Uredništvo
in upravništvo:
Kolodvorake Uliuo itev. 15.
^ urodnikom se more govoriti v«*k dun od 11. do 12. ure.
RokopiBi ho no vračajo.
Inserati:
^Mtilopii« petlt-vwta 4 kr., pri "ookratnom pobijanji daj« ■« pop»ot.
Velja
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
lzliaja vsak dan razen nedelj in praznikov ot> 55. uri zvečer
za Ljubljano
v upravništvu:
za colo lotoGgld., za pol lota 8 gld., za četrt lota 1 gld. 60 kr., na moseo 50 kr., pošiljatov na dom velja mogočno 9 kr. več.
Po pošti volja
aa oelo leto 10 gl., za pol leta 6 gld., za četrt leta 2 gld. SO kr. in za jeden moaec 85 kr.
Štev. 211.
V Ljubljani v ponedeljek, 10. novembra 1884.
Tedaj I.
Visok gost v Ljubljani.
Zgodovino verno-udane vojvodine kranjske I11 povestnico slovenskega naroda sploh označuje neovržni faktum, da smo vsikdar vztrajali v spoštljivi ljubezni do presvitle vladarske •'Odbine, v nerazrušni zvestobi do državne ideje, katero zastopa vzvišeni rod Habsburški. V tem oziru no poznamo nobenega razločka med političnimi in narodnimi strankami lepe naše domovine. Šumi naj in buči razdraženo morje strankarskih strastij: valovi njegovi ne bodo razbili te skale, niti s svojimi penami ne bodo omečili njenega sivega vrhunca!
lladi tega prešinja nek poseben čut ne-hlinjene radosti kranjsko prebivalstvo, ako kak član presvitle dinastije naše ozemlje počasti s svojim prihodom. In takega visokega gosta imamo dandanes v beli Ljubljani! Nj. cesarska visokost, gosp. nadvojvoda Karel L ud o vik, najstarejši izmed bratov presvit-lega našega cesarja, blagovolil je obiskati kranjsko stolnico, glavno mesto ljubljansko. Spoštljivo se je klanjal ves narod na Kranjskem vzvišenemu gostu, radostno pozdravljali smo v svojem osredji plemenitega potomca dobrotnih naših vladarjev.
In to tembolj, ker je ideja najblažjega človekoljubja privedla visokega gosta v naše ozidje. L. 1864 se je sklenila v švicarski Ge-novi znana konvencija, kateri je namen, olajšati »ebrojno gorj6, neizogibno spremstvo vojni furiji. Da se doseže plemeniti namen, da se ranjenemu ali bolnemu vojaku zmanjSa trpljenje, ustanovilo se je v naši državi društvo čudečega križa, katero ima po vseh avstrijskih deželah svoje podružnice, spojene z drugimi rodoljubnimi društvi. Vrhovno pokroviteljstvo te humanitarne zaveze prevzel je Nj. ces. visokost g. nadvojvoda K a r e 1L u d o v i k, dovelj dokaza, koliko važnost odločilni krogi pripisujejo društvom Rudečega križa. Ali umetna društvena organizacija, komplicirani ustroj tolikih podružnic zahteva, da se notranje delo-vanje pogostoma in natančno nadzoruje. V svoji lastnosti kot vrhovni nadzornik iu pokrovitelj društvenega gibanja prišel je tedaj
Listek.
Stepni kralj Lir.
Ruski spisal Ivan Turgenev, poslovenil * (Dalje.)
XXII.
Sredi oktobra, tri tedne potem, ko sem 8e bil sešel z Martinom Petrovičem, stojim v «v°ji gobi pri oknu, v drugem nadstropji naše hiše — žalostno pogledujem na dvorišče in na cesto, ki se je raztegala za njim, ter nič Posebnega ne mislim. Uže peti dan je bilp ^•'eme grdo; na lov se še misliti ni dalo. "8e, kar živi, se je nekam poskrilo, cel6 v!'abci so vtihnili in vrane so uže davno izginile. Veter je votlo tulil, zdaj pa zdaj je paroma požvižgaval. Nizko nebo, skozi ka-tei;o se ni nič posvetilo, prehajalo je iz ue-Prijetno bele barve v svinčeno, katera je bila ?e bolj zoprna — in dež, kateri je neprene-j°nia in neprestano lil, začel je naenkrat pa-uati ge hujše in še bolj na pošev — ter je
cesarski gost tudi v našo stolnico, prepričat se osebno o napredovanji kranjskih podružnic.
Včeraj in danes si je ogledal visoki gospod vse društvene priprave, predstavljati si je pustil dotične odbornike in slehernega je očaral s svojo ljubeznivostjo in uljudnostjo. Danes je zapustil visoki gost mestno obzidje ljubljansko; nadejamo se, da je seboj vzel neko ugodno prepričanje. Sinovi našega naroda nikdar niso omahovali v bojni vihri, radostno žrtvujejo kri in življenje za cesarja in domovino; ravno tako pa so tudi prebivalci kranjske dežele vsigdar pripravljeni, lečiti rane, vsekane po vojskinem demonu, ter z vsemi silami podpirati človekoljubne |namene Rudečega križa in njegovega vzvišenega pokrovitelja!
Mixed — Pickles.
Dragi čitatelj, poznaš to ime ter si uže kedaj privoščil si to eksotično jed ? Skoro bi stavili, da bodeš začudeno majal z glavo ter se odrezal, da so ti sicer znane tajnosti slovenske kuhinje, da si morda celo pazno pre-čital ves Lesarjev navod slovenskim kuharicam, toda tega jedila doslej nisi še našel pri domačih obedih in ta imenitna jed še ne figu-rira na tvojem jedilnem listu. Nič za to, dragi, izguba tvoja ni baš velika in tvoji gospodinji ne bode treba, glavoj si ubijati zaradi tega eksotičnega užitka!
Izumili so to jed Angleži, katerim pri njih ogromnem apetitu časi treba posebne pikantne prikuhe. Razno sočivje namreč zmešajo vkupe, sleherno po svoje pripravljeno, ter to zmes zalivajo s hudo paprikovanim jesihom. Našemu želodcu ne ugaja, angleškemu pa, kateri je vajen prebavljati silovite porcije pečenega govejega mesa, se je tudi ta zmes prikupila. De gustibus non est disputandum — slove latinska prislovica!
