POROČILO O RAZVOJU 2015 Kazalo Kazalo.......................................................................................................................................2 Uvodna pojasnila ......................................................................................................................6 Glavne ugotovitve .....................................................................................................................7 Povzetek ...................................................................................................................................8 1 Makroekomski okvir .............................................................................................................11 1.1 Makroekonomska stabilnost in gospodarska rast...................................................................... 11 1.2. Stabilnost in kakovost javnih financ ......................................................................................... 18 1.3 Finanyni sistem in zadolaenost podjetniakega sektorja............................................................. 24 1.3.1 Razmere v finančnem sistemu in proces razdolževanja podjetniškega sektorja ................................. 24 1.3.2 Krepitev institucionalnega okvira za delovanje finančnega sistema in prestrukturiranje podjetij ......... 30 1.4 Izzivi ......................................................................................................................................... 31 2 Dejavniki konkurenynosti .....................................................................................................32 2.1 Konkurenynost podjetniakega sektorja ..................................................................................... 33 2.2 .loveaki kapital ........................................................................................................................ 40 2.3 Inovacijska sposobnost............................................................................................................. 43 2.4 Vloga draave in institucij ........................................................................................................... 47 2.4.1. Umik države iz gospodarstva .............................................................................................................. 49 2.4.2 Delovanje javne uprave in pravosodja.................................................................................................. 50 2.5 Izzivi ......................................................................................................................................... 53 3 Prebivalstvo in socialna draava............................................................................................54 3.1 Trg dela .................................................................................................................................... 55 3.2 Sistemi socialne zaayite in njihova dolgoroyna vzdranost ......................................................... 63 3.3 Kakovost aivljenja in socialna vkljuyenost................................................................................. 67 3.3.1 Materialni pogoji za življenje................................................................................................................. 67 3.3.2 Kakovost življenja ................................................................................................................................. 71 3.3.3 Socialna vključenost prebivalstva......................................................................................................... 75 3.4 Izzivi ......................................................................................................................................... 76 4 Okoljski, regionalni in prostorski razvoj ................................................................................77 4.1 Kakovost okolja in trajnost razvoja............................................................................................ 78 4.2 Skladnost regionalnega razvoja................................................................................................ 86 4.3 Trajnost gospodarjenja s prostorom ......................................................................................... 91 4.4 Izzivi ......................................................................................................................................... 94 Literatura.................................................................................................................................95 Priloga: Kazalniki razvoja Slovenije ......................................................................................102 1 Makroekonomski okvir .......................................................................................................103 1.1 Realna rast bruto domayega proizvoda .................................................................................. 105 1.2 Inflacija................................................................................................................................... 106 1.3 Playilnobilanyno ravnovesje ................................................................................................... 107 1.4 Bruto zunanji dolg................................................................................................................... 108 1.5 Ravnoteaje sektorja draava .................................................................................................... 109 1.6 Dolg sektorja draava............................................................................................................... 110 1.7 Donosnost 10-letnih draavnih obveznic .................................................................................. 111 1.8 Ekonomska struktura davkov in prispevkov ............................................................................ 112 1.9 Davki in prispevki za socialno varnost .................................................................................... 113 1.10 Izdatki sektorja draava po namenih....................................................................................... 114 1.11 Draavne pomoyi.................................................................................................................... 115 1.12 Subvencije sektorja draava................................................................................................... 116 1.13 Razvitost finanynega sistema ............................................................................................... 117 1.14 Razmerje med krediti in depoziti........................................................................................... 118 1.15 Nedonosne terjatve .............................................................................................................. 119 1.16 Zadolaenost podjetniakega sektorja...................................................................................... 120 2 Dejavniki konkurenynosti ...................................................................................................121 2.1 Bruto domayi proizvod na prebivalca ...................................................................................... 123 2.2 Produktivnost dela.................................................................................................................. 124 2.3 Trani delea.............................................................................................................................. 125 2.4 Stroaki dela na enoto proizvoda.............................................................................................. 126 2.5 Faktorska struktura izvoza blaga ............................................................................................ 127 2.6 Na znanju temeljeye trane storitve.......................................................................................... 128 2.7 Mreane dejavnosti .................................................................................................................. 129 2.8 Neposredne tuje investicije..................................................................................................... 130 2.9 Podjetniaka aktivnost.............................................................................................................. 131 2.10 Prebivalstvo s terciarno izobrazbo ........................................................................................ 132 2.11 Izdatki za izobraaevanje ....................................................................................................... 133 2.12 Vkljuyenost odraslih v vseaivljenjsko uyenje......................................................................... 134 2.13 Bruto domayi izdatki za raziskovalno-razvojno dejavnost ..................................................... 135 2.14 Inovacijska aktivnost podjetij................................................................................................. 136 2.15 Diplomanti naravoslovja in tehnike ....................................................................................... 137 2.16 Intelektualna lastnina............................................................................................................ 138 2.17 Uporaba interneta in e-storitev.............................................................................................. 139 2.18 Zaupanje v institucije ............................................................................................................ 140 3 Demografske spremembe in socialna draava ....................................................................141 3.1 Stopnja rodnosti ..................................................................................................................... 143 3.2 Selitveni prirast....................................................................................................................... 144 3.3 Priyakovano trajanje aivljenja ................................................................................................. 145 3.4 Koeficient starostne odvisnosti oz. sprememb v strukturi prebivalstva ...................................... 146 3.5 Stopnja delovne aktivnosti ...................................................................................................... 147 3.6 Stopnja brezposelnosti ........................................................................................................... 148 3.7 Stopnja dolgotrajne brezposelnosti......................................................................................... 149 3.8 Zayasne in delne zaposlitve ................................................................................................... 150 3.9 Minimalna playa ..................................................................................................................... 151 3.10 Mladi, ki niso zaposleni, niti niso vkljuyeni v izobraaevanje................................................... 152 3.11 Izdatki za socialno zaayito .................................................................................................... 153 3.12 Izdatki za zdravstvo .............................................................................................................. 154 3.13 Izdatki za dolgotrajno oskrbo ................................................................................................ 155 3.14 Izdatki za pokojnine .............................................................................................................. 156 3.15 Stopnja pokritosti brezposelnih z nadomestili za brezposelnosti ........................................... 157 3.16 Bruto prilagojeni razpoloaljivi dohodek na prebivalca............................................................ 158 3.17 Dohodkovna neenakost........................................................................................................ 159 3.18 Zadolaenost prebivalstva ...................................................................................................... 160 3.19 Zadovoljstvo z aivljenjem ...................................................................................................... 161 3.20 Leta zdravega aivljenja ......................................................................................................... 162 3.21 Delea prebivalstva z vsaj srednjeaolsko izobrazbo ............................................................... 163 3.22 Stopnja tveganja revayine..................................................................................................... 164 3.23 Materialna prikrajaanost........................................................................................................ 165 4 Okoljski, regionalni in prostorski razvoj ..............................................................................166 4.1 Emisije toplogrednih plinov ..................................................................................................... 168 4.2. Emisijsko intenzivne industrije ............................................................................................... 169 4.3 Energetska uyinkovitost.......................................................................................................... 170 4.4 Obnovljivi viri energije............................................................................................................. 171 4.5 Delea cestnega prometa v blagovnem prometu...................................................................... 172 4.6 Okoljski davki ......................................................................................................................... 173 4.7 Intenzivnost kmetovanja ......................................................................................................... 174 4.8 Intenzivnost poseka lesa ........................................................................................................ 175 4.9 Regionalne razlike v BDP na prebivalca ................................................................................. 176 4.10 Regionalne razlike v stopnji registrirane brezposelnosti........................................................ 177 Uvodna pojasnila Poročilo o razvoju je dokument, s katerim spremljamo uresničevanje strateških razvojnih usmeritev Slovenije na področju gospodarskega, družbenega in okoljskega razvoja. Strateaki razvojni okvir Slovenije je bil zayrtan v Strategiji razvoja Slovenije, ki jo je Vlada RS sprejela za obdobje 2005±2013. Na ravni EU pa so kljuyne razvojne usmeritve in cilji, katerim je zavezana tudi Slovenija, opredeljeni v strategiji EU2020. Draave morajo izpolnjevati tudi doloyila v okviru pakta stabilnosti in rasti ter mehanizma odkrivanja preseanih neravnoteaij. Slovenija se je (podobno kot celotna EU) s krizo precej oddaljila od atevilnih strateakih ciljev, po letu 2008 pa je sledila predvsem usmeritvi izhoda iz krize. V yasu priprave nove Strategije razvoja Slovenije Poroyilo o razvoju 2015 prikazuje izhodiayno stanje in prihodnje razvojne izzive Slovenije v luyi zagotavljanja makroekonomske stabilnosti, dolgoroyne vzdranosti gospodarskega, druabenega in okoljskega razvoja ter uresniyevanja mednarodnih zavez draave. Analiza Poročila temelji na izbranih kazalnikih razvoja, pri čemer so podrobneje obravnavana področja, ki predstavljajo razvojni izziv za Slovenijo. Pri analizi smo uporabili uradne podatke domayih in tujih institucij, objavljene do zayetka aprila 2015. Letoanje poroyilo tako prikazuje pregled gibanj do leta 2014 oziroma do zadnjega leta, za katero so podatki razpoloaljivi. Na podroyjih, kjer zaradi pomanjkanja podatkov ni ustreznih kazalnikov, smo se oprli tudi na druge vire, predvsem na ustrezne raziskave domayih in tujih institucij ter poroyila o izvajanju podroynih strategij in programov. V analizah smo Slovenijo veyinoma primerjali s ylanicami EU. Kjer podatka za celotno EU ni bilo, smo za primerjave uporabili povpreyje draav EU z razpoloaljivimi podatki. Slovenijo ponekod primerjamo tudi s ylanicami OECD, najpogosteje s povpreyjem enaindvajsetih draav EU, ki so ylanice OECD. Kadar v tekstu uporabljamo izraz evropsko povpreyje ali povpreyje EU, mislimo na skupino draav EU-28, ko govorimo o novih ylanicah EU, pa je mialjena skupina draav EU-13, ki se je EU pridruaila v airitvah po letu 2004 (oz. EU-12 brez Hrvaake). Poročilo je razdeljeno na dva dela. V osrednjem delu smo predstavlili sintezne ugotovitve analize, v prilogi pa sledijo podrobnejai prikazi posameznih kazalnikov razvoja. Vsebino smo razvrstili v atiri vsebinske sklope: makroekonomski okvir, dejavniki konkurenynosti, demografske spremembe in socialna draava ter okoljski, regionalni in prostorski razvoj. Glavne ugotovitve V Sloveniji je v letu 2014 prišlo do pozitivnih premikov na področju gospodarskega razvoja, ustavilo se je poslabševanje materialnega položaja prebivalstva, obremenjevanje okolja pa se je v krizi zmanjšalo predvsem pod vplivom šibke gospodarske aktivnosti. Poroyilo spremlja napredek in strukturne premike na podroyju gospodarskega, druabenega in okoljskega razvoja. Slovenija se je z izbruhom krize sooyila z moynim zmanjaanjem gospodarske aktivnosti in precejanjim poslabaanjem materialne blaginje prebivalstva, ki je bilo zaradi nakopiyenih strukturnih slabosti izrazitejae kot v povpreyju v EU. Napredek pri reformah v zadnjih letih ter zayetek procesov sanacije banynega sistema, prestrukturiranja in privatizacije podjetij so ob sploano boljaih razmerah v evrskem obmoyju pripomogli k precejanjemu izboljaanju pogojev zadolaevanja draave na mednarodnih finanynih trgih. To je v letu 2014 skupaj z oaivljanjem gospodarske aktivnosti v mednarodnem okolju, draavnimi investicijami in izboljaanjem konkurenynosti pripomoglo k okrevanju gospodarstva. Izboljaale so se tudi razmere na trgu dela, kar je zajezilo nadaljnje poslabaanje materialnega poloaaja prebivalstva. Kazalniki kakovosti aivljenja in neenakosti so ohranili razmeroma ugodne vrednosti, izvedena pokojninska reforma pa je korak k izboljaanju vzdranosti sistema. Od zayetka krize so se zmanjaali tudi pritiski na okolje, kar pa je bilo v veyji meri posledica upada gospodarske aktivnosti kot trajnejaih sprememb za uyinkovitejao rabo energije in surovin. Za trajnejšo gospodarsko rast in vzdržno dohitevanje razvitejših držav ter ohranjanje kakovosti življenja in okolja bodo nujne še korenitejše strukturne prilagoditve. Slovenija se uvraya med draave EU z najveyjim poslabaanjem relativne gospodarske razvitosti v yasu krize, razvojno dohitevanje pa bo mogoye le s trajnejaim izboljaanjem konkurenynosti gospodarstva. S krizo je prialo tudi do poslabaanja makroekonomskih ravnoteaij, ki se le postopno izboljaujejo. Javnofinanyni primanjkljaj se poyasi zniauje, kakovost in vzdranost konsolidacije pa slabi preteana zayasnost ukrepov. Javni dolg je ae presegel mejno vrednost v okviru koordinacije fiskalnih politik na ravni EU. Banyni sistem, kjer poteka intenziven proces sanacije, podjetjem ae ne zagotavlja potrebnih finanynih virov za hitrejao rast. Vzpostavitev stabilnega makroekonomskega okvira in zagotovitev virov financiranja so ob dokonyanju procesa prestrukturiranja in privatizacije podjetij pomembni temelji za nadaljnjo krepitev konkurenynosti gospodarstva. Ta se je v zadnjih letih precej izboljaala, vendar so pozitivna gibanja ae premalo temeljila na poveyanju dodane vrednosti. Izboljaanje konkurenynosti z veyjo uporabo znanja za dvig dodane vrednosti gospodarstva je kljuyno tudi za ustvarjanje kakovostnih delovnih mest in izboljaanje razmer na trgu dela. Zmanjaanje zaposlenosti in poveyanje brezposelnosti je namrey v krizi vplivalo na precejanje poslabaanje materialnih pogojev za aivljenje in socialne vkljuyenosti prebivalstva. Poleg tega blaginjo vse bolj ogroaajo tudi staranju prebivalstva neprilagojeni sistemi socialne zaayite. Okoljski razvoj pa zaznamuje relativno visoka energetska in emisijska intenzivnost gospodarstva, ki bi ob hitrejai gospodarski rasti lahko ogrozila doseganje dolgoroynejaih ciljev na tem podroyju. Prednostna področja ukrepanja morajo biti usmerjena v: . oblikovanje srednjeroynega razvojnega okvira ter izboljaanje uyinkovitosti draave in njenih institucij za sprejemanje razvojnih odloyitev in njihovo izvedbo . dvig dodane vrednosti gospodarstva in ustvarjanje kakovostnih delovnih mest z izboljaanjem inovacijske sposobnosti podjetij, prilagoditvijo yloveakega kapitala potrebam konkurenynejaega gospodarstva in zagotavljanjem spodbudnega okolja za poslovanje podjetij . vzpostavitev sistema uyinkovitega upravljanja z draavnim premoaenjem, vkljuyno z nadaljnjo privatizacijo podjetij v draavni lasti . vzdrano uravnoteaenje javnih financ s poudarkom na trajnejaih ukrepih za zniaanje odhodkov . prilagoditev sistemov socialne zaayite dolgoaivi druabi ter razmerja med javnimi in zasebnimi viri financiranja za zagotovitev kakovostnih javnih storitev in javnofinanyne stabilnosti na daljai rok . uspeano dokonyanje sanacije banynega sistema, celovito prestrukturiranje podjetij in poveyevanje obsega lastniakega kapitala ter razvoj nebanynih segmentov finanynega sistema . nadaljnje poveyanje uyinkovitosti trga dela, zlasti na podroyju realokacije delovne sile in fleksibilnosti play, izboljaanje prehoda mladih iz izobraaevanja na trg dela ter poveyanje stopnje delovne aktivnosti starejaih . zmanjaanje pritiskov na okolje z bolj uyinkovito rabo energije in surovin, kljuyen je prehod na bolj trajnostno mobilnost. Povzetek V Sloveniji je v letu 2014 prišlo do pozitivnih premikov na področju gospodarskega razvoja, ustavilo se je poslabševanje materialnega položaja prebivalstva, obremenjevanje okolja pa se je v krizi zmanjšalo predvsem pod vplivom šibke gospodarske aktivnosti. Moyno zmanjaanje bruto domayega proizvoda med krizo je poglobilo razvojni zaostanek Slovenije za povpreyjem EU in nas oddaljilo od ciljev druabenega razvoja glede doseganja visoke stopnje zaposlenosti in zmanjaanja socialne izkljuyenosti. Sprejete reforme in ukrepi za stabilizacijo makroekonomskih razmer v zadnjih letih so ob sploanem izboljaanju razmer v mednarodnem okolju in veyji konkurenynosti izvoznikov pripomogli k postopnemu izboljaevanju gospodarskih razmer, kar je zajezilo tudi nadaljnje poslabaanje materialnega poloaaja prebivalstva. Ob napredku v zadnjem obdobju pa so za trajnejao gospodarsko rast in vzdrano ohranjanje blaginje prebivalstva potrebne ae korenitejae strukturne prilagoditve. To velja tudi za podroyje okolja. Pritiski nanj so se med krizo sicer precej zmanjaali, a je bilo to v veyji meri posledica upada gospodarske aktivnosti kot trajnejaih premikov za uyinkovitejao rabo energije in surovin. Slovenija po globokem upadu bruto domačega proizvoda in povečanju razvojnega zaostanka za povprečjem EU v zadnjem obdobju postopno odpravlja nakopičena makroekonomska neravnotežja. Zmanjaanje gospodarske aktivnosti je bilo v Sloveniji zaradi nakopiyenih strukturnih slabosti izrazitejae kot v povpreyju v EU. Bruto domayi proizvod na prebivalca v standardih kupne moyi se je od zayetka krize zniaal z 89 % na 82 % povpreyja EU, kar je enako relativni razvitosti Slovenije v letu 2002. Pri tem so se ob veyjem upadu gospodarske aktivnosti v ekonomsko razvitejaih regijah razlike med regijami zmanjaale. Napredek pri reformah v zadnjih letih (pokojninski sistem in trg dela) ter zayetek procesov sanacije banynega sistema, prestrukturiranja in privatizacije podjetij so ob sploano boljaih razmerah v evrskem obmoyju pripomogli k precejanjemu izboljaanju pogojev zadolaevanja draave na mednarodnih finanynih trgih. To je skupaj z oaivljanjem gospodarske aktivnosti v mednarodnem okolju, znatno viajimi draavnimi investicijami in izboljaanjem konkurenynosti pripomoglo k okrevanju gospodarstva v letu 2014. Gospodarska rast je bila tako prviy od zayetka krize viaja kot v povpreyju EU. Javnofinančna konsolidacija ostaja v središču ekonomskih politik za vzpostavitev stabilnega makroekonomskega okvira. Javnofinanyni primanjkljaj se zniauje poyasi, od zayetka krize se je skokovito poveyal tudi javni dolg. Stanje v javnih financah je v veliki meri posledica nakopiyenih strukturnih slabosti iz obdobja pred krizo, kot so nezadostna prilagoditev sistemov socialne zaayite (zlasti pokojninskega) demografskim spremembam, premalo uyinkovitega upravljanja z draavnim premoaenjem, pa tudi nekaterih neizkoriayenih moanosti za razairitev davynih osnov in uyinkovitejae pobiranje davkov, kjer je aele v zadnjem obdobju prialo do premikov. Ob teh strukturnih slabostih je izvajanje konsolidacije v krizi temeljilo predvsem na zayasnih in interventnih ukrepih. To pa se v zadnjem obdobju kaae kot vse veyji problem, saj bi njihova sprostitev ob odsotnosti drugih sistemskih ukrepov lahko moyno poslabaala javnofinanyni poloaaj draave. Negativni uyinki interventnih in linearnih ukrepov se poleg tega vse bolj kaaejo tudi pri zagotavljanju javnih storitev na atevilnih podroyjih. Od zayetka krize so se zaradi hitre rasti javnega dolga moyno poveyali tudi izdatki za obresti. Vse to opozarja na potrebo po oblikovanju strukturnih ukrepov, ki bodo imeli trajnejai uyinek zlasti na odhodkovni strani javnih financ. Ti naj bi zajemali zlasti reformo sistemov socialne zaayite, nadaljnjo racionalizacijo in poveyanje uyinkovitosti javnega sektorja, izboljaanje upravljanja z draavnim premoaenjem ter dopolnitev virov financiranja javnih storitev. Z začetkom sanacije bank in privatizacije so bili narejeni prvi koraki v smeri nujnega prestrukturiranja bančnega in podjetniškega sektorja, finančni viri za podjetja pa tudi zaradi njihove zadolženosti ostajajo precej omejeni. Ob visoki odvisnosti od tujih virov financiranja in neuyinkoviti alokaciji kreditov so se poslabaane gospodarske razmere v krizi odrazile v poruaenju stabilnosti banynega sistema. Konec leta 2013 je draava zato zayela proces njegove sanacije, ki vkljuyuje dokapitalizacijo draavnih bank in prenos slabih terjatev na Druabo za upravljanje terjatev bank. Razmere v banynem sektorju se od zayetka sanacije postopno izboljaujejo, krepi se zaupanje v banyni sistem, v letu 2014 se je zmanjaal tudi obseg nedonosnih terjatev. Kljub temu kreditiranje podjetij po vey kot letu od zayetka sanacije ostaja nezadostno. To je ob manjai pripravljenosti bank za sprejemanje tveganj kot pred krizo povezano tudi z zadolaenostjo podjetniakega sektorja, ki se sicer zmanjauje, intenzivno zlasti od leta 2012. Za zagotovitev finanyne stabilnosti je torej kljuyna uyinkovita izvedba prestrukturiranja in privatizacije podjetniakega in banynega sektorja. Draava je v letu 2014 s ciljem pospeaiti te procese nadgradila institucionalni okvir (spremembe insolvenyne zakonodaje, sporazumi za prestrukturiranje podjetij in ustanovitev delovne skupine za koordinacijo prestrukturiranja, novelirana zakonodaja za upravljanje z draavnim premoaenjem). Izvedene so bile tudi prve privatizacije, vendar predvidena prodaja podjetij v draavni lasti zaostaja za sprejeto yasovnico. S ponovnim zagonom privatizacije se je v letu 2014 okrepil tudi priliv neposrednih tujih investicij. Nadaljnje poveyanje tujih vlaganj je dobrodoalo, saj bi podjetniaki sektor z njimi pridobil ne le nujna finanyna sredstva za razvojne investicije, ampak tudi nova znanja, tehnologije in dostop na nove trge. Kljub kryenju banynega sektorja ostajajo drugi deli slovenskega finanynega sistema, ki bi lahko prispevali k financiranju gospodarstva, precej nerazviti. Konkurenčnost gospodarstva se po precejšnjem poslabšanju ob začetku krize približuje predkriznim ravnem, za trajnejši napredek pa bo treba povečati ustvarjeno dodano vrednost. Poslabaanje stroakovne konkurenynosti slovenskega gospodarstva v prvih letih krize je izviralo iz rasti stroakov dela ob moynem upadu gospodarske aktivnosti, poviaali pa so se tudi drugi vhodni stroaki. To je skupaj s premalo konkurenyno sestavo slovenskega izvoza privedlo do precejanjega poslabaanja poloaaja Slovenije na tujih trgih. V zadnjem obdobju se konkurenynost izboljauje. Trani delea Slovenije na trgih najpomembnejaih trgovinskih partneric in stroakovna konkurenynost menjalnega sektorja sta se v letu 2014 pribliaala predkrizni ravni, od zayetka krize se je izboljaala tudi sestava izvoza. Problem pa ostaja v mednarodnem merilu nizka dodana vrednost (na zaposlenega), ki je podlaga za veyji izvoz in vkljuyevanje v globalne verige vrednosti s proizvodi in storitvami viajega cenovnega razreda. Ob zagotovitvi dostopa do finanynih virov, kar bi omogoyilo poveyanje razvojnih vlaganj, prednostna podroyja delovanja za poveyanje dodane vrednosti vkljuyujejo izboljaanje inovacijske sposobnosti gospodarstva in yloveakega kapitala. Konkurenynost pa je treba okrepiti tudi z vzpostavitvijo spodbudnega okolja za nastanek in rast podjetij. Slovenija je v zadnjih letih napredovala zlasti pri enostavnosti ustanavljanja podjetij, izboljauje se tudi podporno okolje za ustanavljanje zagonskih podjetij, precejanja ovira poslovanju pa ostaja pretirana birokracija, predvsem dolgotrajnost postopkov za pridobivanje razliynih dovoljenj. Vlaganja v neoprijemljivi kapital so relativno visoka, izziv pa je njihova učinkovitejša uporaba za dvig dodane vrednosti gospodarstva. Slovenija v mednarodnem merilu relativno veliko vlaga v razvojno-raziskovalno dejavnost, visoki so tudi javni izdatki za izobraaevanje. âtevilo raziskovalcev v poslovnem sektorju se je v preteklih letih precej poveyalo. Izboljauje se tudi izobrazbena struktura prebivalstva, delea terciarno izobraaenih odraslih je v letu 2014 presegel povpreyje EU. Kljub temu pa inovacijska aktivnost podjetij, zlasti majhnih, ostaja nizka in se je v obdobju krize ae nekoliko zmanjaala. Tudi pri patentni zaayiti je Slovenija v obdobju krize nazadovala, hitro pa napreduje pri blagovnih znamkah in prehiteva povpreyje EU. Uporaba terciarno izobraaenih kadrov v zasebnem sektorju je skromna, kar omejuje njihov prispevek k poveyanju dodane vrednosti. Omenjena gibanja kaaejo na potrebo po veyji uyinkovitosti razvojno-raziskovalnih vlaganj in boljai prilagojenosti izobraaevanja potrebam konkurenynejaega gospodarstva. Instrumenti podpore morajo biti v veyji meri usmerjeni v soustvarjanje znanja med raziskovalnimi in visokoaolskimi institucijami ter podjetji in trano izkoriayanje teh znanj. Izziv predstavlja tudi ohranitev ustreznega obsega vlaganj v neoprijemljivi kapital, ki so bila v primeru razvojno-raziskovalne dejavnosti v zadnjih letih v veliki meri podprta s sredstvi EU. Na podroyju terciarnega izobraaevanja pa je potreben razmislek o ustrezni kombinaciji javnih in zasebnih izdatkov za podporo veyji kakovosti in uyinkovitosti atudija. Poslabševanje materialnega položaja prebivalstva se je v letu 2014 ustavilo, kazalniki neenakosti in kakovosti življenja pa so ostali razmeroma ugodni. Na zmanjaanje razpoloaljivega dohodka gospodinjstev v krizi in s tem materialnih pogojev za aivljenje je vplival moyan upad zaposlenosti, v letih 2012 in 2013 pa tudi play in socialnih prejemkov. Z izboljaanjem razmer na trgu dela in obnovitvijo rasti play pa se je v letu 2014 poslabaevanje razmer ustavilo. S poslabaanjem materialnega poloaaja se je v yasu krize poveyalo tudi tveganje socialne izkljuyenosti prebivalstva. Zviaali so se stopnja tveganja revayine, stopnja teake materialne prikrajaanosti in delea oseb z zelo nizko delovno intenzivnostjo. Kljub temu stopnja socialne izkljuyenosti ostaja niaja kot v povpreyju v EU. Relativno nizka ostaja tudi dohodkovna neenakost. Ta se je v obdobju krize sicer nekoliko poveyala, playna neenakost pa se je ae zmanjaala. Veyina kazalnikov kakovosti aivljenja ne kaae veyjega poslabaanja v obdobju krize, so pa gibanja v zadnjih letih preteano manj ugodna kot ob zayetku krize. Sintezni kazalniki zdravja (priyakovana leta aivljenja in leta zdravega aivljenja) so se od zayetka krize izboljaali, relativno manj ugodno pa je stanje glede aivljenjskega sloga (tobak, alkohol). Dostopnost do zdravstva in aolstva se ni bistveno poslabaala, vendar se problemi kaaejo zlasti v zdravstvu, zaostaja pa tudi razvoj storitev dolgotrajne oskrbe. Ocena zadovoljstva z aivljenjem se je v krizi zmanjaala, a ostaja viaja kot v povpreyju EU. Staranje prebivalstva in zmanjšanje zaposlenosti je ob prepočasnih sistemskih prilagoditvah povečalo težave pri financiranju sistemov socialne zaščite. VSloveniji sistemi socialne zaayite temeljijo preteano na javnih socialnih zavarovanjih, katerih glavni vir prihodka so prispevki iz dela. Zaradi upada zaposlenosti in play ter naraayajoyih potreb starajoyega prebivalstva se je v kriznih letih pokazala vse veyja nevzdranost pokojninskega in zdravstvenega sistema ter neustreznost financiranja dolgotrajne oskrbe. Poveyuje se prorayunski transfer v blagajno ZPIZ, ki predstavlja vse veyji problem za vzdranost javnih financ, v letu 2013 uveljavljena pokojninska reforma pa ne zagotavlja dolgoroyne vzdranosti sistema. V zdravstvu so bili v obdobju krize sprejeti predvsem varyevalni ukrepi, ki pa ne reaujejo problema vzdranosti sistema v daljaem obdobju. Razvoj dolgotrajne oskrbe je v zadnjih letih zastal. Na podroyju socialnih transferjev se je v letu 2012 zayela izvajati reforma, ki je bila usmerjena v veyjo ciljanost transferjev, ni pa bistveno spremenila ravni izdatkov. Mednarodne primerjave kaaejo, da je v Sloveniji nadpovpreyno visok delea storitev na omenjenih podroyjih financiran iz javnih sredstev, zato je za poveyanje njihove kakovosti in zagotavljanje vzdranosti financiranja treba vzpostaviti sistemski okvir, ki bo omogoyil hitrejai razvoj ponudbe zasebnih izvajalcev javnih storitev. Obremenjevanje okolja se je z nižjo gospodarsko aktivnostjo umirilo, potrebno pa je nadaljnje ukrepanje za trajnejše zmanjšanje pritiskov na okolje tudi ob oživitvi gospodarske rasti. Izpusti toplogrednih plinov so se tudi v letu 2013 (zadnji podatki) zniaali predvsem zaradi padca gospodarske aktivnosti. Ob niajem povpraaevanju po energentih se je delea rabe obnovljivih virov energije poveyeval. Nadaljevanje teh ugodnih gibanj in tudi zajezitev stroakov gradnje novih zmogljivosti pa bosta ob ponovni oaivitvi gospodarske aktivnosti moyno odvisna od uyinkovitejae rabe energije. Prihranek energije med krizo je bil namrey predvsem posledica padca gospodarske aktivnosti, na kar kaaejo neugodna gibanja na podroyju energetske intenzivnosti gospodarstva, to je v porabi energije na enoto BDP. Ta je v mednarodnem merilu visoka zlasti zaradi obseane rabe goriv v prometu, na kar vpliva tudi visok tranzitni promet skozi Slovenijo in s troaarinsko politiko zagotovljeni ugodni konkurenyni pogoji. Ugodnejaa gibanja so v predelovalnih dejavnostih, kjer se je v daljaem obdobju energetska intenzivnost zniaala celo bolj kot v povpreyju v EU, vendar pa se ti trendi v zadnjih dveh letih niso nadaljevali. Hkrati pa na izvozno konkurenynost predelovalnih dejavnosti negativno vpliva relativno nizka uyinkovitost rabe surovin. Vpliv okoljskih davkov na konkurenynost gospodarstva ostaja razmeroma majhen, veyina okoljskih davkov pa bremeni gospodinjstva. Koliyina nastalih odpadkov se je po veyletnem zmanjaevanju v letu 2013 ponovno nekoliko poveyala, izziv je predvsem njihova ponovna uporaba. Pri ravnanju s komunalnimi odpadki pa je bilo v zadnjih letih zaznati precejanje izboljaanje v smeri njihovega manjaega odlaganja. Izboljšanje učinkovitosti države in njenih institucij bi pomembno pripomoglo k izvedbi razvojno naravnanih sprememb za stabilnejšo in k povečanju blaginje usmerjeno gospodarsko rast. Slovenija je od zayetka krize precej nazadovala na mednarodnih lestvicah institucionalne konkurenynosti, zaupanje prebivalstva in podjetij v politiko, draavo in njene institucije pa je med najniajimi v EU. V zadnjih letih je bil doseaen pomemben napredek na posameznih podroyjih delovanja draave, npr. pri zmanjaanju administrativnih ovir in sive ekonomije ter izboljaanju insolvenyne zakonodaje, sprejete so bile tudi ustavne spremembe na podroyju fiskalne politike in referendumske zakonodaje. Hitrejae prilagajanje gospodarstva in druabe spremenjenim razmeram pa ae vrsto let omejuje premajhna uyinkovitost draave in njenih institucij za sprejemanje in izvedbo kljuynih razvojnih odloyitev. Odsotnost srednjeroynega razvojnega okvira, ki bi opredelil prednostna podroyja razvoja in njihovo izvajanje, tako v zadnjem obdobju vse bolj ovira celovito in konsistentno nayrtovanje strukturnih sprememb. Strateake odloyitve o razvojnih usmeritvah pa so kljuyne ne le za ustrezno oblikovanje domayih razvojnih politik, ampak tudi za uyinkovito yrpanje evropskih sredstev, ki lahko pomembno podprejo razvoj Slovenije. 1 Makroekomski okvir Od začetka gospodarske krize je ob globokem upadu bruto domačega proizvoda prišlo do poslabšanja makroekonomskih ravnovesij, ki se na številnih področjih ohranjajo ali le postopno izboljšujejo. Javnofinančni primanjkljaj ostaja relativno visok. Zaradi razdolževanja zasebnega sektorja pa se na drugi strani povečuje presežek varčevanja nad investicijami. Bančni sistem, kjer poteka intenziven proces sanacije, podjetjem še ne zagotavlja potrebnih finančnih virov za hitrejšo rast. Razmere so se v letu 2014 postopno začele izboljševati, ostajajo pa številni izzivi pri zagotavljanju vzdržnejše gospodarske rasti, konsolidacije javnih financ in oblikovanja stabilnega celotnega finančnega sistema. 1.1 Makroekonomska stabilnost in gospodarska rast Globoka recesija leta 2009 in ponovni upad gospodarske aktivnosti v letih 2012 in 2013 po kratkotrajnem šibkem okrevanju sta ob omejenih finančnih virih vplivala na porušenje nekaterih ključnih makroekonomskih razmerij in znatno izgubo delovnih mest. Ob močnem upadu domače potrošnje in razdolževanju podjetij se je primanjkljaj tekočega računa prevesil v presežek, ki v zadnjih letih narašča. Šibka gospodarska aktivnost in padec cen surovin na mednarodnih trgih sta vplivala na znatno umirjanje inflacije oziroma deflacijo na nekaterih segmentih. V letu 2014 je prišlo do okrevanja gospodarske aktivnosti, spodbujenega z izvozom in državnimi investicijami. Vendar ohranjanje ali le postopno izboljševanje nekaterih ključnih neravnovesij hkrati opozarja, da je to šele prvi korak k doseganju makroekonomske stabilnosti, ki je ključni pogoj za nadaljnjo vzdržno gospodarsko rast. Bruto domači proizvod (BDP) je po dveh letih upadanja v letu 2014 beležil najvišjo rast po začetku krize (2,6 %), predvsem zaradi krepitve rasti izvoza; prvič po letu 2008 se je povečala tudi domača potrošnja. Okrevanje v letu 2014 povezujemo z izboljaanjem razmer v mednarodnem okolju in na finanynih trgih, izboljaevanjem konkurenynosti izvoznikov ter ukrepi domaye ekonomske politike, zlasti s sanacijo banynega sistema in okrepljeno investicijsko aktivnostjo draave. Izvoz, zlasti tehnoloako zahtevnejaih proizvodov, je sicer okreval ae kmalu po globokem upadu ob izbruhu krize, nato se je rast upoyasnila. Ponovno je zayel naraayati v letu 2013, spodbujen tudi z izboljaanjem konkurenynosti menjalnega sektorja, v letu 2014 se je njegova rast ae pospeaila, deloma tudi zaradi nekaterih enkratnih izvoznih poslov. Kot glavni dejavnik gospodarske rasti od leta 2010 je izvoz tudi edini agregat potroanje, ki presega raven iz leta 2008. Domaya potroanja se je vse do lani zniaevala, predvsem zaradi moynega upada investicij v celotnem obdobju. V letih 2012 in 2013 je bil opazen tudi vpliv globokega upada zasebne potroanje. V letu 2014 pa so se investicije opazno poveyale, zlasti v javno infrastrukturo, v povezavi s pospeaenim yrpanjem sredstev EU pred iztekom prejanje finanyne perspektive. Tudi pri zasebnih investicijah v stroje in opremo so bili v letu 2014 opazni nekateri pozitivni trendi, ki jih povezujemo z visoko izkoriayenostjo proizvodnih zmogljivosti in manj omejenim dostopom do virov financiranja. Negativno pa ostaja gibanje stanovanjskih investicij, ki so tudi glavni razlog, da skupne investicije med vsem agregati najbolj zaostajajo za predkrizno ravnjo. Okrevanje zasebne potroanje v letu 2014 je bilo sicer skromno, povezano pa je bilo predvsem z ugodnejaimi gibanji na trgu dela, izboljaalo se je tudi razpoloaenje potroanikov. Draavna potroanja se je v letu 2014 zaradi nadaljevanja javnofinanyne konsolidacije zmanjaala ae yetrto leto zapored. Kljub relativno visoki rasti BDP v letu 2014 pa Slovenija ostaja v skupini draav z najveyjim padcem gospodarske aktivnosti v yasu krize. V povpreyju EU je bil BDP v tem letu ae pribliano na ravni 2008, v Sloveniji pa je bil zaostanek za predkrizno ravnjo 7,1-odstoten (vey le v Gryiji, na Hrvaakem, Cipru in v Italiji). Slika 1: Bruto domači proizvod, izvoz in bruto investicije v osnovna sredstva, Slovenija in EU Vir: SI±STAT podatkovni portal ± Nacionalni rayuni, 2015; Eurostat Portal Page ± Economy and finance, 2015. Zmožnost za višjo gospodarsko rast v srednjeročnem obdobju je brez korenitejših strukturnih sprememb zelo skromna. Ocena potencialne rasti BDP1 je bila pred krizo med 3 % in 4 %, z zayetkom krize pa se je moyno zniaala, kar je v veliki meri posledica strukture pretekle gospodarske rasti, nezadostnih sprememb za poveyanje odpornosti slovenskega gospodarstva na aoke v letih pred krizo in neustreznega ukrepanja v krizi. Zadnje ocene kaaejo rast okoli 1 % in nato le postopno krepitev do 2 % proti koncu desetletja.2 Za dvig potencialne rasti vsaj do podobnih ravni kot v predkriznem obdobju je kljuyen veyji prispevek kapitala in tudi skupne faktorske produktivnosti. Za viaje investicije (in s tem viaji prispevek kapitala k potencialni rasti) pa bo, glede na relativno visoko zadolaenost slovenskih podjetij in nadaljnje potrebe po razdolaevanju, potrebno predvsem vey lastniakega kapitala, tudi v obliki tujih neposrednih naloab, kar zahteva spremembe v airaem ekonomskem okolju, ki bodo spodbujale veyjo angaairanost lastniakega kapitala za investicije v Sloveniji. Izboljšanje gospodarskih gibanj v letu 2014 je vplivalo tudi na pozitiven obrat na trgu dela.3 Okrevanje gospodarske aktivnosti je omogoyilo veyje ustvarjanje novih delovnih mest. Zaposlenost se je tako v letu 2014, prviy po letu 2008, poviaala (za 0,7 %). âtevilo delovno aktivnih se je zayelo skromno poviaevati ae v drugi polovici leta 2013,4 na zayetku leta 2014 pa se je rast okrepila. V letu 2014 se je tako poveyalo v veyini dejavnosti zasebnega sektorja, najviaje pa je bilo v doloyenih dejavnostih tranih storitev, zlasti v zaposlovalnih (za 60,3 %), ki se ukvarjajo s posredovanjem delovne sile, kar nakazuje na ae vedno prisotno previdnost pri novem zaposlovanju s strani podjetij. Po upoyasnitvi rasti v krizi in dveh letih nominalne stagnacije se je v letu 2014 zviaala tudi povpreyna bruto playa na zaposlenega (1,1 %). V zasebnem sektorju se je skromna rast iz preteklih dveh letih nekoliko pospeaila (s pribliano pol odstotka na 1,4 %), skupaj s poveyanim obsegom izrednih in nadurnih izplayil play, ni pa presegla rasti produktivnosti. Playe so se v povpreyju poveyale zlasti v industriji, kar kaae na oblikovanje trdnejae osnove in zmoanosti podjetij za nadaljnjo rast. Po padcih v predhodnih dveh letih je bila lani nekoliko viaja tudi povpreyna playa v javnem sektorju (0,9 %). K temu sta prispevala predvsem zayetek izplayil zadraanih napredovanj in iztek uyinka zadnjih varyevalnih 1 Gre za potencialni bruto domayi proizvod (in njegovo rast) z makroekonomskega vidika. Potencialni proizvod tako ne pomeni maksimalne moane proizvodnje v neki ekonomiji, ampak gre za obseg proizvodnje, ki ga gospodarstvo lahko doseae brez inflacijskih pritiskov. To tudi pomeni, da je proizvod pogosto nad potencialno vrednostjo v makroekonomskem smislu. 2 Izrayuni potencialne rasti z metodo produkcijske funkcije, pri yemer je za obdobje od leta 2014 upoatevana Pomladanska napoved gospodarskih gibanj 2015 (marec 2015). Cikliyna komponenta skupne faktorske produktivnosti je ocenjena z uporabo serije izkoriayenosti kapacitet v bivariatnem modelu neopazljivih komponent. NAWRU je ocenjena z metodo novo-keynezianske Philipsove krivulje, ki domneva negativno povezavo med cikliyno brezposelnostjo in priyakovano rastjo realnih stroakov dela na enoto proizvoda. 3 Vey o gibanjih na trgu dela v poglavju 3.1. 4 Kljub skromni rast tekom leta 2013 je bila rast zaposlenosti v povpreyju leta negativna, zlasti zaradi nizke osnove s konca leta 2012. ukrepov iz sredine leta 20135 v sektorju draava, nadaljevala se je tudi rast play v javnih druabah. Ukrepi na podroyju play javnih usluabencev so bili od leta 2009 sicer zgolj interventni in so temeljili na linearnem ali progresivnem pristopu, kar je prispevalo k oblikovanju precej nestimulativnega playnega okolja v sektorju draava (glej poglavje 3.1.). Ob izrazitem znižanju cen surovin in kljub okrevanju še vedno šibkem domačem povpraševanju se je inflacija v letu 2014 še znižala (0,2 %). Na dezinflacijska oz. deflacijska gibanja v zadnjih dveh letih pomembno vplivajo zunanji dejavniki (cene nafte in surovin), po naai oceni pa delno tudi proces notranjega prilagajanja relativnih cen, ki se odraaa v zniaevanju stroakov dela na enoto proizvoda, poleg tega pa tudi aibko domaye povpraaevanje. Na nadaljnje zniaanje inflacije v letu 2014 so izraziteje vplivale niaje cene energentov ob obyutnem zniaanju cen surovin na mednarodnih trgih v drugi polovici leta.6 Nekoliko so se zniaale tudi cene hrane. Prispevek obeh skupin je bil v 2014 tako negativen (-0,8 o. t.), v povpreyju predhodnih petih let pa je znaaal 1,4 o. t. Na zniaanje inflacije v zadnjih dveh letih vpliva tudi gibanje cen veyine ostalega blaga (predvsem trajnih in poltrajnih dobrin). Prispevek cen storitev se je v letu 2014 zaradi vpliva nekaterih enkratnih dejavnikov ob koncu leta okrepil, sicer pa je bila rast cen storitev na podobni ravni kot leta 2013. Ob takanih gibanjih cen se poveyuje delea proizvodov in storitev z zelo nizko rastjo oz. padcem cen. Osnovna inflacija je ostala umirjena, ob padcu cen hrane in energentov pa se je gibala nad dejansko inflacijo. Prevladujoy vpliv zunanjih dejavnikov ob skromni konyni domayi potroanji je znayilen za celotno evrsko obmoyje, kjer so cenovna gibanja podobna kot v Sloveniji. V nekaterih draavah ylanicah je bila lani zabeleaena deflacija, v vseh preostalih pa se je inflacija v primerjavi s predhodnim letom zniaala na ravni, ki so znatno pod srednjeroynim ciljem ECB (2 %). Slika 2: Delež proizvodov in storitev v indeksu cen življenjskih potrebščin z rastjo cen manjkot 1 % in manj kot 0 % Vir: SURS, prerayuni UMAR. 5 Ukrepi so zajemali zniaanje osnovnih play (delno linearno, delno progresivno, v povpreyju za okoli 1,3 %), ukinitev poveyanega dodatka za aenske za delovno dobo nad 25 let in prepolovitev dodatka za specializacijo, magisterij in doktorat. 6 Cena soda nafte Brent se je v drugi polovici leta zniaala skoraj za polovico. Tekoči račun plačilne bilance Slovenije je bil v letu 2014 četrto leto v presežku (5,8 %), po dveh letih občutne rasti je bilo povečanje znatno manjše predvsem zaradi naraščajočih plačil obresti državnega sektorja. Na tekoyem rayunu playilne bilance, ki je bil v prvih treh letih gospodarske krize pribliano izravnan, od leta 2012 naraaya preseaek. Obyutneje se je poveyal v letih 2012 in 2013 (skupaj za pribliano 2 mrd. EUR), v letu 2014 pa je ob sicer skromnem poveyanju za 124 mio. EUR znaaal 2.150 mio. EUR (5,8 % BDP). K preseaku tekoyih transakcij s tujino najvey prispeva preseaek v menjavi storitev, ki se je lani sicer zmanjaal predvsem zaradi viajega primanjkljaja v menjavi ostalih poslovnih storitev. Krepi pa se prispevek preseaka v blagovni bilanci, ki se je lani ae znatno poveyal in je posledica precej viaje rasti izvoza od uvoza ter cenovnih dejavnikov oz. izboljaevanja pogojev menjave zaradi relativno niajih cen uvoaenih energentov, surovin in tudi proizvodov predelovalnih dejavnosti. Naraayajo tudi neto prilivi dohodkov od dela, predvsem dnevnih migrantov na delu v tujini, prav tako k preseaku v zadnjih letih prispeva tudi pospeaeno yrpanje sredstev EU. V nasprotno smer pa delujejo predvsem poveyani stroaki financiranja naraayajoyega dolga sektorja draava v tujini, ki so se od zayetka krize poveyali za 2.783 mio. EUR, samo v letu 2014 za 831 mio. EUR. Ob tem pa so skupna neto playila obresti tujini zaradi razdolaevanja zasebnega sektorja v tujini ae vedno niaja kot leta 2008. Poleg razmeroma močnih cikličnih vplivov so med razlogi za povečevanje presežka tudi strukturni razlogi, povezani predvsem z izboljševanjem konkurenčnosti menjalnega sektorja v zadnjih letih. Veyji del preseaka je povezan s koliyinskimi dejavniki, na katere vplivajo cikliyni7 in strukturni dejavniki.8 Precejaen nominalni upad uvoza od zayetka krize tako lahko preteano povezujemo s cikliynimi dejavniki, ki so vplivali na upad domaye potroanje. Na rast izvoza pa, poleg cikliynega vpliva dinamike tujega povpraaevanja, pozitivno vplivajo tudi strukturni dejavniki, povezani z izboljaevanjem konkurenynosti menjalnega sektorja v zadnjih letih (glej poglavje 2.1). Podobno ugotavljajo tudi atudije mednarodnih institucij,9 ki ocenjujejo vplive strukturnih in cikliynih dejavnikov na oblikovanje salda tekoyega rayuna, z razliynimi pristopi. Ti veyinoma temeljijo na oceni cikliyne komponente na podlagi ocene proizvodne vrzeli in dodatni prilagoditvi za realni efektivni teyaj, strukturno spremembo v saldu tekoyega rayuna playilne bilance pa povezujejo tudi z gibanjem stroakov dela na enoto proizvoda. .eprav gre v prvem primeru za ocene, ki so zaradi velike volatilnosti proizvodnih vrzeli bolj indikativne in je pri njihovi razlagi potrebna previdnost, pa izrayuni EK za Slovenijo kaaejo, da se je strukturna komponenta preseaka izraziteje okrepila v zadnjih treh letih. Prilagoditev tekočih računov plačilne bilance v evrskem območju od začetka krize je asimetrična in še povečuje makroekonomsko neravnotežje celotnega območja. Do podobne spremembe ali obrata kot v Sloveniji v saldu tekoyega rayuna playilne bilance v smeri preseaka je od zayetka finanyne krize prialo v atevilnih draavah evrskega obmoyja. V draavah, ki se sooyajo z velikimi javnofinanynimi neravnovesji in veyjim obsegom varyevalnih ukrepov, se je v letih 2009 in 2010 prav tako zayelo zmanjaevanje primanjkljaja na tekoyem rayunu. Po oceni EK je k temu v veliki meri prispevalo kryenje domaye porabe, zlasti investicij zasebnega sektorja in zasebne potroanje, saj so se ob omejeni rasti razpoloaljivega dohodka v povpreyju poveyevale stopnje varyevanja. Hkrati so draave, ki so imele preseaek ae pred krizo tega veyinoma ohranile ali poveyale. Prilagoditve tekoyih rayunov so tako na ravni evrskega obmoyja potekale asimetriyno, kar je poveyalo makroekonomsko neravnoteaje oz preseaek varyevanja nad investicijami v povpreyju celotnega obmoyja. V Sloveniji se v tem kontekstu poveyuje zlasti preseaek varyevanja nad investicijami v zasebnem sektorju, ki se ob omejenem dostopu do virov financiranja ae aest let neto razdolauje do tujine. 7 Cikliyni dejavniki, ki kaaejo kratkoroyna nihanja v zunanji poziciji, vsebujejo cikliyna nihanja BDP, spremembe pogojev menjave in deviznega teyaja. Cikliyna komponenta pomeni, da se uvoz v obdobju gospodarske rasti (recesije) okrepi (skryi), primanjkljaj tekoyega rayuna playilne bilance pa poveya (zniaa). 8 Strukturna komponenta kaae vztrajnost zunanjih neravnovesij in vsebuje demografske dejavnike, fiskalno pozicijo, odvisnost od surovin in energentov, razvoj finanynih trgov, neto finanyno pozicijo do tujine in stopnjo gospodarskega razvoja draave. 9 Meseyni bilten ECB, november 2013; Quarterly Selection of articles, No. 27, Autumn 2012, Banque de France, 2012, EC Quarterly report on the euro area. December 2014 , Philip R. Lane and Gian Maria Milesi ± Ferretti: External Adjustment and the Global Crisis. IMF Working Paper (WP/11/197). Slika 3: Spremembe na tekočem računu plačilne bilance Vir: SURS, BS, Eurostat, izrayuni UMAR. Bruto zunanji dolg Slovenije, ki se je od začetka krize ohranjal na podobni ravni, se je v letu 2014 povečal predvsem zaradi pospešene rasti dolga sektorja država. Skupni bruto zunanji dolg se je v letu 2014 opazneje poveyal prviy po letu 2008 in je konec leta 2014 znaaal 46,2 mrd. EUR (124 % BDP), kar je 6,9 mrd. EUR vey kot leta 2008. Glede na predkrizno obdobje se je moyno spremenila njegova struktura v smeri poveyevanja deleaa javnega dolga, ki se je poveyal za 18,4 mrd. EUR in je predstavljal ae pribliano polovico bruto zunanjega dolga (38,4 o. t. vey kot leta 2008). Rast zunanjega dolga sektorja draava se je v letu 2014 ae poveyala. K temu je prispevalo predvsem zadolaevanje za pokritje javnofinanynega primanjkljaja in predfinanciranje dolaniakih obveznosti v letu 2015 v skupni vrednosti 5,5 mrd. EUR. Javno garantirani dolg je bil v letu 2014, kljub precejanjemu zniaanju v letu 2013, ae vedno viaji kot leta 2008. Negarantirani dolg zasebnega sektorja pa se je od leta 2008 moyno zniaal (za 13 mrd. EUR), v veliki meri zaradi razdolaevanja poslovnih bank v tujini. To se je nekoliko upoyasnjeno nadaljevalo tudi v letu 2014, prav tako tudi dvigi vlog nerezidentov iz slovenskih bank. Predvsem z odplayevanjem posojil se je v letu 2014 zmanjaal tudi zunanji dolg ostalih sektorjev. Kljub nadaljnjemu zniaanju dolaniakih obveznosti zasebnega sektorja pa je znatno veyji prirast dolga draavnega sektorja, medpodjetniakih posojil in centralne banke v letu 2014 privedel do najveyjega poveyanja skupnega bruto zunanjega dolga od zayetka krize. Negativna neto finančna pozicija se je po izboljšanju v letu 2013 v letu 2014 ponovno precej poslabšala predvsem zaradi povečanega zunanjega dolga države. Neto finanyna pozicija se je v prvih letih krize (do leta 2012) poslabaevala predvsem zaradi pospeaenega zadolaevanja draave. V letu 2013 se je izboljaala pod vplivom razdolaevanja zasebnega sektorja, ki sicer poteka ae od leta 2009, in poveyanja dolaniakih terjatev do tujine. V letu 2014 pa se je ponovno obyutneje poslabaala. Finanyne obveznosti se se poveyale znatno bolj kot imetja v tujini, tako da je primanjkljaj neto dolaniake pozicije znaaal 16,7 mrd. EUR (2,9 mrd. EUR vey kot leto prej). K porastu celotnega finanynega imetja v tujini v letu 2014, ki je konec leta znaaal 39,2 mrd. EUR, so najvey prispevali gotovina in vloge draave ter centralne banke (spremenjena Target pozicija10). Ob viajih donosih so se poveyale tudi portfeljske naloabe v tujini. Neposredne naloabe v tujini so stagnirale, med njimi so se poveyala dana posojila, vrednost lastniakega kapitala pa se je zniaala. K poviaanju celotnih finanynih obveznosti, ki so konec leta znaaale 55,9 mrd. EUR, je kljuyno prispeval viaji bruto zunanji dolg zaradi poveyanega zadolaevanja draave, nekoliko pa tudi viaje obveznosti lastniakega 10 Ob izdaji vrednostnih papirjev draave od oktobra leta 2012 pa do februarja leta 2014 so se v playilni bilanci poveyale obveznosti draave iz vrednostnih papirjev in zmanjaale obveznosti v okviru Evrosistema (TARGET). Target rayun je od februarja lani pozitiven, ob prodajah vrednostnih papirjev aprila in novembra pa se je poveyalo finanyno premoaenje BS in vloge draave na rayunih v tujini. kapitala11 rezidenynih podjetij (neposredne tuje investicije v Sloveniji). Ob veyjem poveyanju finanynih obveznosti v tujini kot terjatev se je raven neto dolaniake pozicije v letu 2014 ponovno precej oddaljila od indikativne meje evropskega kazalnika zunanjega neravnovesja (-35 % BDP). Tabela 1: Stanje mednarodnih naložb Slovenije, v % BDP 2000 2005 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 1 Dolaniake terjatve 39.4 67.3 79.1 73.3 75.7 73.6 73.3 74.0 76.4 85.4 2 Lastniake terjatve 2.4 12.5 22.1 17.3 20.2 20.6 19.1 20.1 19.8 19.9 3 Skupne terjatve (1+2) 41.8 79.8 101.2 90.6 96.0 94.3 92.4 94.1 96.1 105.3 4 Bruto zunanji dolg 43.1 70.4 99.1 103.6 111.8 112.8 109.3 115.3 111.2 124.1 5 Lastniake obveznosti 10.4 20.2 23.4 22.1 23.2 23.9 23.3 24.0 23.1 26.0 6 Skupne obveznosti (4+5) 53.5 90.6 122.5 125.7 134.9 136.6 132.6 139.3 134.3 150.0 7 Neto zunanji dolg/terjatve (1±4) -3.7 -3.1 -20.0 -30.3 -36.0 -39.1 -36.0 -41.3 -34.9 -38.7 8 Neto lastniaki dolg/terjatve (2±5) -8.0 -7.7 -1.3 -4.8 -2.9 -3.3 -4.2 -3.9 -3.3 -6.1 9 Neto finanyna pozicija (7+8)* -11.7 -10.8 -21.3 -35.1 -38.9 -42.4 -40.2 -45.2 -38.2 -44.7 Vir: BS, lastni prerayuni. Opomba:* -negativni (pozitivni) predznak v saldu pomeni neto dolaniako (upniako) finanyno pozicijo do tujine. 11 Veyino poveyanja lastniakega kapitala predstavlja prodaja podjetij tujim vlagateljem iz Avstrije, Hrvaake, Nemyije in ZDA. Okvir 1: Ocena Slovenije v postopku ocenjevanja presežnih neravnotežij pri Evropski komisiji Evropska komisija daje od leta 2012 poseben poudarek zgodnjemu odkrivanju in popravljanju presežnih makroekonomskih neravnotežij v državah EU. Postopek ocenjevanja temelji na enajstih kazalnikih zunanjih in notranjih neravnoteaij (glej tabelo) ter na poglobljeni analizi, s katero se dodatno ugotavlja vpliv s kazalniki prepoznanega neravnoteaja na makroekonomsko stabilnost. Pri ugotovljenih preseanih neravnoteajih Evropska komisija (EK) izda draavam priporoyila glede ustreznih odzivov politik ter zelo podrobno spremlja njihovo izvajanje. V primeru zelo resnih preseanih neravnoteaij, ki lahko ogrozijo tudi delovanje ekonomske in monetarne unije, pa se na predlog Sveta EU zayne postopek, ki poleg izdaje priporoyil draavi, okrepljenega nadzora in spremljanja, od draave zahteva tudi nayrt popravljalnih ukrepov. Za ylanice evrskega obmoyja, ki veykrat zaporedoma ne sprejmejo ustreznih ukrepov, so moane tudi finanyne sankcije v viaini do 0,1 % BDP. Slovenija je bila v letih 2013 in 2014 uvrščena med države s presežnimi makroekonomskimi neravnotežji. Na osnovi sistema kazalnikov in poglobljene analize je bila v to skupino draav prviy uvrayena leta 2013, v njej pa je ostala tudi v letu 2014. Ob kazalnikih, ki so kazali moyno poslabaanje konkurenynosti in neto finanynega poloaaja do tujine, je na preseana neravnoteaja pokazala predvsem poglobljena analiza EK. Ta je kot problematiyno izpostavila podroyja, ki sicer niso neposredno povezana s preseanimi vrednostmi kazalnikov: zlasti visoko zadolaenost podjetniakega sektorja in njegovo negativno povezanost z nestabilnim banynim sistemom ae posebej ob takratni aibki gospodarski aktivnosti. V povezavi s tem je opozorila tudi na visok delea podjetij v draavni lasti in slabosti glede njihovega upravljanja. Priporoyila EK v letu 2014 za odpravo preseanih neravnoteaij so vkljuyevala ukrepe za stabilnost banynega sistema, razdolaitev in prestrukturiranje podjetij, privatizacijo in izboljaanje upravljanja draavnega premoaenja, konsolidacijo javnih financ, vkljuyno z izboljaanjem dolgoroyne vzdranosti pokojninskega sistema, reforme trga dela za dvig konkurenynosti in zaposlenosti ter izboljaanje poslovnega okolja. Poglobljena analiza EK v letu 2015 je pokazala, da neravnotežja v Sloveniji niso več presežna, še vedno pa zahtevajo odločno ukrepanje in podrobno spremljanje. Po oceni EK je Slovenija od leta 2013 naredila napredek zlasti na podroyju sanacije bank, prestrukturiranja in privatizacije finanynega in podjetniakega sektorja, ki so kljuyni procesi pri odpravljanju preseanih neravnoteaij v draavi. V letu 2014 so se precej izboljaala tudi gospodarska gibanja, vkljuyno z izvozno konkurenynostjo (Country report for Slovenia 2015, 2015). Kljub temu EK opozarja, da ae vedno visoka raven zadolaenosti podjetniakega sektorja, rastoy javni dolg, ki je z letom 2013 presegel mejno vrednost v okviru mehanizma zgodnjega odkrivanja neravnoteaij, aibko upravljanje podjetij in velika lastniaka vloga draave v gospodarstvu predstavljajo tveganja za finanyno stabilnost in gospodarsko rast draave (European semester 2015: College decisions, 2015). Poleg tega podatki za leto 2014 kaaejo, da se je zaradi poveyanja zunanjega dolga draave po enoletnem izboljaanju ponovno poslabaal neto finanyni poloaaj do tujine. Po mnenju EK izziv ostaja tudi konsolidacija javnih financ, ki je sicer predmet nadzora v okviru postopka preseanega primanjkljaja, in zagotavljanje njihove stabilnosti tudi po letu 2020. Slednje se nanaaa predvsem na izvedbo reform sistemov socialne zaayite (pokojninska reforma, reforma zdravstvenega sistema in dolgotrajne oskrbe). Tabela: Rezultati nabora kazalnikov makroekonomskih neravnotežij za Slovenijo Kazalnik / mejna vrednost 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Zunanja neravnoteaja Tekoyi rayun, % BDP (triletno povpreyje) +6/± 4 % 0,1 -0,8 -1,7 -2,0 -2,6 -3,8 -3,4 -2,0 -0,1 1,1 3,1 Neto finanyni poloaaj do tujine, % BDP ±35 % -6 -8 -11 -17 -22 -36 -40 -43 -41 -46 -39 Realni efektivni teyaj (deflator CPI), rast v treh letih +/± 11 % 4.7 4.8 1.0 -2.8 -1,2 2,2 5,2 1,2 -1,1 -4,5 -0,7 Trani delea na svetovnem trgu (blago in storitve), rast v petih letih ± 6 % 3,4 16,4 27,0 19,0 19,8 12,1 6,8 -3,7 -7,0 -20,4 -16,6 Nominalni stroaki dela na enoto proizvoda, rast v treh letih +9 % 20,6 14,6 9,7 6,2 5,2 10,3 18,5 16,0 8,3 0,4 -0,8 Notranja neravnoteaja Cene nepremiynin, letna rast +6 % 6,5 11,9 14,1 18,8 1,5 -10,0 -1,4 1,0 -8,4 -6,1 Zadolaevanje zasebnega sektorja, priliv kot % BDP 15 % 8,5 8,6 12,6 13,8 21,8 15,8 2,9 1,9 0,4 -3,0 -3,9 Dolg zasebnega sektorja, % BDP 160 % 64 68 78 84 98 108 116 118 116 114 104 Dolg sektorja draava, % BDP 60 % 27 27 27 26 23 22 35 39 47 54 72 Stopnja brezposelnosti, triletno povpreyje 10 % 6,4 6,5 6,5 6,3 5,8 5,1 5,0 5,9 7,1 8,1 9,1 Finanyne obveznosti finanynega sektorja, nekonsolidirano, letna rast v % 16,5 % 12,6 11,5 17,7 13,8 28,5 6,6 7,4 -3,4 -1,3 -0,7 -10,4 Vir: Eurostat Portal Page ± Macroeconomic imbalance procedure statistics, 2015. Opomba: Siva polja oznayujejo preseganje mejne vrednosti v postopku ocenjevanja preseanih neravnoteaij v EU. 1.2. Stabilnost in kakovost javnih financ Stabilnost javnih financ je eden od ključnih elementov makroekonomske stabilnosti, kjer je v začetnih letih krize prišlo do izrazitega poslabšanja razmer. Konsolidacija se je začela šele v letu 2012. Primanjkljaj očiščen vplivov enkratnih dejavnikov, ki se je prvič prav tako znižal v letu 2012, je v letu 2014 dosegel najnižjo raven po letu 2008, prvič od nastopa krize je bil izravnan tudi primarni saldo. Strukturni primanjkljaj pa se zadnja tri leta ohranja na enaki ravni, kar kaže na potrebo po sprejetju nadaljnjih strukturnih in s tem trajneših ukrepov za uravnoteženje javnih financ, ki bi nadomestili dosedanje, večinoma interventne oz. začasne ukrepe. Z njimi bi v večji meri kot doslej posegli v področja, ključna za dolgoročno vzdržnost javnih financ, kjer se za Slovenijo kažejo izraziti izzivi (izdatki za socialno zaščito, upravljanje državnega premoženja). Zadolževanje države je v zadnjem letu potekalo v bistveno izboljšanih razmerah, vendar pa močno povečanje dolga od začetka krize ter izdatkov za obresti kažejo na nujnost njegove stabilizacije, da bi preprečili še večje izrinjanje ostalih izdatkov sektorja država. V letu 2014 se je javnofinančni primanjkljaj znižal, na kar so najbolj vplivali znatno nižji enkratni izdatki za dokapitalizacije bank. Primanjkljaj sektorja draava se je s 14,9 % BDP v letu 2013 lani zniaal na 4,9 %, na kar so vplivali bistveno manjai izdatki za dokapitalizacije bank, ki so se z 10,1 % BDP v letu 2013 zniaali na 0,9 % BDP. Ostali enkratni izdatki so z vkljuyitvijo obrayuna izplayil varyevalcem LB na Hrvaakem in v BiH dosegli 0,7 % BDP. Javnofinančni primanjkljaj brez enkratnih dejavnikov je v letu 2014 z -3,3 % BDP dosegel najnižjo raven po letu 2008. V letu 2014 je bil primanjkljaj, ki ne upoateva izdatkov za dokapitalizacije bank in drugih enkratnih izdatkov, bistveno niaji kot leto pred tem (-4,2 % BDP) in tudi niaji kot v letu 2012 (-3,8 % BDP), ko je bil narejen prvi in znaten napredek k izboljaanju javnofinanynega poloaaja od zayetka krize.12 Ob rasti prihodkov in zniaanju izdatkov brez enkratnih dejavnikov in obresti je bil v letu 2014 primarni saldo izravnan (0 % BDP), kar predstavlja bistveno izboljaanje poloaaja glede na leto 2013 (-1,7 % BDP). Slika 4: Prihodki in izdatki sektorja država, Slovenija Vir: SI ± Stat podatkovni portal ± Nacionalni rayuni ± Rayuni draave ± Temeljni agregati sektorja draava, marec 2015. Opomba: * enkratni izdatki po podatkih MF. Vkljuyeni so izdatki draave za sanacijo bank in nefinanynih druab, prevzemi dolga nekaterih druab, obrayun izplayila razlike v playi zaradi odprave 3. yetrtine nesorazmerij play javnih usluabencev, obrayun odakodnin izbrisanim iz registra stalnega prebivalstva RS in obrayun izplayil varyevalcem LB na Hrvaakem in v BIH. Na znižanje primanjkljaja, ki enkratnih dejavnikov ne upošteva, je vplivala obnovljena gospodarska rast ter ukrepi za povečanje prihodkov in znižanje nekaterih izdatkov. Po dveh letih zniaevanja so se poveyali prihodki od 12 Kot enkratni dejavniki so v letih 2012±2014 upoatevani izdatki draave za dokapitalizacije bank, v letu 2013 ae neto uyinek obrayuna izplayila razlike v playi zaradi odprave 3. yetrtine nesorazmerij osnovnih play javnih usluabencev in obrayun odakodnin izbrisanim iz registra stalnega prebivalstva RS in v letu 2014 obrayun izplayil varyevalcem LB na Hrvaakem in v BIH (ki ne vkljuyuje obresti). davkov in socialnih prispevkov (2,5 %), ae bistveno viaja pa je bila rast ostalih prihodkov sektorja draava (7,8 %) pod vplivom izrazitega poveyanja prihodkov iz sredstev EU.13 Do najveyje pospeaitve je prialo pri yrpanju iz kohezijskega sklada, in sicer na podroyju sofinanciranja projektov izgradnje infrastrukture varstva okolja ter modernizacije aelezniake in prometne infrastrukture. Rast prihodkov (3,4 %) je tako presegla rast izdatkov brez enkratnih dejavnikov (1,4 %). Po poveyanju, ki je bilo najveyje po zayetku krize, so znova izstopali izdatki za obresti. Poleg teh so se v letu 2014 moyno poveyali ae izdatki za investicije, kar je bilo v veliki meri povezano s pospeaenim yrpanjem sredstev EU ob izteku financiranja finanyne perspektive 2007±2013. V yasu, ko zasebne investicije v razmerah razdolaevanja bank in visoke zadolaenosti podjetij ae vedno upadajo, je takano poveyanje javnih izdatkov za investicije znatno prispevalo h krepitvi gospodarske aktivnosti in k izboljaanju makroekonomskih razmer (gl. poglavji 1.1. in 1.3.). Konsolidacija je na strani izdatkov podobno kot v letih 2012 in 2013 tudi v letu 2014 temeljila na ukrepih, ki so zniaali subvencije, sredstva za zaposlene ter izdatke za socialna nadomestila in podpore (z izjemo pokojnin), zniaanje slednjih pa je bilo v letu 2014 povezano tudi z izboljaanjem razmer na trgu dela. Tabela 2: Črpanje sredstev EU po skladih v obdobju 2007–2014*, Slovenija Skladi/politike 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Letna rast 2014/2013 Evropski sklad za reg. razvoj 0,0 0,0 78,8 308,2 382,3 326,0 277,5 276,7 -0,3 Evropski socialni sklad 0,0 0,0 6,4 104,7 134,3 107,4 155,5 127,0 -18,3 Kohezijski sklad 0,0 0,0 104,9 99,4 60,2 107,0 193,3 348,5 80,3 Kmetijska in ribiaka politika 0,1 208,3 220,3 217,9 220,2 267,5 271,7 263,5 -3,0 Drugo 0,0 15,8 35,9 20,3 15,1 33,7 35,7 20,5 -42,6 Skupaj 0,0 224,1 446,3 750,5 812,1 841,6 933,7 1.036,2 11,0 Vir: MF. Opomba: * Skladi, preko katerih se izvaja kohezijska politika v Sloveniji. Sredstva predstavljajo prihodke draavnega prorayuna RS in niso v celoti prihodki sektorja draava. Strukturni primanjkljaj, ki temelji na oceni proizvodne vrzeli, se v zadnjih treh letih ohranja na enaki ravni, vendar pa ocena diskrecijskih ukrepov za leto 2014, s katero se dopolnjuje ocena fiskalnega napora, kaže, da je bil v tem letu narejen določen fiskalni napor. Ocene strukturnega primanjkljaja za Slovenijo14 kaaejo, da se je ta po izrazitem zniaanju v letu 2012 (z -4,6 % na -1,6 % BDP), v naslednjih dveh letih ohranil na podobni ravni (-1,5 % BDP). V skladu s priporoyilom Sveta EU iz junija 2013, danega v okviru postopka preseanega primanjkljaja, bi se moral strukturni primanjkljaj v letu 2014 zniaati za 0,5 % BDP. Ocena strukturnega salda in njegove spremembe nakazujejo naravnanost in ustreznost fiskalne politike in imajo v povezavi z doloyili fiskalnega pakta o uravnoteaenem prorayunu, ki jih je Slovenija prenesla v Ustavo, velik pomen. Ker pa je zaradi znatnih sprememb teh izrayunov15 njihova uporaba pri ocenjevanju ustreznosti fiskalnega napora v posameznem letu problematiyna, jih Evropska komisija pri oceni fiskalnega napora dopolnjuje tudi s t. i. oceno javnofinanynih ukrepov ¬od spodaj navzgor«.16 Iz Osnutka prorayunskega nayrta (Vlada RS, oktober 2014) izhaja, da so bili na strani prihodkov in izdatkov za leto 2014 sprejeti ukrepi v skupni viaini 1,8 % BDP, kar nakazuje na fiskalni napor, v nasprotju z oceno na podlagi proizvodne vrzeli.17 13 Rast prihodkov v letu 2014, oyiayena enkratnih dejavnikov v letu 2013, tj. obrayunanih prihodkov v letu 2013 iz dohodnine in socialnih prispevkov v povezavi z obrayunom 3. yetrtine nesorazmerij play javnih usluabencev. 14 Izrayun UMAR na podlagi objave podatkov temeljnih agregatov sektorja draava SURS (marec 2015) in izrayuna proizvodne vrzeli iz Pomladanske napovedi gospodarskih gibanj UMAR (marec 2015). 15 Na oceno strukturnega salda javnih financ moyno vplivajo ocene potencialne rasti BDP in proizvodne vrzeli, za katere je znayilna velika spremenljivost (glej tudi Ekonomski izzivi 2014, Okvir 1: Vloga strukturnega salda v EU mehanizmu nadzora fiskalnih politik). 16 To je bilo prviy upoatevano v letu 2013. 17 Zadnjo oceno fiskalnega napora za Slovenijo je Evropska komisija objavila novembra 2014 (Commission staff working document, SWD(2014) 8813 final) in tako ae ne upoateva dejanskih podatkov glede gospodarske rasti in primanjkljaja sektorja draava v letu 2014. Ocene Evropske komisije, narejene na dostopnih podatkih in napovedih do novembra 2014 pa kaaejo na poveyanje strukturnega primanjkljaja v letu 2014 in hkrati na obseg diskrecijskih ukrepov v viaini 1,0 % BDP (ukrepov sprejetih od zadnjega danega priporoyila v okviru postopka preseanega primanjkljaja), kar pa je ae vedno pod priporoyenimi 1,5 % BDP. EK je tako novembra 2014 ocenila, da je Slovenija v letu 2014 v strukturnem delu fiskalnih priporoyil Sveta EU le nekoliko napredovala. Slika 5: Dejanski in strukturni saldo javnih financ, Slovenija Vir: SI ± Stat podatkovni portal ± Nacionalni rayuni ± Rayuni draave ± Temeljni agregati sektorja draava, marec 2015. MF, enkratni dejavniki. UMAR, izrayun strukturnega salda. Opomba: Med enkratne dejavnike so vkljuyeni izdatki draave za sanacijo bank in nefinanynih druab, prevzemi dolga nekaterih druab, neto uyinek obrayuna izplayila razlike v playi zaradi odprave 3. yetrtine nesorazmerij play javnih usluabencev, obrayun odakodnin izbrisanim iz registra stalnega prebivalstva RS in obrayun izplayil varyevalcem LB na Hrvaakem in v BIH. V letih od začetka gospodarske krize Slovenija ni vpeljala bistvenih sistemskih sprememb na strani izdatkov, ki bi trajno prispevale k izboljšanju javnofinančnega položaja. Ukrepi za konsolidacijo javnih financ v zadnjih treh letih le v manjaem delu predstavljajo ukrepe trajne narave, veyji del pa je ae vedno interventne oz. zayasne narave. V letu 2012 sprejeti ukrepi so predvsem na podroyju socialnih transferov in druainskih prejemkov v doloyenem delu uvedli spremembe, ki so trajno omejili rast nekaterih izdatkov,18 vendar pa je veyji del ukrepov na tem podroyju ae vedno zayasne narave z veljavo veyinoma do konca leta 2015 oz. do takrat, ko gospodarska rast preseae 2 % oz. 2,5 %.19 Prav tako je na podroyju sredstev za zaposlene v javnem sektorju trajne narave le nekaj ukrepov20 z relativno majhnim finanynim uyinkom v primerjavi z ukrepi, ki so zayasne narave z veljavo do konca leta 2015. Omenjeni in veyinoma zayasni ukrepi pa v vsem obdobju niso uspeli kompenzirati poveyanja drugih izdatkov, ki so se v yasu krize moyno poveyali, tj. zlasti izdatkov za obresti in pokojnine, in hkrati predstavljajo trajnejao stukturno spremembo v izdatkih draave. Omejevanje izdatkov v yasu krize je bilo v odsotnosti prestrukturiranja drugih izdatkov v letih 2010± 2012 doseaeno tudi z zniaevanjem investicij draave, kjer pa je v letih 2013 in 2014 prialo do obrata, ki predstavlja tudi pozitivno spremembo v javnofinanyni politiki. 18 Npr. spremembe kriterijev upraviyenosti na podroyju socialnih prejemkov, zmanjaanje nadomestil za brezposelnost, zmanjaanje odstotka zdravstvenih storitev, ki se krijejo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. 19 Zakon o izvraevanju prorayunov za leti 2014 in 2015 doloya zamrznitev usklajevanja socialnih transferov in pokojnin do konca leta 2015; Zakon o uravnoteaenju javnih financ iz leta 2012, ki se je v naslednjih letih dopolnjeval, je ukinil oz. zmanjaal atevilne druainske prejemke oz. zamrznil njihovo usklajevanje z inflacijo ± atevilni ukrepi tega zakona so vezani na veljavo do obdobja, ko gospodarska rast preseae 2,5 %. Omejitve pri izplayilih otroakega dodatka, ki jih ureja Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS-C), pa veljajo do obdobja, ko gospodarska rast preseae 2 %. 