Leto XI1__________številka 9_________cena 1,46 EUR 29. september 2010 Tudi učenci so uspešni mediatorji..............................str. 6 Proizvodnja hrane je strateško pomembna za državo..............str. 28 ^ProMotor YAMAHA Drešinja vas 18 Petrovče. tel.:03/ 5707-151 moto oblačila dod.oprema rezervni deli Utrip brezplačno prejemajo gospodinjstva v občinah Žalec, Prebold, Polzela, Braslovče in Tabor, občani Vranskega pa ga lahko kupijo v Bistroju Brglez, Vransko. Ob ujmi velika požrtvovalnost Kako trden je most, bi lahko rekli ob fotografiji mostu čez Bolsko, kije kljuboval ujmi, medtem koje cesto, ki pelje proti poligonu varne vožnje na Vranskem, na obeh straneh, odneslo; do danes sojo že usposobili za promet Tretji septembrski vikend vodna ujma, ki je precej pri-nas je, zdaj lahko žal ugotovi- zadela tudi nekaj spodnjesa-mo, že tradicionalno doletela vinjskih krajev. Sprožila je tudi nekaj plazov in ponovna ugibanja o trajnejšem reševanju protipoplavne problematike. Desetine sproženih plazov, porušeni mostovi, odtrgane in poškodovane ceste, zaliti poslovni in stanovanjski objekti, hlevi, uničene poljščine in vrtnine ter drugo škodo bodo dokončno še nekaj časa seštevali. Ob tem pa ne smemo pozabiti, da so se ponovno izkazali mnogi požrtvovalni gasilci in pripadniki civilne zaščite in drugih služb ter sosedska solidarnost, ki je kljub težkim časom res nikoli ne zmanjka. Več na str. 7. K. R„ L. K. 20 za župane, 580 za svetnike Potem ko se je uradna volilna kampanja že začela 9. septembra, prejšnjo soboto, 25. septembra, pa so bili javno objavljeni seznami potrjenih kandidatur in list kandidatov, se bomo v nedeljo, 10. oktobra, volivci po vsej Sloveniji, med njimi nas je kar 34.408 v šestih občinah Spodnje Savinjske doline, ponovno odločali o tem, kdo bo župano-val našim občinam in kakšna bo sestava občinskih svetov ter krajevnih, četrtnih in mestnih skupnosti. V spodnjesavinjskih občinah bomo volili na skupaj 79 voliščih. V šestih občinah Spodnje Savinjske doline se bo za županska mesta potegovalo 20 kandidatov, največ v največji in najmanjši občini SSD, v Občini Žalec sedem, v Občini Tabor pa pet. V Braslovčah, ki je edina občina, kjer ne kandidira trenutni župan, so kandidati štirje, na Vranskem pa dva. Med vsemi kandidati skupaj kar štirje kandidirajo že za četrti mandat, Alojz Posedel v Žalcu, Franc Sušnik na Vranskem, Ljubo Žnidar na Polzeli in Vinko Debelak v Preboldu. Slednja, aktualna župana na Polzeli in v Preboldu, sta edina kandidata v svojih občinah, torej sta njuna četrta mandata tako rekoč zagotovljena že pred volitvami 10. oktobra. Vjlko Jazbinšek v Taboru kandidira tretjič. Za 94 mest v občinskih svetih naših občin pa kandidira kar 580 imen, med njimi največ v Žalcu, kar 216 za 29 svetniških mest, najmanjše število kandidatov za občinske svetnike pa si delita Tabor in Vransko, kjer za osem oz. enajst svetniških mest kandidira po 30 kandidatov. Več na str. 8,9, 13, 24,25 in 26. L. K. ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB ŽALEC Razpored komemoracij ob spomenikih NOB KO ZB Datum in čas Lokacija ANDRAŽ 1.11.2010, ob 9.00 pri spomeniku NOB v Andražu BRASLOVČE 22. 10. 2010, ob 9.00 pri spomeniku NOB v Letušu 22. 10. 2010, ob 11.00 pri spomeniku NOB v Rakovljah GALICIJA 22. 10. 2010, ob 11.00 pri POŠ Trje GOMILSKO 1.11.2010, ob 8.45 pri POŠ Gomilsko GRIŽE 1.11. 2010, ob 14.00 pri spomeniku NOB v Migojnicah GOTOVLJE 22. 10. 2010, ob 10.00 pri spomeniku NOB v Gotovljah LIBOJE 29. 10. 2010, ob 16.00 pri POŠ Liboje POLZELA 22. 10. 2010, ob 11.30 pri spomeniku NOB na Polzeli PETROVČE 22. 10. 2010, ob 11.00 pri OŠ Petrovče PONIKVA 24.10. 2010, ob 10.00 pri spomeniku NOB na Ponikvi PREBOLD 29. 10. 2010, ob 16.00 pri spomeniku NOB v Preboldu ŠEMPETER 22. 10. 2010, ob 8.00 Osnovna šola Šempeter TABOR 30. 10.2010, ob 11.00 pri spominski plošči POŠ Tabor VRANSKO 30. 10.2010, ob 11.00 pri spomeniku NOB na Gorici VRBJE 29,10.2010, ob 16.00 pri spomeniku NOB v Vrbju ŽALEC 22. 10. 2010, ob 11.00 pri spomeniku NOB na Šlandrovem trgu v Žalcu Marijan Turičnik, predsednik ZB NOB Žalec Žalec, Savinjska cesta 87 tel. 03/713 26 60, 713 26 66 Nagradna igra za nakup nad 3,35 €! Nagrade: 3 kg, 2 kg in 1 kg kave Trapic 1. Glavož Dragica, Čopova 4, Žalec 2. Pejazič Vesna, Vrbje 31 a, Žalec 3. Palfi Mihal, Slatina 9, Šmartno ob Paki foto: T. T. Zalet za nov mandat Pred štirimi leti je bilo kar pet od šestih kandidatov za župane šestih spodnjesavinjskih občin izvoljenih v prvem krogu, z izjemo Braslovč, kjer sije Marko Balant mandat priboril v drugem krogu. Najbrž to ni razlog, da aktualni župan ne kandidira letos, a dejstvo je, da kandidirajo vsi ostali aktualni župani. Opogumljeni s »hitro« zmago pred štirimi leti ali/ in zaradi uspeha mandata, kije razlog za pogum. Kakor koli že, za polzelsko in preboldsko župansko zgodbo, kjer ni konkurence, kvečjemu izdatna podpora drugih, bi lahko pritrdili obojemu, saj celo že vemo, kakšen bo konec in da bo to v prvem krogu. Lahko pa smo malo radovedni, kako in o čem so razmišljali potencialni protikandidati v ostalih treh občinah, da je na koncu število takšno, kakršno je. Na Vranskem ima aktualni župan le enega protikandidata, v Taboru že štiri, v Žalcu je protikandidatov največ, kar šest. To je tudi največje število protikandidatov v vseh štirih županskih bitkah aktualnega župana. Je županski stolček tako vabljiv ali se jim zdi, da bi se dalo na njem kako drugače sedeti, morda ne le sedeti, ampak še kaj drugega in drugače početi? Je različnih motivov in oblik nezadovoljstva več, kjer je več kandidatov, ali se tam, kjer jih je več, samo ne morejo bolje uskladiti o tem, kdo bi lahko popravljal noge stola? Naj bo tako ali drugače. V Žalcu se nam v finalu bržkone obeta