»Slovan", kateri je svojemu ukaželjnemu občinstvu vsled višjega ukaza napovedati moral štirinajstdnevni poostreni post, hotel ga je odškodovati za to prisiljeno abstinenco s posebno kulinarično dobroto. Sočnatih prost-beafov" sicer ne najdeš v prazni njegovi
žvenketajo udarjal na šipe. Drevesa so so bila uže vsa ogolila in so nekako osivela; zdelo se je sicer, kakor bi se jim ne moglo ničesar več odvzeti j ali veter vender ni odnehal in jih je v enomer pripogibal, Povsod so stale luže, z listjem pokrite; veliki me-hurci, ki so se neprenehoma narejali in pokali, skakavali in zdrsavali so se po njih. Po poteh bilo je blata, da bi lahko utonil; mraz je silil v sobo, pod obleko, prav do samih kosti; nehotč se je stresel — in v duši ti je bilo tako zoprno! Zoprno da — in celč žalostno. Zdelo se je, da ne bo nikoli več na svetu ni solnca, ni bleska, ni barv, ampak da bo večno ostal ta škropeč, to blato, ta siva mokrota in ta nakisel mraz — in da bode veter večno piskal in tulil! Tako zamišljen stal sem torej pri oknu in spominam se, kako se je naenkrat razšilrila temi, siva temi — dasi jo bilo še le poludne. Kar se mi pozdf, da se čez naše dvorišče — od vrat proti krilcu pomika medved! Res je, da ne na štirih nogah, ampak tak, kakor ga risajo, kadar se povzdigne na zadnje lape. Svojim
shrambi, po njenih policah se razprostira le to, kar je lastniku rodil domači zeljnik, nekoliko zeljnatih glav, repa potem in korenje, in sem ter tjži kaka poštena debelotrebušna buča. Toda kuhar njegov, prebrisana glava, zna si pomagati; natlači te šare ce!6 veliko skledo, skrbi za primerno zabelo, vse po receptu angleških mixed — pickles, in ko se mu je srečno ubrani pele — mele dovelj paprikovan, zdel za ona utrjena prebavila, katerim cel<5 Tavčarjev sloveči roman nMrtva srca" ni mogel škodovati, odprl je na stežaj duri svojega gostoljubnega hrama ter s krepkim glasom pozval vse slovensko občinstvo v goste, na „mixed 1 pickles" slavnoznane „Slovanove" kuhinje. I mi smo se udali prijaznemu pozivu, radovedni smo posegali v napolnjeno skledo, ozirali smo se okolo po drugi gospodi, ki je z nami bila povabljena k „Slovanovemu“ obedu, ali, glej — precej kislih obrazev smo videli in marsikateri nehvaležnež začel je na poluglasno hudovati se nad preostro papriko postrežnega gospodarja. Drugi pa, ki imajo večjo razsodnost v takih zadevah, spoznali so takoj, navzlic vsej umetni pripravi, da stoji pred nami na mizi vender ie — čisto navadno zeljišče iz ,, Slovanovega" zeljnika!
In skoro bi jim pritegnili! Takoj na prvi strani štev. 46 velecenjenega radikalnega tednika nas je v oči bodel članek s krepkim naslovom nLex Kvičala in Slovenci". Z živim zanimanjem vzeli smo ga v roke. Postava, katero je odlični češki učenjak nasvetoval v praški zbornici, je dokaj važua, in koliko globoko premišljenih opazek morali smo pričakovati od moža strokovnjaka, kateri je svoje dni v ljubljanskem mestnem odboru „milo materinščino" rešil s tem, da je predlagal njeno obligatorično upeljavo tudi za neslovenske učence naših srednjih šol. V svojo žalost smo sicer uže konstatovali, da je ta nasvet ali pod zeleno mizo padel v mestni zbornici ali da je zaspal v kakem prašnem kotičku mestnega magistrata, kajti skoro bomo obhajali letnico tega zgodovinskega dogodjaja in vender se do tega trenotja niti pičice tega ni sklepa izročilo deželni vladi ali deželnemu
očem nisem verjel. Tudi če to ni bil medved, kar sem videl, bilo je pa vsakakor nekaj velikanskega, črnega, kuštravega... Se se mi ni posrečilo, da bi se domislil, kaj je neki to bilo, ko se nenadoma spodaj zasliši strašen ropot. Očividno se je bilo moralo v našo hišo priklatiti nekaj po polnem nepričakovanega, nekaj strašnega. Nastala je zmešnjava in tekanje...
Jaz se naglo spustim po stopnicah in skočim v jedilnico . . .
Na vratih sobe za goste, z obrazom proti meni stala je moja mati kakor okamenela; za njo se je videlo nekoliko preplašenih ženskih obličij; hišni oskrbnik, dva lakaja in domači kozaček — stiskali so se pri duri v sprednjo sobo ter so imeli od začudenja odprta usta; a sredi jedilnice, z blatom pokrito, razmršeno, raztrgano, mokro — tako mokro, da se je para vzdigala okrog njega in je voda v potokih tekla po tleh, stalo je na kolenih, grozno valjaje se in stokaje, to isto nečudo,’ katero so moje oči videle, kako je teklo čez dvor! In kdo je bilo to nečudo? Harlov! Približam
šolskemu svetu. Koliko več povoda vsevednemu umetniku »Slovanovemu11, jasno pred svetom razkrivati svojo strokovnjaško modrost v zadevah narodnega šolstva. Ali — zam&n smo jo iskali v tem članku ! Imponirala nam je sicer laskava primera med obešenim veleizdajam Oberdan-kom in Deschmannom, čudom smo se čudili, da občutno uredništvo »Slovanovo11, katero se tolikrat zateka k priljubljenemu § 496 kaz. zak, politične protivnike psuje z »janičarji"
—	toda če v nemar puščamo te duhteče cvetke iz „Slovanovih“ gredic, je vse drugo — prazno jalovo govoričenje!
In glej, izmed puhle zeljnate glave se ti prikaže celo škodljiv mrčes, katerega bi se ne bili nadejali na tem deviškem ozemlji. Do-tičnemu skribifaksu pripetila se je namreč malostna neresnica; trdi, da doslej noben slo-vensk list ni pretresal Kvičalovega zakona z ozirom na slovenske razmere, ter da je on prvi, kateri je na majaku slovenske narodnosti užgal žaren plamen svojega temeljitega raz-motrivanja. Za Boga, smo se vprašali, ali je „Ljubljanski List" pisan v hotentotskem narečji, ali je uredništvo »Slovanovo11 pri svojem kratkem spominu uže čisto pozabilo, da je preklicani prof. Šuklje uže septembra meseca stvarno v dveh uvodnih člankih razpravljal zanimljivi zakonodavni poskus češkega učenjaka!
