Iz li a j n vsak Ootrtob Oonn mn io S K na loto. (Za Nemčijo o K, zn Ameriko in druiro tu.io državo 7 K.) Ponnmozno številko ве prodirajo —— po 10 vinnrjov -- Slovenskemu ijudsivu v pouk in zohovo. Spisi inilopisi se pošiljajo: Uredništvu „Domoljuba* Ljubljana, Kopitr.riova ulica. Naročnino reklamacije in in-Herati pa: Upravništvu „homoljuba*. — Ljubljana. Kopitarjeva ulica —— Štev. 22. V Liubljani, dne 30. maja 1918. Leto XXXI. Ob letu. Dne 30. maja 1917 so poslanci Jugoslovanskega kluba podali v državnem zboru lole izjavo: »Podpisani poslanci, ki so združeni v Jugoslovanskem klubu, izjavljajo, .da zahtevajo na temelju narodnega načela in hrvatskega državnega prava, naj se vse zemlje monarhije, v katerih bivajo Slovenci. Hrvati in Srbi, združijo pod žezlom nabsburško-lorenske dinastije v samostojno državno telo, ki bodi prosto vsakega narodnega gospodslva tujcev in ki bodi zgrajeno na demokratičnem temelju. Za uresničenje te zahteve enotnega naroda bodo zastavili vse svoje sile, Dunaj, 30. maja 1917. Dr. Baljak, dr. A. Gregorčič, dr. Krek, dr. Sesardič, dr. Fr. Jankovič, Šušteršič, Vje-k.oslav Spinčič, dr. Otokar Rybaf, dr. VI. Ravnihar, Evgen Jarc, dr. Ivo Prodan, Janez Hladnik, Fran Pišek, Ivan Roškar, Jos. Gostinčar, Mihael Brenčič, dr. Korošec, dr, M. Laginja, dr. Kari Verstovšek, Fon, dr. A. Dulibič, dr. Benkovič, Juraj Bian-kini, dr. V. Ivčevič, dr. A. Tresič-Pavičič, Fr. Demšar, Prof. I. V. Peric, dr. Josip Smodlaka, Jaklič, Josip Vitez Pogačnik, dr. Lovro Pogačnik, dr. Melko Čingrija.« Ta izjava je širom sveta znana majni-ška deklaracija, globoko zapisana v srcu slehernega domoljubnega Slovenca, strašno osovražena po tistih, ki so stoletja tlačili jugoslovanski narod, bogateli ob njegovih žuljih, kulturno napredovali, medtem, ko je jngolovansko ljudstvo odbijalo turške navale od cele srednie Evrope. Ko smo Slovenci lansko leto ob tem času zvedeli za to izjavo, tedaj so ostala naša srca dolgo časa mrzla, zakaj vse naše mišlfenje in življenje je bilo prepo'eno zavesti, da moramo biti hlapci v svoji lastni hiši, da moramo delafT tujcu tlako in da za svobodo in samostojnost nismo rojeni. Vsa naša politika je bila politika sužnjev, ki se lovi od malenkosti do malenkosti, ki živi od dneva do dneva in nima pred seboj nobenega višjega smotra. Politika muh enodnevnic. To je bila posledica stoletne vzgoje. Zato prvi hip nismo mogli doumeti veličine in dalekosežnosti majniške deklaracije, vsled presilne svetlobe smo zaprli svoje oči, da je nismo videli. Nato pa se je izvršil skoro nenadoma velikanski duševni preobrat v Slovencih. Dih po svobodi, samostojnosti in neodvisnosti je tako močno zavel iz deklaracije, da nas je vse prevzel. Zakaj naj bi tujci razkošno živeli od naše zemlje, mi sami naj bi pa stradali, zakaj naj nam bi tujci delali postave, zakaj naj bi tuje in sovražno nam uradništvo delilo našemu ljudstvu pravico? Uradništvo je vendar zato tukaj, da gre ljudstvu na roke in mu pomaga, a pri nas je tako, da se navaden človek uradniške pisarne izogne kolikor mogoče daleč in Ie prisiljen stopi v urad vedno v trdni zavesti, da bo imel od tega več izgube kot dobička. In danes se sleherni naš človek zaveda, da bomo ostali uboge, revne pare, dokler ne zamre cel naš rod, če si ne priborimo popolne svobode in samostojnosti. Vsi se zavedamo, da je majniška deklaracija rešilna deska katere nc moremo in ne smemo nikdar izpustiti, če se nočemo utopiti v tujem morju, če nočemo gospodarsko popolnoma izkrvaveti. In reči moramo, da poleg verske ideje še ni nobena misel tako pre-kvasila celega našega ljudstva, kakor ravno misel in želja po samostojni jugoslovanski državi pod habsburškim žezlom. To so pokazale občine v svojih navduše- nih izjavah, dokazalo je to naše ženstvo, ke je v 200.000 in več podpisih izrazilo svojo trdno in neomajno voljo, to dokazujejo neštevilni, nad vsako pričakovanje dobro obiskani shodi, kjer vse gori in plamti za našo boljšo bodočnost. In če se Nemci tako silno boje naše deklaracije, da kriče po žandarjih in vislicah, da so upregli cel državni ustroj, ki s polno paro dela proti nam, je to dokaz, da imajo silno veliko izgubiti, kar so dosedaj po krivici uživali, in kar bodo Ncmci izgubili, to imamo dobiti mi. Kdor ne bi mogel iz deklaracije same spoznati njene ogromne koristi za vse Slovence posebno v gospodarskem oziru, ta mora lo spoznati iz groznega strahu, ki ga imajo Nemci pred njo. Vsi se zavedamo, da je boj težak, ki ga bijemo in da bo morda še dolgo trajal. Vemo pa tudi, da sto in stoletnih vezi in okov ni mogoče zdrobiti z enim udarcem. A kljub temu smo danes v hudem boju dosegli to, da Nemci že splošno pripozna-vajo upravičenost Jugoslavije, kar bi se nikdar ne zgodilo, ko ne bi naš vrli Jugoslovanski klub tako vztrajno vzdržal na svojem stališču. Res je, da so Nemci napravili tej svoji Jugoslaviji čisto drugačen okvir — Slovenci namreč naj bi prišli izven tega okvira in tvorili podlago za nemški pohod proti Adriji, toda glavno stvar: upravičenost Jugoslavije priznavajo. Za okvir se bo pa še bil trd boj in ne odnehamo preje, dokler ne dosežemo svojih zahtev. Kdor vztraja, zmaga. Zato nas prav nič ne strašijo vladne grožnje, zakaj Slovenci smo v tej vojski že toliko pretrpeli, da nimamo ničesar več izgubiti, temveč samo pridobiti in slabše se nam ne more goditi, kot se nam godi. Turški navali nas niso spravili s sveta, pa nas tudi Seidlerjevc naredbe ne bodo. Naj nam prell poveoo agitirati za deklaracijo, danes no->ene agitacije ni več treba, misel svobodne Jugoslavije je teko globoko zarisana v na-»ih srcih, da je ne zbriše več nobena sila. Vsaka Seidlerjeva naredba pa bo še bolj strnila naše vrste in nam še bolj živo dokazovala, kako potrebni smo svoje lastne države. In od te ne odnehamo nikdar več. Pravilnih Slovenske Ljudske Stranke. {Dalje.) 8. Poslanci S. L. S, Čl. 24. Poslanci S, L. S, zastopajo stranko v državnem in deželnem zboru, Izvrševati jim je v teh zastopih program stranke, kakor je izražen v resolucijah katoliških shodov, v kolikor morejo biti obvezne tudi za spremenjene razmere, v volilnih oklicih vodstva stranke, na podlagi katerih so bili izvoljeni, in v tem pravilniku, V načelnih vprašanjih so vezani na »klepe zbora zaupnikov, odnosno vodstva, v taktičnih vprašanjih pa ravnajo po smislu sklepov, storjenih \ klubih, katerim pripadajo. V državnem in deželnem zboru in drugih javnih zastopih morajo biti poslanci idruženi v klubih, zasnovanih sporazumno ■i vodstvom stranke, „ -. .kxeMenih J». oro- ({ram b. L. b,, ie zastopati povsod, posebno v postavodajalnili zbornicah načela S. L. S. te>-jih uveljavljati. Poslanec, ki zapusti ta načela, verska, narodna in demokratična, nima več pravice do mandata, poverjenega mu od stranke, temveč je dolžan mandat odložiti. Poslanci S. L, S. morajo v zbornicah pripadati klubom, ki so zasnovani sporazumno c vodstvom stranke in tudi brez vednosti stranke nc sme iz njega izstopiti. V taktičnih vprašanjih se morajo poslanci držati svojega kluba, to se pravi: kadar gre za kak nastop v zbornici, ali kako glasovanje, ki ni najtesneje zvezano s strankinimi načeli, ali za volitev v kake zbornične odseke ali delegacije, naj se poslanci drže sklepa, ki je bil sprejet V klubovi seji. Na ta način se ne bo moglo zgoditi, kakor se je zgodilo, da je n. pr. dr, Susteršič svojevoljno, ne da bi stranko kaj za »vet vprašal, izstopil iz kluba, kateremu stranka zaupa, na drugi strani pa je dr. Šu-iteršič obdolžil svoje tovariše poslance nepokorščine in nezvestobe do stranke, ker v smislu klubovega sklepa niso volili njega v delegacije. 9. Načelstvo. Čl, 25. Načelstvo stranke tvorijo; a) načelnik stranke in trije podna-čelniki; .-,«,, ■•"'■.' b) trije deželni in trije državni po-danci, katere izvolijo iz svoje srede deželni, oziroma državni poslanci S, L. S.; c) nadaljnjih petnajst članov načel-(tva, katere izvoli vodstvo stranke tako, Ja so zastopani sorazmerno vsi sloji in stanovske skupine, kakor; kmetijstvo, delavstvo, trgovina, obrt, rokodelstvo, šolstvo, zdravstvo, zadružništvo i. dr.; d) od načelstva izvoljeni kooptirani člani, katerih sme načelstvo samo z dve-Iretjinsko večino glasov izmed odličnih , delavcev v javnem življenju izvoliti največ pet; istotako sme načelstvo v slučaju smrti ali trajnega zadržka na mesto odpadlega člana izvoliti namestnika za toliko časa, da je mogoča redna dopolnitev, to je do prve redne seje vodstva. Načelstvo i/voli i/, svoje srede tajnika in blagajnika stranke, katerih naloga je, stalno nadzirati in voditi pisarno, oziroma bfegajno stranke. Čl. 26. Članstvo načelstva preneha: a) glede načelnika, treh podnačelni-kov, voljenih petnajst ter kooptiranih petih članov načelstva s potekom triletne poslovne dobe, to je od dobe med dvema rednima sejama zbora zaupnikov, in sicer z izvršenimi novimi volitvami odnosno z izvršeno novo kooptacijo; b) glede poslancev z izgubo mandata, to pa šele z izvršenimi novimi volitvami. Čl. 27. V področje načelstva spada: posvetovanje in sklepanje o vseh tekočih zadevah stranke, ki po pravilniku ali vsled izrecnega sklepa niso izključno pridržane vodstvu ali zboru zaupnikov, zlasti vodstvo strankarske pisarne, vprašanja organizacije, agitacije, časopisja stranke, določitev dnevnega reda za seje vodstva, skrb, da se izvršujejo sklepi zbora zaupnikov in vodstva, nadzorstvo nad poslovanjem krajevnih odborov, sklepanje o predlogih razsodišča itd. Čl. 28. Seje načelstva sklicuje načelnik redoma vsak mesec. Za sklepčnost je potrebno, da je navzoča najmanj četrtina vseh članov načelstva, ki sklepajo z nadpolovično večino. Čl. 29. Šest članov načelstva sme zahtevati, da se skliče izredna seja načelstva z določenim dnevnim redom. Sest članov načelstva sme zahtevati, da pride od njih predlagana točka na dnevni red seje vodstva. Neke vrste izvrševalno oblast v stranki ima načelstvo, katero je izvoljeno za tri leta in v katerem morajo biti sorazmerno zastopani vsi stanovi in sloji. Poleg rednih članov si more načelstvo še samo z dvetretiinsko večino privzeti (kooptirati) največ pet odličnih delavcev v javnem življenju. Posebno važna zadeva za stranko je strankarska pisarna, iz katere naj se vodi vsa strankarska organizacija in katera naj daje nasvete v raznih strankarskih, gospodarskih in stanovskih zadevah in ki mora biti pri- §ravljena somišljenikom povsod na roko iti. eveda pa stjne taka pisarna veliko denarja in ker S. L. S. ni vpeliala strankarskega davka, kot druge slovenske stranke, nima nika-kih rednih dohodkov. Zato moramo tembolj podpirati Sklad S, I.. S., ki nabira prostovoljne darove, da se osnuje strankina pisarna. Vsi li darovi se lahko tudi pošljejo na uredništvo »Slovenca« ali »Domoljuba«. .