H I AJDOVEC GRČARICE KOČEVSKI ROG OVOJE JAME HRA5TNIK-JAVHE ŠKOFJA LOKA BRESTANICA JELENOOL NOVO MESTO ORNI VRH-ČRNA vetrinj-khanj podutik-paoez ^ CERKNO-SUHOR t Trd* - dtuca^mdzelj N NIK-KR^n KLEVEVŽ/ r eCna vam SLAVA^ V , l94^ v Sl-OVENIJI ^IMSva jam* ' Mačkovec Lahovče VEL. OSOLNIK KRAMEJAK GRAH0V0-006 60NČAR-ŽID-teharje VELIKE LAŠČE , TURJAK-SV ROK CEROVI L DO LJUBLJANA ' ppssLv»;vf^oi - *^^j “F. • 5*W,sasta X945'.v;-3 je^.bti T ”r.r.r.ry o .. . febol »innertij* . tn'poalloStltvi-B dne ^^rjVgusta; l^bi^enivs-r r »tiran adn«,r«o*ilo3S^b «1 i pt-m 'A •&»«<, .1* .^ae^ak-^a.-teb** .>. 3:er nup'9*% v 9č3.w Kier fife mor:. B. «0 ‘B - '•jna^JOdbo^u.' .nda.or&erta, _ _kj. ► ». » •< Objave •»• ? H . ^ fesf.pSPŠfepr-1 •tdi-— ......... r§d.i.:.«^ld^nce in mu^bUnfij; .• y „,..., .rs ,, ‘•S«a«d&nt tafiorl'i^i'%. :v Je 'li«W ifls.aevoda; / ■ : W ' -B«r'oJ?Qdft ‘. n b ro du 1 fSH * / ■ . ■ “g OBJAVA Hribar Jože sin Mihaela rojen dne, 10. 3. 1925 v Ihan — Domžale se na podlagi Rešitve Vojaškega sodišča mesta Celje z dne 5. avgusta 1945., s katero je bil v smislu Ukaza o obči amnestiji in pomilostitvi z dne 3. avgusta 1945. amne- stiran odn. pomiloščen, izpušča iz kazenskega tabo. rišča v TEHARJU kazenskega zavoda v......................... ter napoti v kraj IHAN — Domžale kjer se mora s to Objavo takoj po prihodu prijaviti pristojnemu Krajevno Narodno Osvobodilnemu Odboru odn. organu, ki začasno vrši funkcijo istega, radi evidence in morebitnih nadaljnjih ukrepov glede mobilizacije in slično. Ta objava velja kot potna dovolilnica in dan izpustitve t. j. 10. 8. 45. do dne 18. 8. 45. iz kraja CELJE v zgoraj navedeni kraj, kamor je imenovani napoten. Komandant taborišča Predsednik sodišča: oz. zavoda Žig Zupančič J 1. r. Švab Franc 1. r. Vojaško sodišče Celje Hribar Jože je bil študent v Škofovih zavodih. Bil mobiliziran v nemško vojsko; najprej v Franciji, potem na vzhodni fronti in je iz Kavkaza pobegnil ter hodil pol leta do doma, kjer se je prijavil Gorenjskim domobrancem. Po izpustitvi iz Teharij je kmalu pobegnil in šel v begunstvo v Avstrijo, 'kjer je končal srednjo šolo. Od tam je odšel v emigracijo v Argentino, kjer še živi. Tisoči in tisoči žrtev so šli skozi Teharsko taborišče smrti. Znano je, da je takih objav bilo izdanih okrog 240. Ostali, ogromna večina pa so morali umreti kot žrtve nemoralne in krvave mednarodne komunistične zarote proti večnim idealom svobodnjakov sveta, kateri so izraženi s samo tremi besedami: BOG — NAROD — DOMOVINA DRAGI, NEPOZNANI PRIJATELJI! Dragi, nepoznani prijatelji! Ponovno bom poizkusil z nekaj vrstami; morda pa se to pot le ne bodo izgubile. Pozdravljeni, dobri, nepoznani prijatelji! Popravljeni iskreno in prisrčno, saj ste sorodniki Toneta, s katerim sva si bila kakor brata, združena v borbah in trpljenju, neločljiva do groba — nikoli; v duhu se pogovarjam z njim in ga čakam, kakor ga čakate Vi, dragi njegovi. Zato pozdravljeni prisrčno, s toplimi objemi, ki mi jih je naročal Vaš Tone za vse in za vsakega posebej, kakor sem mu naročal jaz, če bi se ne vrnil in bi on dobil stik z našimi. Vem, da Vas zanima vsaka njegova beseda, vsako dejanje in kretnja njegova iz tiste težke pomladi, ko je zacvetel maj na ozarah, za Ljubeljem pa so prodajali našo mladost. Gotovo Vam je že g. Jan, ki živi tu v Argentini povedal, kdo sem; zato ni, da bi se predstavljal na dolgo in široko, kajti po imenu vem, da ste me spoznali. Le to naj še pripomnim, da sva bila s Tonetom prijatelja kmalu potem, ko sva se spoznala. Sicer pa, kdo izmed vojakov ni imel rad dobrega, junaškega kurata Poldo! — Poln duhovitosti, vedno nasmejan je hodil med fanti, bodril in tolažil v borbah, oddihu in „marših“, kakor da on ni bil nikoli utrujen, kakor da ni čutil trpljenja in stiske. Še, ko so nas gnali na ,,Kalvarijo", ni ugasnil nasmeh na njegovih ustnah in njegove žive oči so nas bodrile: fantje vztrajajte! Za Boga, narod in domovino ni nobena žrtev prevelika. Tak je bil Vaš Tone, naš dobri junaški kurat Polda. In v tistih dneh je bilo takole: Vetrinje, koncem maja 1945. Dva polka domobrancev je že odšlo; (tehnični oddelek in borci slovenske legije ter policija. Naslednji dan, jutri — 30. maja — je bil določen naš — Rupnikov polk. Že prejšnji dan so bile sumnje, da vozijo Angleži naše fante namesto v Italijo nazaj v titovino. Te vesti so prinesli prvi ubežniki iz transportov. Nismo jim verjeli, kajti v Angleže smo verovali, kakor v svobodo. Še več, z vso trdovratnostjo smo zanikali take vesti v prepričanju, da so to komunistični agenti, ki imajo namen razkropiti našo vojsko. Tudi Tone je mislil tako, isto poveljnik Vuk Rupnik. Komaj smo čakali naslednjega dne; prišel je in z njim dolga vrsta angleških kamionov, kamor so nas naložili. Tudi civili so šli z nami. Nihče ni več mislil na prisilno vrnitev. Na vseh ustnah je vriskala pesem in v očeh je gorelo pričakovanje: Italija — Palmanova. Kamioni so pognali in preko celovškega polja je vriskala mladost, da je odmevalo preko Karavank v upanje za brate v rdečih okovih. Zavili smo skozi Velikovec do Drave. Oči vseh so začudeno obstale in pesem je utihnila. Ne, ne, saj ni mogoče! Da bi nas prodali? — Ne, Angleži tako podli niso! — In vendar se je zgodilo--------- V Pliberku smo obstali. Zvrstili so nas na travniku ob cesti in ponovno preiskali zaradi orožja. Določno je bilo že jasno, kaj bo sledilo, in vendar je še gorelo upanje: Morda pa nas bodo vlekli skozi Slovenijo v Italijo — ? Civili so že stopali proti postaji, ki je bila nekaj sto metrov na desno pred nami. Gnali so jih angleški stražarji. Nekaj naših je poskušalo bežati, pa so jih drugi zavrnili, da bo slabše za ostale, posebno za civile. Tudi Angleži so nam grozili in nas suvali s puškinimi kopiti. Tako težko je padla na nas ta podla izdaja, da je uklonila voljo in zlomila duha. Kak skupni odpor neoboroženih že ni bil več mogoč. ,,Fantje, pogum, naj pride karkoli, z nami je Bog.“ Kurat Tone je stal med nami kakor angel mini in moči. Takrat, ko se je zdelo, da smo izdani od vseh, zapuščeni in sami, kakor Zveličar v tisti noči na Oljski gori, je stal med nami kurat Tone, ki nam je pokazal Boga, in z Njim smo stopili v trpljenje in muke. Strah je ugasnil v očeh in mir je zasijal z obrazov. Potem so nas nagnali v štiristope in gonili proti postaji. Ob pripravljenih živinskih vagonih so nas sprejeli divji komunistični obrazi. Ko so nam pobrali, kar so prvi trenutek dosegli uro, nalivno pero, verižice itd.), so nas nagnetli v vagone, jih zapečatili in vlak je pognal. To je bilo 30. maja 1945 nekako ob šestih popoldne. V kolesih se je premaknilo in vlak je pognal proti Dravogradu. Kakor sardine smo bili natlačeni v vagonih; tiho, ne meneč se za usodo. Le včasih se je utrgal iz teme vzdih, težak, kakor da bi slutil vse, kar se je zgodilo potem. Mnogi so šepetaje molili, drugi zopet stekleno buljili v temo, kakor da so odmrli za vse. V Dravogradu smo nekoliko postali, prav tako tudi pozneje v Mariboru;.vendar vagonov niso odprli. Nekateri naših so prosili vode, v odziv pa so s kopiti udarjali divji stražarji; kletve in grožnje so ugasile žejo. Naslednji dan zjutraj smo obstali v Celju (Bil je četrtek, praznik sv. Kešnjega Telesa.) Kakor hijene so se divje zagnali partizani v vagone, pljuvali v nas, bili z opasači in puškinimi kopiti ter suvali iz vagonov. Niti otrokom in starčkom niso prizanesli. Razvrstili so nas pred postajo. Po kratkem bičanju in grožnjah so nam pobrali opasače in zamenjavali svoje ušive cunje za naše uniforme. Potem so pozvali oficirje in podoficirje, da se javijo. Prvi je stopil iz vrste bataljonski komandant Rihard (podpolkovnika Rupnika so Angleži zadržali še v Pliberku). Potem so sledili še drugi. Sjoet so se rdeči zagnali vanje in bili kakor obsedeni; koliko krvi je bilo že tam! Zdelo se je rdečim, da se je javilo premalo častnikov, zato so jih kar sami določevali in trgali iz vrste. Ko so se naveličali te burke, so nas močno zastražili in nas vodili po