TW my MULIT HOME
[TROCII
mm
	i	
		
		ff
				
wL ' -v;			td	■	9k
?	m		Sit1'		
Otroški praznik v sirotišnici na Japonskem. — Spodaj: prizora z misijon1' Frančiškanskih Misijonark Märijmihi v Hongkongu.

„KNEZ PASTIRJEV''
okrožnica janeza xxiii. “princeps pastorum” o misijonih
(Izdana v Vatikanu 28. novembra 1959.)
Prevaja prof. Alojzij Geržinič.
II. d e 1
OBLIKOVANJE DOMAČE DUHOVŠČINE Prvenstvo duhovnega oblikovanja v vzgoji mladih duhovnikov
Naš nepozabni prednik Benedikt XV. je v “Maximum Illud” s poudar-0fn naročal misijonskim predstojnikom, da se morajo z vneto prizadev-posvečati “celotnemu in popolnemu’’ oblikovanju domače duhovščine. a imai namreč z rojaki skupen izvor, naravo, način mišljenja in težnje, zat« je posebno sposobna, da jim v srca vcepi vero, saj bolje kot vsi drugi hozna pota prepričevanja.” 2B)
Komaj je potrebno spomniti, da mora biti popolna duhovniška vzgoja P'edvsem usmerjena k pridobitvi čednosti, lastnih svetemu poklicu; kajti
0	Je prva duhovnikova dolžnost, “namreč dolžnost, da si prizadeva posvetiti samega sebe.”26) Novi duhovniki iz vrst domačinov morajo stopiti v sveto
e*m° z duhovščino najstarejših škofij, iz katerih so izšli svečeniki, ki so ^aiadi junaštva svojih izrednih kreposti in žive prepričljivosti svojega zgle-cl Po pravici postavljeni za vzor vsej Cerkvi. V resnici mora duhovščina Posebno s svetostjo dokazati, da je luč in sol zemlje27), to je svojega na-oda in vsega sveta; prepričati mora o lepoti in moči evangelija; uspešno °ra vernike učilti, da je popolnost krščanskega življenja cilj, za katerega '0 morejo in morajo prizadevati z vsem trudom in stanovitnostjo vsi božji l0ci’ Pa bodi kateri koli njihov izvor, okolje, kultura in civilizacija.
^ozdravljamo v duhu tisti dan, ko bo domača duhovščina povsod mogla u, 1 osobe, sposobne, da kot duhovni voditelji vzgajajo za svetost vprav
1	eilco svetišča. Misijonske škofe in predstojnike vabimo tudi, da brez od-
’z^ereJ° izmed domačih duhovnikov take, ki s svojimi čednostmi in jj. rostjo jamčijo, da bodo mogli biti svojim rojakom v semenišču zanes-Vl učitelji v duhovnem oblikovanju.
Okolja
prilagojena vzgoja
d i ^a?en tega je Cerkev, kot dobro veste, častiti bratje, vedna zahtevala, se ajeni duhovniki usposobijo za svojo službo s trdno in obsežno izobrazbo. ko|\“*no °iti omembe, da so le-te zmožni mladeniči vseh plemen in iz vseh 'eev sveta, saj so to dejstva in izkušnja jasno dokazala. Nedvomno pa
mora oblikovanje domače duhovščine primerno upoštevati činitelje, iz katerih se tvori okolje različnih dežel. Za vse duhovniške kandidate velja modro pravilo, da se ne smejo oblikovati “v okolju, ki bi bilo preveč ločeno od sveta,” 28) zakaj v tem primeru “bodo v razmerju do ljudstva in do izobražencev zašli v resne težave, ko se bodo znašli sredi družbe; zato se bo često zgodilo, da bo njihovo občevanje z ljudmi zgrešeno in napačno, ali pa bodo naugodno sodili o prejeti vzgoji."29) Biti mrajo duhovno popolni duhovniki, pa tudi “postopno in modro vcepljeni v tisti del sveta,” 30) ki jim je bil dan, da ga{ razsvetle z resnico in posvete s Kristusovo milostjo. Zato je prav obdržati, celo v ureditvi življenja v semenišču, krajevni način življenja; potrebno pa je bogoslovcem radodarno nuditi vse tehnične in tvarne prednosti, ki so že dobrina in last vseh civilizacij, kolikor pomenijo^ resničen napredek za višjo življenjsko ravan in bolj prilično zaščito telesnih sil.
Vzgoja čuta odgovornosti in duha podjetnosti
Oblikovanje domače duhovščine —je dejal Naš spoštovani prednik Benedikt XV.— mora biti usmerjeno k temu, da jo usposobi za prevzem vod stva novih cerkva, takoj ko je to mogoče, in za vodstvo rojakov s poukom in dušnim pastirstvom po poti zveličanja.31) V ta namen se Nam zdi najbolj primerno, da se vsi tisti, prišleci in domačini, ki skrbe za to oblikovanje, vestno prizadevajo razviti v svojih gojencih čut odgovornosti in duha podjetnosti;32) tako bodo ti zmožni, naglo in postopno prevzeti vsa mesta v sklopu njihove službe, tudi najvažnejša, in to v popolni slogi z duhovščino tujega rodu, a tudi v enaki meri. To bo dejansko dokaz resnične uspešnosti vzgoje, ki jo prejemajo, in bo krona in najbolje plačilo vsem, kateri so k temu pripomogli.
Vporaba krajevnih vrednot
Prav glede na razumsko oblikovanje, ki naj upoSt'eva resnične potrebe in duševnost vsakega naroda, je ta apostolska stolica zmerom priporočala strokovno preučevanje misijonologije, ne le za duhovščino od drugod, temveč tudi za domačo duhovščino. Naš prednik Benedikt XV. je določil, da se poučujejo misijonski predmeti na papeškem zavodu “de Propaganda Fide,” 33) in Naš neposredni prednik Pij XII. je z zadovoljstvom/ pohvalil ustanovitev “Katoliškega misijonskega inštituta" v istem zavodu in ustanovitev fakultet in stolic za misijonologijo 34) v Rimu in drugod. Programi krajevnih semenišč v misijonskih zemljah naj torej zagotove študijske tečaje različnih vej misijonologije in pouk raznih vednosti in spretnosti, ki so posebno koristne za bodoče poklicno delo duhovščine v tistih pokrajinah. V ta namen naj pouk v duhu čiste in čvrste cerkvene tradicije zna skrbno oblikovati sodbe duhovnikov o krajevnih kulturnih vrednotah, zlasti filozofskih in verskih, v njih odnosu do krščanskega pouka in vere. “Katoliška Cerkev —je dejal Naš nesmrtni prednik Pij XII.— ne zaničuje niti popolnoma ne zavrača poganskih nazorov, marveč jih najprej očisti vseh zmotnih
JANEZ XXIII.
^ružbi s proprefektom Svete kongregacije za širjenje vere, kardinalom Petrom Agagianianom in domačim bogoslovcem.
madežev, nato pa dopolni in izpopolni s krščansko modrostjo. Tako je sprejela tudi napredek na torišču znanosti in umetnosti... in nekako posvetila posebne šege in stara izročila ljudstev; celo poganski prazniki so preoblikovani služili za slavljenje spomina mučencev in božjih skrivnosti." 3B) Tudi Mi smo že utegnili izraziti svojo misel o tem predmetu: “Povsod..., kjer pristne umetniške in idejne vrednote lahko obogate človeško družino, je Cerkev pripravljena, da pospešuje in spodbuja taka duhovna prizadevanja. Cerkev sama, kot veste, se ne enači z nobeno kulturo, niti ne z zapadno, s katero je njena zgodovina tesno povezana. Zakaj njeno poslanstvo pripada drugemu redu, redu vere in večnega zveličanja ljudi. Vendar ostaja Cerkev, ki uživa tako krepko in z dihom Svetega Duha neprestano prenovljeno mladost, vedno pripravljena na priznanje, več:' na to, da sprejme in pospešuje vse, kar je v čast človeškemu razumu in srcu po drugih delih svetla, različnih od sredozemskega bazena, ki je bil po božji previdnosti zibelka krščanstva.” 36)
Dostop v izobražene kroge
Domači duhovniki, dobro pripravljeni in izvežbani na tem tako težkem in važnem, področju, na katerem morejo nuditi dragocene prispevke, bodo mogli pod vodstvom škofov spraviti v življenje gibanja prodora tudi med izobražene kroge, posebno v narodih s staro in visoko kulturo; za zgled so tu slavni misijonarji, med katerimi zadošča imenovati o. Mateja Riccija. Tudi domači duhovščini pripada dejansko naloga, “voditi vsak um k vdanemu češčenju Kristusa”37), kot je rekel nedosegljivi misijonar sv. Pavel, in si tako “pridobiti tudi v domovini spoštovanje visokih; in učenih osebnosti.” 38) Po lastnem preudarku naj škofje po potrebah ene ali več pokrajin poskrbe, da se v primernem trenutku ustanove kulturna društva, v katerih bodo misijonarji od drugod in domači duhovniki našli priložnost, da izkoristijo svojo izobraženost in izkušnje v blagor družbe, v kateri žive po izboru ali ker so se tam rodili. Tu je treba spomniti tudi na to, kar je predložil Naš neposredni prednik PijXII., da je namreč dolžnost vernikov “pomnožiti in razširiti katoliški tisk v vseh njegovih oblikah”39) in pobrigati se “za moderne tehnike obveščanja in kulture, saj je znana važnost prav izoblikovanega in razsvetljenega javnega mnenja.”40) Ne bo se povsod dalo vse storiti, je pa potrebno ne opustiti nobene dobre priložnosti, da se odpomore tem dejanskim in nujnim potrebam, dasi včasih “ta, ki seje, ni isti kot ta, ki žanje.” 41)
Previdnost v socialnem in dobrodelnem delovanju
Širjenje Kristusove resnice in ljubezni je pravo poslanstvo Cerkve; ta ima dolžnost, da nudi narodom, “kolikor največ je mogoče, poživljajoče zaklade njegovega nauka in življenja, ki navdihuje nov, krščanski družbeni red.”42) Zato pobuja z vso velikodušnostjo tudi v misijonskih deželah socialno delovanje in dobrodelnost, v veliko korist za krščanske občine in za narode, sredi katerih le žive. Vendar je treba paziti, da vrsta čisto svetnih
J
ustanov ne moti misijonskega apostolata. Omejiti se je na neobhodno potrebne ustanove, ki jih je lahko vzdrževati in uporabljati in katerih delovanje je mogoče čimprej izročiti krajevnemu osebju; zadeve je urediti tako, da bo Pravo misijonsko osobje moglo posvetiti najboljše moči pouku, posvetitve-nemu in zveličavnemu delu.
Oblikovanje duha vesoljne ljubezni
Ako je res, da je za apostolat, ki naj prinese največ sadov, prvovrstne važnosti, da pozna duhovnik-domačin in da zna'ceniti krajevne vrednote s Polnim umevanjem in modrostjo, je res tudi —in s še večjo pravico , da velja zanj, kar je vsem vernikom govoril Naš neposredni prednik: "Vesoljni razgledi Cerkve morajo biti običajni razgledi njegovega krščanskega življenja.” 43)
Zato mora biti krajevna duhovščina ne le poučena o težnjah vesoljne Cerkve in o udarcih, ki jo zadevajo, marveč mora biti vzgojena v globokem, Vesoljnem duhu ljubezni. Sv. Janez Zlatoust je rekel o krščanskih bogoslužnih slovesnostih: “Kadar smo pred oltarjem, molimo predvsem za cel svet in za obči blagor;”44) sv. Avguštin pa je lepo učil: “Če hočeš ljubiti Kristusa, razširjaj ljubezen po vsej zemlji, kajti Kristusovi udje so po vsem svetu." 4f>) Prav ker je hotel ohraniti v vsej čistosti tega katoliškega duha, ki mora poživljati delo misijonarjev, se Naš prednik Benedikt XV. ni obotavljal pokazati s strogimi izrazi na nevarnost, zaradi katere bi se mogli Izgubiti iz vida vzvišeni nameni misijonskega apostolata in bi tako oslabila njegovo učinkovitost : “Kaj žalostno bi bilo —je pisal v okrožnici Maximum Illud”—, ko bi kakšen misijonar pokazal tako omalovaževanje svojega dostojanstva, da bi bolj mislil na zemsko kot na nebeško domovino in bi se Pretirano brigal za to, da razteguje njeno moč in razširi njeno slavo. Ta Pačin delovanja bi apostolatu povzročil silno škodo, v misijonarju bi zadušil Vse vzgone ljubezni do duš in zmanjšal bi njegov ugled v ljudskem rPnenju.” 46)
Enaka nevarnost bi se danes mogla ponoviti v drugačnih oblikah. V Mnogih misijonskih deželah je namreč vedno bolj splošna težnja po prevzemu vlade in po samostojnosti; osvojitev državljanskih svoboščin pa na žalost lahko spremljajo zlorabe, ki niso v skladu s pravimi in najvišjimi duhovnimi koristmi človeštva.
Popolnoma se zanesemo, da bo domača duhovščina prispevala tudi k desničnemu blagru svojega naroda; k temu jo bodo nagibala vzvišena čustva in nameni, skladni z zahtevami krščanske vere po vesoljstvenostl
“Božja Cerkev je katoliška in ni tuja za nobeno ljudstvo ali naiod, *') je rekel isti Naš prednik. Nobena krajevna Cerkev ne bo mogla izpričati svoje življenjske povezanosti z vesoljno Cerkvijo, če se njena duhovščina in ljudstvo dasta vplivati duhu razločenosti, čustvom mržnje do drugih narodov, slabo razumevanemu nacionalizmu, ki bi zamoril vsesplošnostno ljubezen; ta pa je temelj božji, edini resnično “katoliški” Cerkvi.
(Sledi.)
Fatima in misijoni
Pred leti sem izbrala za domači misijonski krožek ime “Fatima”: “Fa-timski misijonski krožek”. Slutila sem, da je Fatima žareč misijonski svetilnik. Nisem iskala dokazov, poslušala sem navdih Matere.. .
Zdaj. v deželi Fatimske Gospe poglabljam odnos Fatime do misijonov in do zedinjenja. Marija je kot pred dva tisoč leti redkobesedna; toda njeni stavki so presenetljivo kleni. Več. Pod skorjo besed — bije srce Matere. Če hočemo prav razumeti in uspešno delati za rast Skrivnostnega Telesa njenega Sina, moramo prisluhniti utripom Brezmadežnega Srca. “Upodobi naše srce po svojem Srcu.” Nauči nas delati iz ljubezni do Jezusa, ki nam ga bo odkrila vera.
Brezmadežna si je izbrala puščoben, od zemskega trušča in vrvenja odmaknjen kraj — Fatimo. Fatima je ime Mohamedove hčerke in pomeni: žena. Danes se položaj muslimanske žene že spreminja: mnogoženstvo je v zatonu. Nadškof iz Smirne je dejal: “Pobožnost do Matere božje utegne koran približati evangeliju.” Fatimski Gospe so na njeni “Poti po svetu” muslimani v Afriki in v Indiji dovolili, da se je ustavila pred mošejami, je zapisal Fulton J. Sheen.
13. julija 1917. je Marija rekla: “Kadar molite rožni venec, končujte vsako desetko z vzklikom: Moj Jezus, odpusti nam naše grehe, obvaruj nas peklenskega ognja in vzemi v nebesa vse duše, posebno še tiste, ki najbolj potrebujejo Tvoje usmiljenje!”
Marija je čudovita misijonska vzgojiteljica. Najprej naroča vsakdanji rožni venec. Molitev in premišljevanje sta stebra misijonskega dela. Potem pa prosi, naj molimo po vsaki dese'i'ki za najbolj potrebne duše. Petkrat naj vsak dan ta molitev rosi na avtomatizirane ljudi atomskega veka. Dan na dan naj drami našo brezbrižnost in preganja našo površnost. Potem pa naj pod milostnim pogledom Kraljice sveta materinskega S>rca vzklije v naših srcih čut odgovornosti za sleherno še tako neznano nekatoliško dušo. Tisti, ki so najbolj potrebni božjega usmiljenja, so Materi najljubši. Če ljubimo Marijo, ljubimo jo zares! Kot Ona se žrtvujmo tudi mi v vsakdanjem trpljenju in delu, prav do Kalvarije, junaško, nesebično: z vsemi močmi, z vsemi sposobnostmi, znanjem, s časom, denarjem, ugledom, z vsemi modernimi sredstvi — za rast Skrivnostnega a resničnega Jezusa. Ključ do naše zmage pa je — ljubezen do Brezmadežne!
S. Andreja Šubelj, usmiljenka na Portugalskem.
Da bi bili vsi eno...!
nekdanji in sedanji apostoli cerkvenega edinstva
Veliki ideal — cerkvena edinost — postaja vedno važnejši. Odkar 3e pred enim letom sv. oče Janez XXIII. napovedal vesoljni cerkveni zbor, ki naj svetu znova izpriča tudi vedno živo edinost! in enotnost katoliške Cerkve, je ideal edinstva vseh Cerkva postal vsem še bližji. Zato poglejmo na one delavce, ki so v preteklosti največ storili za edinost Cerkve, in na °ne, ki še danes stoje pri tem delu v prvih vrstah.
Pomen apostolske akcije sv. Cirilin in Metoda
Ko st'a sveta brata Ciril in Metod prišla med zahodne Slovane v drugi Polovici 9. stoletja, sta takoj začutila, da imata pred seboj poseben narod. Pri kälterem nič ne opraviš z latinskim ali pa grškim jezikom, latinsko a'i pa grško kulturo. Spoznala sta —in to jima moramo šteti v veliko! zaslugo in prav v tem sta velika— da božja Previdnost kliče Slovane, da bodo aali katoliški Cerkvi posebno kulturo in igrali posebno vlogo med drugimi katoliškimi narodi na svetu. Zato sta dala Slovanom abecedo in z njo knji-^evni jezik; prevedla sta sveto pismo in grške obredne knjige na njihov Jezik; učila sta prednike Slovencev, kajkavskih Hrvatov, Slovakov, Čehov la zahodnih Poljakov ljubiti Boga po domače. Preprosto ljudstvo je podzavestno spoznalo veliki pomen apostolskega dela sv. Cirila in Metoda. Zato Se Je pa tudi taka krepko oprijelo njunega nauka. Le škoda, da takratni Rodilni krogi —tukaj imam v mislih predvsem nemške in slovanske politične kneze ter nemške katoliške škofe— niso razumeli velike cirilmetodijske ideje. Ce bi se je bili takrat oprijeli, bi danes ne bilo pravoslavnih vzhodnih kristjanov-Slovanov; zakaj, ko so se ti eno stoletje pozneje začeli obračati p krščanstvu, bi bili prav gotovo iskali misijonarjev ne med tuje govorečimi .ki, temveč med zahodnimi Slovani, ki so' takrat govorili njim razumljiv Jez>k. Tako se pa to ni zgodilo. Metodovi učenci so bili pregnani na jug in na vzhod, kamor so sicer prinesli staroslovanski cerkveni jezik in njegovo a ecedo (cirilico), niso pa mogli ustaviti navala grške razkolne Cerkve, ki jp vedno bolj utrjevala med Srbi, Bolgari in Rusi. Če bi bila takrat ciril-°todijska ideja zmagala, bi dandanes gotovo tudi ne bilo teh nesrečnih «■evolucij in vojn, ki že 150 let (od Napoleona) mučijo svet in so prav vse Posledica razprtije med Vzhodom in Zahodom. O tem obširno piše dr. Gri-ee. v svojih knjigah: "Sveta brata Ciril in Metod” in “Slovenski knez Ko-e|j . Zanimivo je zgodovinsko dejstvo, da je meja med Vzhodom in Zahodom stala bistveno vedno na eni in isti črti, ki jo je potegnil 1. 396 po Kr. v^kj imperator Teodozij. In ta črta je: Velika Sirta v Afriki, reka Drina bl‘? bij*’ Karpati na Ogrskem in dalje čez vzhodno Poljsko na sever. Pri-Zal n-° na *ei črti so se ustfavili germanski napadi proti Slovanom, turški a|eti na zapndno Evropo, Napoleonove armade in danes več ali manj —
komunizem.