Člen 29. varuje zopet manjšinske pravice. ___(Prihodnjič koDcc.) Jugoslovani! Mariborsko mesto ima na poti do Ad-rije in kot križišče važnih železnic največji pomen za ohranitev štajerskih Slovencev. Skrbeti moramo torej, da naša mladina na tej važni točki ne ide v pogubo, ampak ima priliko se v svojih šolah narodno ohraniti. Ker so dosedanji poskusi doseči javno šolo vsled nasprotne avtonomne mestne občine ostali brez uspeha, hočemo sami svoje Sole najprej ▼ mestu to potem v oko. lici ustanavljati. Zato so se zbrali v znamenju narodnega zedinjenja podpisani zastopniki mariborskih Slovencev in sklenili delati г vsemi silami na '.o, da ustanovijo že letos v Mariboru slovensko šolo. Ker pa so v današnjih razmerah stro ški za taka podjetja nenavadno veliki, se obračajo podpisani na ves jugoslovanski narod z nujno prošnjo, da ji priskočijo posamezniki in korporacije z denarnimi doneski na pomoč ter pomagajo rešiti slovenskemu narodu v najvažnejšem trenutku mladi naraščaj. Prispevke prevzema mariborska mo ška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda, ki upravlja poseben fond izključne za slovensko šolo v Mariboru. Kdor daruje 1000 K, ie pokrovitelj, kdor daruje 300 K, je ustanovnik, kdor pa 100 K, je dobrotnik slovenske šole v Mariboru. Imena pokroviteljev se vklešejo v svo-ječasnem šolskem poslopju v posebne spominske plošče, imena ustanovnikov pa sc vpišejo v zlato knjigo slovenske šole v Mariboru. Imena vseh podpornikov se objavijo v časopisih. Največje zadoščenje pa bo imel vsak posamezni podpornik v zavesti, da pomaga s svojim darom ohraniti jugoslovanskemu narodu slovensko kri. Šolski odsek; Dr, Josip IIoli-njec, profesor bogoslovja. Anka Leskovar-jeva, odv. soproga. Stanko Marin, uč. profesor. Dr. Rad. Pipuš, odvetnik. Fran pi-Sek, tajnik. Marija Poljančeva, prof. soproga. Dr. Fran Rosina, odvetnik. Dr. Karel Verstovšek, deželni in državni Dosla-nec. Fran Voglar, gimri. prolesor, Franjo Žebct, urednik. Svetovna vojska. Na^ flandrski fronti se vrše neprestani boji: Francozi izkušajo iztrgati Nemcem važno gorsko skupino Kemel, ki obvladuje ravnine daleč naokoli. Nemci pa se pripravljajo na veliko zapadno ofenzivo, ki naj bi presegala vse dosedanje ofenzive. Nemci so zopet napadli s svojimi zrakoplovi London, kjer so s svojimi bomban;! zanetili štiri požare. Tudi žrtev, mrtvili in ranjencev, ni manjkalo. Angleži so vrnil' napad ter so metali bombe v Kolin. Na italijanskem bojišču se tudi vrše dan za dnem manjše in večje praske. Tudi v zraku brenče neprestano letala in se hi-jejo zračni boji. Do ofenzive pa vendar še ni prišlo, če tudi so včasih artiljerijski spopadi tako hudi, da se trenutno misli: sedaj bo nastopila infanterija in bo završel krvavi ples. Italijani so dobili novo brodovje motornih čolnov: eden je hotel vdreti v puljsko'pristanišče, toda napad se jc izjalovil, kapitan in trije možje sc bili vjeti. Boijševiki se tepejo s Turki, katerim so vzeli mesto Baku, V sovražnih krogin se govori o novi zimski vojski, Nemci P3 pravijo, da se bo mir sklenil že letos, ket bodo operacije na zahodu izsilile mir. Boj za mir se nadaljuje. Preveč močno je v ljudstvih hrepenenje po miru, da bi ga vojni hujskači mogli udušiti. Na obeh straneh se oglašajo državniki, ki v svojih govorih razkrivajo svoje načrte in nazore, v koliko so resnični in odkritosrčni, še ne moremo dognati. Eden drugega poziva, naj predloži mirovni načrt, a k posvetovalni mizi noče prisesti, dokler da niso dan« predpogoji. Čemu potem posvetovanje, čc so potrebni predpogoji. Pridimo skupaj in se skupno pogovorimo o miru. Obojestranska nezaupljivost državnikov je največja ovira miru, pustite, da se snidejo prostovoljni zastopniki narodov in videli bodete, da se kmalu sklene mir, pravičen in časten za vse narode. V Ameriki sc je oglasil zopet Wilson ter v dolgem govoru pojasnjeval, da je Amerika pripravljena nadaljevati vojno, a ne iz sebičnih namenov, ampak zato, da se sklene mirovna zveza vseh narodov. Pravi nadalje, dr so mirovna stremljenja osrednjih velesil neodkritosrčna, ki imajo namen, raz-družiti zaveznike in potem v kalnem ribariti in izvrševati politiko nasilja in nad-vladja, kakor da kažejo mirovne pogodbe, sklenjene v Brest Litovsku in Bukareštu. Poziva končno Nemčijo in Avstrijo, naj povesta svoje mirovne pogoje kakor je storil on. Naj torej naši državniki sedaj odkrito povedo svoje mirovne načrte, a ne po vzorcu grofa Černina, ki je v govoru pritrdil Wilsonovim načelom, a je, kadar jih je bilo treba v istini uveljaviti, zašel na čisto druga pota, ki nikdar ne vodijo do mednarodnega sporazuma. Naš zunanji mi nister mu odgovarja, da je pripravljen k miru, toda zahteva, da nasprotniki pripo-znajo nravno in pravično pravico, a da bi jasno povedal kaj hočemo, to je pozabil minister Burian. Odgrnimo zaveso in poka žimo svetu naš mirovni načrt, seveda ne sme biti tako samovoljen, kakor brestlitov-ski in bukareški, ki ga je zmagalec. dikti ral premagancu. Mislimo na bodočnost, ne samo na sedanjost, ne dajmo se presleoiti po slučajni bojni sreči, ni ga hujšega življenja kot je življienje v sovraštvu. Cel svet nam stoji nasproti, zato nam je neumljiva nasilna politika. Iščimo prijatelje in ne za-pirajmo vrat prijateljstvu. In le snorazumen mir nam more pridobiti prijateljev, katerih bomo po vojski tako potrebovali. nem kotu in avanziral bo najmanj polovico bolj počasi kot pa »dinastiji zvesti« Nemci.« Zdaj menda čaka dr. Seidler na Dunaju, da mu bodo prinesli glavo tega nevarnega zmaja, da jo pokaže Nemcem, rekoč: »Glejte, rešil sem vas.« Naj le čaka, dokler hoče, naš zmaj se neustrašeno bori naprej, Seidlerjeva pisma ga ne bodo oslabila, pač pa razdražila, da bo še ljuteje zahteval, kar mu gre, ter požrl vsakega, ki se mu ustavlja, tudi — pl, Seidlerja. Toda še nevarnejši se mu zdi zmaj iz severa! Temu nasproti se zdi ministrski predsednik prešibak, zato je poklical na pomoč celo vrsto žandarjev, policajev ter cenzorjev. Prvi prepovedujejo po Češkem shode in razganjajo ljudi, zapirajo ob osmih zvečer vrata, drugi pa pridno vstavljajo časopise ter neusmiljeno črtajo po čeških časopisih —- vse to zato. da češki zmaj ne bi mogel priti do besede. Pa imajo smolo, čimbolj mu maše usta, tembolj vpije. O uboga vlada, vsa država odpira lačna usta, rekoč: »Mašite, mašite,« vlada pa gluha tišči le v češkega zmaja, ki vpije: -Nehajte, saj vidite, da me ne boste!« No, kdor hoče biti gluh in slep, mu ni mogoče pomagati! Ko bo enkrat zadei v zid, bo šele izpregledal toda z razbito bučo. Modrost pa taka! Politični obzornik. O »srečna« Avstrija, našla si rešitelja! Nemci so se oddahnili. Nemška Avstrija je rešena, zakaj dr. Seidler je vendarle nastopil kot njen »rešitelj« pred jugoslovanskim in češkim zmajem. Nad Jugoslovane pošilja pisma »strogo zaupno.« Ta naj odsekajo jugoslovanski zverini glavo, pošilja jih namreč uradni-s|vu in menda tudi duhovnikom, ki so glava ljudstva. Notri stoji zapisano: »Bog obvaruj, da bi kdo izmed vas le zinil besedico za jugoslovansko državo, kakršno zahteva jugoslovanska, Nemcem »kvarljiva« deklaracija. Kdor bi se kaj takega pre-■ir»nil( ga čaka služba v najbolj zapušče- Binkoštni prazniki so prinesli češki deželi napovedana okrožja. Razdelili so deželo v 12 okrožij, načeljujejo jim okrožni glavarji. Delali, bodo, kar je dozdaj delal cesarski namestnik v Pragi in ni tudi odslej pridržano namestniku, kakor zastopanje pri deželnem zboru in odboru, podelitev odlikovanj, imenovanje uradnikov itd. Reševali bodo torej predvsem gospodarske in kulturne zadeve, ter nadzirali uradnike pri okrajnih glavarstvih. Pri okrožnih glavarjih se bodo odslej ljudje tudi lahko pritoževali zoper ukrepe nižjih uradov. Nastopili bodo okrožni glavarji polagoma, prvi šele s prihodnjim letom. Izmed 12 okrožij jih je sedem in pol čeških, štiri in pol .«o pa nemška, budviško okrožje je namreč razdeljeno, polovica je češka, druga polovica pa nemška. To ie torej sad desetletnega dela dunajskih birokratov! Nehote se vsi srnejajo temu smojsterskemu« duhu, najbrž na tihem tudi Nemci sami. Kakšno korist bodo državi prinesla okrožja? Nobene, temveč ravno narobe: mnogo bremen! Češka dežela je po novih okrožjih bolj ločena v češki in nemški del. Nemci se čutijo nekako osvobojene. Vendar na ie ločitev na drugi strani tako malo natančno izpeljana, da bodo narodni boji trajali še naprej, če ne šc hujše. Glavni vladni narnen, nomirifi z okrožji deželo, se je pošteno izjalovil. Ljudstvo od novih okrožij ne bo imelo prav nobenih koristi, razen trumo uradnikov na hrbtu ter nekaj odstotkov več davka, vlada na bo imela za seboj nekoliko več nemških kričačev s firmo vladnih svetnikov. Čehi ugovarjajo, a z mirno samozavestjo, ker so prepričani, da bo složno in enotno nastopanje celega naroda vrglo Seidlerja in — njegova okrožja. Drug na drugega se izgovarjajo, kadar gn za — kruh. Ministrski predsednik, hoče biti tud naš krušni oče. Zato nas silno marljiv,-preskrbuje, seveda ne s kruhom, temve z besedami in obljubami. Ko je v zadnjen času prišlo k njemu neke odposlanstvi prosit in se pritoževat, jih je ministrsk predsednik potolažil: »Res, zdaj smo tako rekoč na suhem z živili, ali čakajte, drugi leto bo pa boljše, Avstro-Ogrska in Nem čija bo eno samo prehranjevalno ozemlje To se pravi: vse tri države bodo rek vi-rirale živila skupaj v eno zalogo in poten bodo iz te skupne zaloge dajali vsaki državi, kolikor bo potrebovala.