mestu Celje. Tu v tem obhodu sem šele spet našel najožje prijatelje, med njimi tudi kurata, Vašega Toneta, s katerim se nisem videl vse od prejšnjega dne tam iz travnika. Nič nismo govorili, samo z očmi smo si voščili pozdrav — joj, to je bilo srečanje! Ljudje v mestu so strmeli, stražarji pa so nas tolkli kakor živino in vpili nad nami ter se s konji zaganjali med nas. Ta križev pot je trajal vse do Kalvarije — Teharij, gozda zunaj mesta nad vasjo, kjer je bilo bivše nemško vojaško taborišče. Tu v te barake so nas sllačili. Mnogi so obležali pod udarci že na poti, drugi so se komaj privlekli, vsi obliti s krvjo. Mnogo je bilo bosih jn v samih hlačah, kajti „narodno osvobodilna vojska" je rabila obleke in čevlje, zahotelo se ji je naših ur, denarja in — naše krvi. — — Pet dni smo bili natrpani v vročih, zatohlih barakah, pa nam niso privoščili ni kaplje vode! Neznosno je že bilo in želeli smo si smrti, pa ni prišla. Nekaterim se je zblcdlo in v nočeh so si prerezali žile s pokrovom konzervne škatlje. Po petih dneh se je začelo zasliševanje. Pri tem so nas razdelili v 3 skupine: A — mladoletni, B — kateri so izjavili, da so pristopili k domobrancem po 15. januarju 1945 in C — vsi ostali — namenjeni za pokol. Teh nas je bilo največ. Prvi dve skupini sta ostali v barakah, nas pa so nagnali na peščeno dvorišče med barakami, ograjeno z visoko žico. Tu šele smo se zopet sešli stari znanci in prijatelji. Tu sem našel brata, oficirje iz bataljona in med njimi kurata — Vašega Toneta. Od tega dne pa vse do konca, kar smo pretrpeli na onem peščenem dvorišču (do 21. 6. 1945), smo bili nerazdružljivi. Skupaj smo hodili po hrano (dvakrat na dan so nam dali zajemalko vročega, neslanega kropa, kjer je plavalo pesino perje. Pili smo iz zarjavelih konzervnih škatelj, kar med potjo, hitro, sicer so padali udarci), skupaj ležali na ostrem kamenju in se stiskali v mrzlih nočeh. Skupaj prenašali vročino junijskih dni na razgretem kamenju. Skupaj se pogovarjali o dragih domačih, o brezskrbnih dneh in prešerni mladosti. Skupaj smo — peli in molili. Da, tudi peli smo, čisto tiho — včasih, ko je bolečina pridrla iz prodanih prsi da se je zadavila v grlu. In molili smo, mnogo molili — le jokali nismo nikoli. Veste, kadar človeka oropajo vsega, kadar ga prodajo, mu ostane le še troje, kar nihče nikoli vzeti ne more: Vera, ljubezen in hrepenenje. To troje je gorelo takrat tam v teharskem borštu, zato je bilo lepo, tako lepo, da se je nekaterim smehljalo na ustnah, ko so jih podirali rafali... Dejal sem, da smo molili. Ena sama sekunda v tistih dneh ni bila brez molitve. Tone je organiziral molitev rožnega venca po skupinah. Ko se je utrudila ena, je začela druga. Pa nismo molili za rešitev, ne: za stanovitnost', za moč in za svoje domače. To zadnje, kar je bilo tedaj prvo, edina in najtežja misel — naši domači. — Kako je z njimi? Kje so? — In, ko bodo izvedeli za nas — ko bodo iskali naš grob — ?! Ta misel je bila težka, tako silno težka. Brez slovesa in brez križa, zaničevan in bičan v neznani grob. — Tako umirajo prodani. — Pa Bog je videl našo stisko, zato nas ni pustil same. Z nami je bil prodan in bičan, z nami je trpel in vendar smo čuli iz njegovih ust le tolažbo in pogum. — To je bil naš dobri kurat — Vaš Tone. Dolge bi bile strani, če bi hotel podrobneje prikazati vse trpljenje in stisko iz teh krvavih aren, če bi hotel orisati vso hudobijo in rdeči sadizem ter govoriti o silnem junaštvu prodanih, posebno nekaterih, ki celo v teh steklenih dneh, ko smo počivali pred grobom, niso mislili nase. Dolga in težka bi bila ta zgodba, pretežka za nezaceljene rane. Ne bi Vas rad utrujal, le zaupam Vam, da je Tone trpel, mnogo trpel, pa vendar je bil med nami kakor angel miru. Za vsakega je imel besedo, ki je hladila in božala, čeprav je bil sam med prodanimi. Kolikim je bil opora in pomoč v onih dneh pred grobom, to ve samo on in dobri Bog, ki ga je izbral za tako vzvišeno poslanstvo: kurat prodanih bataljonov. Ko pa je trpljenje že rezalo v kosti in smrt le ni hotela še priti, smo se odločili — za življenje. Enajst nas je bilo, ki smo se drzno odločili za udar in beg — ali pa smrt z groznimi mukami. Večina smo bili oficirji, ki nas še niso našli in nekaj podoficirjev. Z nami se je odločil tudi moj brat Niko in Vaš Tone. Tako težka je bila tista noč, kakor da bi nas luna oblivala s svincem. Ležali smo na kamenju in šteli minute, kdaj bo zašla luna — trenutek, ko udarimo v — življenje ali smrt. Stražarji so leno zehali pod močnimi lučmi, ki so obkrožale taborišče, omreženo s poldrag meter visoko žico. Prihuljeno smo čakali v kotu prostranega dvorišča, še posebej ograjenega z visoko žico. Ker je bil ta prostor med barakama, zato je bil v senci. Noč je bila tiha, le včasih je zaškrtal stražarjev čevelj, ali pa je kdo izmed spečih fantov bolestno vzdihnil. Poročnik Švigelj (ki je bil tudi v skupini) je nekje našel nekaj pili podobnega! Ko se je 'luna toliko nagnila, da so nas visoke smreke pokrile s senco, se je splazil do prve žice (ki je ograjala samo naše dvorišče) in je začel piliti. Včasih je „zabrenknilo“ v tiho noč, da so postali stražarji in je nam zledenela kri, vendar nihče izmed partizanov ni niti sanjal, kaj se pripravlja v senci. „Tam, na onem griču, pri tisti cerkvi se zopet snidemo," smo se zmenili še prej podnevi in določili grič s cerkvijo, ki smo jo gledali iz taborišča. „Tone, če se nam posreči," sem šepnil kuratu, ki je prežal poleg mene. „Vsaj enemu, da bi Bog dopustil da bi povedal strašno resnico iz teh krvavih dni," je vzdihnil Tone. Luna se je potopila za hribe in pred nami je zazijala luknja prepiljene mreže. Prihuljeno smo se drug za drugim splazili skozi in se razvrstili (leže) ob žici s kamenjem v roki. Nekako trideset metrov pred nami ob visoki bodeči žici (ki je obdajala taborišče) se je sprehajal stražar z brzostrelko in čakal, kdaj ga bo kdo zamenjal. Ta je bil naš cilj, kajti v vsakem primeru smo morali udariti na stražarja, drugega izhoda ni bilo. Straže so bile silno goste, na oglih pa še pojačene s trojko in mitraljezom. „Dajmo!“ je šepnil Zdešar in vsi smo se dvignili kakor na povelje ter drveli z divjim: „Huraa, juriš" proti stražarju. Grabil je za brzostrelko, pa roka ni našla prožilca; preje smo ga dosegli in potolkli med bodičjem. Vse taborišče je oživelo v krikih groze in strelov. Levo od mene, ali bolje, nad menoj (ker sem bil še spodaj), je nekaj bušnilo in se zagnalo preko žice. S poslednjimi močmi sem se zagnal tudi jaz in se vzpel na vrh in padel preko. Noga se mi je zapela v žico. Potem sem tekel in padal med streli in kriki za bežečo postavo, ki se je izgubljala v temo. Ko sem ga dohitel, ali bolje, ko me je počakal, sem ga spoznal. Bil je — Tone, naš dobri kurat. Potem sva skupaj drvela v neznano, kakor sem že opisal v črtici „Zadnji juriš", ki ste brali tudi Vi. Potem sva tavala in hitela mimo sto nevarnosti, lačna, trudna, z nogami polnimi ran in prask (bila sva bosa) preko hribov in čeri, z enim samim ciljem: doseči dom! Sklenila sva, da bova šla najprej k nam v Bizovik pri Ljubljani. Tam bi se okrepčala, med tem pa bi Tone obvestil svojo sestro v Ljubljani. To mi je večkrat pravil. Skrbelo naju je le, če bi naših ne našla doma. Mnogo je Tone tudi mislil, kako bo prebrodil reke, ki so bile pred nama na poti domov. Ko pa sem mu zaupal, da znam plavati in bom prvi jaz preiskal reko, kje bi se dalo prebresti, je bil brez ski-bi. Prvi dan zvečer sva že prebredla Savinjo in prespala potem na nekem kozolcu gori nad Laškim. Ko sva se zjutraj zbudila še vedno vsa mokra, so bili pod kozolcem — trije moški —. Sreča, da so se oni naju bolj ustrašili, kot midva njih, sicer bi naju aretirali že tam. Samo začuden pozdrav smo si izmenjali, pa sva jo „popihala“ v goščo nad hišo. Potem sva spet hitela preko dolin in hribov lačna in trudna. Hranila sva se le z borovnicami in vodo. Podnevi počivala v kaki gošči, če se že ni dalo naprej, ponoči pa spet hitela v smeri proti Ljubljani. Zvezde so nama kazale pot. Popoldan itistega nesrečnega 23. junija sva dospela na Mrzlico, vas nad Hrastnikom. Bila sva tako silno lačna in obnemogla, da nisva mogla več naprej. Povzpela sva se prav do roba nad razmetanimi, redkimi hišami. Tu sva sklenila počakati večera, potem pa bi stopila do prvih hiš po hrano. „Kaj če bi kar poizkusila že pred nočjo. Ko se okrepčava, bova lahko kar nadaljevala pot,“ jo svetoval Tone. „Že, vendar nič kaj varno se mi ne zdi.