Anton Martin Slomšek
Šele 1000 let pozneje je veliki in svetniški škof A. M. Slomšek spoznal značilni pomen cirilmetodijske ideje. Zato je v letih (po 1848), ko so se v takratni Avstro-Ogrski začeli narodno in politično prebujati slovanski narodi, ustanovil Bratovščino sv. Cirila in Metoda, katere namen je bil:l molitve in delo za zedinjenje pravoslavnih kristjanov s kat. Cerkvijo. Ta bratovščina se je naglo razširila po vsej Avstro-Ogrski, posebno med slovanskimi narodi, ki so ji takrat pripadali. Z njo je škof Slomšek učil katoliške Slovane krščanske ljubezni ter stanovske, družabne in mednarodne strpnosti. Po njegovih mislih smo katoliški Slovani poklicani, da premostimo in srečno zedinimo Vzhod in Zahod. Slomškova Bratovščina je bila 1. 1891 na Češkem obnovljena in izpopolnjena (posebne zasluge ima pri tem svetniški nadškof Stojan) ter je z velikim uspehom delovala pod imenom “Apostolstva sv. Cirila in Metoda pod zavetjem blažene Device Marije” med vsemi; katoliškimi slovanskimi narodi do zadnje svetovne vojne. Znani so velehradski unionistični kongresi, na katerih so razpravljali o sredstvih zedinjenja največji možje, bogoslovci, škofje Vzhoda in Zahoda. Slovence je tam častno zastopal dr. Grivec. Ti kongresi so bili praktična posledica dela društva Apostolstva sv. Cirila in Metoda. Znan je slovenski list “Kraljestvo božje”, ki je med Slovenci, kakor drugi slični listi pri drugih slovanskih narodih, razširjal cirilmetodijsko idejo. Slovenci smemo torej biti po pravici ponosni, da imamo najstarejše cerkveno društvo, ki dela za cerkveno zedinjenje. Zakaj med 20 društvi, ki delujejo pri različnih narodih v ta namen, je naše najstarejše. V zadnjem času “Kraljestvo božje” izhaja v Rimu kot zbornik enkrat na leto.
Novi center Apostolstva Sv. Cirila in Metoda (ACM) v Rimu.
Seveda je delovanje Apostolstva sv. Cirila in Metoda v sedanjih razmerah ovirano, da ne rečem popolnoma onemogočeno med Slovenci, Hrvati, Čehi, Slovaki in Poljaki za železno zaveso. Zato smo ob stoletnici Slomškove Bratovščine, ki smo jo slovesno obhajali v Rimu leta 1951, prosili sveto Stolico, naj nam dovoli ustanoviti v Rimu za vse katoliške Slovane škofijski odbor Apostolstva sv. Cirila in Metoda (ACM), kar smo tudi dosegli. Danes se lahko vsi katoliški Slovani, ki živijo kjerkoli na svetu, vpišejo v ACM pri rimski centrali. Dolžnosti tega bogoljubnega društva za cerkveno edinost, ki ima namen gojiti, pospeševati in širiti zedinjenje ločenih vzhodnih kristjanov s katoliško Cerkvijo ter podpirati ustanove, ki temu cilju služijo, niso velike. Vsi člani se obvežejo, da bodo molili vsak dan očenaš, zdravamarijo s klicem: “Presveta Devica Marija, prosi za nas; sv. Ciril in Metod, prosita za nas!” in plačevati na leto vsoto, ki je enaka 150 italijanskim liram-Ce pa kdo hoče darovati več, smo mu pa tudi hvaležni. ACM ne išče dobička, temveč le toliko članarino, da lahko pokrije svoje pisarniške stroške. Društvu ACM gre predvsem za to, da bi njegovi člani res zvesto in prisrčno vsak dan molili svojo obvezno molitev za cerkveno edinost in s tem izvrševali prvi in najvažnejši pogoj, da se zedinjenje zares uresniči, t. j. molitev, ki kliče božjo milost, da človek more ponižno priznati zakonito cerkveno oblast nad seboj.
P. A. Koren S.J., Rim (Iz “Katoliškega glasu")
Led je zdaj prebit...
La Piva, rojen 1904. na Siciliji. Bil je po poklicu najprej čevljar, pozneje profesor rimskega prava v Florenci, potem poslanec! in nazadnje župan v Florenci od 1951. do 1957. Dela za svetovni mir že od 6. januarja 1951. A 15. avgusta lani je ustvaril “most molitve" med Vzhodom in Zahodom.
Šele bodočnost bo pokazala pravi pomen in veličino tega laika, ki je po srcu tako soroden svetemu Štefanu, po načinu svojega delovanja pa spomi-nja na svetega Pavla.
* * *
Popoldne pred praznikom 15. avgusta 1959. je letalo zarisalo poslednje kroge nad Dunajem. La Pira sedi ob oknu, prekriža se in začne moliti bre-v'>'■ ■ . Razgleda ni. Krog in krog gosta megla, ki se bolj in bolj črni, dokler Se »e spoji z nočjo: letalo mirno plove nad rusko stepo. Nenadoma zažari ^rlika luč v dalji — Moskva. La Pira je zaprl brevir. Gleda razsvetljeno Moskvo. Pred njegovimi dušnimi očmi zraste privid. . .
Odposlanec Vrhovnega sovjeta, gospod Gubin je sprejel gosta. Ko mu je Ponudil roko, je florenškemu županu zaželel: “Dobrodošli pri nas! Sleherni Rus bo srečen, če Vas bo lahko sprejel!"
La Pira pa se smehlja in odgovarja na dobrodošlico: “Ko sem občudo-^al razsvetljeno Moskvo, gospod Gubin, sem se domislil privida nebeškega Jeruzalema, ki ga je nekoč doživel vaš veliki svetnik sv. Anton Kijevski.
sem se potem domislil, da je pravzaprav sleherno mesto nekakšna zem-pa podoba nebeškega Jeruzalema. Prav zato pa je vsako mesto v neki meri tudi sveto mesto. Tako vojska mest dokončno porušiti ne more: treba jih je °bnavljati in bogateti za bodoči rod. Prav to je tudi eden izmed razlogov, da Se moramo odpovedati za vselej slehernemu vojskovanju in delati odslej sa-1,10 za mir.”
Samo: "Mir, res, mir. . .” je ponavljal Gubin. Z obraza Vega bivšega u-rednika “Izvestij” pa je La Pira lahko bral, kako še nikoli v življenju ni čul Podobnih misli o mestih... Zato mu je stisnil desnico in odšla sta.
. Položaj v hotelu je naravnost dramatičen. Državni uradnik zunanjega h^nistrstva mora pripraviti uradni red obiskov. “Gospod La Pira, radi bi Poznali Vaš jutrišnji program. Na uslugo sem Vam.”
La Pira pa čisto preprosto: “Seveda. Jutri je 15. avgust, Vnebovzetje, Ye'ik praznik Matere božje. Zato bi najprej šel rad k maši v cerkev sv. Lulika. (Cerkev sv. Ludvika v Moskvi je edina katoliška cerkev, kjer je dovo-b]ežn.o bogoslužje, a samo za diplomate in tujce. —Op. ur.) Kdaj jel služba
, “Seveda, treba bo poizvedeti, kdaj je služba božja. . ." je uradnik neka-? v zadregi. La Pira pa mu brž prijazno razloži smisel in namen svete da-.Ve- S preprosto potrpežljivostjo mu da zaslutiti vso veličino tega osrednjega vsakdanjega dejanja za katoličana. Posebej opozori na točnost. “Prav t°tV? ^as razumem,” je iskreno spoštljivo odgovoril ruski uradnik. “Bom ‘akoj poizvedel. Naš šofer Vas bo spremljal. Oprostite, nisem prej poznal teh urnikov."
Spet je zastopnik materialističnega sveta povzel besedo: “Rad bi vedel, kaj namerjate po maši. Moja želja je, da bi se popoldne sešli s člani Vrhovnega sovjeta, čigar gost ste.”
La Pira pa ga zavrne: “Ne. Popoldne namer jam na grob sv. Sergeja v samostan Zagorsk. Zame je ta obisk nadvse važen. Prav jutri na praznik Vnebovzetja moram tja. Glavni cilj mojega potovanja v Rusijo je namreč prav ta, da bom molil na grobovih velikih ruskih svetnikov."
Gubin, ki je bil med razgovorom o maši nasmejan, se je zdaj zresnil in nekako užaljen pripomnil: “Tako je tedaj za Vas srečanje z Vrhovnim sovjetom postranska stvar. . . Nekaj, kar lahko počaka do 17. avgusta ali pa še dlje, če Vas prav razumem.”
“Zelo dobro ste me razumeli. 16. avgusta je namreč nedelja in moram ponovno k maši...”
A naslednje jutro je velika limuzina Vrhovnega sovjeta pred hotelom čakala na La Piro. Gospod Gubin je spet ves nasmejan. Gosta mora osebno spremljati k maši...
Prav verjetno, da je skrbni uradnik še sinoči stopil na posvet k svojim nadrejenim. Morda je celo mislil, da bodo tovariši od Vrhovnega sovjeta italijanskemu gostu nasvetovali, naj se lepo vrne tja, odkoder je prišel, ko bodo culi za nezaslišane Italijanove načrte. A nič tega se ni zgodilo. Zelo verjetno, da so zvestemu uradniku rajši naročili, naj se gosta lepo drži in naj v vsem ugodi njegovim željam. Zato se je na praznik zjutraj Gubin smehljal, ko je La Piro spremljal kot zastopnik Vrhovnega sovjeta — v katoliško cerkev k maši... Pospremil je gosta do cerkve in ga počakal zunaj...
Svetišče je bilo polno. Mašnik je maševal v veliki zbranosti in tišini-Verniki so iskreno sledili obredu. Skoraj vsi so pristopili k obhajilu. Po maši pa še pridiga v nemščini.
Po maši se je La Pira odpravil v zakristijo. Duhovnika je obdaril s posnetki florentinske Annunziate, s podobicami sv. Male Terezike in z majhnim lesenim kipom Fatimske Gospe. To, kar je dal duhovniku, in še nekaj knjig, je edina prtljaga La Pira.
•K- -K «-
Nikolaj Bojan Platonovič je član Vrhovnega sovjeta (parlamenta). Pozna La Pirovo življenje in delo. Zato ga je obiskal v hotelu. Srečanje je bilo na moč prisrčno in iskreno. La Pira je Bojanu Platonoviču razložil namene svojega obiska v Rusiji. Nikolaj Platonovič se ni čudil. Dobro ve, da vsa La Pirova dejanja vodi izključno edinole globoka in živa vera. Zato se mu je zdelo docela naravno, da je njegovo potovanje združeno predvsem z obiski cerkva in samostanov. Po tem prvem srečanju se je Nikolaj Platonovič takole izjavil: “Nisem njegovih misli, a razumem ga, ker je dosleden.”
* *
Z isto uradno limuzino Vrhovnega sovjeta kot zjutraj k maši se je na praznik popoldne La Pira peljal v samostan Zagorsk pri Moskvi, na grob sv. Sergeja. Komaj je Italijan stopil na samostanska tla, se mu je približal mlad menih z besedami: “Slednjič vendar — toliko zaželeni obisk!” Pospremil je gosta v cerkev, kjer je grob svetega ustanovitelja samostana. Ostan-
svetnikovi so v krsti iz samorodnega srebra pod štiriogeljnim baldahi-npm, ki je posvečen Sveti Trojici, a Pira je dolgo molil na grobu tega svet-nika, ki ga enako vneto častita Vzhod in Zapad.
Isti mladi redovnik je zdaj romarja pospremil k dekanu bogoslovne akademije, ki' je Peter Konstantin Rujitskij. Oče Konštantin je velik, močan starec. Kot sneg beli lasje in dolga brada mu krase glavo. Tudi dekan Ka je sprejel z iskreno dobrodošlico. La Pira mu je podaril podobo Annun-ziate z molitvijo v ruščini na čast Kraljici miru. Medtem pa je razlagal: “Tole podobo Matere božje Florenčani zelo časte. Tu v Moskvi sem na Praznik Vnebovzetja, ki je največji Marijin praznik na Vzhodu in na Za-Padu. Prišel sem molit na grob svetega Sergeja. To je edini namen mojega Potovanja v Rusijo: da bi moTlil za mir in edinost v Cerkvi, za zedinjenje z Vzhodom, za mir med vsemi ljudmi na zemlji. Nisem sam. Danes molijo z •nenoj v isti namen redovnice po vsem svetu. Vsem sem pisal in jih naprosil v lo. Tako nas je danes tu zbranih velika množica. . . ”
Oče Konštantin pa je na vse to odgovoril in objel La Pira: “Ne zahvaljujem Vas, objamem Vas!” Potem pa ga je začel spoštljivo vpraševati po ?v- očetu in po katoliškem svetu sploh. La Pira mu je odgovoril: “Sveti oče Je zares OČE. Hkrati z oznanilom o koncilu je ponudil roke vsem kristjanom in vsem narodom sveta.”
Ob sklepu je oče Konštantin iskreno zavzet poprosil gosta: “Pridite še 111 Predavajte našim slušateljem bogoslovne akademije!”
“Kdo ve?” je odvrnil La Pira. “Pota božje Previdnosti so neumljiva. DANES JE LED PREDRT. VZHOD IN ZAHOD STA SE SREČALA, RAZUMELA IN VZLJUBILA!"
. V zlato knjigo častnih obiskov v samostanu pa je La Pira zapisal: “Na a. blagoslovljeni dan, posvečen Devici Vnebovzeti smo z neizmernim zaupanjem molili na tem kraju zbranosti, molitve in miru. Z velikim zaupanjem srno Vnebovzeto prosili za toliko zaželeni mir na svetu. Naj rosi nad vso erkev, na Vzhodu in Zahodu in na vse ljudi na zemlji. To je naša želja iz-azena v molitvi, v upanju in v ljubezni. Naj božja Mati blagoslovi veliki Uski narod in vse narode sveta!”
. Preden se je ta večer La Pira umaknil v tišino, je papežu Janezu XXIII. n kardinalu Dalla Costa poslal posebno brzojavko. Sporoča, da je molil na '°bu sv. Sergeja za mir in za cerkveno zedinjenje. Enako kot je v Fatimi °‘il na kraju, kjer je Devica oznanila spreobrnjenje Rusije. “Most molit-0 med Vzhodom in Zahodom je zgrajen!” je zaklical ob koncu.
V nedeljo 16. avgusta
x ‘icueijo iu. avgusta po
Krakarje. Med drugim jim je dejal:
maši je La Pira sprejel ruske izobražence in v- —je. mn! uiugmi jun je dejal: “Smo na docela novem ovinku zgodo-^a obzorju se dviga mir, o tem sem prepričan. Vsi ljudje smo si brat-: Vsem je očito, da zgodovina vodi k miru. Prišel je trenutek, da korenine j 11 u °krepimo. Kako? Gospodje, dobro veste, da sem veren človek. Veru-Skj v. Pričujočnost božjo v zgodovini in v zgodovinsko moč molitve. Zato sem dvenil Ustvariti most molitve med Vzhodom in Zahodom. Vsak most ima obp 1j*.ilvna oporna stebra. Zato sem šel molit v Fatimo, kjer je Mati božja Jubila mir, pa zdaj na praznik Vnebovzetja v vaš zagorski samostan. So
Sveta maša na vrhu visoka gore pred vrati Kitajske: “Jagnje božje, ki odjemi ješ grehe sveta, daj nann svoj mir!”
ljudje, ki imajo atomske bombe, pa so tudi ljudje, ki premorejo bombe molitve. Pisal sem vsem redovnicam po vsem svetu, naj bi včeraj molile z menoj, da se ta most molitve med Vzhodom in Zahodom nikoli ne poruši!"
* * *
17. avgusta se je srečal s člani Vrhovnega sovjeta. Povzel je spet iste misli, ki jih je bil dan prej povedal že časnikarjem. Še posebej pa je poudaril odnos med vero in med svetovnim mirom: “Vera ima svoj izvor v človekovi duševnosti. Vi trdite, da ste realisti, tedaj morate priznati, da je moja trditev resnična. Čisto resno moramo računati tedaj tudi z vero! Te verske vrednote v človeku so najodličnejši činilec za ustvarjanje miru."
Izredno pozorno so ruski poslanci sledili La Pivovim izvajanjem. Bil je prvi, ki jim je govoril o verskih vrednotah kot o odličnih činiteljih svetovnega miru... Prav po besedi sv. Pavla: “Oznanjuj, naj je prilično ali neprilično!”
Led je prebit in most je zgrajen. . . A kje so apostoli, ki bodo v molitvi in v ljubezni sledili v srce Rusije?
S. ANDREJA ŠUBELJ usmiljenka na Portugalskem
NEKAJ O INDIJSKIH KASTAH
(Predavanje, ki ga je imel ne rednem, sestanku misijonskega krožka “Baraga” v Torontu, gospod Vinko Božič.)
Vsaka, še tako majhna družbena ustanova tvori del človeške družbe. Ne moremo si je zamisliti kot nekaj zase, kar je odtrgano od ostale družbe. V teh časih, ko so se znanosti povzpele do visoke stopnje, Se ne le družboslovci, temveč vsak kultiviran človek ukvarja z družbenimi vprašanji.
Zato pa bi morda teže, z nekakim nerazumevanjem začeli preučevali takšne družbene nemogočnosti (vsaj v naših očeh!) kot so n. pr. indijske kaste. Mnogo umevnejše bi bilo raziskovanje tega vprašanja za srednjeveškega sociologa, čeprav tudi srednjeveški družbeni sestav še daleč ni podoben kastam. Čisto razumljivo tedaj, da je za zapadnega moralista to vprašanje kast mnogokrat svar nejasnosi ter napadanja, pač zaradi pomanjkljivega razgleda po indijski preteklosti in njeni zgodovini.
Milijoni Indijcev stradajo, ker ‘svete’ krave in opice pri nas poiro tretjino živeža." Tako je jpotožil ministrski predsednik Nehru; at imnogi niso soglašali x\ njim in so vorstapilj iv obrambo ‘svetih’ živali. Priredili iso tudi razstavo, ki jo vidimo na sliki iti kjer je 'med drugimi tudi podoba, kako se ■predsednik Nalv u glob-oko klanja kravi in jo pasti. . .
Zapadnjakii se radi pohvalimo, da smo dediči rimske oziroma latinske kulture. Ponosni smo na duševne velikane iz antike. Pa si od bliže oglejmo to za nas tako slavno antiko! Smo v Rimu, središču takratne svetovne kul-tuie in civilizacije, v družbi, ki je ne samo vodila v človekovem napredku, temveč je skušala obogatiti in poplemenititi vse do tedaj znane človekove ku turne zmogljivosti. Opraviti imamo z družbo, ki v pretežni meri sestoji 17. brezpravnih suženjskih množic, katere predstavljajo za gospodarja manjšo vrednost kot pa delovna živina ali orodje. Ali ne smemo zdaj po isti logiki obsoditi tudi družbenega reda? In vendar ga prav verjetno še daleč toliko ne obsojamo kot pa indijske kaste, ker upamo, da bomo za ceno antič-ne civilizacije spregledali tudi grehe tedanje dobe. Da, grehe, ker skušamo gledati nazaj dva tisoč let kot enakopravni državljana z vsemi najmodernejšimi človečanskimi pravicami. Ali ne bodo nam naši1 zanamci šteli v greh, da smo vodili svetovne vojne za določen košček zemlje .ali pa da smo v ZDA reševali vprašanje prebitka pri žitu, istočasno pa dopustili, da se milijoni v Atriki in v Aziji bijejo na življenje in smrt z lakoto? Preteklost je tedaj vzrok, da si ne moremo pojasniti takšnih pojavov, kot je indijska kasta Nekaj kastam podobnega bi morda lahko našli tudi v zgodovini evropski h naseljevanj. A zgodovinskih izročil o tem nimamo.