« Deputacija. ki je slišala Seidlerjevf tolažilo, je z velikim veseljem raznašala tc novico. Zakaj Avstrija je tista, ki ima najmanj in trpi tako najhuje lakoto. Zato ji bo treba malo dati; veliko bo pa dobila. Avstrija in Ogrska boste jedli enak kruh A veselje je bilo kratko. Najprej so se oglasili iz Nemčije, re koč: Mi o kakem skupnem prehranjevalnem ozemlju z Avstrijo ne vemo ničesarl Za Nemci je prišel glas iz ogrske zbornice. Prehranjevalni minister Windisch-graetz jc izjavil: »Glede skupne prehrane se nismo še nikamor zavezali. Če bo dobra letina, bomo radi kaj odstopili Avstriji, toda Avstrija nam mora to dobro plačati z industrijskimi izdelki in drugimi gospodarskimi ugodnostmi. Sicer naj pa avstrijska vlada naredi najprej red v domači prehrani, ji pa ne bo treba okrog prositi,« Kajne vzame vsak rad; ko je pa treba kaj dati, tedaj pa minejo vsti zavezniški Oziril ' t«».«hnvi:: • Tedenske novice. SHODI. Jugoslovanski shod se bt vršil dne 2. junija na Vrhniki. Govorili bodo: dr. Korošec, dr. Rybar, Smodej in Jos. Gostinčar. Začetek ob 3. uri ponoldne. Shod v Trbovljah je bil, kakor znano v zadnjem hipu prepovedan. Zato so zastopniki vseh treh slovenskih strank sklenili, da se bo vršil svoječasno nov shod. Dan shoda se bo naznanil, kadar bodo odstranjene vse ovire. Jugoslovanski tabor na Rakovniku ie privabil do 10.000 Dolenjcev. Govorili so gg. župnik Baje, dr. Korošec, dr. Ribaf kot zastopnik primorskih Slovencev in urednik Smodej kot zastopnik koroških Slovencev in naposled g. župnik Finžgar, Shod S. L. S. se je vršil na binkoštni ponedeljek v Velikih Laščah. Govorila sta poslanca dr, Pogačnik in Karol Škulj. Veličasten shod za jugoslovansko državo se je vršil dne 26. t. m. v Št. Vidu nad Ljubljano. Bilo je navzočih kakih 7000 ljudi. Ves Št. Vid razen par hiš je bil v zastavah. Z .navdušenjem je bil sprejet načelnik Jugoslovanskega kluba dr, Korošec. Shodu je predsedoval preč. g. profesor dr. Ratajc, govorili so na shodu dr, Korošec in dr. Pogačnik, zastopnik jugoslovanske demokratične stranke dr. Novak in zastopnik socijalnih demokratov Anton Kristan. , " . j; v: i. " DROBNE POLITIČNE VESTI. Okrožja na Češkem. Naredba, katero |e Seidler obljubil Nemcem kot plačilo za njihove veleizdajalske grožnje, je izšla. S tem je Češka dežela razdeljena pravzaprav v dvanajst manjših deželic, nad katerimi ne vlada več cesarski namestnik v Pragi, temveč takozvani okrožni načelniki. Ker so dobili Nemci svoja okrožja, so s tem postali na Češkem samostojni in skoro neodvisni od Čehov, Da bi pa dala naša nemška vlada tudi Slovencem na Koroškem in Štajerskem toliko samostojnosti in neodvisnosti kot Nemcem na Češkem, na to niti ne misli. Tako se povsod kaže dvojna, skrajno krivična mera naše vlade. Slovaki na Ogrskem ustanavljajo slovaško ljudsko stranko, ki se bo lotila med zapuščenimi Slovaki narodnega dela. Delo bo težko, ker so znali Mažari Slovake tako uspavati in jih kulturno zanemariti, da bo preteklo nekaj časa, preden sc bodo- vsi"Sl©vaki zavedali krivic, ki jih trpe i r. pravic, kalerih nimajo. Enotno pos'opanje v narodnih zadevah so sklenili ob priliki praških slavnosti avstrijske slovanske stranke in avstrijski Italijani. Nemci so v velikem strahu. Dr. šušteršičevix politično društvo, ki si proti cerkvenim postavam prisvaja ime »Slovenska katoliška zveza«, je vlada pri-poznala. S tem, upamo, je njeno delovanje , med slovenskim ljudstvom dovršeno. Avstrijski državni zbor menda tudi junija še ne bo sklican. Scidler išče večine, ua je ne najde, če jo po dnevu z lučjo išče. O vojaških oprostitvah ie ;zjavil domobranski minister, da se bodo. črnovoj-njki starejših letnikov in za službo nesposobni vseh letnikov za nedoločen čas odpustili. Črnovojniki mlajših letnikov se pa morejo iz vojaških razlogov oprostiti le za kratek čas in sicer za 3—4 mesece. Vojaki, ki so že od začetka vojne neprestano v ognju, se v dveh rokih umaknejo s fronte. in bodo po tri mesecu dodeljeni vežbal-nim četam kot inštruktorji, Koroški Nemci so imeli dne 20. t. m. v Celovcu shod pod vodstvom deželnega glavarja barona Aichelburga. Govorili so in ugovarjali jugoslovanskim zahtevam, češ, da hočejo le-te raztrgati »koroški narod«. Torej Nemci in Slovenci na Koroškem tvorijo poseben narod, takozvani koroški narod Kakor se vidi, so Nemci zelo iznajdljivi, kadar je treba zagovarjati krivice, ki jih delajo. Govorili so nadalje, da ogromni del koroških Slovencev ne mara л jugoslovanski' državi-ničesar vedeti, in i da vso zgago pravzaprav delajo le sloven-4» ski duhovniki, katere naj po mnenju koroških Nemcev zapode iz dežele. Nemška država bo po končani vojni zahtevala menda vojno odškodnino. Tudi Italijanom bodo A-nerikanci poslali veliko ameriških čet, kakor izjavlja ameriški vojni minister Baker. Ljenin grozi. Ljenin, znani ruski revolucionar je govoril v sovjetu o ruski zunanji politiki. Med drugim je tudi rekel, da je mir, ki ga je sklenila Rusija, vsak trenutek lahko ogrožen. To se pravi toliko, kot da se Rusija zopet pripravlja na vojsko. Vojska med Rusijo in Ukrajino je že končana. Besarabija končno le ostane Rucnuni-ji, tako zagotavlja rumunski ministrski predsednik. DOMAČE NOVICE. Povodom dvajsetletnice presvetlega kneza in škofa dr. Antona B. Jegliča so sledeče občine izvolile Prevzvišencga za svojega častnega člana: Ovšiše pri Pod-nartu, dalje občine v kamniškem, okraju in sicer: Dob, Velika vas, Nasovče, Krtina, Homec, Peče, Rova, Mlaka, Drtija, Klanec, Loka, Zg. Tuhinj, Nevlje, Rafolče, Podgorje, Mekinje, dalje vse občine na Vipavskem. Dnevi darovanja za slovenske vojne slepce, invalide in sirote bodo v Ljublja ni in po celi deželi v času od i. do 4. junija (začno se prihodnjo soboto in trajajo do torka 4, junija). Dobra srca, z bogatimi darovi se spomnite teh največjih žrtev! Birmovanje. Na binkoštno nedeljo in pondeljek je presvetli g. knezoškof dr. Anton Bonaventura podelil zakrament sv. birme 2722 otrokom. Naznanilo o sprejema gojencev v kn. šk, zavod sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano za šolsko leto 1918/19. Učenci, ki želd vstopiti v prvi gimnazijski razred, naj se zglasij.o v spremstvu staršev ali njih namestnikov pri vodstvu zavoda v času od 1, junija do 16. junija. Prineso naj seboj spisano prošnjo, naslovljeno na knezo-škofijski ordinarijat, kot priloge pa krstni list, potrdilo o cepljenih kozah in šolsko izpričevalo, ki izpričuje, da je učenec z dobrim uspehom dovršil ljudsko šolo. — Vodstvo knezoškofijskega zavoda sv. Stanislava, dne 15. maja 1918. Poročilo ljubljanskega odbora za vojne vdove in sirote. L. 1915. se je osnoval v Ljubljani pod predsedstvom deželnega glavarja dr. Šusteršiča odbor za vojne vdove in sirote, ki je prevzel nalogo za Božič obdarovati vdove in sirote v vojni padlih ali vsled vojne umrlih kranjskih junakov. — Tekom svojega delovanja je odbor v določeni namen nabral 71.930 K 6 v. Za obdarovanje je bilo priglašenih 1120 vdov in 3478 sirot. Vsaka vdova, odnosno sirota je dobila božični dar 15 K. Porazdelilo se je tedaj med nje 68.970 K. Po odbitku stroškov z,a tiskovine in poštnino v znesku 393 K 95 v je preostal po pribitku inter-kalar. obresti znesek 3265 K 35 v katerega je odbor z obrestmi vred izročil »Kranjskemu deželnemu društvu c. kr. av- f strijskega zaklada za • vojaške -vdove in ,. sirote ter varstvo otrok in mladinsko skrb- stvo v Ljubljani«, Ker je to društvo sedal prevzelo vso skrb za vojne vdove in sirote v deželi, je imenovani i>dbor svoje delovanje ustavil ter se razšel. Vsem darovalcem, ki so s svojimi prispevki pripomogli, da je ta človekoljubna in patrijotična akcija uspela, izreka odbor tem potom še enkrat najtoplejšo zahvalo. Odbor т\ vojne vdove in sirote v Ljubljani. Vlak je povozil vojaka. Iz D. M. v Polju nam pišejo dne 17. maja 1918: Danes zjutraj je vlak povozil na postaji Laze neznanega vojaka. Ali je bila nesreča ali pu samomor, se ne da dognati. Glava in noge so odrezane od trupla, Mrliča so odpeljali na pokopališče sv. Agate, župnija Dolsko. Poizvedujem za brata Ivana Suhadol-nik. Služil je pri domobranskem pp. št 27, 5. komp., vojna pošta. št. 48. Odšel je na bojišče leta 1914. ob izbruhu vojske. Če je komu izmed vračujočih se ujetnikov kaj znana njegova usoda, naj sporoči njegovi sestri Franci Suhadolnik, vas in pošta Pre-serje št. 12 pri Ljubljani. Stroški se povrnejo. Iz ruskega ujetništva sta se vrnila Kresevič Frančišek iz Račič iz Istre, ki jc šel k vojakom prvi dan mobilizacije, m Jelenič Jožef, od katerega ni bilo že čez tri leta nobenega glasu. To bo vsem v tolažbo, kateri pogrešajo svojce. Kadilnikova koča na Golici nad Jesenicami je od Binkošti naprej zopet odprta. Oskrbništvo sta prevzeli gospa Ana i Žmitek in gdč. Frančiška Škantar iz Boh. Srednje vasi. Pred ljubljansko poroto so rtaii v fre-teklem tednu: Viktor Majdič, 18 let star delavec, 16 letni Janez Žavbi iz Brezij, njegov brat Gašper, ki pa med tem umrl. Kradli so, kar so pač d.