DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, tel.fon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska P ernica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Del. dom, Kokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.	Izhaja vsako sredo In soboto. Naročnina za Jugoslavijo v-nnjn mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane pe~ titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popust Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne jrankirajo,
Štev. 62.	Sreda, 5. avgusta 1931.	Leto vi.
Dva težka problema.
Mednarodni socialistični kongres na Dunaju.
Mednarodno delavsko socialistično gibanje mora imeti v sedanji dobi dva važna problema pred očmi, ki sicer drug drugega izpopolnjujeta. Predvsem je važen gospodarski in politični položaj v Nemčiji, s katerim je v zvezi evropsko gospodarstvo in socialni položaj; v drugi vrsti pa sporazum med narodi in predhodna razorožitev, ker brez razorožitve ni mogoče misliti na sporazum.
V Nemčiji, ki se nahaja v najtežjem gospodarskem položaju, izrabljajo t o priliko nemški nacionalisti in težka industrija. Vehementno izrabljajo položaj in hujskajo k fašistični diktaturi, češ. da edino diktatura utegne rešiti Nemčijo propada in jo dvigniti tudi socialno. Odločen boj torej vodijo ti sovražniki naroda proti parlamentarni demokraciji in prikrito najbrže tudi proti republiki.
V Nemčiji je socialna demokracija največja in najbolje organizirana politična stranka. Zato je tudi od nje odvisno, kako se bodo razvijali dogodki v Nemčiji. Glavno načelo socialnodemokratične stranke je, da nemški narod na noben način ne sme pripustiti, da bi se sistirala parlamentarna demokracija. To stališče Je odobril tudi mednarodni socialistični kongres, ki je obljubil v tej borbi nemškimi socialnim demokratom tudi vso mednarodno pomoč. Socialisti se namreč prav dobro zavedajo, kako ogromno škodo bi pomenil atentat na nemško demokracijo vobče in zlasti glede na socialni položaj delavstva v Evropi. Nedvomno je, da bi fašističnim eksperimentom v Nemčiji sledila meščanska vojna, ki bi porazila vso evropsko kulturo.
Zato je za mednarodni socialistični kongres bil enako važen tudi Problem razorožitve in sporazuma narodov. Brez razorožitve ni sporazuma, ker med državami še ni Prav nobene kolektivistične ideje. Ljubosumje, tendenca po nadoblasti, zavist: to so vse lepe čednosti, ki prevevajo diplomacijo, stremečo za tmperialističnimi cilji. Krasne govore imajo diplomati o potrebi miru, ° sporazumu in o koristih razorožitve, toda, kadar so ta vprašanja v razpravi, se vsi izmikajo in nočejo skleniti nič konkretnega. To dejstvo te vzrok, da je razorožitev in spo-ražum narodov postal za socialistični kongres drugi najvažnejši problem trenutka.
Nedvomno bo težak boj za te za-iiteve, težak, ker še premalo držav v mednarodni politiki zastopajo socialisti. Kljub temu je mednarodni socialistični kongres tudi glede tega problema sklenil najodločnejšo mednarodno borbo v interesu človeštva in njega kulture.
Ta dva problema mednarodnega socialističnega gibanja jo. kongres konkretno sprejel v svoj najbližji začasni program ter apelira, da delavstvo po vsem svetu stori svojo dolžnost. V interesu človeštva je, da oba problema dosledno zastopamo in da javno mnenje, ki gotovo ne mara ne meščanske vojne, ne nove svetovne vojne in ne propada današnje kulture, prav resno opomni vse državne vlade, da vse človeštvo želi in zahteva svetovni mir, to je, sporazum med narodi in v tem sporazumu in miru blagodejni socialni razvoj človeške družbe.
Ljudsko glasovanje v Prusiji,
Hitler in komunisti v eni fronti!
V	Prusiji vlada koalicijska vlada. v kateri so tudi socialni demokrati. Socialni demokrat Brauti je predsednik vlade. Ta vlada je za nemške fašiste najbolj nevarna, ker tvori temeljno oporo nemški demokraciji, to je, parlamentarizmu. Vse intrige doslej niso zalegle, zaradi tega zahtevajo fašisti razpust pruskega deželnega zbora in nemški komunisti, ki so še leta 1925. izjavljali, da je boljša nemška reakcionarna centralna parlamentarna vlada kakor pa fašistična diktatura nemškega velekapitala.
Z ozirom na nerazumljivo taktiko komunistov je objavil sodrug Karl Severing proti ljudskemu glasovanju oklic, v katerem pravi:
Ob burnem času, ko so temelji gospodarstva v Nemčiji težko zrahljani, bi se morale vse sile in misli zediniti v eni sami volji, kako naj se olajšajo katastrofalne posledic.e sp-danje krize in odvrnejo od ljudstva in države. Tako bi moralo biti! Toda politik mora ugotoviti, da sedanja stiska nekatere strankarske skupine v največji deželi Nemčije, v Prusiji, ne ovira, da zahtevajo še vedno, da naj se pruski deželni zbor razpusti z ljudskim glasovanjem. Škoda, ki jo donaša z ljudskim glasovanjem vezana politična agitacija in vznemirjanje, za nemško ljudstvo gotovo ni majhna in bo po njej vsakdo prizadet. Toda politična samo-goltnost onih, ki zahtevajo ljudsko glasovanje, je še večja, tako velika, da se sredi največje nemške krize med seboj mesarimo, kar more bolnemu telesu naroda zadajati le nove rane.
Z razpustom pruskega deželnega zbora hočejo vreči samo prusko vlado. To je cilj. Pruska vlada pa vendar že dvanajst let vodi politiko, s katero se strinja večina pruskega prebivalstva. Ni potrebno tu nagja-šati nje delovanja. Toda vendar se mora tu opozoriti, da kopa očitkov in napadov, ki so naperjeni proti pruskemu deželnemu gospodarstvu od radikalne desnice, razpade v nič, če se pomisli, da je pruski državni proračun vsako leto v ravnotežju, ne da bi bilo treba do leta 1929 zvišati davkov. Nova Prusija je gospodarila varčno, ne da bi bila zanemarjala socialnih in kulturnih potreb. Pozitivno delovanje je bilo in je znak pruske politike!
Ni potreba posebej opozarjati, kaj je bila in je Prusija za politiko države. Stabilnost in varnost razmer v Prusiji je samo posledica politike, ki jo je vodila pruska vlada neglede večin v raznih deželnih zborih od leta 1918. Varnost in red v Prusiji sta bila in sta predpogoj za zunanjo politiko sporazuma, ki sta edina mogla po polomu 1918 Nemčiji omogočiti dvig in ga še danes moreta. — Pruska vlada ie odpravila kaos, preprečila poizkuse pučev raznih radikalnih strankarskih skupin in je s tem ustvarila predpogoje za delo. Prusija od nekdaj, z nazadnjaškim razrednim duhom prepojena domena, Prusija trirazrednega volilnega prava, je odpravljena končno. In le '»politiki«, ki si te razmere zopet žele, podpirajo sile in skupine, ki so najvnetejše zagovornice in agita-torice za ljudsko glasovanje.
