r "u. g1 o izdan] e, 8. številka. V Trstu, v sredo 27. januvarja 1892. Tečaj XVII. „EDINOST" izhaja dvakrat na tedea. mko sredo i* soboto oh 1. uri popoludne. „Edinost" stan«: ta »M lato gl. 6.— ; izven Ar*t. 9.— (fl-■a polu leta „ 3.—: , » 4.50 „ ta četrt leta , 1.50; „ , 2 25 „ Posamične fitevilke ae dobivajo ▼ pro-dajalnicah tobaka t Trata p® * noT» * Gorici in ▼ AJdoviilni po « no*. Na oaročbo bril pri loteče naroćnine ee apravalitvo ae «1». EDINOST Oglasi in ozaa&ila m rečene po 8 nov vre.iea t petitu : se naslova « debelimi &rkami ha plačuje preetor, kolikor bi ge obaeglo navadnih vretic. Poalana, javne zahvale, oemrtaloe itd. ae račune po pogadbi. V«i o opisi *o poAiljajo urednifttvu Piana Caeerma At. 2. Vsako pisao mora biti frankovano ker nefrankovana ne ne apre-jeraejo. Rokopisi ae ne vračajo. Naročnino, reklamacije in inaerate prejema Bpravnlfttvo P lazza Caeerma it 8 Odprte reklamacije n proate pofttnine. t .* U " 1 ' i'- i Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. »V »disoit ]. a «. Mestno gospodarstvo.' Naš mestni proračun kaže torej ve-likansk primanjkljaj, skoraj eden milijon goldinarjev. V namen pokritja gorostas-nega tega primanjkljaja stavila sta se dva predloga. Mestni magistrat nasvetoval je namreč, da se pobirajo doklade na državno ulitnino, ter mimo tega ie najme posojilo 450.000 gld., dočim je bil finančni od«ek n nasvetom pri roki, da ae kar najme posojilo 800.000 gld. Hestni sbor vsprejel je v resnici ta poslednji predlog in tako dobimo Tržačani zopet lep naraščaj — pri dolgovih. Gosp. mestni svetnik Nabergoj iz« javil je v imenu okoličanskih zastopnikov, da ti-le poslednji ne morejo glasovati, ni sa ta, niti za oni predlog ter je navel tehtne uzroke, ki silijo nafte malo okoli* čansko krdelce, da postopa tako in ne drugače. Seja mestnega zbora dne 7. t. m. bila je toli znamenita, da res ni odviino, ako ae danes bavimo žnjo na razsežno. Take dogodke in izjave z nasprotne strani treba razobesiti na javnem kraji, da ae okoličani naši prepričajo do dobrega, kje jim je iskati svojih pravih prijateljev. 6. mestni avetnik Nabergoj rekel je mej obravnavo gori omenjenih dveh predlogov, da — ako bi moral glasovati zageden ali drugi prodlog — bi pač glasoval aa drugi, to je aa posojilo 800.000 gold. Tehtni vzroki pa silijo zastopnike okolice, da ne glasujejo ni za jeden, ni za drugi predlog. Prvi predlog je zahteval povišanje doklade na užitnino, ki pa je že tako visoka, da morajo okoličani, živeči v užit-ninski črti, že sedaj plačevati 100 od 100, oni pa, ki bivajo izven črte, celo 120 od 100. Ta poslednja okolnost je tako ab-surdna, da jej ne najdete para v celi državi. Res je sicer, da je okolica združena z mestom v jedno upravno skupino, ali vzlie temu je ie to gorostasna krivica, ako PODLISTEK. Perica. RuBki napisal J. D. Ahaarumov, prevel V. K. Ratimir. II. (Dalje.) Prošlo je dve leti, ako ne več. Ko se je nekoč sprehajala moja žena z otroci, srečala je na ulici Nastasijo, katera se je zelo razveselila in jela jo zopet prositi službe. Drugi dan je prišla k nam Nastasija. Vzeli smo jo radi, tem bolj, ker je bil njen mož doma in, kakor |je bilo videti, v nadepolnih rokah. V Petrogi-adu je tako pijančeval, da so ga prognali domov in nastanili na premoženji očeta, tasta Na-stasije. Po njenih besedah ni rad dajal po-tuhe ta taBt, kateri je bil strog mož, zato se je bilo moči z gotovostjo nadejati, da ne izpusti več svojega sinu iz-pod svojega nadzorstva, ampak da ga upreže v vasi v težko delo. — Da bi le mene domov ne zahtevali, govorila je Nastasija, — a oče mu mora okoličan nositi ista bremena in plačevati iste doklade, kakor meščan. Kaj pa naj rečemo, ako okoličan, živeč izven užitninske črte, to je, po 1 do 2 ur daleč iz mesta — ki ne uživa torej nikakih ugodnosti meščanskega življenja — mora plačevati celd za 20 odstotkov večjo do-klado na užitnino, nego meščan sam ? I In ako še pomislimo, kako siromašna je velika večina naših okoličanov, stopi nam še le pred oči v vsej svoji odurnosti velika krivica, dogajajoča se okoličanom v obče, onim pa, ki žive izven užitninske meje, še posebno. Se-li smemo potem čuditi, da so se zastopniki okolice odločno uprli predlogu, težečemu po tem, da se poviša doklada na državno užitnino, dočim bi se morala še znižati, da so primerno razdeljene koristi in bremena mej meščani in okoličani. In tudi za drugi predlog — za najetje posojila 800.000 gld. — ni kazalo glasovati zastopnikom iz tega gotovo vele-tehtnega vzroka, ker v proračunu za leto 1892 ne najdemo niti nov-čičaproračunjenega za izvanredna dela po o k o 1 i c i, d o č i m jezajednaka dela v mestu samem proračunjenih okolo 300.000 gld. Tu se nam je zopet pokazala poznana dvojna mera, kojo je naglašal tudi gosp. Stalitz v svojem glasovitem govoru ▼ državnem zboru za pomnoženje števila tržaških poslancev s tem, da ni hotel zastopnika okolice — dasi ta zastopa tudi jedno mestnih volilnih skupin — prištevati tržaškim