Pošiniria plačana v °otovlni Katoliški Gorica - četrtek 14. junija 1962 - Trst Posamezna številka L 30 Prof. Mirku Fileju v spomin UREDNIŠTVO IN UPRAVA: G o r i z i a, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177 PODUREDNISTVO: T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603 Leto XIV. - Štev. 24 (695) Naš novi dom vsrediMumesta (Mladika, št. 5, 1962) Desetega maja je podpisal predsednik SLOVENSKE PROSVETE, gospod Josip Podobnik kupno pogodbo za naše nove Prosvetne prostore v ulici Donizetti, št. 3. Ne bo naša sicer vsa stavba, kakor so prosvetni domovi drugod, pač pa le eno nadstropje hiše. V središču mesta pač ni mogoče dobiti vse stavbe drugače, kot če bi nam jo kdo podaril. Do zdaj smo imeli v najemu prostore v ulici Trento, a v kratkem bodo palačo podrli in sezidali na tem mestu donebnik. Treba je bilo iskati nov dom. Nekatere organizacije, ki so imele prostore z nami, so že našle nove sedeže, Slovenska prosveta pa se je odločila za drznejši korak: kupiti nekaj, da nas ne bodo vsak trenutek metali na cesto in te prostore tako preurediti, da bodo služili vsem tistim potrebam, ki jih imamo v središču mesta. Tako je padla odločitev na ulico Donizetti. Na novem sedežu bomo imeli dvorano, v kateri bo prostora za kakih 200 ljudi. Poleg tega so še drugi prostori, ki bodo služili za naše potrebe. Tu bo lahko razvila naša mladina še bolj svojo delavnost. Tu bo skratka osrednje žarišče naše prosvete. Prostori stanejo 6 milijonov lir Potrebne so preureditve, prezidave, oprema. Denarja nimamo. Da smo se lahko za ta korak odločili, je pripomogel velikodušni mecenski dar predsednika, gospoda Podobnika. Tudi Hranilnica in posojilnica na Opčinah je z razumevanjem sprejela našo prošnjo. Prvim dobrotnikom naša prva zahvala! Preostalo vsoto moramo plačati v 100 dneh. Zato se obračamo na slovensko javnost s prošnjo, da nam pomaga. Vsi, ki s simpatijo spremljate narodno in prosvetno delo, vsi, ki Vam je do tega, da se naša mladina zbira v pošteni družbi in da jo obvarujemo moralnega in narodnega propada, vsi, ki srčno želite, da narodno živimo in delamo, pomagajte nam s prispevki! Tudi za najmanjši denarni dar Vam bomo hvaležni. V bližnjih dneh se bo prt Vas oglasila mladina s prošnjo ln potrdilom, da zbira prispevke za to naše ognjišče. Lepo se Vam priporočamo In že v naprej zahvaljujemo. Ko bomo prostore uredili in preuredili, Vas bomo vljudno povabili vanje, da boste videli sad našega skupnega prizadevanja. Gre za naš osrednji dom sredi mesta, dom, v katerem bo zaživelo kmalu veselo narodno in kulturno življenje. Slovenci, podprite načrte, da jih bomo lahko uresničili! J. PETERLIN Mirku Fileju na grob Izginil z lic nam vedri je nasmeh, objela srca žalost je globoka: usode neumljive trda roka zlomila vrh je na zamejskih tleh. Ob nas vrzel je strašna zazijala, osiroteli zremo v nove dni. Kako naj čoln z viharji se bori, če kruta smrt krmarja je pobrala? Bogato Bog pripravlja mu plačilo Za delo brez miru, za pesem milo, Za solzo vsako in za vsak smehljaj. S častjo odpro mu vrata rajski [ dvori, kjer pel bo himne z angelskimi [zbori Gospodu in Devici vekomaj. Ljubka Šorli Polletna naročnina...............L 800 Letna naročnina..................L 1.500 Letna Inozemstvo.................L 2.500 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 Ko smo v sredo 23. maja, zbrani v cerkvi sv. Ivana v Gorici, obhajali srebrno mašo, dragi Mirko, smo bili mi vsi s Tabo veseli, posebno še so bili veseli Tvoji pevci, ki so Ti na koru s tolikim navdušenjem prepevali, Tebi, svojemu pevovodji in učitelju. Ko si po maši delil ljudem spominske podobice in jim dajal poljubljati križ, so se gnetli okrog Tebe vsi radostni in željni, da dobijo od Tebe spomin, prelepo podobico Marije Pomagaj. Ko si se po končanem obredu vrnil v zakristijo, si bil ves potan, ali tudi ves srečen, čeprav truden. Marija Pomagaj, prosi za nas! Zaupal si vanjo in v tem zaupanju gradil velike načrte. Saj si še isti večer prišel na sejo odbora za KD in tam smo Ti napili iz polne čaše: Še na mnoga leta! Bil si ginjen. Tisti večer j& ostala še ena steklenica šampanjca polna. »Naj bo za drugič,« si rekel. Glej, dragi Mirko, tista steklenica še čaka, Tebe pa ni več. Ali si kaj slutil tisti večer na svoj srebrni maš-niški jubilej, da bo Tvoje življenje tako kratko? Najbrž da nisi, kakor nismo tudi mi ne. Vse je prišlo tako naglo, tako nepričakovano. Vedeli smo, da nisi zdrav, saj si tožil o bolečinah v želodcu že dalj časa, bil si že ponovno pri zdravnikih, v bolnici, toda vsi so te tolažili: To je le navadna rana na dvanajsterniku kot jo ima toliko in toliko drugih. Če bo potrebno, Te bo ne prav nevarna operacija rešila vsega in boš zdrav kot riba, bolj kot prej. V tem upanju si živel, delal neutrudno, kot najbrž še nikdar prej v življenju. Dva zbora hkratu si vadil in še poučeval v šoli, skrbel za note, obveščal pevce, prepisoval. Zelja, lepo pripraviti stolni pevski zbor za sprejem novega nadškofa, Te je gnala, in še koncert, Gallusov koncert, za katerega si živel že eno leto in zaradi katerega nisi dal mirovati ne sebi ne pevcem, te je razjedal. Zdelo se Ti je, da ga že vidiš in slišiš na odru v novi dvorani... In še toliko drugega lepega si snoval... Ali tam gori, kjer so sešteti dnevi vsakega človeka in kjer uravnavajo naša pota, je bilo drugače zapisano in Ti nisi vedel. Nisi slutil, da že dolgo nosiš v sebi zapisano sodbo smrti, da že dolgo grize v tebi smrt. Zato tudi se nisi prestrašil, ko so Ti zdravniki ob zadnjem poslabšanju bolezni rekli, da je operacija neizogibna. Bil sem pri Tebi zadnji dan pred operacijo, bilo je prvo nedeljo v juniju zvečer. Našel sem Te, kako si prepisoval rede svojih dijakov in pregledoval program za maturo. Bil si miren, nasmejan. Pokadila sva še cigareto; dejal si: »Dajva jo, naj bo zadnja/« In najbrž je bila zadnja. Naslednje jutro si šel na operacijo. In tedaj se je odkrila vsa resničnost o Tvojem stanju. Zdravniki so onemeli. Bolezen je že tako napredovala, da so po o-peraciji sporočili Tvojim predstojnikom: »Samo čudež ga more še rešiti.