V Nemčiji danes ne potrebujemo političnih eksperimentov, ti bi onemogočili obstoj naše državnosti. Če bi prišli danes v Prusiji nacionalistični desničarski krogi na oblast, tedaj bi bilo to ne le za Prusijo, marveč za vso Nemčijo neprimerna nesreča, ki bi prinesla obupno bedo narodu !
Nobenega glasu za ljudsko glasovanje!
Hugenherg in Hindenburg.
Opasna Briiningova igra.
V Berlinu so se pričela značilna pogajanja. Nemški nacionalci se pogajajo z Brimingomi za vstop v vlado. Ker je Briiningova vlada v sedanji sestavi jako slabotna, želi kancler pridobiti še nacionalce. Vodjo nemških nacionalcev dr. Huggenb.er-ga je sprejel celo predsednik Hindenburg ter ga pregovarjal, da naj stopi po pruskem glasovanju v vlado. Hindenburg najbrže pričakuje, da bo glasovanje izpadlo ugodno za nacionalce. Očividen je namen, okrepiti desničarsko smer, dasi ni še znano, kakšen režim predvideva ta reakcionarna politika, ki hoče spraviti nemško socialno demokratično stranko v najodločnejšo opozicijo. Vsekakor kaže, da se nahaja Nemčija tudi notranje pred važnimi političnimi dogodki, ki bodo nalagali socialni demokraciji novo taktiko in težko odgovornost.
Briining in Curtius v Rimu.
Danes zvečer, če ne bo posebnega zadržka, se odpeljeta nemški kancler Briining in zunanji minister Curtius v Rim. Mudila se bosta tam dva dni in ju sprejmeta Mussolini in zunanji minister Grandi. Sestanek je namenjen splošnemu razgovoru.
Oba nemška ministra sprejme tudi papež.
Katalonija za avtonomijo v Španski republiki.
V	Kataloniji, ki je že od nekdaj zahtevala avtonomijo, se je v nedeljo vršilo glasovanje o novi španski ustavi. Katalonci so z veliko večino glasovali za katalonsko avtonomijo v okviru španske republike. Republikanska vlada bo izid glasovanja naj-
brže vzela na znanje in narodna skupščina temu glasovanju primerno preuredila načrt nove ustave, ker gre sedaj predvsem za republiko: ali je ta centralistična ali zvezna, je z ozirom na politični razvoj v Španiji jako postranskega pomena.
Anglija je najela posojilo.
Angleška narodna banka je najela posojilo v znesku 50 milijonov funtov šterlingov, in sicer 25 milijonov v Newyorku in 25 milijonov v Parizu. Angleška narodna banka je morala najeti to posojilo, da utrdi kredit, ker so kapitalisti izvažali zlato iz Anglije. Anglija je že leta 1925 dobila posojilo v Ameriki v znesku 200 milijonov dolarjev, a ga ni nikdar izrabila. To je važni vzrok, da je angleška narodna banka v varstvo kredita posegla po večjem posojilu.
Črna točka v zgodovini mezdnih bojev.
Pripombe k pogajanjem s Trboveljsko premogokopno družbo za kolektivno pogodbo.
Kužna bolezen vseh nemodernih kapitalistov je mrzlica za znižava-njem delavskih plač. Skoro vsa večja podjetja1 bolehajo za to kugo in delavstvo skoro vseh večjih tovarn je že okusilo posledico te podjetniške manije. Vrhu tega so pa mezde tvorniškega delavstva naravnost sramotne za naše kulturne razmere. Niso redke dnine, ko zasluži delavec ali delavka 150 Din na teden ali pa še ne. To je škandal, to je v nebo vpijoča krivica, socialna krivica, na kateri ni interesiran samo posameznik, ampak je interesirana prava ofi-cijelna javnost.
Dne 27. aprila t. 1. se je pogajala Trboveljska premogokopna družba z zastopniki svojega delavstva. Vsi socialni momenti, vsa rentabilnost podjetja in posredovalni predlogi za sporazum so našla gluha ušesa zastopnikov družbe, nacionalizirane družbe. Družba je diktirala — svojim v socialni bedi živečim rudarjem povprečno 15% znižanje prejemkov ter si pridržala pravico, da sme po svojem preudarku še znižati mezde. Ta diktat Trboveljske družbe je stopil v veljavo neglede na to, da so mezde v splošnem nizke in neglede na to, da velika večina rudarjev dela komaj nekaj nad polovico dni v mesecu ter zasluži 400 do 500 Din na mesec. S to žalostno gesto veže Trboveljska družba rudarje z upanjem na boljše čase s tem, da jih obsoja k počasnemu hiranju in propadu duhovno in fizično. Zločinsko pa je, če kdo skuša trditi, kakor smo to čitali v nekem »naprednem listu«, da nosi težko odgovornost za tako redukcijo plač delavstvo, ker hoče ustreči družbi in delavstvu. Krivci takih nasilstev so tisti, ki kršijo delavsko solidarnost in pa ona javnost, ki bi morala v takih primerih tudi izpregovoriti resno besedo, ker s kapitalisti sporazuma ni. Kapitalisti poznajo svoj interes, interesa v splošno in socialno korist pa ne poznajo. Tega interesa ni v njihovih gospodarskih knjigah.
Splošna metoda zniževanja plač ni več zadeva posameznikov. To je zadeva vsega delavstva, ker je to postala metoda »gospodarskih korektur in kriz«, po kateri se naj leči zavoženo gospodarstvo. Za javnost ne more veljati le interes svobodnega kapitalizma, veljati mora tudi socialni interes delavskih slojev, večine prebivalstva. Dolžnost.države je, da sc bavi tudi js socialnimi razmerami velike večine državljanov, ki jih danes krvavo izkorišča tako-zvano gospodarstvo. Javnim organom ni treba nam verovati. Ustanovljen je statistični urad, tudi v ministrstvu imajo potrebno statistiko in naj izračunajo, s kakšnimi prejemki more soliden človek sam, z rodbino in če hoče ustreči svojim kulturnim potrebam, izhajati. To gradivo je zbrano in obdelano ter predloženo oblastem, da lahko vidijo, kako slabe socialne razmerb vladajo med delavstvom.
Seveda še nimamo primerne zakonodaje, dasi bi bila tako silno potrebna. In če tudi zakonodaje ni, je moralna pravica na strani oblasti, da nastopa proti verižništvu z mezdami in izkoriščanju delavstva, ker tudi to je le navijanje cen, po zakonu o navijanju cen v škodo delav-
stva. To ni nič drugega kakor nasilno kupovanje delovne sile pod ceno.
Že v bivšem parlamentu so zahtevali socialistični poslanci zakonito uvedbo eksistenčnega minimuma. Takratni parlament ni o takem zakonu hotel ničesar vedeti. Zakon pa je potreben.
