec iz ruralnega okolja. Vendar pa v zadnjem Času prihaja do zanimivega preobrata. Znamenite gasilske veselice so vedno bolj popularne, iznajdljivemu organizatorju namreč prinašajo dobiček, kar pa gornje trditve najbrž malenkost postavlja na laž, pa je dejstvo, daje tudi obisk na veselicah vse večji Zato niti ne čudi, da sta vsak konec tedna v radiusu 20 kilometrov vsaj dve klasični veselici. Konec koncev morajo narod* nozabavni ansambli tudi nekje igrati, v Sloveniji jih je po nekaterih podatkih med 400 in 500. Seveda mora vsa ta združba muzikantov tudi od nečesa živeti, bodisi, če se s tem ukvarja profesionalno, bodisi je to njihova "vikend dejavnost". Prav zato sem v tokratni prilogi Gorenjska narodnozabavno glasbo na neki način poskušal umešati z institutom gasilske ali kakršnekoli že veselice. O slednjih razmišljam skozi podatke, pridobljene bodisi v Gorenjskih Upravnih enotah ali pri organizratorjih, o slednjih in o narodnozabavni glasbi pa je razmišljal tudi Renato Verlič, eden najboljših kitaristov te glasbe pri nas. In če ob zaključku uvoda preštejem tiste slovenske ansamble, ki so ime Slovenije s svojo glasbo ponesli tudi v svet, nikakor ne pridem dlje od dveh prstov. Eden je za Avsenike, drugi za Laibache. Igor K. Gorenjsko ureja uredniški odbor: zgodovinar Jože Dežman, sociolog Emil Milan Pintar, filozof Miha Naglic, novinarka Marija Volčjak in odgovorna urednica Leopoldina Bogataj. Fotografija: Gorazd Šinik R E P O R T A Ž A_ Veselica bo, v primeru slabega vremena pa... Veselice so spet v modi, le pesti po novem lahko pustimo doma "Tudi veselice niso več tisto, kar so včasih bile, včasih so se fantje vsaj "orn'k" stepli, zdaj pa še tega ni več," so oni dan bolj za šalo kot zares, smisel izrečenega je namreč nekoliko črnohumoren, ugotavljali za omizjem na eni od veselic, ki kot boste lahko prebrali v pričujočem sestavku, spet doživljajo pravi preporod V največji meri na območju nekdanje kranjske, radovljiške in škofjeloške občine, na Jeseniškem, Tržiškem in Kamniškem pa nekaj manj. Seveda gre za biznis, preneka-tero društvo, si ob "srečnem razpletu" veselice lahko nekoliko popravi svoj proračun, zagotovo pa ni zanemarljivo dejstvo, da se "revival" šestdesetih in sedemdesetih nedvomno dogaja tudi na področju narod-nozabavne glasbe. Po nekaterih ocenah je v Sloveniji okrog 500 tovrstnih ansamblov, ki bolj ali manj delujejo v lokalnem okviru, razen seveda že uveljavljenih imen, ki imajo v svojem arhivu že nekaj plošč, videoposnet-kov in nastopov na televiziji. Če je ansambel dober, je tudi ljudi veliko, plesišče je polno, fizična aktivnost v človeku vzbudi željo po hrani in pijači... Pravzaprav veselico lahko pokvari le še slabo vreme. Na območju nekdanje kranjske občine so gasilci najbolj zagreti Izjeme potrjujejo pravilo, pravi fraza, ki velja tudi, ko pogledamo, kdo so v večini primerov organizatorji klasičnih veselic, tistih v soboto ali nedeljo, z narodnozabanim ansamblom, srečelovom, vonjem po hrani na žaru, pijačo in množico obiskovalcev, ki posedajo na značilnih zložljivih lesenih klopeh oziroma se vrtijo na plesišču. Najbolj pogost organizator so seveda gasilci, po novem prostovoljna gasilska društva, sem pa tja veselico priredijo tudi lovci, ribiči, katero od športnih društev... in še kdo, ki bi si želel popraviti svoj letni proračun. Tudi tako imenovani krajevni prazniki, semnji, imajo ponekod podobo tipične veselice. Ko sem se po upravnih enotah, kjer morajo organizatorji tovrstne prireditve tudi priglasiti, pozanimal, kako pogoste so prireditve v posamezem koncu Gorenjske, sem dobil dokaj različne rezultate. Medtem ko se v južnem delu Gorenjske, predvsem v Kranju in okolici od konca maja pa do srede septembra dogaja tako rekoč vsak konec tedna, pa je v Zgornjesavski Če bi Želeli torej organizirati veselico, boste najprej vsaj 15 dni pred dnevom x, na upravni enoti, v katero spada kraj prireditve, oddali vlogo, ki mora vsebovati vse temeljne podatke o prireditvi. V nadaljevanju boste povabljeni na "ustno j obravnavo", kjer se boste kot organizator j sestali s predstavnikom upravne enote, j policije, občine, inšpekcije. V zapisnik vam bodo določili pogoje, pod katerimi boste lahko organizirali veselico (redarska služba ureditev parkiranja....) Na podlagi zapisnika in ostalih potrebnih soglasij (lastnikov in sosedov prireditvenega prostora), vam bo upravna enota izdala ustrezno dovoljenje. dolini z veselicami bolj sušno. Na upravni enoti Jesenice so povedali, da so v maju imeli eno veselico, prav tako v juniju, 100-letnico pa bodo v kratkem obeležili v PGD Rateče - Planica. Da gasilska društva praznujejo predvsem okrogle obletnice in da dandanes ni več vsakoletne tradicije veselic, da je manj veselic, pa naj bi vplivala tudi potreba po več dovoljenjih in večje zakonsko predpisane zahteve do organizatorja. Še bolj sušno je na območju upravne enote TVžič, kjer gasilske veselice v zadnjih treh mesecih ni bilo, v Kovorju pa je najavljena za začetek septembra. Dve veseliški zadevi sta bili predvsem tisti, ki jih je pripravilo podjetje Živila in fešta pri Sv. Jožefu. Gostinsko dejavnost pa z živo glasbo dopolnjujejo v Fontani, Pr' Slug in Pr' Primožk. Na območju upravne enote Radovljica se je v preteklih mesecih bolj dogajalo, tudi na račun turistično obarvanih prireditev na Bledu. Te dni potekajo Riklijevi dnevi, v Gorjah je tri dni praznovala tamkajšnja godba, občina stoji za sredinimi prireditvami v TC Bled, v treh poletnih mesecih gostinsko ponudbo z glasbo dopolnjujejo v Gostilni Avsenik v Begunjah. Ampak, ker nas tokrat bolj zanimajo veselice, še podatek o številu teh. Junija je bilo gasilskih veselic sedem, v juliju osem, poleg tega še ena ribiška, dve fešti pa je priredil odbojkarski klub Bled. Večina prireditev v tem delu Gorenjske je tradicionalnih, v zadnjih dveh letih pa je opazen rahel porast. Na območju bivše občine Škofja Loka je bilo v juniju priglašenih 39 prireditev, v juliju 24, za avgust pa so zaenkrat napovedane 3. Od tega je veselic približno za petino. V upravni enoti Kamnik so mi povedali, da je bilo v zadnjih treh mesecih 25 priglašenih prireditev, od tega za slabo polovico veselic. Zanimivo je, da bo letos odpadla prireditev doslej tradicionalna prireditev za občinski praznik ob koncu julija, saj Kamnik praznik po novem praznuje 29. marca. Najbolj se dogaja, kot že napisano, na območju upravne enote Kranj. Tako so v prvem polletju letos zabeležili 183 priglasitev in dovoljenj za javne prireditve in shode, od tega v juniju 53 v juliju okrog 30, za avgust pa so že sedaj prijavljene štiri prireditve. Dve tretjini vseh prireditev je veselic. Kot so povedali na Upravni enoti Kranj, organizatorji na leto prijavijo okrog 350 prireditev, pričakujejo pa, da bo v letošnjem letu ta številka še večja. Dovoljenj je vse več, kljub temu "na šverc" vse manj "V upravni enoti Kranj smo v zadnjih dveh letih v preprečevanje anarhije na tem področju, vložili precej truda. Med drugim smo na naslove skoraj 400 društev, razposlali napotke prirediteljem javnih shodov in prireditev, s katerimi smo olajšali postopek priglastive tako sebi kot organizatorjem," je povedal Jože Gostinčar, vodja oddelka za upravne notranje zadeve v Upravni enoti Kranj. Priglasitev na upravni enoti je potrebna vsaj pet dni pred prireditvijo, v upravnem organu pa priporočajo organizatorjem, naj prireditev priglasijo vsaj 15, preden se bo ta dogajala. Tako je postopek izdaje potrdila oziroma dovoljenja hitrejši in lažji. Medtem ko pri manjših prireditvah zadostuje potrdilo o priglasitvi, pa je za prireditve, na katerih je lahko ogroženo zdravje in življenje ljudi ali njihovo premoženje (baklade, ognjemeti, kresovanja, večina športnih prireditev, veselice in druge zabavne prireditve, ki se jih udeležuje večje število ljudi in kjer se streže hrana in pijača...) potrebno pridobiti dovoljenje. Na vprašanje, kdo skrbi za nadzor nad prireditvijo oziroma tem, ali se organizator res ravna po v dovoljenju navedenih pogojih, je Jože Grčar povedal, da za to skrbi policija, ki je pristojna v primeru kršitev podati predlog sodniku za prekrške. Opaziti pa je najbolj grobih kršitve, kot je neprijavljena prireditev v zadnjem času vse manj, ko gre za gasilske veselice pa teh tako rekoč ni. Na Jeprci so imeli z vremenom srečo, Bitenjčane pa je prvi dan namočilo V juliju so tradicionalno veselico priredili tako v PGD Bitnje, kot v LD Sorsko polje. Prvi zadnjih deset let prirejajo dvodnevno veselico, pri čemer je sobota bolj zabavna, namenjena mlajši publiki, v nedeljo pa je ponavadi gost ansambel z narodno glasbo. Kot je povedal g. Hafnar predsednik GD Bitnje, so letos ravno "splavali", saj je nedeljska prireditev na neki način pokrila tudi izgubo v soboto. Le redka so gasilska društva, ki prireditev zavarujejo, vsak tolar je namreč dober, strošek za zavarovanje pa je lahko kar precejšen. Tudi v Bitnjah nimajo te navade, zato se ponavadi ob primeru slabega vremena pogodijo z ansamblom za ugodnejšo ceno, kar pa se tiče hrane in pijače, so z dobavitelji dogovorjeni tako, da leta večji del vzame nazaj. Veselica v Bitnjah je vzorno organizirana, saj so tamkajšnji gasilci že stari mački, po letošnjem letu pa resno razmišljajo, da bi v prihodnje veselico imeli le en dan, bržkone na soboto. Prihodnje leto bo Še posebej svečano, saj bodo praznovali 70 let društva. Več sreče so imeli pred nedavnim na lovski veselici pri lovski koči na Jeprci, ki jo je obiskalo rekordno število ljudi, po nekaterih ocenah naj bi jih bilo okrog 5000. Vseh deset let, odkar organizirajo veselico, jim vreme dobro služi, je povedal predsednik organizacijskega odbora g. Krajnik, le prvič so imeli dež, Kljub temu pa prireditev vsako leto tudi zavarujejo. Pohvale o zgledni organizaciji Zavarovanje prireditve Za zavarovanje prireditve v primes slabega vremena sem se pozanimal P" Zavarovalniški hiši Slovenica, d.d.. P0ve" dali so mi, da je prireditev potrebno zavarovati najmanj 10 dni pred začetkom prireditve. Takrat mora biti sklenjena tuf zavarovalna polica in plačana Prem^ff Prireditelji največkrat zavarujejo stros**. za ansambel in nakupljeno hrano, medteH1 ko stroškov za pijačo ni mogoče zavaJ' ovati. Pri zavarovanju sem prijavil neko»' ko "škrto" varianto, saj sem prijavil li strošek, ki ga bom odštel za zelo zn&[ narodno zabavni ansambel, to je 400-0^ tolarjev. Prireditev je mogoče zavarovati & primer od 1 mm padavin na kvadrat meter do 4 mm na kvadrami meter, t* pogledamo po vrsti, so zavarovalne vso* naslednje: za 1 mm/m2 - 72.912 tolarjev, Z* 2 mm/ml - 54.684 tolarjev, za 3 mm/rtu' 45.570 tolarjev in za 4 mm/ml - 36.9W tolarjev. Zavarovalna vsota se zmanjša z polovico, če ste prireditev zavarovati z°1 mm/m2, padavin pa je za lmm/m2.- if^ V primeru dežja organizator odda oa>' kodninski zahtevek, prav tako Pa Jr potrebno pridobiti poročilo meteorološki' ga zavoda, katerega stroške krije organl zator in znašajo približno 5.000 tolarje* dežujejo z vseh strani, le-te pa organiz31 občuti vsako naslednje leto, ko pride še . gostov. Veselice se bojda vsako leto uc^aj, kranjski župan Vitomir Gros, ki je po bese .£ organizatorjev tudi sicer velik podp0' veselic v krajih v kranjski občini. J\ O dobičku organizatorji veselic P°f!ameri modro molčijo, seveda pa je ta v največji & . odvisen prav od obiska. Več jc ljudi, v .Aza profit. Društva naj bi ga po zakonu namen1 svojo dejavnost, bodisi za gasilsko °Pre $1 novo cisterno... Lovci na Jeprci pa naprinief^ dobička nameravajo nameniti tudi asfalti1" ceste med Jeprco in Trato. In še policija gli "Letos smo sicer kar nekajkrat Posre^h J ob tovrstnih prireditvah, vendar je ' 0oma& 2 tafta me je prevze/a v fraHM« ye Wto 2/ »a splošno bolj za narodno ^^sajpoGor^ern. Veselice so Me veliko bolj uspešne, r cuam jc y ^e yudje §o se b(}lj znah zaoavatu,. Mnogi ljubitelji narodne glasbe, predvsem pa ^esti poslušalci Avsenikov so bili pred nekaj kot desetimi leti precej v dvomih, ko je pendarni kitarist Lev Ponikvar hudo zbolel, ^menjal ga je Renato Verlič, doma iz Mlake pn Kranju, ki velja za enega najboljših, tistih *J*qjbolj pretanjenim posluhom, kitaristov ? slovenski narodnozabavni glasbeni sceni. ■ ^golemi glasbeni karieri se je v zadnjih g* ustalil v Ansamblu Zupan, Roberta uPana. Renato ima rad glasbo, a ostaja 2*1 tisti, ki jo je prvič slišal in ga je prva Požela, domača glasba, hfatejcitaro, ki v narodnozabavni glasbi •^denjzmed izrazitih solo inštrumentov, S-fjLj°__ponavadi to harmonika, klarinet, ^S^nta... Kako, da ste se odločili prav za !i^dnozabavno glasbo in ne za ročk, jazz ^iJ^akšno drugo zvrst glasbe? K Doma sem iz Trstenika, iz kraja pod S rami, kjer smo zmeraj imeli radi domačo biM^0- Takrat> pred štiridesetimi leti, ko sem . »e otrok, pa se zabavne glasbe, ročka in Posf iZvrst* pravzaprav sploh ni toliko Poslušala se je narodna glasba. Kot mul'c S^.Po vasi slišal, ko sta igrala dva fanta, eden ^annet drugi harmoniko. Ko sem slišal te Se°ke, me je to tako navdušilo in prevzelo, da $Dl\Se Za 8lasbo odločil tudi sam. To je bil sta« prvi stik z muziko' sai kot otrok brez »laIuV ,n^em 'mel priložnosti, da bi spoznaval gasbo kako drugače" Kakir^["petnajst let sem troh ^° sem kot samouk začel igrati na (jaj ^nto- Nekdo mi jo je "šenkal", mi zraven KrJ'1 s prijemi, jaz sem kako leto vadil in itn i Se Pr'družil muzikantoma in ustanovili l° V'ntet Trsteničani. Nastopali smo po vasi, fyneJe pa tudi v gostilni pri Milharju na fftični Polici. .^to sem igral tudi bariton pri godbi na tr'e^aJ ravno toliko, da sem se naučil not. Po lok' §lirih letih i8ranJa sem imel Problem z d °mi in takrat sem moral začeti razmišljati o Vq k"1 in§trumentu. Začel sem s kitaro, šel k >n$t °m m Šele Potem resneje poprijel za ta b trument. Hodil sem tudi v šolo k prof. p0^0Vr»ici. Po vojaščini sem sem pa tja ^magal temu ali onemu ansamblu leta 72 ^.smo začeli z ansamblom Trgovci. Bili smo vesm,et' ^rali pa smo mladinske plese, in na UsPesna» V okobci* moram reii' da zel° \^~J&™li le narodno ali tudi zabavno lati ' zaDavno, igral sem veliko sol, ker smo C tUdi hrvaške komade, Pro Arte... Igrali v 0 tudi vso muziko, kar jc je prišlo iz zahoda, Trg ščini' ang,e§čmi. cel° v grbini smo peli. £ak°*Cl ^e bil tipičen narodnozabavni band, ESw ^e dandanes zelo veliko. Naši mla-g kl Plesi v Zalogu in potem na Primskovem p0l Ul zelo obiskani. Na plese ob nedeljah od KxP?e d° devete zvečer je hodilo tudi po ved ^udi- Dvorana na Primskovem je bila ■ D ° polna- Zanimivo, da je bil to ansambel, toli v 5el niti enc kasctc- K1iub temu Pa smo vnan °gU 30 kilometrov zelo popularni, že tetUri Smo imen razprodano vsako jesen, $rn0Cl Sok nam hodili kot zmešani. Na koncu S >lgrali celo po trikrat ali štirikrat na teden. anSa8°Vci smo igrali do leta '80, potem je ^lo?i pocasi razpadel, pa tudi sam sem K ^nd da Se Poskusim v tujini. Z avstrijskim Pa Se°m sem sest let nastopal v Švici. Po Švici Uv p Začcl P" Avsenikih. Njihov legendami d0go p°nikvar je prvič zbolel, pa so se i ^aJPr°ri11, da an£aziraJ° novega kitarista \ Hajt\ l^ S0 zamenjavo za Levčka poskušali bil0 DC Za ncko turnejo, kasneje, leta 88 je to * Pa so se odločili pripraviti avdicijo." ^^ncaje bila najbrž težka? ^misir^ So Poklica,i vse kitariste, za katere k v ,Jr.'da so hili takrat pri nas najboljši. Bilo y*akeoaU V LJublJa™ Vilko Avsenik je pOtnel lt[ tako J)()schc)- posnetke so potem oštevilčili IV LinKi°rektno brcz ,mcn v komisiji radia in |a. MisT tCr Avscn,kov izdali naj boljše-°tem slm' da nas ic bll° na začetku štirinajst. Poznali ste njihov zvok, način igranja, kar je bilo Avsenikom bržkone všečno "Leta in leta sem se učil igranja Leva Ponikvarja. Le on je imel tisti tapravi način igranja, ko je ritem usklajeval z melodijo. Kitara je bila včasih v narodni muziki tako "by the way" inštrument, prvi je bil solist ali pevec. Ampak trdim, da brez dobre kitare ni pravega kvinteta. Kitara je tista, ki