Informativno glasilo Občine Beltinci • številka 36 • februar 2013 • letnik XII • ISSN -1581-7156 Na plebiscitarne dogodke in njihov pomen so nas ob Dnevu samostojnosti in enostnosti spomnili učenci OŠ in GŠ Beltinci Najboljši športniki in športnice občine Beltinci v letu 2012 ob podelitvi priznanj Na osrednji občinski obeležitvi Slovenskega kulturnega praznika smo se sprehodili skozi Prešernovo življenje in delo V pustnem času so Beltince obiskali tudi čisto pravi kurenti Kot se spodobi smo pustne maske iz vrtca Beltinci tudi obdarili in pogostili Pustna povorka osnovnošolcev se je ustvila tudi pred občinsko hišo 2 Mali rijtar - februar 2013 Drage občanke, spoštovani občani! Zima je obdobje, ko ljudje snujemo načrte za leto, ki je pred nami in nabiramo energijo, da jih bomo skupaj uspešno uresničili. Tudi pri nas, v središču naše občine v občinski stavbi, poleg sprotnih stalnih opravil v tem obdobju, ogromno časa namenjamo načrtom za naprej. Tako smo v fazi dokončnega sprejema proračuna, ki okviri opus razvoja naše občine. Ob njegovem sprejemanju smo skupaj s člani Občinskega sveta pokazali veliko mero zrelosti in konstruktivnosti ter sodelovanja za, upam si trditi, naš skupni cilj, to je razvoj naše občine. Za njihov pristop sem jim v imenu vseh občank in občanov tudi hvaležen. Žal se s podobnimi stvarmi zelo težko pohvalijo na državnem nivoju. Tam je, zaradi zelo ostrih stališč in izstopa iz koalicije nekaterih strank, naša država v trenutkih, ko so se že sprejele nujne reforme in ko je zavel veter optimizma, zapadla v zelo resno stanje velike politične krize. Stranke, ki so jo zakrivile, morajo prevzeti odgovornost za nastale razmere, saj so Slovenijo, ki je bila na pravi poti, s svojimi ravnanji ustavile in jo skoraj že skrenile s poti. Zaradi posledic njihovih potez so bonitetne hiše ponovno znižale bonitetne ocene naše države, kar pomeni zelo slab obet za naše gospodarstvo. Očitno so nekateri slabo predvideli posledice svojih dejanj in se v nasprotju z rekom » naj prvi vrže kamen tisti, ki je nedolžen« spustili v igro, ki je zelo tvegana in že prinaša mnoge negativne posledice. Res zelo neodgovorno ravnanje tistih, ki bi morali ravnati odgovorno in preudarno. Le upamo lahko, da taka neodgovorna ravnanja ne bodo pustila negativnih posledic tudi pri nas, v naši občini. Saj je popolnoma jasno, da občina sama nima dovolj virov, da bi lahko vse naložbe sama financirala, zato je dodatna sredstva nujno potrebno iskati tudi s prijavljanjem na razne evropske in državne razpise. Temu področju namenjamo posebno pozornost, saj si želimo maksimalno izkoristiti obdobje, ko so v ev- ropskih skladih še na voljo sredstva za razvoj lokalnih okolij. Pri tem našem delu konstruktivno sodelujemo tudi z mnogimi državnimi organi. Takega sodelovanja bi si želeli tudi v bodoče, saj je nujno potrebno za uspešno izvedbo večjih občinskih projektov, kot je izgradnja kanalizacijskega sistema in ostali večji projekti. Drage občanke in občani, v zadnjem obdobju se vsi skupaj soočamo z veliko gospodarsko krizo, ki kot posledico prinaša recesijo z vsemi njenimi negativnimi posledicami. Veliko sem razmišljal o tem, kaj naj bi bil glavni razlog za nastalo krizo in največkrat prišel do odgovora, da je to človek sam. Postali smo žrtev potrošniške družbe, hlastanja po dobičku, nenehnega in nenasitnega zadovoljevanja svojih materialnih potreb, ob tem pa zanemarili, da je človek srečen in zadovoljen predvsem takrat, ko se tako počuti tudi njegova duša. Kadar je zadovoljen z majhnimi uspehi, kadar se zna nasmehniti in razveseliti v prijetni družbi, ob še tako majhnih stvareh. V tem obdobju, ki je pred nami, vam želim predvsem obilico teh radosti in notranjega miru, saj se začenja obdobje, ko je pust počasi pregnal zimo in se kristjani začnemo pripravljati na veliko noč. Naj bo letošnja, ki je bolj zgodnja, znanilka tega, da se po obdobju krize in trpljenja vedno bolj približuje obdobje radosti in veselja ter pozitivne energije v prepričanju, da smo združni in z medsebojno pomočjo sposobni velikih dejanj. dr. Matej Gomboši, Vaš župan Mali rijtar informativno glasilo Občine Beltinci Vsebina objavljenih člankov ne odraža stališča uredniškega odbora glasila. uredniški odbor: Simona CIZAR (odgovorna urednica) Genovefa VIRAG (namestnica odg. urednice) Snežana BRAČKO, Ivan MESARIČ, Bojan VEREŠ zbiranje materiala: Lilijana ŽIŽEK jezikovni pregled: Zlatka HORVAT fotografije: Danilo LEBAR (naslovnica), Sandra KAVAŠ, Arhiv Občine Beltinci, Arhiv ZTK Beltinci, Pomurec.com, Tina ZVER, Alfonz MUHIČ grafično oblikovanje in priprava za tisk: Video studio SIGNAL, Darko Dšuban s.p. tisk: TILIA PRINT ROMAN KLEMENČIČ s.p. februar 2013 Glasilo ni naprodaj, vsako gospodinjstvo v občini ga dobi brezplačno, drugi zainteresirani pa na sedežu Občine Beltinci, Mladinska 2, 9231 Beltinci, 02 / 541 35 35, www.beltinci.si, obcina@beltinci.si Mali rijtar - februar 2013 3 Spoštovane občanke in občani, cenjeni bralci, prva letošnja številka občinskega glasila je v vaših domovih. Kakor vse dosedanje, tudi ta prinaša obilico zanimivega branja, za kar se lahko zahvalimo vsem dopisovalcem in dopisovalkam, ki neutrudno beležijo utrip v naši občini, z nami delijo svoja razmišljanja in nam pomagajo obuditi spomin na dogodke in osebnosti, ki so naš kraj zaznamovale v preteklosti. Bogastvo društvenih dejavnosti, uspešno delo zavodov in posameznikov ter ne nazadnje delovanje občinskih in krajevnih organov daje občutek, da javno življenje v naši občini kljub neprijaznim časom ne pojenjuje. Naj bo tako tudi v bodoče, da bomo lahko še naprej z veseljem spremljali živahno dogajanje v naših krajih tudi v našem skupnem glasilu. V imenu uredniškega odbora pa ponovno prijazno vabim k sodelovanju predstavnike krajevnih skupnosti, da tudi v obliki prispevka v Malem rijtaru krajanke in krajane obveščajo o svojem delovanju za razvoj in dobrobit posameznih krajev v naši občini. Zavedamo pa se, da bi lahko marsikaj v naši občini bilo tudi bolje in da ne moremo krivde za vse pomanjkljivosti in napake naprtiti aktualnemu stanju v državi in splošni krizi, ki je zajela svet, temveč se je potrebno zazreti tudi vase in se vprašati, ali res delujemo po načelu »delam kar govorim, govorim kar mislim in čutim«. S figo v žepu namreč vsak dogovor in sklep zvodeni ali pa se sprevrže v svoje nasprotje. Zato nam vsem skupaj želim več iskrenosti in volje do sodelovanja za doseganje višje ravni komunikacije in delovanja za skupno dobro. Upam, da boste pričujočo številko Malega rijtara prebirali v pričakovanju pomladi in vseh radosti, ki jih toplejši dnevi prinašajo v naša življenja. Prijetno branje ! Za uredniški odbor Vaša urednica Simona Cizar Obvestilo Naslednja številka Malega rijtarja bo izšla pred prvomajskimi prazniki, zato vas, dragi dopisovalci, že sedaj prosimo, da nam prispevke v elektronski obliki in s komentarji pod fotografijami posredujete najpozneje do 12. aprila 2013. Nov elektronski naslov za pošiljanje prispevkov je malirijtar@beltinci.si. HVALA! Voščilo ob dnevu žena in Velikonočno voščilo materinskem dnevu Spoštovane občanke, marec je mesec prebujanja novega ustvarjalnega ciklusa matere Narave. Zagotovo ni naključje, da prav v tem mesecu obeležujemo praznike, posvečene ženskam. Ob vaših praznikih vam iskreno voščimo vse najlepše, bodite močne, pokončne in ljubeče še naprej in naj vaša ustvarjalna duša zaživi v čim lepšem sijaju! V duhu velikonočnega sporočila želimo vsem občankam in občanom blagoslovljene praznike in čim več iskrenih medčloveških odnosov! Vaš uredniški odbor Vaš uredniški odbor 4 Mali rijtar - februar 2013 ^ V V • | • VI • , v Zupanovo voščilo novorojenčkom in starsem ....SAMO ZATO, KER SO OTROCI, SO DOSTOJANSTVENI IN DRAGOCENI, ENOSTAVNO ZATO, KER SO...... (Barbara Coloroso) V času od 1. januarja do 31. decembra 2012 je bilo v Občini Beltinci rojenih 61 otrok, od tega 34 fantkov in 27 deklic. Ob tem edinstvenem in veselem dogodku Vam, spoštovani starši, iskreno in iz srca čestitam in Vam z Vašimi malčki želim predvsem mirnih, srečnih in veselih trenutkov. Dragi otroci, naj bo Vaše otroštvo in mladost polno blagoslova in miline. Bodite zdravi in radoživi in ne pozabite, da smo ponosni na vsakega izmed Vas. Veliko optimizma in poguma na poti razvoja in odraščanja Vaših otrok! Dr. Matej GOMBOŠI, župan Občine Beltinci Spoštovane žene, dekleta, matere! V mesecu marcu praznujete svoj praznik. Dovolite mi, da Vam čestitam ob dnevu žena in materinskem dnevu in se Vam zahvalim za Vašo neizmerno moč dobrote in ljubezni, ki nam jo namenjate. Želim Vam čim manj skrbi in veliko mirnih, srečnih in veselih dni v krogu svojih najdražjih. dr. Matej GOMBOŠI, Vaš župan Spoštovane občanke in občani Občine Beltinci! Velika noč, naš največji krščanski praznik, naj bo navdan z upanjem na svetlejše, boljše dni za vse nas. Božja luč v srcih naj nikdar ne ugasne in naj bo vsem nam vir sočutja do sočloveka! Moč vstalega Kristusa naj Vam in Vašim družinam podeli obilo blagoslova in miru. Želim Vam veliko zdravja, sreče in lepega pričakovanja toplih pomladnih dni, Vašim otrokom pa neminljivega veselja ob barvanju pirhov. Veliko lepih trenutkov in prijetno praznovanje Vam želim, dr. Matej GOMBOŠI, Vaš župan Mali rijtar - februar 2013 5 AKTUALNO Izgradnja kanalizacije v občini Beltinci - priporočilo uporabnikom o izvedbi kanalizacijskega priključka PRAVILNO IZVEDEN HIŠNI PRIKLJUČEK NA JAVNO KANALIZACIJO Slika 1: Pravilno izveden priključek na javno kanalizacijo Izgradnja kanalizacijskega sistema in čistilne naprave v Občini Beltinci je v zaključni fazi. Ker bo predvidoma v prvi polovici letošnjega leta omogočen priklop na javno kanalizacijsko omrežje obveščamo vse potencialne uporabnike kanalizacije oz. lastnike objektov (stanovanjske hiše, poslovni, gospodarski in drugi objekti), da si uredijo vse potrebno na priklop na omrežje ter upoštevajo to priporočilo. Pred izgradnjo kanalizacijskega priključka mora uporabnik podati »vlogo za izdajo soglasja« za priključitev na javno kanalizacijo, ki je podlaga za priključitev na javno kanalizacijo. Vloga za izdajo soglasja je na razpolago na Občini Beltinci in pri upravljavcu kanalizacije, to je Komuna Beltinci d.o.o.. Stroške izgradnje kanalizacijskega priključka krije uporabnik. Kanalizacijski priključek je del interne kanalizacije in poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijo (jašek na parceli), do vključno prvega jaška izven objekta, je v lasti in upravljanju lastnika objekta. V večini primerov je možen gravitacijski priključek (naravni odtok fekalnih vod v kanalizacijsko omrežje) in to predvsem iz pritličnih in nadstropnih prostorov v objektu. Iz kletnih prostorov se ločeno od pritličnih prostorov odvajajo odpadne vode preko ustreznega internega črpališča do zunanjega jaška na kanalizacijskem priključku. Na to linijo se mora obvezno vgraditi tudi nepovratna zapora (povratna loputa, glej sliko 1). Kanalizacijski priključek se izvede praviloma iz PVC cevi dimenzije 0 100 oz. 125 mm, priporočljivi padec cevi znaša 5 %o (pet promilov oz. 5 mm na meter cevi). Cev se položi v izkopan jarek na vnaprej pripravljeno podložno frakcijo (posteljico) premera od 8 do 16 mm in se obsipa. Vse cevi morajo biti spojene z originalnimi gumi tesnili, saj na ta način zagotavljamo vodotesnost kanalizacije od objekta do prvega jaška na parceli, ki je že sestavni del javne kana lizacije. V primeru, da se priključek na kanalizacijo lomi (ni v celoti raven) priporočamo vmesno vgradnjo čistilnih jaškov premera najmanj 50 cm. V kolikor poteka kanalizacijski priključek (cev oz. jašek) v povoznih površinah je potrebno cev zaščititi (obbetonirati), jašek pa opremiti z pripadajočim LTŽ (litoželeznim) pokrovom. Primer vgradnje PVC kanalizacijske cevi je razviden iz slike št. 2. Samo priključitev kanalizacijske cevi priključka na jašek (prvi jašek na parceli lastnika), ki je sestavni del javne Jorek Slika 2: Vgradnja kanalizacijske cevi kanalizacije izvede pooblaščeni delavec upravljavca kanalizacije - to je podjetja Komuna Beltinci d.o.o., ki sočasno izvede pregled celotnega priključka (jarek še ni zasipan). Pred zasipom jarka pooblaščeni delavec upravljavca izvede še geodetski posnetek celotnega priključka. Po tem dejanju se lahko prične zasip jarka kanalizacijskega priključka. Po izvedeni priključitvi delavec upravljavca kanalizacije evidentira na ob- razcu »vloga za izdajo soglasja« za priključitev podatke o vodovodnem in kanalizacijskem priključku, ki so osnova za plačilo kanalščine in pripadajoče omrežnine. Poleg navedenega je potrebno vedeti: v kolikor kanalizacijski priključek poteka preko parcel, ki niso v lasti uporabnika priključka, mora le-ta pridobiti soglasje lastnikov parcel, preko katerih kanalizacijski priključek poteka; da kanalizacijski priključek in greznice niso del javne kanalizacije; da se po izvedbi kanalizacijskega priključka obstoječa greznica izprazni z odvozom fekalij na čistilno napravo Melinci, greznica se razkuži in zasuje, ali uporabi za ponikovalnico meteornih voda; da je lastnik objekta (uporabnik) dolžan vzdrževati kanalizacijski priključek; da je po veljavni zakonodaji predpisano, da je tam, kjer je javna kanalizacija že zgrajena, priključitev nanjo obvezna za vse lastnike objektov; da v kanalizacijo NI dovoljeno spuščati meteornih vod, gnojnice in gnojevke. Za vse dodatne informacije se lahko obrnete na občinsko upravo Občine Beltinci, kontaktna oseba Borut Bala-žic, tel. št. 02/541 35 40. Komuna Beltinci d.o.o. Občina Beltinci Občinska uprava 6 Mali rijtar - februar 2013 A) KTUALNO Ravnanje z odpadki - ločeno zbiranje odpadkov SKUPNA OBČINSKA UPRAVA MEDOBČINSKI INŠPEKTORAT OBČIN Beltinci, Črenšovci,Odranci, Turnišče in Velika Polana Mladinska ulica 2, 9231 Beltinci Tel: (02) 541-35-64; Fax: (02) 541-35-70; E-mail: alenka.marosa@beltinci.si Sodoben način življenja je tesno povezan z velikimi količinami odpadkov. Ravnanje z odpadki danes ne pomeni več samo zbiranja in ločevanja, ampak zajema tudi proces predelave odpadkov. Ločeno zbrane frakcije ne končajo na odlagališču, ampak se predelajo v surovino. Občutno zmanjšanje količin odloženih odpadkov na odlagališčih lahko zmanjšamo z ločenim zbiranjem odpadkov in spodbujanjem občanov, da z odpadki ravnajo kot s surovino. Ločevanje odpadkov na izvoru njihovega nastanka je obvezno po določilu Odloka o načinu izvajanja gospodarske javne službe zbiranja in prevoza odpadkov na območju Občine Beltinci (Uradni list RS, št. 12/2012). Po odloku je odpadke prepovedano mešati med seboj, kuriti ali kopičiti na zemljiščih, ki niso namenjena za odstranjevanje. Zato je zelo pomembno, da znamo in želimo čim več odpadkov zbrati ločeno in s tem zmanjšati količino mešanih oz. ostalih odpadkov, ki pristanejo na odlagališču. Ugotavljamo, da občani še vedno ne ločujejo odpadkov v skladu z navodili izvajalca gospodarske javne službe zbiranja in odvoza odpadkov v Občini Beltinci. Da se bomo v letu 2013 približali zahtevanemu odstotku ločeno zbranih odpadkov, želimo občane še enkrat opozoriti o načinu sortiranja odpadkov na izvoru nastanka. 1. V posodo za zbiranje ostalih odpadkov (črni zabojnik) je prepovedano odložiti, zliti ali postaviti: nevarne frakcije, klavniške odpadke, odpadni gradbeni material in kamenje, bolnišnične odpadke iz zdravstvenih in veterinarskih dejavnosti, tople ogorke, kosovne odpadke, odpadke v tekočem stanju, gošče in usedline, ne glede na vrsto odpadka, električno in elektronsko opremo, posebne odpadke, biološke odpadke, embalažo,.... V črne zabojnike odlagajmo le snovi, ki nimajo ponovne uporabne vrednosti, kot so npr. onesnaženi papir, smeti, ohlajen pepel, okensko steklo, higienski papir, plenice, keramika, lepilni trakovi, kopirni papir, porcelan, šiviljski odpadek, tapete. 2. Biološke odpadke zbiramo v rjavih zabojnikih ali t.i. kompostnikih. Med biološke odpadke sodijo kavni in čajni filter, jajčne lupine, ostanki hrane, ki se morajo vedno dobro pokriti, sadni in zelenjavni odpadki, čebulni in krompirjevi olupki, trava, listje, obrezani deli grmov, živih mej in dreves. 3. V vrečo ali zabojnik za embalažo lahko odlagamo plastenke, stiropor, plastične vrečke in folije, plastično embalažo tekočih pralnih sredstev, mehčalcev, šamponov, tekočih mil, destilirane vode, pločevinke, očiščene konzerve, alu folije, očiščene plastične lončke in kozarčke, tetrapak, embalažo mleka, kave. 4. V zabojnik za papir odlagamo časopis, odpadno embalažo iz papirja, kar- tona, lepenke, knjige, zvezke, telefonski imenik, prospekte, kartone, kataloge, revije, pisemski in ovojni papir. V ta zabojnik ne odlagamo vreč za cement, krmila, higienski papir, onesnažen papir. 5. Kosovni odpadki nastajajo v gospodinjstvih vse leto. Zaradi svoje velikosti, oblike in teže pa niso primerni za oddajo v zabojnik za ostale odpadke. Med kosovne odpadke sodi: - oblazinjeno pohištvo (fotelj, dvosed) - vzmetnice, preproge - leseno in stavbno pohištvo (miza, stol, postelja, omara, okna, vrata.) - sanitarna oprema (umivalnik, wc školjka, bide, kopalna kad, tuš kad in kabina.) - kovinski predmeti (pomivalno kori to, radiator, stojalo za perilo, karnisa, otroški voziček, okovje, nosilci.) - športna oprema (smuči, jadralna deska, kolo.) - večji kosi različnih posod - večji leseni, kovinski in plastični predmeti - ostali kosovni odpadki (vrtna oprema, igrala.) Občani imajo možnost brezplačne sprotne oddaje kosovnih odpadkov v zbirnem centru za ločeno zbiranje frakcij v Beltincih (pri čistilni napravi). V letu 2012 je bila uvedena novost na področju odvoza kosovnih odpadkov. Vsako gospodinjstvo, ki je vključeno v odvoz komunalnih odpadkov, lahko naroči enkrat letno brezplačen odvoz kosovnih odpadkov do 2 m3.Odvoz kosovnih odpadkov v individualnih stanovanjskih hišah opravi Saubermacher&Komunala na osnovi pisnega naročila. Naročilnica je objavljena na spletni strani podjetja (www.saubermacher-komunala.si) in Mali rijtar - februar 2013 7 AKTUALNO na spletni strani Občine Beltinci, lahko pa jo dobite tudi na sedežu Občine Beltinci in na sedežu podjetja Saubermacher &Komunala na Noršinski ul. 12 v Murski Soboti. Odvoz kosovnih odpadkov v stanovanjskih blokih ima pravico naročiti le upravnik stanovanjskega bloka 6. Prevzem nevarnih in posebnih odpadkov se izvaja enkrat letno po predO alkoholu hodnem obvestilu o kraju in uri zbiranja. 