20 Ukinitev poveyanega dodatka za aenske za delovno dobo nad 25 let, prepolovitev dodatka za specializacijo, magisterij in doktorat, zniaanje nadomestila za yas odsotnosti zaradi bolezni in poakodbe izven dela (z 90 na 80 %). Slika 6: Izdatki sektorja država, sprememba v obdobju 2008–2014, Slovenija Vir: SI±STAT podatkovni portal ± Nacionalni rayuni ± Rayuni draave ± Temeljni agregati sektorja draava, marec 2015. Negativni učinki začasnih in linearnih ukrepov se vse bolj kažejo pri zagotavljanju javnih storitev na številnih področjih, kar kaže na nujnost oblikovanja ukrepov za trajnejše prestrukturiranje izdatkov v razmerah, ko je prostor za nadaljnje dvige prihodkov močno omejen. Zayasni ukrepi, ki pa se zaradi dolgotrajnosti krize v odsotnosti drugih sistemskih sprememb podaljaujejo iz leta v leto, so sicer znatno prispevali k zmanjaevanju javnofinanynega primanjkljaja, vendar na srednji rok niso vzdrani in imajo ae sedaj negativne uyinke. Takani so ukrepi za zniaanje stroakov dela v javnem sektorju, ki so odpravili veyino stimulativnih elementov playnega sistema in linearno zniaevali atevilo zaposlenih. Podobno velja za ukrepe za zniaevanje financiranja delovanja sistemov na ravni draave in obyin. Te sisteme, ki morajo zagotavljati kakovostne javne storitve na razliynih podroyjih, bi bilo treba prenoviti tako, da bi se trajneje prilagodili zmanjaanim javnim virom financiranja. Za zagotovitev vzdržnosti javnih financ bo v prihodnjih letih nujna prilagoditev sistemov socialne zaščite in tudi boljše upravljanje s premoženjem. Od zayetka gospodarske krize med izdatki, ki so se najbolj poveyali, izstopajo izdatki za pokojnine in zdravstvo (gl. kazalnik 1.10). Njihovo poveyanje s krizo ni neposredno povezano, veyinoma pa gre za gibanja, na katera domaye in tuje institucije opozarjamo ae vrsto let. Dosedanji ukrepi za zniaanje primanjkljaja rasti teh izdatkov niso naslavljali v zadostni meri. Na dolgi rok pa fiskalna tveganja in izzivi na tem podroyju izhajajo predvsem iz priyakovanega staranja prebivalstva in s tem povezano prilagoditvijo sistemov pokojninskega zavarovanja, zdravstva in dolgotrajne oskrbe. V razmerah zniaevanja prihodkov ZPIZ se je v zadnjih letih moyno okrepil transfer iz draavnega prorayuna in v letu 2014 z 1,6 mrd. EUR dosegel ae 33,1 % vseh prihodkov iz pokojninskega zavarovanja, kar je najvey doslej. Transfer prorayuna v ZPIZ je v obdobju 2007±2014 tako pokril ae 59 % poveyanja izdatkov za pokojnine v tem obdobju. Takana gibanja povzroyajo vse bolj nevzdraen pritisk na ostale izdatke prorayuna. Srednjeroyno bo tako treba rast izdatkov za pokojnine v veyji meri zajeziti s sistemskimi spremembami, ki bodo omejile prilive v upokojevanje (npr. vezava upokojitvene starosti na spremembe priyakovanega trajanja aivljenja) in poviaale delovno aktivnost starejaih. Prav tako je omejitev rasti izdatkov za zdravstvo v zadnjih letih potekala veyinoma z ukrepi, ki se za vse bolj nevzdrane kaaejo ae na kratek rok (poleg linearnih ukrepov za omejevanje stroakov dela ae zniaevanje investicij; gl. poglavje 3.2). Za vzdranost javnih financ bo nujno izboljaati tudi upravljanje s premoaenjem draave in s tem zmanjaati tveganja, ki so ob zadnji krizi pripeljala do visoke rasti javnega dolga. Na strani prihodkov je od začetka krize prišlo do znatne spremembe v njihovi strukturi v korist nedavčnih prihodkov. Od zayetka krize je bila sicer veyina sprememb na prihodkovni strani usmerjena v dvigovanje davynih prihodkov. Izjema je davek od dohodkov pravnih oseb, kjer je prialo do postopnega zniaevanja stopnje davka in zviaanja olajaav za investiranje z namenom spodbujanja gospodarske aktivnosti, pod vplivom teh sprememb in moynega zniaanja gospodarske aktivnosti pa so bili davyni prihodki sektorja draava kljub atevilnim drugim poviaanjem davynih stopenj in novim davayinam tudi v letu 2014 ae vedno za 420 mio. EUR niaji kot v letu 2008. Izpad davynih prihodkov v tem obdobju pa je vey kot nadomestila rast drugih prihodkov (izredni nedavyni prihodki, prihodki od lastnine) in transferjev (sredstva EU). Vendar se je s tem spremenila struktura prihodkov, ki v manjai meri, kot pred krizo temelji na sistemskih virih, ki so bolj zanesljivi. Zato bi bilo v prihodnje smiselno zagotoviti vire, ki bi v veyji meri temeljili na boljaem zajemu in razairitvi davynih osnov, glede na mednarodne primerjave pa moanosti za poveyanje prihodkov obstajajo tudi pri spremembah obdavyitve premoaenja (nepremiynine). Slika 7: Prihodki sektorja država, sprememba v obdobju 2008–2014, Slovenija Vir: SI±STAT podatkovni portal ± Nacionalni rayuni ± Rayuni draave ± Temeljni agregati sektorja draava, marec 2015. Po visokem povečanju javnega dolga v letu 2013 pod vplivom dokapitalizacije bank se je v letu 2014 dolg ponovno precej povečal, na kar pa je vplivalo tudi zadolževanje države za pokritje obveznosti po letu 2014. Dolg sektorja draava se je v letu 2014 poveyal za 4,7 mrd. EUR in dosegel 80,9 % BDP, po tem ko se je ae v letu 2013 poveyal za 6,1 mrd. EUR, kar je bilo najvey doslej. Del poveyenega dolga je bil namenjen za pokritje primanjkljaja (1,8 mrd.), preostali del (2,9 mrd. EUR) pa, v izboljaanih razmerah na mednarodnih finanynih trgih, veyinoma za predfinanciranje obveznosti v prihodnjih letih. Zadolaevanje je preteano temeljilo na izdaji dolgoroynih vrednostnih papirjev in posojil (4,3 mrd. EUR), manj pa na kratkoroynem domayem zadolaevanju.21 21 Izdane so bile 10-in 5-letna dolarska obveznica ter dve 7-letni in 3-letna evrska obveznica ter 18-meseyna zakladna menica, ki predstavljajo dolgoroyne instrumente, kratkoroyno pa se je draava zadolaevala na podlagi izdaje 12-, 6-in 3-meseynih zakladnih menic. Slika 8: Dolg sektorja država, Slovenija Vir: SI ± Stat podatkovni portal ± Nacionalni rayuni ± Rayuni draave ± Dolg sektorja draava, marec 2015. Zadolževanje države je v letu 2014 potekalo v bistveno izboljšanih razmerah v primerjavi z letom 2013. Donosnost 10-letnih slovenskih draavnih obveznic se je po dokapitalizacijah bank ob koncu leta 2013 zniaala pod 5 %, do konca leta 2014 pa je upadla na 2 %. Na to je kljuyno vplivalo sprejetje ukrepov vlade in Banke Slovenije, povezanih s sanacijo banynega sistema in konsolidacijo javnih financ in sploano izboljaanje gospodarskih razmer v evrskem obmoyju in v Sloveniji. V povezavi z zayetkom ukrepov ECB glede odkupovanja draavnih obveznic draav evrskega obmoyja (t. i. kvantitativno sproayanje), pa je donosnost slovenske obveznice v prvem yetrtletju leta 2015 dosegla najniaje ravni doslej (okrog 1 %). Do konca leta 2014 vse tri glavne bonitetne agencije sicer niso spreminjale bonitetnih ocen Slovenije, so jim pa pripisale stabilne obete (popravek iz negativnih); Moody´s pa je v zayetku leta 2015 Sloveniji tudi povrnil bonitetno oceno, ki je varna za investicije. Vloga države pri finančni pomoči gospodarstvu se je leta 2013 še okrepila, instrumenti podpore gospodarstvu pa se v zadnjih letih spreminjajo. Draava je ae pred krizo moyno posegala v gospodarstvo s selektivnimi ukrepi, ki imajo veyinoma znayaj subvencij in/ali draavnih pomoyi. V skladu s pravili Evropske komisije se je njena vloga sicer poyasi zmanjaevala, vendar je Slovenija tudi leta 2008 ae moyno presegala povpreyje EU. Obseg subvencij v primerjavi z BDP se je v zadnjih letih nekoliko zniaal, ae od leta 2010 pa se ukrepi pomoyi gospodarstvu pospeaeno financirajo tudi z drugimi instrumenti (draavnimi pomoymi), predvsem z zmanjaanimi davynimi obveznostmi (zniaanje prispevkov za socialno varnost, poveyanje davynih oprostitev, izjem in olajaav) in garancijami. Takana gibanja so problematiyna z vidika alokacije omejenih javnofinanynih sredstev, saj dosedanje analize kaaejo,22 da je uyinkovitost dodeljevanja draavnih pomoyi zelo nizka. K zmanjaanju obsega draavnih pomoyi in k poveyanju njihove uyinkovitosti bi lahko prispevala jasnejaa ter s cilji in ukrepi bolj podprta industrijska politika, sprejetje in zayetek izvajanja Strategije pametne specializacije,23 prenova programov pomoyi in konzervativnejaa izbira prejemnikov pomoyi ob upoatevanju kriterijev ¬dodatnosti« in ¬kumulativnosti« obsega pomoyi na prejemnika ter njihove razvojne perspektivnosti, uvedba spremljanja uyinkovitosti in ocena izdatkov draavne administracije pri dodeljevanju pomoyi. 22 Analize v okviru ciljnih raziskovalnih programov: CRP at. V5-0201, 2008; CRP V5-0408,2010; CRP V5-1005, 2012; glej tudi Poroyila o razvoju in Ekonomske izzive UMAR. 23 Podroyje industrijske politike v Sloveniji do leta 2013 ni bilo urejeno v enotnem strateakem dokumentu, temvey razpraeno v vey dokumentih. V letu 2013 je bila sprejeta Strategija industrijske politike, ki predstavlja dokument na zelo nayelni ravni, premalo podprt z zastavljenimi cilji in ukrepi. Tudi pri Strategiji pametne specializacije, ki je ae v postopku sprejemanja in predstavlja nadgradnjo industrijske politike, bo z vidika njene uyinkovite implementacije kljuyno definiranje ukrepov in njihovo dosledno izvajanje. Slika 9: Subvencije in državne pomoči, Slovenija Viri: subvencije: stroakovna struktura bruto domayega proizvoda, SURS; subvencije sektorja draava: izdatki sektorja draava po namenih, SURS; draavne pomoyi (brez pomoyi za odpravljanje posledic finanyne krize): 2007±2012 Poroyila o dodeljenih draavnih pomoyeh, MF, za leto 2013 ocena UMAR na osnovi podatkov iz Evidence draavnih pomoyi, MF. Sloveniji v letu 2014 ni uspelo okrepiti institucionalnega okvira javnofinančne politike. Maja 2013 je Draavni zbor RS potrdil spremembo ustave z vkljuyitvijo pravila o uravnoteaenih javnih financah, yemur bi v roku aestih mesecev moral slediti tudi izvedbeni zakon. S sprejetjem izvedbenega zakona o fiskalnem pravilu bi natanyneje doloyili yasovni okvir in druge okoliayine izvajanja srednjeroyne uravnoteaenosti prihodkov in izdatkov sektorja draava brez zadolaevanja, merila za doloyitev izjemnih okoliayin in nayin ravnanja ob njihovem nastopu oz. prenehanju. Zakon bo urejal tudi delovanje fiskalnega sveta, tj. neodvisne inatitucije, ki bi podajala oceno izvajanja nayrtov fiskalne politike. Ob izvedbenem zakonu o fiskalnem pravilu bi moral biti spremenjen tudi Zakon o javnih financah, ki bi prilagodil postopek sprejemanja oziroma spreminjanja prorayuna draave. Do aprila 2015 do takanih sprememb ae ni prialo.24 .imprejanja ureditev teh podroyij je kljuyna za uyinkovitejae srednjeroyno prorayunsko nayrtovanje, hkrati bi bilo s tem olajaano uresniyevanje javnofinanynih zavez v okviru koordinacije fiskalnih politik v evrskem obmoyju. 1.3 Finančni sistem in zadolženost podjetniškega sektorja Razmere na kreditnih trgih so se z izbruhom krize močno poslabšale. To, ob visoki odvisnosti podjetij od bančnih virov zaradi slabo razvitih preostalih segmentov finančnega sistema, zelo otežuje zagotavljanje podjetniških virov financiranja. Hkrati visoka zadolženost podjetij, ki se sicer znižuje, še vedno vpliva na majhno pripravljenost bank za izpostavljanje tveganju. Obseg nedonosnih terjatev, ki je sicer upadel z začetkom sanacije bančnega sistema konec leta 2013, je kljub temu v prvi polovici leta 2014 ponovno naraščal, kar je bilo pretežno povezano s prestrukturiranjem obstoječih posojil. Poslabšanje razmer v finančnem sektorju in prezadolženost podjetij sta opozorila tudi na neustrezen institucionalni okvir, kjer se je v zadnjih dveh letih začela nadgradnja. 1.3.1 Razmere v finančnem sistemu in proces razdolževanja podjetniškega sektorja S pričetkom sanacije konec leta 2013 se je poslabševanje razmer v bančnem sektorju zaustavilo, vidni so že tudi nekateri pozitivni učinki, vendar tveganja za njegovo stabilnost še naprej ostajajo visoka. V okviru sanacije je draava banynemu sistemu, ki se je pred tem uvrayal med najslabae kapitalizirane v EU, od decembra leta 2013 za dokapitalizacijo namenila 3,6 mrd. EUR. S tem se je kapitalska ustreznost poveyala na 15,1 %, kar je 5,6 o. t. vey kot pred dokapitalizacijo, slovenski banyni sistem pa se je uvrstil med srednje kapitalizirane v EU. Izguba banynega sistema se je v letu 2014 moyno zmanjaala. Odziv finanynih trgov na priyetek sanacije, ki je sovpadel s sploanim zmanjaanjem nezaupanja vlagateljev v povezavi z izvedenimi in najavljenimi ukrepi ECB, je bil izrazit. Donosnost do dospetja slovenskih desetletnih draavnih obveznic, ki se je pred zayetkom sanacije banynega sistema gibala nad 24 Vlada je Predlog Zakona o fiskalnem pravilu sprejela decembra 2014. 5,5 %, je bila konec marca 2015 okoli 1,2-odstotna.25 Na veliko ranljivost slovenskega banynega sistema ob morebitnem novem zaostrovanju razmer pa so pokazali rezultati stresnih testov, izvedeni v okviru celovite ocene poslovanja bank v evrskem obmoyju (oktober 2014). Dve izmed treh slovenskih bank sta kljub izdatnim dokapitalizacijam konec leta 2013 ob neugodnih scenarijih tako izkazovali kapitalski primanjkljaj, ki pa je bil relativno majhen in ni zahteval dodatnih dokapitalizacij. Slika 10: Kapitalska ustreznost (TIER1) bančnih sistemov konec prve polovice leta 2014 Vir: IMF, ECB (podatki za Bolgarijo, Finsko, Francijo, Gryijo, Irsko, Malto in âpanijo. Opomba: *Podatek se nanaaa na tretje yetrtletje 2014. Zaupanje v bančni sistem se krepi, kar se v prvi vrsti kaže v razmeroma močni rasti depozitov nebančnih sektorjev. Po zniaanju leta 2013, povezanem z negotovostjo glede zayetka sanacije bank in zaostritvijo ciprske finanyne krize, so se depoziti gospodinjstev in poslovnega sektorja v letu 2014 skupaj poveyali za 2,3 mrd. EUR (medletno za 11,1 %). Z rastjo depozitov se ob nadaljnjem upadanju kreditne aktivnosti domayih bank pospeaeno zniauje razmerje med krediti in depoziti, ki se je v letu 2014 spustilo pod povpreyje EU. Vendar pa je roynostna struktura novih vlog nebanynih sektorjev razmeroma neugodna, saj so se v najveyji meri poveyale vloge yez noy (1,6 mrd. EUR), kratkoroyne vloge pa se zniaujejo, kar je po naai oceni predvsem posledica izjemno nizkih obrestnih mer, ki so za tovrstne vloge v Sloveniji niaje od povpreyne ravni evrskega obmoyja. Za pribliano1,4 mrd. EUR so se poveyali tudi dolgoroyni depoziti, saj so se obrestne mere za te vloge zmanjaevale relativno poyasneje kot za kratkoroyne in se ae vedno ohranjajo nad evrskim povpreyjem. Draava je ae od zayetka finanyne krize precej poveyevala obseg vlog v domayih bankah ter jim s tem vsaj delno nadomeayala izpade virov financiranja na mednarodnih finanynih trgih. Rast vlog draave v letu 2014 pa po naai oceni ni vey posledica blaaenja likvidnostnih pritiskov na banyni sistem, temvey jo povezujemo predvsem z uravnavanjem likvidnosti prorayuna. Nekoliko se je okrepilo tudi zaupanje do slovenskih bank na mednarodnih finančnih trgih, banke pa se v tujini še vedno razdolžujejo, čeprav počasneje kot v prejšnjih letih. Pomemben kazalnik veyjega zaupanja v banyni sistem so obveznice, ki jih je brez draavnega jamstva izdala ena izmed bank, ki je sicer v postopku sanacije. Kljub temu pa se banke v tujini ae vedno razdolaujejo. Neto razdolaevanje je leta 2014 znaaalo pribliano 950 mrd. EUR in se je glede na predhodno leto vey kot prepolovilo. Obseg obveznosti do tujih bank je tako konec leta 2014 znaaal 4,9 mrd. EUR in predstavljal 11,2 % bilanyne vsote slovenskega banynega sistema. Banke so se od zaostrovanja finanyne krize septembra 2008 v tujini sicer neto razdolaile za kar 12,1 mrd. EUR. 25 Donosnost do dospetja se je v dveh mesecih po zayetku sanacije zniaala za vey kot 100 b. t. Zniaevanje donosnosti do dospetja sicer v zadnjih mesecih povezujemo predvsem s spremembami denarne politke ECB. Slika 11: Razdolževanje slovenskih bank v tujini Vir: Banka Slovenije. Po znatnem povečevanju v preteklih letih se je obseg virov financiranja ECB v letu 2014 precej zmanjšal, kljub novim ciljno usmerjenim operacijam dolgoročnejšega refinanciranja. Slovenski banyni sistem se uvraya med tiste, ki so od konca leta 2011, ko je ECB izvedla prvo avkcijo operacij dolgoroynejaega refinanciranja s triletno roynostjo, precej poveyali odvisnost od teh virov. Delea obveznosti do ECB je bil najviaji decembra 2012, ko je znaaal 4 mrd. EUR in predstavljal skoraj 8 % bilanyne vsote. S priyetkom sanacije banynega sistema pa so banke, ki so preko dokapitalizacij pridobile dovolj sveaih virov financiranja, priyele intenzivno zniaevati obseg obveznosti do ECB. Ta se je leta 2014 zniaal za 2,5 mrd. EUR in to kljub temu, da so si banke v Sloveniji na dveh avkcijah dodatno izposodile za nekoliko vey kot 700 mio. EUR sredstev. Banka Slovenije sicer ocenjuje, da so banke na teh avkcijah sodelovale predvsem zaradi izjemno nizke obrestne mere (0,15 %), previdnostnih motivov ter morebitnega nadomeayanja drugih virov financiranja, deloma pa bi se lahko zaradi teh nestandardnih ukrepov izboljaala tudi kreditna aktivnost (Stabilnost slovenskega banynega sistema, 2014, str. 14). Kreditiranje gospodarstva se, kljub nekaterim pozitivnim gibanjem pri pridobivanju virov financiranja, po več kot enem letu od začetka sanacije bančnega sistema v povprečju še vedno ni izboljšalo. Po naai oceni je to na eni strani posledica velike previdnosti bank, ki ae vedno niso pripravljene prevzemati dodatnih tveganj, kar je omejevalni dejavnik tudi za tista podjetja, ki so kreditno sposobna in imajo poslovne priloanosti, a jih zaradi omejenih virov financiranja ne morejo v celoti izkoristiti. Na drugi strani pa je kreditna aktivnost bank omejena tudi zaradi ae vedno razmeroma visoke zadolaenosti podjetij, kar vpliva na slabao kakovost povpraaevanja. Obseg novo odobrenih kreditov nefinanynim druabam in tudi gospodinjstvom se je v letu 2014 tako zmanjaal, kar skupaj s spremembo celotnega obsega kreditov kaae na to, da je se je razdolaevanje podjetij in NFI lani ae nekoliko poveyalo, razdolaevanje gospodinjstev pa upoyasnilo. Odraz slabih razmer na kreditnem trgu so tudi obrestne mere za posojila, ki so se konec leta sicer nekoliko zniaale, a so ae vedno med viajimi v evrskem obmoyju. Neugodni pogoji zadolaevanja se kaaejo tudi v razmeroma visokem odlivu komitentov z dobro bonitetno oceno. Obseg terjatev do komitentov z bonitetnima ocenama A in B se je v devetih mesecih leta 201426 namrey zmanjaal za 1,8 mrd. EUR, ni pa prialo do poveyanja skupnega obsega terjatev v bonitetnih razredih C, D in E, ki se je celo nekoliko zniaal. Tudi podatki Banke Slovenije (Stabilnost slovenskega banynega sistema, 2014, str. 25) nakazujejo, da se je v obdobju med decembrom 2013 in septembrom 2014 delea terjatev iz bonitetnih razredov A in B, ki je preael med slabae terjatve (bonitetni razredi C, D in E) glede na predhodno obdobje zmanjaal. Na osnovi tega ocenjujemo, da je pomemben del zmanjaanja najbolj kakovostnih terjatev posledica razdolaevanja in odliva boljaih komitentov, kar ob zniaevanju novega kreditiranja kaae na to, da se v bankah poveyuje delea komitentov z niajo bonitetno oceno. Rast nedonosnih terjatev se je po začetku sanacije bančnega sistema sprva nadaljevala, v drugi polovici leta 2014 pa se je njihov obseg predvsem zaradi ponovnih prenosov na DUTB zmanjšal. Na rast nedonosnih terjatev po zayetku sanacije je po naai oceni vplivalo prestrukturiranje terjatev do nekaterih domayih podjetij, hkrati pa se je ae 26 Podatki so na voljo samo do septembra 2014. naprej slabaala tudi kakovost terjatev do tujcev. Ob koncu leta 2014 pa je bil obseg nedonosnih terjatev, upoatevajoy prenose slabih terjatev na DUTB v viaini 1,6 mrd. EUR, niaji kot leta 2013. Njihov delea se je zniaal za 1,5 o. t. na 11,9 %, kar je za 9,3 o. t. vey kot leta 2007. Pomen drugih segmentov slovenskega finančnega sistema za financiranje gospodarstva je kljub krčenju bančnega sektorja še vedno precej skromen. Delea finanynih sredstev banynega sistema v finanynih sredstvih celotnega finanynega sistema v Sloveniji ae vedno predstavlja pribliano tri yetrtine, v povpreyju evrskega obmoyja pa le pribliano polovico. Prevladujoy delea bank v celotnem finanynem sistemu je tako tudi precej zaznamoval strukturo financiranja slovenskega gospodarstva, ki je moyno odvisno od banynega financiranja. Financiranje preko trga kapitala, ki je v preteklosti v veliki meri sluail predvsem za konsolidacijo lastniatva, ostaja precej skromno, na njegovo nizko razvitost pa po naai oceni vplivajo tudi majhna transparentnost in slaba zaayita vlagateljev,27 ter slabo razvit trg pokojninskih in aivljenjskih zavarovanj, ki predstavljajo pomembna sredstva namenjena naloabam na trgu kapitala. Tudi zaradi slabo razvitih ostalih segmentov finančnega trga je finančna struktura nefinančnih družb neugodna, v zadnjem času pa se je nekoliko povečal obseg izdaj dolžniških vrednostnih papirjev. Nadpovpreyen delea v strukturi financiranja nefinanynih druab predstavljajo dolaniaki viri financiranja krajaih roynosti (posojila in ostale obveznosti), delea dolgoroynih virov financiranja pa je podpovpreyen. Premalo je tako kapitala kot tudi dolgoroynejaih dolaniakih vrednostnih papirjev, ki pa so se v zadnjem yasu nekoliko poveyali. Tista podjetja, ki jim to omogoyajo poslovni rezultati, s tem deloma nadomeayajo izpad virov financiranja na kreditnih trgih in tudi izkoriayajo ugodnejae pogoje zadolaevanja na trgu kapitala. Obseg dolaniakih vrednostnih papirjev nefinanynih druab se je v prvih devetih mesecih tako poveyal za dobro yetrtino in presegel 1 mrd. EUR. Delea finanynih obveznosti iz naslova kapitala in dolaniakih vrednostnih papirjev v nefinanynih druabah zaostaja za skoraj 10 o. t. za povpreyjem evrskega obmoyja. Slika 12: Primerjava strukture virov financiranja nefinančnih družb v Sloveniji in EMU Vir: Banka Slovenije, ECB, prerayuni UMAR. Slovenska podjetja so močno zadolžena, kar je v veliki meri posledica preteklih neustreznih razvojnih politik in pretežnega financiranja podjetij z domačimi bančnimi viri, ki tudi niso bili vedno ustrezno alocirani. V predkriznem obdobju se je zadolaenost28 podjetij moyno poveyala. Gospodarstvo je bolj kot lastniakim virom dajalo prednost banynim virom financiranja, ki so temeljila na najemanju posojil v tujini, katerih ponudba se je z vstopom Slovenije v EU in ob sploanih ugodnih gospodarskih razmerah moyno razmahnila. V tem obdobju so domaye banke predvsem preko holdingov omogoyale managerske prevzeme slovenskih podjetij in ae dodatno prispevale k njihovi 27 Slovenija se po pravicah delniyarjev uvraya na 58. mesto med 60. draavami (IMD World Competitevens Yearbook, 2014). Po zaayiti manjainskih delniyarjev pa se uvraya na 124. mesto med 144. draavami (The Global Competitiveness Report 2014±2015). 28 Vir AJPES (za podrobnosti glej kazalnik 1.16). zadolaenosti. Alokacija banynih virov tako ni bila vedno ustrezna, saj ni bila v zadostni meri usmerjena v poveyevanje produktivnih naloab. Ob padcu gospodarske aktivnosti z izbruhom krize in v razmerah zelo omejenega dostopa do banynih virov je odvisnost slovenskega gospodarstva od dolaniakih virov financiranja privedla do nagle rasti prezadolaenosti.29 S tem je pomembno prispevala k nadaljevanju slabih gospodarskih razmer, saj so se podjetja v veliki meri ukvarjala le s finanynimi teaavami, njihova osnovna dejavnost pa je bila potisnjena v ozadje. Prezadolženost podjetij je vrh dosegla leta 2009, ko je znašala skoraj dvakratnik prezadolženosti iz leta 2006, od takrat pa se zmanjšuje, sprva predvsem kot posledica prenehanja poslovanja podjetij, v letih 2012 in 2013 pa tudi zaradi dejanskega razdolževanja. Skupni finanyni dolg30 obiyajnih podjetij31 se je zayel zmanjaevati ae leta 2010, vendar predvsem zaradi prenehanja poslovanja. Obstojeya podjetja so finanyni dolg prviy zniaala aele leta 2012, in sicer za 0,4 mrd., v letu 2013 pa ae za 0,5 mrd. Dinamika zmanjaevanja banynega dolga je podobna, in sicer se podjetja razdolaujejo zadnja tri leta. Finanyni dolg podjetij do bank se je v obdobju 2010±2013 tako kumulativno zniaal za 3,7 mrd., od tega je bilo 2,6 mrd. zniaanja banynega dolga posledica prenehanja poslovanja podjetij, 1,4 mrd. pa razdolaevanja obstojeyih podjetij. Prezadolaena obiyajna podjetja so imela v letu 2013 okoli tri yetrtine banynega in finanynega ter nekaj vey kot polovico celotnega dolga obiyajnih podjetji; predstavljala so tretjino atevila podjetij in zaposlenih. Ustvarila so yetrtino dodane vrednosti in imela slabo desetino celotnega EBITDA. Slika 13: Struktura razdolževanja finančnega dolga običajnih podjetij, Slovenija Vir: AJPES, prerayuni UMAR. 29 Prezadolaenost je merjena kot vsota vseh finanynih obveznosti, ki so viaje od petkratnika EBITDA. 30 Finanyni dolg predstavljajo vse finanyne obveznosti podjetij. 31 Loyili smo t. i. obiyajne gospodarske druabe, to so vsa podjetja brez holdingov, lizingov, niy zaposlenih in DARSA (obiyajna podjetja), saj bi nam lahko ta podjetja popayila sliko dejanskega stanja na podroyju kreditiranja slovenskih podjetij. V letu 2013 je tako v vzorec zajetih 38.209 obiyajnih GD in 61.312 vseh podjetij. Slika 14: Delež dolga v virih sredstev (v %), finančni vzvod in pokritost obresti običajnih podjetij zasebnega sektorja, Slovenija Vir: AJPES, prerayuni UMAR. Sposobnost podjetij za odplačevanja dolgov se v zadnjih treh letih izboljšuje, razdolževanje pa poteka predvsem v bolj zadolženih podjetjih, ki so ali prenehala poslovati ali pa so dejansko odplačevala dolgove. Razmerje med celotnim dolgom in EBITDA32 se od leta 2011 izboljauje in je bilo leta 2013 na ravni 8,4, prav tako tudi pokritost obresti,33 ki meri sposobnost odplayevanja dolga, ki je leta 2013 znaaala 10,1. Na razdolaevanje od leta 2010 kaae tudi razmerje med finanynim dolgom in EBITDA (finanyni vzvod -FV34), ki se je do leta 2013 zniaalo na 4,5. Na takano gibanje je vplivalo tudi gibanje EBITDA, zlasti v manj zadolaenih podjetjih, ki sicer generirajo veyino skupnega EBITDA. Poslabaanje njihovih poslovnih rezultatov v prvih letih krize je imelo moyan vpliv na poveyanje skupnega FV, postopno izboljaevanje poslovnih rezultatov (rast EBITDA) od leta 2011 pa pozitivno vpliva na zmanjaevanje skupnega FV. Na drugi strani pa se EBITDA prezadolaenih podjetij (FV>5) ae zniauje, kar dodatno negativno vpliva na njihovo zadolaenost. Med manj zadolaenimi podjetji tako obstaja jasna negativna povezava med finanynim dolgom in EBITDA. Po drugi strani pa med prezadolaenimi podjetji (FV>5) ni jasne povezave med obema spremenljivkama, Poleg tega obstaja kar nekaj podjetij, ki so zadolaena in imajo negativen EBITDA, kar nakazuje, da so verjetno deleane draavne pomoyi ali reprogramov dolga. Najveyji delea v celotnem negativnem EBITDA35 imajo sicer podjetja z najniajo zadolaenostjo, kar pomeni, da njihova najveyja ovira ni prezadolaenost, temvey teaave bolj operativne narave, vezane na njihovo poslovanje. Prilagoditev podjetij na spremembe rezultatov poslovanja poteka tudi preko prilagoditev na trgu dela, padec mase plač je večji v prezadolženih podjetjih. Celotna masa play obiyajnih podjetij po padcu v letu 2009 in zayasnem poveyanju leta 2010 zaradi zakonskega dviga minimalne playe zadnja tri leta poyasi pada. K temu v veyji meri prispeva zniaanje zaposlenosti kot zniaanje play. Prilagoditve na trgu dela med razliynimi skupinami podjetij po zadolaenosti so podobne in kaaejo gibanja stroakov mase play in zaposlenosti v isto smer. Prezadolaena podjetja (FV>5) so sooyena z veyjimi odpuayanji in padcem mase play v zadnjem triletnem obdobju, v manj zadolaenih podjetjih (FV<5) pa se poveyujejo tako playe kot zadolaenost, kar kaae na to, da obstaja zdravo jedro podjetij, ki je sposobno nadaljnjega okrevanja. 32 EBITDA je dobiyek pred davki, obrestmi in amortizacijo. 33 Pokritost obresti je merjena kot delea EBITDA v stroakih obresti. 34 Finanyni vzvod ima dva pragova, in sicer so podjetja razdeljena v skupino, kjer je EBITDA negativen in poslediyno je FV<0, podjetja, ki imajo 5>FV>= 0 ter na prezadolaena podjetja, ki imajo FV>5. 35 âtevilo prezadolaenih podjetij z negativnim EBITDA se je v letih 2011 in 2012 stabiliziralo. Med malo zadolženimi podjetji najhitreje narašča število izvoznih podjetij. V celotnem obdobju 2008±2013 se je atevilo obiyajnih izvoznih podjetij poveyevalo. Pri tem je spodbudno, da je poveyanje atevila zmerno in preteano izvoznih podjetij36 najveyje med najmanj zadolaenimi (FV<1), leta 2013 jih je bilo za 88 % vey kot leta 2008. âtevilo podjetij, usmerjenih na domayi trg, pa se je v obdobju 2010±2013 zniaalo, najbolj v letu 2012. Plačilna sposobnost v slovenskem gospodarstvu se postopno izboljšuje, problematične ostajajo dolgoročne neplačane obveznosti. Ocenjujemo, da se je playilna sposobnost pravnih oseb in samostojnih podjetnikov37 v letu 2014 izboljaala, saj se je atevilo neplaynikov zmanjaalo v veyini dejavnosti, najbolj v gradbeniatvu, trgovini in predelovalnih dejavnostih. Povpreyni dnevni neporavnani zneski38 pa so se najbolj zmanjaali v finanynih in zavarovalniakih dejavnostih, predelovalnih dejavnostih, trgovini in gradbeniatvu, ki ae vedno predstavlja skoraj yetrtino vseh dnevnih neplayanih obveznosti. Problem ostajajo viaine dolgoroynih neplayanih obveznosti, ki pa se v zadnjih yetrtletjih nekoliko zmanjaujejo. 1.3.2 Krepitev institucionalnega okvira za delovanje finančnega sistema in prestrukturiranje podjetij Na ravni evrskega območja je bil z oblikovanjem enotnega mehanizma nadzora (EMN) narejen pomemben napredek pri vzpostavitvi bančne unije. Glavni namen je prispevati k varnosti in zdravju kreditnih institucij, poveyati stabilnost evropskega finanynega sistema in zagotoviti enotno izvajanje nadzora. ECB je v okviru priprav na vzpostavitev mehanizma enotnega nadzora banynega sistema in tudi zaradi poveyanja zaupanja v evrski banyni sistem izvedla celovito oceno poslovanja bank. V oceni sta bili zdruaeni dve komponenti, in sicer pregled kakovosti sredstev in stresni testi, ki so bili izvedeni za triletno obdobje od 2014 do 2016 z izhodiayem 31. decembra 2013. Vkljuyenih je bilo 130 sistemsko pomembnih bank iz evrskega obmoyja, med njimi tudi tri slovenske banke (NLB, NKBM in SID banka). Rezultati stresnih testov so izkazali moani primanjkljaj za 25 bank, od tega dve slovenski (NLB in NKBM).39 Po neugodnem scenariju je bil ugotovljen skupni primanjkljaj kapitala v viaini 24,6 mrd. EUR. NLB in NKBM pa sta izkazali primanjkljaj v skupni viaini 65 mio. EUR, ki sta ga pokrili z zadraanimi dobiyki, s yimer ne bo dodatnih pritiskov na javnofinanyne odhodke. V letu 2014 je bil v okviru makrobonitetnega nadzora40 v Sloveniji sprejet nov ukrep (GLTDF41), ki naj bi vplival na strukturo spreminjanja razmerja med krediti in vlogami, prispeval k stabilnosti strukture bančnega financiranja in zmanjšanju sistemskega likvidnostnega tveganja. Nadaljnje zniaevanje razmerja med krediti in depoziti naj bi temeljilo predvsem na rasti vlog nebanynih sektorjev in ne na kryenju kreditiranja. V prvi fazi uveljavitve ukrepa42 tako naj banke z letnim prirastom vlog nebanynega sektorja ne bi kryile kreditne aktivnosti, v drugi fazi pa morajo banke z letnim prirastom vlog nebanynih sektorjev obseg bruto kreditov poveyati vsaj za 40 % letnega prirasta vlog. V kolikor banke teh zahtev ne bodo izpolnile, se bodo sprva poveyale zahteve po veyjem razmerju med prirastom vlog in obsegom bruto kreditov, v kolikor tudi te zahteve ne bodo izpolnjene, pa se bodo poveyale tudi zahteve glede izpolnjevanja koliynikov likvidnosti. Po podatkih Banke Slovenije konec septembra zahtev glede GLTDF ni izpolnjevalo pet bank, a so vse izmed njih izpolnjevale stroaje zahteve glede koliynikov likvidnosti. V zadnjih dveh letih je prišlo tudi do nadgradnje institucionalnega okvira v podporo nadaljnjemu razdolževanju in prestrukturiranju podjetij, pokazali so se tudi prvi učinki implementacije prenovljene 36 Zmerni izvozniki: delea prihodkov od prodaje na domayem trgu v celotnih prihodkih med 30 in 50 %; preteani izvozniki: delea prihodkov od prodaje na domayem trgu v celotnih prihodkih med 0 in 30 %. Izvozniki so zmerni in preteani izvozniki skupaj. 37 Samostojni podjetniki, vpisani v Poslovni register Slovenije. 38 Gre za dospele neporavnane obveznosti neprekinjeno vey kot pet dni v mesecu. AJPES vodi evidence dospelih neporavnanih obveznosti iz naslova sodnih sklepov o izvrabi in iz naslova davynega dolga. Te evidence ne vkljuyujejo ostalih neporavnanih obveznosti zaradi neplayanih rayunov med upniki in dolaniki. Povpreyni dnevni neporavnani zneski so bili v tretjem yetrtletju 2014 medletno manjai za 130 mio EUR. 39 SID banka bi po neugodnem scenariju iz stresnih testov izkazovala 14,5-odstotno kapitalsko ustreznost. 40 Na priporoyilo Evropskega odbora za sistemska tveganja o makrobonitetnem mandatu nacionalnih organov (ESRB/2011/3) o vzpostavitvi uyinkovitega sistema makrobonitetnega nadzora finanynega sistema je bil konec leta 2013 sprejet zakon o makrobonitetnem nadzoru nadzoru finanynega sistema, ki je vzpostavil Odbor za finanyno stabilnost ter opredelil nayin izvajanja in delovanje nadzornih organov na podroyju makrobonitetnega nadzora. Glavni namen makrobonitetnega nadzora je prepreyevanje in zmanjaevanje sistemskih tveganj v finanynem sistemu. 41 Gross Loans to Deposits Flows. 42 Od 30. 6. 2014 do 31. 3. 2015. zakonodaje. V letu 2013 so bile sprejete spremembe insolvenyne zakonodaje43 s ciljem zagotavljanja pogojev za uyinkovitejae prestrukturiranje podjetij in njihovih zdravih jeder, v letu 2014 pa je bila dopolnjena zakonodaja,44 ki je poveyala uyinkovitost izvrailnih postopkov. Novelirana insolvenyna zakonodaja je omejila zavlayevanje postopkov steyaja, izyrpavanje insolventnih dolanikov in omogoyila laaji in hitrejai vstop upnikov kot ekonomskih lastnikov med lastnike podjetja. Preoblikovanje terjatev45 v kapitalske deleae je upnikom omogoyilo prevzem nadzora nad upravljanjem podjetja, s yimer se je izboljaala, vendar ne ae nujno tudi zagotovila sposobnost za ohranitev in nadaljnje poslovanje prezadolaenih podjetij. Z vsemi spremembami pa se je v zadnjem letu pospeailo finanyno prestrukturiranje podjetij. âtevilo steyajnih postopkov nad pravnimi osebami se je poveyalo. Nadaljnji korak v prestrukturiranju podjetij je bil narejen s pripravo sporazuma za prestrukturiranje (Master Restructuring Agreement, MRA) na podlagi Slovenskih nayel finanynega prestrukturiranja dolgov v gospodarstvu,46 ki jih je sredi leta 2014 pripravilo Zdruaenje bank Slovenije. Postopki prestrukturiranja in razdolaevanja podjetij sicer vkljuyujejo razliyne deleanike in potekajo v okviru razliynih institucij, zato je Vlada RS v skladu s priporoyili EK januarja 2015 ustanovila medresorsko delovno skupino, ki bo skrbela za centralizirano koordinacijo, med drugim za: spremljanje postopkov, koordinacijo dela razliynih institucij v draavni lasti v okviru postopkov, spodbujanje uporabe razpoloaljivih pravnih mehanizmov in najboljaih mednarodnih praks; pripravo krovnega nayrta v zvezi s prestrukturiranjem in razdolaevanjem podjetij; oblikovanje predlogov sistemskih ukrepov za poveyanje uyinkovitosti procesov razdolaevanja in prestrukturiranja podjetij. 1.4 Izzivi Stabilno makroekonomsko okolje je ključnega pomena za hitrejšo krepitev dejavnikov konkurenčnosti, vzdržno gospodarsko rast in ustvarjanje novih delovnih mest. Poleg krepitve prispevka kapitala, ki bo zmanjaal sedanji preseaek varyevanja nad investicijami, je za pospeaitev gospodarske rasti pomembna izvedba strukturnih reform, ki bo izboljaala pogoje poslovanja in omogoyila ustvarjanje proizvodov in storitev z visoko dodano vrednostjo (glej poglavje 2). Nadaljnja krepitev zasebne potroanje, ki bi sledila izboljaanju na trgu dela zaradi hitrejae gospodarske rasti, pa bi tudi zmanjaala deflacijska tveganja, ki izvirajo iz domayega okolja. Javnofinančna konsolidacija ostaja v središču ekonomskih politik za vzpostavitev stabilnega makroekonomskega okvira. Javnofinanyni primanjkljaj se zniauje poyasi, v zadnjih letih pa se je skokovito poveyal javni dolg. Stabilizacija javnega dolga oz. njegovo zniaanje na srednji rok bo moano predvsem s postopno odpravo primanjkljaja, k njegovemu zniaanju pa lahko pripomore tudi boljae upravljanje z draavnim premoaenjem. Dosedanji ukrepi za zniaanje primanjkljaja so bili veyinoma interventne oz. zayasne narave in na srednji rok niso vzdrani. Zato osrednji izziv prihodnjih let ostaja njihova nadomestitev z ukrepi trajneae narave, med katerimi bi morali biti ukrepi za prilagoditev sistemov, iz katerih izhajajo tudi najveyja tveganja za dolgoroyno vzdranost javnih financ (izdatki za pokojnine in zdravstvo). Prav tako bi za poveyanje prihodkov ae v veyji meri kot doslej lahko izkoristili moanosti razairitve zajema in osnov ter spremembe v obdavyitvi premoaenja in uyinkovitejae upravljanje s premoaenjem. Z vidika optimalnejae alokacije omejenih javnih virov se moanosti prihrankov kaaejo tudi pri prenovi ukrepov pomoyi gospodarstvu, ki imajo naravo draavnih pomoyi in so premalo uyinkoviti. .imprejanje sprejetje izvedbenega zakona o fiskalnem pravilu in prenovljenega Zakona o javnih financah pa je kljuyno za uyinkovitejae srednjeroyno prorayunsko nayrtovanje, hkrati bi bilo s tem olajaano uresniyevanje javnofinanynih zavez v okviru koordinacije fiskalnih politik v evrskem obmoyju. Za zagotovitev podjetniških finančnih virov in hitrejše oživljanje gospodarske aktivnosti je ključno uspešno dokončanje sanacije bančnega sistema, pospešeno prestrukturiranje podjetij in povečevanje obsega lastniškega kapitala ter razvoj nebančnih segmentov finančnega sistema. Uyinkovita izvedba sanacije banynega sistema, ki bo prispevala k oaivljanju kreditiranja perspektivnih podjetij, je poleg ostalih strukturnih reform pomemben dejavnik za krepitev gospodarske rasti. Z veyjo dostopnostjo banynih virov financiranja se bodo izboljaali pogoji poslovanja za podjetja, ki imajo zdravo finanyno strukturo in dobre poslovne priloanosti. Stabilnejai banyni sistem pa bi ob morebitnem ponovnem zaostrovanju razmer na mednarodnih finanynih trgih tudi zmanjaal ranljivost Slovenije. S tem se bo tudi moyno zmanjaalo tveganje ponovne zaostritve pritiskov mednarodnih finanynih trgov na Slovenijo, kar 43 Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o finanynem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS 47/13 in Uradni list RS 100/13). 44 Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrabi in zavarovanju (Uradni list RS 53/14). 45 V postopkih prisilne poravnave lahko upniki v veyjih trajno nelikvidnih druabah preoblikujejo svoje terjatve v kapitalske deleae brez soglasja lastnikov. 46 Slovenska nayela finanynega prestrukturiranja dolgov v gospodarstvu (ZBS), 2014. bi olajaalo dostop do virov financiranja. Ob nadaljnjem razdolaevanju in finanynem prestrukturiranju podjetij bo nujno tudi zagotavljanje dodatnega lastniakega kapitala, kar pomeni predvsem intenzivnejao uporabo instrumentov konverzije dolga v kapital podjetij in tudi delni odpis dolga, ki mu sledi privatizacija. K laaji pridobitvi sveaega kapitala na trgu in poglabljanju finanynih trgov bi pripomogle tudi dodatne spodbude za finanyne investitorje, kot so davyne olajaave za pokojninske sklade ter spodbujanje varyevanja za starost. Za boljao finanyno strukturo podjetij pa bo kljuyno poveyanje vloge ostalih segmentov finanynih storitev, ki temeljijo predvsem na dolgoroynejaih virih financiranja, zlasti poglabljanje trga kapitala in poveyanje obsega neposrednih tujih naloab. S tem bi se vsem podjetjem izboljaala dostopnost do virov financiranja. 2 Dejavniki konkurenčnosti Krepitev konkurenčnosti gospodarstva sodi med prednostne naloge na poti dohitevanja razvitejših gospodarstev. Ob zagotovitvi stabilnega makroekonomskega okolja in dostopa do virov financiranja za podjetja je za povečanje bruto domačega proizvoda na prebivalca ključna okrepitev dejavnikov, ki omogočajo dvig ustvarjene dodane vrednosti in s tem konkurenčnosti gospodarstva v daljšem časovnem obdobju. To je podlaga za večji izvoz in vključevanje v globalne verige vrednosti s proizvodi in storitvami višjega cenovnega razreda. Glede na ugotovljene pomanjkljivosti dosedanjega razvoja prednostna področja delovanja za povečanje dodane vrednosti zajemajo izboljšanje inovacijske sposobnosti gospodarstva in človeškega kapitala. Konkurenčnost pa je treba okrepiti tudi s povečanjem učinkovitosti države in njenih institucij, vključno z vzpostavitvijo spodbudnega okolja za nastanek in rast podjetij. Slovenija se je po gospodarski razvitosti od začetka krize močno oddaljila od razvitejših držav, v letu 2014 pa smo prvič zabeležili ugodnejša gospodarska gibanja kot v EU. Slovenija se uvraya med draave EU z najveyjim padcem relativne gospodarske razvitosti od zayetka krize, nekatere, po gospodarski razvitosti pred leti ae precej oddaljene nove ylanice EU, pa so se nam ae moyno pribliaale. Poleg .eake, ki je v letu 2013 dosegla enako raven kot Slovenija, so to ae Slovaaka, Estonija in Litva (gl. kazalnik 2.1). Bruto domayi proizvod na prebivalca v standardih kupne moyi je po zadnjih podatkih leta 2013 ostal na najniaji ravni od zayetka krize, to je na 82 % povpreyja EU, kar je enako relativni razvitosti Slovenije v letu 2002. Prekinitev nazadovanja v gospodarski razvitosti nakazujejo podatki za leto 2014, ko je bila gospodarska rast prviy od zayetka krize viaja kot v EU (gl. poglavje 1.1). Zaostanek v gospodarski razvitosti je posledica nizke produktivnosti. Dekompozicija bruto domayega proizvoda na prebivalca na stopnjo zaposlenosti in produktivnost (BDP na zaposlenega) pokaae, da se je ae pred zayetkom krize nizka raven produktivnosti v primerjavi z razvitejaimi draavami od takrat ae nekoliko zniaala. Stopnja zaposlenosti, ki je pred letom 2008 precej presegala povpreyno v EU, pa je upadla na raven evropskega povpreyja. Produktivnost je po padcu ob zayetku krize v naslednjih letih sicer okrevala, a poyasi, saj je glavnina rasti izhajala iz zniaanja zaposlenosti, rast dodane vrednosti pa je bila skromna. Podjetja so se namrey ob visoki zadolaenosti, teaavah v banynem sistemu in poslabaanju stroakovne konkurenynosti sooyala z moyno omejenimi viri financiranja, tako zunanjimi (predvsem banynimi) kot lastnimi (dobiyki), skromni pa so bili tudi prilivi neposrednih tujih investicij. Vse to je botrovalo moynemu padcu investicij v osnovna sredstva, ki so kljuyen kratkoroyni dejavnik rasti dodane vrednosti in produktivnosti. Ob aibki znotrajsektorski rasti produktivnosti veyine dejavnosti pa je bilo skromno okrevanje produktivnosti tudi posledica kryenja nekaterih v krizi bolj prizadetih delov gospodarstva (preteano delovno intenzivne in tehnoloako manj zahtevne predelovalne dejavnosti, gradbeniatvo), kar je bilo v veliki meri posledica nezadostnega prestrukturiranja gospodarstva v smeri ustvarjanja viaje dodane vrednosti in krepitve konkurenynosti v letih pred krizo. Slika 15: Bruto domači proizvod na prebivalca po kupni moči, produktivnost in zaposlenost, Slovenija Vir: Eurostat Portal Page ± Economy and finance, 2015; SI±STAT podatkovni portal± Nacionalni rayuni, 2015; prerayuni UMAR. 2.1 Konkurenčnost podjetniškega sektorja Kazalniki konkurenčnosti podjetniškega sektorja kažejo močno poslabšanje v prvih letih krize in vračanje na predkrizne ravni v zadnjem obdobju. To velja tako za izvozno kot stroškovno konkurenčnost, od začetka krize se je izboljšala tudi sestava izvoza. Pozitivna gibanja pa zaenkrat še premalo temeljijo na rasti produktivnosti, ki bi izhajala iz povečanja dodane vrednosti. V tem smislu je kljub pozitivnim premikom bistveno premalo izkoriščen potencial, ki bi ga za dvig dodane vrednosti lahko imelo povečanje neposrednih tujih investicij, pa tudi večja vloga na znanju temelječih storitev v gospodarstvu. Ob kazalnikih konkurenčnosti so v poglavju predstavljena tudi gibanja na teh področjih, izzivi za dvig dodane vrednosti, povezani z vlaganji v znanje in inovacijsko sposobnost ter z vlogo države pa so predmet naslednjih podpoglavij. Izvozna konkurenčnost Slovenije se od leta 2013 izboljšuje. Padec tranega deleaa Slovenije na svetovnem trgu blaga za pribliano petino v obdobju 2008±2012 je bil med veyjimi v EU. S poveyanjem v letih 2013 (3,5 %) in 2014 (5,6 % v prvih devetih mesecih leta) je bila nadomeayena pribliano tretjina njegove izgube na svetovnem trgu. Na trgih atirinajstih najpomembnejaih partneric, kjer je bilo zmanjaanje do leta 2012 manjae, je skoraj dosegel predkrizno raven, v EU47 pa jo je presegel. Slovenija se je po rasti tranega deleaa v letu 2013 uvrstila v prvo tretjino, ob pospeaitvi rasti v letu 2014 pa na peto mesto48 med draavami EU. Spodbudno je, da je bila rast zabeleaena v veyini najpomembnejaih trgovinskih partneric in tudi na veyini za slovenski izvoz pomembnih proizvodnih trgov. Leta 2013 (zadnji podatek) se je trani delea (na svetovnem trgu) poveyal tudi v vseh skupinah proizvodov glede na njihovo faktorsko intenzivnost, z izjemo delovno intenzivnih, kjer je najbolj (za pribliano atiri desetine) zaostajal za predkrizno ravnjo. Trani deleai proizvodov z intenzivno rabo virov ter nizko in srednje tehnoloako intenzivnih proizvodov so ob rasti v letu 2013 za ravnjo leta 2007 zaostajali za okoli yetrtino, trani delea visoko tehnoloako intenzivnih proizvodov, ki se je poveyeval veyino obdobja po zayetku krize, pa je bil za 8 % viaji. 47 Relativni pomen trga EU se je z vstopom Hrvaake ae poveyal, saj Slovenija na njem sedaj realizira kar tri yetrtine izvoza blaga. 48 Po podatkih za prva tri yetrtletja 2014. Slika 16: Tržni deleži (izvoza blaga) Slovenije na tujih trgih Vir. UN, SURS, Eurostat, WIIW, US Census Bureau, prerayuni UMAR. Rast tržnega deleža je posledica izboljšane konkurenčnosti izvoznikov blaga, pa tudi strukturnih učinkov in rastočega trgovanja Slovenije s primarnimi proizvodi. Visok padec tranega deleaa na svetovnem trgu blaga v obdobju 2008±2012 je bil povezan z moynim poslabaanjem stroakovne konkurenynosti, ki je izhajalo iz poveyanja stroakov dela na enoto proizvoda v prvih letih krize (2008±2010),49 dobiykonosnost podjetniakega sektorja pa so zmanjaevali tudi negativni pogoji menjave (2010±2012). Poleg tega je mogoye precejaen del izgube tranega deleaa pojasniti s sestavo slovenskega izvoza, ki je precej odstopala od regionalne in proizvodne strukture svetovnega povpraaevanja v tem obdobju (vey glej v Poroyilo o razvoju 2014, 2014). Ponovna rast tranega deleaa v zadnjih dveh letih sledi obdobju precejanje prilagoditve stroakov dela na enoto proizvoda menjalnega sektorja, zlasti predelovalnih dejavnosti. V letih 2013 in 2014 pa je prialo tudi do precejanjega padca uvoznih cen in izboljaanja pogojev menjave. Oboje po naai oceni deloma preko zmanjaanja izvoznih cen in deloma preko izboljaanja dobiykonosnosti pozitivno vpliva na poloaaj izvoznikov. V obdobju intenzivnega kryenja tranega deleaa se je precej izboljaala tudi sestava izvoza z vidika tehnoloake zahtevnosti proizvodov (kazalnik 2.5). Po moynem zviaanju stroakov dela na enoto proizvoda ob zayetku krize in v razmerah relativno nizkega svetovnega povpraaevanja je namrey precej podjetij preteano iz delovno intenzivnih in nizko tehnoloako zahtevnih dejavnosti, ki so prispevala k zniaevanju tranega deleaa, prenehalo poslovati. Poleg tega ocenjujemo, da je z okrevanjem EU, ki je naa najpomembnejai izvozni trg, uyinek regionalne in proizvodne sestave izvoza na rast tranega deleaa postal pozitiven. Na rast tranega deleaa pa pozitivno vpliva tudi rastoyi izvoz primarnih proizvodov (nafta, plin, elektriyna energija), ki je posledica nadaljnjega poveyanja trgovanja Slovenije s tem proizvodi (izvoz pred tem uvoaenih proizvodov). Stroškovna konkurenčnost Slovenije se je v zadnjih letih izboljšala zlasti v menjalnem sektorju. Stroaki dela na enoto proizvoda celotnega gospodarstva so se v letih 2008±2010 zaradi rasti stroakov dela ob moynem zniaanju gospodarske aktivnosti poveyali precej bolj kot v EU. Od takrat se razkorak do EU postopno zniauje, pospeaeno zlasti v letu 2014. Najviaji je bil v letu 2010, ko je znaaal pribliano 6 o. t., v prvih treh yetrtletjih leta 2014 pa je bilo poveyanje realnih stroakov dela na enoto proizvoda od zayetka krize ae za okoli 3 o. t. viaje kot v EU. Realni efektivni teyaj deflacioniran s stroaki dela na enoto proizvoda pa je bil leta 2014 ae pribliano na ravni leta 2007. Glavnina izboljaevanja stroakovne konkurenynosti v preteklih letih je izhajala iz menjalnega sektorja50. Do leta 2014 je temeljila predvsem na prilagajanju trga dela niaji gospodarski aktivnosti (zniaanje zaposlenosti in umiritev rasti play), v letu 2014 pa je glavni dejavnik postala rast dodane vrednosti. S to prilagoditvijo je menjalni sektor v veliki meri ae nadomestil 49 Na njihovo rast je vplivalo poveyanje play v javnem sektorju (2008) povezano z zayetkom izvajanja reforme play v javnem sektorju, moyan padec BDP (2009) in dvig minimalne playe (2010). 50 Menjalni sektor sestavljajo industrija (B-E), trgovina, gostnistvo in promet (G-I), informacijsko-komunikacijske dejavnosti (J) in kmetijstvo (A). izgubo stroakovne konkurenynosti v primerjavi z EU iz prvih let krize. Relativni poloaaj predelovalnih dejavnosti, ki predstavljajo kljuyni del menjalnega sektorja, pa je bil ae nekoliko boljai kot leta 2007. V letu 2014 je bilo prviy od zayetka krize vidnejae izboljaanje stroakovne konkurenynosti prisotno tudi v nemenjalnem delu gospodarstva, ki pa ae precej zaostaja za relativnim poloaajem glede na EU v predkriznem obdobju. Poleg gradbeniatva in javnih storitev, kjer so stroaki dela na enoto proizvoda s prekinitvami upadali ae v predhodnih nekaj letih, do pozitivnih premikov postopno prihaja tudi v veyini drugih preteano nemenjalnih storitev, vkljuyno s finanynimi. Slika 17: Realni stroški dela na enoto proizvoda v gospodarstvu, menjalnem sektorju in predelovalnih dejavnostih, Slovenija in EU Vir: Eurostat Portal Page ± National accounts, 2015; prerayuni UMAR. Opomba: Realna rast produktivnosti in sredstev, deflator BDP. Struktura blagovnega izvoza se je od začetka krize izboljšala, dodana vrednost izvoza posameznih dejavnosti pa ostaja nizka. Za Slovenijo je znayilen relativno visok delea delovno intenzivnih ter nizko in srednje tehnoloako zahtevnih proizvodov v blagovnem izvozu, ki pa se je po letu 2008 precej zmanjaal. Ob kryenju teh industrij je rast izvoza po letu 2009 preteano temeljila na visokotehnoloako zahtevnih proizvodih. Njihov delea, ki je leta 2007 kar za 8,4 o. t. zaostajal za povpreynim v EU, se je s tem poveyal, zaostanek za evropskim povpreyjem pa zniaal na najniajo raven do sedaj (3,5 o. t. v letu 2013). Spremembe v strukturi izvoza so vplivale tudi na poveyanje dodane vrednosti izvoza, saj se je precej skryil tudi delea dejavnosti z relativno visoko uvozno komponento izvoza (predvsem proizvodnja motornih vozil). Do veyjih premikov v dodani vrednosti izvoza posameznih dejavnosti pa ni prialo. Ta ostaja nizka zlasti v nekaterih srednje visoko tehnoloako zahtevnih dejavnostih, kot so avtomobilska, elektro in strojna industrija. Zaostanek za razvitejaimi draavami izhaja predvsem iz niajega deleaa dodane vrednosti storitev v izvozu proizvodov teh dejavnosti. To pomeni, da Slovenija v teh dejavnostih precej manj kot druga razvitejaa gospodarstva izkoriaya moanost za dodajanje vrednosti in s tem poveyanje konkureynosti proizvodov z uporabo razliynih storitvenih dejavnosti (npr. razvoja, traenja, servisiranja, oblikovanja ipd.). Deloma pa je to verjetno tudi posledica dejstva, da te dejavnosti pri nas v veliki meri proizvajajo vmesne proizvode, kjer je manj moanosti za vkljuyevanje razliynih storitvenih dejavnosti kot pri konynih proizvodih. Na dodano vrednost zlasti tehnoloako zahtevnejaih dejavnosti pa negativno vpliva tudi njihova razmeroma nizka snovna produktivnost (gl. poglavje 4.1). Slika 18: Koeficient primerjalnih izvoznih prednosti1 slovenskega izvoza, Slovenija Vir: United Nations Statistics Division: Comtrade, 2015; Handbook of Statistics 2007-08 (UN); prerayuni UMAR. Opomba: 1 Razvrayanje proizvodov v posamezne skupine temelji na metodologiji Zdruaenih narodov (Trade and Development Report, 2002). Klasifikacija ne razvraya vseh proizvodov, zato seatevek deleaev petih skupin ni enak 100. Proizvodnja predelovalnih dejavnosti ostaja nižja kot pred krizo, produktivnost pa se je nekoliko izboljšala. Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti je tudi v letu 2014 za predkrizno ravnjo zaostajal bolj kot v povpreyju EU. To je posledica relativno moynejaega skryenja obsega nizkotehnoloakih, preteano delovno intezivnih, dejavnosti pri nas. Okrevanje proizvodnje je po padcu v letu 2009 temeljilo predvsem na rasti srednje visoko in visokotehnoloako zahtevnih dejavnosti, ki so v letu 2014 presegle predkrizno raven (2008), v nekaterih dejavnostih pa se je od zayetka krize poveyala tudi bolj kot v EU (proizvodnja IKT opreme in elektriynih naprav, kemiyna in farmacevtska industrija). Tehnoloako zahtevnejae dejavnosti so tudi najvey prispevale k okrevanju produktivnosti predelovalne industrije od zayetka krize.51 Ta je leta 2013 (zadnji mednarodni podatki) s pribliano 63 % povpreyja EU dosegla najviajo raven do sedaj in bila najviaja med novimi ylanicami EU. V primerjavi s to skupino draav Slovenija izstopa predvsem po visoki ravni produktivnosti visokotehnoloako zahtevne farmacevtske industrije. Manjae so ae razlike pri ostalih tehnoloako zahtevnejaih dejavnostih52 , kjer Slovenija za nekaterimi draavami zaostaja zlasti pri proizvodnji IKT opreme in proizvodnji drugih strojev in naprav. 51 Predvsem zaradi znotrajsektorske rasti produktivnosti, poveyal pa se je tudi njihov delea v zaposlenosti. Prispevek nizko tehnoloako zahtevnih dejavnosti pa je bil zaradi negativne medsektorske komponente (zmanjaanje njihovega deleaa v skupni zaposlenosti predelovalnih dejavnosti) v obdobju 2008±2013 negativen. 52 Tudi glede produktivnosti srednje nizko in nizko tehnoloako zahtevnih predelovalnih dejavnosti so razlike med Slovenijo in drugimi novimi ylanicami (z izjemo Romunije in Bolgarije) majhne. Slika 19: Produktivnost (dodana vrednost na zaposlenega) predelovalnih dejavnosti Vir: Eurostat Portal Page ± National accounts; SI±STAT podatkovni portal ± Nacionalni rayuni; prerayuni UMAR. Konkurenčnost na znanju temelječih storitev je nizka, vendar se njihov izvoz v zadnjem obdobju povečuje. Storitve, zlasti na znanju temeljeye, v sodobnih gospodarstvih pomembno prispevajo h krepitvi celotnega gospodarstva, hkrati pa imajo velik pomen za poveyanje konkurenynosti v predelovalnih podjetjih, saj omogoyajo veyjo diferenciacijo produktov na trgu, ponudbo celovitih reaitev za kupce ali pa uvajanje novih poslovnih modelov (European Service Innovation Centre, 2014). Pri nas rast dodane vrednosti na znanju temeljeyih tranih storitev od zayetka krize zaostaja za povpreyjem EU, kar povezujemo predvsem s aibkim okrevanjem domayega trga, na katerega so preteano osredotoyene. To je spodbudilo postopno preusmerjanje na tuje trge, ki se je pospeailo zlasti v letu 2013, a je delea na znanju temeljeyih storitev v celotnem storitvenem izvozu ae precej niaji kot v EU (gl. kazalnik 2.6). To je deloma mogoye pojasniti z relativno visokim deleaem izvoza potovanj in transporta, povezanim z naravnimi danostmi in strateako lego Slovenije, vendar pa podatki kaaejo tudi na nizko izvozno konkurenynost na znanju temeljeyih storitev. Njihov trani delea v EU se je od zayetka krize namrey moyno zniaal, pozitivna gibanja so bila zabeleaena aele v zadnjem letu (201353). Nizka izvozna konkurenynost je znayilna zlasti za rayunalniake, pravne, rayunovodske in davyne storitve ter razvojno-raziskovalne dejavnosti. Veyinoma gre za storitve, ki so v mednarodnem merilu visoko regulirane, za razvitejaimi draavami pa zaostajajo tudi v stopnji inovacijske aktivnosti (gl. poglavje 2.3). Tabela 3: Tržni delež slovenskega izvoza storitev v uvozu storitev EU-27 V % Delež v izvozu Tržni delež Sprememba 2013/2008 oz. 2012/2008 storitev, 2013 2008 2012 2013 Storitve 100,0 0,31 0,30 0,30 -0,4 Transportne 25,5 0,42 0,40 0,41 -1,3 Potovanja 38,8 0,53 0,61 0,60 13,6 Ostale storitve*, od tega 35,7 0,17 0,15 0,17 1,8 Na znanju temeljeye storitve** 19,8 0,19 0,15 -21,9 Vir: Eurostat Portal Page ± Economy and Finance ± Balance of payments, 2015; prerayuni UMAR. Opomba: *V skupino druge storitve se uvrayajo komunikacijske, gradbene, finanyne, zavarovalniake, rayunalniake, informacijske, osebne, kuturne, rekreacijske, draavne in druge poslovne storitve ter licence, patenti in avtorske pravice. ** Na znanju temeljeye nefinanyne storitve so izrayunane kot vsota naslednjih postavk razairjene klasifikacije playilne bilance: 247, 263, 274, 278, 279, 280 in 284. Konkurenca v storitvah se povečuje, vendar ob majhnem napredku pri deregulaciji poklicnih storitev. Najveyji potencial za izboljaanje produktivnosti s poveyanjem konkurence je obiyajno v storitvah, kot so trgovina na drobno, mreane dejavnosti in poklicne storitve (The 2013 update of the OECD product market regulation indicators, 2013). V mreanih dejavnostih in trgovini Slovenija nima posebnih zakonodajnih ovir za vstop v panogo. V trgovini na drobno se 53 Na to kaaejo gibanja skupine Ostale poslovne storitve, ki so del skupine Druge storitve. je v visoko koncentrirani dejavnosti nespecializiranih prodajaln preteano z aivili koncentracija po letu 2006 moyno zmanjaala54. Stopnja konkurence se poveyuje tudi v elektronskih komunikacijah, delea prevladujoyega ponudnika pri airokopasovnem internetu je niaji kot v povpreyju EU, na trgih fiksne in mobilne telefonije pa je viaji. Pri oskrbi z elektriko in plinom se je trg formalno sprostil ae leta 2007, v zadnjih letih pa se to kaae v vse atevilnejaih menjavah dobaviteljev. Cene teh energentov za gospodinjstva so niaje (elektrika) ali vsaj primerljive s povpreyjem EU (plin). Pri industrijskih odjemalcih pa je cena plina, kljub zniaanju v zadnjih dveh letih, ae nad evropskim povpreyjem. Njen nadaljnji padec je mogoye priyakovati z odpravo dolgoroynih pogodb, ki jo za popolno sprostitev tega trga zahteva agencija za varstvo konkurence (gl. kazalnik 2.7). Na podroyju poklicnih storitev (rayunovodske, pravne, tehniyne in arhitekturne) pa je po oceni OECD regulacija ae dokaj visoka55. Visoke so predvsem ovire za vstop na trg, kjer je bil sicer doseaen napredek z ukinjanjem kvot za storitve tujcev56. Nekoliko se je zniaala tudi regulacija glede zahtevane izobrazbe, vendar pa se Slovenija ae vedno uvraya med draave z najviajo regulacijo tega podroyja predvsem pri rayunovodskih, tehniynih in arhitekturnih storitvah. Izstopa tudi po velikem atevilu reguliranih poklicev, yeprav se je v preteklih letih nekoliko zmanjaalo57. Slika 20: Regulacija poklicnih storitev, 2013 Vir: OECD. Opomba: 0 je najmanj, 6 najbolj regulirana storitev. Vključevanje Slovenije v mednarodne trgovinske tokove narašča, a počasneje kot v številnih novih članicah EU. Stopnja mednarodne trgovinske integracije, merjena s povpreynim deleaem menjave s tujino v primerjavi z BDP58, se po padcu leta 2009 poveyuje in je od leta 2011 tudi viaja, kot je bila pred zayetkom krize. Poveyanje v zadnjih letih je izhajalo predvsem iz rasti izvozne integracije. Potem ko je bil do leta 2012 ob upadajoyem domayem troaenju izvoz edini dejavnik gospodarske rasti, je v letih 2013 in 2014 rast deleaa izvoza v BDP spremljalo tudi izboljaanje izvozne konkurenynosti. Vkljuyevanje v mednarodne trgovinske tokove po veyjem padcu ob zayetku krize je po letu 2009 potekalo hitreje kot v povpreyju v EU, vendar poyasneje kot v nekaterih novih ylanicah EU59, atevilne med njimi pa so tudi ae bolj integrirane v mednarodne trgovinske tokove kot Slovenija. To kaae na zaostajanje Slovenije pri vkljuyevanju v globalne dobaviteljske verige, ki danes predstavljajo pomemben element ekonomske integracije in konkurenynosti draav. Slovenija v tem smislu premalo izkoriaya predvsem moanost povezovanja preko neposrednih tujih investicij (gl. tudi Poroyilo o razvoju 2014, str. 34-35). 54 Koncentracija, merjena s Hirchman-Herfindahlovim indeksom, je v tej dejavnosti trgovine na drobno s 3.387 leta 2006, ko je bila najviaja, padla na 2.160 v letu 2013 (meja visoke koncentracije je pri vrednosti indeksa 1.800), delea glavnega ponudnika pa s 53 % na 38,5 %. 55 Od evropskih draav OECD imajo bolj regulirane poklicne storitve le Poljska, Nemyija, Luksemburg in Madaarska (The 2013 update of the OECD product market regulation indicators, 2013). 56 Z Zakonom o zaposlovanju in delu tujcev so bile leta 2011 ukinjene kvote za individualne storitve tujcev 57 Vey jih imata le Poljska in Slovaaka. Od leta 2010 se je atevilo reguliranih poklicev zmanjaalo za 81 na 242 (povpreyje za EU je 176). Analiza, ki bo dokonyno ovrednotila atevilo reguliranih poklicev in dejavnosti pri nas, bo predvidoma zakljuyena v letu 2015 (Poroyilo o napredku na projektu EKT v letu 2013 in 2014, 2014). 58 ((Izvoz blaga in storitev + uvoz blaga in storitev)/2)/BDP*100. 59 Po padcu leta 2009 se poveyuje hitreje na Slovaakem in v baltskih draavah. Slika 21: Mednarodna trgovinska integracija* Vir: SI±STAT podatkovni portal ± Nacionalni rayuni, 2014; Eurostat Portal Page ± Economy and Finance, 2014; prerayuni UMAR. Opomba: * Stopnja mednarodne trgovinske integracije je izrayunana kot: ((izvoz blaga in storitev + uvoz blaga in storitev)/2)/BDP*100. Načrtovana privatizacija in proces razdolževanja podjetniškega sektorja predstavljata možnost za povečanje izjemno nizkega stanja neposrednih tujih investicij (NTI) v slovenskem gospodarstvu. Slovenija je bila tudi po zadnjih podatkih za leto 2013 med draavami EU z najniajim stanjem in najniajim poveyanjem stanja vhodnih NTI v primerjavi z BDP. äe prej nizki prilivi lastniakega kapitala so se ob zayetku krize ae zmanjaali. Vidnejae izboljaanje zaznavamo aele v zadnjem obdobju s pospeaitvijo privatizacijskih procesov, poveyala pa se je tudi prodaja lastniakih deleaev v slovenskih podjetjih. Prilivi lastniakega kapitala so bili tako v letu 2014 vey kot trikrat viaji kot leta 2013, ko so se sicer ae poviaali in dosegli eno viajih vrednosti v zadnjih desetih letih. Spodbudni so tudi podatki ankete med tujimi podruanicami v Sloveniji, ki kaaejo po letu 2010 precejanje poveyanje deleaa podjetij s tujimi kapitalom z nayrtovano airitvijo svoje dejavnosti v Sloveniji (Rojec, Jakliy, 2014). Z veyjimi tujimi vlaganji bi podjetniaki sektor pridobil ne le nujna finanyna sredstva za razvojne investicije, ampak tudi nova znanja in tehnologije, zlasti v primeru podjetij v draavni lasti pa se bodo odprle tudi moanosti za boljae upravljanje. Pri tem bi na poveyanje priliva NTI lahko pomembno vplivalo tudi izobljaanje okolja za poslovanje podjetij (gl. poglavje 2.4). Za razliko od vhodnih neposrednih tujih investicij pa gibanja pri izhodnih NTI ostajajo neugodna, saj je bilo njihovo stanje v primerjavi z BDP po atirih letih zmanjaevanja leta 2013 najniaje od zayetka krize. Zgodnja podjetniška aktivnost se je od začetka krize precej povečala, število hitro rastočih podjetij pa ostaja razmeroma nizko. Iz anketnih podatkov raziskave GEM (gl. kazalnik 2.9) izhaja, da se je po doseaenem dnu v letu 2011 zgodnja podjetniaka aktivnost (delea prebivalstva, ki se vkljuyuje v podjetniatvo) v Sloveniji do leta 2014 precej poveyala, yeprav je bila veyino tega obdobja niaja kot v povpreyju EU. Veyje vkljuyevanje prebivalstva v podjetniatvo je bilo doseaeno v obdobju poveyanega subvencioniranja samozaposlovanja brezposelnih, zato bi lahko sklepali, da so se posamezniki za podjetniako pot pogosto odloyali tudi zaradi reaevanja svojega zaposlitvenega poloaaja in ne zgolj na osnovi inovativnih reaitev, ki bi pomenile potencial za airitev podjetja in odpiranje novih delovnih mest. Poveyanje samozaposlovanja v negotovih gospodarskih razmerah lahko povezujemo tudi z iskanjem proanejaih oblik zaposlovanja s strani podjetij. Tudi izsledki raziskave GEM kaaejo, da se je delea tistih, ki se za podjetniatvo odloyajo zaradi nuje, od zayetka krize precej poveyal, delea zgodnjih podjetnikov zaradi zaznanih poslovnih priloanosti pa je pri nas ae niaji kot pred krizo (v EU je viaji). Rastoya zgodnja podjetniaka aktivnost se za zdaj tudi ae ne kaae v bistvenem izboljaanju glede atevila hitro rastoyih podjetij, ki se je od zayetka krize prepolovilo, se pa od leta 2012 ne zmanjauje vey. Spodbudni pa so podatki o precejanjem poveyanju atevila zagonskih podjetij (start-up podjetja) v letu 2014 ter izboljaanju podpornega okolja za njihovo ustanavljanje (gl. poglavje 2.3), kar bi v prihodnje lahko poveyalo delea hitro rastoyih podjetij, ki obiyajno prinaaajo nove investicije in delovna mesta. 2.2 Človeški kapital Človeški kapital kot eden ključnih dejavnikov konkurenčnosti in dolgoročne rasti je v Sloveniji premajhen in nezadostno izkoriščen. Večja in učinkovitejša vlaganja v znanje sodijo tudi med glavne vzvode za okrepitev potenciala gospodarske rasti. Ob sicer razmeroma visokih javnih vlaganjih v izobraževanje se ključne pomanjkljivosti kažejo v prepočasnem prilagajanju izobraževanja potrebam konkurenčnejšega gospodarstva, v nizkih zasebnih vlaganjih, premalo učinkoviti uporabi javnih sredstev in nezadostni kakovosti izobraževanja. Ob hitrih gospodarskih in družbenih spremembah ter vse daljši delovni dobi na pomenu pridobiva tudi vseživljenjsko učenje, ki pa je, zlasti v času krize, še premalo uporabljen način krepitve človeškega kapitala. Delež delovno aktivnega prebivalstva s terciarno izobrazbo se povečuje, skromna pa je uporaba terciarno izobraženih kadrov v zasebnem sektorju. Delea odraslega prebivalstva (25-64 let) s terciarno izobrazbo se je v letu 2014 nadalje poveyal in prviy presegel povpreyje EU (gl. kazalnik 2.10). Naraaya tudi delea terciarno izobraaenega delovno aktivnega prebivalstva v tej starostni skupini, ki se je v letu 2013 ae povsem pribliaal evropskemu povpreyju. Problem pa ostaja nezadostna uporaba terciarno izobraaenih v zasebnem sektorju, ki bi lahko prispevali k dvigu dodane vrednosti slovenskega gospodarstva. Njihov delea med delovno aktivnimi je v zasebnem sektorju veliko niaji kot v dejavnostih javnih storitev in nekoliko niaji od povpreyja EU.60 Manjae zaposlovanje visoko izobraaene delovne sile v zasebnem sektorju povezujemo z neusklajenostjo ponudbe kadrov s potrebami podjetij, visoko obdavyitvijo nadpovpreynih play, ki jih obiyajno prejemajo terciarno izobraaeni,61 v yasu krize pa tudi s finanynimi problemi slovenskega gospodarstva. Tudi IMD World Talent Report 2014 (2014) opozarja, da slovenski izobraaevalni sistem premalo prispeva k izboljaanju konkurenynosti gospodarstva.62 Slika 22: Delež delovno aktivnega prebivalstva, starega 25-64 let, s terciarno izobrazbo, 2013 Vir: Eurostat, prerayuni UMAR. Opomba: Dejavnosti javnih storitev so dejavnosti O, P in Q, dejavnosti zasebnega sektorja pa dejavnosti A-N in R-S. Vpis v terciarno izobraževanje ni dovolj usklajen s potrebami podjetij. âtevilo vpisanih se je v obdobju 2008/2009±2013/2014 zaradi demografskih trendov moyno zmanjaalo na vseh podroyjih izobraaevanja, razen na podroyju znanosti, matematike in rayunalniatva, kjer se je znatno poveyalo. Kljub temu je bil njihov delea v skupnem atevilu vpisanih po zadnjih podatkih za leto 2012 niaji od povpreyja EU, viaji pa je bil v druabenih in poslovnih vedah ter 60 Delea delovno aktivnega prebivalstva, starega 25-64 let, s terciarno izobrazbo, je v letu 2013 v dejavnostih javnih storitev znaaal 60,4 % (EU: 52,6 %); v zasebnem sektorju pa 25,8 % (EU: 27,1 %). 61 Obdavyitev terciarno izobraaenih je viaja od povpreyja draav EU-21, ki so ylanice OECD (Education at a Glance 2014, 2014). Pri obdavyitvi playe v viaini 167 % povpreyne playe je od Slovenije davyno ugodnejaih 17 draav EU (Kosi Antoliy, 2015). 62 Slovenija se pri univerzitetnem izobraaevanju glede zadovoljevanja potreb konkurenynejaega gospodarstva na lestvici 60-ih draav uvraya na 54. mesto. pravu. Zaradi nezadostne usklajenosti vpisa s potrebami okolja (Kakovost v slovenskem visokoaolskem in viajeaolskem prostoru v letih od 2010 do 2013, 2013) in manjaega povpraaevanja po delu se je v obdobju 2008±2014 atevilo brezposelnih s terciarno izobrazbo nadpovpreyno poveyalo, najbolj na podroyjih poslovnih in upravnih ved.V letu 2014 je bil sprejet ukrep63 za poveyanje sodelovanja med visokim aolstvom in podjetniakim sektorjem, ki naj bi spodbudil prenos znanja v podjetja in poveyal usklajenost veayin s potrebami podjetniakega sektorja. K veyji usklajenosti ponudbe in povpraaevanja po terciarno izobraaenih kadrih bi lahko pomembno prispevala tudi vzpostavitev sistema srednjeroynega napovedovanja potreb na trgu dela in spremljanja poloaaja diplomantov na trgu dela. Problem zaposlovanja terciarno izobraženih spodbuja odselitve v tujino. Terciarno izobraaeni so v obdobju 2008±2014 sooyeni z vrsto problemov. Stopnja brezposelnosti se je poveyala bolj kot v povpreyju EU, atevilo registriranih brezposelnih se je poveyalo bolj kot pri vseh drugih stopnjah izobrazbe,64 kazalnik nesorazmerja med ponudbo in povpraaevanjem65 pa se je poviaal le za terciarno izobraaene. Poleg tega je bila skoraj petina delovno aktivnih v starosti 20-34 let s terciarno izobrazbo v letu 2013 zaposlena v poklicih, za katere ne potrebujejo te izobrazbe (Education and Training Monitor 2014, 2014). Ob poslabaanju razmer na trgu dela se je v letu 2013 ae poveyalo atevilo terciarno izobraaenih slovenskih draavljanov, ki so se odselili v tujino. Najveyji delea odseljenih s terciarno izobrazbo je v starosti 30-39 let (45,5 %) in odraaa slabe moanosti za zaposlitev. Odselitve zmanjaujejo moanost za uporabo znanja, v katerega je bilo s terciarnim izobraaevanjem vloaenih veliko javnih sredstev. Slika 23: Kazalnik nesorazmerja med ponudbo in povpraševanjem glede na raven izobrazbe, Slovenija Vir: Eurostat, prerayuni UMAR. Napredek na področju kakovosti terciarnega izobraževanja je za doseganje večje konkurenčnosti gospodarstva preskromen. Razmerje med atevilom atudentov in atevilom pedagoakega osebja, ki je eden od kazalnikov kakovosti, se je v aolskem letu 2013/2014 zniaalo na 17,1 tako zaradi zmanjaanja atevila vpisanih kot poveyanja atevila pedagoakega osebja. Napredek je opazen v celotnem obdobju krize, yeprav zaostajamo za povpreyjem enaindvajsetih draav EU, ki so ylanice OECD (15,8 v letu 2012). Veliko atevilo atudentov na pedagoga je ob nizkih izdatkih na udeleaenca izobraaevanja tudi posledica atevilnih navideznih vpisov. Problematiko kakovosti terciarnega izobraaevanja izpostavljajo tudi razliyne atudije. Analiza Kakovost v slovenskem visokoaolskem in 63 Namen ukrepa Po kreativni poti do praktiynega znanja je bil podpreti razvoj kompetenc, pridobivanje praktiynega znanja in izkuaenj atudentov s projekti, ki se izvajajo v partnerstvu visokoaolskih zavodov s podjetniakim sektorjem. Na javnem razpisu je bilo izbranih 211 projektov v vrednosti 2,816 mio EUR. 64 V letu 2014 je atevilo registriranih brezposelnih s terciarno izobrazbo znaaalo 19.229, kar je trikrat vey kot v letu 2008. 65 Kazalnik nesorazmerja med ponudbo in povpraaevanjem (angl. ¬skill-mismatch indicator«) po ravneh izobrazbe je izrayunan kot Qi î |Qi ± Ni|, kjer Qi oznayuje delea aktivnega prebivalstva z ravnijo izobrazbe i v vsem aktivnem prebivalstvu, Ni pa delea delovno aktivnega prebivalstva z ravnijo izobrazbe i v delovno aktivnem prebivalstvu. viajeaolskem prostoru (2013) ugotavlja pomanjkljivo skrb visokoaolskih zavodov za kakovost (kultura kakovosti, kadrovsko nayrtovanje in notranje evalvacije). Analiza Evropske komisije pa kaae, da v Sloveniji le majhen delea anketirancev ocenjuje kakovost visokoaolskega atudija, v katerega so bili vkljuyeni, kot zelo oziroma precej dobro (European area of skills and qualifications, 2014). Ukrepi za zmanjšanje navideznih vpisov bi lahko izboljšali kakovost in učinkovitost študija. Na nizko uyinkovitost atudija v Sloveniji opozarja visok delea potencialnih navideznih vpisov66 v viajeaolsko strokovno izobraaevanje in na visokoaolski atudij, ki se je v letu 2012 ae poveyal in bil viaji kot v letu 2008. Poslediyno je nizka prehodnost redno vpisanih iz prvega v drugi letnik, ki se je v aolskem letu 2013/2014 ae zniaala (na 52,4 %). âe niaja je v viajem strokovnem izobraaevanju, kjer navidezne vpise od aolskega leta 2014/2015 omejuje Zakon o viajem strokovnem izobraaevanju.67 Na visokoaolskem atudiju pa od aolskega leta 2014/2015 navidezne vpise omejuje elektronska prijava, ki omogoya kontrolo podatkov iz evidence atudentov in diplomantov. Slovenija za razliko od nekaterih draav EU ne pogojuje brezplaynega atudija z rednim napredovanjem atudentov (National Student Fee and Student Support Systems in European Higher Education 2014/2015, 2014; Eurypedia, 2014). âe vedno tudi ni reaen problem navideznih vpisov atudentov v srednjeaolsko izobraaevanje. Navidezni vpisi imajo negativne posledice za izobraaevalne ustanove, ki ne morejo realno nayrtovati izobraaevalnega procesa, pa tudi za politike trga dela in javne finance68 (Revizijsko poroyilo Navidezni vpisi v programe viajeaolskega in visokoaolskega izobraaevanja, 2014). Izdatki za terciarno izobraževanje so preskromni za doseganje večje kakovosti, izstopajo predvsem nizki zasebni izdatki. Izdatki na udeleaenca kljub poveyanju v obdobju 2008±2011, ko so se generacije za vpis zmanjaale, moyno zaostajajo za povpreyjem EU (gl. kazalnik 2.11), kar zmanjauje moanosti za poveyanje kakovosti. Nizek delea zasebnih izdatkov se je v krizi zaradi zmanjaanja deleaa izredno vpisanih in uvajanja druge stopnje bolonjskega atudija69 ae zmanjaal in je v letu 2011 precej zaostajal za EU (Slovenija: 15,0 %; EU: 21,7 %). Nizki zasebni izdatki so ugodni z vidika dostopnosti atudija, a neugodni z vidika njegove uyinkovitosti. V letu 2012 so se ob uveljavitvi Zakona za uravnoteaenje javnih financ realno zmanjaali tudi javni izdatki za terciarno izobraaevanje, ki pa so (kot % BDP) zaradi visokega vpisa v terciarno izobraaevanje v mednarodni primerjavi relativno visoki. Ob visokih javnih izdatkih in javnofinanynih omejitvah je nujno uvesti spremembe v pravilih, ki bi prispevale k skrajaanju yasa atudija in s tem poveyanju uyinkovitosti terciarnega izobraaevanja. Potencialno poviaanje zasebnih izdatkov, ki bi lahko prispevalo tudi k viaji uyinkovitosti in kakovosti terciarnega izobraaevanja, pa bi morala spremljati vzpostavitev sistema atudijskih pomoyi (npr. dolgoroyna atudentska posojila), kot ga poznajo atevilne druge draave.70 Tudi poklicno in strokovno srednješolsko izobraževanje se nezadostno in prepočasi odziva na potrebe podjetniškega sektorja. To se kaae v nezadostnem vpisu v nekatere poklicne in strokovne programe (npr. naravoslovje in tehnika), v premajhni prilagojenosti poklicnega in strokovnega izobraaevanja potrebam delodajalcev in v premajhnem poudarku programov na praktiynih veayinah in pripravi na poklic. Delea vpisanih v niaje in srednje poklicne programe se po veyletnem zmanjaevanju zadnjih nekaj let poveyuje,vendar pa bi poleg veyjega zanimanja lahko na to vplival tudi navidezni vpis z namenom ohraniti pravice, povezane s statusom dijaka. Poveyal se je tudi vpis v srednje tehniake in druge strokovne programe, kjer pa cilj nadaljevanje izobraaevanja prevlada nad ciljem usposabljanja za poklic, zato je premalo pridobivanja kompetenc za opravljanje poklica (Beltram in drugi, 2014). Ob premajhnem vpisu so problem tudi poklicni standardi, ki so podlaga za pripravo izobraaevalnih programov, saj se prepoyasi odzivajo na potrebe delodajalcev (Poklicni standardi in nacionalne poklicne kvalifikacije 2000±2012, 2013). K usklajevanju vpisa v poklicno izobraaevanje s potrebami podjetij bi lahko prispeval tudi vajeniaki sistem, ki ga je Slovenija v letu 2006 opustila. Veyji vpis v izobraaevalne programe, za katere ni dovolj zanimanja kljub potrebam zaposlovalcev, naj bi spodbudili s atipendijami za deficitarne poklice, ki so bile uvedene z Zakonom o atipendiranju leta 2013. 66 Potencialni navidezni vpis je vpis osebe, ki se v naslednjem atudijskem letu ni vpisala v drugi letnik niti ni ponavljala prvega, vendar ni znano, ali je imela za to upraviyene razloge ali ne. V atevilu tako vpisanih so verjetno tudi osebe, ki so se vpisale z aeljo atudirati, a jim ni uspelo opraviti atudijskih obveznosti, ki so pogoj za ponavljanje prvega letnika ali napredovanje v drugi letnik (Revizijsko poroyilo Navidezni vpisi v programe viajeaolskega in visokoaolskega izobraaevanja, 2014). 67 Kdor je bil ae tri leta vpisan v atudijski program visokega aolstva, se ne more vpisati v redni atudij v viajem strokovnem izobraaevanju. V izbirnem postopku imajo prednost pri vpisu v redni atudij kandidati, ki pred tem ae niso bili vpisani v redni atudij v viajem strokovnem ali visokoaolskem izobraaevanju v Republiki Sloveniji. 68 Ocenjen znesek olajaave dohodnine, subvencije atudentske prehrane in obveznega zdravstvenega zavarovanja znaaa za potencialno navidezne osebe v obdobju 2010/2011±2012/2013 pribliano 50 mio evrov. 69 Ti so za redno vpisane brezplayni, medtem ko so bili prejanji magistrski in specialistiyni atudiji playljivi. 70 V aolskem letu 2014/2015 so posojila za pokritje stroakov atudija ali bivanja omogoyale Danska, Nemyija, Estonija, Gryija, Luksemburg, Madaarska, Nizozemska, Poljska, Slovaaka, Finska, âvedska in Zdruaeno kraljestvo (National Student Fe and Support Systems 2014/2015, 2014). Vključenost delovno aktivnega prebivalstva v vseživljenjsko učenje, ki je prav tako pomemben dejavnik konkurenčnosti gospodarstva, se zmanjšuje. Visoka je v dejavnostih javnih storitev in nekaterih dejavnostih zasebnega sektorja, kjer je med zaposlenimi viaji delea terciarno izobraaenih. V preteklih letih je k vkljuyenosti zaposlenih v vseaivljenjsko uyenje, predvsem oseb starejaih od 50 let, prispevalo sofinanciranje usposabljanja in izobraaevanja zaposlenih71 s strani draave. K razvoju kadrov so prispevali tudi kompetenyni centri za razvoj kadrov. Kljub temu se je vkljuyenost delovno aktivnih v vseaivljenjsko uyenje v obdobju 2008±2013 zmanjaala. V dejavnostih javnih storitev so po naai oceni na to vplivali varyevalni ukrepi, v zasebnem sektorju pa manjae moanosti podjetij za financiranje izobraaevanja svojim zaposlenim v yasu krize, poleg tega pa pri nas izobraaevanje zaposlenih v podjetjih ni pomembna prioriteta (IMD World Talent Report 2014, 2014). Slika 24: Vključenost delovno aktivnih prebivalcev, starih 25-64 let, v vseživljenjsko učenje, Slovenija Vir: Eurostat, ADS. Opomba: Dejavnosti javnih storitev so dejavnosti O, P in Q, dejavnosti zasebnega sektorja pa dejavnosti A-N in R-S. 2.3 Inovacijska sposobnost Gospodarstva z večjo inovacijsko sposobnostjo ustvarjajo proizvode in storitve z visoko dodano vrednostjo, so najbolj uspešna na mednarodnih trgih in zagotavljajo visoko raven blaginje prebivalcem. Krepitev inovacijske sposobnosti je odvisna od dolgoročnih vlaganj v raziskave in razvoj, v pospeševanje inovacijske aktivnosti v podjetjih, v zagotavljanje ustrezno usposobljenih kadrov, v razvoj in uporabo sodobnih tehnologij ter krepitev različnih oblik intelektualne lastnine. Za večjo učinkovitost vlaganj v dejavnike inovacijske sposobnosti je ključno tesno sodelovanje, prenos znanja in večja mobilnost kadrov med raziskovalno razvojnim sektorjem in podjetji, mreženje med podjetji različne velikosti ter povezovanje in usklajevanje ukrepov različnih politik. Zaradi razvoja novih tehnologij je nujno hitreje zagotoviti kadre z ustreznimi znanji. Izdatki za raziskave in razvoj (RR) so v letu 2013 ohranili visoko raven glede na BDP (2,6 %), vendar so se v obdobju krize prvič realno znižali. Slovenija ae od leta 2010 presega povpreyje EU po vlaganjih v RR v BDP, ki so v 2013 znaaala 2 %. Posebej izstopamo po visokem deleau poslovnega sektorja, ki financira skoraj 64 % celotnih sredstev za RR. Tako kot v preteklih letih je bil poslovni sektor tudi v letu 2013 s skoraj 600 milijoni EUR glavno gonilo pozitivnih gibanj v izdatkih za RR v Sloveniji. K temu je prispevalo tudi zviaevanje stopenj davyne olajaave za vlaganja v RR od 20 % ob uvedbi leta 2006 na 40 % leta 2010 ter 100 % leta 2012. Vrednost izkoriayenih davynih olajaav se je leta 2013 glede na predhodno leto poveyala znatno manj kot atevilo podjetij, ki koristijo davyne olajaave, kar pomeni, da se airi nabor podjetij, ki izvajajo RR dejavnost. Poleg tega so na rast podjetniakih izdatkov za RR v zadnjih letih pozitivno vplivali tudi viri iz Evropske komisije, ki so zahtevali sofinanciranje raziskav in razvoja s strani podjetij. Delea 71 Program ¬Usposabljanje in izobraaevanje zaposlenih 2011«. sredstev iz tujine v skupnem financiranju RR se je poveyeval v celotnem obdobju krize, v letu 2013 je bil najviaji doslej (8,9 %, gl. kazalnik 2.13). Viri podjetniakega sektorja iz tujine so naraayali podobno hitro kot viri iz Evropske komisije. Kljub temu je bila rast sredstev iz tujine za RR v Sloveniji v obdobju 2008±2012 precej poyasnejaa kot v veyini ostalih ylanic EU iz srednje in vzhodne Evrope. Izplayila kohezijskih skladov za RR so bila osredotoyena na obdobje 2010± 2013, ko je potekalo financiranje centrov odliynosti ter kompetenynih in razvojnih centrov. Takrat se je delea izplayil za RR v celotnih izplayilih kohezijske politike gibal med 15 in 26 % (60-100 mio. EUR). Draavni sektor je v letih 2012 in 2013 (zadnji podatki) zmanjaal financiranje RR (za 30 mio. evrov), ki je bilo osredotoyeno na izdatke za RR v javnih raziskovalnih organizacijah in v visokoaolskem sektorju. Nadaljnje zniaevanje vlaganj draavnega sektorja v RR lahko v prihodnje oslabi zmogljivosti znanstveno-raziskovalnega sektorja na podroyju baziynih in aplikativnih raziskav ter ae spodbudi odliv visoko izobraaenih kadrov v tujino. Slika 25: Sredstva evropske kohezijske politike za raziskave in razvoj, Slovenija Vir: Sluaba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Opomba: v absolutnih zneskih so zajeta samo EU sredstva, ki predstavljajo 85 % delea sofinanciranja in ki so tudi povrnjena iz prorayuna EU; podatki zajemajo projekte, ki so bili sofinancirani v okviru operativnih programov krepitve regionalnih razvojnih potencialov (OP RR) in razvoja yloveakih virov (OP R.V). Po daljšem obdobju povečevanja se je števila raziskovalcev v letu 2013 zmanjšalo. Najveyji padec je zabeleaen v visokoaolskem sektorju, kjer je bilo v letu 2013 skoraj 200 raziskovalcev72 manj kot v preteklem letu (zniaanje za 8,2 %), precej manj pa tudi v draavnem sektorju. .eprav gre zmanjaanje deloma pripisati uveljavitvi Zakona o uravnoteaenju javnih financ, upokojevanju starejaih raziskovalcev ter prehodu raziskovalcev v poslovni sektor, so navedeni trendi zaskrbljujoyi. Najslabai je poloaaj mlajaih raziskovalcev, ki po dokonyanju doktorskega atudija zaradi varyevanja v javnem sektorju ne dobijo zaposlitve, kar pomeni neizkoriayanje novih znanj in poveyuje tveganje za njihov odhod v tujino.73 V poslovnem sektorju se atevilo raziskovalcev poveyuje ae od leta 2006, viaje je bilo tudi v letu 2013. Takana gibanja so predvsem posledica poveyevanja vlaganj poslovnega sektorja v RR v cilju poveyanja konkurenynosti. Slovenija se uvraya med dvanajst ylanic EU, kjer je delea raziskovalcev v poslovnem sektorju viaji od polovice skupnega atevila raziskovalcev. V obdobju 2005±2013 je prialo v Sloveniji do dveh znatnih sprememb v strukturi raziskovalcev ± poveyanja deleaa naravoslovnih in tehniynih ved (za 9,4 o. t.) in zniaanja deleaa medicinskih ved (za 4,2 o. t.). Medtem ko je prva ugodna s staliaya krepitve inovacijske sposobnosti gospodarstva, je druga zaskrbljujoya z ozirom na staranje prebivalstva in poveyane potrebe po zdravstvenih storitvah. 