-segli: Majdič ie izvršil 11 tatvin, pri katerih je prolitiral vrednost 2589 K 22 vin., Janez Žavbi 9 tatvin v vrednosti 2172 K 27. vin., Gašper Žavbi pa štiri tatv'ne v vrednosti 284 K Prva dva st« dob;la vsak poldrugo leto težke ječe, poostrene s trdim ležiščem mesečno, tretji se je pa odtegnil roki svetne pravice. — 18 letni Franc Malnar je kol trgovski vajenec kradel svojemu gospodarju trgovcu Ivanu Modicu v Novi vasi Ukradel je 7750 K v gotovini in raznih drobnani v vrednosti 120 K. Skoro ves to denar se je še naš-il in obdolženec tudi odkrito priznava svoje dejanje. Ohsoien je bil na eno ieto ječe. - - IS letna služkinja Angela Mjrs iz Treboji je ukradla svoic-mu gospodarju denarnico z 2800 K, od katerih je pa 1000 K prinesla skrivaj nazaj, j Posestniku Francu Jevšovarju je še vrhu tega ukradla 350 K. Dobila je 4 mesece težke ječe poostrene z eirim trdim ležiščem. — 421etni Alojzij Grošelj je v sov- f raštvu in maščevalnosti ubil Marijo Ma j selj. Kazen znaša 13 mesecev težke ječe p z enim trdim ležiščem mesečno. Državni pravdnik je rekel, da ie kazen prenizka in» se je pritožil, — 201etna perica Leopoldina \ Eržen iz Kranja je osleparila posetnikovof ženo Lucijo Eržen iz Kranja na Suhi zel 1000 K in Ivano Bukovnik iz Šenčurja zal 2000 K. Kazen pa še ni odmerjena, ker jej -prekanjena šleparica medtem — ušla iz| ječe. RAZNE VESTI. Čehi zbirajo prispevke za češko gledali-,6e, ki ga nameravajo zidati v Brnu. Prvotno lamero, da bi ga zidali na Dunaju, so opustili. Oba najstarejša črnovojniška letnika bo- leta menda v najkrajšem času odpuščena, «akor napovedujejo poučeni dunajski krogi. »Spange« in privezovanje je c. kr. vojaško poveljstvo v Gradcu zopet uvedlo. Cesar • ie svojčas odpravil te kazni, vojaški poveljniki jih pa zopet uvajajo. Marka namesto krone. Kakor se govori, .lameravajo v Avstriji kronsko veljavo odpra-j viti. opustiti lepo ime krona ter vpeljati marke. Kaj vse pride v vojni kruh. Dandanes v hrani nismo kar nič izbirčni. Če ni pristne hrpjie, rabijo se razna nadomestila, ki jih občinstvo uživa in navadno molči. Ali večkrat se rabijo pa že take snovi za vojna živila, da morajo z njimi zbudi'i naše občno ogorčenje. Tako so na temelju pritožb aprovizacijski kruh ja Dunaju kemično preiskali in našli, da sestoji iz naslednjih snovi: zaduhla moka, gnil j Ј.Л: :1 '"t t, 1 Pod tem naslovom bo opisoval vojaški župnik M. Šk. V prvi vrsti trpljenje in junaštvo naših mož in fantov, med katerimi je živel dve leti, in mimogrede še kaj druzega zanimivega in poučnega. Jugoslovanska Strokovna Zveza v Ljubljani sklicuje V smislu §§14, 15 in 22 društvenil pravil glavni občni zbor, ki bo zboroval ' Ljubljani v prostorih šentjakobske Pro svete, Florijanska ulica št. 15,1, nadstropje v nedeljo, dne 23. junija ob pol 2, tiri po poldne. Če ne bo takrat zastopana vsaj po- 51 lovica članov (§ 23 d. pr,), se bo pričel po preteku pol ure: torej dne 23, junija ob 2. uri popoldne, nov občni zbor, ki bo sklepčen ob vsakem številu. Zastopnik mora imeti pismeno potrdilo, da ga je izvolil občni zbor njegove skupine za zastopnika in koliko članov zastopa. § 25 društvenih pravil določa: Predlogi članov, ki ima o njih sklepati občni zbor, se morajo naznaniti predsedniku vsaj 10 dni prej. Kasnejši predlogi se dopuste le, če temu pritrdi načelstvo: načelstvo mora torej imeti predloge članov 13. junija v rokah. Spored občnemu zboru določa § 24 društvenih pravil takole: a) Volitev načelstva, razen glavuega tajnika, (§ 8 društvenih pravil pravi: »Načelstvo ima 20 članov: načelnika, 3 pod-načelnike, zapisnikarja in njegovega namestnika, blagajnika, 12 odbornikov, 1 glavnega tajnika in 8 namestnikov.) b) Volitev nadzorstva. (§ 19 določa: Nadzorstvo ima pet članov, ki jih voli glavni občni zbor.) c) Sklepanje o poročilih načelstva in nadzorstva. č) Določitev vpisnine in prispevkov. d) Določitev najvišja možne podpore. e) Sklepanje o prizivih. f) Sklepanje o predlogih, ki pridejo na »bčni zbor. Skupine in plačilnice naprošamo, naj odpošljejo gc.m» svojega zastopnika na občni zbor, kei gre poleg rešitve tekočih poslov tudi za to, da se ustvari z ureditvijo prispevkov in podpor trdni finančni temelj J. S. Zrin da ire poglobi akcija z obveznim naročilom strokovnega glasila. Na občnem zboru se bo tudi ukrenilo, če bo izdala J. S. Z. delavski koledar, aH ne. § 30 društvenih pravil določa glede aa glavni občni zbor J. S. Z., da mora zastopnik na prvem shodu poročati članom skupine, oziroma plačilnice, o glavnem občnem zboru. Želimo, da prirede shode, ca katerih naj se to zgodi, vse naše skupine in plačilnice na praznik sv, Cirila in Metoda v nedeljo, dne 7. julija 1918, kar naj se seveda v smislu § 30, odstavek 3 društvenih pravil, naznani načelstvu vsaj 10 dni prej. Predsedstvo Jugoslovanske Strokovne Zveze, v Ljubljani, dne 27. majnika 1918, Mihael Moškerc. Oospodarske stvari. Vprašanje: Kakšni kraji so pripravni za setev lanu, kakšna mora biti zemlja, način obdelovanja in setev? Odgovor: Lan uspeva najbolje v krajih, kjer za časa rasti ne primanjkuje vlage v zraku. Zato so posebno na glasu kot la-nene dežele hribovita Tirolska, Šlezija in gorvti kraji Češke. V vlažnih pokrajinah daje lan najfinejše predivo na peščenih tleh, posebno na peščeni ilovki. Svež hlevski gnoj ni pripraven za to rastlino; če ga pa moraš že na vsak način rabiti, podorji Ja že jeseni. Zemlja naj bo pri stari moči, kakor pravijo; zalo sej lan kot drugi pridelek po kakem sadežu, ki si mu dobro pognojil in ki je pustil za seboj kolikor moči malo plevela. Lan za lanom ne uspeva, na isti njivi treba čakati 7—9 let, da sme priti zopet na vrsto. Zemljo je treba pripraviti prav skrbno, kot zelenjadni vrt. Zgodnji lan sejejo koncem sušca ali v začetku aprila, poznega pa od začetka maja do srede junija. Da li naj seješ bolj gosto ali bolj redko, se ravna po tem, ali hočeš od lanu le bolj seme ali pa le bolj vlakna. Za pridobivanje semena moraš sejati redkeje, za vlakno pa gosteje. Ako sejemo s sejalnim strojem, potrebujemo za pridobivanje zrnja 70 do 120 kg semena na hektar, če pa z roko, ga je treba 135 do 200 kilogramov na i Jia. Če pa želiš dobiti mnogo in finega prediva, moraš pa sejati na gosto, da rastline ne morejo napravljati mnogo vejic; v tem slučaju je treba 200 do 250 kg semena na 3 ha. Seme sme priti le 2—4 cm globoko. Njiva mora biti po možnosti brez plevela. Kadar so rastlinice 4 do 5 cm visoke, je že treba pleti in čez 4—5 tednov moraš pletcv ponoviti. Lan, namenjen za predivo, porujeino kmalu potem, ko je odevel, semenski lan pa pustimo, da popolnoma izzori, £e pa hočeš I oboje, — in to bo v največ slučajih —. po-| tem ruj lan kadar je rumenozrel. Glavice nato oemučemo ua riflu, jih dobro posušimo na rjuhah ali derah in omlatirno. La-neno steblovje se nato godi in tere, toda to je poglavje zase. Lan. Sred polj slovenskih modri cvet pognala je cvetlica, ki vseh slovenskih je deklet ponos in srčna radost. Zvestobe, skromnosti je znak ta cvetka — lan ji praviš; slovenska žena, glej, da prag bo venčala ta roža! Veselje v kmetsko hišico n srečo ti prinese, če snežnobelo platno bo bleščalo v sobi tvoji. Da, ljuba gospodinja, dal Bog, da bi ta modra cvetlica kmalu zopet vsevetela po našem jugoslovanskem polju in nam prinesla tako težko pogrešanega miru in tihe, skromne sreče. Kako je bilo še pred pol stoletjem ob zimskih večerih Jepo po hišah na deželi! Po preprosti, a tečni večerji so prijela dekleta za kolovrate, šle v prijazno predilno izbo in med veselimi šalami, med petjem Marijinih pesni in narodnih popevčic se je zvijalo predivo v dolge niti, ki jih je okoli pusta stkala gospodinja sama v tanjša ali debelejše platno, ga obelila pozneje na zeleni trati in napolnila ž njim lepo poslikane škrinje. Cesarice, kraljice in princezinje so nosile v srednjem veku obleko, ki so jo sprele in stkale same, in ljudje so predli, da si oddahnejo in odpočijejo. Kadar so vozili ba-liše, so stale sredi bale statve in kolovrat; statve so bile našim prednikom sveta reč kakor plug. Kake drugače pa je danes, ljubi očka in mamca slovenska! Kolovrat in štatve so le še bela vrana, tako bela, da me ljudje od vseh strani izprašujejo, kje bi se dobile priprave za predenje in tkanje,1 ker daleč na okoli ni nobenega tkalca več, če pa še tiči kje kuka taka starina, pa ne more biti niti približno kos vsem naročilom. Naša dekleta ne znajo več presti, naše »gospodične« pa raje sanjarijo o norčavih ameriških modah, kakor da bi posnemale nekdanje princezinje; svoje telo, ki ga jim je dal Bog, pačijo z raznimi- pasovi in obetajo nanj prečudne navlako, kot bi hotele poditi vrane s koruzne njive; mesto da bi predle, pa požirajo za gardino (zaveso pri oknu) na mehkem stolu poželjive in krvave romane, da bi zamašile votle možgane, spremenile razum in srce v močvirje in si i.alezle mrzlico vanj. Predilna soba je bila svoje dni kraj duševnega življenja in nravne vzgoje, prava predpodoba dobrega modernega »izobraževalnega društva«. Takrat še ni bila navada nositi najpreje h krstu, pozneje pa iti k poroki, mesto zelenega venca nositi zvonček v laseh, kakor se danes tolikrat zgodi! Če je dekle palo, se je komaj drznilo prikazati se na vasi, danes pa obhaja taka propala reva očitno slavlje, obdana od prijateljev in sorodnikov. Kolovrat in štatve so se porazgubile, ž njimi pa tudi nravnost in stalnost (bivanja) našega delavstva. Lan je dal ženam in možem za zimski čas koristnega dela, ljudje so bili bolj samostojni, ni jim bilo treba letati v mesto za službami, zadovoljno gospodarstvo in prijetno družinsko življenje je sladilo bivanje v tej solzni dolini; danes pa mora dirkati delavec od delavnice do delavnice, žena - delavka in dekle od tovarne do tovarne, vedno ji grozi šiba proletarstva. Sobota popoldne ni več čas veselja, nedelja ne več nedelja. Ko je plačal delavec v soboto tedenske stroške, porabi ostanek tedenske plače za čutno uživanje (gostilna, pijača, tobak itd.) in tako se mu plazi revno življenje naprej kot kača, bodisi proti ubožnici (če jo že imajo v občini), ali pa proti beraški palici od hiše do hiše, če ne celo proti vrvi na krivi vrbi ob potoku (danes to seveda ni mogoče, ker ne drži nobena vrv take peze!). Če tudi tkalec ni jedel kruha, na debelo pomazanega s surovim maslom in medom, bil je vseeno srečen v posesti svojega nravnega bogastva, ki ga tvorni-ški delavec tolikvat pogreša; on vidi svojce skoraj samo ponoči, tkalec pa živi vedno med njimi. Za kmeta pa je bilo lanarstvo s svojim dohodkom važen kamen v njegovem gospodarskem temelju, Hlaoci in dekle so dobivali kos polja za pridelovanje svojega lanu in so se čutili edine s svojimi gospodarji. Že pred vojsko je kmet mnögo tožil in zdihoval, a bi! bi nemara mnogokrat molčal, ko bi vedel, da doživi kdaj razmere, kaki sne so danes, ko nam preti lakota in nagota. In vendar si utegnemo v marsi-kaki zadevi še pomoči sami. Obleke