zapolne prazno luknjo med harmoniko, klarinetom, trobento na eni in basom na drugi strani. To luknjo zapolnit je znal samo Levček. Če ne bi študiral njega, na avdiciji med šolanimi kitaristi najbrž ne bi imel nobenih možnosti." Avseniki so bili takrat, danes in najbrž za zmeraj navječje ime narodne glasbe pri nas in v svetu. "Avsenik je s to muziko začel, ta se je prijela, skoraj 40 let so bili taprvi v tej muzki in še danes so. Zame je bil igranje pri njih izziv, kot če bi kot zabavnjakar prišel k Beatlesom." Kje ste prvič javno igrali z njimi? Trema? "V Nemčiji sem prvič javno igral z njimi. Že štiri dni po avdiciji smo šli na turnejo. Tremo pa sem imel pred muziko, ne pred ljudmi. Na publiko niti slučajno nisem pomislil, saj sem imel sam s seboj dosti opravka, imel sem veliko odgovornost tudi pred Slavcem..." Z Avseniki ste potem igrali do konca? "Skupaj smo igrali leto in pol, osem ali deset turnej po 12 dni v živo v Nemčiji, potem pa je bilo kar naenkrat konec. Posneli smo eno ploščo, bilo je malo pavze, nakar smo še precej delali naprej, samo ne v živo. Tu so bile televizijske in radijske oddaje... Še kake tri leta je trajalo. Zdaj se pogovarjamo, da bi še kaj naredili, samo Slave je malo trmast..." Vsa ta leta ste odigrali veliko, veliko špilov... "Nemogoče jih je prešteti. S Trgovci smo včasih igrali kar po štirikrat na teden, vsa leta pa vsaj po dvakrat. Potem sem bil v Švici, pri Avsenikih, pri Igorju Podpečanu in njegovih zlatih zvokih. Igor, jaz Svetetova, celo Kališni-kova je bila, ko smo po Avsenikih ponovno začeli skupaj. Sedaj sem pri Ansamblu Zupan. Igram pa od leta '65 naprej, letos bo torej 32 let. Na začetku sem se z igranjem še ukvarjal amatersko, bil sem namreč zaposlen v Planiki, z nastopanjem v Švici pa sem začel profesionalno." Če primerjate čase pred dvajset in več leti z današnjimi. Kakšna je publika danes, se da zaslužit in preživet z narodnozabavno glasbo? Prepričan sem, da je vsaj pet ansamblov v Sloveniji, ki si ceno skorajda lahko izmislijo, v nekih okvirih seveda. "Z igranjem pri Trgovcih bi lahko živel, brez problema. Bili smo popularni v tem koncu in smo dobro zaslužili. Če pa vzameš ansamble Renato s svojim najljubšim inštrumentom takrat in danes, tako na splošno, pravzaprav ni nobene rezlike. Tudi zdaj so popularni ansambli, ki si ceno za nastop, kot si rekel, lahko izmislijo, so pa tudi tisti, ki imajo na vsake toliko časa kakšen špil, da malo zaslužijo in da se pač na vsake toliko časa spet malo uigrajo. Velika razlika je le v tem, da takrat mali ansambli niso prišli zraven (plošče, televizija, radio...), kar je bilo mogoče po eni strani tudi dobro. Tudi Trgovci smo želeli posneti album, zaigrali smo dve, tri skladbe, pa so nam rekli, fantje malo boste še povadili, kakšne pol leta počakajte. No, mi smo imeli dovolj špilov, tako da se s tem niti nismo kaj dosti ukvarjali. Danes lahko snema vsak, ki ima denar, a zna kaj špilat' ali pa nič. Potem se pa ljudje križajo." Zdaj tudi še igrate po veselicah, kako je danes na veselici^ kdo so poslušalci, in plesalci seveda, na veselici se vendar igra za zabavo in ples? "Včasih je bila publika tudi na splošno bolj za narodno muziko, vsaj po Gorenjskem, tu okrog Kranja. Veselice so bile veliko bolj uspešne, bolj tople, ljudje so se bolj znali zabavati, zdaj pa starejših ljudi ni več na veselice, predvsem tam, kjer pojavljajo ročk skupine, tam kjer danes igrajo naprimer Pop Design. Tam je ogromno mladine, nič pa ni starejših." Kako je bilo v Švici in je še, kadar nastopate v tujini, se tam bolj igra po Prem,?,počasi delali selekcijo, vse do prvega. *«tn kot iSCm /magal-to Pa najbrž zato, ker Seniku u d mu,,c• vcdno hodil g°r k * in d.!L°,°Zcval nJ'hovo muziko, jo poslu dotna * četrtkih pa pet minut pred polnočjo. KUPON JULIJ 1997 Nagradno vprašanje: Kdo v slovenskem javnem življenju je Vam najbolj pri srcu? Moj predlog:. Ime, priimek, naslov:. Kupon, nalepljen na dopisnici, pošljite na: DANNY, p.p. 2399, 1001 Ljubljana Julija izbiramo GORENJKO/GORENJCA MESECA JUNIJA 1997 V treh tednih že 765 glasov Že četrto leto na Gorenjskem poteka NAJ-NAJ akcija popularnosti pod naslovom "GORENJKA/GORENJEC MESECA". V njej sodelujete bralke in bralci Gorenjskega glasa, poslušalke in poslušalci štirih gorenjskih radijskih hiš ter gledalke in gledalci gorenjske televizije TELE-TV Kranj ter kabelske televizije ATM Kranjska Gora. Do zadnjega dne v tem mesecu, prihodnjega četrtka, 31. julija, bo trajal izbor GORENJKE/ GORENJCA za mesec JUNIJ 1997. Radijski poslušalci lahko glasujete le še danes, zadnji julijski petek neposredno v radijskih kontaktnih oddajah: že zjutraj pet minut čez osem na Radiu Kranj z moderator-ko Lili KALAN; ob devetih na Radiu Triglav Jesenice z moderatorko Lijano TRONIC ELJ; zgodaj popoldan na Radiu Tržič z moderatorka- Po Cerkljanski noči smo v EJGA rubriki objavili sliko z Vilijem Resnikom in obkrožili eno od njegovih mladih oboževalk, ki so se gnetle v prireditvenem šotoru, ki ga je za petdnevni jubilejni XXX. Praznik cvetja postavila Pizzerija "Pod Jenkovo lipo", ki je tudi poskrbela za pester večerni program. Le-ta je pritegnil obiskovalke in obiskovalce od blizu in daleč, kar je dokazala tudi naša nagradna igra. Dekle, ki smo jo obkrožili na sliki s prireditve, je namreč ANJA URBANEC iz Zaloš pri Podrt ar tu (!) - za vse, ki ste v osnovni šoli "špricali" zemljepis, je treba dodati, da je od Zaloš do Cerkelj kar daleč. Anjo so na fotografiji spoznali: Tina Jagodic Iz čarka"; Ana Zupan, Danica Urbanec ln Nina Urbanec Iz Zaloš; Rudi Urbanec Iz Podbrezij; Nataša Zavrl Iz Velesovaga; Nina Agrež Iz Podnarta; Tatjana Razpet Iz Kranja tar Nina Ignjatovič Iz Kamne Gorice. Vsem so poštarji prinesli obljubljene nagrade - Glasove reklamne majice, v katerih bodo lahko pozdravili Vilija Resnika na njegovi naslednji fešti. K tej sliki s Pokljuke, z zaključka 12. spominskega pohoda na Triglav, bi lahko dodali podpis "(bivša) ministrica in minister" ali pa "ena direktorica in en minister": Rina Klinar, direktorica Radia Triglav Jesenice, ter obrambni minister Tit TurnšeL Poslušalke in poslušalci Radia Triglav so že slišali ekskluzivni intervju ministra Turnška za RA Triglav; v Gorenjskem glasu pa ste v torek prebrali ministrovo misel v slavnostnem govoru, ki jo je potrebno ponoviti: "Mislim, da je spominski pohod na Triglav simbol generacij, ki so vedno skrbele za svobodo Slovenije, na tak ali drugačen način, v različnih okoliščinah. To je tradicija, ki živi. Slovenska vojska bo to tradicijo gojila!" Ji BLED BLEJSKO POLETJE Danes, petek, 25. 7. 1997 Občina Rled RIKLIJEVI DNEVI - Zdraviliški park - Promenada: 10.00 Sejem domače In umetne obrti - demonstracija rokodelskih spretnosti 16.00 Uradna otvoritev Riklijevih dnevov: "Gospod Rikli in njegovo spremstvo" gledališka skupina z Jesenic Promenadni sprevod okrašenih kočij in koncert pihalnega orkestra 17.00 Otroški program: delavnice + predstava - Lutkovno gledališče FRU-FRU: Rdeča kapica predstava za mlado in staro... 18.00 "Gospod Rikli vas pozdravlja" - Gledališče Jesenice Promenadni koncert Pihalnega orkestra Lesce 20.00 Nastop glasbenega ansambla: SOULFINGERS Jutri, sobota, 26. 7. 1997 RIKLIJEVI DNEVI - Zdraviliški park - Promenada: 10.00 Sejem domače in umetne obrti 16.00 Promenada s cvetjem okrašenih kočij Romantične pletne na jezeru Pihalni orkester Gorje Nastop otroške folklorne skupine KUD JEDRETIĆ RIBNO 17.00 Otroški program: CIRKUS BUFFETTO 18.00 "Gospod Arnold Rikli v pletni po jezeru..." - Gledališče Jesenice & Pihalni orkester Gorje Trgovsko poslovni center 20.00 Koncert skupine Gopinath 20.30 "Gospod Arnold Rikli v toplo zračnem balonu..." - Gledališče Jesenice & Pihalni orkester Gorje 21.00 nastop ansambla: AVIA BAND + Helena Blagne Zaman 22.00 Lučke na jezeru in ob 24.00 Ognjemet Nedelja, 27. 7. 1997 RIKLIJEVI DNEVI - Zdraviliški park - Promenada: 10.00 Sejem domače in umetne obrti 16.00 Promenada cvetličnih kočij, Romantične pletne na jezeru Promenadni koncert pihalnega orkestra na pletnah 17 00 Otroški program: gledališče TRI: OJOJ, BOLI - čenča pretirano uživa sladkarije 18 00 ROMANA KRAJNCAN 19 00 OKARINA FOLK FESTIVAL BLED '97: Nastop ansambla ORLEKI 21 00 OKARINA FOLK FESTIVAL BLED "97: Falrport conventlon (VB) Ponedeljek, 28. 7. 1997 2ie00kRUSKi KOMORNI ORKESTER SOLISTOV BOUŠOJ TEATRA IZ MOSKVE BO IZVAJAL DELA J. S. Bacha, Vlvaldija, Tartinija, Mozarta, Glinke in Rossinija VID in METKA ŠOLAR MIRKO MEGLIC Do včeraj smo po tretjem krogu julijskega glasovanja prejeli te 765 glasovnic (194 v prvem, 284 v drugem in kar 287 v tretjem krogu). V rahli prednosti je po tretjem glasovalnem tednu MIRKO MEGLIC s skupaj 396 glasovi (prvi teden 88, v drugem 132 in v tretjem 176 glasov); VIDU in METKI ŠOLAR ste doslej namenili 369 glasov (prvi krog:106, drugi krog 152, tretji krog 111 glasov). 21 VID in METKA ŠOLAB" jeva iz Topolj v Selški dolin* Vid je letošnji najtežji fP? enjski novorojenček, ki J mamici Metki na svet pri*** kal natanko na petek, junija. Po tretjem julijskem glasova nem krogu smo z žrebom sp*1 razdelili deset nagrad. Vre"' nostne bone po tisoč tolarje* prejmejo: 1. Franc Podak»r> Golnik 108, Golnik; 2. Uai[ mila Opaka, F. Rozmana ' Staneta 9, Kranj; 3. Katann" Gaser, Dašnica 113, Železu' ki; 4. Miro Peršin, Šublje*8 20, Mengeš in 5. Dori Peflr vič, Titova 10, Jesenice. Glasove reklamne majice P° pošti pošiljamo naslednji P6' terici srečnih: 1. Anita Grošelj, Kosovelo*? 17, Idrija; 2. Iva Brodar* Škrilje 1, Gradac; 3. Jg Grivic, Cankarjeva 25, *■* dovljica; 4. Bojan Pun°;' Gotska 5, Ljubljana in Anja Posušen, Hrušica Hrušica. Čestitamo! 5. '41 ma Mojco GROS in Andrejo MEGLIC; popoldan na Radiu Sora v oddaji, ki jo vodita Bojana PIVK ali Jože BRUS. Televizijski glasovanji: danes, zadnji petek v tem mesecu, zvečer na gorenjski televiziji TELE-TV Kranj, ko v oddaji Odprti ekran ob 20.10 uri vaše glasove sprejema voditelj oddaje Jure ŠINK; na kranjskogorsko-jeseniški televiziji ATM Kranjska Gora, ki jo lahko spremljate na "Gorenjskem kablu", lahko glasujete v kontaktni oddaji vsak torek ob 18.20 uri, vodi jo Marsel GOMBOC. Najbolj enostavno glasovanje, saj je možno še skoraj cel teden, do vključno 31. julija (poštni žig!), pa je z dopisnico. Na dopisnico vpišete enega od obeh predlogov za GORENJKO/GORENJCA MESECA in dopisnico pošljete na naš naslov: GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4001 Kranj. Če DOBER IZLET V Aqualand + Gardaland za 8.000 tolarjev Ker so sredi prejšnjega meseca, enako je bilo prejšnji teden, skoraj pregoreli naši telefoni zaradi množice klicev za prijavo na GLASOV DOBER IZLET v zabaviščni park Gardaland in ker nikakor nismo mogli ugoditi vsem, ki bi želeli rajžati na ta izlet, skupaj z gorenjskimi prevozniki, ki redno organizirajo enodnevne izlete italijanske zabaviščne parke, nadaljujemo z akcijo izletniških presenečenj: tokrat v sodelovanju s Pavletom Drinovcem iz Podbrezij vabimo na neponovljivo zabavo v AQUALANDU ♦ v GARDA-LANDV po izjemno ugodni ceni 8.000 tolarjev na osebo za prevoz s klimatiziranim Mercedesovim avtobusom in dvojno vstopnino (Aaualand, Gardaland). V rubriki DOBER IZLET Vas podjetje DRINOVEC in Gorenjski glas vabila v soboto, 9. avgusta, na celodnevni Izlet v Aqualand + Gardaland Ogled Gardalanda bo v večernih urah, ko pripravijo odličen laser show. Prihod na Gorenjsko v nedeljo v jutranjih urah. Cena: samo 8.000 tolarjev za prevoz + obe vstopnini! Odhod: sobota, 9. avgusta, iz Radovljice (AP ob .130), s postanki v Kranju, Medvodah in Ljubljani. Vse dodatne Informacije, prijave ln vplačila: DRINOVEC, Pod-brezje, telefon /064/ 731 - 050 vsak dan med 19. in 22. uro zvečer {lahko jih tudi obiščete ln se osebno prijavite). boste vašo glasovnico oddali v pisarnah gorenjskih turističnih društev in agencij, s katerimi sodelujemo, pa privarčujete tudi pri znamkah. Naši sodelavci so: turistična društva Bled, Bohinj, Cerklje, Dovje-Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka in Tržič; turistični agenciji Meridian Jesenice in Veronika Kamnik. Vse Vaše glasove, ki jih boste oddali pri njih vsak teden do vključno srede, bomo seveda pravočasno prejeli in upoštevali pri vmesnem tedenskem glasovalnem rezultatu. Glasove namreč preštevamo - in objavljamo začasne rezultate _ vszik teden Za GORENJKO/GORENJCA meseca JUNIJA 1997 so predlagani, po abecedem redu: 17 MIRKO MEGLIC, predsednik Društva za podvodne dejavnosti Bled. OBČINA CERKNO URAD ŽUPANA Platiševa št. 9 5282 CERKNO Športno -kulturni in zabavna prireditev * POLETJE V CERKNEM '97 " Že danes in jut"? 25. in 26. julija VABLJENI! J REŠITEV KRIŽANKE MONlKA ŠPORT - PREDOSLJE Pravilna rešitev križanke je: FIT FOR NOT Vseh prispelih rešitev je bilo 1764. Srečni nagrajenci so: 1. nagrada: Vera Oštrek, Valjavčeva 14, 4000 Kranj j 2. nagrada: Marija Delavec, C. na Brdo 44/a, 4000 "S^pj 3. nagrada: Aleksandra Bešter, Kovačičeva 8, 4000 N Tri nagrade, ki jih prispeva Gorenjski glas pa preji*'* Alenka Križnar, Reteče 127, 4220 Škofja Loka Brane Finžgar, Na vinograd 3, 4000 Kranj Anica Grošelj, Brezovica 2, 4245 Kropa. REŠITEV KRIŽANKE PD KRANJ VELIKA KOROŠKA BABA PLANINSKA UČNA URA - GRS KRANJ Prispelo jc 1823 rešitev, srečni nagrajenci pa lahko '^^^ prenočišči in 2 čaja v domu na Kališču na Ledinah in na rw L nagrada: ŠTAUT MIRKO, Podbrezje 259, 4202 Nak^» doV|jicf 2. nagrada: RESMAN ANTON, S. Gregorčiča 25, 424U K* jjjl 3. nagrada: BRANKA MENCINGER, Merčnikova Ljubljana - Vič Tri Glasove nagrade pa prejmejo: JANA KLINAR, Einspielerjcva 5, 11J3 Ljubljana, PAVLA BUČAN , Žabnica 42, 4209 Žabmca, IVO KALAN, Breg ob Savi 46, 4211 Mavčiče. Vsem nagrajence iskreno čestitamo! PONEDELJEK, 28. JULIJA 1997 Si jemenska panorama {^Euronevvs 11 te uč-fraj' danes> iutri 11 S Vldeorin9 ^iika °troški sveti ameriška nani- §8iiln?ln"n* 13 S ircal° tedna 13 te Poroč'la H in t^90. Ponovitev TV igrice 15in mra lSce Sčet'e in sinovi 16 S(?ber dan- Koroška 17 in 9bzornik I7!an Vfdovedni Taček: Jagoda na'n; Memiki, nemška dokumentar-^nizanka na^nJk|ke in debeluh, ameriška 18 iS §'sanka i»'ao nreban'e 3x3 % te irevnik. vreme, šport ifcfati upnik za 10 tednov, angleška ™ ^levanka 0 5 I;00 videoring $.15 Dosie 9dmevi. vreme SS Pr^?tna n°6 nani7ani čena za zaitrk- angleška ameriška 8,00 Pi spomin^onews 1400 Na Potep P« ga in oddaja iz arhiva otroške-W miadlnskega programa 15.00 EVrom, •,nedeli°. ponovitev 15.30 16.001 oLka '96' koncert v Baziliki i °troštv, ona duna 16-30 Jakovo I 17.20 d' an9ie§ka nadaljevanka ! zajtrk oletna noč: Oblečena za I Wa an9|eska nanizanka 17.45 | krvi, t' afT)eriska nanizanka 18.35 V l8.3o rS ka dokumentarna serija Karaou nevnik' vreme, šport 20.05 BratoJk6.-. razvedrilna oddaja 21.05 ka na!.Clna Sinjega galeba, mladinski nJevanka 3/8 21 30 Mali "9 ortw . N:' angleška dokumentar-Odra Tv1 ac2220 Brane Ronćel izza 50do* sloveni|a si pridržuje pravi-- ^ spremembe programa. Vide- S- 1W\7h° s,rani 1000 "TV Podaja "HtTa - 8trani 10-40 Navihančki, S*i Ja 11,05 Prosim, ne jejte nanizanka 11.35 Ta čudna k0rai#f». nanizanka 12.00 Korak za ponovitev 12.25 Oprah 1 ,J'30 P°novi1ev 13.10 TV prodaja hftA^' Ponovitev 14.00 Kung fu, Cvt14-50 ™ prodaja 15.10 'o Vk** zvezde, vedeževanje v •6.35 ?:'0 Rajska obala, ponovitev Oprmk ?uni ln ,ePi. ponovitev 17.00 °Prah iT,how: Rosie O'Donnell in ^niianL lrlfrev 1750 Drzni in lepi, SmBL18-15 Ra'ska obala' p°n°- ^nka ^ Charles ie glavni, nani-£3s J*-10 Srečni časi, nanizanka S'°0 p°- za korakom, nanizanka ^•30pLri.nc z B j P, «••25 VraV~,WV ™U' a'0, nanlzar,Ka Q15 Klic 5,a-novinaria' nanizanka i pr°nede!jkova filmska uspešni-L'7° 2aliv ljubezni, ameriš-^rner n a 12-00 Detektivka Lea Ts^efw ška nanizanka 13.00 i^prtnj k-^anadska nanizanka 14.00 rlki. Don?,9, Ponovitev 14.30 Zlato-, ^ankl Vliev 20- dela ameriške 1*er»*ko k5-00 Varuška, 21. del h, ,3° Mat?Urnoristične nanizanke SrsS06. 