Veliko več talenta, zlasti mnogo večjo iznajdljivost je pripisovati pisatelju tretjega članka z naslovom »Ljubljauski List in naši velikošolci". Prizor, kako nek slovenski Ri-v naldo Rinaldini izza grma plane na nedolžnega slovenskega visokošolca ter nekoliko ka-menov zakadi v njega, med tem, da je »mati v skrbeh, a deželani majejo z glavami", narekovala je bujna fantazija, in vreden bi bil, da ga čopič kakega Salvatore Rose ohrani poznim generacijam. Manj srečno je nadaljevanje. Kar se tiče razmerja prof. Sukljeja do akademične mladine, kateri je bil vsigdar zvesti prijatelj, malo ga briga, da je izgubil simpatijo nekaterih mladih nepremišljencev, katerim je najvišji ideal akademične prostosti poulično razsajanje in brezumno popivauje. Večina slovenskih dijakov še ni pala tako globoko, in neveseli dogodki zadnjih počitnic, nadejamo se, ostali bodo precej osamljeni. In kadar bode mladi naš zarod, zapustivši univerzo, z razprostranim teoretičnim znanjem vstopil v resno praktično življenje, potem se bodo sigurno kmalu razkadile tudi one megle, katere dosihmal še jednemu ali drugemu zakrivajo istinite razmere in značaje. Nekoliko propalic bode pač vedno v krdelu naših akademikov, toda nad temi se bode maščevala usoda sama, Šukljevega maščevanja pri njih ne bode trebalo!
In kaj namerava umetnik »Slovanov" s po vsem neopravičenim napadom na sotrud-nika »Ljublj. Lista", prof. VViesthal erja? Trditev, da se g. profesor na taka očitanja, kakor »gola, nesramna laž, ostudno obrekovanje" itd. »ni oglasil, niti opravičil", je le jedna onih nedolžnih zvijačic", katere ured-
se mu od strani in zagledam — ne obraza — ampak glavo njegovo, katero je držal z obema rokama za lasf, z blatom zlepljene. Dihal je težko in krčevito; v njegovih prsih je nekaj vrelo — in na vsi ti zamazani, temni gro-madi ni se nič dalo jasno razločiti, razen malih, belih oči, katere je divje obračal. Bil je strašen! Spomnil sem se tistega visokega uradnika, katerega je on tako razžalil, ker ga je bil primeril z mastodontom. In v resnici: take prikazni morala je biti kaka predpotopna žival, katera se je ravnokar rešila druge še silnejše zverine, ko jo je ta napala sredi ve-kovečnega blata v prastarih močvirjih.
— Martin Petrovič! vsklikne naposled mati in sklene roke. — Ali si ti to? Bog moj milostivi!
— Jaz ... jaz ... zasliši se pretrgan glas. kakor bi se s silo in bolečino izgovarjal vsak zvok — oh! Jaz!
— Ali kaj se je zgodilo s tabo, moj Bog?!
ništvo »Slovanovo" kaj rado uporablja proti njemu nepriljubljenim osebam. Kajti baš v »Slovanovi11 redakciji morali so najbolj znati, da ima g. profesor vse dokaze za istinitost svoje trditve v rokah ter da je uže pred tremi tedni odvetniku izročil neljubo to zadevo. Bivši predsednik dunajske »Slovenije" prenaglil se ni pri tej priliki nič manj nego trikrat, in da si »Slovan" razprostira mogočni svoj ščit nad mladim grešnikom, ven-der ga ne bode mogel oteti nepriličnosti, da se bodo mysterije akademičnega življenja v Škofji Loki primerno razpravljale pred — porotno sodnijo. Slabo uslugo so mu storili! Rajši naj bi svetovali mlademu možu, naj tudi pri prof. W. stori isto, kar je storil v Škofji Loki, ko je ponižno odpuščanja prosil soproga one dame, katero je v svoji nepremišljenosti bil žalil z nedostojnim obnašanjem!
In pikantna polivka, v katero je umetnik pred »Slovanovim" ognjiščem namakal košček »loške smojke", namenjen razvajenemu goltancu svojih stalnih gostov! Z običajno skromnostjo zatrjuje naš Apicius, da urednik „Lj. L.* v »Slovanu" nikdar ne dobiva »nikakegu povoda sodnijskemu preganjanju!" In vender je polovica uvodnega članka, namenjena polemiki z »Ljub. Listom", tako natlačena grdih, po vsem neosnovanih in žalilnih izrazov proti uredniku vladnega glasila, da bi on takoj daues lehko uložil sodnijsko tožbo proti radikalnemu tedniku in njegovi »pisateljski" konsorteriji, ako bi žalostni ti junači s svojo surovostjo
^iogli žaliti osebo resnega politika!
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Za nas kranjske Slovence prevažna V6st prihaja nam iz Rima: novi knezoškof ljubljanski dr. Jakob Missia prekonizovan bode danes od sv. Očeta v tajni konsistorijalni seji. Gotovo bode sedaj kmalu sledilo posvečenje novega vladike ljubljanskega, tako da bode knezoškof Missia najbrže nastopil še v teku tega meseca duhovno pastirstvo v naši škofiji.
V ogerske delegacije odboru za vnanje zadeve govoril v soboto grof Kalnoky o položaji v Albaniji ter izjavil, da so politične razmere v albanskih pokrajinah zel6 neugodne ter da so se v zadnjem času dogodilo celo upornosti proti turškim oblastim. Vender pa v tem vprašanji ni mednarodnih nesporazum-ljenj, ki bi mogla doti povoda bojaznim.
Državni zbor sestal se bode po najnovejših poročilih še tekom tega meseca, tako da poslancem, kateri imajo daleč svoja bivališča, ne bode treba potovati domov, temveč se bodo podali iz Budimpeše naravnost na Dunaj k zasedanji državnega zbora.
Tuje dežele.
V dčleuji zbornici angleškega parlamenta sprejela se je zadnjo soboto osnova volilne reforme z veliko večino. Tudi pristaši
— Natalija Nikolav ... na ... jaz sem k vam ... pribe ... žal naravnost z doma ... peš. . .
— Po takem blatu! Ti nisi več človeku podoben. Vstani, vsedi se vsaj... Vi pa, reče in se obrne proti deklam, hitro prinesite bri-salek! Ali ni morda kake suhe obleke ? vpraša hišnega oskrbnika.
Hišni oskrbnik migne z rokami, kje naj bi se dobila obleka takemu velikanu ? . . . Sicer pak bi se dalo prinesti vsaj kaka odeja, pristavi potem; po polnem novo imamo.
— Ali vstani, vstani, Martin Petrovič, sedi! ponovi mati.