najbolj zanimiva županska bitka. Pred časom sem na eni izmed predstavitev programov zasledila izjavo, da so programi vseh kandidatov v žalski županski in svetniški bitki pravzaprav v 80 % podobni. Temu po obdobju prebiranja in spremljanja tovrstnih vsebin lahko pritrdimo ... A najbrž sploh niso bistveni programi, najpomembnejša je iskrenost, s katero so jih predstavljali in ki jo bodo dokazali'najbolje, ko bodo in če bodo izvoljeni. Na zgornja vprašanja pa bodo najbolje odgovorili volivci. Zato, spoštovani, želim vam, da izvolite točno tiste in takšne župane, svetnike in ostale predstavnike, kot si jih zaslužite. Kdo ve, če nas neusmiljena narava, ki nam vedno znova nekaj dopoveduje s ponavljajočimi se ujmami, ob tem ne prepričuje tudi o tem, da sopravi problemi zelo daleč od političnih bitk in predvolilne nervoze. Vzemimo zalet in skočimo v nov mandat, ki nam ga neodvisno od volilnih rezultatov ponujata narava in življenje. Lucija Kolar SIMBIO - akcija zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev 2010 DATUM KS LOKACIJA URA Ponedeljek, 18. 10. 2010 Levec pri gasilskem domu 8.00-10.00 Petrovče nasproti kapele 11.00-13.00 Petrovče na sejmišču 13.30-16.00 Torek, 19. 10. 2010 Vrbje pri krajevni skupnosti 8.00-10.00 Griže pri krajevni skupnosti 11.00-13.00 Liboie parkirišče pri KILI 13.30-16.00 Sreda, 20. 10. 2010 Ponikva pri krajevni skupnosti 8.00-10.00 Galicija pri križišču za Zavrh 11.00-13.00 Galicija pri bivši OŠ Velika Pirešica 13.30-16.00 Četrtek, 21. 10. 2010 Gotovlje pred krajevno skupnostjo 8.00-10.00 Šempeter igrišče REGA 11.00-13.00 Šempeter pri krajevni skupnosti 13.30-16.00 Petek, 22. 10. 2010 Žalec parkirišče pri železniški postaji 10.00-12.00 Žalec parkirišče Kidričeva ulica 13.00-15.00 HORMANN garažna in industrijska vrata Jubilejna vrata Odlična kakovost po neverjetni ceni tèi Garažna sekcijska vrata M-vodoravnl motiv, površina Woodgrain. RAL 9016 vklj. motorni pogon Hörmann ProMatic, montaža in 8,5 % DDV, v 4 akcijskih dimenzijah: 2375 X 2000 mm, 2375 x 2125 mm, 2500 X 2000 mm, 2500 x 2125 mm. mcitjciz Ustvarjamo pozdrave Generalni uvoznik za vrata Hörmann v Sloveniji: Matjaž d.o.o. T. +386 (0)3 71 20 600 PE Ljubljana T. +386 (0)1 24 45 680 www.matjaz.si • info@matjaz.si Blagoslovili cesto proti Peklu Štangar dostojen simbol hmeljarstva Ob zvokih ansambla Spekter so na novem parkirišču in cestišču veselo zaplesali pari FS Grifon V začetku septembra so predali namenu 2400 metrov dolg odsek ceste iz Podloga proti Jami Pekel in Ponikvi ter parkirišče za obiskovalce Jame Pekel. Zbrane je ob oprtju pozdravil predsednik sveta KS Šempeter POZIV VARSTVO PREDŠOLSKIH OTROK V Občini Žalec imamo v okviru dejavnosti JZ Vrtci Občine Žalec zelo dobro in ka-kovostno urejeno vafstvo predšolskih otrok. Kljub temu želimo omogočiti tudi izvajanje varstva predšolskih otrok v obliki izvajanja storitve varuh predšolskih otrok Varuh predšolskih otrok mora izpolnjevati pogoje, ki jih določa 18. in 24.a člen Zakona o vrtcih (Ur. L RS, št. 100/05,25/08,36/10): - imeti mora končano najmanj srednjo poklicno šolo ali srednjo strokovno izobraževanje (ne glede na smer); - obrazec vloge za pridobitev statusa varuha predšolskih otrok pošlje na Ministrstvo za šolstvo in šport RS (Masarykova 16, Ljubljana). K vlogi priloži dokazila o pridobljeni izobrazbi, izpisek iz kazenske evidence ministrstva za pravosodje ter uporabno dovoljenje za objekt, v katerem se bo izvajalo varstvo otrok. Ministrstvo fizični osebi izda odločbo o vpisu v register. Na podlagi odločbe se oseba registrira kot samostojni podjetnik in vpiše v poslovni register. Varuh predšolskih otrok opravlja dejavnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Zainteresirane fizične osebe, ki bi želele opravljati storitev kot varuh predšolskih otrok, pozivamo, da oddajo pisno vlogo na Občino Žalec, Oddelek za negospodarske in gospodarske dejavnosti, Ul. Savinjske čete 5,3310 Žalec, do 29. oktobra 2010. Vsa dodatna pojasnila in odgovore v zvezi z objavljenim pozivom bo Občina Žalec posredovala na osnovi pisnih vprašanj, oddanih na elektronski naslov: glavna. pisarna@zalec.si. ŽUPAN OBČINE ŽALEC Lojze Posedel, univ. dipl. ekon. OBČINA ŽALEC ODD. ZA GOSPODARSKE IN NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI UL Savinjske čete 5, 3310 Žalec Na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02) in Pravilnika o dodelitvi finančne pomoči pri pridobivanju dodatnih strokovnih znanj na področju kulture iz sredstev Savinovega sklada v Občini Žalec z dne 21. 1. 2008 Občina Žalec objavlja javni razpis za dodelitev finančne pomoči pri pridobivanju dodatnih strokovnih znanj na področju kulture iz sredstev Savinovega sklada v Občini Žalec, ki jo bo v letu 2010 dodelila Občina Žalec iz občinskega proračuna - 2. del. Predmet javnega razpisa je dodelitev finančne pomoči pri pridobivanju dodatnih strokovnih znanj na področju kulture iz sredstev Savinovega sklada predlagateljem na naslednjih področjih: - glasbeno področje, - likovno področje, - gledališko področje, - plesno področje, - literarno področje. Finančna pomoč se ne dodeli za namene, ki so že financirani iz občinskega proračuna. Finančna pomoč pri pridobivanju dodatnih strokovnih znanj je namenjena osnovnošolcem, dijakom, študentom ter ostalim občankam in občanom, ki ustvarjajo na področju kulture. Pravico do prijave na javni razpis za dodelitev finančne pomoči imajo fizične osebe, ki izpolnjujejo naslednje osnovne pogoje: a) da imajo stalno bivališče v Občini Žalec, b) da izpolnijo obrazec za dodelitev finančne pomoči in predložijo zahtevane dokumente, c) da imajo do Občine Žalec poravnane vse obveznosti iz preteklih let. Razpis se začne 29. 9. 2010 in konča 29. 10. 