“ sem podvomil. Ne vem; nečesa me je bilo strah. „Ne, tu gori v teh hribih ljudje niso zlobni; nič se nama ni bati.“ Tone je mislil, da imajo tudi ti gorski ljudje tako srce, kot ga je imel sam. Še več kot to zaupanje pa je bil glad, ki je naju gnal v vas iskat drobtin in prijazne besede. O, da bi nikoli ne našla te nesrečne vasi! Domenila sva se, da bova govorila hrvaško, če so morda slučajno že izvedeli, da so ušli ujetniki iz Teharij. Ravno to pa je bilo še bolj sumljivo, kajti pred dnevi so partizani prav v tej dolini razbili ustaše, katerih skupi-.ne so se še potikale po teh hribih in ropale. Tudi naju so imeli za ustaša. Prišla sva do prve hiše na samem, ženska na dvorišču je drobila koruzo, okoli nje pa so se igrali otroci. Nobenega odzdrava ni bilo, ko sva pozdravila. Ženska je neumno buljila v naju, otroci pa so se razkropili. Tudi ni bilo odgovora, ko sva prosila kruha. „Morda je nema,“ je pomislil Tone. „Pustiva, saj sami menda še več ne poznajo kruha; saj vidiš, da tolče koruzo." Šla sva preko dvorišča do druge hiše. Glavna vrata sva našla odprta, vendar nikjer ni bilo opaziti žive duše. Naposled je od nekje priteklo neko dekletce in dejalo, da ni nikogar doma in tudi, da nimajo ničesar. Pokazala nama je hišo nižje po bregom rekoč: „Tam doli bosta dobila kruha. Verjela sva besedam otroške duše in se napotila proti omenjeni hiši. Ko sva izza ovinka dospela pred poslopje, sva opazila neko žensko, ki je ob steni prekladala drva. „Dober dan, dobri ljudje", je pozdravil Tone, ko sva dospela do hiše. Ženska se je presenečena obrnila in brez odzdrava pogledala proti griču nad hišo. Postala sva pozorna. „Kaj, so sedaj vsi ljudje mutasti," sem zagodrnjal in se ozrl proti griču, kamor je zijala ženska. „Stoj; roke u vis!“ sta se zadrla z griča dva moška s puškama napolnjenima proti nama. — Obstala sva kakor prikovana; presenečenje je bilo prehitro — cevi pušk preblizu. S strahom sta se nama približala in naju preiskala. Ko sta ugotovila, da nimava orožja, sta postala mirnejša. Med tem je prišel od nekje spodaj nekak ..poveljnik" te „vaške milice". Kričal je nad nama kot jesihar in nama dopovedoval, da sva ustaša. Govorila sva, da greva iz Dachaua, vendar sva ga spet „polomila“ kajti odkril je čepico in pokazal na golo, ostriženo „buti-co“, rekoč: „Takvi smo bili u Dachauu"! Trkal je z revolverjem po najinih prsih in grozil, da bo naju kar tam pobil. Slednjič se je pa le odločil, da naju odvede v Hrastnik na »komando". Ona dva ki sta naju aretirala, je določil za stražo. Odšli smo — midva spredaj —, stražarja za nama po poti navzdol. Nič si nisva mogla pošepetati; le ko smo bili že izven hiš, sva se spogledala. Ta pogled je bil dogovor; beg — čim bo mogoče. Že se je pot nagnila za rahel ovinek. Hotel sem udariti nazaj in iztrgati puško, pa se je za bregom pokazala hiša in nekoliko nižje — cela vas. — Izgubljeni trenutek. Dospeli smo v vas. Tu so naju takoj obstopili radovedni otroci in nekaj odraslih. Stražarja sta prosila zamenjavo. Določili so dva mlada fanta. Ponovno so naju preiskali, potem sta pripravila puški in eden izmed njiju se je zadrl: »Ajde, napredi" Odšli smo iz vasi proti gozdu. Stražarja sta naju priganjala in naju suvala s cevmi v hrbet. Menda sem jaz zaostajal, ko me je butnil močan udarec s kopitom v stegno. »Ajde, žuri, žuri! Ak’ nečeš, da žuriš, češ da trčiš," me je »pozdravil" divji stražar. Kar opotekel sem se, pa sem vendar pohitel sicer bi me kar tam pobil. Pot je zavila v gozd in se spustila navzdol. Ko smo bili že nekaj deset metrov v gozdu in se je pot pred nami močno nagnila me je stresel krik kakor strel: »Zdaj!" Tone je zavpil kakor bi udaril in skočil na levo pod cesto, mene pa je vrglo na desno. Stražarja sta sprožila in mislim, da zaman. Jaz sem se prckotalil preko velike skale in obtičal pod bukovim grmom. Za mano sem čul šum listja; ko pa sem obstal, je obstal tudi stražar. Zgrešil je sled. Na oni strani je padel še en strel, potem neki klici, nato je utihnilo. Stražar nad menoj je dvakrat ustrelil, potem je odšel počasnih korakov proti vrhu. Bil je že mrak in spodaj v dolini so metali svetleče rakete. Tu in tam se je utrgal tudi kak strel. — Iskali so naju. Previdno sem se splazil med grmovjem do roba grebena, nato pa po drugi strani nazaj na vrh »Mrzlico". Že preje sva se namreč dogovorila s Tonetom, da se tu spet snideva, če naju razkrope. Zatulil sem kakor ranjena zver: „Tonee!“ Nobenega odziva ni bilo iz mraka, ki se je zlival v dolino, le tam nekje iz kota se je zbudil rahel odmev. V dolini in po gričih so se užigali kresovi in spoznal sem, da je kresni večer, 23. junij, dan pred godom sv. Janeza Krstnika. Tu sem čakal še dolgo, dolgo, pa Tone se ni vrnil več. — Kresovi so ugašali v dolini, jaz pa sem ostal sam, tako strašno sam v tisti kresni noči. Potem sem molil, sam ne vem, kako dolgo, za Toneta, za brata in za naše prodane fante.-------- Dovolj je te težke zgodbe; le to naj še omenim, da sem za nadaljno Tonetovo usodo zvedel že, ko sem bil skrit doma. -------- Vem, še vedno ga čakate, kakor ga čakam jaz in čakam brata in prijatelje, ki so takrat ostali tam na oni krvavi areni. Vsemogočni, ki je vodil našo borbo, je videl tudi trpljenje in muke prodanih. Njegovo ime bodi posvečeno v njegovih svetnikih, naših mučencih! Bodite ponosni, da ste sorodniki sv. duhovnika Kristusovega — kurata, junaka — heroja, kakor sem ponosen jaz, da se smem imenovati njegov prijatelj, da sem brat hrabrega brata in soborec onih tisočev, ki so se borili in umirali za Boga in Slovenijo! Prisrčen ipozdrav vsem in vsakemu posebej Vaš Lic. Ivan Korošec KAJ PRAVU« AMERIKA1VCI? Ob obisku Mike Špiljaka, predsednika Jugoslavije v Washingtonu, je časopis „New York Times" objavil uvodnik, v katerem je med drugim zapisano, da je prišel čas ko naj bi bili Jugoslaviji za nadaljnjo ameriško gospodarsko pomoč postavljeni določeni pogoji. Ljubljansko „DELO“ (4. februarja 1984) je medtem, ko je bil Špi-Ijak še v Ameriki, kjer je s klobukom v roki prosjačil od banke do banke, na prvi strani zavrnilo to ,.Times-ovo“ zahtevo s tipično komunistično oholostjo: Obisk predsednika predsedstva SFRJ Mike špiljaka v ZDA zlbuja v svetovnih sredstvih javnega obveščanja veliko pozornost. Poleg komentarjev in informacij, v katerih poudarjajo aktivno stališče in pomembno vlogo Jugoslavije kot socialistične in meuvrščene države v mednarodnem življenju, pa del svetovnega informativnega medija navaja razne špekulacije, katerih osnovni namen je zamejati pomen tega mednarodnega srečanja, in to prav zdaj, ko svet nadvse potrebuje pobude za popuščanje mednarodne napetosti. Del svetovnega tiska si prizadeva pot predsednika predsedstva SFRJ prikazati v izkrivljeni podobi, da bi s tem na določen način izvajal pritisk na Jugoslavijo. Tudi včerajšnji komentar v New York Timesu se ne poda najbolje ozračju, ki je nastalo v VVashingtomu. Ni naključje, da je albanska emigracija, ki je sovražno razpoložena do socialistične, samoupravne in neuvrščene Jugoslavije, komentar New York Timesa, z naslovom .,ZDA pritisnite na Beograd", razmnožila in razširila po ameriškem glavnem mestu. New York Times sugerira „več svoboščin", ,,tajne volive" in podobne ideje iz arzenala tistih, katerim Jugoslavija taka. kakršna je, ni nikoli ustrezala. Z vsem tem se pogojuje gospodarska pomoč Jugoslaviji. Osnovno sporočilo tega vplivnega dnevnika lahko idetificiramo samo z željami najreakcionarnejših krogov, ki so svoje zaveznike našli v sovražni