« Tedaj smo začeli moliti in prositi za čudež, ki se nam je zdel tako blizu, saj si Ti sam še vedno tako trdno upal v ozdravljenje. Koval si že nove načrte in celo tiho vpraševal, kdaj poj deš domov. Ali tisti, ki so Tvoje stanje bolj poznali, so vedno bolj zmajevali z glavo. V nedeljo, na binkošti, so Te mnogi znanci in prijatelji obiska- li. Videli so, da si težko bolan. Ali kdo ni bolan po težki operaciji? V sled tega so vsi odhajali od Tebe v prepričanju: Morda bo pa le šlo in so se zdravniki ušteli. Kolikokrat so se že! Ob pol desetih zvečer si hotel naj Tvoja zvesta postrežnica moli s Tabo rožni venec. Ona naprej, Ti pa tiho za njo desetko za de-setko, vse tri dele. Bila sta sama v tihi molitvi z Bogom in Marijo. In tedaj je Marija sklenila, da pride pote. Kot mlad študent si se ji posvetil v Marijini kongregaciji, pozneje si o njej velikokrat govoril, vadil njene pesmi. Se spominjaš, kako je bilo v Lurdu pred votlino in v baziliki? Kako si navdušeno dirigiral. In še drugod na drugih božjih poteh in na drugih romanjih prav tako. Ni pozabila nate, zato je prišla pote, ko si odmolil njeno molitev. Kriza je nastopila nenadoma. Komaj je še utegnil priti kaplan, da Ti je podelil poslednje maziljenje. Ali saj Ti si bil pripravljen. Zjutraj si prejel sv. obhajilo, cel mesec maj si se trudil, kljub večernim vajam, da si pri Sv. Ivanu imel večerno mašo. Zato pa je bila Tvoja smrt lahka, brez boja. Sedaj upamo, da že prepevaš večno slavo v svetih nebesih. Ti si odšel, mi pa smo ostali zbegani in malodušni. Kdo bo sedaj skrbel za naše zbore, za našo mladino? Si videl, kako so prišli Tvoji pevci iz vseh vasi in ne sa-mo iz mesta? Koliko ljudstva se je zbralo v torek v stolnici k Tvojemu pogrebu in posebno še koliko mladine! Že desetletja in desetletja ni imel kak duhovnik v Gorici tako veličastnega pogreba kot je bil Tvoj. Stolnica je bila nabita. Še Gospod Bog je hotel prispevati k Tvojemu zmagoslavju in je dal, da se je zjasnilo prej oblačno in deževno nebo. In kako mogočni so bili obredi v cerkvi, kjer so Te počastili stolni kanoniki, zelo številni sobratje, bogoslovci, šolska mladina, zastopnik naškofa msgr. Soranzo, naškof sam z lepim pismom in ljudstvo, to naše ljudstvo, ki vsaj ob smrti duhovnikovi pokaže, da je še vedno verno in da so duhovniki še vedno 7iajbližji njegovemu srcu. Res, v življenju se marsikaj zgodi, da duhovnika prezirajo, nočejo poslušati, si iščejo drugih učenikov. Ob njegovi smrti se pa le Zgrnejo ob njegovi krsti, ker vedo, da jih zapušča prijatelj. In Ti si bil prijatelj, velik prijatelj našega ljudstva, kot si izpričal z vsem svojim življenjem in delom. Več- krat si mi ponavljal: »Veš, delati moramo za to naše ljudstvo, se zanj truditi, da ga ohranimo dobro in verno in da bo ostalo slovensko.« In temu si ostal zvest, saj bi si s svojimi talenti in zmožnostmi lahko dobil boljših služb, kjer bi bil bolje plačan in bolj cenjen, toda odrekel si se, zato da si lahko delal za svoje ljudstvo, iz katerega si izšel. Pri tem si umrl ubog in nisi zapustil drugega kot svoje lepe pesmi in svetal spomin. Mi danes obljubljamo, da Ti hočemo ostati hvaležni za to veliko dediščino in hoditi dalje po Tvojih stopinjah. POGREB PROF. FILEJA Pogreb pok. M. Fileja se je vršil v stolnici v torek ob 4h popoldne. Sv. mašo in pogrebne molitve je v cerkvi opravil stolni prošt msgr. Soranzo; na koru so peli Perosijev Requiem pevci iz cerkve sv. Ignacija, ki jih je vodil pok. prof. Fi-lej nekaj let. Njim so pomagali tudi razni drugi pevci slovenskih zborov. Petje je vodil g. Jericijo. Pred mašo in po končanih obredih pa so v cerkvi pevski zbori iz mesta in okoliških vasi zapeli dve slovenski žalostinki. Po končani maši je msgr. Soranzo prebral v italijanščini naslednje pismo g. nadškofa, katero je nato prebral v slovenskem jeziku msgr. Močnik: Prečastiti in predragi monsignor! Zelo bi bil želel prisostvovati pogrebni svečanosti za pokojnim prečastitim gospodom prof. Mirkom Filejem, ki je prvi duhovnik, preminul po mojem prihodu v nadškofijo. Toda obveznost, ki sem jo predhodno sprejel za sestanek duhovnikov dekanatov A-quileia, Grado in Fiumicello, mi ne dovoljuje tega. Zato Vas prosim, da me zastopate ter izrazite prisotnim sobratom in vernikom moje najgloblje sožalje, združeno z molitvijo za blagega pokojnika, molitev, ki sem jo začel danes zjutraj s sv. mašo in blagoslovitvijo trupla. Naj vsemogočni Bog sprejme v svojem usmiljenju dušo dragega pokojnega sobrata v večni mir svojih svetnikov! Blagoslov in pozdrav! t Andrej, nadškof Na pokopališču so g. profesorja položili v skupno grobnico duhovnikov v upanju, da ga bodo kasneje prenesli v nov grob, kjer mu bodo lahko postavili dostojen spomenik. Molitve na pokopališču je opravil stolni župnik msgr. Velci. Pri odprtem grobu so se od pok. g. profesorja Fileja poslovili najprej dr. A. Kacin, ki je govoril v imenu goriških prosvetnih delavcev. Za njim je spregovoril dr. Škerl v imenu tržaške duhovščine. Nato smo slišali dr. Valentina Inzka, ki je prinesel slovo s Koroške; dejal je: Dragi prijatelj Korošcev! Vsako leto si prihitel med nas, enkrat, dvakrat. Prinesel