72 Izraaeno v ekvivalentu polnega delovnega yasa. 73 Leta 2013 je Ministrstvo za izobraaevanje, znanost in aport podprlo zaposlitev 77 mladih raziskovalcev na zayetku kariere za obdobje 18 mesecev (Rezultati izbora javnega razpisa za spodbujanje raziskovalcev na zayetku kariere, MIZâ). Veyina se jih je zaposlila v javnih raziskovalnih zavodih, ostali pa v visokoaolskem sektorju. Brez tega ukrepa, bi se atevilo raziskovalcev v letu 2013 zmanjaalo ae bolj. Slika 26: Deleži raziskovalcev po sektorjih izvajanja RR, v % od vseh raziskovalcev, 2013* Vir: Eurostat. Opomba: *Vsota sektorjev ni enaka 100 zaradi neupoatevanja zasebnega nepridobitnega sektorja. Človeški kapital na področju naravoslovja in tehnike, ki ima pomembno vlogo v inovacijski aktivnosti, se je v obdobju 2008–2013 povečal. Rast atevila doktorjev znanosti se je nadaljevala tudi v letu 2013, vendar je zaradi krize manj priloanosti za njihovo zaposlitev. Doktorji znanosti naravoslovja in tehnike predstavljajo vey kot polovico v skupnem atevilu doktorjev znanosti, kar je dobra podlaga za krepitev inovacijske zmogljivosti v podjetjih. Zaradi demografskih gibanj se atevilo diplomantov naravoslovja in tehnike zniauje, njihov delea v skupnem atevilu diplomantov pa poveyuje (glej kazalnik 2.15). Takana gibanja so posledica popularizacije atudija, poveyane razpoloaljivosti atipendij za atudente teh ved ter dejstva, da tudi v obdobju krize laaje dobijo zaposlitev. Zaradi zmanjaevanja atevila vpisanih na naravoslovje in tehniko ae od leta 2010/2011 se bo tudi atevilo diplomantov zmanjaalo in bo ob migracijah mladih v tujino na srednji rok omejevalo razpoloaljivost teh kadrov za podjetja. Posebej problematiyno lahko postane pomanjkanje diplomantov rayunalniakih ved, saj se bo povpraaevanje po teh kadrih krepilo, primanjkljaj naj bi v letu 2020 v EU znaaal preko 900.000 strokovnjakov IKT z visoko in poklicno izobrazbo (E­skills for jobs in Europe, 2014). K boljaemu izkoriayanju znanja diplomantov naravoslovja in tehnike v inovacijskem procesu lahko prispeva spodbujanje podjetniatva. Na sploano je v terciarnem izobraaevanju razvijanje podjetniakih veayin zapostavljeno in nezadostno,74 kar lahko predstavlja oviro za podjetniako pot diplomantov. Nekatere aktivnosti so bile izvedene,75 nekatere predvideva Izvedbeni nayrt Jamstva za mlade za obdobje 2014±2015.76 Stopnja inovacijske aktivnosti slovenskih podjetij je v obdobju 2010–2012 nazadovala v primerjavi z ravnijo pred krizo, povečal se je tudi zaostanek za povprečjem EU. .eprav podjetja ae od leta 2009 poveyujejo vlaganja v RR, se uyinki na inovativnost lahko odrazijo aele na daljai rok. V obdobju 2010±2012 je bilo inovacijsko aktivnih 46,5 % podjetij, 3,5 o. t. manj kot v predhodnem obdobju (glej kazalnik 2.14). Veyina inovacijsko aktivnih podjetij kombinira tehnoloake in netehnoloake inovacije, saj se medsebojno dopolnjujejo. .eprav je v predelovalnih dejavnostih delea inovacijsko aktivnih podjetij tradicionalno viaji kot v storitvenih, se razlike med njima zmanjaujejo zaradi vey dejavnikov. Po letu 2010 je Slovenija znatno poveyala delea izdatkov za RR v storitvenih dejavnostih, ki je v letu 2012 znaaal 36,6 % in je presegel povpreyje EU.77 Tudi vse veyja uporaba sodobnih tehnologij v storitvenih podjetjih zahteva ustrezne organizacijske inovacije in uvajanje novih poslovnih modelov. Doloyen pozitiven uyinek na inovacije v storitvenih podjetjih je priyakovati od spodbud draave za vzpostavitev novih ali diverzifikacijo obstojeyih razvojnih enot z zaposlitvijo in usposabljanjem razvojnih kadrov, saj je bila med podjetji, ki so v letih 2012 in 2014 dobila te spodbude, 74 Po podatkih Eurobarometra za leto 2012 je delea respondentov v Sloveniji, ki menijo, da so v aoli pridobili podjetniaka znanja, niaji od povpreyja EU (Entrepreneurship in the EU and beyond, 2012). 75 V letu 2013 je bilo objavljeno Javno naroyilo za izvedbo programov usposabljanja za atudente na podroyju spodbujanja inovativnosti, ustvarjalnosti in podjetnosti. 76 Spodbujanje ustvarjalnosti in inovativnosti med atudenti (Startup vikendi za atudente), projekt za podporo podjetniatvu (spodbujanje podjetniakih kompetenc, povezovanje mladih z gospodarstvom prek diplomskih nalog, ipd). 77 Takana gibanja so deloma tudi posledica dviga davyne olajaave za vlaganja v RRD na 100 % v letu 2012. Uveljavljanje teh olajaav med storitvenimi dejavnostmi je najviaje pri podjetjih iz strokovnih in znanstvenih storitev ter storitev IKT (Poroyilo o razvoju 2014, 2014). veyina storitvenih.78 Takani programi bi lahko prispevali tudi k poveyanju deleaa na znanju temeljeyih storitev v dodani vrednosti, ki predstavlja eno od pomembnejaih vrzeli v inovacijskem sistemu. Nekatere analize ugotavljajo, da inovativnost ni pomembna samo za visoko tehnoloake sektorje, pay pa tudi v nizko tehnoloako zahtevnih panogah, kjer imajo inovacije najveyje koristi glede na vloaena sredstva (EBRD Transition Report 2014, 2014). Med velikimi podjetji je v Sloveniji inovacijsko aktivnih vey kot 85 % (viaji delea imata le Nemyija in Portugalska). Problem ostaja nizek delea malih inovacijsko aktivnih podjetij, zaostanek Slovenije za povpreyjem EU je izrazitejai pri malih storitvenih podjetjih, ki prevladujejo v na znanju temeljeyih storitvah. V Sloveniji se zaostanek malih podjetij za velikimi glede inovacijske aktivnosti poveyuje in odraaa tudi nezadostno povezovanje med podjetji razliynih velikosti, premajhno usklajenost instrumentov inovacijske politike s potrebami malih podjetij ter omejene yloveake vire za inoviranje v teh podjetjih. V Sloveniji se krepi podporno okolje za mlada inovativna podjetja, zlasti v okviru iniciative Start up Slovenija. V letu 2014 je Slovenski podjetniaki sklad uvedel nov spodbujevalni ukrep za pridobitev semenskega kapitala, ki izbranim inovativnim start-up podjetjem v fazi potrjevanja ideje na trgu omogoya mentorirano podjetniako izobraaevanje za poveyanje inovacijske sposobnosti. Novost v letu 2015 je instrument lastniakega financiranja za spodbujanje rasti inovativnih podjetij, ki so dokazala vrednost inovacije na trgu. S tem se gradi celovit ekosistem za podporo mladim inovativnim podjetjem v vseh fazah razvoja. Posledica sistematiyne podpore mladim podjetjem v zadnjih letih je, da je letno ustanovljenih od 120 do 150 visoko in srednje tehnoloakih start-upov, ki traijo inovativne proizvode in storitve (Cvjetoviý, Nared, 2014). Tudi bolj razvite ylanice OECD pospeaujejo inovacijsko sposobnost malih podjetij z instrumenti, ki so usmerjeni predvsem v krepitev njihove inovacijske sposobnosti, kot npr. ciljane svetovalne storitve za posodobitev poslovanja malih podjetij, inovacijski konzorciji, ki spodbujajo prenos znanja iz raziskovalnih organizacij v mala podjetja, semenski kapital za zagon podjetij in inovacijski vavyerji (OECD, 2011). Novi instrumenti za podporo raziskovalni in inovacijski dejavnosti krepijo inovacijsko sposobnost javnih raziskovalnih organizacij in poslovnega sektorja. V obdobju 2009±2014 so bili ti instrumenti izdatno podprti s sredstvi kohezijske politike (centri odliynosti ± CO, raziskovalni vavyer, vzpostavitev novih kreativnih jeder, raziskovalci na zayetku kariere), nekateri pa dodatno tudi s sredstvi zasebnega sektorja (kompetenyni centri ± KC). Ugotovitve evalvacije o neposrednih in airaih rezultatih delovanja CO in KC kaaejo, da oba instrumenta predstavljata pomemben korak za izboljaanje uyinkovitosti inovacijskega sistema v Sloveniji (Buyar, Stare, Udoviy, 2014). Poleg doseganja kvantitativnih ciljev glede prijavljenih patentov, inovacij, novih proizvodov in storitev, so kljub relativno kratkem yasu delovanja prispevali k oblikovanju temeljev za dolgoroyno krepitev sodelovanja med znanstveno-raziskovalno sfero in podjetniakim sektorjem ter soustvarjanje znanja na kljuynih znanstveno-tehnoloakih podroyjih. Obenem so prispevali k razvoju kadrov, ki zdruaujejo raziskovalno-razvojne pristope javnih raziskovalnih organizacij in podjetij ter krepijo interdisciplinaren pristop pri reaevanju problemov. Omejitev financiranja CO in KC na atiri oziroma tri leta zmanjauje moanosti polnega izkoriayanja obeh instrumentov, saj ne upoateva celovitosti razvojnih faz pri nastajanju novega temeljnega znanja, razvoja novih tehnoloakih in netehnoloakih reaitev do uspeanega traenja, kar zahteva daljae yasovno obdobje (npr. od 10-15 let), kar kaaejo primeri draav, ki imajo podobne instrumente (âvedska, Avstrija). Kratkoroyen pristop kaae tudi na odstopanje obeh instrumentov od Raziskovalne in inovacijske strategije, ki jo je Slovenija sprejela ae v letu 2011, vendar zamuja z njenim uresniyevanjem. Od začetka krize je Slovenija znatno povečala zaostanek za povprečjem EU glede patentnih prijav pri Evropskem patentem uradu (EPO), zmanjšuje ga pri modelih, pri znamkah pa je v letu 2014 prehitela povprečje EU. Slovenski prijavitelji so v letu 2014 pri EPO vloaili okoli 60 patentnih prijav na milijon prebivalcev, znatno manj kot v letu 2008 (69 prijav). Tudi patentne prijave na slovenskem Uradu za intelektualno lastnino so se v letu 2014 poveyale zelo skromno. Takana gibanja potrjujejo nizko raven in upad stopnje inovacijske aktivnosti slovenskih podjetij po letu 2008. .eprav je Slovenija po patentnih prijavah ae vedno daley pred ostalimi srednje in vzhodnoevropskimi ylanicami EU in so postopki povezani z vlaganjem patentov pri EPO dragi in zamudni, ne gre zanemariti pomanjkljivosti inovacijske politike pri zaayiti intelektualne lastnine. To se nanaaa tudi na odlaganje uresniyevanja predlaganih usmeritev Raziskovalne in inovacijske strategije glede spodbujanja kulture patentiranja, vzpostavitve podpore patentiranju v javnih raziskovalnih organizacijah in v podjetjih, ki naj bi se zayele uresniyevati ae v letu 2012. Neizkoriayene priloanosti so tudi na podroyju zelenih patentov in eko inovacij (gl. poglavje 4.1). Pri drugih vidikih zaayite intelektualne lastnine (znamke in modeli) beleaimo boljae rezultate, saj je Slovenija s skoraj 171 znamkami Skupnosti na milijon prebivalcev v letu 2014 prviy presegla povpreyje EU, pri modelih Skupnosti pa je zaostanek v primerjavi z letom 2008 zmanjaala za tretjino (gl. kazalnik 2.16). Ker slovenski prijavitelji s prijavo 78 Rezultati Javnih razpisov za krepitev razvojnih oddelkov v podjetjih 2012 in 2013, MGRT. znamke oz. modela Skupnosti pri OHIM pridobijo pravno zaayito na celotnem ozemlju EU, njihov interes za zaayito samo v Sloveniji upada. Dostopnost do interneta in njegova uporaba ne naraščata, zaostanek za EU se povečuje. V letu 2014 je bil delea uporabnikov interneta (72 %) niaji kot v letu prej, njegova rast pa je ae od leta 2010 precej poyasnejaa kot v povpreyju EU (gl. kazalnik 2.17). Vzrok za takana gibanja v Sloveniji je poveyevanje atevila brezposelnih in poslabaevanje materialnega poloaaja prebivalcev, ki je prizadelo zlasti tiste z nizko izobrazbo. Pri starejai populaciji, kjer je zaostanek pri deleau uporabnikov interneta v primerjavi z EU najviaji, na neugodna gibanja vpliva tudi pomanjkanje ustreznih veayin in e-kompetenc. Primeri skandinavskih draav kaaejo, da lahko ustrezne spodbude s strani draave in prakse v administrativnih postopkih omogoyijo visok delea uporabe interneta tudi pri starejai in manj izobraaeni populaciji (nad 80 %), medtem ko je v Sloveniji pod 40 %. Izvajanje projekta Simbioza na prostovoljni osnovi bi lahko imelo ob podpori draave in sistematiynem izvajanju velik uyinek na uporabo interneta pri starejai populaciji (Poroyilo o razvoju 2014, 2014). Pri uporabi naprednejaih e-storitev ostaja razkorak v primerjavi z EU najveyji in je lahko posledica manjaega zaupanja slovenskih uporabnikov glede varnosti, pri malih podjetjih pa uveljavljenih navad poslovanja. Napredek bi lahko spodbudila draava z uveljavitvijo poslovanja z e-rayuni. To moanost je Slovenija uvedla aele 1. 1. 2015, ko je elektronski rayun postal obvezen za vse prorayunske uporabnike. Pomanjkanje ustreznih e-veayin, ki so pogoj za uporabo naprednejaih storitev, prav tako zavira njihovo veyjo uporabo. Reaevanje tega problema zahteva vkljuyevanje informacijsko-komunikacijskih vsebin v vse stopnje izobraaevanja, tudi vseaivljenjskega, zelo pomembno pa je, da e­veayine pridobijo uyitelji in profesorji ter jih uporabljajo pri pouyevanju. Zaradi naraayajoye odvisnosti od informacijsko­komunikacijskih tehnologij v poslovnih procesih, tudi v povezavi z novimi storitvami (internet stvari79, rayunalniatvo v oblaku, izkoriayanje velikih baz podatkov) lahko priyakujemo poveyanje potreb po kadrih z ustreznimi veayinami, ne samo s terciarno temvey tudi s poklicno izobrazbo, ki skrbijo za podporne storitve.80 Po ocenah Global Information Technology Reporta za leto 2014 o pripravljenosti draav na izkoriayanje informacijsko-komunikacijskih tehnologij za pospeaevanje ekonomske rasti in blaginje, se Slovenija uvraya na 36. mesto med 148-imi draavami. Med mnoaico upoatevanih kazalnikov je najniaje uvrayena pri nakupu sodobnih tehnologij s strani draave (121. mesto) in glede pomena informacijsko-komunikacijskih tehnologij v razvojni viziji draave (106. mesto). 2.4 Vloga države in institucij Učinkovito delovanje države in njenih institucij sta ključnega pomena za spodbudno podjetniško okolje in konkurenčnost gospodarstva. Mednarodne primerjave kažejo, da se je zaradi prepočasne odzivnosti na spremenjene razmere med krizo ter nakopičenih pomanjkljivosti pri delovanju zakonodajne, izvršilne in sodne oblasti institucionalna konkurenčnost Slovenije v zadnjih letih precej poslabšala. Prednostna področja zato vključujejo nadaljevanje ukrepov za izboljšanje upravljanja z državnim premoženjem in umik države iz gospodarstva, za boljše zakonodajno in poslovno okolje in povečanje učinkovitosti ter transparentno delovanje javne uprave in pravosodja, kar bo vplivalo tudi na povečanje zaupanja podjetij in prebivalstva v državo in njene institucije. Institucionalna konkurenčnost Slovenije se je od začetka krize zelo poslabšala. V primerjavi z drugimi draavami EU se je zmanjaala uyinkovitost draave, ki naj bi zagotovila ustrezno delovanje gospodarstva. Od zayetka krize je moyno poslabaanje zaznati zlasti pri javnih financah (zaradi visokega javnofinanynega primanjkljaja in naraayajoyega dolga sektorja draava) in institucionalnem okviru. Mednarodne raziskave (IMD 2014; WEF 2014/15) opozarjajo na nezadovoljstvo gospodarstvenikov z delovanjem javnih institucij, predvsem vlade, draavnega zbora in centralne banke, nizko prilagodljivostjo vladnih politik na spremembe v gospodarstvu, percepcijo korupcije, veykrat pa je tudi izpostavljena neuyinkovita draavna birokracija. Kljub temu da vrednosti posameznih kazalnikov ostajajo nizke, pa je bilo v zadnjem letu v anketah zaznati prekinitev poslabaevanja razpoloaenja gospodarstvenikov na vey podroyjih, kar je deloma tudi povezano z veyjo gospodarsko aktivnostjo v letu 2014. Boljae razpoloaenje gospodarstvenikov se odraaa tudi v rahlem izboljaanju uvrstitve na podroyju poslovne zakonodaje. Gospodarstveniki ob tem izpostavljajo, da je v Sloveniji nujna veyja politiyna stabilnost, ki bi omogoyila veyjo predvidljivost glede ukrepanja draave in nadaljnjih ukrepov v smeri izboljaevanja poslovnega okolja. Izraz nezadovoljstva podjetij in prebivalstva je tudi nizko zaupanje v politiko, draavo ter njene institucije, ki je niaje kot v drugih ylanicah EU. 79 Ang. internet of things. 80 Strokovna izhodiaya za pripravo politike atipendiranja. (2014). Ljubljana: Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in atipendije. Slika 27: Kazalniki učinkovitosti države za Slovenijo po IMD (levo) in WEF (desno) Vir: IMD, WEF. Opomba: Viaje atevilo toyk je boljae, najvey moanih pri IMD (levo) je 10, pri WEF (desno) je 7. Glavne ovire za poslovanje v Sloveniji so, poleg pridobivanja finančnih sredstev, v veliki meri posledica pretirane birokracije in neučinkovite zakonodaje. V zadnjih letih je bil narejen pomemben napredek za enostavnejae in hitrejae ustanavljanje podjetij in na podroyju insolvenyne zakonodaje, premalo pa je bilo narejeno pri podpori delovanju podjetij. Mednarodne raziskave konkurenynosti (IMD, WEF, Doing Busines) ugotavljajo, da glavne ovire za poslovanje ostajajo podobne kot v preteklih letih, in sicer omejen dostop do financiranja, neuyinkovita draavna administracija in davyna politika. Kljub ukrepanju v zadnjem letu, gospodarstveniki izpostavljajo tudi delo na yrno in zakonodajo na trgu dela kot zelo omejujoya dejavnika za poslovanje. Veliko oviro pri enostavnosti poslovanja v Sloveniji za morebitne vlagatelje predstavljajo dolgotrajni postopki. Zelo zamudni so predvsem postopki, povezani z javnimi storitvami (npr. pridobivanje dovoljenj na upravnih enotah, registracija gradbenih projektov v uradnih dokumentacijah81 , dolgotrajno reaevanje sporov na sodiayih), medtem ko so postopki, povezani z zasebnimi/komercialnimi ponudniki, precej krajai. Med bolj uspeane draave pa se Slovenija uvraya pri enostavnosti ustanavljanja podjetij, visoko usposobljeni in izobraaeni delovni sili ter relativno zanesljivi infrastrukturi. pridobivanjem soglasij, ki so pogoj za izdajo gradenih dovoljenj. Slika 28: Glavne ovire za poslovanje podjetij v Sloveniji (anketa WEF) Vir: WEF. Na poslabšanje učinkovitosti države in poslovanje podjetij pomembno vpliva tudi korupcija, kjer so bili v zadnjem letu vzpostavljeni pogoji za bolj učinkovito in hitrejše delovanje preiskovalnih institucij. Ocena stopnje korupcije v posamezni draavi je zlasti izraz delovanja (oz. nedelovanja) institucij pravne draave, integritete javnega sektorja, kakovosti upravljanja ter kakovosti in konkurenynosti poslovnega okolja (Ocena stanja korupcije 2013, KPK). Problem zaznave korupcije v Slovenij potrjujejo indeks zaznave korupcije (Transparency international, 2014), ki se je od zayetka krize precej poslabaal, in kazalniki upravljanja Svetovne banke, ki merijo korupcijo (World Bank Governance Indicators, 2014). Komisija za prepreyevanje korupcije ae vey let opozarja, da je problem korupcije v Sloveniji sistemski ter ima negativni vpliv na delovanje pravne in socialne draave. âtevilo prijav korupcije in drugih nepravilnosti se je od zayetka krize sicer moyno poveyalo, v zadnjih dveh letih pa se zmanjauje, poveyuje pa se tudi delea reaenih primerov.82 To gre pripisati sprejeti zakonodaji (Zakon o integriteti in prepreyevanju korupcije, 2010) ter uyinkovitejaem in hitrejaem delovanju preiskovalnih institucij. 2.4.1. Umik države iz gospodarstva Na področju umika države iz lastništva podjetij so bile v letu 2014 sprejete pomembne zakonske in institucionalne spremembe. Z novim Zakonom o Slovenskem draavnem holdingu (ZSDH-1, UL RS 25/14) je bila sprejeta zakonska podlaga za razpolaganje in upravljanje z draavnim lastniatvom v podjetjih in finanynih institucijah. Glavna novost zakona je, da je zdruail upravljanje vseh neposrednih in posrednih draavnih kapitalskih naloab v Slovenski draavni holding (SDH), kar naj bi tudi zniaalo stroake upravljanja in poveyalo donosnost in vrednost naloab. Pomemben cilj delovanja SDH je tudi zmanjaanje vpliva interesnih in politiynih skupin, korupcijskih tveganj in konfliktov interesa ter upravljanje naloab skladno z mednarodnimi smernicami dobre prakse in korporativnega upravljanja na sploano. Kljub sprejetim zakonskim podlagam pa ae ni bil imenovan neodvisen in strokoven nadzorni svet SDH, glede na sprejeto yasovnico83 pa zamuja tudi prodaja kapitalskih naloab. Neposredno in posredno lastništvo države v podjetjih84 in finančnih institucijah se je od začetka krize povečalo, v zadnjem letu pa država tega lastništva ni bistveno zmanjšala. Poveyanje je bilo v obdobju slabih 82 Leta 2008 je bilo 661 prijav, leta 2010 1.237, v letih 2013 in 2014 pa 1.031 in 686 prijav. 83 Proces prodaje se je v letu 2014 za kratek yas zaustavil zaradi sklepa Vlade RS 3. 7. 2014 glede ¬zamrznitve« postopkov privatizacije. Sklep je bil kasneje razveljavljen (28. 7. 2014), vendar je vseeno vplival na postopke prodaje nekaterih veyjih naloab RS in SDH, ki se niso izvajali skladno s predvideno yasovnico, kar se bo odraaalo v yasovnem zamiku predvidenih zakljuykov prodajnih postopkov. 84 Delea kapitala podjetij, v katerih ima draava veyinske deleae, se je v celotnem kapitalu slovenskega podjetniakega sektorja med krizo poveyal, in sicer s 16,4 % v letu 2008 na 23,2 % v letu 2012, vkljuyno s podjetji, v katerih ima draava vey kot yetrtinski lastniaki delea, pa na 30 % (Rojec, 2013). S tem se Slovenija uvraya med tiste draave EU, ki imajo najviaji delea podjetij v draavni lasti (OECD, 2013). Med gospodarskih razmer v veliki meri posledica reaevanja podjetij in dokapitalizacije bank, saj je draava v letu 2013 dokapitalizirala tri najveyje domaye banke. Po zadnjih dostopnih podatkih85 se je premoaenje draave v letu 2013 v obliki neposrednih kapitalskih deleaev v gospodarskih druabah tako poveyalo za 1,4 mrd. EUR na 10,5 mrd. EUR (merjeno s knjigovodsko vrednostjo).86 V skladu z odloyitvijo iz leta 2013 (UL RS, 36/13 in 52/13) se je nadaljevala postopna privatizacija in odprodaja podjetij s seznama petnajstih kapitalskih naloab draave.87 SDH je do konca leta 2014 prodal lastniake deleae le v atirih podjetjih,88 postopki prodaje in priprav na prodajo pa teyejo tudi ae v nadaljnjih sedmih druabah s tega seznama.89 Druaba za upravljanje terjatev bank (DUTB) je v procesu sanacije draavnih bank postala lastnica kapitalskih naloab v osemnajstih podjetjih90 (po stanju na dan 30. 11. 2014), ki naj bi jih postopoma prestrukturirala in prodala. Kapitalske naloabe v podjetjih bodo prodajale tudi banke v draavni lasti, saj so te v postopkih prisilne poravnave in steyajev podjetij svoje terjatve zamenjale za lastniake deleae v podjetjih, ki niso bila sposobna vrayati kreditov. Ugotavljamo, da so se v lastniatvu SDH, DUTB in draavnih bank znaala nekatera ista podjetja, za uyinkovito upravljanje, prestrukturiranje in prodajo teh podjetij pa bo kljuynega pomena sodelovanje njihovih lastnikov (gl. poglavje 1.3). Ob tem velja omeniti, da raziskave kaaejo, da je uspeanost podjetij v draavni lasti v predelovalnih dejavnostih manjaa od tistih v zasebni (domayi ali tuji).91 Umik države iz lastništva podjetij bo odvisen od enotnosti politike glede odprodaje lastniških deležev države v podjetjih, usmeritev Strategije upravljanja naložb države, učinkovitosti DUTB in pripravljenosti tujih investitorjev za vlaganja v slovensko gospodarstvo. Zaradi javnofinanyne konsolidacije, razdolaevanja podjetij in potrebe po boljaem upravljanju podjetij priyakujemo, da se bo proces privatizacije v prihodnje nadaljeval. Neenotnost politike glede umika draave iz lastniatva podjetij lahko ogrozi oziroma vsaj upoyasni nadaljevanje prodaje podjetij s seznama odprodaje. Vlada je marca sprejela osnutek strategije upravljanja kapitalskih naloab draave, ki je med drugim doloyila kriterije za razvrstitev naloab v strateake, pomembne in portfeljske in opredelila cilje lastniatva draave v zvezi s posameznimi kapitaliskimi naloabami. Dokonyno sprejetje strategije92 je kljuyno za nadaljevanje privatizacije in uspeano upravljanje kapitalskih naloab draave. Pri nadaljevanju privatizacije bo imela pomembno vlogo tudi DUTB, ki naj bi skladno z zakonom do konca leta 2017 v celoti prodala svoje lastniake deleae v podjetjih (Zakon o ukrepih RS za krepitev stabilnosti bank, UL RS 105/12). Pri draavnih bankah podobnih doloyil ni, yeprav lastniatvo podjetij ni funkcija bank. Poleg dejanske politiyne volje za izstop draave iz lastniatva podjetij je nadaljnja privatizacija odvisna tudi od interesa tujih investitorjev, ki je bil v preteklosti relativno majhen. To je bilo v doloyeni meri tudi posledica slabih izkuaenj z dosedanjim vodenjem postopkov prodaje draavnih lastniakih deleaev. 2.4.2 Delovanje javne uprave in pravosodja V letu 2014 se je nadaljevalo izvajanje programov odprave administrativnih ovir in priprave boljših predpisov. Od leta 2009, ko je bil sprejet prvotni program odprave administrativnih ovir za 25 %,93 je bilo realiziranih 290 ukrepov za boljae zakonodajno in poslovno okolje, najvey na podroyju financ, pravosodja in statistike. Zaradi veyjih sinergijskih uyinkov je bil v drugi polovici leta 2013 sprejet Enotni dokument za zagotovitev boljaega zakonodajnega in poslovnega okolja ter dvig konkurenynosti, ki je zdruail vey programov v enem dokumentu.94 Po zadnjih spremembah in poroyanju draavami EU, ki so bile vkljuyuje v raziskavo OECD (Product market regulation), imajo viaje vrednosti kazalnika vloge draave v gospodarstvu le Poljska, Hrvaaka, Italija, Francija in âvedska. 85 Poroyilo Slovenskega draavnega holdinga Draavnemu zboru RS o upravljanju za leto 2013, oktober 2014. 86 Poslovni rezultati treh bank, ki so bile dokapitalizirane, so v letu 2013 pomembno prispevali k skupnemu yistemu poslovnemu izidu druab v lasti draave (-2,1 mrd. EUR), ki bi bil brez teh bank pozitiven (333 mio EUR). 87 Na ta seznam so uvrayeni kapitalski deleai draave v podjetjih: Adria Airways Tehnika, Adria Airways, Aero, Aerodrom Ljubljana, Cinkarna Celje, Elan, Fotona, Gospodarsko Razstaviaye, Helios, Nova KBM, Paloma, Telekom Slovenije, Terme Olimia Bazeni, Unior in äito. 88 Aerodromu Ljubljana, Fotoni, Heliosu in Lektriki. 89 Postopki prodaje pa so v teku v Adrii Airways, Aero, Elan, Cinkarna Celje, Nova KBM, Telekom Slovenije in äito (http://www.sdh.si). 90 LIV Kolesa, Argolina, MLM, âC Pohorje, Aero, Nigrad, Pivovarna Laako, Thermana, Adria Airways, NFD Holding, Certa, Merkur, Gorenjska Banka, Elektro Gorenjska, Elektro Primorska, Elektro Ljubljana, Elektro Celje, Perutnina Ptuj (http://www.dutb.eu/si). 91 Po podatkih za leto 2012 so ta podjetja v Sloveniji zaostajala tako glede dodane vrednosti na zaposlenega kot glede dobiyka na kapital (Rojec, 2013). 92 Nujna je predvsem konkretna razvrstitev posameznih naloab v strateake, pomembe in portfeljske. Pri strateakih naloabah bo ohranila vsaj 50-odstotni delea in eno delnico, pri pomembnih 25 % in eno delnico (z doloyenimi izjemami moano tudi manj, ye bodo podana zagotovila za dolgoroyni obstoj in razvoj druabe), pri portfeljskih bo ta delea manjai, draava pa bo pri tem zasledovala izkljuyno gospodarske cilje. 93 Akcijski program odprave administrativnih ovir za 25 % do leta 2012, v letu 2012 je bil dopolnjen z dodatnimi ukrepi, v letu 2013 pa so bili preostali nerealizirani ukrepi vkljuyeni v Enotni dokument. 94 Enotni dokument vkljuyuje: Agenda 46+ (GZS), Agenda Malega Gospodarstva (GZS), Zahteve slovenske obrti (OZS), Akcijski program za izvajanje Akta za mala podjetja (MGRT), Ovire za Tuje neposredne investicije (MGRT), Akcijski program za odpravo administrativnih ovir in zmanjaanje zakonodajnih bremen za 25 % (MJU), Pobude Trgovinske zbornice Slovenije, Program ukrepov za spodbujanje gospodarstva ­2012 (MGRT) ter Obvladovanje sive ekonomije v Republiki Sloveniji. (julij 2014) je v Enotni dokument vkljuyenih 256 ukrepov na aestnajstih podroyjih, najveyji poudarek pa je namenjen procesu razbremenjevanja na podroyju okolja in prostora, airaem delovno pravnem podroyju, koheziji (yrpanje evropskih sredstev), podroyju financ (davki in troaarine ter druge dajatve) in podroyju gospodarstva (statusno pravne zadeve in poslovna oziroma finanyna poroyila). Ugotavljamo, da uresniyevanje ukrepov poteka razmeroma poyasi,95 saj je bila do konca januarja 2015 uresniyena le ena yetrtina vseh ukrepov iz dokumenta, 40 % pa jih je ae v fazi realizacije. Podobno velja tudi za podroyje odprave administrativnih ovir, kjer je uresniyenih oz. delno uresniyenih 60 % ukrepov. Zato ocenjujemo, da je v naslednjem kratkoroynem obdobju pomembna identifikacija nekaterih prednostnih ukrepov in osredotoyenje na njihovo izvajanje. V zadnjih dveh letih je bilo sprejetih več ukrepov za zmanjšanje sive ekonomije, ki pa še naprej ostaja problematična.96 Na obseg sive ekonomije vplivajo atevilni dejavniki od viaine davyne obremenitve, administrativnih ovir, kakovosti in cene javnih storitev, stopnje zaupanja davynih zavezancev v draavo do uyinkovitosti odkrivanja in kaznovanja kraiteljev. Ocena SURS po metodologiji popravkov zajetja, ki pribliano v 80 % predstavljajo sivo ekonomijo, kaae, da je v Sloveniji v letu 2011 siva ekonomija znaaala 8,3 % BDP,97 kar je vey kot v veyini drugih prouyevanih draav EU in OECD.98 Ker je novejaih in mednarodno primerljivih ocen sive ekonomije malo, je lahko pomembna tudi ocena davyne vrzeli, ki kaae razliko med teoretiyno moanim in dejansko pobranim DDV, ne zajema pa celotne problematike sive ekonomije.99 Po podatkih SURS100 je ocenjena davyna vrzel v letu 2011 v Sloveniji znaaala 7,1 %, kar pomeni, da je bilo pobranega pribliano 93 % moanega DDV. V primerjavi z drugimi draavami je na tem podroyju Slovenija relativno bolj uyinkovita od povpreyja draav EU.101 V zadnjih dveh letih se izvaja program obvladovanja sive ekonomije v Sloveniji, sprejeta je bila novela Zakona o prepreyevanju dela in zaposlovanja yrno (UL RS, 32/14), ki uvaja sistem vrednotnic in s tem nayelo vsako delo ateje, razairil pa se je tudi nabor del, ki jih bo mogoye opravljati v okviru osebnega dopolnilnega dela. K poveyanju uyinkovitosti institucij nadzora naj bi prispevala tudi zdruaitev davyne in carinske sluabe v enotno finanyno upravo in ukrepi na podroyju sprememb Zakona o davynem postopku. Ukrepi na področju javnih naročil, ki naj bi poenostavili postopke in jih hkrati naredili bolj transparentne, so se v zadnjih dveh letih začeli izvajati. Javna naroyila so eno izmed podroyij, ki predstavlja velik potencial za poveyanje uyinkovitosti rabe javnih sredstev. Transparentna in poenostavljena pravila tudi omogoyajo zmanjaanje nevarnosti za ravnanja, ki imajo znake korupcije. V letu 2011 se je pilotno zayel izvajati projekt skupnega naroyila v zdravstvu (skupno naroyilo za nakup zdravil za potrebe nekaterih bolnianic), ki pa je bil zaradi birokratskih zapletov in pritoab ponudnikov zdravil izpeljan aele v letu 2014. V letu 2014 se je projekt skupnega javnega naroyanja v zdravstvu nadaljeval in razairil na vse bolnianice v Sloveniji, poveyan pa je bil tudi nabor naroyenih proizvodov. V okviru prenove sistema javnega naroyanja je delno poenostavitev in debirokratizacijo postopkov zagotovila novela Zakona o javnem naroyanju (UL RS, 19/14), s katero se med drugim uvaja poenostavljen, a transparenten postopek za naroyila pod mejnimi vrednostmi EU,102 v letoanjem letu pa se uvaja tudi obvezna uporaba e-draabe za draavne organe. Centralizacija javnega naroyanja in uvedba e-javnih naroyil sta kljuyna ukrepa na tem podroyju, ki naj bi v letu 2015 prihranila 80,5 mio. EUR javnih sredstev (Ukrepi na odhodkovni strani draavnega prorayuna 2015, MF) . Učinkovitost sodišč se povečuje, kljub temu pa so nekateri postopki še vedno dolgotrajni. Sodna statistika103 kaae, da se je v letu 2014 atevilo nereaenih zadev na skoraj vseh sodiayih zniaalo, v zadnjih treh letih pa se je zmanjaalo za vey kot 30 %. Sodiaya so poveyala uyinkovitost, saj so reaila vey zadev kot je bil pripad novih.104 Ob 95 Rok za sprejetje ukrepa do konca leta 2013 je imelo okoli 70 % vseh ukrepov, oziroma preko 180 ukrepov. Vir: http://www.ukrepi.stopbirokraciji.si/ 96 Po razliynih ocenah in metodah je za leto 2011 je znaaala od 8,3 % BDP (SURS) do 24,1 % BDP (ATKearney in Johanes Kepler Institute Linz). Z neposrednim merjenjem (Nastav, 2009) je bilo izrayunano, da je siva ekonomija v Sloveniji v letu 2007 obsegala 15,6 % BDP. 97 Popravki zajetja v BDP in siva ekonomija, Slovenija, 2010 (SURS), 2013. 98 Vey popravkov zajetja je v Italiji, Mehiki, Slovaaki, Poljski in na Madaarskem (The non-observerved economy in the system of national accounts (OECD), 2014). 99 Teoretiyni DDV je izrayunana vrednost DDV, ki bi bila prejeta v obrayunskem obdobju, ye bi vsi ekonomski subjekti obrayunavali in playevali DDV v skladu z veljavno zakonodajo. Dejanska vrednost prejetega oz. vplayanega DDV se od teoretiynega razlikuje zaradi namernih ali nenamernih napak pri vplayilih, ki skupaj tvorijo t. i. davyne utaje. Razlika med teoretiynim in dejansko pobranim DDV je pokazatelj uyinkovitosti pobiranja DDV, v delu, ki se izkazuje preko DDV, pa je lahko delni pokazatelj sive ekonomije. 100 Teoretiyni davek na dodano vrednost in podatki o davyni vrzeli za leta 2009±2011 (SURS), 2014. 101 Ocena TAXUD za Slovenijo se nekoliko razlikuje od ocene SURS zaradi metodologije (SURS izrayuna razliko na podlagi bolj podrobnih podatkov), deloma pa je tudi posledica revizij (podatki SURS so na osnovi ESA2010). 102 V skladu z evropsko direktivo so bile v zayetku leta 2014 spremenjene mejne vrednosti javnih naroyil. 103 Otvoritev sodnega leta 2015, Vrhovno sodiaye RS, 2015. 104 Ob manjaem pripadu novih zadev je bil obseg reaenih zadev sicer nekoliko manjai kot v enakem obdobju preteklega leta. Kazalnik reaevanja pripada je tudi v letu 2014, podobno kot leto prej, presegel 100 %, kar pomeni, da sodiaya reaijo vey zadev kot jih prejmejo. niajemu atevilu sodnikov105 in sodnega osebja se je atevilo vseh nereaenih zadev v letu 2014 zniaalo za 11,3 %, pomembnejaih106 pa za 8,3 %. Vey let se zmanjauje tudi atevilo pomembnejaih starejaih nereaenih zadev, precej pa se je zmanjaalo tudi atevilo sodnih zaostankov po 50. ylenu Sodnega reda.107 Kljub temu da se je nekoliko skrajaal povpreyni yas reaevanja zadev108 ostajajo nekateri postopki na sodiayih ae naprej dolgotrajni. Steyajni postopek nad pravno osebo traja v povpreyju 25,6 meseca, postopek osebnega steyaja pa 55,2 meseca, medtem ko sta postopka prisilne likvidacije in poenostavljene prisilne poravnave precej krajaa. Pri tem velja opozoriti, da je dolgotrajnost steyajnih postopkov povezana predvsem z zadevami, na katera sodiaya nimajo neposrednega vpliva, saj so dejanski postopki pred sodiayi precej krajai.109 Dolgi so tudi individualni in kolektivni delovni spori pri prvostopenjskih delovnih sodiayih, ki trajajo v povpreyju 11,9 meseca.110 Trajanje postopkov na podroyju pravdnih civilnih in gospodarskih zadev je podobno dolgo kot v drugih draavah EU (EU Justice Scoreboard, 2015). Kljub poveyevanju uyinkovitosti sodiay pa nekatere mednarodne primerjave, ki so bile narejene na podlagi anket (Doing Business, WEF), kaaejo, da je v primerjavi z drugimi draavami v Sloveniji ae naprej problematiyna neuyinkovitost pravnega okvira pri reaevanju sporov in izpodbijanju predpisov. Ocenjujemo, da gre to pripisati zlasti nizkemu zaupanju javnosti v sodstvo in slabim izkuanjam gospodarstvenikov pri poslovanju. Slika 29: Kazalniki učinkovitosti sodstva v Sloveniji po WEF Vir: WEF. Opomba: Viaje atevilo toyk je boljae, najvey moanih je 7. 105 âtevilo sodnikov se je v letu 2014 zmanjaalo za 3,1 % (30 sodnikov), medtem ko se je atevilo sodnega osebja poveyalo za 0,3 % (12 oseb). 106 Zadeve, ki atejejo kot pomembnejae, doloya za potrebe sodne statistike Ministrstvo za pravosodje. Klasifikacija se lahko spreminja in je zato sproti objavljena v Sodni statistiki (npr. Sodna statistika I-IX 2014, str. 19-21). Med pomembnejae zadeve na sodiayih sodijo tiste zadeve, v katerih sodiaya meritorno (vsebinsko) odloyajo. Na Vrhovnem sodiayu RS, na viajih sodiayih in Viajem delovnem in socialnem sodiayu atejejo vse zadeve kot pomembnejae zadeve. 107 Vseh nereaenih zadev, kljub temu da so statistiyni zaostanek, ni mogoye ateti za prave sodne zaostanke. Sodni red natanyno doloya, kateri podatki se vodijo kot sodni zaostanek (Sodni zaostanki v RS, http://www.mp.gov.si). 108 Povpreyni yas reaevanja zadev je po sodni statistiki v letu 2014 znaaal 3,3 meseca, za pomembnejae zadeve pa 7,1 meseca. 109 Zadeve v povezavi s steyaji se do zakljuyka steyajnega postopka vodi pred sodiayem kot nereaene, pri yemer sodiaye na tek postopka po izdaji sklepa o zayetku steyajnega postopka nima neposrednega vpliva. Postopek glede izdaje sklepa o zayetku steyajnega postopka (uvedba steyaja) je v letu 2014 trajal povpreyno 43 dni za steyaje nad pravno osebo oz. 18 dni za osebne steyaje. 110 Za delovno (in socialno) sodiaye so znayilna veyja nihanja v atevilu prejetih, reaenih oz. nereaenih zadev, saj gre v veliko primerih za t. i. mnoaiyne oz. vzoryne spore, Poslovanje sodiay na podroyju delovnih sporov se je v letu 2014 izboljaalo, moyno se je zmanjaal tudi pripad novih zadev (za 44,8 %). 2.5 Izzivi Po precejšnjem poslabšanju ob začetku krize se konkurenčnost slovenskega gospodarstva v zadnjih letih izboljšuje, a še premalo temelji na povečanju produktivnosti. Ta je od zayetka krize okrevala predvsem zaradi zmanjaanja zaposlenosti, izziv pa ostaja poveyanje dodane vrednosti. To je kratkoroyno odvisno predvsem od dostopnosti do virov financiranja za poveyanje investicij (gl. poglavje 1), vkljuyno z neposrednimi tujimi investicijami, s katerimi bi podjetniaki sektor ob finanynih sredstvih pridobil tudi nova znanja, tehnologije in dostop na nove trge, kar bi pospeailo rast dodane vrednosti. Zlasti v primeru podjetij v draavni lasti pa bi se odprle tudi moanosti za boljae upravljanje. Poleg omejenih virov financiranja se Slovenija sooya tudi s atevilnimi srednjeroynimi izzivi za poveyanje dodane vrednosti, ki se nanaaajo na vlaganja v dolgoroynejae dejavnike rasti produktivnosti (vkljuyno s snovno produktivnostjo), kot sta inovacijska sposobnost ter yloveaki kapital. Kljuyna je zlasti uyinkovita uporaba teh vlaganj za poveyanje dodane vrednosti. Potrebno pa je tudi nadaljnje izboljaanje uyinkovitosti draave in njenih institucij, saj konkurenynost Slovenije pogosto omejuje razmeroma nespodbudno okolje za poslovanje podjetij ter visoka vloga draave v gospodarstvu. Slovenija mora izkoristiti dosedanja vlaganja v neoprijemljivi kapital in jih transformirati v tržno uspešne proizvode in storitve z višjo dodano vrednostjo. Inovacijska aktivnost slovenskih podjetij se je v obdobju krize zmanjaala, zato je izziv, kako izboljaati uyinkovitost vlaganj v razvojno-raziskovalno dejavnost, vzdraevati visoka vlaganja poslovnega sektorja in poveyati draavno podporo raziskavam in inovacijam. Evropska sredstva predstavljajo potencial za dodatne vire financiranja. Potrebna je usmeritev v instrumente, ki na dolgi rok krepijo soustvarjanje znanja med javnimi raziskovalnimi organizacijami in podjetji. Obenem je treba spodbujati povezovanje med velikimi in malimi podjetji, da bi poveyali inovacijsko aktivnost v obeh segmentih ter prodor na mednarodne trge. Izziv za inovacijsko politiko je, da poleg instrumentov za krepitev ponudbe novih reaitev, oblikuje tudi ukrepe, ki spodbujajo povpraaevanje po inovativnih reaitvah (npr. z javnimi in predkmercialnomi naroyili inovativnih reaitev). Dodatno vkljuyevanje e-storitev in naprednih tehnoloakih reaitev v delovanje javnega sektorja predstavlja izziv tudi za izboljaanje njegove uyinkovitosti, hkrati pa bi lahko spodbudilo veyjo uporabo e-storitev s strani draavljanov. Razvoj yloveakih virov v podporo inovacijski sposobnosti mora krepiti tudi znanja in veayine na podroyju podjetniatva in uporabe sodobnih tehnologij. Pomanjkanje kadrov na deficitarnih podroyjih (npr. IKT poklici) predstavlja problem, ki ga je treba poleg prilagajanja formalnega izobraaevanja reaevati tudi z neformalnimi in bolj fleksibilnimi oblikami.111 Konkurenčnost gospodarstva je treba podpreti z nadaljnjo krepitvijo človeškega kapitala, ki bo bolj prilagojen potrebam podjetij. Izobrazbena struktura prebivalstva se izboljauje, vendar ob relativno visokih javnih izdatkih za terciarno izobraaevanje in nezadostni uporabi yoveakega kapitala za poveyanje dodane vrednosti gospodarstva. Zato je izziv zmanjaati neusklajenost med ponudbo in povpraaevanjem po kadrih ter poveyati kakovost in uyinkovitost atudija. K veyji povezanosti strukture vpisa in programov izobraaevanja s potrebami podjetij bi pripomogla vzpostavitev sistema srednjeroynega napovedovanja potreb na trgu dela, preverjanje zadovoljstva delodajalcev z veayinami mladih, ki so vstopili na trg dela, ter krepitev sodelovanja med izobraaevalnimi institucijami in podjetji. Z vidika uyinkovitosti in kakovosti terciarnega izobraaevanja je kljuyno odpraviti anomalije v procesu izobraaevanja (navidezni vpisi, dolgotrajen atudij). Poleg ae sprejetih ukrepov za zmanjaanje navideznih vpisov bi lahko k veyji uyinkovitosti pripomogla tudi uvedba aolnin, ki bi s poveyanjem finanynih sredstev na udeleaenca omogoyila tudi dvig kakovosti izobraaevanja. Ob tem bi bilo treba z uvedbo sistema atudijskih pomoyi (dolgoroyna atudentska posojila) ohranjati visoko dostopnost atudija. Upoatevajoy podaljaevanje delovne dobe je nujno poveyati tudi vkljuyenost odraslih v vseaivljenjsko uyenje. Za dobro delovanje gospodarstva in spodbudno okolje za podjetja je nujno nadaljnje izboljšanje učinkovitosti države in njenih institucij. V zadnjih letih je bil doseaen pomemben napredek pri zmanjaanju administrativnih ovir in sive ekonomije ter izboljaanju insolvenyne zakonodaje, sprejete so bile tudi ustavne spremembe na podroyju fiskalne politike in referendumske zakonodaje. Kljub temu ostaja institucionalna konkurenynost v mednarodnh primerjavah nizka in odraaa nezadovoljstvo gospodarstvenikov s politiynimi razmerami, dostopnostjo do finanynih sredstev, delovnopravno zakonodajo in birokracijo. Izziv ostaja tudi vzpostavitev sistema uyinkovitega upravljanja z draavnm premoaenjem, vkljuyno z nadaljnjo privatizacijo podjetij v draavni lasti. Na vey podroyjih je pomembna identifikacija kljuynih ukrepov in osredotoyenost na njihovo prednostno izvajanje. To velja tudi za ukrepe na podroyju javnih naroyil v smeri poenostavitve in veyje transparentnosti postopkov, s yimer bi se zmanjaala moanost korupcije. Prepoyasen je 111 Npr. spin-off SmartNinja, ki usposablja za veayine 21. stoletja in omogoya tudi dopolnitev znanj tistim, ki so zakljuyili formalno izobrazbo na podroyjih, za katere na trgu dela ni povpraaevanja in so brezposelni. napredek glede deregulacije profesionalnih storitev, kjer je poleg zmanjaanja atevila reguliranih poklicev pomembno tudi zniaanje ovir za opravljanje dejavnosti, zlasti glede zahtevane izobrazbe. 3 Prebivalstvo in socialna država Poslabšanje razmer na trgu dela in materialnih pogojev za življenje v času krize ter staranju prebivalstva neprilagojeni sistemi socialne zaščite ogrožajo doseganje cilja družbenega razvoja, ki je izboljšanje kakovosti življenja in blaginje vseh prebivalcev. Spremembe v starostni strukturi prebivalstva vplivajo na gibanja na trgu dela in na dolgoročno vzdržnost javnih financ. Na trgu dela ostajata problema starostna segmentacija, ki je vplivala na močno poslabšanje položaja mladih na trgu dela, in nizka stopnja delovne aktivnosti starejših, ki ob sedanjem sistemu financiranja sistemov socialne zaščite zmanjšuje njihovo dolgoročno vzdržnost. Sistemi socialne zaščite se v zadnjih letih še niso prilagodili staranju prebivalstva, čeprav se povečuje potreba po pokojninski in zdravstveni reformi ter ureditvi sistema dolgotrajne oskrbe. Vse to bi lahko ob odsotnosti ustreznih ukrepov privedlo do poslabšanja kazalnikov kakovosti življenja. Ob zmanjševanju števila delovno sposobnih prebivalcev (20-64 let) se povečuje delež starejšega prebivalstva (65 in več). To je posledica velikega števila rojstev v povojnem obdobju,112 nizke rodnosti od zayetka 90-ih let in podaljaevanja trajanja aivljenja. Na zayetku leta 2014 je bilo od 100 delovno sposobnih (20±64 let) odvisnih 27,6 oseb starejaih od 65 let, kar je 4,1 o. t. vey kot pred desetimi leti (glej kazalnik 3.4). Delea starejaih od 65 let je znaaal 17,5 %, kar je 2,5 o. t. vey kot leta 2004. .eprav je ae niaji kot v EU, pa naj bi po projekcijah EUROPOP2013 povpreyje EU presegel ae v manj kot desetih letih. âtevilo delovno sposobnega prebivalstva v starosti 20±64 let se je v zadnjih treh letih ae zmanjaalo. V zayetku leta 2014 je bilo delovno sposobnih za 12.500 oz. za 1 % manj kot leta 2010.113 Demografske projekcije kaaejo, da naj bi se njihovo atevilo v prihodnjih desetih letih zniaevalo, in sicer vsako leto v povpreyju za okoli 10 tisoy. Slika 30: Število delovno sposobnega in starejšega prebivalstva ter koeficient starostne odvisnosti starejših, Slovenija Vir: SURS, EUROPOP2013, prerayuni UMAR, 2014. Slovenija ima tudi eno najnižjih stopenj delovne aktivnosti starejših (55-64 let) v EU in podpovprečno stopnjo aktivnosti mladih (15-24 let), ki se je v obdobju krize močno zmanjšala. V obdobju krize se je stopnja delovne 112 Obdobje od 1947 do 1957. 113 Zmanjaevanje je posledica tega, da veyje generacije (65-letniki) izstopajo iz te skupine prebivalstva, kot pa vanjo vstopajo (20-letniki) in zelo nizkega selitvenega prirasta (seli se veyinoma delovno sposobno prebivalstvo). aktivnosti starejaih v Sloveniji poviaala precej manj kot v povpreyju EU, na kar je med drugim vplivalo tudi dolgotrajno sprejemanje pokojninske reforme pri nas, ki je v zadnjih letih kar dvakrat sproailo pospeaeno upokojevanje pred uveljavitvijo pokojninske reforme. Kljub poveyanju v obdobju krize pa ima Slovenija ae vedno eno najniajih stopenj delovne aktivnosti starejaih, kar vpliva na dolgoroyno vzdranost javnih blagajn, ae posebej pokojninske. Za njeno poveyanje pa bodo poleg pokojninske reforme potrebne tudi prilagoditve delovnega okolja in organizacije dela v podjetjih. Na drugi strani spada Slovenija med draave z najveyjim zmanjaanjem stopnje delovne aktivnosti mladih (15­24 let), na kar je vplivala velika izpostavljenost mladih zayasnim zaposlitvam, s katerimi so se podjetja najbolj enostavno prilagodila manjaemu povpraaevanju. Slovenija ima namrey najveyji delea zayasnih zaposlitev med mladimi v EU. Oba problema neugodno vplivata na dolgoroyno vzdranost sistemov socialne zaayite in kakovost aivljenja. V zadnjih letih še ni prišlo do zadostne prilagoditve sistemov socialne zaščite in družbe na zahteve staranja prebivalstva. Zmanjaevanje atevila delovno sposobnih in staranje prebivalstva pomeni vse vey starejaih na enega delovno sposobnega, kar prinaaa dodatne pritiske na javne finance (pokojnine, zdravstvo, dolgotrajna oskrba). âtevilo, predvsem najstarejaih, se bo v prihodnjih letih precej poveyalo, zato bo treba ustvariti tudi primerne okoliayine za yim daljao samostojnost in veyjo kakovost aivljenja tudi v kasnejaih letih.114 V zadnjih letih na podroyju sistemov socialne zaayite, predvsem zdravstva in dolgotrajne oskrbe, ni bilo sprememb, ki izhajajo iz potreb staranja prebivalstva. Slika 31: Projekcija javnih izdatkov povezanih s staranjem, Slovenija Vir: Draft 2015 Ageing Report: Economic and budgetary projections for the EU Member States (2013±2060) (European Commission and Economic Policy Committee), 2015. 3.1 Trg dela Razmere na trgu dela so se v obdobju krize močno poslabšale. Stopnja delovne aktivnosti se je zmanjšala za vse starostne skupine, nadpovprečno pa so bili prizadeti mladi, kar je v veliki meri posledica močne starostne segmentacije trga dela v Sloveniji. Ta ostaja problem kljub spremembam v regulaciji trga dela. Nizka ostaja tudi stopnja delovne aktivnosti starejših (55-64 let), kar poleg pokojninske reforme zahteva celovit pristop k oblikovanju spodbud za njihovo zaposlovanje in ostajanje v aktivnosti. Plače so se v krizi prilagodile manj kot zaposlenost, kar zahteva razmislek o sistemu določanja plač, ki bo omogočal prilagajanje krizi in stimulativno nagrajevanje. Število delovno aktivnih se je v letu 2014 ob okrevanju gospodarske aktivnosti povečalo prvič od začetka krize, a ostaja precej nižje kot v letu 2008. Zniaevanje njihovega atevila, ki se je zayelo ob koncu leta 2008, se je ustavilo v drugem yetrtletju 2013, v zayetku leta 2014 pa se je rast okrepila kot posledica okrepljene gospodarske aktivnosti. V obdobju 2008±2013 je bil padec atevila delovno aktivnih najveyji v predelovalnih dejavnostih in 114 Raziskava o starejaih v Sloveniji je pokazala, da ljudje po 80. letu potrebujejo pomoy pri vsakodnevnih opravilih, pri instrumentalnih vsakodnevnih opravilih (kuhanje, yiayenje, nakupovanje ipd.) pa tudi ae po 75. letu ( vey glej J. Ramova (ur.). (2013)). grabeniatvu, kjer se je lani ae nekoliko poglobil,115 v predelovalnih dejavnostih pa se je zaradi rasti v visokotehnoloako zahtevnih panogah atevilo ae nekoliko poveyalo. V letu 2014 je do rasti atevila delovno aktivnih prialo v veyini dejavnosti zasebnega sektorja. Pri tem izstopa rast v zaposlovalnih dejavnostih, ki so po naai oceni posredovale delavce predvsem v predelovalne dejavnosti in gradbeniatvo. To nakazuje na ae vedno prisotno negotovost glede moyi in trajanja okrevanja gospodarske aktivnosti s strani podjetij in previdnost pri novem zaposlovanju. S sanacijo in prestrukturirnajem banynega sektorja pa se je nadalje zniaalo atevilo v finanynih in zavarovalniakih dejavnostih. V javnih storitvah je bilo lani atevilo delovno aktivnih znova viaje, potem ko se je zaradi sprejetih ukrepov v letu 2012 nekoliko zniaalo le v letu 2013.116 Tabela 4: Sprememba števila delovno aktivnih, v %, Slovenija 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj 3,0 -2,4 -2,7 -1,3 -1,7 -2,0 0,5 Dejavnosti javnih storitev (O-Q) 1,8 2,0 2,1 0,8 0,8 -0,9 0,5 Zasebni sektor (A-N, R-T) 3,2 -3,4 -3,8 -1,9 -2,4 -2,3 0,5 Vir: SURS, statistiyni register delovno aktivnega prebivalstva. Stopnja delovne aktivnosti nizko izobraženih, ki je v obdobju 2008–2013 beležila največji padec, se je v letu 2014 povišala. Stopnja delovne aktivnosti (15-64 let), ki se je pred krizo postopoma poviaevala in bila viaja od povpreyja EU, se je ob padcu gospodarske aktivnosti v letu 2009 zniaala in v nadaljnjih letih padla pod evropsko povpreyje. Do skromnega poviaanja je prialo aele v lanskem letu, ko je bilo zabeleaeno tudi opazno okrevanje gospodarske aktivnosti, vendar ostaja precej niaja kot leta 2008. V tem yasu se je nekoliko bolj zniaala med moakimi, zlasti zaradi nadpovpreyne prizadetosti gradbeniatva in predelovalnih dejavnostih, ki zaposlujejo preteano moake,117 a je bila v lanskem letu ae vedno viaja kot med aenskami. Glede na izobrazbo se je stopnja delovne aktivnosti v obdobju 2008±2013 najbolj zniaala med nizko izobraaenimi, na kar je prav tako vplival velik padec aktivnosti v prej omenjenih dejavnostih, ki zaposlujejo veyinoma nizko izobraaeno delovno silo, in dvig minimalne playe. Lani se je stopnja nizko izobraaenih opazno poviaala, k temu pa je prispevalo poveyano zaposlovanje prek agencij za posredovanje dela. Po drugi strani se je stopnja v krizi najmanj zniaala med visoko izobraaenimi, ki so nadpovpreyno zastopani v dejavnostih javnih storitev, kjer se zaposelnost ni zniaala, in tudi zaradi pojava kopiyenja delovne sile v doloyenih dejavnostih, ko podjetja ob padcu aktivnosti obiyajno obdraijo visoko izobraaeno delovno silo, ki ima specifiyno znanje in veayine. Tabela 5: Stopnja delovne aktivnosti po starostnih skupinah*, v %, Slovenija Starostne skupine 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 15±24 let 37,3 34,7 32,9 30,9 25,8 25,8 26,7 25±54 let 86,6 85,0 84,2 83,4 83,1 81,6 82,4 55±64 let 33,6 36,4 35,5 30,6 32,8 34,2 36,7 15±64 let 68,3 67,6 66,5 64,4 63,8 63,0 64,5 Vir: SURS. Opomba: * Podatek za posamezno leto se nanaaa na drugo yetrtletje leta. Mladi so bili v času krize na trgu dela nadpovprečno prizadeti. Stopnja delovne aktivnosti mladih (15-24 let) se je v obdobju 2008±2014 najbolj zniaala, stopnja brezposelnosti pa najbolj poviaala, poslabaanje njihovega poloaaja pa je bistveno veyje kot v povpreyju EU. To je zlasti posledica zelo segmentiranega trga dela glede na tip zaposlitve in velike izpostavljenosti mladih zayasnim oblikam dela118 (kot je delo za doloyen yas in atudentsko delo119), katerih trajanje podjetja zaradi neugodnih gospodarskih razmer niso podaljaevala (glej kazalnik 3.8). V krizi se je poveyal tudi problem prehoda mladih iz izobraaevanja na trg dela. Delea diplomantov terciarnega izobraaevanja (20-34 let), ki so se zaposlili v obdobju od enega do treh let po dokonyanju izobraaevanja, se je pri nas v obdobju 2008±2013 zniaal bolj kot v povpreyju EU.120 Na poslabaanje poloaaja mladih je poleg sploano nizkega povpraaevanje po delu vplivala 115 V predelovalnih dejavnostih je bilo v lanskem letu atevilo delovno aktivnih glede na leto 2008 niaje za yetrtino, v gradbeniatvu pa za vey kot tretjino, kar je zlasti posledica velikega padca aktivnosti v teh dejavnostih, negativen vpliv pa je prav tako imelo v letu 2010 izrazito poveyanje minimalne playe, kar je ae dodatno stroakovno obremenilo podjetja v teh dejavnostih, kjer je zaposlena veyina prejemnikov minimalne playe. 116 V letu 2014 je bilo v primerjavi z letom 2008 vey zaposlenih v izobraaevanju ter zdravstvu, v javni upravi, obrambi in obvezni socialni varnosti pa je bilo niaje. 117 Po statistiynem registru delovno aktivnega prebivalstva je bil delea delovo aktivnih moakih v gradbeniatvu v letu 2008 91,9-odstoten, v predelovalnih dejavnostih pa 64,4-odstoten. Deleaa se do leta 2014 nista bistveno spremenila. 118 Delea mladih v zayasnih oblikah dela je bil v letu 2013 73,6-odstoten in najviaji v EU. 119 Obseg atudentskega dela je bil v letu 2013 v primerjavi z letom 2008 niaji za 36,4 %. Na zmanjaanje obsega atudentskega dela je poleg manjaega povpraaevanja po naai oceni vplivalo tudi poviaanje koncesijske dajatve sredi leta 2012 in omejevanje atudentskega dela v dejavnostih javnih storitev. 120 V letu 2013 je znaaal 79,3 % (EU: 80,9 %), v primerjavi z letom 2008 pa se je zmanjaal za 7,4 o. t. (EU: za 6,0 o. t.). premajhna prilagojenost izobraaevanja potrebam trga dela ter poslediyno neustrezna struktura diplomantov terciarnega izobraaevanja (glej poglavje 2.2). Na poslabaanje poloaja mladih kaae tudi delea mladih, ki niso zaposleni, niti niso vkljuyeni v izobraaevanje (stopnje NEET), ki se poveyuje in pribliauje povpreyju EU (glej kazalnik 3.10). Slika 32: Delež diplomantov terciarnaga izobraževanja v starosti 20-34 let, ki so se zaposlili v obdobju od enega do treh let Vir: Eurostat Portal Page ± Population and social conditions ± Education and training, 2015. V letu 2013 so bile sprejete zakonske spremembe z namenom izboljšati delovanje trga dela z zmanjšanjem rigidnosti delovne zakonodaje in povečanjem fleksibilnosti trga dela. Aprila 2013 so zayeli veljati nov zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) in spremembe Zakona o urejanju trga dela (ZUTD-A). Zakona sestavljata paket sprememb, ki je zmanjaal varovanje zaposlitve v Sloveniji. Osrednji cilji sprememb so bili: i) zmanjaanje segmentacije trga dela, (ii) uveljavitev koncepta varne proanosti in (iii) poveyanje uyinkovitosti delovno pravnega varstva in prepreyevanja zlorab. ZDR-1 poenostavlja postopek odpuayanja v primeru individualne odpovedi zaposlenega za nedoloyen yas, zmanjauje stroake odpuayanja redno zaposlenih (odpovedne roke in odpravnine) in uvaja nekatere nove omejitve pri sklepanju pogodb za doloyen yas. Po ocenah OECD je Slovenija s spremembami zakonodaje zmanjaala njeno togost na podroyju varovanja redne zaposlitve v primeru individualne odpovedi, kjer je indeks varovanja zaposlitve (EPR) po spremembi v Sloveniji pod povpreyjem OECD,121 in na podroyju ureditve zayasnih oblik dela, kjer se je indeks urejenosti zayasnih zaposlitev (EPT) pribliaal povpreyju OECD.122 Bistveni spremembi ZUTD pa sta bili uvedba moanosti zayasnega in obyasnega dela upokojencev in poveyana dostopnost do nadomestil za brezposelnost za mlade do 30 let. Z namenom poveyanja fleksibilnosti so bile poleg zmanjaanja odpravnin, skrajaanja odpovednih rokov in poenostavitve postopkov odpovedi pogodb o zaposlitvi za nedoloyen yas, ki lahko delujejo tudi v smeri manjae segmentacije, uveljavljene ae naslednje spremembe: (i) moanost opravljanja drugega dela, ko lahko delodajalec delavcem v yasu trajanja delovnega razmerja naloai tudi opravljanje drugega dela, ye ta moanost ni drugaye urejena s posebnim zakonom ali s kolektivno pogodb; (ii) institut ¬zayasnega yakanja na delo«, ko ima delavec v tem yasu pravico do 80-odstotnega nadomestila playe. Po uveljavitvi zakonskih sprememb sta se povišala stopnja realokacije brezposelnih in število na novo sklenjenih pogodb. Na veyjo realokacijo brezposelnih, ki je posredni kazalnik fleksibilnosti trga dela, je poleg zakonskih sprememb vplivala tudi viaja gospodarska aktivnost, pri yemer je posamezna uyinka teako loyiti. Stopnja realokacije brezposelnih, ki jo opredeljujemo kot vsoto stopnje priliva v brezposelnost in odliva iz brezposelnosti,123 lahko pokaae na poveyanje tokov v in iz brezposelnosti ter veyjo dinamiko na trgu dela. Realokacija, ki je v zayetku leta 2013 dosegla najniajo raven v yasu krize, se je ae v naslednjem yetrtletju moyno poviaala zaradi viaje stopnje 121 Indeks varovanja redne zaposlitve se je s spremembo v letu 2013 za Slovenijo zniaal z 2,39 na 1,99, kar je pod netehtanim povpreyjem OECD (2,04). 122 Indeks urejenosti zayasnih zaposlitev se je s spremembo v letu 2013 za Slovenijo zniaal z 2,50 na 2,13, kar kaae na veyjo fleksibilnost zayasnih zaposlitev, in je nekoliko nad netehtanim povpreyjem OECD (2,08). 123 Stopnja odliva iz brezposelnosti je izrayun na podlagi meseyne verjetnosti, da brezposelna oseba zapusti status brezposelnosti, izraaena pa v deleau vseh brezposelnih oseb. Izrayun je izveden s pomoyjo agregatnih podatkov atevila brezposelnih oseb glede na trajanje brezposelnosti, pridobljenih z anketo o delovni sili. odliva iz brezposelnosti in ostala na viaji ravni tudi v letu 2014, kar nakazuje na poveyanje zaposlitvenih obetov za brezposelne osebe. Veyja fleksibilnost trga dela se odraaa tudi v poveyanem zaposlovanju, merjenim s atevilom novosklenjenih pogodb. V obdobju od aprila do decembra 2013 je bilo sklenjenih za 4,3 % vey pogodb kot v enakem obdobju leta 2012, zlasti vey pogodb za nedoloyen yas (za 28,5 %), medtem ko je bilo v enakem obdobju leta 2014 medletno sklenjenih za 10,2 % vey pogodb, od tega 5,4 % vey za nedoloyen yas. Slika 33: Stopnje priliva v brezposelnost, odliva iz brezposelnosti in realokacije brezposelnih, Slovenija Vir: Eurostat, prerayuni UMAR. Sprejete spremembe v regulaciji trga dela so vplivale na manjšo zadržanost delodajalcev do zaposlovanja za nedoločen čas, a delež novih zaposlitev za nedoločen čas ostaja nizek. Precej zakonskih sprememb je bilo namenjenih zmanjaanju segmentacije, ki je ae vrsto let perey problem trga dela v Sloveniji.124 Za zmanjaanje razlik med zaposlenimi za doloyen in nedoloyen yas je novi ZDR-1 uvedel: (i) odpravnino v primeru prenehanja pogodbe za doloyen yas, ki je sklenjena za eno leto ali manj, v viaini petine povpreyne meseyne playe, (ii) dodatne omejitve pri veriaenju pogodb za isto delo z zakonsko opredelitvijo istega dela, (iii) omejitve pri pogodbah za doloyen yas v primeru agencijskih delavcev ter zmanjaal (iv) najdaljai odpovedni rok v primeru redne zaposlitve in (v) odpravnine za delavce s 5-10 in 15-20 let delovne dobe. Da se je segmentacija glede na tip zaposlitve v letih 2013 in 2014 poslediyno nekoliko zmanjaala, kaae poveyanje atevila in deleaa novosklenjenih pogodb za nedoloyen yas izmed vseh novosklenjenih pogodb. Delea novih pogodb, ki se sklenejo za nedoloyen yas, se je opazno poveyal zlasti v mesecu po uveljavitvi reforme, do konca leta 2014 pa se je na tej viaji ravni tudi obdraal. Kljub temu so delodajalci pri novih zaposlitvah v letu 2014 ae vedno kar v 72,7 % primerov posegli po pogodbi za doloyen yas.125 To nakazuje na ae vedno prisotno previdnost pri zaposlovanju za nedoloyen yas, na kar poleg varovanja zaposlitve vpliva tudi negotovost glede gospodarskega okrevanja. 124 Manjaa segmentiranost trga dela glede na tip zaposlitve lahko pomembno vpliva na sposobnost prilagajanja trga dela ob zniaanju gospodarske aktivnosti. âtudija EC (2015) namrey ugotavlja, da je bil uyinek padca aktivnosti na zaposlenost v draavah z odprtim in manj segmentiranim trgom dela manjai. 125 V letu 2013 je bil delea novih zaposlitev za doloyen yas 73,2-odstoten. Slika 34: Spremembe v novem zaposlovanju glede na tip pogodbe, Slovenija Vir: SURS, prerayuni UMAR. Opomba: Zaradi uveljavitve sprememb v regulaciji trga dela v aprilu leta 2013, na desni sliki primerjamo deleae v razliynih letih za obdobje od aprila do decembra. Brezposelnost se je v letu 2014 znižala zaradi okrevanja gospodarske aktivnosti in s tem večjega zaposlovanja, a ostaja precej višja kot leta 2008. Stopnja brezposelnosti se je v obdobju 2008±2013 zaradi padca gospodarske aktivnosti, velikega odpuayanja in omejenega zaposlovanja podvojila ter se pribliaala evropskemu povpreyju, od katerega je bila ae pred krizo precej niaja. V letu 2014 se je nekoliko zniaala, na kar je vplivalo okrevanje gospodarske aktivnosti in hkratno izboljaanje zaposlitvenih obetov, vendar je ae vedno precej viaja od prekrizne ravni. V obdobju 2008–2014 se je močno povečala dolgotrajna brezposelnost. Dlje yasa prisotna visoka brezposelnost in nizko povpraaevanje po delovni sili sta razloga, da se je stopnja dolgotrajne brezposelnosti v obodobju 2009±2014 poveyala za trikat, med mladimi, ki so bili ae posebej prizadeti, pa za vey kot atirikrat. V lanskem letu je bila nekoliko vey kot polovica brezposelnih oseb brezposelnih vey kot eno leto, zaposlitveni obeti dolgotrajno brezposelnih pa kljub rahlemu izboljaanju razmer na trgu dela ostajajo slabi. Na moyno poviaanje dolgotrajne brezposelnosti so poleg padca zaposlenosti vplivala tudi razmeroma visoka past brezposelnosti v zayetku brezposelnosti, ki lahko zmanjauje motivacijo za iskanje zaposlitve, in relativno nizka sredstva, namenjena aktivni politiki zaposlovanja,126 preko katere dolgotrajno brezposelni ohranjajo stik s trgom dela. 126 Delea sredstev namenjenih aktivni politiki zaposlovanja je v letu 2012 znaaal 0,27 % BDP, kar je pod povpreyjem OECD. Slika 7: Stopnja odliva iz brezposelnosti glede na trajanje brezposelnosti, Slovenija Vir: Eurostat; prerayuni UMAR. Okvir 2: Ocena ciklične in strukturne komponente brezposelnosti v Sloveniji Obseg strukturne brezposelnosti pomembno določa hitrost okrevanja trga dela. Kljub skromni rasti v letu 2014 zaposlenost ostaja precej niaja kot pred krizo, kako hitro se bo poviaevala ob okrepljeni gospodarski aktivnosti, pa je odvisno od tega, kolikaen del poviaanja brezposelnosti je cikliyne in strukturne narave. Medtem ko se cikliyna brezposelnost poviaa ob padcu gospodarske aktivnosti in zniaa ob njenem okrevanju, pa poviaanje ali zniaanje strukturne brezposelnosti traja dlje yasa, tudi takrat, ko je gospodarstvo ae okrevalo. Strukturna brezposelnost predstavlja raven brezposelnosti, ki bi se izoblikovala v gospodarstvu na daljai rok v odsotnosti razliynih aokov. Njena raven je odvisna od institucionalnih in strukturnih dejavnikov gospodarstva in trga dela (Orlandi, 2012), gospodarska aktivnost pa nanjo bistveno ne vpliva. Raven strukturne brezposelnosti je izjemno teako oceniti, pridobljene ocene pa so podvraene precejanji negotovosti, ne glede na metodologijo ocenjevanja (OECD 2014, Ihrig in Marquez 2003). Za ocenjevanje strukturnega dela brezposelnosti se uporabljata kazalnik naravne stopnje brezposelnosti (NAWRU) in Beveridgeeva krivulja. Ocene naravne stopnje brezposelnosti ne kažejo bistvenega povišanja v času krize. NAWRU je stopnja brezposelnosti, ki sovpada s stabilno (z rastjo stroakov dela spodbujeno) stopnjo inflacije. Ocenjena je z metodo novo-keynesianske Philipsove krivulje, ki domneva negativno povezavo med cikliyno brezposelnostjo in priyakovano rastjo realnih stroakov dela na enoto proizvoda. NAWRU se je v yasu krize skromno poviaal (za prilibano 0,5 o. t.), bistveno manj kot dejanska stopnja brezposelnosti. To poviaanje bi sicer po naai oceni lahko bilo posledica precejanjega poviaanja minimalne playe ter poyasnega odziva play ob padcu gospodarske aktivnosti kot posledica veyletne veljavnosti panoanih kolektivnih pogodb, ki pokrivajo velik delea zaposlenih (Eurofound, 2015). Poviaanje NAWRU v yasu krize, yeprav skromno, bi lahko bilo deloma tudi cikliyno. Procikliynost NAWRU je lahko posledica nominalnih ali realnih rigidnosti in poslediyno oteaenega prilagajanja stroakov dela na negativne aoke v povpraaevanju po delovni sili, pri yemer se mora prilagoditi raven brezposelnosti. NAWRU v tem primeru odstopa in precenjuje raven brezposelnosti, ki je pojasnjena s strukturnimi in institucionalnimi dejavniki, kar naj bi veljalo za veyino draav EU v yasu krize (Havik et al., 2014). Neskladja v ujemanju ponudbe in povpraševanja po delovni sili, merjena z Beveridgeevo krivuljo, se v času krize niso povečala. Beveridgeeva krivulja prikazuje povezavo med anketno stopnjo brezposelnosti in kazalnikom pomanjkanja delovne sile in predstavlja povpraaevanje po delovni sili in ponudbo delovne sile v odvisnosti od frikcij pri njunem ujemanju. Kadar se gospodarska aktivnost zniaa, se poviaa brezposelnost in zniaa atevilo prostih delovnih mest (in s tem kazalnik pomanjkanja delovne sile), do nasprotnega procesa pa pride ob okrevanju gospodarske aktivnosti. Takano procikliyno gibanje je znayilno za premikanje vzdola Beveridgeeve krivulje, ki ima zaradi inverzne povezave med brezposelnostjo in prostimi delovnimi mesti negativen naklon. O poveyanju strukturnih neskladij govorimo takrat, kadar se hkrati poveyata brezposelnost in atevilo prostih delovnih mest, to bi pa bilo znayilno za premik Beveridgeeve krivulje v desno navzgor, ki bi nakazoval zniaanje uyinkovitosti ujemanja med povpraaevanjem in ponudbo delovne sile. Pri nas ni razvidnega bistvenega premika Beveridgeeve krivulje v daljaem yasovnem obdobju, kar je potrdila tudi ekonometriyna analiza, ki smo jo izvedli po vzoru EU (2011) in ECB (2012). Slika 35: Ocena strukturne brezposelnosti, Slovenija Vir: SURS, Eurostat, izrayun NAWRU UMAR. Poleg naravne stopnje brezposlenosti in Beveridgeeve krivulje na močno cikično komponento povišanja brezposelnosti v Sloveniji v času krize kažejo tudi nekateri drugi kazalniki trga dela. Da se strukturna neskladja niso bistveno poveyala, kaae tudi kazalnik nesorazmerja med ponudbo in povpraaevanjem glede na raven izobrazbe (glej poglavje 2.2), ki se je v obdobju krize poviaal samo za visoko izobraaene. Ker so se zaposlitveni obeti za brezposelne osebe zmanjaali prav za vse skupine brezposelnih glede na trajanje, ne samo za dolgotrajno brezposelne, prav tako kaae na to, da so slabae moanosti za zaposlitev predvsem posledica vsesploano nizkega povpraaevanja po delovni sili. Zaradi tega bi nadaljnja krepitev gospodarske aktivnosti in povpraaevanja po delovni sili po naai oceni pomembno vplivala na izboljaanje razmer na trgu dela v prihodnjih letih. Rast plač so v obdobju 2008–2014 močno zaznamovali gospodarska kriza, dvig minimalne plače, prenova plačnega sistema v sektorju država in ukrepi za konsolidacijo javnih financ. Rast povpreyne bruto playe se je v tem obdobju postopno umirjala, kar je v letih 2010 in 2011 zayasno prekinil predvsem dvig minimalne playe. Po nominalni stagnaciji v letu 2012 in zniaanju v letu 2013, se je povpreyna playa v letu 2014 znova nekoliko zviaala. Okrepitev rasti v zasebnem sektorju, kjer navzgor izstopa predvsem rast v industriji, povezujemo s ponovnim okrevanjem gospodarske aktivnosti in izboljaanjem produktivnosti, prviy po zayetku krize pa so se okrepila tudi izredna in nadurna izplayila play. Na gibanje play v javnem sektorju v yasu krize so pomembno vplivali zlasti prenova playnega sistema in varyevalni ukrepi v sektorju draava, ki tvori glavnino javnega sektorja. Varyevalni ukrepi playne politike draavnega sektorja so ukinili veyino stimulativnih elementov sistema play, kar deluje izrazito demotivacijsko in postaja ovira za zagotavljanje kakovostnih javnih storitev. Tabela 6: Rast bruto plače, zasebni in javni sektor, Slovenija Vir: SURS. V zasebnem sektorju se je rast plač v obdobju krize z izjemo leta 2010 postopno umirjala, kljub temu pa se je krizi doslej prilagodila manj kot zaposlenost. Sektor se je na krizo sprva odzval z manjaim obsegom opravljenih nadur in krajaanjem delovnika, temu pa je sledilo predvsem obyutno zmanjaevanje zaposlenosti in v letu 2009 tudi upoyasnitev rasti play. Obyutno so se zmanjaala tudi izredna izplayila play, ki kaaejo uspeanost poslovanja. Kljub temu sta na precejanjo krepitev rasti play v letih 2010 in 2011 ob skromni gospodarski aktivnosti, naraayajoyi brezposelnosti in relativno nizki inflaciji vplivala predvsem dvig minimalne playe in spremenjena struktura zaposlenih, do katere je prialo zaradi odpuayanj zaposlenih preteano z nizkimi playami (kar je statistiyno zviaalo raven povpreyne playe). Izvzetje teh dveh dejavnikov kaae, da bi bila odzivnost playne politike zasebnega sektorja na krizo precej veyja, saj bi bila brez njiju rast play v zasebnem sektorju v obdobju 2009±2012 vey kot prepolovljena oziroma povpreyno letno niaja za okrog 1,5 o. t.127 Poleg tega se je delea podjetij, ki so zniaala playe, poveyal s 4 % v letu 2010 na malo manj kot 8 % v letu 2013 (BS, 2014). Odzivnost play pa bi bila lahko ae veyja, ye bi bil sistem oblikovanja play urejen preteano na ravni podjetniakih in ne panoanih kolektivnih pogodb. Rast povprečne bruto plače je na začetku krize precej presegala rast produktivnosti dela. Na to je v obdobju 2008±2010 pomembno vplivala prenova playnega sistema v javnem sektorju, visoka uskladitev play s preteklo produktivnostjo in inflacijo v zasebnem sektorju v letu 2008 in zakonski dvig minimalne playe. Z umiritvijo v letu 2011 pa je rast play ponovno zaostala za rastjo produktivnosti. Preseganje rasti produktivnosti na zayetku krize kaae na nezadostno fleksibilnost play, na kar vpliva tudi nayin doloyanja in usklajevanja play, vkljuyno z minimalno playo. Zato je izziv oblikovati playni sistem v javnem sektorju in nayin doloyanja play v zasebnem sektorju (veyji poudarek na pogajanjih o playah na ravni podjetij), ki bosta omogoyila stimulativno nagrajevanje dela in produktivnosti ter zadostno prilagajanje play spremenjenim gospodarskim razmeram. Dvig minimalne plače v letu 2010 je dejavnik, ki je močno zaviral hitrejšo prilagoditev plač krizi in poslabšal stroškovno konkurenčnost gospodarstva, sicer nizka plačna neenakost pa se je še znižala. Zaradi soyasnosti krize in sprememb zakonske ureditve minimalne playe je bila nominalna rast te v obdobju 2008±2014 3,6-krat hitrejaa od rasti povpreyne bruto playe, zato se je razmerje med njima obyutno poveyalo (z 41,1 % na 51,2 %). V celotnem obdobju krize je rast minimalne playe presegala tudi rast produktivnosti dela v dejavnostih zasebnega sektorja, kar je ustvarjalo pritiske na stroakovno konkurenynost gospodarstva, zlasti pri podjetjih z visokim deleaem zaposlenih z nizko izobrazbo, ki ustvarjajo preteano proizvode z nizko dodano vrednostjo. V Sloveniji je minimalna playa v razmerju do povpreyne playe visoka v primerjavi z drugimi draavami, na kar pomembno vpliva tudi relativno nizka povpreyna playa, ki je odraz ustvarjene dodane vrednosti gospodarstva. 127 Ocena temelji na dekompoziciji rasti povpreyne bruto playe dejavnosti zasebnega sektorja (dejavnosti A±N;R±S po SKD 2008), ki se nekoliko razlikuje od rasti play v zasebnem sektorju. Slika 36: Gibanja in razmerje minimalne plače do povprečne plače Vir: SURS, MDDSZE, Eurostat, prerayuni UMAR. 3.2 Sistemi socialne zaščite in njihova dolgoročna vzdržnost Staranje prebivalstva in zmanjšanje zaposlenosti je ob prepočasnih sistemskih prilagoditvah povečalo težave pri financiranju sistemov socialne zaščite. V Sloveniji sistemi socialne zaščite temeljijo pretežno na javnih socialnih zavarovanjih, katerih glavni vir prihodka so prispevki iz dela. Zaradi upada zaposlenosti in plač ter naraščajočih potreb starajočega prebivalstva se je v kriznih letih pokazala vse večja nevzdržnost pokojninskega in zdravstvenega sistema ter neustreznost financiranja dolgotrajne oskrbe. Poveyuje se proračunski transfer v blagajno ZPIZ, ki predstavlja vse večji problem za vzdržnost javnih financ, v letu 2013 uveljavljena pokojninska reforma pa ne zagotavlja dolgoročne vzdržnosti sistema. V zdravstvu so bili v obdobju krize sprejeti predvsem varčevalni ukrepi, ki pa ne rešujejo problema vzdržnosti sistema v daljšem obdobju. Razvoj dolgotrajne oskrbe je v zadnjih letih zastal. Na področju socialnih transferjev se je v letu 2012 začela izvajati reforma, ki je bila usmerjena v večjo ciljanost transferjev, ni pa bistveno spremenila ravni izdatkov. Nadaljnje probleme pri zagotavljanju stabilnega financiranja izdatkov socialne zaščite kažejo tudi dolgoročne projekcije izdatkov povezanih s staranjem prebivalstva. Zagotovitev dolgoroyne vzdranosti javnih financ je zaradi poslabaanja javnofinanynega poloaaja in poveyanja javnega dolga v zadnjih letih postavljena med glavne cilje ekonomskih politik EU. Evropska komisija s sodelovanjem draav ylanic aaurira dolgoroyne projekcije vsake tri leta.128 Najnovejae projekcije iz marca 2015 kaaejo za veyino draav EU nekoliko manjae poveyanje izdatkov, povezanih s staranjem, kot projekcije iz leta 2012, kar je povezano predvsem z nekoliko ugodnejaimi demografskimi projekcijami. Tudi za Slovenijo so nekoliko ugodnejae, ae vedno pa kaaejo, da bi bil brez spremembe politik in brez upoatevanja drugih dejavnikov, uyinek staranja na javnofinanyne izdatke zelo moyan, saj bi se delea izdatkov za staranje glede na BDP med letoma 2013 in 2060 po osnovnem scenariju129 poveyal najbolj med vsemi draavami EU. âe veyji pritisk na dolgoroyno vzdranost javnih financ bi pomenila potencialno viaja rast javnih izdatkov za zdravstvo in dolgotrajno 128 Koordinacija priprave projekcij poteka na ravni Evropske komisije v okviru delovne skupine za staranje prebivalstva (AWG -Working 33Group on Ageing and Sustainability) pri Odboru za ekonomsko politiko. 