poslanoem. Ko treba nositi bremena, so tudi okoličani tržaški meščani, ko pa jim treba pripoznati pravice in jednako-pravnost, tedaj pa okoličani niso tržaški občani in poslancu, voljenemu po okoličanih, nikakor ne privoščijo te fčasti, da bi sedel mej „možiceljni". Tako postopajo tudi gospodje v mestni zbornici: ko nakladajo razne doklade, tedaj dosledno ne pozabijo okoličanov, dočim jim pri se- že ne bode dajal potuhe in izbije mu ne« umnosti iz glave; sam je trezen, a tudi moj Prokop ne Bpije doma niti kapljice. Nade so bile sploh lepe. Nastasija je nekako pomladela, postala vesela in v naši družini smo jo še bolj začeli ljubiti. Njeno petje se je mnogokrat razlegalo po hiši in sosebno, ko smo šli po leti na deželo. — Glej, kako veselo se živi brez moža! pošalil sem se nekoč, ko sem šel na dvoru mimo nje, kjer je razvešavala sušeče se perilo in lepoglasno pela o nekej brezi, stoječej samotno na gori. Ona je zarudela, za hip umolknila, a potem še glasneje zapela, ko sem odšel v vrt, kjer je sedela na balkonu moja soproga. — To žensko imam rada, je dejala ona, — rada tudi njeno petje. Kako lepo poje! — Brhka ženska, sem odgovoril jaz, — takih je malo še v našem stanu. — Se tega je trtba! Veš kaj, dajo nameravam vzeti za njajo otrokom. —■ Dobro. Žal, da se ta načrt ni izvršil. Jeseni, ko Brno se preselili v mesto, dobila je perica iz vaBi pismo, katero jo je spravilo v obup. Njen Prokop je kar brez sledu stavljanju mestnega proračuna otrpne spomin, dft tudi okolica je sestavljajoči del tržaške občine in da tudi ta okolica ima svoje potrebe, kakor tudi pravico zahtevati, da občina skrbiza nje potrebe, redne in izvanredne. Gosp6da niso torej določili ni novčiča za izvanredne potrebe okolice v letu 1892. Dobro, mi ne bi ugovarjali temu, da so gospodje — kar je prav umestno naglašal mestni svetnik Nabergoj — jednako postopali z mestom. Hi bi se celo veselili tega, ker bi v tem videli prvi korak do varčnosti, koja poslednja je jedino mogoča pot, da se vrede mestne finance. Da so gospodje storili tako z mestom kakor z okolico, da se namreč črtali svoto, proračunjeno za izvanredna dela v mestu, izginil bi skoro popolnoma deficit za leto 1892. Pred vsem pa treba uvesti jednako mero za vse: ako smo jednaki pri delu, bodimo še pri jelu. Dasi so bili razlogi dovelj tehtni, koje je navel mestni avetnik Nabergoj, da opraviči postopanje zastopnikov okolioe, čutil se je svetnik Brunner vender-le poklicanega, vsiljevati Nabergoju nekake lekcije o dolžnostih mestnega zbora. Najprvo je poučeval gosp. Nabergoja, da bi se bil moral oglasiti povodom proračunske debate se svojimi pomisleki in predlogi, k s tem da se je pokazal slabega oskrbnika občini, da se protivi predlogu, kako pokriti primanjkljaj pri upravi občine. G. Brunner je menil, da denar treba dobiti — tu ali tam — ter je poživljal Nabergoja, pomisliti, kako bi še le bilo, ako se nalože nove doklade na zemljišča in pohištva. Ta gospod je nitglašal tudi — da dokaže, kako neznansko dobro se godi okoličanom —, da okolioa plačuje le kacih 30.000 gl. užit-ninskega davka in da je to le pičla svota, kojo donaša okolioa za mesto. Toda gosp. Nabergoj je jako dobro zavrnil gospoda Brunnerja, opominjajoč ga, da on ni stavil nikacih predlogov pri proračunski debati, izginil, zapustivši domačo hišo. Morda mu ni bilo prijetno pod* očetovo komando, ali mu je pa bilo dolgčas (po žganju, — samo izginil je brez sledu. Iskali so ga in pozvedovali po njem povsod, — a neso ga našli ; zato so začeli govoriti po vasi, da se je zgodilo z njim nekaj slabega: ali ga je zapeljal kam zlodej, ali pa ubil kak hudoben človek. Nastasija je začela plakati. — Nu, zakaj pa kričiš, tolažila jo je žena, — po takem možu ni treba jokati se ; hvala Bogu, ako je izginil. — A vendar mi je žal, gospa, odgo* vorila je Nastasija, brisaje si oči s predpasnikom. — Zakaj ti je žal, ali si ga morda ljubila P •— Kako bi ga ljubila, saj mi je postal že davno neljub, in niti omožilA se nesem iz ljubezni. — Zaka j ti je pa žal P — Sama no vem. Tako . . . Sledilo je molčanje. Nastasija ni šla iz sobe, stala je pri vratih in ihtela. — Da bi bil umrl vsaj naravne Bmrti, bi mi ne bilo nič, tožila je dalje. — Ni li vse isto P ker bi bili taki predlogi Ae le potem na svojem mestu, ako bi se izvolila komisija, kakoršno-je on nasvetovai. Kar se pa tiči dohodkov iz okolice, postavil se je gospod Brunner na krivo »tališče kajti ta poslednji pošteval je le oni del okolice, ki je izven užitninske črte, i .pozabil" je zopet na oni večji del, ki se nahaja v užitninski črti. Ta poslednji del plačuje iste užitninske davke kakor mesto, dasi ima le malo, ali nikake koristi od tega, kar plačuje. G. Brunner torej ni zadel pravo se svojo trditvijo, da okoličani le malo plačujejo v občinsko blagajno. Gospčda 1 To vemo tudi mi, da občina mora dobiti denarja aa svoje potrebščine in da mora skrbeti za to, da se pokrije primanjkljaj na ta ali oni način. Slab gospodar