emigraciji najrazličnejših barv. Vendar jih v Ameriki, ki gleda na odnose in sodelovanje z neuvrščeno Jugoslavijo s stališča tradicionalnega prijateljstva, obsojajo. Torej: reakcionarji vsega sveta — združite se! Za več svoboščin in svobodne volitve! SLOVENSKI JAVNOSTI PO SVETE Zgodovinski odsek TABOR-a ZDSPB, pripravlja novo izdajo Bele knjige. V njej bodo vsebovana imena žrtev komunistične revolucije v Sloveniji, imena padlih protikomunističnih borcev in imena iz Vetrinja vrnjenih in pomorjenih Slovenskih domobrancev. Bela knjiga bo mogočen spomenik vsem tem žrtvam, obenem pa močna in neizpodbitna obtožnica komunističnega režima v Sloveniji, ki še danes nima poguma pred vsem narodom priznati strahotne škode, ki jo je prizadel slovenskemu narodnemu telesu med revolucijo in vnebovpijoči zločin, ki ga je v maju in juniju leta 1945 zagrešil nad zvezanimi Slovenskimi domobranci: Bo pa ta nova izdaja Bele knjige tudi zadnji dokument, katerega bo mogla objaviti naša generacija, predno tudi ona odide za poklanimi domobranskimi bataljoni. Zato prosimo vse Slovence, kjerkoli po svetu, da nam sporoče imena pomorjenih, padlih ali vrnjenih Slovencev, za katere niso prepričani, da so že na seznamu Matice mrtvih. Prosimo, preglejte še enkrat prvo izdajo Bele knjige in njeno Dopolnilo in nam sporočite nova imena, popravke in dodatne informacije. Tako bo nova izdaja Bele knjige ne le čimbolj popolna in točna, temveč tudi delo nas vseh, ki živimo zato, ker so oni umrli. Ohraniti njihova imena zgodovini, to je najmanj, kar smo jim dolžni. Vsa pisma in sporočila pošiljajte na naslov: TABOR 224 Charlotte St. Hamilton Ont. Canada L8K 4V6 OPOZORILO Novi naslov TAROKA - “EL FORTIN”: Inž. Antonio Matičič — Tabor — El Fortin Rio Colorado 1806 1686 Hurlingham Buenos Aires —- Argentina : I : : iBaBaaBa**i Zahvale naših podpirancev Veliko božičnega blagoslova in veselja v novem letu vam in vsemu društvu Tabor želi... Sporočam Vam, da sem prejela darilo, za katerega se prav lepo zahvaljujem. V veri sem poučena, da vsa dobra dela Bog velikokrat poplača. Zato jaz Vam vsem skupaj iz srca želim, da bi Vam to dobro delo Bog poplačal tisočkrat. Vesele božične praznike, da bi vas in vaše društvo novo rojeni Jezusček blagoslavljal na vseh vaših poteh obenem pa vam vsem z bratom voščiva srečno in veselo novo leto 1984, da bi vas Bog obvaril vsega hudega skozi novo leto. še enkrat lep pozdrav Vam in vašemu društvu! Veliko božičnega veselja in blagoslova v novem letu Vam in vašemu društvu iz vsega srca želi... Obenem se najlepše zahvalim za poslani dar. Oprostite, ker Vam nismo tako dolgo odgovorili za prejeto daidlo. Obsipale so nas letos vsestranske težave, bolezen in še druge nesreče. V glavnem v kmetiji je nam odpovedal konj; ker pri nas stane en srednji konj nad 20 milijonov dinarjev, je nas to tako zmedlo, da smo pozabili na vse. Življenje je vse povsodi lažje kot na kmetiji. Kako kaj naši prijatelji? Ali so še vsi živi in zdravi ? Ker smo prišli že vsi v jesen življenja, smo vsak po svoje ogroženi. In ne govorimo kakšne so bile grozote vojne. No ja, živi hvala dragemu Bogu, smo pa le ostali, še enkrat se Vam prav lepo zahvalim za tako lepo darilo in skrb in delo, ki ga imate z mano. Vam in vsem ostalim prijateljem zdravja, sreče in božjega blagoslova v teh svetih božičnih dneh. Ivan, radoveden sem, kateri znanec je pri tebi, ki mene pozna, jaz premišljujem od kje sta rojaka, ki sta mene priporočila za podporo. Zdaj pa naj opišem moje življenje. 44 leta sem bil ranjen, komaj sem ostal živ. Noga, kolk in hrbtenica mi ne delajo več nogo imam za sedem centimetrov krajšo, pripognit se ne morem. Hodim samo lahko s palico, sedaj mi pa še druga noga ne dela, kot bi morala. Ivan, mogoče si bomo še kaj pisali. Mislim, da zgoraj navedeni izvlečki iz zahvalnih pisem in voščil povedo vse kako naši podpiranci gledajo na naše dolo. Nikdar ne smemo pozabiti, da so oni naša prva skrb. Za socialni referat TABOR-a ZADSPB I. P. Hamilton Ohčni zbor Zavetišč« dr. Gregorija Rožmana v nedeljo 10. junija 1984, ulica Martin Fierro 4262 — San Justo. — Ob 11. sv. maša, po maši občni zbor, nato skupno kosilo. Lic. Ivan Korošec — 60-Ietnik Čas nezadržno tone v zgodovino in nas neusmiljeno spominja na dejstva, ki bi se nam sicer utegnila zdeti nemogoča. Prav gotovo je to slučaj lic. Ivana Korošca. Kdor ga vidi, 'ko se suče med nami vedno pripravljen na nov podvig, kako mladeniško gibčen je, kako sveža je vsaka njegova misel, kakšno mladostno nav. dušenost izžareva njegova domobranska idejna premočrtnost, bo zares težko verjel, da je že prehitel Abrahama in stopil v senco šestdesetih let. Pa je le res. Tudi naši najmlajši domobranci danes že polnijo vrste starost, ki z zadoščenjem ponosa gledajo nazaj na svojo življenjsko pot preizkušenj, kakršne je mogla prestati samo žrtvovana generacija slovenskega naroda, da v njih luči kažejo pravo pot neslutenim rodovom slovenskih svobodnjakov.’ Eden izmed najbolj svetlih kažipotov te naše usodnosti pa je zatrdno naš lic. Ivan Korošec: — prvoborec na okopih slovenskega poštenja, hraber domobranski častnik-borec, rešenec iz komunističnega taborišča groze in smrti v Teharjih, soustanovitelj naše organizacije in še danes dolgoletni njen starešina v Argentini. Rodil se je dne 17. junija 1924 na Bizoviku pri Ljubljani. Življenje še ni utegnilo odpreti vseh skrivnosti njegovi sprejemljivi naravi, ko je nad našo domovino stegnila krvavo roko boljševiška pošast in tudi njega nagnala na pota, kakršnih ne bi mogel predvideti niti v vročičnih morah. še napol fantič se je pod namigom užigajočega idealizma 17. maja 1942 pridružil sedemnajstorici prve ilegale, ki je pod vodstvom stotnika Milana Kranjca odšla na teren branit resnično slovensko svobodo — proti vsem sovražnikom slovenskega občestva. Epopeja teh prvih borcev je bila podrobno popisana na straneh Vestnika in Tabora, da se bodo ob njej še dolgi rodovi naših zanamcev lahko učili idealizma in rodoljubja. Zato se ob teh spominskih vrsticah ne spuščamo na širše opisovanje tistih let mladega življenja našega jubilanta. Kot žive plamenice so nam danes ostali še trije preživeli tiste epopeje: Ivan Korošec, France Grum in Štefan Kodelič. Od tistega usodnega 17. maja 1942 je naš Ivan potem ostal na terenu v neprestani borbi za svoj rod. Od slovitega štajerskega bataljona vse tja do Rupnikovega udarnega bataljona slovenskega domobranstva, v katerem se je kot častnik bil na življenje in smrt s komunistično zverjo, in z njim prišel preko udara pri boroveljskem mostu v Vetrinje, da je bil 30. maja 1945 zvijačno vrnjen od krvi pijanim titovskim partizanom in tako preko Pliberka in Celja prehodil križev pot slovenskega domobranstva do taborišča smrti pri Teharjih. (Na drugem mestu objavljamo pismo „Dragi, nepoznani prijatelji!", ki nam ga je Ivan izročil prav za svojo 60 letnico, in v katerem opisuje svojo Golgoto od Vetrinja do Teharja — do rešitve. — Op. ured.) Ko je prav na praznik sv. apostolov Petra in Pavla — 29. junija 1945 — po strahotnem križevem potu zopet potrkal na okno rojstne hiše, ga domači niso spoznali... Končno je srečno prišel — koncem oktobra 1945 — v svobodni svet na Koroško. Po težkih letih begunskega životarjenja se je izselil v Argentino, kjer se je poročil z gdč. Pavlo Lovšetovo. Zaradi poznane slovenske marljivosti sta si v Berazateguiju blizu Buenos Airesa postavila dom, ki je resnično ponosen primer slovenske zmogljivosti, in v katerem z že legendarno gostoljubnostjo sprejemata številne prijatelje. Za popolno srečo jima je Vsemogočni podaril še ljubko hčerko Pavlinko in sina (domobranca!) Ivka. — Mislimo, da je bila prav ta intimna družinska sreča najmočnejši podstrek, da je naš slavljenec navzlic vsem težavam izseljeniškega življenja našel zadosti volje in vztrajnosti, da je kot eden izmed zelo redkih prve generacije protikomunističnih izseljencev v Argentini dosegel licenciat iz gospodarskih ved. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti poudariti, da je naš Ivan tudi pisatelj; dober slovenski pisatelj. Njegov ,,čas pod streli" je nakazal pot, kakršno bi morali hoditi vsi, Id bi se poslej še ukvarjali z literarno obdelavo naj večje dobe slovenske žitnosti. Za nas je seveda naš Ivo vreden tam, kjer ga izkoriščamo. — Od ustanovitve naše organziacije, ki ji je s pokojnim Vukom Rupnikom polagal prve organizacijske temelje, je z njo neločljivo povezan. Prav na zadnjem občnem zboru je bil ponovno soglasno izvoljen za starešino Tabora DSPB v Argentini in tudi v Zvezi zavzema odgovorno vodstveno mesto, da o konzorciju naše revije, ki mu je posebej pri srcu, ne govorimo. Tudi v odboru Zavetišča škofa Rožmana, med katerega najbolj vnetimi spočetniki je bil izza prvih zamisli, je delaven tako, kot to naša ponosna ustanova zahteva. Če dodamo še, da je bil eden izmed vzpodbudnikov in dologoletni predsednik slovenskega doma v Berazategui-u, se zares moramo samo čuditi, kje jemlje moči in časa, posebej, ker je prav zadnja leta še posebej delaven med našo mladino. Taborjenja „Rasti“ ob bariloških jezerih in gorah so postala že prava ustanova, ki ji naš slavljenec posveča vso toplino preizkušanega srca. Kdo drugi kot naš Ivo bi pač mogel biti bolj pozvan in kdo drugi bi bolje opravil tudi utrjevanje in ohranitev na teh mladinskih taborjenjih prižganega kresa idejnega bogastva naših domobranskih mučencev? — Kaj vse bi lahko še pisali o našem slavljencu! Vse njegovo življenje je ne samo debela knjiga trpkih — pa zato ne manj dragocenih preizkušenj, temveč bleščeč zgled človeka tiste slovenske izkrvavele generacije, ki je edina bila sposobna dati v domobranstvu utelešenega pristnega genija slovenstva. In naš Ivo je bil in je še nedvomno eden izmed najbolj izstopajočih domobrancev! To je njegov in naš ponos! — Dragi sobojevnik-brat Ivo! Vse preveč skromna so naša gmotna sredstva, da bi Ti za jubilej lahko poklonili primerno darilo — v dokaz, kaj vse si nam in kaj vse Ti dolgujemo. Pa Ti v svoji skromnosti tudi ničesar ne pričakuješ. Kar pa Ti lahko damo v zvrhani meri, je zagotovilo naše zvestobe isti ideji, za katero si toliko prestal in za katero prav zato še danes neomajno stojiš na braniku resnične svobode slovenskega naroda. Bog naj Te nam in Tvoji lepi družini ohrani še mnoga, mnoga leta! In — hvala, hvala za vse! m Tvoji TABORJANI Leopold Zupančič — 70-letnik Naš jubilant se je rodil 20. marca 1914 v vasi Jezero pri Trebnjem na Dolenjskem, šolo je obiskoval v Trebnjem. Jugoslovansko vojsko je služil 1936. leta v šabcu. Ko se je pričela vojna, je bil leta 1941. mobiliziran in poslan v Ptuj. Od tam so šli v Lepoglav pri Varaždinu, kjer je dočakal razpad Jugoslavije. Na Veliki petek 1941 se je vrnil domov. 1942. leta so ga Italijani poslali v internacijo v Padovo. Po devetih mesecih je prišel domov. Novembra 1943. leta je šel v Novo mesto, kjer je stopil k domobrancem. Ker je že preje nosil orožje, so ga takoj poslali v bunker. Od tam je bil poslan na Selo pri Št. Vidu, potem pa v šentviški udarni bataljon, kjer je bil pri poveljniku Meničaninu za strežnika. Ko se je ustanovila postojanka na Občinah, je tudi on šel tja. Ko je padel poveljnik Me-ničanin, je bil poslan nazaj v Šentvid, kjer je bil dodeljen kurirjem. Ob koncu vojne maja 1945 je dobil dovoljenje od poveljnika, da so šli 4 domobranci z motorji proti Avstriji. Ko so videli na Koroškem veliko partizanov, so se peljali še naprej in tako prišli v Nemčijo. Tam so jih nekaj časa Amerikanci vozili po raznih taboriščih, dokler niso oktobra meseca vse popisali. Rečeno jim je bilo, da jih pošljejo v drugo taborišče, v res- niči so pa vse Jugoslovane, približno 800 po številu, naložili na vlak. Pri vlalcu, so opazili tudi Titovske oficirje. Ves transport so poslali nazaj v Jugoslavijo. (Glej njegov dopis v Taboru leta 1968 štev. 3, „Z motorjem mimo smrti“.) Ko so se že vozili po Koroški, so ponoči 16. oktobra skočili vsi 4 domobranci iz drvečega vlaka in se tako rešili. 17. oktobra je prišel v taborišče Lienz-Peggez, kjer je zvedel žalostno novico, da so skoro vse domobrance, njegove soborce hinavski Angleži vrnili nazaj v Jugoslavijo. 12. junija 1946 se je poročil z gdč. Rezko Božnar doma iz Škofljice. Novembra 1946 se je taborišče preselilo v Spittal na Dravi. Tam je delal pri drvarjih. Rodili so se jima 4 otroci. Junija 1956. leta je tudi on odšel z družino v USA. Najpreje k bratu v Minnesoto. Ker so bili tam veliki šbrajki, ni bilo mogoče dobiti dela; zato je odšel v Cleveland, kjer je delal po raznih tovarnah. Najprej pri West Industries, Gabriel Com. Ohio Gear. Ker je kal bolezni nosil v pljučih že iz internacije, ko je v Padovi imel pljučnico, je bil zaradi dela nezmožen upokojen. Dom si je kupil v Euclidu. Tukaj se jima je rodil še en sin. Tako ima družino petih otrok, ki so že vsi poročeni. Polde je že od vsega začetka član Tabora. Je že tudi več let v odboru. Pri Taborskih prireditvah vedno prevzame točilnico, da postreže tistim, ki so žejni. Dragi Polde, k Tvoji 70-letnici rojstva se pridružujemo Tvoji pridni ženki Rezki, hčeram in sinovoma in Ti kličemo: še na mnoga leta. Tvoji soborci — Taborjani. D. Jeruc Žito bo dozorelo Odšel bi rad, spremenil svoja pota; tu vse tišči me k tlom, telo, nevera; pošast preži, iz mračnega, me Ikota pohlepna gleda, muči in prezira. Jetnik sem sanj in žalosti, ki kljuje, zaman se mučim z zlomljenimi krili, da vse trpko je in neznosno tuje, saj kal bolezni nosim v vsaki žili. A plamen planil bo nekoč na dan in vse svetlo bo, praznično in sveto, zazibal se bom v čisti spev poljan, ko žito zadišalo bo požeto. tabor zdspb Zgodovinski referat Krajevnim odborom, poverjenikom in članstvu! Z veseljem in zadoščenjem vam sporočamo, da je naš predsednik France Grum med obiskom v Argentini prejel seznam vseh domobrancev, ki so bili v Vetrinju maja 1945 in potem vrnjeni v domovino. Seznam so mu izročili predstavniki organizacije Vestnik, ki so istočasno izjavili, da ga izročajo brezpogojno. Zgodovinski referat zdaj pregleduje seznam in ga primerja z glavno kartoteko. Prve ugotovitve kažejo, da je najmanj 50% imen novih, se pravi okoli tri tisoč. Med njimi pa so tudi imena preživelih, ki jih bo seveda treba izločiti. V vsakem primeru je s tem zagotovljen ne le popoln seznam vrnjenih, temveč tudi nova izdaja Bele knjige v prihodnjem letu ob 40-letnici Vetrinja. V prihodnjih tednih ali mesecih boste verjetno prejeli kopijo seznama, ali pa vsaj izpisek posameznih skupin s prošnjo, da jih pregledate in črtate vse, ki so Vetrinje preživeli. Potrebno bo, da pri tem hitro ukrepate, ker časa kljub vsemu ni preveč. Najprimerneje bo, če skličete članski sestanek in na njem pregledate sezname. Nova izdaja Bele knjige bo seveda zvezana s stroški; zato prosimo, da povečate kampanjo za Tiskovni sklad ali pa celo zbirate sredstva izključno za novo izdajo Bele knjige. Z borčevskim pozdravom Zgodovinski referat Maj 1984. Zgodilo se je že, da je sodišče izreklo krivo sodbo in usmrtilo nedolžnega. Po smrti nedolžnega pa je prišla resnica na dan. Z lažjo so rnajnika meseca nalagali slovenske mučenike na kamione v Vetrinju. Slovenski narod je verjel tujčevi hinavščini. S petjem je šla mladina na kamione, robci so vihrali, vriski so odmevali čez Vetrinjsko polje. Ne v Italijo, v Pliberk in Podroščico so vozili to mladino, tam je čakala smrt nanje, od tam je vlačila svoje žrtve v Teharje, Št. Vid in Kočevski Rog. Angleška hinavščina in partizanska podlost sta si podali roke. Čas sam, ki je največji zaveznik pravice, bo nekoč pokazal vse v pravi luči. čas teče, tisti ki so ubijali, bi danes radi videli, da se to ni zgodilo. Podpolkovnik Oliver Brook, 'komandant velskega polka, je januarja 3. t. 1., ko je na televiziji B. B. C. v Londonu pokazala dokumentarni program pod naslovom „Rlagenfurt Affair“, izjavil sledeče: „Moj polk je predajal Slovence kar me je zelo razžalostilo in to celo stvar sem smatral za zelo odvratno." Sir Frederich