129 Osnovni scenarij AWG upoateva predvsem rast izdatkov zaradi staranja prebivalstva, tvegani scenarij AWG pa za podroyji zdravstva in dolgotrajne oskrbe tudi uyinke drugih nedemografskih dejavnikov (tehnoloaki napredek, medicinska inflacija, relativno viaja rast play in zaposlenosti kot v drugih dejavnostih). Osnovni scenarij se uporablja airae v fiskalni politiki, vkljuyno pri doloyanju srednjeroynih fiskalnih ciljev (MTO). Namen tveganega scenarija pa je opozoriti na nujne strukturne reforme na podroyjih javnega financiranja zdravstva in dolgotrajne oskrbe. oskrbo, ki v veyji meri upoateva ae druge, ne-demografske dejavnike (tvegani scenarij). Po tveganem scenariju bi se bolj kot v Sloveniji izdatki poveyali le ae na Slovaakem in Malti. Slika 37: Povečanje javnih izdatkov, povezanih s staranjem,vodstotnih točkah BDP po osnovnem scenariju za države EU-27 v obdobju 2013–2040 Vir: Draft 2015 Ageing Report: Economic and budgetary projections for the EU Member States (2013±2060) (European Commission and Economic Policy Committee) 2015; Country Fiche on Pension Projections for Slovenia (Ministrstvo za finance), 2015. Slovenija med državami EU najbolj izstopa po napovedanem visokem povečanju izdatkov za pokojnine, vendar tudi po rasti izdatkov za zdravstvo, dolgotrajno oskrbo in izobraževanje presegamo povprečje EU. Najveyji del izdatkov za staranje predstavljajo pokojnine, ki naj bi do leta 2060 dosegle 15,3 % BDP, kar je po projekcijah najviaji delea med draavami EU ter tudi najviaje poveyanje deleaa v obdobju 2013±2060. To je posledica demografske slike Slovenije, saj se bodo pribliano do leta 2050 upokojevale atevilynejae generacije, ki bodo ob podaljaevanju trajanja aivljenja tudi dlje yasa preaivele v upokojitvi, hkrati pa bodo na trg dela vstopale manj atevilyne, kar bo zelo poslabaalo razmerje med atevilom upokojencev in zavarovancev. Poleg tega nova pokojninska zakonodaja, ki je upoatevana v projekciji, ae ni vezala upokojitvene starosti na podaljaevanje trajanja aivljenja oz. uvedla drugih veyjih omejitev izdatkov kot, nekatere druge draave EU. Na relativno visoko poveyanje izdatkov za zdravstvo in dolgotrajno oskrbo vplivajo poleg staranja prebivalstva ae razliyni ne-demografski dejavniki.130 Porast izdatkov za izobraaevanje je posledica predpostavke, da se bo ob ohranjanju visoke vkljuyenosti v izobraaevanje poveyalo skupno atevilo vpisanih.131 Tabela 7: Dolgoročne projekcije javnih izdatkov povezanih s staranjem, Slovenija SKUPAJ Pokojnine Zdravstvo** Dolgotrajna oskrba*** Izobraaevanje Nadomestila brezposelnim Zdravstvo Dolgotrajna oskrba 2013 24,7 12,8 5,7 1,4 5,3 0,6 5,7 1,4 V % BDP 2020 2030 2040 Osnovni scenarij AWG* 24,7 26,7 29,4 11,1 12,3 14,3 5,9 6,4 6,8 1,7 2,0 2,5 5,4 5,6 5,5 0,6 0,4 0,4 Tvegani scenarij AWG 6,1 6,8 7,3 1,7 2,2 2,8 2050 31,5 15,6 6,9 2,8 5,8 0,4 7,5 3,6 2060 31,7 15,3 6,8 3,0 6,1 0,4 7,5 4,1 Sprememba v o. t. 2013–2060 Slovenija EU 6,8 1,4 3,5 -0,2 1,2 0,9 1,5 1,1 0,8 0,0 -0,2 -0,4 1,9 1,6 2,7 2,4 Vir: Draft 2015 Ageing Report: Economic and budgetary projections for the EU Member States (2013±2060) (European Commission and Economic Policy Committee) 2015; Country Fiche on Pension Projections for Slovenia (Ministrstvo za finance), 2015. Opomba: *AWG ± Delovna skupina za staranje prebivalstva pri Odboru za ekonomsko politiko (Ageing Working Group). Referenyni scenarij pri izdatkih za zdravstvo in dolgotrajno oskrbo upoateva zgolj uyinke staranja in predpostavko, da polovico dodatnih let aivljenja preaivimo zdravi. **Javni izdatki za zdravstvo 130 Ne-demografski dejavniki na podroyju zdravstva so poleg rasti BDP na prebivalca in rasti relativnih cen, ki je v zdravstvu viaja zaradi specifiynosti dejavnosti (uvajanje tehnoloakih reaitev ne zniaa potrebe po delu, pogosto jo celo poveya), predvsem tehnoloaki napredek, institucionalne znayilnosti zdravstvenih sistemov, rast zaposlenosti, izobrazbena struktura, druabeno okolje in vrednote. 131 Demografske projekcije namrey kaaejo, da se bo atevilo otrok v starosti 6-19 let, kjer je vkljuynost v izobraaevanje najviaja, v obdobju 2013-2060 poveyalo za okoli 30 tisoy. po metodologiji SHA, vendar brez izdatkov za dolgotrajno zdravstveno oskrbo. *** K javnim izdatkom za dolgotrajno oskrbo po metodologiji SHA (0,98 % BDP leta 2012) so v projekcijah AWG priateti ae nekateri denarni prejemki po metodologiji ESSPROS (invalidnine) v viaini 0,5 % BDP. Izdatki za socialno zaščito so bili leta 2012 za 5% višji kot leta 2008, njihovo še višjo rast pa so zadrževali predvsem interventni ukrepi. V letu 2012 so celotni izdatki za socialno zaayito132 znaaali 24,9 % BDP (EU: 29,5 %), kar je 4 o. t. vey kot leta 2008. Na poveyanje so poleg zmanjaanja BDP vplivali tudi izdatki za odpravljanje posledic krize in demografski razlogi. Po visokih rasteh v prejanjih letih so se leta 2012 zmanjaali, in sicer realno za 3,5 %, kar je posledica varyevalnih ukrepov, ki so bili uveljavljeni z Zakonom o uravnoteaenju javnih financ (ZUJF), in sistemskih sprememb na podroyju socialnih transferjev, saj se je z letom 2012 zayel uporabljati Zakon o uveljavljanja pravic iz javnih sredstev. Na skromno rast izdatkov za podroyje starost, ki predstavljajo najveyji del izdatkov za socialno zaayito (okoli 40 %) v letu 2012 je po naai oceni vplivala omejitev izplayevanja letnega dodatka za upokojenc.133 Izdatki za podroyje zdravstvenega varstva (okoli 32 % vseh izdatkov) so se prav tako nadalje poveyali za 1,1 %. Najbolj pa so se v letu 2012 zniaali izdatki za invalidnost (za 8,1 %), kar je poleg zmanjaanja atevila prejemnikov invalidskih pokojnin in nadomestil za invalidnost, v veliki meri posledica sprememb v zvezi z uveljavljanjem pravic do varstvenega dodatka.134 Na zmanjaanje izdatkov za podroyje brezposelnost ter podroyje druaina/otroci je vplival interventni zakon (ZUJF), ki je omejil ali celo zmanjaal viaino nekaterih pravic (nadomestilo za brezposelnost, staraevsko nadomestilo). V letih 2013 in 2014 so javni izdatki za pokojnine135 ponovno nekoliko porasli, problem ostaja nezadostna kratkoročna in dolgoročna vzdržnost pokojninskega sistema. Zaradi varyevalnih ukrepov so se izdatki za pokojnine leta 2012 realno zniaali, v zadnjih dveh letih pa ponovno nekoliko porasli. Leta 2014 so znaaali 4,288 mrd. EUR, kar je 34 mio. EUR oz. realno za 0,6 % vey kot leto prej. äe od leta 2010 se med tremi glavnimi vrstami pokojnin poveyujejo le izdatki za starostne pokojnine.136 Ker so v letu 2014 ae vedno veljali interventni ukrepi, ni bilo uskladitve pokojnin, izplayilo letnega dodatka pa je bilo omejeno na upokojence z manj kot 622 EUR pokojnine, kar je delovalo v smeri zmanjaevanja rasti izdatkov. Kljub temu se je nadalje poveyal prorayunski transfer v blagajno ZPIZ, kar predstavlja vse veyji problem tudi z vidika doseganja ciljnega prorayunskega primanjkljaja. Na rast izdatkov pa lahko v prihodnjih letih vpliva tudi iztek interventnih ukrepov. Glede na to, da v letu 2013 uveljavljena pokojninska reforma vzdranosti sistema na daljai rok ne reauje, je potrebno takoj pripraviti reformo, ki bi morala zayeti uyinkovati yimprej. Problem staranja je namrey v Sloveniji precej perey, saj bo delea starejaih od 65 let ae po letu 2020 presegel povpreyni delea starejaih v EU, prav tako se bo ob zmanjaevanju delovno sposobnega prebivalstva zelo poveyal koeficient starostne odvisnosti starejaih (glej kazalnik 3.4.). Projekcije pokojninskih izdatkov tako kaaejo, da je zadnja reforma poveyevanje izdatkov le odloaila, saj se bodo izdatki kot delea v BDP po letu 2023 zayeli poveyevati in najveyji delea dosegli leta 2053 ± 15,7 %. Spodbuditi bi bilo treba tudi varyevanje za starost, saj je manj kot 60 % zavarovancev obveznega zavarovanja vkljuyenih v dodatno zavarovanje, premije, ki jih vplayujejo, pa so precej nizke. S tega vidika in v luyi zagotavljanja dostojnih pokojnin izziv tako ostaja oblikovanje ukrepov za spodbujanje veyje lastne odgovornosti posameznika za njegov socialni poloaaj. V letu 2014 se je ob nadaljnjem povečanju števila upokojencev znižala povprečna pokojnina, kar lahko kaže na problem zagotavljanja dostojnih pokojnin. Leta 2014 se je rast atevila upokojencev upoyasnila, saj je bilo upokojevanje poveyano v yasu dolgotrajnega sprejemanja zakona. Vendar se bo v prihodnjih letih ta uyinek izpel, saj bodo v pokoj zayeli odhajati tisti, ki so se jim z novim zakonom zaostrili pogoji in so morali upokojitev odloaiti. Pokojnino je v povpreyju prejemalo 612,2 tisoy upokojencev.137 V letu 2014 so se povpreyne pokojnine nadalje realno zniaale in so bile v povpreyju za skoraj 9 % realno niaje kot v letu v letu 2009 (glej poglavje 3.3.1.). Javni izdatki za zdravstvo so se po štirih letih upadanja v letu 2014 realno povečali in dosegli 6,4 % BDP. K viajim prihodkom za obvezno zdravstveno zavarovanje (OZZ) (realno za 3,2 % oziroma za 78,7 mio. EUR) so najvey prispevale spremembe v prispevnih stopnjah in osnovah, izplayila odprave nesorazmerij play v javnem sektorju ter 132 Po metodologiji ESSPROS (European system of integrated social protection statistics), ki zajemajo javne izdatke za starost, bolezen in zdravstveno varstvo, druaino (otroci), smrt hranitelja druaine, invalidnost, brezposelnost, druge oblike socialne izkljuynosti in nastanitev. 133 ZUJF je omejil izplayevanje letnega dodatka upokojencem z viajimi pokojninami in selektivno zniaal pokojnine upokojencem, ki se izplayujejo iz prorayuna. 134 S spremembo socialne zakonodaje (Zakon o socialno varstvenih prejemkih) je s 1. 1 .2012 varstveni dodatek postal socialno varstvena pravica. 135 Po podatkih bilance ZPIZ Ministrstva za finance, ki zajemajo naslednje vrste pokojnin: starostne, invalidske, druainske, kmeyke, vojaake, pokojnine, uveljavljene v drugih republikah bivae SFRJ, pokojnine, nakazane v druge republike bivae SFRJ, pokojnine, nakazane v tujino, dodatek za rekreacijo upokojencem, druge pokojnine. 136 V letu 2014 so se izdatki za starostne pokojnine realno poveyali za 1,5 %, kar je manj kot v preteklih letih. 137 Gre za skupno atevilo prejemnikov starostnih (426,8 tisoy), invalidskih, druainskih, vdovskih, vojaakih, prejemnikov akontacij, kmeykih po SZK (podatki ZPIZ) . viaja rast zaposlenosti in play v zasebnem sektorju. V veljavi so ostali tudi vsi ukrepi za uravnoteaeno poslovanje ZZZS, ki so bili sprejeti v preteklih letih, dodatno pa so na razpoloaljiva sredstva ZZZS pozitivno vplivali ae prenos pravice do pogrebnine in posmrtnine med socialno varstvene prejemke138 ter prihranki na podroyju zdravil. Tako je ZZZS v letu 2014 zayel tekoye poravnavati obveznosti do izvajalcev, poleg tega so po atirih letih varyevanja lahko dodatna sredstva namenili tudi za airitev nekaterih prioritetnih programov (preventiva, presejalni programi, playilo doloyenih programov po dejanski realizaciji) in skrajaevanje yakalnih dob. Odhodke so poveyale ae prenesene obveznosti iz leta 2013 v viaini 49,2 mio., tako da so se nominalno poveyali za 2,7 % oziroma realno za 2,5 %, ZZZS pa je ob koncu leta posloval s preseakom v viaini 15,7 mio. EUR. Obseg javnih izdatkov glede na BDP, ki je v letu 2013 znaaal 6,4 %, se je v letu 2014 po prvi oceni ohranil na isti ravni,139 v strukturi izdatkov pa se je po nekaj letih upadanja delea javnih izdatkov poveyal na 71,6 %, delea zasebnih pa zniaal na 28,4 % (glej kazalnik 3.12). V letu 2012 se je nadaljevala rast izdatkov za dolgotrajno oskrbo,140 število prejemnikov pa se je znižalo. Celotni izdatki za dolgotrajno oskrbo (v nadaljevaju DO) so se v letu 2012 ae nekoliko poveyali in dosegli 1,33 % BDP, kar je po zadnjih mednarodno primerljivih podatkih niaje od povpreyja 24-ih draav OECD (1,54 % BDP). V mednarodni primerjavi imamo niaje tudi javne izdatke za DO (SI: 0,96 % BDP; OECD: 1,39 % BDP). V zadnjih letih se hitro poveyujejo zasebni izdatki, predvsem za storitve dolgotrajne socialne oskrbe, rast javnih pa se je v yasu krize moyno umirila (glej kazalnik 3. 13). Na niajo rast javnih izdatkov je v letu 2012 vplivalo tudi zniaanje atevila prejemnikov DO, predvsem prejemnikov dodatkov za pomoy in postreabo (glej poglavje 3.3.2). V prihodnosti bo pritisk na rast izdatkov yedalje veyji, saj je ae velik del potreb nepokritih. Za zagotovitev stabilnih virov financiranja DO so zato nujne sistemske spremembe. Ob pripravi sprememb financiranja je nujno upoatevati, da se v Sloveniji kar 48 % vseh javnih izdatkov za DO financira iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zato sprememb financiranja ni mogoye uveljaviti brez hkrati izpeljane zdravstvene reforme. Zaradi naraščajočih težav in hitre rasti potreb sta med prioritetami vlade za leto 2015 reformi zdravstvenega sistema in sistema dolgotrajne oskrbe. Da bi ohranili doseaeno raven kakovosti in dostopnosti, bo treba s sistemskimi spremembami vzpostaviti bolj uyinkovit, prilagodljiv in dolgoroyno vzdraen sistem financiranja zdravstva in dolgotrajne oskrbe. Dolgoroyne projekcije kaaejo, da bi se ob nespremenjenih politikah in upoatevanju zgolj staranja prebivalstva, javni izdatki za zdravstvo ae do leta 2020 v Sloveniji poveyali za 0,2 o. t. BDP (osnovni scenarij AWG), oziroma za 0,4 o. t. BDP, ye so upoatevani ae ne-demografski dejavniki (tvegani scenarij AWG). Do leta 2060 pa bi se javni izdatki za zdravstvo po razliynih scenarijih poveyali za 0,6-2,8 o. t. BDP. âe viaja bo rast javnih izdatkov za dolgotrajno oskrbo, ki se bodo do leta 2020 poveyali za 0,3 o. t. BDP oziroma do leta 2060 za 1,4-2,9 o. t. BDP. Nova zdravstvena zakonodaja bo zato morala poseyi v nadaljnjo airitev osnov za prispevke in izenayevanje obremenitve posameznih kategorij zavezancev za OZZ, spremembe v pravicah iz OZZ, nadgradnjo modelov playevanja izvajalcev zdravstvene dejavnosti in optimizacijo procesov izvajanja zdravstvene dejavnosti. Hkrati bo v reformi financiranja nujno upoatevati, da aktivni del populacije, ki v sedanji ureditvi pokriva skoraj celotne prispevke za socialno varnost, dolgoroyno ne bo zmogel finanynega bremena. To pomeni, da bo ob morebitni ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, morala ostati z vplayili v zdravstveni sistem in sistem dolgotrajne oskrbe obremenjena tudi neaktivna upokojena populacija. Reforma dolgotrajne oskrbe bo morala povezati razliyne vire javnega financiranja v enovit sistem, da bi zagotovili veyjo koordiniranost pri nudenju storitev, veyjo enakost pri dostopu ter preko spremenjenega sistema financiranja pospeaili tudi razvoj in izvajanje oskrbe na domu. S sistemsko krepitvijo tudi cenejaih socialnih storitev dolgotrajne oskrbe bi lahko pomembno zmanjaali pritisk na rast javnih izdatkov za dolgotrajno oskrbo in s tem tudi na rast javnih izdatkov za zdravstvo. Slovenija je v letu 2011 spadala med države s srednje visoko pokritostjo brezposelnih z nadomestili za brezposelnost, ki pa se v zadnjih letih zmanjšuje. Slovenija je v letu 2012 za podroyje brezposelnosti namenila 0,7 % BDP, EU pa v povpreyju 1,5 % BDP.141 Delea prejemnikov nadomestila za brezposelnost v skupnem atevilu registriranih brezposelnih v Sloveniji se je v prvih dveh letih krize poveyal, po letu 2011 pa se zmanjauje (glej kazalnik 3.15). Nizek delea in nadaljnje zmanjaevanje je posledica naraayanja dolgotrajne brezposelnosti, ponavljanja brezposelnosti pri posamezni osebi v obdobju krize in relativno strogih pogojev za pridobitev nadomestila. Upadanje deleaa prejemnikov nadomestil nakazuje problem dostopnosti do nadomestil, ki je problematiyna predvsem pri mladih. Hkrati pa je sistem nadomestil za brezposelnost v primeru nizko izobraaenih pri nas oblikovan tako, da so spodbude za delo v zayetni fazi brezposelnosti prejemanja nadomestila skromne (visoka past brezposelnosti). Oblikovanje 138 Po Zakonu o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre-C). 139 Poslovno poroyilo ZZZS za leto 2014. Podatki po metodologiji SHA so ocenjeni v sodelovanju s SURS. 140 Merjeni po mednarodni metodologiji SHA (Sistem zdravstvenih rayunov). 141 Po metodologiji ESPROS, po metodologiji izdatkov za politiko trga dela pa je v letu 2011 za pasivne posege na trgu dela (nadomestila za brezposelnost) namenila 1,23 % BDP, kar je manj kot povpreyje EU (1,89 % BDP). sistema zavarovanja za primer brezposelnosti, ki naj bi zagotavljal dohodkovno varnost brezposelnih in ohranjal primerne spodbude za delo, predstavlja izziv za politiko trga dela. Na nezadostno dohodkovno varnost brezposelnih kaae tudi dejstvo, da v Sloveniji v prvih osmih mesecih leta 2014 okoli 45 % brezposelnih ni prejemalo niti nadomestila za brezposelnost, niti denarne socialne pomoyi. Pri tem gre veyinoma za dolgotrajno brezposelne in mlade brezposelne (IRSSV (2014), str. 92). To lahko kaae na nezadostno zagotavljanje dohodkovne varnosti v primeru brezposelnosti v Sloveniji in je vplivalo na poveyevanje stopnje tveganja revayine med brezposelnimi. Slika 38: Delež brezposelnih, ki prejema nadomestilo za primer brezposelnosti in/ali denarno socialno pomoč, Slovenija Vir: ZRSZ; IRSSV, prerayuni UMAR. 3.3 Kakovost življenja in socialna vključenost Na kakovost življenja vplivajo številni dejavniki, med katerimi izpostavljamo materialne pogoje za življenje, zdravje, dostopnost do javnih storitev, kakovost okolja, socialni kapital in socialno vključenost. Zaradi zniževanja dohodkov in povečanja brezposelnosti se je v krizi povečalo število oseb, ki so izpostavljene tveganju socialne izključenosti, vendar ostaja delež socialno izključenih v Sloveniji nižji od povprečja EU. Dostopnost do zdravstva in šolstva se ni bistveno poslabšala, čeprav se kažejo problemi predvsem v zdravstvu, zaostaja pa tudi razvoj storitev dolgotrajne oskrbe. 3.3.1 Materialni pogoji za življenje Precejšnje zmanjšanje zaposlenosti je bilo glavni dejavnik zmanjšanja razpoložljivega dohodka in s tem poslabšanja materialnih pogojev za življenje v obdobju krize. Nekoliko se je povečala tudi dohodkovna neenakost, vendar je Slovenija ostala med državami z najnižjo neenakostjo v EU. Po naši oceni se je upadanje razpoložljivega dohodka gospodinjstev v letu 2014 ustavilo. Podatki o nefinaynih sektorskih rayunih kaaejo, da se je razpoloaljiv dohodek gospodinjstev v letu 2014 realno zniaal za 0,6 %, vendar ocenjujemo, da je padec v veliki meri posledica dejstva, da so med dohodke gospodinjstev v zadnjem yetrtletju 2013 knjiaene obrayunske transakcije142, ki dejansko niso pomenile poveyanja dohodka v letu 2013. Po naai oceni, ki omenjeno upoateva, se je razpoloaljivi dohodek v letu 2014 nekoliko poveyal. Na to je vplivalo predvsem poveyanje zaposlenosti, povpreyne playe in bruto poslovnega preseaka. Kljub temu je bil razpoloaljivi dohodek v letu 2014 realno za okoli 9 % niaji kot leta 2008, na kar so vplivali padec gospodarske aktivnosti, varyevalni ukrepi za konsolidacijo javnih financ in reforma sistema socialnih prejemkov.143 Najveyji del razpoloaljivega dohodka ae vedno predstavljajo 142 Gre za tretjo yetrtino playnih nesorazmerij in odakodnin izbrisanim, ki so bile zaradi nastanka obveznosti knjiaene v letu, vendar niso bile tudi izplayane v tem letu. 143 V letu 2012 se je zayel uporabljati tudi Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. sredstva za zaposlene, yeprav se je njihov delea v obdobju 2008±2013 zmanjaal na 81,6 % ( za 4,4 o. t. manj kot leta 2008). Na drugi strani se je delea socialnih transferjev poveyal na 29,3 % (za 4 o. t. vey kot 2008), kar je v veliki meri posledica delovanja avtomatskih stabilizatorjev. Zmanjaevanje bruto prilagojenega razpoloaljivega dohodka na prebivalca (glej kazalnik 3.16), do katerega je v krizi prviy prialo leta 2012, se je nadaljevalo tudi v letu 2014. Slika 39: Prispevek komponent razpoložljivega dohodka k medletni realni rasti razpoložljivega dohodka, Slovenija Vir: SI±STAT podatkovni portal ± Ekonomsko podroyje ± Nacionalni rayuni ± Nefinanyni sektorski rayuni. Po petih letih upadanja se je masa neto plač v letu 2014 ob povečevanju zaposlovanja in ponovni rasti povprečne plače realno zvišala, plačna neenakost pa se je v letu 2013 (zadnji podatki) nadalje zmanjšala. Masa neto plač se je realno zniaevala od leta 2008, najbolj v letih 2012 in 2013. Ob ponovnem okrevanju gospodarske aktivnosti, sprostitvi zadraanih napredovanj javnih usluabencev in rasti zaposlenosti pa se je v letu 2014 poveyala za 1,3 %. Playna neenakost se je v obdobju krize zmanjaevala, na kar kaae tako zniaevanje razmerja med bruto playo devetega in prvega decila, ki je v letu 2013 doseglo najniajo vrednost po letu 1994,144 zniaevanje ginijevega koliynika in deleaa zaposlenih z nizkimi playami.145 Zmanjaevanje playne neenakosti v zadnjih letih pripisujemo soyasnosti vey pojavov. Dvig minimalne playe je zviaal najniaje playe, hkrati pa se je s krizo izrazito umirila rast play v nekaterih dejavnostih z najviajimi playami. Za obdobje po zayetku krize je znayilno tudi statistiyno zviaanje ravni povpreyne bruto playe zaradi izgube delovnih mest z nizkimi playami. Razlike v playah so dodatno zmanjaevali ae varyevalni ukrepi v sektorju draava. Tako so se v tem obdobju playe relativno najbolj zviaale zaposlenim z nizko izobrazbo (nominalno za 16,4 %), visoko izobraaenim pa celo nekoliko zniaale (-1,3 %). Razlike med playami aensk in moakih so se po letu 2009 nekoliko poveyale, a ostajajo precej niaje kot v povpreyju obdobja 2000±2008 (8,4 %) in precej niaje kot v povpreyju draav EU, kjer playe aensk zaostajajo za 16,2 % (2010146). Tabela 8: Kazalniki plačne neenakosti, Slovenija 2000 2005 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Razmerje 9.decil/1.decil1 3,46 3,47 3,61 3,62 3,67 3,49 3,41 3,31 3,25 Razmerje mediana/1.decil1 1,70 1,67 1,73 1,74 1,74 1,69 1,67 1,65 1,63 Razmerje 9.decil/mediana1 2,04 2,08 2,08 2,08 2,11 2,06 2,05 2,01 1,99 Ginijev koliynik (v %)1,2 29,4 29,0 29,2 27,9 28,3 27,3 26,8 26,2 25,9 Delea zaposlenih z nizkimi playami,1 v % 17,4 17,0 18,5 19,0 19,3 18,3 17,9 17,2 16,9 Razmerje med najviajo in najniajo bruto playo dejavnosti 1,85 2,32 2,46 2,38 2,32 2,25 2,19 2,23 2,30 Zaostanek povpreyne bruto playe aensk za moakimi,3 v % 12,2 6,9 7,8 7,2 2,9 3,7 4,6 5,1 5,4 Vir: SURS, prerayuni UMAR. Opombe: 1 Za obdobje 2008±2013 temeljijo prerayuni na podatkih administrativnih virov, ki se nanaaajo na vse leto, pred tem pa na statistiynem raziskovanju za september tekoyega leta. 2 Ginijev koliynik je merilo (ne)enakosti porazdelitve dohodka oz. play. Njegova vrednost v % se giblje med 0 (popolna enakost) in 100 (popolna neenakost). 3 Po strukturni statistiki play. 144 Slovenija se po interdecilnem koliyniku z vrednostjo 3,2 (2013) uvraya v sredino lestvice draav EU. Ta je bil v letu 2010 po podatkih zadnje vseevropske ankete o sestavi play (prerayun za dejavnosti B±S; brez O) najniaji v skandinavskih draavah (med 2,1 in 2,4), najviaji pa v Romuniji (4,7). 145 Po metodologiji OECD so to zaposleni, ki prejemajo playo enako oz. niajo od dveh tretjin mediane (pri pravnih osebah je bilo to v letu 2013 897 EUR). Po zadnjih primerljivih podatkih Eurostata se Slovenija po deleau zaposlenih z nizkimi playami pri pravnih osebah s 16,9 % uvraya okrog povpreyja EU (17,0 %; 2010). 146 Prerayun za EU-27 za dejavnosti B±S (brez O). Povprečne pokojnine so bile v letu 2014 peto leto zapored realno nižje, neenakost v porazdelitvi pokojnin pa je ostala približno enaka. Povpreyna neto pokojnina je leta 2014 znaaala 563,85 EUR (starostna 616,70 EUR), polovica upokojencev pa prejema pokojnino v viaini med 400 in 700 EUR. V primerjavi z letom prej je bila povpreyna pokojnina realno niaja za 0,2 % (nominalno je ostala enaka), v primerjavi z letom 2009 pa za skoraj 9 %. Na zmanjaevanje pokojnin je vplivala predvsem omejevalna politika njihovega usklajevanja v obdobju 2010±2014,147 delno pa verjetno tudi vey predyasnih odhodov v pokoj (in s tem z niajo pokojnino) pred uveljavitvijo novega pokojninskega zakona leta 2013. Razmerje med pokojninami in playami se je v obdobju 2008±2013 precej spremenilo.148 Porazdelitve pokojnin po decilih se po naai oceni v obdobju krize ni bistveno spremenila. Slika 40: Porazdelitev pokojnin, Slovenija Vir: ZPIZ. Opomba: Pokojnine, brez prejemnikov sorazmernih pokojnin, december v posameznem letu. Opomba. âtevilo prejemnikov pokojnin brez sorazmernih je v decembru 2008 znaaalo: 481.046, v decembru 2014 pa 527.733. Slovenija ostaja med državami z najnižjo dohodkovna neenakostjo,149 čeprav se je v obdobju 2008–2013 nekoliko povečala. Ginijev koliynik je v letu 2013 znaaal 24,4 % (EU: 30,5 %) in je bil najviaji v zadnjih devetih letih, dohodkovna neenakost po razmerju kvintilnih razredov (80/20) pa je znaala 3,6 (EU: 5,0), pri yemer oba kazalnika kaaeta, da je dohodkovna neenakost v Sloveniji kljub poveyanju pod povpreyjem EU (glej kazalnik 3.18). Petina oseb iz gospodinjstev z najviajim ekvivalentnim dohodkom razpolaga s 34,1 % nacionalnega ekvivalentnega dohodka, petina oseb z najniajim ekvivalentnim dohodkom pa le z 9,5 %. Tej skupini prebivalstva se je delea dohodka zayel zniaevati po letu 2009. Do veyje prerazdelitve dohodka je prialo leta 2010, ko se je delea nacionalnega ekvivalentnega dohodka zmanjaal aestdesetim odstotkom oseb, razvrayenih v spodnje dohodkovne razrede. V obdobju 2011±2013 pa se je zniaal tridesetim odstotkom z najniajimi dohodki, dvajsetim odstotkom najbogatejaih pa se je poveyal .150 Zadolženost gospodinjstev151 je bila leta 2013 večja kot leta 2007, vendar so slovenska gospodinjstva med manj zadolženimi v EU. Zadolaenost se je poveyevala do leta 2012, njeno naraayanje pa je izhajalo iz zaostajanja rasti finanynih sredstev za rastjo obveznosti gospodinjstev, na kar je pomembno vplivalo zmanjaanje razpoloaljivega 147 Pokojnine se niso uskladile vey v celotnem zakonsko doloyenem obsegu glede na povpreyno playo oz. se sploh niso uskladile, z izjemo leta 2013, ko so se sicer popolnoma uskladile z rastjo playe, vendar je ta znaaala le 0,1 %. 148 V letu 2008 je povpreyna starostna pokojnina predstavljala 67,1 % povpreyne playe (v letu 2013: 61,7 %), razmerje med povpreyno pokojnino in povpreyno playo pa se je zniaalo z 61,6 % v letu 2008 na 56,6 % v letu 2013. 149 Pri izrayunu kazalnikov dohodkovne neenakosti so upoatevani dohodki iz leta 2012, saj se meri na osnovi podatkov iz Raziskovanja o dohodkih in aivljenjskih pogojih (SILC), in administrativnih ter registrskih podatkov za leto pred izvedbo ankete (referenyno leto za dohodek). 150 Osebam v spodnjih treh decilih se je v obdobju 2008±2013 delea nacionalnega ekvivalentnega dohodka zmanjaal s 17,1 % na 16,4 %, osebam v zgornjih dveh decilih pa se je poveyal s 33,5 % na 34,1 %. 151 Zadolaenost gospodinjstev je merjena s kazalnikoma razmerje med obsegom obveznosti in finanynih sredstev gospodinjstev ter z obveznostmi gospodinjstev v primerjavi z BDP. dohodka v krizi. Do padca zadolaenosti v letu 2013 pa je prialo ob poveyanju obsega finanynih sredstev in zmanjaanju obsega posojil, na kar je v veliki meri vplivala poveyana negotovost v zvezi s hranilnimi vlogami (Ciprska kriza) in zmanjaanje potroanje zaradi zaostrenih razmer na trgu dela ob dolgotrajnosti gospodarske krize. Zadolaenost gospodinjstev je v Sloveniji niaja kot v povpreyju EU, slovenska gospodinjstva pa spadajo med pet najmanj zadolaenih v EU (glej kazalnik 3.18). Obseg finančnih sredstev na prebivalca in vrednost nefinančnega premoženja prebivalstva (stanovanj) sta se v letu 2013 povečala in bila višja kot v začetku krize. Obseg finanynih sredstev na prebivalca se je leta 2008 podobno kot v povpreyju draav EU zmanjaal zaradi velikega padca vrednosti in s tem deleaa delnic ter vrednostnih papirjev v skupnem obsegu finanynih sredstev gospodinjstev, v naslednjih letih pa je postopno okreval. V letu 2013 je obseg finanynih sredstev na prebivalca v povpreyju znaaal 19.204 EUR, kar je vey kot leta 2007. Zaradi nestabilnih razmer na finanynih trgih doma in v tujini, ko gospodinjstva niso bila naklonjena veyjim tveganjem, sta se postopno poveyala obsega gotovine ter sredstev v aivljenjskih in pokojninskih zavarovanjih.152 Obseg finanynih sredstev na prebivalca je bil vsa leta precej manjai kot v povpreyju draav EU (dobrih 50.000 EUR), kar je v veliki meri posledica razlik v razvitosti gospodarstev. Razmerje med finanynim in nefinanynim premoaenjem je v draavah EU enakomerno porazdeljeno med obema oblikama lastnine, pri nas pa je premoaenje prebivalstva skoncentrirano v stanovanjih. V obdobju 2008±2012 je vrednost stanovanjskega sklada, ki ga imajo v lasti gospodinjstva,153 narasla (za 7,5 %). Slika 41: Prispevek posameznih skupin proizvodov h končni potrošnji gospodinjstev na domačem trgu, Slovenija Vir: SI±STAT podatkovni portal ± Ekonomsko podroyje ± Izdatki gospodinjstev za konyno potroanjo po vrsti proizvodov in namenu. Ob zmanjšanju potrošnje gospodinjstev v letih 2012 in 2013 se je spremenila njena struktura. V letu 2013 je bil v primerjavi z letom 2008 precej manjai delea izdatkov za trajno blago, zviaal pa se je delea izdatkov za ne trajno blago. Najveyji del izdatkov gospodinjstev predstavljajo izdatki za stanovanja, vodo in energijo (19,4 % v letu 2013), njihov delea se je v obdobju krize tudi najbolj poveyal. V tem obdobju pa sta se poveyala tudi deleaa izdatkov za transport in hrano.154 Najbolj se je zmanjaal delea izdatkov za rekreacijo in kulturo, ki je v letu 2013 znaaal 8,6 % (za 1,6 o. t. manj kot v letu 2008). 152 Leta 2013 so gospodinjstva imela naloaenih vey kot polovico finanynih sredstev v obliki gotovine in vlog (53 %), v delnicah (24 %) in rezervacijah iz aivljenjskih in pokojninskih zavarovanj (15 %). 153 V letu 2011 je Slovenija razpolagala s 670.127 naseljenimi stanovanji, v katerih je aivelo 97 % prebivalcev. Vey kot tri yetrtine (522.672 stanovanj) je bilo lastniakih, v njih je aivela veyina (80,8 %) prebivalcev; 12,7 % uporabniakih (9 % prebivalcev). Najmanjae atevilo pa so predstavljala stanovanja v najemu, ki jih je bilo med naseljenimi stanovanji le 62.152 oziroma 9,3 %. 154 Delea izdatkov za transport je v letu 2013 znaaal 16 %,kar je za 0,4 o. t. vey kot leta 2008. Delea izdatkov za hrano pa je predstavljal 15,3 %, kar je za 0,6 o. t. manj kot leta 2008. 3.3.2 Kakovost življenja Večina kazalnikov kakovosti življenja ne kaže bistvenega poslabšanja v obdobju krize. Kakovost življenja ocenjujemo s pomočjo ocene zadovoljstva z življenjem, ki se je v krizi zmanjšalo, a ostaja višje od povprečja EU. Sintezni kazalniki zdravja (pričakovana leta življenja in leta zdravega življenja) so se od začetka krize sicer izboljšali, vendar so zaskrbljujoči trendi na področju kazalnikov življenjskega sloga. Finančna dostopnost zdravstva ostaja razmeroma dobra, vendar pa se čakalne dobe podaljšujejo. Še vedno zaostaja razvoj storitev dolgotrajne oskrbe. Kulturno in športno udejstvovanje prebivalstva se povečujeta, čeprav sta omejevana z razpoložljivostjo prostega časa, ki se je zmanjšala zaradi povečevanja opravljenih delovnih ur. V obdobju 2008–2014 se je zmanjšal tudi socialni kapital, merjen z zaupanjem drugim ljudem, na področju osebne varnosti pa ni bilo bistvenih sprememb. Zadovoljstvo z življenjem se je v Sloveniji v obdobju krize znižalo, vendar je še vedno višje kot v povprečju EU. Po anketi Eurobarometera je zniaevanje zadovoljstva z aivljenjem prisotno ae od leta 2009 (v letu 2014 se je zniaalo ae za 2. o. t., glej kazalnik 3.19). V letu 2014 je bilo na veyini izbranih podroyij, ki vplivajo na kakovost aivljenja, manj zadovoljnih kot v letu 2009, izjemi sta zdravstveni sistem, kjer je bilo zadovoljnih vey, in obmoyja bivanja, kjer je delea zadovoljnih ostal nespremenjen. Najbolj se je zniaalo na podroyjih zaposlitvena situacija v draavi, aivljenjski stroaki in dostopnost stanovanja. Zadovoljstvo z aivljenjem se s starostjo zniauje, visoko nadpovpreyno so zadovoljni le mladi v starostni skupini 16-25 let, podpovpreyno pa prebivalci nad 46 letom starosti.155 äenske so nekoliko bolj zadovoljne kot moaki, vendar se to spremeni po starosti 66 let, kar je verjetno posledica veyjega tveganja revayine pri starejaih aenskah. Bolj zadovoljni z aivljenjem so tudi bolj izobraaeni prebivalci. Tisti prebivalci, ki imajo niajo ali srednjo poklicno aolo ali ae niaje ravni izobrazbe, so manj zadovoljni, kar kaae na pomen izobrazbe za kakovost aivljenja in je povezano tudi z veyjo izpostavljenostjo teh skupin prebivalstva brezposelnosti. Slika 42: Zadovoljstvo z življenjem*, Slovenija Vir: Special Eurobarometer. *Opomba: Kot zadovoljstvo z aivljenjem so zdruaeni so odgovori ¬zadovoljen« in ¬kar zadovoljen«. Kazalnika pričakovano trajanje življenja in leta zdravega življenja sta se kljub krizi izboljšala, a se poslabšujejo nekateri kazalniki življenjskega sloga. Priyakovano trajanje aivljenja se je v obdobju 2008±2012 poveyalo in doseglo raven povpreyja EU (80,3 leta). Zaostanek Slovenije za EU se je zmanjaal tudi pri priyakovanih letih zdravega aivljenja, vendar pa tu za povpreyjem EU ae vedno zaostajamo v povpreyju skoraj za aest let.156 Podaljaevanje zdravih let aivljenja naj bi v prihodnosti pomembno prispevalo k dolgoroyni vzdranosti financiranja zdravstva in dolgotrajne oskrbe. Pri tem je kljuyen napredek v medicini, dostopnost do zdravstvenih storitev in veyji poudarek na preventivi. V Sloveniji zaostajamo po nekaterih kazalnikih aivljenjskega sloga, kar poveyuje tveganja za nastanek raka, duaevnih in kroniynih bolezni. Delea otrok s prekomerno teao se hitro poveyuje in dosega skoraj vrh med draavami EU. Debelost v otroatvu je pomemben dejavnik tveganja za debelost v odraslosti in z debelostjo povezane bolezni ± sladkorna bolezen, bolezni srca in oailja, duaevno zdravje (Health at glance, 2013). Delea rednih kadilcev se je v zadnjih desetih letih sicer zniaal, vendar v veyini drugih 155 Podatki SILC, ki ocenjujejo zadovoljstvo z aivljenjem v letih 2012 in 2013. 156 V Sloveniji aenske ob rojstvu lahko priyakujejo 55,6 leta zdravega aivljenja( v povpreyju EU pa 62,3 leta), moaki pri nas lahko priyakujejo 56,6 leta zdravega aivljenja (v EU pa 61,3 leta). evropskih draav upada ae hitreje. Od povpreyja EU moyno odstopamo tudi po visoki porabi alkohola na prebivalca. Po umrljivosti zaradi raka, na kar med drugim vpliva tudi nezdrav aivljenjski slog,157 pa kljub zniaevanju Slovenija ohranja visok zaostanek za evropskim povpreyjem, saj je smrti zaradi raka v Sloveniji skoraj 18 % vey kot povpreyju EU. Tudi umrljivost zaradi samomora se je v zadnjih desetih letih sicer zniaala, a je ae vedno zelo visoka. Finančna dostopnost zdravstva, gledano agregatno in z vidika mednarodnih primerjav, ostaja razmeroma dobra, podaljšujejo pa se čakalne dobe. V obdobju krize so se neposredni izdatki gospodinjstev za zdravje zniaali, saj nam veyino zdravstvenih storitev in zdravil ae vedno krije sistem obveznega in dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj (glej kazalnik 3.12). Rast atevila zdravnikov se je v zadnjih letih okrepila, ae posebej na primarni ravni, kjer je zaostanek za drugimi draavami najveyji. .akalne dobe pa se ae dve leti podaljaujejo, ae zlasti nad dopustno dobo. V letu 2014 se je po podatkih NIJZ atevilo vseh yakajoyih poveyalo s 155.862 na 182.498, pri yemer se je atevilo nad dopustno mejo poveyalo za vey kot tretjino (s 14.770 na 24.815 yakajoyih), kar je predvsem posledica zniaevanja cen zdravstvenih storitev in zmanjaanja sredstev, ki jih je v prejanjih letih ZZZS sistematiyno usmerjal v skrajaevanje yakalnih dob za nekatere specialistiyne storitve in operacije. Podaljaevanje yakalnih dob bo bolj prizadelo revnejaa gospodinjstva, ki si samoplayniakih zdravstvenih storitev ne morejo privoayiti. S tem se poveyujejo neenakosti v zdravju glede na socialno-ekonomski poloaaj, ki so v Sloveniji ae tako visoke (Neenakosti v zdravju v Sloveniji, 2011).158 Nezadovoljenih potreb po zdravljenju za vse dohodkovne skupine je malo, kar je v najveyji meri povezano z zelo airoko koaarico pravic, ki jo imamo pokrito z obveznim in dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem. Zaostanek za povpreyjem EU se je zmanjaal tudi po samooceni zdravja.159 Po vključenosti populacije v dolgotrajno oskrbo Slovenija zaostaja za povprečjem OECD, vendar manj, kot je kazalo po prejšnjih ocenah.160 V letu 2012 se je skupno atevilo prejemnikov dolgotrajne oskrbe zniaalo za 2,7 % zaradi upada prejemnikov denarnih dodatkov.161 Storitve dolgotrajne oskrbe v institucijah sicer prejema nekaj vey kot tretjina teh oseb preostali pa dolgotrajno oskrbo na domu.162 Vendar je ob tem treba poudariti, da je kakovost obravnave v institucionalnem okolju bistveno veyja in draaja zaradi integrirane in celovite zdravstvene in socialne storitve. Delea populacije nad 65 let, ki je vkljuyena v dolgotrajno oskrbo, v Sloveniji znaaa 11,9 %, v povpreyju 21-ih draav OECD pa 12,9 %, pri yemer je v Sloveniji v primerjavi z OECD veyji delea vkljuyenih v oskrbo v institucijah.163 V zadnjih letih se je poveyal zaostanek Slovenije v razvitosti dolgotrajne oskrbe na domu, na kar vpliva pomanjkanje moanosti za zadovoljtev potreb. Zaradi naraayajoyih potreb, povezanih z demografskimi spremembami je treba vzpostaviti pogoje za razvoj storitev dolgotrajne oskrbe na profiten ali neprofiten nayin v zasebnih ali javnopravnih statusnih oblikah. Po podatkih EU SILC je v letu 2012 v starostni skupini 65 let ali vey 26 % prebivalcev ocenjevalo, da imajo resne omejitve pri opravljanju obiyajnih aivljenjskih aktivnosti (EU: 20,5 %), v skupini 75 let ali vey je bilo takih 34 % (EU: 28 %), v skupini 85 ali vey pa ae 44 % (EU: 40 %). 157 OECD Health at the glance 2014. 158 V starosti 30 let je razlika v priyakovanem trajanju aivljenja moakih z nizko in visoko izobrazbo kar 10,4 leta (le pet draav OECD ima to razliko ae viajo), razlike so nekoliko manjae med aenskami (4,4 leta). 159 Delea populacije, ki svoje zdravje ocenjuje dobro ali zelo dobro, se je v letu 2013 poveyal na 65,0 % (2012: 63 %; 2009: 60 %), povpreyje za EU pa je znaaalo 67,1 % (2012: 68,2 %). 160 SURS je konec leta 2014 prviy objavil podatke o prejemnikih dolgotrajne oskrbe po mednarodni definiciji OECD. Za Slovenijo je k prejemnikom dolgotrajne oskrbe prviy priateta tudi ocena patronaanega varstva, zato je delea vkljuyenih v dolgotrajno oskrbo veyji, kot so navajale prejanje analize stanja, predvsem je bistveno veyja vkljuyenost v dolgotrajno oskrbo na domu. 161 Prve ocene za leto 2013 pa kaaejo, da se je atevilo prejemnikov dolgotrajne oskrbe ponovno poveyalo tako v institucijah kot na domu. 162 Za Slovenijo je k prejemnikom dolgotrajne oskrbe prviy priateta tudi ocena patronaanega varstva, zato je delea vkljuyenih v dolgotrajno oskrbo veyji, kot so navajale prejanje analize stanja, bistveno veyja je predvsem vkljuyenost v dolgotrajno oskrbo na domu (vey v Nagode et al., 2014). 163 Oskrba v institucijah: Slovenija: 5,0 %; OECD21: 4,0 %; oskrba na domu: Slovenija: 6,9 %; OECD21: 8,9 %; Slika 43: Delež starejših od 65 let, ki prejema dolgotrajno oskrbo, 31. 12. 2011 Vir: Health at a Glance 2013 (OECD). Opomba: Prilagojeni podatki za Slovenijo in povpreyje OECD-21. Delež prebivalstva z vsaj srednjo šolo je v Sloveniji relativno visok, dostopnost do izobraževanja pa se je v obdobju krize ohranila na visoki ravni. Delea prebivalstva z vsaj srednjeaolsko izobrazbo, ki naj bi posamezniku omogoyila uspeano delovanje v druabi, je leta 2014 znaaal 85,7 % in se je v obdobju krize poveyal (glej kazalnik 3.21). Vkljuyenost mladih (15-19 let) v srednjeaolsko izobraaevanje je bila v aolskem letu 2012/2013 viaja kot v letu 2008/2009 in je precej presegala povpreyje EU. Podobno velja za vkljuyenost mladih (20-24 let) v terciarno izobraaevanje164, ki se v obdobju krize ni bistveno spremenila. Visoka vkljuyenost je povezana z brezplaynim atudijem, ugodnim razmerjem med atevilom vpisnih mest in prijav nanje ter z draavnim atipendiranjem.165 Vkljuyenost odraslih, (starih 25-64 let) v vse ravni formalnega izobraaevanja, se je od zayetka krize zmanjaala166 in je v letu 2012 padla pod povpreyje EU. Zmanjauje se tudi vkljuyenost odraslih v terciarno izobraaevanje, ki je bila med vsemi ravnmi izobraaevanja edina viaja od povpreyja EU. Tudi dostopnost do predšolskega izobraževanja se je ohranila na visoki ravni. Kljub zniaanju v obdobju krize je vkljuyenost otrok v vrtce pri nas relativno visoka.167 Po uveljavitvi Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev letu 2012 se je po naai oceni poslabaala finanyna dostopnost vrtcev za druaine z najniajimi dohodki, saj se je po ugotovitvah atudije IRSSV(2014) zmanjaal delea otrok, ki obiskujejo vrtec brezplayno. Kadrovski pogoji (atevilo otrok v oddelku in atevilo otrok na vzgojitelja in pomoynika vzgojitelja) so ugodni.168 V prihodnje naj bi na potrebe po kapacitetah vrtcev (vrtci, oddelki v vrtcih, kadri) vplivalo predvideno zmanjaanje atevila rojstev zaradi demografskih sprememb. Obiski kulturnih prireditev so se v obdobju 2008–2013 povečali. Ob poveyanju atevila razstav v muzejih, galerijah in likovnih razstaviayih se je v letu 2013 poveyalo tudi atevilo obiskovalcev. Zmanjaan obisk gledaliay je posledica zmanjaanja atevila gledaliakih predstav. Obisk kinematografov se je zmanjaal, ogledi domayih filmov pa so se moyno poveyali. Zaradi zakljuyka prireditev v okviru Maribor-evropska prestolnica kulture se je moyno zmanjaal obisk prireditev kulturnih domov. Kljub neugodnim gibanjem je bil v letu 2013 obisk kulturnih prireditev169 z 9,5 mio. obiskovalcev veyji kot v letu 2008. V obdobju 2008±2013 se je poveyalo tudi atevilo izposojenih enot knjianiynega gradiva na prebivalca, yeprav se je vylanjenost prebivalstva v sploane knjianice zmanjaala. 164 Vkljuyenost mladih (20-24 let) v terciarno izobraaevanje je v letu 2012 pri nas znaaala 48,3 % (EU: 31,5 %). 165 âtevilo dijakov in atudentov, ki so upraviyeni do draavne atipendije, se je ob uveljavitvi nove socialne zakonodaje v letih 2012 in 2013 zmanjaalo, v letu 2014 pa poveyalo, ker so do draavne atipendije ponovno upraviyeni mladoletni dijaki (Socialni poloaaj mladih v Sloveniji 2013±2014, 2014). 166 Vkljuyenost odraslih v formalno izobraaevanje je v aolskem letu 2012/2013 znaaala 3,1 % (2008/2009: 4,0 %). 167 V aolskem letu 2013/2014 je v starostni skupini 1-2 leti znaaala 54,1 %, v starostni skupini 3-5 let pa je znaaala 87,2 % in je bila v letu 2012 viaja od povpreyja EU (Slovenija: 88,8 %; EU: 83,2 %). 168 V letu 2014 sprejet Pravilnik o normativih za opravljanje dejavnosti predaolske vzgoje ni prinesel bistvenih sprememb. 169 Zajeti so obiski muzejev, galerij oziroma likovnih razstaviay, gledaliakih predstav v gledaliayih, kinopredstav v kinematografih, koncertov orkestrov oziroma zborov in prireditev kulturnih domov. Udeležba prebivalstva v športnih in rekreativnih dejavnostih je relativno visoka. V letu 2013 se je pribliano polovica prebivalcev v starosti 15 let ali vey vsaj enkrat na teden ukvarjala s aportom, kar je vey od povpreyja EU in pribliano toliko kot v letu 2009 (Eurobarometer).170 Viaji kot v EU je tudi delea prebivalcev, ki se ukvarjajo z rekreacijo, yeprav se je v primerjavi z letom 2009 moyno zmanjaal. Najveyji delea prebivalcev se, podobno kot v EU, ukvarja s aportom ali rekreacijo na prostem. Pri tistih, ki se s aportom ne ukvarjajo bolj pogosto, je najpomembnejai razlog pomanjkanje yasa, kot manj pomemben razlog pa se navaja previsoka cena. V obdobju krize so se poslabšali nekateri kazalniki družbene klime.171 V letu 2014 se je v primerjavi z letom 2008 zmanjaalo zaupanje drugim ljudem in delea tistih, ki mislijo, da so ljudje poateni. Poveyal pa se je delea tistih, ki mislijo, da so ljudje veyinoma pripravljeni pomagati drugim. Pogoste stike s sorodniki, prijatelji in kolegi iz druaabnih razlogov je imelo 53,4 % vpraaanih, kar je sicer vey kot leta 2008, a manj kot leta 2012. V primerjavi z letom 2008 se je poveyalo tudi nezadovoljstvo ljudi z delovanjem demokracije. Po podatkih Eurobarometra se je v zadnjem letu delea zadovoljnih z delovanjem demokracije sicer nekoliko poveyal, vendar Slovenija ostaja pod povpreyjem EU. V letu 2014 se je nekoliko poveyalo tudi zaupanje ljudi v institucije, a ostaja nizko (glej kazalnik 2.18). Delea aensk v parlamentu se je v Sloveniji v letu 2014 poveyal na 38 % in je nad evropskim povpreyjem. Področje osebne varnosti se v krizi ni poslabšalo. Standardizirana stopnja umrljivosti zaradi napadov se je v Sloveniji v letu 2013172 v primerjavi z letom 2008 nekoliko poviaala in je znaaala 1,0 na 100.000 prebivalcev. Kljub temu pa Slovenija ae naprej izkazuje zelo nizko stopnjo ogroaenosti v aivljenjskem okolju. V letu 2014 se v primerjavi z letom 2008 vey oseb poyuti varne, kadar zveyer same hodijo po svoji soseski. Osebno izkuanjo z vlomi ali fiziynim napadom pa je doaivelo nekoliko manj ljudi. Umrljivost zaradi prometnih nesrey se je v Sloveniji v letu 2013 v primerjavi s preteklimi leti ae zniaala. Na 100.000 prebivalcev je v prometnih nesreyah umrlo 7,3 oseb, kar je najmanj od leta 1996. Pomen prostega časa za posameznika se je v obdobju krize povečal. Prebivalci v starosti 18 let in vey so v Sloveniji pribliano enako zadovoljni z druaabnim aivljenjem kot v EU.173 Dobra polovica vseh prebivalcev bi rada porabila vey yasa za hobije ali zanimanja, kar je vey od povpreyja EU. To je verjetno povezano z veyjim povpreynim atevilom ur dela na teden, ki ga opravijo delovno aktivni (podatki Ankete o delovni sili), in s spremembo vrednotenja pomena prostega yasa v obdobju krize (po podatkih ankete o slovenskem javnem mnenju). V obdobju 2009±2013 se je delea prebivalcev, starih 18 let ali vey, ki menijo, da je prosti yas zelo pomemben, moyno poveyal (Slovensko javno mnenje 2013, 2014). Hkrati so prebivalci v starosti vsaj 16 let v letu 2013 zadovoljstvo s porabo prostega yasa ocenili z oceno 6,8 (na lestvici od 1 do 10; EU±SILC), najbolj so zadovoljni posamezniki z viajimi dohodki, upokojenci, dijaki in atudenti. Prostovoljsko delo174 v Sloveniji postopno narašča, povečuje se tudi njegov prispevek k blaginji družbe, a je raven vključevanja v prostovoljsko delo relativno nizka.175 âtevilo prostovoljcev se je v letu 2013 skryilo za 13,3 %, a so hkrati opravili za 11,2 % vey ur prostovoljskega dela kot v letu 2012.176 Slovenski prostovoljci opravljajo prostovoljsko delo na najrazliynejaih podroyjih in so vkljuyeni v izvajanje administrativnih ter visoko strokovnih in organizacijskih del. V letu 2013 sta bili dve tretjini prostovoljskih ur opravljeni na podroyjih socialnih dejavnosti ter vzgoje in izobraaevanja. V prostovoljsko delo se po veyini (63,5 %) vkljuyujejo aenske in prebivalci, starejai od 60 let (68,7 %). Vrednost opravljenega prostovoljskega dela je v letu 2013 presegla 64,5 mio. EUR177 (Skupno poroyilo o prostovoljstvu v Republiki Sloveniji za leto 2013, 2014). Pomemben del prostovoljskega dela predstavljajo tudi pripadniki sil za zaayito, reaevanje in pomoy. V letu 2013 so ukrepali na 13.429 razliynih178 dogodkih, pri katerih je sodelovalo 117.096 pripadnikov razliynih enot, od tega kar 82.854 gasilcev prostovoljcev (Letno poroyilo Ministrstva za obrambo za leto 2013, 2014). 170 Sport and physical activity, 2014; Sport and Physical Activity, 2010. 171 Vir za primerjavo z letom 2008 je Evropska druaboslovna raziskava 2014 (SJM 2014) -preliminarni podatki. 172 Zadnji podatki SURS so za leto 2013. 173 European quality of life survey 2012, 2012. 174 Uporabljeni podatki se nanaaajo le na prostovoljske organizacije, ki so vpisane v elektronski vpisnik prostovoljskih organizacij. 175 Po zadnjih razpoloajivih podatkih je v prostovoljske aktivnosti vkljuyenih le 10-19 % odraslih oseb, v deaelah z najviajim razvitim prostovoljstvom (v Avstriji, na Nizozemskem, na âvedskem in v Veliki Britaniji) je vkljuyenost vey kot 40 % (Study on Volunteering in the European Union, Final Report, 2010). 176 V letu 2013 je bilo 46.903 prostovoljcev, ki so opravili 6.161.795 ur prostovoljskega dela. 177 Ocenjene vrednosti opravljenih prostovoljskih ur po Pravilniku o podroyjih prostovoljskega dela in vpisniku. 178 To so: naravne in druge nesreye, nesreye v prometu, poaari in eksplozije, onesnaaenja, nesreye z nevarnimi snovmi, jedrski in drugi dogodki, najdbe neeksplodiranih ubojnih sredstev, motnje oskrbe in poakodbe objektov ter tehniyna in druga pomoy. Čeprav je zadovoljstvo prebivalstva z bivalnimi razmerami na visoki ravni, se na posameznih področjih pojavljajo problem onesnaženosti zraka in kakovosti pitne vode. V letu 2012 se je glede na predhodno leto zniaalo atevilo prekorayitev mejne dnevne koncentracije delcev v zraku (PM10), do njih pa je prihajalo samo pozimi. Onesnaaenosti zraka so izpostavljeni predvsem prebivalci v mestih (najbolj v Ljubljani), ki so pod vplivom izpustov iz prometa. V letu 2012 se je poveyala onesnaaenost zraka z ozonom, najvey preseganj opozorilne vrednosti je na Primorskem in ponekod v viajih legah. Kakovost pitne vode je dobra, v letu 2012 se je ae izboljaala. Slabao kakovost vode imajo zaradi fekalne onesnaaenosti v majhnih vodovodnih sistemih, zaradi preseanih koncentracij pesticidov v vodi na severovzhodu in jugovzhodu Slovenije (5 % oz. 100.000 prebivalcev) ter zaradi preseanih koncentracij nitratov v vodi predvsem na severovzhodu Slovenije, kjer pa se je delea izpostavljenih prebivalcev v obdobju 2004±2012 ae zelo zmanjaal179 (vey glej ARRSO, 2014). 3.3.3 Socialna vključenost prebivalstva Socialna vključenost vseh skupin prebivalstva je pomemben dejavnik kakovosti življenja. Kazalniki socialne vključenosti kažejo na povečanje tveganj socialne izključenosti v krizi, ki pa v mednarodnih primerjavah ostajajo razmeroma nizka. Kljub povečanju izdatkov za socialno zaščito in razvitem sistemu socialne zaščite se je za nekatere skupine prebivalcev tveganje socialne izključenosti v krizi precej povečalo. Za doseganje cilja v okviru strategije EU2020 glede zmanjšanja števila oseb, ki so izpostavljeni tveganju socialne izključenosti, je treba oblikovati ukrepe za zagotavljanje možnosti za socialno vključenost vseh skupin prebivalcev, še posebej pa je treba pozornost nameniti zmanjševanju tveganja revščine med otroci in starejšimi. Tveganje socialne izključenosti se je v obdobju krize povečalo, vendar je stopnja tveganja še vedno nižja kot v povprečju EU. Sintezno merilo tveganja socialne izkljuyenosti180 kaae na poveyanje vseh treh komponent socialne izkljuyenosti: stopnje tveganja revayine, stopnje teake materialne prikrajaanosti in deleaa oseb z zelo nizko delovno intenzivnostjo.181 V letu 2013 je bilo visokemu tveganju socialne izkljuyenosti izpostavljenih 410.000 ljudi, kar je za 49 tisoy vey kot v letu 2008. Takana gibanja nas oddaljujejo od cilja Slovenije v okviru strategije EU 2020,182 ki predvideva zniaanje atevila posameznikov, ki so izpostavljeni tveganju socialne izkljuynosti. Z vidika zagotavljanja kakovosti aivljenja vsem prebivalcem predstavlja zmanjaanje tveganja socialne izkljuyenosti pomemben izziv. Stopnja tveganja revščine se v Sloveniji od leta 2009 povečuje, še vedno pa je med nižjimi v EU. V letu 2013 se je poveyala na 14,5 % (EU 16,7 %) in bila za 2,2 o. t. viaja kot v letu 2008, veyji del poveyanja pa je bil v zadnjem letu. Pod pragom tveganja revayine je v letu 2013 aivelo 290 tisoy prebivalcev (glej kazalnik 3.22). Na poveyanje stopnje tveganja revayine v obdobju krize so vplivali: poveyanje brezposelnosti, spremembe v porazdelitvi dohodka in sistemske spremembe. Najbolj je stopnja tveganja revayine porasla v gospodinjstvih brez delovno aktivnih ylanov z vzdraevanimi otroki, enostaraevskim gospodinjstvih ter v gospodinjstvih dveh odraslih z vey otroki. Poveyala se je tudi pri mladih moakih v starosti 18-24 let, ki so sicer med manj ogroaenimi, njihov poloaaj se je poslabaal zaradi teaav z zaposlovanjem mladih. Za odpravo nastalih razmer je draava v letu 2013 sprejela spremembe socialne zakonodaje, za reaevanje problema z zaposlovanjem mladih pa je v letu 2014 sprejela ukrepe v okviru Jamstva za mlade. Velikemu tveganju revayine so izpostavljene aenske, starejae od 75 let,183 ki aivijo v enoylanskih gospodinjstvih. 179 Zmanjaal se je od 0,6 na 0,2 % prebivalcev. 180 Tveganje socialne izkljuyenosti sestavljajo tri komponente: stopnja tveganja revayine, stopnja teake materialne prikrajaanosti (prikrajaanost pri najmanj atirih od skupno devetih elementov prikrajaanosti) in delea oseb, ki aivijo v gospodinjstvih z zelo nizko delovno intenzivnostjo (manj kot 20 % celotnega delovnega potenciala gospodinjstva). Osebe, ki sodijo v vey komponent, se v skupnem atevilu atejejo le enkrat (glej Ekonomsko ogledalo (UMAR), oktober 2014). 181 Tveganju revayine je bilo v letu 2013 izpostavljenih 20 tisoy ljudi vey kot v letu 2012 oz. 50 tisoy vey kot leta 2008, teaka materialna prikrajaanost se je v zadnjem letu poveyala za tisoy oz. 4 tisoy glede na leto 2008, atevilo oseb v gospodinjstvu z zelo nizko delovno intenzivnostjo pa se je poveyalo za 7 tisoy oz. za 20 tisoy ljudi. 182Ta cilj je bil v Sloveniji sprejet z Nacionalnim reformnim programom (2010). Za Slovenijo to pomeni zmanjaanje atevila ogroaenih z revayino in socialno izkljuyenih s 361.000 v letu 2008 na 320.000 v letu 2020. 183 Stopnja tveganja revayine 33,5 %. Slika 44: Stopnja tveganja revščine za izbrane skupine prebivalstva, Slovenija Vir: SURS. Delež materialno prikrajšanih oseb184 se je z letom 2008 povečal in se v naslednjih letih ohranjal na ravni višji kot pred krizo, še vedno pa je nižji kot v povprečju v EU. Delea materialno prikrajaanih se je v letu 2008 glede na predhodno leto poveyal za 2,6 o. t. na 16,9 % in se na podobni ravni ohranjal vse do leta 2013 (17 %, EU: 19,5 %). Ob poveyevanju v krizi je atevilo materialno prikrajaanih oseb leta 2013 doseglo 341 tisoy. Najviaji delea materialno prikrajaanih je pri starejaih od 65 let. Bolj kot mlajai od 18 let so prikrajaani ljudje v aktivni dobi (stari med 18-64 let), kar kaae na nasprotne trende kot v povpreyju EU. Materialna prikrajaanost ljudi v aktivni dobi izhaja predvsem iz nezmoanosti pokritja nepriyakovanih izdatkov, ljudje si ne morejo privoayiti enotedenskih poyitnic in imajo teaave pri poravnavanju stanovanjskih stroakov. Te teaave so se od leta 2008 tudi najbolj poveyale (za 5,1 o. t. na 21,2 %). Delež gospodinjstev, ki so prejela pomoč dobrodelnih organizacij, se v letu 2013 ni spremenil, povečal pa se je delež brezposelnih prejemnikov pomoči in delež otrok. Po podatkih SURS je delea gospodinjstev, ki so prejela materialno in/ali denarno pomoy dobrodelnih organizacij,185 v letu 2013 ostal na ravni 5 %. Pomoy postaja yedalje pomembnejaa za gospodinjstva (2013: 14 %), ki se po dohodkih razvrayajo v spodnjo petino. Med posameznimi prejemniki pomoyi pa se je v letu 2013 poveyal delea prejemnikov iz vrst brezposelnih oseb (s 17 na 19 %) in delea otrok pod 16 leti (s 6 na 7 %). Dobrodelne organizacije so v letu 2013 s pomoymi pomagale preaiveti ae petini prebivalcev, ki so aiveli pod pragom tveganja revayine, kar je 2 o. t. vey kot leta 2012. 3.4 Izzivi Izzivi na področju družbenega razvoja so povezani predvsem s staranjem prebivalstva in omejevanjem socialne izključenosti posameznih skupin prebivalstva. Zaradi hitrega naraayanja atevila najstarejaih v naslednjih desetletjih je treba ustvariti primerne okoliayine za yim daljao samostojnost in veyjo kakovost aivljenja tudi v starosti, pri yemer bo treba prilagoditi prostor in staranje prebivalstva upoatevati pri nayrtovanju razvoja druabe. Poveyanje nizke stopnje delovne aktivnosti starejaih (55-64 let) je pomembno tako za dolgoroyno vzdranost javnih financ kot za zagotavljanje zadostne ponudbe delovne sile v razmerah, ko se atevilo delovno sposobnih (20-64 let) hitro zmanjauje. Staranje prebivalstva povzroya pritiske na javne finance, ki bi jih bilo moano omiliti s yimprejanjo celovito reformo sistemov socialne zaayite. Ustvarjanje pogojev in ukrepov za nastajanje kakovostnih delovnih mest je izziv, ki lahko izboljaa materialne pogoje za aivljenje in vzpostavi pogoje za zmanjaanje atevila oseb, ki so izpostavljene tveganju socialne izkljuyenosti. 184 Prikrajaanost pri najmanj treh od skupno devetih elementov (1. zmoanost pokritja nepriyakovanih stroakov, 2. zmoanost playati enotedenske poyitnice zunaj domayega kraja, 3. zmoanost privoayiti si ustrezno prehrano, 4. zmoanost rednega odplayevanja posojil, hipotek oz. zamude pri tem, 5. zmoanost zagotoviti si primerno ogrevano stanovanje, 6. imeti pralni stroj, 7. imeti barvno TV, 8. imeti telefon (mobitel) 9. imeti osebni avto). 185 Podatki SILC so samo za leti 2012 in 2013. Staranje prebivalstva povzroča pritiske na javne finance, ki jih je treba omejiti s čimprejšnjo celovito reformo sistemov socialne zaščite. âtevilo starejaih na enega delovno sposobnega se bo do leta 2060 podvojilo. Dolgoroyne projekcije kaaejo, da se bodo izdatki povezani s staranjem do leta 2060 pri nas poveyali najbolj med vsemi draavami EU. Zato je treba pristopiti k celoviti reformi sistemov socialnih zavarovanj. Za kratkoroyno in dolgoroyno vzdranost pokojninskega sistema je potrebno yimprej oblikovati novo pokojninsko reformo, ki bo zmanjaala tudi transfer prorayuna v blagajno ZPIZ. Z vidika vzdranega financiranja sistema zdravstva in dolgotrajne oskrbe ter ohranitve dostopnosti bo pri reformi kljuyno upoatevati, da aktivni del populacije, ki v sedanji ureditvi pokriva skoraj celotne prispevke za socialno varnost, dolgoroyno ne bo zmogel finanynega bremena. Med ukrepi za poveyanje vzdranosti sistemov socialnega zavarovanja je poleg airitve prispevnih osnov in izenayitve prispevnih stopenj za vse skupine zavarovancev tudi poveyanje obremenitve neaktivne populacije in uporaba drugih davynih virov. Reforma financiranja zdravstva pa bo nujna tudi na strani izdatkov, tako s poveyanjem uyinkovitosti sistema kot s spremembami v koaarici pravic. Na trgu dela ostajajo izzivi zmanjšanje starostne segmentacije, povečanje stopnje delovne aktivnosti starejših in povečanje učinkovitosti trga dela. Poveyanje stopnje delovne aktivnosti starejaih (55-64 let), ki je pri nas med najniajimi v EU, lahko prispeva ne le k viaji zaposlenosti ampak tudi k izboljaanju dolgoroyne vzdranosti sistemov socialne zaayite. Poleg pokojninske reforme, ki bi morala nagrajevati ostajanje v aktivnosti, je treba oblikovati tudi celovite pristope, ki bi zajemali ozaveayanje delodajalcev o moanostih in oblikah prenosa izkuaenj starejaih na mlade in spodbujanje pozitivnih praks delodajalcev pri zaposlovanju starejaih. Zaposlovanje starejaih bi lahko spodbudila tudi odprava sistemskih ovir za njihovo zaposlovanje (npr. zaayita starejaih in viaja playa zaradi dodatka za delovno dobo). Za izboljaanje poloaaja mladih na trgu dela je treba okrepiti in pospeaiti njihov prehod iz izobraaevanja v zaposlitve, zlasti s tesnejao povezanostjo vpisa mladih v izobraaevanje s potrebami trga dela. Z zniaanjem varovanja zaposlitve, ki so jih prinesle spremembe v regulaciji trga dela v letu 2013, so bili vzpostavljeni pogoji za veyjo fleksibilnost trga dela v Sloveniji. Vendar pa se Slovenija po oceni Evropske komisije ae vedno uvraya med draave z nizko uyinkovitostjo trga dela, ki zajema fleksibilnost, stroake realokacije delovne sile in fleksibilnost play. Izziv ostaja zlasti poveyanje uyinkovitosti trga dela na podroyju realokacije zaposlenih in odzivnosti play na spremembe poslovnega poloaaja podjetij in stimulativnega nayina nagrajevanja zaposlenih. Poviaanje minimalne playe je spremenilo razmerja med playami glede na izobrazbo v zasebnem in javnem sektorju, kjer so varyevalni ukrepi playne politike draavnega sektorja ukinili veyino stimulativnih elementov sistema play, kar deluje izrazito demotivacijsko. Za oblikovanje stimulativnega nayina nagrajevanja dela in produktivnosti sta potrebna tako preoblikovanje sistema doloyanja play v zasebnem sektorju kot tudi dopolnitve sistema play v javnem sektorju. Za vzpostavitev pogojev za zmanjšanje tveganja socialne izključnosti so potrebni ukrepi za spodbujanje nastajanja kakovostnih delovnih mest in zagotavljanje dohodkovne varnosti brezposelnih. Za zagotovljanje ravni dohodkov, ki bodo omogoyali primerne materialne pogoje za aivljenje, je treba oblikovati ukrepe za spodbujanje nastajanja kakovostnih delovnih mest. Pri dohodkovni, pokojninski in socialni politiki bi morala draava zasledovati tudi cilj primerne ravni dohodkov prebivalstva, ki mu omogoyajo dostojno preaivetje, pri mladih pa so temeljni pogoj za ustvarjanje lastnih druain in uresniyevanje aivljenjskih ciljev. Za doseganje cilja zniaanja atevila oseb, ki so izpostavljene tveganju socialne izkljuyenosti je treba oblikovati ukrepe, ki bi zmanjaali tveganje revayine in socialne izkljuyenosti pri starejaih, kjer je najbolj akutna, ter tudi pri mlajaih v aktivni delovni dobi. Pri teh je tveganje socialne izkljuyenosti v veliki meri povezano tudi s problemom dolgotrajne brezposelnosti. Veliko poveyanje stopnje tveganja revayine brezposelnih izpostavlja problem zagotavljanja dohodkovne varnosti brezposelnih. Oblikovanje sistema zavarovanja za primer brezposelnosti, ki zagotavlja dohodkovno varnost brezposelnih in ohranja primerne spodbude za delo, predstavlja izziv za politiko trga dela. Hkrati pa predstvalja izziv tudi oblikovanje aktivacijskih programov za dolgotrajno brezposelne in dolgotrajne prejemnike denarne socialne pomoyi. Vey pozornosti pa je treba v okviru vseh politik nameniti odpravljanju problema revayine in socialne izkljuyenosti pri otrocih. 4 Okoljski, regionalni in prostorski razvoj Skrb za ohranitev zdravega naravnega okolja, enakomernost regionalnega razvoja in optimalno rabo prostora predstavlja vse pomembnejšo razsežnost načrtovanja gospodarskega in družbenega razvoja. V Sloveniji je bil razvoj na teh treh področjih, ki so s prej obravnavanimi vidiki in tudi med seboj tesno povezana in soodvisna, v času gospodarske krize relativno ugoden. K temu so večinoma prispevale spremenjene gospodarske razmere, manj pa strukturne spremembe, ki bi omogočale trajnejše izboljševanje. S ponovno oživitvijo gospodarske aktivnosti bodo zato zastavljeni cilji težje dosegljivi in bodo zahtevali dodatno sistematično ukrepanje. 4.1 Kakovost okolja in trajnost razvoja Z visoko gospodarsko aktivnostjo je vedno povezana nevarnost prekomernega izčrpavanja naravnih virov in obremenjevanja okolja. Izzivov na področju omejevanja škodljivih vplivov na okolje in izboljševanja okoljskega stanja je veliko, Slovenija pa je v okviru podnebno-energetskega svežnja držav EU sprejela tudi nekatere mednarodne zaveze. Razvoj v tej luči spremljamo z nekaterimi osnovnimi okoljskimi kazalniki, kot so emisije toplogrednih plinov, raba energije, obseg blagovnih prevozov, finančni prihodki in spodbude, količina nastalih odpadkov, snovna produktivnost gospodarstva ter kmetovanje in gozdarjenje s stališča njunega vpliva na okolje. Znižanje emisij toplogrednih plinov (TGP) je bilo v letu 2013 ponovno povezano s padcem gospodarske aktivnosti, napredek pri emisijski intenzivnosti gospodarstva pa je od začetka krize skromen. K okoli 4± odstotnemu zniaanju emisij TGP sta v letu 2013 najvey prispevala energetski sektor in promet, kjer tudi nastaja veyina emisij (gl. kazalnik 4.1). Emisije iz prometa predstavljajo v Sloveniji hkrati pribliano polovico emisij, ki niso vkljuyene v Evropski sistem trgovanja z izpusti in so kljuyne za izpolnjevanje mednarodnih zavez.186 Ob zniaevanju emisij TGP po letu 2008 in predvsem s pomoyjo uveljavlja ponorov, ki so posledica neposrednih ylovekovih dejavnosti v gozdarstvu in ravnanju z zemljiayi, bo Slovenija obvezno zmanjaanje po Kjotskem protokolu presegla. Z njim je prevzela obveznost, da v obdobju 2008±2012 zmanjaa emisije v povpreyju za 8 % glede na izhodiayno leto 1986. Koliyina emisij se je v tem obdobju zmanjaala za 3,2 %, uveljavljeni ponori pa prispevajo dodatno zniaanje za 6,5 % (Kazalniki zelene rasti, 2014). Ob predvideni ponovni oaivitvi gospodarstva pa bo za doseganje dolgoroynejaih ciljev nujno predvsem korenitejae izboljaanje njegove emisijske intenzivnosti, to je zniaanje emisij TGP na enoto BDP. Ta se je v letu 2013 ponovno nekoliko zniaala, podobno skromen napredek pa je prisoten ae od leta 2008. V mednarodni primerjavi sodi Slovenija med draave, kjer je enota BDP ustvarjena z relativno visokimi izpusti, zaostanek za drugimi pa se je v zadnjih nekaj letih v povpreyju ae poveyeval. Leta 2000 je bilo namrey v Sloveniji na enoto proizvoda ustvarjenih za sedmino, v letu 2012 (zadnji mednarodni podatki) pa ae za preko yetrtino vey emisij kot v povpreyju EU. Za prehod v konkurenyno nizkoogljiyno gospodarstvo je bil sprejet operativni program, s katerim so predvideni ukrepi za zniaanje emisij TGP in izboljaanje uyinkovitosti rabe virov ter s tem za poveyanje konkurenynosti, gospodarske rasti in zaposlenosti.187 Delež obnovljivih virov energije (OVE) se je ob nizkem povpraševanju po energentih v letu 2013 drugič zapored močno povišal, v daljšem obdobju pa se povečuje počasneje kot v EU. Ob zniaanju skupne konyne rabe energije se je raba OVE v letu 2013 poviaala (za 4,6 %), s tem pa tudi njihov delea v bruto konyni rabi energije (Slovenija 21,5 %; povpreyje EU 15,0 %, gl. kazalnik 4.4). Ob ugodnih hidroloakih razmerah in poveyanju novih zmogljivosti pri proizvodnji sonyne energije ter hkratnem manjaem povpraaevanju po energentih ocenjujemo, da se je delea OVE v letu 2014 ponovno poviaal (na okoli 23 %). Slovenija v primerjavi s povpreyjem EU z OVE zadovolji viaji delea povpraaevanja po energiji. Raba OVE je namrey moyno povezana z naravni danostmi, ki so v Sloveniji ugodne predvsem z vidika izkoriayanja lesa za toplotno energijo in hidroenergije za pridobivanje elektrike188. Po deleau OVE iz manj tradicionalnih virov (sonyna, vetrna, geotermalna in bioplin) pa Slovenija zaostaja za povpreyjem EU, yeprav so se spodbude za proizvodnjo energije iz OVE od leta 2005 poveyale, k yemur je pomembno prispevala sprememba strukture podpor v prid draaji sonyni energiji. V primerjavi s povpreyjem EU se je tudi poraba vseh OVE v obdobju 2005±2013 pri nas poveyala manj, za 32,2 % (v EU za 60,6 %). Hkrati je bil v omenjenem obdobju v EU opazen tudi premik v smeri uyinkovitejae rabe energije, ki je pomemben dejavnik zajezitve stroakov gradnje dodatnih zmogljivosti obnovljivih in neobnovljivih virov energije. V okviru ciljev do leta 2020189 se je Slovenija zavezala, da bo dosegla 25­odstotni delea OVE v bruto konyni rabi energije (EU 20-odstotni) in 10-odsotni delea OVE v prometu. Viaje povpraaevanje po energentih, ae posebej v prometu, kjer imajo OVE majhen delea, bi lahko ob okrepljeni gospodarski aktivnosti in v odsotnosti ukrepov za uyinkovitejao rabo energije ogrozilo dosego tega cilja. Nizka gospodarska aktivnost je pomembno prispevala tudi k skupnim prihrankom energije. Poleg zniaanja izpustov TGP in poveyevanja deleaa OVE je cilj podnebno-energetskega sveanja draav EU tudi 20-odstotni prihranek energije glede na predvideno rabo do leta 2020. Pri dveh tretjinah draav EU to pomeni zniaanje rabe primarne energije 186 Glej Poroyilo o razvoju 2014, kazalnik 5.1, str. 190-191. 187 Operativni program zmanjaanja emisij TGP do leta 2020 s pogledom do leta 2030. bi lahko podnebne spremembe dol proizvodnjo hidroenergije. 189 Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in sveta z dne 25. 10. 2012. glede na izhodiayno leto 2005, v Sloveniji in nekaterih drugih novih ylanicah, kjer se je tudi zaradi dohitevanja gospodarske razvitosti predvidevalo viaje povpraaevanje po energiji, pa omejevanje rasti. Sloveniji je tako dovoljeno poviaanje za 4,2 % v primerjavi z letom 2005 (leta 2013 je bilo za 3,8 % niaje glede na leto 2005), v povpreyju EU pa se zahteva zniaanje za 13,2 % (leta 2013 za 8,3 %). K veyjemu prihranku so v veyini draav prispevale slabae gospodarske razmere od predvidenih. To velja tudi za Slovenijo, v kateri se je v letu 2013 gospodarska aktivnost ponovno zniaala (za 1,0 %), kar je vplivalo na nadaljnje zniaanje rabe primarne energije (za 2,0 %, gl. kazalnik 4.3). Ciljni 20±odstotni prihranek je za draave EU doloyen tudi pri rabi končne energije, kjer pa je poloaaj Slovenije zaradi veyjega prispevka goriv iz prometa190 v primerjavi z drugimi ylanicami nekoliko slabai191. EU si je glede na spremenjene gospodarske razmere, poslediyno manjao porabo energije in s tem laajo dosegljivost ciljev do leta 2020, ae doloyila okvir podnebne in energetske politike za daljae obdobje, do leta 2030 (glej Error! Reference source not found.). Ključni dejavnik visoke energetske intenzivnosti192 slovenskega gospodarstva tudi v letu 2013 ostaja raba energije v prometu. Medtem ko se je v obdobju 2005±2013 konyna raba energije v povpreyju EU zniaala za 6,9 %, je v Sloveniji upadla le za 2,0 %. Sektorski prerez pokaae, da je bilo zniaanje rabe energije v industriji pri nas precej viaje kot v EU, zniaala se je tudi raba energentov v gospodinjstvih, varynejao rabo v teh sektorjih pa je v Sloveniji izniyila poveyana poraba goriv v prometu. Ta je pomenila tudi kljuyni pritisk na rabo energije med krizo, zaradi yesar se je energetska intenzivnost gospodarstva od leta 2008 v Sloveniji celo nekoliko poveyala in je bila leta 2013 ae za okoli yetrtino viaja od povpreyja EU193 (leta 2005 je raven EU presegala za 16 %). Ciljni energetski prihranki bodo ob nadaljevanju visoke energetske intenzivnosti in ob ponovni oaivitvi gospodarske aktivnosti zato postali teae dosegljivi in bodo za uyinkovito rabo energije zahtevali dodatne ukrepe. Slika 45: Energetska intenzivnost, Slovenija (levo), ter primerjava Slovenije in EU (desno) Vir: Eurostat Portal Page ± Environment and Energy -Energy, Eurostat Portal Page ± Economy and Finance ± National Accounts, 2014; prerayuni UMAR. Energetska intenzivnost predelovalnih dejavnostih je v letu 2013 drugo leto zapored ostala nespremenjena, delež emisijsko intenzivnejših panog pa ostaja precej nad povprečjem EU. V predelovalnih dejavnostih je bilo na 190 Konyna raba energije je raba primarne energije, zmanjaana za rabo energije v pretvorbah, lastno rabo energije in izgube. Promet ima v konyni rabi energije viaji delea kot v primarni, zato je ob naraayanju energetske porabe prometnega sektorja njegov vpliv pri konyni rabi veyji. 191 Sloveniji je dovoljeno poviaanje za 3,9 % v primerjavi z letom 2005 (leta 2013 je bilo za 2,0 % niaje glede na leto 2005), v povpreyju EU­28 pa zniaanje primarne rabe energije za 8,5 % (leta 2013 je bilo niaje za 6,9 %). 192 Energetska intenzivnost je poraba primarne energije na enoto BDP. 193 Pri primerjavi v yasu upoatevamo kazalnik primerjave primarne energije na enoto ustvarjenega BDP v stalnih cenah, zaradi veyje metodoloake ustreznosti pa se primerjava med draavami v posameznem letu spremlja v standardih kupne moyi (SKM). enoto ustvarjene dodane vrednosti porabljene pribliano toliko energije kot v letu prej. S tem se njihova energetska intenzivnost, ki se je izrazito zniaevala predvsem v obdobju 2006±2008, ae drugo leto zapored ni izboljaala. Dekompozicija porabe energije kaae, da je to posledica odsotnosti zniaanja energetske intenzivnosti na ravni posameznih panog. Ta uyinek je ae posebej pomemben z vidika zagotavljanja izvozne konkurenynosti, predvsem v panogah, kjer raba energije predstavlja pomemben del stroakov. Prav tako v letu 2013 ni prialo do spremembe strukture predelovalnih dejavnosti v prid energetsko manj intenzivnim panogam. Kljub v zadnjih letih manj ugodnim gibanjem se je energetska intenzivnost predelovalnih dejavnosti od leta 2005 zniaala precej bolj kot v povpreyju gospodarstva. Opazen je tudi premik v smeri pribliaevanja povpreyni energetski intenzivnosti predelovalnih dejavnosti EU, a jo ae vedno presegamo. To bi lahko delno pripisali industrijski strukturi, ki bolj kot v drugih draavah sloni na panogah, kjer se v proizvodnih procesih porabi vey energije. V doloyeni meri to potrjuje tudi nadpovpreyen delea emisijsko intenzivnih panog194, ki se od leta 2010 giblje na slabi yetrtini, a je viaji kot v letih pred krizo. Tudi delea vseh posameznih emisijsko intenzivnih panog v skupni dodani vrednosti predelovalne dejavnosti je v Sloveniji viaji kot v povpreyju EU, izjema je le papirna industrija. Obseg vseh vrst blagovnih prevozov se je ob širitvah EU zaradi tranzitne lege Slovenije močno povečal, za napredek v smeri trajnostno sprejemljivejših oblik blagovnega prevoza pa bi morali povečati vlaganja v železniško infrastrukturo. Delea cestnega blagovnega prometa je vrh dosegel v letu 2009, od takrat pa je ob siceranjih letnih nihanjih mogoye zaznati rahlo tendenco upadanja (gl. kazalnik 4.5). Delea cestnega blagovnega prometa je sicer precej nad povpreyjem draav EU (75,5 %). V obdobju 2005±2013 se je moyno poveyal obseg opravljenih prevozov slovenskih cestnih prevoznikov (za 44 %). K temu je prispevalo poviaanje prevozov po tujini, na ozemlju Slovenije pa se po naaih ocenah poveyujejo predvsem prevozi tujih cestnih prevoznikov. Precej manj (za 17 %) se je poveyal obseg aelezniakega prometa. V nasprotju s Slovenijo se je med letoma 2005 in 2013 v povpreyju EU zniaal tako obseg prepeljanega blaga po cestah (za 5 %) kot po aeleznicah (za 3 %). Po obsegu obeh oblik prevoza blaga na prebivalca tako ae moyno presegamo povpreyje EU, leta 2013 vey kot 2±krat. Na to vplivata tranzitna lega Slovenije na kriaiayu V. in X. evropskega koridorja in poveyanje zunanjetrgovinskih blagovnih tokov skozi Slovenijo ob airitvah EU. Nedavno izgrajena avtocestna infrastruktura je sodobna in tudi po gostoti avtocestnega omreaja na prebivalca se uvrayamo v sam vrh draav EU. äelezniaka infrastruktura, ki je tudi obseana, pa na nekaterih delih ne omogoya hitrejaega poveyevanja aelezniakega blagovnega prometa. Prihodki od okoljskih davkov so se v letu 2013 ponovno zvišali in so zaradi obsežne rabe pogonskih goriv v cestnem prometu precej nad povprečjem EU. V letu 2013 so znaaali 3,9 % BDP, kar je za 0,1 o. t. vey kot v letu prej in za 1,0 o. t. vey kot v letu 2000 (gl. kazalnik 4.6). Preseganje povpreyja EU se je ae nekoliko poveyalo, na 1,4 o. t.195 Visok delea okoljskih davkov v BDP je predvsem posledica relativno visokih prihodkov od davkov na energijo (v Sloveniji so znaaali 3,0 % BDP, v povpreyju EU pa 1,9 % BDP). Ti so povezani z obairno rabo pogonskih goriv v cestnem prometu, ki izhaja iz razpraene poseljenosti prebivalstva, nezadostne infrastrukture javnega potniakega prometa in velikega obsega tranzitnega cestnega prometa (Environmental Performance Review of Slovenia, 2012), medtem ko je bila raven obdavyitve pogonskih goriv (in s tem njihova cena) v letu 2013 nekoliko niaja od povpreyja EU.196 Vpliv obdavyitve goriv na mednarodno stroakovno konkurenynost najbolj izpostavljene dejavnosti prometa pa je bil razmeroma majhen tudi zaradi leta 2009 uvedene sheme za komercialni dizel. Ta prevoznikom, ki gorivo kupijo v Sloveniji, omogoya vrayilo troaarine do minimalnega zneska, doloyenega na ravni EU. Rast prihodkov od okoljskih davkov je bila v nasprotju s predhodnimi leti pogojena z rastjo prihodkov od davkov na transport ter na onesnaževanje in rabo naravnih virov. Prihodki od davkov na energijo, ki so se v preteklih letih hitro poveyevali, so se v letu 2013 zniaali, ker je bil padec prihodkov od troaarin na mineralna olja in plin197 veyji od prihodkov od prodaje ostanka emisijskih kuponov, ki je bila omogoyena s tem letom.198 Medletna rast prihodkov od davkov na transport (z 0,4 na 0,5 % BDP), ki so povezani z lastniatvom in uporabo motornih vozil, je izhajala iz poviaanja letnih dajatev za uporabo vozil v cestnem prometu199 in sredi leta 2012 uvedenega dodatnega davka na vozila z veyjo prostornino motorja. Ob relativno obseanima lastniatvu in rabi motornih vozil so se ti davki v razmerju do BDP ae pribliaali povpreyju EU (0,5 %). Rast prihodkov od davkov na onesnaževanje in rabo naravnih 194 Opredeljene po metodologiji Svetovne banke. 195 Upoatevano je tehtano povpreyje za EU-28. 196 Lastni izrayuni za tehtano povpreyje za EU±28 na osnovi podatkov Oil Bulletin (2014). 197 Padec izhaja iz niajih koliyin goriv, sproayenih v promet, medtem ko so se povpreyne troaarinske dajatve medletno poviaale (za bencin za 3,8 %, za dizelsko gorivo za pogon pa za 7,2 %). 198 Do leta 2013 zakonodaja skladno s ciljem varstva okolja ni omogoyala prodaje emisijskih kuponov iz njihove nayrtovane rezerve, ki jih ni bilo mogoye podeliti ali prodati do konca obdobja. Te kupone so morali razveljaviti. 