2010. Višina razpisanih sredstev: 5.300,00 evrov. Predlagatelji, ki se javijo na razpis za dodelitev proračunskih sredstev, pošljejo svoje vloge v zaprti kuverti z oznako »NE ODPIRAJ - Dodelitev finančne pomoči pri pridobivanju dodatnih strokovnih znanj na področju kulture« na naslov: Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, najkasneje do 29. oktobra 2010. Na hrbtni strani ovojnice mora biti navedba vlagatelja: naziv in naslov (sedež). Vloga mora biti izpolnjena na ustreznem razpisnem obrazcu in mora vsebovati vse obvezne priloge in podatke, določene v razpisni dokumentaciji. Oddaja vloge pomeni, da se predlagatelj strinja z vsemi pogoji razpisa. Komisija bo po odpiranju vlog iz nadaljnjega postopka izločila vse vloge predlagateljev: - ki jih ni vložila upravičena oseba. Pristojni uslužbenci za dajanje informacij in pojasnil: Uroš Govek, tel.: 712 12 66, e-naslov: zkst.kultura@siol.net. Razpisna dokumentacija obsega: - besedilo razpisa, - prijavni obrazec. Razpisno dokumentacijo lahko predlagatelji dvignejo na upravi Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, med uradnimi urami, od ponedeljka do četrtka od 8. do 16. ure, v petek do 13. ure ali po pošti na pisno zahtevo predlagatelja oz. po e-naslovu ali na Občini Žalec (II. nadstropje, soba št. 52). Razpisna dokumentacija je na voljo tudi na spletnih straneh www.zalec.si ali www.zkst-zalec.si od 29. 9. 2010 dalje. Odpiranje vlog bo predvidoma novembra 2010. Predlagatelji bodo o izidu razpisa obveščeni v roku 8 dni po sprejeti odločitvi komisije. Pozivajo k varnosti Silvo Udrih, o samem projektu pa je spregovoril vodja Oddelka za okolje in prostor Občine Žalec Aleksander Žolnir. Investicija je bila izpeljana v okviru triletnega projekta Mreža lokalnih cest Spodnje Savinjske doline II. Poleg sanacije ceste so opravili celovito odvodnjavanje. Obnovili in povečali so prepuste v cesti, izkopali obcestne jarke, izvedli mulde za odtok vode, na določenih delih ceste pa poskrbeli za zavarovano brežino s kamnito zložbo. Postavili so jekleno odbojno ograjo na nevarnih mestih in postavili smerne stebričke na celotni dolžini ceste. Skupna vrednost vseh opravljenih del na tej trasi znaša 730.000 evrov. Uredili so tudi vstopno točko v jamo, asfaltirali parkirišče za avtobuse in osebna vozila, uredili meteorno odvodnjavanje, razširili pločnik za počivališče obiskovalcev in stojnice ter zgradili mostiček čez potok Peklenščka za dostop do parkirišč. Nevarna mesta so zavarovana z jekleno odbojno iri leseno varovalno grajo. Pločnik je osvetljen z navezavo na obstoječo razsvetljavo Jame Pekel. Skupna vrednost teh del znaša 95.000 evrov. Zbrane je pozdravil tudi župan Občine Žalec Lojze Posedel in izrekel zahvalo vsem lastnikom zemljišč, ki so omogočili razširitev ceste. Po blagoslovu, ki ga je opravil župnik Mirko Škoflek, so župan Lojze Posedel, Aleksander Žolnir in Silvo Udrih slavnostno prerezali trak. D. Naraglav Spet nova parkirišča Prerez traku v Soseski V Žalčani so od septembra bogatejši za dve pomembni parkirišči s skupaj 137 parkirnimi mesti. Prvo so odprli drugo septembrsko nedeljo v Soseski V., drugo pa prejšnjo soboto pri pokopališču v Žalcu. V Soseski V. so namenu predali parkirišče s 74 parkirnimi mesti, za izgradnjo katerih je občina odštela 55 tisoč evrov. Svečano odprtje so pripravili po kolesarjenju po krajevnih skupnostih žalske občine, s prerezom traku pa so parkirišče predali namenu stanovalci Bevkove ulice Ludvik Dolar, Drago Svržnjak in Stojan Despotovič. Zbrane je ob tem dogodku, pa tudi prejšnjo soboto, ko so odprli še novo parkirišče z javno razsvetljavo in pločnikom pri žalskem pokopališču v Žalcu, nagovoril župan Lojze Posedel. Parkirišče pri pokopališču ima 63 parkirnih mest in je osvetljeno, vrednost del pa znaša 60 tisoč evrov. Na voljo je obiskovalcem pokopališča, od starega mestnega jedra pa je oddaljeno le slabih 200 metrov. Trak ob odprtju pa so s skupnimi močmi prerezali Ernest Ramšak, Aleksander Žolnir in župan Lojze Posedel. T. T. Občina Žalec in Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Žalec sta v začetku septembra predstavila jumbo plakat, ki je nastal kot rezultat likovnega natečaja »Otroci pozivajo k varnosti v prometu«, katerega cilj je še večja prometna varnost otrok in ostalih udeležencev v prometu. Na natečaj se je odzvalo veliko število otrok iz vrtca in osnovnih šol. Prejeli so kar 127 risb na temo prometne varnosti. Natečaj se je končal s predstavitvijo jumbo plakata v Levcu, na katerem je upodobljena risba učenke 3. razreda OŠ Griže Naje Šporn. T. Tavčar S krajše slovesnosti, na kateri je župan Lojze Posedel avtorici risbe Naji Šporn in mentorici Brigiti Lesjak izročil priložnostno darilo Postajališče in nov kombi Na dan pred začetkom novega šolskega leta je pred I. OŠ Žalec potekalo slavnostno odprtje avtobusnega postajališča za šolski avtobus. Postajališče so prestavili na učencem bolj prijazno in varnejšo lokacijo pred šolsko zgradbo. Pohvalijo se lahko tudi z novim kombijem za prevoz učencev. Ključe novega vozila je ravnateljici Tatjani Žgank Meža izročil župan Občine Žalec Lojze Posedel, ravnateljica pa jih je nato izročila hišnikoma I. OŠ Žalec Darku Karažiji in Vincencu Pristovšku. Novo vozilo bo učencem centralne šole in obeh podružnic zagotavljalo udobnejši in varnejši prevoz na šolskih poteh. Obeh pridobitev se je še po- sebej razveselila ravnateljica I. OŠ Žalec Tatjana Žgank Meža, saj bosta doprinesli h kakovostnejšemu in varnejšemu vključevanju učencev v cestnoprometni sistem. T. Tavčar Ena od prireditev ob letošnjem občinskem prazniku je bila tudi priložnostna slovesnost ob 30-letnici postavitve skulpture Štangarja v mestnem parku v Žalcu. Skulpturo so obnovili in jo postavili na prvotno mesto, kljub idejam nekaterih, da