v do-glednem času ne bo dobiti za pametno ce- 1 Bralcem našega lista bomo hvaležni, ako nam sporoče od več strani, kako da pridelujejo lan, kako napravljajo predivo in ga spreminjajo v platno in kje da bi se sledniič dalo dobiti za to potrebno or.iitiß. ao, misliti moramo sami, kako si jo napravimo. Seveda je tudi lanarstvo in izdelovanje preje in platna zadnja desetletja močno napredovalo in ta napredek so izkoristili zase posebno na Saškem, kjer imajo posebno šolo za lanarstvo, strokovne časopise za to, kot pri nas za čebelarstvo in sadjarstvo itd. Zato pa, kmetje, pridelujte lan, kjer je za to svet in podnebje! Pridelujte lan, ki ne raste samo na njivi, ampak tudi na srcu svojega gospodarja. Lan je prijatelj človekov; komaj si zagledal luč sveta, so te povili v snežnobelo platno, odrasel si počival na platnenih rjuhah in ko pride ura tvoje ločitve, te bodo spet povili v platnene mrtvaške prtove. Lan, preslica in kolovrat, statve in platno, ki vas opeva toliko pesmic in pravljic vseh časov, vrnite se zopet v naš tihi kmečki dom, prinesite nam zopet domačo srečo brez vojne furije, prinesite veselje in mir, pa tudi — olja za zabelo in poštene obleke! Pridi, oj, pridi modra cvetka ! Razglas. Ker je treba napraviti gospodarski načrt za prehrano prebivalstva, poizve-deti se morajo tudi letos posetvene ploskve. Natančna poizvedba se tiče tudi posestnikov samih, ker bi zamogla nezanesljiva poizvedba posetvenih ploskev povzročiti, da bi zadeli posestnike trdi in nepravični predpisi in da Iim za lastno prehrano ne bi ostalo toliko, tolikor potrebujejo. Poizvedba se bode vršila za vsakega poljedelca posebej, ter se bode raztezala na vse kulturne vrste in na vse pridelke posameznih poljedelcev (lastnikov, najemnikov, užitkarjev). Ta poizvedba je postavno utemeljena v § t4 naredbe celokupnega ministrstva z dne 26. maja 1417, drž. zak. štev. 235. Poizvedbe bodo izvršile po posameznih katastralnih občinah posebne ■»poizvedo-valne komisije za posetvene ploskve«, katerim so prideljeni zapriseženi poizvedovalni komisarji. S poslovanjem prično poizvedovalne komisije v prvih dneh meseca junija t. 1. Poljedelci se v njih lastno korist poživljajo, da se oglase takrat, ko bodo obveščeni s posebnimi razglasi ali pozivi pri poizvedovalni komisiji ter podado glede letošnje posetve potrebne podatke. Poljedelce, ki ne zadoste predpisu gori omenjenega paragrafa glede dolžnosti napovedi, kaznovati se sme po § 34 ministrske naredbe z globami do 2000 K ali z zaporom do J mesecev, če so pa obtežilnc okoliščine, z globami do 5000 K ali z zaporom do 6 mesecev. — C. kr. deželna vlada za Kranjsko v Ljubljani, dne 18. maja 1918. Doplačila in plačila za seno. Nekatere občine še do danes niso prejele doplačila za seno, ker niso mogle izkazati vseh potrebnih podatkov, ki jih zahteva vojaška uprava. Na posredovanje Deželnega mesta za krmila inia-io sedaj take občine doprinesti le še sledeče podatke in sicer: imena prodajalcev, njih stanovanje, politični okraj, dan oddaje, oddano množino in vojaški oddeLk. Občine se torej pozivajo, da pošljejo Deželnemu mestu za krmila, oddelek za seno in slamo v Ljubljani, vse te podatke in priložijo vsa vojaška potrdila, ki jih imajo v rokah. Opozarja se, da morajo biti podatki točni in vsi, kakor jih za-t.leva vojaška uprava, Če vseh teh podatkovne bo mogoče dati, se povišek ne bo mogel drugače doseči, kakor po § 33, vojrodajatve-nega zakona. Občine, ki pa dosedaj sploh še niso prišle do plačila za seno, oddano vojaštvu, naj doprineso ravnn te podatke in naj dajo dotične izkaze potrditi tudi po okrajnem glavarstvu. Zahtevani podatki naj se pošljejo Deželnemu mostu za krmila, oddelek za seno in s!-m<\ zadnji čas do 31. maja t. 1. Obütfacije 8. vojnega posojila se bodo iprcjoma^o namesto gotovega denarja pri pro-aa-'i vr -'aškega blaga pri demobilizaciji. Pri jtemobilizaciji t, j. po končani vojni, prodajali opleta obe državi monarhije ono blago vojne UDiave, katerega se ne bode več potrebovalo za vojne namene. Prodajalo se bode med drugim: tovorna. vprežna in domača živina, avtomobili, malerijal za vojno železnico z lokomotivami in vozovi, vprežna in ježna oprava, poljedelski stroji in tako orodje in posoda, in-dustrijalni stroji, žage, pumpe, žrjavi, hišna in kuhinjska posoda, sukno, ogrinjala, šotori, tkanina, vrvi, jermenovje, pasovi, les, kovine, žice, pločevina, živila in sirovine vsake vrste. To so reči, katere bodo širši krogi ljudstvo, posebno poljedelstvo nujno potrebovalo in katerih takoj po sklepu miru po drugem potu ali sploh ne^ bode mogoče dobiti ali pa le za drag denar. C, kr. finančno ministrstvo je objayilo, da se bodo pri prodaji in licitaciji takih reči, ki se bodo vršile po končani vojni, v Avstriji sprejemale obligacije 8. vojnega posojila in sicer ne samo zadolžnice, ampak tudi državne zakladnice namesto gotovega denarja v plačilo. Zaračunala se bode cena, po kateri se je vojno posojilo podpisalo in se bode pri tem posebno oziralo na one, ki bodo z obligacijami 8. vojnega posojila plačali. Stroški rekviriranj na Ogrskem. Na Ogr-skeni dobi vsak častnik, kf je prideljen rckvi-zicijskemu komisarju, razen svoje redne plače še vrhtega 300 K mesečne doklade, pisar dobi 60 K, vojak pa 40 K doklade Častniki, ki se redno udeležujejo rekviriranj, dobe povrnjene tudi druge stroške potovanja, vrhtega pa še na dan 50 K doklade; šofer, ki vodi Častniški avtomobil, dobi 10 K. Častniki, ki se le v slučaju potrebe udeležujejo rekviriranja, dobe na dan 15 K doklade, vsak vojak pa 50 vin. Koliko stanejo rekviriranja pri nas v Avstriji, še do-sed?.j ni bilo objavljeno, vendar ne veliko manj, kakor na Ogrskem. Pravijo, da so na Ogrskem stroški pri rekviriranju žita mnogo večji, nego je vredno rekvirirano žito. Menda tozadevno tudi pri nas nismo nič na boljšem, če ne morda na slabšem. Pridelovanje v zasedenem italijanskem ozemlju. V Italiji računajo pridelek na zasedenem italijanskem ozemlju na 600.000 kvintalov žita, 2,000.000 kvintalov koruze, 450.000 kvintalov krompirja, vina pa 2 milijona hektolitrov. Ko so Avstrijci in Nemci okupirali Benečijo, je bilo tam 416.0C0 glav velike živine, 47.000 ovac in 1 milijon druge koristne živine. Kam jc vse to šlo, ni treba vprašati. Potovanje žlahtnih kovin k rumenokožcem. (Dalje.) Do vojske se je to ravnanje dobro obnašalo, vojska pa je povzročila tudi v de-narstvu naravnost revolucijo, ker so cene srebru grozno poskočile. Angleži so nakupili ob začetku vojske ogromne množine srebra in so jih prekovali v denar, ki naj bi služil kot polnovredno nadomestilo za zlato pri vojaških plačilih. Pri tem je zaslužila država po uradnih izkazih nad 120 milijonov kron. Ker so se tudi cene vseh vrst blaga močno povišale, je romalo vedno več srebra v Indijo za ondotno blago. V tistem trenotku pa, ko je poskočila cena srebra v 1 on Jonu nad 43 pens za unčo, se je izplačalo, da je rumenokožec v Aziji raztopil svoj srebrni denar, I-vjr je dobil za surove kose srebrne kovine več denarja, nego ga je bil raztopil. Misli si n. pr. da bi prišli k nam v Avstrijo nenadoma ljudje, ki bi bili voljni plačevati za srebrno krono vsč nego 1 krono, recimo 1 K 10 vin. Kako hitro bi si naku-pičilš neznansko množino srebrnega denarja za raztop. Kupci bi mogli to storiti seveda le v tem slučaju, če bi vedeli, da bodo utrgovali za vsako krono v obliki surove srebrne gruče več n. pr. 1 K 15 vin. — Vsled visoke cene srebra je izginil denar najprej na Filipinskih otokih, kjer naenkrat ni bilo niti enega srebrnega peneza več. Odtod se je razširila ta bolezen v ln-1 dijo, na Sijam m Kitajsko, kjer so nastale kaotične (zmešane) razmere, ki so napram vile angleški in indijski vladi največje preglavice. Bila je namreč onemogočena vsaka kalkulacija (preračunavanje dobička) v trgovini z Indijo in vzhodno Azijo sploh, ker so cene srebra zlasti na newyorški borzi poskakovale navzdol in navzgor kot živo srebro v barometru ob nestanovitnem vremenu pasjih dni; vsa kupčija z vzhodno Azijo je postala špe'ulacija (nevarna igra). Nihče ne more vedeti, koliko bo moral dati za srebrni denar tisti dan, ko bodo zapadla njegova plačila za blago iz daljnega Vzhoda. Še mnogo gorje nego na srebrnem so pa razmere na zlatem trgu. Kaj da pomeni zlato za plačilno zmožnost nas belokožcev, izprevidimo iz časopisov, ki so nas že tolikokrat opominjali, naj prinesemo tudi zadnji kosec zlatega lišpa v nakupoval-riice zlata. Ker imajo vsa belopolta ljudstva zlato veljavo, zato je zlato podlaga za vsako obveznost, ki jo moramo po. ravnati z denarjem. Japonska, Indija in ostala vzhodna Azija so dobavile vojskujočim se državam neznanske množine blaga, izvoz iz Evrope v one kraje je pa kar naravnost prenehal. Med temi deželami ima Japonec zlato veljavo, zato zahteva za svoje blago v plačilo zlato, ostala Azija pa vzame tudi srebro, obenem je pa vsa vesela velikih množin zlata, ki jih prejema poleg srebra in uporablja to zlato za razno lepoiičje. Zadnje mirovno leto 1913'so šivnaku~ pili samo indijski nabob za 600 milijonov kron zlata; k tem pa pride še Sijam, Kitajsko itd. Ker je znašalo svetovno proizvajanje (produkcija) zlata vsako leto kakih 2000 miiijonov kron, zato je množina zlata, ki jo »nahrčkuje« vsako let® Azija, naravnost grozen del vsega zlata na svetu. In zdaj je prišla Azijahi še vojska na pomoč in ž njo romanje zlata iz Evrope v severno Ameriko kot plačilo za razne vojne dobave Združenih držav našim nasprotnikom. Ponosno so prinašali ameriški listi številke, s katerimi so dokazovali svojim jenkijem (Jankeeiem), da imajo sedaj največji zaklad zlata na svetu. Toda ta zaklad se jim je jel kmalu izgubljati iz pergišča nalik živemu srebru. (Koncc sledi.) Kako Hercegovec prideluje duhan. Ko sem bil lansko jesen na dopustu, me je vprašal neki sosed, ako poznani novi me ravški duhan. Ne da l)i čakal odgovora, me je peljal v svoj uljnak, kjer se jo na beli rjuhi sušilo hrezovo listje, pomešano z zelenim pelinom. »Preskrbljen sem za zimo,« je dejal; »tam doli v Bosni gotovo nimate takega!