37. del ameriške |S|7 nanizanke16.00 Zaliv 11 & SanfamS»ika nadaljevanka nS5° Zlatic Barbara, nadaljevanka !Snk. '^^ 21 del ameriške laskaj8"30 Nevarni Havaji, ISSfc „a^anka 1»-20 Vreme | jfib |, u' »-00 Poslastica tedna: EJO (vs°seščine. ameriški film 'Jfst'ia Monroe, 3 dol amer 1(T r>adaii',,,a monroe, 3. del amer iMnSSSS" 2300 Partnerja, *r Z m Ske nanizanke 0.00 V? * ^strani MZ Z m„ , "anizanKe u.oi 3S6 flif y S,reeP; Manhattan tViSoJ^J;30 24 U^ Ponovitev JV* Ko ^ri^°SrCi'aln® Predstavitve 13.00 Cfi6,k 16.00 Twide° kolai - I6nn tv,UBt) Kolaz 1&.30 C>kem«?JV ProdaJa 16.15 '»Onofi°V,,ev17-15TV Podaja C^irene 90vorli°- Ponovitev Vl^-Ob n??°vi,ev 18-50 w JotiL^OO Vnek 19-30 videos-?1.3n 2°30 ef" Sovorljo, otroška ^CuMaterin renne- nadaljevanka Ser , 23 25 tV* ' f,,m 2300 -prestavitve U35 Kdc 16 4eA, ske CLke' Irske, Walp ' Islandiie, Maroka, $]0Ve Nastopili bodo tudi vsi tlerj k Pr°fesi°r»alni igralci, "e Profesionalne igralce iz galske a!6-' Š^aniJe' P*ortu" Wh lAnghJe- Škotske, Švice, CeJl ' Avst"je, Nemčije, Da« r Ita,iJe, Francije, Nov«. ' Irske, Finske, lest katerimi na čelu častne .«wice PGA Slovenije vodi "anijel Kraljic, lanski zmago-*alec Odprtega prvenstva. Ven-Jfr bo letošnja konkurenca Pjpgo ostrejša in naši igralci r^o prijetno presenetili, če se °°do uspeli uvrstiti med 10 ^boljših pogodba s PGA European ^-nallenge Tour je podpisana 1 4-letno sodelovanje, kar bo Ornogočilo prodor v svet tudi našim profesionalnim igralcem. Na posamezne turnirje se igralci prijavljajo v osrednjem organizacijskem središču na sedežu PGA European Tour, ki je v Wentworthu v Veliki Britaniji. Ti določijo 60 odstotkov ali 80 igralcev, 40 pa jih s povabilom izbere slovenski organizator. Skupno bo nastopilo 120 igralcev, nagradni sklad pa znaša 40.000 funtov. Povabila slovenske PGA pomenijo tudi izmenjavo naši profesionalni igralci si na ta način pridobijo možnost nastopa na Challenge turnirjih po Evropi in širše. To je za slovenski golf izredno pomembno, saj si je izbojeval udeležbo na pomembnih tekmovanjih v svetu, pomeni pa tudi priznanje slovenskim organizatorjem in objektom za golf nasploh. Igrišče, kjer nastopajo profesionalni igralci, je prav gotovo vabljivo tudi za petične tuje goste. Izmed ostalih vzhodnoevropskih držav so si organizacijo Challenge turnirja pridobile samo Češka, Poljska in prvič lani tudi Rusija. Kako pomembno mesto so v Rusiji namenili golfu, pove dejstvo, da bo imel letošnji Sovereign Russian Open, ki bo od 3. do 6. septembra v Moskvi, najbogatejši nagradni sklad med vsemi evorpskimi turnirji, znašal pa bo 90000 funtov. Golf ima v Rusiji veliko politično podporo, saj ga vlada šteje za šport, ki spodbuja prijateljsko sodelovanje med politiki in gospodarstveniki. Izmed najbolje uvrščenih igralcev na rang lestvici evropskih Challenge turnirjev, ki so svojo udeležbo na Bledu že potrdili so: Andrew Collison iz VSE ZA OLIMPIADO okvran^ska Gora' 25' JuHJa * K°roška deželna vlada je v SenlrU prornociJskih aktivnosti za kandidaturo ZOI 2006 tU 'a c°nfini danes organizirala tiskovno konferenco na "nem kopališču ob Vrbskem jezeru. °db ,tC^ priložnosti je bil odprt nov športni center za ekin° na m'vk'' kjer bo od 1. do 3. avgusta turnir najboljših Kor e bil drugi), Mascl med članicami (Bremec jc W°b«iu n« airc Nemčija) med član. Furlan je bil sedmi V Ko ekipami pam^/no SO zma8ali Stcvanovič, Maisel in Mane Anglije (na 6. mestu), Mikael Lunderg iz Švedske (8), Tho-mas Nielsen iz Norveške (10), Thomas Levert iz Francije (12), Kevin Carissimi iz ZDA (18), Oliver Edmond iz Francije (20) itd. Končni seznam udeležencev bo znan šele v torek, 22. julija, kajti do sprememb prihaja zaradi potrditve ali odpovedi na drugih turnirjih. Istočasno bo v skupini Challenge turnirjev potekalo tudi Interlaken Open v Švici z nagradnim skladom 60000 funtov in v glavni evropski turnir Sun Microsvstem Dutch Open v Hilversumu z nagradnim skladom 700000 funtov. Tudi najboljši igralci, ki ne bodo sprejeti na ta turnir, še lahko pridejo v Slovenijo. Ekipo sestavljajo 1 profesionalni in 3 amaterski igralci. Glavno tekmovanje BTC odprto prvenstvo Slovenije pa se je začelo v sredo, 23. julija, in bo trajalo do nedelje, 27. julija, z začetkom vsak dan ob 7.30 uri. Starti bodo trajali približno do 15. ure, tekmovanje pa se bo končalo ob 19. uri. Zadnji dan bo po cut sistemu nastopilo le najboljših 40 igralcev. Tekmovalno prizorišče je opremljeno s tribunami za gledalce, velikim semaforjem in redarji kot na pravih odprtih prvenstvih, ki jih gledamo po televiziji. Nastopi vrhunskih igralcev bodo gotovo pritegnili tudi številne gledalce, vstopnine pa ne bo. • Darja Kamer STRELJANJE PETERNELA ZMAGOVALA Kranj, 25. julija - Kranjski strelci so bili uspešni na državnem prvenstvu. Enkrat so zmagali ekipno, trikrat pa posamično. Najuspešnejši so bili v pištolskih disciplinah. V MK športna pištola je zmagal Franc Peternel mlajši pred očetom Francem Peternelom. Kranj je zmagal tudi ekipno. V MK standard pištola Franc Peternel st. ima še vedno mirno roko. - Foto: J. K. ie zmagal Peternel mlajši, Kranj pa je bil ekipno drugi. V hitrostrelni pištoli sta ponovno slavila oče in sin Peternel, Simon Bučan pa je bil četrti, v MK pištoli proste izbire pa je bil Bučan, član Predoselj, drugi. V streljanju z MK puško se je Jani Umnik iz Predoselj uvrstil v prvo polovico. Trikratni zmagovalec Franc Peternel mlajši se je iz strelca prelevil v zmajarja in odpotoval na evropsko prvenstvo na Slovaško. • J. Remic. VZPON NA VELIKO PLANINO Kamnik, 25. julija - V nedeljo, 27. julija, bo za vse gorske kolesarje (še ena) zahtevna preizkušnja, vzpon iz Kamnika na Veliko Planino. Kolesarji bodo startali v Kamniku ob 9. uri in se skozi vasi Brezje, Gozd, Kališe napotili proti 30 km oddaljeni Veliki Planini. Cilj bo na 1610 m, na Zelenem Robu. Organizatorji Calcit Ročk Shox team bodo tekmovalce razdelili v pet kategorij. Za najboljše imajo pripravljene lepe nagrade, poskrbeli bodo za pijačo in jedačo. Za utrujene pa tudi prevoz z žičnico z Velike Planine. Vsakega nastopajočega čaka majica. Dodatne informacije po tel.: 817-641 (Sandi) in 825-795 (Metod). • M. Močnik ur-i s 1 l^ed Ncmč.jo Urlan- Sotrcnšck 111 Hrast Pa c II, Slovenija v postavi pa je bila peta. • F.C. VATERPOLO NA NIZOZEMSKO IN V ITALIJO Kranj, 25. julija - V Chiavari pri Genovi odhaja kadetska reprezentanca, ki bo sodelovala na zadnjem mednarodnem turnirju pred nastopom na evropskem prvenstvu v Mariboru. Na pot odhaja skupaj z reprezentanco Hrvaške, ki je v Ljubljani ostala po mednarodnem turnirju TRISTAR 6 dva dni na skupnih pripravah skupaj, z našo reprezentanco. Trener Vojo PodvršČek in njegov pomočnik Marino Celin sta na ta mednarodni turnir popeljala vse, ki so sodelovali na tunrirju v Ljubljani in so tudi zanesljivi potniki na evropsko prvenstvo, ki bo v Mariboru potekalo od 1. do 10. avgusta. Kado Čcrmclj, trener reprezentance dečkov do 14. leta pa je odšel z reprezentanco na mednarodni turnir na Nizozemsko, v mesto Breda, kjer bodo mladi vaterpolisti prvič okusili slast mednarodnega turnirja. Na tem turnirju poleg naše reprezentance sodelujejo še reprezentance domačina Nizozemska, Nemčija in Poljska. • J. Marinček KRANJČANI NA KOROŠKEM Kranj, 25. julija • Vaterpolisti Kranju '90, ki so zmagali v "gorenjski" skupini druge lige, se bodo v soboto in nedeljo udeležili mednarodnega turnirja v Celovcu. Na šestem turnirju Alpe-Adria bodo nasprotniki Kranja '90 domači SV VVoerthersee, A.Sv Wicn z Dunaja in zagrebški Medveščak. Favoriti za prvo mesto so seveda vaterpolisti hrvaškega prvoligaša Medveščaka. Kranjčani si želijo osvojiti vsaj drugo mesto, kar pa ne bo lahko. Celovški in dunajski klub sta namreč izkoristila Bosmanovo pravilo in se okrepila z nekaterimi tujimi vaterpolisti. Vaterpolistom Kranja '90 bo turnir služil tudi kot priprava za nastop na finalnem turnirju druge lige, ki bo 30. avgusta v Kopru. Poleg Kranjčanov so se na finalni turnir uvrstili še Žusterna, Kopci mladi m Mogota Ljubljana • (i. Košir VARPA KLUBSKO PRVENSTVO IN ODHOD NA ŠVEDSKO Gozd Martuljek, 25. julija • V tem kraju že nekaj let vlada veliko zanimanje za metanje varpe. Ta šport ima svojo domovino na Švedskem, precej privržencev pa si je pridobil tudi že pri nas, saj je v Sloveniji kar nekaj klubov. V Gozd Martuljku so pred leti ustanovili klub Špik, ki združuje kar lepo število privržencev, največji uspeh pa je lani dosegel z osvojitvijo naslova državnih prvakov. Na letošnjem klubskem prvenstvu so v posameznih disciplinah zmagah: posamezno: Josip Ivančič in Vito Modric, ekipno pa je zmagala druga ekipa, ki je tako premagala lanske državne pravake. Sedaj se varpisti Špika udeležujeo odprtega prvenstva v varpi na Švedskem. To je že njihovo šesto gostovanje v domovini varpe, kjer so na njihovih prvenstvih dosegli že nekaj pomembnih uspehov. Na Švedsko so odpotovali: Vali Robič, Josip Ivančič, Bogdan Oman, Peter Bernard, Bojan Štrukelj in Milan Vasic. • J. Rabič KOŠARKA JESEMŠKE KOŠARKARICE NA NOVI POTI Jesenice, 25. julija - Pri Košarkarskem klubu Jesenice so se pred časom odločili za organizacijske spremembe. Ženske selekcije sedaj delujejo samostojno. Vodi jih Stane Mihelič, ki je obenem tudi trener članske ekipe. Novi trener kadetinj je Goran Jovanovič, pionirke pa trenira Edina Halilagič. Članski ekipi Želijo vrniti nekdanji ugled, zato vabijo vse nekdanje igralke, da se jim priključijo in pomagajo, prav tako pa tudi podjetja in zasebnike, da se izvlečejo iz neugodne finančne krize. Članska in kadetska ekipa bosta v novi sezoni nastopili v drugi slovenski ligi, pionirska ekipa pa v prvi ligi. Ob tem je zelo spodbudno, da že nekaj let načrtno delajo z mladimi igralkami na šolah, kjer je kar precej perspektivnih bodočih košarkaric. • J. Rabič NOVO NA JESENICAH PESTRA TENIŠKA SEZONA PODMEŽAKLO NA JESENICAH - V poletnih mesecih je zelo živahno na štirih teniških igriščih Podmežaklo, za katera vzorno skrbi domači klub. Na klubskem turnirju je v absolutni kategoriji zmagal Matej Avsenak. V finalu je s 6:1 in 6:2 premagal Mateja Poljanska. V kategoriji nad 45 let je bil zmagovalec Riko Hladnik. S 6:4, 1:6 in 6:2 je v finalu ugnal Jožeta Avsenika. Več igralcev kluba nastopa v gorenjskih rekreativnih ligah, Matej Poljanšek vodi šolo tenisa, v avgustu pa pripravljajo še en turnir za pokal radijske postaje Triglav. • J. Rabič NA JESENICAH FINALE IN LINE HOKEJA - In line hokej oziroma hokej na rolerjih je osvojil tudi Jeseničane. Po uspešni izvedbi enega od letošnjih turnirjev za državno prvenstvo, bodo Jeseničani tudi organizatorji finala prvenstva, kjer bo nastopilo 8 najboljših članskih ekip in 6 ekip do 15 let. Odbor pri Hokejskem klubu Jesenice se skupaj z domačo ekipo Foto Clavdija v teh dneh prizadevno Eripravlja na turnir, ki bo v soboto, 26. julija. Ob 10. uri odo igrale mlajše ekipe, obračun finalnih članskih ekip pa se bo začel ob 13. uri. Seveda organizatorji pričakujejo tudi veliko gledalcev na tribunah, saj bo turnir prijetna popestritev za sicer kar preveč poletno zaspane Jesenice. • J. Rabič o -24* JESENICE GORENJSKI GLAS • 34. STRAN HALO - HALO S HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 064/223 111 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064J222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 1230. ure dem prod Izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriku Izrodno ugodna. AVTOSOLA B in B, tel. 22-55-22 VOZNIŠKI IZPIT MED POČITNICAMI • KRANJ - CPP V PONEDELJEK - 28. JULIJA, dopoldne ob 9.00 in popoldno ob 1 8.00 • RADOVLJICA - gasilski dom - tol. 714-960 • JESENICE - gasilski dom - tol. 86-33-00 NA KUPO VALNI Madžarska Lenti -9.8., Palmanova 13.8., nočni Gardaland - Aqu!and , 28.7. - možnost plačila 171FTF na dva ieka' Madžarska toplic« 4 dni od 4.9. do 7.9., Rozman, tal.: 064/715-249, Šenčur 411- * 887 PRED 7 LETI PRVI -DANES PONUJAMO NAJVEČ AVTO ŠOLA ING. HUMAR Med številnimi kandidati, ki so pri nas uspešno opravili vozniški izpit je tudi PRIMOŽ PETERKA. Vabimo Vas, da se mu pridružite. Tečaji f AI . 4 I I Alf CPP potekajo vsak teden ob ponedeljkih ob 9. uri doooidar, in ob I6Im O I I "V V D 18. uri popoldan. AVTOSOLA MISTER X Nahajamo se v poslovni hiši, Kapucinski trg 7, v Škofji Loki. Vožnja fls-1.1 624-921, ŠK. LOKA na vozil,h P0L0-0PEL ASTRA, preko celega dneva. NOVO - NOVO - tečaji in vožnja za kategorije C, D, E. Inf. po tel.: 620-211 BODOČE MAMICE V butiku ORHIDEJA dobite vsa oblačila. IN DOJENČKI! Tomšičeva 23 (v bližini cerkve v Kranju.) TURISTIČNI PREVOZI AMBROŽIČ JANEZ METEOR ±o.o. 422-781 Cilka tel.: 411-510 Drinovec 731-050 26. 7. Gardaland - Aqualand, konec septembra gradovi Ludvika Bavarskega. Zg. Gorje 15, tel.: 725-427 Vsako sredo kopalni izlet v Čatež, Lenti 26.7., 2. 8. razprodaja v Nemčiji - Munchen, 14.8. nakupi - Italija GSM: 041/660-658 7. 8. Lenti, 9. 8. Gardaland - Agualand VILJEM TURIST Cenjene potnike obveščamo, da bomo vozili v Gardaland vsak ponedeljek in sredo Tel.: 064/451-542 roćla sPreiemarno vsak dan od 18. do 23. ure. NOVO - NOVO VILJEM TURIST 451-542 Nakupovalni in turistični izleti v LENTI, Madžarska: VSAK ČETRTEK in VSAKO SOBOTO. Nova relacija za izlete na Madžarsko, s še večjo nakupovalno ponudbo, VSAK TOREK in PETEK. Potovanje z novim avtobusom bo še prijetnejše. Prijave: vsak dan od 18. do 23. ure, 451-542. Potnikom priporočamo pravočasno prijavo! SPECIALISTIČNA DERMATOLOŠKA ORDINACIJA Dr. Predrag Aleksič, Ljubljana, Vodovodna 34. Zdravljenje kožnih obolenj, krčnih žil z injekcijami in operativno, kapilar, odstanjevanje bradavic in drugih kožnih izrastkov. Nudimo tudi kozmetično dermatokirurgijo. Tel.: (061) 445-080 od 17. do 20. ure. PHF FTNI Krani: P°n- " Petek 9- ' 15 ■ torek 9- " 17- 500013 zaPrt0 (vel'a za 5,udiiski' Pionirski in splošni * oddelek) POZOR! Knjige lahko podaljšate tudi po telefonu! URNIK Bled - Knjižnica B. Kumardeja: pon., tor., čet. 8. -14., sreda 8. -19, petek 14. -19., sobota zaprto, (iORFNJSKIH na Ljubliansko 10 (nad posto) vYrrr*Arrs^ Jeaenice: vsak dan od 8. -14., sreda 8. -19., sobota 8. -12. K/V.//ZVV/C Lesce: pon , sreda 15. -19.. petek 11. -14. Radovljici • Knjižnica A. T. Linharta: pon. 8. -19., tor., sr., pet 8. -14., Četrtek 10. -14., sobota 8. -12. Boh. Bistrica: torek 9. -12. in 16. -19., petek 16. -19. škofja Loka - Knjižnica I. Tavčarja: odrasli vsak delavnik 8. -14.30, četr. 12. -19. Mladinski vsak delavnik 8. -14., četr. 12. - 19. Izposojevalnica - Trata: pon., sre. 15. - 19., Železniki: torek 15. -19., Žlii: pon. 14.-19., Gor. vaa: četr. 14.-18., Poljane: sreda 16.-19. Tržič: pon. 9. - 15., tor., sreda 9. - 17., četr, petek 9. -15. Kamnik: pon.. tor. 13. • 19., sr„ čet., pet. 9. -15., sobota zaprto, 'Medioteka". pon. 13. -19., sr., pet. 9. -15. Medvode - od 14. 7. do 14. 