si sonca, vedrosti in pesmi, da smo Te zmeraj težko čakali. Bil si ves prevzet od lepote naših dolin, prevzet od naše govorice in naše pesmi. Po slični usodi smo si bili še bliže. Zato nas je tudi vest o Tvoji smrti še bolj razžalostila. Za Tvoje lepo prijateljstvo, za Tvoj brezmejni idealizem in zgled, ki si ga dajal tudi nam koroškim Slovencem, se Ti toplo zahvaljujemo in prosimo Vsemogočnega, naj Ti ves Tvoj trud in trpljenje bogato poplača. Tvojo oporoko: ohranitev slovenske besede in katoliške miselnosti v zamejstvu ter tesno sodelovanje med goriškimi in koroškimi Slovenci pa bomo zvesto izpolnjevali. Mirno počivaj v Bogu. Za dr. Inzkom se je od pok. profesorja poslovil solkanski dekan g. Simčič, ki je rojak pok. M. Fileja, Bric kakor on. Poslovil se je v imenu duhovščine z onstran meje. In zadnji se je oglasil prof. J. Peterlin. Dragi profesor! »Sonca, dajte mi sonca,« je bilo Vaše stalno hrepenenje. In že ste hiteli za njim za Sočo, v Štev er jan, v Kanalsko dolino, na Koroško... Obračali ste seno, da je sonce žgalo Vaše čelo, hiteli ste preko njiv za soncem. A tudi vse Vaše delo je bilo vedro in sončno. Vse prepojeno z radostjo. Vsaka Vaša pesem je dihala tiho radost, čeprav je bila otožna. Sončne so Vaše skladbe, polne notranjega ognja. Da, bili ste sončni umetnik, u-stvarjavec pristne in nepotvorjene lepote. Vaše prosvetno delo je dihalo radost in optimizem. Do morja, v naše prosvetne domove na Tržaško je segalo Vaše radostno delo. Lepo in iskreno ste povezovali, predsednik združenega prosvetnega delovanja, vse med seboj v živo družino. Odšli ste v sončne božje poljane, v bližino Umetnika vseh umetnikov. Ko Vam prinašam poslednji pozdrav tržaške katoliške prosvete, Vam prinašam še prošnjo: Prosite Boga, da bi narodu, ki ga zapuščate, božji sončni žarek kazal pot, ki bi bila prava, da bi ga ohranjala in plemenitila. Ta trenutek čutim Vaše naročilo, ki je tolikrat govorilo iz Vaših besed: Ne bodite žalostni in potrti! Dvignite glave! Skozi te žalostne oblake bo spet posijalo sonce. Nadaljujte z delom, ki smo ga skupno opravljali. laz bom z vami. Da, dragi profesor! Preden se poslovimo od tega Vašega tihega doma, Vam obljubljamo, da ne bo Vaše delo usahnilo. Naj ga ogreva svetlo sonce, ki ste ga tako ljubili. In Vaša prošnja pri Bogu naj ga blagoslavlja. Uživajte večno radost na večnih sončnih poljanah! Zbogom, profesor! * Ko so v sončnem večeru odzve-neli ti zadnji pozdravi in je zamrl zvok nagrobnice Nad zvezdami, smo se začeli razhajati z otožno mislijo: Ravno je začela kliti setev prof. Fileja, ko nam ga je Bog vzel. Ne smemo pustiti, da mlado bilje usahne. K. H. Sped. in abbon. posta.e - 1 Gruppo \ KRŠČANSKI NAUK | ♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦ Pri sv. obhajilu prejmemo kruh večnega življenja Na dan po prvi pomnožitvi kruha je rekel Jezus Judom: »Kruh, ki ga bom jaz dal, je moje meso za življenje sveta.« Judje so se tedaj prepirali med seboj in govorili: »Kako jim je rekel: »Resnično, resnično, povem vam: Ako ne boste jedli mesa Sinu človekovega in pili njegove krvi, ne boste imeli življenja v sebi. Kdor je moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje in jaz ga bom obudil poslednji dan. Zakaj moje meso je res jed in moja kri je res pijača.« (Gl Jan 6, 51-58) V sv. obhajilu prejmemo Telo in Kri našega Gospoda kot hrano za večno življenje. Nebeški kruh uživamo na zemlji in s tem dobimo poroštvo, da bomo tudi mi od mrtvih vstali ter z Jezusom in svetniki obhajali v kraljestvu Očeta obed večnega življenja. Jezus se v sv. obhajilu najtesneje združuje z nami. Ker prejemamo vsi verniki isti nebeški kruh, nas sv. obhajilo tudi zedinja med seboj. Sv. obhajilo je družinski obed božjih otrok. V sv. obhajilu nam Kristus pomnožuje živ l j e n je milost i in moč, da to življenje ohranimo. Očiščuje nas malih grehov, napak in zanikrnosti ter zmanjšuje moč grešnega nagnjenja. Ker sv. obhajilo dopolni našo udeležbo pri sv. maši, je želja Cerkve, da se z mašnikom vred tudi navzoči verniki obhajajo. Kdor ne more prejeti tedaj sv. obhajila, naj obudi v duši vsaj hrepenenje po njem (duhovno sv. obhajilo). Kdor je v sta n j u milost i in ima prav i n a m e n , gre lahko vsak dan k sv. obhajilu. Male grehe mora pa prej obžalovati. Kdor jih ne obžaluje, sicer ne prejme sv. obhajila nevredno, prejme pa manj milosti od sv. obhajila. Kdor ima na duši smrtni greh in se tega zaveda, ta ne sme k sv. obhajilu. Spraviti se mora najprej z Bogom v zakramentu sv. pokore — sicer bi napravil b o go s kr un s tv o . »Kdorkoli bo nevredno jedel ta kruh in pil kelih Gospodov, bo grešil nad Gospodovim telesom in njegovo krvjo ... Kdor nevredno je in pije, si sodbo je in pije, ker ne razločuje telesa Gospodovega.« (I Kor 11, 27-29) Praznik svetega Rešnjega Telesa Nastanek tega praznika, ki poudarja eno najvažnejših krščanskih verskih resnic, je treba pripisati prizadevanju pobožne redovnice Julijane iz nekega samostana blizu belgijskega mesta Liege. Tej redovnici, ki je umrla leta 1258, je Gospod razodel Željo, naj bi se vpeljal poseben praznik svetega Rešnjega Telesa, čeprav praznuje Cerkev spomin Rešnjega Telesa ali Evharistije že na veliki četrtek, se je zdela misel o večjem prazniku, na katerem bi verniki lažje in z večjim sijajem izpovedali vero v sveto Evharistijo — v pričujočnost Jezusovo v svetem Rešnjem Telesu — sprejemljiva. Praznik so najprej uvedli v škofiji Liege. Papež Urban IV., nekdanji arhidiakon lie-ške škofije, ga je razširil na vso Cerkev. Sv. Tomažu Akvinskemu je naročil, naj priredi prazniške molitve za brevir in mašo. To