199 Zviaanju novembra 2012 je sledilo novo zviaanje sredi julija 2013; za osebna vozila z manjaimi motorji vsakiy v povpreyju za 13 %. virov (z 0,3 na 0,4 % BDP) pa je bila posledica sredi leta 2012 uvedenega playevanja CO2 dajatve na pogonska goriva. Prihodki od teh davkov so v Sloveniji po letu 2012 pridobivali na pomenu in leta 2013 dosegli 0,4 % BDP, kar je razmeroma veliko (v povpreyju EU 0,1 % BDP). Slika 46: Prihodki od okoljskih davkov, Slovenija Vir: Eurostat Portal Page ± Environment and Energy, 2014. Opomba: V letu 2013 je bila spremenjena klasifikacija okoljskih davkov; serija za prikazano obdobje je skladno s tem korigirana (npr. CO2 dajatev na pogonska goriva se ne vateva vey med davke na energijo, temvey med davke na onesnaaevanje in rabo naravnih virov). Državna proračunska sredstva za raziskovalno-razvojno dejavnost (RRD) za okoljske in energetske namene so se v letu 2013 ponovno zmanjšala, število zelenih patentov pa je še vedno precej zaostajalo za povprečjem EU. Draavna sredstva za okoljske in energetske raziskave so se na letni ravni realno zmanjaala, po obeh namenih za okoli 6 %, skupno na 10,5 mio. EUR. Takana gibanja so odraz nadaljnjih kryenj draavnih prorayunskih sredstev za RRD v letu 2013.200 Pri izdatkih za okoljske raziskave (kot delea celotnih draavnih prorayunskih sredstvev za RRD) Slovenija sicer presega povpreyje EU ae od leta 2010, nasprotno pa pri energetskih za njim ae vedno zaostaja. Na podroyju zelenih patentov oz. patentov, povezanih z okoljskimi tehnologijami,201 v letu 2011 (zadnji podatek) ni bilo pomembnejaega izboljaanja. Po tem ko je bil v predhodnih dveh letih doseaen pomemben napredek, so slovenski prijavitelji pri EPO vloaili le 4 prve patentne prijave, v obdobju 2005±2011 pa skupaj 27. Najvey jih je bilo ae naprej povezanih s pridobivanjem energije iz obnovljivih in nefosilnih virov, predvsem sonyno termalno ter sonyno fotovoltaiyno energijo. Skromen obseg zelenih patentov v Sloveniji je tudi odraz v sploanem aibke inovacijske dejavnosti in upravljanja z intelektualno lastnino (gl kazalnik 2.16). V obdobju 2005±2011 so slovenski prijavitelji pri EPO vloaili 13,3 prvih zelenih patentnih prijav na milijon prebivalcev, evropsko povpreyje pa je bilo precej viaje (66,6). Nizek obseg zelenih patentov, pa tudi na sploano202 skromno izkoriayanje potenciala dinamiynega globalnega trga okoljskih tehnologij, pomenita ae neizkoriayene priloanosti za slovensko raziskovalno in inovacijsko dejavnost203 ter trajnostno gospodarsko rast. 200 Vlaganja poslovnega, to je zasebnega sektorja, so se realno poveyala za 1,5 %. 201 Med zelene patente se uvrayajo naslednje z okoljem povezane tehnologije: sploano okoljsko upravljanje (zmanjaanje onesnaaevanja zraka, vode, upravljanje z odpadki, sanacija tal, okoljski nadzor), pridobivanje energije iz obnovljivih in nefosilnih virov (energija vetra, sonyna termalna, sonyna fotovoltaiyna, geotermalna itn.), tehnologije izgorevanja s potencialom omejevanja akodljivih vplivov fosilnih goriv, tehnologije, ki posredno prispevajo k omejevanju emisij (skladiayenje energije, gorivne celice), zmanjaevanje emisij in gorivna uyinkovitost v transportu (elektriyna, hibridna vozila), energijska uyinkovitost v stavbah in razsvetljava (OECD Towards Green Growth, 2011). 202 Kljuyno vlogo bodo imele eko-inovacije, pri katerih ne gre samo za spremembe v proizvodnih procesih, temvey tudi v traenju, potroanji, organizacijskih metodah in na drugih podroyjih (povzeto po EIO -Annual Report 2012, 2013). 203 Po sestavljenem indeksu inovacij s podroyja zelenih tehnologij (Parad, M.et al. 2014) se je Slovenija med 40-imi opazovanimi draavami uvrstila na 28. mesto, kar je slabae, kot so se uvrstile sosednje draave (Avstrija na 16., Madaarska na 23., Italija na 27. mesto). Pri tem je bil izpostavljen primanjkljaj v dinamiyni podjetniaki kulturi, investicijah v zelene industrije na lokalni ravni, aktivnostih tveganega kapitala na podroyju zelenih tehnologij, atevilu zelenih patentov ter podjetij, aktivnih na podroyju zelenih tehnologij, pozitiven pa je bil prispevek ustvarjenih prihodkov iz zelenih industrij predelovalnih dejavnosti in potroanje energije iz obnovljivih virov. Tabela 9: Državna proračunska sredstva za okolje in energijo, v % celotnih državnih proračunskih sredstev za RRD* Slovenija EU 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Okolje 1,36 3,51 2,27 3,27 3,36 2,98 3,10 2,63 2,86 2,79 2,69 2,61 2,61 2,58 Energija 1,07 1,11 1,58 1,99 3,59 2,79 2,90 3,12 3,73 3,61 3,85 3,84 3,84 4,06 Vir: Eurostat Portal Page ± Science and Technology ± Research and Development, 2015; SURS, 2014. Opomba: * V skladu z mednarodno metodologijo Frascati so to finanyna sredstva, ki jih draava nameni za izvajanje RRD znotraj draave ter v tujini, ne glede na sektor izvajanja (OECD, 2002). Črpanje sredstev EU v okviru kohezijske politike za prometno in okoljsko infrastrukturo (OP ROPI) se je tudi v letu 2014 pospešilo. V tem letu je bilo za projekte v okviru OP ROPI namenjenih 401 mio. EUR, v prorayun RS pa je bilo do konca leta povrnjenih okoli 349 mio. EUR, kar je precej vey kot v letih prej. Za celotno obdobje druge finanyne perspektive 2007±2013 je za programe te politike iz prorayuna EU predvidenih 1.562 mio. EUR kohezijskih sredstev, kljub pospeaitvi yrpanja v zadnjih letih pa je bilo do konca leta 2014 povrnjenih le okoli 971 mio. EUR (62 % pravic porabe).204 Med posameznimi prednostnimi razvojnimi podroyji po skromnem yrpanju izstopata dve, ravnanje s komunalnimi odpadki in podroyje aelezniake infrastrukture (30 % oz. 50 % pravic porabe), katerega najveyji projekt, to je gradnja drugega tira aelezniake proge Divaya±Koper, je bil prestavljen v naslednje finanyno obdobje. Uspeanost yrpanja sredstev je v tej finanyni perspektivi najviaja na podroyju trajnostne rabe energije, cestne in pomorske infrastrukture ter prometne infrastrukture (81 %, 77 % oz. 75 % pravic porabe). S ciljem zmanjaanja izgube evropskih sredstev so se tudi v letu 2014 nadaljevali ukrepi podeljevanja t. i. ¬dodatnih pravic porabe« za projekte, pri katerih ni predvidenih teaav z njihovo izvedbo (pogodbe so podpisane za skupno vrednost 1.684 mio. EUR). Slika 47: Sredstva EU v okviru OP ROPI po razvojnih prioritetah, stanje konec leta 2014, Slovenija Vir: MGRT, 2015. 204 Skladno s pravilom n + 2/3 se sredstva, odobrena v letu n, lahko porabijo v naslednjih dveh oz. treh letih, najpozneje do konca leta 2015. Okvir 3: Podnebni in energetski cilji EU do leta 2030 Konec leta 2014 je Evropski svet določil okvir podnebne in energetske politike za obdobje do leta 2030. Ker se leto 2020, do katerega so bili doloyeni cilji podnebno-energetskega paketa, pribliauje in ker aeli EU do leta 2050 postati konkurenyna nizkoogljiyna druaba, je bilo potrebno postaviti nove vmesne cilje. Novi cilj EU je, da do leta 2030 zmanjaa emisije toplogrednih plinov za vsaj 40 % glede na leto 1990, poveya delea obnovljivih virov energije (OVE) v konyni porabi energije na vsaj 27 % ter izboljaa energetsko uyinkovitost za vsaj 27 % (Okvir podnebne in energetske politike za obdobje 2020±2030, 2014). Emisije toplogrednih plinov v EU so bile v letu 2012 glede na leto 1990 niaje za 18 %. Po ocenah Evropske komisije naj bi se na podlagi sedanjih politik zmanjaevale ae naprej, tako da bo ciljno 20-odstotno zmanjaanje do leta 2020 (cilji v okviru podnebno-energetskega sveanja EU do leta 2020) preseaeno za okoli 4 o. t. Do leta 2030 bi na ravni EU brez novih ukrepov uspeli zniaati emisije za 32 %, zato je bil izbran ambicioznejai cilj o 40-odstotnem zmanjaanju emisij. Sektorji, ki so vkljuyeni v ETS (shema trgovanja z emisijskimi kuponi), bi morali do leta 2030 glede na leto 2005 doseyi 43-odstotno zniaanje emisij, sektorji, ki vanj niso vkljuyeni, pa 30-odstotno. Pri tem bodo potrebne nekatere spremembe trgovalne sheme, ki zdaj ni dober spodbujevalec naloab v nizkoogljiyne tehnologije (cena kuponov je nizka). Prav tako bo moral biti med posamezne draave ylanice porazdeljen skupni cilj zmanjaanja emisij iz neETS sektorjev, verjetno tako kot do zdaj po prilagojenem kljuyu relativne razvitosti (BDP na prebivalca). Delež energije iz OVE v končni porabi energije se je do leta 2012 na ravni EU poveyal na 14 %. Cilj v viaini 20 % za leto 2020 naj bi bil preseaen za 1 o. t., brez dodatnih ukrepov pa naj bi se delea do leta 2030 okrepil na 24 %. Za leto 2030 je EU zato doloyila nekoliko zahtevnejai cilj (27 %), ki bo terjal nadaljnja prizadevanja. Intenzivnejai prehod na rabo OVE je za EU zelo pomemben z vey vidikov. Njihova veyja raba bi hkrati zmanjaala primanjkljaj EU v trgovini z energenti ter izpostavljenost motnjam oskrbe in nihanju cen fosilnih goriv. Seveda pa hitro uvajanje OVE pomeni tudi velik izziv za elektroenergetski sistem, ki se mora prilagoditi vse bolj decentralizirani in spremenljivi (solarni, vetrni) proizvodnji. Cilj doseganja poveyanega deleaa OVE je na ravni EU zavezujoy, a draave ylanice bodo o svojih ciljnih vrednostih odloyale samostojno, v okviru svojih zmoanosti in v luyi uresniyevanja skupnega cilja. Doseganje ciljev se bo sproti preverjalo in po potrebi bo EU posegala po dodatnih ukrepih in instrumentih. Cilj na podroyju energetske učinkovitosti ni zavezujoy niti za EU kot celoto, niti za posamezno draavo. Evropska komisija ugotavlja, da naj bi bil na ravni EU cilj 20±odstotnega zmanjaanja rabe energije glede na scenarij brez sprememb politik do leta 2020 skoraj doseaen oz. da bodo prihranki pri rabi energije le nekoliko niaji. Pri tem opozarja, da so ti prihranki laaje dosegljivi zaradi zniaane gospodarske aktivnosti v preteklih letih in da je za leto 2030 postavljeni cilj 27-odstotnega izboljaanja izjemno zahtevna naloga. Sicer naj bi se cilje na podroyju energetske uyinkovitosti dosegalo s posebnimi ukrepi politike na ravni EU in draav ylanic, med drugim na podroyjih gospodinjskih aparatov, industrijskih naprav, vozil ter obstojeyih stavb. Količina nastalih odpadkov, ki se je v času nižje gospodarske aktivnosti zmanjševala, se je v letu 2013 nekoliko povečala, pri želenem zniževanju pa je izziv predvsem njihova ponovna uporaba. V letu 2013 je nastalo okoli 4,6 mio. ton odpadkov, kar je za 3,7 % vey kot v letu prej, a za okoli tretjino manj kot v letu 2008.205 Glavnina, okoli atiri petine, jih je nastala pri opravljanju proizvodnih in storitvenih dejavnosti. V primerjavi z letom prej se je njihova koliyina zviaala za okoli 2 %. Veyina jih je nastala v atirih sektorjih, in sicer predelovalnih dejavnostih, oskrbi z elektriyno energijo, oskrbi z vodo in v gradbeniatvu. Za njihovo zmanjaevanje bi bilo treba vey proizvodnje preusmeriti v kroani sistem, v katerem bodo odpadki v veyji meri uporabljeni kot surovine. Ostala petina odpadkov je bila komunalnih, torej odpakov iz gospodinjstev in njim podobni odpadki. Ti so se v tem letu po precejanjem zniaevanju v obdobju prej zviaali za okoli 15 % in znaaali 414 kg na prebivalca (v povpreyju EU 481 kg/preb.). Z vzpostavitvijo loyenega zbiranja in obvezne obdelave meaanega preostanka se je delea odloaenih komunalnih odpadkov zmanjaal na manj kot polovico. V prizadevanju za bolj trajnostno ravnanje bo potrebno ta delea ae zmanjaevati, hkati pa poveyevati predvsem delea kompostiranja in seaiga, ki je pri nas niaji kot v povpreyju v EU. Slika 48: Ravnanje s komunalniki odpadki, Slovenija in EU Vir: Eurostat Portal Page ± Environment and Energy, 2015. Slovensko gospodarstvo ima kljub prestrukturiranju še vedno precej nizko učinkovitost rabe surovin. Snovna produktivnost, ki je kazalnik trajnostne proizvodnje oz. potroanje, izraaen kot razmerje med BDP ter porabljenimi surovinami in materiali, je po letu 2005 moyno nihala. V veliki meri je bila odvisna od porabe nekovinskih materialov,206 ki imajo velik vpliv predvsem zaradi svoje teae. Tako je bila snovna produktivnost najniaja v letih 2006 in 2007, pod moynim vplivom visoke gradbene dejavnosti, dodatno spodbujene z dokonyanjem avtocestnega kriaa.207 S kasnejaim zmanjaevanjem aktivnosti v gradbeniatvu se je poraba surovin in materialov zelo zmanjaala, poslediyno pa snovna produktivnost zviaala, v obdobju 2005±2013 za vey kot polovico (v EU le za yetrtino). V letu 2013 je bila na ravni 88 % povpreyja EU, kar pomeni nekoliko veyji zaostanek kot v letu prej, a precejanje izboljaanje glede na obdobje 2000± 2010, ko je bila na ravni 70 % povpreyja EU.208 Niajo snovno produktivnost kot v povpreyju EU potrjuje tudi analiza na podlagi tabel ponudbe in porabe, po kateri je imela Slovenija nadpovpreyno visok delea stroakov surovin.209 To je bila delno posledica strukture gospodarstva, ki bolj kot v povpreyju EU temelji na dejavnostih, pri katerih je raba materiala obseana. Ker pa je pri tem nadpovpreyen tudi delea stroakov na ravni veyine primerljivih panog, to kaae tudi na manj 205 Zmanjaanje je delno posledica prekvalifikacije nekaterih vrst odpadkov v stranske proizvode (skladno z novo Uredbo o odpadkih). 206 Predvsem peska, gramoza in apnenca. 207 Po podatkih preglednic porabe je raba nekovinskih materialov pri gradnji inaenirskih objektov (med njimi cest) nadpovpreyna tudi glede na druge gradbene dejavnosti. 208 Pri meddraavni primerjavi je BDP izraaen v standardih kupne moyi. 209 V letu 2010 je po naai oceni na podlagi mednarodno primerljivih podatkov Eurostata delea stroakov surovin v vrednosti proizvodnje v Sloveniji znaaal 8,4 %, v povpreyju EU pa 5,3 %. Nadpovpreyen je bil tudi delea porabe airae opredeljenega materiala, ki upoateva ae polproizvode in konyne proizvode za vmesno potroanjo (v Sloveniji 29,5 %, v povpreyju EU pa 20,4 %). uyinkovito rabo surovin. Zlasti pri izvozno usmerjenih predelovalnih dejavnostih to zniauje njihovo konkurenynost, hkrati pa ima tudi sploani negativni vpliv na rabo omejenih naravnih virov. V primerjavi s povpreyjem EU je bila razlika najveyja pri nekaterih tehnoloako zahtevnejaih panogah.210 Obseanejaa raba surovin se je kazala tudi v gospodarskih panogah, ki so preteano usmerjene na domayi trg, v ospredju je npr. gradbeniatvo. Slika 49: Domača poraba snovi in snovna produktivnost*, Slovenija Vir: SI±STAT podatkovni portal ± Okolje, 2015; Eurostat Portal Page ± Environment, 2015; prerayuni UMAR. Opomba: * Snovna produktivnost pa je razmerje med BDP in domayo porabo snovi (v EUR v SKM/kg), v grafu relativno glede na EU. Domaya poraba snovi je opredeljena kot izkoriayanje domayih virov, poveyano za neto uvoz snovi. Večina opazovanih kazalnikov je pokazala, da se je zmanjševanje obremenjevanja okolja s kmetovanjem nadaljevalo tudi v letu 2013. Slovensko kmetijstvo po mednarodnih primerjavah ni med bolj intenzivnimi.211 Leta 2013 se je poraba rastlinskih hranil v mineralnih gnojilih sicer nekoliko poveyala, ponovno pa se je zmanjaala skupna poraba pesticidov. Njuni porabi na povraino kmetijskih zemljiay se dolgoroyno zniaujeta in sta bili glede na leto 2000 pri obeh kazalnikih niaji za okoli tretjino, vendar pa moanosti za nadaljnje zniaevanje ae obstajajo. Rezultati nekaterih atudij kaaejo, da bi se poraba pesticidov ob tehnoloako ustreznejai pridelavi hrane v naslednjih desetih letih lahko zniaala za nadaljnjih 10±15 % (Urek in ostali, 2012). Posebna pozornost je namenjena kmetovanju na vodovarstvenih obmoyjih, saj so ostanki pesticidov in gnojil najpomembnejai vir iz kmetijstva izhajajoyega onesnaaevanja podzemnih in poslediyno pitnih voda. Spremljanje njihove kakovosti v Sloveniji kaae, da je stanje v sploanem dobro in se ae izboljauje, vendar pa so nekatera podroyja v bliaini najintenzivnejaega kmetovanja ae vedno problematiyna. Tako je bilo v letu 2012 pri porabi pitne vode 5 % prebivalcev izpostavljenih preseanim koncentracijam pesticidov, 0,2 % prebivalcev pa preseanim koncentracijam nitratov (Kazalci okolja v Sloveniji, 2014). Intenzivnost kmetovanja, merjena s povpreynimi hektarskimi pridelki dveh najpomembnejaih poljayin, ki se dolgoroyno zviauje, se je v letu 2013 pod vplivom hude poletne suae zmanjaala (gl. kazalnik 4.7). Obremenjenost okolja z aivinorejo se je ae naprej zniaevala. Reformirana kmetijska politika namenja vplivu kmetovanja na okolje veliko pozornosti in finanyne pomoyi pogojuje z izpolnjevanjem strogih zavez, zato lahko priyakujemo, da se bo stanje na tem podroyju ae izboljaevalo. Površina ekološko obdelanih zemljišč se je ponovno precej povečala, a zaostaja za cilji. V letu 2013 se je skupno poveyala za okoli desetino, samo v preusmeritvi iz konvencionalnega v ekoloako (tudi s pomoyjo novih podpor za preusmerjanje) pa se je drugo leto zapored poveyala za vey kot tretjino. Kljub tolikani rasti pa dolgoroyno zastavljeni kvantitativni cilji razvoja ekoloakega kmetijstva, ki so bili glede na zayetno ugodno stanje zastavljeni precej ambiciozno, ne bodo doseaeni. V letu 2013 je bilo ekoloako obdelanih kmetijskih zemljiay okoli 8 %, zastavljeni cilj do 210 Predvsem pri proizvodnji elektriynih naprav, proizvodnji drugih strojev in naprav ter proizvodnji motornih vozil; glede na EU so v teh panogah visoki stroaki rabe kovin in nekovinskih mineralnih izdelkov. 211 Po izbranih kazalnikih v Agriculture, fishery and forestry statistics, Eurostat, 2013. leta 2015 pa je 20 %.212 Z vidika varovanja okolja bi bilo zaaeleno vey ekoloakega kmetovanja predvsem na varovanih obmoyjih in reynih ravnicah, kjer so viri podtalnice in vplivi intenzivnega kmetovanja najbolj problematiyni, vendar ga je prav tam najmanj (Podmernik, Kerma, 2013). Hkrati je rast ponudbe domaye ekoloake pridelave na trgu glede na povpraaevanje prepoyasna, tako da je delea slovenskih ekoloakih aivil v njihovi prodaji le okoli 20-odstoten.213 Proizvodnja je v najveyji meri uveljavljena v aivinoreji, naraaya pa zlasti povpraaevanje po ekoloakem sadju in zelenjavi. Zaaelena je ne le hitrejaa, pay pa tudi s povpraaevanjem bolj usklajena rast. Slika 50: Delež ekološko obdelanih površin kmetijskih zemljišč, Slovenija in EU Vir: Eurostat Portal Page ± Statistics ± Agriculture and Fisheries, 2015; SURS, 2015. Ob nadaljnji skrbi za ekološke in socialne funkcije gozdov bi bilo mogoče povečati tudi njihovo gospodarsko izkoriščenost, zlasti v zasebnih gozdovih. Slovenija sodi med draave EU z najviajim deleaem gozdov, k yemur je prispevalo tudi sonaravno gospodarjenje z gozdovi. Velika povraina gozdov ima ugoden vpliv na okolje, saj prepreyuje erozijo tal, ayiti pred slabimi vremenskimi vplivi, izboljauje vodne zaloge, ob ustrezno prilagojeni rabi gozdov prispeva k ohranjanju biotske raznovrstnosti in zagotavlja pomemben ponor ogljikovega dioksida, ki je glavni povzroyitelj uyinka tople grede. Hkrati so gozdovi vir ekoloako sprejemljive surovine, ki pa je v Sloveniji relativno slabo izkoriayen. Posek lesa se dolgoroyno sicer poveyuje, kljub temu pa je bil v vsem opazovanem obdobju precej niaji od moanega. V letu 2013 je bilo uresniyenega 65 % moanega poseka (v letu prej 68 %), kar je pomenilo le 46 % letnega prirasta lesa (gl. kazalnik 4.8)214 . Hkrati je velik del poseka namenjen izvozu. Obseaen in hitro naraayajoy izvoz nepredelanega kakovostnega lesa pa predstavlja neizkoriayen potencial doseganja veyje zaposlenosti in viaje dodane vrednosti v nadaljnjih ylenih gozdno-lesne verige. Izvoz lesa, v katerem najveyji delea zavzemajo najkvalitetnejai hlodi za aago in furnir, se je v letu 2013 ae poveyal, za 17 %; uvoz se je poveyal nekoliko bolj, a v njem je najveyji delea manj kvalitetnega lesa. Domaya poraba hlodovine se je v zadnjih nekaj letih zmanjaevala, predvsem zaradi manjaega obsega del v gradbeni dejavnosti, steyajev gozdno-lesnih podjetij ter neugodne velikostne strukture aagarskih obratov, ki teako konkurirajo sodobnim velikim obratom v sosednjih draavah. V zayetku leta 2014 je aledolom v gozdovih povzroyil precejanjo akodo, ki pa je zaradi zahtevane veyletne sanacije hkrati priloanost za veyjo zaposlenost v seynji in spravilu lesa ter njegovo veyjo izkoriayenost. 4.2 Skladnost regionalnega razvoja Cilj politike regionalnega razvoja je enakomernejši razvoj med regijami. Po letu 2008 se razlike med regijami postopno zmanjšujejo, kar pa je predvsem posledica finančne in gospodarske krize oz. hitrejšega zmanjševanja prednosti v 212 Cilji so zastavljeni v Akcijskem nayrtu razvoja ekoloakega kmetijstva do leta 2015. 213 Zakljuyno poroyilo delovne skupine za spremljanje izvajanja akcijskega nayrta razvoja ekoloakega kmetijstva do leta 2015, 2012. zaostaja. razvitejših regijah, v manjši meri pa ukrepov politike skladnejšega regionalnega razvoja. Medregionalne razlike smo analizirali na podlagi nekaterih ključnih kazalnikov razvoja, kot so BDP, razpoložljivi dohodek, brezposelnost, bruto plače in revščina. Za območja z večjim poslabšanjem gospodarskih razmer politika predvideva začasne ukrepe razvojne podpore. V Sloveniji so taka območja že v štirih regijah. Izjemen pomen za razvoj regij predstavljajo evropska kohezijska sredstva, katerih črpanje se je v zadnjem obdobju precej pospešilo. Regionalne razlike v BDP na prebivalca, ki so v Sloveniji razmeroma majhne, so se ob znižanju gospodarske aktivnosti tudi v letu 2013 nekoliko zmanjšale. Relativna razpraenost regionalnega BDP na prebivalca215 se je po letu 2009, ko je bila najviaja, zniaala za 1,7 o. t., na 21,9 % (gl. kazalnik 4.9). Hkrati je tudi razlika med regijama s skrajnima vrednostima BDP na prebilvalca,216 v primerjavi z draavami EU ostala razmeroma nizka. Zmanjaevanje razlik med regijami v opazovanem obdobju pa veyinoma ni bilo posledica politike skladnejaega regionalnega razvoja, ampak v najveyji meri globljega zniaevanja gospodarske aktivnosti v ekonomsko razvitejaih regijah, ki so k skupnemu BDP prispevale najvey. S tem so se regije oddaljile od povpreyja EU217 in se veyinoma vrnile na ravni, ki so jih dosegale v letu 2002 ali ae prej. Zmanjšale so se tudi razlike med regijami v neto razpoložljivem dohodku na prebivalca, k čemur je poleg zmanjšanja razlik v plačah dodatno prispevalo relativno večje znižanje socialnih transferov v najrazvitejših regijah. Relativna razpraenost razpoloaljivega dohodka na prebivalca218 je v letu 2012 (zadnji podatek) glede na leto prej padla za 0,8 o. t., glede na leto 2008 pa za 2,2 o. t., na 4,5 %. Na regionalne razlike v neto razpoloaljivem dohodku v preteani meri vpliva dinamika rasti sredstev za zaposlene, medtem ko prerazdelitev dohodkov (npr. s socialnimi transferi) deluje ugodno na ekonomski poloaaj gospodinjstev in tako blaai upad njihovega razpoloaljivega dohodka. Zmanjaevanju primarnega dohodka po letu 2008 se je v veyini statistiynih regij v letu 2012 priduailo ae zmanjaanje socialnih transferjev. Poslediyno se je razpoloaljivi dohodek na prebivalca v tem letu zmanjaal v vseh regijah, razen v pomurski. V daljaem obdobju krize se je v tej regiji hkrati najbolj poveyal, najbolj pa je padel v osrednjeslovenski. Naraščanje registrirane brezposelnosti se je v letu 2014 v večini regij umirilo, regionalne razlike so se še zmanjšale, povsod pa največje breme brezposelnosti nosijo mladi. Skupna brezposelnostje od zayetka krize bolj porasla v regijah zahodne Slovenije (za 1,1, o. t., na 11,3 %), kjer je bila pred tem bistveno niaja (4,8 % leta 2008), kar je zmanjaalo razlike v brezposelnosti med regijami (gl. kazalnik 4.10). Najniajo stopnjo registrirane brezposelnosti je imela leta 2014 gorenjska regija (9,5 %), najviajo pa pomurska (18,4 %). .eprav se je poveyevanje registrirane brezposelnosti v letu 2014 v veyini regij nekoliko umirilo, pa to ne velja za brezposelnost med mladimi. Mlajaih od 30 let je ae najmanj petina brezposelnih v regijah, v zasavski in koroaki ae 30 %. Delea mladih med brezposelnimi in tudi stopnja registrirane brezposelnosti v tej starostni skupini se poveyujeta v vseh regijah, ae posebej izrazito v zasavski, osrednjeslovenski, obalno-kraaki in goriaki regiji. V veyini regij je najmanj 15 % brezposlenih iskalcev prve zaposlitve. Najmanj tak delea je tudi brezposelnih s terciarno izobrazbo in pogosto gre za iste osebe. V obdobju krize so se zmanjšale tudi regionalne razlike v bruto plačah, in sicer zaradi dviga minimalne plače in znižanja plač v nekaterih dejavnostih, kjer so bile najvišje. Neenakosti v bruto playah se v vseh regijah zmanjaujejo ae od leta 2009, pri tem pa v povpreyju bolj v regijah zahodne Slovenije. Na to je najbolj vplival precejaen dvig minimalne playe v letu 2010, kar je zmanjaalo neenakost v ekonomsko aibkejaih regijah, kjer je delea zaposlenih z niajimi playami veyji. Poleg tega se je v tem obdobju rast play ustavila oz. so se v nekaterih dejavnostih z najviajimi playami te celo zniaale (finanyne in zavarovalniake dejavnosti, dejavnosti javnih storitev). Med regijami se playna neenakost razlikuje. Najniajo je ohranila koroaka regija, najviajo pa je imela ae vedno osrednjeslovenska regija, kjer pa se je tudi zniaala. V tej regiji je bil lani ponovno zabeleaen tudi najveyji razpon med playami, kjer so bile bruto playe 9. decila 3,8-krat viaje kot bruto playe 1. decila, najmanjai pa ostaja v koroaki regiji (2,8-kratnik). Dolgotrajna gospodarska kriza, rast brezposelnosti in zniževanje dohodka so povečali stopnjo socialne izključenosti v večini regij. V letu 2013 je imela najviajo stopnjo tveganja revayine in materialne prikrajaanosti ter visoko nadpovpreyno stopnjo zelo nizke delovne intenzivnosti spodnjeposavska regija. V njej je bila tveganju revayine izpostavljena dobra yetrtina prebivalstva, kar je za okoli 3 o. t. vey kot v letu prej in 5 o. t. vey kot v letu 2008. 215 Razpraenost regionalnega BDP/prebivalca je izmerjena kot vsota absolutnih razlik med regionalnim in nacionalnim BDP/prebivalca, uteaenim z deleaem prebivalstva. 216 Zadnja tri leta je to med osrednjeslovensko in zasavsko regijo. 217 Osrednjeslovenska regija je zmanjaala prednost pred povpreyjem EU. 218 To je skupaj prejetega dohodka, ki je na razpolago za potroanjo ali varyevanje. Pomurska regija, ki je po vrsti kazalnikov na repu statistiynih regij, po tem kazalniku ni zadnja, za njo so ae atiri regije (spodnjeposavska, podravska, zasavska in koroaka). V Pomurju je visoka le stopnja tveganja revayine, ne pa tudi stopnja zelo nizke delovne intenzivnosti in materialne prikrajaanosti, v veliki meri zaradi bolj prisotnega kmetovanja in veyjega zaposlovanja v sosednjih draavah. Med atirimi regijami s podpovpreyno stopnjo socialne izkljuyenosti so bile tri v kohezijski regiji zahodna Slovenija (osrednjeslovenska, gorenjska in goriaka), a najniaja je bila v notranjsko±kraaki regiji, 15-odstotna, kar je za okoli 4 o. t. vey kot v letu 2008. Zemljevid 1: Socialna izključenost, 2013 Vir: SURS. Socialni izključenosti je izpostavljenih vse več prebivalcev tudi v razvitejših regijah, kar zmanjšuje razlike med regijami. Mera absolutne razpraenosti stopnje tveganja socialne izkljuyenosti je v letu 2013 znaaala 2,5 %. Glede na leto 2008 se je zmanjaala za dobri 2 o. t. in podobno je tudi pri ostalih kazalnikih, ki sestavljajo stopnjo socialne izkljuyenosti, z izjemo stopnje zelo nizke delovne intenzivnosti. Manjae je tudi razmerje med regijama s skrajnima vrednostma. V letu 2008 je bila pomurska regija 2,5-krat bolj izpostavljena tveganju socialne izkljuyenosti kot notranjsko-kraaka, v letu 2013 pa je bila spodnjeposavska regija le ae 1,7-krat bolj izpostavljena kot notranjsko-kraaka. Okvir 4: Indeks razvojne ogroženosti regij 2014–2020 Indeks razvojne ogroženosti (IRO) je sintezni indeks, ki razvršča regije po stopnji razvitosti in vključuje kazalnike razvitosti, ogroženosti in razvojnih možnosti. V regionalno politiko je uveden kot orodje za spremljanje regionalnega razvoja Slovenije v novem programskem obdobju 2014±2020.1 V letu 2014 je bil sprejet pravilnik, ki podrobno doloya kazalnike in metodo izrayuna1 in regije razvraya po stopnji razvitosti. IRO je sestavljen iz 14 kazalnikov, ki naj bi uravnoteaeno odraaali vidike razvoja, doloyene v veljavni Strategiji razvoja Slovenije in Strategiji EU 2020. Izbor kazalnikov temelji na njihovi razpoloaljivosti na letni in regionalni ravni, primernosti po vsebini in njihovi kakovosti. Hkrati so ti kriteriji najveyje omejitveno merilo, ki doloyajo izbor kazalnikov, saj za vsak kazalnik, ki bi ga bilo smiselno vkljuyiti, ni na voljo podatkov na regionalni ravni. Pri izrayunu se upoatevajo triletna povpreyja zadnjih razpoloaljivih podatkov oz. ponekod zadnji razpoloaljivi podatek. Indeks kaže največjo razvojno ogroženost v pomurski regiji, najmanjšo pa v osrednjeslovenski. Najviaja vrednost sinteznega indeksa v pomurski regiji je predvsem posledica neugodnih kazalnikov razvitosti, pa tudi nekaterih kazalnikov ogroaenosti oz. razvojnih moanosti (npr. staranje prebivalstva). Najniajo vrednost IRO in s tem najmanjao razvojno ogroaenost ima osrednjeslovenska regija, ki po vseh kazalnikih dosega nadpovpreyne vrednosti, razen pri enem. Slovenskemu povpreyju je po vrednosti IRO najbliaja goriaka regijia. Tu so slabai predvsem nekateri kazalniki ogroaenosti, povezani z okoljem, kazalniki razvitosti pa so nekoliko ugodnejai. Zemljevid 2: Indeks razvojne ogroženosti regij (IRO) 2014–2020 1 Bruto domayi proizvod na prebivalca 6 % preb.s terciarno izobrazbo (25-64 let) 11 Stopnja registrirane brezposelnosti 2 Bruto dodana vrednost na zaposlenega 7 % bruto domayih izdatkov za RRD v BDP 12 Indeks staranja prebivalstva 3 % bruto investicij v osnovna sredstva v BDP 8 % vsaj sekundarno preyiayene odpadne vode 13 Razpoloaljivi dohodek na prebivalca 4 Stopnja registrirane brezposelnosti (15-29 let) 9 % povraine varovanih obmoyij 14 Poseljenost -km2/prebivalca 5 Stopnja delovne aktivnosti (20-64 let) 10 % ocenjene akode zaradi elementarnih nesrey v BDP Opomba: V grafih (diamanti) so prikazane standardizirane vrednosti posameznih kazalnikov, ki sestavljajo IRO in se gibljejo od 0 (najslabaa vrednost) do 1 (najboljaa vrednost). V pomurski regiji, ki je po IRO najslabaa, ima veliko kazalnikov vrednost 0, v osrednjeslovenski, ki je po IRO najboljaa, pa 1. Začasni ukrepi razvojne podpore, ki so eni od ukrepov endogene regionalne politike219, so se v letu 2014 izvajali že v tretjini regij. Ti ukrepi, ki naj bi prispevali k zmanjaanju razvojnega zaostanka, so se izvajali v Pomurju, Pokolpju, Zasavju in Mariboru s airao okolico. Vmesni vrednotenji za Pomurje in Pokolpje220 sta v obeh programih ugotovili slabo povezavo med problemi, cilji in ukrepi, z vidika uyinkovitosti pa nevarnost, da programa ne bosta izvedena po nayrtih zaradi nezanesljivosti prorayunskih sredstev in prekratkih rokov za izvedbo aktivnosti. Neuyinkovit in administrativno obremenjujoy je tudi sistem spremljanja in nadzora. Z aktivnostmi Programa Pomurje so se kljub temu dogradile ae uveljavljene druge politike in programi. V treh letih je bilo ustvarjenih 777 novih zaposlitev, povezave med odobrenimi sredstvi in boljaim poslovanjem podjetij pa ni bilo mogoye dokazati, yeprav se je poslovanje predvsem v manjaih podjetjih izboljaalo. Program Pokolpje se izvaja, vendar pa se izboljaujejo le nekateri gospodarski kazalniki v regiji, ne pa tudi demografski in socialni. Ukrepi slabo upoatevajo razvojne potenciale in probleme Pokolpja.221 Nekoliko bolje se izvajajo infrastrukturni ukrepi, ki pa v tej fazi ae nimajo neposrednega vpliva na zaposlovanje, dodano vrednost in prestrukturiranje gospodarstva regije, saj lokalni izvajalci pri izvajanju ne sodelujejo. Vzaostrenih razmerah gospodarske krize so bila za enakomernejši razvoj zelo pomembna evropska sredstva kohezijske politike. V obdobju od zayetka leta 2007 do konca leta 2014 so bile za Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov (OP RR) potrjene operacije in podpisane pogodbe v viaini 1.840 mio. EUR. Iz draavnega prorayuna je bilo upraviyencem izplayanih 1.645 mio. EUR, v prorayun pa je bilo povrnjenih 1.510 mio. EUR. .etrtina vseh dejansko izplayanih sredstev je bilo namenjenih projektom na nivoju draave, tretjina projektom iz podravske in osrednjeslovenske regije, projektom iz ostalih regij pa relativno malo, najmanj iz zasavske. Koriayenje sredstev OP RR poteka skladno s priyakovanji. Za yrpanje v novem programskem obdobju 2014±2020 za podroyje regionalnega razvoja ni oblikovanega posebnega OP, saj je regionalni razvoj vkljuyen kot horizontalni cilj v Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike. K bolj usklajenemu regionalnemu razvoju naj bi pripomogla vsaka sektorska ali regionalna oz. lokalna aktivnost. Slika 51: Načrtovana in dejansko izplačana sredstva EU za operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov (OP RR), regije, 2007–2013 Vir: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, 2015. 219 Politika regionalnega razvoja se izvaja z ukrepi endogene regionalne politike ter z usklajevanjem razvojnih politik, ki pomembno vplivajo na regionalni razvoj na podlagi teritorialnega razvojnega dialoga. Vlada jih lahko sprejme skladno z Zakonom o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list RS, at. 20/11) in Uredbo o izvajanju ukrepov endogene regionalne politike (Uradni list RS, at. 24/11 in 16/13) za obmoyje, na katerem se zaradi notranjih strukturnih problemov ali zunanjih vplivov gospodarske razmere tako poslabaajo, da doseae stopnja registrirane brezposelnosti kritiyno mejo 17 %, njeno doseganje pa se ugotavlja tri zaporedne mesece na ravni upravne enote. 220 Vmesno vrednotenje Programa spodbujanje konkurenynosti in ukrepi razvojne podpore Pokolpju v obdobju 2011±2016 (2014); Vmesno vrednotenje Programa spodbujanja konkurenynosti Pomurske regije v obdobju 2010±2015 (2014). 221 Evalvacija se nanaaa le na ukrepe programa Pokolpje, ki pa ne vkjuyuje ukrepov drugih razvojnih politik vlade, ki se izvajajo v Pokolpju (npr. ukrepi APZ, evropski projekt ¬Za Pokolpje ± aktivno in dejavno!«, ki se delno financira iz Evropskega socialnega sklada). 4.3 Trajnost prostorskega razvoja Zavedanje o pomembnosti prostorskega vidika razvoja se povečuje, vendar pa ni vzpostavljenega učinkovitega sistema njegovega načrtovanja, niti spremljanja. Slovenija ima zapleten in neučinkovit sistem prostorskega načrtovanja, ki se odraža v oteženem sektorskem usklajevanju v prostoru in tudi v dolgotrajnih postopkih. Trendi v prostoru kažejo odmik od začrtanih smernic v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije, saj pri njeni pripravi, pred dobrim desetletjem, še niso bili upoštevani nekateri danes aktualni izzivi, kot so podnebne in demografske spremembe, energetska oskrba in globalizacija, ki takrat niso bili toliko poudarjeni. Politika urejanja prostora ni dovolj učinkovita, nadaljuje pa se proces njene celovite sistemske prenove. Obstojeyi sistem prostorskega nayrtovanja so po letu 2004 zaznamovale atevilne spremembe, ki so bile preteano usmerjene v postopkovne vidike in so v prostoru in airaem razvoju imele tudi negativne posledice. Glavni vzrok neuyinkovitega sistema, ki se kaae tudi v dolgotrajnih postopkih, je t. i. sektorizacija prostora. Sektorske politike so pri uveljavljanju svojih vizij enakovredne in v izvedbenih fazah konkurirajo med seboj za isti prostor, s tem pa je medsebojno usklajevanje moyno oteaeno ali celo onemogoyeno. Na neuyinkovitost vpliva tudi pomanjkljivo izvajanje prostorskih predpisov. Leta 2013 se je zayel proces celovite sistemske prenove krovne in sektorske zakonodaje.222 Namen je vzpostavitev takih vsebinskih, postopkovnih in organizacijskih mehanizmov, ki bodo omogoyali izvajanje usklajevanja razvojnih potreb in interesov v prostoru. Sprememba sistema bo potekala dvofazno: v letu 2015 s spremembami in dopolnitvami obstojeye zakonodaje, do leta 2018 pa z njeno celostno prenovo. Pomemben segment prenove je tudi izboljaanje in povezovanje prostorskega informacijskega sistema (eProstor, eGraditev, ePlan). Neusklajenost dejavnosti v prostoru je pogosto posledica odsotnosti strateškega prostorskega načrtovanja v občinah in neupoštevanja naravnih dejavnikov. Priprave draavnih prostorskih nayrtov (DPN) in obyinskih prostorskih nayrtov (OPN) potekajo poyasi. Od leta 2007, ko je zayel veljati Zakon o prostorskem nayrtovanju, je bilo sprejetih 113 DPN (5 v letu 2014). Kljub sprejetju Zakona o umeayanju prostorskih ureditev draavnega pomena v prostor (2010), ki je postopke optimiziral in pospeail, pa jih po njihovem sprejetju ae vedno ni izvedenih vey kot polovica.223 Zlasti je pereya neizvedba in obratovanje prostorskih ureditev, nayrtovanih z DPN s podroyja prometne infrastrukture, ki bi lahko znatno prispevali k zagonu nekaterih gospodarskih dejavnosti. Nove OPN je do konca leta 2014 sprejelo 106 obyin, do konca leta 2015 naj bi jih bilo sprejetih okoli 80 %. Pribliano tretjina obyin, ki ae imajo sprejet OPN, vodi postopek sprememb in dopolnitev. Prostorsko nayrtovanje v obyinah pogosto poteka v odsotnosti predhodnega strateakega nayrtovanja, kar privede do neusklajenosti dejavnosti v prostoru in poslediyno do sprememb ae sprejetih prostorskih aktov.224 Pomen strateakega in izvedbenega nayrtovanja ob upoatevanju naravnih dejavnikov se pogosto pokaae aele v primeru naravnih nesrey (poplave, plazovi, suae).225 Dolgotrajni postopki evidentiranja nepremičnin, pridobivanja gradbenih dovoljenj in dokumentacije za pričetek gradnje so še vedno pomembne ovire pri enostavnosti poslovanja. Pri evidentiranju nepremičnin je bila najpomembnejaa sprememba vzpostavitev registra nepremiynin in informatizacija zemljiake knjige, kar je poleg poenostavitve vpisa poveyalo tudi varnost posameznikov in podjetij v prometu z nepremiyninami. Na podroyju pridobivanja gradbenih dovoljenj so bili s spremembami Zakona o graditvi objektov skrajaani roki za izdajo projektnih pogojev in sprejete poenostavitve postopkov glede potrebnih soglasij. V letu 2013 je bila tako odpravljena zahteva za pridobitev projektnih pogojev od ponudnika vode in kanalizacije. Nova prostorska in gradbena zakonodaja,226 ki je v pripravi, naj bi uvedla atevilne nove reaitve (npr. skrajaanje in veyja transparentnost priprave prostorskih aktov, gradbenih dovoljenj in uvedba enotnih vstopnih toyk, izboljaanje prostorskega informacijskega sistema). V vzpostavljanju je tudi prostorski informacijski sistem (eGraditev). Kljub nayrtovanim ukrepom pa v letu 2014 ae ni bilo 222 Izhodiaya normativnih sprememb na podroyju urejanja prostora in graditve objektov ± predlog za obravnavo ± novo gradivo at. 2. MzIP. Vladno gradivo z dne 13. 11. 2013. 223 Vey o razlogih v Poroyilu o razvoju 2014, opomba at. 227, str. 83. 224 Vey o problemih pri pripravi v Poroyilu o razvoju 2014, opmba at. 228,str. 84. 225 Analiza stavbnih zemljiay po podrobni namenski rabi po obyinah v letu 2014 (vkljuyenih je 19 obyin z veljavnim OPN ali prostorski red obyine -PRO) je pokazala, da je okoli 1800 ha stavbnih zemljiay, kljub prepovedi airitve obmoyij naselij na poplavna obmoyja, znotraj obmoyij poplav. Glede na njihovo podrobno namensko rabo jih je skoraj polovica na obmoyjih stanovanj, slaba petina na obmoyjih centralnih dejavnosti in okoli desetina na obmoyjih prometnih povrain. Razlogi so v zateyenenem stanju (objekti zgrajeni v preteklosti), nelegalno zgrajenih objektih, objektih zgrajenih brez izvedbe predvidenih protipoplavnih ukrepov, pomanjkanju strokovnih podlag (kart poplavnih obmoyij) ter spremenjenih hidroloakih razmerah. Okoli desetina povrain je opredeljenih kot zelene povraine, kar je s staliaya varstva pred poplavami bolj sprejemljivo, ae posebej, ye zelene povraine predstavljajo nayrtovane razlivne povraine. 226 Enotni dokument za zagotovitev boljaega zakonodajnega in poslovnega okolja ter dvig konkurenynosti, oktober 2013 in Drugo poroyilo o realizaciji ukrepov iz Enotnega dokumenta, julij 2014. sprememb, ki bi na teh podroyjih pomembneje vplivale na izboljaanje konkurenynosti, ukrepi so bili le delno realizirani. Svetovna banka ugotavlja, da v Sloveniji ae naprej ostaja problematiyna dolgotrajnost postopkov, ae posebno v povezavi z javnimi storitvami (npr. pridobivanje dovoljenj na upravnih enotah in registracija gradbenih projektov v uradnih dokumentacijah).227 Na tem podroyju je Slovenija v zadnjih letih sprejela vey ukrepov, kar se je odrazilo v izboljaanju njene uvrstitve v raziskavi Svetovne banke Doing Business.228 Po tej raziskavi podjetje v Sloveniji za evidentiranje nepremiynine porabi 110 dni (EU 26 dni), postopek pridobivanja vseh dovoljenj in dokumentov, potrebnih za gradnjo, pa traja 213 dni229 (EU 175 dni). Po podatkih upravne statistike pa je povpreyni yas pridobivanja gradbenega dovoljenja v letu 2013 znaaal 21 dni, zakonsko predpisani rok njegove izdaje pa je do 60 dni (Zakon o graditvi objektov, 2014). Niaje kot v povpreyju draav EU je atevilo postopkov in s tem povezani stroaki. Na prostorski razvoj ima velik vpliv neskladje med lokacijami delovnih mest in stanovanj. Trende razvoja slovenskega prostora zaznamujejo raznolikost poselitvenih struktur, razmeroma kakovostno okolje ter dobra prometna povezanost podeaelskih obmoyij z regionalnimi srediayi. Odraaajo se tudi skozi razpraeno gradnjo objektov, suburbanizacijo, poveyevanje delovne migracije in osebnega potniakega prometa, zapostavljanje aelezniakega in ostalega javnega potniakega prometa, zaraayanje kmetijske krajine in zmanjaevanje kmetijskih povrain. Neusklajenost med delovnimi mesti in stanovanji ima velik vpliv na prostorski razvoj. âtevilo delovnih mest se je v letu 2014 v povpreyju poveyalo, kar velja za regije zahodne Slovenije, savinjsko in podravsko regijo. Ponovno se je okrepil delea delovnih mest v osrednjeslovenski regiji, kjer aivi okoli yetrtina prebivalstva in kjer je okoli tretjina vseh delovnih mest. Indeks koncentracije prebivalstva.230 ki znaaa 20,9 % in se od leta 2008 poveyuje, je med najniajimi v EU. Indeks koncentracije delovnih mest je viaji (25,9 %) in se prav tako poveyuje.231 Moanost zaposlitve vpliva tudi na selitvena gibanja.232 Delovna mesta in storitve javnega pomena so zgoayeni predvsem v urbanih naseljih, demografsko pa mestna naselja stagnirajo.233 Ob razvejani avtocestni mreai in na drugi strani slabo razvitem in premalo uporabljenem javnem prevozu ima vse to velike uyinke v prostoru. âiri se suburbanizacija, ki je posebej moyna ob avtocestnem kriau oz. v okolici veyjih urbanih srediay, ki so s cestno infrastrukturo dobro povezana. Pomanjkanje dostopnih najemnih stanovanj vpliva na nizko stopnjo stanovanjske mobilnosti, stanovanjsko stisko pa prebivalci reaujejo z gradnjo stanovanjskih nepremiynin v lastni reaiji. V letu 2014 so se cene stanovanjskih nepremičnin ponovno znižale, po treh letih zmanjševanja se je njihova prodaja povečala. Cene234 stanovanjskih nepremiynin so bile za okoli yetrtino niaje od vrha v letu 2008. Veyja ponudba po niajih cenah je ob relativno nizkih efektivnih obrestnih merah za stanovanjske kredite, manjai negotovosti po sanaciji banynega sistema, in okrevanju razmer na trgu dela ter s tem izboljaanju razpoloaenja potroanikov za okoli yetrtino poveyala atevilo prodaj stanovanjskih nepremiynin. Za okoli tretjino se je poveyala prodaja rabljenih stanovanjskih nepremiynin, za okoli desetino pa atevilo prodaj novih. Pri tem se poveyuje delea prodaj tistih novih nepremiynin, ki izhajajo iz steyajnih postopkov. Ker pa je gradnja novih stanovanjskih nepremiynin ae vedno na nizkih ravneh,235 bo lahko vsaj ponekod prialo do njihovega pomanjkanja. To bi se lahko blaailo s prodajo ali najemom praznih stanovanj. Poveyevanje atevila najemnih stanovanj, katerih delea je v Sloveniji razmeroma nizek, bo tudi ena izmed usmeritev Nacionalnega stanovanjskega programa 2015±2020, ki je v pripravi. 227 Tudi v drugih draavah EU velja, da so zlasti zamudni postopki v povezavi z uradnimi evidencami. V Sloveniji gre tudi za posledico teaav pri izkazovanju skladnosti s prostorskimi akti, za pripravo katerih so pristojne lokalne oblasti, in s pridobivanjem predpisanih soglasij, ki so pogoj za izdajo gradbenih dovoljenj. 228 Na obeh podroyjih se Slovenija v Doing Busines 2015 uvraya na 90. mesto med 189 draavami, med draavami EU (28 draav) pa po registraciji nepremiynin na 22. mesto in po pridobivanju gradbenih dovoljenj na 15. mesto. 229 Svetovna banka v raziskavi Doing Business upoateva pridobivanje gradbene dokumentacije in uradnih dovoljenj, ki so potrebna za zayetek gradnje standardiziranega skladiaya (vey glede metodologije v Doing Business, 2015). Ta postopek vkljuyuje tudi korake, ki niso nujno potrebni za izdajo gradbenega dovoljenja s strani upravne enote in jih zakon ne predvideva. 230 Indeksa koncentracije prebivalstva oz. delovnih mest sta izrayunana po naslednji enaybi : , pri yemer je yi delea prebivalstva oz. delovnih mest regije i v draavi, ai delea povraine regije i v draavi, N pa atevilo regij. 231 V treh regijah je slaba polovica vseh delovnih mest v Sloveniji (v osrednjeslovenski 34 %, v podravski 14 %, v savinjski 12 %). Osrednjeslovenska regija ima najviaji indeks delovne migracije, kar jo uvraya med delovne regije (glej opombo at. 221 v Poroyilu o razvoju 2014, str. 81). Delovnih mest je v regiji za yetrtino vey, kot je tam aiveyega delovno aktivnega prebivalstva, medtem ko imajo vse ostale regije primanjkljaj. To povzroya velike vsakodnevne migracije v osrednjeslovensko regijo. 232 V letu 2013 je imela osrednjeslovenska drugi najviaji medregionalni selitveni prirast, viajega le ae obalno-kraaka, v ostalih regijah pa je bil ta negativen, najniaji v zasavski regiji, kjer je tudi stopnja brezposelnosti visoka. 233 âtevilo prebivalcev je v obdobju 2003±2013 v mestnih naseljih padlo za 5,1 %, ob tem se je tudi stopnja urbanizacije nekoliko zmanjaala. 234 Izrayunano na podlagi indeksov cen stanovanjskih nepremiynin, SURS, 2015. 235 âtevilo zayetih gradenj je bilo v letu 2013 sicer nekoliko veyje kot v letu 2012, vendar je bila nekoliko viaja le gradnja fiziynih oseb, ki v veyini gradijo enostanovanjske stavbe. Izdana gradbena dovoljenja kaaejo na nadaljnjo zmanjaanje gradenj v letu 2014. Slika 52: Transakcije ter cene novih in rabljenih stanovanjskih nepremičnin, Slovenija Vir: SURS, 2014; izrayuni UMAR. 4.4 Izzivi Čeprav se je obremenjevanje okolja z nižjo gospodarsko aktivnostjo umirilo, regionalne razlike pa zmanjšale, izziv ostaja trajnejše izboljšanje tudi ob oživitvi gospodarske rasti. Pod vplivom gospodarske krize so bila gibanja v zadnjih nekaj letih na podroyju okoljskega razvoja razmeroma ugodna, regionalni razvoj pa je bil predvsem zaradi hitrejaega poslabaanja v bolj razvitih regijah enakomernejai. Kljub izboljaanju pa bodo zastavljeni cilji ob odsotnosti ustreznih strukturnih ukrepov in njihovi uyinkoviti izvedbi s ponovno oaivitvijo gospodarske aktivnosti postali teaje dosegljivi. Manj ugodna so gibanja na podroyju prostorskega razvoja, saj prostorski potenciali in problemi ob odsotnosti airaega strateakega nayrtovanja niso ustrezno izkoriayeni oziroma naslovljeni v razvojnih dokumentih. Na ključnih področjih okoljskega razvoja so cilji dobro zastavljeni, izziv pa predstavlja implementacija. Gospodarska kriza je pripomogla k niaji obremenitvi okolja, a po intenzivnosti, to je v izrayunu na enoto ustvarjenega BDP, so rezultati manj spodbudni. Tako se je na primer v zadnjih nekaj letih koliyina emisij toplogrednih plinov zniaevala in delea obnovljivih virov energije poveyeval, vendar pa sta bila napredka v emisijski in energetski intenzivnosti razmeroma skromna. V Sloveniji raba fosilnih goriv v energetiki, gospodinjstvih, industriji in prometu prispeva vey kot tri yetrtine vseh izpustov toplogrednih plinov. Njeno zmanjaevanje, poveyevanje rabe obnovljivih virov in izboljaevanje energetske uyinkovitosti je zato kljuyno za blaaenje podnebnih sprememb. Potrebne bodo nadaljnje izboljaave v vseh gospodarskih sektorjih, predvsem v zvezi z varyevanjem z energijo, pri proizvodnji energije in tudi pri zagotavljanju trajnostne mobilnosti. Na konyno rabo energije zelo vplivajo ukrepi sploane razvojne politike, zlasti davyne, politike trajnostne proizvodnje in potroanje ter ae posebej trajnostne prometne politike, zato bo tem treba posvetiti veliko pozornosti. Poseben izziv in prioriteto predstavlja izboljaevanje konkurenynosti aelezniakega prevoza in s tem povezano z okoljskega vidika aeleno zniaevanje deleaa cestnega blagovnega prevoza. Tudi na podroyju potniakega prometa razvoj ni ugoden, na kar med drugim kaae razvoj motorizacije, spreminjanje razmestitve poselitev in vse manjaa konkurenynost javnega potniakega prometa. Med izzivi za doseganje skladnejšega regionalnega razvoja izpostavljamo potrebi po večji usklajenosti regionalnega načrtovanja z zagotovljenimi proračunskimi sredstvi in večji sinergiji vseh sektorskih ukrepov v regijah. Spodbujanje regionalnega razvoja preko posebnega zakona in programov zayasnih ukrepov razvojne podpore mora biti usklajeno s prorayunskim nayrtovanjem. Njegovo kratkoroyna naravnanost namrey ne omogoya nayrtnega izvajanja dolgoroynih programov in projektov, ki so dolgoroyno naravnani. To bi omogoyilo izpeljavo programov zayasnih ukrepov. Hkrati bo tudi sredstva kohezijske politike, ki se bodo v novem programskem obdobju za podroyje regionalnega razvoja yrpala na osnovi horizontalnega cilja v okviru enega samega operativnega programa, treba koristiti tako, da bodo aktivnosti sektorskih politik v podporo regionalnemu razvoju. Na ta nayin bo njihov sinergijskih uyinek bolj optimalen in s tem izkoriayenost kohezijskih sredstev veyja. Za reševanje problematike prostorskega razvoja bo potreben ustrezen strateški okvir ne samo prostorskega, ampak tudi širšega razvoja, odločitve pa morajo postati rezultat usklajenih interesov vseh posameznih nosilcev urejanja prostora. Prostorski trendi kaaejo odmik od zayrtanega v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije, ki je v veljavi ae vey kot desetletje. V njej ae niso bili izpostavljeni nekateri sodobnejai izzivi, kot so podnebne in demografske spremembe, energetska oskrba ter globalizacija, zato bo potreben razmislek o nadgradnji dokumenta in njihovi primerni vkljuyitvi. Pripraviti bi bilo treba sodobnejai dolgoroyni strateaki okvir prostorskega razvoja, hkrati pa ga usmeriti tudi v ustrezno akcijsko naravnanost. Poveyati je treba uyinkovitost sistema urejanja prostora s tem, da bodo cilji in prioritete razvoja jasno doloyeni. Tako pri usklajevanju, ki mora biti pravoyasno, ne bodo prevladovali parcialni interesi posameznih med seboj sicer enakovrednih nosilcev prostorskega nayrtovanja. To bo pripomoglo tudi k veyji blaginji prebivalcev in kvaliteti njihovega aivljenja. Literatura Agriculture, forestry and fishery statistics. (2013). Luxembourg: Eurostat. Pridobljeno na http://ec.europa.eu/eurostat. Akcijski nayrt razvoja ekoloakega kmetijstva v Sloveniji do leta 2015. (2005). Ljubljana: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Akcijski nayrt za poveyanje konkurenynosti gozdno-lesne verige v Sloveniji do leta 2020. (2012). Ljubljana: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje in Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Alert Mechanism Report 2015. (2014). Bruselj: Evropska komisija. Analiza uresniyevanja Resolucije o nacionalnem programu izobraaevanja odraslih (ReNPIO) 2011. (2012). Ljubljana: Andragoaki center Republike Slovenije. Beltram, P. (2012). Analiza uresniyevanja Resolucije o nacionalnem programu izobraaevanja odraslih (ReNPIO) 2005­2010. Ljubljana: Andragoaki center Republike Slovenije. Beltram, P.; äalec, N.; Miryeva, J.; Turk, A. (2014). Formalno izobraaevanje odraslih v Sloveniji. Ljubljana: Andragoaki center RS. Bilten Banke Slovenije. Razliyne atevilke (2014, 2015). Ljubljana: Banka Slovenije. Bilten javnih financ. (1992±2014). Ljubljana: Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Pridobljeno na http://www.mf.gov.si/. Blaginja, Slovenija, 2013 ± konyni podatki, 23. december 2014, Prva objava. (2014). Ljubljana: Statistiyni urad RS. Pridobljeno na http://www.stat.si/. Bruto domayi proizvod, temeljni agregati nacionalnih rayunov in zaposlenost, 1995±2015. (2015). Ljubljana: Statistiyni urad RS. Pridobljeno na http://www.stat.si/. Buyar, M. Stare, M. in Udoviy, B. (2014). Evalvacije instrumentov centrovi odliynosti in kompetenynih centrov.MIZâ Pridobljeno na: http://www.mizs.gov.si/. Buzeti, T. et al. (2011). Neenakosti v zdravju v Sloveniji. Svetovna zdravstvena organizacija za Evropo, Inatitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Center za zdravje in razvoj Murska Sobota, Ministrstvo za zdravje RS. Pridobljeno na: http://czr.si/files/neenakosti_v_zdravju_v_sloveniji_615.pdf. Center za podpore, Poroyilo januar ± december 2013. (2014). Ljubljana: Borzen. Centralna podatkovna zbirka govedo. (2015). Ljubljana: Kmetijski inatitut Slovenije in Govedorejska sluaba Slovenije. Pridobljeno na https://www.govedo.si. Cilji strategije Evropa 2020. Bruselj: Evropska komisija. Pridobljeno na: http://ec.europa.eu/. Commission staff working document; Analysis of the draft Budgetary plan of Slovenia. (2014). Brussels: European commission. SWD(2014) 8813 final. Pridobljeno na: http://ec.europa.eu/. Corruption Perception Index 2014. (2014). Berlin: Transparency International. Pridobljeno na http://www.transparency.org/. Country report for Slovenia 2015. (2015). Bruselj: Evropska komisija. Commission staff working document SWD (2015) 43. Current account imbalances in the euro area: competitiveness or demand shock? (2012). Quarterly Selection of articles. Pariz: Banque de France. No. 27, Autumn 2012. Pridobljeno na https://www.banque-france.fr/ Cvjetoviý, S., Nared, K. (2014). Podjetniaka revolucija, ki lahko pomaga Sloveniji. Pridobljeno na http://www.siol.net/ Digital Agenda for Europe, Electronic communication market indicators. (2015). Brussels: European Commission. Pridobljeno na http://ec.europa.eu/digital-agenda/scoreboard. Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in sveta z dne 25. 10. 2012. Doing Business 2015. (2014). Washington: The International Bank for Reconstruction and Development, The World Bank. Pridobljeno na http://www.doingbusiness.org. Dominkua, D. et al. (2014). Ljubljana. Host country paper: Long-term care ± the problem of sustainable financing. Slovenian Reform of the Long-term Care System. Peer review on financing long-term care, Slovenia 2014. ridobljeno na: http://ec.europa.eu/. Draft 2015 Ageing Report: Economic and budgetary projections for the EU Member States (2013±2060). (2015). Bruselj: European Commission and Economic Policy Committee. Drugo poroyilo o realizaciji ukrepov Enotnega dokumenta za boljae zakonodajno in poslovno okolje ter dvig konkurenynosti. (2014). Ljubljana: Ministrstvo za notranje zadeve. Pridobljeno na http://www.stopbirokraciji.si/. Drugo poroyilo o realizaciji ukrepov iz Enotnega dokumenta. (2014). Ljubljana: MNZ. Draavna prorayunska sredstva za raziskovalno-razvojno dejavnost, konyni prorayun 2013 in zayetni prorayun 2014, Slovenija. (2014). Ljubljana: SURS. Pridobljeno na http://www.stat.si Dvanajsto poroyilo o dodeljenih draavnih pomoyeh v Sloveniji za leta 2007, 2008 in 2009. (2011). Ljubljana: Ministrstvo za finance. EBRD Transition Report 2014. (2014). European Bank for Reconstruction and Development. Pridobljeno na: http://www.ebrd.com/. EC ± Employment and Social Developments in Europe 2014. (2015). Bruselj: Evropska komisija. EC ± Labour Market Developments in Europe 2011. (2011). Bruselj: Evropska komisija. ECB ± Euro Area Labour Markets and the Crisis. (2012). Frankfurt: ECB. European Central Bank Structural Issues Report. Education and Training Monitor 2014. (2014). Bruselj: Evropska komisija. Pridobljeno na: http://ec.europa.eu/. Education at a Glance 2014. (2014). Paris: OECD. EIO -Annual Report 2012. Europe in transition. Paving the way to a green economy through eco-innovation. Eco-Innovation Observatory. (2013). Brussels: European Commission. EIO ± Annual Report 2012. Europe in transition. Paving the way to a green economy through eco-innovation. Eco-Innovation Observatory. (2013). Bruselj: Evropska komisija. Ekonomski izzivi (2014). Vpliv finanyne krize na kreditni trg v Sloveniji: Zadolaenost in razdolaevanje slovenskih podjetij. Ljubljana: Urad RS za makroekonomske analize in razvoj. Ekonomski izzivi 2014. (2014). Okvir 1: Vloga strukturnega salda v EU mehanizmu nadzora fiskalnih politik Ljubljana: Urad RS za makroekonomske analize in razvoj. Ekonomsko ogledalo. (2009). Letnik XV, atevilka 2, februar 2009. Ljubljana: UMAR. Pridobljeno na http://www.umar.gov.si Employment Outlook 2014. (2014). Pariz: OECD. Energy Efficiency, Reporting targets. (2013). Brussels: European Commission. Enotni dokument za zagotovitev boljaega zakonodajnega in poslovnega okolja ter dvig konkurenynosti. (2013). Ljubljana: Ministrstvo za notranje zadeve. Pridobljeno na http://www.stopbirokraciji.si/. Entrepreneurship in the EU and beyond. (2012). Flash Eurobarometer 354. Bruselj: Evropska komisija. EPO Annual Report ± statistics 2014. (2015). Munchen: European Patent Office. Pridobljeno na: http://www.epo.org/. E-skills for jobs in Europe: Measuting progress and moving ahead. (2014). Brussels: European Commission. EU Justice Scoreboard 2015. (2015). Brussels: European Commission. Pridobljeno na http://ec.europa.eu/. Eurobarometer Survey. European Commission: Public Opinion. (2014). Bruselj: Evropska komisija. Pridobljeno na http://ec.europa.eu/. Eurobarometer, razliyni letniki. Bruselj: Evropska komisija. Pridobljeno na http://ec.europa.eu/public_opinion. Eurofound -Industrial relations and working conditions developments in Europe 2013. (2015). Luksemburg: Evropska komisija. European Area of Skills and Qualifications. Special Eurobarometer at. 417. (2014). Bruselj: Evropska komisija. Pridobljeno na: na http://ec.europa.eu/. European Banking Sector Facts and Figures. (2014). Bruselj: Evropsko banyno zdruaenje. Pridobljeno na http://www.ebf-fbe.eu/. European Economic Forecast, Winter 2015 (2015). Brussels: European commission. Pridobljeno na: European quality of life survey 2012. (2012). Dublin: Eurofound. Pridobljeno na: http://eurofound.europa.eu/. European Securities Exchange Statistics. (2015). Bruselj: Evropsko borzno zdruaenje. Pridobljeno na http://www.fese.eu/. European semester 2015: College decisions. (2015). Bruselj: Evropska komisija. European Commission -Press release. Eurostat Portal Page. (2014 in 2015). Luxembourg: Eurostat. Pridobljeno na http://epp.eurostat.ec.europa.eu. Eurypedia. (2014). Bruselj: Eurydice. Pridobljeno na: https://webgate.ec.europa.eu/fpfis/mwikis/eurydice/index.php?title=Home Evidentirana tovorna vozila v obdobju od 19. 4. 2008 do 26. 4. 2008 in od 4. 5. 2008 do 11. 5. 2008 skozi cestninske postaje na obmoyju celotne Slovenije. (2009). Celje: DARS. Evropska druaboslovna raziskava 2014 ± preliminarni podatki. (2014). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za druabene vede -Center za raziskovanje javnega mnenja in mnoaiynih komunikacij. External rebalancing in the euro area: progress made and what remains to be done. (2014). Quarterly report on the Euro area, Volume 13, No. 4 (2014). Bruselj: Evropska komisija. Financial Soundness Indicators. (2014, 2015). Washington: IMF. Pridobljeno na http://data.imf.org. Gender balance in decision-making positions. (2014). Bruselj: Evropska komisija. Pridobljeno na: http://ec.europa.eu/. Global Information Technology Report 2014. (2014). Geneve: World Economic Forum, Cornel University. Pridobljeno na: http://www.weforum.org/. Havik K., McMorrow, K., Orlandi, F., Planas, C., Raciborski, R., Roeger, W., Rossi, A., Thum-Thysen, A., Vandermulen, V. (2014). The Production Function Methodology for Calculating Potential Growth Rates & Output Gaps. Economic Papers 535, European Economy. Health at a Glance 2013. (2013). Pariz: OECD. Health at a Glance 2014. (2014). Pariz: OECD. Hitrorastoya podjetja, Slovenija, 2013 ± konyni podatki. (2015). Ljubljana: SURS. Pridobljeno na http://www.stat.si http://ec.europa.eu/. Ihrig, J. in Marquez, J. (2003). An empirical analysis of inflation in OECD countries. International finance discussion papers Number 765, Washington: Board of Governors of the Federal Reserve System. IMD World Talent Report 2014. (2014). Lausanne: The IMD Compettitiveness Center. Indeksi industrijske proizvodnje po dejavnostih. (2014). Ljubljana: Statistiyni urad RS. Pridobljeno na http://www.stat.si/ Informacijski portal energetika, Statistika, Subvencije v energetiki. (2013). Ljubljana: MZIP. Inovacijska dejavnost v predelovalnih in izbranih storitvenih dejavnostih, Slovenija, 2010±2012 ± zayasni podatki. Prva objava (2014 a). Ljubljana: SURS. Pridobljeno na http://www.stat.si Inovacijska dejavnost v predelovalnih in izbranih storitvenih dejavnostih, podrobni podatki, Slovenija, 2010±2012 ± konyni podatki. E-objava (2014 b). Ljubljana: SURS. Pridobljeno na http://www.stat.si Izdatki sektorja draava po namenih, Slovenija, 2013. Prva objava, 30. december. 2014. (2014). Ljubljana: SURS. Izdatki za formalno izobraaevanje. (2011). Prva objava 24. 7. 2013. Ljubljana: Statistiyni urad Republike Slovenije. Pridobljeno na http://www.stat.si. Izhodiaya normativnih sprememb na podroyju urejanja prostora in graditve objektov ± predlog za obravnavo ± novo gradivo at. 2. MzIP. Vladno gradivo z dne 13. 11. 2013. Izvedbeni nayrt Jamstva za mlade za obdobje 2014±2015. (2014). Ljubljana: Ministrstvo za delo, druaino, socialne zadeve in enake moanosti. Javni razpis za sofinanciranje projektov po kreativni poti do praktiynega znanja. (2013). Ljubljana: Javni sklad za razvoj kadrov in atipendije. Javno naroyilo za izvedbo programov usposabljanja za atudente na podroyju spodbujanja inovativnosti, ustvarjalnosti in podjetnosti. (2013). Ljubljana: SPIRIT Slovenija. Kakovost v slovenskem visokoaolskem in viajeaolskem prostoru v letih od 2010 do 2013. (2013). Ljubljana: Nacionalna agencija RS za kakovost v visokem aolstvu. Kazalci okolja v Sloveniji. (2014). Ljubljana: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Agencija Republike Slovenije za okolje. Kazalniki blaginje v Sloveniji. (2014). Ljubljana: Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj, Statistiyni urad Republike Slovenije, Nacionalni inatitut za javno zdravje, Agencija Republike Slovenije za okolje. Pridobljeno na: www.kazalniki-blaginje.gov.si. Kazalniki zelene rasti. (2014). Ljubljana: Statistiyni urad Republike Slovenije. Kompetenyni centri za razvoj kadrov. Ljubljana: Javni sklad za razvoj kadrov in atipendije. Pridobljeno na: http://www.sklad-kadri.si/si/razvoj-kadrov/kompetencnicentri/. Kosi Antoliy, T. (2015). Obdavyitev dela ± mednarodni vidik onstran povpreyij. IB revija. .lanek oddan v objavo. KPK Vestnik, razliyne izdaje. (2014). Ljubljana: Komisija za prepreyevanje korupcije. Pridobljeno na http://www.kpk­ rs.si. Krajnc, N., Piakur, M. (2006). Tokovi okroglega lesa in lesnih ostankov v Sloveniji. Zbornik gozdarstva in lesarstva, at. 80. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Biotehniaka fakulteta. Letno poroyilo ± leto 2014. (2015). Ljubljana: Ljubljanska borza. Letno poroyilo Ministrstva za obrambo za leto 2013. (2014). Ljubljana: Ministrstvo za obrambo. Pridobljeno 15. 1. 2015 na http://www.mo.gov.si/fileadmin/mo.gov.si/pageuploads/pdf/ministrstvo/LP_MO_2013.pdf. Letno poroyilo UIL 2011. (2013). Ljubljana: Urad RS za intelektualno lastnino. Pridobljeno na http://www.uil-sipo.si. Macroeconomic Imbalances. Slovenia 2014. (2014). European Economy. Occasional Papers 187. Bruselj: Evropska komisija. Majcen B., .ok M. (2014). Ocena dolgoroyne javnofinanyne vzdranosti zdravstvenega sistema in moanih virov financiranja. Ljubljana: Inatitut za ekonomska raziskovanja. Medved, M. (2003). Posestne razmere in pridobivanje lesa v zasebnih gozdovih. Znanstvena razprava. Gozdarski vestnik, at. 61. Ljubljana: Zveza gozdarskih druatev Slovenije. Meseyni bilten ECB, november 2013. (2013). Frankfurt: Evropska centralna banka. Meseyni bilten Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. (razliyne atevilke). Ljubljana: Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje ± sporoyila za javnost. (2015). Ljubljana: MKO. Pridobljeno na ± http://www.mko.gov.si/. MISSOC ± Comparative Tables Database. (2014). Pridobljeno na http://www.missoc.org/ Nacionalni stanovanjski program 2015±2020. (2014). Ljubljana: Ministrstvo za infrastrukturo. Pridobljeno na http://www.mzi.gov.si/. Nagode, M. et al. (2014). Dolgotrajna oskrba -uporaba mednarodne definicije v Sloveniji. Delovni zvezki UMAR 2/2014. Ljubljana: Urad za makroekonomske analize in razvoj. Dostopno na http://www.umar.gov.si/. Nastav, B. (2009). Siva ekonomija v Sloveniji. Merjenje, vzroki in posledice. Doktorska disertacija. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. National Student Fee and Support Systems 2014/2015. (2014). Bruselj: Eurydice. Pridobljeno na: http://eacea.ec.europa.eu/education/eurydice/. Neto poloaaj draavnega prorayuna RS do prorayuna EU v letu 2014. (2015). Ljubljana: Ministrstvo za finance, Direktorat za prorayun. Non R&D-based public support for business innovation. (2011). Pariz: OECD. Pridobljeno na: http://www.oecd­ ilibrary.org. Ocena stanja korupcije 2013. (2013). Ljubljana: Komisija za prepreyevanje korupcije. Pridobljeno na http://www.kpk­ rs.si. OECD Environmental Performance Reviews. Slovenia. (2012). Pariz: OECD. OECD Frascati Manual. Proposed Standard Practice for Surveys on Research and Experimental Development. (2002). Paris: OECD. OECD Oslo Manual. Guidelines for Collecting and Interpreting Innovation Data, 3rd Edition. A joint publication of OECD and Eurostat. (2005). Paris: OECD. OECD Patent Patent Databases. (2014). Paris: OECD. Pridobljeno na http://www.oecd.org OECD Patent Statistics Manual. (2009). Paris: OECD. OECD Product Market Regulation Database. (2013). Pariz: OECD. Pridobljeno na http://www.oecd.org/economy/pmr. OECD Science, Technology and Industry Outlook. (2014). Paris: OECD. OECD Towards Green Growth: Monitoring Progress. (2011). Paris: OECD. OHIM Web Page. (2015). Alicante: OHIM. Pridobljeno na http://oami.europa.eu Oil bulletin. European Commission ± Energy ± Statistics. (2015). Pridobljeno na https://ec.europa.eu/energy/en/statistics/weekly-oil-bulletin. Okvir podnebne in energetske politike do leta 2030, Sklepi Evropskega sveta z dne 24. 10. 2014. Operativni program zmanjaanja emisij TGP do leta 2020. (2014). Ljubljana: Vlada RS. Opravljeno prometno delo 2002±2013 na draavnih cestah v RS. (2014). Ljubljana: DRSC. Orlani, F. (2012). Structural unemployment and its determinants in the EU countries. European Commission Economic Papers 455. Bruselj: Evropska komisija. Osnutek prorayunskega nayrta 2015 (2014). Ljubljana: Vlada RS. Otvoritev sodnega leta 2015. (2015). Ljubljana: Vrhovno sodiaye RS. Parad, M. et al. (2014). The Global Cleantech Innovation Index 2014. Nurturing Tomorrow´s Transformative Entrepreneurs. Cleantech Group and WWF. Pridobljeno na http://www.cleantech.com Parad, M., Henningsson, S., Curras, T. A., Youngman, R. (2014). Tre Global Cleantech Innovation Index 2014. Cleantech Group and WWF. Petnajsto letno poroyilo o dodeljenih draavnih pomoyeh v Sloveniji za leta 2010, 2011 in 2012. (2013). Ljubljana: Ministrstvo za finance. Peto javno povabilo za zbiranje ponudb v okviru programa ¬Usposabljanje in izobraaevanje zaposlenih 2011« -5. JP UIZ (175. JP). (2014). Ljubljana: Javni sklad za razvoj kadrov in atipendije. Pridobljeno na http://www.sklad-kadri.si. Podatki iz evidence draavnih pomoyi za leta 2011, 2012 in 2013. (2014). Ljubljana: Ministrstvo za finance. Podatki iz evidence pomoyi majhnega obsega za leta 2011, 2012 in 2013. (2014). Ljubljana: Ministrstvo za finance. Podatki Ministrstva za finance o R&R olajaavah v letu 2013. (2014). Ljubljana: Ministrstvo za finance. Podmernik., D., in Kerma, S. (2013). Izzivi ekoloakega kmetijstva in turizma na ekoloakih kmetijah. Koper: Univerza na Primorskem, Fakulteta za turistiyne atudije. Podrobni podatki o hitrorastoyih podjetjih v obdobju 2008±2013. (2015). Ljubljana: SURS. Pridobljeno na http://www.stat.si Poklicni standardi in nacionalne poklicne kvalifikacije 2000±2012. (2013). Ljubljana: Center RS za poklicno izobraaevanje. Politika atipendiranja (2014±2019). (2014). Ljubljana: Ministrstvo za delo, druaino, socialne zadeve in enake moanosti. Pomladanska napoved gospodarskih gibanj 2015. (2015). Ljubljana: Urad RS za makroekonomske analize in razvoj. Popravki zajetja v BDP in siva ekonomija, Slovenija, 2010 (2013). Ljubljana: SURS. Poroyanje o yakalnih dobah. (2015). Ljubljana: Nacionalni Inatitut za javno zdravje. Pridobljeno na http://www.nijz.si/podrocja-dela/cakalne-dobe/porocanje-o-cakalnih-dobah. Poroyilo o yrpanju sredstev evropske kohezijske politike 2007±2013 ± v letu 2014. (2015). Ljubljana: Sluaba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Poroyilo o dodeljenih draavnih pomoyeh (razliyna leta). Ljubljana: Ministrstvo za finance. Poroyilo o emisijah toplogrednih plinov. (2015). Ljubljana: Agencija RS za okolje. Poroyilo o finanyni stabilnost. (Razliyni letniki). Ljubljana: Banka Slovenije. Poroyilo o planiranih, izvraenih in dejanskih izplayilih po teritorialnih enotah glede na zahtevek za povrayilo do 31.01.2015. (2015). Ljubljana: Sluaba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Poroyilo o razvoju 2014. (2014). Ljubljana: Urad za makroekonomske analize in razvoj. Poroyilo o realizaciji Letnega programa izobraaevanja odraslih Republike Slovenije za leto 2013 (LPIO 2013). (2014). Ljubljana: MIZâ. Poroyilo o stanju na podroyju energetike v Sloveniji v letu 2013. (2014). Ljubljana: AGEN-RS. Poroyilo Zavoda za gozdove Slovenije o gozdovih za leto 2013. (2014). Ljubljana: Zavod za gozdove Slovenije. Poslovno poroyilo Urada RS za intelektualno lastnino za leto 2014. (2015). Ljubljana: Urad RS za intelektualno lastnino. Interno gradivo. Poslovno poroyilo za leto 2014. (2015). Delovno gradivo za sejo skupayine ZZZS 26. 3. 2015. Ljubljana: Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Pravilnik o razvrstitvi razvojnih regij po stopnji razvitosti za programsko obdobje 2014-2020. (2014). Ljubljana: Uradni list RS. 34/2014. Pravilnik o razvrstitvi razvojnih regij po stopnji razvitosti za programsko obdobje 2014-2020. Delovno gradivo. (2014). Ljubljana: MGRT. Predlogi nove cenovne politike na podroyju cestninjenja. Obrazloaitev k predlogu novega cenika cestnine. (2013). Celje: DARS. Prejemniki pokojnin in drugih denarnih dajatev 2013. (2014). Ljubljana: Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Program razvoja gozdov v Sloveniji. (1996). Ljubljana: Uradni list RS 14/96. Prvo poroyilo o realizaciji ukrepov Enotnega dokumenta za boljae zakonodajno in poslovno okolje ter dvig konkurenynosti. (2014). Ljubljana: Ministrstvo za notranje zadeve. Pridobljeno na http://www.stopbirokraciji.si/. Ramova, J. (ur.). (2013). Staranje v Sloveniji: raziskava o potrebah, zmoanostih in staliayih nad 50 let starih prebivalcev Slovenije. Ljubljana: Inatitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko soaitje. Raziskovalna in inovacijska strategija Slovenije 2011±2020. (2011). Ljubljana: Ministrstvo za visoko aolstvo, znanost in tehnologijo. Raziskovalno-razvojna dejavnost, Slovenija, 2013 ± konyni podatki. (2015). Ljubljana: SURS. Pridobljeno na http://www.stat.si Rebernik, M. et al. (2013). Nezaznane priloanosti: GEM Slovenija 2012. Maribor: Univerza v Mariboru, Ekonomsko­poslovna fakulteta. Rebernik, M. et al. (2014). Spregledan podjetniaki potencial mladih: GEM Slovenija 2013. Maribor: Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta. Reducing regulatory barriers to competition: progress since 2008 and scope for further reform. (2014). Paris: OECD. Registrirano brezposelne osebe po stopnji izobrazbe, 2005 ± 2014. (2015). Ljubljana: Zavod RS za zaposlovanje. Report on Telecoms Price Developments 1998±2010. (2010). Brussels: European Commission. Resolucija o nacionalnem gozdnem programu. (2007). Ljubljana: Uradni list RS 111/07. Resolucija o Nacionalnem programu izobraaevanja odraslih v Republiki Sloveniji za obdobje 2013±2020. (2013). Ljubljana: Uradni list RS at. 90/13. Revizijsko poroyilo Navidezni vpisi v programe viajeaolskega in visokoaolskega izobraaevanja. (2014). Ljubljana: Rayunsko sodiaye RS. Rezultati evalvacije. Pokolpje 2016. (2015). Pridobljeno na http://www.sdeval.si/39-objave/objave/583-rezultati­ evalvacije-pokolpje-2016. Rezultati izbora javnega razpisa za spodbujanje raziskovalcev na zayetku kariere, (2013). Ministratvo za izobraaevanje, znanost in aport. Pridobljeno na:http://www.mizs.gov.si/ Rezultati javnih razpisov za krepitev razvojnih oddelkov v podjetjih 2012 in 2013. (2013, 2014). Ljubljana: MGRT. Pridobljeno na: http://www.mgrt.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article/11987/9665/. Rojec M., Jakliy A. (2014). Slovenija kot lokacija za neposredne tuje investicije v oyeh tujih investitorjev ± 2014. Ljubljana: Center za mednarodne odnoste Fakultete za druabene vede. Rojec, M. (2013). A note on the ownership structure and related trends of Slovenian corporate sector. Ljubljana: Fakulteta za druabene vede. SI ± Stat podatkovni portal. (2014 in 2015). Ljubljana: Statistiyni urad RS. Pridobljeno na: http://www.stat.si/. Singer, S. et al. (2015). Global Entrepreneurship Monitor: 2014 Global Report. Babson College, Universidad del Desarrollo, Universiti Tun Abdul Razak and Tecnologico de Monterrey. Pridobljeno na http://www.gemconsortium.org/ Skupno poroyilo o prostovoljstvu v Republiki Sloveniji za leto 2013. (2014). Ljubljana: Ministrstvo za notranje zadeve. Pridobljeno na http://www.mju.gov.si/. Slovensko javno mnenje 2013. SJM 2013/3. (2014). Ljubljana: FDV ± Inatitut za druabene vede. Center za raziskovanje javnega mnenja in mnoaiynih komunikacij. Pridobljeno na: http://www.cjm.si/ul/. Socialni poloaaj mladih v Sloveniji 2013±2014. (2014). Ljubljana: Inatitut RS za socialno varstvo. Socialni poloaaj v Sloveniji. (2014). Ljubljana: IRSSV. Pridobljeno na http://www.irssv.si/index.php/category-list­potreben-za-bt-slider/651-socialni-polozaj-v-sloveniji-2013-2014. Special Eurobarometer ± Report Social climate. (2014). Bruselj: Evropska komisija. Pridobljeno na http://ec.europa.eu/. Sport and Physical Activity. Eurobarometer 334. (2010). Bruselj: Evropska komisija. Luxembourg: Eurostat. Pridobljeno na: http://ec.europa.eu/. Sport and physical activity. Special Eurobaromter 412. (2014). Bruselj: Evropska komisija. Luxembourg: Eurostat. Pridobljeno na: http://ec.europa.eu/. Sredstva evropske kohezijske politike za raziskave in razvoj. (2015). Ljubljana: Sluaba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Interno gradivo. Stabilnost slovenskega banynega sistema. (2014). Ljubljana: Banka Slovenije. State aid Scoreboard 2014. (2014). Bruselj: Evropska komisija. Pridobljeno na: http://ec.europa.eu/. State of execution of interim payments, approval of mayor projects and submission of payment applications for Heading 1b ± December 2014. (2015). Brussels: European Commission. Statistiyne informacije: Izdatki za formalno izobraaevanje, Slovenija, 2007 ± 2010 ± konyni podatki. (2012). Ljubljana: Statistiyni urad RS. Statistiyne informacije: Izdatki za formalno izobraaevanje, Slovenija, 2011 ± konyni podatki. (2013). Ljubljana: Statistiyni urad RS. Statistiyni podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida gospodarskih druab za leta 1995±2013. (1996-2014). Ljubljana: Agencija RS za javnopravne evidence in storitve. Statistiyni zavarovalniaki bilten. (2014). Ljubljana: Slovensko zavarovalno zdruaenje. Statsitical data Warehouse. (2014, 2015). Frankfurt: Evropska centralna banka. Strateaki okvir za evropsko sodelovanje v izobraaevanju in usposabljanju ¬ET 2020«. Uradni list Evropske unije C 119/2. Strokovna izhodiaya za pripravo politike atipendiranja. (2014). Ljubljana: Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in atipendije. Survey of schools: ICT in Education. (2013). Bruselj: Evropska komisija. Pridobljeno na: http://ec.europa.eu/. Temeljni agregati sektorja draava (aprilsko EDP poroyanje), Slovenija, 2011±2014. Prva objava, 31. marec 2015. (2015). Ljubljana: SURS. Temeljni agregati sektorja draava, Slovenija, 3. yetrtletje 2014. Prva objava, 30. december, 2014. (2014). Ljubljana: SURS. Teoretiyni davek na dodano vrednost in podatki o davyni vrzeli za leta 2009±2011. (2013). Ljubljana: SURS. Territorial Outlook. (2001). Pariz: OECD. The 2013 update of the OECD product market regulation indicators. (2013). Paris: OECD. The European Environment State and outlook 2015. Synthesis Report. (2015). Copenhagen: European Environment Agency. The Global Competitivness Report. (razliyni letniki). äeneva: Svetovni gospodarski forum. Pridobljeno na: http://www.weforum.org. The non-observerved economy in the system of national accounts (2014). Pariz: OECD. Pridobljeno na http://www.oecd.org/. The Shadow Economy in Europe, 2013. (2013). ATKearney, VISA in Johannes Kepler Institute Linz. The Territorial State and Perspectives of the European Union. 