8.: pon., sr., pet. 13.30 - 19., tor., čet. 8. - 13.30 Vodice -14.7. do 14.8.: tor., četr. 12. -17.30 GORENJSKA LETNA KOPALIŠČA VAS VABIJO, DA JIH OBIŠČETE TRŽIČ: ODPRTO: vsak dan od 9. do 19. ura, po 15. avgustu do 18.30 ure, NOČNO KOPANJE: vsak petek od 20. do 22. ure - cena: 250 SIT (mesečne in sezonske vstopnice ne veljajo!) Vodaje ogrevana nad 25 stopinj C. CENE VSTOPNINE: - odrasli 500,00 SIT, od 15. ure dalje 300,00 SIT-šoloobv. otroci 300,00 SIT, od 15. ure dalje 150,00 SIT - predšolski otroci 100,00 SIT - vrtci 60,00 SIT -mesečna karta upokojenci 3.000,00 SIT - upokojenci nad 70 let starosti imajo kopanje brezplačno. RADOVLJICA: Kopališče odprto od 10. do 18. ure, sobota, nedelja od 10. do 19. ure. Rekreacijsko plavanje do 15. avgusta - pon., sreda, petek od 21. do 22. ure. 20 urni plavalni tečaj od 28. julija do 8. avgusta (zadnji). Odbojka na mivki vsak dan od 10. do 20. ure. KRANJ: Odprto vsak dan od 9. do 18. ure. Igrišče za odbojko na mivki odprto od 9. do 22. ure. Temperatura vode: OLIMPIJSKI BAZEN 26 stopinj C, OTROŠKI BAZEN 30 stopinj C. Cene vstopnic: CELODNEVNA VSTOPNICA ODRASLI 500 SIT, OTROCI 300 SIT. POPOLDAN OD 14. ure DALJE ODRASLI 450 SIT, OTROCI 200 SIT. Otroci do 5 let imajo prost vstop. JESENICE: Na letnem kopališču Ukova se po novem popoldansko kopanje začne ob 14. uri. Vsak dan bodo izmed prodanih vstopnic izžrebali in podelili pet nagrad, ki jih prispevata uprava kopališča in slaščičarna Citv bar. Žrebanje bo ob 16. uri, nagrde pa lahko prevzamete pri blagajni kopališča najkasneje do naslednjega dne. KROPA: Letno kopališče je odprto od 1.7. do 31.8., vsak dan od 9. do 18. ure. GLASOV KAŽIPOT 1+ Prireditve □ Spominsko srečanje Kranjska Gora - V spomin na tragičen dogodek, bo v ruski kapelici pod Vršičem, kot vsako leto, spominska svečanost. Na predvečer, jutri, 26. julija, ob 19.45 uri bodo pevci iz mesta Todolski iz Rusije pripravili koncert v kranjskogorski cerkvi. Ob 20.15 uri pa bodo z domačim moškim zborom iz Kranjske Gore zapeli še nekaj pesmi pod lipo pred cerkvijo. V nedeljo, 27. julija, ob 10. uri pa bo spominska svečanost ob ruski kapelici pod Vršičem. Za prevoz bo poskrbljeno, saj bosta peljala dva avtobus, in sicer ob 8.45 in 9.15 izpred Hotela Lek v Kranjski Gori. Na obe prireditvi ste vljudno vabljenil Veselice Poljane - PGD Poljane vas vabi, da se udeležite slovesnega prevzema gasilske avtocisterne v gasilske namene, ki bo v nedeljo, 27. julija, ob 16.30 uri v prostovoljnem gasilskem društvu Poljane. Prireditev se bo začela z zborom gasilcev s prapori, sledil bo prevzem gasilske avtocisterne in podelitev priznanj, ob 18. uri pa se bo začela velika vrtna veselica z ansamblom Franca Miheliča. Vabljeni! Srednja vas pri Šenčur • PGD Srednja vas pri Šenčurju vas vabi na prireditev ob praznovanju 45-letnice Gasilskega društva, ki bo v nedeljo, Glavni trg 6, 4000 Kranj tel.: 064/222-681 V gledališki sezoni 1997/98 bomo uprizorili: v abonmaju: Jimmie Chinn: TAKŠNI IN DRUGAČNI, komedija Anton Pavlovič Čehov: STRIČEK VANJA, drama Slavvomir Mrožek: POLICIJA, komedija za otroke: skupina avtorjev: O TEM SE NE GOVORI skupina avtorjev O TEM SE NE GOVORI Režiser: Samo Strelec Premiera v oktobru 1997 "Molk nI (vedno) zlato" Cbs«™.^ glas gorenjske Gorenjski glas se srečuje z Abrahamom V vsaki številki Gorenjskega glasa do začetka oktobra praznična rubrika - Zanimiva nagradna vprašanja in zapisi o polstoletni gorenjsM zgodovini - Dobre in vredne nagrade za Vaš trud ter sodelovanje Naš pogovor: Vida Klančnik Vtasih je bilo 37 kmetov, zdaj le še osen Vida Klančnik in njena sestra Silva sta naročnici Gorenjskega glasa več kot petinštirideset let Vida že sedemnajst let skrbi, da je mleko v dupljanski zbiralnic' oddano in popisano, bazen v zbiralnici pa redno čist. Pred leti, ko 8jJ prvič prišla v zbiraj' nico, je mleko oodj jalo 37 kmetov, zdaj jih je le še oserj Nekateri imajo tu?' sami doma svoj" bazene za mleK°-Dnevno se v zbiral"!; co odda okoli tis* litrov mleka, oddaja pa se seveda petek in svetek jj vedno moram D[! tam. Moram pa tefr da se s kmeti zf dobro razumem in c moram sama P kakšnem opravku, jih prosim, če ■ pripeljali mleko pj - vedno mi ustrezaj in vsi pridejo ov naročeni uri. . Včasih sem že kar rekla, dan« bom več - pa si vedno PJ mislim, saj rada opravlja' svoje jutranje delo." H Vida Klančnik ima tudi drugac polne roke dela, saj je dom« vedno treba kaj postonti. r* pride v torek in petek P0ŠtaL Gorenjskim glasom, PaJj* vedno vzame v roke in r« prebere. • D.S. Spodnje Duplje, 24. julija - Naša zvesta naročnica Vida Klančnik iz Spodnjih Dupelj prejema Gorenjski glas že zelo dolgo - najmanj 45 let je že pri hiši. Zelo rada ga prebira -tedaj, ko ima čas, je Gorenjski glas najbolj prebran. Tudi njena sestra Silva je naša dolgoletna naročnica. "Včasih je doma kdo rekel: kaj, če bi naročili rajši kakšen dnevnik? Ne, to pa ne -sem se uprla, jaz bom kar ostala pri našem časopisu, ki je že toliko časa pri hiši," pravi Vida Klančnik, ki ji je Gorenjec všeč zato, ker prinaša veliko domačih novic, rada pa rešuje tudi križanke. Celo več: redno, vsak teden pošlje v žrebanje križanko, a žal ji sreča pri žrebanju ni bila še nikoli naklonjena. Pač pa je bila izžrebana za izlet v Celovec, kjer se je z ostalimi naročniki imela zelo lepo. Vida Klančnik, ki bo do jeseni še varovala pravnučka Aljaža, potem pa gre Aljažek v dupljanski vrtec, je bila vse življenje s čim zaposlena. Po smrti moža je delala občasno, zdaj pa jo v Dupljah vsi domačini, Vida Klančnik predvsem pa kmetje poznajo kot vestno uslužbenko pri zbiralnici mleka v Dupljah. "Že sedemnajst let vsak dan, predvsem zjutraj, poskrbim, da je mleko, ki ga pripeljejo v zbiralnico, popisano in v redu oddano," pravi Vida Klančnik. "Ko mleko odpeljejo, poskrbim, da je bazen v zbiralnici očiščen. 27. julija, ob 16. uri. Prireditev bo obsegala bogat program: gasilska parada- z godbo, pozdrav gostov, kronika društva, podelitev priznanj, blagoslovitev in prevzem novega orodnega vozola. Sledila pa bo velika vrtna veselica z bogatim srečolovom. Igral bo priznani ansambel Veseli Zasavci. Zreška noč Zreče - Terme Zreče vabijo jutri, 26. julija, na tradicionalno Zreško noč. Zabavali vas bodo ansambel Ekart s pevcem Edvinom Fliserjem. Priredili pa bodo tudi disco na prostem z D J Srečkom Katonejem. zanimivosti: Razstava in prodaja dobrot na originalnih stojnicah Društvo kmečkih žena, mimohod pohorske konjenice, nastop folklornih skupin. Poskrbeli bodo tudi za velik ognjemet. Vstop prost! na podelitev priznanj zasluženim in požrtvovalnim članom planinskega društva Železniki in pa otvoritev prenovljene kuhinje v Krekovi koči. Slavnostni govornik bo predsednik PZS g. Andrej Brvar. Slavnostni del se začne ob 11. uri. Popestrili pa ga bodo kamniški koledniki in pihalni orhester Alples. Za veselo rajanje bo poskrbel domači ansambel. Okrepčali pa se boste lahko ob dobri hrani in pijači. Obvestila Izleti Krvodajalska akcija Radovljica - Območna organizacija Rdečega križa Radovljica organizira krvodajalsko akcijo v torek, 29. julija, in v sredo, 30. julija, od 8. do 14. ure. Odvzem krvi bo v Zdravstvenem domu na Bledu. Vabljeni! tna, j: y Starussa in Brahmsa in drufl'% nedeljo, 27. julija, ob 20. J' # orkester nastopil še v cen«1. f Luka v Praprečah pri Lukov* programom Mozarta, Tartini-Kr* ja, Mendelssohn - Bartholdvja, Bjfij ja. Koncert predviden na grad" pri Kranju pa je odpovedan. Koncert kvinteta iz BflJ Škofja Loka - V kapeli LOJ« gradu bo v nedeljo, 27. julija. °Lfi. uri nastopil Madrigal qu'nt?Lk * Ansambel, ki ga vidi Roman V**^ bo predstavil s programom ^ glasbe od 14. do 17. stoletja. r njimi tudi Zelenke, Gallusa, i* verdija in Morleva. Nastop Gorbe z Gorij ^ Kranjska Gora - Na trgu ^ cerkvijo bo danes, v petek. r* uri s koncertom nastopila pihala z iz Gorij. Izlet na Begunjščico Sovodenj - PD iz Sovodnja bo v nedeljo, 3. avgusta, pripravilo planinski izlet na Begunjščico. Odhod avtobusa bo ob 5. uri s Sovodnja. Pot bo nato planince vodila preko Zelenice, Begunjščice in Roblekovega doma do Podljubelja. Hoje bo za 7 ur. Prijave sprejema do srede, 30. julija, Rezka Kržišnik na Sovodnju. Pohod na Pohorje Žirovnica - Pohodno-planinska sekcija društva upokojencev Žirovnica vabi na planinski pohod na Pohorje (Mariborska koča do Koče na Pesku). Pohod bo v torek, 29. julija. Odhod posebnega avtobusa ob 5. uri z vseh AP od Brega do Rodin. Zmerne-nezahtevne hoje okoli 6 ur, višinska razlika do 280 m. Prijave sprejema Jenkole Francka, tel.: 801-050. Planinska oprema. Jakobova nedelja na Ratitovcu Železniki - PD Železniki vabi vse ljubitelje gora in vesele družbe na tradicionalno Jakobovo nedeljo na Ratitovcu, ki bo 27. julija pred Krekovo kočo na Ratitovcu z začetkom ob 9. uri. Letošnje rajanje bo povezano z 90. obletnico PD Železniki. V sklopu praznovala bo sveča- Koncerti Glasbeniki iz Bolšoj teatra Bled - Na Blejskem gradu bo v ponedeljek, 28. julija, ob 21. nastopil Komorni orkester solistov Bolšoj teatra iz Moskve pod vodstvom Rimma Stepanjana. Vrhunski umetniki, ki z blejskim koncertom začenjajo večdnevno turnejo po Sloveniji, se bodo predstavili z glasbo Mozarta. Bacha, Vlvaldija, Bacha, Marcella in Rossinija. Koncert Tria Lorenz Kranj - V ponedeljek, 28. julija, ob 21. uri bo na dvorišču gradu Khisl-stein v okviru prireditev Imago Slo-veniae nastopil Trio Lorenz. Program koncerta obsega glasbo Havdna, Rahmaninova, Ipavca, Griega in Dvoraka. če bo vreme slabo, bo koncert v cerkvi sv. Kancijana. Koncert madžarskih glasbenikov Moravčer, Lukovica - V okviru Gledališče Premiera komedije u$ Domžale - V poletnem 9' pes. Studenec pri Domžalah &° XgP>£ netek oh 31. uri Kulturno » pfl „ pri Domžalan ^"ajPJ petek, ob 21. uri Kulturno «-' ^ Miran Jarc Skocjan prerij" Q0 zorilo komedijo v treh °*KLtf** Ivjeva tet. avtorja "J * [yjeva teta avtoria %p Brandona. Predstavo retir* m Stražar Komedijo bodo P°n°to jutri, v soboto in v nedeljo, 2»-' iullja, obakrat ob 21. uri. Otroški poletni festN**^ Kranl - V okviru mednar^l-otroškega poletnega 1estiM*Z,tO, stein živi kulturi '97 bo ju,ri^sf# ob 10. uri na vrtu gradu W* pri Tomšičeva 44, nastopil Burnett iz velike Britanije tlul* predstavo Punch and Jud)/- Razstava moravčer, LUKovlca - V okviru Wamawammmmm^=^— a Mednarodnega poletnega festivala ' ,. *.nrl-n tid$<]Ji komorne glasbe Vivat Gallus bo Razstavlja Marja jk mr iutri. v soboto, oh ?n url n« nmHii v ustavnem salonu 0pv jutri, v soboto, ob 20. url na gradu V razstavnem Tustanj pri Moravčah koncert Komor- danes, v petek, - nega orkestra Mendelssohn Stnngs razstavo likovnih del iz Madžarske. Na programu so dela neka, člana Dollk. ob 1B-Unr' P Mana"8 Mali oglasi ifi/MMmlMk 223-444 APARATI STROJI HlLTl TE 60, štemarica in udarno vrtalni STROJ, ugodno prodam. •403-321 16542 Prodam NAKLADALKO SIP 17 m3, P*JKA na 2 vretena in ROTACIJSKO KOSILNICO 165 SIP. «422-239 Prodam OLJNO PEČ Emo 5 AEG, 5 g*. KOMBINIRANO PEČ Emo Celje, « 35 Feroterm, 30 KW in 80 I tel.: 064/24 21v21 KRANJ Šucavja 27 BREZVRVICNI TEL., ^Tor^ ' CENTRAkE.GSM TEL, 0QVitF^ MdNTAŽE.ZAŠClTE.ISDN. % V^/^-t^T TELEFAKS} NA NAVADEN PAPIR JgT M*^* LOKALI 2 kom., prodam. «634- Več INDUSTRIJSKIH ŠIVALNIH 1^9JEv- Prodam. O 714-625, !£f^an__17692 J^MA napravo 2 kw, ugodno EJOrn.» 67-097 17715 JJjN»n GORILEC CTC, ugodno gynn. « 331-361 17720 P^^NTENO - kvalitetna, angleška montaž, cm za 200 DEM. Možna a. «712-481 17733 glodam OJAČEVALEC Montarbo fita/2ri 10 DVA KOČNIKA Soltan ^64^86C8na P° d°90V°"2 ^KTROMOTORJE 3 do 18 kw, 50-400° prodam- Dovžan, Tržič, 0 1778« S^iV^fi 2 KVV. prodam za 20.000 ^Jj^692-762 '_1 7787 ifirS™ STROJ za izdelavo CE-3 tri !ZDELKOV in sicer: tlakov-fcj^fi betonski kvadri, različnih i?!l3onziJ m vogalniki. «422-759 &EKTRO. O/min MOTOR 3 tazni 1.5 KVV n gumi kabel, težje ^edb« 7" m 9umi kabel. tež|e 45l-4R7 mm2 41 m' Prodam- « ■467 Vrtn^w^' STROJ Gorele in železna i?Hja vrata, prodam. « 633-752 tS*?1 ELEKTRIČNI TRANSPOR-doižmao bal|rano seno ali silažo, ■^^Jgji.3 m, novo. «862-48417865 motSa^,K°SlLNICO BCS. diesel ur «723-313 T0TTp|R MOrINO VN z vgrajenim ^0r^c,MlDl LUX. prodam za SNOSIT, « 718-1 7fi 177« r^JMATERIAL SdJjI^EKOV in BOROV OPAŽ ter ^Ortn,. P0D. različne dimenzije. <^cene. «64-103 lease S&LNl BUKOV PARKET 1600 * Prodam. »065/62-412 17575 ODDAMO v bližini Kranja ŽIVILSKO TRGOVINO z bistrojem z odkupom inventarja, gostinski lokal z odkupom inventarja v bližini Šk. Loke, PIZZER-IJO z odkupom inventarja v bližini ŠK. Loke. K 3 KERN d.o.o. «221-353 in 222-566 ter fax 221-785 ioiae PRODAMO KRANJ PLANINA nedokončano poslovno stavbo ob cesti, 420 m2 uporabne površine, 120 m2 v etaži, NAKUP MOŽEN PO ETAŽAH. KRANJ CENTER najboljšemu ponudniku prodamo trgovski iokal z izložbo, 65 m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 MM KRANJ OKOLICA ODDAMO poslovne prostore, primerne za TRGOVINO ALI DELAVNICO skupno 130 m2, tel., CK, namembnost urejena, parkirni prostori. Mike & Co. d.o.o., «226-503 14688 Kranj - okolica oddamo več prostorov v pritličju in mansardi, 350 m2, 390 m2, višina 2,10 m in 4 m, za skladišče ali delavnico. Mike & comp, 226-503 is»04 POSLOVNE PROSTORE prodamo -KRANJ 100 m2 v pritličju poslovne hiše, ob cesti s parkiriščem. DOM NEPREMIČNINE «22-33-00 in 0609/650-123 17195 POSLOVNE PROSTORE ODDAMO Kranj - manjši trgovski lokal za specializirano trgovino, 400 DEM mesečno. DOM NEPREMIČNINE «22-33-00 in 0609/650-123 17196 Poceni prodam skoraj novo opremo za trgovino, primerno za konfekcijo, gospodinjstvo itd. «224-071 17285 ODDAMO na vhodu v mestno jedro OPREMLJENE PISARNE 30 m2 in 26 m2 v 1. nadstr, v Kranju - oddamo TRGOVINO 39 m2 v mestnem jedru, odkup inventarja, oddamo 40 m2 v 1. nadstr., dva prostora, cena 14 DEM/ m2. K3 KERN d.o.o. «221-353, 222-566 in fax 221-785 msi ODDAMO GOSTINSKI LOKAL v bližini Kranja, ni odkupa inventarja. K3 KERN d.o.o. «221-353, 222-566 in tax 221-785_U482 POSLOVNE PROSTORE 400 m2, v Kranju oddam za daljše obdobje. « 242-121 17528 STANOVANJSKO POSLOVNO HIŠO 300 m2, v Ljubljani oddam za daljše obdobje. « 242-121__17527 Oddam 60 m2 za skladiščni prostor ali mirno obrt. O 241-198 17797 SJKERO d 0.0. N, m J* RuP° 45, KRANJ (KOKRICA) NhSoS Ve,lka lzbir» španskih keramič D| Nui peP.nznane9a Proizvajalca GRES ^Sn^ERABEN (,S° ™* ' V**oko J3 w'ce a kopalnice in kuhinje l** (tiirt, 1etne ,alne koramične plos •ttDornosT """»»»»ti MARATHON higienićnost varnost m ►O,... tal r* morate zahtevati AKOISKI CENE M VELIKA IZBIRA kopalniškega pohištva Nudimo vam tudi: - kadi, tuš kadi, prsne zaslone - enoročne mešalna batenje - sanitarno keramiko - okna, vrata ter vse vrste senčil • laminatne talne plošče ter stenske in stropna obloge Tal.: 064/246-124 aH 245-125 Delovni čar od 8 do 19. ura, sobota od S. do 12. ura kSENE fcoil!? « ZLOŽLJIVE 1242-772 ^Ne", ZU,NANJE MONTAŽNE S^too«^ VQrai«n'mi okni. ^JJ^stavitvo «633-678 17731 V^?T36PUNTE V86h velik09t, _17736 V^2SaURE SMREKOVE DILE in *° ' c° Usnica 14 «403-106 LlKO.d.0.0 Prodajamo pohorski granit rnuU"an|e 0bl0Qe dvon^. cokiov. stopnic v različnih J*<*«nah in barvah Na HUJAH oddamo poslovne prostore za stontveno dejavnost. 3x60 m2, najemnina 12 DEM/m2. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V starem delu Kranja, ob Pungertu, PRODAMO 137 m2 v pritličju več stanovanjske hiše, dobra lokacija, primerna za trgovsko ali storitveno dejavnost. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Prodamo ali oddamo v najem POSLOVNI PROSTOR v centru Kranja. • 324-330 ali 0609/647-838 po 28.7 1997 17815 Najemamo PROSTOR velikosti cca 40 m2, višine 3 m z električnim priključkom «241-506 17949 KOLESA HLODOVINO Prodam žensko gorsko KOLO na 18 prestav «241-527 irer? Prodam APN TOMOS 6 S, I.93, cena 700 DEM. «624-944 popoldan 17751 Odlično ohranjeno VESPO PX 200 E z vetrobranom, prodam za 900 DEM « 7 1 5 9 04 17770 OBVESTILA PREV07 7 BARKO, KOPANJE NA MORJU VES DAN! «491-442 ieiae NAKUPOVALNI IZLET v Italijo In na Madžarsko vsak teden «491-442 Sprejemamo prijave za NAKUPOV-VALNI IZLET v Munchen - RAZPRODAJE 29.7.97. Možen ogled tehničnega muzeja. ©81-567 i 648i V lepi in mirni okolici vam nudimo igranje tenisa in jahanje na konju. Jenkole, Prebačevo 32 a «326-426 17730 OBVEŠČAM STRANKE, da imam spremenjeno telefonsko številko za žaganje drv in prevoz drv. Jereb. Đ 625-215 17820 OTR. OPREMA Otroški kombiniran VOZIČEK modre barve, prodam. « 326-402, popoldan. 17788 Prodamo NAKLO - HIŠO Z DELAVNICO, parcela 700 m2,PREDDVOR prodamo 2/3 hiše, 90.000 DEM, starejšo HIŠO v čirčah na parceli 1000 m2 cena 127.000 DEM, v Podbrezjah HIŠO DVOJČEK 8 x 9.5 m, parcela 386 m2, cena 80 000 DEM, v BITJAH na odlični lokaciji enonadstropno hišo, spodaj za poslovno dejavnost, zgoraj stanovanje, BLEJSKA DOBRAVA, prodamo obnovljeno dvostanovnanjsko hišo, parcel 587 m2, cena 178.000 DEM, ZALOG PRI CERKLJAH montažno hišo z zidano kletjo, parcela 977 m2. K 3 KERN, 221-353, 221.785 PiA nepremičnine, podružnica Škofja Loka, poslovna hiša, Kapucinski trg 7, tel.:064/623-117, 064/622-318 OSTALO HRASTOVE PLOHE, prodam. O 733-422. po 20. un. 176B3 SMREKOVE DESKE in PLOHE, LESENI SILOS in DRVA, prodam. O 64-222 1768« Prodam DESKE 5 cm, hratsa, jesena, bora in ŠPIROVCE. O 685-325 17710 Ugodno prodam SEGA II in več kaset z igrami. «312-201 17759 AKCIJA! PRAŠEK 10 KG, INAL. ALFI, BIO wc, CIKLAM - samo 4500 SIT - dva obroka« 802-739 17780 Novo nerabljeno ZDRAVILNO ODEJO iz naravne mačje dlake. Bolezni lahko pozdravite brez zdravil. Dodana tudi navodila, cena 300 DEM. Naslov v oglasnem oddelku. 