7. V zbirnem centru v Beltincih, ki je odprt vsak - vsak ponedeljek od 14.00 do 18.00 h - vsako sredo od 10.00 do 14.00 h in - vsako soboto od 08.00 do 12.00h lahko oddate poleg ločenih frakcij in kosovnih odpadkov tudi odpadne avtomobilske gume (največ 5 kosov na gospodinjstvo) in odpadno olje iz gospodinjstva. Poskrbimo, da bo z ločevanjem čim manj odpadkov končalo na odlagališčih. Zavedajmo se, da so tudi odpadki uporabne surovine in naravni viri. Alenka Maroša, medobčinska inšpektorica Katedra za družinsko medicino Medicinske fakultete v Ljubljani že več let izvaja projekt SPOROČILO V STEKLENICI, katerega namen je zmanjševanje škode zaradi pitja alkohola. Obiščite spletno stran projekta: www.NALIJEM.SI, kjer lahko pridobite precej informacij, hkrati pa lahko izpolnite anonimni vprašalnik za samooceno pitja, ki vam omogoča, da samo v 5 minutah sami ocenite svoje pitje alkohola. Na koncu dobite povratno sporočilo. Obiščite spletno stran www.nalijem.si in izpolnite anonimni vprašalnik! Hvala! Alkohol je eden od najpomembnejših dejavnikov, ki neugodno vplivajo na zdravje posameznika, družine in življenje v skupnosti. Stanje v Sloveniji je izredno zaskrbljujoče, saj je poraba alkohola v Sloveniji med najvišjimi v Evropi: 16 - 18 litrov čistega alkohola v letu na prebivalca nad 15 let, kar je 160 litrov vina na prebivalcaletno. Več kot polovica odraslih moških in več kot ena tretjina odraslih žensk pije tvegano ali škodljivo, alkoholikov pa je več kot 150.000. Pitje alkohola je v Sloveniji razširjeno že med otroci in mladino. Alkohol ima pomemben vpliv na družinsko življenje, pomembno vpliva na življenje otrok, saj so pivske navade staršev zelo pomembne za otrokov odnos do alkohola kasneje v življenju. Žal so med mnogimi ljudmi in tudi med nekaterimi strokovnjaki še vedno razširjena prepričanja in navade, ki niso v skladu s sodobnimi spoznanji, ki pravijo, da alkohol ni potreben za zdravje človeka. Če pa človek pije alkoholne pijače, naj bi upošteval meje manj tveganega pitja. Meja manj tveganega pitja alkohola določa količino alkohola, ki je še nekako sprejemljiva (to ne pomeni priporočljiva!), in verjetno tudi v daljšem obdobju ne bo povzročila resnih težav pri zdravih odraslih ljudeh. Meje so zaradi bioloških razlik v zgradbi telesa različne za moške in ženske. Količino alkohola izražamo v standardnih mericah ali enotah, lahko pa v različnih količinah posameznih pijač. Tako 1 merica ali enota alkohola vsebuje 10 gramov čistega alkohola, kar je: en deciliter vina = eno šilce (0,3 dcl) žgane pijače = pol steklenice piva (2,5 dcl) = 2,5 dcl mošta. Kakšne so te meje manj tveganega pitja? MOŠKI: do 14 meric alkohola v enem tednu (to je npr. do 2 dcl vina na dan ali ena steklenica piva na dan) ob posebni priložnosti ne več kot 5 meric v enem dnevu (npr. na novoletni zabavi do pol litra vina), upoštevajoč, da v enem tednu ni presežena meja 14 meric ŽENSKE (in vsi ljudje, starejši od 65 let): do 7 meric alkohola v enem tednu (to je npr. do 1 dcl vina na dan ali pol steklenice piva na dan) ob posebni priložnosti ne več kot 3 merice v enem dnevu (npr. na novoletni zabavi do 3 dcl vina), upoštevajoč, da v enem tednu ni presežena meja 7 meric Ob tem v vsakem primeru moškim in ženskam priporočamo en ali dva dneva v tednu povsem brez alkohola. Za več informacij in za anonimno samooceno pitja obiščite www.nalijem.si !! Prim.prof.dr. Marko Kolšek Katedra za družinsko medicino MF v Ljubljani 8 Mali rijtar - februar 2013 V občini Beltinci slovesno obeležili državni praznik -dan samostojnosti in enotnosti Obeležitev Dneva samostojnosti in enotnosti je potekala v predprazničnem vzdušju V nedeljo, 23. decembra 2012, smo v Občini Beltinci na osrednji občinski slovesnosti ob dnevu samostojnosti in enotnosti proslavili spomin na dan, ko smo se natanko pred 22. leti na plebiscitu odločili za svojo samostojno pot kot država Slovenija. Slavnostni govornik, dr. Matej Gom-boši, je poudaril:«...da so vrednote samostojnosti in neodvisnosti zaživele in svoj smisel dobile ravno z jasno in glasno izraženo voljo in željo po tem, da na plebiscitu obkrožimo besedico ZA samstojno državo Slovenijo. S tem smo izrazili vsi, ki tu, na tem ozemlju živimo, da želimo vzpostaviti lastno, neodvisno in suvereno državo. Želja po obuditvi enotnosti je v nas prisotna še danes in če kdaj, jo danes po tolikih letih znova potrebujemo. Zelo nujno je tudi, da vsi državni voditelji prevzamejo odgovornost za svoje odločitve in na prvo mesto ne postavljajo ozkih političnih interesov, ampak interes vseh nas, to je interes naše države. Živimo namreč v izredno zahtevnih časih, ko ni prostora za delitve. To so časi, ko moramo združno in enotno stopiti na pot naše skupne prihodnosti. Danes moramo pokazati, da smo kot država in narod enotni in da smo sposobni prebroditi te težke čase.« Vsi, ki smo bili zbrani na slovesnosti, smo bili priča reprizi dogodka - plebiscita, saj smo se lahko spomnili na 23. december 1990, ko smo na glasovnicah, polni upanja in optimizma, obkroževa-li strinjanje s samostojnostjo našega naroda. V programu, ki sta ga sooblikovali Osnovna šola Beltinci in Glasbena šola Beltinci, so nam mladi glasbeniki in učenci ter učenke pokazali, kako pomembno je, da ne kloneš v težkih časih. Dobro je, da se v tem prazničnem času zazremo drug drugemu v oči n si zaželimo iskrenosti, spoštovanja in predvsem miru. Ob zvokih pesmi, ki jih je priredila Glasbena šola Beltinci, smo se spomnili devetdesetih let, ko smo jih radi prepevali in tako nam še danes odzvanjajo v naših ušesih. Se še spomnite? Po končani prireditvi smo si zaželeli mirne in blagoslovljene praznike, v letu 2013 pa si želimo novega zagona in novega upanja za enotno Slovenijo, kot je v zaključku svojega govora poudaril župan, dr. Matej Gomboši. Informacije: Občinska uprava Občine Beltinci, 02/5413-553 MAUČEC d.o.o. GANČANI 205A Telefon: 02/5422 650 Fax: 02/5422 651 e-mail: info@zidarstvo-maucec.com www.zidarstvo-maucec.com Mali rijtar - februar 2013 9 AKTUALNO Najboljši športniki Občine Beltinci v letu 2012 Obrazložitve: Pri izboru za proglasitev perspektivnih športnikov so se upoštevali tekmovalni uspehi posameznika, odnos do športa, marljivost in vztrajnost. Podeljeno priznanje naj bo nagrajencem predvsem vzpodbuda za delo vnaprej. Perspektivna športnica je: Saša Maučec Mlada atletinja in učenka Saša Maučec iz Lipe se je z atletiko začela ukvarjati v rani mladosti. Z veseljem je trenirala in razvijala svoj talent. Že v vrtcu je osvajala zlate medalje športnega programa ZLATI SONČEK, v osnovni šoli pa s tem nadaljevala, zato se je vključila v AK Panvita. V letu 2012 je Saša nastopala na mnogih tekmovanjih. Omenimo le njene največje uspehe. Na državnem tekmovanju v Kopru in Slov.Bistrici je v teku na 200 m pri selekciji U-12 ekipno osvojila 1. mesto. Na Ptuju so dekleta na 4x200 m postavila tudi državni rekord, posamično pa je Saša v teku na 200 m v Avstriji in na Madžarskem na CERR -CUP U-12 zasedla l.mesto, v M.Soboti pa na državnem tekmovanju 2.mesto. Tekmovala je tudi v tekih za Pomurski pokal, kjer je zasedla končno drugo mesto. V prihodnje želimo Saši še dosti športnih uspehov, na tej poti pa naj jo spremlja njen moto : UJEMI ME, ČE LAHKO! V posamični konkurenci je bil upoštevan individualni uspeh posameznika oz. prispevek posameznika k ekipnim uspehom svojih ekip in odnos športnika do športa nasploh. Dejstvo je, da je ženski šport v Občini Beltinci slabše razvit, zato pa so trud, vztrajnost in uspehi nekaterih izjemnih posameznic toliko bolj izstopajoči in jim je potrebno dati zahvalo. Druga najboljša športnica za leto 2012 je Sara Sakovič. Sara Sakovič, študentka iz Beltincev, je igralka ženskega odbojkarskega kluba Kema Puconci. Sara igra na mestu napadalke in je ena od nosilk igre kluba iz Puconcev. Je univerzalna igralka, poleg tega pa jo krasijo borbenost, vztrajnost in marljivost. Tako prispeva Sara velik delež k uspehom kluba, ki nastopa v 1. Državni odbojkarski ligi, kjer so lani v krstni sezoni osvojili 8. mesto, po končanem prvem delu letošnjega leta pa zasedajo odlično četrto mesto. Sara je zelo uspešno nastopala tudi v odbojki na mivki, kjer je skupaj s soigralko Tamaro Borko dosegla odlične rezultate, med katerimi velja omeniti 3. mesto na državnem tekmovanju, 1. mesto na turnirju v Žužemberku, 3. mesto na turnirju v Mozirju. Skupaj z Evo Zupan je postala državna prvakinja do 23 let. Najboljša športnica Občine Beltinci za leto 2012 je Katja Vrdjuka. Katja Vrdjuka iz Beltincev je članica Atletskega kluba Panvita iz M.So-bote in Športnega društva Sloparca iz Beltincev, izredno uspešna atletinja, ki tekmuje v tekih na dolge proge in v krosih, kjer dosega odlične rezultate. V letu 2012 je na Maratonu treh src v Radencih na 5500 m osvojila 1. mesto, na Ljubljanskem maratonu na 10.000 m drugo mesto, na državnem tekmovanju v dolgih tekih za vse kategorije na 5.000 m v Postojni 1. mesto, na državnem tekmovanju v konkurenci mlajših mladincev in mladink v Mar-iborju pa 2. mesto. Katja, ki nastopa tudi za reprezentanco Slovenije, je na Savaria pokalu v Avstriji zasedla z reprezentanco v teku na 3.000 m 2. mesto, ter na 15. Poletnih mladinskih igrah Alpe Jadran na 3000 m 3. mesto. Katji želimo tudi v bodoče obilo športnih užitkov in vrhunskih uvrstitev. 3. mesto v kategoriji najboljših športnikov je zasedel Igor Kovačič. Igor Kovačič iz Bratoncev se od leta 2002 ukvarja s tekmovanji v avtomobilskem pospeševanju. V svojem športu zelo uživa, čeprav mora žrtvovati ogromno, nenazadnje pa je izpostavljen tudi velikemu tveganju. Igor nastopa na mnogih tekmovanjih, predvsem v tujini in tudi doma. Tako je na tekmovanjih na Madžarskem osvojil večkrat 1. mesto, v Nemčiji na Hockenheimu prav tako 1. mesto, na tekmovanju v Varaždinu 2. in 3. mesto, na domači dirki v Murski Soboti pa tudi odlično 2. mesto. Poleg tega je tretjič zapored zasedel absolutno skupno 2. mesto na Madžarskem prvenstvu, obenem pa je sezono 2012 zaključil z novim absolutnim slovenskim rekordom na 402 m, 9,55 sekund in 255 km/h, kar je 6. najboljši rezultat v Evropi za avtomobile na sprednji pogon. Igorju želimo v bodoče čim več hitrostnih užitkov in novih uspehov. Drugi najboljši športnik za leto 2012 je Martin Mesarič. Martin Mesarič iz Lipovcev je po mnenju strokovnjakov eden najboljših igralcev hokeja na travi v Sloveniji in že ta podatek pove dovolj. V letu 2012 je s svojim hokejskim znanjem, voljo in predanostjo, ter s poštenim odnosom do soigralcev in nasprotnikov, sodeloval pri vseh velikih uspehih lipovskega hokeja in njegov prispevek je bil po mnenju Upravnega odbora kluba odločilen za uspehe v domačem prvenstvu in v mednarodni Interligi. Martin svoje znanje z veseljem prenaša tudi na mlajše hokejiste. V prihodnje želimo Tinčeku, kot ga kličemo, še mnogo športnih uspehov in dosti zadetkov v nasprotnikovi mreži. Najboljši športnik Občine Beltinci za leto 2012 je Mitja Černi. Mitja Černi je član Strelskega društva iz Gančanov. Mitja nas že vse od mladinskih korakov navdušuje z uspehi, s katerimi pa nadaljuje tudi v članski konkurenci. Tako je osvojil 1. mesto v 2. državni ligi SV regije, 1. mesto na kontrolni tekmi za izbor reprezentance, io Mali rijtar - februar 2013 KTUALNO ■* 7V1 prav tako pa je osvojil še 1. mesto v dopisni državni ligi, na univerzitetnem državnem tekmovanju ter tudi na različnih turnirjih, med njimi tudi na domačem turnirju v Gančanih. Na mednarodnem tekmovanju na Hrvaškem je z ekipo SV regije osvojil 1. mesto, na regijskem tekmovanju pa 2. mesto. Mitja se je s slovensko reprezentanco udeležil tudi mednarodnih tekmovanj. Eno takih je bilo v Munchnu. Mitja je lahko zgled vsem športnikom, saj s svojim delom, vztrajnostjo in voljo do športa dosega vrhunske uspehe, obenem pa so mu ti uspehi samo še dodatna vzpodbuda za nadaljnje delo. Prepričani smo, da mu bo ta nagrada vlila novih moči in želje po še boljših rezultatih. Še enkrat čestitke tudi najboljšim športnikom! Pri izboru najboljših športnih kolektivov Občine Beltinci so se upoštevali tekmovalni uspehi, rang tekmovanja, organizacija društev, organiziranje športnih prireditev, sodelovanje z okolico in delo z mladimi. 3. mesto v kategoriji najboljših športnih kolektivov zaseda Nogometno društvo Agroservis Beltinci. Nogomet je v beltinski občini brez primerjave najbolj razširjen in popularen šport in že dejstvo, da je prvenstveno sezono 2011/2012 Nogometno društvo Agroservis Beltinci končalo kot prvak v Pomurski nogometni ligi in se je klub tako uvrstil v 3. Slovensko nogometno ligo, pove veliko. V višjem rangu tekmovanja so se znašli dobro, saj po jesenskem delu prvenstva zasedajo 4. mesto. Priznanje in zahvala pa gre klubu tudi za delo z mladimi, saj tekmujejo s petimi mlajšimi ekipami, kjer dosegajo solidne rezultate. Ponosni pa so tudi na dejstvo, da delijo prostore z ženskim nogometnim klubom Teleing Pomurje Beltinci. V bodoče želimo dosti uspehov članski ekipi, tako da bi bili vzgled vsem mladim nogometašem v naši občini. Drugi najboljši športni kolektiv za prejšnje leto je Hokejski klub Lipovci. Hokejski klub Lipovci je v letu 2012 postal državni in pokalni prvak Slovenije. Najprej so v začetku maja na zaključnem turnirju, ki so ga zelo uspešno organizirali v Lipovcih, osvojili 1. mesto in postali prvaki mednarodne srednjeevropske Interlige. Na najpomembnejšem tekmovanju sezone so v Atenah, na Olimpijskem stadionu, na evropskem prvenstvu skupine Challenge II v zelo močni konkurenci osvojili 1. mesto, in se tako uvrstili v skupino Challenge I, kjer jih letos v Pragi čaka tekmovanje z ekipami iz hokejsko najmočnejših držav. Z načrtnim delom z najmlajšimi so dosegli tudi lepe uspehe v mlajših kategorijah, kar zagotavlja svetlo prihodnost lipovskega hokeja. Najboljši športni kolektiv Občine Beltinci za leto 2012 je Ženski nogometni klub Teleing Pomurje Beltinci. Za Ženski nogometni klub Teleing Pomurje Beltinci je bilo leto 2012 najuspešnejše do sedaj. Igralke so v sezoni 2011/2012 osvojile kar 9 od 10 možnih lovorik v slovenskem nogometu in tako postavile nov mejnik ženskega nogometa. Članice so postale državne in pokalne zmagovalke ter državne prvakinje v Zimski ligi malega nogometa. Prav tako so vse tri naslove osvojila dekleta pri selekciji U-17, selekcija U-14 je postala državni prvak in državni prvak v Zimski ligi malega nogometa, selekcija U-12 pa je osvojila 3. mesto ter postala državni prvak v Zimski ligi malega nogometa. V klubu pa so želeli tako uspešno sezono še nadgraditi, zato so s pomočjo podjetja Teleing izpeljali humanitarno akcijo, kjer so zbirali sredstva za defibrilator. Vsem nogo-metašicam in vodstvu kluba želimo v prihodnje še veliko uspehov, obenem pa še več takšnih humanitarnih dejanj. Čestitke vsem športnikom, športnicam in najboljšim športnim kolektivom! Nagrada za življenjsko delo v športu in zasluge za razvoj športa Nagrado dobi g. Ivan Maučec Ivan Maučec je bil rojen v Gančanih, sedaj pa živi v Beltincih. Ivan se je že od rane mladosti navdušil za šport. Tako sta z bratom Ferijem pustila velik pečat v pomurskem in slovenskem nogome- tu. Ivan je igral za Muro, Dokležovje, največ- deset let - pa za Beltince. Bil je izvrsten napadalec, kot v šali radi pravimo, strah in trepet golmanov. Igralsko kariero je nadgradil s trenerskim delom, kjer si je pridobil tudi najvišji trenerski naziv TRENER PRO. Bil je trener Mure in Beltincev, vodil je mladinsko in člansko reprezentanco Pomurja, kot največji dosežek pa je na trenerski poti dosegel kot pomočnik selektorja Danila Popivode in to kar sedem let. Kot trener je vzgojil veliko mladih nogometašev, ki so pozneje nastopali v 1. Slovenski nogometni ligi. Njegov moto pri vzgoji mladih je, da vzgoji nogometaša, pravega športnika in človeka. Ivan je kar 36 let predsedoval Trenerski organizaciji Murska Sobota, kjer si je prizadeval povečati število trenerjev, ki so se vsako leto izobraževali na seminarjih. Za svoje delo je dobil veliko priznanj, tako tudi plaketo takratnega Fusbalskega saveza Jugoslavije in plaketo ob 50-letnici Nogometne zveze Slovenije. Zdaj je že tretji mandat podpredsednik Zveze nogometnih trenerjev Slovenije. Za vse te in še druge športne dosežke ter za vse delo v športu si Ivan Maučec zasluži priznanje Občine Beltinci in Športne Zveze Beltinci za življenjsko delo v športu in razvoju športa. Športna zveza Beltinci Mali rijtar - februar 2013 ii AKTUALNO V četrtek, 7. februarja 2013, smo se v Občini Beltinci spomnili našega največjega slovenskega pesnika - poeta dr. Franceta Prešerna. V kulturni dvorani je bilo ta večer zelo slovesno, saj smo se sprehodili skozi delo in življenje našega domoljuba, človeka s srcem in dušo za domači narod in slovensko besedo. Program je pripravilo Kulturno umetniško društvo Beltinci pod umetniškim vodstvom Simone Cizar in Daniela Škafarja. Mladi, ki so nastopili, so tenkočutno predstavili poezijo. Z recitacijami in plesom so nas popeljali v tisti stari čas, ko se je rodila naša slovenska kultura, umetnik Jernej Ferk pa je na svojstven in pristen način oblekel pesnikovo ogrinjalo, si nadel klobuk in se prelevil v pesnika z dušo in peresom v rokah. Predvečer slovenskega Krsta pri Savici kulturnega praznika v znamenju V izvedbi tamburašev in pevcev KUD Beltinci je zazvenela tudi Prešernova romantična pesem Pod oknom Tamburaška sekcija KUD-a Beltinci, skupaj s kvartetom, je posebej za to priložnost uglasbila in predstavila eno izmed najlepših Prešernovih pesmi -Pod oknom. Celotni program pa je dobil vrhunec v pesnitvi Krst pri Savici - pred našimi očmi sta zaživela Beno Škafar kot Črtomir in Martina Tratnjek kot Bogomila. Ob koncu so nas tamburaši razveselili še z nekaj pesmimi in tako zaključili ta čarobni večer poezije in kulturnega utripa. Lilijana Žižek Kurenti obiskali občino Beltinci V zgodnjem ponedeljkovem jutru je turobno in zelo hladno vreme pretrgalo razveseljujoče rožljanje zvonov 27 kurentov, ki so v Občino Beltinci prispeli iz karnevalskega Ptuja. Kurenti iz Etnografskega društva Ježevka so prišli v značilnih opravah, s seboj pa so prinesli dobro voljo, veselje ter poslanico župana Mestne občine Ptuj, dr. Štefana ČELANA. Sprejel jih je župan Občine Beltinci, dr. Matej Gomboši, z občinsko upravo in enemu izmed najmlajših kurentov zavezal tudi robec, kot veleva običaj, ki se že desetletja prenaša iz roda v rod. Tisti, ki jih nabere največ. je ponavadi tudi najlepši. Za dobrodošlico so kurenti dobili kruh s soljo, pa seveda pijačo ter toplo kavo. S svojo domačnostjo in pristnostjo so popestrili predpustni ponedeljkov dan. Na šarmanten, pester in zelo zanimiv način so prenesli dobre želje za vse občane Občine Beltinci, predvsem v duhu bogate letine in da bi zima čim prej odšla iz naših krajev. Po sprejemu pred občinsko stavbo je sledilo skupno fotografiranje, nato pa se je skupina odpravila na sprehod po Beltincih. Obiskali so najmlajše v Vrtcu Beltinci, osnovnošolce v OŠ Beltinci in oskrbovance v Domu Janka Škrabana. Kurenti so posebnost, na kar smo lahko v Sloveniji zelo ponosni. Njihovi čudoviti kostumi, veliki zvonovi in značilna hoja ter rožljanje nam bodo v Beltincih ostali še dolgo v lepem spominu. Lilijana Žižek Ples kurentov z ruso pred občinsko hišo Mali rijtar - februar 2013 IZ OBČINSKE HIŠE Enaindvajseta redna seja Občinskega sveta občine Beltinci Dne 20.12. 