Dogodek v trboveljskih mezdnih pogajanjih je poučen za vse delavstvo, ki opravičeno protestira proti tem metodam sporazumevanja z delavstvom. Ob tej priliki mora delavstvo dvigniti svoj glas in zahtevati:
1. Zakon o kontroli (javni) nad vsemi kapitalističnimi podjetji glede poslovanja in prosperiranja, da je javna oblast informirana o njih pravem materijalnem stanju.
2. Zakon o eksistenčnem minimumu za delavce in nameščence vpoštevajoč socialne in kulturne potrebe prizadetih.
Ta dva zakona naj bi tvorila podlago za presojanje dejanskega socialnega položaja. Danes nimamo nobenega merila, kapitalisti nimajo nobenih dolžnosti, ampak so svobodni in nihče jim ne more do živega, če — verižijo. Kapitalisti so svobodni; delavci so tudi svobodni, a tedaj so na cesti.
Rudarji žive v težkih časih. Ne sme se jih pa lotiti obup. Ne smejo pozabiti na svojo organizacijo. Krizo, ki jo itnamo, so povzročili kapitalisti in vojni hujskači, ki celo sedanji položaj hočejo porabiti v ta namen, da razdirajo delavsko solidarnost.
Ne nasedajte jim; solidarnost rudarjev, če hodite še po tolikih križevih potih, je vendar edina sila, ki privede rudarje do boljših razmer. Takrat, ko so delavci najbolj v stiski, takrat morajo biti najbolj enotni, ker jih sovražnik takrat tudi najbolj zavaja k neslogi.
Macdonald na počitnicah.
Macdonald, predsednik angleške delavske vlade, je odšel z aeropla-nom na Škotsko domov na počitnice. Med počitnicami namerava proučiti še z dvema ministroma zakonski načrt o štednji v državni blagajni, ki zahteva znižanje uradniških plač, pokojnin in drugih izdatkov.
Ali si že dobil novega naroinlka za »Delavsko politiko", smatraj to za svojo dolžnost!
A. Čehov;
Noi groze.
Glava mi je bila težka, ko sem stopil neke zimske noči na ulico. Pravkar sem bil pri svojem prijatelju, kjer smo imeli spiritistično seanso in žalosten sem stopal proti domu. Moja pot me je vodila mimo mestnega pokopališča, zakaj stanoval sem zunaj mesta. Besede, ki jih je govoril Espinozov duh meni — mi kar niso hotele iz glave.
»Tvoje življenje se bliža koncu! Spokori se!«
N Nisem veroval v spiritizem, toda temna noč, tuleči vihar, tiho padajoči dež in pošastni odmev mojih korakov na samotni ulici — vse to me je navdajalo s čudnim strahom. Ne da bi se ozrl, sem pospešil svoj korak.
»Bog ve, če ni nocojšnji vihar moj grobni spev?« sem mislil in počasi odklenil hišna vrata. Tisti mah je potegnil veter; zdelo se mi je. da se je vsa hiša stresla — in glej, okno v moji sobi je bilo odprto, ši-pa je padla na cesto in se z žvenketom razletela na tisoč drobcev. Poiskal sem vžigalice. Zigica se je vžgala in v plapolajočem- svitu sem zagledal... Obšla me je groza ... Zakričal sem. Kakor ukopan sem obstal na svojem mestu in zaprl oči. Ali sanjam? Morda imam vročico?
Ne. v temi sem prav dobro razločil obrise velike krste. Zlat križ se je bliščal na rdečem pokrovu. Svetlo rdeča barva je pomenila, da j« krsta namenjena mlademu dekletu in po fini izvedbi krste sodeč je
Doma in
Kmetiško zborovanje na Krškem
polju. Kakor vsako leto, se je tudi letos dne 2. avgusta vršilo na Krškem polju veliko kmetiško zborovanje. Po sprevodu je govoril na zborovanju bivši poslanec Pucelj, ki je rekel, da je kmet šele pod kraljem Aleksandrom prišel do svojih pravic. S prireditvijo je bila združena konjska razstava in na to ljudska veselica.
Peklenski stroji v železniških vagonih. V ponedeljek, dne 3. t. m., zvečer je na postaji Zemun-Novi grad v direktnem vlaku Miinchen-Beograd nastala nenadoma eksplo* zija, pri čemur sta našli smrt dve osebi, in sicer en civilist, čegar identiteta še ni ugotovljena, in pa en otrok prof. Brunetija. Ranjeni pa so bili tudi ostali člani rodbine prof. Bruneta. Ker so se vse dosedanje eksplozije izvršile v vagonih, ki pridejo iz inozemstva, je prometno ministrstvo izdalo odlok, da se sme promet po naši državi vršiti samo z lastnimi vagoni. Ko so v smislu te naredbe v pondeljek pri brzovlaku, ki pride ob 6.50 iz Avstrije na Jesenice, odklopili vagone in jih preiskali, so našli v enem vagonu aktovko, v kateri se je nahajalo 5 zabojev eksplozivnih snovi. V dveh odklopljenih vagonih, ki so se pa nahajali na stranskem tiru, je okrog 12.50 nastala eksplozija, ki je napravila v kupejih I. in II. razreda znatno škodo.
Novi komisar pri zagrebškem bolniškem zavarovanju »Merkur«. Za komisarja socialnozavarovalnega društva »Merkur« v Zagrebu je bil imenovan tajnik zagrebške zbornice TOI dr. Vekoslav Fleischer. Novi komisar pripada po svojem poklicu javni podjetniški ustanovi.
Slavnostni govornik na zborovanju žoltih sindikatov v Trbovljah bo direktor OUZD dr. Bohinjec. — Čudno je, da se g. dr. Bohinjec, ki dela utis pametnega človeka, meša v stvar, ki jo vodijo izranžirani komunisti in iz katere ničesar nastati ne more. Samo karijero si utegne pokvariti.
Bata že ima koncesijo za svojo tovarno čevljev pri Vukovaru. Drin-ska banovina je dala koncesijo Tomažu Bafi, da zgradi v vasi Borovo pri Vukovaru veliko tovarno čevljev. Tovarno prično graditi v najkrajšem času.
morala biti mladenka iz višjih krogov.
Kaj naj pomeni ta krsta? Kdo jo je postavil v mojo sobo? Ali je prazna? Ali leži morda mrlič v nji? Vrata so bila za časa moje odsotnosti vselej zaklenjena in le najbližji prijatelji so vedeli za kraj, kamor sem spravljal ključ. Morda so mi duhovi poslali krsto, da bi se hitreje pripravil na smrt, ki mi jo je Espi-noza tako resno prerokoval.
Tako čudno naključje mora spraviti vsakogar iz ravnotežja.
Ves zatopljen v to uganko sem taval po ulicah; dež mi je bil v obraz in kljub kožuhu sem bil kmalu do kože premočen. Kam naj grem? Kam? Nazaj v svojo sobo? Ne, sama misel na krsto me je navdajala s tako grozo, da so mi stopile potne srage na čelo. Toda na cesti vendair ne morem ostati vso noč! Zdajci sem se domislil, da imam tod v bližini prijatelja Upokojeva. Njega sem hotel prositi za prenočišče.