Kako je prišlo do nastanka kaste? Je indijska družba z njo kaj izgubi-la ali pridobila? Kasta vsekakor pomeni korak naprej v razvoju takratne dobe kot pomeni suženjski red v primeri s starodavnim patriarhalnim pač nek določen napredek, saj je poleg nezaslišanega gorja prinesel svetu tudi nekatere dobrine, ki jih še danes pridno uporabljamo. Kasta v času, ko je nastala, m b'la samo znak napredka v višjo stopnjo socialnega reda ter kulture, temveč je njen pojav pomenil tudi rešenje človeštva pred morebitnim barbarstvom in anarhijo, ki bi se prav gotovo pojavila, ko bi nomadska Jjud-stva dokončno zasedla sebi odločene kraje ter se umirila. To vprašanje so podobno rešila tudi druga ljudstva in torej ni nič novega, le da smo v Evropi bili izpostavljeni drugačnim okoliščinam in vplivom ter smo zato ves razvoj nekako pospešili, kar je zopet zasluga ekonomskih, tehnoloških, kultur-nih . r ™?.rda tud' bioloških pogojev. Brez dvoma predstavlja sistem kast v stan Indiji napredek v vsakem pogledu in le eden od dokazov za to dejstvo je ta, da je prišlo prav v dobi kast do razcveta stare indijske kulture.
Pri vseh družbenih pregibih je vera prav gotovo ena najvažnejših spremljevalk v mnogih primerih naravnost odločujoč činitelj pri nastanku novega družbenega reda, po vsej verjetnosti pa pri primitivnih ljudstvih nič manj vazen kot materialna sredstva človeka. Ce je to kje lepo vidno, so to kaste v Indiji kjer se vera tako tesno povezuje z družbenim redom, da si ga brez nje skoraj ne moremo misliti. Mii sami radi nazivamo naš d niz-eni ustroj krščanski, s čemer hočemo povedati, da je zgrajen na temeljih krščanstva, da je krščanska vera bila njegova podlaga skozi vsa stoletja ter so bili ideali človeštva te družbe skoraj identični z onimi, ki jih navaja naša vera kot pogoj za cilj, ki ga išče krščansko življenje.
Mislim, da velja to v neprimerno večji meri za sistem kast ter za nje-gova nerazdruzna spremljevalca — hinduizem inrbudizem.
Oglejmo si najprej, kako izgleda kasta sama. Načelo “čistosti” ter “svetosti je vodilo pri tem, kdo pripada višjemu ali nižjemu razredu ali kasti. Inko imamo: 1) razred brahminov - duhovnikov, ki nimajo samo privilegi-j( \ x tostranstvu, ampak jih bodo imeli tudi po smrti v nirvani — v raju*
) Razred ksatrijev-bojevnikov; 3)vasje ali navadnike ter 4) shudre ali slu-abnike. Prestop iz nižjega v višji razred ni mogoč; je celo strogo kaznivo . ?jar>je: medsebojne ženitve so prepovedane, celo sprejemanje hrane od lz3ega je zabranjeno, v izrednih primerih lahko prejmejo edinole vodo, če a®yeda ni od nižjih onečaščena, se pravi, če ni bila zlonamerno dotaknjena po 1 kie stoječem kastnem pripadniku, noseči ženi itd. Svete knjige — vede ahko čitajo ter razlagajo samo brahmani, sicer pa ti lahko opravljajo vsa cla razen čevljarskih ali služabniškega; so lahko bančniki, trgovci, voja-h le duhovniki imajo en sam poklic. Prav tako shudre opravljajo številna ®*a kot zdravniki, brivci, zlatarji itd. Se pravi, da socialni položaj ni nujno ezan tudi na ekonomskega ün tako so pripadniki srednjega in nižjega slo-Jj navadno med najbogatejšimi, kajti Čistost in svetost odločata oblast, u-tak *:er spoštovanje. Kakor lahko posameznik izgubi svoj položaj v kastah, e Ka *ahko tudi cel razred na določenem ozemlju. Tudi živali niso vse r-jV'ko vredne po hinduistični morali; tako je krava, ena izmed najbolj zna-h- v visokih čislih.
]• Odtenek hinduizma pomeni tudi budizem, ki ga je osnoval Sidarta, kra-Vski sin iz drugega razreda kastne lestvice. Ob času njegovega nastopa
je prvi razred - brahmini, izgubil vsako moč ter vpliv pri svojih nižjih kastnih pripadnikih, to pa predvsem zavoljo brahminskega preveč izprijenega ter izmaličenega izvajanja svojega visokega duhovniškega poslanstva. Zategadelj je Sidarta žel velik uspeh s svojih novim naukom, s katerim je obsodil pisanje starih svetih knjig vedas ter jih razveljavil. Samega sebe je oklical za prosvetljenega ali po indijsko— Budha. Napadel je zlasti oni nauk v verskih knjigah, ki pravi, da se človek lahko odreši z denarjem in po katerem naj bi bili zveličani predvsem brahmini. Nasproti temu je Budha učil, da se mora človek sam odrešiti samo z delom, žrtvami ter potrpljenjem, prav tako si lahko prisluži svoj privilegij v višjii kasti le z delom ter krepostmi. Da bi čimbolj očitno obsodil privilegije brahminov, ki so edini znali pisati in brati uradni jezik sanskrt ter tako mogli vplivati na ostale sloje, je uvedel uporabo domačih jezikov, ter tako odvzel brahminom to izključno pravico. Pojav budizma je znatno ošibil kaste, a še zdaleka ne odpravil, saj je bil v svojem bistvu tipična kastna vera. Svoj višek je budizem dosegel leta 274 pred Kristusom s prestopom cesarja Asoka v budistično vero. Vendar je v začetku prvega tisočletja začel pojemati; iz njega se je pozneje razvil nekak prerojeni hinduizem, ki je kasneje postal tudi narodna vera. Vse te vere pa so samo navdihovale kastni sistem ter pripomogle k prospehu njegove kulture.
Malo manj lastna kastam je bila novodošla islamska vera v 7. stoletju, ki je hinduizem bistveno oslabila ter tako pričela razkrajati tudi kastni red in ustroj sam; kajti kasta brez hinduizma ali budizma je prav tako nemogoča kot bi bil naš srednjeveški sistem brez krščanstva in posredno Cerkve.
Prihod krščanske vere v Indijo po apostolu Tomažu pa pomeni zadnji udarec pri razpadanju kastnega reda. S svojim naukom o enakopravnost} ter bratstvu pred Bogom je krščanstvo začelo širiti svoj vpliv med nižjimi sloji in tako zadelo kaste v živo. Krščanstvo se ni moglo razliti med vse kaste, kajti prav dejstvo, da so misijonarji, oznanjevalci nove vere, pri svojem delu smatrali to družbo več ali manj ustaljeno, kakor je bila po svoje evropska, je onemogočilo hitrejšo razširitev krščanske vere v Indiji. Stroga izoliranost med posameznimi sloji, kakršne naši misijonarji niso imeli priložnosti spoznati nikjer, je pač bilo nekaj tako novega, da bi morali misijonarji pri svojem apostolatu iznajti čisto nove metode in prijeme. Družbeni sistem, kakršnega je v Indiji našel apostol Tomaž, je bil popolnoma nekaj drugega, kot pa je recimo naša slovenska socialna ureditev v času pokristjanjenja ali pa rimska za časa razpadanja staroveškega suženjstva. Graščak in tlačan sta si bila dejansko odvisna drug od drugega in čeprav eden podrejen drugemu, sta vendar živela v neki medsebojni vzajemni skupnosti ter je zato bilo tlačanu razumljivo, da sta oba iste vere, saj je veljal celo zakon: čigar oblast, tega tudi vera.
Kakorkoli, važno je to, da je kasta bila za nas dolgo težko razumljiva pojava, kar je vodilo k neuspehu pri razširjanju krščanstva v zadnjih stoletjih v Indiji, pač pa se je na žalost mesto krščanstva, toda pod njegovim vplivom v tej nenavadni deželi pojavila vera Brahma Samaja, ki skupaj s krščanstvom povzroča nadaljni razkroj starodavnega kastnega sistema. V najnovejši zgodovini Indije smo priča, kako si Indija skuša po lastnih močeh in zmožnostih utreti pot do novega modernega demokratskega tipa države. S (lem je seveda za zmeraj odzvonilo kastam, ki pomenijo za naš čas nedvomno popolnoma negativno ostalino prastare dobe.
INDIJSKI MISIJONI V NEVARNOSTI
TUJIM MISIJONARJEM ZAPRTA DEŽELA
Postopanje indijske vlade s tujimi misijonarji preseneča ves katoliški svet. če bi bila vlada komunistična, bi prav lahko razumeli. Vendar pa indijska vlada in zlasti njen predsednik niso komunistično usmerjeni. Ves svet jih smatra za demokrate in, vsaj do zadnjih let, zelo strpne v vsakem °ziru. Kako je prišlo do tega, da so kar naenkrat skoraj popolnoma prepovedali vstop tujim misijonarjem na indijska tla? Na to vprašanje bomo skušali odgovoriti v tem članku.
Kako se je začelo?
V aprilu 1953 je notranji minister pred polno poslansko zbornico napovedal boj tujim misijonarjem z besedami: “Če prihajajo v Indijo pridigat evangelij, bo najbolje, če čim prej prenehajo s tem delom.” Po njegovem mnenju bi vsak indijski državljan smel svobodno razširjati svojo yero, dočim bi se pa tujcem tega ne smelo dovoljevati.
Ta izjava, ki je bila dana v tako slovesnih okoliščinah, poznavalce Jndijskih razmer ni preveč presenetila. Od dneva, ko je Indija dosegla neodvisnost, so tuji misijonarji le s težavo dobili za vstop potrebna dovoljenja.
novembra 1952, je več škofov prosilo za avdienco pri Nehruju, ki je Začasno nadomestoval notranjega ministra. Predsednik vlade je škofe ljubeznivo sprejel, jih pozorno poslušal in jih odslovil, ne: da bi jim kaj določnega obljubil.'
Istega leta so se pritožili ministrskemu predsedniku predstavniki protestantov. V spomenici so branili enega izmed protestantskih pastorjev, ki je i^el neprestane težave z oblastmi v Madhya Pradesh (Osrednja provinca), pokrajinske oblasti so odgovorile z napadom. Celo vrsto obtožb o političnem okovanju misijonarjev so navedli v odgovoru na Nehrujevo prošnjo, naj se Položaj glede protestantskega pastorja razčisti. Brž so obtožbe pograbili easopisi in jih razširili po vsej deželi. Začel se je napad na Cerkev. Katoličani pa niso molčali. Od vseh strani so pošiljali pisma in telegrame, v katerih so zahtevali, naj vlada odločno pove in seveda dokaže, če so tuji katoliški misijonarji kaj storili proti indijski državi. Če pa ne more dokazati, kaj pa jasno pove, da so se nekateri ministri prenaglili v svojih sodbah in izjavah. Kaj je storila vlada? Noben minister si ni upal klicati kakega tu-Jega misijonarja pred sodišče. Ni bilo dokazov, ki bi bili res kaj vredni in Posledica bi bila sramota pred tujimi državami, ki bi se vsaj v enem ali ,1 ugem slučaju zavzele za svoje podložnike. Začasno so se torej nasprotniki katoličanov potuhnili. Šli bodo iskat dokazov in ko jih dobe, bodo vprizorili Procese.
Pokrajinska vlada v Madhya Pradesh se je ponudila, da bo organizirala Posebno komisijo, ki bo vse natančno preiskala in poslala ugotovitve vr-kovnemu državnemu sodišču. Komisija, potrjena po vrhovnem državnem so-a’Sču, je štela šest članov. Pet članov je bilo poznanih po svoji nenaklonje-
nosti krščanstvu. Šesti član pa je bil jakobil (razkolna krščanska Cerkev), kristjan samo po imenu, ko pa niti v božanstvo Jezusovo ne veruje. Ko so tega kristjana vključili v komisijo, so mislili, da bodo prepričali katoličanu o nje nepristranskem postopanju. Vlada je izdala kratko poročilo o delu, ki naj bi ga opravila komisija: Ugotoviti bi morali, če je res, da krščanski misijonarji spreobračajo Indijce s silo in zapeljevanjem; če se ukvarjajo s politiko ali pa se izključno posvečajo verskemu delu. Tudi naj bi zabeležila pritožbe misijonarjev glede vmešavanja civilnih oblasti v njihovo delo.
Komisija je sestavila 99 vprašanj, ki so se nanašala na krščansko življenje v celoti in na apostolat posebej. Nekatera vprašanja so izzvenela kot obtožbe in ne vprašanja. V samih vprašanjih se je videlo, da komisija hoče odkriti veliko za misijonarje sramotnih stvari. Misijonsko delo naj bi nasprotovalo javnemu redu in morali; če se bo število ver množilo, bo razlika med Indijci vedno večja, kar bo končno smrtno nevarno za samo državo. Ko so škofje videli, da komisija ni imela namena soditi med oblastmi in misijonarji, ampak je samo nabirala material za obtožnico, so zahtevali, da se delo ustavi. Eden izmed njih je šel k predsedniku vrhovnega sodišča in ga prosil, naj sodišče vzame komisiji vso avtoriteto. Ker je predsednik vrhovnega sodišča videl, da mu državna ustava kaj takega ne dovoljuje, tega ni mogel storiti. Vendar je pa na škofovo prošnjo odgovoril z javno izjavo, v kateri je ožigosal delo komisije kot popolnoma pristransko.
Do kakih zaključkov je prišla komisija?
Prišlo je, česar so se katoličani bali. Komisija je nabrala v krajih, kjer so pogani živeli skupaj s kristjani, vsake vrste čenče, obrekovanja, na-migavanja, ne da bi se kristjani mogli braniti. Še vedeli niso, kdo je dal poročila članom komisije. Kadar je komisija iztaknila kak pisan “dokaz”, je izločila olajševalne okolnosti, prevodi so bili netočni in vedno v škodo katoličanom. O zasebnem življenju duhovnikov in katoličanov je komisija zapisala najneverjetnejše stvari. Zato je pa eden najbolj uglednih indijskih katoličanov mogel izjaviti: “Dokazi, ki ste jih nabrali, niso niti toliko vredni kot papir, na katerem so napisani.”
Komisija je kot zaključek vsega preiskovanja zahtevala:
1.	Tuji misijonarji, ki so prišli spreobračat Indijce, morajo zapustiti deželo, novim misijonarjem pa se ne bi smelo dovoliti vstopa. Od misijonarjev, ki so že v Indiji, bi smeli ostati samo oni, ki se predvsem posvečajo znanstvenemu delu, ki koristi Indiji.
2.	Indijska ustava bi se morala popraviti v smislu, da je dovoljeno razširjati svojo vero samo indijskim državljanom.
3.	Država mora prepovedati vsako pisano in tiskano versko propagando, ki je sama ni odobrila.
Odgovor škofov
Škofje so seveda takoj odgovorili. Njihova spomenica pravi: “Na' mesto, da bi se komisija omejila na zasliševanje prič, ki bi bile zmožne govoriti resnico, se je ukvarjala z vprašanjem o verski svobodi, o političnem
indijski zvezni državi Kerala, kjer so komunisti prišli pred leti .na mlado in tero-1 iz>rali vse vere, zlasti pa so nastopali proti zasebnim in misijonskim šolam, potem 80 lse slednjič lani marali spričo pogumnega odpora večine prebivalstva 'umakniti, 80 pred pne seči imeli nove volitve, ki SO izzvenele predvsem v znamenju jboja med amunisti An protikomunisti. Volilni boj je bil tudi v znamenju tega boja. Zgoraj vi->rno sliko, ki so jo ob cesto postavili proti-komunisti in kaže, kako sifojci potujejo nad 'nrtvo ženo, ki so jo rdeči \ob protikomunističnih manifestacijah ubili, ;Spodaj pa vi-Lm°’ kako so najprej rdeči z belo barvo prerisali ves sidt protikomunisti pa so pred ^ rdečo propagando nastavili hlapimo desko, kjer razlagajo, lkakšen je\ resnični o-braz komunizma. Pri volitvah so z velikansko večino zmagali protikomunisti.
delovanju krščanskih Cerkva po vsem svetu, od začetka krščanstva do modernih časov. Dokaze je iskala pri ljudeh, ki nimajo nobene pravice govoriti o krščanstvu, ker ga ne poznajo. Šli so k sovražnikom krščanske vere in izvlekli ves strup iz protikrščanskih knjig. In tako so z velikim trudom, ki bi ga lahko obrnili v boljše namene, nakopičili veliko dokazov, ki pa niso dokazi.”
V drugem delu poročila za javnost pa so škofje dostavili, da se iz poročila uradne komisije razbere, da ne dvomi le o vrednosti tujih misijonarjev, ampak tudi o domačih indijskih duhovnikih, o njih zvestobi do naroda in o katoliških Indijcih na splošno. Komisija je hotela ločiti katoličane in Indijo ravno v trenutku, ko indijski narod najbolj potrebuje složnosti. Škofje končajo: “Mi s strahom čakamo na odmev poročila v tujini. Vnaprej vemo, da ne more biti ugoden in da bo zato škodoval Indiji v svetu.”
Poročila preiskovalne komisije pa niso zavrnili samo indijski škofje. Predstavnik Indije v Organizaciji združenih narodov Krishnaswami je izjavil: “Tudi če bi bili slučaji, ki jih komisija navaja proti misijonarjem, resnični, vendar komisija ne bo smela napraviti tako splošnega zaključka kot ga je, da je namreč delo misijonarjev v Indiji nezaželjeno. Reči pa moramo, da niti obtožbe niso bile dokazane. Indija je proti temu, da bi se obtoževali misijonarji, da bi se ustvarila zakonodaja, ki bi omejevala njihovo udejstvovanje. Med samimi Indijci je bilo več oseb, ki so znane po svoji preudarnosti, a so kritizirale poročilo komisije, nei samo, ker prinaša neresnična dejstva, ampak tudi, ker te vrste poizkusi škodujejo narodu, ko mu hočejo vzeti svobodo v verskih vprašanjih."
Ce se je vlada Madhya Pradesh pokazala tako sovražna misijonarjem, pa ne smemo misliti, da je vsa Indija postopala na isti način. Vendar je pa dejstvo, da že nekaj let indijska vlada ne daje dovoljenj za vstop tujih misijonarjev.
Številke govore
Poglejmo, kaj o tej zadevi, ki je tako važna za napredek indijske Cerkve, pravijo statistike, ki jih je pripravila komisija indijskih Škofov:
Leta 1953 je prosilo za vstop 140 misijonarjev; dovoljenje je bilo dano 72, zavrnjenih je bilo 53 prošenj in 15 jih še vednoi čaka rešitve.
Leta 1954 prosijo 104 misijonarji, dovoljenje je bilo dano 39, 9 jih pa ni dobilo nobenega odgovora.
L. 1955: prošenj 77, pozitivno rešenih 16 zavrnjenih 23, čaka na rešitev 32. — Kakor vidimo, je vsako leto manj prošenj, ker je vedno manj dovoljenj.
Leta, 1956 je bilo dano dovoljenje samo 4 misijonarjem. — Indija je ostala zaprta za tuje misijonarje.
Posledice za misijonsko delo
Za pet milijonov indijskih katoličanov je približno 5.600 duhovnikov, med katerimi jih je 4.200 indijskega porekla. Škofij je 67, indijskih škofov 40. V velikih semeniščih, tako škofijskih kot tudi redovnih, je približno 2.500
.% p'

Indijski krošnjarji- ■.
bogoslovcev. Duhovniki in bogoslovci so razmeroma zelo številni na jugu, Oa severu je pa V tem oziru prava puščava. In tuji misijonarji so hodili zlasti na sever.
Kako obrazloži vlada svoje postopanje?