« Segel sem v žep ter mu ponudil pest heroogo-vinsko »skijo«. s katero si jo takoj napolnil pipioo ter je ni mogel prehvaliti. Potem pa je na dulgo in široko poizvedoval, kako so prideluje tako izvrstni duhan. Obljubil som o stvari poročati v »Domoljubu«, kar šele danes v kratkih potezah izpolnjujem. Pridelovanje tobaka je povsem preprosto in sliči saditvi zelja. Koncem svečana nastanejo v Hercegovini topli pomladni dnevi ln z dulianom jo treba pričeti. Skrbne se obdela t>2 v vnu /.oniljo, zrahlja in dobro pognoji, nakar se poseje vanjo drobno tobačno semo, katero se Je preje pö več dni namakafo v topli vodi. Prcw.jr se nato pokrije z bodečim d.rač-i jem, da jo varen pred kuretino in sv.njami, katei iščoče si hrane, prosto tekajo po vrtovih. .likom dvajseti dni Vskiije tobačno seme, raz drobno kaHse odstrani suho dračje, da rasti ле zaftiorejo uspešneje rasti. Med tem se pripravljajo zunaj na polju tobačne nj.ve. podobno kakor Kranjci svoje zelnike, lo da v Hercegovini zbog kamenite zemljo po največ kopljejo z motiko. Meseca aprila dosežejo rastlino všino 10—15 cm in se skrbno porujejo in presade v razdal ji pol metra na njive, navadno ob mokrem vremenu. Ob suši je treba skrbtio prilivati, da so hitreje in bolje vkoren.nijo. Sredi maja' Se začne okopa vanje, ki zahteva pozornosti in pridnih rok. Kastline zadobijo nato bujno rast in že proti koncu junija ja-mejo cveteti. Cvetic je brez vonja, rumene barvo in se kmalu posuši nakar tudi spodnji listi začenjajo rumeneti. Ti se sproti odtrga-vajo, spravljaja domov ter nnbirajo na močno ličje ob večernih urah jned pr.povqdovanjem staroduvn.h povesti in popevanjom narodnih pesmi. Nabrani listi se na zraku 4ob.ro posuše, nakar j.h je treba spraviti v klet na večji; kup, da so napijejo vlage. Za par tednov se iznosijo zopet na prosto, kjer še povežejo trdo v večje povozku, ki so hranijo na suhem prostoru-, dokler še v jeseni ne odpre tobačni od-kupovalni urad. Tobak se po postavljenih organih pregleda, iztehta in izplača. Pridržati ga sme sad lec proti plačilu za lastno .uporabo 2 kg na možko osebo. Tako prideluje Uerc.egqvin.OC, svoj slavno--znani duhan; medtem pa pije pristno rakijo in vino iz domačega grozdja, obira sladke smokve katere mu dajejo solnčni vrtovi, uživa okusno tikve in sočne »dinje«, kuhane ali surove, ki so mu glavna hrnnn v poletnem času. ^^^ LlmbarsUL Sto^jnice m druge dbletniče. Nabral V. S. (Dalje.) 5. 1.. 1217. jo odšel Engelbert II. Turjaški v križarsko vojsko •/. avstrijskim vojvodom Leopoldom VII. in se ni več povrnil. To leto 121". je postavil oglejski očak za ljubljanskega aihidijakönä Bertolde. (i. L. 1317. Koroški vojvoda Henrik, ki je moral odložiti češko kraljevo krono, se je moral zopet zadovoljiti s knežjo častjo. Obiskal je večkrat Kranjsko. L. 1317. je potrdil v Kamniku velesovskim nunam njih pravice. I,. 1318. se je trudil v 'Ljubljeni, da bi spravil Orten-buržane in Turjačane, ki so se preganjali na fcivljerrje in smrt. 7. L. 1317. je utrdil lirižinški škof Konrad lil. Škofjo Loko. 8. L. 1418. Nadvojvoda Krnest Železni, sin Leopolda III., ki je pri Sempachu v Švici 1. ' 1.480. pal, in milanske Viride, ki j« po smrti svojega moža zapustila Gradec in si sezidala gradič na Pristavi pri Zatičini (Gospa s Pristave), jo bil zadnji vladar, ki se jc dal po starem obredu umestiti za koroškoga vojvodo na Gosposvetskem 'poljli (1. 1414.). L. 1416.. je ukazal Ljubljano -dobra utrditi. — Vsled raznih nesreč, zlasti radi hudega požara 1. 1381., ki je vpepelil ves mestni oddelek od Ögjtalske ulico do frančiškanskega samostana (sedaj Vodnikov trg), Ljubljančani niso imeli več svoje šole. Ker so šolo močno pogrešali, so se 1. 1418. napotili k'nadvojvodu limestu šempeterski župnik Hewgenreuter in mestni odposlanci s sodnikom na čelu. Prosili so nadvojvoda, naj jim dovoli, da zopeLsazidajjo šolo poleg cerkve sv. Nikolaja. UadvÄjYöfla je' prošnji rail ustregel. • «< c Hi,- 0. L. 1418. V Benetkah so imeli Notnci svoje posebno skladišče že od 13. veka z imenom Pondaco dci. Tedeschi. Pravico do tega skladišča so imeli nelo Notnci, ampak vsi podan.ki nemškega cesarja, torej tudi Avstrijci. Bržkone so jeli to pravico Ljubljančanom kratiti, zato so ljubljanski meščani 1. 1418. odpo-6? elali v Benetke posebno odposlanstvo, ki naj razmere uredi. Nadvojvoda lirnest železni jo Ljubljančane krepko podpiral, češ, da vsi njegovi podaniki .vlivaj« to pravico, torej se tudi dovlada je pritrdila prošnji. Ljubljančanom ne more kratiti. Beneška lju- 10. 1518. Zadnja leta cesarja Maksimilijana so se evropske velevlasti dogovarjale, kako bi Turka izrinilo iz Rvrope. V Inomostu so 1. 1518. avstrijski odposlanci glasovali zoper napad in nasvetovall le obrambo. 11. Sigismund baron Herberstein., rojen Vipavec, je 1. 1517, odpotoval kot avstrijski odposlanec v Moskvo. Svoje potovartje. in doživljaje je podrobno popisal v posebni knjigi. 12. Na Nemškem je I. 1517. 31. oktobra nastopil Martin Luter, v Švici 1- 1518. Zwing». 13. ätiristoletnica Celovca kot glavnega mesta Koroške. Cesar Maks.milijan I. jo 24. aprila 1518. podaril Celovec koroškim stanovom in ga povzdignil v deželno stolno mesto. Prej jo bilo glavno mesto Šent Vid ob Glini. Celovec so je lepo razv.jal. V Celovcu jo sedež »Družbe sv. Mohorja«. Šo pred 00 leti ja bilo v Celovcu polovico Slovoncev. In seilnj • ■ ■ _■ (Dalje.) Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 Itik za frančiškansko cerkvijo) , sprejema hranilne vloge, iti jih obrestuje po Ц''4% brez kakega odbitka. are od Ujatrai Co UÄ Glej Inserat! Izgubljeni sin. Povest. Spisal lirik Friesen. Prevel ***. (Dalje.) Od onega večera sem, ko je Magdalena prosila svojega moža, na| ji vse zaupa — od onega večera se je Rolf ves izpremenil. Srce mu je velelo, naj ji vse razkrije, toda zopet in zopet se je zbal onega trenutka. Premišljuie in premišljuje... Da bi ga nihče ne motil, se zapre v svojo sobo. Ko njegova žena že vdrugič potrka na njegova vrata, odgovori tiho: »Pusti me, Magdalena. V meni se nekaj pripravlja. Drevi boš slišalal« Tako mine popoldan .., mine vefr;r ... Že davno je zatonilo solnce. Rolf sedi ob oknu, glavo na komolec naslanjaje. Srce mu biie, da bi mu skoraj počilo. Bije najtežji boj svojega življenja. Zopet nekdo nalahno trka na vrata, Rolf odpre, Magdalena stoji na pragu — bleda, pa lopolnoma mirna, fi.opc jubil« i stoji . »Naj j ostanem pri tebi, moj Prime jo za roko. »Magdalena! Poglej me! Pred kratkim si hotela, naj ti odprem skrita vratica svojega srca, dobro, odprem jih, pa le pod pogoiem: da se izpovem pred celim svetom. Hočeš li?« Magdalena še bolj prebledi. Čuti, da je nrišla ura, po kateri je že tako dolgo hrepe- nela, za katero je v neštetih prečutih nočeh tako iskreno prosila Boga. »E'a, Rolf, hočem!« odgovori odločno, brez obotavljanja. Za trenutek zre vanjo Roll z občudovanjem. Toliko poguma, toliko odločnosti pri ženski! Pa toliko požrtvovalne ljubezni! »Veš li, Magdalena, kaj to pomeni? To pomeni: zaničevanje, zasmehovanje, sramoto si nakopati na glavo — na mojo glavo, Magda, pa tudi na 'voio nedolžno glavo.« Magdalena se smehlja. »In vendar je prav tako, Rolf Pridi, pomagala ti bom!« Nežno ga prime za roko ter ga pelje k oknu. »Glej, zvezde gori na nebu! N; li, kakor bi z vsake zvezde zrlo na nas božje oko. Moreš li še dalje giedati v božjo lepoto z onim strašnim kamenom na svoji vesti. Olef, Rott!«' . Spusti se predeni na ko!»-na ter proseče dvigne roke. »Odkar sem mogla misliti iu odkar sem v oblasti svojih čustev, se čutim eno s teboj. Meni je, kakor bi Slačilo tudi mene bie-me pregrehe — ker tvoja vest še ni prosta. Priznaj, Rolf, priznaj! In če te lo priznanje pahne v revščino, sramoto, v prognanstvo —< dobro, sledim til« Kakor okamenel zre Rolf na svojo ženo. Nekaj njenega junaškega poguma se zlije v njegovo dušo. Še enkrat se prime za čelo, kakor bi hotel zbrisati črne misli. Nato dvigne ponosno svojo glavo. Zdi se, da raste vsa njegova postava. Kakor vselej je tudi naslednji dan nabito polna koncertna dvorana. Ko stopi Rolf na oder, da bi spregovoril uvodne besede, se ljudje začudeno spogledujejo. Ne vedo, kaj se je zgodilo z umetnikom —- pa ves je izpremenjec, ves drugačen, »Moji ljubi prijatelji!« začne z nenavadno veselim, toplim glasom. »Čutim, da sem vara delal krivico, ker sem vam vedno igral samo globoko žalostne, resne pesmi. Kazal sem vam noč življenja, ne solnčnega sija, ki greie srca človeška in jih razsvetljuje Da, prijatelii moiil Solnčni soj prave ljubezni je, ki vse prenese, vse veruje, vse upa, vse pretrpi. Ves svet je poln te huoezni — m nad vso to človeško Iju-oeznijo plava kakor svetla zvezda neskončna, vsemogočna, vse odpuščajoča božja ljubezenl« Preden se je strmeče občinstvo oddahnilo, zabuče po dvorani mogočni glasovi orgelj. To kipi, to doni, buči, se raduje, dviga srca, oča-ruje in mami kakor bi odmeval zbor nebeških vojnih trum, to je godba, ki uklene vse duše, ki dviga vsa srca к vsemogočnemu Bogu... Nenadoma prekine umetnik. Rolf se dvigne ter stopi pred ograjo. . »Se nekaj, prijatelji moji! Vas vse, ki ste nocoj poslušali moie igranje, vas vse prosim, da danes zvečer ob šesti uri zopet pridete semkaj. Pripeljite seboj — kogar hočete —-■ čim več, tem bolje! Povedal vam bom kratko zgodbo, ki se tiče mene samega.« Nalahno se prikloni z glavo, pozdravi z roko in Rolf zgine' skozi mala vrata v stranski prostor. /.ačudenje občinstva raste. Kaj to pomeni? Kaj ima povedati umetnik, ki ga vse slavi, blagruje, obožuje, premnogi pa zavidajo? In še celo iz svojega življenja?... Počasneje, kakor po navadi se sprazni dvorana. Preveč je vse radovedno, da bi šlo hitro domov. Slednjič so se razšle množice. Ravno hoče vratar zapreti glavna vrata, ko stopi predeni star mož, "»Kdo je gospod, ki je igral na orgije?« »Hm, če še ne veste — to je Rolf Durban — najslavnejši umetnik v New Yorku, najboljši in najplemenitejši človek r.a celem svetu!« »Tako —? Hm —!