2011 update. (2011). Bruselj: Evropska komisija. Background document for the Territorial Agenda of the European Union 2020. The World Competitiveness Yearbook. (razliyni letniki). Lausanne: Institute for Management Development. Pridobljeno na https://www.worldcompetitiveness.com/. TIMMS 2011 International Results in Mathematics. (2012). Pridobljenoa na: http://timssandpirls.bc.edu/. Towards Green Growth. (2011). Pariz: OECD. Ukrepi na odhodkovni strani draavnega prorayuna 2015 (2014). Ljubljana: Ministrstvo za finance. Pridobljeno na http://www.vlada.si/. Uredba o izvajanju ukrepov endogene regionalne politike. (2013). Ljubljana: Uradni list RS 24/11 in 16/13. Urek, G., Knapiy, M., Zemljiy Urbanyiy, M., âkerlavaj, V., Simonyiy, A., Persolja, J., Rak Cizelj, M., Radiaek, S., Leanik, M., (2012). Raba fitofarmacevtskih sredstev in preuyitev moanosti za njihovo racionalnejao uporabo v Sloveniji. Ljubljana: Kmetijski inatitut Slovenije. Vmesno vrednotenje Programa spodbujanje konkurenynosti in ukrepi razvojne podpore Pokolpju v obdobju 2011± 2016. Konyno poroyilo. (2014). Ljubljana: MGRT. Pridobljeno na http://www.pokolpje.si/sl/program-pokolpje. Vmesno vrednotenje Programa spodbujanje konkurenynosti Pomurske regije v obdobju 2010 ± 2015. Konyno poroyilo. (2014). Ljubljana: MGRT. Pridobljeno na http://www.mgrt.gov.si/. Volunteering in the European Union. (2010). Bruselj: Evropska komisija. Pridobljeno na http://ec.europa.eu/. World Bank Governance Indicators. (2012). Washington: Svetovna banka. Pridobljeno na http://info.worldbank.org/governance/wgi/. World Insurance in 2013. (2014). Zürich: Swiss Re. Zakljuyno poroyilo delovne skupine za spremljanje izvajanja akcijskega nayrta razvoja ekoloakega kmetijstva do leta 2015. (2012). Ljubljana: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Zakon o delovnih razmerjih. (2013). Ljubljana: Uradni list RS 21/2013-ZDR-1. Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb. (2006, 2008, 2009, 2010, 2012). Ljubljana: Uradni list RS at. 117/06, 56/08, 76/08, 5/09, 96/09, 43/10, 30/12. Zakon o graditvi objektov. (2015). Ljubljana: Uradni list RS 102/04, 14/05, 126/07, 108/09, 57/12, 110/13, 19/15. Zakon o izvraevanju prorayunov RS za leti 2014 in 2015. (2013). Ljubljana: Uradni list RS 101/13. Zakon o poklicnem in strokovnem izobraaevanju. (2006). Ljubljana: Uradni list RS 79/2006. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). (2012). Ljubljana: Uradni list RS 96/2012. Zakon o prostorskem nayrtovanju. (2012). Ljubljana: Uradni list 33/07, 108/09, 80/10, 57/12, 109/12. Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. (2011). Ljubljana: Uradni list 20/11. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju trga dela. (2013). Ljubljana: Uradni list RS 21/2013 Zakon o spremembi Zakona o graditvi objektov. (2015). Ljubljana: Uradni list 19/15. Zakon o atipendiranju. (2013). Ljubljana: Uradni list RS 56/2013. Zakon o umeayanju prostorskih ureditev draavnega pomena v prostor. (2012). Ljubljana: Uradni list 80/10, 57/12. Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS). (2010). Ljubljana: Uradni list RS 62/2010. Zakon o viajem strokovnem izobraaevanju. (2013). Ljubljana: Uradni list 100/2013. Zakon za uravnoteaenje javnih financ (ZUJF). ( 2012). Ljubljana: Uradni list 40/2012. Zhong Xiang Zhang. (2001). The Relative Importance of Structural Change and Intensity Change. Why Did the Energy Intensity Fall in China's Industrial Sector in the 1990? Joint Meeting of the Energy Modeling Forum and the International Energy Workshop. Stanford: Stanford University. Priloga: Kazalniki razvoja Slovenije 1 Makroekonomski okvir Makroekonomska stabilnost in gospodarska rast . 1.1 Realna rast bruto domayega proizvoda . 1.2 Inflacija . 1.3 Playilnobilanyno ravnovesje . 1.4 Bruto zunanji dolg Stabilnost in kakovost javnih financ . 1.5 Ravnoteaje sektorja draava . 1.6 Strukturni primanjkljaj sektorja draava . 1.7 Dolg sektorja draava . 1.8 Donosnost 10-letnih draavnih obveznic . 1.9 Ekonomska struktura davkov in prispevkov . 1.10 Davki in prispevki za socialno varnost . 1.11 Izdatki sektorja draava po namenih . 1.12 Draavne pomoyi . 1.13 Subvencije Finančni trgi in zadolženost podjetniškega sektorja . 1.14 Razvitost finanynega sektorja . 1.15 Razmerje med krediti in depoziti . 1.16 Nedonosne terjatve . 1.17 Zadolaenost podjetij Pregled kazalnikov – Makroekonomski okvir Vir: Izrayuni UMAR. Opomba: Slika prikazuje poloaaj Slovenije glede na netehtano aritmetiyno sredino draav EU. Izrayunan je glede na razpoloaljiv nabor draav za posamezni kazalnik, zaradi nepopolnih podatkov pa smo iz analize vseh kazalnikov izkljuyili Ciper, Malto, Luksemburg in Hrvaako. Podatki so za leto 2008 in za zadnje leto, ko so razpoloaljivi podatki za draave EU (zadnje leto je navedeno v tabeli). Pozitivna vrednost pomeni, da je pri izbranem kazalniku vrednost kazalnika za Slovenijo veyja glede na povpreyje draav EU, negativna vrednost pa, da je vrednost kazalnika niaja glede na povpreyje draav EU. 1.1 Realna rast bruto domačega proizvoda Bruto domači proizvod se je po dveh letih padanja v letu 2014 povečal (2,6 %) najbolj po začetku krize. Rast izvoza se je ob rasti tujega povpraaevanja, izboljaanju stroakovne konkurenynosti v menjalnem sektorju in nekaterih enkratnih dejavnikih lani precej okrepila. Izvoz je tako ostal kljuyni dejavnik okrevanja gospodarske aktivnosti, njegova rast od zayetka leta 2013 pa je med veyjimi v EU. Drug dejavnik, ki je pomembno prispeval k lanski rasti BDP so investicije, zlasti v javno infrastrukturo, v povezavi s pospeaenim yrpanjem sredstev EU pred iztekom prejanje finanyne perspektive. Zasebne investicije v stroje in opremo so se lani v povpreyju zmanjaale, pri yemer so bili tekom leta ae zabeleaeni pozitivni trendi. Ob poveyanju zaposlenosti in dvigu povpreyne bruto playe se je po dveh letih obyutnega padca lani poveyal razpoloaljivi dohodek gospodinjstev, kar je vplivalo na skromno poveyanje zasebne potroanje, izboljaalo se je tudi razpoloaenje potroanikov. Draavna potroanja se je zaradi nadaljevanja javnofinanyne konsolidacije ponovno zmanjaala. V letu 2014 se je okrepila tudi gospodarska rast na ravni EU (1,4 %), k yemur je v veyji meri kot v preteklih letih prispevala domaya potroanja. Kljub ugodnim gibanjem v letu 2014 Slovenija ostaja v skupini draav z najveyjim padcem gospodarske aktivnosti v yasu krize. V povpreyju EU je bil BDP lani na podobni ravni kot v letu 2008, v Sloveniji pa je bil zaostanek za predkrizno ravnjo 7,1­odstoten (vey le v Gryiji, na Hrvaakem, Cipru in v Italiji). Tabela: Prispevek komponent izdatkovne strukture k spremembi bruto domačega proizvoda, Slovenija 2005 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Realna rast BDP, v % 4,0 6,9 3,3 -7,8 1,2 0,6 -2,6 -1,0 2,6 Prispevek k rasti BDP, v o. t. Blagovni in storitveni saldo s tujino (izvoz-uvoz) 2,1 -2,0 0,2 1,9 2,1 1,4 2,9 1,0 1,9 -Izvoz blaga in storitev 6,2 8,8 2,8 -11,0 5,8 4,5 0,2 1,9 4,7 -Uvoz blaga in storitev 4,1 10,9 2,7 -12,8 3,7 3,2 -2,7 1,0 2,8 Domaya potroanja skupaj 1,9 9,0 3,1 -9,7 -0,9 -0,7 -5,5 -2,0 0,8 -Zasebna potroanja 1,2 3,3 1,2 0,5 0,5 -0,1 -1,6 -2,2 0,2 -Draavna potroanja 0,5 0,4 0,9 0,4 0,0 -0,3 -0,3 -0,2 -0,1 -Bruto investicije v osnovna sredstva 0,9 3,3 2,0 -6,5 -3,3 -1,0 -1,8 0,4 0,9 -Spremembe zalog -0,7 2,0 -0,9 -4,0 1,9 0,6 -1,8 0,1 -0,3 Vir: SURS. Slika: Bruto domači proizvod v Sloveniji in najpomembnejših trgovinskih partnericah Vir: Eurostat Portal Page ± National Accounts, prerayuni UMAR. 1.2 Inflacija Ob znižanju cen surovin na svetovnih trgih in kljub šibkemu okrevanju domačega povpraševanja je bila inflacija v letu 2014 najnižja po osamosvojitvi (0,2 %). Na gibanje cen je lani pomembno vplivalo zniaanje cen surovin na svetovnih trgih (predvsem nafte236). Njihov padec se je odrazil predvsem na medletno niajih cenah energentov, nekoliko niaje so bile tudi cene hrane (predvsem nepredelane). Za razliko od predhodnih petih let, ko so cene hrane in energentov v povpreyju k letni inflaciji prispevale 1,4 o. t. je bil lani njihov skupni prispevek negativen (-0,8 o. t.). K nizki inflaciji je enako (-0,2 o. t.) prispevalo tudi nadaljnje zniaanje cen trajnih dobrin, katerih prispevek se je ob nadaljevanju aibkega domayega povpraaevanja ohranil na ravni povpreyja zadnjih treh let. Med skupinami cen, ki so se v letu 2014 poviaale so izstopale cene storitev. Njihov prispevek se je zaradi enkratnega dejavnika ob koncu leta237 v primerjavi s predhodnim letom obyutno okrepil (za 0,7 o. t.). Na rast cen so vplivali tudi ukrepi na davynem podroyju, ki so k inflaciji prispevali okoli 0,4 o. t (0,8 o. t. v letu 2013 o. t.). Podobna cenovna gibanja, na katera se je z ukrepi odzvala tudi ECB, so bila znayilna tudi za evrsko obmoyje (decembra 2014 je bila zabeleaena deflacija -0,2 %). Tabela: Letna rast cen v Sloveniji Prispevek k medletni inflaciji, v o.t. 2000 2005 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Hrana 1,2 0,1 2,1 0,6 -0,2 0,3 0,8 0,7 0,3 -0,2 Predelana hrana 0,9 -0,1 1,3 0,6 0,0 0,0 0,7 0,1 0,2 -0,1 Nepredelana hrana 0,3 0,3 0,8 0,0 -0,2 0,3 0,1 0,6 0,2 -0,1 Energenti 2,9 1,3 1,2 -0,9 1,6 1,5 0,9 0,7 0,4 -0,6 Storitve 2,4 0,9 1,5 1,2 0,5 0,0 0,1 0,8 0,2 0,9 Ostalo * 2,4 0,0 0,7 1,2 -0,1 0,1 0,2 0,5 -0,2 0,1 Davyni vpliv 0,6 -0,3 -0,2 0,2 1,0 0,3 0,2 0,9 0,8 0,4 Rast, v % Regulirane cene (%) 16,0 7,7 7,2 -7,8 12,6 11,5 7,1 4,6 -0,1 -2,6 ICäP brez nepredelane hrane in energije (%) 7,2 1,0 4,5 3,7 0,5 0,1 1,3 1,7 0,2 1,0 ICŽP (%) 8,9 2,3 5,6 2,1 1,8 1,9 2,0 2,7 0,7 0,2 EU – HICP (v %) 2,2 2,1 3,2 2,2 1,5 2,7 3,0 2,3 1,0 -0,1 Vir: SURS, MGRT, prerayuni UMAR. Opomba: *Obleka, obutev, pohiatvo, osebni avtomobili, alkoholne pijaye, tobak, itd. Slika: Prispevki k medletni rasti cen življenjskih potrebščin v Sloveniji Vir: SURS, prerayuni UMAR. Opomba:* obleka, obutev, pohiatvo, osebni avtomobili, alkoholne pijaye, tobak, itd. 236 Evrske cene nafte so bile v lanskem letu za 37 % niaje kot v predhodnem letu. 237 Zviaanje premij dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je k inflaciji v letu 2014 prispevalo 0,4 o. t. 1.3 Plačilnobilančno ravnovesje Tekoči račun plačilne bilance Slovenije, ki je ob začetku krize izkazoval precejšen primanjkljaj, se je predvsem zaradi spremembe v blagovni bilanci prevesil v občuten presežek, ki narašča že četrto leto zapored. Tekoyi rayun, ki se je v prvih treh letih gospodarske krize ohranjal blizu ravnovesja, od leta 2011 beleai preseaek. Ta se je v letih 2012 in 2013 skupaj poveyal za skoraj 2 mrd. EUR, lani pa se je rast upoyasnila in je dosegel 2.150 mio. EUR (5,8 % BDP). Visok preseaek tekoyih transakcij ob obyutnejai krepitvi rasti izvoza od uvoza odraaa predvsem neto varyevanje zasebnega sektorja. Po drugi strani je bil primanjkljaj tekoyih transakcij draavnega sektorja lani znova viaji, saj so se precej poveyali izdatki za obresti. Preseaek v bilanci blagovne menjave, ki je najvey prispeval k spremembi skupnega salda od zayetka krize se je tudi v letu 2014 poveyal, in sicer za 544 mio. EUR na 1.307 mio. EUR. K temu so prispevali koliyinski dejavniki ob viaji realni rasti izvoza od uvoza, in znova tudi pogoji menjave, na kar je vplival predvsem padec uvoznih cen proizvodov predelovalnih dejavnosti, energentov in surovin. Preseaek v menjavi storitev se je lani zmanjaal za 48 mio. EUR na 1.707 mio. EUR, a ae vedno najvey prispevak k preseaku tekoyega rayuna. Zmanjaanjev 2014 je bilo zlasti posledica viajega primanjkljaja v menjavi ostalih poslovnih storitev238 . Zmanjaal se je tudi preseaek v menjavi potovanj, saj so prihodki od potovanj nerezidentov ostali na ravni s predhodnega leta, troaenje domayega prebivalstva v tujini pa se je poveyalo po treh letih padanja. Primanjkljaj v bilanci primarnih dohodkov pa se je v letu 2014 prviy po zayetku krize poveyal in znaaal 612 mio. EUR, kar je 369 mio. EUR vey kot leto prej. V tem se je sicer poviaal neto priliv dohodkov od dela zaradi viajih prihodkov dnevnih migrantov. âe bolj pa so se poviaala neto playila obresti zaradi veyjega zadolaevanja draavnega sektorja z izdajami vrednostih papirjev v tujini. Primanjkljaj v bilanci sekundarnih dohodkov pa je drugo leto zapored ostal na podobni ravni. Tabela: Saldo tekočega računa plačilne bilance in pogoji menjave, Slovenija 2000 2005 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Tekoči račun, v % BDP -2,8 -1,8 -4,2 -5,4 -0,6 -0,1 0,2 2,7 5,6 5,8 Blago -6,0 -3,7 -4,0 -5,6 -1,2 -2,0 -2,5 -0,1 2,1 3,5 Storitve 2,6 3,2 2,8 3,7 3,1 3,3 3,8 4,2 4,9 4,6 Primarni dohodki 0,1 -0,9 -2,3 -2,8 -1,5 -1,1 -0,8 -0,8 -0,7 -1,6 Sekundarni dohodki 0,6 -0,5 -0,7 -0,8 -1,0 -0,4 -0,2 -0,6 -0,7 -0,7 Pogoji menjave, verižni indeks Skupaj 96,9 97,9 100,9 98,7 103,5 96,0 98,6 99,0 101,0 100,8 Blago 96,2 97,5 100,6 98,2 104,1 95,2 98,4 98,8 101,0 100,8 Storitve 101,9 99,7 102,6 100,5 99,1 100,3 100,4 99,8 100,3 99,7 Vir: SI±STAT podatkovni portal ± Nacionalni rayuni, 2015; Bilten banke Slovenije, 2015; prerayuni UMAR. Slika: Komponente salda tekočega računa plačilne bilance Vir: SI±STAT podatkovni portal ± Nacionalni rayuni, 2015, BS, izrayuni UMAR. 238 Menjava tehniynih, s trgovino povezanih in drugih poslovnih storitev se je prevesila s preseaka v primanjkljaj ter viaji primanjkljaj v menjavi storitev strokovnega in poslovnega svetovanja. 1.4 Bruto zunanji dolg Bruto zunanji dolg, ki se je od začetka krize ohranjal na podobni ravni, se je v letu 2014 povečal zaradi pospešene rasti dolga sektorja država, razdolževanja poslovnih bank pa se je precej upočasnilo. Skupni bruto zunanji dolg je konec leta 2014 znaaal 46,2 mrd. EUR in je bil v primerjavi z decembrom 2013 viaji za 6,0 mrd. EUR. Poveyanje je bilo posledica rasti dolgoroynega dolga, ki je lani predstavljal atiri petine celotnega dolga239. Zunanji dolg državnega sektorja se je znova obyutno poveyal, tokrat najvey od zayetka krize (za 6,7 mrd. EUR na 22,1 mrd. EUR). Razdolaevanje poslovnih bank240 do tujine se postopoma upoyasnjuje, kar je tudi povezano s precej manjaim obsegom dolga, ki je lani znaaal 6,6 mrd. EUR, kar je 11,3 mrd. EUR manj kot leta 2008. Poslovne banke so tudi lani odplayevale posojila, nerezidenti pa so iz slovenskih bank dvigali vloge. Lani se je predvsem zaradi odplayevanj posojil, deloma pa tudi zaradi kratkoroynih komercialnih kreditov in predujmov zmanjaal tudi zunanji dolg ostalih sektorjev (veyinoma nefinanynih druab-podjetij), in sicer za 1,0 mrd. EUR. K rasti bruto zunanjega dolga pa so prispevala medpodjetniaka posojila v okviru neposrednih naloab,241 ki so se poveyala za 0,4 mrd. EUR na 3,7 mrd. EUR. Lani se je poveyal tudi dolg centralne banke, veyinoma zaradi veyjih kratkoroynih obveznosti (gotovina in vloge). Konec leta 2014 je javni dolg242 predstavljal pribliano polovico bruto zunanjega dolga, kar je 38,4 o. t. vey kot v letu 2008, Javno garantirani dolg,243 se je poveyal za 1,5 mrd. EUR na 6,9 mrd. EUR, pa 14,5 % oz. 1,2 o. t. vey kot v letu 2008. Negarantirani dolg zasebnega sektorja se je v primerjavi z letom 2008 zniaal za 13 mrd. EUR in je konec leta 2014 znaaal 17,2 mrd. EUR. Tabela: Stanje bruto zunanjega dolga Slovenije, konec leta, v mio. EUR 2000 2005 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj bruto zunanji dolg 9.526 20.579 34.841 39.306 40.416 40.838 40.292 41.503 40.205 46.218 Kratkoroyni dolg 1.882 3.625 9.136 9.818 9.432 8.307 8.213 10.382 6.039 6.760 Javni in javno garantirani dolg 0 194 3.560 3.603 3.374 2.169 2.808 4.641 1.111 2.012 Negarantirani zasebni dolg 1.882 3.431 5.576 6.215 6.058 6.138 5.405 5.741 4.928 4.748 Dolgoroyni dolg 6.893 15.692 24.052 27.559 29.083 30.379 29.124 28.000 30.926 35.791 Javni in javno garantirani dolg 2.919 12.970 4.536 5.533 10.672 14.464 14.353 15.881 20.486 27.051 Negarantirani zasebni dolg 3.974 2.722 19.516 22.026 18.411 15.915 14.771 12.119 10.440 8.740 Medpodjetniaka posojila 752 1.261 1.652 1.929 1.901 2.152 2.955 3.120 3.240 3.666 Javni in javno garantirani dolg 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Negarantirani zasebni dolg 752 1.261 1.652 1.929 1.901 2.152 2.955 3.120 3.240 3.666 Vir: Bilten Banke Slovenije, 2015. Slika: Struktura bruto zunanjega dolga Slovenije po sektorjih Vir: Bilten Banke Slovenije, 2015; prerayuni UMAR. 239 Delea v skupnem dolgu brez upoatevanja obveznosti kapitalsko povezanih oseb, za katere roynost ni objavljena. 240 Institucije, ki sprejemajo vloge, razen centralne banke. 241 Po novi metodologiji (BPM6) se dolaniaki instrumenti razvrayajo glede na vrsto povezave: i) obveznosti slovenske druabe do neposrednega tujega investitorja, ii) obveznosti slovenskega investitorja do tujih druab z neposrednimi naloabami in iii) obveznosti do sestrskih podjetij. 242 Zunanji javni dolg nastane z zadolaevanjem institucionalnega draavnega sektorja na tujih finanynih trgih. Draava se lahko zadolai pri mednarodnih finanynih institucijah, tujih vladah ali vladnih agencijah, tujih poslovnih bankah in tudi pri zasebnih posojilodajalcih, ye gre za izdajo prenosnih vrednostnih papirjev na tujem finanynem trgu. 243 Javno garantirani dolg je obveznost zasebno pravnega subjekta, pri yemer je odplayilo obveznosti jamyeno s strani draave. Med javno garantirani dolg spadajo tudi obveznosti BS do Evrosistema, nastale s prenosom monetarne politike BS na ECB. 1.5 Ravnotežje sektorja država V letu 2014 se je primanjkljaj sektorja država ob bistveno nižjih enkratnih izdatkih za dokapitalizacije bank znatno znižal (-4,9 % BDP), prav tako tudi primanjkljaj, ki ne vključuje enkratnih dejavnikov (-3,3 % BDP). Izdatki za dokapitalizacije bank, ki so v letu 2013 znaaali 10,1 % BDP, so v letu 2014 dosegli 0,9 % BDP, ostali enkratni dejavniki so, z vkljuyitvijo obrayuna izplayil varyevalcem LB na Hrvaakem in v BiH, znaaali 0,7 % BDP. Primanjkljaj oyiayen enkratnih dejavnikov, ki se je prviy zniaal v letu 2012, je v letu 2014 dosegel najniajo raven po letu 2008, prviy od nastopa krize je bil izravnan tudi primarni saldo. Na zniaanje primanjkljaja, ki enkratnih dejavnikov ne upoateva, je vplivala obnovljena gospodarska rast ter ukrepi za poveyanje prihodkov in za zniaanje nekaterih izdatkov. Med davki so se najbolj poviaali davki na proizvodnjo in uvoz, in sicer zlasti pod vplivom rasti prihodkov od DDV po dvigu davynih stopenj sredi leta 2013. Po petih letih zniaevanja je prialo do skromne rasti davkov na dohodek in premoaenje. Izboljaane razmere na trgu dela so v povezavi z razairitvijo prispevnih osnov obnovile tudi rast prihodkov iz socialnih prispevkov, ki so pred tem dve leti upadli. Med prihodki, ki ne izhajajo iz davkov in prispevkov, so se leta 2014 najbolj poveyali prihodki sredstev EU iz kohezijskih skladov. Konsolidacija javnih financ je na strani izdatkov podobno kot v letih 2012 in 2013 tudi v letu 2014 temeljila na ukrepih, ki so zniaali subvencije, sredstva za zaposlene ter izdatke za socialna nadomestila in podpore (z izjemo pokojnin), zniaanje slednjih pa je bilo v letu 2014 povezano tudi z izboljaanjem razmer na trgu dela. Poraba draave za blago in storitve, ki se jev predhodnih dveh letih prav tako zniaala, se je v letu 2014 malenkost poveyala. Med izdatki, ki so se v letu 2014 poveyali, ponovno izstopajo obresti, poveyanje pa je bilo ae precej viaje kot v predhodnem letu, poveyali so se tudi izdatki za pokojnine, vendar manj kot v letu 2013. Pomemben obrat, do katerega je prialo ae v letu 2013 in je pozitivno vplival na gospodarsko aktivnost, pa ob pospeaitvi yrpanja sredstev EU predstavlja poveyanje draavnih investicij, ki se je v letu 2014 znatno pospeailo. Tabela: Prihodki, izdatki in saldo sektorja država* (ESR–2010), Slovenija, v % od BDP 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Prihodki 42,1 42,3 43,7 43,3 44,6 45,0 45,0 Izdatki 44,0 48,5 49,3 50,0 48,6 59,9 49,9 Primanjkljaj sektorja draava -1,8 -6,1 -5,6 -6,6 -4,0 -14,9 -4,9 Primanjkljaj sektorja draava brez enkratnih dejavnikov** -1,8 -6,1 -5,4 -5,5 -3,8 -4,2 -3,3 Primarni saldo, brez enkratnih dejavnikov -0,7 -4,8 -3,8 -3,6 -1,8 -1,7 0,0 Vir: SI±STAT podatkovni portal ± Nacionalni rayuni ± Rayuni draave ± Temeljni agregati sektorja draava, marec 2015. Opomba: * V tabeli so za obdobje 2010±2013 objavljeni revidirani podatki, vkljuyeni v prvo objavo podatkov za leto 2014, na katere je najbolj vplivala revizija sredstev EU oz. njihova nevtralizacija na primanjkljaj sektorja draave. Za leti 2008 in 2009 so v tabeli prikazani zadnji objavljeni in ae nerevidirani podatki, saj bo revizija za obdobje pred letom 2010 objavljena v avgustu 2015. ** Med enkratne dejavnike so vkljuyeni izdatki draave za sanacijo bank in nefinanynih druab, prevzemi dolga nekaterih druab, neto uyinek obrayuna izplayila razlike v playi zaradi odprave 3. yetrtine nesorazmerij play javnih usluabencev, obrayun odakodnin izbrisanim iz registra stalnega prebivalstva RS in obrayun izplayil varyevalcem LB na Hrvaakem in v BIH. Slika: Primanjkljaj/presežek sektorja država v članicah EU, leto 2014 Vir: SI±STAT podatkovni portal ± Nacionalni rayuni ± Rayuni draave ± Temeljni agregati sektorja draava, marec 2015; za ostale draave EU Evropska komisija, European Economic Forecast, Winter 2015, februar 2015. 1.6 Dolg sektorja država Po visoki rasti v letu 2013 pod vplivom dokapitalizacije bank, se je javni dolg v letu 2014 ponovno precej povečal, na kar pa je vplivalo tudi zadolževanje države za pokritje obveznosti po letu 2014. Dolg sektorja draava se je v letu 2014 poveyal za 4,7 mrd. EUR in dosegel 80,9 % BDP, po tem ko se je ae v letu 2013 poveyal za 6,1 mrd. EUR, kar je bilo najvey doslej. Del poveyanega dolga je bil namenjen za pokritje primanjkljaja (1,8 mrd.), preostali del (2,9 mrd. EUR) pa, v izboljaanih razmerah na mednarodnih finanynih trgih (gl. kazalnik 1.7), veyinoma za predfinanciranje obveznosti v prihodnjih letih. Zadolaevanje je preteano temeljilo na izdaji dolgoroynih vrednostnih papirjev in posojil (4,3 mrd. EUR), manj pa na kratkoroynem domayem zadolaevanju.244 Prevladujoy delea dolga predstavlja dolg centralne draave (98 %), od zayetka krize se je sicer podvojil dolg na lokalni ravni, vendar ostaja nizek (2,1 % BDP). Poveyanje dolga v Sloveniji v zadnjih aestih letih, ko se je delea glede na BDP poveyal za 59 o. t. je bilo med najviajimi v EU (viaje je bilo le na Irskem, v Gryiji in Cipru), Slovenija pa se je s tem v relativno kratkem yasu iz skupine nizko zadolaenih draav EU pomaknila v sredino draav EU po viaini javnega dolga glede na BDP. Tabela: Stanje konsolidiranega dolga sektorja država po podsektorjih v Sloveniji 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 V mrd. EUR Sektor država skupaj 8,2 12,5 13,8 17,1 19,3 25,4 30,1 Centralna raven draave 8,1 13,1 13,3 16,5 18,7 24,9 29,5 Lokalna raven draave 0,4 0,5 0,6 0,7 0,7 0,7 0,8 Skladi socialnega zavarovanja 0,0 0,0 0,1 0,1 0,1 0,0 0,0 Konsolidirani dolg med podsektorji -0,3 -0,2 -0,1 -0,1 -0,2 -0,2 -0,2 V % BDP Sektor država skupaj 21,6 34,5 38,2 46,5 53,7 70,3 80,9 Centralna raven draave 21,4 36,2 36,7 44,8 52,1 68,8 79,3 Lokalna raven draave 0,9 1,4 1,7 1,9 2,0 2,0 2,1 Skladi socialnega zavarovanja 0,0 0,0 0,1 0,1 0,1 0,0 0,0 Konsolidirani dolg med podsektorji -0,7 -0,5 -0,4 -0,4 -0,5 -0,5 -0,5 Vir: SI±STAT podatkovni portal ± Nacionalni rayuni ± Rayuni draave ± Dolg sektorja draava, marec 2015. Slika: Konsolidiran dolg sektorja država v članicah EU, leto 2014 Vir: za Slovenijo SI±STAT podatkovni portal ± Nacionalni rayuni ± Rayuni draave ± Dolg sektorja draava, marec 2015; za ostale draave EU Evropska komisija, European Economic Forecast, Winter 2015, februar 2015. 244 Izdane so bile 10-in 5-letna dolarska obveznica ter dve 7-letni in 3-letna evrska obveznica ter 18-meseyna zakladna menica, ki predstavljajo dolgoroyne instrumente, kratkoroyno pa se je draava zadolaevala na podlagi izdaje 12-, 6-in 3-meseynih zakladnih menic. 1.7 Donosnost 10-letnih državnih obveznic V letu 2014 se je pod vplivom sprejetja ukrepov za stabilizacijo slovenskega finančnega sektorja, ukrepov ECB ter ob splošnem izboljšanju razmer v evrskem in slovenskem gospodarstvu nadaljevalo zniževanje donosnosti slovenskih državnih obveznic. Potem ko so bile donosnosti slovenskih draavnih obveznic v prvi polovici leta 2013 razmeroma visoke, so se ob koncu leta 2013 po najavljenih ukrepih ECB245, objavi rezultatov pregleda stanja v banynem sistemu in obremenitvenih testov v Sloveniji ter dokapitalizaciji najveyjih bank, opazneje zniaale. Zniaevanje se je nadaljevalo tudi v letu 2014, ko je prialo tudi do sploanega izboljaanja gospodarskih razmer v Sloveniji in v evrskem obmoyju. Do konca junija 2014 se je tako donosnost 10-letne draavne obveznice zniaala na okoli 3 %, v drugi polovici leta 2014 pa ae nadalje (na okoli 2 %), na kar so pomembno vplivali ukrepi, ki jih je za stabilizacijo razmer, doseganje cenovne stabilnosti v evrskem obmoyju in okrepitev delovanja transmisijskega mehanizma246 tudi v letu 2014 sprejela ECB. Po vplivom teh ukrepov so se zniaale tako donosnosti obveznic draav evrskega obmoyja z najviajo bonitetno oceno, kot tudi najbolj izpostavljenih draav, od katerih sta iz mehanzimov finanyne pomoyi decembra 2013 izstopili Irska in âpanija, maja 2014 pa ae Portugalska. Priyakovanje in najava dodatnih nestandardnih ukrepov ECB (t. i. kvantitativno sproayanje) v zayetku leta 2015 je vplivala na nadaljnje zniaanje donosnosti obveznic draav evrskega obmoyja, kjer so donosnosti obveznic s krajao zapadlostjo (5 let) nekaterih ylanic dosegle celo negativne vrednosti, 10-letne slovenske evrske obveznice pa so bile na najniaji ravni od prevzema evra (pod 1 %). V letu 2014 so bonitetne hiše izboljšale ocene obetov za Slovenijo, v začetku leta 2015 pa je Moody´s Sloveniji povrnil bonitetno oceno, ki je varna za investicije. Leta 2013 so tri glavne bonitetne hiae zniaale bonitetno oceno Slovenije, v letu 2014 pa je do sprememb prialo le pri njihovih ocenah obetov. Tako je Moody´s ae v zayetku leta 2014 izboljaal obete za Slovenijo v stabilne, v zayetku maja tudi Fitch, konec leta 2014 pa ponovno tudi S&P, po tem ko jih je ae sredi leta 2014 spremenil iz stabilnih v negativne zaradi poveyanih politiynih tveganj za izvedbo zastavljenih ukrepov ekonomske in javnofinanyne politike po odstopu vlade. V zayetku leta 2015 je Moody's izboljaal bonitetno oceno za eno stopnjo in sicer na raven, ki je varna za investicije (t.i. investment grade). Tabela: Bonitetne ocene Država Agencija Stanje marec 2015 Razlika 2015/2008 Fitch BBB+ ˇ5 Slovenija Moody's Baa3 ˇ6 S&P A­ ˇ4 Vir: Standard&Poor's, Moody's, Fitch, 2015. Slika: Donosnost 10-letne državne obveznice, nominirane v evrih Vir: Bloomberg. 245 V letu 2013 je ECB najavila moanost odkupa obveznic draav evrskega obmoyja, zagotavljanje dodatne likvidnosti z usmerjenimi operacijami dolgoroynega refinanciranja, prenehanje s sterilizacijo likvidnosti, dodeljene preko programa odkupa draavnih in privatnih vrednostnih papirjev. 246 Zniaanje kljuynih obrestnih mer, poleg zayetka programov nakupa listinjenih vrednostnih papirjev (ABSPP) in kritih obveznic (CBPP) pa sta bili v letu 2014 izvedeni tudi dve avkciji ciljno usmerjenih operacij dolgoroynega refinanciranja (TLTRO). 1.8 Ekonomska struktura davkov in prispevkov Od začetka gospodarske krize sta se v Sloveniji v strukturi davkov in prispevkov povečala deleža davkov na potrošnjo in davkov na delo, ki sta višja kot v povprečju EU, delež davkov na kapital pa se je zmanjšal.247 Delež davkov na potrošnjo v celotnih davkih in prispevkih je leta 2012 v Sloveniji znaaal 37,9 %; toje 0,6 o. t. vey kot predhodno leto in 3,3 o. t. vey kot v povpreyju EU. Upadanje deleaa davkov na potroanjo v Sloveniji po letu 2003 se je obrnilo leta 2007, po katerem je delea pod vplivom naraayanja zasebne potroanje (do leta 2011), dviga troaarinskih dajatev in poslabaanja rezultatov poslovanja podjetij v yasu krize postopno naraayal. Rast deleaa je bila bolj izrazita kot v povpreyju EU, kar lahko priyakujemo tudi v letu 2013, ko bo zajet uyinek zviaanja stopenj davka na dodano vrednost v Sloveniji. Delež davkov na delo je leta 2012 v Sloveniji znaaal 52,5 % oz. 0,3 o. t. vey kot predhodno leto in 5,3 o. t. vey kot v povpreyju EU. Po padanju v obdobju 2001±2007 se je delea davkov na delo v yasu krize nekoliko poveyal. Preseganje povpreyja EU je povezano z viajim deleaem prispevkov za socialno varnost. Delež davkov na kapital je po veyletnem padanju leta 2012 znaaal 9,8 % oz. 0,8 o. t. manj kot leto prej. Tako se je spustil ae bolj (za 8,5 o. t.) pod povpreyje EU, kjer je bil padec v yasu krize znatno manjai. Padanje deleaa po letu 2007 je povezano s poslabaanjem rezultatov poslovanja podjetij v yasu krize ter z zniaevanjem stopnje davka od dohodkov pravnih oseb in zviaanjem olajaav za investiranje v letu 2012. Po letu 2008 se je tako znatno znižala implicitna davčna stopnja na kapital in nekoliko tudi na delo, implicitna davčna stopnja na potrošnjo pa je višja kot ob začetku krize. Po podatkih SURS248 je bila implicitna davyna stopnja na kapital v letu 2013 niaja kot predhodno leto in znatno niaja kot leta 2007, ko je dosegla najviajo raven. Davyna obremenitev dela je po poviaanjih v letih 2011 in 2012 v letu 2013 ponovno upadla in dosega najniajo raven po letu 2000, odkar se izrayunava. Implicitna davyna stopnja na potroanjo se je po zviaanju stopenj DDV v letu 2013 in zniaanju potroanje gospodinjstev v tem letu precej poviaala in presegla stopnjo iz leta 2008. Potroanja in delo sta bila po zadnjih mednarodno primerljivih podatkih leta 2012 bolj obdavyena kot v povpreyju EU249, davyna obremenitev kapitala pa je bila niaja. Tabela: Struktura davkov in prispevkov glede na ekonomsko funkcijo (deleži v %) 2000 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 Davki na potrošnjo Slovenija 37,0 34,7 34,4 35,0 35,9 36,6 37,0 37,3 37,9 EU 33,1 35,0 34,7 33,9 33,7 33,8 34,8 34,8 34,6 Davki na delo Slovenija 54,2 52,9 52,3 50,2 51,2 52,3 52,0 52,2 52,5 EU 47,1 45,7 45,2 44,9 46,2 47,8 47,2 47,0 47,2 Davki na kapital Slovenija 8,9 12,7 13,6 15,1 13,1 11,2 11,1 10,6 9,8 EU 19,9 19,4 20,2 21,3 20,2 18,6 18,2 18,4 18,3 Vir: Eurostat Portal Page -Government Finance Statistics, Structure of taxes by economic function. Opomba: Za EU je podana navadna oz. netehtana aritmetiyna sredina, ki je bliae mediani kot tehtana sredina. Podatek za leto 2000 je za EU-27. Slika: Implicitne davčne stopnje na potrošnjo, delo in kapital (v % od osnove) Vir: Eurostat Portal Page -Government Finance Statistics, Structure of taxes by economic function. Opomba: Za EU (oz. EU-27 za leto 2000) je podana netehtana aritmetiyna sredina. Povpreyje EU pri davkih na kapital je izrayunano kot netehtana aritmetiyna sredina za 22 draav (oz. 21 draav za leti 2000 in 2012), za katere so na voljo podatki. 247 Upoatevano je netehtano povpreyje za EU-28. Razvrstitev davkov temelji na klasifikaciji ESR-95 glede na ekonomsko vlogo njihove davyne osnove. Pojasnila so na voljo v POR 2014 (str. 148). Podatki za EU v skladu z novo metodologijo ESR 2010 ae niso na voljo. 248 Podatki po metodologiji ESR-2010. 249 Primerjava temelji na podatku za netehtano povpreyje EU, po podatkih za tehtano povpreyje je bila implicitna davyna stopnja na delo v EU v obdobju 2008±2013 viaja kot v Sloveniji. 1.9 Davki in prispevki za socialno varnost Davki in socialni prispevki so se leta 2013 zvišali, niso pa še dosegli nominalne ravni iz leta 2008. Po daljaem obdobju naraayanja so davki in socialni prispevki ob 4,7-odstotnem padcu nominalnega BDP leta 2009 moyno upadli (-5,2 %). Njihova rast v letih 2010 in 2011, ki je spremljala sicer skromno okrevanje gospodarske aktivnosti, je bila po ponovnem zdrsu BDP leta 2012 izniyena. Raven davkov in socialnih prispevkov se je do vkljuyno leta 2013 ohranila na niaji ravni kot leta 2008 (-3,8 %). Njihovo medletno poviaanje v letu 2013 (za 0,8 %) je izhajalo iz viajih davkov, medtem ko so se prispevki za socialno varnost drugo leto zapored zniaali. Med davki so se zaradi dviga stopenj davka na dodano vrednost (sredi leta 2013) najbolj poviaali davki na proizvode in storitve250, uvedba davka na finanyne storitve (z marcem 2013) ter zviaanje koncesijskih dajatev251 pa sta prispevala glavnino k rasti drugih davkov na proizvodnjo. Viaji kot leto prej so bili zaradi uvedbe davka na bilanyno vsoto bank ae davki na kapital, pri tekoyih davkih na dohodek (predvsem dohodnini, v manjai meri pa tudi davku od dohodkov pravnih oseb) pa se je zniaevanje nadaljevalo. Prvi podatki za leto 2014 kaaejo, da se je pod vplivom javnofinanynih ukrepov in gospodarskega okrevanja okrepila rast davynih prihodkov (zlasti davkov na proizvodnjo, nekoliko tudi tekoyih davkov na dohodek in premoaenje, ki so v obdobju 2009±2013 upadali), po dvoletnem padcu pa so se poviaali tudi prihodki iz prispevkov za socialno varnost. Delež davkov in socialnih prispevkov v primerjavi z BDP se je v času gospodarske krize nekoliko povečal in je bil leta 2012 malo nad povprečjem EU252. Delea davkov in socialnih prispevkov v primerjavi z BDP se je v yasu gospodarske ekspanzije (2005±2008) zniaeval, po zayetku gospodarske krize pa je sledilo njegovo ponovno naraayanje. Leta 2013 je znaaal 37,3 %; to je 0,1 o. t. vey leto prej in 0,4 o. t. vey kot leta 2008. V zadnjem letu, za katero so na voljo mednarodno primerljivi podatki (2012), je bil delea davkov in socialnih prispevkov v Sloveniji malo nad netehtanim povpreyjem EU in to predvsem zaradi relativno visokih socialnih prispevkov delavcev. Tabela: Davki in prispevki za socialno varnost, Slovenija (po ESR–2010) v % BDP Struktura, % 2000 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2005 2008 2013 DAVKI IN SOCIALNI PRISPEVKI 36,9 38,3 38,0 37,4 36,9 36,8 37,3 36,8 37,2 37,3 100,0 100,0 100,0 DAVKI SKUPAJ, v tem: 22,7 24,1 24,0 23,7 22,9 21,9 22,1 21,8 22,0 22,3 62,8 62,0 59,7 Davki na proizvodnjo, uvoz 15,5 15,5 15,0 14,7 14,1 13,7 14,1 14,0 14,4 15,0 40,4 38,3 40,2 Tekoyi davki na dohodek, premoa. 7,2 8,5 9,0 9,0 8,7 8,1 8,0 7,8 7,5 7,2 22,3 23,7 19,4 Davki na kapital 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,1 0,1 0,1 0,2 SOCIALNI PRISPEVKI 14,2 14,2 14,0 13,7 14,0 14,9 15,2 15,0 15,2 15,0 37,2 38,0 40,3 Vir: SI±STAT podatkovni portal ± Nacionalni rayuni ± Rayuni draave ± Obremenitve z davki in socialnimi prispevki po vrsti dajatve, september 2014. Slika: Davki in prispevki za socialno varnost, 2012 (po ESR–1995) Vir: Eurostat Portal Page ± Economy and Finance ± Government Statistics í Main national accounts tax aggregates. Opomba: Za EU je prikazano netehtano povpreyje, ki je bliaje mediani od tehtanega povpreyja. 250 V tej kategoriji je bil septembra uveden davek na loterijske sreyke, a je bil zaradi datuma uveljavitve izplen relativno skromen (3 mio. EUR). 251 Leta 2013 so se medletno zviaale koncesnine za vodno pravico, uvedena pa je bila tudi nova koncesijska dajatev za sklad za atipendije. 252 Navedeno velja za netehtano povpreyje EU, glede na tehtano povpreyje EU pa je bil delea davkov in prispevkov v BDP v Sloveniji niaji. 1.10 Izdatki sektorja država po namenih V letu 2013 je prišlo do rasti več skupin izdatkov sektorja države po namenih, najbolj pa so se zaradi dokapitalizacij bank povečali izdatki za ekonomske dejavnosti, po tem ko so se v letu 2012 povečali le izdatki za stanovanske dejavnosti in urejanje okolja.253 V letu 2013 je bil za ekonomske dejavnosti namenjen tudi najveyji del izdatkov sektorja draava, glavnina teh izdatkov pa je bila povezana z dokapitalizacijami bank (10,1 % BDP). Izdatki za te dejavnosti pa so se poveyali tudi ye ne upoatevamo izdatkov za dokapitalizacije, kar je v najveyji meri povezano s poveyanimi investicijami, po treh letih kryenja. Poveyanje izdatkov za obresti (za 224 mio. EUR) v letu 2013 je vplivalo na poveyanje izdatkov za javno upravo. Obrayun odakodnin izbrisanim iz registra stalnega prebivalstva RS, vkljuyen med izdatke za javni red in varnost, je poveyal izdatke za ta namen. Poveyanja teh treh kategorij izdatkov so bila v letu 2013 najveyja, delno pod vplivom enkratnih dejavnikov. Po prehodnem zniaanju v letu 2012, na katerega je vplivala spremenjena zakonodaja na podroyju uveljavljanja socialnih pravic, pa so se v 2013 ponovno poveyali tudi izdatki za socialno zaayito, ki predstavljajo izdatke z najveyjim poveyanjem v celotnem obdobju od zayetka gospodarske krize (3,1 o. t. BDP v obdobju 2008±2013), ye ne upoatevamo izdatkov namenjenih za dokapitalizacije bank. Sledi poveyanje izdatkov za javno upravo, zaradi poveyanja obresti ter poveyanje izdatkov za zdravstvo, kjer so k poveyanju za ta namen najvey prispevala sredstva za zaposlene. Poveyanja izdatkov za te tri namene (socialna zaayita, javna uprava, zdravstvo) so bila v obdobju 2008±2012 najviaja tudi v povpreyju draav EU, vendar je bilo poveyanje v Sloveniji viaje, kar je delno povezano tudi z razmeroma veyjim padcem BDP. Tabela: Izdatki sektorja država po namenih, Slovenija, v % od BDP 2000 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Javna uprava 6,0 5,9 5,7 5,5 5,4 6,0 6,1 6,3 6,2 6,7 Obramba 1,1 1,3 1,4 1,4 1,4 1,5 1,4 1,2 1,1 1,0 Javni red in varnost 1,8 1,7 1,8 1,7 1,7 1,8 1,9 1,8 1,8 2,2 Ekonomske dejavnosti 5,3 3,8 3,9 4,0 4,5 4,7 4,6 5,1 4,0 14,5 Varstvo okolja 0,6 0,8 0,8 0,7 0,8 0,9 0,7 0,8 0,7 0,7 Stanovanjske dejavnosti in urejanje okolja 0,6 0,5 0,6 0,6 0,8 0,8 0,7 0,6 0,8 0,7 Zdravstvo 6,3 6,2 6,2 5,8 6,1 6,8 6,8 6,9 6,9 6,9 Rekreacija, kultura in religija 1,3 1,3 1,3 1,2 1,6 1,8 2,2 1,8 1,8 1,8 Izobraaevanje 6,1 6,6 6,3 5,9 6,1 6,6 6,6 6,6 6,4 6,5 Socialna zaayita 16,9 16,6 16,1 15,3 15,6 17,5 18,1 18,6 18,5 18,7 IZDATKI SKUPAJ 46,1 44,9 44,2 42,2 44,0 48,5 49,2 49,8 48,1 59,7 Vir: Izdatki sektorja draava po namenih, Slovenija, december 2014 (SURS); prerayuni UMAR. Slika: Sprememba deleža izdatkov sektorja država po namenih glede na BDP, 2008–2012 Vir: Eurostat Portal Page ± Government statistics ± general government statistics by function, januar 2015. Opomba: Podatki za draave EU so dostopni le do leta 2012 in po metodologiji ESR 1995. Zaradi primerljivosti prikaz na sliki za Slovenijo prav tako temelji na podatkih po ESR 1995. 253 Podatki sektorja draava po namenu za Slovenijo so pripravljeni v skladu z metodologijo ESR 2010, za draave EU pa so dostopni le podatki v skladu z ESR 1995. Z uveljavitvijo ESR 2010 so se v celotnem obdobju 1999±2013 poveyale predvsem bruto investicije v podroyjih javna uprava in ekonomske dejavnosti, in sicer zato, ker se izdatki za raziskovanje in razvoj po novem obrayunavajo kot investicije. Spremenila se je tudi struktura izdatkov za obrambo, ker se izdatki za oboroaitev po ESR 2010 prikazujejo kot investicije v osnovna sredstva in ne vey kot vmesna poraba. 1.11 Državne pomoči Obseg državnih pomoči254 (brez pomoči kmetom) od leta 2010 ponovno zelo hitro narašča, ne le zaradi sanacije bančnega sektorja temveč tudi zaradi izjemno visokih rasti državnih pomoči za zaposlovanje in varstvo okolja. V letu 2013 so draavne pomoyi (brez pomoyi kmetom) znaaale 3.948 mio. EUR (2012: 986,2 mio. EUR), od tega je bilo za sanacijo banynega sektorja (prek posebne sheme odpravljanje motnje v gospodarstvu oz. kriznih pomoyi) namenjenih 3.317 mio. EUR (2012: 483 mio. EUR). Hitra je tudi rast pomoyi, ki niso usmerjene v banyni sektor, in so v letu 2013 dosegle 632 mio. EUR (2011: 439 mio., 2012: 503 mio. EUR), in ae moyno presegajo raven, ki jo je Slovenija dosegla leta 2009 s sprejetjem posebnih ukrepov za blaaitev krize, usmerjenih v podjetniaki sektor (Evidenca draavnih pomoyi, MF, 2014). V letu 2010 so bili ti ukrepi umaknjeni, sprejeti pa so bili novi, zato je raven draavnih pomoyi ostala skoraj nespremenjena. V naslednjih letih so draavne pomoyi ponovno priyele strmo naraayati zaradi ukrepov na podroyju varstva okolja in zaposlovanja. Pomoyi za zaposlovanje so se poveyale ae leta 2012 predvsem zaradi spodbujanja zaposlovanja invalidov (z dotacijami, 11 mio. EUR in z zniaanimi prispevki za socialno varnost, 50 mio. EUR). Na podroyju varstva okolja so se v letu 2013 za 26 mio. EUR poveyala playila za obnovljive vire energije (fotovoltaika, hidroelektrarne, bioplinarne), uveden pa je bil tudi nov ukrep, imenovan trgovanje z dovoljenji, ki pa je z vidika pozitivnih uyinkov na varstvo okolja vpraaljiv, saj je za 113 mio. EUR zniaal davyne obveznosti najveyjim onesnaaevalcem s CO2. Z vidika krepitve konkurenynosti gospodarstva struktura dodeljenih draavnih pomoyi tudi v letu 2013 ni bila ugodna, saj so bile kategorije pomoyi (raziskave in razvoj, usposabljanje majhna in srednje velika podjetja ter delno tudi regionalni razvoj), ki naj bi imele ugoden vpliv na konkurenynost, v primerjavi z letom 2011 niaje kar za 40 %. Draavne pomoyi so v Sloveniji v primerjavi z EU255 izrazito visoke. Poveyevanje draavnih pomoyi tudi ni v skladu z usmeritvami Evropske komisije na podroyju konkurence. Z dokapitalizacijo bank leta 2013 se je Slovenija uvrstila med države z nadpovprečno visokimi državnimi pomočmi za odpravljanje posledic finančne krize. Slovenija je pred letom 2013 izkazovala podpovpreyne draavne pomoyi za odpravljanje posledic finanyne krize v EU, s sanacijo banynega sektorja v letu 2013 pa se je uvrstila na peto mesto po viaini teh pomoyi v letih 2008±2013. Evropska komisija je draavno pomoy Slovenije v tem obdobju ocenila v viaini 8,9 % BDP, vey so za sanacijo bank namenile le Irska, Gryija, Ciper in Belgija (State Aid Scoreboard, 2014). Tabela: Državne pomoči (brez pomoči za odpravljanje posledic finančne krize in pomoči železniškemu prometu), 2000–2013, v % od BDP 2000 2005 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Slovenija 1,0 0,7 0,6 0,7 1,0 1,0 1,1 1,3 1,6 EU 0,7 0,6 0,5 0,6 0,6 0,6 0,5 0,5 0,5 Vir: State Aid Scoreboard 2014, European Commission. Slika: Državne pomoči (brez pomoči za odpravljanje posledic finančne krize in pomoči železniškemu prometu), v letu 2013, v % od BDP Vir: State Aid Scoreboard 2014, European Commission. 254 Draavne pomoyi izhajajo iz ureditve v Evropski uniji in predstavljajo ukrepe draave, ki posegajo v njene tekoye in investicijske izdatke (subvencije, kapitalski transferji), prihodke (zniaana playila davkov in prispevkov), financiranje (ugodna posojila), dolg (garancije), rezidenynim proizvajalcem in ki vplivajo na enotni notranji trg EU. Vpliv na enotni trg EU je doloyen arbitrarno s pravili, ki jih sprejemajo Evropska komisija, Evropski svet in Evropsko sodiaye. Zaradi tega doloyila se med draavnimi pomoymi ne izkazuje velik del pomoyi kmetijstvu, ki predstavljajo ukrepe, dodeljene na podlagi Skupne kmetijske politike (CAP). 255 Evropska komisija v rednih letnih pregledih objavlja le podatke o draavnih pomoyeh brez pomoyi za odpravljanje finanyne krize in brez pomoyi za aelezniaki promet. 1.12 Subvencije sektorja država Subvencije sektorja država256 so v letu 2014 dosegle najnižjo raven od začetka gospodarske krize, vendar pa so se v tem obdobju krepile druge oblike pomoči države. S sprejetjem posebnih protikriznih ukrepov v letu 2009, ki imajo znayaj subvencij, in ob moynem padcu BDP, se je delea subvencij sektorja draava glede na BDP v tem letu poveyal na 1,8 % BDP, kar je bilo najvey po letu 2000. V obdobju 2010±2014 so se subvencije veyinoma zniaevale (z izjemo leta 2013), na kar so vplivali iztek protikriznih ukrepov, institucionalne spremembe pri transportu257 ter varyevalni ukrepi. V letu 2014 so dosegle tudi najniajo raven po letu 2008,258 vendar pa so se v tem obdobju okrepile druge oblike pomoyi draave (draavne pomoyi; gl. kazalnik 1.11). V zadnjih letih je tako delea subvencij sektorja draava glede na BDP primerljiv s povpreyjem EU oz. celo rahlo niaji. Večina subvencij je usmerjenih v ekonomske dejavnosti, kjer so bila v letu 2013 najbolj subvencionirana področja transport, kmetijstvo ter splošne ekonomske zadeve in zaposlovanje. V letu 2013 je Slovenija 60 % subvencij sektorja draava (230,1 mio. EUR) usmerila v ekonomske dejavnosti, v primerjavi s predhodnim letom pa so se poveyale za 37 mio. EUR. .eprav so se subvencije v transport z institucionalno spremembo pri aeleznicah z letom 2011 moyno zmanjaale, do zniaanja pa je prialo tudi v letu 2013, so ae vedno najveyje med vsemi izkazanimi nameni. Drug najpomembnejai namen so sploane ekonomske in trgovinske zadeve ter zadeve, povezane z zaposlovanjem. Zaradi blaaenja posledic gospodarske krize so se dotlej razmeroma majhne subvencije v ta namen moyno poveyale, v letih 2009 in 2010 so se vey kot potrojile zaradi sprejetih ukrepov, usmerjenih v ohranjanje delovnih mest. .eprav se je atevilo brezposelnih ae poveyevalo, so se v letih 2011 in 2012 subvencije za ta namen zniaale na predkrizno raven, v letu 2013 pa ponovno poveyale in dosegle raven leta 2008. Subvencije v kmetijstvo, ki so v letih 2005±2008 predstavljale okoli 30 % vseh subvencij, usmerjenih v ekonomske dejavnosti, so se po letu 2008 moyno zniaevale, v letu 2013 pa ponovno zelo poveyale (za 47,4 mio. EUR) in dosegle ponovno visok delea v strukturi subvencij sektorja draava. Subvencije za druge, neekonomske dejavnosti, ki med leti precej nihajo, so se v letu 2013 poveyale za slabih 15 mio. evrov (na 150,4 mio. EUR). Preteano so bile namenjene dejavnostim zniaevanja brezposelnosti, ravnanja z odpadki in odpadlo vodo, varstva biotske raznovrstnosti ter rekreaciji, kulturi in religiji. Tabela: Subvencije sektorja država, 2000–2013, v % BDP (po ESR–1995) 2000 2005 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Slovenija 1,9 1,5 1,5 1,6 1,8 1,8 1,0 0,9 1,1 EU np np np np np 1,3 1,3 1,2 1,2 Vir: Eurostat Portal Page ± Government Finance Statistics, zadnja objava 19. 12. 2014. Opomba: np ± ni podatkov. Slika: Subvencije sektorja država, v letu 2013, v % BDP Vir: Eurostat Portal Page ± Government Finance Statistics, zadnja objava 19. 12. 2014. 256 Celotni znesek subvencij je dejansko bistveno viaji, v letu 2013 so znaaale 679,6 mio EUR. Financirane so bile z nacionalnimi viri in preteano s sredstvi evropskih strukturnih skladov. Subvencije sektorja draava (2013: 380,5 mio EUR) zajemajo samo subvencije, financirane z nacionalnimi viri. 257 Pri reorganizaciji Slovenskih aeleznic so bile ustanovljene atiri enote. Dve enoti, Sä potniaki promet in Sä infrastruktura, sta bili vkljuyeni v sektor centralne draave. 258 Po prvih podatkih so subvencije sektorja draava (po ESR 2010) v letu 2014 dosegle 317 mio EUR oz. 0,9 % BDP (SURS, Temeljni agregati sektorja draava, 31. 3. 2015). 1.13 Razvitost finančnega sistema Razkorak med razvitostjo finančnega sistema v primerjavi z evropskim povprečjem se v obdobju po izbruhu finančne krize še povečuje. Kryenje bilanc banynega sistema se nadaljuje tudi po zayetku njegove sanacije. K temu na eni strani prispeva vse manjai obseg kreditne aktivnosti zaradi razdolaevanja gospodarstva in prenosa dela terjatev na DUTB, na pasivni strani pa banke intenzivno zmanjaujejo obveznosti do ECB in v manjai meri kot v preteklosti tudi do tujih bank. Bilanyna vsota slovenskega banynega sistema se je leta 2014 nadalje zmanjaala za 6,5 % in konec leta 2014 znaaala 37,8 mrd. EUR (101,5 % BDP, kar je najmanj po letu 2005 in dosega okrog 30 % povpreyja EU iz leta 2013). Najmanjai razvojni razkorak beleaimo na podroyju zavarovalniatva, kjer se vrednost kazalnika v yasu krize celo ae nekoliko poveyevala, in dosega pribliano 65 % povpreyja EU. Rast vrednosti indikatorja v zayetku krize je bila predvsem posledica niaje vrednosti BDP, rast premij pa se je sprva zelo upoyasnila, v zadnjih letih pa se njihov obseg postopoma zniauje. Na precejanje neskladje v primerjavi z evropskim povpreyjem pa nakazuje nizek obseg premij aivljenjskih zavarovanj, ki v Sloveniji z 1,5 % BDP dosega manj kot 30 % povpreyja draav ylanic EU. V letu 2014 se je kazalnik trane kapitalizacije delnic v primerjavi z BDP poveyal (na 16,7 %, kar je za pribliano 40 o. t. manj, kot je bila najviaja raven v letu 2007), razkorak do povpreyja EU pa je ostal zelo velik (vrednost kazalnika je znaaala 25 % vrednosti v EU). K temu je najpomembneje prispeval ponoven zagon privatizacije, deloma pa so k rasti prispevali tudi boljai poslovni rezultati gospodarskih druab zaradi ugodnejaih gospodarskih gibanj, tako da se je trana kapitalizacija delnic v letu 2014 poveyala za 20,1 %, vrednost osrednjega indeksa na ljubljanski borzi SBITOP pa za 19,6 %. Slika: Indikatorji razvitosti finančnega sistema v Sloveniji in EU 2000 2005 2010 2011 2012 2013 2014 Bilančna vsota bank v primerjavi z BDP Slovenija 79,9 100,2 138,9 132,2 128,1 111,9 101,5 EU 236,5 296,3 347,5 352,1 339,1 314,5 Tržna kapitalizacija delnic v primerjavi z BDP Slovenija 17,6 22,9 19,4 13,2 13,6 14,3 16,9 EU 96,8 90,9 65,0 57,0 61,0 68,7 69,5 Obseg zavarovalnih premij v primerjavi z BDP Slovenija 5,0 5,3 5,8 5,6 5,6 5,5 EU-25* 8,7 8,9 9,4 8,3 8,7 Vir: Poroyilo o finanyni stabilnosti (razliyni letniki), Letno statistiyno poroyilo (Ljubljanska borza -razliyni letniki). Statistiyni zavarovalniaki bilten (Slovensko zavarovalno zdruaenje -razliyni letniki), European Insurance in Figures, Sigma: World insurance in 2013-Steering towards recovery (Swiss Re), European Banking Sector Facts and Figures 2014 (EBF), Company files (London Stock exchange-razliyni letniki), European Securities Exchange Statistics (Federation of European Securities Exchanges), National accounts (EUROSTAT), Nacionalni rayuni (SURS), 2015. Opomba: *Pri kazalniku zavarovalnih premij glede na BDP manjkajo podatki za baltske draave. Slika: Bilančna vsota v primerjavi z BDP v državah članicah EU v letu 2013 Vir: Banka Slovenije, European Banking Federation, SURS, Eurostat. 1.14 Razmerje med krediti in depoziti Pospešeno zniževanje razmerja med krediti in depoziti v slovenskem bančnem sistemu se je nadaljevalo tudi v letu 2014. Lansko zniaanje je bilo z 24 baziynimi toykami na 0,98 najizraziteje od izbruha mednarodne finanyne krize; vrednost kazalnika je ae leta 2008 dosegala 1,6. Prviy v zadnjih desetih letih je obseg vlog nebanynih sektorjev presegel obseg kreditov tem sektorjem. K takanemu gibanju je v veliki meri prispevalo nadaljnje zniaevanje kreditov nebanynemu sektorju (za 3,5 mrd. EUR), ki je posledica razdolaevanja poslovnega sektorja in sanacije banynega sistema in s tem povezanimi prenosi terjatev saniranih bank na DUTB (v letu 2014 je bilo na DUTB prenesenih za 1,6 mrd. EUR terjatev). Kreditna aktivnost bank ae vedno ostaja skromna in je po naai oceni v veliki meri usmerjena k refinanciranju obveznosti podjetij, ki so prezadolaena, s yimer so nekoliko ublaaeni likvidnostni pritiski zaradi zapadanja finanynih obveznosti. Odraz slabih razmer na kreditnem trgu so tudi obrestne mere za posojila, ki so se konec leta sicer nekoliko zniaale, a so ae vedno med viajimi v evrskem obmoyju. K zmanjaevanju razmerja med krediti in depoziti pa je pomembno prispevala tudi rast obsega vlog nebanynih sektorjev, ki se je poveyal za 2,1 mrd. EUR. Zayetek sanacije banynega sistema je vplival tudi na veyje zaupanje varyevalcev v banynih sistem, kar je poveyalo obseg vlog poslovnega sektorja (za 1,5 mrd. EUR) in gospodinjstev, ki so se leta 2014 poveyale za okoli 800 mio. EUR. Obseg vlog sektorja draave pa se je zaradi manjaega obsega vlog iz tujine zmanjaal. V zadnjih letih je bilo znižanje vrednosti kazalnika v Sloveniji, ob relativno znatno višjih ravneh v predkriznih letih, precej večje kot v povprečju EU; lani je bila njegova vrednost prvič celo pod evropskih povprečjem. Vrednost kazalnika v EU v zadnjih letih prav tako upada, vendar s precej niaje predkrizne ravni zelo postopno, predvsem zaradi rasti depozitov. Konec leta 2014 je tako razmerje med krediti in depozitov EU bilo na ravni 1,06 in je ae bilo veyje kot v Sloveniji. V yasu krize se je razmerje med krediti in depoziti bolj kot v Sloveniji zniaalo le ae na Irskem in v baltskih draavah. Nasprotno se je v Gryiji in na Cipru izraziteje poveyal zaradi nizkega zaupanja varyevalcev v tamkajanji banyni sistem, saj se je obseg depozitov v teh draavah v obdobju od konca leta 2008 do konca leta 2014 zmanjaal za 26,6 oz. 15,4 %, medtem ko se je obseg kreditov nebanynim sektorjem v tem obdobju poveyal. Tabela: Razmerje med krediti in depoziti nebančnih sektorjev v Sloveniji in EU 2005 2010 2011 2012 2013 2014 Slovenija 1,03 1,48 1,40 1,38 1,22 0,98 EU* 1,26 1,16 1,15 1,13 1,08 1,06 Vir: EBF, ECB, Banka Slovenije, preračuni UMAR. Slika: Razmerje med krediti in depoziti v državah članicah EU v letu 2014 Vir: BS, ECB, prerayuni UMAR. 1.15 Nedonosne terjatve259 Delež nedonosnih terjatev v slovenskem bančnem sistemu se je v letu 2014 zmanjšal. Znaaal je 4,4 mrd. EUR, kar je 1,1 mrd. EUR manj kot leta 2013. S tem je dosegel 11,9 % celotne izpostavljenosti banynega sistema ter bil za 5 o.t. veyji od povpreyja v EU.260 Na gibanje obsega nedonosnih terjatev je tudi letos moyneje vplival prenos terjatev iz dveh bank na DUTB v skupni viaini (1,6 mrd. EUR)261, ocenjujemo pa, da se je tudi zaradi boljaih gospodarskih razmer obseg nedonosnih terjatev priyel zmanjaevati. V letu 2014 se je poveyal le ae obseg nedonosnih terjatev do tujcev (za pribliano 120 mio. EUR)262, a se je tudi njihov obseg v zadnjem yetrtletju priyel zniaevati. Zniaevanje deleaa nedonosnih terjatev je po naai oceni zaviralo tudi nadaljnje zmanjaevanje primerjalne osnove zaradi izrazitega kryenja kreditne aktivnosti bank (brez upoatevanja prenosov na DUTB 6,7 %, kar je na pribliano enaki ravni kot leta 2013). Tako se zmanjauje priliv novih bolj kakovostnih terjatev, na drugi strani pa ravno tovrstne terjatve beleaijo razmeroma visoke odlive, ki so posledica bodisi rednih odplayil bodisi prenosa terjatev med manj kakovostne terjatve zaradi niaje bonitetne ocene komitenta. Podatki kaaejo, da se tako ae naprej kryi predvsem obseg najbolj kakovostnih terjatev razvrayenih v bonitetna razreda A in B, ki se je samo v letu 2014 do septembra zniaal za 5,5 % in predstavlja le ae 79,2 % celotne izpostavljenosti bank.263 Med državami članicami EU so nadaljnja neugodna gibanja v letu 2013 beležile predvsem države, ki so bile med bolj prizadetimi v finančni krizi, v drugih državah pa se prirast deleža nedonosnih terjatev že umirja, v nekaterih državah pa se celo znižuje. Z visokim prirastom na ravni med 9 in 15 o.t. izstopata predvsem Gryija in Ciper, ki sta s postopkom sanacije banynega sistema priyela pred Slovenijo. Tudi na Irskem se je po vstopu v program finanyne pomoyi konec leta 2010 in s tem zayetkom sanacije njihovega banynega sistema delea nedonosnih terjatev do konca leta 2013 vey kot podvojil in je presegal 25-odstotno raven. Poyasno zniaevanje deleaa nedonosnih terjatev v teh draavah nakazuje, da je proces sanacije banynega sistema dolgotrajen in ni nujno, da privede do takojanjega zniaanja nedonosnih terjatev. Delea nedonosnih terjatev pa se ae naprej zniauje v baltskih draavah. V letu 2013 pa se je priyel zniaevati tudi v Nemyiji, na Poljskem, .eakem, Slovaakem, Danskem in âvedskem. Tabela: Delež nedonosnih terjatev v Sloveniji in EU (v %) 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Slovenija 3,8 5,4 7,4 11,2 14,4 13,4 11,9 EU* 2,6 4,3 4,5 5,0 5,7 6,9 Vir: IMF, Svetovna banka, Banka Slovenije, prerayuni UMAR. Opomba:*Podatek za EU je povpreyje draav ylanic EU tehtano z bilanyno vsoto njihovih banynih sistemov.Za leto 2013 manjkata podatka za Finsko in Zdruaeno kraljestvo. Slika: Primerjava deležev nedonosnih terjatev v državah članicah EU v letu 2013 Vir: IMF, Svetovna banka, Banka Slovenije, prerayuni UMAR. Opomba: *Podatek za EU je povpreyje draav ylanic EU tehtano z bilanyno vsoto njihovih banynih sistemov.Za leto 2013 manjkata podatka za Finsko in Zdruaeno kraljestvo. 259 Med nedonosne terjatve se praviloma uvrayajo terjatve, ki z vrayilom zamujajo vey kot 90 dni. 260 Zadnji razpoloaljiv podatek za EU je za leto 2013. 261 Na osnovi gibanj ob prejanjem prenosu ocenjujemo, da na DUTB niso bile prenesena samo nedonosne terjatve, tako da je zmanaanje obsega nedonosnih terjatev zaradi tega dejavnika manjae od dejanskega prenosa sredstev na DUTB 262 Tovrstne terjatve niso bile preneaene na DUTB. 263 Pred krizo je bil njihov delea vey kot 95-odstoten. 1.16 Zadolženost podjetniškega sektorja Celotni264 in finančni dolg gospodarskih družb sta se v predkriznem obdobju hitro povečevala, od leta 2009 pa se podjetja postopno razdolžujejo in so leta 2013 dosegla raven zadolženosti iz leta 2007. Celotni in finanyni dolg podjetniakega sektorja sta bila leta 2008 glede na leto 2006 viaja za 42 % oz. 62 %. V naslednjih letih sta se s postopnim razdolaevanjem, ki je bilo posledica vey dejavnikov, zniaala pribliano na raven leta 2007. Zniaanje skupnega dolga je bilo v razmerah omejenih finanynih virov in ob poslabaanju poslovnih rezultatov zaradi krize v prvih letih tako predvsem posledica propada podjetij, od leta 2012 pa k temu v vedno veyji prispeva dejansko odplayevanje dolgov. Tudi prezadolaenost265 slovenskih podjetij je vrh dosegla leta 2009, ko je znaaala skoraj dvakratnik prezadolaenosti iz leta 2006, nato pa se je postopno zniaevala in je leta 2013 znaaala 20 mrd. EUR. V tem je bila v celotnem obdobju prezadolaenost obiyajnih podjetij266 za pribliano polovico manjaa od prezadolaenosti vseh podjetij (10,2 mrd. EUR leta 2013). Dolg z obrestno pokritostjo (EBITDA/obresti), manjao od 1 (kar pomeni, da tega dolga podjetja tekoye ne morejo financirati), je predstavljal pribliano tretjino dolga prezadolaenih obiyajnih podjetij, od leta 2009 pa se je zniaal za 0,9 mrd. EUR na 3,3 mrd. EUR. Leta 2013 je bilo kar 70 % (2,3 mrd.) tega dolga takanega, kjer so imela podjetja ae negativen EBITDA. Koncentracija finanynega dolga prezadolaenih obiyajnih podjetij je relativno velika, saj je imelo leta 2013 deset najbolj zadolaenih obiyajnih podjetij skoraj yetrtino (3,7 mrd. EUR) finanynega in petino (5 mrd. EUR) celotnega dolga prezadolaenih podjetij. Trideset najbolj zadolaenih podjetij, ki zaposlujejo 7 % vseh zaposlenih in ustvarijo 4 % dodane vrednosti, pa je imelo yetrtino (5,3 mrd.) finanynega in tretjino celotnega dolga (7,1 mrd.). Med temi podjetji jih je 17 takanih, ki so prezadolaena ae iz predkriznega obdobja, in 13 takanih, ki imajo poleg zelo visokega dolga tudi nizko obrestno pokritost (IC< 1). Deset podjetij se je v celotnem preuyevanem obdobju uvrayalo med 30 najbolj zadolaenih podjetjij. Tabela: Koncentracija finančnega dolga prezadolženih običajnih podjetij1 v letu 2013 prvih 10 prvih 30 prvih 50 prvih 100 prvih 500 vse običajne GD delea v fin. obv. prezadolaenih obiyajnih GD 25 % 39 % 45 % 55 % 78 % 100 % delea v fin. obv. obiyajnih GD 17 % 24 % 29 % 36 % 54 % 72 % fin.obv. v mrd. EUR 3,7 5,3 6,4 7,9 11,8 15,8 Vir: AJPES, prerayuni UMAR. Opomba: 1 Obiyajna podjetja so vsa podjetja brez holdingov, lizingov in podjetij z niy zaposlenimi. Slika: Zadolženost in prezadolženost podjetniškega sektorja Vir: AJPES, prerayuni UMAR. Opomba: Prezadolaena so vsa podjetja, kjer je finanyni dolg veyji od petkratnika EBITDA; Prezadolženost -običajne GD-IC>1: finanyni dolg vseh prezadolaenih podjetja brez holdingov, lizingov, DARSA in podjetij z niy zaposlenimi; Prezadolženost-običajne GD-IC<1: finanyni dolg podjetij, ki so prezadolaena in imajo kazalec obrestne pokritosti (EBITDA/obresti) manjai od 1 264 Celotni dolg zajema finanyne, poslovne in ostale obveznosti podjetij. 265 Prezadolaenost je merjena kot vsota vseh finanynih obveznosti, ki so viaje od petkratnika EBITDA. 266 Zadolaenost smo analizirali na osnovi individualnih podjetniakih podatkov (bilance stanja in izkazi poslovnega izida) vseh gospodarskih druab v Sloveniji, ki jih je zbrala Agencija RS za javnopravne evidence in storitve, za obdobje od 2006 do 2013. Obiyajna podjetja so vsa podjetja brez holdingov, lizingov in podjetij z niy zaposlenimi. 2 Dejavniki konkurenčnosti . 2.1 BDP na prebivalca po kupni moyi . 2.2 Produktivnost dela Konkurenčnost podjetniškega sektorja . 2.3 Trani delea . 2.4 Stroaki dela na enoto proizvoda . 2.5 Faktorska struktura izvoza blaga . 2.6 Na znanju temeljeye trane storitve . 2.7 Mreane dejavnosti . 2.8 Neposredne tuje investicije . 2.9 Podjetniaka aktivnost Človeški kapital . 2.9 Prebivalstvo s terciarno izobrazbo . 2.10 Izdatki za izobraaevanje . 2.11 Vkljuyenost odraslih v vseaivljenjsko izobraaevanje Inovacijska sposobnost . 2.13 Bruto domayi izdatki za raziskovalno-razvojno dejavnost . 2.14 Inovacijska dejavnost . 2.15 Diplomanti naravoslovja in tehnike . 2.16 Intelektualna lastnina . 2.17 Uporaba interneta in e-storitev Vloga države in institucionalni okvir . 2.18 Zaupanje v institucije Pregled kazalnikov – Dejavniki konkurenčnosti Vir: Izrayuni UMAR. Opomba: Slika prikazuje poloaaj Slovenije glede na netehtano aritmetiyno sredino draav EU. Izrayunan je glede na razpoloaljiv nabor draav za posamezni kazalnik, zaradi nepopolnih podatkov pa smo iz analize vseh kazalnikov izkljuyili Ciper, Malto, Luksemburg in Hrvaako. Podatki so za leto 2008 in za zadnje leto, ko so razpoloaljivi podatki za draave EU (zadnje leto je navedeno v tabeli). Pozitivna vrednost pomeni, da je pri izbranem kazalniku vrednost kazalnika za Slovenijo veyja glede na povpreyje draav EU, negativna vrednost pa, da je vrednost kazalnika niaja glede na povpreyje draav EU. 2.1 Bruto domači proizvod na prebivalca Bruto domači proizvod na prebivalca po kupni moči je leta 2013 ostal na najnižji ravni od začetka krize, prvi podatki za leto 2014 pa nakazujejo prekinitev negativnih trendov. Po zadnjih podatkih Eurostata267 je BDP na prebivalca po kupni moyi v letu 2013 znaaal 21.800 SKM268. Slovenija se je pred krizo po tem kazalniku pribliaevala EU in leta 2008 dosegla 89 % evropskega povpreyja. Zaradi moynejaega padca gospodarske aktivnosti269 pa je v naslednjih atirih letih v primerjavi z EU izgubila 7 o. t. in na tej ravni ostala tudi v letu 2013. Prekinitev negativnih gibanj nakazujejo podatki za leto 2014, ko je bila gospodarska rast prviy od zayetka krize nekoliko viaja kot v EU. Slovenija je v skupini držav, ki so od začetka krize najbolj poslabšale relativni položaj v gospodarski razvitosti v EU. Bolj kot Slovenija (7 o. t.) so se od povpreyja EU od leta 2008 oddaljile Gryija (20 o. t.), Ciper (16 o. t.), âpanija in Nizozemska (po 8 o. t.). Po velikosti BDP na prebivalca v SKM so bile v letu 2008 Sloveniji najbliaje Gryija in .eaka, v letu 2013 pa .eaka, Portugalska in Malta. Hkrati so nekatere nove ylanice moyno zmanjaale svoj zaostanek v primerjavi s Slovenijo. Litva in Estonija, ki sta ae v letu 1999 beleaili samo polovico gospodarske razvitosti Slovenije , sta v letu 2013 za Slovenijo zaostajali samo ae za 9 o. t. Od novih ylanic se je sicer poleg .eake, ki je v letu 2013 dosegla enako gospodarsko razvitost v primerjavi z EU kot Slovenija, naai draavi najbolj pribliaala Slovaaka (za EU je zaostala za 7 o. t. bolj kot Slovenija). V letu 2013 je v primerjavi s prejanjim letom svoj poloaaj glede razvitosti v primerjavi z EU izboljaalo enajst draav, med njimi najbolj Latvija in Litva (po 4 o. t.), enako kot Slovenija ga je zadraalo sedem draav, poslabaalo pa deset draav, najbolj Luksemburg (7 o. t.), ki pa ae vedno presega povpreyje EU za 157 % in Ciper (4 o. t.). Najveyji razkorak v kazalniku BDP na prebivalca po kupni moyi med draavami EU, ki je v zayetku prejanjega desetletja predstavljal razmerje 1:9,8 (Romunija/Luksemburg), se z leti zmanjauje in je v letu 2013 znaaal 1:5,8 (Bolgarija / Luksemburg). Tabela: BDP na prebivalca v standardih kupne moči, EU-28=100 2000 2005 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Slovenija 79 86 87 89 85 83 83 82 82 EU-15 116 113 112 111 111 110 110 109 109 Skandinavske draave EU 130 124 126 127 125 126 126 125 124 Ranljive ylanice EU1 102 105 105 102 102 100 97 95 95 Nove ylanice EU brez Slovenije 52 60 65 67 66 66 68 69 70 Vir: Eurostat Portal Page ± Purchasing Power Parities, 2014; izrayuni UMAR. Opomba: 1 Ranljive ylanice EU: Gryija, Irska, Italija, Portugalska, Slovenija, âpanija. Slika: Sprememba v BDP na prebivalca v SKM glede na povprečje EU v obdobju 2008–2013, nove članice EU Vir: Eurostat Portal Page ± Purchasing Power Parities, 2014. 267 Decembra 2014 je Eurostat objavil podatke o BDP na prebivalca v standardih kupne moyi, ki temeljijo na revidiranih paritetah kupne moyi in na zadnjih revidiranih podatkih posameznih draav za BDP v nacionalnih valutah in na zadnjih podatkih o prebivalstvu. Podatki so objavljeni po prenovljeni evropski metodologiji -Evropskem sistemu rayunov 2010 (ESR 2010). S prenovljeno metodologijo so se spremenile ravni BDP po posameznih letih v vseh draavah, zato so spremenjena tudi razmerja posameznih draav v primerjavi s povpreyjem EU. Za Slovenijo se je raven BDP v tekoyih cenah v obdobju 1997±2013 zviaala povpreyno za 1,9 %, kar je manj kot v povpreyju EU (3,4 %). 268 Prikaz bruto domayega proizvoda na prebivalca v standardih kupne moyi omogoya primerjavo med draavami oyiayeno uyinka razlik v sploani ravni cen med draavami. Standard kupne moyi (SKM) -izbor valute za izraaanje rezultatov je dogovor (konvencija). V Eurostatovi primerjavi se rezultati izraaajo v ¬valuti«, imenovani SKM. SKM je umetna, fiktivna valuta, ki je na ravni povpreyja draav EU enaka enemu evru. SKM ali ¬EU-28 evro« je ¬valuta«, ki odraaa povpreyno raven cen v EU-28. 269 Glej tudi kazalnik 1.1. 2.2 Produktivnost dela Produktivnost dela270 je ob precejšnjem zmanjšanju zaposlenosti od začetka krize v letu 2014 dosegla raven iz leta 2008. Zaradi visokega padca gospodarske aktivnosti se je z zayetkom krize leta 2009 zmanjaala kar za 6,1 %. Rast, ki je sledila v naslednjih letih (razen leta 2012), je preteano izhajala iz prilagajanja zaposlenosti niaji gospodarski aktivnosti in je bila tako ob odsotnosti gospodarskega okrevanja precej skromnejaa kot v letih pred krizo ter ni zadoayala za hitrejae pribliaevanje predkrizni ravni. âele v letu 2014, ko je bilo prviy od zayetka krize doseaeno tudi poveyanje zaposlenosti, je glavni dejavnik njene rasti postalo poveyanje bruto domayega proizvoda. Rast produktivnosti se je v zadnjem letu tudi nekoliko okrepila, a je bila precej niaja od veyletnega povpreyja pred zayetkom krize (desetletno povpreyje pred zayetkom krize je 3,8 %). Skromni rasti produktivnosti od zayetka krize je ob aibki znotrajsektorski produktivnosti veyine dejavnosti botrovalo tudi kryenje nekaterih v krizi bolj prizadetih delov gospodarstva, zlasti gradbeniatva in predelovalnih dejavnosti (za te dejavnosti je po letu 2009 znayilen precejaen negativen prispevek medsektorske komponente k rasti produktivnosti). Predelovalne dejavnosti so bile zaradi moynejae znotrajsektorske rasti kljub temu pomembno gonilo okrevanja produktivnosti po letu 2009 (gl. sliko). Poleg njih so k rasti produktivnosti v tem obdobju moyno prispevale tudi trane storitve, med njimi zlasti na znanju temeljeye storitve271 in promet. V letu 2014 pa je na izboljaanje pomembno vplivalo tudi gradbeniatvo, ki je vse do leta 2013 zmanjaevalo rast produktivnosti celotnega gospodarstva. Zaostanek Slovenije za povprečjem EU po ravni produktivnosti se počasi zmanjšuje. Raven produktivnosti (izraaena v standardih kupne moyi) v Sloveniji se je pred krizo pribliaevala povpreyju EU in je leta 2008 znaaala 83 % evropskega povpreyja. Ob manj ugodnem gibanju bruto domayega proizvoda kot v EU se je v letih 2009 in 2010 zaostanek Slovenije v ravni produktivnosti skupaj poveyal za 4 o. t. V naslednjih treh letih se je nekoliko zniaal (na 19 % v letu 2013), ponovno pribliaevanje evropskemu povpreyju pa je v glavnem izhajalo iz veyjega zmanjaanja zaposlenosti, rast bruto domayega proizvoda pa je bila niaja kot v EU. Po naai oceni se je v letu 2014 ob viaji gospodarski rasti pri nas vrzel do EU v ravni produktivnosti nadalje zmanjaala, a je ae ostala nekoliko viaja kot ob zayetku krize. Tabela: Produktivnost dela, Slovenija 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Realna rast produktivnosti, v % 4,5 4,1 3,4 0,7 -6,1 3,4 2,3 -1,8 0,5 2,0 Produktivnost dela v standardih kupne moyi, EU=100 82 82 82 83 80 79 80 80 81 np Vir: SI±STAT podatkovni portal ± Nacionalni rayuni, 2015; Eurostat Portal Page ± Economy and Finance, 2015; prerayuni UMAR. Opomba: np ± ni podatka. Slika: Sektorski prispevki k rasti produktivnosti slovenskega gospodarstva Vir: prerayuni UMAR na podlagi podatkov SURS (Nacionalni rayuni, 2014). 270 Merjena kot razmerje med bruto domayim proizvodom v stalnih cenah in atevilom delovno aktivnih po metodologiji statistike nacionalnih rayunov. 271 Informacijsko-komunikacijske dejavnosti (J), strokovne, znanstvene in tehniyne dejavnosti (M). 2.3 Tržni delež V letu 2014 se je izboljševanje izvozne konkurenčnosti nadaljevalo. Slovenija je bila v letih 2008±2012 v skupini draav EU z najveyjim padcem tranega deleaa blaga na svetovnem trgu (-22,2 %, sedmo mesto), ki je bil deloma tudi posledica regionalne in proizvodne strukture naaega izvoza (glej Poroyilo o razvoju 2014, 2014). Za pribliano polovico je bil v tem obdobju niaji padec na trgu pomembnejaih trgovinskih partneric, na trgu EU pa je bil za pribliano dve tretjini niaji. Do obrata v pozitivno smer je prialo v letu 2013, razpoloaljivi podatki za leto 2014 pa kaaejo nadaljevanje pozitivnega trenda. Slovenija je bila v obeh letih med ylanicami EU v skupini z nadpovpreyno rastjo tranega deleaa na svetovnem trgu.272 S tem se je kumulativni padec tranega deleaa na svetovnem trgu od zayetka krize zmanjaal za pribliano tretjino, na trgu pomembnejaih partneric smo predkrizno raven deleaa ae dosegli, v EU pa presegli. Rast tržnega deleža na svetovnem trgu je bila po letu 2012 posledica splošnega povečanja deležev na naših pomembnejših regionalnih in proizvodnih trgih. Do rasti je prialo v Nemyiji, Italiji, Avstriji, Hrvaaki in Franciji, na Madaarskem, Poljskem in v Zdruaenem kraljestvu ter Rusiji, ZDA in Makedoniji.273 V letu 2012 je trani delea predkrizno raven presegel le na nemakem in hrvaakem trgu, leta 2013 ae na avstrijskem in italijanskem trgu, v letu 2014 pa ae na ameriakem trgu. Hkrati smo rast zabeleaili tudi na veyini relativno manj pomembnih trgov EU.274 Po faktorski intenzivnosti so se, z izjemo proizvodov z intenzivno rabo dela, v letu 2013 poveyali trani deleai vseh skupin proizvodov: z intenzivno rabo naravnih virov, nizko, srednje in visoko tehnoloako intenzivni proizvodi. Med pomembnejaimi odseki SMTK pa so se poveyali deleai medicinskih in farmacevtskih proizvodov, barvnih kovin, kovinskih izdelkov, pogonskih, specialnih in industrijskih strojev ter nafte, naftnih derivatov in elektriyne energije.275 Tabela:Tržni delež Slovenije na svetovnem trgu in v pomembnejših trgovinskih partnericah, v % 2000 2005 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Tržni delež na svetovnem trgu 1 Slovenija 0,141 0,176 0,186 0,184 0,165 0,164 0,152 0,158 EU-27 38,658 39,224 37,102 36,998 34,253 33,470 32,009 33,042 Tržni deleži Slovenije v pomembnejših trgovinskih partnericah2 Nemyija 0,474 0,457 0,459 0,470 0,450 0,485 0,488 0,488 Italija 0,498 0,589 0,630 0,626 0,608 0,617 0,626 0,690 Avstrija 0,959 1,203 1,311 1,280 1,311 1,231 1,312 1,431 Hrvaaka 8,724 8,729 8,155 8,154 8,176 8,613 8,368 8,994 Francija 0,204 0,311 0,275 0,351 0,328 0,279 0,225 0,226 Poljska 0,470 0,446 0,487 0,437 0,480 0,432 0,421 0,416 Ruska federacija 0,564 0,587 0,445 0,429 0,342 0,339 0,383 0,430 Srbija np Np 5,109 5,587 5,381 4,932 5,047 4,820 Vir: United Nations Commodity Trade Statistics Database, 2015; prerayuni UMAR. Opombi: 1 Izvozni trani delea, izrayunan kot delea blagovnega izvoza Slovenije oziroma EU (intra in ekstra) v svetovnem blagovnem izvozu. 2 Trani deleai Slovenije v trgovinskih partnericah, izrayunani kot deleai blagovnega izvoza Slovenije v blagovnem uvozu trgovinske partnerice. Slika: Tržni deleži članic EU na svetovnem trgu, rast v % Vir: United Nations Commodity Trade Statistics Database, 2015; prerayuni UMAR. 272 Leta 2013 na enajstem mestu (s 3,5-odstotno rastjo, EU 3,2 %), v q1-q3 2014 peto mesto (5,6 % glede na 1,1 %). 273 Med 14-imi pomembnejaimi partnericami smo padec tranega deleaa po letu 2012 zabeleaili le na .eakem, BIH ter Srbiji. 274 Na belgijskem, apanskem, danskem, grakem, irskem, portugalskem, luksemburakem, avedskem, latvijskem, litvanskem, slovaakem in romunskem trgu. 275 Po faktorski intenzivnosti ostajajo tudi v letu 2013, tako kot leta 2012, visoko tehnoloako intenzivni proizvodi edina skupina z rastjo tranega deleaa glede na predkrizno leto 2007, podobno je med odseki SMTK, kjer so to medicinski in farmacevtski proizvodi, pogonski stroji in naprave, nafta in naftni derivati in elektriyna energija. 2.4 Stroški dela na enoto proizvoda V letu 2014 so se stroški dela na enoto proizvoda ponovno znižali. Po triletni neprekinjeni rasti pod vplivom visoke rasti play (2008 in 2010276) in zniaanja produktivnosti dela (2009) so se realni stroaki dela na enoto proizvoda prviy po krizi zniaali leta 2011 zaradi umirjanja rasti play. Ko je v letu 2012 zaradi manjae gospodarske aktivnosti produktivnost dela spet padla, pa so se ponovno poveyali, kljub hkratnemu zniaanju play. Z obnovljeno rastjo produktivnosti dela (zaradi padca zaposlenosti) se je njihova rast v letu 2013 zaustavila. V letu 2014 pa so se po prvih podatkih277 ponovno zniaali predvsem pod vplivom izrazitejae rasti produktivnosti dela, spodbujene z rastjo gospodarske aktivnosti. V predelovalnih dejavnostih so se stroški dela na enoto proizvoda predkrizni ravni približali bolj kot v celotnem gospodarstvu. V letih 2008±2009 je bil zaradi moynega skryenja tujega povpraaevanja padec dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih nadpovpreyno velik, s tem pa tudi padec produktivnosti dela. Kljub skromnejai rasti play je bila zato viaja tudi realna rast stroakov dela na enoto proizvoda. Ti so v predelovalnih dejavnostih zayeli upadati ae v letu 2010, do leta 2014 pa so upadli precej bolj kot v gospodarstvu. Z oaivljanjem tujega povpraaevanja je bila zaradi viaje rasti dodane vrednosti in veyjega padca zaposlenosti produktivnost dela v predelovalnih dejavnostih namrey viaja kot v gospodarstvu. Tudi pod vplivom poviaanja minimalne playe (zlasti v 2010) je bila sicer viaja tudi rast sredstev na zaposlenega, a ne za toliko kot produktivnost dela. Predelovalne dejavnosti so bile v letu 2014 v skupini držav EU z manjšim kumulativnim poslabšanjem stroškovne konkurenčnosti od začetka krize, relativni položaj gospodarstva pa je bil še vedno precej slabši kot pred krizo. Slovenske predelovalne dejavnosti so bile do leta 2010 med ylanicami EU z nadpovpreyno rastjo, potem pa v skupini z nadpovpreynim padcem realnih stroakov dela na enoto proizvoda. Ti so bili v letu 2014 ae za 2 % viaji kot leta 2007 (v EU za 4,7 %). V gospodarstvu so bili v tem yasu viaji za 4,3 % (1,9 %). Tabela: Stroški dela na enoto proizvoda v Sloveniji in EU Realne letne stopnje rasti v % 2001–2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 20143 Stroški dela na enoto BDP1 Slovenija -0,7 1,8 5,0 1,6 -1,8 0,3 0,0 -2,5 EU-28 -0,7 1,0 3,2 -1,4 -1,0 0,6 -0,2 -0,1 EMU-18 -0,6 1,7 3,3 -1,3 -0,5 0,5 0,1 0,1 Stroški dela na enoto dodane vrednosti2 – Slovenija Skupaj -0,7 1,9 5,0 2,0 -1,8 0,6 0,5 -2,5 Predelovalne dejavnosti -0,9 2,9 7,6 -1,0 -3,2 0,3 -2,5 -1,8 Vir: SI±STAT podatkovni portal ± ekonomsko podroyje, 2015; Eurostat Portal Page ± Economy and Finance, 2015. Opombi: 1 Sredstva za zaposlene na zaposlenega v tekoyih cenah, deljena z bruto domayim proizvodom na zaposlenega v tekoyih cenah. 2 Sredstva za zaposlene na zaposlenega v tekoyih cenah, deljena z dodano vrednostjo na zaposlenega v tekoyih cenah. 3 Ocene SURS, EUROSTAT na osnovi yetrtletnih podatkov za leto 2014. Slika: Realna rast stroškov dela na enoto BDP v Sloveniji in državah EU Vir: Eurostat Portal Page ± Economy and Finance, 2015. 276 Ta je bila v letu 2008 posledica uskladitve play z visoko preteklo inflacijo in produktivnostjo ter odprave playnih nesorazmerij v javnem sektorju, v letu 2010 pa jo je spodbudilo poviaanje minimalne playe. 277 Izhajajo iz ocen SURS-a na osnovi yetrtletnih podatkov za leto 2014. 