bi bil oni, ki ne bi se hotel pokoriti tej dolžnosti. Zastopniki okolice nikakor nočejo vzkračuvati občini potrebnih sredstev, k za njih postopanje bilo je odločilno uprašanje : j e - l i sploh treba, da se mora občina ubijati z deficitom, ki ni v nikakem razmerji z nje dohodki P In zastopniki okolioe so uverjeni, da tega ne treba. To menenje okoličanov podprl je g. Nabergoj z neoporečnimi dokazi, oziroma, podal je nasvetov, kako bi kar čez noč izginila pošast, v podobi mestnega primanjkljaja. Najprvo naj bi zamašali tisto brezdno, ki odpira svoje široko žrelo v rubriki „izvanrednih potrebščin". Da to atore, skrčil bi se defioit do neznatne svotice. A. g. Nabergoj bil je še z drugimi nasveti pri rokah. Zakaj m posnema mestni zastop tržaški lepega vsgleda drugih občin s tem, da zaprične pogajanja z vlado, da ta poslednja prevzame v svojo oskrb mestni laški gimnazij in mestno realko P Po tej poti bi lahko priitedili lepo svoto blizu 100.000 goldinarjev na leto. In ni dvombe, da bi se i to doseglo, ako ata ta dva zavoda aares potrebna. Gosp6di seveda ta predlog ni — Nikakor. . . Obhajala bi po njem zadušnioo, postavila mu spomenik, a kdo ve, morda živ ali mrtev pretrpel je še kako muko. — Kako muko P — Hudobni duh ga je kam zavel, odgovorila je vzdihaje Nastasija. — Kam pa P — Pri nas je, gospa, v gozdu tako močvirje, da ga ni moči zagledati, a zlodej zna pot, — on zavede človeka tja in utopi. — Kaka neumnosti — Ne, ni neumnost; močvirje je tako da povleče človeka na-se in ni možno izlezti. — Pa zlodeja je kdo videl P — Da, seveda. — Kdo ga je videl, ti P — Ne, jaz ga neBem videla, a naše babe so ga večkrat videle. — Vse to je neumnost, rekla je žena, želeč končati razgovor. — Po mrtvem možu se jočeš, ako se pa živ prikaže, te prične zopet tepsti. — Da, ljubeznjivi! vzkliknila je Nastasija in ploknila z rokami, — Bog obvaruj 1 po volji, ker ae boje, da bi po tem marši-kaj ne bilo mogoče pri teh zavodih, kar je sedaj v navadi in ker bi potem tudi Slovencem utegnila pripasti kaka mrvica v jezikovnem i a narodnem pogledu. Go-■poda se nočejo spoprijazniti s mislijo, da bi se pravično in jednako postopalo z Italijani in Slovenci. V mestnem proračunu je še mnogo takih rubrik, pri katerih bi ae dalo kaj prihraniti in g. Nabergoj izrekel je menenje svoje, da bi trebalo izbrati poseben odsek iz vsega zbora in vseh strank, koji naj bi pazil na to, kje bi se dalo kaj prištediti, kajti stroga varčnost je conditio sine qua non za vrejeoje mestnih fiiianoij. G. Nabergoj je nastopno tavršil svoj govor : „Predloga sicer ne stavim nikakega, ker vem, da ne bi ga vsprejeli; toda opozarjam vas, gospoda moja, da resno mislite o mojih namiglja-jih, kuju časi se hitro spreminjajo in po-1 oženje nase postaja od dneva do dneva bolj kritično. Nikar ne mislite, gospoda moja, da se še povrnejo tisti časi, ko se je vsakdo štel srečnega, ako je pripadal občini tržaški. Ne, gospdda, ti časi se ne povrnejo več in zato vam zopet in zopet priporočam varčno gospodarstvo." G. Nabergoj govoril je resno, ozbiljno, kak or treba dobremu gospodarju in s tem je storil svojo dolžnost v polni meri. Zmi-ael teh besedi je jasen : v mestni hiši treba veliko manj politike, h veliko več račun jenja. Dokler pa bodo v mestni zbornici vihteli kadilnico, onim „idejalom", katere je nekoč proslavljal — če se ne motimo — dr. D o m p i e r i« dotlej bode drdral občinski naš voz dosledno nizdoli. Jednaka pravica za vse je postulat blagostanja občine. Ako prodere to spoznanje v mestni hiši, izvestno potihnejo tožbe o „agitatorjih", sejajoČih „nemir41 mej meščani in okoličani. Ako se pa to ne zgodi skoro, priseljeni bodo okoličani, potezati se z vsemi postavnimi sredstvi za samoupravo okolice. Sedanji odnošaji značijo anomalijo, kajti: ako smo jednaki pri delu, moramo biti tudi pri jelu. Govor posl. dr. Laginje v državnem zboru dne 16. januvarja 1892. (Dalje.) Namenu, utrditi moč države, gotovo ne bode ugovarjal nijeden zastopnik naroda. Osiguranje moči države je nam vsem dolžnost; in ravno, ker nam je vsem delovati v to svrho, smo dolžni po robu Be postaviti trditvi, koja se navaja kot glavni vzrok, da moramo vsprejeti trgovinske pogodbe — trditvi namreč, da s temi pogodbami utrdimo moč države. Menenje moje je, da s temi trgovinskimi pogodbami ne utrdimo moč države. Pač pa je moje menenje to, da le s tem smo utrdili obstoj in moč države, ako v svoji hiši živimo mirno in bratski, ter se uredimo temu primerno. (Posl. Spinčič: dobro !) Meni je čisto vse jedno, obstoji-li pri tem trojna zveza sli ne (Posl. dr. PacAk : Prav res!), kakor tudi ne bi bilo odločilno, ako bi obstajala na mestu te zveze kaka druga zveza za naše vnanje zadeve in za stališče naše nasproti drugim državam. Jaz storim še korak dalje, gospčda moja, ter se drznem trditi, da ni pripomogla vsaka gospodarska pogodba in vsaka gospodarska vzeza do vzdržanja miru in da se morda uprav to, kar smo namero-vali z gospodarsko zvezo, premeni