bi jo prestavili k Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije ali pred Dom II. slovenskega tabora Žalec. Skulpturo Štangarja, ki simbolizira savinjsko oziroma slovensko hmeljarstvo, je izdelal akademski kipar Janez Boljka, vlili pa so jo v Beogradu. Slavnostno so jo odkrili na začetku septembra leta 1980 v počastitev prvih taborskih kulturnih dni. Po besedah takratnega slavnostnega govornika - predsednika republiške konference SZDL Mitje Ribičiča je bil edini spomenik kmetstvu in hmeljarstvu v takratni Jugoslaviji. Trideset let pozneje je Žalec po besedah župana Lojzeta Posedela še vedno ponosen na kip Štangarja, predvsem pa na hmeljarstvo in hmeljarje, ki kljub pogosto težkim časom vztrajajo pri gojenju najbolj značilne industrijske rastline za Savinjsko dolino. Model za izdelavo kipa je bil tedanji član občinskega izvršnega sveta in hmeljarski starešina Albin Stepišnik iz Trnave, ki je trideset let pozneje povedal, da Janez Boljka Štangarjev ni poznal, zato ga je peljal na njivo in pokazal, kako vreči do 6 kilogramov težko hmeljev-ko v 25 centimetrov globoko luknjo. Časi so se spremenili, modernizacijo pa simbolizira tudi del traktorskega motorja na skulpturi. K. R. Albin Stepišnik ob obnovljenem Štangarju Najvišja priznanja ob prazniku Žalec s prvo monografijo Dobitniki priznanj z županom Lojzetom Posedelom in slavnostnim govornikom dr. Stanislavom Pejovnikom Septembra so v Domu II. slovenskega tabora Žalec predstavili prvo monografijo Žalca, ki je zajetno pričevanje več kot osemstoletne zgodovine, življenja in delovanja tega središča hmeljarstva in Spodnje Savinjske doline. Na 308 straneh z enostavnim in nazornim naslovom Žalec so prvič skušali združiti utrip današnjega mesta in zgodovinski pregled 825-letne tradicije od prve poselitve naprej. Monografijo je sicer O starem mestnem jedru V Domu II. slovenskega tabora Žalec je 6. septembra potekala slavnostna seja Občinskega sveta Občine Žalec ob občinskem prazniku, na kateri so podelili najvišja občinska priznanja in preleteli največje dosežke v preteklem obdobju. Prireditev je bila vrhunec sicer pestrega dogajanja v počastitev občinskega praznika Občine Žalec, ki se je začelo 14. avgusta z začetkom obiranja hmelja in se bo končalo 2. oktobra s hmeljarskim likofom. Na slovesnosti so najvišje priznanje, grb občine, podelili Viktorju Furmanu za dolgoletno delo v društvih in Krajevni skupnosti Galicija ter Godbi na pihala Zabukovica ob njeni 130-letnici. Plaketo občine so prejeli Savina Naraks, Franc Udrih, Folklorna skupina Ponikva pri Žalcu, Pokrajinski muzej Celje ter prostovoljna gasilska društva Kasaze - Liboje, Velika Pirešica in Vrbje. Podelili so tudi značke župana, ki so jo prejeli Eva Nina Kozmus, Medobčinsko društvo invalidov Žalec, Društvo hmeljarjev in hmeljarskih starešin, Nogometni klub Žalec, Miro Klinc, podjetje HRC in turistična kmetija Podpečan. Ob občinskem prazniku je zbranim spregovoril tudi župan Lojze Posedel in kot eno najpomembnejših pridobitev preteklega leta izpostavil odprtje Ekomuzeja hmeljarstva in pivo- varstva Slovenije, ki je vzorčen primer sodelovanja vseh spo-dnjesavinjskih občin in drugih inštitucij ter civilne družbe in omogoča osnovo za nadaljnji razvoj turizma v občini in širše. Pomembna je tudi izgradnja čistilne naprave, ki je začela poskusno obratovati, kmalu pa naj bi zaključili tudi projekt čiščenja povodja reke Savinje, ogromno dela je bilo opravljenega tudi v okviru projekta mreža lokalnih cest. V občini so prijavljeni tudi na razpis za izgradnjo sekundarne kanalizacije v mnogih krajih občine. Lojze Posedel je pohvalil tudi pred kratkim predstavljen projekt monografije Žalca, v nadaljevanju pa tudi delovanje društev v občini. Glede na zagotovilo ob nedavnem obisku ministra za delo, družino in socialne zadeve dr. Ivana Svetlike je Lojze Posedel tudi prepričan, da so v občini bližje realizaciji projekta doma za upokojence, hkrati pa se je opravičil staršem in učencev OŠ Griže, ker še niso začeli z gradnjo šole v Grižah. Slavnostni govornik svečane seje ob žalskem občinskem prazniku je bil rektor Univerze v Ljubljani dr. Stanislav Pejovnik, ki je dejal, da se počuti občana Občine Žalec, ki je na začasnem delu v Ljubljani. Prireditev je vodila Maja Šumej, s petjem pa jo je obogatil Planinski pevski zbor Žalec pod vodstvom Brede Veber. L. K. V prostorih Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu je Občina Žalec 15. septembra pripravila razpravo o predlogih za ureditev starega mestnega jedra, ki so se je med drugimi udeležili nekateri lastniki in najemniki objektov na Šlandrovem trgu. Občina Žalec želi nadaljevati z dejavnostmi za ureditev starega mestnega jedra, so pojasnili povod za pripravljeno srečanje, na katerem sta Aleksander Žolnir in Bojan Iršič z Oddelka za okolje in prostor Občine Žalec najprej predstavila projekte in študije, ki so bili v preteklosti že pripravljeni na temo ureditve žalskega mestnega jedra in bi bili, kot so se na razpravi izrazili, ob dobrodošlih vsebinskih predlogih različnih zainteresiranih dobra osnova za pripravo končnih projektov, ki bi bili v nadalje-vaju tudi realizirani. Prvi urbanistični natečaj na temo ureditve starega mestnega jedra je občina izvedla že leta 1991, sledila mu je urbanistična zasnova mesta Žalec leta 1993 in projekt Prenova mestnega jedra v Žalcu leta 1998. Leta 2005 so opravili Analizo mirujočega prometa v Žalcu in nazadnje leta 2007 Prometno štu- dijo mesta Žalec (MS Žalec). Aleksander Žolnir je pojasnil, da kljub nekaterim različnim rešitvam, ki jih predlagajo različni projekti, vendarle obstajajo nekatera skupna osnovna priporočila glede ureditve žalskega mestnega jedra, ki jih kaže vzeti kot izhodišče na-dalnjega dela. Ta so: Žalec ima