— Zapodili so me, gospa, vzdihno nenadoma Harlov, potisne glavo nazaj in stegne roke pred se. Zapodili, Natalija Nikolajevna! Moji rodni hčeri iz moje lastne hiše...
Mati zaihti.
— Kaj praviš! Zapodili! To je groza 1 (Ona se prekriža.) Ali vsaj vstani, Martin Petrovič, prosim te, sedi!
irskega”vodje Parnella glasovali so za volilno reformo.
Iz Pariza javlja se o poročilih admirala Courbeta iz Kelunga: Kitajci počeli so ofenzivno postopati proti Francozom, no bili po polnem razškropljeni. Glasovi o dogovorih gledč miru med Francijo in Kitajsko so zopet potihnili.
Anglija pripravlja zopet novo ekspedicijo v južno Afriko, in sicer v deželo Bečuanov proti roparjem, ki napadajo angleške naselbine. Ekspedicijska četa brojila bode 3500 mož ter odrine še v teku meseca decembra.
Dopisi.
Z Dolenjskega, 6. novembra. [Izv. dop.] (Ali imajo ljudski učitelji volilno pravico?) Vsak stan poteguje se za svoje pravice; ni torej čudo, ako tudi ljudski učitelj zahteva, kar mu gre Vsak stan dela posebno na to, da njega udje zavzemajo tudi primerno mesto v javnosti; da imajo volilno pravico, ker brez te pravice enaki 30 mladoletnežem, ki morajo imeti varuhe in to zaradi tega, ker nimajo dovelj razumnosti in preudarjanja, da bi mogli sami brez tujega vodstva samostojno razsoje-vati v raznih slučajih, ki ga donaša čas in življenje. Taki mladoletneži v javnosti so učitelji brez volilne pravice. Kolikokrat so bili vpisani v volilcev zapisnik; a prišel je kak ošabnež, neprijatelj in učitelja so izbrisali, češ, vsaj nima voliti. Učitelj, ki vzgojeva poleg duhovna prost narod, učitelj, kičesto tolmači in pojasnjuje postave narodu, oni učitelj, ki narodu vžiga ljubezen do svitlega vladarja in domovine, ki dela na to, da narod izvč dolžnosti, a tudi pravice svoje — oni učitelj ne bi smel voliti. Kako preziranje za ljudskega učitelja, ki nima pravice, da bi tudi on v javnosti govoril moško besedo o priliki občinske ali deželnozborske volitve; ali mari premalo v6? Ne to, temveč postava so tolmači tako, da je učiteljskemu stanu v ponižanje. Sramovati se mora učitelj, ako ga prijatelj prilično pozove k volitvi, a on mora ostati doma z odgovorom: ni mi voliti pravica.
In kaj si misli kmetsk mož o učitelju, ki ne uživa niti te domovinske pravice, lehko si vsak misli; gotovo pa ga kmet za to više ne ceni in vender je prvemu glavna stvar za učitelja, da svoj stan pred svetom povzdiguje, tako kakor je prav. Da bi ljudski učitelj, ki je v državi gotovo jeden najpotrebnejših faktorjev niti volilne pravice ne imel, bilo bi to kratenje očiten udarec na njegovo javno delovanje. Ne bodemo naštevali tukaj raznih dokazov, kako sramotno, poniževalno je bilo za učitelje ob času volitev, ko so različni drugi uradniki itd. voliti smeli, učitelji pa ne. Le toliko bodi rečeno: vsakega državljana dolžnost je, skrbeti, da doseže pravice, do katerih ima postavno zagotovljeno. Da učitelj ne plačuje toliko davka, da bi smel voliti, temu kriv ni on; marveč pičla plača. In če uže tu trpi, naj se mu vsaj d& to, kar mu kot držav-
Dve dekli prideta s brisalkumi in se vstavita pred Harlovom. Očividno nista si mogli niti misliti, kako bi se dala odpraviti taka plast blata. — Zapodili, gospa, zapodili, ponavljal je med tem Harlov. — Hišni oskrbnik vrne se z veliko volneno odejo in se vstavi, ne vedč, kaj bi počel. Mala glavica Suvenir-jeva se prikaže pri durih in izgine.
—	Martin Petrovič! vstani! sedi! in povej mi vse po vrsti! zapovč moja mati z odločnim glasom.
Harlov se vzdigne. — Hišni oskrbnik nm je hotel pomagati, ali onesnažil si je pri tem roko tako, da je stresel prste in stopil zopet k duriin. Opotekaje so in mahaje pri rije se Harlov do stolice in sede. Dekle so se mu zopet približale s brisalkami, ali on je vzdignil roko in jih zapodil od sebe in tudi odoje s« je branil. Sicer pak ga mati sama ni voc prosila: Ilarlova posušiti je bilo očividno nemogoče; samo sledove, katere je zapustil n» tleh, so brisali.	(Dalje prihodnji«.}
Ijanu pristoja, vsled javne službe, vsled jav-ne?a njegovega delovanja, da bode tudi javno zaupanje užival.
Kako čudne razmere! Začasni učitelj, kot v°<lja ima pravico voliti; mož je komaj dovršil učiteljišče uže sme voliti; stalni učitelj Pa, ki morda uže pet, deset in še več let služi
-	nima volilne pravice. Tako razsojevanje in tolmačenje postave je protinaravno, in vender se vedno tako godi.
Zaradi tega morda vstrežem gospodom učiteljem, če jim podam tu, kar je objavil Praški list »Politik" v številki 281 od dno
oktobra 1.1. iz državnega sodišča: Učitelj J°sip Stipa na ljudski šoli v Schlackau-u v Mo-ravski bil je o priliki zadnjih volitev sprejet 0(I občine Schlackau v volilni listini, a c. kr. ekv. glavarstvo v Opavi spoznalo je, da učitelj »tipa nima voliti, in zaukazalo je izbrisati ga ,z zapisnika volilcev. Ker je bila ta stvar konečno veljavna, pritožil se je Stipa zaradi kratenja ustavno pripadajoče pravice, voliti v deželni zbor po dr. Dostal-u pri državnem so-dišči, in njegov zastopnik povdarjal je, da § 1, št. 4, lit. f občinskega volilnega reda za gotovlja, da imajo pravico voliti med občani Predstojniki in nadučitelji ljudskih šol brez °?ira na davek, ker je za časa emauacije občinske postave naslov nadučitelj in vodja vsem stalno nastavljenim učiteljem pripadal; z ime-nom učitelj pa so se nastavljali le začasno nastavljeni podučitelji. Tudi po § 12 državne šolske postave ima beseda nadučitelj ves drug Pojem, namreč vodje šoli. Nadučitelji so torej Postavno vsi definitivno nameščeni učitelji nasproti podučiteljem.