2012 je bila izvedena 21. redna seja Občinskega sveta Občine Beltinci. Predlagani dnevni red je vseboval 12 točk. Po razpravi o predlogu dnevnega reda je bil sprejeti sklep, da se zadnja točka, Predlog Odloka o določitvi plovbnega režima na reki Muri na območju Občine Beltinci v 1. obravnavi, na 21. redni seji ne obravnava. Pod točko AD 1 je bil sprejet zapisnik 20. redne seje Občinskega sveta Občine Beltinci. Podano je bilo poročilo o realizaciji sklepov prejšnje redne seje. Pod točko AD 2 je Občinski svet Občine Beltinci potrdil program oskrbe s pitno vodo v Občini Beltinci za leto 2013. Program je prisotnim predstavil direktor JKP Komune d.o.o. Beltinci, Janez Senica. Pod točko AD 3 je Občinski svet Občine Beltinci imenoval Valentino Goršak-Lovšin, Vrtna 7, 9231 Beltinci, izvoljeno na tajnih volitvah, za predstavnico Občine Beltinci v svet javnega zavoda Pomurske lekarne Murska Sobota. Pod točko AD 4 je Občinski svet Občine Beltinci imenoval na podlagi tajnih volitev člane-predstavnike Občine Beltinci v Upravni odbor Zavoda za turizem in kulturo Beltinci, in sicer: 1. Nikolaj Szepesy, dr. Mladinska ul. 8, 9231 Beltinci, 2. Jožef Ferčak, Lipa 67/a, 9231 Beltinci, 3. Mira Mesarič, Melinci 165, 9231 Beltinci in 4. Bojan Vereš, Ižakovci 41/b, 9231 Beltinci. Pod točko AD 5 je Občinski svet Občine Beltinci podal soglasje k imenovanju predstavnikov ustanovitelja v Svet javnega zdravstvenega zavoda Zdravstveni dom Murska Sobota. Pod točko AD 6 je bilo sprejeto soglasje k sklepu javnega zdravstvenega zavoda Zdravstveni dom Murska Sobota o odstopu od ustanoviteljstva skupnosti zdravstvenih zavodov Murska Sobota. Pod točko AD 7 je župan dr. Matej Gom-boši prisotnim podal poročilo in obvestila o dogajanjih in projektih občine v času od zadnje seje. Pod točko AD 8 so člani Občinskega sveta podajali pobude in vprašanja. Občinski svet Občine Beltinci je pod točkami AD 9, AD 10, AD 11 potrdil vsebine Dokumentov identifikacije projektov (DIIP-e) za projekte: 1. Ureditev venčnamenskih prostorov pod tribuno športnega parka Beltinci, 2. Prenova vaško - gasilskega doma Lipa ter 3. Rekonstrukcija Gregorčičeve ulice. Tajništvo občinske uprave Občine Beltinci Dvaindvajseta redna seja Občinskega sveta občine Beltinci Dne 29. 01. 2013 je bila izvedena 22. redna seja Občinskega sveta Občine Beltinci s sprejetim dnevnim redom, ki je vseboval 10 točk. Pod točko AD 1 je bil sprejet zapisnik 21. redne seje Občinskega sveta Občine Beltinci, in podano poročilo o realizaciji sklepov prejšnje redne seje. Pod točkama AD 2 in AD 3 je Občinski svet Občine Beltinci potrdil oz. sprejel Dokument identifikacijskega projekta (DIIP) ter Investicijski program za investicijo »Rekonstrukcija lokalne ceste Beltinci-Melinci«. Pod točkama AD 4 in AD 5 je Občinski svet Občine Beltinci potrdil oz. sprejel Dokument identifikacijskega projekta (DIIP) ter Investicijski program za investicijo »Rekonstrukcija ceste Ižakov- ci-Melinci-Gornja Bistrica in izgradnja hodnikov za pešce v naseljih Ižakovci in Melinci«. Pod točko AD 6 je župan dr. Matej Gom-boši prisotnim podal poročilo in obvestila o dogajanjih in projektih občine v času od zadnje seje. Pod točko AD 7 so člani Občinskega sveta podajali pobude in vprašanja. Občinski svet Občine Beltinci je pod točko AD 8 sprejel v prvi obravnavi predlog Odloka o proračunu Občine Beltinci za leto 2013 z vsemi prilogami. O predlogu se bo opravila javna razprava, ki bo trajala do 15. 02. 2013. Pod točko AD 9 je Občinski svet Občine Beltinci sprejel v prvi obravnavi Odlok o ustanovitvi medobčinske inšpekcije in redarstva občin Beltinci, Črenšovci, Odranci, Velika Polana in Turnišče v predloženi obliki. Občinski svet Občine Beltinci je pod zadnjo, AD 10 točko, podal soglasje k določitvi cene storitev pomoč družini na domu v letu 2013 in k subvencioniranju te cene v letu 2013 v predloženi vsebini. Tajništvo občinske uprave Občine Beltinci Mali rijtar - februar 2013 13 Silvestrovanje na prostem v Beltincih Na Silvestrovanju na prostem je glasbena skupna SKOK »krstila« novi oder, ki ga je za potrebe prireditev nabavila Občina Beltinci Zavod za turizem in kulturo Beltinci je skupaj z Občino Beltinci 31. 12. 2012 uspešno izpeljal prireditev Silvestrovanje na prostem v Beltincih. Silvestrovanje na prostem se je odvijalo v pokritem šotoru na parkirnem prostoru prodajalne Mercator. Prireditve se je po naši oceni udeležilo čez 600 ljudi. Novo leto smo tako v Bel-tincih pričakali v prijetnem in zabavnem vzdušju. V programu sta sodelovali še Vinogradniško društvo Beltinci in Turistično društvo Beltinci. Obe društvi sta pomembno prispevali k uspešnosti prireditve, za kar se jima Zavod za turizem in kulturo Beltinci najlepše zahvaljuje. Glasbena skupina SKOK je v plesnem razpoloženju dodobra »razgrela« mlade in starejše obiskovalce. Nekaj minut pred nastopom novega leta je zbrane goste nagovoril župan Občine Beltinci, dr. Matej Gomboši, sledilo je skupno odštevanje sekund vseh zbranih do izteka starega in nastopa novega leta. Posebno zahvalo za pomoč in sodelovanje pri izvedbi prireditve na- menjamo organizatorji prodajalni Mercator, d.d., Blagovnici Ravenka Beltinci. Elica Horvat, direktorica ZTK Beltinci Bibe odpirajo vrata ki se nam bodo pridružili v novem šolskem letu. Od 12. do 14. marca 2013 bo potekal redni vpis otrok novincev, zato prijazno vabljeni vsi starši, ki načrtujete vpis svojih otrok, da obiščete našo novo spletno stran www.v-beltinci.ms.edus.si, kjer smo za vas pripravili vse potrebne informacije. Za vse informacije smo vam na voljo tudi na telefonskih številkah (02) 54 22 091 (svetovalna služba) in (02) 54 11 092 (ravnateljica) ali osebno na upravi vrtca na Jugovem 33 v Beltincih - ob ponedeljkih, torkih in sredah od 7.00 - 15.00, v pisarni svetovalne delavke. Na vaša vprašanja bomo z veseljem odgovorili tudi po elektronski pošti, zato nam pišite na urska@v-beltinci.ms.edus.si. KAKO POTEKA VPIS? Starši lahko vlogo za vpis in pogodbo, ki ju najdete na spletni strani vrtca, izpolnite že doma ter izpolnjeni prine- sete s seboj na vpis. Tako nam bo ostalo več časa za pogovor, spoznavanje vrtca in vaša vprašanja. Na vpis lahko pripeljete tudi svoje malčke. Če se nam bodo ob vpisu pridružili, bo vpis namesto svetovalne delavke opravil naš najbolj pernati sodelavec »Vili, ki cvili«. Ta se bolj, kot na vpisne vloge, pogodbe in emšoje, spozna na gaganje in sladka presenečenja. Vili meni, da vpisno vlogo lahko kar narišeš. Zeloooooo se veseli vaših malčkov. »Potrudimo se, da bo svet vreden svojih otrok.« Pablo Casals USTVARJALNE IGRARIJE Da bi bil prvi stik z vrtcem kar najbolj prijazen tako za starše, kot za otroke, strokovne delavke in otroci v času vpisa prirejamo »ustvarjalne igrarije«, vesele urice za vse, ki nas boste v času vpisa obiskali. Igrarije bodo potekale po oddelkih v vseh enotah Vrtca Beltinci, z namenom medsebojnega spoznavanja, spoznavanja vrtca in prijetnega druženja. Lepo vabljeni tudi tisti, ki niste pre- pričani, ali bi se nam pridružili v septembru in bi nas želeli zgolj spoznati, videti, kako poteka življenje v vrtcu ali preveriti, kako bi se vaš malček ali malčica znašla v družbi vrstnikov v vrtcu. V vseh starostnih skupinah bodo potekale nadvse zanimive dejavnosti za različno stare otroke. Lahko si boste naredili spominček iz odpadnih materialov, prisluhnili pravljici, kaj narisali, .... skratka poskrbeli bomo za nepozabno druženje. Čisto vsakega pa čaka še drobno presenečenje. Iz naše himne: ».... S prstkom smo šli okrog po celem planetu, nikjer nismo našli takšne hiške na svetu.« i4 Mali rijtar - februar 2013 ZAKAJ V VRTEC? V vrtcu bo za vašega otroka skrbelo strokovno usposobljeno osebje, ki pozna razvojne značilnosti otroka in starosti primerno z vsemi dejavnostmi spodbuja njegov razvoj. Poleg motiviranega, izkušenega in strokovnega kadra Vrtec Beltinci ponuja urejene in varne igralnice ter zunanje površine, kvalitetne in didaktične igrače, uravnoteženo prehrano in pozitivno, domačno klimo. Vašega malčka v vrtcu čaka ves čas sveta, ki se samo za nas ob igri ustav, in kopica nasmejanih in srečnih prijateljev. Ob igri se učimo za nas velikih stvari, od vezanja vezalk do igranja na palčke, pa vse do nemških besed. Otroku bo poleg spodbujanja razvoja omogočena socializacija - navezovanje stikov z vrstniki in socialne izkušn- V vrtcu se otroci ob igri učijo in socializirajo je, ki jih v predšolskem obdobju nujno potrebuje. Vsi zaposleni v Vrtcu Beltinci združujemo strokovno znanje, delovni zanos in neskončno ljubezen do otrok v prijetnem vzdušju, kjer se počutimo lepo prav vsi. Za naš vrtec pravimo, da je »hiška topline«, kjer kot velika družina skupaj živimo, delamo, se igramo in rastemo tako majhni, kot veliki. Veselimo se vašega obiska! Urška Raščan, svetovalna delavka Vrtca Beltinci Zaključek dobrodelnih akcij na OŠ Bakovci in POŠ Dokležovje Mesec december, čas ob koncu leta, je povezan z novimi upi, je čas sprememb, čas, ko se odločimo, da bomo nekaj naredili zase in za bližnje. Zadnji mesec je torej čas, ko so obdarovanja in voščila del prazničnega vzdušja, kajti praznovanja so tisti pomembni mejniki na poti našega življenja, ki nam dajejo občutek vpetosti v širšo družbo. V današnjem času se včasih pojavi le vprašanje, kako z obdarovanjem razveseliti in osrečiti. Za to ne potrebujmo ne veliko denarja ne časa, le sporočilnost in želja morata biti prava. Tudi na OŠ Bakovci smo se skupaj s POŠ Dokležov-je odločili, da bomo pomagali ljudem, ki so se znašli v stiski in jih tako po svoje obdarovali, razveselili. Izpeljali smo dve humanitarni akciji. Odzvali smo se povabilu Društva odprtih src iz Bakovcev in zbirali igrače za otroke iz Bosne in Hercegovine. Z zbranimi igračami je dedek Mraz obdaril otroke in jim v teh prazničnih dneh prižgal iskrice v očeh. Vseslovenska dobrodelna akcija Zveze prijateljev mladine Slovenije pod imenom » SKUPAJ VEČJI OD NEBA« je potekala od začetka decembra. Pridružili so se ji mnogi znani Slovenci. Učenci in zaposleni naše šole smo začutili stisko otrok in njihovih družin in za to smo se dobrodelni akciji tudi pridružili in zbirali prostovoljne prispevke. Zbran znesek smo v celoti nakazali na tekoči račun ZPMS. Tako smo obdarovali mi, kajti obdarovanje je pomembna prvina v medčloveških odnosih, še posebno v času, ki nas že po svoji naravi kliče k humanitarnosti in ponuja priložnost za pomoč. Vanja Mladenovič, mentorica šolske skupnosti Dobrodelnosti se učimo že od malih nog Mali rijtar - februar 2013 15 Prihod dedka Mraza v Bakovce Dedek iz daljnih krajev je obdaril otroke V Bakovce je v četrtek, 20. 12. 2012, prispel dobri stari mož, dedek Mraz. Težko so ga pričakovali otroci iz vrtca Krtek iz Bakovcev, otroci, ki niso vključeni v vrtec in učenci OŠ Bakovci s podružnico v Dokležovju. S tisoč iskricami v očeh so uvodno zapeli pevci otroškega pevskega zbora OŠ Bakovci. Povezovalka programa, Nuša Grah, je skupaj z otroki priklicala dobrega dedka. Spremljale so ga pojoče snežinke, ki so mu pomagale razdeliti darila. Starši so obujali spomine na otroštvo in srečanja z dedkom Mrazom, še posebej, ko jih je vprašal, če so bili tudi oni v letu 2012 kaj pridni. Otroci so dedku Mrazu pokazali, da so se v letu, ki se izteka, veliko naučili. Zapeli so, zaplesali in deklamirali. Končno je prišel trenutek, ki so ga težko pričakovali. Dedek iz daljnih krajev je odprl veliko vrečo in razdelil otrokom darila. Nato je nadaljeval svojo pot, saj ga je čakalo še veliko otrok. Sodelovanje med KS Bakovci, vrtcem Krtek Bakovci in OŠ Bakovci je tudi letos otrokom prineslo obilo veselja in čarobnih trenutkov. Matejka Pavličič Pukšič Ob Slovenskem kulturnem prazniku v šolski knjižnici Skozi zgodbo in slikovno gradivo smo spoznavali življenje in delo našega največjega pesnika Šolska knjižnica OŠ Beltinci je učno, kulturno in informacijsko središče šole ter velikokrat tudi prostor srečevanja. Ob največjih literarnih obletnicah so srečanja v knjižnici najbolj bogata. Ob slovenskem kulturnem prazniku šolsko knjižnico obiščejo različne skupine učencev. Tako so v dnevih pred 8. februarjem, slovenskim kulturnim praznikom, šolsko knjižnico obiskali učenci 3. razreda in učenci podružnične šole Melinci ter malčki iz Vrtca Beltinci. Prisluhnili so zgodbi Mojiceje Podgoršek z naslovom O dečku, ki je pisal pesmi. Skozi zgodbo in pestro slikovno gradivo smo spoznavali postaje Prešernovega življenja in dela, prisluhnili slovenski himni in se naučili, kaj je kultura in zakaj za Prešerna pravimo, da je največji slovenski pesnik. Tako smo znane in nove podatke povezali v zanimivo zgodbo velikana slovenske poezije. Cvetka Rengeo, šolska knjižničarka <§> OPTIKA focus 1 iidelaca korekcijskih očal ■ kantahlne teč« 1 Knina Kdifl ' nietit* preglede Kamnoseštvo Kramar Vinko Kromar t.p. Kapca šaltko ijfica I Londovo V NAŠEM PODJETJU SE UKVARJAMO PREDVSEM Z IZDELAVO NAGROBNIH SPOMENIKOV. IZDELUJEMO RA TUM VSE OSTALE IZDELKE 12 NARAVNEGA KAMNA; i OKENSKE POLICE * STOPNICE * MIZE * PULTE • OSTALE IZDELKE PO NAROČILU NAGROBNE SPOMENIKE IN TUDI DRUGE IZDELKE LAHKO IZDELAMO PO NAŠIH ZAMISLIH ALI PA PO ŽELJI STRANKE. 02 576 13 29 041 747 347 JkaprrniHejtvo.Jtr»Tur@gmalLfom Mali rijtar - februar 2013 DRUŠTVA Zbudimo dobroto duha kot žarek sreče Sejemo, da bi želi Ali vam ob mogočnem akordu vsake božične pesmi ni nekoliko poskočil ritem srca? Srca, ki čuti, ki vidi, ki ne more biti brezbrižno, ko nas uvede v globoko preteklost naše sedanjosti. Praznik rojstva nam je tako blizu kot ljubezen, ki se zrcali z iskro veselja v sožitju med nami. Na sobotni dan se je v srcih mnogih razživel plamen, ki je izžareval svetlobo na poti živega trenutka božiča, dneva, ko se v samotnih krajih mnogih src rodi ljubezen, ki je Jezus, Bog, v vsej svoji preprostosti do človeštva, do revnih in bogatih. Žal je naš trenutek resnice vse bolj potlačen v izogib soočanja s tegobami pomanjkanja, ne samo materialnih dobrin, ampak tudi duhovnih vrednot, ki valovijo kot moralno čutenje, ki je kot temelj za jadra, ki nas spremlja mešanih občutkov, ko stopamo po poti vsakdana. Sodba časa, želja, tudi način razmišljanja, nas vodi po različnih poteh, pa vendar je cilj vseh enak. Kako do sreče? Sreča sama ni le v velikih, ampak tudi v malih ljudeh. Če hočete, je lahko v ljudeh velika sreča, pravo bogastvo zadovoljstva in pristnih vrednot, ki jih še kako rabi današnja družba. In prav koncert dobrodelnosti na Melincih je z vsemi izvajalci in petjem pokazatelj pravega sožitja v času pred božičem. Zato je mnogim čas prazničnih dogodkov izzvenel s soočanjem notranje stiske in ugašanjem osebnega dostojanstva. Rabimo druženja, saj smo v teh prazničnih dneh še posebej dovzetni do drugačnih, do ljudi, ki so na robu bolečih izkušenj pomanjkanja in nemoči. Bodimo solidarni z vzpodbudno noto. Doživeto je zvenel koncert do- brodelnosti, ki bi ga že lahko preimenovali v tradicionalnega. KUD Melinci ga namreč v sodelovanju z Župnijsko Karitas Beltinci že nekaj let prireja kot božični koncert matičnega pevskega zbora domačega društva, kot gostje pa nastopajo ostali pevski zbori naše župnije in zbori od drugod. Letošnje geslo, »Veselje v sožitju«, po besedah predsednika KUD Melinci, g. Martina Majcena, vabi vse, da podpremo potrebne z dobroto po svojih zmožnostih ter tako pokažemo in dokažemo, da lahko po različnih poteh ohranimo dostojanstvo tistih, ki si, ne po lastni krivdi, morajo rezati tanjšo rezino kruha ali pobrati drobtino, ki pa žal že jutri tudi za nas lahko postane resnica. Zbudimo dobroto duha kot žarek sreče. Razjasnimo oko vsem, ki pričakujejo vsaj drobtino. Podarimo potrebnim čudežno melodijo srca. Veselje naj živi povsod in v izobilju preplavi srca kot popolno sožitje, razigrano v sreči. Sožitje v veselju nas povezuje v skupnost srečnih, močnih in pripravljenih pomagati. Na prazničnem koncertu dobrodelnosti so sodelovali: Mešani pevski zbor Štefan Kuhar (KUD Bratonci) ženska sekcija Orfej vokalna skupina Pomurski dečki Mešani pevski zbor KUD Melinci Bogata povezovalna beseda in režijsko vodstvo gospe Nade Forjan ter moderatorski glas Tanje Mesarič sta dopolnjevala prijeten večer. Z božično pesmijo “Poslušajte vsi ljudje” smo skupaj zaključili ta večer sožitja in tako nudili vsaj malo topline in bližine tistim, ki so tega potrebni. Iskrena Hvala organizatorju KUD Melinci in vsem sodelujočim tega večera. Seveda smo ta večer naše druženje podaljšali ob kozarčku, prigrizku in vzpodbudnih željah dobrih ljudi. Srečo je potrebno deliti in v zemljo sejati, saj, kot pravi pregovor: »Stotero, tisočero vam se vsakokrat povrne!