17794 Prodam VIDEOIGRE Megadrive in več KASET Z IGRICAMI. «226-595 17801 Lepa nova VHODNA VRATA, ugodno prodam. « 310-020 17826 Prodamo STRAHINJ prodamo novejšo visokopritlično HIŠO, lahko tudi dvostanovanjska, cena 350 000 DEM, Bled nedokončano hišo z delavnico v pritličju, parceia 1800 m2, v PREDOSUAH hišo 12x10 m v gradnji, parcela 2900 m2, primerno za delavnico, cena po dogovoru. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785 1S464 Prodamo DVORJE pri Cerkljah enonadstropno hišo , lepega videza, na parceli 600 m2, cena 290 000 DEM, v Hotemažah starejšo delno obnovljeno hišo na parceli 700 m2, v Sebenjah pritličje nove hiše na parceli 800 m2, na Orehku pritličje hiše z vrtom, na Orehku starejša pritlična hiša z delavnico na parceli 1000 m2. K 3 KERN, 221-353, 222- 566 13465 ASTROLOGIJA IN VEDEŽEVANJE po telefonu oli osebno 1" 090-41-43 I PRODAMO MOJSTRANA novo hišo na parceli 800 m2 ob zelenem pasu, 280.000 DEM, PODČETRTEK ATOMSKE TOPLICE hiša v izgradnji na izredno lepi lokaciji, na parceli 2000 m2, GOZD MARTULJK dvos-tanovanjsko hišo na parceli 500 m2, 25 let, 255.000 DEM. KRANJ Struže-vo 1/2 hiše (pritličje) z vrtom in garažo, 105.000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 Stružnikova 19 mobitel 0f AVTOALARM 4208 šr.nčuR Tel., Fax: 064/411 016 električni pomik stekel centralno zaklepanje Suhe smrekove plohe, colarice in javor, prodam « 221-872 17$30 ZELIšČAR - zelena kapljica, proti virusnim infekcijam, bolečinam v trebuhu, hrbtenici, sklepih, boleznim živčevja in ožilja. «730-735 17*51 PRIDELKI VSAK DAN PRODAJAMO SVEŽE REZANO CVETJE GLADIOL RAZLIČNIH BARV. Smolej, Luže 22 a pn cerkvi «431-016 17372 Prodam JEČMEN «421-006 uees Kupim PŠENIČNO SLAMO. «451- 425 17665 Prodamo dobro DOMAČE RDEČE VINO. «423-127 17740 Jedilno RDEČO PESO, prodam Zaletel, Tupaliče 43. Preddvor, 177« Jedilno RDEČO PESO, prodam « 421-481 17761 DROBEN KROMPIR za krmo, prodam Žabnica 39 17793 Prodam suho SADJE, ČEBULO, domači KIS «451-504 17798 JEČMEN in PŠENICO, prodam Zalog 11. 17819 IZOBRAŽEVANJE Prodam KNJIGE za 5. in 6. razred «41 1-234 17674 Instruiram MATEMATIKO In FIZIKO za srednje šole (tudi na domu). « 730-072, popoldan. 17999 INSTRUIRAM angleščino za popravne izpite. « 330-099 17794 POSESTI KUPIMO DRULOVKA del dvojčka. AMBROŽ pod Krvavcem vikend ali zazidljivo parcelo, KRANJ z okolico do 15 km, starejšo hišo z vrtom. GORENJSKA manjšo kmetijo na lepi lokaciji. KRANJ z okolico novejšo enostanovanjsko hišo DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 NEPREMIČNINE »Tu-076, BLED PREŠERNOVA 50] 1 KUPIMO KRANJ okolica do 15 km, večjo gradbeno parcelo na lepi lokaciji, KRANJ in okolica večjo parcelo ob robu naselja, GORENJSKA KUPIMO VEČ MANJŠIH PARCEL ZA ZNANE KUPCE. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 VIKENDE PRODAMO Triglavski narodni park Gorjuše, Poljanska dolina, Stiska vas pod Krvavcem, Atomske toplice, prodamo več vikendov na lepih lokacijah. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 14302 KRANJ prodamo polovico hiše, 75 m2, vrt, 300 m2, garaža, cena 85000 DEM. Mike & comp.. 226-503 16364 GORICE: nadstropje nedokončane HIŠE + garažo + vrt, cena po dogovoru, BLED enonadstropno HIŠO z vrtom, primerno zqa poševno dejavnost aH večjo družino, KRANJSKA GORA vis. pritlično HIŠO z manjšim vrtom, garažo, lepim razgledom prodamo, KRANJ okolica novejšo samostojno hišo z vrtom, 450.000 DEM, ŠKOFJA LOKA (okolica 10 km) novo hišo na parceli cca 1200 m2, 390.000 DEM, PRODAMO BLED ZASIP dvostanovanjs-ko hišo s 140 m2 poslovnih prostorov na parceli 900 m2, PROAMO KRANJ BITNJE dvostanovanjsko hišo 12x10 m z dvema garažama, ob zelenem pasu na parceli 700 m2 , 360.000 DEM, PRODAMO KRANJ PRIMSKO-VO novejšo hišo na parceli cca 500 m2, uporabne površine cca 250 m2, 220.000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 14297 KUPUJEMO PRODAJAMO DOM ^RECEL£ 22 33 OO STANOVANJA NEPREMIČNINE Prodamo PODLJUBELJ 700 m2 ZAZIDUIVE PARCELE in 4000 m2 gozda, cena 25000 DEM, Žirovnica zazidljivo parcelo 1000 m2 na sončni pregledni legi, cena 55000 DEM, Boh. Bela zazidljivo parcelo 600 m2 z vsemi dokumenti, že stoji brunarica, cena 80.000 DEM, OLŠEVEK 1300 m2 zazidljivo parcelo z vso dokumentacijo, cena 150.000 DEM, Tupaliče 2000 m2 zazidljivo parcelo, PODBREZJE na sončni legi parcelo 1400 m2, cena 65000 dem K 3 KERN, 221-353, 222-566 iM7i PRODAMO KOVOR dve zazidljivi parceli 806 m2 travnika in 2744 m2 gozda, pod DOBRČO 721 m2 z lok. dovoljenjem, 30 000 DEM, Zg Duplje zazidljivo parcelo cca 600 m2 prodamo, 70 DEM/m2, MAČE nad Preddvorom cca 500 m2, sončna ob gozdu, 65 DEM/m2, lok. dok., lepo sončno parcelo ob zelenem pasu. 1187 m2, NAKLO (okolica) sončno parcelo z lokacijsko dokumentacijo za poslovno stanovanjsko gradnjo -mirna obrt, 1200 m2, 90 DEM/m2, Besnica 393 m2, sredi vasi. cena po dogovoru, Hotemaže 2000 m2 ali manj ob robu mirnega naselja. Gol nik 59 m2, v hribu v urejenem naselju DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 14300 Prodamo v bližini Kamnika starejšo HIŠO na parceli 1800 m2, hiša stoji ob glavni cesti, cena 210 000 DEM: K3 KERN d.o.o. «222-566, 221-353 in fax 221-785 17604 HIŠE PRODAMO: KRANJ: starejšo hišo potrebno obnove, cca 100m2 na parceli 900 m2. DOM NEPREMIČNINE « 223-300 ali 0609/650-123 17617 Prodamo starejšo stanovanjsko HIŠO v Sorici. Cena po dogovoru. «697-048 17659 V Podbrdu ob Bači (občina Tolmin) prodam STANOVANJSKO HIŠO z vrtom. Hiša je potrebna popravila in je možna nadomestna gradnja V hiši je voda, el.,tel., garaža. Cena po dogovoru. «66-721 i7ee4 Ob glavni cesti Šk. Loka - Kranj oddamo v najem zemljišče primerno za prodajo vozil. « 631-581 17707 V okolici Kranja kupim manjšo HIŠO, lahko tudi vrstno. « 325-644 17712 KRANJSKA GORA Na lepi sončni lokaciji v neposredni bližini centra gradimo za vas 16 vrstnih hiš, stanovanjske površine od 135 - 230 m2. Hiše so lahko eno ali dvodružinske. Zgrajene bodo do IV. gr. faze v septembru 1997. Na voljo so samo še štiri hiše. INFORMACIJE O PRODAJI: Agencija PORTAL, d.o.o., tel. 061/1322 330 Prodamo v Kranju - POSLOVNO HIŠO V GRADNJI, 4. GF, 4 etaže po 100 m2. po 900 DEM/mm2. lokacija ob prometni cesti s parkirnim prostorom. K3 KERN d.o.o. «221-353, 222-566 in fax 221-785 i64os PARCELE KUPIMO zazidljivo parcelo ali nadomestno gradnjo brez posrednika. «228-088 1&649 |nepremicnine| 064/226-503 Prodamo BOHINJ - 2 km pred jezerom ZAZIDLJIVO PARCELO 819 m2 z dokumentacijo, cena 75 000 DEM, SENIČNO - 1574 m2 ZAZIDLJIVO PARCELO, v bližini beguni od 500-800 m2 ZAZIDLJIVE PARCELE, RATEČE pri Kranjski Gori ZAZIDLJIVO PARCELO ob glavni cesti, vel. 1754 m2, v centru Žirov ZAZIDLJIVO PARCELO 1000 m2, večjo zazidljivo parcelo v Domžalah, vsi priključki so plačani. K3 KERN d.o.o. «221-353. 222-566 in fax 221-785 17038 KRANJ - RUPA ob cesti oddamo večjo parcelo za gojitev rož ali podobno (možnost partnerstva). DOM NEPREMIČNINE «22-33-00 in 0609/650-123 17197 TRŽIČ - prodamo STANOVANJSKO HIŠO, urejeno, dobro vzdrževano, CK, olje, tel., velik vrt, vseljivost in cena po dogovoru. MIKE & CO. d.o.o. «226-503 17477 V Podbrezjah PRODAMO osem let staro visokopritlično hišo, 187 m2, parcela 715 m2, dve garaži. Cena 280.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V okolici Kranja prodamo poslovno stanovanjsko stavbo v 3 gradbeni fazi, 570 m2, parcela 877 m2, ob glavni cesti. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na BREZNICI pri Žireh PRODAMO 100 let staro hišo, cena 32.000 DEM SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V Zgornjih BITNJAH prodamo obnovljeno HIŠO, 194 m2, parcela 537 m2, cena 200.000 DEM, SVET NEPREMIČNINE, 330-112. PODJELE nad Bohinjem, 37.000 m2 kmetijskega zemljišča s HIŠO in GOSPODARSKIM POSLOPJEM, sončna lega, primerno za kmečki turizem, prodamo. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V centru Kranja prodamo starejšo HIŠO na parceli 720 m2. B.A.V, Koroška c. 5, Tržič «52-233 usas V Hrašah pri Lescah prodamo parcelo 670 m2 in v Hotemažah parcelo 2000 m2. B.A.V. d.o.o., Koroška c. 5, Tržič «52-233 17897 Pod dobrčo prodamo lepo urejen bivalni vikend. B.A.V. d.o.o., Koroška C. 5, Tržič «52-233 17999 Kupimo več hiš, stanovanj, vikendov in parcel različnih cenovnih razredov. B.A.V. d.o.o., Koroška c 5, Tržič «52-233 1'899 MAKUER BLED d.o.o. PRODAJA NEPREMIČNIN tel. 4260 Bled, Ljubljanska cesta 3 064/742-333, 742-334, fax: 064/742-335 LEŠE - VAS POD DOBRČO Nova, zelo kvalitetna stanovanjska hiša na sončni lokaciji z razgledom na celotno Gorenjsko, Jelovico in Alpe. Objekt 300 m2 stanovanjske površine z izredno veliko teraso, ideale-«, razpored prostorov. Hiša je takoj vseljiva. Zelo dobra ponudba za 360.000 DEM. V Kropi prodamo pred leti znan gostinski lokal "Kovaški hram", s 140 m2 koristne površine, objekt je zgrajen pred 200 leti in je izdelan v velbih, z 200 let starim odlično ohranjenim lesenim stroporri v nadstropju nad gostinskim delom pa je tudi kovaški muzej. Cena lokala je zelo zelo ugodna - 115.000 DEM, možno pa se je dogovoriti za plačilo v nekaj obrokih. Zazidljiva parcela v Novi vasi - 2 km iz Radovljice, v izmen 1.000 m2, prodamo jo za 75.000 DEM, lokacija parcele je zelo lepa, ob potoku, prava priložnost za mlado družino. Staning 064 242 754 Kranj Prodajamo ln kupujemo za vas stanovanja hiše pande vikende poslovne prostori- Prodamo GOZD na Jesenicah, cca. 8.5 ha in pri Kranju ZAZIDLJIVO PARCELO 655 m2. Mike & CO. d.o.o. 13226-503 17858 Prodamo: okolica Kranja - starejšo HIŠO za 139 000 DEM, novejšo dvostanovanjsko HIŠO z gospodarskim poslopjem, pri Cerkljah novejšo, lepo urejeno samostojno HIŠO na parceli 600 m2. Mike & Co. d.o.o., «226-503 17859 Kranj z okolico, Šk. Loka, Radovljica, Jesenice - takoj kupimo samostojno HIŠO ali DVOJČEK z vrtom. «227-202 17879 V Šk. Loki in bližnji okolici takoj kupimo manjšo enodružinsko HIŠO z vrtom za gotovino. «227-202 ušao V Radovljici, Kranju in Tržiču prodamo več hiš. B.A.V. d.o.o., Koroška c. 5, Tržič «52-233 17893 Na Drulovki prodamo končno atrijsko HIŠO v 3. GF. B.A.V. d.o.o., koroška c. 5, Tržič «52-233 utvu RAZNO PRODAM Prodam GARAŽNA VRATA, temno lužen hrast, dim. 230 x 190. «632- 949 17658 Prodam novo VRTNO UTO in VEČJA GARAŽNA VRATA. «721-255 17723 ZAMRZOVALNO SKRINJO, BOJLER.TERMOELEKTRIČNE PEČI, ŠTEDILNIK, KUPPERSBUSCH poceni prodamo. «225-176 17739 Nov RADIO s CD 2x kaseta z daljincem, ter rabljene gume, prodam. « 634-319 17827 STAN. OPREMA Novo WC ŠKOLJKO s keramičnim kotličkom, bele barve, prodam. «66-052 17662 Prodam dobro ohranjeno rabljeno KUHINJO z dvema koritoma. S 631- 283 17696 Prodam OMARO ZA DNEVO SOBO 3Wx245. « 242-383_17705 Prodam KUHINJSKO OPREMO s pomivalnim koritom. «81-275 17727 Poceni prodamo rabljeno KOPALNO KAD. BIDE. WC ŠKOLJKO, LIJAK, PIPE. dvojno korito z odcejalnikom in dva manjša radiatorja. « 330-035 17918 TROSED, fotelja in gugalnik, ter otroško opremo, ugodno prodam. « 241-686, Orehovlje 14, Kranj 1 resi PRIREDITVE GLASBO za ohceti in zabave nudi TRIO Bonsay. « 421 -498 1 7387 POSLOVNI STIKI Odkup delnic: Sava, Color, Aerodrom, Petrol, Krka, skladi. «0609/ 651-646_17677 NUJNO POTREBUJEMO 4000 DEM POSOJILA. « 225-425 1759a ODKUPIM DELNICE SAVE B in COLORJA B in G, NAJBOLJŠI PLAČNIK. « 311-257 ALI 330-046 Ugodno prodam KAVČ in 2 FOTELJA. «061/621-344 17856 ŠPORT Prodamo ŠOTOR z dvema spalnicama, kuhinjo in opremo. Milje 24 «431-255 17726 PAINTBALL! Tel.: 360-100 STORITVE TESNENJE OKEN in VRAT, uvožena tesnila, 10 let garancije, 30 % prihranek pri kurjavi. Prahu, hrupa in prepiha ni več! «061/813-553 3425 TV SERVIS VSEH ZNAMK - tudi na domu. Montaža in servis TV in SAT ANTEN. «738-333 ali 0609/628-616 IZKLOPI, RUŠENJA, PREVOZI, ZEMELJSKA DELA, ULČNIK, 50-476 SERVIS TV-VIDEO-HI Fl NAPRAV vseh proizvajalcev na «324-698 od 9-17 h. Čujič Jože, Smledniška 80, Kranj 7463 LEDO SERVIS - popravilo hladilnikov, zamrzovalnikov, pralnih strojev, štedilnikov. «064/242-766 9834 ROLETE, ŽALUZIJE, OKNA, HARMONIKA VRATA - IZDELUJEMO, MONTIRAMO in SERVISIRAMO. »211-418 ali 714-519 13567 AtiKO AlOItll \A d.o.o. telefon: 064/491-403 Prodaja In servis traktorjev TORPEDO in IMT! IN0X SCHIEDEL DIMNIKI so sanacijski dimniki, izdelani iz kislinsko in ognje obstojne nerjaveče pločevine, primerni za vse vrste goriv; plin, olje in trdo gorivo. Inf. in naročila na tel.: 0609/645-581 REPGVŽ ip. Izdelujemo vse velikosti garažnih in skladiščnih kovinskih vrat - polnila s pločevino ali z lesom - možnost vgraditve stekla, ograje, stopnice, podesti, pohodne mreže, kovinske vetrolove in cisterne za kurilno olje. Strahlnj 14, 4202 Naklo t«IVfax: 084/471-776 tel.: 064/471-516 POHIŠTVENO MIZARSTVO i " Zalog 80, Cerklje Tel.:064/422-210 Izdelava notranje opreme po naših ali vaših načrtih zat -kuhinje, predsobe, dnevne in otroške sobe -pisarne, trgovine in druge poslovne prostore Delnice SAVE, PETROLA. PIVOVARNE UNION in LAŠKO ter ostale odkupimo za gotovino. «041/669- 221 16036 Odkupujemo delnice Save, Petrola, Krke in ostalih «312 385 17273 DELNICE obeh pivovarn, Save, Colorja In druge odkupu|emo. Izplačilo na domu v gotovini. «061/738-476 od 17 - 20. ure 17577 KRANJSKA ZASTAVLJALNICA Nudimo vse vrste posoji najugodnejše obresti. TpI: 064/211-847__J Asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, dovoznih poti ln parkirišč, polaganje robnikov ter pralnih plošč. «061/ 813-642 15775 ELEKTRO ADAPTACIJE - priklop gospodinjskih aparatov. «223-346 NON STOP 16169 AVTOMATIKO za bojlerje kolektorjev, oljne gorilnike - servisiramo, dobavljamo, montiramo, umerimo. BETA - S d.o.o., «/fax 874-059 16221 BIHI.D.O.O.. ZLATO POLJE 2, KRANJ. «064/211-534, 041/ 626-643 - IZVAJAMO GRADBENO-ZI-DARSKA DELA, UGODNO: PREVO-Zl BETONA DO 20 KM BREZPLAČNO, STROJNO OMETA-VANJE ZA NOTRANJE OMETE. KOMPRESORI 16487 OBREZOVANJE IN OBLIKOVANJE ŽIVE MEJE TER RAZNA VRTNARSKA DELA. «714-282 1SO03 IZDELAVA PODSTREŠNIH STANOVANJ z izolacijo in polaganje lami-natov. «422-193 15625 POZOR! Zdaj je čas, da pripravite svoj dimnik na novo sezono. POKLIČITE NAS in mi ga saniramo z nerjavečimi cevmi. «041/671-519 "* r- ! lTAN\ — 1 1 Lstr;h1 i STROJNI ESTRIHI tel.: 064/330 142 SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! Popravila pralnih, pomivalnih strojev, sesalci, štedilnik, bojlerji. «242-037 16538 ZASTEKLJUJEMO vse vrste balkonov, teras, vetrolovov in opravljamo ostala steklarska dela. Možnost plačila na obroke. «061/272-381 16673 ASFALTIRANJE in TLAKOVANJE DVORIŠČ, PARKIRIŠČ, DOVOZNIH POTI - ZIDARSKA DELA komplet objektov ali adaptacije. S BOR d.o.o. «061/813-870 in GSM 041/ 667-076 17122 Popravila VSEH VRST TV APARATOV - TV Gorenje tudi na domu! «331-199, Sinko 17215 STROKOVNA MEDICINSKA KOZMETIKA - po izredno nizkih cenah vam nudimo medicinski solarij, strokovno pedikuro, nego obraza za zrelo in mlado kožo. KOZMETIČNI STUDIO KSENIJA «328-169 17871 IZPOSODITE SI VIDEO KAMERO SONY - uporaba je enostavna, posnetki pa odlični. «222-055 17272 PREVZAMEM VSA GRADBENA DELA. «330-072_17328 MONTAŽA STROPOV in PREGRADNIH STEN Knauf, Rigips, Armstrong. 