Bolton, leta 1945 kapitan velskega polka, se je na programu tako izrazil: „Kako žalostna stvar, ko smo zaprli v vagone nesrečne ljudi in so se prikazali, do sedaj skriti partizani, smo zaslišali obupne krike za pomoč. Moja edinica se je odločila, da kaj takega ne more nadaljevati. Komentar, ki je prišel iz angleškega zunanjega ministrstva pa smatra vso to Celovško afero za „VELIKO NAPAKO". Torej poslati v smrt 12 tisoč slovenskih domobrancev, je danes Angležem samo „Velika napaka". Naš predsednik g. F. Grum je 2. Aprila t. 1. poslal priloženo pismo “Me-tromedia Inc.”, v katerem jih naproša, da bi se zanimali ako 'bi bilo možno ta BBC program od 3. januarja o Celovški aferi pokazati na ameriški televiziji. Upajmo, da bo uspeh ugoden. Mesec maj je za nas preživele priče Vetrinjske tragedije zelo važen in pomemben. Nikdar ne smemo pozabiti, kako je naš Slovenski Narod zajokal v letu 1945 ko so komunistični morilci z angleško pomočjo, pomorili, poklali in napolnili kraške jame in druga številna morišča z našimi ponosnimi junaki. Clevelandsko društvo Tabor, vabi vse Slovence brez razlike, bodisi one, ki so bili priče Vetrinja ali ako so slišali o Vetrinju, da se jim pridružijo 16. in 17. junija na Pristavi v Genevi Ohio, da se skupno poklonimo spominu onih, ki so darovali svoja življenja za lepšo bodočnost slovenskega naroda. Za glavni odbor TABOR-a ZDSPB Ivan Palčič METROMEDIA Inc. 1 Harmon Plaza Seacaucus N. J. 07064 April 2, 1984 Gentlemen, On January 3, 1984, the BBC in London presented a documentary under the title “The Klagenfurt Affair”. It deals vrfth the forcible return of Yugoslav nationalists and anti-communist units, who sought refuge in British zone in Austria, back to Vugoslavia. With vexy few exceptions they were slaughtered by Tito’s par-tisans in forests and ca ves of Slovenia, the northvvest part of Vugoslavia. We are of course very much interested in this presentation as our organization consists of those who in one manner or another escaped the fate of our murdered comrades. Nevertheless we feel that this program is newsworthy as well for the American public and for those of Vugoslav origin in particular. It actuaily represents the last secret of World War II and it bears significantly on the post war development in turbulence in Yug-oslavia. We urge you strongly to make an inquiry at the BBC and to consider this program for the presentation to our vievvers in N ort h America. Respectfully Franc Grum President of Tabor 42 Shorecliff Dr. Rochester, N. Y. 14612 •J- Miloš Stare Zdomsko Slovenijo je zadela zopet huda izguba. Po desetdnevni bolezni je v 79. letu starosti umrl 5. aprila 1984 v Buenos Airesu g. Miloš Stare, predsednik N. O. za Slovenijo. Pokojni je bil zaslužni, delavni in požrtvovalni javni delavec v slovenski protikomunistični emigraciji. Vse svoje življenje je posvetil delu za slovenski narod. Že v študentovskih letih je v raznih dijaških in akademskih društvih pokazal izredne organizacijske, govorniške in igralske sposobnosti. Kasneje, že diplomiran jurist je sodeloval pri Prosvetni zvezi in v vodstvu prve slovenske radijske postaje. Z vstopom v odvetniško pisarno dr. Mihe Kreka pa se je pričelo tudi njegovo politično udejstvovanje. Na listi S. L. S. (takrat J. R. Z.) je bil izvoljen za poslanca. Že v vojnem času in pod okupacijo pa je bil član Narodnega sveta, zatem Slovenske Zaveze in kasneje formiranega Narodnega odbora. Ves čas okupacije je izdajal ilegalno »Svobodno Slovenijo", pa tudi sam se je moral skrivati v podzemlju. Tik pred koncem se je moral umakniti pred Gestapom v Trst, od tam pa kot protikomunistični begunec v Rim, kjer je deloval kot tajnik v Socialnem odboru (predsednik Miha Krek). Po vselitvi v Argentino je zopet prijel za delo V korist beguncev — novonaseljencev. Nemogoče je našteti vsa opravljena dela, žrtve, trud. Navedemo najvidnejše storitve: Društvo Slovencev, Slovenska Pristava, tednik Svobodna Slovenija, zborniki, ki so neprecenljiv zaklad slov. emigracije. Podpiral je razne panoge prosvetnega dela — pevski zbori, igralske družine, mladinske organizacije. Dr. Hanželič je na pokojnikovo pobudo in z gmotno pomočjo ustanovil počitniški dom v Doloresu — Cordoba. Bil je dober in priljubljen govornik na raznih proslavah in prireditvah in na srednješolskem tečaju je podučeval mnogo let. Po smrti dr. Mihe Kreka 1969 je postal načelnik S. L. S. in predsednik N. O. za Slovenijo. Od zaslužnega pokojnika se je vsa slov. skupnost dostojno poslovila. Pokopan je bil 7. aprila 1984 na pokopališču Chacarita — Buenos Aires. Naj mu bo lahka argentinska zemlja! Sorodstvu naše sožalje! Slavko Skoberne DA IVE BD PREPOZNO ZA OBSTOJ SLOV. NARODNE SVOBODNE DRŽAVNE NUJNOSTI (Nadaljevanje) NARODNO SVOBODO NAM JAMČIJO LE OSEBE, PREŽETE Z IDEJO NARODNE SVOBODE. Razgovor o Kardeljevem samoupravništvu je poučljiv; še daleč ni vzrok kake revolucije, temveč le socialni .pojav, s katerim KPJ v tem nesmiselnem sistemu izenačuje delovne ljudi. Revolucija še zdaleč ne polneni oborožene vstaje; vsi ti novi politični pojavi le dajejo na drugi strani možnost enotnega političnega nastopa vseh pozitivnih narodnih sil. Revolucija zahteva dve fronti. To so nam vsilili komunisti za dosego oblasti. Slovenski narod hoče danes revolucijo ene fronte, fronte enotnega narodnega nastopa proti boljševizmu! Kdor se še danes upira slov. državni miselnosti, ta dela proti narodnim koristim in narodu, ki bi bil počasi zbrisan z zemeljske karte. Slovenci smo narod, ne pleme! če želimo, da se slovenski narod ohrani, se moramo krčevito oprijeti slovenske državne misli; ta mora polniti naša srca, naš razum! Slovenska državna ideja mora biti naše vsakdanje povelje! To idejo moramo uveljavljati v domovini, v zamejstvu in v zdomstvu! Le-td ideja je možna združiti in okrepiti naše slovensko narodno edinstvo! DR. MAČEK: „ZDAJ JE PREPOZNO." Te misli navajam k članku dr. T. Debeljaka, ki opisuje škrbčev obisk v Zagrebu 5. maja 1945. Dekan je en dan prej .po naročilu SNO pohitel k dr. Paveliču, da bi pustil prosto pot 12 tisočem črnogorskih in bosanskih četnikov preko Hrvatske na Kras. M. Škrbec je obiskal tudi dr. Mačka in dr. Pernerja. Maček je dekanu Škrbcu odgovoril: „Zdaj je vse prepozno in zamujeno. Doma se ne da nič več napraviti; jaz odhajam v inozemstvo, da bom tam skušal kaj pomagati svojemu narodu. Splošen beg se je pričel in ni mogoče ničesar več napraviti." M. Škrbec je od teh 12 tisoč četnikov srečal blizu Brežic le 500, ki so se pomikali čez Slovenijo na štajersko. Zanimiva je škrbčeva izjava dr. T. Debeljaku, da je dekan našel pri dr. Paveliču več volje za odpor kakor pri dr. Mačku. Maček in nadškof Stepinac sta že prej poslala v Italijo domobranskega polkovnika Babiča, da je iskal zveze z Angleži. Ta nam je o tem predaval na sestankih SDG že pred 20 leti in nam pripovedoval o neuspehih. Vozili so ga okoli Caserte, kjer so bili že leto dni Titovci, niso pa mu dovolili govoriti z višjim poveljstvom. — Bilo je prepozno! ZVEZA S POVELJNIKOM L. RUPNIKOM. V tistih usodnih dneh, ko je bilo že vse prepozno, sta general Prezelj in prof. M. Bitenc v sporazumu s prijatelji 3. maja na Taboru poslala k prezidentu generalu L. Rupniku skupino častnikov, ki naj bi zahtevali njegov odstop. Bil sem z dr. Stankom Kociprom, priča tega srečanja. Razsodne generalove besede so bile tako prepričevalne, da so častniki odstopili od zahteve in strgali podpisano polo. Tiste dni so prezidenta Rupnika obiskovali mnogi višji četniški častniki; med temi tudi general Parac. Kadar sem le mogel (tedaj sem pripravljal izredno številko revije „Slov. domobranstvo"), sem pohitel na Pokrajinsko upravo, in znan mi je bil generalov načrt: Umik domobranstva preko Notranjske v gorenjski — žirovski kot. Drugega maja sem po Rupnikovi zvezi še govoril s Celjanom Skobernetom, nemškim poročnikom, v Št. Petru, kjer je bil ta zvezni častnik pri četnikih. Partizani so prodirali proti Primorski ir, četniki, zboraši in slovenska skupina stotnika Evgena Rupnika so imeli na umiku preko Gorice (Soče) proti Vidmu hude boje. Med domobranskimi krogi v Ljubljani so krožile vesti, da so se četniki že srečali z Angleži — in da je vse v redu. Poročila niso odgovarjala stvarnosti in resnici, temeljila so le na željah. Okoli 15 tisoč protikomunističnih borcev se je s svojimi častniki rešilo popolnega uničenja in prišli so za žico v italijanska taborišča. N. O. nam je že 4. maja dal izkaznice, ki naj bi nam služile pri srečanju z Angleži. Rupnik je 5. maja predal na Pokrajinski upravi oblast NO in tudi uradne avtomobile. Bil sem prisoten tudi jaz. Potem smo se v naglici pripravili na pot; s seboj smo vzeli najpotrebnejše malenkosti v upanju, da se bomo po 3 tednih vrnili. 