«. Zapisal: Miroslav Lebar Prostovoljstvo Kar je dobro narejeno, ni nikoli narejeno prepozno (Seneka) Življenje je potovanje. Zanj nihče ne dobi zemljevida. Vsak potuje po svoje in si sproti riše svoj zemljevid poti življenja. Zlato, denar, imetje nas ne obogatijo. Značaj, srce,razum.... nas bogate naredijo. (L. Žerovc) Doslej smo veliko prehodili. Za nami so spomini prehojenih poti, spomini naših otroških dni, mladostnih in zrelejših let. Znali smo se družiti ob igranju, učenju, delu. Že kot otroci smo vedeli, da je lepo in prijetno, če smo v skupini. Smo generacija, ki vrednote druženja gojimo še zdaj. Vsi smo že v zrelih letih in krasi nas sijaj sivine v laseh, a še vedno smo bistrih misli, saj je življenje nas starejših lahko polno in srečno. Mali rijtar - februar 2013 17 DRUŠTVA Naj tudi v življenju zaigra sožitje - tako kot v orkestru - -sestavljenem iz vseh generacij -v popolnem sozvočju in sožitju. (M. Pavliha) Vsakdanje izkušnje nam kažejo, da so ljudje - predvsem starejši - pogosto osamljeni. Ne gre za to, da jih mnogo živi samih! Osamljenost je nekaj drugega kot samota in ni nujno, da je človek, ki živi sam, osamljen. Osamljen lahko živi tudi med ljudmi, kot na primer v družini ali v domovih za starejše. Prav tako osamljenost ni značilna samo za starejše: osamljen je lahko vsakdo, saj je človek socialno bitje. Živimo čas, ko se hiti za materialnim udobjem, medčloveško sožitje pa je zanemarjeno. Pesem nas uči: »Za prijatelje si je treba čas vzet!« Čas si moramo vzeti za člane družine in člane društva, za prijatelje in druge ljudi. V želji, da bi bilo čim manj osamljenih, da bi živeli pestro in prijetno, krepimo medčloveško sožitje vseh generacij s prostovoljnimi dejavnostmi in programi. S pomočjo prostovoljcev polnimo in bogatimo društvene programe ter prispevamo h kvalitetnemu življenju ljudi. Prostovoljstvo je cvet solidarnosti. Prostovoljci so - smo ljudje z »velikim srcem, s polnim košem razumevanja, zaupanja. Dajete - dajemo svoj čas, nekomu polepšamo dan in ga osrečimo, hkrati pa tudi zase naberemo zadovoljstvo in srečo. Vam - nam je prostovoljstvo del življenja. Vsi cvetovi bodočnosti so v semenu sedanjosti. (Kitajski pregovor) Čeprav prostovoljno delo ni vedno cenjeno, menim, da je pot prava in plemenita. Hodite - hodimo po poti »sedanjosti in razcvet cvetlic pričakujemo v prihodnosti«, ko bo naše delo cenjeno in nepozabno. Sicer pa, pred kratkim sem naletela na zgodbo ČLOVEK, KAKRŠEN BI LAHKO BIL. Pa prisluhnimo razmišljanju starca. Starec je dosegel tisto starost, ko je najrajši sedel na svoji verandi in se zibal na starem škripajočem gugalniku, ki ga je imel že od poroke naprej. Rad je posedal in razmišljal o svojem življenju, o stvareh, ki jih je počel, o krajih, ki jih je obiskal, o dobrih delih, ki jih je storil, o otrocih, ki jih je vzgojil in o ženi, ki jo je pokopal. Ko je tako posedal in se zibal v gugalniku, mu ni prišla na misel nobena zares pomembna stvar - njegovo življenje ni pustilo nobenih velikih sledi. Ker pa si je želel, da bi se ga ljudje po nečem spominjali, se je po strmih stopnicah počasi povzpel na zapuščeno podstrešje. Tam je odprl precej zdelano skrinjo, polno reči iz preteklosti. Začel je brskati po spominih, se trudil, da bi našel vsaj eno stvar, ki bi povedala, da njegovo življenje ni bilo zaman. Med iskanjem po skrinji je odkril star, oguljen dnevnik, ki ga je pisal še kot mlad fant. Otresel je prah z zaprašenih porumenelih strani in začel brati. Besede so obudile spomine na sanje iz mladosti. Iz žepa je potegnil star oglodan svinčnik in začel pisati poslednje besede: Čez polja davnine prihajajo spomni. Vidim dečka, ki se vrača od igre -Ta deček sem jaz, ki sem zdaj star. Tako sladko se smehlja, ko stopica naokrog. Upam le lahko, da vidi v sebi moža, ki čez mnoga leta čaka nanj. Sestavila in zapisala: Marija - Rija Erveš, prostovoljka iz Radencev Za Vas izbrala: Marica Horvat Izdaja priložnostnega žiga in razstava FND »Klasje« Beltinci Ob 30-letnici moškega pevskega zbora »Sodar« Gančani je FND »Klasje« 24.12.2012 izdalo priložnostni žig, ki je bil v uporabi na pošti v Beltincih. Ob tej priložnosti je bila v gasilskem domu v Gančanih na ogled tudi filatelistična razstava na temo božične izdaje Pošte Slovenije. Filatelistične eksponate je prispeval Slavko Šebjan, razstavo je postavil Marko Kolar, pomagal mu je Jože Andrejek, vse skupaj pa je fotografirala Natalija Vinčec. Slavko Šebjan 18 Mali rijtar - februar 2013 ^DRUŠTVA V im Parne lokomotive na poštnih znamkah Pošta Slovenije je od 1994 do 1999 izdala poštne znamke z upodobitvijo parnih lokomotiv, ki so bile v uporabi na tleh Slovenije. 24. 9.1994 je izšla ob 100 - letnici proge Ljubljana - Grosuplje - Novo mesto znamka za 70 SIT, 8. 6.1995 ob 125 - letnici proge Ljubljana - Jesenice znamka za 70 SIT, 31. 1.1996 ob 150 - letnici Slovenskih železnic znamka za 70 SIT, 30. 5.1997 ob 140- letnici proge Ljubljana - Trst znamka za 80 SIT, 11. 9.1988 z nazivom Železnica znamka za 80 SIT in 16. 9.1999 znamka za 80 SIT, prav tako z nazivom Železnica. Parne lokomotive Slavko Šebjan SLOVENIJA SLOVENIJA *1.^1 SLOVENIJA -SLOVENIJA- CVETLIČARSTVO IN POGREBNIŠTVO Marija Ferenčak s.p., Trnje 58, 9232 Črenšovci Telefon: 02 570 15 60 | 031 615 535 | 031 653 699 V trenutkih, ko postanemo nemočni nad usodo - ob izgubi najbližjih, Vam pomagamo in s sočutjem uredimo vse potrebno za dostojanstveno slovo. Pri nas si lahko ogledate in izberete vso potrebno pogrebno opremo. Dosegljivi smo 24 ur na dan, vse dni v tednu na zgornjih telefonskih številkah. Nudimo Vam široko paleto okrasnih lončnic, rezanega cvetja in ostalega darilnega programa. Z dekoracijo poskrbimo, da bo Vaša poroka nepozaben dogodek. Pri nas dobite vse sezonske rastline za Vaš balkon, gredice in grobove, ki jih na Vašo željo tudi posadimo in dostavimo. Ukvarjamo se z urejanjem in vzdrževanjem javnih površin in okolice. Mali rijtar - februar 2013 19 DRUŠTVA Lepi spomini na druženje z otroki Kulturno turistično društvo Dokležovje je v letu 2012 priredilo prve zabavne igre za otroke, ki so se odvijale v soboto, 1. septembra. Presegle so vsa naša pričakovanja. Zaradi deževnega vremena so igre potekale v dvorani vaškega doma v Dokležovju in ne na igrišču, kot smo prvotno načrtovali. Sodelovalo je sedem ekip, ki so bile sestavljene iz otrok in odraslih. Naš namen druženja in zabave za otroke je bil dosežen. Veselje je bilo opazovati navdušenje in tekmoval- _ T lW* TL V' 'a JSä 'S teil # A 'SM 1 j V I J v Kljub slabemu vremenu smo se tako otroci kot odrasli odlično zabavali in družili so se z veseljem odzvali našim proš- selili ob pogovoru in dobri kapljici. nost naših najmlajših, ki so poskako- njam in s tem omogočili uspeh iger. vali od sreče ob uspešno opravljeni nalogi, ob doseženem cilju, dobljenem aplavzu in vzpodbudi gledalcev. Vsi sodelujoči so bili nagrajeni s praktičnimi nagradami naših sponzorjev, ki V mesecu oktobru smo pripravili kostanjev piknik. Namenjen je bil druženju krajanov vseh starosti. Otroci so uživali ob pečenju kostanja in pajanju kriija, odrasli pa smo se pove- Članice in člani društva smo sodelovali na raznih prireditvah, ki so jih organizirala društva in krajevne skupnosti v Občini Beltinci, pa tudi izven nje. Irena Muhič IZRAVNAVA MEJ ZAKOLICBE UREDITVE MEJ VRIS OBJEKTA PARCELACIJE OSTALE STORITVE GEODETSKI NAČRTI GEOHIŠA d.o.o. GEODETSKE STORITVE IN POSREDOVANJE NEPREMIČNIN PANONSKA ULICA 19 BELTINCI : 051 378 037 05 90 88 583 Pustite se kulinarično razvajati v hotelu Diana, Murska Sobota Obiščite nas na naših tradicionalnih prireditvah • 22.03 do 24.03.2013 DNEVI DALMATINSKE KUHINJE • 19.04. do 21.04.2013 DNEVI MAKEDONSKE KUHINJE • 25.05.2013 17. BOGRAČIADA • 15.06. in 16.06.2013 DNEVI TURIZMA OBČINE DOBROVNIK • 28.06. do 30.06.2013 DNEVI SRBSKE KUHINJE VSA KO SOBOTO V MESECU JULIJU in AVGUSTU TEMATSKI GLASBENI IN KULINARIČNI VEČERI NA LETNI TERASI SKLEJCA • 27.07.2013 SOBOŠKA DIANINA NOČ • 12.10.2013 FESTIVAL BUJTE REPE • 09.11.2013 MARTINOVANJE • 31.12.2013 SILVESTROVANJE • 01.01.2014 NOVOLETNI PLES www.hotel-diana.si 20 Mali rijtar - februar 2013 DRUŠTVA 6. Novoletni pohod KK TIM MLIN Beltinci Pohodniki novoletnega pohoda KK TIM MLIN pred startom tiAf vi'in KOLESARSKI KLUB TIM MLIN BELTINCI Mladinska ulica 2, 9231 Beltinci tel.: 031-343-033, 041-705-638 www.timmlin.si Prvo soboto v novem letu je društvo KK TIM MLIN Beltinci priredilo že 6. novoletni pohod, katerega se je udeležilo preko 50 pohodnikov. Tokrat je pohodnike čakala nova proga ; minulih pet let je pohod namreč potekal ob reki Muri, letošnja proga pa je bila speljana ob lepo urejenih poteh ob potoku Črnec in Dobel, kar je nova pridobitev Občine Beltinci. Ob toplem in sončnem vremenu so se pohodniki ustavili najprej pri sotočju potoka Črnec in Dobel, t.i. »Krtači«. Pot so nadaljevali do občine Odranci, kjer so si ogledali turistične točke: mlin, kovačijo ter žganjarno. Pohodniki so nato krenili nazaj do »Krtače« ter ob potoku Dobel do ribiškega doma pri Veških grabah, kjer je sledilo okrepčilo. 10 km dolgo pot so zaključili v domači gostilni, kjer jih je čakala bujta repa, prijetno druženje pa so popestrili tudi zvoki harmonike in kitare. Društvo KK TIM MLIN Beltinci je podelilo simbolične nagrade in sicer: najštevilčnejši ekipi (TD Beltinci), najmlajšim udeležencem ter najstarejšim udeležencem. Leon Mihalič proizvodnja in storitve d.o.o. Lipovci 177a 9231 Beltinci GSM: 041 792 297 e-mail: franc.maucec@siol.net www. m iza r-f m. com Mali rijtar - februar 2013 21 Šmarnice se predstavijo Kako luštne smo, pa lahko vidite s priložene fotografije (manjkata dve članici) Skupina starih ljudi za samopomoč je skupina naključno zbranih posameznikov, ki ob rednem druženju preraste v prijateljsko skupino in deluje na temelju vzgiba samopomoči. Tovrstne skupine so polodprtega tipa, kar pomeni, da novi člani zapolnijo mesta, ki se sprostijo, kadar kdo odide. Vsaka skupina je posebna in dragocena, kot je poseben vsak posameznik, zato je značilno, da v svoje delovanje vnaša dejavnosti, ki so zanjo ustrezne. Skupina šteje do deset članov - starih nad 65 let in dva usposobljena prostovoljca - voditelja skupine. Če je v skupini več kot deset ljudi, se med seboj težko osebno spoznavajo in zbližujejo. Temeljna dejavnost delovanja skupine je pogovor, ki se nanaša na teme, ki člane povezujejo. To so lahko teme o vsakdanjih dogodkih ali bolj tematske teme, npr. ljudske šege in navade, praznovanja in prazniki, knjige in branje, koristni recepti, vrtnarjenje in zdravilne rastline, prijateljstvo, pomembne osebe v mojem življenju ipd. Pogovor vodi voditeljski par (dva prostovoljca), ki je za vodenje tudi strokovno usposobljen. Vsi člani izražajo svoje mnenje, občutke, stališča. Poleg pogovora, ki je temelj skupine, so mogoče še dodatne dejavnosti, npr. obisk kulturnih prireditev, letovanja, telovadba, ples in petje, zunanji gosti, praznovanja ob praznikih Program Skupine starih ljudi za samopomoč je program na področju socialnega varstva nacionalnega pomena in je namenjen ljudem, starejšim od 65 let s celotnega območja Republike Slovenije. Deluje od leta 1987 in je eden od najobsežnejših programov na področju zadovoljevanja nematerialnih potreb starih ljudi. Krovna organizacija programa je Zveza društev za socialno ge-rontologijo Slovenije. V domu Janka Škrabana delujejo štiri skupine za samopomoč. Tri so domske, kjer so člani stanovalci doma, in ena mešana, sestavljena iz stanovalcev doma in upokojencev, ki živijo doma. Naše prvo srečanje je bilo v začetku maja 2012, zato smo si izbrale ime Šmarnice. Dobivamo se ob četrtkih popoldan v prostorih knjižnice Doma Janka Škrabana. Smo mešana skupina, kar pomeni, da se družimo stanovalke doma in upokojenke iz Beltincev in Lipovcev. Po uvodnih spoznavanjih nam je druženje steklo in smo komaj čakale, da bo konec počitniškega odmora in se ponovno srečamo. Gre za prijetno medgeneracijsko druženje, kjer se srečujeta mladi voditeljici in starejše članice, ki so presenečene, da se da tudi z mladimi tako lepo pogovarjati, deliti izkušnje, spoznanja, se medsebojno podpirati, družiti, skratka se »fajn meti«. Tako nam ta ura druženja res hitro mine in jo včasih še podaljšamo za nekaj minut, bi jo pa še več, pa nas priganja večerja, ki že čaka. Večinoma se družimo kar v knjižnici, ob ugodnejših vremenskih razmerah pa se bomo podale še na kak sprehod v bližnji park ali pa na sladoled. Za sproščeno vzdušje tudi kaj zapojemo, si povemo kako anekdoto, šalo, skratka, dolgčas nam ni in komaj čakamo, da pride spet četrtek, ko se spet dobimo. Ksenija Raščan in Simona Vogrinc, voditeljici KUD Beltinci uspešno zaključil projekt Gostuvanje se slujži Kulturno umetniško društvo Beltinci je bilo uspešno na razpisu Lokalne akcijske skupine LAS Pri dobrih ljudeh in izvedlo projekt Gostuvanje se slujži. Tako je domačin, kulturni antropolog in etnolog Boštjan ROUS na terenu opravil raziskavo o beltinskem gostuvanju z vsemi nagovori in navadami in nastala je zanimiva brošura, ki bo zanamcem ohranila del te prav posebne kulturne dediščine. Posebna vrednost brošure je v tem, da je iz originalnih predlog ob pomoči našega nepogrešljivega Milana Zrin-skega prevedena v slovenski jezik, saj, kakor je zapisal avtor, mnogi ne znamo prebirati gradiva v madžarskem pravopisu, zato je pomembnost tega prevoda toliko večja. Največja želja naših strokovnih sodelavcev pri pripravi Mednarodnega folklornega festivala Beltinci je bila—ohraniti prekmurske plese na videoposnetku za naše zanamce in vse folklorne skupine po Sloveniji in v zamejstvu, ki se učijo naših plesov, saj smo posneli 41 plesov Ravenskega in Dolinskega. V nedeljo, 15.12.2012, smo v dvorani Kulturnega doma Beltinci pripravili javno predstavitev brošure Gostuvanje se slujži in DVD s plesi, ki nosi naslov Marko skače. V programu je sodelovalo veliko število plesalcev vseh generacij, od osnovnošolcev pod vodstvom učiteljice 22 Mali rijtar - februar 2013 Projekt je združil vse generacije beltinskih folklornikov, ki so zaplesali ob glasbeni spremljavi Marko bande Gabrijele Breznik, otroške folklorne skupine KUD Beltinci pod vodstvom mentorice Dragice Kolarič, članske folklorne skupine, ki jo prav tako vodi Dragica Kolarič in veteranske folklorne skupine, katere umetniški vodja je gospa Valerija Žalig. Vsi našteti so pod strokovnim vodstvom prof. Mirka Ramovša prikazali nekaj plesov v živo, saj smo po predlogi iz brošure »Gostuvanje se slujži« predstavili najbolj značilne plese ob poroki, kakor tudi starešinski nagovor, snejin in pozvačinski ples, ter mladoporočenca na novi dom pospremili s pesmima »Le pojd Marija z menof na nouvi moj dom« in« Vsaka ftica je vesela«. Prof. Mirko Ramovš je strokovno predstavil beltinske plese, ki so posneti na DVD-ju, predhodno pa so bili zapisani v njegovi knjigi Polka je ukazana. Čeprav ne moremo govoriti o izvirnih plesih, so pa po mnenju strokovnjakov, kakršen je prof. Mirko Ramovš, najboljši možen zapis poustvarjalnega izročila. Avtor brošure Gostuvanje se slujži pa je predstavil svoje delo v pogovoru s prof. Mirkom Ramovšem, ki sta ga na poljuden in zanimiv način vodila skozi program. Veseli me, da smo v našem kulturno umetniškem društvu uspeli ob jubilejih izdati brošure, v katerih smo dali poudarke posameznim sekcijam in jubilantom, tako da smo pokrili delovanje folklornih skupin, tamburašev, pozvačina, v bodoče pa bomo dali poudarek tudi gledališki dejavnosti, saj je tudi ta dejavnost bila v Beltincih že v daljni preteklosti zelo prisotna. Naših 40 let folklore, Naših 20 festivalov, Naših 40 festivalov, Naših 60 let folklore, 85 let tamburaštva v Beltincih, 70 let folklore v Beltincih, Pozvačini v Občini Beltinci ter Gostuvanje se slujži je le nekaj naslovov, ki vsak zase pove, da se trudimo našim zanamcem zapustiti tudi zapisane sledi. Ob tej priložnosti obema avtorjema izrekam iskreno zahvalo za opravljeno delo, prav tako vsem plesalcem, muzikantom, režiserju, tehniku, ki je poskrbel za svetlobno in zvočno izvedbo in vsem, ki so kakorkoli doprinesli, da je ta prireditev bila uspešno izvedena. Hvala tudi Turističnemu društvu Beltinci za sladke dobrote. Elizabeta Zadravec Poročilo o delu Društva starodobnikov - ljubiteljev starih koles »DIMEK« Beltinci za leto 2012 Spoštovani! Leto 2012 bo v zgodovino delovanja društva zapisano kot eno izmed bogatejših let. Za leto 2012 je bil poseben izziv dejstvo, da smo prišli do organizacije 10. Rallyja, ki ga je bilo potrebno tudi temu primerno obeležiti. Prav tako je bilo potrebno obogatiti razstavo in vse vzporedne dejavnosti. Kljub temu, da časi, kar se tiče financ, niso najbolj naklonjeni, smo vendarle uspeli, da smo zadevo speljali na dostojnem nivoju. To pa pomeni, da smo tudi sami morali strniti moči in vsak po svoje prispevali k rezultatom. 