2.5 Faktorska struktura izvoza blaga Deleža izvoza visoko tehnološko zahtevnih proizvodov v blagovnem izvozu se je leta 2013 zvišal na najvišjo raven doslej, zmanjšal se je tudi zaostanek za povprečjem EU. Delea tehnoloako visoko zahtevnih proizvodov se je po veyletnih skromnih spremembah izraziteje poveyal aele v prvih letih krize (2008±2009), ko so se z zayetkom gospodarske krize zayele moyneje kryiti druge, manj konkurenyne, industrije. Izvoz visokotehnoloakih proizvodov se je po letu 2009 vseskozi poviaeval tudi v absolutnih vrednostih, v letih 2012 in 2013 zopet izraziteje in dosegel najviaji delea v sestavi blagovnega izvoza doslej. S tem se je nadalje zniaal tudi zaostanek za povpreyjem celotne EU, ki je v letu 2013 znaaal ae 3,4 o. t.278 V celotnem obdobju po letu 2008 smo med visokotehnoloakimi proizvodi beleaili predvsem rast izvoza farmacevtskih proizvodov, njihov delea v izvozu se je v tem obdobju poveyal za 2,8 o. t279 . Delea srednje tehnoloako zahtevnih proizvodov, na katerega pomembno vpliva upadanje izvoza osebnih avtomobilov, pa se je v letu 2013 ae yetrto leto zapored zniaal (za 0,4 o. t.). Pomen proizvodov z nizko dodano vrednostjo280 v blagovnem izvozu se že vrsto let znižuje predvsem zaradi upadanja deleža delovno intenzivnih proizvodov, od začetka krize pa je precej upadel tudi delež nizko tehnološko zahtevnih proizvodov. Proces upadanja deleaa delovno intenzivnih proizvodov se je nadaljeval tudi v letu 2013. Izvoz teh proizvodov se je izkazal kot zelo obyutljiv na konkurenco iz draav z niajimi stroaki dela in se po vstopu v EU pospeaeno zniauje predvsem zaradi niajega deleaa izvoza tekstilnih izdelkov, pohiatva ter papirja in kartona. Z letom 2010 je na kryenje teh dejavnosti dodatno vplivalo poslabaanje stroakovne konkurenynosti ob precejanjem zakonskem dvigu minimalne playe. S tem se je relativni obseg delovno intenzivnih proizvodov v zadnjih letih pribliaeval povpreyju EU, ki ga je leta 2013 presegal ae za 1,7 odstotne toyke, prviy je tudi nekoliko niaji od povpreynega v novih ylanicah EU. Delež izvoza proizvodov z intenzivno rabo naravnih virov281 se je tudi v letu 2013 zvišal predvsem zaradi večjega obsega trgovanja s primarnimi proizvodi. Znatnejae poveyanje deleaa izvoza proizvodov z intenzivno rabo naravnih virov po letu 2009 je bilo posledica precejanjega zviaanja deleaev izvoza elektriyne energije in naftnih derivatov in je veyinoma izhajalo iz poveyanja obsega trgovanja s temi skupinami proizvodov (izvoz pred tem uvoaenih proizvodov). V letu 2013 je delea izvoza proizvodov z intenzivno rabo naravnih virov dosegel najviajo raven do sedaj predvsem zaradi poveyanega trgovanja z naftnimi derivati. Tabela: Struktura blagovnega izvoza po primarnem proizvodnem dejavniku1 2000 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Intenzivna raba naravnih virov Slovenija 15,3 15,4 16,1 15,5 15,8 15,9 17,5 19,0 19,4 19,8 EU-28 18,2 18,0 19,4 19,2 20,4 19,6 20,7 22,4 23,2 23,1 EU-15 18,0 17,8 19,4 19,3 20,5 19,6 20,7 22,4 23,2 23,1 EU-13 21,1 19,6 19,5 18,9 19,8 19,8 21,0 22,3 23,3 22,9 Intenzivna raba dela Slovenija 21,6 17,0 14,2 12,6 11,7 11,6 11,0 10,8 10,1 9,6 EU-28 10,6 9,1 8,6 8,5 8,2 8,7 8,2 8,1 7,1 7,9 EU-15 10,1 8,6 8,2 8,1 7,9 8,4 7,9 7,8 6,6 7,6 EU-13 18,6 14,0 12,3 11,4 10,3 10,9 10,2 10,0 9,8 10,1 Nizko tehnoloako intenzivni proizvodi Slovenija 9,9 8,8 10,2 10,4 11,1 9,8 8,6 9,0 8,7 8,7 EU-28 6,9 7,0 7,5 8,0 8,2 7,0 7,0 7,2 6,5 6,6 EU-15 6,7 6,6 7,1 7,6 7,8 6,7 6,7 6,9 6,1 6,3 EU-13 10,7 10,7 10,9 11,2 11,2 9,2 9,1 9,6 9,2 9,1 Srednje tehnoloako intenzivni proizvodi Slovenija 36,2 40,2 39,1 40,9 39,3 39,9 39,6 37,9 36,9 36,5 EU-28 29,8 30,1 29,9 30,7 29,9 28,4 28,6 29,8 28,9 29,2 EU-15 29,8 29,8 29,5 30,2 29,5 27,8 28,0 29,2 28,1 28,4 EU-13 29,6 32,9 33,9 35,1 33,8 33,4 33,0 33,7 33,9 34,9 Visoko tehnoloako intenzivni proizvodi Slovenija 15,5 16,0 17,1 17,4 18,8 21,1 20,3 20,1 21,5 22,3 EU-28 28,7 27,6 27,7 25,8 25,2 27,6 27,2 26,1 26,6 25,7 EU-15 29,4 28,6 28,6 26,5 25,8 28,3 27,7 26,7 27,6 26,5 EU-13 18,0 18,1 19,1 19,5 20,5 22,7 23,0 21,5 20,6 20,1 Vir: Handbook of Statistics 2007±2008 (United Nations), 2007; United Nations Commodity Trade Statistics Database, 2014; lastni prerayuni. Opomba: 1 Razvrayanje proizvodov v posamezne skupine temelji na metodologiji Zdruaenih narodov (Trade and Development Report, 2002). Klasifikacija ne razvraya vseh proizvodov, zato seatevek deleaev petih skupin za posamezno draavo ni enak 100. 278 V EU je delea izvoza omenjene skupine proizvodov v letu 2013 padel (za 0,9 o. t.). 279 Med visoko tehnoloakimi proizvodi se je nekoliko (po 0,2 o. t.) poveyal tudi delea organsko-anorganskih spojin, kozmetiyno-toaletnih izdelkov, opreme za telekomunikacijo ter merilnih in kontrolnih instrumentov. 280 Skupini nizko tehnoloako intenzivnih proizvodov in delovno intenzivnih proizvodov vkljuyujeta proizvode z najniajo dodano vrednostjo na zaposlenega, kot so: oblayila, tekstilni izdelki, obutev, pohiatvo, steklo, stekleni izdelki, ploayati in valjani izdelki iz aeleza, proizvodi iz navadnih kovin. 281 Najpomembnejae skupine izvoaenih proizvodov z intenzivno rabo naravnih virov v slovenskem blagovnem izvozu so: aluminij, gotovi mineralni izdelki, elektriyna energija, enostavno obdelan les, furnir in drug obdelan les, izdelki iz lesa ter brezalkoholne in alkoholne pijaye. 2.6 Na znanju temelječe tržne storitve Tudi v letu 2013 je okrevanje na znanju temelječih tržnih storitev v Sloveniji zaostajalo za EU, čeprav so se na nekaterih področjih ob večji preusmeritvi na tuje trge kazala precejšnja izboljšanja. Realna dodana vrednost na znanju temeljeyih nefinanynih tranih storitev282 (ZNTS) je v povpreyju EU ae v letu 2011 presegala raven iz leta 2008, v kasnejaih letih pa se je ae poveyevala. V Sloveniji pa po letu 2009 niha nekoliko pod predkrizno ravnjo. K razkoraku med gibanji pri nas in v EU so najvey prispevale arhitekturne, tehniyne, oglaaevalske, radijske, televizijske in telekomunikacijske dejavnosti283, ki so bile v prvih letih krize bolj usmerjene na domayi trg in so zayele aele v zadnjem obdobju iskati priloanosti tudi na tujih trgih. Dodana vrednost teh storitev je v letu 2013 zaostajala za predkrizno ravnjo za okoli 15 %, medtem ko je v EU ae leta 2011 presegla raven iz leta 2008. Na drugi strani je bila dodana vrednost rayunalniakih, pravnih in rayunovodskih storitev284, ki so po letu 2009 prihodke poveyale predvsem na tujih trgih285, v letu 2013 v Sloveniji za 18,5 % viaja kot v letu 2008, v EU pa le za okoli 5 % (podatek za leto 2012). Raven iz leta 2008 je v Sloveniji precej presegala tudi dodana vrednost v znanstveni, raziskovalni in razvojni dejavnosti. Delež na znanju temelječih tržnih storitev286 v skupnem izvozu storitev je kljub povečanju prihodkov na tujih trgih v Sloveniji precej nižji kot v EU. V povpreyju EU-27 je leta 2008 znaaal 21,9 % in je do leta 2012 narasel na 24,8 %, v Sloveniji pa je bil leta 2012 (18,5 %) ae niaji kot pred krizo. Podatki za leto 2013 (ki so v celoti na voljo samo za Slovenijo) kaaejo nekoliko ugodnejaa gibanja (poveyanje deleaa ZNTS na 19,8 % celotnega izvoza storitev) in s tem zmanjaanje zaostanka za EU287. Manjai delea ZNTS v strukturi izvoza sicer lahko deloma pojasnimo z relativno visokim deleaem izvoza potovanj in transporta, povezanim z naravnimi danostmi in strateako lego Slovenije, vendar pa izgubljanje tranega deleaa ZNTS na tujih trgih kaae tudi na njihovo nizko izvozno konkurenynost (gl. poglavje 2.1). Niaji delea v izvozu storitev v primerjavi z EU beleaijo zlasti rayunalniake storitve (4,8 o. t.), pa tudi pravne, rayunovodske, davyne storitve in svetovanje (3,3 o. t.) ter razvojno-raziskovalne dejavnosti (2,2 o. t). Rastoyi in viaji delea v izvozu storitev kot v EU pa dosegajo telekomunikacijske storitve (3,1 o. t.)288. Tabela: Dodana vrednost na znanju temelječih nefinančnih tržnih storitev, Slovenija, indeks 2008=100 2000 2005 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Na znanju temeljeye nefinanyne trane storitve 62,2 77,9 91,0 100,0 95,1 99,0 99,6 98,4 99,5 Informacijske in komunikacijske dejavnosti (J) 53,2 75,1 90,0 100,0 95,6 98,8 98,9 98,5 99,5 Strokovne, znanstvene in tehniyne dejavnosti (M) 67,7 79,6 91,7 100,0 94,8 99,2 100,1 98,4 99,4 Vir: SI±STAT podatkovni portal ± Ekonomsko podroyje ± Nacionalni rayuni, 2015; prerayuni UMAR. Slika: Delež na znanju temelječih nefinančnih storitev v skupnem izvozu storitev, 2012 Vir: Eurostat Portal Page ± Economy and Finance ± Balance of payments ± International transactions, 2015; prerayuni UMAR. Opomba: * Podatek za 2011, ** podatek za 2010. Izvoz na znanju temeljeyih nefinanynih storitev je izrayunan kot vsota izvoza naslednjih postavk razairjene klasifikacije playilne bilance: 247, 263, 274, 278, 279, 280 in 284. 282 Med ZNTS vkljuyujemo inf. in komunikacijske (J) ter strokovne, znanstvene in tehniyne dejavnosti (M). 283 Dejavnosti arhitekturnega in tehn. projektiranja, tehn. preizkuaanja in analiziranja, oglaaevanja in raziskovanja trga, zaloaniatvo, dejavnosti v zvezi s filmi, video-in zvoynimi zapisi, radijska in televizijska dejavnost, telekomunikacijske ter druge strokovne in tehniyne dejavnosti. 284 Rayunalniako programiranje, svetovanje in druge inf. dejavnosti, pravne, rayunovodske ter dejavnosti poslovnega upravljanja in svetovanja. 285 .isti prihodki od prodaje na tujih trgih (podatki AJPES) so bili leta 2013 vey kot dvakrat viaji kot leta 2008. 286 Izvoz ZNTS je izrayunan kot vsota izvoza naslednjih postavk playilne bilance: 247, 263, 274, 278, 279, 280 in 284. 287 Podatki o izvozu ostalih poslovnih storitev v EU kaaejo na skromnejao rast kot v Sloveniji. 288 Ocenjujemo, da je to deloma tudi posledica drugaynih gibanj cen, saj so se cene teh storitev v EU v preteklih letih zniaale bolj kot pri nas. 2.7 Mrežne dejavnosti V elektronskih komunikacijah je konkurenca pri širokopasovnem internetu podobna kot v EU, v fiksni in mobilni telefoniji pa še zaostaja za EU. V zadnjih letih se je trani delea najveyjega ponudnika na trgu fiksne telefonije zelo zniaal, a ae vedno znaaa skoraj dve tretjini (v EU 50 %). Poveyevanje konkurence je povezano z naraayanjem deleaa internetne telefonije (vstop novih ponudnikov), fiksno telefonijo pa je v preteklih letih precej zamenjala tudi mobilna telefonija. Tudi tu je trana koncentracija ae relativno visoka (poloviyen delea glavnega operaterja; v EU tretjinski). Najbolj konkurenyen je trg širokopasovnega interneta s tranim deleaem najveyjega ponudnika ae pod povpreyjem EU. Cene storitev v fiksni in mobilni telefoniji so bile po zadnjih podatkih o viaini cen,289 ki so na voljo za leto 2010, poveyini niaje kot v EU, vendar so se v obdobju 2010±2014 zniaale za nekaj o. t. manj kot v EU.290 Lastniaka sestava v elektronskih komunikacijah ostaja precej nespremenjena z zelo visokim deleaem draavne lastnine v najveyjem ponudniku. Pri oskrbi z elektriko in plinom se je trg formalno sprostil že leta 2007, v zadnjih letih pa se to kaže v vse številnejših menjavah dobaviteljev. Raven letnih menjav dobavitelja je pri oskrbi z elektriko v zadnjih treh letih dosegla okoli 50 tisoy ( pribl. 5 % odjemalcev). Na proizvodnem trgu z elektriko je bila v letu 2013 stopnja konkurence nizka (indeks koncentracije HHI 4.721), a primerljiva z EU.291 Na drobnoprodajnem trgu je konkurenca moynejaa. Od liberalizacije trga z elektriyno energijo (2007) se je do leta 2013 indeks HHI zniaal z 2.032 na 1.479, ae bolj pa se je spremenila struktura dobaviteljev (trem najveyjim v letu 2007 se je v omenjenem obdobju trani delea zniaal s 70 % na dobrih 40 %). Drobnoprodajna cena elektriyne energije za gospodinjstva in industrijo brez davka je v prvem polletju 2014 za povpreyno v EU zaostajala za okoli 17 %, podobno kot sploana raven cen v Sloveniji. Na trgu zemeljskega plina je vstop novega ponudnika v letu 2012 povzroyil veliko niaanje cen, tudi glede na EU. Cena plina za gospodinjstva se je ae spustila pod povpreyno v EU, cena za industrijo pa se ji je precej pribliaala. Agencija za varstvo konkurence je v zayetku leta 2015 naloaila glavnemu ponudniku, da odpravi ae zadnje dolgoroyne pogodbe z odjemalci, kar bo omogoyilo dokonyno sprostitev trga in veyjo konkurenco. Do leta 2011 menjav dobaviteljev praktiyno ni bilo, kasneje pa je njihovo atevilo preseglo 5 % odjemalcev. Tudi pri oskrbi z elektriyno energijo in plinom se ohranja zelo visok delea draavne lastnine v najveyjem ponudniku na posameznem trgu. Tabela: Tržni deleži1 največjih ponudnikov na trgih elektronskih komunikacij, v % Slovenija EU–28 EU–32 2009 2010 2011 2012 2013 2009 2010 2011 2012 2013 Fiksna telefonija 78 73 67 65 /3 59 56 54 52 /3 44 Mobilna telefonija 56 55 53 50 49 38 38 37 36 35 31 âirokopasovni internet 46 43 42 39 37 45 44 43 42 42 26 Vir: Digital Agenda Scoreboard Key Indicators (Evropska komisija), 2014; Information Society Statistics (Eurostat), 2014. Opombe: 1V fiksni telefoniji glede na promet v minutah (v decembru), v mobilni glede na atevilo aktivnih SIM kartic (v oktobru), pri internetu pa glede na atevilo prikljuykov (konec leta). 2 Povpreyje treh draav EU z najniajim deleaem. 3 Podatek ae ni na voljo. Slika: Cene energentov, razlika med Slovenijo in povprečjem EU Vir: Eurostat; prerayuni UMAR. 289 Report on Telecoms Price Developments 1998±2010 (EC), 2010. Primerjani so paketi (koaarice) fiksnih in mobilnih telefonskih storitev. 290 Dinamiko rasti omenjenih cen kaaejo indeksi rasti cen telefonskih storitev iz HICP. 291 Po Eurostat v Sloveniji leta 2012 55,2 %, aritmetiyno povpreyje deleaev draav EU (brez Bolgarije in Nizozemske, z Nemyijo 2010) 56,8 %. 2.8 Neposredne tuje investicije Po razmeroma nizkih vhodnih NTI v zadnjih nekaj letih prilivi za leto 2014 nakazujejo izboljšanje, trendi pri izhodnih NTI pa ostajajo neugodni. Po poveyanju v obdobju 2010±2012 se je stanje vhodnih NTI292 v Sloveniji v letu 2013 zopet nekoliko zmanjaalo (za 3,5 %). âe bolj pa je upadlo stanje izhodnih NTI (za 9,4 %), in sicer ae yetrto leto zapored, tako da je bilo za 15,8 % niaje od najviaje ravni v letu 2009. Kljub zniaanju stanja vhodnih NTI v 2013, pa so bili prilivi lastniakega kapitala v tem letu pozitivni in z izjemo leta 2010 najviaji od zayetka krize. Zmanjaanje stanja vhodnih NTI v letu 2013 je tako mogoye pripisati negativnemu toku znotrajpodjetniakega kreditiranja slovenskih podruanic s strani njihovih tujih matiynih podjetij. Precej boljaa so bila gibanja v letu 2014, saj so prilivi lastniakega kapitala znaaali 1.373,6 mio. EUR, kar je skoraj 3,3-krat vey kot v letu 2013. To je predvsem posledica ponovnega zagona privatizacije in tudi sicer veyje prodaje lastniakih deleaev v slovenskih podjetjih. Pri izhodnih NTI pa smo leta 2014 zabeleaili odlive lastniakega kapitala iz Slovenije, ki pa so bili precej manjai kot leto prej. Tudi pri izhodnih NTI je tako mogoye zmanjaanje stanja povezati z moynim neto odlivom znotrajpodjetniakega kreditiranja. Slovenija ostaja med državami EU z najnižjim deležem stanja vhodnih NTI v BDP. Delea vhodnih NTI v BDP se vse od leta 2005, ko je znaaal 20,5 %, ni bistveno poveyal, saj je konec leta 2013 znaaal 24,7 %, v predkriznem letu 2008 pa 22,7 %. Slovenija sicer ostaja med draavami EU z najniajim stanjem in najniajim poveyanjem stanja vhodnih NTI v primerjavi z BDP. Niaji delea od Slovenije imajo le Gryija, Italija, in Nemyija. Pri izhodnih NTI pa Slovenija po deleau stanja v BDP med novimi draavami ylanicami EU zaostaja za Ciprom, Madaarsko in Estonijo. Tabela: Tokovi in stanja vhodnih in izhodnih NTI1 v Sloveniji v obdobju 2000–2014 V mio. EUR 2000 2005 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 VHODNE NTI Stanje konec leta2 2.567,4 5.981,0 7.430,7 8.598,0 7.827,8 7.982,9 8.880,1 9.248,6 8.926,0 np Priliv lastniakega kapitala 96,3 270,7 424,9 380,3 127,1 449,9 63,2 334,1 421,3 1.373.6 Stanje kot % BDP 11,9 20,5 21,1 22,7 21,6 22,0 24,1 25,7 24,7 np IZHODNE NTI Stanje konec leta2 829,3 2.777,0 5.089,5 6.085,1 6.143,3 6.097,4 6.048,8 5.709,9 5.171,6 np Odliv lastniakega kapitala 54,7 456,0 692,8 720,8 491,4 181.0 240,7 383,9 423,1 129,7 Stanje kot % BDP 3,8 9,5 14,5 16,0 17,0 16,8 16,4 15,9 14,3 np Vir: BS. Opombe: 1Podjetja, v katerih ima posamezni tuji investitor 10-odstotni ali viaji delea v kapitalu. 2Stanja po nayelu smeri naloabe in metodologiji BPM6. Slika: Stanje vhodnih in izhodnih NTI, v % BDP Vir: UNCTAD, World Investment Report, 2014. Opomba: Podatki po nayelu smeri naloabe in metodologiji BPM5. Podatki za Slovenijo niso primerljivi s tistimi v tabeli, saj gre za dve razliyni metodologiji. 292 Z letom 2014 je Banka Slovenije pri izrayunavanja stanj NTI po nayelu smeri naloabe preala stare metodologije BPM5 na novo metodologijo BPM6. Stanja po novi metodologiji BPM6 so se zaradi sprememb kategorij, ki se upoatevajo v izrayunu stanja NTI precej spremenila. To v primeru Slovenije velja predvsem pri vhodnih NTI: stanje vhodnih NTI v Sloveniji konec leta 2013 je bilo po stari metodologiji BPM5 10,728,6 mio EUR, po novi metodologiji BPM6 pa le 8.926,0 mio EUR, stanje izhodnih NTI pa je bilo po stari metodologiji 5.121,3 mio EUR, po novi pa 5.171,6 mio EUR (Podrobneje glej v Banka Slovenije. 2014. Neposredne naloabe 2013, str. 13-17). 2.9 Podjetniška aktivnost Zgodnja podjetniška aktivnost ponovno dosega raven izpred krize, vendar zaostaja za EU. Stopnja celotne zgodnje podjetniake aktivnosti (TEA-indeks)293, ki temelji na podatkih Global Entrepreneurship Monitor (GEM), je leta 2014294 le nekolko zanihala navzdol, pred tem pa se je dve leti zapored precej krepila. Delea nastajajoyih podjetnikov (ki ne poslujejo vey kot tri mesece) se je ae nekoliko poveyal, delea novih podjetnikov (ki ne poslujejo vey kot tri leta in pol) pa zmanjaal. Podjetniaka aktivnost zaradi nuje je ostala nespremenjena ter na razmeroma visoki ravni iz leta 2013, podjetniatvo zaradi zaznanih poslovnih priloanosti pa se je malenkost zmanjaalo in ae naprej zaostaja za ravnijo izpred krize. Celotna podjetniaka aktivnost je zaradi opaznega zmanjaanja ustaljenega podjetniatva zanihala navzdol, vendar je ae naprej ostala podobna ravni, doseaeni leta 2008. Zgodnja podjetniaka aktivnost se je v povpreyju EU295 na rayun rasti tako deleaa nastajajoyih kot novih podjetnikov pomembno poveyala, na 7,1 %, in je bistveno presegla raven iz leta 2008, ko je bila 5,3­odstotna. Poslediyno se je slovenski zaostanek za evropskim povpreyjem poveyal. Demografija podjetij v Sloveniji izkazuje pozitivno stanje podjetniake dinamike, saj je delea novonastalih podjetij brez predhodnika veyji od podjetij, ki so prenehala poslovati in so bila brez naslednika. Leta 2012, ki je zadnje na razpolago, je nastalo 10,1 % novih podjetij v poslovnih dejavnostih296, vendar se je njihov delea v letih 2009±2012 postopno zmanjaeval. Nasprotno se je smrtnost med podjetji v istem obdobju poveyevala in je leta 2011 dosegla 8,3-odstotni delea med aktivnimi podjetji. Pri tem je bil delea novonastalih podjetij nekoliko veyji, smrtnost podjetij pa manjaa kot v povpreyju EU. Podjetniaka dinamika je bila najugodnejaa v storitvah temeljeyih na znanju (rojstva 2012: 11,2 %, smrti 2012: 7,4 %), kjer se v zadnjih dveh letih precej poveyuje tudi atevilo zaposlenih v hitrorastoyih297 podjetjih (2012: za 7,6 %, 2013 za 5,0 %). Tabela: Izbrane mere podjetniške aktivnosti, Slovenija, v % prebivalstva (18–64 let) 2002 2005 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 EU 2014 TEA-indeks1 4,6 4,4 4,8 6,4 5,4 4,7 3,7 5,4 6,5 6,3 7,1 Ustaljeno podjetniatvo2 - 6,3 4,6 5,6 5,7 4,9 4,8 5,8 5,7 4,8 6,0 Celotna podjetniaka aktivnost3 - 10,1 9,3 11,8 10,8 9,5 8,4 11,2 11,9 11,0 12,8 Viri: Rebernik et al., 2004; Rebernik et al., 2006; Rebernik et al., 2008; Rebernik et al., 2009; Rebernik et al., 2010; Rebernik et al., 2011, Rebernik et al., 2012; Rebernik et al., 2013, Rebernik et al., 2014, Singer et al., 2015. Opombe: 1 TEA-indeks je stopnja celotne zgodnje podjetniake aktivnosti in meri delea prebivalstva, ki se vkljuyuje v podjetniatvo. Zajema posameznike, ki so zayeli vzpostavljati nova podjetja ali opravljati nove poslovne dejavnosti, vkljuyujoy samozaposlitev. 2 Delea podjetnikov v prebivalstvu, ki poslujejo dlje kot 42 mesecev. 3 Celotna podjetniaka aktivnost zajema TEA-indeks in delea ustaljenih podjetnikov. Slika: Demografija podjetij menjalnega sektorja*, 2012, v % od vseh aktivnih podjetij Vir: Eurostat Portal Page ± Industry, trade and services ± Structural business statistics, 2015. Opombe: Podatkov za Gryijo ni; pri podjetjih, ki so prenehala poslovati, podatki niso konyni; Poljska: smrti (2011); Finska: rojstva (2011), smrti (2010). * Menjalni sektor vkljuyuje dejavnosti C, G-I in J. 293 Za metodoloako razlago mer podjetniake aktivnosti glej opombe pod tabelo. 294 Podatki izhajajo iz raziskave, ki se izvaja v prvi polovici leta. 295 Sodelovalo je 23 ylanic (21 istih kot leta 2013). 296 Dejavnosti SKD B-N in S 95: poslovne dejavnosti in popravila rayunalnikov in izdelkov za airoko porabo. 297 Podjetja, ki so imela vsaj 10-odstotno povpreyno letno rast atevila zaposlenih v obdobju treh let in so imela v prvem letu triletne rasti vsaj 10 zaposlenih. 2.10 Prebivalstvo s terciarno izobrazbo Delež odraslih s terciarno izobrazbo je v letu 2014 prvič dosegel povprečje EU. Delea odraslih prebivalcev (25±64 let) s terciarno izobrazbo se je v obdobju 2008±2014 poveyal bolj kot v povpreyju EU, kar je povezano z veliko viajo vkljuyenostjo mladih (20±24 let) v terciarno izobraaevanje v primerjavi z EU in s hitro rastjo atevila diplomantov v tem obdobju. V letu 2013 se je atevilo diplomantov sicer prviy zmanjaalo zaradi manjaega vpisa kot posledica demografskih gibanj, ki bodo tudi v prihodnje vplivala na njihovo atevilo. Slovenija v mednarodni primerjavi izstopa predvsem po visokem deležu mladih s terciarno izobrazbo, ki se je v zadnjih letih hitro povečeval. Slovenija ima ob relativno visoki vkljuyenosti mladih v izobraaevanje298 visok delea terciarno izobraaenih mladih. Vendar to velja le za starostno skupino 30±34 let, kjer se delea prebivalcev s terciarno izobrazbo poveyuje hitreje kot v EU. Leta 2014 je dosegel 43,7 %, od leta 2010 je viaji kot v povpreyju EU (37,8 %), presegel pa je tudi cilj strategije EU 2020 (40,0 %). Hkrati je zaradi veliko viaje vkljuyenosti aensk v terciarno izobraaevanje pri njih ta delea (56,3 %) veliko viaji kot pri moakih (38,4 %). Ob nizki uyinkovitosti atudija v Sloveniji je delea terciarno izobraaenih v starosti 25±29 let niaji kot v EU (SLO: 32,4 %; EU: 35,9 %), zaostanek pa je v zadnjem letu ae narasel. Poveyevanje deleaa mladih s terciarno izobrazbo je z vidika krepitve yloveakega kapitala ugodno, vendar za doseganje veyje konkurenynosti gospodarstva struktura terciarno izobraaenih ni zadosti usklajena s potrebami podjetij. V obdobju krize se je moyno zaostril problem zaposlovanja mladih s terciarno izobrazbo, kar je spodbudilo njihovo odseljevanje v tujino, ki se je v letu 2013 ae okrepilo.. Tabela: Delež prebivalcev, starih 25-64 let, s terciarno izobrazbo, drugo četrtletje, v % 2002 2005 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Slovenija 14,8 20,0 21,9 22,5 23,7 25,5 26,1 27,8 29,2 EU 19,9 22,3 24,1 25,0 25,7 26,6 27,5 28,4 29,1 Vir: Eurostat Portal Page ± Population and social conditions ± Education and training, 2015. Slika: Delež prebivalcev, starih 30–34 let, s terciarno izobrazbo, drugo četrtletje, v % Vir: Eurostat Portal Page -Population and Social conditions, SI±STAT podatkovni portal ± Demografsko in socialno podroyje -Izobraaevanje (SURS), 2015. 298 Vkljuyenost mladih (20-24 let) v terciarno izobraaevanje je v aolskem letu 2013/2014 znaaala 47,3 %. 2.11 Izdatki za izobraževanje Javni izdatki za izobraževanje v primerjavi z BDP ostajajo visoki glede na mednarodne primerjave, zasebni pa so še naprej nizki. Javni izdatki za izobraaevanje299 so v letu 2012 znaaali 5,34 % BDP.300 Glede na leto prej so se zaradi moynega zniaanja transferov aolajoyim na srednjeaolski in terciarni ravni izobraaevanja (kot posledica spremembe socialne zakonodaje in varyevalnih ukrepov) zniaali, in sicer najbolj izdatki za terciarno izobraaevanje (kot % BDP). Javni izdatki za izobraaevanje v % BDP so bili sicer leta 2011 (zadnji mednarodni podatki) viaji od povpreyja EU, v obdobju 2008±2011 pa so se tudi bolj poveyali kot v EU. Javni izdatki za izobraaevanje (kot % BDP) presegajo povpreyje EU na vseh ravneh, razen za tretjo triado osnovne aole in za srednjeaolsko izobraaevanje (Isced 2-4). Zasebni izdatki (v % BDP) pa so od leta 2009 pribliano enaki301 in niaji od povpreyja EU. V letu 2012 so se zmanjaali le na terciarni ravni izobraaevanja, kjer so niaji od povpreyja EU. Izdatki (javni302 in zasebni) na udeleženca izobraževanja so zaradi velikega števila šolajočih nizki, čeprav se povečujejo. V letu 2011 so se izdatki za izobraaevalne ustanove na udeleaenca za vse ravni izobraaevanja poveyali, vendar so bili niaji od povpreyja EU303. Viaji so bili le na primarni ravni, ki zajema prvi dve triadi osnovnoaolskega izobraaevanja (1.± 6. razred). Veliko niaji pa so bili, kljub visokim javnim izdatkom, na terciarni ravni, kar je posledica visoke vkljuyenosti mladih v to raven izobraaevanja. V obdobju 2008±2011 so se sicer ob manjaanju generacij mladih za vpis najbolj poveyali izdatki na udeleaenca terciarnega izobraaevanja. Tabela: Celotni javni izdatki za izobraževanje v primerjavi z BDP, v % 2005 2008 2009 2010 2011 2012 Vse ravni izobraževanja Slovenija 5,73 5,20 5,69 5,68 5,68 5,34 EU 4,92 5,04 5,38 5,41 5,25 np Terciarno izobraževanje Slovenija 1,25 1,21 1,38 1,37 1,37 1,20 EU 1,12 1,14 1,21 1,25 1,27 np Vir: Eurostat Portal Page ± Population and social conditions ± Education and training, 2015, SI±STAT podatkovni portal ± Demografsko in socialno podroyje ± Izobraaevanje (2015). Slika: Izdatki za izobraževalne ustanove na udeleženca na terciarni ravni izobraževanja, v EUR PPS, 2011 Vir: Eurostat Portal Page ± Population and social conditions ± Education and training, 2015. 299 Delea javnih izdatkov za izobraaevanje v primerjavi z BDP je prerayunan po ESR (Evropski sistem rayunov 2010), objava BDP avgust 2014. 300 Po revidirani mednarodni klasifikaciji ravni izobraaevanja/izobrazbe ISCED 2011, ki zajema tudi prvo starostno obdobje predaolske ravni izobraaevanja, je delea javnih izdatkov za izobraaevanje v letu 2012 znaaal 5,66 % BDP. 301 V letu 2012 je znaaal 0,67 % BDP, po revidirani klasifikaciji ISCED 2011 pa 0,77 % BDP. 302 Med javnimi niso vkljuyeni transferi, namenjeni aolajoyim oz. gospodinjstvom. 303 V letu 2011 so izdatki za vse ravni formalnega izobraaevanja na udeleaenca znaaali 6781,7 EUR PPS (EU: 6846,4 EUR PPS). 2.12 Vključenost odraslih v vseživljenjsko učenje Vključenost odraslih v vseživljenjsko učenje je višja od povprečja EU, vendar se zmanjšuje. Vkljuyenost odraslih, starih 25±64 let, v vseaivljenjsko uyenje (formalno ali neformalno izobraaevanje) se je v letu 2014 zmanjaala yetrto leto zapored, yeprav ostaja nad povpreyjem EU. Slovenija se tako oddaljuje od cilja Strateakega okvira za evropsko sodelovanje v izobraaevanju in usposabljanju (¬ET 2020«) do leta 2020, ki je 15 %, in od cilja doloyenega v Resoluciji o Nacionalnem programu izobraaevanja odraslih v RS za obdobje 2013±2020, ki je 19 %. V primerjavi z EU izstopata predvsem niaja vkljuyenost starejaih (55±64 let) in manj izobraaenih v vseaivljenjsko uyenje. Ocenjujemo, da je na niajo vkljuyenost odraslih v vseaivljenjsko uyenje v obdobju krize vplivalo zmanjaanje finanynih moanosti odraslih in delodajalcev za izobraaevanje ter v zadnjih letih zmanjaanje javnih sredstev za izobraaevanje odraslih. Zmanjšuje se tudi vključenost delovno aktivnega prebivalstva v vseživljenjsko učenje. Vkljuyenost delovno aktivnega prebivalstva starega 25±64 let v vseaivljenjsko uyenje je viaja od povpreyja EU304, vendar se je pri nas v obdobju 2008±2013 zmanjaala, v EU pa poveyala. V vseh dejavnostih, razen v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih in v gradbeniatvu, je bila v letu 2013 viaja od povpreyja EU. Vkljuyenost je najniaja v gradbeniatvu, najviaja v izobraaevanju,, razlike med dejavnostmi pa so velike (glej poglavje 2.2). Glede na poklic je vkljuyenost v vseaivljenjsko uyenje najveyja v skupini ISCO 1-3305, kjer je delea delovno aktivnih s terciarno izobrazbo najviaji. V drugih skupinah, ki imajo praviloma niaje dohodke in si teaje privoayijo izobraaevanje, je ob manjaih vlaganjih delodajalcev in kljub spodbudam draave vkljuyenost v vseaivljenjsko uyenje veliko niaja. Razlika v vkljuyenosti v vseaivljenjsko uyenje med ISCO 1-3 in drugimi poklicnimi skupinami je veyja kot na ravni povpreyja EU, yeprav se je v obdobju 2008±2013 zmanjaala. Tabela: Vključenost odraslih, starih 25–64 let, v vseživljenjsko učenje, drugo četrtletje, v % 2005 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Slovenija 17,8 15,9 17,0 18,2 17,2 14,7 13,7 13,4 EU 9,6 9,9 9,9 9,6 9,3 9,7 11,2 11,4 Vir: Eurostat Portal Page ± Population and social conditions ± Education and training, 2015. Slika: Vključenost delovno aktivnih prebivalcev, starih 25–64 let, v vseživljenjsko učenje, 2013, v % Vir: Eurostat Portal Page ± Population and social conditions ± Education and training, 2015. 304 Vkljuyenost delovno aktivnega prebivalstva v vseaivljenjsko uyenje je v letu 2013 pri nas znaaala 14,2 %, v EU pa 12,0 %. 305 Zakonodajalci, visoki uradniki in menedaerji, strokovnjaki, tehniki in drugi strokovni sodelavci. 2.13 Bruto domači izdatki za raziskovalno­razvojno dejavnost Delež bruto domačih izdatkov za raziskovalno-razvojno dejavnost (BIRR) je z 2,59 % BDP v letu 2013 ostal na ravni predhodnega leta in je že četrto leto presegal povprečje EU. Realna stopnja rasti BIRR je bila leta 2013 prviy v obdobju 2009±2013 negativna (-1,1 %), ob podobnem realnem zmanjaanju BPD pa se delea ni zniaal. V obdobju krize so se vlaganja v RRD realno znatno poveyala, za 31,5 %, precej bolj kot v povpreyju EU (5,1 %). K takanemu rezultatu je najvey prispeval poslovni sektor, ki je od zayetka krize realno poveyal vlaganja v RRD za 44,8 %, delno tudi zaradi viajih davynih olajaav306. V petletnem obdobju (2009±2013) je uveljavil za 627,0 mio. EUR davynih olajaav zaradi naloab v RRD, skoraj tretjino od tega samo v letu 2013. Poslovni sektor od leta 2009 poveyuje delea v skupnih izdatkih za BIRR, ki je v letu 2013 znaaal 63,8 %, kar je bilo vey kot v vseh draavah EU, z izjemo Nemyije. Hkrati z naraayajoyimi vlaganji poslovnega sektorja v raziskovalno­razvojno dejavnost naraaya delea raziskovalcev307 poslovnega sektorja v skupnem atevilu raziskovalcev, ki je leta 2013 dosegel najviajo raven doslej (53,6 %) in ae tretje leto zapored presegel evropsko povpreyje (2013: 48,2 %). Izdatki draavnega sektorja se realno zmanjaujejo od leta 2012, v 2013 so se zmanjaali ae za 7,3 %, zaradi yesar je njihov delea v strukturi financiranja BIRR znatno padel, na 26,9 % (2009: 35,7 %). Sredstva iz tujine za izvajanje RRD v Sloveniji so prispevala pomemben del k BIRR, saj so se v obdobju krize realno poveyevala, skupno kar za 94,1 %. V letu 2013 so se sredstva iz tujine realno poveyala za samo 3,0 % in so predstavljala 8,9 % celotnih izdatkov (2009: 6,0 %). Vlaganja Evropske komisije in poslovnega sektorja iz tujine v slovensko RRD so leta 2012 pokrila veyino vseh sredstev iz tujine. Precej veyji delea tujine v celotnih sredstvih za RRD imajo vse druge ylanice iz srednje in vzhodne Evrope, giblje se med 10 % in 50 % in je predvsem posledica sredstev Evropske komisije. Tabela: Bruto domači izdatki za RRD, v % BDP 2000 2005 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Slovenija 1,36 1,41 1,42 1,63 1,82 2,06 2,43 2,58 2,59 EU 1,79 1,76 1,78 1,85 1,94 1,93 1,97 2,01 2,02 Vir: Eurostat Portal Page ± Science and Technology ± Research and Development, 2014; SURS, 2015. Opomba: Podatek za EU-28 je ocena Eurostata. Slika: Struktura bruto domačih izdatkov za RRD glede na financiranje*, v %, 2013 Vir: Eurostat Portal Page -Science and Technology ± Research and Development, 2014; SURS, 2015. Opomba: * Podatki za leto 2012; razliko do 100 % (med 0,4 % in 5,9 %) prispevata ae visokoaolski in zasebni nepridobitni sektor. 306 Davyna olajaava za naloabe v RRD je bila uvedena leta 2006 v viaini 20 %, leta 2010 se je zviaala na 40 %, od leta 2012 je 100 %. 307 Izraaeno v ekvivalentu polnega delovnega yasa. 2.14 Inovacijska aktivnost podjetij V obdobju 2010–2012 je bilo v Sloveniji inovacijsko aktivnih 46,5 % podjetij, kar je nekoliko manj od povprečja EU (48,9 %). V predelovalnih dejavnostih je delea tradicionalno veyji (49,9 %), v storitvenih dejavnostih pa manjai (43,8 %). Podatki so metodoloako neprimerljivi s predhodnim obdobjem 2008±2010, saj je po novem razairjen nabor dejavnosti, vkljuyenih v statistiyno raziskavo o inovacijski aktivnosti308. O spremembah v intenzivnosti inoviranja sicer lahko sklepamo na osnovi podatkov po stari metodologiji o inovacijski dejavnosti (SURS, 2014 a), ki kaaejo, da se je delea inovacijsko aktivnih podjetij (IAP) v obdobju 2010±2012 zmanjaal za 3,5 o. t. v primerjavi z obdobjem 200822010. Podatki Eurostata za ylanice EU, za katere so na razpolago primerljivi podatki, prav tako kaaejo, da se je delea IAP v veyini teh draav zmanjaal. Zaostanek Slovenije v inovacijski aktivnosti je veyji v storitvenih kot v predelovalnih dejavnostih, delea podjetij, ki inovirajo samo netehnoloako, pa ostaja v Sloveniji veyji kot v povpreyju EU. Informacijske in komunikacijske dejavnosti so inovacijsko najbolj intenzivne (Slovenija: 67,1 %; Finska, Irska, Avstrija, Portugalska in Nemyija: preko 70 %). Inovacijska aktivnost je pogojena tudi z velikostjo podjetij, v vseh draavah je najmanjaa med malimi podjetji. V Sloveniji je delea inovacijsko aktivnih malih podjetij 40,5 %, v povpreyju ylanic EU pa 45,2 %. Pri srednjih in velikih podjetjih pa Slovenija presega inovacijsko aktivnost EU (za 1,5 o. t. oz. 10,5 o. t.). Z vidika uyinkovitega delovanja podjetniakega ekosistema tako ostaja veliko prostora za spodbude za poveyanje inovacijske intenzivnosti zlasti v malih podjetjih, katerih veyina deluje v storitvenih dejavnostih. Tabela: Inovacijska aktivnost podjetij glede na vrste inovacijske aktivnosti v obdobju 2010–2012, v % od vseh podjetij SKUPAJ Tehnološkeinovacije Neteh.inovacije Teh. in neteh.inovacijehkrati PRED.DEJAVNOSTI Tehnološkeinovacije Neteh.inovacije Teh. in neteh.inovacijehkrati STORITVE Tehnološkeinovacije Neteh.inovacije Teh. in neteh.inovacijehkrati Slovenija 1 46,5 9,0 13,8 23,8 49,9 10,3 11,9 27,8 43,8 8,0 15,7 20,1 EU 48,9 11,8 12,9 24,2 51,8 14,0 10,9 26,9 46,8 9,8 14,8 22,3 Vir: Eurostat Portal Page ± Science and Technology ± Community innovation survey, 2014; Prva objava, SURS; prerayuni UMAR. Opomba: 1 Za predelovalne dejavnosti so podatki za Slovenijo zaradi razpoloaljivosti vzeti iz Prve objave, 17. april 2014 (SURS). Slika: Delež inovacijsko aktivnih podjetij glede na njihovo velikost, 2010–2012, v % od vseh podjetij Vir: Eurostat Portal Page ± Science and Technology ± Community innovation survey, 2014; prerayuni UMAR. 308 Zajem podjetij se je poveyal za 131. Po novem so vkljuyene tudi dejavnosti J 59 ± 60: filmi, video, zvoyni zapisi ter RTV dejavnosti, M 72 ± 73: znanstvena RRD ter oglaaevanje in raziskovanje trga, v katerih prevladujejo mala storitvena podjetja, ki so inovacijsko manj aktivna. Vey o tem v Inovacijska dejavnost v predelovalnih in izbranih storitvenih dejavnostih, SURS, 2014 a. 2.15 Diplomanti naravoslovja in tehnike Delež diplomantov naravoslovja in tehnike se je v letu 2013 nadalje povečal in presega povprečje EU, vendar pa se njihovo število ob manjših generacijah mladih zmanjšuje. Gibanja deleaa diplomantov naravoslovja in tehnike so ugodna in so povezana s popularizacijo tega podroyja, veyjim atipendiranjem in boljaimi moanostmi za zaposlitev v primerjavi z diplomanti druaboslovja. Zaradi demografskih sprememb (zmanjaevanje velikosti generacij, ki se vpisujejo v terciarno izobraaevanje) pa se tako kot na veyini drugih podroyij atevilo diplomantov naravoslovja in tehnike zmanjauje. Tudi njihovo atevilo na 1.000 prebivalcev v starosti 20-29 let309 se je zmanjaalo, yeprav je v letu presegalo povpreyje EU. Ob zmanjaevanju atevila vpisanih v zadnjih letih niaje atevilo diplomantov naravoslovja in tehnike priyakujemo tudi v prihodnje, kar bi lahko vplivalo na poveyanje neskladij med ponudbo kadrov in povpraaevanjem po njih na trgu dela. Tudi kadrovske atipendije zaenkrat ne zmanjaujejo te vrzeli, saj delea atudentov naravoslovja in tehnike s to atipendijo upada in veliko razpisanih atipendij ni podeljenih, ker se atudenti ne aelijo vezati na posameznega delodajalca.310 Število doktorjev znanosti na področju naravoslovja in tehnike se je v letu 2013 še povečalo. V obdobju 2008±2012 (zadnji mednarodni podatki) je naraayalo poyasneje kot v povpreyju EU. Rast atevila doktorjev znanosti na podroyju naravoslovja in tehnike je posledica spodbud s strani draave (mladi raziskovalci, mladi raziskovalci iz gospodarstva), na ugodna gibanja pa vpliva tudi soyasno zakljuyevanje atudija po bolonjskih in prejanjih programih. Delea novih doktorjev znanosti naravoslovja in tehnike med vsemi doktorji znanosti sicer po letih precej niha, tudi v odvisnosti od spodbud. V letu 2012 je bil podoben kot v povpreyju EU, v letu 2013 pa se je poveyal na 50,3 %. Vendar pa od aolskega leta 2012/2013 atevilo vpisanih na doktorski atudij pada zaradi zmanjaevanja javnih sredstev za mlade raziskovalce, zato v prihodnje ne priyakujemo nadaljevanja tako ugodnih gibanj. Tabela: Delež novih doktorjev znanosti naravoslovja in tehnike v skupnem številu doktorjev znanosti, v % 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 Slovenija 48,5 43,5 46,0 49,1 48,7 53,3 40,9 44,5 EU 40,5 42,4 40,9 41,8 42,0 43,4 43,5 44,4 Vir: Eurostat Portal Page – Population and social conditions – Education and training, 2015. Slika: Delež diplomantov naravoslovja in tehnike v skupnem številu diplomantov terciarnega izobraževanja, 2012 Vir: Eurostat Portal Page -Population and Social conditions, SI±STAT podatkovni portal ± Demografsko in socialno podroyje -Izobraaevanje (SURS), 2015. 309 V letu 2013 je znaaalo 18,8. 310 Strokovna izhodiaya za pripravo politike atipendiranja, 2014. 2.16 Intelektualna lastnina Zaostanek Slovenije za evropskim povprečjem glede števila patentnih prijav pri Evropskem patentnem uradu (EPO) vztraja na visoki ravni, pri modelih Skupnosti se zmanjšuje, medtem ko so slovenski prijavitelji pri znamkah Skupnosti v letu 2014 presegli povprečje EU. Po zayasnih podatkih so slovenski prijavitelji v letu 2014311 pri EPO vloaili 59,7 patentnih prijav na milijon prebivalcev, kar je pomenilo skoraj 10-odstotno zmanjaanje glede na leto 2013, ko je bila prviy po upadanju v obdobju 2009±2014 zabeleaena rast atevila patentnih prijav na milijon prebivalcev.. Leta 2014 se je zaostanek Slovenije za povpreyjem EU po atevilu patentnih prijav na milijon prebivalcev zopet poveyal, yeprav Slovenija ostaja bistveno bolj uspeana glede atevila patentnih prijav pri EPO kot ostale draave srednje in vzhodne Evrope312. V obdobju 2009±2014 se je atevilo patentnih prijav na milijon prebivalcev v Sloveniji zmanjaevalo po 0,3-odstotni povpreyni letni stopnji, v veyini draav ylanicah EU pa se je vrednost kazalnika poveyevala. Slovenski prijavitelji so v letu 2014 pri OHIM313 poveyali atevilo vlog za zaayito znamk314 Skupnosti na 170,8 na milijon prebivalcev, kar pomeni nadaljevanje rasti, ki se je zayela v predhodnjih dveh letih. Hkrati so v letu 2014 prviy presegli EU povpreyje, ki je znaaalo 163,7 znamk Skupnosti na milijon prebivalcev. Slovenski prijavitelji so leta 2014 pri OHIM registrirali 84,9 modelov315 Skupnosti na milijon prebivalcev, kar prav tako pomeni nadaljevanje rasti (2014: 14,3-odstotna, 2013: 18,4-odstotna). Vrednost kazalnika je bila leta 2014 59,5 % viaja kot v letu 2008, vendar ae vedno precej zaostaja za povpreyjem EU (126,0). Tabela: Patentne prijave pri EPO po letih vložitve prve prijave, na milijon prebivalcev 2000 2005 2007 2008 2009 2010 20112 20123 20134 20144 Slovenija 24,7 54,3 59,3 69,1 60,6 50,8 48,2 41,6 65,6 59,7 EU 106,2 115,3 116,9 113,2 112,1 111,4 109,6 108,6 129,45 132,35 Vir: Eurostat Portal Page ± Science and Technology ± Patent Statistics, 2015; EPO Annual Report ± statistics 2014, 2015. Opombe: 1 Pri podatkih za leti 2013 in 2014 gre za patentne prijave, ki niso nujno prve v svetovnem merilu, temvey so bile vloaene pri EPO v tekoyem letu (EPO Annual Report ± statistics 2014, 2015). 2, 3 Ocena Eurostata. 4 Zayasni podatek. 5 Ocena UMAR na podlagi prerayuna podatkov za draave ylanice EU. Slika: Število prijavljenih znamk in registriranih modelov Skupnosti, na milijon prebivalcev Vir: OHIM Web Page, 2015; prerayuni UMAR. Opomba: V letu 2004 EU-25. 311 Podatki o vloaenih patentnih prijavah za leti 2013 in 2014 so iz Letnega poroyila EPO, kar pomeni, da se nanaaajo na tekoye leto. Pri tem ne gre nujno za prve patentne prijave v svetovnem merilu, kot jih objavlja Eurostat (vey v Ekonomsko ogledalo 2/2009). 312 Estonija in .eaka, ki se uvrayata na drugo in tretje mesto med temi draavami, sta leta 2014 prijavili 27,4 oziroma 15,9 patentnih vlog pri EPO na milijon prebivalcev. 313 Office for Harmonization in the Internal Market (Urad za harmonizacijo na notranjem trgu EU). 314 Blagovna oziroma storitvena znamka je pravno zavarovana (kombinacija) znakov, ki omogoya razlikovanje enakega eli podobnega blaga/storitev ter ima lastnosti grafiyne ponazoritve. Pravno varstvo znamke traja 10 let od datuma vloaitve prijave z moanostjo obnavljanja (Letno poroyilo UIL 2011, 2013). 315 Model je pravno zavarovan zunanji videz izdelka (design), ki je nov in ima individualno naravo. Model traja 5 let z moanostjo obnavljanja (Letno poroyilo UIL 2011, 2013). 2.17 Uporaba interneta in e-storitev Širjenje uporabe interneta v zadnjih letih nekoliko zaostaja za povprečjem EU. Zaostanek Slovenije za razvitejaimi draavami se po letu 2010, ko je bila razairjenost uporabe in dostopa do interneta primerljiva z evropskim povpreyjem, postopno poveyuje. Delea uporabnikov interneta je bil v prvem yetrtletju 2014 (72 %) celo nekoliko niaji kot pred letom (v EU se je ae poveyal), poveyevanje dostopa gospodinjstev do interneta (77 %) pa je ponovno zaostalo za gibanji v EU. V ozadju takanih gibanj je deloma vpliv krize, ki je poslabaala dostopnost do interneta zlasti gospodinjstvom v niajih dohodkovnih razredih. Vpliv krize se kaae tudi v niajem deleau uporabnikov interneta med manj izobraaenimi prebivalci, ki so v tem obdobju pogosteje izgubili zaposlitev. V obeh skupinah se je delea uporabnikov interneta leta 2014 zmanjaal, zaostanek za EU pa je najviaji od zayetka krize. Poleg tega pri nas precej manj kot v EU internet uporabljajo starejai prebivalci (zlasti skupina 55-64 let). Zaostanek na tem podroyju je bil v zadnjem letu prav tako najviaji doslej, kar povezujemo predvsem s pomanjkanjem ustreznih veayin starejae populacije. .eprav Slovenija po e-veayinah (osnovna usposobljenost za uporabo rayunalnika, interneta) ne odstopa od evropskega povpreyja, pa za EU precej zaostaja ravno glede e-kompetenc starejaih pa tudi nizko izobraaenih. Slovenija ohranja zaostanek za evropskim povprečjem pri uporabi nekaterih naprednejših e-storitev. Uporabniki interneta pri nas vsaj toliko kot v povpreyju EU internet uporabljajo za bolj enostavne storitve, kot so iskanje razliynih informacij, spremljanje medijev, pridobivanje obrazcev, pa tudi za prodajo blaga in storitev, telefoniranje in objavljanje lastnih vsebin na spletu. Velik zaostanek za EU, ki se ne zmanjauje, pa je na podroyju uporabe nekaterih naprednejaih storitev, zlasti e-banyniatva, spletnega nakupovanja, rezervacije potovanj in pridobivanja programske opreme. V zadnjih dveh letih se je pomembneje zmanjaal le pri elektronski oddaji izpolnjenih obrazcev draavnim institucijam. Manjaa uporaba naprednih storitev (glede na EU), ki je znayilna za vse starostne skupine, lahko kaae na manjae zaupanje slovenskih uporabnikov v varnost tovrstnih internetnih storitev, zagotovo pa tudi na pomen ustreznih e-veayin, na katere lahko pomembno vplivamo z ustrezno integracijo informacijsko-komunikacijskih vsebin v procese izobraaevanja na vseh stopnjah, tudi v vseaivljenjsko izobraaevanje. Raziskave kaaejo, da je ob sicer dobri opremljenosti aol z rayunalniki v primerjavi z EU kakovost te opreme slabaa, poleg tega pa uyenci pri nas redkeje uporabljajo informacijsko-komunikacijsko opremo pri pouku (Survey of schools, 2013; TIMMS 2011, 2012). Tabela: Uporaba in dostop do interneta v gospodinjstvih in pri posameznikih (16–74 let) 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Uporabniki interneta v zadnjih 3 mesecih Slovenija 47 51 53 56 62 68 67 68 73 72 EU np np 57 61 65 69 71 73 75 78 Gospodinjstva z dostopom do interneta Slovenija 48 54 58 59 64 68 73 74 76 77 EU np np 55 60 66 70 73 76 79 81 Gospodinjstva s airokopasovno povezavo Slovenija 19 34 44 50 56 62 67 73 74 75 EU np np 42 48 57 61 67 72 76 78 Vir. Eurostat Portal Page ± Information Society, 2014. Opomba: Podatki za posamezno leto se nanaaajo na prvo yetrtletje leta, np ± ni podatka. Slika: Uporabniki interneta v zadnjih treh mesecih, v % od izbrane populacije, 20141 Vir. Eurostat Portal Page ± Information Society, 2014. Opomba: 1 Podatek se nanaaa na prvo yetrtletje leta. 2.18 Zaupanje v institucije Zaupanje ljudi v institucije316 se je v letu 2014 v Sloveniji nekoliko povečalo, vendar ostaja nizko. Od zayetka krize se je moyno zniaalo zaupanje v kljuyne institucije draave in EU. Ljudje so v vseh letih najmanj zaupali politiynim strankam, najbolj pa v EU. V primerjavi z letom 2013, ko je bilo najniaje v zadnjih desetih letih, se je zaupanje v institucije ob zadnjem merjenju poveyalo. Delea tistih, ki zaupajo v parlament, v vlado in v EU je bil novembra 2014 za 3 o. t. viaji kot leto prej, nekoliko pa se je poviaal tudi delea ljudi, ki zaupajo v lokalne oblasti. Poveyanje zaupanja v institucije lahko poveaemo s politiynimi spremembami, saj je bilo 2014 leto evropskih, draavnih in lokalnih volitev. Zaupanje v politiyne stranke pa je ostalo tudi pri zadnjem merjenju zelo nizko. Zaupanje v institucije države je med najnižjimi v EU. Zaupanje v vlado, politiyne stranke in lokalne oblasti je tudi ob zadnjem merjenju pod povpreyjem EU, zaupanje v parlament pa je najniaje med vsemi draavami EU. V precejanji meri je nizko zaupanje v institucije povezano z nezadovoljstvom glede trenutnih gospodarskih in politiynih razmer v Sloveniji. Zadnji podatki Eurobarometra kaaejo, da je 57 % ljudi zaskrbljenih glede brezposelnosti, 47 % glede gospodarskih razmer, eno yetrtino pa skrbi naraayajoy javni dolg draave. Prav tako veyina ljudi meni, da bodo v naslednjem letu zaposlitvena situacija, gospodarske razmere in njihovo aivljenje na sploano ostali enaki. Višje je zaupanje ljudi v institucije EU. V Sloveniji vpraaani najbolj zaupajo v Evropski parlament (41 %), Evropsko komisijo (40 %), nekoliko manj pa v Evropsko centralno banko (36 %), vse te vrednosti pa so tudi okoli povpreyja EU. V primerjavi z letom prej se je pri zadnji meritvi poveyalo zaupanje v vse glavne institucije EU, kljub temu pa je zaupanje v institucije EU ae vedno precej niaje kot pred letom 2012. Tabela: Zaupanje v institucije, v % 2005 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Parlament Slovenija 33 31 34 19 23 10 12 6 9 EU 35 35 34 30 31 27 28 25 30 Vlada Slovenija 39 32 36 29 27 12 15 10 13 EU 31 34 34 29 29 24 27 23 29 Politiyne stranke Slovenija 14 13 17 9 11 7 9 6 6 EU 17 18 20 16 18 14 15 14 14 Lokalne oblasti Slovenija np np 39 40 39 36 34 29 31 EU np np 50 50 47 45 43 44 43 EU Slovenija 55 65 60 50 47 38 39 37 40 EU 45 48 47 48 42 34 33 31 37 Vir: Eurobarometer. Opomba: Razen za leto 2010 je podatek za posamezno leto zadnji razpoloaljivi podatek v tistem letu (jesenske meritve). Podatki za EU so za leto 2005 za EU­25, od leta 2007 do 2012 za EU-27, za leti 2013 in 2014 pa za EU-28; np ± ni podatka. Slika: Zaupanje v institucije EU, Slovenija, v % Vir: Eurobarometer. 316 Vir podatkov je Eurobarometer, ki temelji na anketnih odgovorih prebivalcev o njihovem zaupanju v izbrane institucije, pri yemer anketiranci odgovarjajo z odgovori: zaupam, ne zaupam in ne vem. 3 Demografske spremembe in socialna država Demografske spremembe . 3.1 Stopnja rodnosti . 3.2 Selitveni prirast . 3.3 Priyakovano trajanje aivljenja . 3.4 Koeficient starostne odvisnosti oz. sprememb v strukturi prebivalstva Trg dela . 3.5 Stopnja delovne aktivnosti . 3.6 Stopnja brezposelnosti . 3.7 Stopnja dolgotrajne brezposelnosti . 3.8 Zayasne in delne zaposlitve . 3.9 Minimalna playa . 3.10 Mladi, ki niso zaposleni, niti niso vkljuyeni v izobraaevanje Sistemi socialnih zavarovanj in njihova dolgoročna vzdržnost . 3.11 Izdatki za socialno zaayito . 3.12 Izdatki za zdravstvo . 3.13 Izdatki za dolgotrajno oskrbo . 3.14 Izdatki za pokojnine . 3.15 Stopnja pokritosti brezposelnih z nadomestili za brezposelnost Kakovost življenja in socialna ogroženost . 3.16 Bruto prilagojeni razpoloaljivi dohodek na prebivalca . 3.17 Neenakost dohodkov . 3.18 Zadolaenost prebivalstva . 3.19 Zadovoljstvo z aivljenjem . 3.20 Zdrava leta aivljenja . 3.21 Delea prebivalstva z vsaj srednjeaolsko izobrazbo . 3.22 Stopnja tveganja revayine . 3.23 Stopnja materialne prikrajaanosti Pregled kazalnikov – Demografske spremembe in socialna država Vir: Izrayuni UMAR. Opomba: Slika prikazuje poloaaj Slovenije glede na netehtano aritmetiyno sredino draav EU. Izrayunan je glede na razpoloaljiv nabor draav za posamezni kazalnik, zaradi nepopolnih podatkov pa smo iz analize vseh kazalnikov izkljuyili Ciper, Malto, Luksemburg in Hrvaako. Podatki so za leto 2008 in za zadnje leto, ko so razpoloaljivi podatki za draave EU (zadnje leto je navedeno v tabeli). Pozitivna vrednost pomeni, da je pri izbranem kazalniku vrednost kazalnika za Slovenijo veyja glede na povpreyje draav EU, negativna vrednost pa, da je vrednost kazalnika niaja glede na povpreyje draav EU. 3.1 Stopnja rodnosti Stopnja rodnosti v Sloveniji se od leta 2008 giblje nekoliko nad 1,5 otroka na žensko v rodni dobi. Leta 2013 se je rodilo 21.111 otrok, kar je 3,8 % manj kot leta 2012. Celotna stopnja rodnosti317 se je tako, kljub manjaemu atevilu aensk v rodni dobi, zmanjaala na 1,55 otroka na aensko v rodni dobi (z 1,58 leta 2012). Gledano v daljaem razdobju je stopnja rodnosti v Sloveniji pod povpreyjem EU draav. Nobena draava v EU pa ne dosega stopnje rodnosti, ki bi zagotavljala enostavno obnavljanje prebivalstva (2,1). Umrljivost dojenykov (otrok do prvega leta starosti) je v Sloveniji (2013: 2,9 na 1.000 aivorojenih) ena izmed najniajih v EU, kar je posledica dobre zdravstvene oskrbe noseynic in otrok. Povprečna starost matere ob rojstvu vseh otrok je tudi leta 2012 ostala na povprečju EU. Leta 2013 je povpreyna starost matere ob rojstvu vseh otrok v Sloveniji ostala enaka kot leto prej (30,5 let), ob rojstvu prvega otroka pa se je ponovno poveyala za dober mesec (na 29,0 let). Od leta 2001 pa do leta 2012 (ko imamo podatke za EU) se je starost v Sloveniji poveyala bolj (za 1,6 let), kot v EU (1,1 leto) in v zadnjih dveh letih vztraja na povpreyju EU. Podatki za draave kot so âpanija, Irska in Italija s precej razliynimi stopnjami rodnosti kaaejo, da je moano poviaanje starosti tudi yez 31. leto, prav tako pa se je v Zdruaenem kraljestvu ae zelo pribliaala 31. letu tudi starost ob rojstvu prvega otroka. âtevilo aensk v rodni dobi se je v Sloveniji v zadnjih dveh letih zayelo hitreje zmanjaevati (leta 2013 jih je bilo 6 tisoy manj) in glede na velikost generacij ocenjujemo, da bo tako tudi v prihodnjih nekaj letih, kar bi ob dosedanjih stopnjah rodnosti privedlo do vse manj rojstev. Podporni ukrepi države za ustvarjanje družine so v mednarodnih merilih ugodni, vendar so se ob nadaljevanju slabih gospodarskih razmer v zadnjih letih nekoliko poslabšale. Med ukrepe za ustvarjanje druaine in dvig kakovosti druainskega aivljenja spadajo sistem staraevskih nadomestil in druainski prejemki ter urejeno varstvo predaolskih otrok. V Sloveniji imamo ae vedno staraem in otrokom enega najprijaznejaih sistemov staraevskega varstva v EU, delea otrok starih 3±5 let vkljuyenih v vrtce pa se je v zadnjih letih sicer zmanjaal, je pa ae vedno viaji od povpreyja EU. Varyevalni ukrepi so posegli tudi na podroyje druainske politike, kjer je ZUJF nekatere pravice ukinil oz. zmanjaal318 , zato ob poslabaanih razmerah na trgu dela v zadnjih letih lahko trdimo, da so se materialne moanosti za ustvarjanje druaine poslabaale. Tabela: Stopnja rodnosti, Slovenija in EU 2000 2005 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Slovenija 1,26 1,26 1,38 1,53 1,53 1,57 1,56 1,58 1,55 EU np 1,51 1,56 1,61 1,60 1,61 1,58 1,58 np Vir: Eurostat Portal Page ± Population and social conditions ± Population ± Demography ± Fertility, 2015. Opomba: np ± ni podatka. Slika: Povprečna starost žensk ob rojstvu otrok (2000 in 2012) in stopnja rodnosti v državah EU (2012). Vir: Eurostat Portal Page ± Population and social conditions ± Population ± Demography ± Fertility, 2014. 317 Stopnja celotne rodnosti je vsota starostno specifiynih koeficientov rodnosti v koledarskem letu. Kaae atevilo aivorojenih, ki bi jih v povpreyju rodila posamezna aenska, ye bi v celotni njeni rodni dobi veljale enake starostno specifiyne stopnje rodnosti, kot so bile izmerjene v obravnavanem koledarskem letu. 318 Glej Poroyilo o razvoju 2014, str. 84. 3.2 Selitveni prirast Od leta 2010 je bil celotni selitveni prirast v Sloveniji nizek, predvsem zaradi manj priselitev. Tako je bilo tudi leta 2013, ko se je v Slovenijo priselilo 487 ljudi vey kot se je iz nje odselilo, atevilo priselitev (13.871) in odselitev (13.384) pa je bilo manjae kot leto prej (za 7,7 % oz. 6,9 %). Izmed tujih draavljanov, ki so se priselili v Slovenijo, jih je bilo ae vedno najvey, yeprav manj kot v preteklosti, iz draav nekdanje Jugoslavije (2013: 72,3 %). Med drugimi draavljani pa jih je najvey, a precej manj, prialo iz Bolgarije, Italije, Rusije, Romunije, Ukrajine in Nemyije (skupaj 16,8 %). Zaradi zaposlitve se je leta 2013 v Slovenijo priselilo 47,2 % tujcev, skoraj enako pomemben razlog pa je od leta 2011 tudi zdruaitev z druaino (2013: 42,8 %), saj zaradi gospodarske krize ni povpraaevanja po tuji delovni sili. Tujcem, ki pa imajo zaposlitev in imajo namen daljaega bivanja v Sloveniji pa se jim syasoma pridruaijo tudi druaine. âtudirat pride v Slovenijo 4,4 % izmed vseh priseljenih tujcev. Vey kot 60 % priseljenih tujcev starejaih od 15 let spada v starostno skupino 20±39 let, le desetina pa ima najmanj viajeaolsko izobrazbo. V prvih devetih mesecih 2014 je bil celotni selitveni prirast nekoliko negativen. Že od leta 2000 je število slovenskih državljanov, ki se iz Slovenije izselijo večje od državljanov, ki se v Slovenijo priselijo, vendar pa se je ta negativni selitveni prirast državljanov v zadnjih dveh letih precej povečal. V zadnjih dveh letih so veyino med odseljenimi prebivalci (draavljani in tujci) iz Slovenije ae predstavljali slovenski draavljani (v povpreyju 57,6 %), v preteklosti (povpreyje 1995±2011) pa jih je bilo v povpreyju na leto le 27,6 %. Tako se je negativen selitveni prirast draavljanov (vey odseljenih kot priseljenih draavljanov), ki se pojavlja ae od leta 2000, v zadnjih dveh letih v povpreyju povzpel ae na skoraj 5.500 draavljanov letno (v obdobju 2000±2011 manj kot 1.000). Dve tretjini izseljenih Slovencev se je leta 2013 izselilo v draave EU, najvey v Avstrijo in Nemyijo (2013: 3.191 oz. 41 % vseh), izven Evrope pa se je izselila dobra desetina. Leta 2013 je bila vey kot polovica odseljenih draavljanov nad 15 let mlajaa od 40 let (med priseljenimi tujci je bilo mlajaih od 40 let 60 %). Najmanj viajeaolsko izobrabo je imelo 24 % odseljenih draavljanov starejaih od 15 let, kar je najvey v zadnjih treh letih, odkar imamo na voljo podatke, najvey izmed teh pa se je izselilo v Nemyijo. V prvih devetih mesecih 2014 se je precej poveyalo priseljevanje draavljanov Slovenije (za 16,6 %), vey pa je bilo ponovno draavljanov odseljenih v tujino (7 %). Tabela: Selitveni prirast (s statističnimi popravki), število oseb na 1.000 prebivalcev, Slovenija in izbrane države EU, 2000–2013 2000 2005 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Slovenija 1,4 3,2 7,1 9,2 5,6 -0,3 1,0 0,3 0,2 EU 2,1 3,1 3,1 2,4 1,4 1,5 1,5 1,7 3,3 Vir: Eurostat Portal Page -Population and social conditions ± Demography, 2014. Slika: Odselitve in priselitve v Slovenijo, 1995–2013 Vir: SURS. 3.3 Pričakovano trajanje življenja Pričakovano trajanje življenja se je leta 2013 v Sloveniji za ženske nekoliko podaljšalo, za moške pa je ostalo nespremenjeno. Ob predpostavki nespremenjene umrljivosti bi leta 2013 rojena deklica lahko priyakovala, da bo doaivela 83,1 let (skoraj 2,5 meseca vey kot leto prej), deyek pa 76,9 let. V zadnjih desetih letih se je priyakovano trajanje aivljenja za deyke poveyalo za 3,89 let, za deklice pa za 2,4 let. Razlika med spoloma, ki je bila najveyja konec 80. let prejanjega stoletja (8 let), se je do leta 2013 zmanjaala na 6,2 leta. V Sloveniji je leta 2013 80. leto starosti doaivelo 34,1 % moakih in 64,0 % aensk. Pričakovano trajanje življenja je bilo leta 2012 (zadnji mednarodno podatek) v Sloveniji na ravni povprečja EU (80,3 leta319). Ostalo je niaje kot v starih ylanicah (z izjemo Danske) in viaje kot v novih (z izjemo Cipra in Malte), kar je pogojeno z aivljenjskim standardom in nayinom aivljenja. Tako na priyakovano trajanje aivljenja pomembno vplivata nayin aivljenja in prehrane320, na kar kaae tudi nabor draav, ki imajo najveyje priyakovano trajanje aivljenja (âpanija, Italija Francija). Pričakovano trajanje življenja pri 65. letih je v Sloveniji zaradi krajšega pričakovanega trajanja za moške nekoliko nižje kot v povprečju EU. V dvajsetih letih se je za oba spola poveyalo za nekaj manj kot 4 leta in je leta 2012 za moake znaaalo 17,1 let, za aenske pa 21,1 let. Poveyanje pripisujemo napredku v medicini, veyji dostopnosti do zdravstvenih storitev, bolj zdravemu aivljenjskemu slogu in izboljaanim pogojem aivljenja.321 Tabela: Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu 2000 2005 2007 2008 2009 2010 2011 2012 Slovenija, spol-skupaj 76,2 77,5 78,4 79,1 79,4 79,8 80,1 80,3 Moaki 72,2 73,9 74,6 75,5 75,9 76,4 76,8 77,1 äenske 79,9 80,9 82,0 82,6 82,7 83,1 83,3 83,3 EU, spol-skupaj np 78,5 79,1 79,4 79,6 79,9 80,3 80,3 Moaki np 75,4 76,0 76,3 76,6 76,9 77,4 77,5 äenske np 81,5 82,2 82,3 82,6 82,8 83,1 83,1 Vir: Eurostat Portal Page ± Population and social conditions ± Population ± Demography ± Mortality, 2014. Opomba: np ± ni podatka. Slika: Pričakovano trajanjem življenja ob rojstvu in pri 65-ih letih, EU, 2012 Vir: Eurostat Portal Page ± Population and social conditions ± Population ± Demography ± Mortality, 2014. 319 SURS skupnega trajanja aivljenja ne objavlja, po spolu pa se zaradi razliyne metodologije podatek Eurostat-a in SURS-a nekoliko razlikuje. 320 OECD (2014), Health at a Glance Europe 2014. 321 OECD (2014), Health at a Glance Europe 2014. 3.4 Koeficient starostne odvisnosti oz. sprememb v strukturi prebivalstva V začetku leta 2014322 je bilo v Sloveniji od 100 delovno sposobnih prebivalcev odvisnih323 23,1 otrok in 27,6 starejših prebivalcev (skupaj 50,7). âtevilo delovno sposobnih (20±64 let) se od leta 2012 zmanjauje, v primerjavi z letom 2011 jih je bilo leta 2014 skoraj 15 tisoy manj (-1,1 %). To je predvsem posledica vstopanja vse veyjih generacij med starejae (nad 65 let) in vse manjaih generacij med delovno sposobne. Med starejae so namrey zayele vstopati generacije rojene po 2. svetovni vojni, ko se je atevilo rojstev ae do zayetka 80-ih let gibalo okoli 30 tisoy letno. Hkrati pa med 20-letnike ae prihajajo manjae generacije rojene v 90-ih letih prejanjega stoletja, ko je bilo rojstev na leto manj kot 20 tisoy. Koeficient starostne odvisnosti starejaih je sicer v Sloveniji ae vedno niaji kot v povpreyju v EU, vendar se razlika zmanjauje. Indeks staranja prebivalstva324 za Slovenijo kaže, da število starejših od leta 2004 dalje presega število otrok. Leta 2014 jih je bilo 19,6 % vey kot otrok (1,5 o. t. vey kot leto prej). âtevilo otrok med prebivalstvom se je poveyalo za 1 %, atevilo starejaih pa za 2,3 %, kar je najvey v zadnjih desetih letih. Med starejaimi pa ae naprej precej naraaya atevilo starejaih od 80 let, ki med prebivalci predstavljajo ae 4,7 % (leta 2000: 2,3 %). Zato precej naraaya tudi koeficient vzdraevanosti staraev, ki kaae razmerje med starejaimi od 85 let in starostno skupino 50±64 let. .e je leta 1990 na 100 prebivalcev v starosti 50±64 let bilo 4,5 starih vey kot 85 let, jih je leta 2014 bilo 9,3, leta 2030 naj bi jih bilo 15,8, leta 2060 pa ae kar 43. To kaae na nujnost prilagoditve druabe, okolja in socialnih sistemov na veyje atevilo starih prebivalcev. Tabela: Koeficient starostne odvisnosti, EU in Slovenija 2000 2005 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Slovenija 47,6 46,4 46,6 47,1 47,4 47,5 47,8 48,6 49,6 50,7 EU np 53,7 53,7 53,7 53,9 54,2 54,3 54,9 55,6 np Vir: Eurostat Portal Page -Population and social conditions ± Population, 2015. Opomba: np ± ni podatka. Slika: Koeficient starostne odvisnosti otrok in starejših ter indeks staranja prebivalstva, 2014 Vir: Eurostat Portal Page ± Population and social conditions ± Population, 2015, prerayuni UMAR. Opomba: Rang po starostni odvisnosti starejaih. * Podatek za leto 2013. 322 V celotnem besedilu stanje na dan 1. 1. 323 Koeficient starostne odvisnosti otrok: (0í14 let) / (20±64 let). Koeficient starostne odvisnosti starejaih: (65+ let) / (20±64 let). Koeficient starostne odvisnosti: ((0í14 let) + (65+)) / (20±64 let). 324 Indeks straranja prebivalstva predstavlja razmerje med atevilom starejaih in atevilom otrok ± (65+ let) / (0±14 let)*100. 3.5 Stopnja delovne aktivnosti Stopnja delovne aktivnosti se je v letu 2014, prvič po 2008, povišala. Potem ko se je pred krizo postopoma poviaevala in bila viaja od povpreyja EU, se je ob padcu gospodarske aktivnosti v letu 2009 zniaala in v nadaljnjih letih padla pod evropsko povpreyje. Ob okrevanju gospodarske aktivnosti in izboljaanju razmer na trgu dela se je v zadnjem letu nekoliko poviaala, a ostaja precej niaja kot leta 2008. Stopnja delovne aktivnosti se je v yasu krize nekoliko bolj zniaala med moakimi, predvsem zaradi nadpovpreynega padca aktivnosti v gradbeniatvu in nizko tehnoloakih dejavnostih predelovalnih dejavnostih, ki zaposlujejo preteano moake. Kljub temu je stopnja delovne aktivnosti moakih ae vedno viaja kot stopnja aensk. Med tistimi, ki jih je kriza nadpovpreyno prizadela, so mladi (15±24 let), njihova stopnja delovne aktivnosti se je v obdobju 2008-2013 najbolj zniaala. .eprav se je stopnja delovne aktivnosti starejaih (55-64 let) zaradi demografskega uyinka in pokojninske reforme v obdobju krize poveyala, ostaja ena izmed najniajih v EU. Stopnja delovne aktivnosti, ki se je v času krize najbolj znižala med nizko izobraženimi, se je lani v tej skupini tudi najbolj povišala. Stopnja delovne aktivnosti med nizko izobraaenimi se je v obdobju 2008-2013 moyno zniaala zaradi velikega zmanjaanja aktivnosti v gradbeniatvu in predelovalnih dejavnostih, kjer je zaposlena zlasti niaje izobraaena delovna sila. V zadnjem letu pa se je precej poviaala (za 3,8 o. t.) in v drugem yetrtletju znaaala 35,9 %, kar je povezano s poveyanim zaposlovanjem preko agencij za posredovanje dela, ki delovno silo pogosto posredujejo podjetjem iz predelovalnih dejavnosti. Podobno kot v drugih draavah EU se je stopnja delovne aktivnosti visoko izobraaenih v omenjenem obdobju zniaala najmanj, kar je v veliki meri posledica manjaega padca aktivnosti v dejavnostih, ki zaposlujejo visoko izobraaeno delovno silo in zaposlovanja v dejavnostih javnih storitev v Sloveniji. V zadnjem letu se je tudi ta stopnja nekoliko poveyala (na 83,6 %). Tabela: Stopnja delovne aktivnosti (prebivalstva v starosti 15-64 let) po anketi o delovni sili, v % 2000 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Slovenija 62,7 66,0 67,1 68,3 68,3 67,6 66,5 64,4 63,8 63,0 64,5 EU np 63,4 64,3 65,3 65,8 64,6 64,1 64,3 64,2 64,1 64,8 Vir: Eurostat Portal Page ± Population and social condition ± Labour Market, 2014 Opomba: np ± ni podatka; podatek za posamezno leto se nanaaa na drugo yetrtletje Slika: Sprememba stopnje delovne aktivnosti po različnih skupinah prebivalstva med 2008 Q2 in 2014 Q2 Vir: Eurostat Portal Page ± Population and social condition ± Labour Market, 2014 3.6 Stopnja brezposelnosti Zaradi okrevanja gospodarske aktivnosti in povečanega zaposlovanja se je stopnja brezposelnosti lani nekoliko znižala, a ostaja dvakrat višja kot v letu 2008. Potem ko je v tretjem yetrtletju 2008 dosegla svojo najniajo raven (4,1 %), se je zaradi padca gospodarske aktivnosti do leta 2013 moyno poviaala, v letu 2014 pa se zaradi poveyanega zaposlovanja nekoliko zniaala (na 9,7 %)325 . Ker je v povpreyju EU brezposelnost naraayala poyasneje, se je slovenska stopnja brezposelnosti kljub niaji ravni v letu 2008 do drugega yetrtletja 2014 precej pribliaala evropskemu povpreyju. Stopnja brezposelnosti se je na zayetku krize bolj poviaala med moakimi kot med aenskami, zlasti zaradi velike prizadetosti gradbeniatva in predelovalnih dejavnosti. Vendar je stopnja brezposelnosti aensk v letu 2012 ponovno presegla stopnjo moakih, razkorak med stopnjama pa se je do drugega yetrtletja 2014 ae nekoliko poveyal326. Stopnja brezposelnosti se je v zadnjem letu najbolj znižala med nizko izobraženimi in mladimi. Med nizko izobraaenimi je bilo moyno poviaanje stopnje brezposelnosti (v obdobju 2008-2013) zlasti posledica padca aktivnosti v predelovalnih dejavnostih in gradbeniatvu, ki zaposlujejo predvsem nizko izobraaeno delovno silo. V zadnjem letu se je stopnja precej zniaala predvsem zaradi poveyanega zaposlovanja preko agencij za posredovanje delovne sile. Padec gospodarske aktivnosti je zniaal zaposlitvene moanosti zlasti za mlade, saj so med mladimi namrey zelo razairjene zayasne oblike zaposlitve, ki jih podjetja v yasu krize niso podaljaevala, zmanjaal se je tudi obseg atudentskega dela. V obdobju 2008­2013 se je njihova stopnja brezposelnosti podvojila in dosegla 21,6 % v letu 2013, v zadnjem letu pa se je precej zniaala (na 19,0 %)327. Tabela: Stopnja brezposelnosti (prebivalstva v starosti 15-74 let) po anketi o delovni sili, v % 2000 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Slovenija 6,9 5,8 5,9 4,6 4,1 5,6 7,1 7,7 8,2 10,4 9,3 EU np 8,9 8,1 7,1 6,8 8,8 9,5 9,3 10,3 10,8 10,1 Vir: Eurostat Portal Page ± Population and social condition ± Labour Market, 2014 Opomba: np ± ni podatka; podatek za posamezno leto se nanaaa na drugo yetrtletje Slika: Sprememba stopnje brezposelnosti po različnih skupinah prebivalstva med 2008 Q2 in 2014 Q2 Vir: Eurostat Portal Page ± Population and social condition ± Labour Market, 2014 325 Letna ocena je izrayunana na osnovi yetrtletnih podatkov SURS. 326 V drugem yetrtletju 2014 je stopnja brezposelnosti moakih znaaala 8,6 %, aensk pa 10,5 %. Poveyanje razkoraka med stopnjama je lahko posledica veyjega odhoda v neaktivnost s strani moakih v yasu krize (njihova stopnja aktivnosti se je zmanjaala bolj kot stopnja aensk) in omejitev zaposlovanja v dejavnostih javnih storitev, kjer so zaposlene preteano aenske. 327 Po naai oceni je medletno zniaanje stopnje brezposelnosti mladih za 5,1 o. t. (na 19,0 %) v drugem yetrtletju 2014 predvsem posledica demografskih dejavnikov, saj se je v tem obdobju zmanjaalo atevilo tako aktivnih kot neaktivnih mladih. 3.7 Stopnja dolgotrajne brezposelnosti Naraščanje stopnje dolgotrajne brezposelnosti se je v letu 2014 umirilo, vendar je bila trikrat višja kot leta 2009. Dlje yasa trajajoya nizka gospodarska aktivnost je povzroyila, da se je stopnja dolgotrajne328 brezposelnosti od naj niaje ravni v letu 2009 v Sloveniji v yasu krize moyno poviaala. Potem ko je najniajo vrednost dosegla leta 2009, se je leto kasneje moyneje poviaala zlasti zaradi moynega priliva v brezposelnost in skromnih zaposlitvenih moanosti. Po hitrem naraayanju v obdobju 2009-2013 se je v letu 2014 le nekoliko poviaala in v drugem yetrtletju znaaala 5,3 %. Stopnja dolgotrajne brezposelnosti se je v času krize najbolj povišala med moškimi in mladimi. Stopnja dolgotrajne brezposelnosti je bila pred krizo niaja med moakimi kot med aenskami, vendar se je na zayetku krize med moakimi poviaala bolj, kar je posledica priliva iz predelovalnih dejavnosti in gradbeniatva, kjer se je aktivnost moyno zmanjaala. Stopnja dolgotrajne brezposelnosti se je med krizo najbolj poviaala med mladimi, saj se je poyetverila in v drugem yetrtletju 2014 znaaala 8,3 %. Tudi delež dolgotrajne brezposelnosti v skupni brezposelnosti se je v času krize močno povišal. Medtem ko je bil ae leta 2009 pod povpreyjem EU, je le-tega v naslednjem letu presegel, do drugega yetrtletja 2014 pa se je skoraj podvojil, pri yemer je vsaka druga brezposelna oseba bila brezposelna vey kot eno leto. Razlog za moyno poviaanje dolgotrajne brezposelnosti v Sloveniji in preseganje evropskega povpreyja je lahko v nadpovpreynem zmanjaanju zaposlenosti (glede na EU), visoki rasti brezposelnosti, razmeroma visoki pasti brezposelnosti in relativno nizkih sredstvih, namenjenih aktivni politiki zaposlovanja (0,27 % BDP v letu 2012, kar je pod povpreyjem OECD). Delea dolgotrajne brezposelnosti med mladimi je najmanjai, kar kaae na to, da je stopnja dolgotrajne brezposelnosti med mladimi visoka predvsem zaradi sploano visoke brezposelnosti. Na drugi strani pa je med starejaimi delea dolgotrajne brezposelnosti najveyji, kar nakazuje da kljub relativno nizki stopnji brezposelnosti starejaih, le ti v brezposelnosti tudi dolgo ostanejo. Tabela: Stopnja dolgotrajne brezposelnosti in delež dolgotrajne brezposelnosti (v starostni skupini 15-74 let) v EU-28 in Sloveniji 2000 2005 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Stopnja dolgotrajne brezposelnosti Slovenija 4,3 3,0 1,9 1,7 3,2 3,5 3,9 5,1 5,3 EU np 4,2 2,6 2,9 3,8 4,0 4,6 5,1 5,1 Delež dolgotrajne brezposelnosti Slovenija 62,7 51,0 45,7 30,4 44,6 45,0 48,0 49,5 57,1 EU np 47,2 38,7 32,5 39,9 43,2 44,6 47,1 50,1 Vir: Eurostat. Opomba: np ± ni podatka; podatek za posamezno leto se nanaaa na drugo yetrtletje Slika: Stopnja dolgotrajne brezposelnosti in delež dolgotrajne brezposelnosti (v celotni brezposelnosti) po starostnih skupinah v Sloveniji Vir: Eurostat, prerayuni UMAR. 328 Brezposelnost, ki traja vey kot eno leto. 3.8 Začasne in delne zaposlitve Delež začasnih zaposlitev329 v skupnem številu zaposlitev se je v zadnjem letu povečal. Delea je v drugem yetrtletju 2014 zanaaal 16,5 %, kar je za 0,9 o. t. vey kot v drugem yetrtletju 2013, in ae naprej presega povpreyje EU. Na poveyanje je po naai oceni vplivala predvsem veyja negotovost podjetij glede bodoyega povpraaevanja ob negotovem okrevanju najpomembnejaih trgovinskih partneric. Tako se je delea poveyal kljub spremembam v regulaciji trga dela v letu 2013, ki so bile usmerjene v zmanjaanje segmentacije oz. zaposlovanja za doloyen yas. Delea zayasnih zaposlitev med mladimi (15-24 let) v Sloveniji ostaja najviaji v EU, na kar pomembno vpliva razairjenost atudentskega dela, aenske pa so bolj izpostavljene zayasnim zaposlitvam kot moaki, Delež delnih zaposlitev330 v skupnem številu zaposlitve se je v zadnjem letu nadalje povečal, vendar še vedno močno zaostaja za povprečjem EU. Delea delnih zaposlitve je sicer najveyji med mladimi (15-24 let), vendar se v zadnjem letu razairjenost te oblike dela med mladimi ni poveyala. Zaposlovanje s krajaim delovnim yasom se je v zadnjem letu poveyalo predvsem v dejavnostih kmetijstva in v trgovini, kjer se je v zadnjem letu uveljavila praksa sklepanje pogodb o zaposliti s skrajaanim delovnim yasom.331 Tabela: Delež začasnih in delnih zaposlitev v skupnih zaposlitvah v Sloveniji in v EU* 2000 2005 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 začasne zaposlitve Slovenija 13,0 16,8 16,9 16,4 17,7 17,5 16,7 15,4 16,5 EU np 13,9 14,2 13,5 13,9 14,1 13,8 13,7 14,0 delne zaposlitve Slovenija 5,3 7,8 8,1 9,7 10,5 9,1 8,5 9,3 10,9 EU np 17,3 17,6 18,1 18,6 18,8 19,2 19,6 19,7 Vir: Eurostat Portal Page-Population and social conditions -Labour market-Employment, temporary empoyment 2014. Opomba: * podatek se nanaaa na drugo yetrtletje leta. Slika: Delež začasnih zaposlitev med mladimi v Sloveniji in EU glede na spol v drugem četrtletju 2014 Vir: Eurostat Portal Page-Population and social conditions -Labour market-Employment, temporary employment 2014. 329 Z izrazom zayasne zaposlitve oznayujemo zaposlitve za doloyen yas in vse druge oblike dela, ki v Sloveniji predstavljajo zayano delo. 330 Z izrazom delne zaposlitve oznayujemo zaposlitve z delovnim yasom , ki je krajai od polnega. Po anketo o delovni sili so tako opredeljene osebe, ki obiyajno delajo manj kot 36 ur tedensko. 331 Po podatkih ankete o delovni sili se je v zadnjem letu delea delno zaposlenih v skupini dejavnosti trgovina, popravila, promet in skladiayenje in gostinstvo poveyal z 9,6 % na 13,3 % oz. z 19,9 tisoy oseb delno zaposlenih v tej dejavnsoti v drugem yetrtletju 2013 na 25,6 tisoy oseb v drugem yetrtletju 2014. 3.9 Minimalna plača Rast minimalne bruto plače je bila v letu 2014 po petih letih znova počasnejša (0,7 %) od rasti povprečne bruto plače, razmerje med njima pa se je v obdobju 2008–2014 močno povečalo. V tem obdobju je bila zaradi soyasnosti krize in sprememb zakonodaje332 rast minimalne playe 3,6-krat hitrejaa od rasti povpreyne playe, zato se je razmerje med njima poveyalo na 51,2 %, kar nas uvraya povsem na vrh ylanic EU.333 V celotnem obdobju krize je rast minimalne playe presegala tudi rast produktivnosti dela v dejavnostih zasebnega sektorja. Slovenija je ob enem najveyjih zniaanj gospodarske aktivnosti v EU v yasu krize beleaila eno najveyjih realnih zviaanj minimalne playe (skoraj 30-odstotno), medtem ko je ta v nekaterih ylanicah ostala nespremenjena vey let, v sedmih se je v posameznih letih celo zniaala. Dvig minimalne playe je v obdobju 2010±2012 moyno zaviral hitrejao prilagoditev play krizi, pomembno vplival na zmanjaanje playne neenakosti, kjer ae pred krizo nismo odstopali od povpreyja EU,334 poslabaanje stroakovne konkurenynosti gospodarstva in izgubo delovnih mest. Število prejemnikov minimalne plače se je v letu 2014 znižalo prvič od uveljavitve novega zakona o minimalni plači (­5,8 %), glede na leto pred uveljavitvijo (2009) pa je bilo 2,5-krat večje (47.616). Nekoliko se je zniaal tudi delea prejemnikov minimalne playe v skupnem atevilu zaposlenih, vendar je bil precej veyji kot v letu 2009 (8,0 %; 2009 3,0 %). Glavnina prejemnikov ostaja v dejavnostih zasebnega sektorja, njihovo atevilo pa se je v zadnjem letu zmanjaalo (za 3.520 oseb na 39.069, 2009 18.596), kljub temu pa se je v obdobju 2009±2014 delea prejemnikov poveyal s 3,8 % na 8,9 %. V dejavnostih javnih storitev je bilo v tem obdobju poveyanje sicer nizkega deleaa bistveno veyje (z 0,3 % na 5,5 %), do podvojitve atevila prejemnikov v zadnjih treh letih (na 8.547) pa je privedlo zlasti zniaanje play javnim usluabencem. Prav zato se je v primerjavi z letom 2009 atevilo prejemnikov relativno najbolj zviaalo v izobraaevanju in zdravstvu ter socialnem varstvu, kjer je bilo 43-oz. 15-kratno. Absolutno najbolj se je zviaalo v trgovini, izobraaevanju in predelovalnih dejavnostih. Skupaj z drugimi raznovrstnimi dejavnostmi, gradbeniatvom in zdravstvom ter socialno oskrbo je v teh dejavnostih okrog 80 % vseh prejemnikov minimalne playe. Tabela: Povprečna izplačana minimalna bruto plača, povprečna bruto plača in razmerje med njima, Slovenija Minimalna bruto plača Nominalna rast minimalne plače Realna rast minimalne plače Povprečna bruto plača Nominalna rast bruto plače Realna rast bruto plače Razmerje med minimalno plačo in povprečno plačo 2000 322 10,3 1,3 800 10,6 1,6 40,3 2005 499 4,9 2,4 1.157 4,8 2,2 43,1 2007 529 2,5 -1,1 1.285 5,9 2,2 41,2 2008 571 8,0 2,2 1.391 8,3 2,5 41,1 2009 593 3,7 2,8 1.439 3,4 2,5 41,2 2010 679 14,6 12,6 1.495 3,9 2,1 45,4 2011 718 5,7 3,8 1.525 2,0 0,2 47,1 2012 763 6,3 3,5 1.525 0,1 -2,4 50,0 2013 784 2,7 0,9 1.523 -0,2 -2,0 51,4 2014 789 0,7 0,5 1.540 1,1 0,9 51,2 Vir: SURS, SKD 2002 do leta 2008, SKD 2008 od 2009 dalje, MDDSZ, AJPES. Slika: Minimalna bruto plača, julij 2014, v SKM Vir: Eurostat Portal Page, 2015. 332 V letu 2010 je bil sprejet nov Zakon o minimalni playi, ki je na novo doloyil njeno viaino, ki je bila precej viaja od takrat veljavne, nayin prehoda na viajo raven minimalne playe in nayin usklajevanja te. 333 Najbliaje Sloveniji je s 47,7 % Luksemburg, na .eakem in v âpaniji pa je niaje od 32 % oz. 35 %. 334 Po interdecilnem koliyniku (2013: 3,2, v EU v letu 2010 med 2,1 in 4,7) in deleau zaposlenih z nizkimi playami (16,6 %, EU 2010: 17,0 %). 3.10 Mladi, ki niso zaposleni, niti niso vključeni v izobraževanje Delež mladih, ki niso zaposleni, niti niso vključeni v izobraževanje (NEET)335, se je v obdobju 2008-2013 povečal veliko bolj kot na ravni povprečja EU, a je še vedno nižji od povprečja.336 Delea NEET pri mladih (20-34 let) je bil v letu 2013 niaji od povpreyja EU, kar je povezano z nadpovpreyno visoko vkljuyenostjo mladih v terciarno izobraaevanje. Precej viaji je bil v starostni skupini 20-24 let, na kar vpliva skromno povpraaevanje po delu mladih (brez izkuaenj) s konyano srednjo in terciarno izobrazbo (prva bolonjska stopnja). Visoka pa sta deleaa NEET v starostnih skupinah 25-29 let (2013: 18,7 %) in 30-34 let, kar kaae na teaave pri prehodu iz terciarnega izobraaevanja v zaposlitev v obdobju krize. v obeh starostnih skupinah se je pri nas poveyal veliko bolj od povpreyja EU. Moyno poveyanje teh deleaev je ob ohranjanju visoke vkljuyenosti mladih v terciarno izobraaevanje v obdobju krize povezano z zmanjaanjem zaposlitvenih moanosti za mlade, ki se kaae tudi v zniaanju stopnje delovne aktivnosti, ki je bilo moynejae kot na ravni povpreyja EU. V obeh starostnih skupinah je delea NEET pri aenskah viaji kot pri moakih. To je posledica veyjega atevila diplomantov terciarnega izobraaevanja pri aenskah, visokega deleaa aensk, ki diplomirajo na druaboslovju, po katerem se je v obdobju krize povpraaevanje moyno zmanjaalo in z omejitvijo zaposlovanja v javnem sektorju337, kjer je med zaposlenimi delea aensk veyji od deleaa moakih. V obdobju 2008-2013 se ta delea v starostni skupini 15-19 let ni bistveno spreminjal in ostaja nizek zaradi visoke vkljuyenosti v srednjeaolsko izobraaevanje. Tabela: Delež mladih (20-34 let), ki niso zaposleni, niti niso vključeni v izobraževanje, v % 2002 2005 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Slovenija 10,9 10,4 8,4 10,5 11,1 11,1 13,5 15,4 EU 19,5 18,7 16,4 18,5 19,1 19,3 19,9 20,0 Vir: Eurostat Portal Page – Population and social conditions – Education and training, 2015. Slika: Delež mladih (25-29 let), ki niso zaposleni, niti niso vključeni v izobraževanje, 2013, v % Vir: Eurostat Portal Page ± Population and social conditions ± Education and training, 2015. 