5. maja smo se uredniki Slov. doma in Družinskega tednika priključili Rupnikovi družini na pot v Millstatt na Koroškem. Dr. Stanko Kociper se je vedno sestajal z nami in bil zelo aktiven. Takoj je dobil zveze z najvišjim angleškim predstavnikom in mu tolmačil problem slovenskega domobranstva. Po njegovem posredovanju Angleži niso sovražno nastopili proti domobranski skupini v Spittalu in ta se je umaknila v Italijo in se rešila predaje. V Spittalu ob Dravi sem bil priča strašnemu angleškemu zločinstvu, •ko so angleški tanki spremljali stotere kamione z Vlasovskimi častniki. Angleži so nas časnikarje v župnijski dvorani nadzorovali in le s težavo sem s čolnom dospel do družine generala Rupnika na drugi jezerski planoti. General me je z ženo Ančko povabil na sprehod; odtod moja zadnja slika z njegovo družino (Glej Tabor 1980, št. 9-10). Prezident je bil zaradi domobranskega položaja potrt in žalosten in ni hotel nič vedeti o našem načrtu o pobegu iz Millstatta. Generala je skrbelo domobranstvo. Napisal je pismo Vuletu in Zinki. Naslednji dan sem spremljal dr. L. Hacina (vozil nas je danes že pokojni Viktor Trček) na pot proti Celovcu. Približali smo se že Krivi vasi in srečali partizane. Obrnili smo se nazaj in vso pot srečavali angleška vozila, ki so drvela proti Celovcu. Blizu Beljaka nas je ustavila FSS in že smo bili z avtomobilom z znakom Slov. policije za žico. Rešili smo se z izkaznicami SNO v angleščini. Bili smo v civilu in .podčastnik nas je pustil, ko sem mu žlobudral slabo angleščino. Naslednji dan sva se z J. Bregantom znova podala na pot. V Spittalu sva srečala avtomobil z nekaterimi člani NO, ki je bil namenjen v Beljak in Vetrinje. P. Odilo, dober človek, je bil ogorčen, ko sva mu pripovedovala o izročanju Vlasovcev in tankih. Malo pred Beljakom so naju pustili na cesti in naju okregali, da povzročava malodušje. Z Ivom sva kljub temu z angleškim avtomobilom prispela hitro do Celovca in potem peš na Vetrinjsko polje. Takoj sem izročil generalovo pismo Vuletu in prespala sva v njegovem tovornjaku. Prof. M. Bitenc je mobiliziral legionarje, zapovedal vojaško urjenje in pripravil vojaška pravila. Tisto noč mi je Vule pripovedoval o osebah — tudi o Ljotiču — ki so se vrnile in rešile s prvega transporta, ki so ga Angleži predali partizanom. Vso noč nismo zatisnili oči. Na poveljstvu so to zanikali. Dopoldne sem obiskal svoje svake Lojzeta Debevca in Franceta ter govoril pred 47. četo, ponos Rupnikovega bataljona. V njej s obili tudi mladi častniki (n. pr. žužek). četi sem pripovedoval o izročanju Vlasovcev in nevarnosti za nas. Isti dan sva z Ivom naletela v bližnji gostilni na zdravnika dr. Janeža in dr. Rupertovo. Dr. Janež nam je ves preplašen in zbit, pripovedoval o rešitvi s transporta (29. 5.). Po taborišču je zavladal med civilisti in domobranci preplah in strah. V tem položaju je nastopil dr. Meršol. Kostanjeviški poveljnik Miha Benedičič mi je še pred kratkim zatrjeval, da smo se civilisti rešili za ceno 12 tisoč predanih in pobitih. Prof. M. Bitenc je bil samozavesten častnik, žal le, da je, kot mi vsi, verjel v zaveznike in njihova „častna“ jamstva. ANGLIA DOCET! Zadnji transporti so odšli. — Ivo in jaz sva na dan sv. Rešnjega Telesa pešačila nazaj v Millstatt. Ubrala sva drugo pot — mimo madžarskega taborišča — mimo rudnika. Prijatelji so naju ponoči skeptično poslušali o vsem; eden je celo trdil, da ne daje mnogo vere Janeževemu pričanju, še vedno je dvomil o angleški predaji. V. Oblak, telegrafist in stari mornar, ni o vsem nič podvomil. ,,Anglia docet,“ je rekel. Vse je bilo prepozno. Že naslednji dan nas je angleški poročnik v zaprtem tovornjaku po Klakočerjevem posredovanju odpeljal v Steinfeld in Lengholz. Dr. S. Zupan, prof. F. Zupan in jaz z ženko smo ostali v Len-gholzu; Ivo, M. Javornik, L. Klakočer in Franci šerko pa v Steinfeldu, kjer sta L. Klakočer in M. Javornik služila pri Angležih kot tolmača. Angleži in Korošci so bili do nas galantni; ne tako prvi z Avstrijci. V Lengholzu sem bil priča, kako so Angleži odpeljali dva madžarska generala in ju izročili Sovjetom. Tisto jutro sem kidal gnoj, ko sta se prišla poslovit z družinami. Živeli smo v isti hiši. Generala sta mi krepko stisnila roko v slovo. V očeh žena sem videl solze. BILO JE PREPOZNO. Dr. V. V ran čič opisuje (1953) v knjigi „Z belo zastavo preko Alp“ in o poslanstvu državne vlade za predajo hrvaških oboroženih enot — svoje prizadevanje s stotnikom Vrkljandm pri Angležih, katerim so se želeli predstaviti kot parlamentarci hrvaške vlade. Angleži so ju poslušali; niso jim dali dovoljenja za obisk poveljstva v Casenti, kjer so bili že leto dni Titovci in večkrat tudi Tito osebno. Njegova srečanja z Zboraši (Ljotičem) niso bila prijazna; niti z generalom Parcem, ki so ga četniki imenovali za hrvaškega kraljevega poveljnika. Dr. Vrančič se je znašel v taborišču blizu Cesene, pozneje v Forliju — za žico. Tu je bilo po njegovih virih okrog 15 tisoč ujetnikov, med njimi pop M. Djujič in D. Jevdjevič. Dr. V. Vrančič se je kmalu znašel v trdnjavi „Rocca Caterina Sforza“. Vrkljan je zavrčal tak postopek „s predstavniki vlade in hrvaškega naroda", službujoči podčastnik pa se mu je režal in mu zabrusil v obraz: „Pritožite se svoji vladi, če jo srečate'“Angleži so med tem nekatere hrvaške ministre že izročili Titu. Dr. V. Vrančič zaključuje: „Tam preko morja, v dolinah in s krvjo oskrunjene slovenske zemlje spijo hladne sanje pobiti hrvaški vojaki. Bilo jih je več desettisoč. Sprejel jih je zmagoviti general VIII. britanske vojske in jih razorožene s prevaro predal jugoslovanskim komunistom, da so jih poklali v imenu jaltskih dogovorov — v znamenju srpa in kladiva." — Med njimi so bili domobranci in ustaši. BESEDE OBSODBE. Andrej Prebil je v knjigi „Verige lažne svobode" na 60. strani opisal srečanje z „vase zaprtim Angležem", ko ga je po kalvarijski rešitvi iz Južne Srbije zasliševal v Avstriji. Po popolnem nerazumevanju mu je katoliški duhovnik zabičal: „Zdaj razumem, kdo so bili tisti odgovorni Angleži, ki so s prevaro poslali 12 tisoč slovenskih fantov in mladih mož. v Titovo klavnico. Povem vam, da me boste spravili čez mejo le zvezanega ali mrtvega." Komunistična propaganda je angleške vojaške in politične kroge prevzela tako, da so kot slepci hladno ravnali z razoroženimi junaki. Politično vodstvo je poslalo v Rim „črne bukve" in kljub težavam zaradi fronte pošiljalo v Italijo poročila, ki so pojasnjevala politični in vojaški položaj v domovini. LJUBEZEN IN SOVRAŠTVO. V letih 1946 in 1947 sem večkrat pešačil čez Tirolsko in Koroško v Italijo, prenašal pošto do Trsta za taborišča in nekajkrat prijatelje, ki so se morali umakniti pred Angleži iz Avstrije. Po komunistični ugrabitvi poročnika Kovača sem zadnjič govoril s prof. Mirkom Bitencem. Ni mi zaupal, da se bo vrnil v domovino. Razočaran nad Zavezniki se je odločil za tvegani nastop in žalostno končal pred rdečimi kroglami. Zaradi njega so komunisti zaprli in ubili na desetine ljudi, še več jih vrgli v ječe. Pod streli je padel tudi častnik Berlot in njegovi prijatelji. V Trstu sem obiskal A. Kobija st. Nekega večera sva se spoprijela v stanovanju iste hiše z angleškima mladima častnikoma. Pili smo whisky, glave so nam zagorele — in nazadnje smo se stepli, častnika sta žalila Kobija, žalila kralja Petra in se posmehovala naši, Titu izročeni vojski. Kobi ni varčeval z besedami in je žalil tudi angleškega kralja in Attleya, Churchillovega naslednika. Njegov zunanji minister je Tita oboževal, saj je dalj časa kot diplomat služboval v Moskvi. Brž sem izginil iz Trsta v Videm in na Koroško.