Tekel sem vso pot do njegove hiše. a žal, ga nisem našel doma. Vedel sem, da leži ključ njegove sobe pred vrati pod preprogo. Vz^l sem ga in odklenil sobo. Slekel sem se, pretipal do otomane in se ves izmučen vsedel.
Zunaj je še vedno besnel vihar in njegovo tuljenje je bilo vzrok, da se še vedno nisem mogel pomiriti. Vzel sem vžigalico, drgnil ob škatlo in pogledal okoli sebe... Bilo mi je kakor da me ie prijela ledena roka za vrat. Z divjim vzkrikom sem zdirjal iz sobe, kjer sem pustil kožuh in klobuk.
po svetu.
Mednarodni delavski socialistični kongres na Dunaju, ki je trajal teden dni, je bil v soboto zaključen. Ta dan je bila sprejeta resolucija o gospodarski krizi, ki se zavzema za 40 urni delovni teden, dalje obžaluje, da se v Društvu narodov brezuspešno dela na to, da se mednarodno gospodarstvo prilagodi skupnemu interesu vseh. Kongres zahteva demokratično kontrolo javnega gospodarstva. — Zaključni govor je imel Vandervelde.
Demonstracije dne 1. avgusta. Komunisti bi radi uvedli namesto prvega majnika praznovanje prvega avgusta. Priredili so po raznih krajih manjše demonstracije, ki so pa bile večinoma krvave. Tudi v Celovcu so komunisti priredili demonstracijo. Zbrali so se na Kardinalskem trgu, kjer jih je pa policija razgnala. Ob tej priliki je eden demonstrantov smrtno obstrelil policijskega uradnika. V Št. Jakobu pri Celovcu so pa demonstranti zažgali gostilno, ki ie pogorela. Demonstracije so trajale od 8. do 11. ure zvečer in se jih je udeleževalo okoli 300 oseb. Razen tega sta bila ranjena še dva policijska uradnika. Večje število oseb je bilo aretiranih.
Zopet bomba v Genovi. Pred hotelom »Columbia« v Genovi v Italiji je v	soboto ponoči	zopet eksplodirala	bomba, ki	ni	zahtevala	človeških	žrtev, pač	je	napravila	nekaj
materijalne škode.
Kako dobiš plemstvo v Italiji. Pekovski mojster v Rimu ima osem otrok in deveti pride. Mojster je poprosil za tako odlikovanje, pa ga je dobil in listi so objavljali njegovo sliko. S socializmom se ta plemenita ideja Mussolinijeva ne ujema. Sijajna premija za plodne plemenske ljudi.
Bulgarsko sobranje se otvori v smislu sklepa	ministrskega	sveta
dne 21. t. m.
V	Rumuniji so iineli ljudsko štetje. Rumunija ima 18,024.269 prebivalcev. Z novimi pokrajinami je pridobila nekaj nad en milijon prebivalcev.
Avstrijski fašisti groze. V neder ljo so priredili avstrijski domobranci v Neukirchnu veliko zborovanje. Prišlo je z godbo 1000 uniformiranih in okoli 2000 civilnih udeležencev. Žandarmerija je hotela nastop preprečiti, ker so nastopi prepovedani. Govornika dr. Pfrimer in Alberti sta
V svetlobi prižgane vžigalice sem bil zagledal veliko krsto, ki je stala sredi sobe. Bila je črne barve in na pokrovu se je bleščal srebrn križ ... »Moj Bog, ali sem zblaznel? Saj ni mogoče, da bi me krste zasledovale povsod? Gotovo sem bolan in vse te krste so le igra moje bolne fantazije!«
Trudoma sem se vlekel po cesti dalje. Kmalu nisem čutil več ne mokrote ne mraza. Groza, neizmerna groza me je spreletela in lasje so se mi naježili. Ustavil sem se. da bi se malo oddahnil. In ko sem pogledal okoli sebe, sem videl, da stojim pred hišo svojega prijatelja Bo-gostova.
Brez sape sem prilezel v peto nadstropje. A zdajci sem začul strašno vpitje, vrišč in krik ... Loputanje z vrati in klice na pomoč;
V naslednjem trenutku je pridirjal iz sobe mlad mož in nemilo butnil vame.
»Bogostov, Bogostov!« sem vzkliknil. »Kaj se je zgodilo?«
Bogostov je drhtel po vsem telesu. Prijel me je za roko in zajecljal :
»Vi ste Panihidin? Ali ste res vi, ali je vaš duh?«
»Kaj je z vami?« sem ga ves zmeden vprašal. »In kakšni ste!«
»Pustite me, da se malce pomirim. Kako srečen sem, da vas vidim! Ta prekleta spiritistična seansa me je spravila popolnoma iz ravnotežja! Ko sem stopil v svojo sobo, zagledam sredi nje veliko črno krsto! Gotovo je bil to le privid moje
Kaj pravi senator Bo-rah o rešitvi Evrope.
Ameriški politik senator Borah navaja štiri točke, ki jih je treba upoštevati pri reševanju Evrope, in sicer:
1. Verzaljski mir se mora temeljito revidirati;
2. vprašanje reparacij se mora iznova urediti;
3. Zedinjene države morajo priznati sovjetsko Rusijo; in
4. izvesti se mora radikalna razorožitev.
Nemčija ne bo nikdar mogla plačevati reparacij, dokler bo veljal verzaljski mir. Istotako je mogoča razorožitev šele tedaj, če so se države pobotale z Rusijo. To je edina realna politika v sedanjem položaju.
zagrozila: pride dan, ko vzamemo mi vodstvo države v svoje roke. — Mislimo, da bi Huggenberg storil pametno, če bi počakal prihod.njih volitev. Takrat bo videl, kako bo socialna demokracija pomedla z njim.
Demonstracije proti papeževemu nunciju v Pragi. V četrtek zvečer se je zbralo pred papeževo nuncia-turo v Pragi okoli 150 študentov, ki so demonstrirali proti nunciju Ciria-ciju. Kričali so »Proč s Ciriacijem, naj živi nadškof Kordač«. V nuncia-turi so pogasili vse luči in pozvali policijo, ki je demonstrante razgnala. Demonstracije so bile protest, ker je nuncij prisilil Kordača, da je odstopil. — Odstavljeni nadškof Kordač pa se mora naseliti v Rimu.
Za plebiscitno glasovanje v Prusiji. V nedeljo, dne 9. t. m., se bo vršilo v Prusiji glasovanje o predlogu nemških nacionalistov, ali naj se pruski deželni zbor razpusti ali ne. Glasovanje je jako zanimivo, ker bo pokazalo, kakšno mnenje prevladuje v nemški javnosti. Prusija je po velikem delu agrarna država, kljub močni industriji. Zato in ker so v Prusiji v vladi socialisti, so nacionalisti nastavili svoje razdirajoče sile najprej tukaj. Vsekakor pa bo izid glasovanja pomemben, ker bo v slučaju zmage nacionalistov aktualno vprašanje za socialne demokrate, kako naj branijo dalje demokracijo.