znotraj centra relativno veliko parkirnih površin v primerjavi s podobnimi mesti, vendar bolj kot gremo proti centru, bolj in dlje časa so zasedena (v centru v povprečju 60 % odstotkov avtomobilov parkira za več kot štiri ure) - zato so najpomembnejši ukrepi skrajšanje parkirnega časa in navezava Trubarjeve ceste na obvoznico. Naslednje skupno izhodišče pa je preusmeritev na enosmerni promet skozi Žalec. Glede na precejšnji obisk razprave in različna mnenja nekaterih prisotnih najemnikov in lastnikov lokalov na Šlandrovvem trgu, predstavnikov mestne skupnosti, občinskih svetnikov, predstavnika obrtno-podjetni-ške zbornice, župana Lojzeta Posedela, ki se je pridružil srečanju ob koncu, in drugih se obeta na temo ureditve starega mestnega jedra še zelo pestra razprava. L. K. OBČINA ŽALEC ODDELEK ZA GOSPODARSKE IN NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI UL Savinjske čete 5, 3310 Žalec Na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02) in Pravilnika o sofinanciranju kulturnih programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Žalec objavlja Občina Žalec javni poziv za sofinanciranje kulturnih programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Žalec, ki jo bo v letu 2011 sofinancirala Občina Žalec iz občinskega proračuna. Predmet javnega poziva je sofinanciranje naslednjih dejavnosti: A. redna dejavnost društev in redno vzdrževanje društvenih prostorov, B. investicijsko vzdrževanje društvenih prostorov in opreme. Pravico do prijave na javni poziv za' sofinanciranje imajo kultura društva, ki so člani Zveze kulturnih društev Savinja Žalec in so registrirana za izvajanje dejavnosti, opredeljene v javnem pozivu. Poziv se prične 1. oktobra 2010 in zaključi 30. oktobra 2010. Izvajalci, ki se javijo na poziv za dodelitev proračunskih sredstev, pošljejo svoje prijave v zaprti ovojnici z oznako »Sofinanciranje kulturnih programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Žalec - ne odpiraj« na naslov ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec. Pristojni uslužbenec za dajanje informacij in pojasnil je Uroš Govek, tel.: 712 12 66, e-naslov: zkst.kultura@siol.net. Obrazce za prijavo lahko predlagatelji dvignejo na upravi Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, in sicer od ponedeljka do četrtka od 8. do 16. ure, v petek do 13. ure ali po pošti na pisno zahtevo predlagatelja oz. po e-naslovu. Obrazci so na voljo tudi na spletnih straneh www.zalec.si ali www.zkst-zalec.si. Obravnavane bodo samo popolne vloge, predlagatelji pa bodo o izidu poziva obveščeni do konca leta 2010. Na podlagi 10. člena Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin -ZMVN (Ur. list RS, št. 50/06) posreduje Občina Žalec, Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žalec, JAVNO NAZNANILO o javni razgrnitvi predlogov modelov vrednotenja nepremičnin na območju Občine Žalec Javna razgrnitev bo trajala od 4. oktobra 2010 do 17. novembra 2010 v prostorih Občine Žalec, Ulica Savinjske čete 5, Žalec, Oddelek za varstvo okolja in urejanje prostora (II. nadstropje, soba št. 44, v času uradnih ur). Gradivo za javno razgrnitev predstavlja: - kratke opise modelov, - tabele vrednostnih ravni, vrednostne tabele s točkovalniki, - vrednostne cone v grafični obliki. ŽUPAN Lojze Posedel, univ. dipl. ekon. DANILO PIKL, s. p. Starovaška ulica 1,3311 Šempeter Tel.: 03/ 570 20 70, gsm: 041 709 186 - MONTAŽA, SERVIS IN MERITVE OUNIH GORILNIKOV, - NAČRTOVANJE IN MONTAŽA REGULACIJE OGREVANJA, - popravila Štedilnikov, pralnih, suSilnih in POMIVALNIH STROJEV, - POPRAVILA, MONTAŽA IN ČIŠČENJE BOJLERJEV. ustvarjalo šest avtoric, vodja programa kulture na ZKŠT Žalec in slavistka Lidija Ko-celi, zgodovinarki Tatjana Kač in Karmen Jezernik, zgodovinarka in glasbena pedagoginja Breda Veber, kustosinja Mateja Medved ter ekonomistka Nataša Gaber Sivka. Kot je na predstavitvi v začetku septembra povedala Tatjana Kač, so si pripravo monografije razdelile po obdobjih, ob tem pa zadnjih dvajset let pustile v obdelavo kasnejšim rodovom, saj bo zaradi časovne oddaljenosti gotovo ustreznejša. Čeprav je delo precej obsežno, pa je bilo zbranega gradiva še precej več. V knjigo so vključile tudi številne fotografije, na katerih se bo našel marsikateri Žalčan ali pa bo našel svoje prednike, poleg zgodovinskih dejstev pa je v njej tudi veliko ilustrativnih zgodbic in posebnosti. Na predstavitvi monografije so se zahvalili tudi številnim Žalča-nom, ki so darovali slikovni material in ostalo gradivo, ter z avtoricami podelili spomine, ki so zabeleženi v monografiji. Izid monografije so v Žalcu pospremili s prijetno in domiselno prireditvijo z naslovom Prisluhni mestu v režiji Jaše Kocelija, ki jo je z žametnim glasom povezoval Matjaž Romih, zvočno pa dopolnili dekliška tolkalna zasedba ŠUS, priložnostna moška vokalna zasedba in pevci Primož Krt, Dani Slogar, Rok Šoster ob spremljavi pianistke Irene Kralj z napevoma iz operete Hmeljska princesa. Nabito polno dvorano je navdušil tudi video avtorice Nine Maček s slikovitimi izjavami naključno izbranih Žalčanov o Žalcu. Za kamero in montažo je posrbel Samo Sadnik, za scenografijo prireditve Breda Bračko, za predstavljene avtorske fotografije pa Katra Petriček. Monografijo je s svojim nagovorom in zahvalo avtoricam pospremil tudi 38. župan Žalca (seznam županov je prav tako objavljen v monografiji) Lojze Posedel. L. K. Avtorice monografije in Matjaž Romih Dvigalo kot darilo V žalski občinski stavbi so namenu predali novo dvigalo, s katerim so olajšali dostop do uradov različnim obiskovalcem, predvsem invalidom, hkrati pa obnovili tudi stopnišče. V zgradbi poleg občinske delujejo še tri uprave: upravna enota ter geodetska in davčna uprava. Prav zato je pri poplačilu 132 