v nasprotno. Zgodovina nas uči, da je dežela Pruska v istem trenutku dosega supremacijo nad drugimi nemškimi deželami, ko se je osnovala nekaka carinarska zveza, kateri pa ni več pripadala država naša, in mogoče je, da se je to zgodilo uprar iz istih uzrokov, radi katerih hočemo «e-daj skleniti trgovinsko in gospodarsko zvezo. Nadalje nam je tudi znano, da je bilo velikemu Korzikancu najbrže, ali skoro gotovo, zgol zato premrzlo gori v severnih pokrajinah, ker je hotel jesti gorko juho od mesa vse Evrope, s čemer sem hotel reči, da trgovinske pogodbe in gospodarske zveze niso vselej značile napredka in miru. (Posl. Purghart: Žalibog!) Tudi mi smo imeli dosedaj pogodbe in sicer tudi z onimi deželami, s kojimi hočemo sedaj skleniti take pogodbe. Pogodbe trajale so — kakor so ravno okoliščine nanesle — po osem do deset let, ne da bi bili žnjimi imeli posebno srečo. Iz tega, da bodo sedanje pogodbe trajale mesto deset dvanajst let, ne sledi še, da moramo radi tega govoriti o kaki sreči. Politiška korist pogodeb, o katerih se ravnokar posvetujemo, je jako negotova; da: kot avstrijsk Slovan moram trditi, da sedaj obstoječa politiška zveza nam je prej na škodo, nego na korist. Paznim očesom treba motriti različne pojave življenja ob mejah onih držav, a kojimi hočemo skleniti gospodarsko zvezo, ki naj bi trajala dlje časa, da se do dobrega pripričamo, da nas je stala — in nas bode izvestno stala tudi v bodoče — doslej obstoječa politiško-vojaška zveza obilo žrtev na narodnem čuvstvu in celd obilo žrtev gledč na dobro upravo notranjih zadev. Navedli bi lahko na tisoče vzgledov is vsakdanjega življenja. Toda tu ni časa, niti prave prilike, da bi to storili. Gospodarska stran teh pogodeb je nadaljni vzrok, da ne moremo glasovati za trgovinske te pogodbe: niti za pojedine, niti za vse skupno. Ko že o tem govorimo, dovolite mi, da podam kratek uvod. Da podpremo zaključke svoje, izcrpimo isto-tako lahko gospodarsko uprašanje iz od-sekovega poročila, kakor so to storili oni gospodje, ki so se izrekli brezpogojno za trgovinske pogodbe in hočejo zanje glasovati. Opazoval sem nekoč svojega učitelja, zamislivšega se v nek stavek sv. pisma. Učitelj me upraša: „Kako se zove ta knjiga P" „Sveto pismo,11 mu odgovorim. „Dk, res je to knjiga — mi odgovori — v koji so izražene vae mogoče nijanse človeških nazorov in človeškega življenja, vse mogoče dobre in slabe strasti. A uprav zato mora se ta knjiga čitati pod paznim očesom izvedenega učitelja, da nas ne pokvari." Sveto pismo to quoad trgovinske pogodbe bilo bi odsekovo poročilo večine. Najprvo moram izreči priznanje svoje ča-stitemu gospodu poročevalcu, da nam je stvar razložil toli objektivno, da najdemo oporišč v obilici, na koje moremo opreti prepričanje svoje, da moremo glasovati proti pogodbam, tudi kar se doBtaje njih gospodarske strani. Odsekovo poročilo pravi izrečno, da smo si se Švico, izvzemši male olajšave pri carini na vino, naprtili same obveze, to je, da smo nekako utrdili dozdaj obstoječe odnošaje; istotako z Belgijo. O koristih v trgovinski pogodbi s Italijo za našo stran ne ve povedati odsekovo poročilo niti besedice. Pravico imamo torej trditi, da nam trgovinska pogodba z Italijo ne podaja nikakih koristi ; z druge strani pa hočem dokazati, da je škoda, ki nam nastane po tej pogodbi, jako velika, za posamične dežele celo uuičujoča., Govoriti je po takem še o nemški državi. Ako toraj moramo vsprejeti vse štiri pogodbe, sklepati bi morali iz tega, da plača nemška država ves račun pri vsem tem delu. To pa ni resi (Posl. Purghart: Niti misliti na to !) Uprav odsekovo poročilo pove nam jasno, da ravno nasprotno je resnica. Dovolite mi, da se nekoliko obširneje bavim s to pogoobo, ker je poglavitna; kajti po tej poslednji moramo ceniti vse tiste dozdevne koristi, o katerih se je go-vorilo. Govori se o stalnosti. Ako si nekoliko ogledamo ta argument, prepričamo se, da uprav tam ne najdemo stalnosti, kjer so se nam dovolile ugodnosti, to je pri carinah na deželne pridelke, natorne pridelke in živila. Tako je tudi z ugodnostmi, ne posebno velikimi, gledč na lesno produkcijo iu izvažanja lesa, koje ugodnosti so, kakor pripoznava odsekovo poročilo samo, jako dvomljife, ker se je bati ruske konkurence, katera dežela, kakor znano, ne trpi pomankanja na lesu. Ta konkurenca bila je dosedaj dovelj silna in se ni nadejati, da bi odnehala v bližnji bodočnosti. Vse kaj druzega bi bilo, ako bi imeli v pogodbi z Nemčijo, in sploh v vseh štirih pogodbah, klavzulo, da oni drugi kontra-hent nima pravice, v dobi 12 let drugim dovoliti iste koncesije in znižane postavke, katere je dovolil [nam — ker na drugi strani velja to za nas; potem bi vaakako mogli govoriti o koristih, koje dobimo nasproti Nemčiji glede na surove pridelke in živila. Gledč na industrijo privoliti smo morali olajšave, kar pripoznava odsekovo poročilo samo, pri mnogih postavkah, pri katerih ne moremo tekmovati z nemško industrijo. (Dalje