Angleški parlament odgoden. —
Angleška spodnja zbornica je odgo-dena do dne 20. oktobra t. 1. Zaradi važnih dogodkov utegne med tem imeti izredne seje. — Konservativci napovedujejo padec delavske vlade
razgrete domišljije! A vendar, razumeli boste, da sem se grozovito ustrašil!«
Obnemel sem in obstal: »Prosim vas, povejte mi še enkrat, kaj ste videli v svoji sobi?«
»Krsto — veliko črno krsto!« je ponovil z drhtečim glasom.
Tedaj sem mu povedal, kaj se je zgodilo meni in kako sem potem pri drugem prijatelju našel tudi krsto v sobi. Nato sva jela premišljevati, kaj nama je storiti. Naposled sva šla k vratarju in ga zbudila.
Vsi trije smo se vrnili v peto nadstropje, da pogledamo, kaj je v krs*ti.
Vstopili smo v sobo, prižgali svečo in Bogostov sam je stopil h krsti in dvignil pokrov.
V	tesnobnem pričakovanju sta minili dve minuti. Potem sem pogledal' v krsto.
Bila je prazna! Na dnu pa je ležalo belo pisemce z naslednjo vsebino:
»Dragi Bogostov! Kakor veš, tina moj zet trgovino s krstami in trgovina mu y zadnjem času ne uspeva dobro. Neki upnik ga je zdaj tožil in vsak dan pričakujemo eksekutor-ja, da mu zarubi vso zalogo krst. Da obvarujem zeta popolnega poloma, sem razposlal vse dragocenejše krste svojim prijateljem. In ker smatram tudi tebe za svojega dobrega prijatelja, te prosim, da obdržiš krsto toliko časa, da mine nevarnost rubežni. Takoj potem bom poslal delavce po krsto.
Tvoj odkritosrčni
Ivan Čeljustim«
(Iz »Prosvete«.)
Velik požar v skladišču tvornice za dušik v Rušah.
in razpis novih volitev. Ta možnost ni izključena, ker konservativci silno ovirajo delovanje vlade ne le do-nego tudi v mednarodni politiki. Ako bo parlament razpuščen, bo delavska stranka kandidirala z geslom »sporazum narodov in splošna razorožitev«.
Slavni iznajditelj Tomaž Edison je težko obolel na svojem domu v Llowllynparku (Ne\vjersey). Nedavno je Edison opustil svoje znanstveno delovanje in sc umaknil v zasebno življenje. Zaradi njegove visoke starosti je njegovo življenje v nevarnosti.
Tomaž Edison, ki je obolel, umira. Ob njegovi postelji so trije zdravniki, ki pa nimajo upanja, da bi se Edison še opomogel.
•
Kako je nastal prvi časopis? —
Marsikdo meni, da je časopisje že silno stara ustanova, pa ni. Šele pred tristo leti je pokrenil pariški zdravnik Teofrast Renaudot iz povsem človekoljubnega namena nekakšen časopis za svoje bolnike. Mož je bil pameten in je mislil, da mora svoje številne bolnike razvedriti s čim, da ne bodo v čakalnici toliko mislili na svojo bolezen, kar je tudi zdravstvene važnosti. V tem časopisu je objavljal razne vesti prvotno samo za svoje bolnike v čakalnicah. Poročila pravijo o tem zdravniku: »Zdravnik in urednik je bil neizmeren človekoljub. Skrbel je za potepuhe, nezaposlene in pro-Pale. Brezplačno je zdravil popolnoma neimovite.« Toda, to še ni vse, kar je storil ta mož. »Ustanovitelj časopisa,« pravi poročilo dalje, »je ustanovil urad naslovov, v katerem so se vsak dan zbirali prijatelji največjih pariških siromakov. Ta zdravnik ni torej le ustanovitelj časopisa, ampak tudi oče modernega delovnega urada ali posredovalnice dela. Njegov časopis je bil časopis pravičnosti, resničnosti in socialnega umevanja.« — In danes? Koliko teh iskrenih svojstev še ima časopisje?
*
Cenene kumare na Čehoslova-škem. Kakor poročajo časopisi iz Prage, so cene kumaricam tako padle, da jih prodajajo 100 kg za 15 čeških kron, kar znaša v naši valuti 24 Din. V provinci pa so cene še nižje in sicer se dobi 100 kg kumaric za 10 Kč ali 16 dinarjev. Nizke cene kumaric so v glavnem nastale radi tega, ker je bil velik pridelek, izvoz v Nemčijo pa je zelo otežkočen.
Grd zločin nad 4 letno deklico.
V	neki vasi v neposredni bližini Berlina so te dni našli v gramozni jami ■zadavljenega 4 letnega otroka ženskega spola. Deklico je nek pohot-než najprej oskrunil, nato pa jo je ali iz strahu pred posledicami ali pa iz naslade umoril.
Ljubljana.
Zanimiva polemika o ljubljanskih Mesarjih. Mestna tržna oblast je znižala v Ljubljani cene mesu za 2 Din Pri kilogramu. Neki list je napisal, da so cene mesu v Ljubljani naj-nižje in da bodo mesarji že poskrbeli pri banski upravi, da ne bodo trpeli škode. Seveda mi vsi vemo, da so cene mesu razmeroma previsoke kljub znižanju, ker so se cene živini še več znižale. Mesarji prodajajo bolnišnici meso po 13 Din, na trgu pa po 17 Din. To je razlika 4 Din pri kilogramu. Ce so se cene živini znižale, recimo 5 do 6 Din, tedaj je znižanje za 2 Din vsekakor Premalo. Zakaj, kadar se živina podraži za 2 Din. takrat zvišajo mesarji ceno mesu za 4 Din. Izgovarjajo se mesarji na zakolj. Zakaj se tudi sedaj ne izgovarjajo. Ce se živina podraži od 3, 4 in 5 Din na 8 Din, tedaj mesarji dvignejo cene za 5 Din pri kilogramu. — I ako se kregajo nekdanji bivši liberalci in klerikalci. — Resnica je pa, da so cene mesu še precej previsoke in da se cene kaj rade določajo, da mesarjem vsakokrat ostane nekaj več dobička. To je zaraditega, ker se ne upošteva interesov konsumen-tov, ampak le interese mesarjev.
Mihevc Nace:
Potresni sunki v ve-lebankah.
Konec.
Predrugačiti način kartelnega postopanja, to je znižanje produkcije z istočasnim zvišanjem dobičkov in dividend, bi bilo brez denarnih sredstev velebank nemogoče. Popolna internacijonalizacija bankarstva je omogočila dalekosežno internacionalizacijo kartelov, kar je imelo slednjič za posledico, da so domači kapitalisti svoje obrate ustavili v prid inozemstvu, svoje dohodke pa obdržali s priključitvijo tujim kartelom in jih celo zvišali. Delovanje veleindustrije, ki daje v zadnjih desetletjih večkrat znake, ki mejijo na veleizdajstvo, je dalo povod in omogočilo zvezo velefinance, Da je mogla povojna industrija v novo nastalih republikah finančne in denarne veljavne zakone demokratične države sabotirati, se je zahvaliti ravnotako internacijonali-zaciji velefinance, ki sodeluje tudi pri begu kapitala iz domače industrije.