tisoč evrov vredne naložbe sodelovalo ministrstvo za javno upravo, čeprav je večji delež zagotovila Občina Žalec. Kot je poudaril župan Lojze Posedel, so dvigalo načrtovali že dlje časa, in to je dokaz, da se da s sodelovanjem marsikaj doseči. Sicer je to še ena od naložb, s katero želijo biti prijazni do invalidov. Potem ko so odpravili arhitektonske ovire na pločnikih, zgradili dvigalo ter uredili dostop za invalide v vseh javnih zavodih, bo prišla na vrsto še knjižnica. Novega dvigala, ki je bil hkrati darilo ob jubileju, so se še posebej razveselili v Medobčinskem društvu invalidov Žalec, ki združuje več kot 1.400 članov in ki letos praznuje 40-letnico. Ob koncu slovesnosti se je zaslužnim za postavitev dvigala zahvalil predsednik Medobčinskega društva invalidov Žalec Janez Meglič. T. T. Prva seje z dvigalom v spremstvu župana Lojzeta Posedela peljala invalidka Nuša Ilovar Slovesno odprli dom starejših Za praznik svečano na Polzeli 'rva in najstarejša stanovalka novega doma 99-letna Angela Žagar za njihov prispevek k izpeljavi tako smelo zastavljenega načrta podjetja SG Kovač. Zbrane je v nadaljevanju pozdravil tudi župan Vinko Debelak in dejal, da je ta dan velika zmaga investitorja, občine in vseh, ki so verjeli v to zgodbo, v ta projekt in vsak po svojih močeh pripomogli, da je zdaj dom pripravljen na sprejem prvih stanovalcev. Izrazil pa je tudi veliko veselje, da bo delo v domu starejših dobilo 62 občanov Občine Prebold. Slavnostni trak ob odprtju je ob pomoči investitorja Ivana Kovača prerezala prva stanovalka doma, 99-letna Angela Žagar, in izrazila veselje nad V Preboldu so v sredo, 25. avgusta, slovesno odprli dom starejših občanov, ki so ga začeli graditi že maja 2008, potem pa so zaradi zapletov z zemljiščem in drugih težav gradnjo za dobro leto prekinili. Investitor Ivan Kovač je vložil vse napore v to, da so nadaljevali z deli. Investicija je bila vredna več kot 10 milijonov evrov. V sodobno opremljenem domu, ki se razteza na 7450 kvadratnih metrih, je 41 enoposteljnih in 57 dvoposteljnih sob, kar omogoča bivanje v njem 155 stanovalcem. Na slovesnosti, ki sta jo popestrili tudi sopranistka Nataša Krajnc in Pihalni orkester Prebold, je zbrane najprej nagovorila strokovna direktorica novega doma Jožica Lukše. V svojem nagovoru je predstavila novo pridobitev, ki je zasnovana kot dom četrte generacije, kar pomeni, da bodo stanovalcem zagotavljali celovito oskrbo po najsodobnejši zamisli, saj je dom zgrajen tako, da omogoča življenje v manjših skupnostih. Predstavila je tudi ekipo, ki je sodelovala pri uresničitvi tega projekta, in se vsem zahvalila Lepe in velike sobe zagotavljajo prijetno bivanje tem, da je dočakala ta trenutek, saj želi razbremeniti sina in snaho, predvsem pa imeti zagotovljeno celodnevno oskrbo in skupaj z ostalimi sostanovalci uživati preostanek življenja. Še posebej pa ji veliko pomeni, da bo tudi v prihodnje živela v svojem kraju, med svojimi ljudmi. Strokovna direktorica doma Jožica Lukše je po slovesnosti medijem odgovarjala na številna vprašanja. Med drugim je povedala: »Do zdaj je prispelo za sprejem v dom že 120 vlog, ki jih pravzaprav obravnavamo že štiri mesece. Tega smo zelo veseli. Že takrat, ko sem začenjala s svojim delom, je bilo evidentiranih vlog več kot 70. To me je navdalo z velikim upanjem, da je prav, da storimo vse, da se ta dom tudi čim prej zgradi. Mislim, da smo uspeli in da lahko z optimizmom gledamo v prihodnost, čeprav časi niso takšni, kot bi si želeli.« Na vprašanje glede cen oskrbe pa je odgovorila, da bodo primerljive s cenami domov, ki so se odpirali v zadnjih dveh letih, na primer Špesov dom v Vojniku, Dom Lipa v Štorah... D. N. V dvorani Gradu Komenda na Polzeli je potekala slavnostna seja Občinskega sveta Občine Polzela, posvečena 2. oktobru, prazniku Občine Polzela, ki ga praznujejo v spomin na dan, ko je bilo leta 1942 v Mariboru ustreljenih deset Polzelanov. Slavnostni govor je imel župan Ljubo Žnidar. Poudaril je, da je bila v tem letu izgradnja kanalizacije največja in najpomembnejša investicija. Ob trasi kanalizacije je v celoti obnovljena vodovodna napeljava, zamenjane so stare salonitne cevi, vozišče na trasi pa so na novo asfaltirali. Občina je sofinancirala dograditev čistilne naprave v Kasazah. Projekt bo končan letos jeseni. Dograditev čistilne naprave, ki se je financirala v večjem delu iz kohezijskega sklada, je pogoj za priključitev naselja Polzela na javno kanalizacijo. Začela pa so se dela pri gradnji sekundarne kanalizacije. Že leta 2009 sta bila zgrajena dva odseka, kar je omogočilo priključevanje novega bloka, Komende in stanovanjskih blokov ob trasi na javno kanalizacijo. Posebno pozornost so v teh letih namenili kulturni dediščini, rekonstrukciji Gradu Komenda. Končana je prva faza obnove. Dokončani so kletni prostori, za turistično promocijo in gostinsko dejavnost in del pritličja, kjer bodo pisarniški in prireditveni prostori. V sklopu projekta Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije je obnovljena tudi najstarejša horizontalna hmeljska sušilnica ter vstopno informacijska točka, kjer bodo obiskovalci dobili vse informacije o turistični Za večjo varnost S slovesnosti v dežju V Občini Polzela so ob praznovanju letošnjega občinskega praznika slavnostno predali namenu prenovljen center naselja Polzela. Skozi naselje Polzela je obnovljena glavna - regionalna cesta, na novo so zgradili pločnik in kolesarsko stezo ter postavili javno razsvetljavo. Zaradi rušitve dotrajane stanovanjske stavbe je dobila novo podobo tudi okolica cerkve, zgradili so nov cestni priključek in razširili vozišče mimo župnišča. Vrednost del je znašala 270 tisoč evrov. V kulturnem programu so sodelovali učenci Osnovne šole Polzela, župan