je svetnik tudi napravil. Med drugim je sestavil, da omenimo samo enega, znani evharistični spev »Tantum er go«. Ker je papeža Urbana smrt prehitela, zato je papež Klemen V. leta 1314 dekret o novem prazniku sv. Rešnjega Telesa obnovil in praznik se je kar hitro udomačil in razširil. Kmalu so na ta praznik vpeljali slovesno evharistično procesijo ali procesijo s svetim Rešnjim Telesom. Prvo tako procesijo so pripravili v Nemčiji leta 1264. Papež Martin V. pa jo je predpisal leta 1429. Koncil v Trentu je praznik in slovesno procesijo, ki je združena z mašo, potrdil. Nemška navada iz 15. stoletja je, da se ta procesija ustavi pri štirih postajnih oltarjih. Tako so delali že pri navadnih prošnjih obhodih po polju za blagoslov in varstvo posevkov in vseh sadežev. Pri vsakem izmed štirih postajnih oltarjev se prebere ali zapoje začetek enega štirih evangelijev in se opravijo molitve za blagoslov polja in za varstvo pred raznimi nezgodami. Evharistična procesija je za-dobila tudi pri nas značaj prošnje procesije. Ta značaj pride še posebno do izraza v kmečkih krajih. Procesija se vrši zjutraj po slovesni sv. maši. Ponekod so jo vpeljali v popoldanskih ali večernih urah. Tako na primer v Trstu in Gorici, a seveda brez postajnih oltarjev. Do te spremembe so pripomogle zlasti vojne razmere in večja udeležba. Verjetno bo sčasoma ta posebnost zajela tudi naše večje kraje, ne da bi s tem odpravili dosedanji prošnji značaj evharistične procesije. Po cerkvenem zakoniku je na praznik sv. Rešnjega Telesa dovoljena in predpisana v vsakem kraju le ena procesija. Zato so se morate do nedavnega udeležiti tržaške procesije tudi okoliške župnije in niso imele na praznik svoje lastne procesije, ampak šele v nedeljo po prazniku. Tako na primer Barkovlje (imajo še sedaj) in Katinara. Posebna izjema je ve- ljala za Trebče, ki so pripadale openski župniji (sedaj ne več) in so zato vpeljali procesijo kar drugo nedeljo po prazniku. Šk. Sveti Alojzij je zavetnik mladine, a ga mladina danes malo pozna in upošteva, čeprav je svetnik imel v življenju jasne ideale in se zanje odločno in junaško boril. Da bi dosegel te svete ideale, je s hitrim in odločnim korakom stopal po poti, ki ga je peljala do cilja, in se odpovedal vsem pravicam prvorojenca v družini Gon-zaga. Želel je postati duhovnik, a te njegove sklepe je prekrižala bolezen, ki se je je nalezel v Rimu, ko je za časa kuge z junaško ljubeznijo do bližnjega stregel bolnikom. Boril se je za nedolžnost in prav zaradi tega je vzel nase marsikatero odpoved, in to že od mladih let. Zato ni čudno, če je bilo včasih trdo njegovo zadržanje do lastne matere, do dvomih dam, do življenja, ki ga je obdajalo; do lastne rodovine, ki ni dajala prav dobrega zgleda v krščanskem življenju; do bogastva in vsega, kar bi mu moglo nuditi razbrzdano plemiško življenje. Pogled na vse to pokaže v drugačni luči svetega Alojzija, če Petrovo bivališče v Rimu V Rimu je stara in zelo lepa cerkev posvečena sveti Pudencijani. Po starem izročilu je ta cerkev zgrajena nad hišo Pu-denta, ki ga je krstil sveti Peter. Sveti Peter naj bi v tej hiši tudi prebival. V njej so se kristjani zbirali za službo božjo. Pudenta omenja sveti Pavel v svojem drugem listu, ki ga je poslal Timoteju. Že več časa so v cerkvi kopali in pred kratkim so deset metrov pod cerkvenim tlakom odkrili ostanke hiše iz časa cesarja Nerona. Iz raznih znakov sklepajo, da je to Pudentova hiša. Tudi po tem odkritju zadobijo novo potrdilo Kristusove besede: »Peter! Ti si skala in na to skalo bom postavil svojo cerkev; in peklenska vrata je ne bodo premagala.« Protiverske konference v Litvi V Litvi je vsako leto 100 tisoč protiverskih konferenc. 18 tisoč predavateljev se trudi, da bi dokazalo, da Boga ni in da je vsako verovanje v Boga brezmiselno. Sovjetski komunisti se že 40 let trudijo s protiverskim bojem, a še se Boga bojijo! če je res vse samo praznoverje in bajke, čemu to sovraštvo proti božji ideji? Kjer ni Boga vladajo strah, nezaupanje in sovraštvo. NEKAJ IZ ZGODOVINE LUJANSKEGA SVETIŠČA Ni je krščanske dežele, kjer si Mati božja ne bi bila izbrala kraja z namenom, da tam milosti deli in vernike k Jezusu vodi. Marsikje je ona osmi zakrament, zlasti po deželah Južne Amerike, kjer žive ljudje še v strašni verski nevednosti. Edino, kar poznajo in ljubijo, je Virgenvita (devičica) Marija. Mnogi zaničujejo duhovnika, mnogi vse življenje ne gredo k maši, mnogi živijo le v civilnem zakonu, premnogi le enkrat v življenju prejmejo sv. obhajilo. Toda vsi, prav vsi, čutijo neizmerno ljubezen do nebeške Matere. Argentinec zna biti krepak v izrazih; zna kot Srb z nizkotnimi besedami opsovati tvojo mater; toda da bi kdaj dejal kaj proti Mariji, to se mu zdi nedovoljeno, nedopustno, zato tudi nemogoče. Prav zato je Mati božja rada med tem narodom in vrši svoj apostolat bolje kot vsak duhovnik, član Katoliške akcije ali verski zavod. Kot skoro povsod, je tudi nastanek argentinske Marijine božje poti zavit v legendo. Pravi izročilo, da je čudodelna Marijina podoba prišla v Argentino iz Brazilije v 17. stoletju. Prepeljati bi jo bili morali na sever dežele, pa se je zgodilo, da se voli, ki so bili vpreženi v voz, na katerem je bila podoba, ko so prišli do današnjega Lujana (izgovori Luhana), niso hoteli več premakniti z mesta. Domačini so Marijin kip prenesli v bližnjo kolibo in jo začeli z zaupanjem častiti. Hitro je zrastla iz tal kapela, ki se je 1. 