Predsednik vlade Nehru pravi, da je Indija laična država in da moia Zato ravnati z misijonarji enako kot z drugimi tujci. Rekel je, da se tudi, ^a se katoliška Cerkev v Indiji, po tolikih stoletjih obstoja, ni tidneje zasidrala. In še, da Indija hoče, da se tako v trgovskih, industrijskih kot tudi v Verskih zadevah uveljavijo njeni ljudje, ki morajo kmalu nadomestni vse tuie nameščence.
Seveda, Cerkev želi prav isto, kar želi Nehru. Želi, da bi bila indijska duhovščina čimpreje dosti številna in zlasti dobro pripravljena, da bi lahko sama vodila Cerkev na indijskih tleh. V tem Cerkev daje prav Nehruju. . e da mu pa prav, ko primerja Cerkev trgovskemu ali industrijskemu podolju, ki išče samo gospodarskega dobička in propade, ko tega ni. Pri vstopu v Cerkev in o njenem napredku odloča najprej milost, nato pa tudi člo-vekova svobodna volja. Glede milosti pa Nehru ne more trditi, da se čudi. Zakaj Indiji že prej ni bila dana milost spreobrnenja. In težko je govoriti tydi o svobodni volji, s katero so Indijci v preteklih stoletjih zavrnili
milost vere, kadar se jim je ta ponujala. Cerkev mora, v kolikor je od nje odvisno, pripravljati zemljo, in ima pravico, da je svetne oblasti pri tem delu ne ovirajo. Ker Cerkev misli, da so tuji misijonarji še potrebni Indiji, jih pošilja tja in jasno pove, da se ji dela krivica, ko ji indijska vlada tega ne dovoli.
Indija kliče tuje izvedence, med njimi komuniste, da ji pomagajo postaviti na noge vsakovrstno industrijo. Ne dovoli pa, da bi tujci prinesli Indijcem resnice, o katerih Bog sam pravi, da jih morajo poznati.
In če se Nehru čudi. da Cerkev v Indiji ni bolj napredovala v preteklih stoletjih, bo to vzrok, da ne bi dovolil, da bi se širila v našem? Ali ne bi' mogli reči, da se Nehruju zdi, da je današnja indijska Cerkev polna življenja in ima veliko duhovskih poklicev? Nima nekega strahu pred to polnostjo in zagonom ? Po drugi strani pa Indijci, zdi se, da zavestno, mislijo varati tujce s številkami. Tako je notranji minister trdil, da je bilo v letu 1947 v Indiji samo 820 tujih misijonarjev, pet let pozneje, 1952, pa že 1869. — Škofje so takoj objavili imenik vseh tujih misijonarjev, ki jih je bilo v Indiji v letu 1947, 1634 in 1952, 1755. Iz teh podatkov se razvidi, da je v petih letih prišlo v Indijo samo 121 novih misijonarjev, kar je zelo malo. In še od teh so nekateri prišli v Indijo samo slučajno. Ko so jih komunisti izgnali iz Kitajske, so se nekateri ustavili med redovnimi sobrati v Indiji.
Indijski nasprotniki Cerkve se pa poslužujejo za svoje napade še drugih sredstev. Pravijo, kar je res, da Cerkev oznanja božje kraljestvo na zemlji. Ni pa res, kar pravijo nekateri Indijci, da Cerkev misli ustanoviti svojo državo na indijskem državnem teritoriju. Ne smemo si misliti, da bi šla nevednost tako daleč, da bi bil kdo prepričan, da Cerkev v kateri koli deželi hoče vladati v svetnih zadevah in je zato nevarna državi.
Zadržanje indijskih duhovnikov in katoličanov
Postopanje vlade s tujimi misijonarji je indijske duhovnike in katoličane močno prizadelo. Ko je Indija prišla do svobode, so se katoličani, ker niso hoteli delati težav vladi, odrekli posebnim pravicam glede volitev, pravicam, ki bi jih lahko zahtevali. Zaupali so, sedaj vidijo, da preveč, v pravičnost vlade in v demokratično vzgojo tistih, ki imajo v svojih rokah narodovo usodo. In že dejstvo samo, da so se zmotili, jih boli. Ce bi postopali drugače, morda ne bi prišlo do tako mučnega položaja. Boli jih pa tudi, da ne bo več novih misijonarjev, ki so zlasti potrebni za vzgojo domačega duhovniškega naraščaja. Tudi jim ni všeč, da je Indija precej izgubila na svojem ugledu pred svetom, ker se je pokazala pristranska in versko nestrpna.
Vendar pa Indijci ne ostajajo pri vzdihovanju. Dobro so pregledali vse člene državne ustave, da bi se z njeno pomočjo ustavilo razdiralno delo nekaterih prenapetežev. Dognali so, da državna ustava ne omejuje razširjanja vere samo na indijske državljane, ampak dovoljuje delo vsem, ki žive na indijskem ozemlju. Zato bi pa Indija šla p rovi lastnim državnim temeljem če bi prepovedala pridiganje evangelija tujim misijonarjem. Vendar pa samo s tem stvar še ni bila rešena. Ustava namreč ne pravi, da država mora dovoliti vstop tujim misijonarjem.
Zato so se pa nekateri katoličani spravili na drug člen: Ustava jim dovoljuje živeti po svoji veri in jo razširjati. Ta pravica pa ostane mrtva
črka, če ni zadosti duhovnikov. Indijskih duhovnikov pa gotovo ni zadosti, ^ato pa, tak zaključek so napravili, vlada mora dovoliti, da pridejo tuji duhovniki pomagat domačim. Tudi so se sklicevali na diplomatske zveze bled, Indijo in Vatikanom, Nerazumljivo je, da Indija, ki ima diplomatske stike z določeno državo, ne dovoli, da bi podložniki te države smeli priti
v Indijo.
Vsi ti in podobni dokazi pa vlade niso dosti prepričali in zadeva tujih misijonarjev v Indiji še daleč ni rešena.
In vendar tuji misijonarji ljubijo Indijo in žele tudi tam umreti. Mnogi, •bed njimi so tudi redovnice, so prosili za indijsko državljanstvo. In mnogi Indijci, začenši s samim predsednikom vlade, so pogosto hvalili nesebičnost požrtvovalnost misijonarjev. Nekateri so priznali, da je v življenju katoliških misijonarjev nekaj nerazumljivega in da mora biti njihova vera, ki jih usposablja za tako življenje, nekaj posebnega. Zato je pa sedanje berazpoloženje indijske vlade do tujih misijonarjev res nekaj nerazumlji-Ve8a. Na delu morajo biti skrite sile, ki ne nastopajo proti enemu ali dru-Kemu misijonarju, ampak hočejo škodovati Cerkvi kot taki. Gotovo ima nehalo vpliva na indijsko zadržanje svetovni komunizem, ki preži tudi na 'bdijskih mejah. Kitajska komunistična vlada je na vsa usta hvalila poroda, ki jih je objavila spredaj omenjena komisija.
Razen komunistov pa vplivajo na vlado razne hindujske sekte in zlasti V^rya Samay. Ta sekta načrtno organizira nesporazume med misijonarji in domačim prebivalstvom, nato jih pa dobro “napihnjene” objavlja v časo-Ibsih. Na ta način se ustvarja videz, da zaradi navzočnosti tujih misijonarjev v deželi ni pravega miru.
Tudi politične stranke niso naklonjene spreobračanjem. “Naj se misijonarji ukvarjajo z reveži ali kvečjemu s poučevanjem, ne pa s pridiga-bJem in krščevanjem”, tako večkrat pravijo na zborovanjih ene ali druge 8tranke.
,. Ker po so Indijci dostikrat videli, da so zlasti dela ljubezni in šolstvo lsI°> kar ljudi spreobrača h katoliški veri, se je v zadnjih letih večkrat ■Rodilo, da so oblasti tudi indijskim duhovnikom vzele vodstvo šol, bol-b-snic in zavetišč. In kadar misijonarji prosijo, naj jim šolske oblasti dajo Si,j nekaj podpore za vzdrževanje šolskih zavodov, s katerimi se državi apravi veliko uslug, morajo obljubiti, če hočejo dobiti pomoč, da ne bodo Poučevali katekizma, tudi če bi jih učenci za to prosili.
j Tako smo videli, da zadeva tujih misijonarjev v Indiji ni tako preprosta. 'ke sam° ena izmed nevarnosti, ki prete tamkajšnjim katoličanom. In indijski atoličani vedo, da bodo morali biti edini v svojem nastopu, če bodo hoteli °seči, da ge njihove upravičene zahteve spoštujejo. Upajo seveda tudi na jomoč, zlasti molitveno, vseh krščanskih narodov. Ce tuji misijonarji ne v0(lo mogli iti v Indijo, da bi pomagali tamkajšnjim duhovnikom zlasti pri /'Roji duhovniškega naraščaja, bodo morali pač Indijci iti v Evropo ali k bjariko. Evropski in ameriški katoličani bodo pomagali indijskim, če jim ®a široko odprli vrata svojih semenišč in univerz; če jih bodo sprejeli brate, katere po prihodu nazaj v Indijo čakajo težke naloge.
Po “titudes” priredil Slabo C.M.
PROTESTANTSKI MISIJONI
JOŽE MEJAČ C.M.
(Nadaljevanje)
II. PROTESTANTSKE MISIJONSKE DRUŽBE
Začetni uspehi širjenja protestantizma v poganskem svetu so bili sad protestantskih izseljencev, ki so se v velikem številu naseljevali v angleških in holandskih kolonijah. Večina severnoameriških ločin je nastala prav zaradi tega. Drugje, zlasti v Avstraliji in v Indiji so veliko pripomogli vojaški kurati, ki so za svoje delo že prejemali podporo od raznih misijonskih družb. V zadnjih dveh stoletjih pa vodijo vse protestantsko misijonsko delo njihove številne misijonske družbe, ki jih imenujejo “družbe” ali pa “tajništva”. Angleži se bolj navdušujejo za prvo ime, Amerikanci pa za drugo. Dele se v tri skupine: ločinske, mediočinske in pomožne.
Ločinske misijonske družbe
Je to družba ali tajništvo ene same ločine z namenom, da zbira in usposablja misijonarje ter jih potem pošilja v poganski ali že krščanski svet z nalogo, da tam širijo nauke omenjene ločine ter v doglednem času ustanove na svojem področju novo cerkveno predstojništvo “Cerkve hčere”, ki naj bo po možnosti enaka svoji “Cerkvi materi” ali pa ji vsaj podobna. Prednost teh družb ali tajništev je v tem, da so enotne po svojih članih in po svojem nauku in se omejujejo le na določene predele poganskega sveta. Njihovo delo ima navadno večje uspehe. Njihove misijonske pokrajine dozore znatno prej in si mnogo prej zagotove neodvisnost; tudi te potem ustanove svojo misijonsko družbo ali tajništvo. Tako leto za letom število le-teh raste in niti ne vemo, koliko jih je. Prav gotovo nekaj sto. Pred desetimi leti jih je bilo že nad 400, od teh 130 v U.S.A.
Povečini so zelo dobro organizirane. Odbor sestavljajo zrele in vplivne osebnosti, navadno je zraven tudi nekaj izkušenih misijonarjev. Trezno pretresajo posamezne primere, proučujejo dopise iz misijonskih dežel in slednjič odločajo o nastalih vprašanjih. Ta odbor odloča, kam poslati misijonarje, kje delo podvojiti, kje spremeniti ali pustiti in.kdaj proglasiti misijon za neodvisen. Vsako leto morajo dati natančen obračun glavni skupščini ločine, odgovarjati na morebitna vprašanja in pošiljati poročila o svojem letnem delu. Prav tako predlože natančen denarni obračun vsega poslovanja, da dobrotniki vidijo, kako njihovih prispevkov ne zlorabljajo, marveč so v misijonih kar najbolje naloženi. Prav gotovo imajo ta tajništva največ zaslug za takšno živo misijonsko delovanje protestantov.
Seveda se ne poslužujejo vse ločine enakih načinov. Tak n.pr. adventisti “Sedmega dne” nimajo takega misijonskega tajništva, marveč Glavno konfe' renco (skupščino). Ves svet so razdelili na 12 divizij in vsaka ima svojega predsednika. Vsa podpora prihaja od Glavne konference, ki ima svoj sedež v Washingtons
Ločina “Rešilna vojska" ima tudi svoje misijone, uporablja pa pri vsem le vojaške izraze. Tajnike nadomeščajo častniki, misijonski svet pa dele v suhozemska in mornariška poveljstva. Njihova posebnost je v tem, da smejo svoje misijonarje pošiljati iz enega področja v drugo, tudi na njihovo lastno željo.
Namen vseh teh družb je, da ustanove nove “Cerkve hčere’. Tako imamo neodvisne anglikanske, prezbiterijanske Cerkve na Japonskem, Kitajskem in po svetu sploh. Značilno pa je, da je samo v Južni Afriki v teku zadnjih dveh stoletij prišlo do ustanovitve 511 po številu naravnost malenkostnih ločin (vse skupaj imajo komaj nekaj nad milijon vernikov). Seveda so razlike med njimi malenkostne, a vendar tolikšne, da se vsaka sama sebe smatra za “svojo". Včasih pa se zgodi obratno. Majhna misijonska področja različnih ločin se združijo, najdejo kako primerno versko izpoved (pri tem vsaka ločina malo popusti) in tako pride do malo večje nove verske' tvorbe v misijonih. Tako so n.pr. leta 1927 ustanovili kongregacionalci, prezbiterijan-ci, reformatorji, združeni bratje enotno “Kitajsko Kristusovo Cerkev”. Angleška uradna Cerkev, adventisti in baptisti iz načelnih razlogov nočejo sodelovati pri takih morebitnih združenjih.
Medločinske misijonske družbe
So to neodvisne družbe ali tajništva, ki sprejemajo člane neglede na njihovo versko pripadnost tej ali oni ločini. Glavno je, da so le-ti pripravljeni ali iti v misijone ali pa vsaj pomagati pri misijonskem delu. Imajo popolno samostojnost glede pošiljanja in podpiranja misijonarjev. Navadno uporabljajo ime “misijon” tu in tam pa tudi “misijonska agencija”, “križarstvo ali pa “tajništvo za misijone”. Vodstvo je navadno v rokah laikov^ Nekatere teh ločin nočejo posvečenih pastorjev. Studd, ustanovitelj “Križarstva za evangelizacijo sveta” je takole govoril tistim, ki so se potegovali za posve-cene misijonarje”: “Je že res; toda, kdo naj jih posveti? Ljudje ali Bog: Janez Krstnik in apostoli so bili res posvečeni od Boga in Kristusa, ne od ljudi.”
Nastanek (teh družb je navadno zelo preprost. Nekatere prikliče v življenj e misijonska gorečnost za spreobračanje poganov. Ta ali oni se navduši za takšno delo, začne s propagando in si poišče sodelavce, ki se javljajo 0(1 vseh strani. Drugič se kakemu bogatašu zahoče po kakšni izredni dejavnosti resnično misijonskega, vzgojnega ali karitativnega značaja. Ker je na Razpolago zadosti sredstev, iščejo le ljudi, ki so pripravljeni za takšno delo ^fglede na ločino in na vero. Sestavijo “veroizpoved", ki nobenega ne odbila: glavno je, da gredo “razširjat božje kraljestvo”. Propaganda pritegne nekatere, novost druge. Določijo kraj svojega dela, čaš in pogoje in nova misijonska družba je ustanovljena. Nič posebnega, če se takšne družbe po-tem razdvoje, razidejo in čez čas spet obude v življenje. Glavno je, da v času svojega obstoja delajo za širjenje kraljestva...
Svojevrstna pa je organizacija teh družb. V kraju, kjer so nastale, se osnuje “Domači svčt”, ki zbira člane, objavlja novice iz misijonskih dežel, opravlja propagando zlasti s pomočjo misijonarjev, ki letno prihajajo na počitnice. Nima pa pravice nad misijonarji. Vso oblast nad njimi ima glavno pohištvo; upoštevati pa mora njihove želje glede kraja in njim odgovarjajo-CeP'a dela: misijonsko, vzgojno ali pa karitativno, če so misijonarji še sam-ski, se smejo poročiti le z dovoljenjem glavnega ravnatelja; če se pa hoče
&°Äedati TiSijT^kemU poklicu- morajo to javiti pol leta pred odhodom. Po določenem času dela imajo pravico do počitnic v domovini, seveda vse na račun družbe. Ni pa to pri vseh družbah docela enako
•	... ed temi družbami najdemo tudi take, ki so si zastavile nalogo, pokrist-
na	J-e u-f' “^ršča"?ka in misijonska zveza”, ustanovlje-
lotnega sveta”191 ?	^	° ustanov,Jeno “Križarstvo za evangelizacijo ce-
Druge spet so si zastavile nalogo, da pošiljajo misijonarje v doslej še nedostopne dežele ali pa da jih vsaj raziščejo in tako pripravijo poročilo že ™vl]enim misijonskim družbam, da prouče tamkajšnje razmere in ukre-‘•n, #k najprimernejše za misijonski naskok dežele. Takšna je angleška k-L, “Rnf; t1 na,J pon?s.e. evangelij še nekrščanskim rodovom” in spet angleška Raziskovalna misijonska agencija”, ustanovljena šele leta 1931.
Potem so spet družbe, ki si postavijo za cilj, pokristjaniti večje ali neinin^dte efSVeta' Nekatere se omejujejo le na obale, druge na široke celi-
bf’hiln V	na.posa™ezne države ali celo manjše pokrajine. Preveč
01 bilo, če bi hoteli vsaj nekatere teh vrst našteti.
v *b°St tGh drufb ;,c v tem. da nosijo v sebi kal razdvojenosti. Nekate-e skušnjo premagati to slabost s tem, da sicer puščajo svojim misijonarjem, da zasebno verujejo, kar sami hočejo, uče pa enotno z drugimi 10 glavah verskih členov, ki naj bi bili kot osnova nastajajoče “Cerkve hčere” v poganskem svetu Druge si pa pomagajo tako, da pošiljajo v en kraj le misijonarje ene ločine. Zaradi needinosti pride včasih do pravih pohujšanj med ivimi verniki. Tako se n.pr. dogodi, da nekateri krščujejo že otroke pozneje pa zaide v isti Tcraj misijonar baptistovske ločine, ki razglasi, da so vsi preiš '!'! ^St' neveljavni, ker otrok krščevati ni dovoljeno in da morajo biti zato pon (n no krščeni. Komu naj ljudje verjamejo ?


po misijonskem svetu
Katoliška radio-postaja na
DALJNEM VZHODU
v Na praznik Kristusa Kralja so elani švicarskega Apostolata molitve darovali '‘0.000 švicarskih frankov z namc-Oom, da se postavi na Daljnjem Vzhodu katoliška radio oddajna postaja. Ornemje-n° vsoto je prejela Družba za širjenje Vere v Rimu. Znano je, da vatikanska °ddiaj,na postaja ne seže do tistih dežel, a*i pa se sliši zelo pomanjkljivo. Cerkev v današnjem modernem svetu nie more Pogrešati tako važnega lin uspešnega sredstva za širjenje pesnice. Seveda, da-‘ovama vsota še daleč ne knije vseh stro-skov, ki so v zvzi s postavitvijo močne i’adio-positaje; zato bo morala DŠV še ruffjie iskati velikodušnih darovalcev, Pfedno bo mogla uresničiti to lepo zamisel.
URUNDI: NEKAJ ŠTEVILK
K rundo ima 2.255.500 prebivalcev. V grškem pogledu se razvrstijo takole: 'katoličanov je 1.393.400; protestantov ’-OOO; mohamedancev 20.500 in poganov
'G5.000.
v Katoličani imajo eno nadškofijo in dve ^Kofijii. Nadškofija je v Kitega s 439.200 erniki, škofiji sta pa v Nsiozi (450.000 Voi‘nikov) in Usuimbura (308.000).
dežela ima 170 duhovnikov., ki iz 50 '^ed:šč opravljajo svojle misijonsko delovnem letu so krstili po.ooo oseb, torej i ‘ae na vsakega misijonarja kar 570 9qSfi°V' odštejemo štievilo mrtvih od st v ® nov‘h članov, vidimo, da je prira-enega leta nič manj kot 65.000 ver-./ ,°v in porast v vsakem itedn-u za 1.250 I ®' P'-av tako so lansko loto sv. obhaji-v Podelil; 16.970.000 vernikom. Veliko n()Stn"tit kažejo tudi pri sklepanju zako-^	^ malenkostno izjemo (4%) so vsi
u£i sklenjeni v skladu s cerkvenimi
predpisi. Njihova gorečnost in delavnost pri spreobračanju poganov je tudi velika, saj je znamo, da že več let ostajajo pri stalnem številu kakih 200.000 fcatehu-menov na leto. Verjetno je to danes naj. bolj cvetoč misijon katoliške Cerkve.