11. februarja smo na zboru članov sprejeli program dela s finančnim načrtom. Najprej smo začeli intenzivno razmišljati o detajlih 10. Rallyja in pripravljali vse potrebno, da so lahko stekle pra- vočasne priprave, ob tem pa tudi priprava za izdelavo druge makete starodobnega kolesa na prostem, kjer nas je v maksimalni možni meri podprl tudi Zavod za turizem in kulturo Beltinci (v nadaljevanju ZTK). Začela se je aktivnost v zvezi z donatorstvom, dogovori z Občino Beltinci in ZTK Beltinci ter drugimi, ki so sodelovali pri maketi, rallyju in razstavi. Naše aktivnosti s kolesarjenjem so se začele 31. 3. 2012, ko smo bili gostje v Koprivnici na manifestaciji »Ribolovci svome gradu«, kjer se angažira naše prijateljsko društvo. 9. aprila 2012, na velikonočni ponedeljek, se je odvijala naša tradicionalna otvoritvena vožnja. Udeležbo je sicer malo oklestilo vreme. 22. aprila 2012 smo bili prisotni na vseslovenski akciji ob dnevu Zemlje na Otoku ljubezni v Ižakovcih. V tem času so se s polno intenziteto odvijale priprave za izvedbo naše osrednje prireditve 10. Rally. Šlo je za jubilejni 10. Rally, kar je zahtevalo še več truda, naporov in nemalo skrbi. Urejali smo podrobnosti glede postankov na trasi, pripravljali brošuro ob 10-letnici rallyja, opravili snemanja za nadaljevanje kolesarskih zgodb, urejali zaključna dela in podrobnosti za postavitev drugega starodobnega kolesa, pripravljali podrobnosti za postavitev razstave starodobnih koles, urejevali zadeve okrog dovoljenj za izvedbo prireditev, pripravili in opremili drugo maskoto starodobne kolesarke, uredili zadeve okrog kulturnega in zabavnega dela prireditve, ureditev prostora in še kaj. Z Občino Beltinci in ZTK Beltinci smo se dogovorili, da dogajanje ob 10. Rallyju Mali rijtar - februar 2013 23 DRUŠTVA razširimo v Dneve starodobnega kolesarjenja v Beltincih. 16. maja 2012 je potekal prvi dan in sicer najprej v dopoldanskem času, ko so se odvijale delavnice na temo Kako se je odvijalo v preteklosti popravilo kolesa. Zadeva je bila tudi predvajana na nacionalni televiziji. V večernem času je bilo ob 20. uri svečano odprtje razstave na temo »Kolo v službi človeka nekoč«, popestreno z etnokulturnimi eksponati naše krajine. Na odprtju je bil predvajan prvi in drugi - nadaljevalni film, kjer smo prikazali še nekatere poklice, vezane na uporabo kolesa. V petek, 17. maja, smo na svečan način odkrili drugo repliko starodobnega kolesa iz leta 1939 v parku. Ob odkritju so spregovorili predsednik društva »Dimek« Beltinc,i Avgust Farkaš, župan Občine Beltinci, dr. Matej Gomboši in direktorica ZTK Beltinci, Elica Horvat. Prireditev je povezoval g. Milan Zrinski. Po svečanem odprtju se je na grajskem dvorišču odvijal koncert Prekmurske godbe Bakovci z mažoretkami, ki je dal prireditvi še poseben pečat. Del stroškov je prevzel tudi ZTK Beltinci, ki zasluži z naše strani za pomoč in razumevanje veliko zahvalo. V soboto, 18. maja, se je odvijal tudi tradicionalni jubilejni 10. Rally s starodobnimi kolesi. Začeli smo točno ob 10.10 uri. Na rallyju je po naši oceni sodelovalo cca 280 kolesarjev. Prisutni so bili člani DIMEKOV, OLDTIMER KLUB BICIKLIN IZ KOPRIVNICE, STARODOB-NIKI IZ VARAŽDINA, POLANSKI PUCKI, ROVTARJI IZ ŠKOFJE LOKE, TURNIŠKI ŠUJSTRI in drugi udeleženci izven regije ter Avstrijjci Zapeljali smo se najprej do Melincev v Ciglarsko naselje ob reki Muri, kjer so nas pričakali gostoljubni domačini, nam postregli z domačim kruhom ter nazdravili z dobro domačo kapljico. Ogledali smo si Ciglarski muzej in občudovali naravo ob reki Muri. Pot nas je vodila do Odrancev, kjer smo bili spet deležni toplega gostoljubja občine in župana. Poskusili smo odransko specialiteto - ajdovo kašo, se okrepčali s pijačo ter si ogledali na novo postavljen mlin ob potoku Črncu. Naslednji postanek je bil v Lipi, v senci dreves ob novozgrajeni prekmurski cimprani hiši. Ob langašu, kulinarični specialiteti Lipe, osvežujoči pijači in v dobri družbi smo se spočili in se ob 13.40 vrnili na prireditveni prostor na grajskem dvorišču v Beltincih. Tu se je nato odvijal kulturni program. Nastopila je beltinska folklorna skupina in tambu- raši KUD-a Beltinci, sledil je glasbeni del, kjer nas je s poskočnimi vižami razvajal ansambel HORIZONT. Mo-deratorstvo je na startu in na kulturni prireditvi avtoritativno vodil g. Milan Zrinski. Posebej moramo poudariti, da so prireditev popestrili udeleženci (avtomobilisti) E-VIA RALLY v okviru projekta Sodelovanje mest z avtomobili na električni pogon z demonstrativno vožnjo na grajskem dvorišču. Na rallyju je sodelovalo 10 gasilcev PGD Beltinci z dvema voziloma in 10 motoristov Moto kluba veterani iz Murske Sobote ter medicinska sestra, ga. Milena Krauthaker. Rally je po izjavah sodelujočih, predvsem tujih, bil dobro organiziran in varen. K vzdušju in dobremu razpoloženju je prispevalo tudi lepo vreme. Vsak udeleženec je dobil poleg kolesarske malice še kovinsko sponko s podobo »DIMEKOV« in spominsko majico z napisom 10. Rally. Gostujočim društvom smo se oddolžili z večjim znakom - podobo makete »DI-MEKOV«. Pri postavljanju in razstavljanju šotora so na pomoč javnim uslužbencem priskočili tudi člani našega društva. Povedati moram, da smo v društvu dosegli, da razstava ni trajala samo en mesec, kot je bilo to prejšnja leta, ampak je bila odprta na ogled vse do konca oktobra, tako da je služila širšemu namenu in bila preko ZTK Beltinci pre-zentirana in dobro obiskana. 26. maja 2012 smo morali poravnati obveznosti do Rovtarjev iz Škofje Loke in tako sodelovali na njihovem rallyju s starodobnimi kolesi. 27. maja 2012 izpolnjujemo obveznost do pokojnega g. Baligača - Dimeka, ko se tradicionalno odvija Dimekov memorial v organizaciji PD Matica, izpostava Beltinci. 3. junija 2012 smo se podali v Koprivnico, kjer že vrsto let sodelujemo na njihovi tradicionalni Bicikliadi, kjer smo, kot vsako leto, naleteli na izredno pozornost in prisrčno gostoljubje. Prepoznavnost našega dela je prispevala, da smo bili 10. junija 2012 povabljeni na gostovanje v Dol pri Ljubljani in sodelovali na njihovem znamenitem turističnem sejmu. 19. junija 2012 smo določili čas, ko se malo posvetimo tudi sebi in na družinskem pikniku preživeli, kot vedno, prelepo doživeto Dimekovo srečanje. 28. in 29. julija 2012 je bil v Beltincih čas folklore, kjer smo tudi »Dimeki« dali svoj prispevek. V soboto smo pri- kazali svoj običaj Dimekove malice in razstavili kolesa na ogled številnim obiskovalcem, v nedeljo pa v povorki pripeljali kolesa na prireditveni prostor v parku. 16. avgust 2012 bo zapisan v zgodovini delovanja našega društva kot poseben dan. Društvo »Dimek« je prejelo ob občinskem prazniku občinsko plaketo za uspešno delo. 4. avgusta 2012 je bila prireditev Vsi klačimo, ki jo prireja v okviru Turističnega društva Črenšovci sekcija starodobnih kolesarjev Polanski Pucki. Seveda smo tradicionalno bili prisotni in klačili tudi »Dimeki«. 25. avgusta 2012 smo počastili in z vožnjo ovekovečili vedno zgledno in lepo pripravljeno prireditev Jena-me-na fest v Črenšovcih. Gre za dobro organizirano prireditev z etno-turistično ponudbo. Na ogled smo postavili tudi nekaj starodobnih koles. 8. septembra 2012 smo organizirali strokovno društveno ekskurzijo. Za osnovno destinacijo smo si postavili Prlekijo, oziroma obisk muzeja znanega velikana Johana Pucha ter okolico. Bili smo deležni spoštljivega sprejema s strani društva in občine Juršinci. Ogledali smo si tudi muzej v Ljutomeru in se po okrepčilu v Križevcih pri Ljutomeru z lepimi vtisi vrnili domov. 27. oktobra 2012 je bilo naše tradicionalno zaključno srečanje zopet na tradicionalnem prizorišču na lokaciji Žganjara v lasti naših pridnih gostiteljev, družine g. Ivana Smeja v Črenšovcih. Kot vedno, tudi tokrat lepo, enkratno, domače, nepozabno vzdušje. 8. decembra 2012 smo se udeležili redne letne skupščine OLDTIMER KLUBA Biciklin iz Koprivnice, kjer so dodelili priznanje častnega člana njihovega društva Tomažu Flisarju. Med letom smo se odzvali tudi vabilu turniških šujstrov na njihovem kolesarjenju po občini z zaključkom na športnem igrišču v Nedelici. V Radencih smo bili gostje ob svečani otvoritvi trgovskega centra »Jager«. V okviru vseslovenskih aktivnosti, ki so potekale v sklopu akcij dnevi brez avtomobila, smo bili prisotni v Murski Soboti in v Beltincih. Odzvali smo se tudi vabilu KK TIM MLIN Beltinci ter Komisiji za varnost v cestnem prometu. V začetku avgusta pa je bila skupina kolesarjev prisotna na odprtju ceste v Ključarovcih. V posebno čast si lahko štejemo tudi, da smo se lahko predstavili izven Slovenije in sicer na sne- 24 Mali rijtar - februar 2013 v Tradicionalna skupinska fotografija vseh udeležencev in organizatorjev na grajski ledenici manju ORF - 2 Bundesland Heute: Koroška danes in Štajerska danes ter tako naše delo in promocijo prenesli v širši evropski prostor. Za promocijo in arhiv smo dali izdelati video in foto CD z 10. Rallyja ter razstave. Izdana je bila brošura »Naših 10 rallyjev«. Izdelali smo drugo masko- to, ki jo ponazarja ženska in dela družbo kolesarju. Izdana bo tudi druga brošura o starodobnem kolesu, ki smo ga postavili v parku, iz leta 1939. Sami ste se lahko prepričali, da smo vendarle, kljub kakšni pomanjkljivosti ali napaki, dostojno uresničili program dela. Vloženega je bilo veliko truda društva kot celote in veliko vrlih posameznikov, ki so s svojim nesebičnim delom prispevali, da smo zadeve spravili pod streho. Še posebej moram izpostaviti ZTK Beltinci z direktorico Elico Horvat na čelu. V ogromno pomoč nam je bila, ne samo v financah, ampak tudi pri drugih opravilih, administraciji, informacijski dejavnosti itd. Kljub težavam je tudi Občina Beltinci prispevala svoj delež. Povedati moramo tudi, da smo kljub neugodni gospodarski situaciji še vendarle uspeli pridobiti dobrotnike donatorje, ki jih bomo obelodanjali ob naših aktivnostih. Na koncu vam iskrena, prisrčna hvala, z vabilom na strpno sodelovanje tudi vnaprej. Beltinci, 17.01.2013 Predsednik društva: Avgust FARKAŠ Svečanost ob praznovanju Dneva samostojnosti in enotnosti »Ljudje, prižgimo luč! Naj luč na ceste sije! Iz oken vsake hiše naj prek dežel in mej srebrno cesto riše, da bomo šli po njej. Prižgimo luč, ljudje! Naj luč na ceste sije!« Fran Milčinski - Ježek V soboto 22. decembra 2012, smo v Dokležovju počastili spomin na dan, ko smo bili pred dvaindvajsetimi leti vsi Slovenci enotni in smo se skoraj enoglasno izrekli za samostojno državo. Upam in želim, da se bomo še dolgo družili in »stali inu obstali« na tem lepem koščku Evrope. Kljub vsem težavam, ki v teh kriznih časih pestijo ves svet in tudi našo državo, pa nam ponosa in ljubezni do domače zemlje nihče ne more vzeti. S slovesnostjo v počastitev praznika smo izpričali svojo pripadnost, ponos, ljubezen in domoljubje, ki sta v teh nič kaj rožnatih gospodarskih razmerah še kako potrebna vsem nam, ki živimo na tem majhnem, lepem koščku zemlje, ki jo je naš Ivan Cankar imenoval »nebesa pod Triglavom«. Kulturni program smo namenili domovini, rdeča nit pa je bila poezija Franeta Milčinskega - Ježka, ki bi 14. decembra praznoval 98 - letnico rojstva. S svojimi pesmimi je znal na obraze ljudi, ki so mu vedno radi prisluhnili, priklicati smeh in solze. Pesmi so se mu rojevale same od sebe, včasih vedre, polne življenjskega optimizma, včasih otožne, polne človeške bridkosti in bede. Veliko njegovih pesmi je uglasbenih in so jih prepevali naši znani pevci in pevke. V njegov spomin vsako leto RTV Ljubljana podeli Ježkove nagrade. Žal je tako, da mnogi zelo dolgo ne prepoznajo v njem pesnika najzahtevnejšega formata. Prav zaradi tega smo se odločili, da bodo njegovi čudoviti verzi zazveneli na našem odru, saj je Ježek pesnik z veliko začetnico, pesnik nad svojim časom in upam si trditi, da bo presegel tudi naš čas in dosegel generacijo za nami. Fran Milčinski - Ježek pa ni bil samo pesnik, bil je tudi izvrsten igralec. V filmu Kekec je zaigral junaka Kosobrina, igral je tudi v filmu Dobri stari pianino, za katerega je napisal tudi scenarij. Sama sem imela to srečo in čast, da sem ga že kot otrok srečala na predavanju istoimenskega filma v Veržeju. Takrat sem spoznala njegovo človeško plat - dobroto, ko je fantom, ki niso imeli denarja za vstopnice, glasno dejal: »No, zdaj pa brž v dvorano!«. Ježek je veliko nastopal, saj je bil angažiran v Drami kot igralec, objavljal je pesmi v humorističnih časopisih (Bodeča Neža, ki je ilegalno izhajala v Ljubljani). Zaradi izjave je bil tudi zaprt, saj je povedal, da v vojni ne bodo zmagali ne Italijani in ne Nemci. Zaporna kazen v Dolomitih mu je načela zdravje in hudo je zbolel. Kljub težki izkušnji je vse obrnil na svetlo, veselo stran in o tem pričajo tudi njegove pesmi. Veliko je pisal za otroke in ena njegovih najlepših je prav zagotovo Zvezdica zaspanka, za katero je prejel več priznanj, pravljica pa je prevedena tudi v številne tuje jezike. Po njej je nastala lutkovna predstava, slišimo pa jo lahko tudi preko radijskih valov in gledamo po televiziji. Ježek je posnel tudi veliko »songov«, ki so kasneje postali pojem za to vrsto umetnosti v Sloveniji. Veliko njegovih pesmi je uglasbenih in se še danes prepevajo: Ko boš prišla na Bled, Zakaj, Pesem za Mary Brovn, Bela Ljubljana, Moj sin je podivjan.... V njegov spomin je vnukinja Nana Milčinski 14. decembra 2012 organizirala koncert in zapela njegove pesmi. Srečna in ponosna sem, da smo se tudi v našem kraju spomnili Ježka in tako pokazali, da živi med nami in da nam ni vseeno, kaj se dogaja z njegovo čudovito poezijo, ki so jo interpretirali člani DPM Dokležovje. Prvi del prireditve je bil posvečen domovini, drugi pa prihajajočim praznikom. V goste smo povabili člane MPZ iz Lipovcev, ki so pod taktirko dirigenta Gorazda Tivadarja zapeli himno, sledila ji je narodna Tam na vrtu in Kaj je Mura šepetala. V dru- Mali rijtar - februar 2013 25 DRUŠTVA Učenci OŠ in GŠ Beltinci so pod taktirko profesorja Boštjana Baše navdušili obiskovalce gem delu pa so se predstavili še z dvema božičnima pesmima: Počiva vsa narava in Nocoj je ena sveta noč. Dvorano so z zvoki harmonike presenetili še eni gostje - učenci OŠ Beltinci. Navdušili so nas tudi s petjem, saj je harmonikarski orkester, ki ga vodi profesor Boštjan Baša, spremljal še otroški zborček pod vodstvom profesorice Metke Sabo. Petje se je dotaknilo vsakega izmed nas ter nas popeljalo v predpraznični čas. Na- stopili so tudi učenci POŠ Dokležovje, ki so se predstavili s pesmico. Ženska skupina Sij je pod vodstvom dirigenta Leona Kuzme zapela dve pesmi: Mini in maksi ter Božično drevo. Pevke Jesensko listje so se predstavile s pesmijo Mi smo Prekmurci in Ko ptičica sem peva-la. Večer je popestril še mlad glasbenik Alfonz Muhič, ki je zaigral legendarno Slakovo melodijo V dolini tihi in Balado o Adeline. Učenci OŠ Beltinci so nas ob Slovenski kulturni praznik »Ran mojih bo spomin in tvoje hvale glasil Slovencem se prihodnje čase, ko mi na zgodnjem grobu mah porase v njem zdanje bodo bolečine spale.« dr. France Prešeren Letošnji kulturni praznik je bil posvečen kulturi in našemu velikemu mojstru pesništva, dr. Francetu Prešernu. V kulturnem programu, ki smo ga pripravili 8. februarja, smo se sprehodili skozi drobne biserčke poezije našega velikega Slovenca, ki še vedno v vseh časih ostaja na samem vrhu domače, pa tudi tuje poezije. Letos mineva 164 let od njegove smrti, 3. decembra pa se bomo spomnili 213. obletnice njegovega rojstva. V Dokležovju praznujemo slovenski kulturni praznik že vrsto let ; datum sega v leta nekje po drugi svetovni vojni. Marsikdo se sprašuje, zakaj praznujemo datum smrti in ne rojstva Franceta Prešerna. O tem vprašanju potekajo zanimive razprave in obstajajo različna mnenja, zato je prav, da se spomnimo obeh obletnic in pesnika slavimo tako, da njegove pesmi in ideje vtkemo v naš vsakdan. Zamisel za praznovanje 8. februarja je dal Bogomil Gerlanc, ki je zapisal tudi osnutek in utemeljitev odloka. Odlok o proglasitvi dneva Prešernove smrti za kulturni praznik slovenskega naroda: Osmi februar, dan smrti dr. Franceta Prešerna, osrednjega slovenskega književnega genija, se proglaša za kulturni praznik slovenskega naroda. Ta dan naj se posebej s proslavami in svečanostmi praznuje po vseh slovenskih posvetnih in kulturnih ustanovah ter zavodih. Ves slovenski narod naj se proslavam svojih kulturnih in posvetnih ustanov pridruži in pri njih sodeluje. Za predsedstvo SNOS-a 1.2.1945 Sekretar: Boris Kidrič Predsednik: Josip Vidmar Gregor Kocjan, avtor knjige o Prešernu, je takole zapisal: » Prešernova pesem je bila pomembna sooblikovalka slovenske narodne in kulturne zavesti. V vsem njenem nadaljnjem razvijanju je bila nenehno vozovnica na poti k narodnemu osvobajanju in duhovni samostojnosti. koncu prireditve očarali in navdušili s svojim programom, vsi so bili odlični in so suvereno opravili svoj nastop. Zdaj na harmoniki poje naj meh, pesem v začetku naj bo in smeh, tisti, kdor s pesmijo delo začne, njemu največji dobiček gre. Cmere, mile jeze, brez zamere, spat kot blisk, kajti v tejle bajti je le najti smeh in vrisk. Naj le harmoniki poje meh, pojmo, se smejmo in radi se imejmo in kakšno povejmo za smeh. Frane Milčinski - Ježek Vse to in še marsikaj drugega smo doživeli ta večer, ki so nam ga pripravili vsi nastopajoči, skupaj z moderatorko Marijo Zver. Marija Zver, DPM Dokležovje Z vso bleščavo je Prešernova pesem odmevala tudi med narodnoosvobodilnim bojem. Vlivala je vero vase in v prihodnost, pravičnost boja in moč slovenske narodne skupnosti. Taka vodnica nam je Prešernova pesem tudi danes, saj z njeno pomočjo odkrivamo temeljne življenjske vrednote, o katerih je še pred toliko leti »pevec, videc veliki« spesnil nepozabno poezijo. V Prešernovih pesmih se družita globoka in nežno osebno - izpovedna vsebina s prodornostjo duha misleca, ki je s svojo genialnostjo znal izmeriti razsežnosti svojega časa in pogumno zazreti v nepregledne daljave prihodnosti. Njegova pesem je postala »najvišje merilo« slovenske literarne ustvarjalnosti in bo ostala še naprej. Ostala je živa in opojna do današnjega dne, ostala je neumrljiva izpričevalka našega hrepenenja po lepoti in človečnosti.