718-606 in 041/664-742 ter 064/715- 640 17426 OPRAVLJAM VSA GRADBENA DELA s svojim ali z vašim materialom, tudi vse vrste fasad. TLAKUJEM TUDI DVORIŠČA. «718-845 17448_ S.P. ZIDARSTVO in FASADERSTVO izvaja vsa gradbena dela - notranje omete, vse vrste fasad ... z materialom ali brez. «227-031 po 20. url POMLADNI VtlLK 090 43 Ol rOOOVORI S71KI POKLIČI KAI TV, VIDEO, KAMERE in ostalo zabavno elektroniko popravimo v PROTON servisu, Blelvveiaova 2, Kranj (kino Center). «222-004 17574 ZIDARSKA in FASADERSKA SKUPINA izvaja VSA GRADBENA DELA; ometi, fasade... «421-049 in 041/ 666-872 17587 PVC OKNA Zamenjava starih oken in novogradnje MBA, s.p. tel.: (064) 861-062 fax: (064) 861-054 mobitel: 0609 643-293 Sprejemamo vsa ZIDARSKA DELA, delamo kvalitetno in poceni. « 325- 594 17612 ROLETARSTVO NOGRAŠEK nudi rolete, žaluzlje, lamelne zavese. •621-443, zvečer ire»i OZVOČUJEM JAVNE PRIREDITVE, plese z živo glasbo in manjše koncerte «81-124 iraee Prevzamem VSA ZIDARSKA DELA z materialom aH brez. «461-609 17973 DEKLARACIJE oblikovanje s tekstom, črtno kodo, grafiko Izdelamo, ekspresno. « 634-665 17694 Kvalitetno izdelujemo CINKANE SMETNJAKE in ŽEBLJE raznih dolžin. Jenkole, Prebačevo 32 a, «326 426 17729 HIŠA, STANOVANJE, LOKALI -okolica od A do Ž. izdelava, storitve, oprema in usluge na ključ O in fax 332-260 17774 Izdelava KAVČEV, DIVANOV In ostalega POHIŠTVA po vaših željah. « 745-070 17781 STROJNO um 1 01 1 vri eutrlhov Klemene tel. 471-813 0609/632-047 Prevzamemo VSA GARDBENA DELA po ugodni ceni. Naročila na «736-327 17855 SMETNJAKI iz pocinkane pločevine, dostava na dom. «324-457 17867 STANOVANJA PRODAJA IN NAKUP nepremičnin, cenitve, izdelava pogodb, vpisi v zemljiško knjigo. MIKE & comp. 226-503 9161 V Radovljici 1 ss 37 m2, v 1. nadstr., cena 65 000 DEM, v Zgoši pri Begunjah, 2 ss, 60 m2, v Tržiču 2 ss 62 m2 v 3. nadstr., na Jesenicah 3 ss, 69 m2, plačilo po obrokih (30 000 DEM takoj, ostalo po dogovoru) v Tržiču 3 ss, 79 m2 na deteljici.v Šk. Loki 2 ss, 61 m2 v Podlubniku, cena 95 000 DEM, v Radovljici, 2 ss, 58 m2 (zasedeno), cena 76 000 DEM. K 3 KERN d.o.o., 221-353, 222-566 in fax 221-785 10698 TV-VIDEO-AUDIO-HI-FI ZASTOPSTVO iN PRODAJA 0 PtOMeoi 8sherwood CS-3030 ZVOČNIKI 2x 12QW olpdom | NEPREMIČNINSKO! POSLOVANJE PRODAMO KRANJ šorlljevo nas. 3 ss, 70 m2/IX. 119.000 DEM, KRANJ Šorlljevo nas., 2 ss 60 m2/lll, 95000 DEM, KRANJ Planina I. ATRIJSKO, 92 m2, 136.000 DEM, RADOVLJICA okolica novo sončno 2 ss, 70 m2, 2000 DEM/m2, RADOVLJICA, ss, 50 m27IV, CK. tel., 82000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123_14293 KUPIMO KRANJ, LESCE, RADOVLJICA. GARSONJERO ali starejše stanovanje, kupimo starejše 1 ss stanovanje, cena po dogovoru. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00. 0609/650-123 14294 NAJAMEMO KRANJ 1 ss, neopremljeno za samsko osebo. DOM Nt PREMIČNINE. 22-33-00, 0609/650- 123 14296 Panasonic Fax na navadni papir, telefon, tajnica KX-F1100 BX/S 96.700 SIT telefon KRANJ 0" trad* T. => iS i*« A Cene so brez prometnega davka GSM ERICSSON S3.900 Sri) 00 119 PRI NAS JE DENAR VREDEN VEDNO VEČ IZPOSOJA SONY VTDEO KAMERE CANKARJEVA 5, KRANJ TEL.:064/222-055 Prodamo v Kranju - 4 ss, 92 m2 v 1. nadstr, cena 150 000 DEM, v Kranju - 3 ss 79 m2 na Plamninl v 6. nadstr., 2 ss , 62 m2 na Drulovki, 2.5 ss 68 m2, na Planini, 3 ss na Planini mansardno stanovanje 77 m2, po 1300 DEM/m2, 2.5 ss 68.30 m2, v 4. nadstr, cena 110 000 DEM, plačilo po obrokih do konca leta, v Kranju 2 ss, 54 m2 na Kebetovi v 3. nadstr., po 1600 DEM/m2. KERN d.o.o. «221-353, 222-566 In fax 221-785 11249 Prodamo 3 ss v 1. nad. v Sorlijevem nas., cena 120.000 DEM, 2 ss 67 m2 na Planini I v 2. nadstropju, cena 99200 DEM, 3 ss 85 m2 v 5. nadstropju na Planini, cena 125.000 DEM. K 3 KERN 221-353, 222-566 in fax 221-785_12039 Prodamo Kranj 1 G. Planina, cena 50 0O0 DEM, 1 ss 44 m2 na Planini I. cena 76 000 DEM, Kranj 1 ss, 40 m2 na Drulovki, cena 70000 DEM, KRANJ Drulovka 2 ss 62 m2 v 2. nads. , cena 110.000 DEM, Kranj 2,5 ss 82,40 m2 v 3. nadstropju na Planini 2, cena 135.000 DEM. K 3 KERN 222-566, 221-353 13463 PRODAMO: BLED novejše 50 m2/ PR v mirnem zelenem okolju, nizek blok, 110 000 DEM, CERKLJE 2 ss, 67 m2, brez CK, 1300 DEM/m2, KRANJ Planina II, 2 ss/V, 78 m2. 1500 DEM/m2, KRANJ Planina I, 2 SS. IV. 65 m2, 95000 DEM, KRANJ CENTER meščansko. 2 ss/lll, 85 m2, CK. tel. 1600 DEM/m2, KRANJ Planina I - 2 ss + 2 kabineta, 92 m2 v 5. nadstr, 1600 DEM/m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 14292 Prodamo v Kranju 3 ss 82,5 m2 v mansardi na Planini 3, cena 130.000 DEM je možno v delih do enega leta; v Kranju 3 ss 80 m2 na Gorenjskega odreda v 3. nadstropju, cena 140.000 DEM. K 3 KERN, 222-566, 221-353, 221-785 12713 Železniki - več, različno velikih stanovanj prodamo (eno, dvo in trisobna) po ugodnih cenah. Mike & Co. d.o.o. «226-503 15493 V Sorlijevem naselju prodamo 3 ss stanovanje. Cena po dogovoru. «226-797 16413 ZAPOSLENO DEKLE IŠČE 1 sobno STANOVANJE ali GARSONJERO za najem. «211-534 16488 Prodamo Kranj - 1 ss, 34 m2, v 3. nadstr., na Kebetovi, cena 65 000 DEM, 1 ss, 39 m2, v 4. nadstr., Planini 3, cena 73 000 DEM, 2 ss, 64 m2, v pritličju na Planini 1, cena 1500 DEM/m2, 3 ss na Zlatem Polju v visokem pritličju, cena 81 000 DEM, na Zlatem Polju 2 ss, 48 m2 v pritličju, cena 76 000 DEM, 2.5 ss 82 m2 v 3. nadstr., na Planini 2, cena 135 000 DEM. K3 KERN d.o.o. «221-353, 222-566 in fax 221-785 17037 KUPUJEMO - PRODAJAMO -NAJEMAMO - ODDAJAMO: STANOVANJA. HIŠE, PARCELE. DOM NEPREMIČNINE «22-33-00 in 0609/ 650-123 17198 2 sobno stanovanje v Škofji Lt* | vsemi priključki, cena po dog°vI prodam. « 622-886___17 Oddam STANOVANJE v Škofji L# B 625-131, zvečer Jj Prodam STANOVANJE v 4. nad takoj vseljivo, 50 m2, ceffJL kurjava, tel., zelo lepo ohrani*, cena po dogovoru. «714-707 ^ ODDAMO opremljeno 3 soj£ stanovanje v Kranju, tudi 5tu°^ tom. « 311-093____w' Prodamo ŠORLIJEVA - 1 ss, 4|1 za 80 000 DEM, 2 ss 56 m2, 9M 000 DEM ter 3 ss, 72 m2, PLAN'1^ ss, 68 m2 in 63 m2 ter 3 ss, /M CENTER veliko mansardno M stanovanje ter 2 ss, 55 m2, VO. VODNI STOLP mansardno vanje, 73 m2. Mike & Co. af\ «226-503__J_ Prodamo RADOVLJICA 2 ss, £■ in 3 ss, 82 m2, LESCE 1.5 ss, 3' I in 3 ss, 80 m2, JESENICE 2 HI m2 in 3 ss, 70 m2. Mike & Co. m «226-503 DOVŽAN d.o.o * Podljubelj 272. TRŽIČ tel7fax:064/59 220 Trgovina z avtodeli, vulkanizerstvo VSI ZA VAŠ AVTO DELI ZA JAPONSKA IN OSTALA VOZILA GARSONJERI opremljeni v Kranju in na Bledu oddam. Šifra: DOGOVOR 17351 KRANJ - Planina I, 1 ss, 46 m2, delno opremljeno, balkon, CK, tel., letno predplačilo 4800 DEM In na Jesenicah opremljeno GARSONJERO, 25 m2, 300 DEM/mes., pre-plačllo. DOM NEPREMIČNINE «22 33-00 In 0609/650-123_17432 Prodamo 2 ss stanovanje, 48 m2, bližina avtobusne postaje, cena 78 000 DEM, 1 ss, 39 m2, v 4. nadstr. na Planini, cena 72 700 DEM. K3 KERN d.o.o. «222-566, 221-353 In fax 221-785 17603 STANOVANJA KUPIMO: BLED: manjše PRITLIČNO stanovanje. DOM NEPREMIČNINE « 223-300, 0609/650-123 ireie Kranj: Planina 1 - prodamo dvosobno stanovanje. 52 m2, telefon, CK, toplovod, zaprt balkon ali menjam za večji atrij, na Planini. Stanovanje je takoj vseljivo. «061/123-23-55 17953 V najem oddam zg. nadstropje hiše. «471-426 17662 V Kranju na Zlatem polju prodamo obnovljeno GARSONJERO, 22 m2, 5. nadstr 49 000 DEM. DOM NEPREMIČNINE «22-33-00 In 0609/650-123 ireer Na otoku PAGU - NOVALJA oddam APARTMA s tremi sobami; od 17. avgusta naprej je še prosto. «621-463 17700 POZORI Obnavljamo vse vrste oblazinjenega pohištva v usnje in blago. • 53-826 17714 V najem takoj oddam 2 ss STANOVANJE v hiši. Orehovlje 14 «241 686 '"im KRANJ PLANINA . GARSONJERO 26 m2, obnovfj. kompletno opremljena, v J9M bloku, za 55 000 DEM. POm d.o.o. «222-076_ V Kranju na Planini I prodamo 'jf stanovanje, komfortno, 44 m2, *■ 000 DEM in 1.5 ss stanovanje 40■ nizek blok, za 75 000 DEM. P0&'I d.o.o. «224-210____M KRANJ VALJAVČEVA - P&rfk dan« ss stanovanje, 75 m2, 2. nadstr., ^ vzdrževano, tel., za 105 000 vm POSING d.o.o. «224-210 ^JA "1 V Kranju na Zlatem Polju -2 ss stanovanje, 41.5 m2, nizek blok. za 61 0O0 DFM. d.o.o. «222-076 KRANJ - Planina I prodamo stanovanje (2+2) 90 m2. obn° komfortno, za 140 000 DEM. ING d.o.o. «222-076 V Tržiču PRODAMO na P£vZ8|jf? *f sobno stanovanje, na Potin« %0tWa 2 sobno, v Bistrici P*A «H stanovanje velikosti od ^. g^H m2, za 67 do 97 tisoč ^ [> NEPREMIČNINE, ^J^^oSL KUPIMO 1.5 S *W2^tfe*% BLOKIH v Radovljici. SVC MIČNINE, 330-112. ^-^T-S. V RADOVLJICI prodaj raZ^K novanj v novejših blo*" ' -> velikosti, od 72.000^0*^% 140.000 DEM. NINE, 330-112. SVET V Kranju, Škofji jA**^ kupimo garsonjero, gL jgEpRt^ Dre ca z gotovino SVE'' NINE, 330-112. Ob PUNGERTU v ""jjgS^ O stanovame v 2. naa> 2 5V "s MO stanovanje v <■ ■=u/m8 m2. CENA 11.300 DEM/m NEPREMIČNINE, 330-1^ 064/8**'50* PAG, apartmaji od 26. 7. RAB, apartmaji, hotel ISTRA od I* »• POREČ, VRSAR, hoteli od 16. 8. GRČIJA, TUNIS, SPANJA, »vg' ••P1' DOMINIKANSKA REPUBLIKA - KARIBI__1 I' {5 MALI OGLASI 37. STRAN • GORENJSKI GLAS \r* / INEPREMIČNINE Ljubljana, Tacenska 95 tel.: 061/15-22-284,15-22-274 VAM NUDI: • sestavo pogodbe, cenitve • tridimenzionalno projektiranje, statiko, gradnje, obrtniška dela. Ugodno prodamo: R 5 CAMPUS PLUS, 5 V, I.93, R 5 CAMPUS 5 V, 1.93, R 5 EXPRESS 1.4 FURGON, 1.94, R 19, 1.8 i, 4 V, I.92, MEGANE ALIZE 1.6 e, nov, 25.455 DEM in OPEL ASTRA 1.4, 3 V, I.92. Za vsa vozila možen kredit brez pologa. Vozila so servsirana. Informacije na « 064/428-0011 ali 064/428-0012 RENAULT PREŠA Cerklje i7«n PIA ŠKOFJA LOKA SJ 623-117,622-318 1. Prodamo v centru Žirov več zazdiljivih parcel 2. Prodamo garsonjero (26 m2) Podlubnik 3. Prodamo vrstno hišo Podlubnik 4. Prodamo Lanise nad Sovodnjem Parcelo s starejšo hišo 5. Prodamo Podvrh lep vikend 6. Prodamo večsobno stanovanje Frankovo naselje 7- Prodamo 3 SS z atrijem v Frankovem naselju 8. Prodamo 1 SS (44.3 m2) Kranj - Planina 9- Prodamo 1 SS (37m2) Partizanska c. 10. Oddamo Virmaše prostor za mirno obrt ali skladišče 11. Prodamo 1/2 hiše v Medvodah 12. Prodamo starejšo hišo v Železnikih (obnovljena) 13. Kupimo samostojno hišo z malo vrta v Škofji Loki H. Prodamo 3 SS (75 m2) Podlubnik 15. Prodamo 1 SS v Frankovem nas. 16. Prodamo v Železnikih večjo "meščansko hišo «1 Prodamo hišo z lokalom v Škofji Loki 13- Prodamo v Podlubniku vrstno tončno hišo 19- Prodamo starejšo lovsko kočo - Breznica 20. Oddamo v najem v Šk. Loki 2 SS m stanovanjsko hišo 21. Prodamo v vasi Rudno starejšo hišo z večjo parcelo 22. Prodamo 2 SS Partizanska c 23. Prodamo zazidljivo parcelo (2.600 m2) Racava - Žin 24. Prodamo 2.5 SS z atrijem v Brankovem naselju 25- Prodamo Praše - Mavčiče starejšo delno obnovljeno hišo 2 več zemlje PIA KRANJ e 312-622 aktivnosti, različne ordinacije oziroma salone (Kokrica) 1. Prodamo 1 SS (29 m2) Planina 2. Prodamo 1 SS s kabinetom (44 m2) na Planini 3. Prodamo 2 sobno stanovanje z atrijem (60m2) na Planini 4. Prodamo 2 S galerijsko stanovanje ob reki Savi 5. Prodamo več 3 sobnih stanovanj -ugodno! 6. Prodamo 4 SS (92 m2) Planina (obročno odplačevanje) 7. Prodamo več stanovanjskih hiš na atraktivnih lokacijah 8. Prodamo vikend z vinogradom (Štajerska) 9. Prodamo bivalni vikend na parceli 8000 m2 s čudovitim razgledom na Gorenjske hribe 10. Kupimo 1 SS v Kranju in Tržiču 11. Kupimo več stanovanjskih hiš do 200.000 DEM 12. Kupimo več stanovanjskih hiš potrebnih adaptacije 13. Kupimo zazidljivo parcelo v okolici Kranja 14. Najamemo eno ali dvo sobno stanovanje v Kranju z okolico 15. Prodamo zazidljivo parcelo 1300 m2 na Olševku in 3260 m2 v Radovljici 16. Oddamo večje 2 SS v hiši s pripadajočim vrtom in garažo 17. Oddamo poslovni prostor (25+60 m2) v Šenčurju 18. Oddamo prostor (60 m2) primeren za mizarsko ali drugačno delavnico (Hotemaže) 19. Oddamo poslovni prostor (60 + 40 m2) primeren za pisarniške dejavnosti, pritličje, parkinšče, lasten vhod (Tupaliče) 20. Oddamo poslovni prostor (100 m2), parkirišče, lasten vhod, primeren za pisarniške dejavnosti, športne PIA JESENICE a 863-145 1. Prodamo hišo Dovje - Mojstrana moderno opremljena, ogrevan bazen na vrtu, parcela 700 m2 2. Prodamo hišo na Jesenicah z 340 m2 parcele 3. Prodamo 1 sobno stanovanje, 3. nadstropje, 41 m2, cena 51000 DEM na Hrušici (Jesenice) 4. Prodamo 2 st. hišo na Bledu -Krnica, 2000 m2 parcele + garaža 5. Prodamo 1/2 hiše - Podkoren 6. Prodamo hišo 135 m2, Prihodi nad Jesenicami z 810 m2 parcele, ugodna cena 7. Mojstrana - zazidljiva parcela (2750m2) - prodamo 8. Prodamo 2 in 3 SS stanovanje v Kranjski Gori, oba v pritličju bloka 9. Prodamo 3 SS stanovanje Kr. Gora 10. Prodamo na Koroški Beli 1 SS, 42 m2,6. nadstr., 42000 DEM 11. Oddamo poslovne prostore za mirno dejavnost na čufarjevem trgu (Jesenice) 12. Prodamo Bled - Ribno hišo 400 m2 in 1700 m2 parcele 13. Prodamo počitniški dom na Mežakli (705m2) IZJEMNA CENA 14. Prodamo hišo na Lipcah (Jesenice) z mizarsko delavnico na parceli 967 m2 15. Prodamo v Bohinju 40 ha parcele z hišo, primeren za kmečki turizem 16. V Radovljici prodamo 1 SS, I. nadstropje, 37 m2 17. Jesenice - prodamo več 3 SS stanovanj, zelo ugodna cena 18. Jesenice - 2 SS v hiši, garaža, vrt, 59000 DEM 19. Kranjska Gora - kupimo zazidljivo parcelo 500 m2 GOLF JGLD, letnik 1984, reg. do 11/ 98 in YUGO 55, letnik 1987, reg. na novo, prodam. O 714-311 17697 YUGO 55 GVL, letnik 1989, kovinsko modre barve in R 5 CAMPUS letnik 1988, prodam. S 725-267, Poljšica 42, Podnart. 17702 DAEvVOO RACER GSI, letnik 5/94, kovinsko srebrne barve, prvi lastnik, tonirana stekla, elek. pomik stekel, radio + 4 zvočniki, elek. pomik antene, deljiva zadnja klop, prodam. 53-172 17703 HYUNDAI PONY limuzina, letnik 1990 in YUGO SKALA 55, letnik 1989, oba sta nekarambolirana in prva-barva, prodam, « 718-622 1770« R CLIO 1.2, I.93, 65 600 km, 3v, garažiran, cena po dogovoru, prodam. S 422-427, po 18. uri. 17706 GOLF JXD, letnik 1988, lepo ohranjen, prodam. 0 332-761 17786 SEAT TERA 1.3 D, reg. do 7/98, prodam ali menjam. S 634-146 ali 041/616-660 17789 FORD FIESTA 1.1, letnik 1994, prodam ali menjam za cenejši avto. O 241-198 17796 Prodam TOVORNO VOZILO Cimos C 25 E, 1.87, reg. celo leto, lepo ohranjen. »328-854 17903 Pprodam ŠKODO FELICIO l_Xi, I.4/ 95, cena 12 500 DEM. 0461-974 Prodam JUGO 55 KORAL, I.89. ©245-177 17811 Ugodno prodam Z 101, celo leto. ©327-894 I.82, reg. 17812 Prodam LANCIA PRIZMA 1.9 TD, I.87, reg. do 7/98, dodatna oprema, klima, alarm, daljinsko centralno zaklepanje, el. pomik stekel, servo volan, cena 5700 DEM. V račun vzamem Jugota. 0862-843 17866 Prodam R 4 GTL, I.88, zeleno modre barve, dobro ohranjen. »325-401 17881 Prodam CITROEN AX TGE, letnik 1?90, 84 000 km, t*le barve. «431- 737 17884 R CLIO 1.4 RT, I.96, reg. eno leto, lepo ohranjen, vsa dodatna oprema, zelo ugodno prodam. «0609/643- 054 17885 Prodam JUGO 45,1.89, reg. do 6/98. «77-935 17886 AURISINA, d.o.o., proda; BMW 318 i, I. '86, FORD SIERRA 1.6,1.'90, R 19 GTS, I. '90, R19 TXE, I. '89, SUZUKI SVVIFT GTi, I. '88, FORD ESCORT 1.6 diese!, I. '85, GOLF JXB, I. '87 in I. '89, ALFA 33 1,5, I. '86, GOLF JGLB, I. *82. Tel.: 061/ 123-25-63, 123-18-73 in 064/424-296 po 18. uri. VW JETTA 1.3, letnik 1981, cena 2.300 DEM, ohranjena, brezhibna, reo^celo leto, prodam. O 324-708 ŠKODO FAVORIT, letnik 1993 in dva ŠOTORJA za 4 osebe, prodam. 9 330-409 17711 YUGO 45, letnik 1989, prodam. O 241-688 17713 FIAT UNO 1.0 FIRE, nov 3/97, prevoženo 500 km, 5 vrat, metalno sive barve, ugodno prodam. « 241- 237 17716 Zaradi bolezni prodam NISSAN MICRA 1.3 LX. 27 OOO km. 1. reg. 3.10.94. «226-132 17814 Karambolirano ŠKODO FAVORIT, letnik 1990, cena ugodna, prodam, tt 59-220 17816 FORD MONDEO, rdeče barve, letnik 1993, 16.500 DEM, prodam. « 77- 296 17824 AUDI 80, letnik 1979, odlično ohranjen, prodam. « 328-512 17825 LIVADA D.O.O. - AVTOINTEX PRODA VEČ VOZIL: R 5 CAMPUS -1990, FIAT UNO 60 S - 1992, LANCIA Y 10 1.1 IE - 1994, BMW 520 I - 1989/90, AUD1100 2.0 -1986, AUDI 80 GLD -1981, YUGO 45 - 1989, ALFA ROMEO 33 1.5 - 1986, VOLVO 340 GL - 1986, YUGO 55 - 1985, 1989. MOŽNA MENJAVA STARO ZA STARO, NAKUP NA KREDIT, PREPISI VOZIL. « 224-029 17832 BMW 325 i COUPE, letnik 93/94, srebrn, klima, ss, tempomat, alu, reg. do 2/98, po servisu, 34.900 DEM, prodamo. AVTO LESCE O 719-118 17833 PASAT 1.6, karavan, letnik 1991, rdeč, cz, es, ar, alarm, 12.500 DEM, prodamo. AVTO LESCE «719-118 SIERRA 1.8 TD karavan, letnik 1992, bela, CZ, ABS, SV, SANI, ROLO, reg. do 12/97, 12.900 DEM, prodamo. AVTO LESCE « 71 9-118 17835 YUGO 45 KORAL, letnik odlično ohranjen, prodam. 