Tudi je državno sodišče uže prej v tem zmislu svojo pravno mnenje izreklo. Popolu-dne bila je druga obravnava. Pritožil se je namreč učitelj Ferdinand Stepan iz Holešova na Moravskem iz jednakega vzroka, ker ni bil on in več druzih učiteljev vzprejet od občine v imenik volilcev za deželni zbor; pritožba na c. kr. okrajno glavarstvo Holešov Pa je bila odbita.
Z ozirom na uže neko prejšnjo razsodbo (Prajadicat) državnega sodišča v tej pravni zadevi odstopil je zastopnik strank in oni v|ade od vsake daljše razprave, in ob 2. uri b*l je ukrep državnega sodišča objavljen: da 86 je s tem, da so učitelje iz volilnih listin izbrisali, oziroma jih v zapisnik ne sprejeli, kratila volilna Pravica pritoževalcem.
V	razlogih se navaja, da gre tukaj le za
kaj se je v času, ko se je izdal občinski zakon, razumevalo o pojmu nadučitelj. Po politični šolski ustavi in tedanji jezikovni rabi fazumevalo se je v imenu nadučitelj — učitelj v nasprotji k šolskemu pomočniku (Schul-9ehilfe)\ po poznejših postavah so učitelji tedaj jednaki učiteljem in njim gre torej Pravica, voliti, ker ime nadučitelj znači Vse stalno’ nameščene učitelje. Stvar je torej gašena in učitelji imajo volilno pravico Učitelji pa naj se tudi potegnejo za to pra-v‘co, če bi se jim kedaj kratila.	—a
Z Notranjskega, 8. novembra. (Izviren u°p.) Res nezavidljivo je Vaše stališče, gospod |!l'ednikl Radikalni in »nezavisni" slovenski l*8ti udrihajo po Vaši osebi, danes jo »razora" ta, jutri oni, komur se ravno zljubi. 1,6 Vas so vidi, in le to je napačno, kar Vi ?torite. Kaj jim je mari drug svet, Vas so si ‘zbraii) Vi morate biti ono nedolžno jagnje, , naj prenaša grehe druzih. — To je hudo, ? mora biti le jedna sama oseba za vse „na-',ideztie“ krivice odgovorna, i da se ji na drugi stl'aui zanikuie slehern delež na kakem VsPehu.
In kar mora v srce žaliti vsacega pra-rodoljuba, je pač način, kako se zaleta-Sv,aj° vsi „vitezi- slovanskega radikalizma v ^ as- — Da bi Vam vse prišlo na ušesa, kar j fn in tam po polnem nepremišljeno trobi n izmišljuje — zdi se mi — da bi izgubili ^ Potrpežljivost. Tam, kjer sc potika kak »izmoljen" agent, vidi se možu, da ni za ta fosel __ ij0(ii 0(1 hjže jo hiše, dokler ne na-
leti na kakega „slavuoznanega“ narodnjaka in tu prišel je mož še le v svoj element, naglo se govor zasuče na visoko politiko slovensko, rujno vince odvezalo mu je jezik, slušaj ga vernega apostola radikalcev: Šuklje se mora uničiti, Šuklje ni več Slovenec. Šuklje je naš drugi Deschmann:
To je lepo orožje, gotovo na čast strauki, ki se z njim bori. — Vi drugi Deschmann!!
—	Menda je gospoda radikalna uže toliko zaslepljena v svoje principe, da več sama sebe ne razume. Brez pravega cilja in konca divjajo za svojini »principom" in med tem vse na to kaže, da so svoj princip uže zdavna izgubili. — Kedor je tako nesrečen, da nima prilike priti v dotiko z mirnimi elementi, se d& po teh krivih prorokih isti trenotek tudi zapeljati, vender ga menda ni slovenskega kmeta, kateri bi kaj tacega verjel. Ime Deschmann je v našem narodu tako vkoreninjeno, da si slehern v še tako samotni borni koči mirno živeč prostak pod tem imenom nekaj »posebnega" misli. »Proklete grablje" so nekaj tako specifično Deschmannovega, da si narod naš niti misliti ne more, da bi jim za-mogel biti sploh kedo drug oče, kakor Deschmann, in kakor hitro bi si kedo podstopil, koga druzega pitati z »drugi Deschmann", potem bi »proklete grablje" sigurno izgubile ves svoj nimbus. — Karakteristično pa je gotovo, da se pod slovenskim nebom nahaja stvar s človeškim obličjem, ki hoče begati narod s takimi strašili — toda karakteristično za one, ki menijo, da bodo s takimi sredstvi ravnali pot šepavi svoji politiki.
V	očeh teh potenciranih Slovencev ste torej »drugi Dežman" — in kaj ste pa »Dež-manovi" stranki? — Odgovor na to vprašanje dala je »Neue freie Presse" v svoji številki od dnč 6. t. m. v dopisu iz Ljubljane dnč 4. t. m. — Komu naj toraj mi na deželi verjamemo? Jeden se nad tem spodtika, da človek ni radikalen narodnjak — in to je lastni brat — drugi pa — in to je narodni naš sovražnik, ta pa obsoja človeka, ker je naroden in mu vsled tega ni po godu. Ker je odločno, a vender zmerno naroden. Naj bi go-spbda stvar, o kateri govori in piše »Neue freie Presse", trezno premišljevali, naj bi vender sedaj pri tem vitalnem vprašanji prišli do spoznanja, da vpliven nemšk časopis ni segel zastonj po svojem rapirju, naj bi vender ta strastni pojav strastnega nasprotnika spominal nas na staro resnico: Duobus litigantibus tertius gaudet.
Razne vesti.
— (Spominek za ponesrečene pri požaru Rin gtheatra.) Kakor znano, razpisal jo dunajski mestni zbor darilo onemu umetniku, ki bode napravil najboljši načrt za nagrobni spomenik onih žrtev, katero je terjal požar omenjenega gledališča. Te dni so strokovnjaki precenjevali poslane skice, a nobeni niso priznali darila. Ob jednem so izrekli željo, da bi se nesrečne žrtve izkopale in položile v drug, bolj pripraven kraj centralnega pokopališča. Za to nameravajo ekshu-rairati vse ponesrečene (katerih je nad 300)— ako bode mestni zbor pritrdil temu mnenju. A na Dunaji pričenja se velika opozicija proti takemu sklepu, češ, vsaj v grobu naj bi imele uboge žrtvo mir!