prih.) Politični pregled. Notranje dežsls. Državni zbor. Kakor smo že javili v poslednji številki, obravnavala je te dni poslanska zhornioa o resoluoijah, ki so se predložile glede na nove trgovinske pogodbe. Prijavili smo tudi resolucijo, tikajočo se uvozne carine na italijanska vina, ki je za naše južne pokrajine vitalne važnosti. Za danes nam ne preostaja druzega, nego da prijavimo nekatore markant-nejše izjave povodom obravnavanja o omenjeni klauzuli v italijanski pogodbi. Slovenski posl. Pfeifer je povdarjal, da je ta klauzula za vinorodne dežele hujši udarec, nego trtna uš. Državni zbor zadovoljil se je stem, da je rekel d&. in in amen temu, kar so dognali diplomatje. To nas spominja na senat cesarja Kaligule, ki je imenoval konje svojimi senatorji, češ, da senatorju ne treba storiti druzega, nego priki-movati z glavo. Trgovinske pogodbe so posledica politiške zveze. Zveza ta sili zaveznike do neprestanega oboroževanja; ker pa Italija ne more več zmagovati tega, poseči jej mora Avstrija pod pazduho s tem, da pokupi nje vina, s čemer pa slabi samo sebe v gospodarskem, finančnem in gmotnem pogledu. Lakota na Ruskem se ni dala preprečiti, ^ bedo, pretečo našim vinorodnim deželam, zakrivili smo sami. Ne zadošča-li, da preživljamo kralju italijanskemu stotisooe njegovih ljudi kot zidarje, tesarje, itd., ne zadošča-li, da jem- ljejo italijanski ribiči dobiček iz našega morja, na škodo našega dalmatinskega ob-brežnega prebivalstva — naj-li sedej vrhu tega še uničimo svojo vinorejo samo zato, da bi vgpevala italijanska vinorejaP Zahvala vsemu temu je — irredenta. Nesrečna klavzula o vinski carini donašala bode Italiji ugodnosti, ki se niti ne dajo preračunati ter nam uniči našo vinsko produkcijo. — Posl. B o r č i č izreka bojazen, da nam ne bodo mnogo hasnile predložene resolucije. Kar nisti dovršili trtna uš in peronospora, dovrši se sedaj. Dalmaciji naraste škoda letnih 5 milijonov goldinarjev ter se zniža vrednost vinorodnih pokrajin sa 80 milijonov. To je plačilo za zvestobo Dalmacije. Govornik odklanja najodločnije očitanje poročevalca Hallwicha, češ, da je nasprotovanje trgovinskim pogodbam nepatrijotiško. Prejšnja desnica dokazala je svoj patrijotizem velikimi žrtvami in velikim samozatajeva-njeni. Storila je vsikdar svojo dolžnost, k sedaj dvomijo o nje patrijotizmu uprav na oni strani, kjer imajo toliko grehov na svojih plečih. Tudi to pot prevladali so p o 1 i t i š k i o z i r i, ne pa gospodarski. Nikakor ni bilo umestno žrtvovati jedno celo deželo poželjivoati politiškega moloha, kajti nikakor ne more hasniti vsej državi, ako gospodarsko slabe posamične dežele. V seji dne 25. t. m. obravnavalo se je takoj odraginjskih dokladah državnim uradnikom. Tsprejeli so poročilo proračunskega odseka in resoluoijo, s kojo so vlada poživlja, ukreniti potrebno, da se olajša gmotno Btanje nižjim državnim uradnikom ia slugom ter zahtevati ustavnim potem še v tej sesiji potrebni kredit. Nadalje se poživlja vlada predložiti zbornici potrebne predloge, po kojih so vlada pooblašča, imenovati deželnega sodiiča svetniki vsaj tretji del okrajnih sodnikov v območju posamičnih višjih deželnih sodišč, pustivši jih na meatu dosedanjega slui-bovanja ter dozvoljevati konoeptnim praktikantom in avskultantom, službujočim na zistemizovanih mestih, adjutum letnih 500, oz. 600 gld, od dneva storjene prisege naprej. Vnanje države. Umrl je v Petrogradu veliki knei Kostantin Nikolajevi č, brat pokojnega ruakega carja Aleksandra II. Rodil bo je dne 21. (9.) septembia 1827. Veliki knez Nikolajevič bil je nekej časa tudi namestnik v Varšavi in je skušal pridobiti Poljake milim in popustljivim postopanjem, ii se mu ni posrečilo. Pozneje sta se bila sprla se sedanjim carjem Aleksandrom III. Iz Sofije javljajo, da se je mo-gačnemu Stambulovu pripetila mala nezgoda. Ko se je vozil v druščini povabljenih oseb na saneh na deželo, sprožil se mu je revolver, ki ga je imel v žepu. Ranjen je na stegnu. DOPISI. Iz okolice dne 25. januvarja. [Izv. dopis.] Neprestano smo tarnali, da nam primanjkuje tu v Trstu denarnega zavoda j naglašali smo, da nam je tak zavod potreben kot ribi voda. In to je bilo istinito f Denaren zavod, osnovan po narodnih poštenih možeh, moral bi tu sijajno uspevati — in nihče ne more trditi, da bi nam ne bil tak zavod potreben. No, hvala Bogu, sedaj imamo tak zavod — osnovan po rodoljubih-poštenjakih, kateri so res vredni vsega zaupanja — in katere spoznava kot take posebno domaČe okoličansko ljudstvo. Sedaj nam pa nastaja uprašanje: Bode li vspeval ta zavod, kakor ae je o njem mislilo pred njega ustanovljenjem P Se-li poprimejo tržaški in okoličanski rodoljubni veljaki krepko narodne te tvrd-njave naše, kojej treba posebno pri ustanovljenju združenih moči mestnih in okoličanskih rodoljubov P Nakrat je končala jokati se in poble-dela strahu. — VidiS, Nastasija, kako si neumna, brez zamere ; po mrtvem se jočeš, ako pa poreko, da je morda živ, se