1 635 1989, t 471- 17717 HYUNDAI PONY 1.5 GLS SEDAN, svetlo modre metalik barve, 1.90, VW GOLF bele barve, I.89, R 5 TOP FUN bele barve, I.93, ŠKODA FAVORIT, bele barve, 1.91. «863-430 in 862- 596 17722 Prodam LADO KARAVAN, cena po dogovoru. «332-249 popoldan 17728 1.87. «720- 17732 OGLAS POD n4ireon če je oglas pod "šifro", potem se zbirajo pri nas samo pismena ponudbe oz. pro&nie. Torej v zvezi s "šifro" pri nas ne dajemo nobenih podatkov. M stin ka " Podobnik prodamo 2 k°nifart an|e' 62 m2, takoj vseljivo, Vw ' 23 95 OOO DEM m 3 ss 1l6 0onft.75 m2- sonča lega. za «222-076 U672 *» stan!?1*1 " Pr°damo mansardno 3 H z V DXan|e- 75 m2- novogradnja. %iol*3 000 DEM in novo 3 ss *» 90 r!|ei84 m2. dva balkona, vrt ^4-210 DEM' P0S'NG ' 1*33 d.o.o. 17873 lugova PUNINA 3 - Prodamo 2 ss Vtrn "I®. 62.5 m2, novejše, kom 7«» DEM POSING 17874 D^i« 40^0 A Prodamo 1 ss stano-I 000 nclv korTlfortno. novejše, za K dB,nEM lr< 1.6 ss stanovale, 45 jJM pnc..°Prem|ieno. » 7? OOO ■i>»^UijING d.o.o non-ini JESENICE - prodamo 3 ss stanovanje, 71.5 m2, balkon, tel., cena 72 OOO DEM. POSING d.o.o. »227-202 17976 JESENICE prodamo 3 ss stanovanje, 72 m2, sončna lega, komfortno. POSING d.o o. »22/-202 17977 Kranj, Šk. Loka, Radovljica, Jesenice - takoj kupimo ali najamemo GARSONJERO ali več ss stanovan|e. «22 7-202 17878 Oddam 2 ss stanovanje v Hrastjah. «325-647 1 789i Na Kriški planini prodamo APARTMA 31 m2. B.A.V. d.o.o., Koroška c 5, Tržič «52-233 17999 HYUNDAI PONY 1.3 LS, prvi lastnik, rdeče barve, redno servisiran, lepo ohranjen, garažiran, ugodno prodam. «061/716-221 1603» NAKUPOVALNI IZLET V ITALIJO IN NA MADŽARSKO - VSAK TEDEN. «491-442 16126 PREVOZ Z BARKO IN KOPANJE V MORJU ves dan! «491-442 16130 YUGO KORAL 55, letnik 1991, cena 3650 DEM, prodam. » 061/712-046 Prodam LADO NIVO, 035____ Prodam R 5 CAMPUS, rdeče barve, 1.89/12, prevoženih 91 000 km, cena po dogovoru, 5 vrat. «621-935i7734 Prodam OPEL ASCONA, 1.83, motor obnovljen, cena po dogovoru. «246-619 1773S Prodam PEUGEOT 404, I.75, cena po dogovoru ali menjam za R 4. «401-3 1 9 17738 Ugodno prodam dobro ohranjen JUGO 45 KORAL, I.89. Podreča 5 a »401-568 17741 VW TRANSPORTER 2.4 diesel, 8 + 1 sedežev, servo volan, radio, 90.000 km, I. 11/94, prvi lastnik, servisna knjižica, ugodno prodamo. Tel. 863-430 in 862-484. ss stanovanje, 45 io, za 77 t «??7-2Q2 ^J*astnem jedru prodamo 2 ss, UrL" m2 in 3 ss. 77.60 m2 v A^l|eni mSl. vsako stanovanje ■fcj^pžnost pregraditve ene sobe, fcoV m2=1 570 DEM K3 KERN >0*222-566. 221-353 in fax |>^oroSk£ NEPREMIČNINE " posing * POSLOVNI ^ INŽENIRING d.o.o. 1 JCranjJfotna 3, tei.224 210 ^•222 nju oddamo 2 ss + 2 K mesečno. K3 KERN -566. 221-353 in fax I^S^NJA Jesenice 17902 K353 - prodamo 2 v 2. nadstr., cena 55 OOO *ERN d.o.o. «222-566, 17901 VOZILA DELI CITROEN AVTOODPAD rabljeni in novi rezervni deli, odkup avtomobilov. «692-194 19249 Prodam KABINO ZA TRAKTOR Tomo Vlnkovič 30 KS «55-115 17979 PRTLJAŽNIK za R 5 skoraj nov in PREVLEKE, prodam. « 78-87917771 , •«->ni a.o.o. 'n fax 221-785 VOZILA SVET R.E. d.0.0. Huje 33, 4000 Kranj -8064/330-112 *SLto^/330-!t2 Odkup, prodaja vozil ter možna menjava staro za staro. ADRIA AVTO, »634-148 In 0609/632-577 3125__________ MITSUBISHI ECLIPSE turbo, 200 KM, 14/91, 89 500 km, servisiran -servisna knjižica, veliko dod opreme, izredno lepo ohranjen, prodam »0609/644-991 '»°38 Prodam VW KOMBI KESONAR, 1.87. »0609/624-523 17626 Prodam LADO NIVO, I.89, reg. do 1/ 98 «77-997 17657 Prodam JUGO 55 E, I.87, prevoženih 65 OOO km «211 -406 od 16 h dalje 17660 Prodam GOLF CADDY Vrtač, Pun-gart 1, Preddvor «451-274 17970 Prodam MITSUBISHI LANCER, rdeče barve, 1.87, zelo dobro ohranjen, reg. do decembra, CENA ZELO UGODNA. «76-649 17671 Prodam R 4 GTL, 1.88, reg. do 4/98, bele barve, cena po dogovoru. «061/614-594 17679 Nujno prodam OPEL RECORD 20 S, 1.85, reg do 5/98, zelo dobro ohranjen, prevoženih samo 92 000 km. «863-227 17690 NISSAN SUNNY 1.6 SLX, letnik 1994, prevoženo 29.500 km, reg. do 5/98, cena 17.500 DEM, prodam O 736-629 17692 Prodam JUGO 55, 1.86 po ugodni ceni. «736-456 17990 R 4GTL, letnik 1985. odlično ohran-|en, cena 1.100 DEM, prodam. « 326-839 17691 RENAULT TRAFIC 2 0 D, letnik 1987, 8+1. reg do 6/98, prodam 731-253 ŠKODA 1.86 prodam za 1000 DEM. «225-748 17748 Prodam R 5 CAMPUS, 3 V, I.3/92. 46 000 km. «242-425 popoldan 17750 Prodam JUGO 55 KORAL, 1.92, reg. do 7/98. «620-676_ittm Prodam FIAT 125 P, reg. do 7/98, prvi lastnik. «620-441 177S3 BMW 316, letnik 1988, metalno siv, 6.600 DEM, prodamo. AVTO LESCE « 7 1 9-118 17836 BMW 316, letnik 1988, metalno siv, 6.600 DEM, prodamo. AVTO LESCE « 719-118 _17637 CLIO 1.4 RT. letnik 1996, bel, 5v, reg. do 6/98, sv, es, cz, 33.000, 15.900 DEM, prodamo. AVTO LESCE « 719-118_17838 NA ZALOGI IMAMO 100 RABLJENIH VOZIL, MOŽEN KREDIT NA 4 LETA OBRESTI 9.5%. avto lesce Đ 71 9-118 17839 NAJNOVEJŠE V AVTO LESCE -FOTO PRODAJA VOZIL, ffi 719-118 17840 Z 101, letnik 1984, reg. do 7/98, FIČO letnik 1985, prodam. O 325- 950 17841 AX TRE, prva reg 1/94, rdeč, 5 V, CZ, elek stekla, prodam « 472-748 17644 ŠKODO 120 L, 55.000 km, reg. do 6/ 98, prvi lastnik, 1000 DEM, prodam. « 331-691 17846 Prodam osebni avto ZASTAVA 101, cena 500 DEM »331-748 ueso R 4 GTL, 1.89, tehnično brezhiben, prodam. »731-086 17864 SERVIS AVTOMOBILSKIH IZPUŠNIH cm ŽABN1CA,SP.B1TSJE22 TEL: 0641311-965 ZAPOSLITVE Iščemo AKVIZITERJE za prodajo medicinskega pripomočka. Možna redna zaposlitev. »55-446, 50-274 in 0609/651-737 15593 Zaposlimo PRODAJALKO - CA za delo v trgovini z obutvijo. Zaželjena praksa. 0224-071 17286 PIZZERIJA išče mlajšega fanta ZA PEKO PIZZ in dekleta ZA STREŽBO v PIZZERIJI in KAVA BARU. Informacije na »451-356 po 12. uri 17484 KV KUHAR PRIPRAVNIK dobi redno zaposlitev. Inf. na »491-068 ali 0609/628-068 ueoo Zaposlim KV SLIKOPLESKARJA. Informacije na »0609/624-523 17625 Zaposlimo PRODAJALKO ali PRIPRAVNICO za delo v živilski trgovini. «431-762 17642 Takoj zaposlimo VEČ PLESKARJEV, tudi honorarno. «245-340 17644 Zaposlim STROJNIKA s prakso, za delo na rovokopaču. Ponudbe na P.p.119, Tržič 17654 Redno ali honorarno zaposlimo dekle za delo v strežbi. «311-482 ali 041/665-741 17666 Zaposlimo FANTA V ROČNI AVTO-PRALNICI. « 431-070 17684 Iščemo PRODAJALKO za delo v trgovini Miška v Radovljici. «714-251 17724 Iščemo komercialista za trženje nepremičnin. Zaželena je višja izobrazba, poznavanje gradbene stroke in osnov računalništva. Prijave pošljite do 15. 8.1997 na naslov SVET NEPREMIČNINE, Huje 33, 4000 Kranj. Zaposlimo VOZNIKA KAMIONA v mednarodni. Pogoj: opravljen vozniški izpit C in E kategorije, šolska izobrazba ustrezne smeri in dve leti delovnih izkušenj v mednarodnem prevozu blaga. Rok za vložitev prošenj je 10.08.97 na naslov KOLI ŠPED, gorenjesavska 9, Kranj 17743 Iščemo POSLOVNO PARTNERKO za svetovalno delo vrhunske kozmetične hiše. «360-951 17755 Honorarno zaposlimo VOZNIKA -CO z lastnim prevozom, B kategorije, razvoz hrane «224-711 od 15. do 17. ure 17821 Prodam ZASTAVO 128 GX, do 3/98. «682-216 .88. reg. 17756 YUGO KORAL 45. letnik 1988. reg. do 6/98, prodam. « 733-7 1 8 17762 R 4 GTL, letnik 1987, dobro ohranjen, prodam. «738-836 17764 GOLF JXD, letnik 89/90, kov. barva, strešno okno, ohranjen, prodam. « 806-739 17785 pa GANTAR Bratov Praprolnik 10. NAKLO TeL'fax 064471-035 PRODAJA «N „ li^S« MONTAŽA IZPUŠNIH __ Jv$?' MS 11 MOV TIR .£2^ \VTOMOBIISKIH C"? •ufa« VMONROL? amortizerji YUGO 45, letnik ohranjen, prodam, H 1990, odlično I 421-578 17767 YUGO 55. letnik 1988, dobro ohranjen, prodam. « 421-578 17769 NISSAN PRIMERA 2 0 SLX, letnik 1991, tonirana stekla, servo volan, ABS, elek. pomik stekel, prodam. « 715 382 17772 FIČOTA. letnik 1984, reg do 11/97, prodam « 67-186 17779 YUGO letnik 1983, reg. do 6/98, dobro ohranjen, ugodno prodam. « 57-303 17779 Prodam ŠKODO FAVORIT 136 L, I 90. reg. do junija 1998, prevoženih 85 000 km, cena po dogovoru. «326-101_ _17887 GOLF 1.3 JGL, I.82, reg. do 12/97, Izredno lepo ohranjen, cena 1600 DEM «451-170 17888 Zaposlimo AVTOMEHANIKA z del. izkušnjami. « 51-125 17943 SKLADIŠČNIKA zaposlimo honorarno za občasno delo do 4 ure dnevno v Cerkljah. Pogoj vestnost, izkušnje in smisel za red. Pisne prijave z navedbo izkušenj pošljite na INTER-TREND d.o.o., Trg D. Jenka 9, Cerklje. « 425-080 17947 ROMA CLUB TRŽIČ zaposli prijetno dekle za DELO V ŠANKU. »0609/ 641-016 17854 Honorarno ali redno zaposlimo dekle za delo v strežbi. »730-212 usei FRIZERKO, moško - ženske smeri, sprejmem. Bled, »741-595 17992 PEUGEOT 205 GTI, »411-092 67. prodam. 17690 Prodam R 5 SAGA, 1.91. rdeča, 64 000 km, avtoradio, strešno okno. «731-569 17905 Redno zaposlimo fanta s končano trgovsko šolo za delo v diskontu v Kranju. Pisne ponudbe pošljite na naslov: ZIHERO, d.o.o., p.p. 11, Kranj -M ŽIVALI Prodamo DVE KOZI, dobri mlekarici, z mladiči ali brez. ©714-627 17552 PRAŠIČE od 70- 120 kg in ODOJKE od 20 - 30 kg, prodam. Možnost klanja. ©061/651-625_i76o? Prodam KRAVO, brejo 2 meseca ali po izbiri. Wt66-031_i?648 Prodam bele PERZIJSKE MUCKE. ©461-960 17649 Prodam 10 dni starega BIKCA simentalca. Žabnica 55 17661 LABRADORKO z rodovnikom, svetle barve, cepljena, stara 7 tednov, prodam. Q 695-172 17725 KOKERŠPANJELE z rodovnikom, izredno lepe, navajene čistoče, ugodno prodam. ©738-272 17737 Prodam BIKCA starega 10 dni. ©721-498 17744 Kupim BIKCA simentalca, starega do 3 tedne. ©403-686 17745 Oddam tri prijazne MLADE MUCKE. ©403-093 17747 Prodam DVA KOZLIČKA in dve KOZI za zakol. ©64-112 17749 [\ _ Lf hitro in poceni informacijenrei.<)6i/84i-i89 MoMK09/639-5i4 Dva lepa, majhna KUŽKA, stara 7 tednov iščeta DOBREGA GOSPODARJA. ©59-047 17675 Prodamo 2 mes. stare MLADIČE ČISTOKRVNE ČRNE PRINAŠALCE, brez rodovnika. ©57-796 17676 Mladiče poljske NIŽINSKE OVČARJE z rodovnikom, dvakrat cepljeni, prodam. © 411-720 17685 ROTVVEILER mladiče z rodovnikom, prodam. B 632-332_itbm TELIČKO SIMENTALKO za zakol ali nadaljno rejo, prodam. Predoslje 92, Kranj.__17701 TELIČKO SIMENTALKO staro 10 dni, prodam. © 738-336 17709 Več SIMENTALCEV od 100 do 120 kg, prodam. Đ 421-467 17718 TELIČKO SIMENTALKO staro 10 dni, prodam. Pšenična polica 7, Cerklje. 17719 Prodam TELE, simentalec, star 14 dni. ©634-211 17754 KRAVO 5 mesecev brejo, prodam. Markun, Sr. Bela 36, Preddvor 17766 7 let staro KOBILO - NORiK, vajeno vseh kmečkih del, prodam. © 802- 593 17773 ČB TELIČKO staro 3 tedne, prodam. Ropret, Velesovo 25, Cerklje. 17775 Prodam dve TELIČKI A kontrola in 3 PUJSKE. © 874-364_vrm 3 mesece stare ZAJCE za nadaljno rejo, prodam. © 246-640 17779 KOZO srnaste pasme z mladičem, prodam. © 061/612-971 17782 KRAVO s teletom ali brez, prodam. Sp. Gorje 38. © 725-648 17783 BERSKI PLANŠAR z rodovnikom, MLADIČA, prodam. © 332-761 17785 KAVKASKI OVČAR zadnji mladič z rodovnikom, prodam. © 57-373 17790 BIKCA SIMENTALCA 120 kg, prodam. © 697-040 17791 Prodam KOZE in KOZLIČKE. ©736- 232 17799 Prodam DOMAČE OČIŠČENE PIŠČANCE 520 SIT/kg in PURANE 700 SIT/kg. ©491-270 17802 Prodam mlado KRAVO za zakol. ©491-172 17804 Prodam 6 tednov staro TELIČKO simentalko. ©733-284 usos Prodam KOZO in 2 KOZLIČKA. ©311-811 17807 Prodam brejo TELICO simentalko, staro 8 mesecev. Zg. Brnik 82, ©422-749 17810 2 TELIČKA SIMENTALCA, stara 14 in 10 dni, prodam. © 733-851 17322 KRAVO s teleto, prodam. © 800- 485 17828 7 tednov stare mladiče NEMŠKEGA OVČARJA z rodovnikom, odličnih staršev, cepljeni, prodam. © 862- 951 17845 10 dni starega TELETA SIMENTALCA, kupim. © 738-876 17848 Prodam 9 mesecev brejo TELICO simentalko. Jama 32, Mavčiče ©401-156 17853 TELIČKO simentalko, staro 14 dni, prodam. ©721-335 17B60 Prodam 2 TELETA 100 kg, za zakol, lahko polovico mesa, ugodno prodam. ©471-548 17868 Prodam 7 dni starega BIKCA. Suha 24, Kranj 17883 Prodam BIKCA simentalca, starega 2 meseca. ©061/823-669 17889 BIKCA, starega 1 teden, prodam. Mali, Zg. Duplje 42 17906 V SPOMIN Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tihega trpljenja tvoja bolezen je bila močnejša od livljenja. Jutri, v soboto, 26. julija 1997, bo minilo žalostnih 6 let, odkar nas je v 36. letu starosti zapustil naš dragi sin, mož, ati, brat in stric TONE TOMŠIČ Hvala vsem, ki se ga spominjate in ga ohranjate v lepem spominu. VSI NJEGOVI SPOROČILO O SMRTI Sporočamo žalostno vest, da je 22. julija 1997 umrl naš ljubljeni ata in stari ata FRANC TAVČAR rojen 24. 4. 1924 I Od njega se bomo poslovili jutri, v soboto, 26. julija 1997, I ob 16. uri izpred mrliške vežice na pokopališču v Zabnici. Žalujoči: hči Milena z družino, sin Brane z družino in ostalo sorodstvo ZAHVALA Povrnil jim bo Gospod, po delu njihovih rok (Žal 3, 64) Ob smrti naše dobre mame, stare mame, tašče, prababice, sestre in tete ELIZABETE ZABRET roj. UMNIK se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, našim sodelavcem, prijateljem in znancem za izkazano pomoč, izrečena ustna in pisna sožalja, za darovano cvetje in svd Hvala gospe dr. Jerajevi, zdravnikom in sestram Nevrološke klinike v Ljubljani in gd Jeleni za skrb in nego v času njene bolezni. Za lep pogrebni obred in občutene besd slovesa srčna hvala gospodu župniku Kovačiču in pevcem iz Nakla. Hvala tudi pogrebnemu podjetju Navček, nosačem in praporščakom. Čutimo pa dolžnost zahvalit tudi vsem, ki ste se poklonili njenemu spominu in jo v tako velikem številu spremili1 njeni zadnji poti. Hvala! * Za njo žalujemo: otroci z družinami, sestri in drugo sorodstvo Bobovek, Kranj, Visoko, julija 1997 * ZAHVALA Ob morju se je ustavilo srce, ki pod gorenjskimi hribi zraslo je. In nisi se vrnil, kot prej nasmejan. Solze te ne bodo priklicale, niti vrtnic nežno cvetje. Končalo se je komaj začeto poletje... Ob boleči izgubi ljubljenega sina MARKA KAVČIČA Iskrena hvala vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani. Mami, oče, brat Podbrezje, 16. julija 1997 ZAHVALA Mama - Skrb, delo in trpljenje 'tir - Vera in zaupanje v Boga ?ni, Vaše je bilo življenje. !0Č. V 91. letu Vas jc Bog poklical k sebi. Od Vas smo se poslof^n( 15. julija 1997 ob 16. uri na starem pokopališču ob cerkvi J» LJUDMILA TEPINA L pekova mama i/. Stražišča L Zahvaljujemo sc častiti duhovščini: g. župniku Cirilu Bcrglezu in g. župniku Cirilu Mr/f lepo opravljeno pogrebno svečanost in obema za čutenc besede slovesa. Posebej še za našemu g. župniku Cirilu Berglezu za dolgoletno duhovno tolažbo za pobožnost prvih na domu. Iskrena hvala našim domačim pevcem za blagozvočno petje. Iskrena hvala Ct Kranj in vodstvu Pekarne Kranj. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju: ge. dr. Jcra medicinskim sestram, patronažnim sestram; za njih plemenito skrb do naše mame. Por iskrena hvala ge. mag. Burdvchovi za dolgoletno nesebično pomoč. Mnogotera hvala vs^ ste ji izkazovali dobrote in pozornosti. Hvala vsem in vsakemu posebej, sosedor sorodnikom, prijateljem in znancem za številno darovne sveče, cvetje in denarno pomj izrečeno ustno in pisno sožaljc, vsem, ki ste jo prišli kropit in jo spremili k večnemu pOJ Hvala vsem, ki ste jo obiskovali, jo spoštovali in jo imeli radi. Žalujoči: hčerki Tončka, Minka in sin Milan z družinama Straži.