« Prav zaradi tega je Zdravljica postala himna vseh Slovencev, ko smo postali neodvisni in samostojni ter smo dobili lastno državo. Prešeren bi bil takrat zagotovo presrečen, manj veselo pa bi nas s kakšno pesmijo ošvrknil sedaj, ko se obnašamo tako neodgovorno in se vsepovsod prepiramo. 26 Mali rijtar - februar 2013 ^DRUŠTVA V im Učenci POŠ Dokležovje so se pod vodstvom učitelja Bojana Vereša predstavili kot pevci in recitatorji S svojo pesmijo je ostajal trdno na domačih tleh, iz katerih je »zrasla« njegova pesem. Hkrati pa je s svojim bogatim znanjem in vsesplošno razgledanostjo širil obzorja slovenske književnosti preko meja v širni svet. Slednjega se zavedajo tudi drugi narodi, saj so njegove Poezije prevedene v številne svetovne jezike, njegove posamezne pesmi pa so izšle v več kot tridesetih jezikih. Lepo bi bilo, da bi vsak Slovenec poznal Poezije in jih imel na svoji knjižni polici ter iz njih črpal pesnikove misli. Pevci in glasbeniki so vedno radi segali po njegovih pesmih, nekatere so tudi uglasbene, saj preko njih zazvenijo še lepše in nam globoko sežejo v srce. Med njimi je tudi igralka Jerca Mrzel in naš rojak Vlado Kreslin, ki je nekoč dejal: »Kot Prekmurec sem se moral tako rekoč naučiti slovenskega jezika in mi učitelji nikoli niso znali razvozlati dileme, ali je Prešernov jezik privzdignjen in sofisticiran (sprevržen) ali zgolj nerazumljiv in izumetničen? Pravo tugo o Vrbi pa sem dojel šele takrat, ko sem jo zapel.« Ob slovenskem kulturnem prazniku podeljujemo najvišje priznanje -Prešernove nagrade (v republiškem in občinskem merilu), podeljujejo pa se tudi študentske Prešernove nagrade. Na naši svečanosti smo z bogatim kulturnim programom počastili pesnika in mu dali priznanje za vse, kar je bil in kar je kot človek in pesnik. Dali smo priznanje naši kulturi, ki jo moramo ceniti, spoštovati in negovati vsak dan in vsepovsod (ne samo ob svečanih dogodkih). Žal je tako, da nikomur ne moreš z odlokom predpisati »kulture«, kulturo moraš nositi v srcu, jo negovati in predajati mlajšim rodovom. Samo tako bo živa, bo živela in bo obstajala. Dvorana v našem vaškem domu je bila polna in poslušalci so prisluhnili bogatemu kulturnemu programu, ki je navdušil vse zbrane. Z občudovanjem so spremljali našega harmonikarja Nika Zvera, dijaka srednje glasbene šole v Celju, ki nas je navdušil s skladbami J. S. Bacha in T. Lundkvista. Za vse svoje dosežke je prejel že številne nagrade in priznanja. Učenci POŠ so se predstavili kot recitatorji in pevci ob spremljavi kitarista - učitelja Bojana Voreša, ki je spremljal tudi ostale recitatorje. Naš program je popestril tudi Alfonz Muhič, ki se je predstavil v vlogi pesnika Prešerna. Člani DPM Dokležovje so pripravili zanimiv recital o Prešernu in nas popeljali skozi njegovo življenje ter recitirali njegove pesmi. Nastopile so tudi ljudske pevke Jesensko listje in ženska skupina Sij, članice TKD Dokležovje, ki so navdušile z izbranimi pesmimi. Obe skupini sta zapeli pod taktirko zborovodje Leona Kuzme, vse niti prireditve pa so bile v rokah režiserke, scenaristke in moderatorke ga. Marije Zver. Na obrazih obiskovalcev je bilo razbrati veselje in radost, ki so ga doživeli ob prisrčno izvedeni prireditvi. Za kulturno življenje v kraju se ni bati, saj je edino kultura tisti člen, ki nas vse povezuje in plemeniti. Tina Zver, DPM Dokležovje Uspešno izpeljan projekt 5 zgodb iz Boltinec Mladi iz KD "MARKO” Beltinci smo se odločili, da bomo na poseben način proslavili 5. obletnico delovanja društva. Projekt smo poimenovali: 5 ZGODB IZ BOLTINEC in smo ga izvedli preko programa »MLADI V AKCIJI«, kjer smo bili uspešni na razpisu. Plesna iža je na široko odprla vrata mladim folklornikom Mali rijtar - februar 2013 27 DRUŠTVA Program MLADI V AKCIJI je program Evropske unije, ki sledi ciljem evropskega sodelovanja na področju mladine in omogoča finančno podporo projektom neformalnega učenja in mobilnosti mladih, ki prispevajo k ciljem evropskega sodelovanja na področju mladine. Namenjen je predvsem mladim med 15. in 28. letom, da bi se povečala njihova zavzetost in vključevanje v oblikovanje ter upravljanje družb, vključno z Evropsko unijo. Program omogoča mladim, da na podlagi lastnih prizadevanj pridobivajo in krepijo ključne kompetence za vseživljenjsko učenje z namenom povečevanja njihove zaposljivosti in vključevanja v družbo. Program zasleduje 4 prednostna področja, katerih cilje morajo zasledovati projekti, ki želijo biti sprejeti v program: • evropsko državljanstvo, • udejstvovanje/participacija mladih, • kulturna raznolikost, • vključevanje mladih z manj priložnostmi. Glavnina projekta 5 ZGODB IZ BOL-TINEC se je odvijala v Beltincih, del pa tudi v Murski Soboti (Pokrajinski in študijska knjižnica Murska Sobota). Glavni cilj vsem vključenim skozi celoten projekt je bil še bolj podrobno spoznati kulturno dediščino ter tako preko spoznanja doseči zavedanje svojih korenin in vzpodbujanje k še bolj aktivnemu sodelovanju na lokalnem, državnem in evropskem področju. To smo poskušali doseči preko petih prireditev: 1. prireditev: Predstavitev in pričevanje NAŠA IŽA - prekmurski kmečki dom na Markovskem (Boštjan Rous - etnokul-turolog, dr. Janez Bogataj in naš član Gregor Marič) 2. prireditev: Plesna iža (pod vodstvom Tomaža Simetingerja) 3. prireditev: Predavanje dr. Petra Štumfa z naslovom: Pomen Jožefa Kle- kla za Prekmurje 4. prireditev: Glasbena delavnica (pod vodstvom prof. Tomaža Raucha) 5. prireditev: Otvoritev razstave Interpretacije oblačilne dediščine Prekmurcev - posebno Beltinčanov - v folklornih skupinah na Slovenskem (Pokrajinski muzej Murska Sobota) Podrobne dosežke o vseh prireditvah bomo predstavili v brošuri, ki jo bomo izdali ob tej priložnosti. Ob koncu projekta gre zahvala za sodelovanje članom društva, ki so aktivno sodelovali pri izvedbi vseh prireditev, folklornikom OŠ Beltinci in vsem predavateljem. Največja zahvala pa gre Vam, ki nas ves čas spremljate, vzpodbujate in se udeležujete naših prireditev. Primož Sraka KD »MARKO« Beltinci V Lipovcih maske niso uspele pregnati zime Tradicionalno in kar 18. leto zapored so pustne maske v Lipovcih preganjale zimo v soboto, 9. februarja v gospodovem letu 2013. Več kot 120 pustnih šem se je trudilo skoraj celo sobotno popoldne, toda zima se ni ustrašila množice pisanih mask, niti njihovega vpitja, žvižganja, zvokov trobente, harmonike in drugih instrumentov. Ja, veselo je bilo in tudi razigrano. Po skupinskem posnetku so zbrane maske krenile na pohod izpred vaškega doma po ulicah krajevne skupnosti po dolgem in počez, po ustaljeni poti prej- šnjih let. Kljub nekoliko ostrejšemu vetru so povorko naših mask pričakali številni krajani. Na mnogih mestih so nam prijazno ponudili pijačo in drugo okrepčilo, kar dokazuje na zares dober sprejem te naše pustne prireditve. Po približno dveh urah pohoda in postankov se je skozi pustno opravo nekaterih mask že zavlekel zimski mraz, ki pa je moral kapitulirati v topli dvorani vaškega doma, kamor smo se vrnili. Tu pa se je začelo rajanje. Turistično društvo Lipovci, ki je bilo, kot vedno, organizator pustne prireditve, je pripravilo pogostitev za vse maske. Že pred pohodom pa smo imenovali tričlansko komisijo, ki je maske ocenjevala, da bi lahko na koncu nagradili najbolj izvirne in najlepše med najlepšimi. Letošnje maske so bile zares enkratne. Bile so skupinske, kot npr. zaporniki, pingvini, vražički, indijanci, mehikanci, medvedki, kraljeva družina in druge. Lepe so bile tudi posamezne maske, še posebej so bili prisrčni najmlajši. Maskirale so se tudi cele družine. Komisija za ocenjevanje se je morala kar dobro potrudi- Zima se žal ni ustrašila množice pisanih mask 28 Mali rijtar - februar 2013 ^DRUŠTVA V im ti, da je opravila izbor skupinskih in tudi posameznih mask in jim podelila nagrade, simbolično nagrado za udeležbo pa so dobile vse otroške maske. Rajanje se je zavleklo pozno v noč. Vsem skupaj pa je ostal lep spomin na pusta 2013. V imenu TD Lipovci naj velja zahva- la vsem sodelujočim, ki ste maskirani obogatili našo prireditev. Zahvala tudi vsem krajanom, ki ste pričakali povorko s pijačo in drugo bogato postrežbo. Zahvala gre tudi vsem sodelujočim maskam iz drugih krajev naše občine: Beltincev, Gančanov, Bratoncev, ... . Slike za ogled so na voljo na spletni strani: www.lipovci.si Tekst in foto: Janko Bezjak, predsednik TD Lipovci Uspešen zaključek TD Lipa Najdomačija 2012 v Lipi gre v roke družini Čiček - Lebar Člani Turističnega društva Lipa smo se v soboto, 26.1.2013, zbrali v vaškem domu, kjer smo imeli 14. redni letni občni zbor. Začel se je s pozdravnim nagovorom predsednice društva, Marte Ferčak. Sledil je pregled dela za minulo leto in predstavitev programa za leto 2013. V okviru TD Lipa deluje posebna komisija, ki ima nalogo, da spremlja urejenost posameznih domačij v vasi. Člani komisije vse leto opazujejo zunanjost domov, kjer pride do izraza človekova iznajdljivost, spretnost, domiselnost in nenazadnje pridnost. Tako je v lanskem letu ta čast - urejenost domačije - pripadla družini Čiček-Lebar. Domači so bili prijetno presenečeni, ko so izvedeli, da je prav njihova domačija »Naj domačija 2012«. Na razglasitvi so povedali, da jim bo to priznanje dalo še več elana za naprej. Lepo in prav je, da se vaščani trudimo za čim lepši videz naše vasi, hkrati pa je to izziv in ponos vsem nam, ki živimo v Lipi. Še naprej se bomo trudili, da bo naše okolje urejeno in vredno pozornosti. Na koncu smo vsi zbrani predsednici TD Lipa in njenemu vodstvu zaupali vodenje društva še naslednji mandat. Francka Zadravec TD Lipa organiziralo pustno povorko Mini karneval v Lipi 2013 Lepo je, če človek vsaj za nekaj časa pozabi na vsakodnevne skrbi in se preda veselju. V pustnem času zaživimo drugače. Na pustno nedeljo smo si vaščani Lipe sneli stare maske, nadeli nove in krenili na ulice proti vaškemu domu. V pustni povorki je bilo veliko mladeža, pa tudi nas »starih«, ki smo vsaj po srcu mladi. V teh časih nas samo dobra volja drži pokonci, pa čeprav samo za en dan. Že to je veliko. Maškare smo bile razigrane, kajti imele smo nalogo, da odženemo zimo in prikličemo v deželo pomlad. Vaščani Lipe so si nas z veseljem ogledovali, nam ponujali tople napitke in pecivo. Hvala vsem za kakršen koli dar. Po povorki smo se vsi zbrali v dvorani vaškega doma, se skupaj fotografirali, predsednica turističnega društva, gospa Marta Ferčak, pa je razdelila nagrade trem najboljšim maskam. Brez nagrad pa niso ostali niti najmlajši. Na koncu pa naj bo tako, kot pravi stara ljudska pesem: »Odi, odi fajnšček notri tij, tu smo kredi trij,...« Pustna povorka se je zaključila v dvorani vaškega doma, kjer se je veselo rajanje nadaljevalo Francka Zadravec Mali rijtar - februar 2013 29 DRUŠTVA Naši člani so aktivni skozi vse leto, posebne priprave pa potekajo ob letošnji 90-letnici društva Utrinki iz PGD Lipovci Člani PGD Lipovci smo 26. 1. 2013 opravili letni občni zbor, ki je potekal uspešno. Letos je bilo volilno leto in člani smo zdajšnjemu vodstvu zaupali še en mandat, menjal se je le tajnik. V mesecu januarju je šest naših članov uspešno opravilo osnovni tečaj za gasilca. 9. februarja pa smo se gasilci udeležili tradicionalne pustne povorke v Lipovcih, kjer smo skrbeli tudi za varnost. O nadaljnjem delovanju društva boste lahko več prebrali v naslednji izdaji Malega rijtarja. Omeniti moramo tudi našo članico Damjano Zver, ki se je udeležila avdici- je za Slovenija ima talent v Murski Soboti in se uvrstila na drugo avdicijo v Ljubljani, kjer smo jo 18. februarja spremljali tudi gasilci. Želimo ji, da bi uspela.. V gasilskem društvu že s polno paro potekajo priprave na 90. obletnico obstoja PGD Lipovci. Poskrbljeno bo za glasbo, hrano in pijačo, zato vas vabimo že zdaj, da se 17. 8. 2013 udeležite naše obletnice. Z gasilskim pozdravom NA POMOČ! Jasmina Marič Izdelovanje snežnih skulptur Letos nas je narava obdarila z obilico snega, zato smo se v Turističnem društvu Beltinci odločili, da organiziramo izdelovanje snežnih skulptur. V parku pred beltinskim gradom se je v januarskem sobotnem popoldnevu zbralo kar lepo število otrok in staršev. Prijavilo se je 13 ekip z zanimivimi imeni, kot so Sloparca, Želvice, Egipt, Tim mlin, Kajuhova, Panonke, Vrtec “Mlinček” Ižakovci ... Začeli so izdelovati umetnine iz snega. Nastali so snežaki, igluji, želva, stonoga, hobotnica, delfin.... Zmagovalna ekipa so bili otroci in starši iz vrtca “Mlinček” Ižakovci, ki so izdelali veliko pisano stonogo Bibo, ki je tudi simbol beltinskega vrtca. Sicer pa so bili nagrajeni vsi sodelujoči, vsi prisotni pa so se lahko pogreli s toplimi napitki. Res, da so te snežne skulpture vztrajale le do prve odjuge, vendar so otroci s starši zelo uživali na snegu. Namen akcije je bil s tem dosežen. Darinka Ščavničar Zmagovalna ekipa otrok in staršev iz vrtca Mlinček pred svojo Bibo 30 Mali rijtar - februar 2013 Zimske radosti Ambasade Štefana Kovača Marka Decembrska akcija zbiranja otroških igrač je v celoti uspela V veseli december smo v Ambasadi ŠKM štartali z novo izvedbo »Rock večera«. 7. 12. 2012 so tako prostore našega kluba napolnile milozvočne melodije in napevi skupin tipa Tool, Rage Against the Machine, Janis Joplin, The Doors, Led Zeppelin, Artic Monkeys.., DJ Kreftenstein pa je razigranim obiskovalcem spotoma izpolnil še kakšno intimnejšo glasbeno željo. 14. decembra 2012 je DJ Fery izvedel uspešno predstavitev odlične psihadelične rock&roll glasbe iz 60. in 70. let našega štetja. Zajeti so bili bendi, kot so Cream, Ultimate Spinach, Front Page Review, The Peanut Butter Conspiracy, Blossom Toes. Svoje sta dodala še čaroben ambient in dovršena posebnopriložnostna dekoracija prostora, ki sta celotnemu dogodku dodala še nevideno dimenzijo. Že takoj naslednji dan, v soboto, je sledil »Metal Winter Night«. Črno mašo je vodil Tovariš, zbranim »sata-jnščkom« pa so bili ob izvajanju prepoznavnega obrednega plesa (kjer se praviloma žrtvuje lase, vrat in javni ugled) v podporo najlegendarnejši težkokovinarski izvajalci, predvsem iz black in death metal podzvrsti (Slayer, Death, Bathory, Nargaroth, Gorgoroth, Taake, Sepultura, Dimmu Borgir...). Na vse omenjene dogodke je bil vstop (pre)prost in izhod »šenki«! Med 19. in 21. decembrom 2012 je pod geslom »Naj bodo prazniki veseli za vse« potekala nova solidarnostna akcija, tokrat namenjena zbiranju otroških igrač . Naletela je na zelo topel odziv ljudi in na tem mestu se še enkrat zahvaljujemo vsem lokalnim »dedkom Mrazom«, ki ste prispevali igrače za otroke in družine, katere si le-teh v teh težkih časih sicer ne morejo privoščiti. Zbrane igrače, slikanice in knjige smo predali murskosoboškemu Centru za socialno delo in članom skupine Pomagajmo slovenskim otrokom. Meseca januarja smo v okviru projekta »Zaposlim se doma« v gasilskem domu organizirali sklop delavnic in okroglo mizo za mlade brezposelne. Na delavnicah smo najprej raziskovali nove zaposlitvene možnosti v Občini Beltinci, nato pa je sledila okrogla miza z "odločevala” na lokalni ravni ter s seznanitvijo s primeri dobrih zaposlitvenih praks. Gostje okrogle mize so bili dr. Matej Gomboši, župan Občine Beltinci, g. Alojz Sraka, Odbor za medgeneracijsko sobivanje in vseživljenjsko učenje, ter g. Alojz Kavaš iz društva za socialno vključenost Mozaik. Poudarek razprave je bil na (samo)zaposlovanju, socialnem podjetništvu in ekologiji. Navkljub še kako aktualni tematiki in dobro zastavljenemu konceptu pa dogodek ni pritegnil širšega zanimanja. Še več, ne pomnimo, da bi katerakoli stvar, organizirana z naše strani, pritegnila tako malo zanimanja “naslovnikov”. Škoda! Je pa po drugi strani 8. februarja odvijajoče se tradicionalno Francovanje znova povsem napolnilo Ambasado. Ob kulturnem programu in metalsko obarvanem koncertno - glasbenem nadaljevanju (Vulvathrone, Vasectomy, Železobeton, Megalopolis) je potekal še aktivistični performans, kjer smo predstavnikom oblasti (vladi, državnemu zboru in predsedniku republike), skupaj s spremnim pismom v ovojnice pakirali edini “ostanek” njihovih obljub o “drugi Švici” - plesnivi sir. Eksluzivne pošiljke smo nato naslovljencem poslali po pošti. Letošnje Francovanje je bilo obenem dobrodelno obarvano, saj smo zbirali sredstva za družino 14-letne deklice, ki bije težki boj z zahrbtno boleznijo. Verjamemo, da lahko s solidarnostjo, medsebojno pomočjo, samoorganizacijo in direktno akcijo skupaj presežemo vse prepreke, vključno z umikom skorumpiranih političnih elit ter kaznovanjem odgovornih za nastalo sramotno situacijo v državi. Tomaž Rous, Društvo iniciative mladih Beltinci Poročilo o delu društva upokojencev Beltinci v letu 2012 PROGRAM DELA DRUŠTVA UPOKOJENCEV BELTINCI je bil potrjen na ZBORU ČLANOV,18.3.2012. Razdelanega po mesecih in z nekaj spremembami ga je potrdil UO na 1. seji, 23. 4. 2012. V letu 2012 smo od 13 obsežnih nalog uspešno opravili 11. Z opravljenim delom smo lahko zadovoljni. Brez pomoči poverjenic in poverjenikov, ki jih je v društvu 15, si delovanja tako številčnega društva ne predstavljam. V DU Beltinci je bilo na dan 31.12. 2012 včlanjenih 910 članov, od tega 301 moških in 609 žensk. V letu 2012 se je včlanilo 49 novih članov, 26 jih je izstopilo, 25 članov pa je umrlo. Preden začnem s poročanjem o delu, se želim za vso pomoč, podporo in sodelovanje iskreno zahvaliti članom UO in NO ter poverjenicam/pover-jenikom. Opravili smo veliko ur prostovoljnega dela za naše člane in bili veseli njihove udeležbe na katerem koli področju. 