335 Not in employment and not in any education and training (delea NEET). 336 Delea NEET v starostni skupini 20-34 let se je v obdobju 2008-2013 poveyal za 7 o.t. 337 Zakon za uravnoteaenje javnih financ, ki je bil sprejet v letu 2012 je moyno omejil zaposlovanje v javnem sektorju. 3.11 Izdatki za socialno zaščito V letu 2012 so se izdatki za socialno zaščito po obdobju rasti prvič nominalno zmanjšali. Kljub nominalnemu zmanjaanju so se izdatki v primerjavi z BDP v letu 2012 poveyali na 25,4 %, kar je za 0,4 o. t. vey kot leta 2011 in manj kot v povpreyju EU. Zmanjaanje v letu 2012 (realno za 3,5 %) je bilo predvsem posledica sistemskih in interventnih ukrepov338, ki so zayeli veljati v letu 2012. V letu 2012 so se najbolj zmanjaali izdatki za invalidnost339 (8,1 %), sledili pa so jim izdatki za podroyje brezposelnost ter podroyje druaina/otroci340. Na skromno rast izdatkov za podroyje starost (0,1 %), ki predstavljajo najveyji del sredstev za socialno zaayito, je po naai oceni vplivala omejitev izplayevanja letnega dodatka341 in ukinitev draavne pokojnine342. Poleg izdatkov za starost so se poveyali tudi izdatki za podroyje nastanitev, bolezen in zdravstveno varstvo ter podroyje druge oblike socialne izkljuyenosti, katerih poveyanje je bilo predvsem posledica sprememb. Struktura izdatkov po posameznih področjih socialne zaščite je bila v letu 2012 podobna kot v preteklih letih, izdatki za socialno zaščito po kupni moči na prebivalca, pa ostajajo na ravni 71,5 % povprečja EU. Najveyji delea v strukturi izdatkov so tudi v letu 2012 predstavljali izdatki za starost (40,5 %), kar je podobno kot v povpreyju EU. Sledili so jim podobno kot v povpreyju EU izdatki za podroyje bolezen in zdravstveno varstvo, ki so se poveyali na 32,2 % (za 0,6 o.t.) ter druge oblike socialne izkljuyenosti, delea izdatkov na drugih podroyjih pa se je nekoliko zmanjaal oziroma ostal enak. Primerjava po kupni moyi (v SKM na prebivalca) kaae, da Slovenija od zayetka krize dosega nekaj manj kot tri yetrtine povpreyja EU (71,5 %), vendar se je delea v letu 2012 glede na predhodno leto ponovno nekoliko zmanjaal. Po izdatkih za posamezna podroyja Slovenija tako presega povpreyje EU samo pri izdatkih za druge oblike socialne izkljuyenosti (124,8 %). Tabela: Izdatki za socialno zaščito v Sloveniji in državah EU, v % BDP 2000 2005 2007 2008 2009 2010 2011 2012 Slovenija 24,1 23,0 21,3 21,4 24,2 25,0 25,0 25,4 EU np np np 26,7 29,5 29,4 29,0 29,5 Vir: Eurostat Portal Page ± Social protection, 2014. Opomba: np ± ni podatka. Slika: Izdatki za socialno zaščito po kupni moči na prebivalca glede na povprečje EU-28, v letu 2012 Vir: Eurostat Portal Page ± Social protection, 2014. 338 Zayela se je izvajati nova socialna zakonodaja in sprejet je bil Zakon za uravnoteaenje javnih financ (ZUJF). 339 Kar je poleg zmanjaanja prejemnikov invalidskih pokojnin in nadomestil za invalidnost, v veliki meri posledica sprememb v zvezi z uveljavljanjem pravic do varstvenega dodatka. S spremembo socialne zakonodaje (Zakon o socialno varstvenih prejemkih) je s 1.1.2012 varstveni dodatek postal socialno varstvena pravica. 340 Na zmanjaanje izdatakov za podroyje druaina/otroci je predvsem vplival interventni zakon (ZUJF), ki je omejil ali celo zmanjaal viaino nekaterih pravic (nadomestilo za brezposelnost, staraevsko nadomestilo). 341 ZUJF je omejil izplayevanje letnega dodatka upokojencem z viajimi pokojninami in selektivno zniaal pokojnine, upokojencem, ki se izplayujejo iz prorayuna. 342 Draavna pokojnina in varstveni dodatek, ki sta bila prej pravici ZPIZ, sta v letu 2012 preala med socialno varstvene pravice. 3.12 Izdatki za zdravstvo Celotni izdatki za zdravstvo so se v letu 2014 realno povečali, kot delež v BDP pa so ponovno nekoliko upadli. V letu 2013 so po prvi oceni znaaali 9,1 % BDP in v letu 2014 9,0 % BDP343. K viajim prihodkom so v letu 2014 najvey prispevale spremembe v prispevnih stopnjah in osnovah ter viaja rast zaposlenosti in play. V veljavi so ostali tudi vsi ukrepi za uravnoteaeno poslovanje ZZZS, ki so bili sprejeti preteklih letih, dodatno pa so na razpoloaljiva sredstva ZZZS pozitivno vplivali ae prenos pravice do pogrebnine in posmrtnine med socialno varstvene prejemke ter prihranki na podroyju zdravil. Po atirih letih varyevanja je ZZZS lahko dodatna sredstva namenili za airitev nekaterih prioritetnih programov in skrajaevanje yakalnih dob. Obseg javnih izdatkov glede na BDP je v letih 2013 in 2014 po prvi oceni znaaal 6,4 %, v strukturi izdatkov pa je delea javnih izdatkov porasel iz 71,1 % v letu 2013 na 71,6 % v letu 2014. Glede na BDP so izdatki za zdravstvo v letu 2012 presegli povprečje EU, na prebivalca pa zaostajajo. Po zadnjih mednarodno primerljivih podatkih so se v obdobju 2009-2012 celotni izdatki za zdravstvo v Sloveniji skryili toliko kot v povpreyju v draavah EU (letno realno za 0,5 %). Ker se je hkrati BDP zniaal bolj kot v povpreyju EU, je kazalnik celotnih in javnih izdatkov za zdravstvo glede na BDP v obdobju krize nadpovpreyno porasel in presegel EU povpreyje. V letu 2012 so celotni izdatki znaaali v Sloveniji 9,2 % BDP (EU: 8,7 % BDP) oziroma javni izdatki 6,7 % BDP (EU: 6,3 % BDP).344 Celotni izdatki za zdravstvo na prebivalca so v letu 2012 znaaali 2003 EUR PPP kar je bilo na ravni 91 % povpreyja EU. V Sloveniji se je v obdobju krize delež izdatkov iz žepa najprej znižal, v letu 2013 pa je po oceni ponovno porasel. Neposredni izdatki iz aepa so nepredvidljivi, neomejeno visoki, poleg tega najbolj obremenjujejo kroniyne bolnike in starejae. V povpreyju EU se je njihov delea v yasu krize malenkost poveyal, razlike med draavami pa so zelo velike, v draavah, ki jih je javnofinanyna kriza bolj prizadela, so se izdatki iz aepa veyinoma moyno poveyali. V Sloveniji se je v obdobju krize in upada potroanje delea izdatkov iz aepa zniaal od 13,0 % v letu 2007 na 11,9 % v letu 2012 (glej Sliko), poveyal pa se je delea izdatkov iz prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj (od 13,2 na 13,9 %), ki so v yasu krize nadomestila del izpada javnih sredstev. V letu 2013 so po prvi oceni izdatki iz aepa porasli na 12,9 %, v letu 2014 pa so se malenkost zniaali ± na 12,7 %. Porasel je tudi delea izdatkov iz prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj, ki so v letu 2014 znaaali 14,2 %. Tabela: Izdatki za zdravstvo Celotni izdatki za zdravstvo3, v % BDP Javni izdatki za zdravstvo, v % BDP1 Zasebni izdatki, delea v celotnih izdatkih, v % Izdatki iz aepa,delea v celotnih izdatkih, v % 2005 2012 2013 2014 2005 2012 2013 2014 2005 2012 2014 2005 2012 2014 Slovenija2 8,3 9,2 9,1 9,0 6,1 6,7 6,4 6,4 26,9 27,4 28,4 12,4 11,9 12,7 EU1 8,2 8,7 np np 6,2 6,4 np np 24,6 26,5 np 21,4 21,5 np Vir: OECD Health at a glance: Europe 2014; Izdatki in viri financiranja za zdravstvo (SURS), julij 2014. Opombe: 1Povprečje EU28 je netehtano aritmetično – izračun OECD. 2 Za Slovenijo je pri izračunu deleža v BDP upoštevana revizija BDP septembra 2014 (SURS, Nacionalni računi), za leto 2014 pa prva objava SURS februarja 2015, Za leti 2013 in 2014 je za Slovenijo prva ocena (glej opombo 1). np – ni podatka. Slika: Sprememba deleža neposrednih izdatkov gospodinjstev v celotnih izdatkih za zdravstvo v obdobju 2007–2012 Vir: OECD Health at a glance: Europe 2014. 343 Poslovno poroyilo ZZZS za leto 2014 (predlog, marec 2015). Podatki po metodologiji SHA so ocenjeni v sodelovanju z SURS. Za prerayun izdatkov v BDP je za leto 2014 upoatevana prva objava SURS februarja 2015. 344 Deloma je k viajim izdatkom prispevala tudi zadnja revizija zdravstvenih rayunov, ki je dvignila raven izdatkov iz obyinskih prorayunov, k izdatkom za zdravstvo pa so bili zajeti tudi vsi dodatki za pomoy in postreabo, do katerih so opraviyene osebe, ki potrebujejo pomoy pri temeljnih dnevnih opravilih (ADL) (poleg ZPIZ tudi dodatki, ki se izplayujejo prorayuna po nekaterih drugih zakonih). 3.13 Izdatki za dolgotrajno oskrbo Celotni izdatki za dolgotrajno oskrbo (DO)345 so se v Sloveniji v letu 2012 nadalje povečali, vendar v razmerju do BDP še vedno ostajajo manjši kot v povprečju OECD. Izraaeni v deleau BDP346 so znaaali 1,33 % BDP (2011: 1,27 %), od tega javni 0,96 % BDP, zasebni pa 0,36 % BDP. Zaradi varyevalnih ukrepov v javnem sektorju so se javni izdatki za DO v letu 2012 realno zniaali (-0,4 %), ae naprej pa so se hitro poveyevali zasebni izdatki (realno za 6,6 %), predvsem za storitve dolgotrajne socialne oskrbe. V strukturi po virih financiranja se je tako ponovno poveyal delea zasebnih izdatkov (na 27,4 %), v strukturi po namenu pa delea izdatkov za storitve dolgotrajne socialne oskrbe (na 32,1 %). Zasebni izdatki se poveyujejo bistveno hitreje od javnih ae nekaj let. Tako je Slovenija po obsegu celotnih izdatkov za DO, izraaenih v BDP v letu 2012 ae nekoliko presegla povpreyje 24-ih draav EU, ki je v letu 2011 znaaalo 1,27 % BDP, po obsegu javnih izdatkov za DO pa ae naprej zaostaja za povpreyjem OECD (2011: 1,65 % BDP) . V Sloveniji se zaostanek v razvitosti dolgotrajne oskrbe na domu še povečuje. âe vedno je vey kot tri yetrtine izdatkov namenjenih za DO v institucijah (domovi za starejae, socialno varstveni zavodi, bolnianice) in le tretjina DO na domu347, v skandinavskih draavah je razmerje obratno, v povpreyju EU pa se giblje okoli 50:50. V preteklem desetletju se je razmerje ae poslabaalo, rast javnih izdatkov za dolgotrajno oskrbo na domu je bila v Sloveniji najniaja med 19-imi draavami OECD. Veyina draav OECD je v obdobju 2000-2011 pospeaila javna vlaganja v dolgotrajno oskrbo na domu (patronaaa, pomoy na domu, denarni prejemki), v Sloveniji pa so bila ae naprej bistveno veyja javna vlaganja v institucionalno oskrbo. Tabela: Izdatki za dolgotrajno oskrbo po virih financiranja in po namenu, 2005–2012 V mio. EUR Delež v BDP, v % Struktura, v % Realna rast, v % Povp. letna realna rast, v % 200 5 2011 2012 2005 2011 2012 2005 2011 2012 2012/ 2011 2005-2012 Dolgotrajna oskrba 314 469 477 1,08 1,27 1,33 100,0 100,0 100,0 1,4 4,0 Po virih financiranja: javni izdatki 245 347 347 0,84 0,94 0,96 77,8 74,0 72,6 -0,4 3,0 zasebni izdatki 70 122 131 0,24 0,33 0,36 22,2 26,0 27,4 6,6 7,2 Po namenu: zdravstvena oskrba 230 321 324 0,79 0,87 0,90 73,3 68,5 67,9 0,5 2,9 socialna oskrba 84 148 153 0,29 0,40 0,43 26,7 31,5 32,1 3,4 6,8 Vir: SURS-Izdatki in viri financiranja za zdravstvo (objava: julij 2014). Opomba: Za prerayun v stalne cene je v skladu z mednarodnimi priporoyili uporabljen implicitni deflator BDP in ne indeks cen aivljenjskih potrebayin (AHRQ, 2011 in OECD Health at a glance 2013). Slika: Povprečna letna realna rast javnih izdatkov za dolgotrajno oskrbo na domu in v institucijah, 2000–2011 Vir: OECD Health at a glance 2013. Slovenija: SURS-Izdatki in viri financiranja za zdravstvo (objava: julij 2014). 345 Po definiciji OECD, Eurostat in WHO (A System of Health Accounts 2011, str. 88-95 in str. 114). Poroyilo medresorske delovne skupine o uporabi mednarodne metodologije za spremljanje izdatkov in prejemnikov DO v Sloveniji in analizo podatkov je objavil UMAR v Delovnem zvezku (Working paper, 2/2014 http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/dz/2014/DZ02_14_summary.pdf ) 346 Upoatevana je revizija BDP po ESR 2010, objava SURS avgust 2014. 347 Institucionalna oskrba je v Sloveniji draaja od oskrbe na domu, ker vkljuyuje integrirane zdravstvene in socialne storitve in kakovost obravnave je bistveno veyja, zato je razmerje v izdatkih moyno v prid institucionalni oskrbi. Podatki o razmerju med atevilom prejemnikov v institucijah in na domu pa kaaejo obratno razmerje -pribliano tretjina je prejemnikov razliynih oblik institucionalne oskrbe, nekaj manj kot dve tretjini pa je prejemnikov DO na domu ali pa prejemajo le denarni dodatek (glej poglavje 3.3). 3.14 Izdatki za pokojnine Rast izdatkov za pokojnine je bila tudi leta 2014 ob nedavni pokojninski reformi zmerna, vendar pa se je proračunski transfer v blagajno ZPIZ precej povečal348. Iz blagajne ZPIZ349 je bilo leta 2014 za pokojnine izplayanih 4,288 mrd. EUR, kar je nominalno 0,8 % vey kot leto prej. Izdatki so bili ob interventnih ukrepih350 veyinoma le posledica rasti upraviyencev do pokojnin351. Teh je bilo za 1,0 % vey kot leto prej, kar je najmanj v zadnjih osmih letih in je posledica nekoliko zaostrenih upokojitvenih pogojev ter poveyanega upokojevanja pred uveljavitvijo ZPIZ-2352. Transfer iz prorayuna v ZPIZ je lani naaal 1,606 mrd. EUR, kar je 21 mio. EUR (1,4 %) vey kot leto prej, njegov delea v prihodkih ZPIZ pa je tako spet dosegel najviajo vrednost, 33,1 %. V spremembah finanynega nayrta ZPIZ za leto 2014 je bilo predvideno, da bo ZPIZ prejel 190 mio. sredstev iz Kapitalske druabe, kar se pa ni zgodilo, zato je bil prorayunski transfer viaji od nayrtovanega. Izdatki za pokojnine, izraženi v deležu BDP, so v Sloveniji še pod povprečjem EU, vendar naraščajo hitreje zaradi hitrega staranja prebivalstva. Po zadnjih podatkih je leta 2012 je delea izdatkov za pokojnine353 v BDP ostal pod povpreyjem draav EU. V primerjavi z letom 2008 se je delea vseh pokojnin v BDP v EU poveyal za 1,2 o. t., v Sloveniji pa kar za 2,0 o. t. Izdatki za pokojnine naj bi se zaradi ZPIZ-2 srednjeroyno stabilizirali, vendar bodo nato spet zayeli naraayati leta 2023 in do leta 2028 dosegli raven iz leta 2013, kar pomeni, da nova pokojninska ureditev ne zagotavlja dolgoroyne javnofinanyne vzdranosti. Delea starejaega prebivalstva se v Sloveniji hitro poveyuje, stopnja zaposlenosti starejaih delavcev pa je najniaja v EU, zato je treba yim prej zayeti pripravljati korenitejae spremembe pokojninskega sistema, ki bodo zagotovile njegovo vzdranost tudi po letu 2020. Tabela: Delež prebivalstva starega 65 let in več, stopnja delovne aktivnosti z starejših delavcev, trajanje delovnega življenja in delež izdatkov za pokojnine v BDP Delež prebivalstva 65 let in več, v % Stopnja delovne aktivnosti starejših (55–64 let) Trajanje delovnega življenja1 Izdatki za pokojnine, delež v BDP, v %2 2000 2008 2013 2000 2008 2013 2000 2008 2013 2000 2008 2012 Slovenija 13,9 16,3 17,1 22,7 32,8 33,5 31,8 34,0 33,7 11,0 9,6 11,6 EU np 17,1 18,2 np 45,5 50,2 32,9 34,3 35,1 np 12,0 13,2 Vir: Eurostat, 2015. Opombe: np ± ni podatka; 1 âtevilo let, za katere se priyakuje, da bo oseba starejaa od 15 let aktivna na trgu delovne sile; 2 Po metodologiji ESSPROS. Slika: Izbrani prihodki in odhodki ZPIZ-a, Slovenija Vir: Bilten javnih financ, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 1992±2014, 2015. 348 Republika Slovenija iz draavnega prorayuna in iz drugih virov zagotavlja sredstva za pokrivanje razlike med prihodki ZPIZ iz prispevkov in iz drugih virov ter odhodki ZPIZ. Gre za vsa sredstva pod postavko Prejeta sredstva iz draavnega prorayuna bilance ZPIZ (MF). 349 Po podatkih bilance ZPIZ, ki zajemajo naslednje vrste pokojnin: starostne, invalidske, druainske, kmeyke, vojaake, pokojnine, uveljavljene v drugih republikah bivae SFRJ, pokojnine, nakazane v druge republike bivae SFRJ, pokojnine, nakazane v tujino, dodatek za rekreacijo upokojencem, druge pokojnine. 350 Ni bilo uskladitve pokojnin, izplayilo letnega dodatka pa je bilo omejeno na upokojence z manj kot 622 EUR pokojnine (kar bo veljalo vse do vkljuyno leta, ki bo sledilo letu, ko bo rast BDP presegla 2,5 % ± ZUJF, Uradni list RS, at. 40/2012, 143. yl. (6)). 351 Tu starostni, invalidski, druainski, vdovski, vojaaki, prejemniki akontacij, kmeyki po SZK (podatki ZPIZ). 352 Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), Uradni list RS, at. 96/2012. 353 Po metodologiji ESSPROS (Evropski sistem integrirane statistike socialne zaayite). 3.15 Stopnja pokritosti brezposelnih z nadomestili za brezposelnosti Nadomestila za brezposelnost zagotavljajo delno nadomestilo dohodka v primeru izgube zaposlitve. Slovenija sodi med pribliano eno tretjino draav na svetu, ki ima obvezno zavarovanje za primer brezposelnosti urejeno kot socialno zavarovanje. Na stopnjo pokritosti brezposelnih z nadomestili za brezposelnost, ki meri dejanski delea prejemnikov nadomestil med brezposelnimi v veliki meri vplivajo pogoji za upraviyenost do nadomestil. ki jih obiyajno sestavljajo naslednji elementi: (i) obstoj ne prostovoljna brezposelnost (ii) neizpolnjevanje pogojev za upokojitev in (iii) doloyeno zavarovalno obdobje, ki obiyajno vplivajo na trajanje prejemanja nadomestila.(World Social Security Report 2010/2011, str. 57-58.) Delež prejemnikov nadomestila za brezposelnost v skupnem številu registriranih brezposelnih v Sloveniji se je v prvih dveh letih krize povečal in se po letu 2011 zmanjšuje. Slovenija se je v letu 2011 (zadnji mednarodno primerljivi podatki) uvrayala med draave s srednje velikim deleaem prejemnikov nadomestil., Mednarodne primerjave kaaejo, da ima Slovenija niaji delea kot v povpreyju draave zahodne Evrope in viaji delea kot draave srednje in vzhodne Evrope. Po podatkih ZRSZ je delea prejemnikov nadomestil med registriranimi brezposelnimi naraayal do zayetka leta 2011, ko je marca dosegel 34,9 %, v obdobju 2012-2014 pa se je delea zniaeval in v letu 2014 znaaal 22,1 %. Zmanjaevanje deleaa je posledica relativno strogih vstopnih pogojev za mlade brezposelne in naraayanja dolgotrajne brezposelnosti, ko se obdobje prejemanja nadomestila izteye. Kljub temu, da brezposelna oseba lahko prejema tudi denarno socialno pomoy obstaja v Sloveniji okoli 45 % brezposelnih, ki ne prejema niti denarnega nadomestila niti denarne socialne pomoyi (IRSSV (2014), str. 92), pri yemer gre veyinoma za dolgotrajne brezposelne in mlade brezposelne. (IRSSV, 2014). To lahko kaae na nezadostno zagotavljanje dohodkovne varnosti v primeru brezposelnosti v Sloveniji in je vplivalo na poveyevanje stopnje tveganje revayine med brezposelnimi. Tabela: Delež brezposelnih, ki prejema nadomestilo za primer brezposelnosti v skupnem številu brezposelnih, v % 2000 2005 2007 2008 2009 2010 2011 Slovenija 19,2 19,2 20,0 26,4 36,1 34,4 32,8 Zahodna Evropa 61,3 68,9 66,0 64,5 69,3 67,4 64,2 Srednja in Vzhodna Evropa 19,1 29,1 27,7 27,0 30,0 25,1 21,1 Vir: World social security report 2014/2015 Opomba: *Za izrayun povpreyja draav je uporabljeno atevilo aktivnih Slika: Delež brezposelnih, ki dejansko prejema nadomestilo za primer brezposelnosti v skupnem številu brezposelnih v državah EU v letu 2011 Vir: World social security report 2014/2015. 3.16 Bruto prilagojeni razpoložljivi dohodek na prebivalca V letu 2012, se je bruto prilagojen razpoložljiv dohodek gospodinjstev in NPISG354 v evrih na prebivalca začel zmanjševati, po upočasnitvi rasti v prvih letih gospodarske krize. Pred zayetkom krize je bila rast bruto prilagojenega razpoloaljivega dohodka na prebivalca v Sloveniji zelo visoka, (okoli 7 % letno), kar je posledica ugodnih razmer na trgu dela in hitre rasti play. V prvih letih gospodarske krize se je rast razpoloaljivega dohodka nato moyno upoyasnila, kar je povezano s slabaanjem razmer na trgu dela. V letu 2012 pa je prviy prialo do zmanjaanja razpoloaljivega dohodka, na kar so vplivali sprejeti varyevalni ukrepi predvsem zniaanje play in nekatere spremembe na podroyju socialnih transferjev. V letih 2013 in 2014 pa se je zmanjaanje bruto prilagojenega razpoloaljivega dohodka gospodinjstev precej upoyasnilo. V primerjavi s povpreyjem draav Evropske unije je bila nominalna rast dohodka v evrih od leta 2010 v Sloveniji veyinoma niaja, kar je lahko posledica zgodnejaega okrevanja gospodarske aktivnosti v draavah EU v primerjavi s Slovenijo. Ocenjujemo, da se je zaostanek Slovenije za povpreyjem EU v obdobju krize poveyal zaradi veyjega padca gospodarske aktivnosti in poslabaanja razmer na trgu dela, kot v povpreyju EU. Tabela: Bruto prilagojeni razpoložljivi dohodek gospodinjstev in NPISG na prebivalca, Slovenija in povprečje držav EU, medletne rasti v % 2000 2005 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Slovenija 5,5 6,3 8 8,3 0,4 0,3 1,7 -3,1 -0,7 -0,6 EU 6,5 3,8 4,6 1 -1,6 2,7 1,6 1,7 0,3 np Vir: SURS in Eurostat Portal Page-Annual sector accounts. Opomba: np ±ni podatka. Slika: Bruto prilagojeni razpoložljivi dohodek gospodinjstev in NPISG v SKM na prebivalca v Sloveniji in nekaterih državah EU, v letu 2013 Vir: Eurostat Portal Page ± Annual sector accounts. 354 Neprofitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (NPISG). Prilagojeni razpoloaljivi dohodek je dohodek gospodinjstev popravljen za prejete in dane socialne transferje v naravi. Obsegajo individualno blago in storitve, ki jih draavne enote in NPISG kot transferje v naravi zagotavljajo gospodinjstvom ne glede na to, ali so kupljeni na trgu ali pa jih draavne enote ali NPISG proizvedejo kot netrano proizvodnjo. Lehko se financirajo iz davkov, drugih dohodkov draave ali prispevkov za socialno varnost, v primeru NPISG pa iz podpor in dohodkov lastnine (Evropski sistem nacionalnih in regionalnih rayunov 1995, 2005, odst. 4.104). Glavnina je bila v letu 2013 namenjena za zdravstvo in izobraaevanje, preostalo pa za rekreacijo, kulturo, religijo in socialno zaayito. 3.17 Dohodkovna neenakost Slovenija še vedno sodi med države z najnižjimi stopnjami dohodkovne neenakosti, vendar obe merili neenakosti dohodkov kažeta rahlo povečanje v obdobju 2008-2013. V porazdelitvi dohodkov v letu 2012 se odraaa veyletna gospodarska kriza, ukrepi za javnofinanyno konsolidacijo in zakonske spremembe na podroyju sistema socialne zaayite. Na poveyanje dohodkovne neenakosti so vplivala gibanja na trgu dela (zmanjaanje zaposlenosti, zniaanje play v javnem sektorju in poveyanje brezposelnosti, poveyanje prejemnikov minimalne playe), ukrepi v Zakonu o uravnoteaenju javnih financ in spremembe, ki jih je prinesel Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki predstavlja reformo sistema socialnih transferjev. âtevilo izplayanih prejemkov iz javnih sredstev se je zmanjaalo za 14,6 %. Veyje atevilo upokojencev je prejemalo v povpreyju za 1 % niajo pokojnino, manjae atevilo prejemnikov socialnih transferjev pa viaje vrednosti socialnih transferjev. Ginijev koliynik se je v zadnjem letu poveyal za 0,7 o. t. na 24,4 %. Dohodkovna neenakost, merjena z razmerjem kvintilnih razredov (80/20) pa se je v zadnjem letu poveyala za 0,2 o. t. na 3,6. V obdobju 2008-2013 se je delea skupnega dohodka, ki ga posedujejo prebivalci v spodnjih treh decilih, zmanjaal, v zgornjih treh decilih pa poveyal. Zgornji 1 % v Sloveniji v letu 2013 poseduje 3,4 % vseh dohodkov, spodnji pa 0,2 %. Tabela: Kazalnika dohodkovne neenakosti, 80/20 in Gini, povprečje EU* in Slovenija, 2005-2013 Kvintili (razmerje 80/20) 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Slovenija 3,4 3,4 3,3 3,4 3,2 3,4 3,5 3,4 3,6 EU* 5,0 5,0 5,0 5,0 5,0 5,0 5,1 5,0 5,0 Gini-jev koeficient (v %) Slovenija 23,8 23,7 23,2 23,4 22,7 23,8 23,8 23,7 24,4 EU* 30,6 30,3 30,6 30,9 30,5 30,5 30,8 30,4 30,5 Vir: Eurostat. Opomba: *EU-27 do leta 2009, od leta 2010 EU-28. Podatki za Irsko ae niso dostopni. Slika: Kazalnika dohodkovne neenakosti, Gini in 80/20, države EU, 2013 Vir: Eurostat. Opomba: podatki za Irsko niso na voljo. 3.18 Zadolženost prebivalstva Slovenska gospodinjstva so bila leta 2013 bolj zadolžena kot leta 2007. Zadolaenost gospodinjstev lahko merimo z vey kazalniki: na primer z razmerjem med obsegom finanynih obveznosti in finanynih sredstev gospodinjstev ali z finanynimi obveznostmi gospodinjstev v primerjavi z BDP. Ob kazalnika kaaeta, da se je zadolaenost gospodinjstev v obdobju 2007­2013 poveyala, vendar pa Slovenija ostaja med draavami, kjer so gospodinjstva najmanj zadolaena. Zadolženost gospodinjstev, merjena kot razmerje med obsegom finančnih obveznosti in finančnih sredstev gospodinjstev, je bila v letu 2013 kljub znižanju višja kot leta 2007. V obdobju 2008-2012 so obveznosti gospodinjstev naraayale hitreje kot finanyna sredstva, na kar je pomembno vplivalo zmanjaevanje razpoloaljivega dohodka. V letu 2013 je zmanjaanje zadolaenosti je bila posledica poveyanja obsega finanynih sredstev in zmanjaanja obsega obveznosti gospodinjstev. Na zmanjaanje slednjega je vplivalo predvsem veyje razdolaevanje slovenskih gospodinjstev v tem letu. Gospodinjstva so se zaradi manjaega troaenja, ki je bilo posledica veyjega skryenja razpoloaljivega dohodka in negotovih razmer ter tudi teajih pogojev za pridobitev posojil v bankah v letu 2013 razdolaila precej bolj, kot v letu prej. Precej manj so gospodinjstva najemala potroaniaka in ostala posojila, zmanjaal pa se je tudi obseg stanovanjskih posojil, ki imajo v strukturi vseh posojil najveyji delea. Po tem kazalniku zadolaenosti se slovenska gospodinjstva sicer uvrayajo nekoliko pod povpreyje draav EU Zadolženost gospodinjstev je bila leta 2013 večja kot 2007 tudi merjena kot razmerje med obsegom obveznosti v BDP: Tako so bile finanyne obveznosti gospodinjstev v primerjavi z BDP v letu v Sloveniji v letu 2013 (34 %) kljub zmanjaanju glede na predhodno leto za skoraj 5o.t. viaja kot leta 2007. V obdobju 2007-2013 se je tako merjena zadolaenost gospodinjstev poveyala v veyini draav, naj bolj na Cipru ( za 24.9 o. t. ), naj bolj pa se je zmanjaala v Latviji (za 13,6 o.t.). Tabela: Zadolženost prebivalstva merjena kot razmerje med obsegom finančnih obveznosti in finančnih sredstev v Sloveniji in v državah EU, v % 2000 2005 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Slovenija np 24,3 27,2 31,8 31,5 32,3 33,2 33,2 31,1 EU np np np np 36,7 35,9 35,7 33,9 32,7 Vir: Banka Slovenije, Finanyni rayuni in Eurostat Portal Page ± Annual sector accounts. Opomba: np ± ni podatka. Slika: Zadolženost prebivalstva merjena kot obseg obveznosti gospodinjstev v primerjavi z BDP v državah EU, 2013 Vir: Banka Slovenije, Finanyni rayuni in Eurostat Portal Page ± Annual sector accounts. 3.19 Zadovoljstvo z življenjem Po anketi Eurobarometra so ljudje v Sloveniji na splošno s svojim življenjem dokaj zadovoljni355, na kar verjetno vpliva zadovoljenost potreb, ki jih Slovenci visoko vrednotijo. Tako se tudi v letu 2014 s 83 % zadovoljnih (povpreyje 2014) uvraya nad povpreyje EU.. V obdobju 2008-2014 se je zadovoljstvo z aivljenjem v Sloveniji zmanjaalo, v povpreyju EU pa poveyalo. Zadovoljstvo z aivljenjem je viaje, ye so zadovoljene potrebe na podroyjih, ki so za ljudi pomembnejae, oziroma jih vrednotijo viaje. Slovenci najviaje vrednotijo podroyja zdravja, dela (pribl. 'zaposlitvena situacija') in druaine (pribl. 'lastna/finanyna situacija/gospodinjstva'), s temi podroyji pa so relativno gledano ae vedno dokaj zadovoljni, ae posebej v luyi zaposlitvene situacije v draavi ali v luyi gospodarske situacije v draavi.356 Na oceno sedanjosti vplivajo tudi pričakovanja oziroma predvidevanja o prihodnosti. Na nobenem od ocenjevanih podroyij Slovenci v prihodnjem letu ne priyakujejo izboljaanja -pri oceni osebne zaposlitvene situacije je ta -sicer najniaji delea -ostal enak (13 %). Deleai ljudi v Sloveniji, ki v naslednjem letu priyakujejo izboljaanje, so na vseh podroyjih ocenjevanja niaji kot v povpreyju EU. Tabela: Zadovoljstvo, Slovenija in povprečje EU, 2004 -2014 okt.08 jun.09 nov.09 jun.10 nov.10 maj.11 nov.11 maj.12 nov.12 maj.13 nov.13 jun.14 nov.14 Slovenija 85 86 86 85 85 83 83 85 85 85 79 84 81 EU 76 77 78 78 78 79 75 77 76 75 75 80 79 Vir: Eurobarometer. Slika: Zadovoljstvo, države EU, 2008, 2014 Vir: Eurobarometer. 355 Zadovoljstvo z aivljenjem je najpomembnejai mnenjski sintetiyni kazalnik kakovosti aivljenja oziroma osebne blaginje. Zadovoljstvo z aivljenjem tukaj spremljamo s pomoyjo podatkov Evrobarometra, ki zadovoljstvo z aivljenjem meri dvakrat letno s vpraaanjem: ¬Na sploano, kako zadovoljni ste z aivljenjem, ki ga aivite?«, anketirance se ponudijo moani odgovori: zelo zadovoljen, zadovoljen, nezadovoljen in zelo nezadovoljen. Kot delea zadovoljnih pa merimo delea Zelo zadovoljne in Kar zadovoljne. 356 Glej Ekonomsko ogledalo, januar 2015 3.20 Leta zdravega življenja Prebivalstvo Slovenije lahko pričakuje le nekaj več kot 56 let zdravega življenja357 kar je bistveno manj od povprečja EU, vendar se zaostanek zmanjšuje. V letu 2013 rojena aenska lahko priyakuje 55,6 let zdravega aivljenja, moaki pa 56,5 let. To je za aenske kar 6,7 let in moake 4,8 let manj od povpreyja EU. S tem se Slovenija uvraya skoraj na rep draav EU, za nami je le Slovaaka. V obdobju krize se je v Sloveniji ta kazalnik sicer nekoliko izboljaal, v povpreyju EU pa poslabaal. Gre za kazalnik, ki meri subjektivno dojemanje oviranosti pri opravljanju vsakodnevnih opravil, rezultati pa lahko nakazujejo tudi na veyjo kritiynost oz. obyutljivost za oviranost pri ocenjevanju lastnega poloaaja. Razlika med aenskami in moakimi je pri tem kazalniku manjaa kot pri priyakovanem trajanju aivljenja, kar kaae, da se pri aenskah prej kot pri moakih pojavijo teaave , ki jih ovirajo pri opravljanju vsakodnevnih opravil (OECD Health at a glance 2013). Tako je v kar enajstih draavah EU, vkljuyno s Slovenijo, priyakovano atevilo let zdravega aivljenja daljae za moake kot za aenske. Ker aenske aivijo dlje kot moaki, je relativni kazalnik, ki kaae kolikaen delea aivljenja preaivimo zdravi, za aenske ae toliko slabai ± V Sloveniji lahko aenska priyakuje, da bo preaivela le 66,7 % aivljenja brez oviranosti, povpreyje EU je bistveno viaje (76,4 %), moaki pa 75,8 % (EU: 80,6 %). Za povprečjem EU močno zaostajamo tudi po pričakovanih letih zdravega življenja pri starosti 65 let. Kazalnik meri atevilo let, ki jih bomo po 65 letu preaiveli brez oviranosti in je pomemben zlasti z vidika nayrtovanja potreb po dolgotrajni oskrbi. V EU lahko aenska stara 65 let priyakuje ae 8,7 let zdravega aivljenja in moaki 8,5 let. V Sloveniji pa je v letu 2013 ta kazalnik znaaal le 6,9 let za aensko in 7,3 leta za moakega. Tabela: Leta zdravega življenja ob rojstvu in pri starosti 65 let, 2012 Leta zdravega življenja ob rojstvu Leta zdravega življenja pri starosti 65 let Ženske moški ženske moški 2010 2011 2012 2010 2011 2012 2010 2012 2010 2012 Slovenija 54,6 53,8 55,6 53,4 54,0 56,5 7,2 6,9 6,6 7,3 EU 62,7 62,2 62,3 61,9 61,7 61,3 8,9 8,5 8,7 8,5 Vir: Eurostat Database; OECD Health at a glance 2014. Slika: Leta zdravega življenja ob rojstvu in delež življenja, ki ga preživimo zdravi Vir: Eurostat Database ± Population and social conditions-Health-Public Health, 2015; Eurostat Database ± Population and Social Conditions ± Population ± Demograf -Mortality, 2015. 357 Kazalnik leta zdravega aivljenja meri atevilo let, za katera lahko oseba doloyene starosti priyakuje, da jih bo preaivela brez oviranosti pri opravljanju vsakodnevnih aktivnosti. Gre za kompozitni kazalnik, ki zdruauje podatke o umrljivosti in obolevnosti/oviranosti. Ocena za obolevnosti/oviranost temelji na vpraaanju GALI (Global Activity Limitation Indicator), ki v okviru ankete EU-SILC meri samooceno oviranosti zaradi zdravstvenih teaav, ki trajajo vsaj 6 mesecev in vplivajo na vsakodnevne aktivnosti. Marca 2012 je Eurostat naredil revizijo podatkov, tako je bila serija od leta 2004 do 2010 prerayunana na novo. Za Slovenijo je bil leta 2010 popravljen prevod vpraaanja o oviranosti v anketi EU-SILC zato je dejansko yasovno primerljiva le serija od leta 2010 dalje. 3.21 Delež prebivalstva z vsaj srednješolsko izobrazbo Delež odraslih, starih 25-64 let z vsaj srednješolsko izobrazbo358, je v Sloveniji relativno visok. Po podatkih ankete o delovni sili za drugo yetrtletje je v letu 2014 znaaal 85,7 % in se je ohranil pribliano na ravni predhodnega leta. Delea odraslih z vsaj srednjeaolsko izobrazbo je veliko viaji od povpreyja EU, kar je posledica dolgoletne visoke vkljuyenosti mladih in odraslih v srednjeaolsko izobraaevanje. V primerjavi s povpreyjem EU je delea v Sloveniji viaji pri vseh starostnih skupinah (25-34 let, 35-44 let, 45-54 let in 55-64 let), najbolj pa odstopa pri najmlajai starostni skupini. Zaradi prehajanja mlajaih, bolje izobraaenih prebivalcev, v viaje starostne skupine, se je v obdobju 2008-2014 delea odraslih z vsaj srednjeaolsko izobrazbo poveyal pri vseh starostnih skupinah (demografski uyinek). Delež mladih (20-24 let) z vsaj srednješolsko izobrazbo se v obdobju krize ni bistveno spremenil. V letu 2014 se je zmanjaal na 89,2 %, vendar je bil viaji od povpreyja EU.359 Na slednje vplivajo: nadpovpreyno visoka vkljuyenost mladih (15­19 let) v srednjeaolsko izobraaevanje360; visoka stopnja dokonyanja srednjeaolskega izobraaevanja; in nizek delea zgodnjih osipnikov361, ki se je v letu 2013 in v obdobju 2008-2013 ae zmanjaal. V letu 2013 je bil delea zgodnjih osipnikov veliko niaji od povpreyja EU362, cilja strategije EU 2020 (10 %) in nacionalnega cilja (5,0 %). Ob ugodnih gibanjih vkljuyenosti mladih v srednjeaolsko izobraaevanje v obdobju krize bistvenih sprememb v deleau mladih (20-24 let) z vsaj srednjeaolsko izobrazbo ni bilo. Tabela: Delež odraslih prebivalcev, starih 25-64 let, z vsaj srednješolsko izobrazbo, drugo četrtletje, v % 2000 2005 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Slovenija 74,8 80,5 81,6 83,1 83,5 84,8 85,1 85,6 85,7 EU np 68,9 71,1 71,6 72,4 73,1 74,0 74,9 75,7 Vir: Eurostat Portal Page – Population and social conditions – Education and training, 2015. Slika: Delež odraslih, z vsaj srednješolsko izobrazbo, drugo četrtletje, 2014, v % Vir: Eurostat Portal Page ± Population and social conditions ± Education and training, 2015. 358 Vsaj srednjeaolska izobrazba zajema srednjeaolsko in terciarno izob razbo. 359 Delea mladih (20-24 let) z vsaj srednjeaolsko izobrazbo je v letu 2014 znaaal 89,2 %; EU: 81,6 %). 360 Vkljuyenost mladih (15-19 let) v srednjeaolsko izobraaevanje, je v letu 2012 pri nas znaaala 78,6 % (EU: 60,1 %). 361 Mladi, stari 18í24 let, s konyano ali nedokonyano osnovno aolo ali brez aolske izobrazbe, ki niso vkljuyeni v izobraaevanje ali usposabljanje. 362 Delea zgodnjih osipnikov je v letu 2013 znaaal 3,9 % (EU: 12,0 %). 3.22 Stopnja tveganja revščine Stopnja tveganja revščine v Sloveniji, po prejetih socialnih transferjih in pokojninah, se je v letu 2013363 povečala na 14,5 % (za 1 o. t.) in ostaja nižja od povprečja EU, čeprav se ta razlika zmanjšuje. Med EU draavami je Slovenija v zadnjem letu zdrsnila za 3 mesta na 9. mesto. Prag tveganja revayine se je v primerjavi z letom 2012 zniaal za 3 % (na 593 evrov), atevilo ljudi pod pragom tveganja revayine pa se je kljub temu poveyalo za 20 tisoy (na 291 tisoy). Mediana dohodka ljudi pod pragom tveganja revayine se je v primerjavi z letom prej zniaala za 18 EUR. Leta 2013 je pod pragom revayine aivelo 50 tisoy vey ljudi kot leta 2008. Relativno majhno poveyanje stopnje tveganja revayine pred pokojninami in socialnimi transferji (za 0,4 o. t) v zadnjem letu je po naai oceni lahko tudi posledica konyanja prehodnega obdobja postopnosti dviga minimalne playe, ki je bila le 8,7 EUR pod pragom tveganja revayine. Vpliv pokojnin na zmanjaanje revayine pa se je poveyal, kljub zakonskim spremembam na podroyju pokojnin. Brez upoatevanja pokojnin bi bila stopnja tveganja revayine viaja za 17 o. t. Vpliv socialnih transferjev na zmanjaanje revayine je manjai kot leta 2012 (za 0,9 o. t.); brez socialnih transferjev bi bila stopnja tveganja revayine viaja za 10,8 o. t. Nekatere zakonske spremembe v letu 2012 so v letu 2013 in spremembe dohodkov v letu 2012 so zmanjšale vpliv socialnih transferjev na zniževanje stopnje tveganja revščine, saj so pripeljale celo do povečanja stopnje tveganja revščine najbolj ogroženih skupin. Stopnja tveganja revayine pa se je v zadnjem letu moyno poveyala naslednjim skupinam: gospodinjstvom brez delovno aktivih ylanov z vzdraevanimi otroki (za 5,2 o.t na 75,2 %), enostaraevskim gospodinjstvom (za 4,3 o. t na 30,1 %), poveyala pa se je tudi v gospodinjstvih dveh odraslih z vey otroki (za 1,4 o. t.). Posebej so ogroaena enoylanska gospodinjstva, ae zlasti aensk, starejaih od 75 let (za 2 o. t. na 33,5 %). Prav ti razlogi so vplivali na sprejetje sprememb socialne zakonodaje v letu 2013, ki naj bi te pomanjkljivosti odpravile (realnejaemu in ugodnejaemu upoatevanju dohodka in materialnega poloaaja vlagatelja). Tabela: Stopnje tveganja revščine, povprečje EU-28 in Slovenija, 2005-2013 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Slovenija 12,2 11,6 11,5 12,3 11,3 12,7 13,6 13,5 14,5 EU* 16,4 16,5 16,5 16,6 16,4 16,5 17 16,9 16,7 Vir: Eurostat. Opomba: *EU-27 do leta 2009, od leta 2010 EU-28. Manjka Irska. Slika: Stopnja tveganja revščine v državah EU, 2008, 2013 Vir: Eurostat. Opomba: Manjkajo podatki za Irsko. 363 Izrayun stopnje tveganja revayine za leto 2013 temelji na dohodkih iz leta 2012. Glej vey kazalnik 3.17 in Ekonomsko ogledalo 9/2014, UMAR. Ljubljana. 3.23 Materialna prikrajšanost Delež materialno prikrajšanih364 v Sloveniji se je v obdobju krize povečal, vendar Slovenija po deležu materialno prikrajšanih ostaja pod povprečjem EU. Leta 2013 je znaaal 17 %, kar je za 2,7 o.t. vey kot leta 2007. V obdobju 2008-2013 se delea materialno prikrajaanih v Sloveniji ni bistveno spremenil in ostaja pod povpreyjem EU. Delea materialno prikrajaanih je v Sloveniji najveyji pri starejaih od 65 let (18,2 %). Najveyji delea ljudi, ki so v Sloveniji materialno prikrajaane, je delea ljudi, ki ne zmorejo pokriti nepriyakovanih izdatkov, si ne morejo privoayiti enotedenskih poyitnic in imajo teaave pri poravnavanju stanovanjskih stroakov. Podobno se je gibala tudi stopnja težke materialne prikrajšanosti.365 Stopnja teaka materialne prikrajaanosti je bila leta 2008 in leta 2013 v primerjavi s pred kriznim obdobjem (leta 2005-2007) viaja za 1,6 o.t. Na poveyanje v krizi v veliki meri vplivalo poslabaanje razmer na trgu dela. Stopnja teake materialne prikrajaanosti pri nezaposlenih se je z 12,0 % v letu 2007 na 21,5 % v letu 2013. Kljub poveyanju v krizi je tudi stopnja teake materialne prikrajaanosti v Sloveniji je ae vedno pod povpreyjem EU. V obdobju krize se je najbolj povečal delež posameznikov, ki ima težave pri poravnavanju stanovanjskih stroškov. Njihov delea je leta 2013 znaaal 21,2 % oz. 5,1 o. t. vey kot leta 2008. Stanovanjske stroake najteaje pokrivajo enoroditeljske druaine (38,4 %). Moyneje se je poslabaal tudi poloaaj gospodinjstev samskih nad 65 let (za 2,6 o. t. na 6,9 %), ki imajo sicer najmanj teaav pri playevanju stanovanjskih stroakov. Vedno vey gospodinjstev tudi meni, da teako366 preaivi s svojimi dohodki. Materialna prikrajaanost je obyutno veyja pri ljudeh pod pragom revayine. Tabela: (Težka) Materialna prikrajšanost, 2005-2013 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Materialna prikrajaanost (najmanj 3 od 9) Slovenija 14,7 14,4 14,3 16,9 16,2 15,8 17,2 16,9 17 EU* 20 19,2 18 17,5 17,3 17,8 18,5 19,8 19,6 Teaka materialna prikrajaanost (najmanj 4 Slovenija 5,1 5,1 5,1 6,7 6,1 5,9 6,1 6,6 6,7 od 9) EU* 10,8 9,9 9,1 8,5 8,2 8,4 8,9 9,9 9,6 Vir: Eurostat. Opomba: *EU27 do leta 2009, od leta 2010 dalje EU28. Slika: Materialna prikrajšanost v državah EU-28*, 2008, 2013 Vir: Eurostat. Opomba: *EU27 do leta 2009, od leta 2010 dalje EU-28. 364 Prikrajaanost pri najmanj treh od skupno devetih elementov prikrajaanosti, ki so naslednji: 1. zmoanost pokritja nepriyakovanih stroakov, 2. zmoanost playati enotedenske poyitnice zunaj domayega kraja, 3. zmoanost privoayiti si ustrezno prehrano, 4. zmoanost rednega odplayevanja posojil, hipotek oz. zamude pri tem, 5. zmoanost zagotoviti si primerno ogrevano stanovanje, 6. imeti pralni stroj, 7. imeti barvno TV, 8. imeti telefon (mobitel) 9. imeti osebni avto. Teaka materialna prikrajaanost pri najmanj atirh od skupno devetih elementov. 365 Prikrajaanost pri najmanj atirih od dvetih elementov. 366 Teako upoateva skupaj deleae: zelo teako, teako, z manjaimi teaavami. 4 Okoljski, regionalni in prostorski razvoj Okoljski razvoj . 4.1 Emisije toplogrednih plinov . 4.2 Emisijsko intenzivne industrije . 4.3 Energetska uyinkovitost . 4.4 Obnovljivi viri energije . 4.5 Delea cestnega v blagovnem prometu . 4.6 Okoljski davki . 4.7 Intenzivnost kmetovanja . 4.8 Intenzivnost poseka lesa Skladnost regionalnega razvoja . 4.9 Regionalne razlike v BDP na prebivalca . 4.10 Regionalne razlike v stopnji registrirane brezposelnosti Trajnost prostorskega razvoja Pregled kazalnikov – Okoljski, regionalni in prostorski razvoj Vir: Izrayuni UMAR. Opomba: Slika prikazuje poloaaj Slovenije glede na netehtano aritmetiyno sredino draav EU. Izrayunan je glede na razpoloaljiv nabor draav za posamezni kazalnik, zaradi nepopolnih podatkov pa smo iz analize vseh kazalnikov izkljuyili Ciper, Malto, Luksemburg in Hrvaako. Podatki so za leto 2008 in za zadnje leto, ko so razpoloaljivi podatki za draave EU (zadnje leto je navedeno v tabeli). Pozitivna vrednost pomeni, da je pri izbranem kazalniku vrednost kazalnika za Slovenijo veyja glede na povpreyje draav EU, negativna vrednost pa, da je vrednost kazalnika niaja glede na povpreyje draav EU. 4.1 Emisije toplogrednih plinov Potem ko so se skupne emisije toplogrednih plinov (TGP)367 po letu 2008 znižale in tri leta ostale na približno isti ravni, se je v letu 2013 njihovo zniževanje nadaljevalo drugo leto zapored. Skupne emisije TGP so v tem letu znaaale 18.112 kt ekvivalenta CO2, kar je bilo ponovno za okoli 4 % manj kot v predhodnem letu368. Emisije so se zniaale v skoraj vseh opazovanih skupinah virov. V energetiki in prometu, kjer sta nastali okoli dve tretjini TGP, so se zniaale za okoli 1 o.t. bolj kot v povpreyju. V energetiki so bile skoraj izkljuyna posledica proizvodnje termoelektrarn, po zaprtju najveyje med njimi pa se bodo njihove koliyine ae obyutneje zniaale. V prometu so bile po mednarodni primerjavi ae precej visoke, tudi zaradi z davyno politiko zagotovljenih ugodnih konkurenynih pogojev in obseanih tranzitnih tokov skozi Slovenijo. V letu 2013 so se zniaale tudi emisije iz vseh ostalih virov, razen iz industrijskih procesov. Te so nekoliko naraayale tudi v letih prej, a so imele na gibanje skupnih emisij razmeroma majhen vpliv, saj je delea emisij iz tega vira precej skromen369. Emisijska intenzivnost, ki je v Sloveniji razmeroma visoka, se je v opazovanem obdobju po letu 2000 zniževala, vendar pa se je zaostanek za povprečjem EU kljub temu povečal.370 V letu 2013 se je ob nekoliko niajih emisijah in v stalnih cenah skoraj nespremenjenem BDP ponovno nekoliko izboljaala, a veyjega napredka pri zniaevanju niti v tem letu ni bilo. Izboljaanje se bolj kaae v daljaem obdobju. Med gospodarsko krizo so se emisije toplogrednih plinov ob globokem padcu BDP namrey precej zniaale, kar je hkrati moyno pripomoglo k doseganju mednarodnih zavez. Ker pa se je emisijska intenzivnost v povpreyju EU izboljaevala hitreje, se je zaostanek Slovenije v tej primerjavi poveyeval. V letu 2000 je bilo na enoto BDP v Sloveniji ustvarjenih za 14 % vey emisij kot v povpreyju EU, v letu 2012 pa ae za vey kot yetrtino. Tabela: Emisijska intenzivnost gospodarstva (emisije / BDP) 2000 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 Slovenija 0,61 0,51 0,49 0,46 0,46 0,46 0,45 0,44 0,43 EU 0,54 0,45 0,43 0,40 0,39 0,38 0,37 0,35 0,34 Vir: Eurostat Portal Page ± Environment and Energy, 2015; Eurostat Portal Page ± Economy and Finance, 2015; prerayuni UMAR. Slika: Emisije toplogrednih plinov po kategorijah virov, Slovenija Vir: ARSO, 2015. 367 Med toplogredne pline so uvrayeni ogljikov dioksid, metan, diduaikov oksid, fluorirani ogljikovodiki in aveplov heksafluorid. 368 Izrayuni za to in pretekla leta so bili opravljeni z uporabo nove metodologije in nove vrednosti toplogrednih potencialov; za pretekla leta so bili zato nekoliko spremenjeni (ARSO, 2015). 369 Za zniaevanje emisij bi bili onesnaaevalci spodbujeni bolj, ye ne bi najveyjim onasnaaevalcem z davynimi oprostitvami omilili bremena izpustov. 370 Emisijska intenzivnost je razmerje med emisijami TPG in ustvarjenim BDP. Zaradi veyje metodoloake ustreznosti smo pri primerjavi v yasu upoatevali gibanje BDP v stalnih cenah, pri mednarodni primerjavi pa BDP v standardih kupne moyi (SKM) za posamezno leto. 4.2. Emisijsko intenzivne industrije Skupni obseg proizvodnje emisijsko intenzivnih industrij371 je v Sloveniji v zadnjih nekaj letih večinoma naraščal hitreje kot v povprečju ostalih panog predelovalnih dejavnosti. Izjema sta bili le leti 2008 in 2009, predvsem zaradi nizkega obsega proizvodnje kovin. V letu 2013 se je obseg emisijsko intenzivne proizvodnje pod vplivom relativno visoke rasti kemiyne industrije in proizvodnje kovin nadalje poviaal, v povpreyju ostalih panog predelovalnih dejavnosti pa se je zniaal. Delea dodane vrednosti emisijsko intenzivnih industrij v skupni dodani vrednosti predelovalnih dejavnostih je tega leta znaaal slabo yetrtino (24,2 %) in je bil med najviajimi v draavah EU372. Ker sta pri nas pomen emisijsko intenzivnih panog in energetska intenzivnost predelovalnih dejavnosti veyja kot v povpreyju EU, bi lahko bili uyinki emisijskega trgovanja na stroake proizvodnje373, poslediyno pa tudi na poslovne rezultate in konkurenynost, v Sloveniji veyji kot v povpreyju draav EU. Za zmanjaanje izpostavljenosti viajim stroakom je zato kljuynega pomena nadaljnje zniaevanje energetske intenzivnosti374 in tehnoloako prestrukturiranje v emisijsko in energetsko intenzivnih panogah. Tabela : Izbrani kazalniki emisijsko intenzivnih industrij in energetska intenzivnost predelovalnih dejavnosti, Slovenija 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Energetska intenzivnost predelovalnih dejavnosti (indeks 2005=100) 100,0 95,8 86,6 78,9 77,2 75,2 71,1 71,1 71,0 Proizvodnja v emisijsko intenzivnih industrijah (indeks realne rasti) 104,2 112,1 114,3 93,7 81,2 108,9 102,3 102,0 102,7 Proizv. vlaknin, papirja ter izdelkov iz njih 102,5 99,0 98,5 89,8 89,8 101,3 100,7 97,0 100,3 Proizv. kemikalij, kemiynih izd., umetnih vlaken 107,6 113,0 121,7 101,0 85,8 114,7 102,4 104,6 103,9 Proizv. dr. nekovinskih mineralnih izd. 93,1 106,2 105,8 102,5 72,4 98,7 90,7 95,9 98,3 Proizv. kovin 103,2 119,6 106,7 68,6 70,3 109,5 111,0 101,1 103,4 Proizvodnja predelovalnih dejavnosti brez emisijsko intenzivnih industrij 103,9 104,8 107,1 104,7 81,3 106,1 102,0 98,3 98,0 Vir: SI±STAT podatkovni portal ± Nacionalni rayuni ter Rudarstvo in predelovalne dejavnosti (SURS), 2014; prerayuni UMAR. . Slika: Delež emisijsko intenzivnih panog v predelovalnih dejavnostih in delež predelovalnih dejavnosti v dodani vrednosti gospodarstva, 2012 Vir: Eurostat, Nacionalni rayuni, 2014. 371 Po metodologiji Svetovne banke sem sodijo naslednje (pod)skupine SKD: proizvodnja kemikalij, kemiynih izdelkov, proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja, proizvodnja kovin, proizvodnja cementa, apna in mavca ter proizvodnja brusil in drugih nekovinskih mineralnih izdelkov. 372 V letu 2012 so te panoge v Sloveniji ustvarile 24,7 % skupne bruto dodane vrednosti predelovalnih dejavnosti (v EU 19,1 %), poleg tega pa je bil viaji tudi delea predelovalnih dejavnosti v skupni dodani vrednosti gospodarstva (v Sloveniji 21,6 %, v EU 15,4 %). Glede na povpreyje EU je v Sloveniji predvsem visok delea kemiyne industrije, pa tudi proizvodnje kovin. 373 S sprejetim podnebno-energetskim sveanjem in delovanjem trga emisij se priyakujejo dvojni uyinki na stroake podjetij: neposredni stroaki zaradi nakupa emisijskih dovoljenj in posredni stroaki zaradi viaje cene elektriyne energije. 374 Energetska intenzivnost je izrayunana kot razmerje med koliyino energetske porabe goriv, elektriyne energije in toplotne energije ter dodano vrednostjo, izraaeno v stalnih cenah. Vey o gibanju energetske intenzivnosti predelovalnih dejavnosti glej v poglavju 4.1. 4.3 Energetska učinkovitost V letu 2013 se je primarna raba energije ob šibki gospodarski aktivnosti ponovno znižala, energetska intenzivnost375 pa je bila še vedno razmeroma slaba. Gospodarska aktivnost se je v tem letu ponovno zniaala (za 1,0 %), kar je vplivalo tudi na niajo primarno rabo energije, za 2,0 %. V letu 2014 se je kljub gospodarski rasti nadaljevalo zniaevanje rabe nekaterih energentov (premoga in kurilnega olja za okoli petino, bencina in zemeljskega plina za okoli 5 %, dizelskega goriva za okoli 1 %). Eden od ciljev podnebno±energetskega sveanja draav EU do leta 2020 je tudi 20±odstotni prihranek energije glede na predvideno rabo v scenariju brez novih ukrepov. Pri dveh tretjinah draav EU to pomeni, da bodo morale rabo energije do leta 2020 glede na izhodiayno leto 2005 zniaati, v nekaterih, kjer se je po omenjenih scenarijih predvidevala moyna rast rabe energije, pa bo ta morala biti skromnejaa. Med temi draavami je tudi Slovenija. V primerjavi z letom 2005 ji je dovoljeno poviaanje primarne rabe energije za 4,5 %, medtem ko je v povpreyju EU potrebno zniaanje za 13,2 %. Veyina draav EU je na dobri poti za dosego ciljev, tudi ob pomoyi slabaih gospodarskih razmer. Za dosego ciljnega prihranka lahko v obdobju 2014±2020 primarno rabo energije Slovenija poveya za najvey 9,1 %, medtem ko jo je v povpreyju EU potrebno za 5,3 % zniaati. Energetska intenzivnost pa se je v primerjavi s povpreyjem EU v zadnjih letih moyno poslabaala, ker se je v Sloveniji zniaevala poyasneje kot v EU. Pribliano do sredine prejanjega desetletja se je povpreyni v EU pribliaevala in jo je tedaj presegala le ae za okoli 15 %, v naslednjih letih pa se je v tej primerjavi oddaljevala in jo v letu 2013 presegla za okoli yetrtino. Pri končni rabi energije376 Slovenija izstopa zlasti po visokem deležu rabe energije v prometu. V obdobju 2005±2013 se je konyna raba energije letno zniaevala za 0,3 %, v povpreyju EU pa bistveno bolj (za 0,9 %) Raba energije v industriji se je v Sloveniji sicer v tej primerjavi zniaevala hitreje (za 1,7 o. t.)377 , vendar pa je to izboljaanje izniyilo poveyanje rabe energije v prometnem sektorju (za 2,8 % letno; v EU se je zniaevalo za 0,7 %)378, ki ga pripisujemo predvsem poveyevanju tranzita yez Slovenijo379 . Ciljni prihranki so za draave EU doloyeni tudi pri konyni rabi energije, kaaejo pa podobno sliko kot pri primarni rabi energije. Tabela: Gibanje primarne rabe energije, indeks s stalno osnovo, 2005 = 100 2005 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Cilj* 2020 Slovenija 100,0 100,1 106,5 97,3 100,0 102,0 98,1 95,7 104,2 EU 100,0 98,7 98,7 93,2 96,6 93,3 92,5 91,7 86,6 Vir: Eurostat Portal Page ± Europe 2020 indicators, 2014; EC Energy Efficiency, Reporting targets; prerayun UMAR. Opomba: *Eden od treh okoljskih ciljev EU 20/20/20. Slika: Končna raba energije po sektorjih porabnikov v Sloveniji in povprečju EU Vir: Eurostat Portal Page ± Environment and Energy, 2014; prerayuni UMAR. 375 Energetska intenzivnost je razmerje med porabo energije in ustvarjenim BDP, merjen v standardih kupne moyi (SKM). 376 Konyna raba energije je raba primarne energije, zmanjaana za rabo energije v pretvorbah, lastno rabo energije in izgube. 377 Na obseg zniaanja je v Sloveniji precej vplivalo prestrukturiranje v proizvodnji aluminja v smeri precejanjega zniaanja energetske porabe. 378 V Sloveniji prodana tekoya goriva so vkljuyena v naao energetsko bilanco ne glede na to, v kateri draavi je gorivo porabljeno. 379 Glej tudi kazalnik 4.5. 4.4 Obnovljivi viri energije Delež obnovljivih virov energije (OVE) v končni rabi energije se je v letu 2013 ponovno povečal. Delea OVE se poveyuje ae od leta 2009, na to pa je vplivalo vey dejavnikov. V krizi je moyno upadla konyna raba energije, na podatek o veyji rabi OVE pa so najbolj vplivali airai statistiyni zajem podatkov in delno tudi poviaani vodostaji rek. Leta 2013 se je raba OVE ob 1,7-odstotnem zmanjaanju konyne rabe energije poviaala za 4,6 %. To je privedlo do poveyanja njihovega deleaa v bruto konyni rabi energije na 21,5 %. V letu 2014 je bila proizvodnja hidroelektrarn ponovno moyno nadpovpreyna (za 41 % viaja od predvidene in za 29 % viaja kot v letu 2013), precej pa se je poveyala tudi raba sonyne energije380. Delni podatki o oskrbi z energenti kljub gospodarski rasti kaaejo na zniaanje rabe energije, zato ocenjujemo, da se je delea OVE v bruto konyni rabi energije ae nadalje poviaeval (na okoli 23 %). Skladno s cilji EU naj bi se v Sloveniji do leta 2020 poviaal na 25 %, v povpreyju draav EU pa (s 15,0 % v letu 2013) na 20 %. Delež rabe OVE je v primerjavi s povprečjem EU dva krat višji pri ogrevanju, skoraj za polovico višji pri elektriki in nekoliko nižji pri rabi v prometu, vsi trije pa so se v letu 2013 povečali. Delea rabe OVE za ogrevanje je v tem letu dosegel 31,7 %. Po tem kazalniku smo v zgornji tretjini draav EU, zlasti zaradi velike pokritosti ozemlja z gozdom, ki omogoya izkoriayanje lesa za ogrevanje. Najveyji del OVE za ogrevanje sestavlja trdna biomasa (92 %), okoli 6 % geotermalna energija, preostalo pa bioplin in sonyna energija (kolektorji). V prometu je delea OVE s 3,4 % nekoliko zaostajal za povpreyjem EU (5,4 %), po deleau OVE pri elektriyni energiji (32,8 %) pa se tudi uvrayamo med prvih deset draav EU, pri yemer ima pomembno vlogo izkoriayanje hidroenergije. V sestavi OVE pri elektriki je hidroenergija prispevala kar devet desetin, sonyna energija 4,5 %, preostanek pa trdna biogoriva in drugo). V povpreyju EU je hidroenergija k proizvodnji elektrike iz OVE prispevala precej manj, okoli 42 %, precej velik delea (preko 27 %) pa je prispevala vetrna energija381. Ob spremenjeni strukturi v prid sončni energiji so se v zadnjih nekaj letih močno povečale izplačane podpore na enoto proizvodnje podpiranih elektrarn OVE. V letu 2005 je bilo za spodbujanje proizvodnje iz OVE izplayanih 16,8 mio. EUR podpor in veyina je bila takrat namenjena hidroelektrarnam. Znesek podpor OVE se je od leta 2010 moyno poveyal in je v letu 2014, ko je prevladala podpora sonynim elektrarnam, dosegel ae 103,2 mio. EUR. S premikom podpor k draajim vrstam energije se je tudi znesek podpore na enoto proizvodnje veykratno poveyal in v letu 2014 znaaal 0,162 EUR/kWh382. Tabela: Delež rabe OVE v bruto rabi končne energije, v % 2005 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Cilj* 2020 Slovenija 16,0 15,6 15,0 19,1 19,3 19,4 20,2 21,5 25,0 EU 8,7 10,0 10,5 11,9 12,5 12,9 14,3 15,0 20,0 Vir: Eurostat Portal Page ± Europe 2020 indicators, 2014. Opomba: *Eden od treh okoljskih ciljev EU 20/20/20. Slika: Izplačana sredstva podpore proizvodnji električne energije iz OVE, Slovenija Vir: 2004±2012 MZIP, 2014 Borzen. 380 Po podatkih ELES in po poroyilu druabe Borzen. 381 V Sloveniji je delea vetrne energije pri elektriki v letu 2013 znaaal le zanemarljivih 0,1 %. 382 Za primerjavo: trana (terminska za pasovno energijo) cena elektrike na leibziaki borzi EEX je v januarju 2015 znaaala okoli 0,037 EUR/kWh. 4.5 Delež cestnega prometa v blagovnem prometu Po letu 2009 se je delež cestnega blagovnega prometa v Sloveniji in povprečju EU nekoliko zniževal, a je v Sloveniji še precej višji. Medtem ko je v EU sredi prejanjega desetletja stagniral, je v Sloveniji hitro naraayal, tako da smo povpreyje EU presegli leta 2005, po letu 2009 pa ohranjali razliko okoli 6 o. t. V prvem polletju 2014 se je obseg prevoaenih tonskih kilometrov slovenskih avtoprevoznikov medletno zniaal (za 3,7 %), obseg aelezniakega blagovnega prometa pa poveyal (za 14,4 %). Delea cestnega prometa se je zniaal na ae vedno visokih 80 % (v povpreyju EU v letu 2013 za okoli 5 o. t. manj). Ocenjujemo, da je letni obseg cestnega blagovnega prometa ostal pod visoko ravnijo iz obodbja pred krizo, obseg prevozov po aeleznici, ki je sicer razmeroma nizek, pa je bil precej viaji. Takano prestrukturiranje prevozov v prid aeleznici jez vidika trajnostnega razvoja ugodneje, izzivi za nadaljevanje trenda v tej smeri pa ae ostajajo. Obseg blagovnega prometa na prebivalca je v Sloveniji med najvišjimi v EU, predvsem zaradi tranzitne lege Slovenije in velike gostote prometne infrastrukture. Domayi avtoprevozniki so zlasti v obdobju 2003±2008 moyno poveyali obseg prevozov in so v letu 2013 prevozili vey kot dva krat toliko tonskih kilometrov na prebivalca kot povpreyni prevozniki v EU. Poveyevanje povezujemo s poloaajem Slovenije na kriaiayu V. in X. evropskega transportnega koridorja, kjer je promet okrepila tudi airitev EU, ter z moyno razvito avtocestno infrastrukturo (po obsegu na prebivalca najveyjo med draavami EU). Relativno visok je v Sloveniji tudi obseg aelezniakega blagovnega prometa na prebivalca, kjer je poleg aelezniakega omreaja pomembna predvsem povezanost s koprskim pristaniayem, saj se okoli 60 % tam pretovorjenega blaga prepelje po aeleznici. Slovenski prevozniki vse večji delež prevozov opravijo v drugih državah, hkrati pa po slovenskih cestah narašča delež prevozov tujih prevoznikov. To lahko sklepamo na podlagi primerjave obsega opravljenih voznih kilometrov domayih prevoznikov s prepeljanimi voznimi kilometri vseh tovornjakov po slovenskih cestah383. Omenjeni trend se je nadaljeval tudi po letu 2008. V obdobju 2008–2013 se je obseg skupnih voaenj slovenskih prevoznikov zmanjaal za skoraj 9 % in prav toliko se je zmanjaal tudi obseg voaenj vseh tovornjakov po ozemlju Slovenije. Pri tem so slovenski prevozniki obseg voaenj (izkljuyno) po tujini poveyali za 22 %, obseg voaenj v notranjem prometu in pri prevozih, ki so vsaj deloma vezani na ozemlje Slovenije (ko je blago naloaeno ali razloaeno v Sloveniji), pa zmanjaali za 19 %. Hkrati se je poveyal prevoz prevoznikov iz drugih draav, kar potrjujejo podatki o prehodih cestninskih postaj avtocest384. Po njih se je delea tujih tovornih vozil na naaih avtocestah v obdobju 2008±2012 poveyal za 15 o. t., na 68 %. Tabela: Delež cestnega prometa v skupnem blagovnem prometu (merjeno v tkm), v % 2000 2005 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Slovenija 71,9 77,3 79,2 82,2 84,0 82,3 81,4 82,1 80,7 EU* 73,7 76,4 76,3 76,3 77,5 76,4 75,5 75,1 75,5 Vir: Eurostat Portal Page ± Transport, 2015; prerayuni UMAR za obdobje 2007±2013. Opombi: * Za nekaj draav pri izrayunu upoatevan podatek iz prejanjih let. Slika: Cestni blagovni promet v Sloveniji in državah EU1 Vir: Eurostat Portal Page ± Population and social conditions in Transport, 2015; prerayuni UMAR. Opomba: 1Ni podatka za Malto; za nekaj draav podatek iz prejanjih let. 383 Prvi so podatki SURS, drugi pa od DRSC. Ker statistike ne spremljajo podatkov o opravljenih tonskih kilometrih v posameznih draavah, si pomagamo s podatki o opravljenih voznih kilometrih. 384 Evidentirana tovorna vozila v obdobju od 19. 4. 2008 do 26. 4. 2008 in od 4. 5. 2008 do 11. 5. 2008 skozi cestninske postaje na obmoyju celotne Slovenije, DARS 2009; Predlogi nove cenovne politike na podroyju cestninjenja, DARS 2013. 4.6 Okoljski davki Prihodki od okoljskih davkov so se v letu 2013 drugo leto zapored zvišali in bili v deležu v BDP za več kot tretjino višji kot v letu 2000. Prihodki iz tega naslova so bili v letu 2013 za 4 % viaji kot v letu prej in za yetrtino viaji kot v letu 2008. Njihov delea v BDP je bil za vey kot tretjino viaji kot v letu 2000, kar je povezano predvsem z viajimi prihodki od davkov na energijo. Drugaye kot v predhodnih letih je bilo poveyanje v letu 2013 posledica viajih prihodkov od davkov na transport (za 13,8 %) in davkov na onesnaževanje in rabo naravnih virov (za 45,2 %)385. Prihodki od davkov na energijo, ki v strukturi okoljskih davkov prevladujejo, so se zniaali za 1,6 %. To je posledica padca prihodkov od troaarin na energente, ki je ob poviaanju troaarinskih dajatev sledil padcu koliyin goriv, sproayenih v promet. Negativni vpliv tega padca so ublaaili prihodki od prodaje ostanka emisijskih kuponov, ki je bila omogoyena s tem letom. Delež okoljskih davkov v BDP je v Sloveniji višji kot v povprečju EU, kar je povezano z visoko porabo energije. Razkorak v deleau okoljskih davkov v BDP med Slovenijo (3,9 %) in povpreyjem EU (2,4 %) se je v obdobju zadnjih nekaj let poveyeval. Izhaja predvsem iz visokih prihodkov od davkov na energijo v Sloveniji, povezanih z obairno uporabo energentov v cestnem prometu zaradi velikega obsega tranzitnega prometa, razpraene poseljenosti prebivalstva in slabo razvite aelezniake infrastrukture. Implicitna davyna stopnja na energijjo í ki meri delea okoljskih davkov na enoto rabe energije in tako izloyi obseg uporabe energentov kot dejavnik davyne obremenitve í za leto 2012 kaae, da je bila davyna obremenjenost energentov v Sloveniji (172,2 EUR/tono) primerljiva s tehtanim povpreyjem EU (172,8 EUR/tono). Večji del bremena okoljskih davkov nosijo gospodinjstva; nanje namreč odpade večji del davkov na energijo in na transport. Podobno kot v preteklih letih je na gospodinjstva leta 2012 po podatkih SURS odpadlo okoli 70 % bremena vseh okoljskih davkov, kar je povezano tudi z metodoloako poenostavitvijo, po kateri se gospodinjstvom pripiae veyji del porabe pogonskih goriv in s tem davkov na energijo. Med okoljskimi davki, ki bremenijo gospodarstvo, so najpomembnejai davki na energijo, ki jih v najveyji meri playujejo predelovalne dejavnosti. Sledijo davki na transport in davki na onesnaaevanje, ki znotraj gospodarstva v najveyji meri bremenijo dejavnost trgovina, vzdraevanje in popravila motornih vozil. Veyjih del davkov na rabo naravnih virov pa nosijo podjetja v dejavnosti oskrbe z elektiyno energijo, plinom in paro. Tabela: Delež prihodkov od okoljskih davkov v BDP, Slovenija, v % 2000 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Slovenija 2,9 3,2 3,0 3,0 3,0 3,5 3,6 3,4 3,7 3,9 EU np 2,5 2,4 2,4 2,3 2,4 2,4 2,4 2,4 2,4 Vir: Eurostat Portal Page ± Environment and Energy. Slika: Prihodki od okoljskih davkov, Slovenija in EU, 2013 Vir: Eurostat Portal Page ± Environment and Energy. 385 Rast davkov na transport izhaja iz zviaanja letnih dajatev za uporabo vozil v cestnem prometu in sredi leta 2012 uvedenega dodatnega davka na vozila z veyjo prostornino motorja. Rast davkov na onesnaževanje in rabo naravnih virov izhaja iz prav tako sredi leta 2012 uvedene CO2 dajatve na pogonska goriva. 4.7 Intenzivnost kmetovanja Poraba mineralnih gnojil, ki se dolgoročno zmanjšuje, se je v letu 2013 nekoliko povečala. Kmetijski pridelovalci so za gnojenje kmetijskih povrain porabili okoli 130 tisoy ton mineralnih gnojil, kar je za 1,5 % vey kot v letu 2012. Poraba glavnih rastlinskih makrohranil (duaika, fosforja in kalija, to je gnojil NPK), ki so sestavljala okoli tretjino teh gnojil, se je poveyala ae nekoliko bolj, na enoto kmetijskih zemljiay v uporabi (KZU) za okoli 2,5 %. V daljaem yasovnem obdobju pa se skupna poraba, kot tudi poraba na enoto KZU, razmeroma hitro zmanjauje. Slednja je bila v letu 2013 za vey kot desetino manjaa kot v povpreyju zadnjih desetih let. Poraba pesticidov, ki se dolgoročno zmanjšuje še hitreje, se je zmanjšala tudi v letu 2013. V tem letu je bilo prodanih okoli 918 ton aktivnih snovi pesticidov, ki pa niso bili v celoti porabljeni le v kmetijstvu386. To je pomenilo za okoli desetino manjao prodajo kot v letu prej. Veyina prodanih pesticidov je bila fungicidov, namenjenih varstvu rastlin pred boleznimi, in nato herbicidov, namenjenih zatiranju plevelov. Dolgoroyno se je koliyina prodanih pesticidov razmeroma hitro zmanjaevala in je bila v letu 2013 za yetrtino manjaa kot v povpreyju zadnjih desetih let. Učinkovitost kmetijstva, merjena s povprečnimi pridelki najpomembnejših poljščin, obtežbo površin z živalmi in s povprečno mlečnostjo, se je po večini kazalnikov poslabšala. Povpreyni hektarski pridelek poljayin se je pod vplivom slabih vremenskih razmer zniaal, pri paenici za petino in pri koruzi za okoli yetrtino. Pri obeh kulturah je bil niaji tudi v primerjavi z zadnjim desetletnim povpreyjem, kar kaae na slabao izkoriayenost naravnega resursa. Nasprotno je obremenjenost okolja z aivinorejo, merjena s popisanim atevilom aivine na enoto povraine, razmeroma visoka, a se je v letu 2013 nekoliko zniaala. Zniaala se je tudi intenzivnost v pridelavi mleka, za okoli 6 %, ker pa je ta razmeroma nizka, to z vidika obremenjevanja okolja na enoto proizvoda ni ugodno. Ob rahlem zmanjšanju integriranega se je ponovno precej povečalo ekološko kmetovanje. Skupna povraina zemljiay, ki so bila vkljuyena v kontrolo sonaravne (integrirane in ekoloake) pridelave, se je v letu 2013 poveyala za okoli 3 %. Pri tem so se integrirano obdelane povraine ponovno nekoliko zmanjaale, povraine z ekoloako obdelavo, ki je eden od najuyinkovitejaih nayinov trajnostne rabe virov, pa poveyale za desetino. Med njimi moyno prevladujejo trajni travniki in paaniki, namenjeni aivinoreji, rast pa se poveyuje predvsem pri ostalih vrstah zemljiay, kjer je pridelava spodbujena z visokim povpraaevanjem. Skupna rastlinska ekoloaka pridelava se je v letu 2013 poveyala za 15 %, hkrati pa sta se poveyali tudi ekoloaka reja aivali in vodnih organizmov. Tabela: Poraba NPK gnojil in pesticidov ter delež ekoloških zemljišč 1995 2000 2005 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Poraba NPK gnojil, v kilogramih / hektar KZU, Slovenija 134,6 146,8 115,3 115,6 104,9 94,8 103,0 104,1 95,9 98,2 EU np np 92,8 99,1 75,4 86,9 105,4 86,7 86,9 90,5 Prodaja pesticidov*, v tisoy ton aktivne snovi, Slovenija np 1,5 1,4 1,2 1,2 1,2 1,1 1,1 1,0 0,9 Delea ekoloakih zemljiay v skupnih KZU, v %, Slovenija - 1,1 4,6 5,9 6,1 6,3 6,4 7,0 7,3 8,1 EU np np 3,6 4,0 4,4 4,7 5,2 5,5 5,7 np Vir: SI±STAT podatkovni portal ± Okolje in naravni viri ± Kmetijstvo in ribiatvo, 2015; Eurostat Portal Page ± Agriculture, forestry and fisheries, 2015; prerayuni UMAR. Opombe: * Podatek o koliyini je seatevek aktivnih snovi z zelo razliyno stopnjo toksiynosti, zato je mednarodna primerjava izjemno zahtevna. ; np ± ni podatka. Slika: Povprečni pridelek najpomembnejših poljščin in prireja mleka Vir: SI±STAT podatkovni portal ± Okolje in naravni viri ± Kmetijstvo in ribiatvo, 2015; Eurostat Portal Page ± Agriculture, forestry and fisheries, 2015; prerayuni UMAR. 386 SURS razpolaga s podatki o veleprodaji pesticidov, ne pa tudi o dejanski porabi. 4.8 Intenzivnost poseka lesa Posek lesa, ki dolgoročno narašča, je v letu 2013 ostal skoraj nespremenjen in glede na možnosti razmeroma nizek, skoraj enaka je ostala tudi intenzivnost poseka387. Posekanega je bilo nekaj nad 3,9 mio. m3 lesa, kar je drugo leto zapored pribliano enako kot v letu prej, a za okoli polovico vey kot v letu 2000. Ker se je po gozdnogospodarskih nayrtih doloyen moani posek v tem obdobju prav tako poveyeval388, pa se zaostanek dejansko opravljenega poseka za moanim ni zmanjaeval. V letu 2013 je bilo uresniyenega 65 % moanega poseka (v letu prej 68 %), neuresniyen je predvsem posek v zasebnih gozdovih. Veyina poseka je negovalne in sanitarne narave, razmeroma nizki pa so poseki zaradi kryitve gozda, njegove obnove ali vzpostavitve infrastrukture. Ob za okoli 1 % veyjem letnem prirastku lesa je tudi intenzivnost njegovega poseka, ki se je pred tem izboljaevala, ostala pribliano enaka, okoli 46-odstotna. To je precej pod predvideno v Akcijskem nayrtu za poveyevanje konkurenynosti gozdno-lesne verige do leta 2020, po katerem bi se lahko poveyala na 75 %. Ob ohranitvi stabilnosti gozdov in njihovih habitatov bi bilo letno moano posekati 6,5 mio. m3 lesa389. V zayetku leta 2014 je bilo v aledolomu prizadetih okoli 40 % skupnih povrain gozdov, kar se bo v tem in nekaj naslednjih letih odrazilo v gospodarskih in okoljskih kazalnikih gozdarstva. Kljub nespremenjenemu poseku se je proizvodnja gozdnih sortimentov povečala, a zaradi večjega izvoza se neizkoriščeni potencial v gozdno-lesni verigi ni zmanjšal. Pridobljenega je bilo okoli 3,5 mio. m3 okroglega lesa, kar je za okoli 5 % vey kot v letu prej390. Pri tem se je poveyala proizvodnja industrijskega lesa, ki je les viaje kakovosti, ae bolj pa koliyina lesa za kurjavo. Pridobljeni les je bil v veyji meri kot v letih prej usmerjen v izvoz, ki je predstavljal ae okoli 44 % proizvodnje (v letu prej 4 o. t. manj). Neto izvoz lesa, ki se je zelo hitro poveyeval ae od leta 2006, se je v letu 2013 poveyal za 13 %. Poleg tega se je v tem yasu precej poslabaala njegova struktura. Delea lesa za kurjavo se je s tretjine zniaal na desetino, delea hlodov za aago in furnir, ki je les najviaje kakovosti in primeren za doseganje najviaje dodane vrednosti, pa se je z manj kot polovice poveyal na vey kot dve tretjini skupnega neto izvoza. Medtem ko je delea tega lesa v izvozu znaaal kar 46 %, je v uvozu znaaal le 9 %. Hkrati je vey kot atiri desetine uvoza predstavljal les najslabae kakovosti, namenjen kurjavi. Z vidika moanosti doseganja viaje dodane vrednosti v naslednjih ylenih verige so takana gibanja izjemno neugodna. Tabela: Intenzivnost poseka lesa, razmerje1 2000 2005 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Slovenija 38,0 43,0 41,4 43,6 42,3 41,6 47,1 46,4 46,2 EU 61,0 65,0 np np np 62,7 np np np Vir: Eurostat Portal Page ± Agriculture, foresty and fisheries, 2015; SI±STAT podatkovni portal ± Okolje in naravni viri ± Gozdarstvo in lov, 2015; prerayuni UMAR. Opomba: np ± ni podatka. Slika: Posek lesa, njegova struktura in neto izvoz lesa, Slovenija Vir: SI±STAT podatkovni portal ± Okolje in naravni viri ± Gozdarstvo in lov, 2015; Zavod za gozdove Slovenije; prerayuni UMAR. 387 Intenzivnost poseka lesa izrayunavamo kot razmerje med njegovim letnim posekom in prirastkom. 388 Moani posek po gozdnogospodarskih nayrtih, ki jih pripravlja Zavod za gozdove Slovenije, je doloyen ob predpostavki zagotovitve trajnostnega razvoja oz. dolgoroyne stabilnosti vseh gozdov in njegovih habitatov, ne glede na njihovo lastniatvo. 389 Akcijski nayrt je sprejela Vlada RS 27. junija 2012. 390 Izkoristek poseka lesa za proizvodnjo gozdnih sortimentov je odvisen od vrste posekanih dreves in strukture pridobljenih sortimentov. 4.9 Regionalne razlike v BDP na prebivalca Gospodarska aktivnost, merjena z realno stopnjo rasti BDP, je bila v letu 2013 v večini regij še vedno negativna. Najniajo gospodarsko aktivnost je imela ponovno zasavska regija, ki je med vsemi regijami izkazovala tudi najniaji BDP na prebivalca. Ta je bil za vey kot tretjino niaji od slovenskega povpreyja. To regijo je ae tretje leto zapored prehitela pomurska, v preteklosti po tem kazalniku tradicionalno najslabaa, ki pa je imela v letu 2013 pozitivno gospodarsko rast. V vseh ostalih regijah se je aktivnost ponovno zniaala, a z izjemo koroake manj kot v letu prej. Napredek v BDP na prebivalca, ki so ga regije do leta 2008 dosegale v približevanju evropskemu povprečju, se je v letih krize izničil. V letu 2013 sta obe kohezijski regiji svoj zaostanek do povpreyja EU±28 ohranili, in sicer zahodna Slovenija na ravni 97 %, vzhodna pa na 68 % (v letu 2008 v tej primerjavi na 107 % in 73 %)391. Po letu 2008 so razkorak do evropskega povpreyja poveyevale vse regije392, bolj pospeaeno regije zahodne Slovenije, ae posebej obalno-kraaka. Ta ga je v letu 2013 glede na leto 2008 poveyala za 18 indeksnih toyk in se s tem vrnila na primerljivo raven iz leta 1995. Opazovana gibanja v regijah pa so se v letu 2013 nekoliko umirila, saj se je zaostanek poveyal le ae v nekaterih regijah393. Edina regija, ki je ae vedno presegala povpreyje EU-28, je bila osrednjeslovenska, a se je tudi njena prednost glede na leto 2008, ko je povpreyje EU±28 presegala za 28 %, zmanjaala kar za 12 indeksnih toyk. V obdobju krize se je nadaljevalo zmanjševanje medregionalnih razlik. Relativna razpraenost BDP na prebivalca394, se je po naaih izrayunih od leta 2009 zmanjaevala, vendar ne zaradi enakomernejaega razvoja v vseh regijah, ampak ker je gospodarska aktivnost najbolj padla v regijah, ki ustvarijo najveyji delea slovenskega BDP in kjer je tudi BDP na prebivalca najviaji. Relativna razpraenost je v Sloveniji med najniajimi v draavah ylanicah EU. Tudi razmerje med regijama s skrajnima vrednostima BDP na prebivalca je relativno nizko v primerjavi z draavami EU, kjer je ta razlika tudi do 10-kratna (npr. Zdruaeno kraljestvo). V letu 2013 se je poveyalo z 1:2,2 na 1:2,3, v prejanjih letih pa se veyinoma ni spreminjalo. Ob upoatevanju razliyne vrednosti kupne moyi v regijah je dejansko razmerje ae niaje. Tabela: Regionalni BDP na prebivalca, Slovenija Kohezijska / statistična regija Slovenija = 100 EU=100 2013 Realna rast BDP, v % 2013/2012 Struktura BDP, v % 2013 2000 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Slovenija 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 82 -1,0 100,0 Zahodna Slovenija 118,6 120,2 120,5 120,0 119,0 118,8 118,6 97 np 56,3 Obalno-kraaka 106,6 107,0 108,0 108,6 106,1 101,3 98,2 80 -3,3 5,4 Goriaka 96,8 95,4 94,1 93,5 92,1 91,2 90,4 74 -2,4 5,2 Gorenjska 88,8 85,3 81,9 82,7 82,8 83,2 85,2 70 0,8 8,4 Osrednjeslovenska 138,5 142,2 144,0 142,5 141,4 142,1 141,6 116 -0,2 37,3 Vzhodna Slovenija 84,3 82,4 81,9 82,2 83,0 83,1 83,2 68 np 43,7 Notranjsko-kraaka 79,9 71,1 71,4 70,5 69,8 68,7 69,7 57 0,2 1,8 Jugovzhodna Slovenija 94,5 95,9 93,9 95,0 94,7 94,0 95,0 78 -1,1 6,6 Spodnjeposavska 86,9 83,2 84,1 83,8 85,5 86,5 86,3 71 -1,8 2,9 Zasavska 77,8 66,4 66,2 67,3 66,5 63,9 62,5 51 -4,5 1,3 Savinjska 89,1 88,8 88,2 89,8 91,0 90,9 90,2 74 -2,2 11,4 Koroaka 83,4 76,7 74,2 74,2 76,6 78,8 79,1 65 -1,8 2,8 Podravska 82,1 83,5 82,9 82,5 82,9 82,8 82,4 67 -1,7 12,9 Pomurska 72,3 63,4 64,5 64,4 66,6 68,0 69,5 57 0,2 4,0 Razpršenost BDP/prebivalca (NUTS 3) 19,6 22,3 23,6 23,0 22,3 22,1 21,9 Vir: SI±STAT podatkovni portal ± Ekonomsko podroyje ± Nacionalni rayuni ± Regionalni bruto domayi proizvod, 2014; Eurostat ± general and regional statistics, 2015; prerayuni UMAR. 391 Regije na NUTS2 ravni z manjaim BDP/ prebivalca od 75 % povpreyja EU se v okviru evropske kohezijske politike atejejo za manj razvite. 392 Izjema je osrednjeslovenska regija, ki presega povpreyje EU±28, pa tudi v njej se je prednost zmanjaevala. 393 Te regije so obalno-kraaka, zasavska, savinjska in podravska. 394 Disperzija regionalnega BDP/prebivalca je izmerjena kot vsota absolutnih razlik med regionalnim in nacionalnim BDP/prebivalca, uteaenim z deleaem prebivalstva. Izraaena je v odstotkih nacionalnega BDP na prebivalca. 4.10 Regionalne razlike v stopnji registrirane brezposelnosti V letu 2014 se je naraščanje stopnje registrirane brezposelnosti v regijah nekoliko umirilo ali celo ustavilo. V veyini regij se je ta zmanjaala, najbolj v koroaki (za 0,9 o.t.), najveyji porast pa je bil v zasavski regiji (za 1,1 o.t.). V njej se je stopnja najbolj poveyala tudi glede na leto 2008 (za 9,5 o.t.), saj je tam gospodarska aktivnost ae od zayetka krize moyno padala in je med najniajimi. Brezposelnost se je v tem obdobju najmanj poveyala v gorenjski regiji (za 5,2 o.t.). Vse regije z nadpovpreyno stopnjo registrirane brezposelnosti so v kohezijski regiji vzhodna Slovenija, z izjemo notranjsko-kraake, a je tudi v njej po letu 2008 precej porasla. äe vrsto let ima najviajo stopnjo brezposelnosti pomurska regija, najniajo pa, zadnja atiri leta, gorenjska regija. Razlike med regijami v stopnji registrirane brezposelnosti so se v letu 2014 nadalje znižale, ker je hitreje naraščala brezposelnost v regijah s podpovprečno stopnjo. Mera absolutne razpraenosti, s katero merimo regionalne razlike v stopnji brezposlenosti, je v letu 2014 znaaala 1,7 (za 0,1 manj kot prejanje leto). Regionalne razlike so se od leta 2008 postopoma zniaevale (izjemi sta le leti 2009 in 2010), kar je bila predvsem posledica hitrejaega naraayanja stopnje registrirane brezposelnosti v regijah zahodne Slovenije s podpovpreyno stopnjo. Zniaevalo se je tudi razmerje med regijama s skrajnima vrednostima. Pomurska regija je imela v letu 20141,9±krat viajo stopnjo registrirane brezposelnosti kot gorenjska (v letu prej 1,8 krat viajo, v letu 2008 2,9 krat viajo). Tudi razlike med regijami v ostalih stopnjah registrirane brezposelnosti (stopnja brezposelnosti aensk, mladih, dolgotrajne brezposelnosti) niso velike. V vseh regijah nosijo največje breme brezposelnosti mladi. V letu 2014 se je glede na leto 2013 v vseh regijah poveyal delea mladih do 29 leta starosti in brezposelnih z najmanj viajo izobrazbo. Ti so pogosto tudi mladi in istoyasno iskalci prve zaposlitve. Najvey brezposelnih do 29 leta starosti sta imeli zasavska (30 %) in koroaka regija (29,3 %). V osrednjeslovenski regiji je bilo najvey, skoraj petina, brezposelnih s terciarno izobrazbo, najveyji porast mladih brezposelnih, tako v atevilu kot deleau, pa je zabeleaila spodnjeposavska regija. Zemljevid: Stopnje registriranih brezposelnosti po regijah, 2014 Vir: GURS, SURS, kartografija UMAR.