1763 umaknila zidani cerkvi. In čez dobrih sto let, 15. maja 1887, je nadškof iz Buenos Airesa mogel blagosloviti temeljni kamen nove gotske bazilike, (ke je ponos Argentine dn katere zvonika sta 106 m visoka. Letos je torej minilo 75 let, kar se je pričelo z graditvijo sedanjega svetišča. Zato je imel letošnji majnik jubilejen značaj. Tudi mi Slovenci smo to okoliščino imeli pred očmi, ko smo poromali 13. maja na ta kraj milosti in molitve. pomislimo, da je živel v šestnajstem stoletju. Napravi ga velikega pred očmi tistih, ki v luči tedanjih razmer in navad skušajo globlje spoznati svetnikov značaj in 23 let njegovega življenja. Mladina se ne oklepa prav rada svetega Alojzija, ker so marsikateri življenjepisci njegovo življenjsko sliko potvorili. Predstavljali so ga kot nežnega fantiča, kateremu so bile prihranjene vse težave življenja. Postal je neke vrste vzor otroške nedolžnosti, ki ni naravna in ne sad osebnega prizadevanja ter svobodne odločitve, ampak le nekak dar od zgoraj. Nekateri, ki niso razumeli časa, v katerem je živel, so pretiravali nekatere izraze njegovega prizadevanja za svetost in čistost. Jasno je, da tak sveti Alojzij ni zgodovinska oseba, še manj pa svetnik, za katerim bi rad kdo hodil. Sveti Alojzij, junak za svoj ideal, je umrl v Rimu 21. junija 1591 kot jezuitski bogoslovec in je pokopan v cerkvi svetega Ignacija. Težave v Španiji Iz Španije poročajo, kako se je duhovščina pogumno in odločno postavila na stran delavskega stanu, ki upravičeno zahteva zvišanje plač. Pri tem svojem delu se škofje in duhovščina sklicujejo na smernice, ki jih je začrtal sveti oče Janez XXIII. v okrožnici Mater et magistra. Reforma koledarja Zadnje čase ponovno govorijo o reformi koledarja. O tem so razpravljali tudi pri neki seji osrednje komisije za pripravo bodočega koncila. V glavnem gre za to, da bi iz koledarja izginili premakljivi prazniki. Potem bi se velika noč praznovala vsako leto 8. aprila. Leto pa bi se začelo vedno z nedeljo. Katoliške šole v Angliji Število katoličanov se v Angliji vedno znatno veča. In to zlasti v zadnjih letih. Katoličani so zelo delavni in izvajajo velik vpliv v sindikalnih organizacijah. Velik je njihov vpliv tudi v šolah in pri vzgojnih ustanovah! Zaradi tega je angleška vlada določila povišanje-prispevkov za katoliške šole. KAKO ROA1AJO SLOVENCI V ARGENTINI Romanje v Lujan je brez dvoma največja letna koncentracija Slovencev v Argentini. Ker je izraz našega verskega čustvovanja, druži rojake, pa naj so prišli pred ali po drugi svetovni vojni, iz gospodarskih ali idejnih razlogov. Udeležba se suče med 1600-2000 rojakov. To delno zavisi tudi od vremena in gospodarskih razmer v državi. Romanja se udeležijo ne samo Slovenci iz Buenos Airesa, temveč tudi iz notranjosti države. Letos je bilo vreme nekaj izrednega: ne argentinsko jesensko, temveč majniško slovensko. Udeležba je zato bila velika. In razpoloženje prijetno, res slovensko. Še pred leti je večina rojakov potovala v Lujan s posebnim romarskim vlakom. V trinajstih vagonih se je nabralo do 1200 ljudi. Toda zadnja leta železniška direkcija že ni bila več v stanju postaviti vlaka, saj so zlasti železnice ena najbolj kritičnih postavk v argentinskem gospodarstvu; manjkajo lokomotive, premalo je vagonov, material je do skrajnosti izrabljen. Zato je bilo treba misliti na nov način potovanja. In se je izkazalo, da je najbolj pametno, če sosedje skupaj pridejo in svoja vozila najamejo. Tako je letos že večina Slovencev romala na ta način, mnogi pa so prišli tudi že v svojih avtomobilih. V tem oziru je napredek kar očividen. LETOŠNJE ROMANJE Več zgodovinskih obletnic je dalo temu romanju svečanostni okvir. Najprej že o-menjena 75-letnica postavitve temeljnega kamna sedanje bazilike v Lujanu; potem 45 let prvega Marijinega prikazanja v Fatimi 13. maja 1917; potem obletnica smrti škofa Antona Martina Slomška; in končno pet sto let ljubljanske škofije, ki je prav v zvezi s tem jubilejem postala nadškofija. Že na predvečer je bilo po naših družinah živahno. Gospodinje so pekle meso in pripravljale cvrtje, kajti na božjih poteh je navada, da se poje po opravljeni pobožnosti to, kar se prinese s seboj. Kmalu po deveti uri se je začelo čutiti, da v Lujan prihajajo slovenski romarji. Vsepovsod na prostranem trgu pred svetiščem je bilo videti slovenske obraze. Mogočna osrednja ladja se je polnila vedno bolj. Ob straneh so se pojavile pred spovednicami dolge vrste rojakov. Pri Mariji se da laže očistiti dušo nabranega prahu, po Mariji se da hitreje priti do njenega Širite »Katoliški glas“ Sina. Zlasti Slovenci izpred druge svetovne vojne radi v Lujanu uredijo svoje račune z Bogom. Saj so se v prvih letih svojega bivanja precej versko zanemarili, ker pač niso imeli prilike za slovensko spoved. Potem pa se človek navadi in kar mirno v grehu živi... PRIDIGA G. DIREKTORJA ANTONA OREHARJA Sv. mašo je kot vsa zadnja leta opravil direktor slovenskih dušnih pastirjev v Argentini g. Anton Orehar. V pridigi je zlasti opozoril, kakšen naj bo program slovenskega izseljenca z ozirom na njegovo versko življenje. Med sv. mašo je vsa cerkev navdušeno prepevala naše prisrčne ljudske pesmi; s prižnice je to petje vodil g. Gregor Mali. Nekaj veličastnega je bilo skupno sv. obhajilo. Malo jih je bilo, ki bi ne bili pristopili k angelski mizi. Tudi v tem oziru je romanje bilo poln uspeh: Marija je vsem posredovala svojega Sina. OPOLDANSKI ODMOR Ob enajstih se je cerkev spraznila. Romarji so preplavili široko dvorišče romarskega doma. Romanje je najboljša prilika, da pridejo znanci, ki se že več let niso videli, spet skupaj. Tako je bilo povsod videti skupinice, ki so skupaj jedle, kramljale in se pogovarjale. Najbolj pa je lepo videti mamice s svojimi otroki. Je že kar običaj, da vsaka pripelje s seboj to, kar ji je Bog podaril najlepšega, in tako vsako leto ugotavljamo odrasli: »Joj, koliko imamo naraščaja, še nas ne bo konec v Argentini!