« Tujec se prime za mršavo brado. »Ali mi morete li povedati naslov, dobri prijatelj!« »Deveti okraj številka 110, Vila Helios. Priporočam se!« Reče in zaloputne vrata pred strmečim tujcem. »Oho!« mrmra tujec porogljivo. »Tako torej stoji stvar. Deveti okraj, številka 110, Vili Helios! Počakaj, moj ljubi! S teboj imam š« nekaj govoriti!« Krepko privije plašč na koščene ude in hiti proč, na obrazu pa mu plava zmagujoč pa porogljiv nasmeh. Močno ie bilo Magdaleni srce, ko je za stebrom poslušala igranje svojega moža. tem bolj, ker je na koncu izpretfovoril tako skrivnostne besede. Ona sama izmed vsega občinstva ve, da se bo danes zgodilo nekaj strašnega. Pa kaj? Kaj?... Kak šna je pregreha, ki jo ima na vesti njen ljubi, nad vse pravični mož? Skoraj se ji zdi, da ima mož blazne misli, Bleda, počasi stopaje se vrne v vilo Helios. V predsobi sreča Edito. »Oj, Magda! Dobro, da si se vrnila. Gospa Kinsley in njen brat Mansfield sta v salonu in hočeta govoriti s teboj.« Magdalena pusti v nemar svoje l?.stne žalne misli in sprejme gosta. Ko sta čez četrt ure odšla gospa Ki;is!ey in njen brat, se nemudoma poda Magdalena k svoji bolni sestri. Ljubeznivo jo prime za zla-(opiavo glavo ter jo nasloni na svoje prsi. i Imam ti nekaj sporočiti, Viola! Ravnokar je bila tu gospa Kinsley. Pa — še nekdo.« Magdalena čuti, kako se treseta mali roki v njenih roksh. »Njen brat, dr, Mansfield!« Viola ničesar ne odgovori. Toda, ko je precej nato dvignila glavico, ji je bilo obličje zalito z globoko rdečico. »Rekel mi je, nai ti sporočim, da ni nič hud nate. Njegov bnt, duhoviiik, mu je sporočil o razgovoru s teboj. Povem naj ti tudi, da se, kljub temu, da si ga že enkrat zavrnila, ne zadovoljuje s takratnim odgovorom. Vedno še upa in te za enkrat samo prosi, da se varuješ, da skušaš ozdraveti. Potem zopet pride.« Viola povesi glavo. Izpod zaprtih trepalnic priiskre solze, njene smehljajoče se ustnice pa šepečejo: »Hvala ti, moj Bog! Da, živeti hočem — živeti za Arhibalda!« Njeni roki se skleneta. Precej nato zopet zaspi. Tiho, kakor je prišla, zapusti Magdalena sestro. Sedaj se poda v delavnico svojega mo?.a. Ob peči sedi Rolf, sključen na naslonjaču. Kc vstopi njegova žena, se ozre. Veselje mu spreleti obličje. »Sva li sama, Magda?« (Dalje.) Za razvedrilo. Pri liziki. Učitelj razlaga elektriko in rpraša: »Če med hudo uro drgnete po mački-nem hrbtu, kaj vam skoči v obraz?« Zopet Miško: »Mačka.« Pri zobozdravniku. »O. gospod doktor, rada bi, da bi mi izdrli zob.« »No, to je pa prva, ki si r a d a da izdreti svoj zob.« UREDNIKOV PREDALČEK. Dragi prijatelj! Hudujete se, zakaj ne od- Sovorimu na oni popravek deželnega odbora, a namreč ni Resnica glasilo deželnega odbora, temveč Samouprava. Odkrito povedano: iz strahu pred novim popravkom. Zakaj iz poslanega popravka moramo popolnoma dosledno sklepati, da se deželni odbor »Resnice« sramuje. Če pa to zapišemo, potem nam gotovo deželni odbor takoj pošlje takle popravek: »Ni res, da se deželni odbor sramuie »Resnice«, res pa je, da se je ne sramuje*. In tako ne pridemo zlepa iz samih popravkov. Zato rajši molčimo. Književnost. Knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič. Spomenica ob dvajsetletnem škofovskem jubileju. Tako se imenuje lepa knjiga, ki jo je izdala Marijina družba duhovnikov in bogoslov-cev ljubljanske škofije. Podaja nam življenjepis našega presvetlega duhovnega nadpastirja: njegova mlada leta, izobrazbo v bogoslovju, — doma in v tujini, njegovo službovanje, nje-tfovo delovanje med bosenskimi Hrvati. Večji del knjige pa je nosvečen njegovemu neumornemu delu v ljubljanski škofiji. In končno popisuje knjiga njegovo delovanje na slovstvenem polju, ki je izredno veliko. Knjigo prav vsem najtopleje priporočamo. Čitatelji bodo »poznali veliki duh, ki je vodil tega slovenskega apostola v teh dvajsetih letih in se pri tem naučili ceniti tudi lepoto dela za napredek krščanskega življenja med našim ljudstvom. Knjiga je tiskana v veliki obliki, obsega 118 strani, ter stane na boljši papir tiskana 11 K, na slabši papir pa 6 K 60 vin. Dobiva st v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Na poti v večnost. Spisal L. Poulin. Iz francoščine prevedla Marijina družba v ljubljanskem semenišču. Ni je kmalu v trpljenju teh časov tako tolažilne knjige, kot je ta. Odtegne nas za nekaj trenutkov morečim skr-berh sedanjosti in nas uči gledali vse življenje s stališča večnosti. In to tako dobro de razmučenemu človeškemu srcu. O vsebini knjige naj nas poučijo le naslovi nekaterih poglavij: Kvišku srca! Proti domu. Zmisel življenja. Trpljenje. Smrtni boj srca. Solze Jezusove. Žarek od zgoraj. O poslednji sodbi. Sidro upanja. Smrt, kako jasna sil Pot v nebesa. Raj. Knjiga stane K 6'60 in se dobiva v Katoliški Bukvami v Ljubljani. LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Gradec, 22. maja: 59 29 35 15 49 Line, 25. maja: 5 33 30 55 23 SKRIVALNICA. Kje je tvoj mož ? Izjava. Z ozirom u.- govorice v zadevi razžaljenja časti zoper Leopolda Zorca si 'zpričuje, da on ni bi! nič kriv v tem oziru, amj. - samo hudobni jeziki, ki so to laž na dan spravni. V tem slučaju sc ni nič govorilo pri gospodu GraSiču. 1784 Ana Zore, Polhovgradec. Ženitna ponudba. Mlad kmečki sta, lepe postave, z nekaj tisoč kron premoženja, samskega stanu, se želi priženiti na lepo posestvo, z gospodično od 20 do 27 let. Pisma s sliko na upr-:-.vništvo »Domoljuba* pod: »Velika sreča - 1793. Ni» PRODAJ SO IVIali prašički 7- 12 tednov stari; o«na po dogovore pri lastnici luanri Ziherl Suha *t, 27, polta školju Loka. 1785 najboljši ročni mlini , za drobljenje in iino uilc-tev vseh vrst žita. Enostavna, pa zelo trpežna izvršitev, skoro neporuSni, z. izmenjajočimi kolesi iz trde kovine. Cene Sre? podstavka s poštnino in za-vojninc: z zamahnim kolesom v teži okolu . 12 kg 120 K, z ročica v teži okolu 7 kg 100 K. Doba se takoj pri: E. Wollsohn, Dunaj II., OberinGllnerstraüe št. 17, Zastopniki te iičejo. Kupim 1685 a«r* Sporočite množino in crr.o na Fr. Cvck, Kamnik, -k» sv . hočejo .marljivo baviti z raz-pečavaniem dobro idočih in zelo rab-') Ijcnih kenzumskih predmetov, na) pošljejo svoje naslove na kemično tovarno Hugon Pollak, Kralj Vinogradi, Jungmannova cesta 33; tovarn, telefon 5455; pisarn, telefon 5495. Nad 1,000.600 v rabi! • 110eno sil« jo praktično orodje za vBftkogat' za šivanje usnjenih predmetov jor-ni-ajfiv, vreč, jader, onjrem, mehov, plaht, čov-Ijov.- — liazpro-dajajeem popust,. Uena kinpl. šilu K Ö1—, povzetm Htroski poeobej. lev o 7. «rabljevi varpvaleev podplatov iz kovino in usnja, podkvic. oelul, trakov za Čevlje, eevlj. smole, okov za pod-plato in vojnih podplatov. P. E. Ltvohmann, l>u-пај IX, Моеог-gasaio 3, öd« I. 181. Kuverte s firmo, pismo, račune №. izvršuje natančno po naročilu Katoliška tiskarna v Ljubljani. HAgitiraite za „Domoi uba"!! se želi kupiti. — Prijazne ponudbe na: KONSERVENFABRIK, DUNAJ VI-, Kasernengasse 5tev. 22. m, ШШ si........ čistilniki, sadni mlini, vinske in sadn- stiskalnic«, čistilne mlutilnice ter drugi p.jijrt T1 stroji se lahko naročajo ter vzorca ogir.ua pri FRANC HITTI Ljubljana, Martinova cesta 2. zш žago SE ŽELI KUPITI in sicer po dva 50 t>0—05, 75 in 85, dalji- manjii VODORAVNI JAREM. Dopisi i natančnim opisom in ceno franko vagon st prosijo pod: Žaga 1780. i Letošnjo. košnja na scr.oželih ižanske graščin» se bo oddala na javni dražbi. Dražba se viši dne 2. junija ob 2. uri popoldne na lica mesta na seno* žeti Rasetov! (a, ležeči ob okrajni cesti Škoicl|ca-Ijf pri prvem mostu pred Igom. 1830 РГ nihče naj nc zamudi preskrbeli si, dokler je Se v zalogi, I«r barvo s katero si lahko vsak barva platneno, volneno, svileno blago in tudi sam prebarva staro obleko. Dobijo sc sledeče vrste barve: črna, modra (plava), rajava, siva, rdeča, zelena in lila v zavitkih Se po 60 vin. pri tvrdki Kari Loibner, Celje »pri zvoncu« Za eno žensko obleko je treba najmanj 7 zavitkov barve, 7.3 eno žensko bluzo najmanj 3 zavitke, za en predpasnik najmanj 2 zavitka barve. Izvršujejo, se tudi poštna naročila. Vsakemu naročilu Se priloži slovensko navodilo. 1814 42 Davka prosto ЗЦ državno posojilo po K 92'50 Davka proste 5%°/c držav, zadolžnice po K 96*— Podpisovalec prejme 42% bonifikacije in pri arcortizačnem državnem posojilu vrhutega še bonifikacijo enomesečnih obresti. Državno posojilo se bo vračovalo v letih 1924—1958 potom = žrebanja. ===== Državne zadolžnice more lastnik počenši s 1. sept 1923 odpovedati v svrho povračila z dnevom zapadlosti vsakega kupona na dobo šestih mesecev. To vojno posojilo sprejmo za plačevanje davka od vojnih dobičkov. Ugodnosti podpisovalcev pri prodaji predmetov ob demobilizaciji. Podpisuje se in dobe pojasnila pri poštni hranilnici in poštnih uradih, pri davkarijah, državnih blagajnah, pri avstro-ogrski banki in njenih podružnicah, pri vseh bankah, bankirjih, hranilnicah, zavarovalnicah, kreditnih zadrugah in ===== njih zvezah. ~ Ugodnosti avstro-ogrske banke in blagajne za vojna posojila pri najetju posojil v svrho podpisovanja vojnega posojila. Podpisuje se od 28. maja do 2. julija 1918. niHJHR z družino za k živini DOBI TAKOJ SLUŽBO pri iskrbništvu graSčine barona Cojz.a, Brdo pri Kranju. 1778 mali !ut. aparat „Omega", vol. rdike*X4 kompl. z mulo opremo natanč.na^od. za zaöotnlke. Aparat .»Perlekt", v«-l. 41 а Хв z motnim steklom Ovojno kaseto dober objekt in ma o opremo tur navodilom za začetnike le E 9. Zak opnu amora.O-artsauSel 9X12: lina izvršitev и vsom pot robnim o-preml.i. za razne lego. pruna akromat. leda, kompl. s kovinaste» ki soio ia navodilom dokler v z»l gi, I« K 76. 6U h #.okloi»ua omara za voia£t 9 le K 75.60. i'osilja po povzetju. Poštnina t K. Export ,»Perfekt", Dunai VI-, NeuBtilfgr. 137 162. namizni mlisvi za cirobllesciSe in mletev vseh vrsi žita primerni, se dobi zc ceno $7 kron pri tvrdki ADOLF OPPENHEIM. MORAV. OSTROVA, Brückengasse 13. 