RUANDA: MIR SE VRAČA
V sosednji Ruandi so v novembru lanskega leta izbruhnili veliki nemiri političnega značaja. Več dni je bila dežela pozorišČe sabotažni!h dejanj, ipoiitiičnih umorov, terorističnih napadov in velikih požigov. Šele z nastopom ojačenih policijskih in vojaških oddelkov se je val nasilja ustavil, ki pa pušča za seboj precejšnje število mrtvih in nekaj razdejanih vasi s kopico brezdomcev. Nekateri so se podali bolj proti slevenu, drugi so se zatekli v bližnji' Urundi tin tako rešili življenje. Napetost še vedno traja in kdo ve, če nie bo kmalu prišlo do novih izgredov v deželi.
Vzrok teh nemirov in bratomornega klanja je v sovražnosti dveh poglavitnih rodov dežele. Rod Tutsi, po številu mnogo šibkejši, že dolgo gospoduje nad močnejšim rodom Hutu, ki se hoče otresti te neprijetne oblasti. Kljub velikim nevarnostim se je posrečilo dvema delegatoma rodiu Tutsi prekoračiti mejo. Podala sta se v N|ew York, da pri ONU zastopata koristi svojega rodu in odbijata pritožbe rodu Hufcu, ki je poslal ONU telegram sledeče vsebine: ‘Mi, rod Hutu, ki predstavljamo 85% ceoltnega prebivalstva naše dežela ki je še danes pod fevdalnim jarmom rodu Tutsii:, ki zavrača sleherno demokratizacijo dežele, želimo in zahtevamo socialni m:,v s sodelovanjem belgijskih oblasti. Obsojamo vsa teroristična dejanja, ki so bila v zadnjih dneh izzvana od strani rodu Tutsi, in se bojimo resno še vse kaj hujšega, če Vi ne pristanete na delitev dežele v območje
rodu Tutsi in rodu Hu tu. Izjavljamo, da smo pripravljeni na sodelovanje z belgijskimi oblastmi tako dolgo, kakor je potrebno za mirno iureditev in resničen napredek dežele”.
Za dosego ljubljenega miru bosta morala oba rodova vsaj delno popustit,! pri svojih zahtevah. Tutsi bodo morali spoznata in priznati, da ne bodo mogli več gospodovat; nad Hutu, kakor so to delali doslej; zadnji pa tudi ne bodo mogli zah. tevati vlado popolnoma zase, zlasti še, ker je v prvem rodu vse polno res dobrih dn sposobnih iljudi za vodstvo državnih poslov, medtem ko jih v drugem rodu primanjkujte. Upajmo, da bo pri vseim tem zmagala pamiet, ne pa strast in nasilje.
CEJLON
Trdnjarva Galle, pravi babelski sUjlp
Galle je slikovito mesto na jugozapad-n,; obali otoka Ceilona. Nekoč jle bilo tu važno mednarodno trgovsko središče, ki pa je začelo izgubljati svojo važnost, ko je začelo rasti sedanje glavno mesto otoka, Kolombo.
Trdnjava Galle je samo starodavni utrjeni del limienovanega mesta. Trdnjavski zidovi in njene naprave so še ali iz leta 1518; ko so prišli tja Portugalci, ali pa iz leta 1640, ko so se mesta polastili Holandci lin ga znova utrdili. Ljudsko štetje iz leta 1953 ugotavlja, da je v “trdnjavi” 2.449 prebivalcev; od teh je 1.116 budistov, 924 mohamediancev, 78 hinduistorv, 318 kristjanov in 13 raznih drugih ver.
Veliko pozornost tega majhnega dela mesta vzbujajo ravno bogoslužni kraji omenjenih verstev. Najbolj veličastna stavba je vsekakor svetišče holandske “Reformirane Cerkve”, zgrajeno že leta 1752 na kraju nekdanjega zavoda portugalskih kapucinov. Le malo vstran imajo anglikanci svojo cerkev posvečeno “Vsem svetnikom”. Njihov vzgojni zavod istega imena, ki ga je vso dobo vzdrževala angleška misijonska družba, je prav pred
nekaj meseci padel v roke cejlonske vlade, in bo odslej služil kot državna šola- Zraven tega zavoda je pa še metodistična ženska šola. Prav lepo se vidi tudi mošeja, kjer se zbirajo k molitvi .nohanie-danci, kj so v zadnjih 40 letih pokazali veliko delavnost in navdušenost za svojo vero. Sredi imenovanih svetišč je skrita — kakor skromna vijolica — katoliška kapela, ki ni drugega kakor le prostorna soba večje hiše, ki jo je vzorna- katoliška dama dala v najem tamkajšnjemu škofu-Najsvetejše se v njej ne hrani, pač Pa se skoro dnevno opravlja sveta maša; ob nedeljah pride kakih 60 oseb.
Vsa ta našteta svetišča dajejo turistu vtis, da prihaja in obiskuje mestece, ki je v verskem pogledu vredno naziva “Babelski stolp”. V preteklosti, za časa portugalske kolo-nijalne oblasto je bilo v teni kraju precej katoliških -središč kulturnega, verskega in socialnega značaja. Kapucini, dominikanci, jezuiti so imeli tu svoje samostane, danes je pa vse katoliško življenje omejeno le na zunanji del tega mesta, kjer ima tudi škof svoj sedež in lepo katedralo.
SIAM
Nekaj podatkov iz leta 1959
Katoliška Cerkev na Tajskem (Siam) je upravno razdeljena na 6 cerkvenih o-krožij in ima po podatkih iz lanskega junija 109.1333 vernikov in 2.405 katehu-menov. Od 233 misijonarjev jih je že 87 domačinov, misijonskih bratov pa 92. A med misijonarlji-lduhovniki prevladujejo člani pariške Družbe za zunanje misijone; med mi». brati pa je najbolj zastopana Družba sv. Gabriela. Redovnic je razmeroma veliko: 687 jn kar je še bolj razveseljivo je to, da je med njimi 447 domačink. Tako redovniki kot redovnico posvečajo posebno pozornost ustanavljanj11 in rasti katoliških šol. Lani so imeli P° katoliških zavodih vpisanih 61.356. Od teh je bilo 29.997 deklet. Vsekakor je v tej mladini veliko upanja na lepšo bodočnost Cerkve v Siamu.
naši misijonarji pišejo...
To pot objavljamo izvlečke iz pisem, ki so jih naši misijonarji in misijonarke Pisali misijonskim prijateljem v U.S.A., Predvsem č.g. Karlu Wolbangu C.M.
Slika spodaj ,kaži ftva jaiponska akademi-ka (pretf poslopjem tokijske {katoliške e<-faiverze,, M jo vodijo to», jezuit je.
JAPONSKA
Pater VLADIMIR KOS S .J. se v pismu' z dne 8. januarja zahvaljuje za dar iz U. S. A. in pristavlja:
“Vesel sem, kadar dobim tudi en sam dolar, ker smo v našem Social Settlement res ubogi med ubogimi in od predstojnikov ne dobimo, razen najnujnejšega, ko imajo tolike skrbi s katoliško univerzo, kako bi napravili iz sedanje, v tolikem nepopolne, ustanovo, zmožno tekmovati z državnimi univerzami. To tekmovanje je neizbežno; v nljem ali klonemo, vsaj kar zadeva vpliv na javno življenje, alj pa zdržimo in zmagamo za določeno dobo let. V našem Settlement pa tudi .nameravamo zgraditi moderno ambulan-co, pravzaprav dispenzar, potem večje prostore za sprejem večjega števila go-jencev-otročičev pod !3 leti starosti, ki zanje skrbimo, ker njihove matere garajo za vsakdanji kruhek oziroma ribo in riž. Mezde so za navadnega delavca strahotno nizke, hrana pa draga. Potem je pa tu še: naša zasilna kapelica, ki jo bo treba dostojno povečati.”
S. ANICA MIKLAVČIČ, kanosijanka, piše oktobra lanskega leta:
“V zadnjem pismu sem Vam nekaj o-menila o načrtih, da ustanovimo naš novi misijon na jugu Japonske v Kagoši-mi, kamor nas vabijo in kličejo in kjer čaka veliko dela za rešitev duš. Dela je s:cer veliko tudi tu v Tokiju, da včasih res ne vem, kako naj se obrnem. Delavk je premalo, povsod slišiš isto tožbo, če odpremo tisto hišo v Kagošimi, bo morala ena ali druga od nas tja, poleg tistih seväda, ki bodo na novo prišle, kajti treba je poznati jezik in razmere; tako ise bo tu naše število zmanjšalo. Samo sedem nas je, pa smo vse tako navdušene za novi misijon in vse pripravljene iti
tja. Zdi se mi, da bom jaz med prvimi, ki bodo šle tjalkaj. Prosim lepo, molite zame, da ne bom v oviro božjim načrtom. Sicer sem pa pripravljena na vse, tudi na žrtev, da bi tja ne šla, saj naše poslanstvo potrebuje ne le dela, ampak še bolj žrtev in molitev in trpljenja, posebno tu na Japonskem, kakor je rekel neki misijonar: Da, Japonsko bomo rešili samo na kolenih!... ”
Usmiljenka s. ZUPANČIČ piše julija' lanskega leta:
“Pred nekaj dnevi sem preljela lepi dar naših dragih dobrotnikov. Naj nebeški Misijonar poplača vsem žrfcvice, ki so derite v teh dolarjih, katere tako zelo potrebujemo za širjenje božjega kraljestva V deželi. Z darom smo mogle nabaviti šivaln; stroj, na katerega zdaj šiva naših 28 deklet, ki so pri nas v penzio-' nu in ki počasi druga za drugo najdejo pot do vere; celo nekaj redovnih poklicev je že izš-lo iz te male družinice. Prosim Vas in dobrotnike, da še nas še naprej spominjajo v svojih molitvah 'n darovih!”
Misijonski škof iz lOsaJce — Japonec. (Sliko je poslala usmiljenka s. Zupančič)
Istega meseca lanskega leta je pisala druga usmiljenka na Japonskem, častita sestra BENJAMINA KARDINAR, ki ji je bil poslan denar za vse na Japonskem delujoče slovenske misijonarje in misijonarke, da jim ga razdeli, o čemel’ takole poroča:
“Najlepše se zahvaljujem za tako dobrodošlo pismo, ki sem ga prejela prav pred mojim odhodom na letne duhovne va.je v Maiko. šla |je tud; s. Jančar in tako smo se spet vse tri slovenske usmiljenke na Japonskem sešle v naši japonski centralni hiši, kjer deluje s. Zupančič. Po izmenjavi čeka sem denar razposlala, kakor ste naročili. Č. g misijonar Kos se je zahvalil za prejem. Njemu sem posilala tudi pismo, s prošnjo, da ga odpošlje ali odda s. Anici Miklavčič, saj sta oba v istem mestu. Lepa priložnost, da s svojim duhovniškim obiskom razveseli rojakinjo, saj taka srečanja so na naši misijonski poti tako redka.. A kar dvomim, da bi jo mogel osebno obiskati, ker je gospod silno zaposlen. Tudi s. Luževič je že sporočila, da je denar prejela. Začasno .se nahaja v njihovi bolnici v Tokiu, ker je nekaj bolna, pa u-pam, da ne prehudo, saj je omenila, da se veseli skorajšnjega snidenja z menoj. Priporoča se pa v molitev. — Bog Vam povrni ves trud in skrbi, ki jih imate za nas, misijonarje in misijonarke!”
HONGKONG
Izpred vrat Kitajske, v kateri je toliko let deloval, piše tudi bivšemu kitajskemu misijonarju č. g. Wolibangu salezijanec č. g. JOŠKO G-EDER. V pismu sredi decembra lanskega leta med drugim javlja tudi sledeče:
“Skoraj ves dan sem zaposlen z dušnim pastirstvom, a ne po župnijah, am-. pak po raznih redovnih zavodih. Imam tudi v duhovni oskrbi naše misijonske sestre, ki jih je osem ušlo iz rdeče kitajske kletke, pa sedaj tu pomagajo raznimi misijonarjem pri spreobračanju kitajskih beguncev, ki še vedno prihajajo čez mejo, kljub temu, da se s tem izpo-
a.tžf, lep razgled ima naša japonska misijonarka s. Jožefa 'Zupančič s svojega mi-tojona v Maiko. Japonska je dežela otokov in zato lepih pa rno ram ne mamjka. .. kka spodaj kaže skico za nameravana movo zgradbo za šolo kitajskih beguncev c
Hongkongu.
stavljajo veliki smrtni nevarnosti; a žene jih želja, da se rešijo rdečega paradiža. Z žalostjo slišim od njih, kako so naša lepa, toliko obetajoča misijonska polja, skoraj že docela uničena. Pa naj bo, vse je v rokah najboljšega Gospodarja! Kadar bo čaša bridkost; polna, bo ljubi Bog že odvrnil svoj bič in bo prišla res Kristusova doba...
iPred mesecem dni so mi očetje jezuit-je poslali neko rusko dušo, moža, ki ima kakih 70 let. Je iz Georgije in, pravi, da je poznal “tovariša Stalina”. Ne morete si misliti, kakšen vtis napravi na človeka pobožna ruska duša! Po sveti spovedi sem ga peljal okrog po zavodu; ko sva stopala po stopnicah v prvo nadstropje, se je mož ustavil pred Marijino podobo ter mi dejal; ‘Göslpoci poglejte, ta je naša rešitev!’ Več kot njegove besede so mi povedale njegove rosne in od veselja se lesketajoče oči. Mnogo sem zvedel od njega in sem si potem lažje razlagal globoko vdanost teh ruskih beguncev. Na tisoče jih je že šlo skozi Hongkong in z mnogimi sem imel op'av-ka, pa nisem niti enkrat slišal žal besede
Kitajski duhovnik Chatng, ki zdaj deluje skupaj z g. Majcenorn v Vietnamu.
proti sedanjim ruskim krivolokom. To me zelo gane in vedno sem jih vesel, kadar jih spet najdem. Vsi so prepričani, da bo Marija rešila njih zatirano domovino. Kristus, ki je doslej še vedno zmagal, bo tudi to pot, tako verujejo.”
VIETNAM
G. ANDREJ MAJCEN S.D.B., tudi bivši kitajski misijonar, piše sledeče sredi decembra:
“Prejel sem Vaše pismo. Hvala Vam za 300 in 150 dolarjev (poslano za domačinske bogoslovce!) To so res lepe vsote, k; jih zmorejo le požrtvovalne roke dobrih slovenskih ljudi. V neki vietnamski duhovni knjigi sem prav včeraj bral, da je treba ljudem priporočati “žrtve”, ki so pot k popolnosti in svetosti. Mi Slovenci še nimamo svetnika na oltarju, pač pa imamo, hvala Bogu —-svetnike za oltar, Duh požrtvovalnosti živi v našem ljudstvu, v naših družinah, v slovenskih dušah. Žrtve za vzgojo domače duhovščine so res nekaj lepega, svetega in pomembnega. Tu v Vietnamu imamo veliko svetih domačinskih dušnih pastirjev, ki so pravi duhovni očetje svojemu narodu 'in voditelji ljudstva. Župnišče je navadno središče vsega ljudskega življenja. Ne rečem, da je povsod tako, a gotovo po večini med tukajšnjimi številnimi naselbinami beguncev s severa,. Duh vietnamiskih mučencev živi med njimi. Te dn; so začeli z romanjem relikvij nekdanjih vietnamskih mučencev od fare do fare, od cerkve do cerkve. Povsod jih sprejemaljo s slovesnostmi, da je res ganljivo. 7. in 8. decembra pa so bile v Saigonu še posebno velike slavnosti. Siveti oče je povzdignil saigonsko katedralo na stopnjo bazil ke. Je to prva bazilika na Daljnem Vzhodu. Cerkev, ki so jo bili sezidali francoski misijonarji, stoji v sredini mesta, okrog in okrog pa so parki in palače; gotovo je to najlepši del Saiigona. Za narodni ma-' rijanski kongres meseca februarja pa so postavili pred svetišče velik Marijin kip. Cerkveni stolp je viden daleč, daleč ven-
kaj iz mesta, in ob lepem vremenu se Zvonovi čujejo celo sem v Thu-Duc, kakih 10 km zračne črte. Tako je hotel sveti oče nagraditi Vietnamce za njihovo Zvestobo in navezanost na Skalo-Petra.
Tu pri nas, pod mojim vodstvom, zdaj Zorijo bodoči vietnamski duhovniki. Hvala Bogu, naraščava je veliko, kakih 100, tako lažje izbiramo, da pridejo res najboljši značaji do cilja, živimo seveda še Vedno zelo revno in v barakah, kjer manjka najpotrebnejšega za redni potek študij. Vsi gojenci bodo morali delati tudi držalvne izpite. Njilh vzdrževalnina je Po večini na naših ramah, in še obleko to knjige jim moramo večji del mi nabaviti. V maju bi radi cldprli novicijat, do tedaj je treba bodoče novince temeljito pripraviti duhovno in umsko. Pred Vstopom v novicijat tu zahtevamo dokončano srednjo šolo. Ker je število vedno VeČje in študij daljši, potrebujemo ved-Po več prostorov. Zdaj moramo z:dati še v$aj eno spalnico in eno učilnico, ter kapelo. Kako sem Vam hvaležen, da ste mi obljubili preskrbeti po dobroti profesorja dr. Jožeta Galeta vsa liturgična oblačila! Prosim, pošljite lahka, ker tu je Veliko potenja.. . In ne pozabite lep križ za nad tabernakelj, prosim lepo! Kipe lahko kupimo zelo lepe in poceni tu. A Plašna knjiga, cibovij, križev pot in dvu-f'°i vse to bi prišlo zelo prav, če bi bila slučajno” kaka prilika... Kelih, ki ste Ea od č. g. Julija Slapšaka prejeli zame, Plavite, da je že na pota, kajti še ni pri-®eh Hm, vožnja do nas traja... Hvala ePa vsem za vse!”
SIAM
Kratko je pisala sredi lanskega leta ti«li č. m. KSAVERIJA PIRC O.S.U., k> vodi velik uršuliraski samostan na se-veru Siama v Chiengmaju:
„ ‘Pri nas pravkar zidamo novo krilo Šolskega poslopja in sem silno zaposlena z. osnutki in načrti za opremo laborato-r>ja za fiziko in kemijo. Trudimo se, da 1® Paša šola na višini v vseh strokah, pa P® le radi znanosti, ampak da vodimo
Slamnik indonezijskega dekleta; gotova služi tudi namesto dežnika. . .
mladino k vrednotam, ki jih vse znanosti ne moreijo nuditi. Svet Kristusu! Ta brezmejni poganski svet okrog nas, navidez tako ljubezniv in ves nasmejan, v resnici pa pogreznjen v tako črno temo. ..! Najhujše je, ker ne vedo ali nočejo spoznati, da so v temi. Pomagajte z molitvijo in žrtvami, da jim končno zasije Luč, ki je Kristus!”
INDONEZIJA
Druga slovenska uršulinka, ki je preje tudi nekaj časa delovala v Siamu, sedaj živi in deluije že več let v Indoneziji, v mestu Djakarti. To je m. DEODATA HOČEVAR, ki je v septembru lanskega leta pisala istemu č. g. Wolibangu med drugim tudi tole, kar nas bo zanimalo in vzpodbudilo:
“Oprostite, da Vam šele danes izrekam zahvalo za Vaše pismo. Radi bolezni sem
že od junija primorana počivati. Poklali so me v Bandung, ki ima milo podnebje, da čim prej okrevam. Je že veliko boljše in zdravnik upa, da se bom mogla v novembru vrniti v Djakarto jn začeti delati. Hvala Bogu!