« Res, na splošno so naše družine še kar zdrave in imajo rade otroke, če jim jih Bog da. POPOLDANSKA POBOŽNOST Spet so slovesno zabrneli zvonovi iz visokih lin bazilike. Znova so se začele zgrinjati skupine rojakov v Marijinem svetišču. Kar v hipu je bila cerkev polna. Na prižnico je stopil g. Jože Jurak. Razvil je misel: Marija slovenskega naroda ne bo zapustila. Po pridigi se je razvila mogočna procesija po trgu pred svetiščem. Je ta procesija ena najbolj impozantnih v Lujanu, kajti ostale narodnosti, čeprav pridejo v Lujan v večjem številu kot mi, na splošno ne znajo hoditi v procesiji. Bolj so podobne neurejeni množici kot strumni armadi Kristusovih vernikov. Poseben kras so dajale narodne noše, ki so bile letos še prav posebno številne. V procesiji so naši fantje nosili kip lujanske Matere božje in zelo lepo okrašeno podobo Marije z Brezij. Ko se je procesija vrnila v cerkev, so sledile pete litanije Matere božje. Bilo je nekaj čudovitega prisostvovati pobožni zbranosti naših ljudi, ki so z vsem srcem prepevali hvalo Mariji v čast. Ni ga naroda v Argentini, ki bi imel tako mogočno ljudsko petje kot ga imamo mi Slovenci. Kjerkoli se pojavimo, nas zaradi tega občudujejo. In upravičeno! Prinesli smo s seboj v tujino pesem, in ta nas druži, varuje pred vabami okolja in ohranja v nas zavest slovenstva. Pred blagoslovom so vsi romarji zbrano odmolili posvetilno molitev Marijinemu brezmadežnemu Srcu, po blagoslovu pa vzeli od Marije slovo s pesmijo: »Marija skoz življenje, voditi srečno znaš...« SV. NAZARIJ koprski škof Koprska škofija je bila ustanovljena v šestem stoletju in je bila odvisna od oglejskega patriarha. Prvi škof je bil Nazarij. Škofijo je vodil sveto in previdno in po smrti so ga pokopali v cerkvi Matere božje. Več o njem ne moremo zvedeti. Pripovedujejo se razne podrobnosti o najdenju njegovega groba in o razvoju češčenja. Iz brevirja zvemo, da so njegove telesne ostanke odkrili leta 701, in sicer čisto slučajno. Cerkovnik Martin je ponoči molil na kraju, kjer je bil svetnikov grob, za katerega pa nihče ni vedel. Cerkovnik je med molitvijo že parkrat opazil čudno svetlobo. Povedal je to drugim, ljudje pa mu niso hoteli verjeti. Bil pa je neki drugi mož, resen in pošten. Temu je bilo v spanju razodeto, kje je svetnikov grob. A ljudje tudi temu možu niso takoj verjeli in so se šele po dolgem oklevanju odločili in začeli kopati v cerkvi. In res so, kakor pravi izročilo, našli grob s ploščo, na kateri je bilo napisano, da je v grobu pokopan škof Nazarij in kdaj je umrl Po tem odkritju so se zgodili razni čudeži. In po teh čudežih se je razširilo njegovo češčenje. Mesto Koper in koprska škofija sta ga razglasili za svojega zavetnika. To češčenje je sprejela in tako odobrila tudi oglejska cerkev. IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI Letošnji slovenski novomašniki Na praznik sv. Petra in Pavla bodo posvečeni v Ljubljani letošnji novomašniki. Skupno število teh, ki bodo letos dokončali bogoslovje, je dvajset. Od teh je 7 za bivšo Primorsko, 8 za ljubljansko škofijo, 2 za mariborsko in 3 so kapucini. Nekateri od teh so pa sedaj pri vojakih, eni služijo redni vojaški rok, drugi so pa bili vpoklicani na orožne vaje. Iz naše Primorske so letošnji novomašniki naslednji: Drago Klemenčič iz štomaža na Vipavskem; Franc štekar iz Kojskega v Brdih; Bojan Ravbar iz Dutovelj na Krasu; Rafael Valenčič iz Ilirske Bistrice; Tone Požar iz Hrušice na Pivki in Franc Prelc iz Rodika pri Herpeljah - Kozini. Eden je pri vojakih. Nove maše bodo naslednjo nedeljo 1. julija ali 7. julija. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll STARŠI! Kupite za vaše doraščajoče otroke prepotrebno knjižico: DA BOŠ VEDELA ODGOVOR (za dekleta), KDO NAM BO POVEDAL RESNICO (za fante). — Trinajst-, štirinajstletnim dajte knjižico v roke predvsem starši, ki ste prvi odgovorni za otroka. Knjižico sami preberite in jo ponudite sinu ali hčeri z lepo in toplo besedo. — Cena 100 lir. Dobite jo pri gg. duhovnikih in v knjigarnah. — Lepo priporočamo. Nekateri se dela bogatega, ko nič nima, nekateri se dela siromašnega, pa ima veliko premoženje. SV. ALOJZIJ GOIMZAGA Iz življenja Cerkve Stran 3 Slovenske zahteve za deželo N 0 Rqdio Trst A Pred dobrim tednom so predstavniki Slovencev v različnih strankah poslali v Rim skupno vl°go, ki izraža naše zahteve glede tanieravane ustanovitve avtonomij dežele Furlanije - Julijske kra-Itae. Vlogo so podpisale naslednje stranke: Italijanska komunistična stranka, Neodvisna socialistična taeza, Skupina neodvisnih Sloven-Cev, Slovenska demokratska zveza ta Trst in Gorico, Slovenska kato-“ska skupnost, Slovenska krščanska socialna zveza, Italijanska sofistična stranka, Slovenska kultna gospodarska zveza in Prometno društvo »Ivan Trinko«. Vloga je bila poslana predsed-taku senata in poslanske zborni-ta. predsedniku ministrskega sve-a in članom parlamentarne komisije za ustavna vprašanja. dosedanje obljube Spomenica se najprej sklicuje doslej neizpolnjene obljube: “Podpisani predstavniki politič-/ strank in kulturnih organiza-slovenske narodne skupnosti na osnovi 50. člena ustave in L J Ie n f Sled. Tede na skorajšnjo ustanovitev Zele Furlanije-Julijske krajine Vračajo s prošnjo, naj se v de-tajni posebni statut vključijo vsa akonska določila, ki lahko do-stojno in učinkovito zaščitijo slo-fsko narodnostno skupnost tr-taške, videmske in goriške pokra-tae. .Leta 1945. je vlada izjavila, ka-*° demokratična obnova države fno terja, da državljani, ki go-°re različen jezik od italijanske-jja> dobijo vrsto jamstev. Dovolje-a in zajamčena bo svobodna upo-aba jezika ne samo v zasebnih ,§ovinskih odnosih, na javnih frovanjih, v bogočastju, tisku, eipveč tudi v odnosih s politični-I' upravnimi in sodnimi oblast-f V kraju, kjer prebiva soraz-,{:• Ro znatno število državljanov, p govore različen jezik od italijanskega, bo v javnih šolah za j amen pouk materinega jezika. Po-ebne zahteve tistih področij, kjer jpebiva ljudstvo drugega jezika in rugih običajev, bodo zaščitene s /obodnim poslovanjem posebnih rajevnih samouprav. Republiška ustava je poudarila §if ISeI o zaščiti jezikovnih manj- Toda omenjena načelna določila e ?'a slovensko narodnostno skupit doslej še niso dejansko iz-edla.