— (Velika tatvina.) Iz Pariza se z dne 4. t. m. poroča, da se jo izvršila na večer pri banki Rodriguos velika tatvina. Ko so je pisarniški sluga za kratek čas oddaljil, tedaj so tatovi ulo-mili blagajnico tor ukrali 200 000 frankov, izmed teh 60 000 v zlatu. Sluga jo preslabo zaprl vrata za seboj.
— (Usmiljen vojni minister.) Grški listi poročajo, da je vojno ministorstvo v Atenah poslalo več sto starih vojaških oblok na otok Rod, da se tamošnji zaprti ljudje, katere pusti turška vlada na pol nage okolo letati, za zimo z obleko oskrbijo. Grški konzul na Rodu je sam razdelil to obleko, za kar so se mu ujetniki in turška vlada
I zahvalili.
—	(Za potovalce!) Večkrat zgodi se na železnici, da hoče kdo kratko prod odhodom vlaka pisati šo kako dopisnico, a ni mu je možno dobiti. Ta nedostatnost odpravila se je na londonskih kolodvorih. Tam postavljene so male omarice, ka-tore imajo na jedni strani tri luknjice, v katere se utika denar, na drugi zopet tri, kjer se lehko izvleče dopisnica ali zavitek. Če se na jedni strani vtakne na pr. penny, izvleče se ob jednem na drugi strani lehko listnica, za jeden penny frankirana; če se pa jeden penny ob jednem potisne skozi vse tri luknjice, pokaže se na drugi strani frankiran zavitek s pisalnim papirjem.
Domače stvari.
—(Proglodovanjo transportnih kolon za ranjence.) Nj. c.kr.visokost nadvojvoda Karel Ludovik dospel je včeraj ob 5. uri 20 minut s kurirnim vlakom v Ljubljano, da si ogleda tukajšnjega društva »Rudečega križa" transportne kolone za ranjence. Ob 9. uri bil je provzvišeni gost našega mesta prisoten tihi sv. maši pri nunah, potem pa je blagovolil sprejeti gosp. deželnega predsednika in vojaškega poveljnika barona pl. Rein-liinderja. Ob 11. uri dajal je nadvojvoda v dvorani deželnega predsedništva avdijence. Sprejeti so bili: Predsedništvo kranjskega podpornega društva za Kranjsko, namreč gospa Schifferjeva, namestnica prve podpredsednice, baronica Emilija Winklerjeva, in druga podpredsednica, gospa Flora Rudeževa; gospodje: doželni glavar grof Thurn, gm. Groller pl. Mildonsee, vladni svčtnik dr. vitez pl. StOckl, grof Chorinsky, vladni svčtnik baron dr. Pase o tini-Juri škovič, nadštabni zdravnik Stawa, šef intendance B (5 h m, nadporočnik Tukatho, poveljnik transportne kolone za ranjence stotnik II ti b s c h m a n n, štabni zdravnik S tangi, polkovni zdravnik Hausor, predsednik veteranskega društva Mihalič in tajnik njegov, Čik.
Po avdijencijah počastil je nadvojvoda soprogo deželnega predsednika s svojim obiskom.
Ob 2. uri popoludne pregledal je nadvojvoda zaloge patrijotičnega ženskega podpornega društva. Pred hišo čakal ga je deželni predsednik s prod-stojništvom društva. Nj. c. kr. visokost se je jako pohvalno izrekel o tej zalogi.
Po tem obisku peljal se je visoki gost v jozdarnico 12. artol. polka, kjer je nadzoroval transportno kolono za ranjence. Pod poveljništvora komandanta svojega, gosp. Vincenca Hiibsch-manna, pričakovala je transportna kolona prihod nadvojvode, ki je natanko vso pregledal ter praktično in teoretično izpraševal društvenike. Večkrat je Nj. ces. kr. visokost pohvalila možtvo ter z besedami »dobro, prav dobro" izreklo svojo zadovoljnost. Tri četrt ure je trajalo nadzorovanje in ko-nečno se je nadvojvoda jako pohvalno izrazil nasproti poveljniku in navzočim gospodom. Potem pregledal je visoki gost dopot transportne kolone blizu smodnikovega stolpa, prostore za postajo bolnikov na južnem kolodvoru in rezervno bolnišnico v kolizeji.
Popoludne ob 5. uri bil je diner pri »Slonu". Povabljen jo bil g. deželni predsednik, fml. baron Reinlander in predsednik patrijotičnega dež. podpornega društva dr. vitoz pl. StOckl.
Danos popoludnč odpotuje Nj. ces. kr. visokost daljo v Trst.
— (Nj. cesarska visokost g. nadvojvoda Karol Ludovik) ogledal si je danes do-poludne cerkev Jezusovega Srca, kjer ga jo pričakoval dvorni svotnik g. grof Chorinsky in duhovščina. Popoludne ob polu 2. uri odpeljal se jo Nj. visokost gospod nadvojvoda iz Ljubljane. Na kolodvor spremili so Nj. visokost Nj. ekscelenca gosp. fml. baron Reinlander, gosp. deželni predsednik baron Winkler, prezidijalni tajnik gosp. dr. vitoz Schwarz; na kolodvoru bilo je zbrano tudi obilo občinstva, katoro je spoštljivo pozdravljalo visokega gosta.
— (Goriška »Soča",) ki spoštujo v ljubljanskem »Slovanu" izgled izvrstnoga časnika, čoš, da »z mirno (!) in dostojno (!) besedo opisuje
razmero na Slovetaskem, kakerSne so (?!), pripoveduje v zadnji svoji Številki svojim vernim čita-teljem, da' list, ki ga včasi doseže roka državnega pravdnika, res zastopa narod. Modra „Soča“ si misli, da je peščica njenih in „Slovanovih“ pisarjev sama nže narod, in da kar misli in govori ona, misli in govori narod sam. A narod ji jo uže dostikrat pokazal, kako sodi o politiki teh pi sarjev. Mi prav za prav ne vemo, kateri narod hočejo ti napihnjeni pisarji zastopati, slovenski ali pa nemški; kajti mi vidimo pajdaše „ Slovenskega Naroda" in njegovega sinčka „Škrata“, potem mirnega in dostojnega" „Slovana" in njegove to-varšice „Soče“ v ginljivem soglasji z „ novo Prešo“, „Deutsche Zeitung", graško „Tagespošto“ in ljubljanskim „Wochenblattom“ vdrihati po sedanji vladi. Trdi namreč ves zbor radikalnih nomških časnikov, da sedanja „prav za prav slovanska" vlada nima čuta, nogo za Slovane in da pritiska na vso moč Nemce na steno, tedaj na križ s tako vladoI In „zastopniki naroda slovenskega", namreč: »Slov. Narod", Škrat", „Slo-van" in „f?oča" vpijejo z njimi vred: Na križ s to vlado! Gledd na tako tarnanje mi od svojo strani ne moremo, nego Boga prositi, naj jim da boljSo pamet, da sprevidijo, kaj delajo 1 — Na zadnje „Soča“ z resnobnim glasom spodbuja Kranjce, „naj vztrajajo; uradniki, katerim slovenski listi niso po volji, ako 110 hvalijo vsoh njih dejanj, pridejo in odidejo, narod pa vedno ostane. Kranjci so prebili še huje časo, prebijejo tudi te." Se vidi, da so naši „Soči“ ljubi norčije uganjati. Kdo za božjo voljo praša po hvali toga in drugih mu podobuili listov? Kakor da bi bila njih hvala kaj vredna! Saj vemo tudi mi brez „Soče“, da uradniki pridejo in grojo, in da narod ostane; pa vemo vrhu tega, da pridejo in odidejo tudi neukretni pisarji takih listov, in da narod ostane lehko brez njih in da jih ne bode nikoli pogrešal. Kranjci so zares probili uže huje čase, to vsi dobro vemo, in ravno zaradi tega ne dvojimo, da prebavijo srečno tudi neslanosti nezrelih in srboritih „Sočinih“ politikov.