Bog povrni za denar, ki ste ga iz skla da za 1. 1958 poslali m. Angeli za naš misijon. V septembru 80 imele u.višulinko generalni kapitelj v Rimu in tja je moralo it.i tudi nekaj naš h soses.ter, ki bodo v Rimu nakupile za Vaš denär to, kar potrebujemo tukaj, in pri n el; le nazalj grede. Za vse smo Vam zelo, zelo hvaležni!
Pri nas je zdaj težko za šole. Izdali so zakon, da tujci ne smejo več poučevati. To leto je mogoče prosit; za indonezijsko državljanstvo. Veliko misijonarjev je že pros lo, a še nobenemu ni bilo naklonjeno, in prav zdaj so izdali tak zakon. . . ! Čakamo in upamo, da bodo ustregli našim prošnjam, a kdaj, ne vemo. Prav te dni se je mudil tu kardinal Agaigianian. Včeraj ga je sprejel predsednik republike; morda bo visoki cerkveni dostojanstvenik le kaj dosegel. Kidor prosi za državljanstvo, mora napraviti ;zpit iz indonezijskega jezika in zgodovine Indonezije in potem čakat; na vladni odlok. Naš šolski minister je bil od Moskve odlikovan!!!”
INDIJA
Marsikako zanimivo zrno najdemo v pisemcih, ki jih p. STANKO PODER-ŽAJ S.J. od časa do časa pošilja svojemu požrtvovalnemu sodelavcu in zastopniku v U. S'. A. č.g. Juliju Slapšaku. Le poberimo nekaj teh zrn:
“Naš kalkutski nadškof je prejel pomožnega škofa, k; je Indijec, s pravico nasledstva. Preden Ije bil posvečen, je prišel obiskat tudi mojo faro. — Zadnje čase so me “finance” precej zdelavale, da sem pošteno gagal. S komunistično mestno upravo smo se dajali glede cerkvenih dajatev; zdaj jih pustim pri miru, ker se pri njih ne da nič doseči, je vse zaman. Zdi se mi pa, da imajo zdaj komunisti tukaj manj vpliva. V Kalkuti pa
so imeli pred tedni protestni shod in sprevod; bilo jih je toliko, da je bil za tri ure njih poihoda ves mestni promet ustavljen. . . Vendar izgleda, da so komunisti v Indiji uro zamudili. Izobraženi krogi so spregledali, meščanstvo tudi precej, kmetje so večinoma za kongresno stranko, samo delavstvo je za komunizem, a kar je organiziranega, tudi n,i več tako levičarsko. Vendar se ipa nikoli ne ve, kako se bodo razmere razvijale in bo na vsak način treba več molitve in več dela .. . Spreobračanja so v takih razmerah redka, kljub silnemu našemu delu. Berem v življenjepisu p. Riccija, kako sta s tovarišem imela na Kitajskem v dveh lotih nekaj čez 20 spreobrnjencev. Jaz bi se počutil v teh razmerah v devetih nebesih, če .bi jih mogel po deset na leto iz hinduizma v katoliško Cerkeiv prevesti. Pri Ricciju pa pravijo, da je imel svoj® delo za neuspešno... Seveda, v tistih časih ni bilo toliko tega narodnjaštva kot je danes med nami, pa tud; mi menda nismo taki svetniki, kot so bili veliki misijonarji, zato pa le pridno molite za nas!”
Misijonar, ki je gornje pisal, je zdaj v mesta blizu Kalkute, v Čandernagore, pred leti pa je deloval k Kharij.u, kjer je s pomočjo doforotnifcov-rcljakov marsikaj lepega naprevil. Na njegov nekdanji misijon, ki je Slovencem že precej znan, je bil lani poslan jz Kalkute drugi slovenski jezuitski misijonar, ki je pred leti veliko p is sl v “Kat. misijone” (in upamo, da bo še...), namreč o. LOJZE DEMŠAR S.J. Kako se ima na novi postojanki, raz,vidimo iz pisma č. g. Wol-bangu, ki ga je piisal septembra lanskega leta. Takole piše:
“Silno so me ganile vrstice, ki ste jih pisali p. Janezu Eihrlichu. Komaj srni postal pastir božljih ovčic na bengalskih poljanah, mi je že Vaša misijonska ljubezen naklonila lepo darilce! Naj Vam povrne dobri Bog, ki poplača celo čašo vode. . . Kot da bi vedeli, v kakšnem stanju sem se znašel na tej misijonski postaji, ki jo je tako lepo uredil p. Stanko
Ko je predi leti 'P- Stanko Poderžaj fij. prišel v Khari, je našel (postajo še zelo ne-°rPanizirano. 'Ena prvih njegovih skrbi je, bila, ldati Najsvetejšemu in vernikom dostojno in prostorno hišo božjo. V ta 'namen je popolnoma predelal bivšo šolo in jo ^bremenil tv lepo svetišče; za šob pa ge postavil povsem novo poslopje, ki je V okras 7jlisijonu. Zdaj je treba pozidati še dekliško šolo, kot pravi misijonar p. Lojze Dem-sa'r S. ki zdaj deluje' v Khariju \',n ki je tudi poslal ti dve sliki: gonja kaže cerkev, spodnja pa deško šolo v Jihariju.
Poderžaj, pa se je potem nabralo toliko težav, da skoraj tonem v njih.
Pred vsem vlada v deželi silno siromaštvo. Že dve leti je bila letina zelo slaba, da ljudje skoraj stradajo. Kot me je Bog poslal v Morapaj za časa silne bengalske lakote, tako je božja previdnost tudi zdaj odkrila, da me ljudje tukaj potrebujejo. V Morapalju sem s pomočjo dobrotnikov in oblasti mogel pomagat; tisočem in tisočem, da niso pomrli od lakote, in tu prav tako na stotine ljudi trka dnevno na moja vrata (bolje rečeno: nič ne trkajo, ker tu imajo navado, da kar vstopijo im povedo, kaj bi radi!). Organiziram, kolikor morem: začel sem z delitvijo mleka med najmlajše otročiče, im tu so družine s številnimi otroki — nobene birth-contirol še ni na deželi. Zadnji teden sem razdelil mleka med 1300 družin, za vsakega otroka malo. Seveda je to mleko v praihu ali konzervirano. Nad 120 paketov je šlo dnevno med ljudi, in v vsakem paketu je šest posod mleka. Drugi tedem bom moral začeti dajati še kaj druigega. Iz Kalkute sem pripeljal 600 vreč koruze, ki jo bom razdelil trpečim, in lačnim po deželi. Vse je treba organizirati, drugače ne pride vedno v res potrebne roke. Treba je napraviti listke, kartoteko, delitev urediti, kdaj in kateri dan dobi kaka vas1... in za vse sem sam s pomočnikom, svetim belgijskim misijonarjem, ki je na tem misijonu že dolga leta...
Khari je zelo lepa pestaja, vse je zidano, cerkev, župnišče, sestrski samostan, deška šola... Jaz bom moral sezidati še dekliško šolo, pa bo to področje razvoja misijona zaključeno. Ljudje radi prihajajo v cerkev, celo med tednom. V nedeljo je prva maša ob pol šestih in se cerkev napolni z odraslimi. Ob sedmih je mladinska maša in se cerkev napolni do zadnjega kotička; svetih obhajil ni ne komca ne kraja. Popoldne pa vsi skupaj spet cerkev napolnijo za blagoslov ali litanije, kot smo doma rekli. Jaz kraj in ljudi dobro poznam, pa se mi ni bilo treba ne vem kako uživljati v delo in razmere. Seveda, v mestu, kjer sem
deloval preje več let, so me malo pogrešali, ker so se navadili name. Misijonarji, ki so se zgrinjali z vsega podeželja po opravkih v našo hišo v Kolegiju, so me imeli radi, ker sem šel vsakemu rad na roko. Osem, lat sem deloval tamkaj na ta način in marsikak misijonar mi je rekel: Ali vam ni žal, da niste zunaj v dušnem pastirstvu? Pa sem ma odgovoril : Zame je povsod delo za duše, bilo v velemestu ali pa zunaj na deželi, povsod lahko delam za duše, če v'"šim božjo voljo! — In res, sem prav tako srečen tukaj na deželi, kot sem bil v vele mestu, čeprav je način življenja in dela zelo različen...”
Iz Kidderpore, ki je v predmestju Kalkute v Inidiji, piše misijonar o. JOŽE CUKALE S.J. č. g. Wollbangu med drugim tudi sledeče:
“Potom p. Ehrlicha sem prejel lep šop dolarjev; v eni od poletnih številk Kat. misijonov pa zasledim imena mojih prijateljev med darovalci: gg. Jožeta Snoja, Stanka Skvarča, “Johna” jn dr. Jakliča. Kako se prileže dav, a še lepše j°> da se te prijatelji spominjajo. Den»1’ drži pokoncu moje delo, njihovo spominjanje in žrtve pa mene. Bog jih poživljaj skupno z vsemi, katerih imena še misem zasledil. Naj bodo zapisani prav vsi z zlatimi čikami v Knjigi življenja!
Nekaj novic z našega misijona: P-Van, Ceylončan, ki je bil nedavno dodeljen naši fari kot tretja .moč, je moral zapustit; Indijo. Ne dajo mu državljanstva. Vzrok je najbrž v tem, da Ceylon ne da vize Indijcem, ki so se nastanil' ma otoku; klin se s klinom zbija, luknja pa ostane pri nas v Kidderiporju...
Naša žosistovska akcija živahno napreduje. Kakih deset fantov je gibanje zares zajelo in zdaj so pridno na delu. Polje se jim kar ponuja, saj smo v delavski četrti. Barake morajo izginili, je geslo. Občina sicer toži, da nima denarja, a občinski svetovalci nam gredo n» roko. Fantje poučujejo barakarje o snagi, govore z lastniki zemlje, obveščaj0 kalkutsko občino o termometru razpolo-
je poslopje dispanzerja v Morapaju, Bengalija, kje) je Magdalena Kajne že leta in leta <vneta delavka ljubezni m
d ene k — čudodelna 'zdravnica.
naša misijonarka, mati so ji ljudje vzdeli pri-
Zcuja med ljiudmi... V načrtu imamo bodemo naselje v' predmestju. Sodelo-vanje ljudstva in oblasti je bistvenega Pomena. Počasi že padajo zidovi, ki lo-rkjo kristjane, mohamedance in ubožne hindujce. Pridno molimo: Tvoje kraljestvo pridi v naše tovarne, delavnice in Zanemarjene dele mesta. Med člani giba-sta tudi dva hindujca, dva druga pa s°delujeta, nekaj simpatizerjev imamo tudi med muslimani. To je tista za-r.eva, ki sem jo večkrat omenjal v svo-j."h pismih in zanjo prosil molitve. Ljudje že pridino pomagajo in nabirajo se že kramji, loipate, les, strešniki itd. Ljudje 116 smejo umirati kot muhe od kolere, oialarija, jetike in stradeža. Smisel za skupnost se prebuja. Kristus na svojem 'Pohodu ne bo našel več smrdljivih voda, b'äta in uši, ampak mladina im priprav-Ja slovefsem sprejem in sprevod skozi ®dna naselja. Bog daj, da bi se ta sen iltvo in temeljito udejstvil. . .
V naslednjem pistnu se misijonar zahvaljuje za 750 dolarjev, kj jih je prejel od č. g. Wolbanga, da jih izroči p. provincialu in škofu za vzdrževanje treh domačih bogoslovcev. O tej nad vse pomembni akciji, ki jo je g. Wolibang razvil med rojaki v Severni Ameriki, in ki rojeva tako bogate sadove, bomo na široko poročali v eni prihodnjih številk, kakor nam obeta sam g. Wolibang, ki nam bo v ta namen poslal potrebno gradivo.
Na Slovencem dobro znanem misijonu Morapaj v Bengaliji se čudovito udejstvuje lorentinka mati MAGDALENA KAJNČ, ki ima vedno dela čez glavo v dispanzerju, zato le redko in kratko piše, pa so nam sledeče vrstice poslane po č. g. Wolbangu, toliko bollj dragocene. Pisala jih je oktobra lanskega leta:
iPtav iskrena Vam hvala za velikodušni dar 30 dolarjev, ki sem ga prejela po g. Berniku. Tisočeri Bog povrni
Vam jn vsem dobrotnikom, ki od svojega trdo zasluženega žntivujc jo tudi za misijone.
Upam, da mi boste odpustili, ker se Vam' nisem takoj zahvälila. Ko bi Vam bilo mogoče vsaj enkrat stopiti v naš dispanze’’, bi gotovo raz,.imeli, zakaj sem odlašala s pisanjem. Ljudje prihajajo od ranega jutra do večera, 200 do 300 dnevno, mnogi iz zelo oddaljenih vasi in vsak hoče priti prvi na vrsto. Treba je veliko potrpljenja in kolikor mogoče vsem ustreči. Poleg zdravil, delimo tudi mleko, vsaj tistim, k; so najbolj potrebni. V pomoč pri vsem tem delu mi je le eno dekle. Cene zdravil se vedno višajo, moje delo pa zavisi le od dobrotnikov, zato sem še toliko bolj hvaležna za vsak dar.
Zadnje mesece so vladale p'nas zelo težke razmere, a zdaj bo še slabše, kajti nastopile se velike poplave od preobilnega dežja. Vendar ljudje tudi te dni prihajaljo, nekateri v čolnih, drugi pa kar po vodi do kolen, mestoma celo do pasu ali do vratu. Večina kolib je ped vodo, mnoge se rušijo, a sirote se stiskajo po kotičkih, kjer j-e vsaj košček suhega prostora. To bo povzročilo še več bolezni, in ko voda le malo odteče, ne bo nikdar dovolj časa, da postrežem bolnikom, ki bodo navalili bolj ko kdaj. Priporočam sebe in naše sirote Vaš',m molitvam in pomoči!”
Iz bližine himalajskega pogorja, iz indijske pokrajine Assam, se oglaša s. TEREZIJA MEDVEŠČEK, iz družibe Hčera Marije Pomočnice:
"Kaj mislite vendar, ko se Vam tako dolgo ne zahvalim za pomoč, ki nam je prišla prav tedaij, ko smo jo najbolj potrebovale. Veste, da smo dokončavali gradnjo cerkve, ki je zdaj že vsa lepa in urejena, le okolje moramo še poravnati in urediti. Ker sem morala vso gradnjo nadzorovati, sem zdaj precej utrujena. Bilo je treba skrbno in neprestano paziti, da so delavci opravljali svoja dela kot treba; so namreč zelo površni. Ko so škof blagoslov Ti novo cerkev v čast Mariji Pomočn'ci kristjanov, je bila ve-
lika slovesnost, pri kateri smo tudi krstili eno deklico, 30 pa birmali. Zdaj je prostora v cerkvi ne samo za nas in naše sirote, ampak tudi za bližnlje in daljne okoličane, še enkrat vsem, ki so kaj sodeloval; z darovi in molitvijo, prav lep Bog povrni!”
S. MARIJA ANGELA, ki je, že nekaj let delovala v deželi Ruanda-Urundi v sredini Afrike, je morala za nekaj časa zapustiti misijonsko polje zaradi bolezni; sedaj je, hvala Bogu, že boljša. Takole o vsem tem in še o drugem piše koncem lanskega leta in v začetku letošnjega leta jz Belgije č. g. Wolbangu:
“S težlkim srcem Vam naznanjam, da mi je Gospod naložil veliko žrtev: zapustiti misijonsko polje in iti v Evrope, po zdravnikovi odredbi. Hvala Bogu, pa ne za vedno, ampak le za nekaj časa, dokler ne ozdravim. Zdaj se nahajam v Liege, v soseščini č. g. Vinkota Žaklja, kjer sem več let pred Odhodom v misijone delovala.
Bolezen mi je ohromila ud za udo.Mi a s pomočjo tukajšnjih zdravil in zraka mi spet oživljajo. Predstojnik; mi dajejo upanje, da bom šla prihodnje leto lahko spet nazaj v misijone, ako bo šlo zdravljenje tako lepo naprej kot doslej. Hvala Vam, ker ste molili za moje zdravje!
Žalostna sem bila, ker sem mislila, da ne bom več mogla brati “Kat. misijonov”, ki sem jih prejemala v misijone; a Vi mi pišete, da m,; jih boste pošiljali semkaj. Kako ste mi ustregli! Bog" Vani plačaj!
Vesela sem, da morem storiti tudi tu vsalj nekaj za naš misijon in misijone sploh. Imamo krožek gospa, ki zbirajo obleko za naš misijon; kar dolbe, tu predel a varno in izpopolnjujemo in mesečno pošiljamo v misijon. Poleg tega je tu na študiju kakih 16 črnih visokošolcev z našega misijona; od teh so 4 celo poročeni in fmajo s seboj ženo in otroke. Ko doštudirajo, se vrnejo. Zelo so bili veseli» ko so me tu našli; pravijo, da sem njih
anKel varuh, ki jih spremljam, kamor 8H'edo...
Razlika med Ruando in Belgijo je pa Zares občutna. Tam večna pomlad, tukaj l)a zima, ki je moji črnci niso doslej po-anali, in tudi ne snega ne ledu; vse jim J® novo.
Komunisti tj se zelo trudijo, da bi a-l>«ke študente pridobil, zase. Zato je ze-v° Važno, v kakšno družbo pridejo ti naši Cl'ni prijatelji. Me jiih skušamo vpeljati
dobre krščanske kroge. Zaupajo nam nas vedno vprašajo'za svet, preden spuste v kake odnose z nepoznanimi.
Rrosim, molite zame, da čim prej poginoma okrevam, ker že težko čakam, a se povrnem v svoj misijon!”
Kanimive stvari poroča brat KAREL -RšEVAN C.M. iz Belgijskega Kon-
ga v diveh pismih, oktobra lanskega in februarja letošnjega leta:
“Pri nas še ne bomo imeli tako kmalu domačih bogoslovcev. Predstojniki mislijo na lastno malo semenišče. Vprašanje je, kdaj bo to mogoče, ko pa ni dovolj misijonarjev niti za reidno misijonsko delo med pogani in oskrbovanje oziroma redno dušnopastirsko delo. Trenutno je tudi ozračje tukaj zelo negotovo in po nekaterih pokrajinah napeto; medsebojno so se začeli pobijati, vasi požigati j n se maščevati drug nad drugim. Ti ljudje se vedno poslužujejo skrajnih sredstev v njih ozkem krogu vaškega obzorja, kakor so ravnali pred prihodom belih. Sedaj hočejo biti samostojni, pa se ne morejo nikjer obvladati, stvarno razsojati in trezno ukrepati. Verjamejo vsako bajko, ki jim jo kdo ponuja, zlasti
tako, ki je naperjena proti belim. Vedno bolj pogostni so izzivalni napadi na posamezne belce, tudi uradne osebnosti. K sreči še nimajo strelnega orožja, pa belega kljub temu navadno premagajo, ker jih je več proti enemu. V naši bližin; se je skupina nogometašev vozila s tovornim avtom na tekmo in jih je spremljal beli misijonar. Bili so iz sosednjega vikarijaita in misijonar je bil mlad, komaj došel jz Evrope. Srečali so upravnega državnega agenta, ki je potoval v svojem avtu, in začeli so mu izzivajoče vzklikati. Ta je obrnil, dohitel tovorno vozilo, ga prehitel in se postavil na cesti počez, da tako ustav; kamion. Kot državni uradnik z avtoriteto se je pripra-vil, da vzame na zapisnik šoferja in ostale. Toda moral je odnehati, ker so mu grozili, da mu uničijo avto, kar je tukaj na dnevnem redu. Misijonar je bil nema priča tega dogodka. — Po januarskih dogodkih lanskega leta v Leopoldvilleju so domačim; ožigosal; kot ubijalce: generalnega guverneilja kot št. 1, poveljnika vojske kot št. 2 in apostolskega vikarja kot št. 3. Seveda delajo to podtalni elementi, ki razširjajo vsake vnste nesmiselne vesti, ki jim pa naivna množica slepo veruje. Organi javne varnosti in vojaštvo morajo biti v staln; pripravljenosti, da preprečujejo izgrede ;n delajo red. Podeželje ponekod obletavajo s helikopterji, da jmatio lažji razgled.