šče, 22. julija 1997 ZAHVALA Vsi ljudje so prah, nekateri so zlat prah. Mnogo prezgodaj se je od nas tiho poslovila naša najdražja žena, mama, stara mama, sestra in teta MARIJA PLESTENJAK roj. Galičič Vsi njeni smo v globoki žalosti spoznali, da v bolečini nismo sami. Iskreno se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in vsem krajanom, ki ste se v tako velikem številu poslovili od nje s cvetjem, ki ga je imela tako rada, in svečami. Iskrena hvala dobri sosedi Borici Zupan in njeni družini za pomoč v najtežjih trenutkih, dežurni ekipi ZD Kranj in bolnišnice Golnik, Pogrebni službi Jerič, g. župniku Jožetu PerčiČu, Matiju Žepiču za lepo igranje na violino in Kranjskim fantom za ganljivo petje. Lepa hvala tudi OD Žabnica za spremstvo in vso pomoč. Za pozornost in tolažilne besede pa se zahvaljujemo tudi sodelavcem Sekretariata za notranje zadeve Upravne enote Kranj, Krajevni skupnosti Žabnica in Gorenjski banki Kranj. Vsem, ki ste sočustvovali z nami in spoštovali njen lik HVALA! LJUBA MAMA, ŽIVELA BOŠ V NAŠIH SRCIH! Njeni: mož Francelj, hčerki Irena in Mojca z družinama, brata in sestri, nečaki in nečakinje ter ostalo sorodstvo Šut mi, 16. julija 1997 ■Hm j *T. •* ZAHVALA Živel si z zemljo in ljudmi, gradil si z voljo, kot je ni. liil preudaren si, pogumen, za nikogar nikdar utrujen. Ko zdravje te je zapustilo, si zmeraj upal, da se bo vrnilo. Čeprav si mnogo pretrpel, nikdar ti nisi to velel Ob boleči in prezgodnji smrti dobrega in skrbnega moža, očeta, starega očeta, tasta, brata, strica in nratranc* MIHA JERIČA st. p.d. Andrejčevega ata iz Tat ima se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, /a i/rečen^j in pisna sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darovane maše Posebna zahvala vaščaff nesebično pomoč v težkih trenutkih, župniku g. Kokalju in kamniškemu dekf Pavlicu za lepo opravljen pogrebni obred. Zahvala tudi patronažnim sestram m <>s<' osebju v belem, sodelavcem (i(i Kranj, pevcem 1/ Predoselj /.1 lepo petje, trob pogrebniku g. Icnčti, giobaipi g. Icimaiui, ( ,1) Kokuca, (il) Predoslje, Dl I Pred' 1)1 Kiaii) Vsem imenovanim 111 neimenovanim, ki ste nam pomagali m se mu p4' ter ga pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti, še enkrat iskrena1 Žalujoči: žena Justina, sinova in hčerke z družinami, brata in sestra ter ostalo si»f™J< Tatiiuu, V), julija 1997 »trn m m j ZAHVALE ZAHVALA Ob smrti našega dragega JOŽETA POKORNA ] iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se poklonili njegovemu spominu in nam izrekli sožalje. Žena Francka in otroci z družinami Stražišče, 22. julija 1997 ZAHVALA Ob smrti atija, sina, brata in strica ROBERTA PREŠERNA se iskreno zahvaljujemo vsem darovalcem cvetja, sveč in kakršnekoli pomoči, še posebej pa sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem, Splošni bolnišnici Jesenice, Oddelku CTT-UKC Ljubljana, N.BA. trgovini iz Lesc, Golf hotelu Bled, Podjetju Akris, pevcem, gospodu župniku za lep tolažilni pogreb, Moto klubu Sokol, Moto klubu Planine, Leškemu letalskemu centru, Šoli letenja Sokolje gnezdo, Balinčku iz Lesc ter Okrepčevalnici Jur. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Žalujoči: hčerka Monika, mami in ati, brat Sandi in sestra Barbara z družinama ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi dobre žene, mame in babice KATARINE BAJD - KATI roj. PEGAM, matičarke v pokoju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in sostanovalcem ter številnim prijateljem za izrečena sožalja, cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo zdravnikom oz. zdravnicam in medicinskim sestram centra za intenzivno terapijo jeseniške bolnišnice za izrečeno prijaznost in skrbno nego. Zahvalo izrekamo tudi Navčku za pogrebne storitve, organizacijam ZB, RK, Krajevni skupnosti, pevcem Društva upokojencev in predsedniku RK za poslovilni govor. Zlasti še zahvala sosedi Zofki Čebaškovi za -pomoč v času njene nepokretnosti. Posebna zahvala tudi g. župniku za opravljen obred, kakor tudi vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Karel in hčerka Zdenka z družino V Kranju, 25. julija 1997 ZAHVALA Bila si kot luč, ki je vedno svetila na krilpotju življenja vseh tvojih. Po dolgem trpljenju je za vedno odšla naša draga mama, babica, prababica, sestra, teta in svakinja ŠTEFKA PERNE roj. Kveder v Bohinjski Bistrici Srnrti naše drage mame Šteti smo dolžni zahvalo bolnišnici Jesenice za zdravljenje njene hude zni, Domu upokojencev v Tržiču in njenemu dolgoletnemu zdravniku dr. Rusu za nesebično K. G. župniku za ganljiv govor in cerkveni obred, pevcem za prelepo petje, sosedom, prijateljem j0Mncem ter sodelavcem vrtnarije za darovano cvetje in izrečeno sožalje. Vsem in vsakemu •bej, ki ste našo mamo ljubili in jo spoštovali ter jo pospremili na njeni zadnji poti, iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni Tržič, 22. julija 1997 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedka FRANCA ČARMANA Drnovškovega Franceljna iz Sore pri Medvodah se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče in darovanje za sv. maše. Posebna zahvala gre g. župniku v Sori, g. Zaplotniku za lep pogrebni obred, sorskim pevcem za lepe pesmi ob slovesu. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ste ga pospremili na zadnji poti. VSI NJEGOVI Sora, 15. julija 1997 V SPOMIN Delo, skromnost, poštenje in veselje tvoje je bilo življenje. V našem domu je praznina v naših srcih neizmerna bolečina, ker tebe, ati, med nami več ni. Našemu nepozabnemu FRANCU BAJTU iz Zg. Bitenj 28. julija mineva leto dni, odkar si nas zapustil ti. Sedaj hodimo tja, kjer v tišini spiš in lučka ljubezni vsak dan gori. Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite pri njegovem grobu in mu prižigate svečke. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, dedija, tasta, brata, strica in prijatelja TOMISLAVA DRAGOJLOVIČA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in ostalo pomoč. Hvala za izražena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku za lepo opravljen pogreb. Ohranite ga v lepem spominu. VSI NJEGOVI Kranj, 21. julija 1997 ZAHVALA Delo, skromnost in poštenje, tvoje je bilo življenje. Ob tragični izgubi moža, očeta, brata in strica JANEZA TOMANA se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno pisno in ustno sožalje, darovano cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Pirihovi, Kemični tovarni Podnart, sindikatu, sodelavcem, čistilnemu servisu Metod in Iskri Otoče za denarno pomoč. Zahvalo smo dolžni šoli A. T. L. Radovljica, govornikoma za ganljive besede, pogrebni službi Navček, pevcem Zupan in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsem imenovanim in neimenovanim iskrena hvala. Žalujoči: žena Marjanca, hči Branka, brat Franc in sestra Ivanka z družinama Posavec, Sp. Bela, 16. julija 1997 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, starega očeta, brata in strica JAKOBA LIKARJA iz Koprivnika se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku za opravljen obred, cerkvenim pevcem, godbenikom iz Žirov, čebelarskima družinama Sovodenj in Ziri za spremstvo m poslovilni govor ter dr. Sedeju za dolgoletno zdravljenje. J<><" l: hčerki Kezinka in Ivanka z družino, sin Vinko z družino, sestra Francka, vnuki in pravnuki ter ostalo sorodstvo V SPOMIN V samoti čarni dih spominov zadrhti in nežno te prenese v dni nekdanje. In spet si z njimi, ki so pred teboj odšli in ki se vračajo samo še v tvoje sanje. (Ada Škerl) Jutri, 26. julija 1997, bosta minili dve leti, odkar nas je zapustil naš dragi IVAN REKAR Vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu, se iskreno zahvaljujemo. VSI NJEGOVI Orehek, 25. julija 1997 ZADNJE NOVICE OD RETKA DO TORKA bo dežurni novinar Simon Šubic telefon: 064/223-111 mobitel: 0609/635-757 pokličite, sporočite, predlagajte... iV/ll bomo pisali Nekaj stvari za naslednjo števiko je že pripravljenih, še vedno pa vas vabimo, da nas obveščate o dogodkih v vaši bližini. Še posebej veseli bi bili, če bi nas obveščali o problemih oziroma težavah, ki vas tarejo, mi pa bi jih poskušali razjasniti. Po naših močeh bomo za vas tudi poiskali informacije, do katerih sami ne morete priti (npr. o krajevni problematiki). Tokrat le nekaj besed o prihajajoči kranjski noči, ki letos ne bo locirana v starem mestnem jedru. Poklicali so nas nekateri kranjski gostinci, ki so zaradi te poteze zelo razočarani. Bojijo se, da bo "izselitev" največje kranjske poletne zabavne prireditve iz mestnega jedra dokončno pripeljala do popolnega mrtvila. Brez življenja na ulicah in trgih pa tudi ni zaslužka, pravijo gostinci, ki so prepričani, da bi morala kranjska noč potekati na standardnih lokacijah. Vsem, ki puščajo vprašanja ali sporočila za dežurnega novinarja v našem tajništvu pa še drobna prošnja: bodite pri tem dovolj konkretni, saj je drugače predlagane stvari nemogoče obdelati. "A je res odprto?" Naše potrošniške izkušnje s podjetji v stečaju so očitno bridke. Od letošnjega 5. februarja je uveden stečajni postopek za TGP Medijske Toplice na Izlakah, Gorenj-kam in Gorenjcem najbližje termalno kopališče, in stečaj naj bi pomenil - vsaj tako očitno marsikdo sklepa - tudi prazne bazene, suh tobogan, zaprt snack bar, itd. JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ZAGORJE OB SAVI d.o.o MEDIJSKE TOPLICE IZLAKE 2 0 -07" $9? PF1 ODNFVNO KOPAN1F - DDR ASI I Zato ni čudno, da je družinskemu poglavarju, ki je minulo nedeljo na blagajni v Medijskih Toplicah plačeval vstopnine, ušla pripomba v stilu nejevernega Tomaža."A je res odprto?" Nasmejani blagajmčarkt jc omenil, da je dva dni prej namreč v TV Tedniku poslušal o (ne)uspešnosti javnih dražb v stečajnem postopku in druge grozljivke, ki sodijo v stečaj po slovensko. Na licu mesta smo preverili: Medijske Toplice normalno obratujejo, no pogodbi z začasnim najemnikom občino Zagorje ob Savi s kompleksom upravlja občinsko Javno komunalno podjetje. In še namig: ker še marsikdo ne verjame, da so Medijske Toplice čisto zares odprte, ima to tudi ugodne posledice - gneče ni. GJBD Gorenjska borzno posredniška družba d.d. Koroška 33, Kranj, Tel.: 064/361-300 telite kupiti ali prodati delnice? Niste zadovoljni z obrestmi v bankah? Bi radi oplemenitili vaše prihranke? Obiščete nas lahko vsak delavnik od 730 do IH.00 ure. "Varnost, strokovnost, donosnost!" Odprt zadnji od 22 planinskih mejnih prehodov med Slovenijo in Avstrijo Prek starega Ljubelja z osebno izkaznici Zadnjo tablo, ki označuje 22 planinskih mejnih prehodov med Slovenijo in Avstrijo, so1 starem ljubeljskem prelazu v sredo postavili Avstrijci. Ljubelj, 25. julija - Planinski turistični promet na mejnem območju med Avstrijo in Slovenijo ureja sporazum iz leta 1984, ki je bil kasneje večkrat spremenjen in dopolnjen, ratificirali pa sta ga vlada republike Slovenije in avstrijska zvezna vlada. Na 169 kilometrov dolgi meji med državama je 22 planinskih mejnih prehodov, od tega trinajst na območju Gorenjske. Stari Ljubelj (1396 m) je zadnji v tem nizu. Uradno sicer še ni odprt, ker slovenski parlament spremembe sporazuma še ni utegnil ratificirati, vendar pa bodo naši policisti v dogovoru z avstrijskimi varnostnimi organi prehod kljub temu tolerirali. Slovesnosti ob vgradnji table na starem ljubeljskem prelazu so se v sredo udeležili tudi nekateri ugledni možje z obeh strani meje: direktor Koroške varnostne direkcije in dvorni svernik mag. Hein Jurgen Masta- leir, vodja oddelka za mejo in tujce pri Koroški varnostni direkciji Heinrich Gesi-rich, Bogdan Stare iz sektorja za mejne zadeve in tujce v slovenskem ministrstvu za notranje zadeve, Ivan Hočevar, načelnik UNZ Kranj in drugi. Vsi so izrazili zadovoljstvo zaradi zglednega sodelovanja varnostnih organov obeh držav ter zlasti pohvalili Roberta Kralja, inšpektorja za mejne zadeve in tujce v inšpektoratu policije UNZ Kranj, ter njegovega očeta Toneta Kralja, načelnika postaje GRS Tržič, ki sta s pomočjo policistov v kratkih dveh tednih postavila enajst tabel na slovensko-avstrijskih planinskih mejnih prehodih. Čez stari ljubeljski gorski prelaz je vse do leta 1964, ko so odprli predor Ljubelj, potekal promet iz Slovenije v Avstrijo in obratno. Prelaz so za promet zaprli dve leti kasneje. Makadamska pot, dolga slabe tri kilometre, s platoja ob predoru se je ohranila, tik pod prelazom pa je na fl* nekdanje stražnice tržiška gostinska # na Koren postavila lično bruna-rico, | do konca avgusta odprta vsak dan. Po meddržavnem sporazumu državljani Slovenije in Avstrije prelij mejo na 22 planinskih mejnih pr«jl| (Kepa, Golica, Stol, Košuta, stari LjJ Kamniške Alpe, Olševa, Koprivna, Košenjak, Sv. Jernej, Radlje, Red* Gradišče, Duh na Ostrem vrhu) bo# veljavnim potnim listom ali z izkaznico, obmejno prepustnico ozw člansko izkaznico GRS. Državljani m [ držav, od katerih Slovenija in Avstflj' zahtevata vizumov, gredo lahko P $ planinskih prehodov s postnimi listi j Planinski mejni prehodi so odprti ^ aprila do 15. novembra, planinci p« j ji drugi državi lahko zadržujejo največ pj-jj p le na označenih planinskih poteh. u Vroča kri v Kokrškem logu na Primskovem Inšpektor kot blagodejen tuš Včeraj zjutraj so zasebni gradbinci, v spremstvu mož iz Varnosti, po naročilu mestne občine nameravali ograditi t.i. pomožno nogometno igrišče v Kokrškem logu. Krajani so se uprli, prisl1 policisti z "marico", zadevo pa je umiril šele republiški inšpektor za prostor in okolje Jože Koče'1 Primskovo, 25. julija - Gospodar športnih objektov mestne občine Kranj Mirko Rakuš je inšpektorju pokazal odločbo upravne enote Kranj, ki mestni občini dovoljuje "vzdrževalna dela na obstoječi ograji na nogometnem igrišču na Primskovem". Obnovitvena dela po tej odločbi obsegajo "zamenjavo kovinskih nosilcev ograje ter zamenjavo žič-nate mreže višine 1,30 metra". V resnici pa zemljišče, na katerem naj bi obnovili ograjo, sploh ni ograjeno. Krajani, najbližji sosedje, so zatrdili, da ograje nikoli tudi ni bilo, Mirko Rakuš pa inšpektorju tudi ni mogel postreči z nasprotnimi dokazi. Zato je inšpektor Ko-čevar prepovedal kakršna koli dela, dokler ne preveri verodostojnosti odločbe upravne enote Kranj. Na odločbo, ki je bila očitno izdana iz pisarne, so se namreč krajani pritožili in zahtevali obnovo postopka. Odločba torej ni pravnomočna. Kot trdijo krajani, skupaj s predsednikom krajevne skupnosti Antonom Zupanom, je sporno tudi lastništvo zemljišča. V zemljiški knjigi je dejansko kot lastnica vpisana občina, vendar je krajevna skupnost vložila denacionalizacijski zahtevek, ker je bilo zemljišče nekdaj last vaške skupnosti. Tudi ta plat pravno še ni rešena. Krajevna skupnost Primskovo, ki ie v Kokrškem logu že "izgubila" svoje nogometno igrišče, si še enega ne želi. Na prostoru, ki je bil še lani namenjen kmetijski rabi, želi urediti krajevni park z otroškimi igrali. Načrt je potrjen tudi na občini, zanj je krajevna skupnost že celo dobila denar na razpisu občinske komisije. Zdaj je načrt mestne občine Kranj očitno drugačen. Do prihoda inšpektorja, ki je na razgrete glave deloval kot blagodejen tuš, je bilo včeraj od osmih zjutraj naprej v Kokrškem logu zelo vroče. Gradbinci tudi za delavce kranjske nosti in za policiste. Kraj^ menili drugače, vendar s° njihovi argumenti prešibji so gradbinci zakopali v tla<, skoraj vnel pretep, dr. P'*1! eden najbližjih sosedov, den fizik, je celo legel n} pod kramp, da bi prep nadaljnje kopanje lukenj- j so prišli postavljat ograjo, Mir- Naelektrcno ozračje jc ko Rakuš je vztrajal na odločbi, lo približno dve uri. Koti ki dela dovoljuje, kar je bila no, je potem le prišel inSp zadovoljiva pravna podlaga in zadevo umiril... • H. J AllilMEX iNT*i;# KRANJ-ZLATO POLJE 3k Sptlcapfg'bdelimo Poslovna enota Kranj Koroška 27,4000 Kranj (Bežkova vila) telefon 064 360 800 telefax064360810 mobitel http vvtvvv nx>bitfl vi Kamera presenečenja Gorenjskega glasa in Gorenjske televizije TELE_ Pero Lovšin na TrSti Kranj - Danes bomo izjemoma zelo kratki. Nck.ij zaradi pomanjkanja prostora, nekaj pa tudi zaradi objektivnih tehničnih težav. Lkipa Kamere presenečenja je zadnje tedne delala s polno paro, s poletjem pa tudi za nas prihaja čas dopustov. A ne bojte se, kai nekaj presenečenj smo pripravili že vnaprej, tako da se naša akcija ne ukinja in tudi na tej strani boste lahko še naprej Spremljali naša presenečenja V tokratni Kameri presenečenja si boste lahko ogledali obisk Pera Lovšina na Trati, kjer stanuje njegova /vesla poslušalka • S. S. Koncert Michad Jacte^ - Kdaj? d. b. 1997 | - Kje? hipodrom Stožice v Ljublj^" - Karte? Na vseh poštah Vaša ?oP RDEČA NIT DANAŠNJEC/A DOPOLDNEVA -POLETNI UTRIP V KAMPU SMLEDNIK a i 97. 3 Ff) i/9 A Hi mm