— (J o u r - f i s e) literarno zabavnega kluba se je v saboto pričel. Zbralo se je 38 gospodov, katere je g. vitezBleivveis v imenu osnovalnega odbora pozdravil s toplimi besedami. Za predsednika prvega klubovega večera nasvetoval je g. prof. Wiosthalerja, ki je z jednoglasnim odobravanjem zašel prvo mesto ter otvoril klub. Potem je prof. Vorhovec v jako zanimivem berilu pojasnoval važno ulogo človeškega želodca ter z drastičnimi podatki slikal gospodarstvo tega človeškega tirana in njegove čudne muhe. Glasen smeh med čitanjem in živahno odobravanje bilo je priča, da se jo g. predavatelju izvrstno posrečila njegova naloga. — V poznejšem delu zabavnega večera vršili so se razni govori in delale napitnice, vmes pa se je razlegalo izborno petje klubovega kora. Prof. Šuklje je v daljšem govoru osvetil namen in nalogo literarno-zabavnega kluba. Da se kolikor mogoče povzdigne zaspano slovensko društveno živenje v Ljubljani in poživi delovanje na slovstvenem polji slovonskem, ti vzroki so napotili osnovalce, da so zopofc sklicali klubove večere. Po debati o sprejemu novih udov in vpeljavi gostov, došlih iz vnttnjih krajev, vzdignil se je ces. svfetnik g. Murnik in poročal klubovim udom jako zanimivo in zelo veselo najnovejšo vžst o gra-denji dolenjsko železnice. Gotovo je govoril prof; Šuklje vsem iz srca, ko je vzdignil kupico in napil mnogozasluženemn gospodu ces. svetniku, ki užo toliko let deluje v prospoh omenjene proge, katera bode velikanskega pomona ne lo za ožjo dolenjsko stran, temveč za vso slovensko domovino. Jednako burno odobravanjo vzbudila jo druga napitnica na prof. Šukljeja, ki jo povsodi ih odlično pospeioVal zadevo obojo vinorodne pokrajino. — Bila je uže pozna ura, ko so se ločili klubisti, gotovo noseč seboj najprijetnojšo vtise in željo, dft bi prvemu izvrstnemu večeru sledila dolga vrstit jednacih, da bi so spolnilo besede predsednikove, ki je zaključil zabavo z besedami: Vi vat, floreat, crescat lite-rarno-zabavni klub!
— (Besoda v Čitalnici ljubljanski.) Beseda, katoro jo priredila včeraj narodna Čitalnica ljubljanska v društveni dvorani, je po vSem izborno izpala. Mnogobrojno zbrano občinstvo, zlasti mnogo lopotic, jo z zauimanjem sledilo raznim toč-
kam mikavnega vsporeda. Gosp. Sochor, glasbeni učitelj „Glasbeno Matice", izkazal se je pravega mojstra na goslih, in prepričani smo, da nas bode tudi v prihodnje radovoljno razveseljeval s svojim izbornim igranjem. Čitalniški moški pevski zbor izvel je svojo naloge z njemu navadno temeljitostjo ter natančnostjo, posebno odlikovali so so pa solisti: gg. Bazinger, Pucihar in Justin, kateri zadnji je prevzel nalogo obolelega g. Paternostra. Mešan pevski zbor, kateri se je pri včerajšnji besedi posebno odlikoval, je bil jako močan in v njem je bil nežni spol nenavadno mnogobrojno zastopan; točke vsporedove, izvedene od tega zbora, morale so se celd ponoviti, kar je gotovo dokaz, da je zbor svojo nalogo povsem izvrstno rešil. Kot najzanimljivejši dol vsporeda bile so pa pesmi, katere je pela gospa Svetkova, ter ravno tako arija in zbor iz opere „Undine“, pri kateri sta gospa Svetkova in pa gosp. Štamcar solo pela. Gospa Svetkova je izšolana povka, ni čuda, da je s svojim lepim glasom očarala vse občinstvo, da je glasno ploskalo nje petju. Tudi gospod Štamcar je bil vreden drug gospe Svetkove, ter je voliko pripomogel, da je bila zadnja točka glasbenega vspeha najsijajnejša. Zadnja točka vsporeda bila je igra: „Gluh mora biti“. Igralo se je pohvalno tor nam je prijetna dolžnost, posebno pohvaliti gaspodičino, katera jo igrala ulogo „Eglan-tine“, tembolj ker jo začetnica na deskah, katero pomenijo svet.
— (C. kr. kmetijsko družbo kranjsko) zastopal bode pri zborovanji c. kr. društva avstrijskih sadjarjev gosp. tajnik Gustav Pirc. Zborovanja udeležita se tudi gospoda dr. Poklukar in Detela.
— (Starinske najdbe.) Na Emonski cesti našli so pri popravljanji neke hiše starinske posode, školjke in piskalne instrumente.
— (Sobotni mesečni semonj) ni bil predobro obiskan. Prignalo se je okolo 200 k6nj, 200 volov, blizo 80 krav, nad 200 prašičev in nad 30 telet. Promet ni bil živahen.
— (Iz Trsta) se nam z dn6 8. t. m. poroča: Veliki knez ruski Pavl, najmlajši brat carjev, pripeljal se je danes v jutro z jadrnim vlakom z Dunaja tu sim; na kolodvoru vzprejel ga je namestnik baron Pretiš, ruski glavni konzul Malein in poveljnik tu usidrane car. ruske korvete „Strelok". Veliki knez odpeljal seje takoj z ruskim vojnim parnikom dalje v Atene.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu.“
Pariz, 10. novembra. Od včeraj opoludnd do jednajste ure po noži je 138 oseb obolelo in 51 oseb umrlo za kolero. V Montreuillu je 10 oseb obolelo.