Konec februarja 1960 bodo pretekla tri leta, odkar sem po povratku iz Evrope prišel na to postajo, kjer se nahajam sedaj. Letos ,po novem letu me je že napadla malarija in kmalu za tem so se pojavile bolečine v križu. Ker nisem 'bil za delo, je zdravnik odredil rentgenski pregled. Iskal je drugo, pa je nehote našel ledvične kamne. Poleg zdravil mi je določil dieto. Po treh tednih so bolečine pojenjale in sedaj sem dober. Sicer pa tudi ni časa biti bolan. Že od začetka decembra sem bil odisoten zaradi dela in pozneje zaradi bolezni, to cela dva me. seča. Medtem je tu v Ltipu strela napravila precej škode na cerkveni električni; inštalaciji, tako tud; v hiši sester.
Isti dan, ko sem se vrnil, je pa električni motor sam odpovedal: zlomila se je gred. — Eden misijonarjev, ki se je pravkar vrnil iz Evrope, je šel z avtom svoje postaje v Bikoro po svoje kovčke in drugo prtljago, ki je prišla za njim-Sredi pota je na nekem ovinku izgubil kontrolo nad vozilom, zavozil v hosto, se prekucnil ter butnil z zadnjim delom ob drevio. Kljub temu, da je bil sam, je mogel zlesti izpod vozila sam, nepoškodovan; imel je srečo. A zdaj čaka avto name, da nad njim preizkusim svojo spretnost; zdrobljenim šipam seveda nisem kos. — Prejšnjo nedeljo me je vzel prevzvišeni s seboj na sosednjo postajo, 76 km daleč, kjer naj bi nadomestil nek del v tamkajšnjem tovornem avtu. A tudi mi smo imeli smolo na naši vožnji tjakaj. Vreme je bilo viharno in dvakrat je moral šofer v dežju sekati veje polomljenih dreves, da smo mogli čeznja-Slednjič, v tretje, je bila cesta popolnoma zabarikadirana, tako da nismo moglj naprej, a k sreči nismo bili več daleč od cilja. Neki drugi voz, k; je pripeljal nam nasproti, se je ponudil, da nas prepelje do postaije. Pustil; smo torej naš kamionček na cesti in presedli. Že tedaj so nam pravili, da je neuaje naredilo n» postaji, kamor smo bili namenjeni, veliko škode. Kmalu smo na lastne oči videl; razdejanje: Pred nekaj leti od vlade pozidano šolo je vihar potpolnoma odkril in pločevinasto streho še dokaj mirno položil poleg šole na zemljo. Drugi* začasna šolska stavba na postaji je bil9 deloma porušena, vse naokrog pa polno izruvanih in polomljenih dreves. Nevihta je divjala od 12. do 13. ure im je ta čas bil en sam misijonar na misijonu, ker gre drug; misijonar ob nedeljah navadi'0 na deželo. Misijonar je izjavil, da se je lepo tiščal v hiši in čakal, kdaj se b° streha nanj podrla. Pa je srečno prestal... Naslednji dan se je škofu mudilo nazaj v Bikoro, 150 km daleč. P9 tudi na tej poti, ki pelje preko na.šog9 misijona, 'smo imeli smolo, toda popisovanje bi predaleč privedlo. Tako nam ve® n; dolgčas, kakor vidite...”
Sestra Vincencija Novak iz Južne Afrike deli otrokom 1sladko 'grozdje — z misijona!
Iz Juane Afrike, v kateri doživljajo Velike pretrese radi rasnih krivic bel-Cev napram črncem, imamo poročila od treh slovenskih misijonarjev in misijonark.
2	svojega novoga misijona v Belfastu _<Transvaal) piše č.g. KLADNIK FCS: Ne zamerite mi, ker sem z zahvalo za Poslani denar malo 'kasen. Sem tako zaposlen, da komaj diham. Domov že več ko leto dni nisem pisal. Dopoldne poučujem katekizem na postaji, kjer je se-uež župnije, .popoldne pa grem na podružnice in prihajam domov ob 11. ali Uri ponoči. Zjutraj pa spet ob petih na nogah. Tako gre dan za dnem. Tudi nedeljah ni zame prostega trenutka; ''•nam tri službe božje, dopoldne dve in P°Poldne ob petih tretjo. Župnija se lepo razvija. Vedno novi obrazi se Javljajo k pouku. S tem. pa tudi delo raste. Za božič jih bo lepo število kršče-. ■ Škoda, da ste tako daleč, ker bi mi Rlcei' lahko prišli na pomoč. Tako pa VsaJ" molite same, da vzdržim v teh naporih.”
Uršulinka m. K.SAVERIJA LESJAK • S. U. pa piše sledeče:
“Tu doli se pripravlja nevihta, ki bo °dločila bodočnost Afrike. Mirnim po-
tom se stranke ne bodo sprijaznile, predpravice na en; strani, na drugi pa krivice, kličejo spopad. Mi zaenkrat še .mirno in uspešno delujemo za duše poganov v šoli in izven nje. Žetev preteklega leta je bila bogata. Nad 150 imen smo vpisali v krstno knjigo, ne vštevši novorojenčke. V razredu se je število katoliških otrok dvignilo na 55%. Glede šolskih uspehov je naša misijonska šola daleč pred državnimi. Zato smo tudi želi pohvalo od Strani šolskih oblasti, vendar to še ne pomeni, da nas bodo kaj dalje čase še trpeli v našem delokrogu. Vsako leto moramo ponovno vložiti prošnjo za obstoj naših šol. Katoliške srednje šole so z nekaj malo izjem že vse zaprte. Katoliškega ženskega učiteljišča, ki je bil svetilnik na gori, že tudi ni več. Našei učiteljstvo nam je zvesto, kljub zmanjšani mesečni plači. Upamo, da se bo božja Mati milostno sklonila nad nas in nam pomagala, saj jo tako zaupno prosimo.”
Ofolatinja s. TEREZIJA BENIGNA ŠT EH piše misijonskemu krožku v Gilbert v U. S. A.:
“Iskreno se Vam zahvalim za prijazno pismo z voščili in darilom. Vse zelo cenim in prosim ljubega Boga, da Vam
bogato poplača. — Tukaj počasi napredujemo. Včasih doživimo lepe praznike, kot so prva obhajila, birma, itd. šola je napolnjena, 168 učencev, za katere Skrlbe 4 učitelji. Uspehi pouka so, hvala Bogu, lepi. Smo pa sredi protestantov, ki niso n:č kaj prijazni z nami, n a m reč oblastniki; ljudje na splošno so pa dobri. — že tri leta. trpimo sušo in ljudstvo je ve din o ibolj revno. Živina je večina poginila, kar je še ostane, jo mo-
rajo hranit; z ajdo, kar pa stane. Meso se težko dobi in je zelo drago, tako tudi maslo in mleko. Ljudje se preživljajo s kruhom in čajem; zelenjava in sadje sta predraga. Molimo in upamo, da bo vsa) to poletje kaj dežja. .Potem bi Spet vse ozek.no in nastopili bi boljši časi. Prosim Vas, da nadaljujete z molitvijo »n pomočjo; zlasti molite za t'ate, ki naše misijonsko delo zavračajo, da se spre* obrnejo.
DAROVI IN ZAHVALE
Tretje red nie a iz Gorice daruje za slovensko semenišče v Adrogue, Argentina, v opomin blago-pokojnega škofa Rožmama 50.0C0 Lir, neka Mari. ji na družben ica pa v isti namen 30.000 Lir.
Zahvala Baragi: “Javno se zahvaljujem Frideriku Baragi. Na njegovo priprošnjo sem dobila de’o takoj, ko sem se mu priporočila. Vsakič, ko se nanj obrnem v kaki zadev'i, sem uslišana že prve dneve devetdnevnice. Tako sem ?,a-dobile veliko zaupanje vanj.** — M. U., Tolminka.
V SKLAD ZA VSE SLOVENSKE MISIJONARJE
Goriška fv lirah): Petrovčič (iz Švice) 500; N. N. 3.400; Goričan 4.000; H. S. 4.800; Misijonski odsek goriške Marijine družbe, zbirka 118.850; S. T. 1.C00; K. M. 100; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 450; A. Košuta 500; N. N. 500; N. N. 1.000; Steverjan 15.COO; Slov. sirot išče v Gorici 1.160; N. N. 1.000; N. N. 500; N. N. 6.000; Mira Brajnik 3.5C0; Tretjerednica iz Gorice 50.000; N. N.. Marijina družben ica iz Gorice 10.000; P. P. Pavlič, za o. J. Cukale 5.006 ; N. N. za g. A. Majcena 1.600 ; N. N. za 2 krsta (Peter in Pavel) 2.000; N. N. za 2 krsta (Marija in Jožef) 1.000; N. N. za 5 krstov umirajočih, 5C0 Lir.
Tržaško: N. N.. Marijina družbenica 1.C00; N. N. po monti. Silvaniju (Opčine) 7.850 Lir.
Argentina (v pesih) : Gomilšček, Villa Madero, 100; N. N. San Justo 290; N. N. Miramar, za o. J. Cukale 250; za o. V. Sedeja 250.
Francija: č g. Stanko Kavalar je zb ra»! med rojaki 60 N.F.
Venezuela: Ilija Marija, za misijonarko m. Ivsu-verijo Lesjnk OSU, 30 dolarjev'.
ZA MISIJONE
USA in Kanada (v dolarjih) : Družina Mirkun. JoMet, 2 ; Joseph A. Ray, Indiana, 1; iz Toronto, Kanada: N. N. 3; Anica Milavec, 10; Angela Oenorja, 4; otroci slov. šole 8 dol.
Argentina (v pesih) : Družina Dreisibner, B*'ri' loche, 50; N. N. San Justo 50; Ana Frau, Olivo* 50; Peternel j-Golob, Lujan 150; D renski. Bučno* Aires 25; č.g. Vladimir Z met, San Nicolas SCO > družina Kramar, San Nicolas 51.
ZA BARAGOVO MISIJONIŠCE V ARGENTINI Gorica: N. N. 1.000 Lir: Goričan 3.000 Lir. Chile: dr. Anton Trdan 160 arg. peaov. Argentina: N. N. Miramar 500; Č.s. Fabijan» Buenos Aires, 1.0CO; d nižina Pikuš, I^nus 750; Edvard Širca, Lujan 500; Bezlaj Miro, Lonia* de Mirador v zahvalo Baragi, 2ÖC1.
U.S.A. in Kanada: Manca Preša, Cleveland, 2^ dolarjev; Misijonski krožek v Torontu 39 dol. Portugalska: č.s. Andreja Šubelj. 5 dolarje /.
D. š. V. in D. S. D.
Argentina (v pesih) : Kokalj Ana. Klemenčič Ivan in Marija. Castelar. 176; N. N. San Justo» 172; Maček Jakob. Ramos Mejia, 30; Rode Anton in njegovi, 40; Gnezda Jerica (5 oseb) 30; Pisek Anton, Ramos Mejia 12; Peternelj-Golob. Lujan, 100; otroci Klemenčič, Catftelar, 30.
SKLAD “KATOLIŠKIH MISIJONOV"
Petek Lojze, San Justo, 50 pesov; družina male, Lanus, 60 pesov; Brigita Pregelj, Toronto» 2 dolarja; Tone Adamič, Toronto, 3 dolarje.
ZA JUŽNOAMERIŠKO BARAGOVO ZVEZO
Ana Kokalj, v zahvalo, za Bar. beatifikacijo» 100 pesov.
IZ AVSTRIJE
Slovenski dušnopastirski urad pošilja raznih misijonskih darov (brez podrobnih navedb) tri tisoč 575 avstrijskih šilingov, in za Kruh Antona, 250 šilingov.
VSEM PLEMENITIM DAROVALCEM, V lMč> NU SLOVENSKE MISIJONSKE AKCIJE: ISKRENI BOG PLAČAJ !
ŽE NAD 40 LET
Se dan za dnem darujejo “večne” '•'aše, ki jih opravlja slovenska
Misijonska mašna družba.
Slovenskim misijonom in svojim dra-Kim obenem pomagaš, če vpišeš v “MD starše, sorodnike, prijatelje in znance, žive ali pokojne.
^ Vplačano udnino se naročajo svete ^aše, ki jih za vse ude Misijonske •Pašne družbe dan za dnem oskrbuje Baragovo misijonišče v Argentini, postali denar pa gre v slovenske ^•aijonske namene, kakor je določeni0 po pravilih Misijonske Mašne ružbe, ki so jo ustanovili in ji pra-**a dali slovenski duhovniki v času ,,rve svetovne vojne.
^••nina se plača enkrat za vselej, in sicer v Ar-^ I>eyov* v USA in Kanadi en dolar, v n \r^ 400 Uir, v Avstriji 20 šilingov, v Franciji g v Angliji in Avstraliji po? funta. Posljati q ® (ne bankovce) na ime: Ladislav Lenček
n' Cochabamba 1467, Buenos Aires, Argenti-
na.
>LEJ BOMO VSE NOVOVPISANE UDE OB-Pim'JALI TUDI V “KATOLIŠKIH MISIJO-
NIH i
ZAČENJAMO Z OBJAVO NOVOVPISA-
UDOV OD ZAČETKA TEGA LETA.
^|a"ciia (Jožefa Rotar, Merlehaeh) :	Johan
Ja ^ r’ Ivanka Mlakar, Štefan, Jožefa in Mari-Rotar; vsi živi.
•^Kent'na (Filip Smolja, San Rafael, Mendo-k0j *. ulUana. Leopold in Konrad Smodiš, vsi post ni’ barija, Franc, Filip SmoditJ, Ana Habjan *h t v°Jze Habjan st., Ana, Marija, Rezka, Jože ^ °Jze Habjan, vsi živi.
OvSRU- (Maks Ovčjak, Mendoza) : Franc kob o* Anton, Antonija, Andrej Ovčjak, Ja-vRj ®t°Par, Janez Glosemnik, Amalija Glosemnik ; Ov^j \ P°kojni. Antonija Ovčjak, Ludvik in Maks hiju ’ Marjeta Šumak, Milka Boloznik, Anto-
Zacohter, vsi živi.
U- S tara,
^na Pečko, vsi pokojni.
A. (Anica Kuntara, Eeveleth) : Erika Kun-
ia A^^njca Kuntara, živi; Stopar Stane, Jožef A. (Družina Ray) : Pokojni Štefan Ray,
W*>y. Fredrik in Frančiška Tabor, Anna Maj(j°Vi.c' Matjaž Ray, Kata Horwath, Magda Joj,e	Avgust Kozmarič, Janez Berger, rev.
i*eV- Kleklin, rev. Aleksander Urankar OFM, Jo8ep,ancz Miklavčič, Emil Anderson; in živi: • Anastazija in Anamarja Ray.
Gorica: (dr. Kazimir Humar) : Živi Mugarli Otilij.i in Franc, mygr. Alojzij Novak, Albert Curk. Pokojni: čej Kristina, Jožefa Peteani, Rozalija Curk, Viktorija, Štefan, Katarina, Viktorija, Zmago in Jožef Curk, Milena in Jolanda Čehovin, Jakil Jožef, Primožič Jožef, Klanjšček Karel, Bensa Franc, Filip Žega, Jožefa Žega, Semolič David in Radko, Ignac Mihel j in Rozalija Mihel.
Francija: Frančiška Juxatovac in otroci.
Kanada (Valentin Sušnik, Jacola Abitibi) : Valentin Sušnik, Cecilija, Vladimir in Majda Sušnik, vsi živi; pokojni: oče Janez Sušnik, mati Marija, brat Janez Sušnik in Marija Medja. Kanada (F. Sodja CM, Toronto) : Jože, Tone, Franc Adamič, živi.
Kanada (Maria Menič, Port Arthur) : Pokojne Marica, Andreja, Nana Menič in Anton SabotiČ, Jožefa, Marija, Terezija, in Andreja Sabotič; živa Ivan in Marija Menič.
Trst (Marija H'ad) : Pokojni Denk Karlo, PeČi-ren Marija, Sakalšek Ivan in Bartolatzo Mariju ; živi: Rojc Ida, Margarite Emilio, Vončina Jožefa. Feliks in Ivana, Pavletič Ana.
U.S.A. (č.g. Wolbank Karel, Princeton) : Pokojni Neža Klančar, Franz Starin, Tomaž in Matija Starin, Ana Pajk, Frank Koren, Joseph Zaje, Rudolph Ivanich, John Per, Mary, še druga Mary in Antonija Per, Mary in Frank Žiberna, Jernej Gerbec, Franc in Joseph Hiti ; živi: Terezija in Marija Dragar, Mary Ivanich, s. Mary Va-lery, John in Mary Per, Anton in Ivanka Brodnik, Anton in Valerija Basnik, Frank in Ivanka Per, Elizabeth in Anna Gerbec.
Argentina (Frančiška Reja) : Ameliu Martinez de Hos.	(Sledi.)
FRITZ HOCHWÄLDER
KAKOR V NEBESIH, TAKO NA ZEMLJI...
(DAS HEILIGE EXPERIMENT)
DRAMA V PETIH PODOBAH Za “Katoliške misijone” poslovenil NIKOLAJ JELOČNIK
(Nadaljevanje)
TRETJA
Zbor jezuitov. Provincial, za svojo pisalno mizo stoje, jim govori. Patri sto-jeI pred zemljevidom, čisto na levi opazujeta prizor Querini in Cornelis.
PROVINCIAL (sprva obotavljajoč se; potem pa se čedalje bolj razvnema).— Očetje krščanskih redukcij velikih rek Parana in Uruguay! Mi vsi, podaniki njegovega katoliškega Veličanstva (odkrije se) z neizmerno žalostjo v srcu smo se morali ubranit; tistiih, ki so z lažjo in zvijačo zadobili od kralja ciblast nad nami.
Tu imam razglas, ki so ga izsilili kralju z najpodlejšimi spletkami. Nas dolže zločinov, ki so jih naši tožniki sami zagrešili. Bolj kot napad na naše misijone je to početje zločin nad Njegovim katoliškim Veličanstvom. In mi naj dopustimo, da si bo kralj potem s strupenimi očitki grenil svoje poslednje ure? Mimo naj gledamo, kako skušajo nekateri ministri in visoki gospodje večno zveličanje kraljevo nadomestiti z nizkotno lopovščino, ki jim bo polnila žepe?
Španski odposlanci so odločeni izpolniti kraljevi razglas. Ta, da je veljaven, četudi je osnovan na lažnih obtožbah, zdajšnji obisk to potrjuje, špansko odposlanstvo ima v rokah kraljevsko polnomočje. A kdor prestopa meje svojih pravic in se upira Bogu, mora biti odstranjen, da ne bo pod krinko pravic,
PODOBA
ki so mu bile podeljene, povzročil nc' popravljive škode. V tem primeru se od' por proti takšnemu početju sprevrže v dolžnost, ki nam jo vera sama veleva-
Naj se tedaj Indijani ne vznemirjaj0-Edinole očetje Družbe Jezusove bodo odločali o njih!
Brovincial sede. O ros, Clarke 1,1 Libermann stopijo bliže. Polgl no govorei z njim.
OROS.— Oče provincial ukazuje, dj se v eni uri vsi zberejo v domu duhovni*1 vaj; tam bomo poslušali, kaj žele Špan' ci.
Pat.) i odhajajo.
CORNELIS (se vrže k provincialu mu iskreno stisne desnico)— Nikdar 0 j ne verjel tega! Nikdar bi ne verjel! do vi ta odločnost! Prečudovita. Dejal 6 skoraj...
iFROVINCIAL.— Povejte, myn'heer!