Tudi najnevarnejše bolezni današnjega gospodarskega organizma, to je zgrešene racijonalizacije, je v prvi vrsti kriv bančni kapital. Njemu podložne in pod njegovo kontrolo stoječe industrijske obrate je ta kapital prisilil k daleč segajoči racionalizaciji.
Na razpolago jim daje neomejene kredite po visoki obrestni meri. Tendenca te racijonalizacijske besnosti velebank je bila zelo prozorna; hotele so predvsem že itak veliko odvisnost industrijskih podjetij še povečati. To se je sicer doseglo, toda pričenjajoča svetovna gospodarska kriza, katere pojavu se imamo — kot rečeno — zahvaliti največ navalu racijonalizacije, je izpremenila to začetkoma tako sijajno kupčijo v izgu-bonosno. Visoki stroški racijonalizacije in neznosno obrestno breme so najprej oslabili konkurenčno zmožnost prizadetih industrijskih podjetij, slednjič pa je prišlo k celotnemu aii delnemu zastoju obratov. Za industrijo vseh držav je sedaj življenjsko vprašanje, kako naj se reši izgubo-nosnega okova velebank in jih prisili k znižanju obrestne mere ter popustu dolžnega kapitala. Ako doseže sedaj Nemčija potom Hooverjeve ponudbe omiljenje svojega obrestnega bremena, je s tem napravljen le prvi in najvažnejši korak za sanacijo nemške industrije. Ona potrebuje razen tega moratorij finančnega kapitala! V prihodnjih letih bodemo priče osvobodilne vojne, ki jo bo voje-vala industrija proti velebankam. Da se ta boj ne bo vršil pred javnostjo, je razumljivo; z odprtim bojem se ne bo hotelo ojačiti stališča socialističnih strank.
Dejstvo je, da je zgrešena racionalizacija omajala nešteta industrijska podjetja, znižala ali celo onemogočila njih rentabilnost ter slednjič omajala tudi financijelne podlage skoro vseh velebank. V financijelno-tehničnem žargonu se imenujejo racijonalizacij-ski krediti, ki jih ne morejo industrijska podjetja ne vrniti in ne obrestovati, »zmrzli krediti«. Danes obstoja nešteto velebank, ki samo navidez še obstojajo, ker se postavljajo ti »zmrzli krediti« v bilanco kot polnoveljavne terjatve. Te banke dele tudi še dividende le zato, ker izkazujejo v njih bilanci izgube in dobička obresti teh »zmrzlih kreditov« še vedno kot prave dohodke.
Celokupno današnje italijansko bankarstvo ni nič drugega kot edini »zmrzli krediti«. Pride pa v kratkem dan — ne samo v Italiji, ampak tudi v drugih državah, kjer je bančni kapital usmerjen in kjer vpliva politika v reakcijonarnem smislu — ko se bodo ti »zmrzli krediti« raztajali in vzpuhteli. Čim bolj se kupičijo ti slučaji, tem bolj opravičeno govorimo
o	omajanju velebančnega gospodarstva in ni več daleč čas, ko se bodo potresni sunki pomnožili in kapitalistično ogrodje bo zagrmelo k tlom.
Taka usoda čaka današnji kapitalizem, ki je zgrešil svojo pot.
Trije objekti upepeljeni. — Škoda
V	pondeljek, dne 3. t. m., je nenadoma izbruhnil v skladišču tovarne za dušik v Rušah velik požar, ki je upepelil troje skladišč. Prva sta opazila požar okrog 5. ure zjutraj službujoča nočna čuvaja, ki sta nemudoma alarmirala delavstvo in obvestila ravnateljstvo. Delavstvo je takoj pričelo pod vodstvom ravnatelja g. Krejčija reševalno akcijo, med tem pa so že tudi prispele bližnje požarne brambe.
Gašenje ognja je bilo silno težavno in življensko nevarno, ker se je v bližini nahajalo 800 vagonov karbida, v skladišču pa je bilo poleg velike množine surovin okrog 300 vagonov umetnih gnojil. Gasilci so morali zlasti paziti, da ni ogenj objel treh velikih tankov, napolnjenih z bencolom in nafto. Vkljub silnemu naporu in velikanski vročini, ki je daleč naokoli razbelila tračnice in zverižila močne traverze, se je posrečilo delavstvu in požarnim hrambam odstraniti po večini vse eksplozivne snovi, s čemur je obvarovalo Ruše kakor tudi okolico pred grozečo katastrofalno eksplozijo.
Požar je pričel ogrožati tudi električni daljnovod, vsled česar §£ morali električni tok odklopiti, s tem pa so se ustavili vsi stroji v obratih
Maribor.
Občni zbor Pomočniškega zbora Trgovskega gremija v Mariboru.
Dne 29. julija t. 1. se je vršil v oro-storih »Zadružnega doma« na Slomškovem trgu redni letni občni zbon Pomočniškega zbora trgovskih nameščencev v Mariboru, kateremu je predsedoval društv. načelnik Vrisk, ki je podal poročilo o društvenem delovanju v minulem' letu. Blagajniško poročilo pa je podal društveni blagajnik Ledinek. Poročila so bila po kratki debati soglasno sprejeta. Iz celokupnega poročila je bilo razvidno, da je deloval društveni odbor zelo agilno ter se pečal z vsemi perečimi vprašanji, tičočih se trgovskih pomočnikov. Posebno važnost pa je polagal zlasti uredbi o zapiranju in odpiranju trgovin, kolektivni pogodbi, vajeniškemu vprašanju kakor tudi skrbel za čim večjo izobrazbo članstva. Referat o potrebi starostnega zavarovanja za trgovske pomočnike je imel s. Petejan, ki je v stvarnem govoru obrazložil pomen in važnost takega zavarovanja. Priporočal je dalje, da se uvede akcija s sodelovanjem trgovcev za prostovoljno zavarovanje pri peu-zijskemu zavodu nameščencev, dokler ne bo uvedeno obvezno zavarovanje. Po končanih referatih je bil soglasno sprejet predlog, da naj novoizvoljeni odbor stopi v stik s trgovskim gremijem glede končne ureditve vprašanja o odpiranju in zapiranju trgovin, kakor tudi glede uvedbe prostovoljnega starostnega zavarovanja ter kolektivne pogodbe. Obenem se je priporočalo novemu odboru, da tudi v bodoče kar najbolje skrbi za izobrazbo trgovskih pomočnikov s prirejanjem raznih te-
znaša nad 10 milijonov dinarjev.
kakor tudi črpalke vodnih rezervoarjev. K sreči se nahaja tik ob tovarni bazen za kopanje, iz katerega so potem črpali vodo za gašenje, bazen pa so sproti polnili s pomočjo številnih črpalk iz Drave.