utrašiš. — Neumna sem, gospa, res, neumna ; kje bi pa bila mogla dobiti pamet. Našej perici je začelo biti dolgčas po možu, pi*ala je domov, hotela sama iti tija, da bi iskala zgubljenca, kar se prikaže Prokop sam. Bil je živ in ni mislil umreti, a sedel je v zaporu, ker se ga je dolžilo umora. K nesreči se je izvršil zločin v okolioi Petrograda, in zločinci so bili privedeni v petrogradski zapor. Od tu je Prokop začel obsipati ženo v piamih s prošnjami in poročili vsake vrste, — da naj mu prinese denarja, čaja in sladkorja, tobaka, raznih sladčic: sploh bilo mu je vsega potreba. Že pri prvem pismu je bežala v zapor in nesla mu cel kup različnih rcčij. Polovico tega neso pustili dati jetniku, a ona je vendar-le pustila v zaporu. Po svidenji z možem se je vrnila Nastasija domov popolnoma potrta, — Hudobija ! nam je dejala. — Hudobni ljudje so pogubili mojega Prokopa. (Dalje prih.) Mislim, da ne sodim preostro, wko rečem, da se naši veljaki, v mestu kakor ▼ okolici, premalo brigajo za ta imenitni zavod naš. — Ne bodem preiskoval tu, koliko tisočakov bi moral in moge'. uložiti v naš narodni denarni zavod vsaki izmed onih tržaških Slovencev, kateri se nazi-vajo veljake, in katero je Bog oblagodaril bogastvom. Tudi nočem preiskovati, koliko je v okolici rodoljubnih veljakov, kateri so vedno pripoznavali potrebo našega denarnega zavoda v Trstu — k kojih imena sedaj, ko imamo tak aavod, ne najdemo mej člani hranilnice ! Moram pa izreči odločno: Za naš prevažni denarni narodni zavod morali bi mnogo več delovati z imenovanih strani in naše občinstvo moralo bi se več zanimati za „Tržako posojilnico in hranilnico* ! Po okolici je najti lepo Število rodoljubov, kateri z veseljem pozdravljajo ustanovitev našega denarnega zavoda, ter obe-čajo upisati se kot udje istega. Ali pojedinci ti morali bi pomisliti, da imajo za seboj Še lepo število enakih „odlašaleov", kateri bi s brzim pristopom k temu zavodu koristili temu (zavodu) samemu in s tem narodni naši stvari. — Na noge torej ! Vse kaže, da postane naš novi in edini denarni savod krepka naša tvrdnjava — le delati je treba v ta namen 1 V mestu in okolici imamo lepo število narodnih društev, katera bi morala odslej pustiti tuje denarne zavode — in v vsakem obziru obračati se le do našega domačega, da se nam ne bode moglo oporekati se starim narodnim pregovorom: „Doma imaš, pa ne poznal". Mi tržaško-okoličanski Slovenoi moremo vztrajati le, ako se s skupnimi močmi in navdušenostjo poprimemo vsake nove koristne narodne ideje. — Če se pa zanašamo drug na dru-zega in če mislimo, da društvo stoji na trdnih nogah, da smo je le osnovali — motimo se zelo. Kakor nam je bilo tu v Trstu potreba denarnega zavoda, — enako nam je trebalo našega odvetnika. In tudi v tem pogledu spolnila se nam je želja. Kakor smo dobili koncem leta 1891. za-željeni denarni zavod, tako smo dobili i narodnega odvetnika. Mestni in okoličanski rodoljubi imajo tu zopet priliko, posluževati se Bvojega jezika v sodnijskih stvareh. Upati je pač, da se bodo obračali ti-le edino do našega domačega odvetnika v Trstu — da pridobimo tem potem pri sodiščih več veljave rodnemu našemu jeziku. »X*. Različne vesti. Konfiskacija. Prvo izdanje denašnje številke zaplenilo je c. k. državno pravd-ništvo radi neke notice, doposlane nam iz Gorice. t Vojvodinja Ludovlka. Smrtna kosa posegla je zopet po naši cesarski rodbini: umrla je vojvodinjaLudovika, mati Njenega Veličanstva, naše cesarice. Umrl je včeraj glavni uredr.ik „81 o venskega Naroda", gosp. Ivan Železni k a r po dolgi in mučni bolezni. Uverjeni smo, da kraj groba nadarjenega slovenskega časnikarja utihnejo politične strasti ter da tudi politični nasprotniki pokojnika no odrečejo svojega sočutja žalujoči rodbini. Bog fcodeli mir in pokoj duši pokojnika! Gosp. poslancu Pfeiferju smo jako hvaležni na pristni sliki, kojo je podal poslanski zbornici o .koristih in ugodnostih" trgovinske pogodbe z Italijo. Vsebino govora Pfeiferjega nacrtali smo v kratkih potezah v političnem pregledu denašnjega lista. Ker so pa nekateri slovenski poslanci glasovali, g o v o r i 1 i in pisali zato pogodbo, smo res radovedni, so-li to storili na zares sveti, ali dandanes toliko zlo-rablj eni katoliški podlagi, ali pa jim le „državniška modrost" tako velevala — kateri poslednji je )te dni praška „Politika" napisala primeren slavospev. Spletka. Poslednja „Nova Soča" javlja, da je zvedela o izborno nastavljenih spletkah proti temu listu in proti osobam, ki bo za njim. I mi smo izvedeli iz po-vseui verodostojnega vira o spletkah proti našemu liBtu. Znani naši nasprotniki poslužili so so letos ob novem letu povBem drugačne taktike, nego jim je bila doslej v rabi. Đočim je bilo dosedaj utrjen običaj, uprizarjati ob nastopu novega leta očitno divjo gonbo na naš list, skušali so letos doseči po skrivnih potih, kar ni hotelo izpod rok po javni poti. Pritiskali so na odličnega oerkvenega dostojanstvenika, da stori odločen