CORNELIS,— Dejal bi skoraj... N* ! škoda, da niste naši!
Odide. Tudi provincial hoče 1,(1 hodnik, ko ga zadrži Querini•
QUERINI.— Po milost; in ljubek' našega Gospoda Jezusa Kristusa, d°Vl’ lite mi besedo, oče provincial!
J
PROVINCIAL (začuden).— Po anilo-®ti in ljubezni našega Gospoda Jezusa Kristusa?
.QUERINI (poltiho).— Po milosti in ljubezni našegŠ Gospoda Jezusa Kristusa...
PROVINCIAL,— Seveda, se razume. Sedite sem. (Pokaže na stolico pred ^izo.)
QUERINI (iskreno).— Zahvaljeni. A ne tu.
'PROVINCIAL,— Želite tedaj z menoj v dom duhovnih vaj ?
QUERINI.— Na žalosti ne morem. Skoraj vas bom imoral zapustiti. Zato, (da povabi s kretnjo) bodite tako dobri. ..
PROVINCIAL (stopi predenj).— Se
razume...
QUERINI.— . . .im ljubeznivi. . . (po-nudi provivcialu stolico pred mizo), da sedete sem.
'P'ROVINCIAL.— Kako ?
QUERINI (sede za mizo, na provin-ckilovo mesto.)
PROVINCIAL,— ...?
QUERINI.— Sedite, prosim. PROVINCIAL,— Kdo ste?
QUERINI (v stolu, z veliko ponižno-stjo)..— Minimus ser vas servorum in no-^irie Societatis Jem...
PROVINCIAL,— Kdo. . . ste? QUERINI.— Ponižni služabnik Druž->e- dejal sem vam.
'P'ROVICIAL.— Ne verjlaimem vam. niste jezuit.	.
QUERINI.— Visokočastitemu očetu Generalu v Rimu se je zdelo primerno, da P°šlje svojega legata v takšnem oblačilu..
PROVINCIAL— Vi ste tedaj legat! sam vas pošilja v trenutku nevar-"aati. Njegove pomoči smo potrebni cez
vse!
QUERINI.— V trenutku nevarnosti. 'Gor<»•,; težko. Ponudi provincialu zapr-" Pisanje.) Tu so moja poverilna pi-snia.
PROVINCIAL (sede, bere in se spet ^’igne).— Ponižno prosim: ukazujte!
QUERINI.— Tu govorim v imenu vi-Sc*ko častitega očeta generala. To veste.
Querini in provincial, proti koncu tretje podobe. (Londonska predstava 1955.)
PROVINCIAL (potiho).— Oče moj...'
QUERINI.— In ukazujem, vam: vrnite nemudoma španskemu vizitatorju njegovo oblast!
PROVINCIAL (s krikom).— Oče!
QUERINI (toplo).— Povrnite nemudoma oblast španskemu vizitatorju!
PROVINCIAL.— Častiti oče, sami ste bili priča nasilja nad nami.
QUERINI (odrezano).— In ne bom dopustil, da bi tudi mi segali po nasilju!
PROVINCIAL.— Vizitator je segel po nasilju!
QUERINI.— Ne opravičujem vizita-torja.
PROVINCIAL,— Naši sovražniki so navadni pustolovci, lovci na sužnje!
QUERINI— Vem to.
PROVINCIAL.— Kralja so preslepili z lažjo in spletkami.
QUERINI.— To ni važno.
PROVINCIAL (poleaže na kraljevi razglas).— Kralj bi nikoli ne podpisal te razsodbe, če bi vedel zal resnične namene naših tožnikov!
QUERINI— Velika škoda b; bila to,
kajti kraljevi razglas nam je v resnično korist!
PRO VINCI AL.— Toda, kaj ste slepi, da ne vidite strahotnega zločina, ki> ga je zagrešil vizitator?
QUERINI.— Vi ste slepi, da ne vidite strahotnega zločina, ki smo ga mi zagrešili v Paraguayu.
PROVINCIAL (čez čas).— Ne razumem vas.
QUERINI.— Prosimo Boga, našega Gospoda, naj nam na našo zadnjo uro ne naprti te strahotne odgovornosti!
PROVINCIAL.— V čem je naša krivda?
QUERINI— V čem je naša krivda? Sredi sveta, ki je ibrez moči uklonjen v verige lakomnosti in nesramnosti, smo hoteli uresničiti besede Kristusove. Po blešču naših misijonov omamljeni pričakujejo zdaj Indija ni od nas, da jim dosežemo še njih narodno svobodo.. . Od nas pričakujejo, da jih bomo branili pred mogočniki; od nas, da jim vzpostavimo Kraljestvo božje. Mi pa, ki dobro vemo, da smo v bistvu nemočni, smo se zapletli v mreže oblasti, ker nas je preslepil z lahkoto doseženi uspeh; mi, oče provincial, ki nam je bila dana naloga, da po vseh deželah tega sveta kažemo nesrečnim, obupanim in stiskanim edino rešnjo pot v Kraljestvo, katerega vrata odpira človeku edinole smrt, Tam bo Kristus sodil zločince in vse druge. Edinole tam bodo svojo kazen prejeli tirani in svoje plačilo vsi trpeči. A ta svet ni ustvarjen, da na njem vzpostavimo Kraljestvo božje.
PROVINCIAL— S tem se postavljate na stran nasilja.
QUERINI.— O, prav gotovo. Naše mesto je na strani nasilja. V srcih krvoločnih in mogočnikov imovemo vzbuditi krščanske kreposti. Zavedati se moramo naših meja. Tu, v Paraguayu pa smo meje prestopili. Prepozno še ni. Zato pa moramo na svoje rame sprejeti žrtev: umik Družbe Jezusove iz Paraguay a !
PROVINCIAL.— To se pravi žrtvovati stopetdeset tisoč spreobrnjenih Indija-nov.
QUERINI.— In žrtvovali se bomo za večjo čast božjo!
PROVINCIAL— In sto tisoči pogan' sikih Indijanov, ki pričakujejo, da j in1 prinesemo Kristusa?
QUERINI— Takšnih kristjanov n» nočemo. Kaj ne uvidite, da ti ljudje g*e' dajo v naši sveti veri nekakšno poroštvo za svojo osebno varnost? Od vere si obetajo varstvo, živež, podpore, blagohotno in pravično vodstvo. A Bog ni nikak p°' litik. In to, kar mi tu počenjamo, je g°' la politika. In ta politika je iz dneva v dan v večjem nasprotju z evropskimi katoliškimi načeli, katerih prednja straža smo spočetka bili. Zdaj pa se sprevračamo v nasprotnike teh načel. Sovražij0 nas. In to sovraštvo nas preganja in «' tegne biti naravnost usodno za nas red.. ., razen če se odpovemo naš j državi v Paraguayu.
PROVINCIAL— Pomislite, kaj vse bomo tako za vedno uničili! Ubili bon«0 vse upanje neštevilnih ljudstev nesrečnih in stiskanih, veliko upanje, da bi nekoč dočakali dan, ko bi se v resnici rodil0 na svetu kraljestvo prave vere, kraljestvo pravičnosti!
QUERINI.— Prazno upanje. Rešuji«17 rajši duše!
PROVINCIAL— Nikoli ne bomo rešili duš, če bomo ljudstvo izročali nasilnikom. Odkrito se moramo postaviti °° stran ponižanih in stiskanih.
QUERINI.— Prav tega ne smel«0 storiti. Nespametno in za našo sveto ver° škodljivo bi bilo. Mi smo samo orodje v rokah svetega očeta.
PROVINCIAL— Njegova Svetost pozna naš trud in naše zmage!
QUERINI— A Njegovi Svetosti vs° to ni všeč.
PROVINCIAL.— Svetost dobro ve, d9 dan na dan več duš osvajamo tam gori.^
QUERINI.— Svetost ve, da se na«9 država v Paraguayu dan na dan veča i° da je dan na dan več tožba proti naim.
PROVINCIAL— Papež ne more žrtvovati države, ki je njegova last.
QUERINI— Mislim, da bi papež m«°: go rajši videl, da v Paraguayu čim prc J doživimo poraz.
PROVINCI AL.— To bi se reklo — Poraz krščanstva.
QUERINI____Morda. A krščanstvo bi
lako ohranilo svojo čistost. Niti slutili Pismo in vendar se je satan prikradel na Pašo njivo. Kje je zdaj razlika med jezuitsko državo in med ženevsko republiko velikega krivoverca Kalvina? Pra-va sreča, da se še nismo zapletli v spor z dominikanci. Kajti če prav premislimo, P®ša zabloda zasluži, da nas postavijo Pred inkvizicijsko sodišče.
PROVINCIAL.— Prav rad se podre-d'm razsodbi Inkvizicije! Vedno bo pre-*Oalo verig, ki bi jih želel nositi v slavo božjo!
QUEiRINI.— Provincial ste. Ni po-“Zeba, da vam razlagam zaobljubo pokor-*^ine. Izpolnili boste moj ukaz in kra'je-vi razglas.
PROVINCIAL.— Ne zahtevajte tega °d mene! Prav ponižno vas prosim. Porušen vam bo v vsem. Pripravljen sem sPrejetj kot svoje lastno in iskreno prepričanje kateri koli vaš ukaz. Sem la °rodje v vaših rokah. A živo vas rotim: ^Smilite se teh stopetdeset tisoč kristja-Povt >je izročajte jih španskim lovcem na sužnje!
QUERINI (st'-ogo).— Gre za obstoj ^da. (Molk.)
Provincial.— Pojdite v to našo
ržavo, spoznajte naše delo tam in razbite vizitatorju, kdo ste!
QUERINI.— Ukazali so mi, da osta-
P®m
nepoznan. Ni besedice o mojem po-
_ anstvu, ni nam:ga o moji povezanosti redom! Nikomur!
. provincial.— odvzemite mi to
'eme! Ne morem več!
.QUERINI.— Česa jezuit ne more?
Nato ljubeznivo).— Tako tedaj , e Provincial vse to odkrito uvidi; po-^1 se kraljevemu vizitatorju in prosil ’ da se mu odmeri kazen za upov.
,, ^POVINCIAL.— Ne ukazujte mi te-j, ■ Ne .morem.. . Rotim vas... poniž-r°t'm! (Poklekne predenj.) QUERINI.— Odgovorite mi: se vam H \ U'Kaz ®di pravičen? (Provincial mol-Odgovorite mi: hočete biti v mojih
rokah “kot palica v rokah starčevih, da mu verno služi za vse, kar hoče on’’? (Provincial počasi skloni glavo. Querini potiho).— Oprostite mi, zmotil sem se. Prepričan sem bil, da govorim s para-guayskim provincialom.
PROVINCIAL (se strese in naglo reče).— Vaš lukaz je dober in pravičen. Izpolnil ga bom z vsemi svojimi močmi. Hočem biti samo orodje Družbe brez lastne volje.
QUERINI.— Milost in ljubezen našega Gospoda Jezusa Kristusa naj sta z vami vse dni!
Oros vstopi.
In zahvaljeni za gostoljubje, oče provincial! (Objameta se.)
PROVINCIAL (pridušeno).— Zbogom gospod Querini 1
Querini odide.
OROS.— Skupščina vas pričakuje, oče provincial.
PROVINCIAL.— Že vem, skupščina me pričakuje!
OROS.— pripraviti se moramo na zagrizen boj za kolegij!
PROVINCIAL.— Pripraviti se moramo.
OROS.— Bustillos in Quesada bosta s svojimi tolpami navalila na nas.
PROVINCIAL.— Morda se bo ,mno-gokaj spremenilo do takrat.
OROS.— Na splošno sem prepričan o uspešnosti našega odpora.
PROVINCIAL,— Na splošno.
OROS.— Morda nas bodo zmogli t> v kolegiju; a če pademo, se bo to zgodilo s častjo!
PROVINCIAL.— Če pademo. Bonn o videli. Menite, da se kak Španec lahko izmuzne iz kolegija?
OROS.— Nemogoče, črna straža je zasedla vse vhode in izhode.
PRCXVINCIAL.— Rad bi še enkrat govoril z vizita tor jem. Na samem. Poznam don Ped ra de Miura; ne bo bežal.
OROS.— Ne bo bežal. Tedaj ga pošljem sem.
PROVINCIAL.— Lahko, da se kaj spremeni. Mi moji ljudje še vedno zaupajo, Oros?
OROS.— Ne bom odgovoril s to besedo. Jaz zaupam sam sebi, to pač. Vam pa se pokoravami. Pokoravam tudi, če bi sam sebi že ne bil pokoren več.
PROVINCIAL.— Pa jezuitu, ki je v meni, zaupate?
OROS,— Bolj kot sebi sam, oče pro-vincial.
PROVINCIAL,— Zahvaljeni. Pojdite. Prosite skupščino, naj se strpi. Govoril bom z vizitatorjem, ki je naš ujetnik.
Oros odide. Provjncial seda za mizo in nastavi pero, da bi pisal, n vedno znova se obotavlja. Večkrat raztrga, kar je že napisal. Slednjič pa začne pisati hitro. — M tura vstopi.
MIURA.— V vaših rolkah smo. Zmagali ste. Ni potreba, da me postavite pred sodišče. Skoraj boste vedeli, kaj pomeni 'upirati se nam!
PROVINCIAL (mimo).— Ne upiramo se; premislili smo se.
MIURA.— Sokrivi ste upora proti nami; razglasili ste nas za svoje ujetnike.
PROVINCIAL.— Nase sprejmem to odgovornost.
MIURA.— Morda se vam zdi vse to v tem trenutku kaj malenkostna stvar. A skoraj iboste uvideli, kakšno odgovornost ste si naprtili.
PROVINCIAL.— Skoraj bom uvidel. Predajam se vam.
MIURA.— Predajate se mi?
PROVINCIAL (mu poda list, ki ga je prej popisal).— Vzemite to.
MIURA (bere, nato).— Kaj pomeni to?
PROVINCIAL.— Spregledal sem. Vaš ujetnik sem. Premislil sami se. Uvidel isem našo zmoto in uvidel, da je vizi-tator v vsem ravnal po zakonu. Vse to pa našega upora ne opraviči; zato prosim, da upornost kaznujete.
MIURA.— Ne razumem vas.
PROVINCIAL.— Preberite ta ukaz pred skupščino v domu duhovnih vaj. Patri in poglavarji ga bodo razumeli.
MIURA.— Na .mestu me bodo pobil'* če jim to preberem.
PROVINCIAL.— To je razglas pro-vinciala jezuitov! Pripeljite mi sam tistega, ki bi se drznil z eno samo besedic0 protiviti temu! Pripeljite mi ga! Ne veste, kakšna je pokorščina v našem redu-
MIURA.— Sicer pa... . v vaših rokah smo. Naše komisije? En sam vaš regiment bo opravil z njimi. In preden b° Španija poslala sem svoje vojaštvo, da vas kaznuje, se boste že pripravili n a vojno, ki se ib o vlekla dolga leta.
PROVINCIAL.— Nočemo vojne.
MIURA.— Ah! .Se morda bojite?
PROVINCIAL.— Res je, bojimo se.
MIURA,— In tako se hočete predati svojim lastnim ujetnikom?
PROVINCIAL.— Predajamo se naši o1 lastnim jetnikom.
MIURA.—- Je mar navdih trenutku* da ravnate tako?
'PROVINCIAL.— Po treznem razmišljanju se predajamo vam.
MIURA (zmaje z glavo).— čisto resno: še vedno vztrajate pri tem razglasu?
PROVINCIAL,— Pisan in podpisan je z mojo lastno roko.
MIURA.— Ta vaša odločitev mi je všeč. A bodite pripravljeni na ogorčenj® med svojimi ljudmi.
PROVINCIAL,— Veselite se tedaj, da ste dosegli, kar ste hoteli.
MIURA— Kakšni čudni ljudje ste! Najprej se branite, da vas človek že skoraj začne spoštovati... potem pa. - • Resnično, ta cidločitev je kot nalašč **' nas. Verjemite mi, da sem zares zadovoljen, zares... (Odhaja, pa se spet vrne k provincialu).—- A vseeno... kakšna škoda! (Naglo odide.)
PROVINCIAL (se oprime mize. S k1*' ša 'moliti).— ...Anima Christi, sancti" fica me... Corpus Christi, salva me.--Sanguis Christi, inebria me... Aetna lateris Christi... lava me... (Objain® razpelo).— O Bog, moj Bog! Le zakaJ vedno zapuščaš ta sivet? Zakaj? Zakaj-
ZASTOR
Predsednik protikomunističnega Južnega Vietnama je obiskal voditelja nacionalistične Kitajske na Formozi, generalisima Čangkajška. — Spodaj: Japonsko dekle in dekletce z misijona p. Vladimirja Kosa S. J.
SLIKA na prvi utrani ovitka: Iz sirotišnice v Osaki na Japonskem, kjer deluje naša s. Benjamina Kai dinar. Japonska deklica v j narodn; ncši na “slovesni narodni praznik ■ punčk” - 3. marca.
IZ VSEBINE: Misijonska okrožnica “Knez pastirjev" — Fatima in misijoni — Nekdanji in sedanji apostoli cerkvenega edinstva Led je zdaj prebit... — Nekaj o indijskih kastah — Indijski misijoni v nevarnosti — Pi' Lestantski misijoni — Po misijonskem svetu —- Naši misijonarji pišejo ", “Kakor v nebe.-ih, tako na zemlji” — Darovi, j
Reggtro de la Prop. Int.
No. 528.263
Director responsable: Lenček Ladislao CM« Domicilio legal: Coohabamba 1467, Buen» Aires.
“KATOLIŠKI MISIJONI” so splošen (misijonski mesečnik, glasilo papeških misijonskih družb, slovenskih misijonarjev, “Slovenske misijonske zveza”. Izdaja ga “Baragov rnisijomiščte”. Urejuje in upravlja Lenček Ladislav C. M. — Naslov unedm^tv. in uprave: Montes de Oca 320, Bs. Aires, Argentina. Tiska “Federico Grote”, Mont ■ ds Oca 320 (Lenček Ladislav C.M.). S cerkvenim dovoljenjem.
NAROČNINA: V Argentini 100 pesov; v USA in Kanadi 3 dolarje; v Italiji l-40° lir; v Avstriji 40 šilingov; v Angliji in Avstraliji 1 funt; v Franciji 1000 franko
Letnik 1960 bo imel 10 zvezkov s skupno 512 stranmi, ne upoštevajoč ovitke. PLAČUJE SE NA SLEDEČIH NASLOVIH:
Argentina: Lenček Ladislav CjM., Misijonska pisarna, Montes de Oca 820, Bs. A''eS U.S.A.: Rev. Charles A. Wolbang C.M., St. Joseph’s College, P.O. Box 351, .Princeton. New Jersey. — Rudi Knez, 679 E„ 157 St., Cleveland 10, Ohio. — Anica Tusna . Box 731, Gilbert, Minn.
Kanada: Rev. Franc Sodja C.M., 594 Mann in g Ave. Toronto 4. Ont. za mesto To ronto; za ostalo Kanado: Rev. Andrej Prebil C.M., istotam.
Italija: Dr, Kazimir Humar, Corte San Ilario 7, Gorizia.
Trst: Oddajati na naslov: Manjina družba, Via Risorta 3.
Francija: Louis Klančar C.M., Rue de Sevres 95, Paris (VI).
Avstr ja: Rev. Alojzij Luskar, Kamen 14, P. St. Kanzian i. J. Kärnten. — Miklavčič Amton, Spittal a/Drau D. P. Camp, Kärnten, — B. Seelsorgeamt, v tringer Ring 26, Klagcnfurt.
Avstrai.ijr^g^anc Vrabec, Anchbishop’n Hou.se, West Tee. Adelaide, S. Australi3
O o2	m	TARIFA REDUCIDA
u ir **	s s	
ti y Oy “K		CONCESION 5G12
<		
Iz voliinc borbe v Indiji; mlaji ob cesti nosijo zastave raznih strank, ki tekmujejo med seboj, katera bo postavila višji mlaj.