« OD KOD ZAMISEL AVTONOMNE POKRAJINE? .»Podpisani pripominjajo, da je ipa za deželo Furlanijo - Julijsko toaJino tudi zato predvidena av-jen.0f ija s posebnim statutom, ker do treba slovenski narodnost-^v.fUpnosti nuditi primerno za-st-v. di primerna jamstva. Faši-vfni režim je namreč Slovencem J/dvzel in jim zanikal najosnov-Jse človekove pravice, od upo- rabe materinega jezika v vsem javnem življenju do pravice, da si ohranijo svoje slovensko ime.« BENEŠKI IN GORIŠKI SLOVENCI »Slovenci v videmski pokrajini nimajo niti pouka v svojem materinem jeziku v osnovnih šolah in ta jezik je tam izključen celo iz otroških vrtcev. V Furlaniji - Julijski krajini je po zakonu (čl. 72 pravilnika ana-grafskega urada, kr. odlok 9. 7. 1939. št. 1238) še vedno prepovedano, dajati slovenska imena otrokom, katerih starši so italijanski državljani.« NA SLABŠEM KOT VALDO-STANCI IN JUŽNI TIROLCI »Še vedno je v veljavi zakon z dne 7. 4. 1927. št. 494. o spreminjanju slovenskih priimkov v italijansko obliko. V krajih, kjer prebivajo Slovenci, je celo prepovedano, da bi se poleg italijanskih krajevnih napisov postavili tudi slovenski. Italijanski državljani slovenske narodnosti se ne smejo obračati v svojem materinem jeziku na politična, upravna in sodna oblastva niti ustno niti pismeno. Ker so podpisani prepričani, da tolmačijo upravičene zahteve italijanskih državljanov slovenske narodnosti, prosijo, naj se izda zakon, ki bo primerno zaščitil slovensko narodno skupnost v bodoči deželi Furlaniji - Julijski krajini, kot med drugim predvideva 6. člen ustave. Republika ne more določiti različnega ravnanja za različne jezikovne manjšine v okviru države, še manj pa sme delati razlike v okviru iste narodnostne skupnosti, kot na primer med tržaško, videmsko in goriško pokrajino. Zaščitna zakonska določila naj imajo enak učinek za vse Slovence brez diskriminacij in stopenj.« SEDEM TOČK »Podpisani zato zahtevajo, naj vlada in parlament v deželnem statutu podrobneje določijo vsa zakonska določila za zaščito slovenske narodne skupnosti. Posebni statut pa naj zlasti prevideva: 1. da pripadniki slovenske narodne skupnosti smejo svobodno uporabljati svoj materin jezik v osebnih in uradnih odnosih s političnimi, upravnimi in sodnimi oblastmi s pravico, da dobe v svojem jeziku tudi odgovor, listine in potrdila; 2. da se v organikih deželnih, pokrajinskih in občinskih uradih določi primerno število funkcionarjev, ki popolnoma obvladajo slovenski jezik; 3. da se slovenski narodnostni skupnosti na vsak način zajamči primerno predstavništvo v deželnem svetu in komisijah ter organih, ki obravnavajo gospodarska in kulturna vprašanja, katera zadevajo Slovence; 4. da se na področjih, kjer prebivajo Slovenci, uvedejo poleg italijanskih krajevnih napisov tudi slovenski; 5. da se vzgojnim, kulturnim, socialnim in športnim organizacijam narodnostne manjšine zajamči enakopravno ravnanje tudi glede uporabe prosvetnih prostorov in drugih naprav ter radija in kar zadeva pomoč iz javnih skladov; 6. da se ne smejo v ničemer spreminjati ozemlja pokrajin in občin z namenom, da se izmaliči narodnostna sestava omenjenih e-not; 7. da se razveljavijo zlasti a) kr. odlok z dne 9. 7. 1939 št. 1238, člen 2; b) zakon z dne 7. 4. 1927 št. 494; c) člen 137. kazenskega postopka, II. in III. odstavek; člen 122. civilnega postopka.« (Te določbe zadevajo imena slovenskih otrok, potujčevanje slovenskih priimkov in uporabo slovenščine na sodniji.) »Sprejmite, gospoda predsednika in gospodje poslanci, izraze našega najglobljega spoštovanja.« VLADI SE MUDI Dostavimo še to: Če bo vladi uspelo, bo skušala spraviti zakon čimprej pod streho. Na vlado pritiskajo zlasti socialisti, republikanci in socialdemokrati. To za naše zahteve ni ugodno, ker se bodo skušali izogniti vsaki komplikaciji. Slovenske zahteve pa so večini parlamentarcev neljube. To pomeni, da še niso preboleli posledic nekdanje fašistične vzgoje. Drzen beg* v svobodo Komunistične oblasti za zidom sramote v Berlinu so doslej ustrelile že 20 oseb, ki so skušale zbežati na zahodno področje. To pa so le ugotovljeni smrtni primeri, število smrtnih primerov, za katere nihče ne ve, je mogoče še večje. Pretekli teden in sicer dne 8. maja je bilo to področje sramote za 20. stoletje ponovno pozorišče drznega bega, ki se je na srečo dobro zaključil. 