Ljubo Žnidar pa je v krajšem govoru izrazil zadovoljstvo nad izvedenimi deli, saj so s tem izboljšali prometno varnost skozi naselje, center pa se ponaša tudi z lepšo podobo. Blagoslov je opravil polzelski župnik in dekan Jože Kova-čec, trak pa je županu Ljubu Žnidarju pomagala prerezati najstarejša občanka Polzele Marija Andrejc, ki bo konec tega meseca praznovala stoti rojstni dan. T. T. Vranski svetniki so na 25. redni seji med drugim sprejeli Odlok o zaključnem računu Občine Vransko za leto 2009 in se seznanili s poročilom o izvrševanju proračuna Občine Vransko do 30. junija letos. Realizirani prihodki proračuna Občine Vransko v prvem polletju letošnjega leta znašajo 1.109.470 evrov, kar predstavlja le 31 odstotkov realizacije prihodkov rebalansa proračuna. V računu financiranja pa so odplačali 68.200 evrov glavnice iz naslova kratkoročne zadolžitve občine ter 36 tisoč evrov iz naslova dolgoročne zadolžitve občine za večnamensko dvorano na Vranskem. V nadaljevanju so obravnavali in sprejeli poročila javnih zavodov o rezultatih poslovanja v lanskem letu, sprejeli letni program športa in kulture za prihodnje leto, potrdili sistemizacijo OŠ Vransko - Tabor, vrtčevske enote na Vranskem in se seznanili s poročilom o izva- Dobitniki letošnjih priznanj Občine Polzela ponudbi občine. Končuje pa se druga faza obnove, tako bo Grad Komenda v prihodnjem letu zaživel v vsej svoji žlahtnosti, saj bodo urejeni še prostori za glasbeno in knjižnično dejavnost. Na novo so asfaltirali 6,5 kilometra cest, skozi naselje Polzela je bila obnovljena glavna cesta, na novo pa so zgradili pločnik in kolesarsko stezo. Zaradi rušitve dotrajane stanovanjske stavbe je obnovljen del priključne ceste. Ob vstopu v občino je novo krožišče, ki ga je financirala Direkcija RS za ceste. V zdravstvenem domu so obnovili prostore, zgradili dvigalo, namestili klimo in obnovili toaletne prostore. Poleg tega sta bila v Andražu sanirana dva plazova, obnovljeno je bilo pročelje občinske stavbe, v vrtcu na Polzeli in v Andražu pa so odprli nova oddelka, v katerih je varstvo našlo 36 naj mlajših. Na slavnostni seji so podelili letošnja občinska priznanja. Plakete Občine Polzela so prejeli Rok Hrženjak, avtor knjige z županom Ljubom Žnidarjem Malteški vitezi na Polzeli, za oživitev zgodovine domačega kraja ter promocijo Občine Polzela, Športno društvo Savinja 2000 za deset let aktivnega delovanja ter uspešno organizacijo športne in rekreativne dejavnosti v Občini Polzela, Martina Ograjenšek za ustvarjalni prispevek na področju kulturnega delovanja v občini, Društvo upokojencev Andraž nad Polzelo za aktivno delovanje na različnih področjih ter skrb za družabno, zdravo in prijazno udejstvovanje članov. Grb Občine Polzela je prejela Mija Novak za izjemen prispevek pri širjenju glasbene kulture, zlasti na področju zborovskega petja na Polzeli, naziv častni občan pa so podelili Darinki Pavletič Loren-čak, akademski slikarki, za življenjski prispevek in pečat, ki ga je vtisnila Občini Polzela s svojim bogatim umetniškim ustvarjanjem. Slavnostno sejo so popestrili glasbenika Diana in Zmago Štih ter voditeljica Urška Jeršič. T. Tavčar Odlok o zaključnem računu janju zimske službe 2009/10 ter z javno razgrnitvijo dopolnjenega osnutka Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje poslovne cone Čeplje. T. Tavčar Nepravilnosti niso ugotovili Svetniki Občine Polzela so se v začetku septembra sestali tudi na 23. redni seji, kjer so potrdili predloge za letošnja občinska priznanja, ki so jih potem podelili na slavnostni seji, in se seznanili s poročilom o notranjem revidiranju poslovanja Občine Polzela v lanskem letu. Kot je v zaključnem poročilu napisala državna notranja revizorka Brigita Frlin Novak, v postopku revidiranja poslovanja občine za leto 2009 niso ugotovili nepravilnosti, ki bi pomenile negospodarno porabo proračunskih sredstev. Seznanili so se tudi s polletnim poročilom o izvrševanju proračuna, ki poteka po zastavljenih ciljih. Nekoliko nižja realizacija investicijskih odhodkov in prihodkov je posledica investicij, ki se še izvajajo in bodo končane in plačane do konca leta. Zadolžitev občine v prvem polletju ni bila potrebna. T. T. Memorialno in pokalno tekmovanje Prostovoljno gasilsko društvo Braslovče je v okviru praznika Občine Braslovče pripravilo 16. tekmovanje za pokal hmeljske kobule ter memorial Žiga Rožiča za članice in člane v vaji z motorno brizgalko in vaji razvrščanja, Med nastopom članske ekipe PGD Braslovče to je bila hkrati tudi četrta tekma v članski ligi Gasilske zveze Žalec. Na tekmovanju je sodelovalo 13 ekip. Pri članicah je zmagala enota PGD Andraž pred Braslovčami in enoto Dolič Šentflorjan, pri članih pa se je zmage veselila prva enota PGD Dobrovlje pred drugo enoto Dobrovelj, tretja pa je bila prva enota PGD Andraž nad Polzelo. V tekmovanju v spajanju sesalnega voda za denarne in praktične nagrade pa je med devetimi ekipami zmagala enota PGD Andraž nad Polzelo, druga je bila enota PGD Braslovče in tretja druga enota Dobrovelj. T. Tavčar i site.dal OBČINE september 2010 5 Opravili veliko dela Občina Braslovče praznuje septembra občinski praznik v spomin na prvo znano pisno omembo kraja leta 1140. Ob prazniku so tudi letos pripravili slavnostno sejo občinskega sveta s podelitvijo priznanj in kulturnim programom. Prireditev je potekala v telovadnici Podružnične osnovne šole Trnava. Župan Marko Balant, slavnostni govornik, je spregovoril o dosežkih zadnjega leta. Izpostavil je izgradnjo primarnih kanalov, ki je bila največji finančni zalogaj, bila pa je tudi sofinancirana s sredstvi Evropske unije. Ob izgradnji obeh primarnih kanalov Zakl-Sentrupert-Braslovče ter Parižlje-Topovlje-Orla vas so v naselju Parižlje že zgradili