1711 Avtomatična past ta podgane ti 7 50, za miši b 5 30, love brez nadzorstva do-40 ži--v eni noči. ne zn puste ni-kake sledi in se same zopet ■ir.niuvijo Fast za ščurke „Rapid" vjame nn tisoče Ščurkov v eni noči, po K 8 80. Izborno delujoči lovilcc za muhe „Nova1 komad K 5 20. Povsod najboljši uspehi. Mnogo zativalnic I o-šilja se po povzetju ali proti predplačilu. Poštnina 90 v. Izvoz. tvrd. Tintnci. Dunaj 111., Meu-Mnagasse 26-L. Kdor bo rabil za jesen in prihodnjo pomlad kainit isti ga mora že sedaj naročiti, ker je treba dobrega pol leta čakati. Mogoča so samo naročila na cele vagone. — Pojasnila daje: FR, MULEC, Gradec, Felix Dahnplatz 6. Srbečico, liSaje odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvir, zakonito zajamčeno „Skabolorin" rujavo mazilo" Popolnoma brez duha. ne maže. Poskusni lonček K 2-У0 veliki K 4 — porcita za rodbino K 11-—. Zaloga zn Ljuhliano in okolico: Lekarna pri zlalem lelenu, L|nbl|ana Marijin trg. 1520 Pasit« na varstveno znamko „Skaboform"! - NADOMESTILO MILA za pranie pwrtla. M"»oo ,>en«če ш prekata .se doslej v prometu - lahaiaioče izdelke. I zavoi t. i. 5 kg K V ' zavoi z 10 kg K 23.— Preprodajalci dobe popust pri naročbi cclega zaboja i 250 kosi. Beio mineralno milo za čiščeii|e rek in fineišega perila, 1 zavo; 32 kosov K 14.—. Nadomestek za toaletno milo v raznih barvah, lepo dišeč, 1 zavoj 32 kosov K in.—. Toaletno milo s finim vonjem, mza barve, 1 zavoj 24 vel. koscv K 18.—. Razpošilja po povzetju. Pri večjem naročilu naj se pošlje polovica zneska naprej. Najmani se more naročiti en zavoj vsake vrste. M. JÜNKER-ja Izvozno podjetje v Zagrebu it. 1. Petrinjska ulica 3., !II., teleion 23-27. Za odstranitev peg (ogrcev) se rabijo najrazličnejša sredstva. Vsa ta temelje na istem načelu, da treba pege z dotičnini sredstvom obeliti. Ta način zdravljenja je pa napačen. Ako hočete odstraniti pege jogrce), ne zadošča, da.se samo obelijb. kčrji iste po porab< zadevnega sredstva vnovič pwkatefo'. Treba jih ie torej docela uničiti. Popolna odstranitev ogrcev, peg, zajedalcev je mogoča «dino le s takozvano »Santo-Creme«. Obraz se s to kremo vsak dan namaže in nato izpere s Santo-praškom. Pege 'ogrci) se s to senz^čno kremo popolnoma odstranijo v kratkem času in pokaže se lepa belo-rdeča polt. Ta krema je pripravljena po navodilu vseučilišč, profesorja dr Hagerja, zakon, zajam. in ie danes edino zajamčeno učinkujoče sredstvo in popolnoma neškodljivo. Ena škatla zadošča popolnoma. Cena 5 K, po pošti franko še 95 vin. Vsaki kremi je priloženo porabno navodilo in ena vrečica praška zastonj. — Pošiljka navadna. Dobiva «e proti vposlatvi zneska v znamkah, po 948 nakaznici ali tudi po povzetju. J, KUKLA, PRAGA, PERLGASSE 71. 10. razr. do« 1 mil tli kron v gotovini Itazpošiljamo srečke га I. razr, <,. žrebanje li. in 13. Jan j« 1918. Ve 5 K, \ 10 K, '/a 80 «, % 40 t s položnico in prosimo naročil —tudi z bojišč»— naglo po dopisnici, ker je popraševanje veliko. ШвШШЕВ, Brno Večji dobitki so bili zadeti pri meniš št. 72.747 K ,WM - žt- 1Ö"607 K lOOOOi -' n 72.703 в Чот - % 9»?e „ 10X09 Ročni mlin za žito! Aloi izvirni roönt. iplin-za tfto i «j : «zboren ra debelo in ti-mletev veak.o« vrstnnga žita. . ie pri prost o pa trpe--žno izvršen z menjaioö mlovni-mi ploščami ib tr;» dega mu ecsjala in ukoro nepornšen tmli pri naHecjt porabi. Neobhodno porreDon zu удак.Чг gospodinjstvo. Model 4 8 v rt: lotil za mali obrat, te*a 7 kg K 100- Model 6 z gonilnim koiesom ин ve»-ji, obrat okolu it kg' K 120'—. Razpošilja z Dunaia proti predplačilu zneska glavno zastopstvo MAX BOKNkilLft Dunai IV. Margareten»!*». 27. Ustanovljeno 1.1893. Üc Uzolemno podporno društvo v Liubliani registrovana zadruga z omejenim Jamsivom. Dovoljuje članom posojila proti poroštvu, zastavi življenjskih polic, posestva, vrednostnih papirjev ali proti zaznambi na službene prejemke. ^ Vračajo se posojila v 7>/2, 15 «li 22 '/2 letih v odsekih ali pa v poljubnih dogovorjenih .obrokih. Kdor želi posojila," naj še obrne na pisarno v Ljubljani, Kongresni trg 6tey., 19,, ki daje ysa potrebna pojasnila. Društveno lastno premoženje znaša koncem leta 1915 51984840 kron. Zadruga sprejema tudi hranilne vloge in ;ih obrestuje po 4,n'io Deležnikov j« bilo koncem leta 1915 1924 s 15.615 deleži, ki reprezentujejo jamstvene glavnice za 6,089.850 kron. cer cPriporočamo koiinsko Aavino primes v korist oßmejnim Slovencem! Dobri brivski in lasesfcrižni aparati i. a britev iz srebro-,ekla K .5*50, 5 varnostni brivski aparati, poniki. K 3, ü; zn ,Per-teki' s 6 rezili K 16; 20; dvorez. res rezila tucat K 6, 6. l.a lrse-strižn.. K 11 U Zamena dovolteua ali dmar nazaj. Pošilja popovzetjuali predplačilu c, in kr. dvoru; založ. JÄN KONRAD, izvoz-tvrdka Brüx I St. 1751, Češko 112 GAR1E lišaje, hraste, srbečico in druge kožne bolezni odstrani naglo in sigurno Paratol-domače mazilo. Ne maže, je popolno brez duha, torej se more rabiti tudi čez dan. Velik lončok K 3-50 dvojno-velik lonček K 6-—. Dalje Paratoi-posipalni prašek,ki va-ru>e najbolj občuiliivo kožo. 1 škatlja K 2 50. Oboje se dobiva po povzetju ali predplačilu pri tvrdki lekcrja №. kleln-o Psratoi-Werke, Budapest VII-10. Rczsa u r. 21. i Čudovito šifo z» šivanie £e K 4" Naše Čudovito roCno šilo /a šivanje šiva tako naglo piešivne vbode kol šivalni stroj. — Naj-veCia iznajdba, s katero more vsak sam krpati in Šivati usnje, raztrgane Cavije. konjsko o. remo, kožuhovmo, preproge, pogrinjaia za vozove, šotore. klobuCevino, plaSCe za kolesa vreCe, plalno in vsako drugo moCno blano. Dobrota za rokodelce, kmete in vojake. Neobhodno potrebno za vsakogar. Trdna konsirukcija, zelo lahka vporaba. Jamstvo za porabnost. Mnogo pohvalnih pisem. Cena kompl, šilu s sukancem,raznimi šivaniiami in porabnim navodilom K 4.90, 3 kos! K 13 50 5 kosov K 22 - Pošilja po povzetiü, (na bojišče proti pred plaCilu.) 124 M. Svoboda, Dunaj, 111/2, Hwspsse 13-404. Vsökovrstoß mm semena, suhe gobe, prazne vreče in druge pridelke kupuje trgovina s semeni -:: PETER LASSNIKA NASL. n- SEVER & KOMP., Ljubljana, Marijin trg. miši - podgane stenice - ščurki Izdelovanje in razpošiljatev preiikuš. radikalno učinkujočega uničeval», sredstva, za katero doha-jaio vsak dan zahvalna pisma. Za podgane in miäi K 5.—; za Ščurke K 4.50; tinktura za ptenice K 2.—j uničeval«c moljev K 2.—j prašek nroli mrčesom K 1.50 in K 3.—; sein spadajoči razpra-ievalec K 1.20; tinktura proti ušem pri ljudeh K 1.20; mazilo za uši pri živini K 1.50- prašek za uši v obleki in perilu K 2.—; tinktura za bolhe pri pseh K 1.20: tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjadi (uničev. rastlin) K 3.—. — Pošilja po povzetju Zavod za pokončavanje mrčesa M. Jiinker, Zagreb 1, Petrinjska ulica 3. žlico n. u deželne življenjske ln rontne nezgodne ln jamstvene zavarovalnice v Ljubljani, Marije Terezije cesta 12/11 sprejema zavarovanje na doživetje ln smrt, združeno tud z vojnim rlziko, otroških dot, rentna in ljudska nezgodna in jamstvena zavarovanja. Javen zavod. Absolutna varnost. Nizke premije. Nninpoclniviši i ofroji r.a vojno v.iivnrovftnio Zavod temelji na vzajemnosti. — Prospokti.zastonj ir, poštni no prosto. Sposobni zastopniki se sprejemajo pod najugodnejšimi pogoji. 183r Krmila manjka! Zato se uporabljajo nadomestna sredstva za krmila. Da- to krmo živino, perutnina dobro prebavi in popolnoma izkoristi, naj se primeša 2 krat na leden krmi, en« pest (lolna U««)'«" to je dr. pl. Trnköczy a retiiln' prašek. „1ШШ II Paket velja 2 K, 5 paketov 12 K, poštnine prosto. 0 paketov zadostuje za ii mesece za enega vola, kravo ali prašiča, da se zre«,. Glavna zaloga: lekarna Tritköczy zraven rotovža v Ljubljani. Mastin je bil odlikovan z najvišjimi kolajnami na razstavah: na Dunaju, .v Parizu, Londonu in Rimu. Na tisoče kmetovalcev hvali in rabi „Mastin". .Najboljša gorenjska koea so dobi edino \ prvi dorenjski razpošiljalni IVAN SAVNIK, KRANJ, katera je lahka kot pero, izdelana iz fine, srebrno jeklene tvarine. - S to nepre-kosljivo koso lahko kosi vsaka ženska. Kdor še ni poskusil te kose, naj si jo naroči Jakoj, ker se je bati, da bodo pozneje zopet zmanjkale. Za vsako koso se jamči. Dolgost in cene kos so: SO 65 60 65 70 7G 80 65 00 pesti 5 8"', lv a--, 8 2и. ö iu, tt (io, h\"u, it 1) 20, l' 11:, у60 Trgovci pri večjem odiemu dobe popust. T,:.-- .>• -„'.,.»Ш1Ш..•č"."', vi g Bp. aj lllil.ll *. ni® 1ЖШ POSOJILNICA - registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani, v lasinem domu Miklošičeva cesta 6, za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vlogo vsak delavnik dop. od 8. do 1, ure in jih obrestuje po 4 II 0 1* 14=1 brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje i=t S vložnike, tako da dobe le-ti otl vsakih 100 kron čistih 4 krone 25 vi- f|j narjev na leto. ||1 „Ljudska posojilnica1, sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih !U jjp) vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižb, z amortizacijo ali brez nje na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. — Menjice se eskomptujejo najboljše. Vloge v „Ljudski posojilnici'- so popolnoma varno naložene, ker posojilnica daje denar nn varua posestva na deželi in v mestih. Rezervni zakladi znašajo nad en milijon kron, ~ Stanje hranilnih vlog je bilo koncem leta 1917 nad 34 i? 1'jouov kron. Bobro „IKO" uro vsak občuduje in zaželi, kajti ona ie mojstersko delo urarske umetnosti! Razpošilja se po povzetju. Neugajajoče zamenjam. Kovinaste ure . . po K 24— 26 — 32'— 40'— 60-— 100' Srebrne ure . . po K 70— 00 — 100'— 120 — 200 — Kovinasteverižice po K 2— 3— 4'— G-— 10 Usnjate verižice . po K 1 00 2"80 480 р(Г Zlatnina in srebrnina v bogati izberi! Velika izbira ur, verižic, prstanov, lepotičja, daril itd. v velikem krasnem ceniku, katerega zahtevajte. Lastna znamka „IKO" svetovnoznana. — Lastna protokolirana to--- varna ur v Švici.--- Svetovna razpošiljalnica H. Saliner samo d Ljubljani St. I Svetovnoznana radi razpošiljanja dobrih ur. Nobene podružnice, Izdaje konzorcij „Domoljuba", 15 Odgovorni urednik Josip Gostiočar, državni in deželni poslauec v Ljubljani. Tiskala Katoliška tiskarna.