1 Najobsežnejši projekt društva » Starejši za starejše« za boljšo kakovost življenja doma je celoletni in teče že sedmo leto. 2 Mešani pevski zbor Števan Kuhar iz Bratoncev pod vodstvom Štefana Matka je za DU Beltinci sodeloval na Reviji upokojenskih pevskih zborov v Sv. Juriju ob Ščavnici /18. maj 2012/. Ljudske pevke »Večernice« iz Beltincev so sodelovale na etno večeru -Večeru ljudske pesmi in plesa v Tešanovcih /21.9.2012/. 3 Športno-rekreacijskih sekcij smo predlagali več, aktivirali pa smo tri: • nordijska hoja / vodja Ana Mali rijtar - februar 2013 31 DRUŠTVA Bugar/ 3 x, 3 udeleženke/, • kolesarjenje/ vodja Ludvik Janža in Jože Šomen/ 7x , 4-20 udeležencev/. Posebno pohvalo si zasluži Terezija Kavaš iz Ižakovcev ,ki je bila na vseh kolesarjenjih, • vrtno kegljanje/ vodja Franc Mlinarič in Jože Tivadar/ 11x, 10 - 16 udeležencev/. Z Društvom za slepe in slabovidne iz Murske Sobote smo organizirali prijateljsko srečanje . Kegljali smo v ŠC Lipovci. Za možnost uporabe kegljišča se KS Lipovci, športnim društvom in Društvu za slepe in slabovidne iz MS, ki je omogočilo postavitev kegljišča, najlepše zahvaljujemo. • 2.2.2013 smo izvedli društveno kartanje/vodja Štefan Prša, Jože Šomen/ 1x , 16 udeležencev/ . 1. Franc Horvat/Beltinci/2. Alojz Sraka /Lipovci/3. Anton Voroš/ Betinci/. • Trije člani so DU Beltinci zastopali na ribiškem tekmovanju. 4 Organizirali in izvedli smo prednovoletne obiske naših članov, starih čez 80 let in dolgotrajno bolnih / vodja izvedbe Ana Bugar , izvajalke/ci: poverjeniki/ Obiskali in obdarili smo 187 članov. 5 Pozornosti za visoke jubileje: Med člani smo poiskali pare, ki so v letih 2011/2012 praznovali 50 let skupnega življenja - ZLATO POROKO. Ob mednarodnem dnevu starejših smo pripravili prireditev in osebno povabili 19 parov / vabilu se je odzvalo 12 parov/, jih skromno obdarili, izrekli čestitke ter vse prisotne pogostili /130 udeležencev/. • Z januarjem 2013 smo začeli uresničevati nalogo spremljanja evidence članov , ki praznujejo visoke jubileje: 80 let, 90 let, zlata ali biserna poroka. Ob teh osebnih praznikih jim s strani društva pošljemo čestitko ali jo poverjeniki odnesejo osebno/izvaja Marija Berendijaš , poverjeniki in predsednica. 6 Sodelovanje s Pomursko pokrajinsko zvezo društev upokojencev in Zvezo društev upokojencev Slovenije je bilo pestro in obsežno: • udeležba predsednika PPZDU Mirka Lebariča na zboru članov in 60- letnici društva, • udeležba predsednice ZDUS, dr. Mateje Kožuh Novak, na praznovanju 60-letnice društva, podelitev plakete in priznanj DU Beltinci 28 prostovoljkam, DU Beltinci in DU Melinci, • udeležba na območnem srečanju pomurskih upokojencev v Termah 3000 v Moravskih Toplicah v organizaciji PPZDU / 138 udeležencev našega društva, • udeležba na izobraževanjih v organizaciji ZDUS in PPZDU: Izhodišča za organizacijo izletov, pohodništva, športa in rekreacije v DU /M. Sobota, 26. 4. 2012/ 2 udeleženca/ ; Računalniški tečaj za uporabo programa ORPO/ Krog, 13. 12. 2012/ 1 udeleženka/ ; Izobraževanja za koordinatorje projekta SS/2x/ 1 udeleženka/ ; Novosti v finančno računovodskem poslovanju v DU/ 13. 2. 2013 - 1 udeleženka/, • udeležba na sestankih predsednikov DU Pomurja: letni zbor članov (člani so vsa DU Pomur-ja)/28.3. 2012/; 2. sestanek PPZDU + ZDUS / 29.5.2012/ ; sestanek z vodstvom DELFINA/ 20.9. 2012/ 3. sestanek/ 30.1. 2013/, • predsednica je članica ekspertne skupine pri PPZDU za področje zakonodaje: 1. sestanek je bil julija, 2. sestanek pa 18. 10. 2012, • sodelovali smo na območni reviji pevskih zborov in na etno večeru-Večeru ljudske pesmi in plesa, v organizaciji Komisije za kulturo pri PPZDU . 7 Organizacija in izvedba izletov: Izvedli smo 4 izlete na predlog Komisije za izlete/vodja aktivnosti: Ana Bugar/: • izlet v Maribor in okolico z agencijo »Klas« iz Murske Sobote/ 8.5. 2012,, 34 udeležencev/, • na Vipavsko - Novo Gorico - Sv. Goro s prevozništvom »Dvoršak« iz Gornje Radgone/25.9.2012, 47 udeležencev/; ( za isti izlet v juliju ni bilo dovolj prijav), • z vlakom V Ljubljano na obisk 12. Festivala za tretje življenjsko obdobje /2. 10. 2012, 48 udeležencev/, • Martinov izlet - Krajinski park Goričko, Klock, G. Radgona, Ščavnica /8.11.2012, 70 udeležencev/. 8 Organizacija in izvedba skupnih druženj: • mednarodni dan starejših, koncert v Kulturnem domu v Beltincih z nastopom gostujoče vokalne skupine »Allegro« iz Maribora in domačega MPZ Števan Kuhar iz Bratoncev, počastitev zla-toporočencev-članov društva /2.11.2012, 130 udeležencev/, • prednovoletno srečanje - silvestrovanje v Gančanih /29.12. 2012, 234 udeležencev, • letni zbor članov v Melincih /2.3.2013/. 9 Sodelovanje v vseslovenski akciji » Očistimo Slovenijo« v Občini Beltinci /24.3. 2012/. Člani DU smo se pridružili po krajevnih skupnostih . Ker so naši člani včlanjeni tudi v druga društva, smo evidentirali vse sodelujoče člane DU, ne glede na to, pod katero društvo so se vpisa-li/81udeležencev/. 10 Vzpostavitev sodelovanja s kulturnimi skupinami in drugimi društvi v občini: • KUD Bratonci - MPZ Števan Kuhar (območna revija, 60- letnica DU, mednarodni dan starejših) ; pevke prostovoljke DU Beltinci ( silvestrovanje DU, • ljudske pevke » Večernice« KS Beltinci ( etno večer) ; ljudske pevke »Jesensko listje« DPM Do-kležovje ( zbor članov), • skupina »Veseli Vandrovci« TD Lipa ; dramska skupina - TD Gančani (60- letnica DU), • FS veteranov - KUD Beltinci ; (60-letnica DU), • v projektu » Starejši za starejše« tesno sodelujemo z DU Melinci. 11 Praznovanje 60- letnice delovanja DU Beltinci. To je bila največja in najzahtevnejša naloga preteklega leta. Organizacija je z imenovanjem Pripravljalnega odbora stekla že v maju. • Natisnili smo vabila za vse člane in goste,izdali brošuro » NAŠIH 60 LET«, • pripravili smo svečano prireditev z bogatim kulturnim programom/ 1.9.2012/ v šotoru v beltinskem parku, • z društvenimi priznanji smo nagradili 13 dolgoletnih in zaslužnih članov ter OŠ Beltinci za medgeneracijsko sodelovanje, • v zahvalo za požrtvovalno delo je ZDUS - ova priznanja prejelo 28 prostovoljk in prostovoljcev DU 32 Mali rijtar - februar 2013 Beltinci in DU Melinci, • DU Beltinci je prejelo ZDUS - ovo plaketo za 60 let delovanja, • prireditve in družabnega srečanja se je udeležilo rekordno število članov/ 437/, vabljenih je bilo 30 gostov , sodelovalo je 40 nastopajočih, • OBČINI BELTINCI, Občinski upravi in ZTK Beltinci se zahvaljujemo za sodelovanje in omogočeno pomoč pri izvedbi prireditve, g. županu, dr. Mateju Gombošiju, pa za udeležbo in pozdravni govor. Neuresničeni sta ostali dve načrtovani nalogi : pobuda za ustanovitev igralske in glasbene skupine ter ureditev društvenih prostorov in organizacija aktivnosti v njih. Glede na vse, kar smo opravili, upam, da nam člani tega ne bodo preveč zamerili. Uresničili ju bomo v letu 2013. Ob nalogah v programu so bile načrtovane še PRAVNO FORMALNE IN DRUGE NALOGE, ki so bile prav tako realizirane : • pridobljena odločba o registraciji predsednice kot zastopnice društva in PRAVILA o delovanju DU Beltinci so bila urejena 20. 4. 2012, • občini smo posredovali poročilo, dokazila o registraciji društva in vlogo za pridobitev dotacije občine /26.6.2012/, • v programu ORPO so bile obnovljene evidence in potrebni statistični podatki članstva, • z Vrtcem Beltinci, OŠ Beltinci , Glasbeno šolo Beltinci in Domom Janka Škrabana smo se medgeneracijsko povezali preko kulturnega programa ob 60- letnic in, gostov ter prostovoljk v projektu SS, • sodelovali smo z občino in županom : 1x sestanek, 3 srečanja, pozdravni nagovor, urejanje formalnosti o najemu prostora, pogodba ; sodelovanje na otvoritvi TRIM STEZE, • Svetom KS in predsednikom smo poslali prošnje za donatorstvo 60 - letnice in jih vabili na prireditev, • Sodelovali smo z drugimi društvi v občini: s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ob dnevu mobilnosti /21.9.2012/, z društvom DIMEK na njihovem rallyju v maju, s policijo v njihovi akciji pravilnega in varnega kolesarjenja /Španik center 20.9. 2012/, s TD Lipa na poletnih prireditvah »Na Gumli«, • sodelovanje z DU Melinci teče preko projekta SS, udeležila sem se njihovega zbora članov , prenesla željo župana po združitvi in ponudila, da se ponovno povežemo v eno društvo. V DU Turnišče se je, tako kot v našem, zamenjalo vodstvo, stike še navezujemo, enako z DU Odranci, • omogočali smo izobraževanja preko PPZDU, • s člani, ki so bili prisotni v Moravskih Toplicah, smo oblikovali LOGO DU BELTINCI. Od načrtovanih 13 drugih nalog smo jih uresničili 10. ■ Nismo oblikovali spletne strani društva, ■ obravnavali pravil Športnih iger upokojencev Slovenije, ■ obravnavali in sprejeli Pravilnika o finančnem poslovanju in računovodstvu DU. Dodatno smo opravili še nekaj aktivnosti, ki niso bile načrtovane in so se pojavljale med letom: • redne objave v občinskem informativnem glasilu MALI RIIJTAR, na internem kanalu K3, Člani DU Beltinci se radi podamo tudi na izlete v bližnjo in dalnjo okolico v VESTIKU /2X/, na radiu Murski val v oddaji » Srebrne niti« /3x/, v reviji » VZAJEMNOST« /1X/, • udeležba na pohodu ob reki Muri v organizaciji ZTK in ZZG, • udeležba na odprtju razstave likovne sekcije pri PPZDU v kulturnem domu Ljutomer in odprtju razstave v Domu Janka Škrabana, • aktivno sodelovanje na 10. prazniku buč POZDRAV JESENI v Lipovcih- kuhanje bučnega golaža z ekipo/ Regina Toplak, Majda Rajbar, Ana Marija Vučko/, • orientacijski pohod društev v organizaciji društva »PERIKA«/ sodelovali sta 2 ekipi naših članic iz Gančanov/, • sodelovanje s Pomurskim ekološkim centrom pri prodaji voščilnic (za DU), • sodelovanje z zavarovalnico »Vzajemna« - ponudba kolektivnega zavarovanja. V letu 2012 se je Upravni odbor sestal na sedmih sejah in sprejel osemištiri-deset sklepov, Pripravljali odbor je imel tri seje. Predsednik NO je aktivno sodeloval z UO in predsednico ter prihajal na vse seje. V letu 2013 sta bila dva skupna sestanka UO, NO in poverjenikov društva. Članstvu in občanom dajem delo društva upokojencev v presojo, zahvaljujem pa se za sodelovanje in udeležbo na naših srečanjih in prireditvah. Vabim vas tudi k tistim, ki niso zelo obiskane, vendar pripomorejo h kvalitetnejšemu preživljanju tretjega življenjskega obdobja . NOVI ČLANI - VABLJENI. Predsednica DU Beltinci, Mira Šomen Mali rijtar - februar 2013 33 2. državna liga in Regijsko tekmovanje za osnovne in srednje šole z V VI | V , I • V V V • I zračno puško na domačem strelišču v Gancarnh Za medalje se je potegovalo 93 tekmovalcev iz pomurskih OŠ in SŠ V mesecu Januarju smo na strelišču v ŠRC Gančani gostili 2 tekmovanji po pravilih ISSF. Od 18.01.-19.01.2013 smo gostili 4. turnir 2. Državne lige SV s standard zračno puško, kjer je nastopilo 27 strelcev iz 9 strelskih društev. Rezultati ekipno: 1. mesto SD Gančani 1160 krogov, 2. mesto SD TSO Ormož 1146 krogov in 3. mesto SD Štefan Kovač Turnišče 1142 krogov. Posamezno pa: 1. mesto Mitja Černi ( SD Gančani ) 397 krogov, 2. mesto Tadej Horvat ( SD TSO Ormož ) 393 krogov in 3. mesto Ozvatič Nastja ( SD Koloman Flisar Tišina ) 390 krogov, 5. mesto Denis Verbančič 382 krogov, 8. mesto Tamara Černi 381 krogov ( oba SD Gančani ). Prvič na našem strelišču pa smo gostili Regijsko tekmovanje za osnove in srednje šole v streljanju s standard in serijsko zračno puško, kjer je nastopilo 93 tekmovalcev iz Pomurskih srednjih in osnovnih šol. Tekmovanje je potekalo na 10 steznem strelišču v petek 25.01.2013 po kategorijah glede na starost. Osnovnošolci so streljali 20 strelov za oceno v času 45 minut, srednješolci pa 40 strelov za oceno v času 75 minut. Rezultati, ki so jih dosegli tekmovalci pa so: CICIBANI: ekipno je zmagala ekipa OŠ III Murska Sobota z rezultatom 482 krogov, 2. mesto so dosegli OŠ Črenšovci z rezultatom 280 krogov; posamezno je pri cicibanih zmagal Sočič Jure OŠ III Murska Sobo- ta 171 krogov, 2. mesto Kocan Julijan OŠ III Murska Sobota 170 krogov in 3. mesto Maučec Jan OŠ Beltinci 169 krogov, 4. Mesto Pozderec Max 159 krogov OŠ Beltinci, pri cicibankah je 1. mesto dosegla Zver Katja DOŠ Lendava 158 krogov, 2. mesto Horvat Enola OŠ III Murska Sobota 141 krogov in 3. mesto Žerdin Sara OŠ Črenšovci 124 krogov. V kategoriji mlajših piornirjev in pionirk je ekipno je zmagala ekipa OŠ III Murska Sobota z rezultatom 450 krogov, 2. mesto OŠ Črenšovci 439 krogov in 3. mesto OŠ Gornja Radgona 437 krogov, posamezno je zmagal Horvat Rok OŠ Črenšovci 166 krogov,2. mesto Vukan Viktor OŠ Gornja Radgona 164 krogov in 3. mesto Gradišnik Blaž OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici 154 krogov. Pri mlajših pionirkah je zmagala Godina Kaja OŠ III Murska Sobota z rezultatom 168 krogov, 2. mesto je dosegla Bukovec Nika OŠ Črenšovci 157 krogov in 3. mesto Žižek Kristina OŠ Ljutomer 149 krogov. V kategoriji pionirjev in pionirk, kjer je bilo največ prijavljenih tekmovalcev je ekipno pri pionirjih zmagala ekipa OŠ Turnišče z rezultatom 492 krogov, 2. mesto OŠ Gornja Radgona 485 krogov in 3. mesto OŠ Sv.Jurij Ob Ščavnici 484 krogov, posamezno pa: 1. mesto Lackovič Jure DOŠ Lendava 179 krogov, 2. mesto Klemenčič Mario OŠ Gornja Radgona 178 krogov in 3. mesto Gorjan Luka OŠ Turnišče 174 kroge. Pri pionir- ka je zmagala ekipa OŠ Ivana Cankarja Ljutomer z rezultatom 536 krogov, 2. mesto OŠ Tišina 522 krogov in 3. mesto OŠ Turnišče 505 krogov, posamezno pa: 1. mesto Špindler Nuša OŠ Ljutomer 180 krogov, 2. mesto Žalik Melisa OŠ Tišina 180 krogov in 3. mesto Ozmec Tina OŠ Ljutomer 179 krogov. V kategoriji srednjih šol je pri dijakih ekipno zmagala ekipa SŠ SPTŠ Murska Sobota z rezultatom 1130 krogov, 2. mesto DSŠ Lendava 1089 krogov, posamezno pa 1. mesto Seršen Primož Gimnazija Ljutomer 387 krogov, 2. mesto Kelenc Žan SPTŠ Murska Sobota 387 krogov in 3. mesto Žalik Tadej DSŠ Lendava 384 krogov, 7. mesto Černi Jernej SPTŠ Murska Sobota 365 krogov in 8. mesto Verbančič Damir SPTŠ Murska Sobota 359 krogov.. Ekipno je pri dijakinjah zmagala ekipa Gimnazije Ljutomer z rezultatom 1101 krogov, 2. Mesto je dosegla ekipa Srednje zdravstvene šole Murska sobota z rezultatom 744 krogov, posamezno je zmagala Černi Tamara SZŠ Murska Sobota z rezultatom 382 krogov, 2. mesto je dosegla Ozvatič Nastja Gimnazija Murska Sobota 382 krogov in 3. mesto Partl Betina Ekonomska šola Murska Sobota z rezultatom 374 krogov. Strelsko društvo Gančani 34 Mali rijtar - februar 2013 PORT/RAZMIŠLJANJA Pomurska liga v pikadu V polnem teku je tekmovanje v Pomurski pikado ligi. Odigranih je bilo 14. kol. Boj za prvaka je še vedno odprt, tako da bo finale prvenstva še zelo zanimiv. Trenutno najbolje kaže ekipi Picolo iz Melincev, tesno pa ji sledi ekipa ŠD Dokležovje. Finalista se bosta med seboj pomerila v zadnjem kolu. Lestvica po 14. kolu: ekipa tekem zmage porazi seti igre točke 1. PICOLO (Melinci) 14 13 1 235:115 533:311 26 2. ŠD DOKLEŽOVJE (Dokležovje) 14 12 2 225:125 509 : 335 24 3. OSA (Radomerje) 14 10 4 222:128 507:327 20 4. BRIZGALNA BAR (Vanča vas) 13 9 4 188:137 430:353 18 5. ČARNE VRANE (Ižakovci) 14 7 7 183:167 444:407 14 6. PAJDAŠJE (Dokležovje) 14 7 7 179:171 437:427 14 7. BAR TIFFANY (Črenšovci) 13 5 8 159:166 383 : 407 10 8. TEAM MAŽI BAR (Ižakovci) 14 4 10 158:192 407:449 8 9. NOČNE LAUFARKE (Vanča vas) 14 1 13 104:246 289:547 2 10. VIKTORIJA (Filovci) 14 1 13 72:278 218:594 2 Snežinke tokrat niso zaobšle naših krajev Zasneženi januar,... bela snežinka, ki pada, glej prvi sneg... Januar je zimski mesec, zato je normalno, da v tem času pogosto sneži. Kljub temu pa smo pri nas imeli zadnjih nekaj zim bolj malo ali pa samo za vzorec snega. Letošnji januar pa se nam je oddolžil z veliko količino snega. Tako smo lahko ponovno občudovali pravo zimsko idilo. Hiše so postale čez noč hiške, globoko zakopane v snegu. Na svoji poti je snežna zavesa ovila vse ter z odejo pokrila naša polja, travnike in gozdove. Brez čopiča je naslikala najlepšo zimsko pravljico, takšno, kot jo zmore in zna ustvariti le starka zima. Pozabila ni niti na vrtno utico, ki ji je nadela prav simpatično kapico. Vse to zmore le z vetrom in mrazom ter s pomočjo svilnatih snežink, ki tiho padajo na zemljo. Razmišljanje o kulturi V mesecu februarju praznujemo kulturni praznik, zato je to tudi čas, ko si postavljamo vprašanja o naši kulturi. Že v osnovni šoli so nas učili, da je treba čut za kulturo privzgojiti. Spomnim se, da nam je »tovariš« v osnovni šoli Franceta Prešerna v Črenšovcih davnega leta 1968 pri uri slovenščine razlagal, kaj je to kultura. Prisluhnili smo mu z odprtimi usti toliko bolj, ker v tistem času pri vsaki hiši še ni bilo televizij- Pred mrazom smo se ljudje zaprli v hiše, na toplo. Ob topli peči je prav prijetno početi opravila, ki sodijo v zimski čas. To je čas, ko imamo več časa za branje knjig, kot tudi za ostala podobna opravila. Otroci uživajo v sankanju, smučanju ali v postavljanju snežaka. Sneg pa ni samo za zimske radosti, povzroča tudi mnogo težav, še zlasti v prometu. Snežni plugi so imeli letos veliko dela. Počivale niso niti lopate, ki so se pogosto oglašale okrog naših domačij. Marsikateremu je tak način »rekreacije« prijal, nekaterim pa je povzročil prave skrbi. Starejši so ena izmed skupin, ki pogosto zaradi popuščanja fizične moči niso več kos takšnemu opravilu , pa tudi razne bolezni jim tega opravila več ne dopuščajo. Včasih je na pomoč ob “kidanju” snega priskočila cela vas, če je bilo to potrebno. Danes so povsem drugačni časi, ki so »obrnili svet na glavo«. Veliko govorimo o solidarnosti, toda zdi se, da je zelo skega sprejemnika, da bi lahko kaj dosti slišali in vedeli o kulturi. Naš »tovariš« je začel takole: »Kultura je, če nekomu odstopiš sedež na avtobusu, v zdravstveni ambulanti, cerkvi,..., če pobereš odvržen papir na hodniku šole, ulici...in ga daš v koš, če na ulici, v trgovini ali kje drugje pozdraviš starejšega človeka, če pomagaš nekomu izpolniti položnico na pošti, banki,. Od tega je res preteklo že mnogo let, Matjaž Gyorek malo tistih, ki vidijo, zmorejo in znajo pomagati sočloveku. Včasih je potrebno narediti prvi korak, morda nam bodo sledili tudi drugi. Če smo zamudili tokratno priložnost, pa izkoristimo drugo, ki se bo ponudila. Važno je, da bo delovanje odraz naše notranje potrebe, da pomagamo nekomu, ki potrebuje pomoč. Dnevi postajajo daljši, sončni žarki pa vsak dan božajo topleje in prijetneje, s tem pa tanjšajo tudi belo preprogo. Na prisojnih legah so zacveteli že prvi zvončki. Pravijo, da so znanilci pomladi. Še malo, pa bo zaživela narava v vsej svoji polnosti in lepoti. Žal mnogi tega preprosto ne bodo opazili, ker je upanje v življenje že zdavnaj zamrlo. Življenje je vendar dragoceno in čudovito, zato ne mislimo zgolj na lastno srečo in osrečujmo tudi ostale soljudi. Vučko Ana Marija a teh »tovariševih« besed o kulturi se še danes živo spominjam in še vedno veljajo. Hvala za te besede o kulturi, »tovariš« slovenščine. Hvala ti, da si nas naučil reči prosim in hvala. Pogosto se namreč zgodi, da so nam danes te besede tuje. Francka Zadravec Mali rijtar - februar 2013 35 IN MEMORIAM Matija Horvat, glasbeni akademik (1943-2012) Konec decembra je umrl Matija Horvat, Horvatov Tjaš, glasbeni akademik iz Beltincev. V sedemdesetih in osemdesetih letih je s svojima skupinama Finesse oživil glasbo v Prekmurju in z njo zabaval ljudi ob različnih priložnostih. Le kdo se jih iz tistega obdobja ne bi spomnil? Njegove druge Finesse, ki jih je ustanovil leta 1983 in so bile nekaj let “glasbena bomba” našega kraja, so prva skupina v Prekmurju, ki je posnela kaseto, in to na pobudo Mojmirja Sepeta. Matija Horvat je “preigral” celo Evropo, Švica pa se mu je za vedno vtisnila v spomin, saj je tam doživel velik sloves, si prislužil veliko ovacij in tudi denarja. V kri so mu bile zapisane narodnozabavne skladbe, jazz in pop glasba. Z Darinko, svojo večno ljubeznijo, je rad pešačil v Sloparco, tudi sredi noči. Ta gozd je bil zanj sveti prostor, kjer je našel mir in dobival ideje za ustvarjanje. Zdi se, da je Sloparca ostala prazna brez svojega poglavarja Tjaša, ki je kot moder Indijanec spremljal dogajanje v njej. Vse v njem je dozorevalo, v svojem ekscentričnem domu pa je zamisli uprizoril s trobento, ki mu je predstavljala življenjski smisel, ali napisal na papir ali steno. Stene so bile polne njegovih zapiskov in not. Njegove skladbe, kot so Mura, Pridi-pridi, Nočno polje,,, bodo Snemanje kasete ansambla FINESSE-dve trobenti sta bili zaščitni znak Finess ostale večne. Tjaš je bil umetnik, toda urejen človek. Od ljudi je pričakoval lepo vedenje in čisto obleko, tudi sam je bil vedno fin in čeden. Dušo panonskega človeka je rad spoznaval že kot otrok, imel je namreč izjemen spomin. Na gostijah, kjer je igral, si je zapomnil vsakega svata, še posebej pa bele neveste. Imel je poseben čut za žensko lepoto in umetnost, tako za glasbo kot za umetnine in dobre romane. »Boj se človeka, ki je prebral eno knjigo,« mi je nekoč dejal na beltinskem bregu. On jih je prebral verjetno čez tri tisoč in bil Že leta 1923 so v Beltincih pele tamburice KUD Beltinci je leta 2009 ob priliki 39. Folklornega festivala izdalo priložnostno brošuro, posvečeno 85. letnici tamburaštva v Beltincih. Kot začetek delovanja tamburašev se ocenjuje leto 1924, kar naj bi potrjevala tudi objavljena slika tamburašev z vodjem, kpl. Štefanom Horvatom. Pri listanju starih časopisov sem v zvezi s tamburaši iz Beltincev zasledil naslednje podatke: NOVINE z dne 11. 03. 1923: Podružnica Slovenske Matice je 4. februarja 1923 priredila v veliki dvorani hotela Cigut lepo veselico. Na sporedu je bila najprej šaljivo-resna burka »Kakoršen gospod, takšen sluga«, nato pa nastop dveh pevskih zborov (domačega pod vodstvom nadučitelja Špragerja in moškega zbora iz M. Sobote pod vodstvom g. Koržeta, ravnatelja meščanske šole). Citiram: »Po teh nastopih se je pričela prosta zabava, beltinski dični tam-buraški zbor je neumorno sviral svoje najlepše komade, vmes pa je zopet planila kaka vesela narodna pesem iz človeških grl«. NOVINE z dne 12. 08. 1923, 28. 08. 1923, 02. 09.1 923. posebej pozoren na posamezne detajle in opise. Še dolgo po prebranem je razmišljal o posameznih likih in jih primerjal z znanci. Veliko je dal na lepo izražanje. Zadnja leta ni rad zahajal med ljudi, vsega mu je bilo dovolj. Samo opazoval je in z bližnjimi kaj pokomentiral. Razveselil pa se je tistih, ki smo se ustavili pri njem doma, z njim debatirali o športu, filmih, dogajanju okoli nas. Mnogi bomo pogrešali skupne pogovore, ko nam je njegova žena Darinka oziroma Micek, kot jo je klical, postregla s kavo kapučino. S Tjašem smo se nasmejali: v njem je bil živ, iskren smeh, ki nam bo ostal v večnem spominu. Politika ga kaj dosti ni zanimala, zato pa toliko bolj zdravje. Za tem je hrepenel celo življenje. Že v najzgodnejših letih, med drugo svetovno vojno, ga je doletela bolezen, ko so bivali v eni izmed hiš na Jula marofu, kjer so se Horvatovi za nekaj časa nastanili, in je bila med njihovim bivanjem obstreljena s strani okupatorja. Sledila je presaditev ledvice. Pri njem je vedno zmagovala ljubezen. Njegova Micek je bila edina ženska, ki mu je lahko ustregla. To je bila filmska ljubezen: Tjašek in Micek, ljubezen, ki bo živela večno. Bojan Zadravec Na spomin pridružitve Slovenske Krajine k Jugoslaviji so naši dijaki priredili 12. 8. 1923 dijaški den v »Malem gradi« v Beltincih po objavljenem sporedu. V naslednji številki tednika NOVINE (26. 08. 1923) je objavljeno poročilo o uspešno izvedeni prireditvi. NOVINE, 02. 09. 1923: ZAHVALA. Citiram: »Veliko zahvalo smo dužni tudi gospodi V. Kralji in njegovemu tamburaškemu zbori«. Iz gornjega izhaja, da je imel tambu-raški zbor Beltinci svoj javni nastop že 4. februarja in 12. avgusta 1923 -torej je letos temu že 90 let. 36 Mali rijtar - februar 2013 Med vodji tamburaškega zbora se po do sedaj znanih podatkih omenjata dve imeni: kaplan Štefan Horvat in Vekoslav Kralj. Pa poglejmo nekaj podatkov o njiju: ŠTEFAN HORVAT, roj. 22. 7. 1884 v Nedelici, župnija Turnišče; m. 28. 3.1909 v Zagrebu kot p. Serafin, nova maša 11. 4. 1909 v Čakovcu. Službovanje: kot frančiškan - p. Serafin v Bosanskem Brodu na Hrvaškem (1909-1917), kpl Beltinci (1917-1918) - vmes dhp. pri sv. Sebeščanu, Sv. Jurij v Prekmurju (1918-1922), katehet M. Sobota in Beltinci (1922-1941, premeščen leta 1930 v Šmartno pri Sl. Gradcu), kpl Beltinci (1941-1943)- tudi katehet v Odrancih (1942-1943), župr Kuzma (17. 4.1943-1. 7. 1946), upokojen leta 1946 in je živel pri Sv. Sebeščanu. Umrl je 17. 9. 1953 v M. Soboti, kjer je tudi pokopan - pogreb je vodil dekan Štefan Bakan, žpk na Cankovi VEKOSLAV KRALJ. Zaenkrat nisem uspel najti o njem mnogo podatkov, nekaj pa le:. Mama Kralj Marija roj. Križanič, posestnica iz V. Vasi, roj. okoli leta 1866 je umrla 19. 9.1927 v M. Soboti, stara 61 let. Vekoslav je bil po poklicu pek in je 20.8.1922 že sodeloval na ustanovnem občnem zboru obrtnih društev Slovenije kot zastopnik obrtnega društva Beltinci, 25.2.1923 je bil izvoljen za tajnika Stanovskega obrtnega društva Beltinci. V letu 1923 in 1924 je imel v Beltincih lastno pekarno in je reklami- ral svoje proizvode. V letu 1925 se je Kralj Vekoslav - pekarski mojster, ustanovitelj Gasilske zveze Beltinci in Obrtnega društva Beltinci preselil v Rogaško Slatino in Občina Beltinci ga je 1.3.1925 izbrisala iz volilnega imenika. V juliju 1927 pa Vekoslav Kralj, tovarna keksov, dvopeka in biskvita M. Sobota, šolska ulica št. 240-244, reklamira svoje proizvode - torej se je preselil v M. Soboto. Imenovani je za svoje izdelke prejel leta 1923 odlikovanje v Mariboru in leta 1927 v Rimu odlikovanje z veliko zlato kolajno s palmo in diplomo. Gornje podatke posredujem z namenom, da pripomorem k razsvetlitvi naše minulosti in da se ohranijo zgodovinski dogodki naše preteklosti. Jožef Tomec Židje v Beltincih - od Boltinec do Pape in do Jeruzalema Le tisti najstarejši Beltinčani in okoličani se spominjajo beltinskih Židov pred letom 1919. Zadnja Židinja, ki je takrat še v tem kraju živela, je umrla pred dvema letoma, stara 103 leta v New Yorku. V Beltincih so z Židi obračunali 4. novembra 1918 zjutraj, ko so razbijali židovske trgovine, ropali stanovanja in oskrunili sinagogo, njihovo svetišče in shodnico. Ščitil jih je grof August Zichy. Ta jim je dal pribežališče v gradu, ki so ga napadli isti dan, kot tudi imetje in člane »izvoljenega ljudstva«. Takrat se je pokazala agresija domačinov, ki so jemali, kar ni bilo njihovo. Duhovnik Ivan Jerič je v svojih spominih zapisal: »Ko sem prišel v Beltince, je bila trgovina Ignaca Kaufmanna že vsa raznesena. Iz trgovine njegovega brata Henrika so nesli še zadnje blago.« Večina beltinskih Židov se je iz kraja izselila leta 1919, največ na Madžarsko v mesto Papa. Tam je bila močna židovska skupnost vse do leta 1944, ko je bila večina članov odpeljanih v Auschwitz. Danes v Papi na takratno starozavezno kulturo spominja sinagoga, velika kot mogočna katedrala, danes razvalina, pokopališče veliko za dve nogometni igrišči in nekoč impulzantne stavbe, pov- sem neobnovljene. Tam je zaživela večina Židov iz Beltincev, tudi brata Ignac in Henrik s svojima velikima družinama. Ignac je bil poročen s Helleno Rotter, s katero sta imela osem otrok, Henrik pa z Izabello, Helenino sestro, s katero sta imela tri otroke. Oba brata sta bila dva izmed dvanajsterih otrok rabina Abrahama Kaufmanna in Kataline Rosenberg. Kaufmann ni bil navaden rabin, temveč nadrabin. K njemu so v Beltince hodili študirat postavo židovski učenjaki iz različnih krajev Evrope. Rabinstvo oziroma učiteljstvo je bilo pri Kaufman-nih tradicija od časov, ko so živeli na bregovih Jordana in so v templju opravljali daritve in bili med tempeljskimi duhovniki v času Kristusa. Vsi, ki so bili rojeni v Beltincih, so se v Papi pogovarjali v prekmurskem jeziku, oziroma v »vendskem«, kot so jezik poimenovali. Med obema vojnama so se Beltinčani v Papi ukvarjali s trgovino, bili so tovarnarji in zdravniki. Hugo Kaufmann, Ignacev sin, je imel tovarno pip, ki je konkurirala takratnemu svetu. Ignac in Henrik sta prav tako imela trgovino, slednji predvsem z usnjem, tako kot že v Beltincih. April 1944 je pomenil konec izraelitske kulture v Prekmurju in tudi v Papi. Najprej so jih namestili v geta, nato pa vozili v taborišča. Celotna Henrikova družina je končala v plinski celici, Ignac, žena in nekaj njunih otrok je holokavst preživelo. Najmlajša Abrahamova hči Josephina, rojena leta 1895 v Beltincih, je tudi preživela, njen mož in hči pa sta bila umorjena. Josephina je umrla leta 1990 v židovskem domu za onemogle v Budimpešti. Ignac in njegova žena sta pokopana v Papi. Skoraj vsi potomci Kaufmannov so se po drugi svetovni vojni odselili po svetu, predvsem v ZDA in Izrael. Bivši predsednik naftne družbe ESSO Thomas Kaufmann je Ignacov vnuk, prav tako je že njegov pravnuk nadrabin mesta New York in je Beltince obiskal pred dvema letoma. Zaman je iskal na mestu nekdanjega židovskega pokopališča grob svojega slavnega rabinskega pradeda. Tudi to je črna lisa Beltincev, da so po drugi svetovni vojni iz pokopališča razprodali marmornate in granitne nagrobnike, zemljišče pa prodali kot gradbeno parcelo. Vsi člani Kaufmannov po svetu se dobro zavedajo, da njihove korenine segajo v »Boltince«, zato spoštujejo rojstni Mali rijtar - februar 2013 37 Avtor teksta s Ferencem Kleinom (Koltajem), njegovo soprogo Ico in na njegovi levi Eva Weiss pred sinagogo v Papi kraj svojih prednikov. Tega v današnji slovenski kulturi skoraj ni čutiti. Torej Kaufmanni, Rotterji, Kellerji, Špieglerji, Pollaki, Ebenšpangerji, Spitzerji, Ba-derji, Deutschi in drugi iz družin beltinskih Židov se vračajo kot turisti v to panonsko obcestno naselje. Niso bili vsi pokončani v plinskih celicah, drevo življenja raste naprej. Lansko poletje so se v imenitni sinagogi v Papi zbrali Židje, ki so tam živeli, in njihovi sorodniki, tokrat prvič po letu 1944. Prišli so iz celega sveta. Sključeni starčki s palicami, čepicami, klobuki, markantne dame evropskih manir, elegantni židovski mladeniči v črnih oblekah z molitveniki v rokah in brhka judovska dekleta, vnukinje tistih, ki so nekoč v isti sinagogi prepevali psalme, vsi so bili na kupu. Številni starejši se niso srečali od tistega aprila, ko so kot ovčice stopili v prenatrpane vagone, na katerih je pisalo -Auschwitz. V sinagogi so bili v pritličju in v galeriji, kjer je bilo med obredi mesto za ženske, postavljeni razstavni panoji, ki so s teksti in fotografijami opisovali posamezno družino v mestu. Sijajen ogled tragičnih povesti. Pod neko idilično družinsko fotografijo je pisalo: »Družina se je zatekla v Papo iz Beltincev, današnje Slovenije, po masakru nad Židi leta 1918.« Torej ne samo Nemci, Madžari, tudi »miroljubni« Slovani so prišteti med antisemite. Srečanje v Papi se je začelo s Hatikvah, izraelsko himno, ki pomeni upanje. Židovski narod ga ima že od časov, ko ga je Mojzes izpeljal iz Egipta. Himno je zapel budimpeštanski židovski pevski zbor. V govorih in nagovorih so pozdravili zbrane, starodavna molitev kadiš, ki jo je zapel kantor, je spomnila na vse preminule. Iz sinagoge je masa ljudi zavila na pokopališče, kake tri kilometre vstran. Grobovi Ignaca in njegove družine so bili popolnoma obdani s kamenčki. Te se nosi na grobove. Na slavje v Papi so prišli Kaufmanni iz Budimpešte, Jeruzalema, Tel-Aviva, Amerike in še od kje. Prišla sta tudi Ig-nacova vnuka Ferenc Klein (njegov po-madžarjen priimek je Koltai) s soprogo Ico iz Budimpešte in njegova sestrična Eva Weiss iz New Jersiya. Tako Ferenc kot Eva se rada spominjata otroštva in pogovorov njunih mam, dedka in babice, ki so se med seboj pogovarjali v prekmurščini. Vsi so bili iz Boltincev. Letos bodo Kaufmanni prišli skupaj v Jeruzalemu pred zid Objokovanja, kjer bo Evin vnuk David opravil Bar Mic-vo. Dopolnil bo namreč 13 let in en dan, se tako štel za odraslega in začel bo odgovarjati zase pri večini verskih opravil. Bojan Zadravec narejeno na klasičen domači način: Prekajena šunka BK Prekajena šunka s ko Prekajen vrat BK Velikonočna klobasa - Domača salama > ■ -I /i rt W —* Meso iz čebra Sprejemamo tudi naročila za različne priložnosti: domači narezek, pečeno meso... Posebej v mesecu marcu in za velikonočne GABREK ■ j praznike smorpripravili veliko izbiro mesnih V'"'«! ! fennel . Martin TIBAUT s.p. Žižki 75,9232 Črenšovci, T: 02 573 70 94, M: 041890 448 Delovni cas: PON-PET: 7.00 -18.00, SOBOTA: 7.00 -13.00, NEDEUA: 8.00 -11.00 Nudimo vam: Domači ocvirki - sveže meso slovenskih rejcev - izdelke lastne proizvodnje A /" • v v* Oßiscite nas m se prépncœjte - mesni pripravki za zar 38 Mali rijtar - februar 2013 Žabici v smetani Argentinec Jorge Bucay je eden najbolj priljubljenih in branih psihoterapevtov. Po svetu je prodanih več kot dva milijona njegovih knjig. Rodil se je v revnejši družini in pričel delati že pri trinajstih letih. Med študijem medicine se je preizkusil kot trgovski potnih, zavarovalni agent, voznik taksija, klovn, učitelj in igralec. Danes živi v odmaknjeni obmorski vasici v Španiji, kjer denar ne pomeni veliko. Odpovedal se je televiziji, svoj čas pa posveča branju, pisanju ter družini in prijateljem. Ta zgodba je iz njegove zadnje knjižne uspešnice z naslovom Ti povem zgodbo?, ki jo je izdala Mladinska knjiga, 2011. Najj Vas navdihne, Vam da novih moči ter tolažbe. V življenju se da vse urediti, samo če vztrajamo in smo dovolj pogumni, da kljubujemo vetrovom in viharjem današnjega časa. Dve žabici sta padli v skledo s smetano. Takoj sta se začeli utapljati, saj v tekočini, gosti kot živo blato, ni bilo mogoče dolgo plavati. Na začetku sta obe brcali na gladini, da bi dosegli rob posode. Toda bilo je zaman, ves čas sta le čofotali na mestu in se utapljali. Vse težje sta priplavali na površje, da bi zajeli nekaj zraka. Ena od njih je glasno rekla: »Ne morem več! Ne bo se nama uspelo rešitii, v tem se ne da plavati. Če že moram umreti, ne vem, zakaj bi si še podaljševala trpljenje. Nobenega smisla nima, da umrem utrujena od nekoristnega napora.« S temi besedami je prenehala brcati in hitro utonila; gosta bela tekočina jo je dobesedno pogoltnila. Druga žaba, k i je bila vztrajnejša ali pa morda bolj trdoglava, si je rekla: «Nikakor mi ne uspe! Naj naredim kar koli, se v tej tekočini ne morem premakniti. A čeprav me čaka smrt, se bom borila do zadnjega diha. Nočem umreti niti sekunde prej, kot mi je namenjeno. Zato je še dolge ure brcala in čofotala na istem mestu, ne da bi se premaknila za en sam centimeter. In nenadoma....ker je tako zelo migala s kraki... se je smetana stepla v maslo. Presenečena žaba se je odgnala in skočila na rob posode. Potem pa je veselo odkvakala domov. Za Vas izbrala, Lilijana Žižek AVSTRIJSKI DIRIGENT VON... TV VODITELJICA ROŠ REKA V BIH OČARLJI- VOST IGRALKA VANESA REDGREAVE ORIENTALSKI NOŽ PEVKA SPELA NOVAK TURISTIČNA AGENCIJA GIBČEN, OKRETEN MESTO V FRANCIJI KEM. ELE KENT GALU Mali rijtar - februar 2013 39 Gančani 122/a, 9231 Beltinci T: 00386 (0)2 542 22 96 F: 00386 (0)2 542 22 97 m: 00386 (0)31 509 909 e: ¡nfo@aluvar.si / www.aluvar.si • Izdelava in montaža vseh vrst notranjih in zunanjih ograj • Izdelava vhodnih dvoriščnih vrat • Projektiranje in izdelava nadstreškov (terase, carport..) • Izdelava pomožnih In industrijskih podestov • Izdelava kovinskih Izdelkov po naročilu (Alu/inoks/železo) Svetovanje - projektiranje - izdelava - montaža