korak v ta namen, da bi oni po tem mogli tem laglje — delati nam krivico. Ker se pa dotični cerkveni dostojanstvenik zaveda resnice, da je obrekovanje ostuden greh, pustil je ob-rekovalcenaoedilu. Bodisi : prebili smo tudi to ljubeznji vost" gospodov nasprotnikov. Ti-le pa naj si zapomnijo, da nas ne plašijo niti skrivne spletke, kakor se nismo bali očitnih napadov. V svesti si čistOBti svojih namenov in zavedajoči se svete resnice, da Bog pravičneje sodi, nego-li licemeroi na zemlji, ostati hočemo i v bodoče neustrašljivo in dosledno glasilo za narodne koristi naroda slovenskega. S Krasa nam poroča nekdo, da š o 1-sko vodstvo v Komnu in še jedno drugo v Sežanskem okraji — dopisujeta uradnijam v blaženi nemščini 1 Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Motoda V Trstu poživlja na redni občni zbor, ki bode v nedeljo dne 31. januvarja t. J. ob 3Va uri popoludne v prostorih „Slovanske čitalnice* (via S. Francesco št. 2). Dnevni red: 1. Nagovor prvomest-nice. 2. Poročilo tajničino o delovanju podružnice 1. 1891. 3. Poročilo blagajničino o denarnem stanju. 4. Posamični predlogi in želje. 5. Volitev novega načelništva. Čestite {družabnice vabi, da se vdeleže tega važnegp. zbora, Odbor. Za podružnico sv. Cirila Metoda na Greti nabralo Be je pri prvi odborovi seji „Obrtnijskega društva* v Barkovljah 1 gld. 50 kr. — posnemanja vredno. V Bazovici nabrali 3 gld. praznovaje 251etnico imendana „našega Toneta na Opčinah." „Tržaški Sokol" vabi na Sokolov večer, kateri bode due 1. februvarja 1892 v dvorani Mally (Via Torrente, št. 16.) Razpored: 1. Proste vaje z ročkami, izvršujejo dečki. 2. Početne vaje na bradlji, izvršujejo dečki. 3. Proste vaje železnimi palicami, izvršujejo telovadci „Sokola*. 4. Početne vaje na bradlji in druge vaje, izvršujejo predtelovadoi „Sokola*. 5. Egipt-Bko borenje, izvršujeta gg. Lj. N. in I. U. 6. Borenje z mečem, izvršujeta Lj. N. in A. S. 7. Ples. Začetek ob 8 uri. Ustop-nina za Člane 30 nov., za nečlane 60 nov., za družine 1 gld. „Pevsko In bralno društvo na 0p6inah* priredi v nedeljo dne 31. januvarja ob 6. uri zvečer plesni venček svojim članom. Vesslica društva „Hajdrlh* na Pro Beku, vršivša se pretečeno nedeljo, priva bila je obilo občinstva ; tudi mestni Slovenoi bili so zastopani primerno, kar konstatujemo zadovoljstvom. Program je bil izbran finim ukosom — kar je že tako navada na Prošeku — in se je vršila točka za točko v popolno zadovoljnost občinstva. Pevske točke proizvajal je društveni zbor precizno, 4 osobito je ugajala skladba „Radostno potovanje." V dvospevu „Tri narodne pesni hrvaške," spremljanem po tamburaškemu zboru, odlikovala sta se poznana izborna pevca Slavik in K. Komad ta morali so ponavljati. Priznati pa moramo brez ovinkov, da nas je tamošnji razmerno mnogoštevilni tamburaški zbor kar preseneti!: njega napredek nam je dokaz, koliko premore vztrajnost in navdušenje za stvar. Igra „Zakonske Nadloge," ki se je igrala lepo in gladko, vzbujata je dokaj smeha, na čemur gre zasluga vsem sodelujočim : gospema Čok Ivani in Goriup Srečki ter gg. And. Čoku in Edvardu Slaviku. Mej posamičnimi točkami sviral je vojašk orkester. Po „besedi" vrtela se je1 mladina v dvorani, oni, ki se ne klanjajo radi boginji Terpsihori, kratkočasili so se po svoje v stranskih prostorih. Bleiwehova slavnost. Akademiško društvo „Slovenija" na Dunaji priredi dne 8. februvarja slavnost v spomin Doru. Janezu Bleivveisu. Najprvo je koncert s prijaznim sodelovanjem gosp. opernega pevca Jos. Tertnika, mešanega zbora si. „Slovanskega pevskega društva" pod vodstvom pevovodje g. A. A. Buchta in tamburaškoga zbora si. hrvatskega akad. društva Zvonimira. Zatem je ples, pri katerem svira godba F. Fahrbachova. Reditelj je plesni učitelj g. Ružička. Lokal: Hotel Golde-nes Kreuz VI. Mariahilferstrasse 95. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Soarejna oprava. Prostovoljni doneski v korist „Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaju* in v društvene namene se hvaležno sprejemajo. Pogrebno društvo v Rojanu [imelo je dne 24. t. m. svoj redni občni zbor, kate-terega se je vdeležilo precejšnje število udov. Vlado je zastopal e. kr. policijski svetovalec g. Vidic. Pri nagovoru predsednika g. J. Katalana, ki je naglašal pomen in potrebno pogrebnih društev v obče in rojanskega posebej in po prečitaoem poročilu tajnika, poročal je blagajnik o društvenem gmotnem stanju, iz katerega je razvideti, da je društvo v kratkem Času svojega obstanka imelo preko 150 gld. dohodkov ter bode kmalu lehko uspešno jelo delovati. V novi odbor so bili soglasno izvoljeni:)KataIan Josip, predsednik; Franjo Ferfolja, tajnik; Piščano Anton, blagajnik; J. Piščanec, A. Piščanec, Katalan J. Fer-luga Jakob, odborniki; Piščanc A. Piščanc Val., Piščanc Mat. pregledovalci računov. Z ozirom na dober namen društva, koje priteče na pomoč svojim udom v največji potrebi, bilo bi želeti, da se tudi Rojan-čanje oprimejo svojega domačega društva ter k njemu obilno pristopajo. Iz Dekani se nam piše: Veselica, kojo je tukajšnja Čitalnica razglasila za dne 24. januvarja, preložila se je radi posebnega zadržka na dan 31. januvarja t. 1. s sledečim razporedom: 1. Godba: Naprej — Jenko. 