Po večurnem požrtvovalnem in napornem delu gasilcev se je posrečilo tekom dopoldneva ogenj v toliko omejiti, da je bila odstranjena nevarnost razširjenja ognja na ostale objekte, medtem ko je troje skladiščnih poslopij skoro do tal pogorelo.
Nastala škoda še ni točno ugotovljena, ceni pa se, da znaša skupno nad 10 milijonov dinarjev, ki pa je baje krita z zavarovalnino. K sreči so ostala nepoškodovana tovarniška poslopja, kakor tudi skladišča in naprave za izdelovanje umetnih gnojil ter dragoceni aparati za pridobivanje ogljikove kisline, tako d^ se bo baje obratovanje tovarne vršilo naprej in se zaradi tega delavstvo ne bo odpuščalo.
Pri gašenju in reševalnih delih so sodelovale požarne brambe iz Ruš, Bistrice pri Rušah, Maribora, Lobnice, Peker, Studencev, Lehnice, Radvanja, Razvanja, Pobrežja in Brezij. Neumorno pa je pomagalo tudi tovarniško delavstvo.
čajev, razširjenjem čitalnice itd. — Navzoči zastopnik trgovskega gremija g. Novak se je z vsemi predlogi strinjal in obljubil, da bo* iste pri gremiju zagovarjal. V novi odbor so bili izvoljeni po večini stari odborniki z agilnim dosedanjim načelnikom Vriskom na čelu. Vredno je še pripomniti, da so odnošaji med ZPNJ in Pomočniškim zborom prisrčni in da so vsi člani Pomočniškega zbora obenem tudi člani in funkcionarji ZPNJ podružnice v Mariboru. Trgovskim pomočnikom toplo priporočamo, da se zvesto oklenejo svoje strokovne organizacije, ker le na ta način bodo zamogli uspešno braniti svoje interese.
V	času številnih dražb bi bilo priporočljivo, da sodišče zahteva od stranke, ki predlaga razne osebe ali tvrdke kot kupce za področne prodaje, da predlagajoča stranka sama poravna potrebno dostavnino tozadevnih obvestil. Dosedanje postopanje pri teh obvestilih je namreč tako, da mora obveščeni mnogokrat proti svoji volji poravnati dostavnino, kar je pa seveda krivično, ker se kot reflektanti za področno prodajo predlagajo s strani upnikov večkrat tvrdke in posamezniki, ne da bi ti na to pristali. Umestno bi torej bilo, da sodišče obvešča za take področne prodaje le reflektan-te, ki so na to sami pristali.
Nova banovinska hranilnica dograjena. Minulo soboto so bila končana gradbena dela pri novi banovinski hranilnici na vogalu Gosposke in Slovenske ulice. Palača je zgrajena iz železobetona in je delo izvršila znana mariborska stavbena tvrdka inž. Šlajmer & Jelenec. Kakor običajno je tudi to pot tvrdka
Posojila dajemo po ugodnih pogojih!
v Štajerski hranilnici in posojilnici v Mariboru, Rotovški trg štev. 6.
lili velo in poni M in m ii OeMn utam v Hn - lilsn fin. 21
pogostila pri stavbi zaposlene delavce in jim priredila takozv. likof.
Gradnja carinske pošte se bo baje kmalu pričela. Pogajanja med mestno občino in erarjem glede gradnje nove carinske pošte v Mariboru so baje sedaj že tako daleč napredovala, da se bo pričelo graditi že letošnjo jesen. Nova stavba bo postavljena poleg glavnega kolodvora. natančen stavbni prostor pa bo določen šele po posebni komisiji. Torej bo končno vendarle to vprašanje, ki se vleče že leta in leta, prišlo z mrtve točke.
Boljša razsvetljava ulic. Mestno elektriško podjetje namerava zboljšati razsvetljavo na Slomškovem trgu in v Gosposki ulici. Razveseljivo je, da se zboljša razsvetljava v posameznih ulicah, opozorili pa bi pri tem, da ima Maribor še mnogo slabše razsvetljene ulice kot je Gosposka in Slomškov trg. Zlasti bi opozorili na Mlinsko ulico, v kateri je v poslednjem času zelo živahen promet, ki pa nima zadostne razsvetljave. Zelo zanemarjene so tudi v tem oziru Cvetlična ulica in pa spodnji del Tattenbachove ulice. — Priporočamo, da mestno elektriško podjetje tudi tem cestam in ulicam posveti nekoliko več pažnje.
Nov vodovod nameravajo zgraditi v Kamnici pri Mariboru. Tozadevne načrte in proračun proučuje občinski odbor v Kamnici.
K notici o nekem izdelovalcu sladoleda, ki je bila objavljena v št. 54 z dne 4. junija, se nas naproša, da omenjeno notico v toliko popravimo, da neki sladoledar v Stolni ulici 12 ne izdeluje sladoleda v kleti, temveč v lokalu, ki je pravzaprav veža in sicer zaprta na dveh straneh z vrati ter je bila za izdelavo sladoleda ko-misijonelno odobrena. Ker nočemo delati prizadetemu krivice, radevo-!je popravljamo v toliko svoječasno priobčeno objavo.
Lepo uspeli promenadni koncert glasbenega društva žel. delavcev in uslužbencev. Minulo nedeljo je priredilo Glasbeno društvo žel. delavcev in uslužbencev koncert v mest-nem parku z izbranim sporedom. !
Koncertu je prisostvovalo mnogo šetalcev, ki so z zanimanjem sledili izvajanju posameznih točk.
Mariborski denarni zavodi uradujejo od 1. do 31. avgusta t. 1. samo dopoldne.
Mestni socijalno-politični urad uraduje začasno v prostorih mestne litografije, ker se dosedanji uradni prostori popravljajo.
Mariborski rešilni oddelek je meseca julija nudil svojo pomoč v 192 slučajih, požarna bramba pa je morala nastopiti 4krat.
Mariborsko mestno kopališče je od torka, dne 4. t. m., zopet odprto.
Iz prepira nastal pretep. V nekem vinotoču v Kamnici sta se minuli teden sprla dva gosta zaradi vprašanja, ali se je v Sinaji poročil Habsburg Oto ali Anton. Ta nepotrebni prepir se je nazadnje razvil v pretep.
Drage hruške. Pri nakupovanju hrušk na Glavnem trgu je bilo dijakinji J. Jamnikar ukradenih Din 1100. Kako se je tatvina izvršila, še ni pojasnjeno.
Tatvina dvokolesa. Neznani storilec je odpeljal minulo soboto zobozdravniku g. dr. Stamolu izpred stanovanja popolnoma novo dvokolo.
V	stranskih ulicah cenejše kupujete, nego v prometnih. Kupujte v trgovini Ljudske tiskarne, Slomškov trg 6, da se o tem prepričate.