London, 10. novembra. V premogokopu Hocbin pri Predegaru je bila eksplozija ; v rovišči bilo je tedaj petnajst oseb. Domneva se, da so vse te osebe našle smrt; štiri osebe so uže mrtve našli.
Telegrafično borzno poročilo
z dn6 10. novembra.
Bld.
Jednotni drž. dolg v bankovcih...................81-20
»	*	*	» srebru.......................82-35
Zlata rentfe..................................  103-70
5% avstr, renta..................................96-40
Delnice ndrodne banke  ....................... 868	•	—
Kreditne delnice............................... 290-80
London 10 lir sterling..........................122-66
frankovec..................................... 9-71
Cekini c. kr. .......  .......................... 6-78
100 drž. mark....................................69-96
TTracliii glasnik
z dnž 10. novembra.
Razpisane službe: Služba paznika v moški kaznilnici na Gradu; 300 gld. Dokumentirane prošnje tekom treh tednov c. kr. drž. pravdništvu. — Pri c. kr. okrož. sodniji v Nov. M6stu služba tajniška svčtnika do dnž 23. novembra 1884. — Pri c. kr. okr. Šolskem svžtu v K ran ji na jednorazredniei v Brezjem; letna plača 400 gld. in stanovanje v šoli; prošnje do dn6 30. novembra 1.1.
Naprava novih zemljiških knjig: Pri c. kr. okr. sodniji v Trebnjem za davkarsko občino Male Brde dh6 20. novembra t. 1., dopoludn6 ob 9. uri. — Pri c. kr. sodniji v Kranji za katastralno občino Cerklje dn6 14. novembra.
T»ij oi.
Dnž 8. novembra.
Pri Maliči: Kellerman, Fuchs, Jahn, Grader, trg. po-tovalci, z Dunaja. — Tscholl, trg. potov., iz Grade#. Barbič, trg. potov., iz Zagreba.
Pri Slonn: Bochner, fabrikant, iz Brna. — Celligoi, civil. ingenieur, 3 soprogo, z Reke. — Romauch, zasebnik, iz Trebinja. — Ehrlich, c. kr. komisar, s soprogo iz Žabnico.
Pri Južnem kolodvoru: Krall, nadzornik I. obč. uradniškega društva, iz Trsta. — Florijančič, trgovec % dež. pridelki, z Kranja.
Pri Virantu: Mayer, c. kr. zemlj.knjigovodja, s hčerjo, iz Škofje Loke.___________________________________ _
Tržne cene.
V Ljubljani, 8.novembra: Hektoliter banaške pŠ*' nice velja 7 gld. 40 kr., domače 6 gld. 50 kr.; ječmen 4 gld. 71 kr.; rež 5 gld. 4 kr.; ajda 4 gld. 71 kr.; proso 6 gld. 86 kr.; turšica 5 gld. 40 kr.; oves 3 gld-9 kr.; 100 kilogramov krompirja 2 gld. 68 kr.; leča hektol. po 8 gld. — kr., bob 8 gld., fižol 8 gld. 50 kr.
— Goveja mast kilo po 94 kr., salo po 82 kr., Špeh po 66 kr., prekajen po 72 kr., maslo (sirovo) 84 kr., jajce 3 kr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 64 kr., telečjega 68 kr., svinjina 54 kr., drobniško po 34 kr.
— Piške po 42 kr., golobi 17 kr.; 100 kilo sena 1 gld. 60 kr., slame 1 gld. 51 kr. Seženj trdih drv 7 gld. 60 kr.; mehkih 6 gld. 20 kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (n# skladišči) 24 gld., belo 20 gld.
Umrli so:
Dnč 7. novembra. Jarnej Žitko, železniški čuvar, 80 L. Dolge ulice št. 6, starostna slabost.
Dn6 8. novembra. Peter Fermantin, črevljarski sin, 4 mes., Sv. Petra cesta št. 16, ošpice.
V civilni b61nici:
Dne 7. novembra. Marija Verhovc, gostinja, 64 1., za rakom.
Meteorologično poročilo.
1 D“ .	Čas opazovanja	Stan jo baro-motra v mm	Tempe- ratura	Votrovi	Nebo	Mo-krina v mm
► 0 a 06	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	744-44 746-30 748-15	+ 0-8 + 40 + 3-4	bzv. > >	megla obl.	i-i mgl. i’
I 9. nov. [	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	748-27 747-27 746-90	+ 1-2 + 4-4 + 3-4	bzv. > »	megla » ,	010 mgl.
Dober sovet.
Vsi. ki bolehajo vsled neprestanega sedenja na zabasanji, pehanji, krvnem navalu itd., ne smejo ni-kedar biti brez lekar R. Brandtovih švicarskih kroglic, ki so po izpovedbi prvih medicinskih avtoritet pravo, nebolestno zdravstveno sredstvo. Škatulja stane 70 kr. v lekarnah.
International Line.
Iz TRSTA direktno v NEW-Y0RK.
Veliki parniki prvega razreda te črte plujejo redno v New-York in prevzemljejo naklad in potnike po najnižjih cenah in v najboljše oskrbovanje.
V New-York	—	Odhod	iz	Trsta.
Parnik „Braca<lale“	3300	ton okolu	12.	novembra.
„8urrey“	4200	»	>	30.
Popotniška kajuta	200 gld. — medkrov	«0 gld.
Zaradi potovanja blagovoli naj se oglasiti pri
J. Terkuile
glavni agent za prevoz čez morje.
Via deli’ Arsenale št. 13, Teatro Comunale, Trst. Zaradi naklada pri Emilianu d’Ant. Poglayon-u, glavnem agentu.	(116)	10—4
Marsala-Florio
sicilijansko medicinično desertno vino, od slavnega profesorja dr. Mantegazze priporočen kot izborno krepčevalno sredstvo za rekonvalescente in vsled dolgotrajne bolezni opešane osebe, dalje tudi za slabotne žene in deca. V utekle-nieah po 1 gld. v	(107) 15—-2
lekarni Piccoli v Ljubljani j*J	Dunajska	cesta.
^sasasasasasrUsasasisasEsasasasaHaiasasr
Odgovorni urednik prot Fr. Šuklje.
Tiskata in zalagat* Ig-, v. Kleinmayr & Fod. Bamberg v Jjubljani