2. Predsednikov pozdrav. 3. Godba: (Cesarska himna). 4. Petje: Istrska koračnica (BrajŠa). 5. Prizor in duet iz op. II Trovatore — (Verdi.) 6. Šaljivi prizor. 7. Godba: Koračnica Arci-duca Alberto. 8. Petje: Kolo (Zaje). 9. Kavatina iz opere Emerioo del M.o Mer-cadante. 10, Igra: Brati ne zna. 11. Godba: Valček iz motivov opere „Jone" Enrika Petrella. 12. Petje: Predobri Bože (Brajša). 13. Godba: Avstrijska koračnica. 14. Srečkanje na 5. dobitkov. Potem pleB do 8. ure. Od 8. uure do 9. počitek; po 9. uri zopet ples. Pričetek ob 4. zvečer. Ustopniua za neude k besedi 20 kr., k plesu 40 kr. Uatopnina za ude polovico. — K obilni udeležbi uljudno vabi Odbor. Iz PadeŽa prejeli smo nastopno pritožbo: Dne 25. novembra pogorel je mlin Gašperja Malenčikarja v Padežu, h. št. 17. Zavarovan je bil pri banki „Dunav." Stric pogorelega, Matija Vojvoda iz Padeža, napravil je prošnjo do banke, da bi dozvolila kako podporo gasilcem iz vasi Kozjana in Padež-Ostrovioe. In res je banka ugodila prošnji tej ter doposlala svoto 25 gld. Denar pa je županstvo ma-terijsko razdelilo skoro mej same take „gasilce," ki niso nič gasili in celd mej take, ki niso bili niti navzoči pri požaru. (Sledi 20 podpisov.) Vabilo k veselici, kojo priredi „Bralno društvo na Št. Viškigori dne 2. februarja t. 1. v svojih prostorih (v hiši g. Jožefa Krivec-a, Poljak-a), s sledečim sporedom): 1. „Pozdrav," možki zbor. Ig. Hladnik. 2. Govor. 3. „Potoki tecite", meš. zbor. I. Laharnar. 4. Deklamacija: „Župan." 5. „Naprej Slovan", mož. zbor. S. Laharnar. 6. „Sveta noč," žen. zbor. 7. Igra: „Bob iz Kranja." 8. „Brambovska," mož. zbor. P. A. Hribar. 9. Srečkanje. — Začetek ob 6. uri zvečer. — Vstopnina 10 kr. — K obilni udeležbi uljudno vabi Odbor. Za banko „Slavijo" — kakor smo že poročali — posluje po Trstu in okolici nje potovalni uradnik g. Vatroslav H o 1 z, Ker je banka „Slavija" jedina Llovanska zavarovalnica v Avstriji, katera pospešuje naša narodna podjetja z gmotnimi podporami, dolžnost nam je, da tudi mi podpiramo njo, v z mi slu gesla : „Svoji k svojim !" Prav iskreno priporočamo torej vsem zavednim rodoljubom imenovanega nje zastopnika, kateri na svojem službenem potovanji zajedno — o p i -sujenuše pokrajine in narodne običaje naše. tiospoteke 11 trpvmske stvari. Belenje sočivja. Belenju namen je, dati zelenim delom rastlinam z odstranenjem svetlobe neko ru-meno-belo barvo ter je tako omehčati in napraviti, da so ukusnejie. Beli ali reže se navadno solata, endivja, radič, zelje, selena, kardi. To belen je se doseže s tem, da se rastlinam na razno načine odvzame svetloba. V tn namen se zveže perje tesno vkupe, tako, da ne moro svetloba do notranjih delov, ali se pokrije vsa rastlina z zemljo ali s posebnimi lonci, tako, da je zraku zabranjen uhod do njih. Pri belenju treba ozir jemati na sledeče okolnosti: Bočivje, ki se nameruje obledeti, mora biti tako staro, da je užitno; ne sme biti torej prestaro, kajti lesnati deli pri sočivju ostanejo potem sicer bledi ali trši in neužitni. — Tudi ne smejo rastline, koje se vežejo, biti mokre, kajti sicer bi v njih začelo gnjiti, koje gnjitje bi tembolj pospeševala okolnost, ker v notranjosti ni zraka, ki bi mokroto posušil. Sočivje ne sme predlogo ostati zvezano, kajti zaiarč. Zadostuje dvanajst do štirinajst dni. Pevcem „Slovanskega pevskega društva" se naznanja, da bodn v soboto dne 30. t. m. pevski večer v preddvorani „Slovanske čitalnice." Začetek je ob 8i/i uri. Vstop je dovoljen shuio pevcem in podpornim članom. Odbor. Listnica uredništva.] Gosp. dopisniku is Materije: Za denainjo itevilko doilo prepozno. Prihodnjič. Domači oglasi. Društvena krčma Rojanskega posojilnega in konsum-nega društva, poprej Pcrtotova, priporoča so najtopleje slavnemu občinstvu. Točijo se vedno izborna domftča oko-ličanska vina. Cl. Josip Kocjančič, trgovina z mešanim blagom, moko, kavo, rižem in raznovrstnimi domačimi in vnanjirai pridelki. Cl. Antnn PnMiai na vo^lu ul'ce MIIIUII rUbRdJ, in Cecilia, toči izvrstno domače žganje; v tabakarni svoji — ista hiša — pa prodaja vse navadno potrebne nemSko-slovcnsko poštne tiskanice. Cl B. Modic in Grebene, T' in Via Nuova, opozarjata zasebnike, krčmnrje in 6. duhovščino na svojo zalogo porcelanskega, ste-klenega, lončenega in železnega blaga, podob in kipov v okrašenje grobnih spomenikov. Cl. Ivan Prnlnn pr»pup0«a svoji trgovini Ivan rreiuij v via d«i bobco «t. 2, (uliod na trgu staro mitnico, Piazza Barriera vecchia) in v ulici Slolln a vento št. 3. Prodaja različno mešano blago, moko, kavo, riž in razne vrste domače in vnanjo pridelke. C. Gostilna „Alla Vittoria" Petra Muscheka, v ulici Sorgente (blizo tehtnice Rosada) toči izvrstna vina in prirojuje jako okut