Navihani Shaw.
Nedavno tega je George Bernard Sha\v dejal, da je vera vedno v pravem in veda vedno v krivem. Kar vera postavi, to stoji, kadar pa veda reši kak problem, takoj izzove deset novih problemov.
Shaw je znan kot velik sarkastik; to se pravi, da se rad fino ponorčuje iz vseh mogočih stvari in tudi iz samega sebe, če je treba. V tem je res mojster. A v njegovem sarkazmu ni samo golo zbadanje. Shaw je prepameten, da bi to delal. On ne spada med one sladkolizce, ki slikajo radi slikanja, pišejo drame radi drame, pojejo radi petja in modrujejo radi meglene modrosti. Sicer ima Shaw svoje muhe in trme, ki so zanj značilne, vendar pa imajo vsa njegova dela jasno določen smoter.
Shaw dobro ve, zakaj je naredil gornjo opazko o veri in vedi. Na svetu je
I	mnogo vernikov te ali one pripadnosti, ki ! radi priznajo, da je znanost v marsičem
MALA NAZNANILA.
zastonj
Vsi letni naročniki dobe
14 karatno originalno amerikansko
zloti) nalivno neto
ali pa KUrschnerJev rožni leksikon,
(900 strani, 32 tabel) ali eno prvovrstno radijsko cev.
Zahtevajte takoj brezplačno na ogled „Rad!o“ welt“. Naroča se Administratlon der „Radlo-welt“ Wien I, Pestalozzigasse Nr. 6, ki prinaša obširne radioprograme, Interesantne slike in ima lepo urejene poučne tehnične članke.
tu in inozemske nogavice po nizkih cenah.
Trgovina z rokavicami in stezniki
Marija Sieber,
Maribor, Glavni trg 14, preje Gosposka 9.
ELEKTROMEHANIČNA DELAVNICA
M. TRASI
Maribor, Vodnikov trg 3, Tel. 2702
Popravila vseh vrst električnih stroiev in aparatov, novo ovijanje sežganih elektromotorjev, dynamo-strojev, transformatorjev itd. Lastna preizkuševalnica, točna in ku-lantna postrežba, zmerne cene, nakup In prodaja porabljenih’ motorjev in dynamo-strojev.
Pristopajte k zadrugi
DELAVSKI DOM“
r, z, z o. z, v Mariboru.
Pristopnina znaša 5 Din, delež 125 Din. Vsak delavec, delavka naj smatra za svojo dolžnost, da bo član te delavske zadruge.
V tekstilnem bazarju
Vetrinjska ulica št. 15
Maribor
se dobi dobro blago za ženske in otročke oblekce po Din 8-—, 10'—, 12'— meter. Oglejte si pred nakupom.
Tudi Ti
pridobivaj naši »Delavski politiki" nove naročnike.
Merilo delavske zavednosti je delavski tisk. Zato moraš tudi Ti pridobiti »Delavski Politiki« še vsaj enega novega naročnika.
Delavec, nameščenec! pomnita, da Vajine interese zastopa le
delavski tisk, zato čim več naročnikov, tem večji vpliv in tem močnejši bo naš glas.
Zato na delo! V vsako delavsko stanovanje, v vsak lokal naš list — »Delavsko Politiko«.
v pravem, dočim se bodo glede vere vsi skregali, katera je namreč v pravem; vsak bo rekel, da njegova vera ima prav in druge so krive. V nečem se pa vse religije strinjajo: vse imajo fiksno sliko sveta in življenja. Na podlagi verskih »resnic« je vse stalno. Ce osvojiš te »resnice«, je enkrat za vselej vse prav. Sprememba se ne sme priznati, ker potem bi padla »resnica« v vodo. Zato pa pravi Shaw: Kar vera postavi, to stoji! — —
Veda ne dela tega. Veda priznava dejstvo razvoja, nestalnosti v vsem, kar je. Nič ni stalnega! Nič ni fiksnega! Zato pa se pojavi na vsak rešen problem deset novih. In nobena rešitev ne drži stalno! Kako naj drži v neskončnosti izpreminjanja?
V resničnem vsemirju in resničnem življenju — kolikor ga pozna veda — ne more biti nobene večne stalnosti. Nestalnost edina je stalna!
Razno.
Roentgenovi žarki zdravijo slaboumne. Dunajski roentgenolog dr. Wieser je odkril zelo zanimiv način za zdravljenje slaboumnih otrok. Obseva jih z Roentgenovimi 'žarki, in sicer deloma s popolnim, v številnih primerih pa vsaj z delnim uspehom. Ta zavisi vselej od uporabe pravilne doze obsevanja, in sicer zadostuje za akutne primere manjše obsevanje, za kronične pa je potrebna večja doza. Ozdravljivi so na ta način posebno primeri, ki izvirajo iz vnetij v možganih, a tudi slaboumnost, ki jo povzročajo motnje v žlezah z notranjo sekrecijo, se da z obsevanjem možganov zelo uspešno zdraviti.
Izreki modrih mož.
Vsa naša znanost ni nič drugega
kakor poskus človeka, da si podredi
svet z razumevanjem.
*
Kdor ima knjige in razum, da jih bere, ne more nikdar biti popolnoma nesrečen; saj ima najboljšo družbo, ki je mogoča na zemlji.
(Paul Ernst.)
*
Danski filozof Jiirgensen pravi, da znaša hranilna potreba normalnega človeka ob srednji delavnosti 3000 kalorij na dan; to je 100 gramov beljakovine, 80 gramov maščobe in 450 gramov ogljikovih hidratov (moka, sladkor, krompir itd.) Zraven pride še 2100 gramov vode na dan, to je 214 litra!
Meh za smeh.
»Zakaj pa je tvoja danes tako slabe volje?«
»Najprej se je razjezila nad deklo, potem pa nad menoj, ker se nisem nad deklo jezil. Nato se je pa razjezila še sama nad seboj, ker se je razjezila nad menoj, da se nisem tudi jaz nad deklo jezil.«
V	jetnišnici.
Jetniški paznik:	»Gospod	nad-
zornik, sam ne vem, kam naj denem tega lumpa, vse ječe so že polne.«
Potepuh: »O, zaradi mene si nikar ne belite glave, se pa drugič oglasim, če vam je prav.«
Tiska: Liudska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavile!! Jošlp Ošlak v Mariboru. — Za konzorci! Izdala in urejule Viktor Eržen v Mariboru.
Kupujte samo pri tvrdkah, ki oglašujejo v ,,Delavski Politiki"
Nabirajte nove naročnike!
NI POTREBA
Pristopajte k zadrugi
..Hi In"
Pristopnina znaša 5 Din, delež 125 Din. Vsak delavec, delavka naj smatra za svojo dolžnost da bo član te delavske zadruge.
skrbeti, kje si boste nabavili obleke, čevlje, sandale, perilo, klobuke, ter vsakdanje potrebščine, ker kupite iste po zelo solidnih cenah pri
JAKOB lah, Maribor, Glavni tri z.