13 oseb iz vzhodnega Berlina je na krovu velike plovne ladje po reki Sprei doseglo svobodo. Ukrcali so se s pretvezo, da hočejo na ladji proslaviti neki srečni družinski dogodek. Upijanili so strojnika in kapetana ladje in ju zaprli v kabino, nato so ladjo usmerili proti zapadnemu delu Berlina. Komunistična policija je nanje odprla besen ogenj, proti kateremu so se zavarovali z velikimi pločevinastimi ploščami. Tako so srečno vsi pristali v zapadnem delu Berlina. Kapetan in strojnik sta izjavila, da se hočeta vrniti na vzhodno področje. Želji so takoj ustregli, nakar so ju komunistične oblasti aretirale. Osmina za pok. prof. M. Fileja V ponedeljek 18. t. m. bo pri Sv. Ivanu maša zadušnica za pok. prof. M. Fileja. Sv. maša bo ob 8. uri zvečer. — Vabljeni vsi pokojnikovi prijatelji in znanci. Koncert slovenske gimnazije v Celovcu Slovenska gimnazija v Celovcu zaključuje letos peto leto obstoja. Za to priložnost so v nedeljo 3. junija priredili zaključno letno šolsko prireditev, ki je bila obenem tudi slavnostna prireditev za petletnico šole. Prireditev je bila v dvorani Delavske zbornice v Celovcu, ki je največja dvorana v mestu. Kljub temu je bila premajhna za vse številne udeležence. Navzoči so bili deželni glavar dr. Wedenig, zastopnik škofa msgr. Bluml, jugoslovanski konzul Boris Trampuž, deželni šolski nadzornik dr. Arnold in še številni drugi. Uvodno besedo je imel ravnatelj dr. Joško Tischler, ki letos obhaja 60-letnico rojstva. Tega dogodka so se spomnili tudi dijaki pri akademiji, ki so g. ravnatelju izrekli prisrčna voščila. Nato je sledil spored, ki je bil dokaj pester in je obsegal pevske točke, deklamacije, prizore, nastop sedmošolca Greinerja, ki je igral na violino, in Brede Travnik, ki ga je spremljala na klavirju. Z akademijo je bila združena tudi razstava ročnih del in risb. Akademija je vsestransko lepo uspela in pokazala lep napredek celovških slovenskih srednješolcev. Dogovor med Španijo in Sv. stolico Med Sv. stolico in špansko vlado je bil dosežen sporazum, da španska vlada prizna akademske študije dijakom, ki so jih dovršili na španskih cerkvenih univerzah. Dogovor je zelo važen, ker ustvarja ugodne pogoje za nadaljnji razvoj katoliških univerz v Španiji. DAROVI Za Katoliški dom: Namesto cvetja na grob č. g. prof. Mirka Fileja daruje stolni-ški zbor M D 5.000, č. g. Vinko Zaletel s Koroške 3.000, S. O. 1.500, družina Šorli-Bratuž 5.000 lir. Za Alojzijevišče: Namesto cvetja na grob č. g. prof. Mirka Fileja daruje cerkveni zbor Sv. Ivana 5.000, travniški cerkveni zbor 4.000, Bavdaževi 3.000, družina Košuta 1.000, N. N., Števerjan 1.000, Julka S. 10.000, M. V. 1.000 lir. Za zavod sv. Družine: V počastitev spomina biagopokojnega g. prof. Mirka Fileja daruje travniški cerkveni zbor 4.000, družina Košuta 1.000, Marjeta Čemic, Rupa 1.000 lir. Za teden od 17. junija do 23. junija Nedelja: 9.30 Slovenski narodni motivi. — 10.00 Prenos maše iz stolnice sv. Justa. —■ 11.30 Oddaja za najmlajše: »Tatinska kavka«. — 12.15 Vera in naš čas. — 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Odmevi tedna v naši deželi. — 16.00 Popoldanski koncert. — 18.30 Obisk v naši diskoteki. Ponedeljek: 18.30 Glasba 18. stoletja. — 19.00 Znanost in tehnika: »Ima naša zemlja res samo eno luno?« — 20,30 Mozart: »Figarova svatba«, opera v štirih dejanjih. Torek: 18.00 Radijska univerza: (9) »Zakaj se rodimo kot moški ali kot ženske«. — 18.30 »Beneške glasbene šole v 18. stoletju«, 4. nadaljevanje. — 19.00 Pisani balončki. — 21.00 Drame in epopeje našega stoletja: (12) »Kitajski largo«, pri klavirju Livia DAndrea Romanelli. — 22.00 Obletnica tedna: »Ob 250-letnioi rojstva Jeana Jacquesa Rousseau-ja«. Sreda: 18.30 Italijanski operni pevci: (25) »Nicola Rossi Lemeni«. — 19.00 Zdravstvena oddaja. — 20.30 »Klinika za živčne čudeže«, radijska farsa. — 22.00 Solistični koncerti iz glasbe našega stoletja. Četrtek: 8.30 Slovenski zbori. — 10.00 Prenos maše iz stolnice sv. Justa. — 14.40 Slovenski narodni motivi v izvedbi orkestra, ki ga vodi Alberto Casamassima. — 15.30 »Dervišev dar«, dramatizirana zgodba. — 16.30 Respighi: »MARIJA E-GIPCANSKA«, koncertni triptih v treh epizodah. — 18.00 Radijska univerza: E-konomska geografija Zahodne Evrope: (9) »Švica in Avstrija«. — 18.30 Mladi solisti: kitarist Dragotin Lavrenčič. — 19.00 Ljudska opravila in opasala: (20) »Aj Sveti kruh, aj Rešnja kri«. — 20.30 Simfonični koncert rimskega orkestra Italijanske Radiotelevizije. Petek: 18.30 Skladbe jugoslovanskih sodobnih avtorjev: Slavenski, Klemen. — 19.00 šola in vzgoja: »Osnovnošolski pouk po radiu in televiziji«. — 21.00 Koncert operne glasbe. — 21.00 Novele 19. stoletja: Edmondo de Amicis: »Bobnarček«. Sobota: 14.40 Jugoslovanske ritmične popevke. — 15.30 »Hiša ob reki«, igra v treh dejanjih. — 17.45 Dante Alighieri: Božanska Komedija - Nebesa: 32. spev. — 19.00 Sestanek s poslušavkami. — 20.40 Zbor »Ljubljanski zvon«. V »Tednu naše knjige« od 14. do 20. junija vam nudimo od 10 do 5096 popusta na vseh slovenskih knjigah, razen šolskih. Izkoristite izredno priliko. Tržaška knjigarna Trst - ul. sv. Frančiška 20 - tel. 61192 ——™ —■ ———■" ■ . ! Pok. prof. Filej vodi mešani zbor SKPD iz Gorice na števerjanskem slavju 1. 1959 24 ^RRE L’ ERMITTE oHcijt ofjšci i^Glcci POVEST DOBRIH LJUDI 11 ■ 111111 i 111111111 i i l 1111 111111 11 ha “ so ustvarili tako veličastno delo, je So •tro4)a žive in globoke vere rodov, ki živeli na zemlji, a so imeli srce v ne-danes, v tej dobi številk in laži, 'Ul k % Slh. Ko ‘Puha ^ -a m pohlepa, stopiš v tako katedralo, f' kot bi stopil v božji mir. 0 Mijo včasih truden in potrt ni mo- j j, skditi razglabljanju sv. Tomaža HoV| l°lažil s tem, da je tudi ta svetnik iz-edal, ha ne more zmoliti niti enega se a< ne da bi bil vsaj petkrat raztre-bled molitvijo. Med u . Je ju . J1 ln zmagami nad samim seboj Slijf0 Prišel do prvega višjega reda, do živi- ^Pilata. To je najvažnejši dan v vJ,lr ■ vNi Jebju bogoslovca, ker obveže fanta no. Pomoč: Ravnatelj skliče na posvet vse svo- *Stav: nike pri vzgoji bogoslovcev, ki 'Te