-------- Vse to navajam iz zapiskov, ki so počasi že zbledeli; z njimi ugaša tudi naš spomin. Vrstice naj služijo mlademu rodu, da v bodoče ne bo zaupal vsakomur. Bodimo čuječi, da nas čas ne prehiti — da ne bo prepozno! Strnimo svoje vrste in v popolnem soglasju vpijmo v svet o zahtevi slovenskega naroda po svobodi — v Svobodni slovenski državi. Le taka ipolitična ureditev bo pomirila to strateško važno ozemlje in narode v tem južnem in srednjeevropskem predelu in zagotovila mir in gospodarsko ravnotežje. Svetovni politični položaj, ki se je po sovjetski odklonitvi za zmanjšanje oboroževanja zelo zaostril, zahteva od demokratičnih in pozitivnih politikov v domovini in v zdomstvu, da so prepričevalni glasniki volje naših narodov, ki se ne smejo več ogrevati in se zanašati le na tuje velesile, temveč iskati ravnotežja, ki zagotavlja našim svobodnim državam svobodo. Boljševizem je v Rusiji in v satelitskih državah v dekadenci; to je na tehtnici svetovnega razvoja nedvomno važno politično in vojaško dejstvo. Slovenska politika mora temeljiti na dobrem sosedstvu z vsemi narodi, ker le tako nas bodo podprli v naših upravičenih stremljenjih in zahtevah. Evropa ne bo dolgo ječala pod knuto svetovnih sil; bo znova vstala in za vedno zbrisala zidove, ki so jih po drugi svetovni vojni postavili zmagoviti Zavezniki. Uničenje hitlerizma je Evmpi prineslo nič manj kruto suženjstvo — komunizem! Evropa se bo osvobodila in z njo tudi južnoslovanski narodi! Slovenski narod in politiki naj v tem hitrem političnem razvoju tudi ne pozabijo na že enkratni sporazum o razdelitvi Jugoslavije na „fifty-fifty“. Ta strateško - ideološko zamišljena razdelitev lahko še vedno pride v poštev. Vojaško mišljenje rdečih belgrajskih generalov, da bi znova branili z gverilo centralistično državo, je danes ničevo; saj vemo, da je prav v teh predelih proti temu največje nezadovoljstvo. Ti generali, ki menijo, da bodo lahko s pokrajinskimi — republiškimi oboroženimi enotami vodili gverilo, bodo ostali generali brez vojske. Pred nasilnim uničenjem in razsulom Jugoslavije, proti kateri bi ameriški misili iz Sicilije in Nemčije ter sovjetski z vzhoda bruhali ogenj in smrt, bodo naši narodi nedvomno pristali na to alternativo, ki bi jim zagotovila obstoj in svobodo! DOMOVINA IN ZDOMSTVO MORATA BITI ČUJEČI IN PRIPRAVLJENI, DA NE BO ZOPET PREPOZNO. Dragi Savo! J 17. 4. 1984. V „Taboru“ sem bral, da SO' Grumu izročili seznam domobrancev, ki so se zbrali v Vetrinju. Rad bi Te opozoril na tri domobrance, ki so bili sredi maja 1945 iz Wolfsberga vrnjeni v Dravograd. Bili so v Irenini grupi, t. j. novomeški domobranski ranjenci, ki so iz Novega mesta preko Krškega prišli na Koroško. Mislim, da so njih imena zapisana v knjigi „Vetrinjska tragedija". Bilo je namreč tako: v Wolfsbergu smo se nekateri ranjenci, ki smo bili v stanju hoditi, odločili, da gremo peš v Celovec; predvsem zato, ker so govorili, da bo moral vlak peljati naprej v po Sovjetih zasedeni Avstriji. Po kratki hoji so nas Angleži poslali v neko zbiralno taborišče (verjetno zloglasno koncentracijsko taborišče), ker so tam bile barake zelo ograjene z bodečo žico. Kmalu so začeli zbirati Jugoslovane in nas naložili na kamijo-ne. Bilo je več Slovencev iz nemške vojske in nas deset domobrancev. Po italijansko smo vprašali šoferja Angleža, kam bo peljal, in je rekel, da v Dravograd. Domobranci smo skočili s kamijona in se pomešali med nemško vojsko. Na kamionu so ostali: Barbo, Kos in Lužar ali Luzar; imen se ne spominjam, so prav gotovo v Vetrinjski tragediji in jih boš tam našel. Meni je knjiga zgorela, ko sem še delal. Torej ti trije niso prišli v Vetrinje in so bili vrnjeni sredi maja. S. S. P.S.: Omenjeni trije vrnjeni domobranci se res nahajajo v knjigi „Vetrinj-ska tragedija"; torej niso bili v Vetrinju in ne v omenjenih seznamih. Njih točni podatki so: Barbo Alojz, Kos Anton in Lužar Janez. VAŠI MRTVI Slavimir Batagelj — umrl Nepričakovano nas je zapustil v petek 27. aprila 19SJt bivši domobranec Slavimir Batagelj, ki je bil naslednji dan pokopan ob velikem spremstvu na pokopališče v Mcronu — Buenos Aires. Pokojni Batagelj je hitro spoznal krinko Osvobodilne fronte in je ■po šestih mesecih internacije v Gonarsu takoj vstopil v domobranske vrste ■k „politični policiji" in je bil kot tak dalj časa v Novem mestu. Po končani vojni je šel preko Vetrinja v begunska taborišča v Italij’ in je od tam emigrira] v Argentino. Tu se je poročil z gdč. Marjano Kovač in so imeli v družini sina Gregorja in hčerko Marušo. Že v Italiji je bil sodelavec in časnikar pri Zed. Slov. Po prihodu v Argentino je bil sprejet v uredniški odbor Svobodne Slovenije, a ob bolezni predsednika N. O. Miloša Stareta je prevzel urejevanje Sv. Slov. in po smrti Stareta je prevzel glavno uredništvo Sv. Slov. Z veseljem je opravljal delo pri urejevanju Sv. Slov., bil tihe in ponižne narave. Dragega „Batota“ 'kot slno ga imenovali bomo ohranili v dobrem spominu. Dopolnil je 64 let. Soprogi Marjani, sinu Gregorju in hčerki Maruši in vsemu ostalemu sorodstvu, naše globoko sožalje. $ Viktor Blatnik Zopet žalostna novica — 20. februarja 1984. je umrl naš soborec Viktor Blatnik. 22. februarja smo se od njega poslovili z molitvijo rožnega venca v pogrebnem zavodu. Tik ob glavi je stal prapor našega društva. Venec s slovensko trobojnico mu je bilo poslednje darilo soborcev. Naslednji dan smo ga pospremili k večnemu počitku na pokopališče vernih duš. Dopolnil je 74 let. Rojen je bil v Višnjah — fara Ambrus na Dolenjskem. Kot šofer je vozil domobranski rdeči križ. Begunska leta je preživel v Spittalu na Koroškem, leta 1949 pa je prišel v Cleveland, kjer je sedaj tudi umrl. — Tukaj zapušča ženo Rozalijo, sinove Viktorja, Franka in Dennisa ter hčerko Mary ter eno sestro. Doma v Jugoslaviji pa žalujejo za njim še trije bratje in dve sestri. Naj mu bo lahka ameriška zemlja! Vsem preostalim izrekamo iskreno sožalje! V Taboru štev. 3-4 — 84 smo se spomnili pok. Dr. Branka Pfeiferja, ki je umrl v Clevelandu. Naknadno smo prejeli njegovo sliko, ki jo danes prinašamo. Pripomniti hočemo še to; „Pfeiferjev oče je bil bivši žan-darmerijski major in je v istem činu služil v domobranski vojski kot intendant v oficirski odnosno podoficirski šoli v Mostah. ZAPISNIK o Setrti ocji preloodatvij Harojnegf odbora za Slovonijo, ki se Je vrSlln dne 6. uprlln 1945» na položaju. Zafietek ob 19*40 url. NavzoSli gg. predsednik, podprsdasdnlk In oba tajnika. Zaplanikar J» tajnik gV Dra*. Dnevni redi___ 1»- sprejem žaatnikov V olovenako narodno vojsko, 2'i- Imenovan Jp Sastnikov T do vensko narodno vojsko, 3. - povlianja Sastnikov 'in podSastnlkov, 4. - postavitve poveljnikov In Jtabov, 5. - raznoterosti. • —• — e — • — s K. 1 — Soglasno se sprejmejo v slovenoko narodno vojsko in dodelaj a) LJUBLJANSKI DIVIZIJI« 1.) v činu podporočnika« t. / /•. AžbS tlllnn, Av^^itin Jože, Ablln,Alojz, Aveer”Ivan,Bnbiiilc Ivan, Bole Ljson, Berrrgek'jožo,^BnJc^JsIčob, Bolk^^artin, Bast^S Alojzij, Bnurngartner^Jiio11 ja, Bruld^Alo^zLJi Bnblž StHnko.BuJj^i ^finislav, Cerar iRran, Cera?1.Franc, Cerovrffk Jože, Celesijjk Franc,Čekata Vilko černeti.BT^!ri vest er, Debev^, Franc, Drolc L^pold',' Debevc Alojzij, Dogam* Jože, BrplB^JoŽe, Elnspi^er Josip J ^Brzn^Žnlk Ivo, Frakelj Franc .Fric^Frnnc,'Fik>j,iil>in, Felioi jan^r. Jože, gorJup Ferdinand, Gros^{enrik, Gris^Franc^rdadplnik Franc,GuStin . Franc,Gorer^ Jože,Goriu/Anton,GoloMS^oŽe/ GomirAck Franc, GostifiIciril, Gregorjlc Alojzij, G?ilcJjlnvko^Vincenc^ Hafne^f^Stanko, Hren^Ludvik, ;IabJan,vFran