sekundarno kanalizacijo. Pri tem so posodobili tudi vozišče in obnovili vodovod. Posodobili so štiri odseke občinskih cest v skupni dolžini 2 km, z izgradnjo pločnika v Parižljah poskrbeli za varnost pešcev, uredili kolesarsko stezo Braslovče-Kamenče-Gomilsko, ki je tudi hkrati šolska pot, dokončali so parkirišče pri pokopališču ter uredili cesto s pločnikom in razsvetljavo do pokopališča in postavili javno razsvetljavo v Parižljah, Glinjah in Topovljah. Večina projektov je bila izvedenih s pomočjo raznih skladov EU in Republike Slovenije. Župan je pohvalil delo društev in mnogih posameznikov, še posebej je omenil 200-letnico šolstva na Gomil -skem, 85-letnico PGD Trnava in 110 let PGD Braslovče. Pohvalil je delo in napore gasilcev in se jim zahvalil za veliko pomoč pri poplavah na območju Gomilskega, Trnave in Zakla. Tistim, ki so se še posebej izkazali na različnih področjih, so podelili občinska odličja. Častni znak občine so prejeli Jožef Matko za aktivno delu v gasilstvu, Matilda Lenovšek in Marija Jager za aktivno delo v Krajevni organizaciji Rdečega križa Letuš in Klemen Marovt za aktivno delo v Kulturnem društvu Braslovče. Bronasto plaketo z bronastim cekinom so prejeli Tjaša Ribizel za uspešno delo na pevskem področju, Marjan Kumer kot uspešen trener in organizator v ženskem odbojkarskem klubu, Štefan Matko za delo ključarja v bra- slovški cerkvi, je pa tudi starosta gasilstva v Braslovčah. Bronasto plaketo z bronastim cekinom je prejel tudi Marko Završnik za aktivno delo v Moškem pevskem zboru Karla Viranta Braslovče in v Mešanem pevskem zboru Marije Vnebovzete Braslovče, je pa tudi ustanovitelj in vodja kvinteta Dobroveljski fantje. Zlato plaketo z zlatim cekinom je za izpeljavo večjih in manjših projektov na Gomilskem kot prostovoljec prejel Ivan Kosem. Priznanje častni občan pa je prejel Viktor Zorc, ki je priljubljen in nepogrešljiv kot član KS Letuš, društva lovcev, gasilcev, kulturnikov, domoljubnih organizacij Združenja borcev za vrednote NOB in Zveze veteranov vojne za Slovenijo, vključil se je tudi v politično življenje nove države Slovenije in si prizadeval za ustanovitev Občine Braslovče. V kulturnem programu so sodelovali Sekstet Gomilsko, Harmonikarski kvartet Glasbene šole Risto Savin Žalec, citrarki Irena Glušič in Doroteja Doljšak, učenci in najmlajši iz vrtca POŠ Trnava ter Irena Štusej. T. Tavčar Braslovški nagrajenci z županom Markom Balantom Seja na turistični kmetiji Svetniki Občine Tabor so svojo 28. redno sejo pripravili v prostorih Turistične kmetije Weiss v Miklavžu pri Taboru. Med drugim so obravnavali in sprejeli zaključni račun proračuna Občine Tabor za leto 2009, na predlog nadzornega odbora pa so sprejeli tudi sklep, da se zaradi volilnega leta naroči zunanjo revizijo finančnega poslovanja. Seznanili so se tudi s polletnim poročilom o izvrševanju proračuna Občine Tabor za leto 2010. Realizirani prihodki v prvem poletju znašajo okrog 43 %, odhodki pa 41 %, vsekakor pa bo potreben rebalans proračuna zaradi realizacije programa, ki se prenaša v se- danje obdobje. Sprejeli so tudi Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi JVIZ Osnovna šola Vransko - Tabor. V nadaljevanju seje so spregovorili o sofinanciranju ločenih oddelkov POŠ Tabor v šolskem letu 2010/2011 za 2. in 4. razred. Sklep, da se sofinancira, je bil sprejet z glasom proti, hkrati pa so župan in svetniki naložili direktorici Občinske uprave Občine Tabor in ravnateljici JVIZ OŠ Vransko - Tabor, da poskuša narediti vse, da bi privabili še enega učenca, kar bi omogočilo samostojne oddelke brez sofinanciranja. Na seji so imenovali tudi nove člane in namestnike občinske volilne komisije in potrdili sklep o delni povrnitvi stro- Zakonca Weiss sta staro kmetijo kupila leta 2002 in se odločila živeti na podeželju. Čeprav mestna človeka, Ljubljančana, sta se zagnano lotila dela, zgradila novo hišo s sobami za turiste in opravila še veliko drugega dela. Njun podjetniški duh je letos obogatil Občino Tabor za novo turistično točko - turistično kmetijo, ki je bila tudi za svetnike in župana pravo presenečenje. škov volilne kampanje za letošnje lokalne volitve. V nadaljevanju so obravnavali in sprejeli Odlok o spremembah in dopolnitvah o ustanovitvi JZ Regijsko višje in visokošolsko središče Celje, soglašali pa so tudi s spremembami statuta tega javnega zavoda. Pri zadnji točki dnevnega reda je Marija Zupančič povedala, da Statutarna pravna komisija predlaga, da se do konca mandata uskladita poslovnik in statut. Postavila pa je tudi vprašanje glede predvidenega termina rekonstrukcije vodovoda v Kapli. Kot je dejal župan Jazbinšek, to načrtujejo v tem jesenskem obdobju. D. Naraglav Polnilna postaja Vransko Mladi so si z zanimanjem ogledovali električni vozili Župan Občine Vransko evropskega tedna mobilnosti Franc Sušnik je v okviru v ponedeljek predal namenu polnilno postajo za električna vozila na Vranskem. Sušnik je nagovoril in pozdravil vse navzoče, med njimi tudi najmlajše iz vrtca in šole, ki so si radovedno ogledovali električni vozili. Nekaj več o postaji je v nadaljevanju povedal Marko Krajnc iz podjetja Energetika Vransko in poudaril, da je polnilna postaja druga v Savinjski dolini in deseta v Sloveniji. Električni vozili e-bikeboard je posodilo podjetje EKO SIM iz Bistrice ob Sotli, navzoči pa so se lahko preizkusili v vožnji s temi električnimi e-bikeboardi. Polnjenje električnih avtomobilov in skuterjev je brezplačno. T. T. Na zadnji seji tudi o rebalansu Braslovški svetniki so na 27. redni seji občinskega sveta najprej obravnavali strokovna izhodišča z obvezno razlago Prostorskega reda Občine Braslovče s predlogom obvezne razlage Odloka o Prostorskem redu Občine Braslovče in predlogom Odloka o merilih za izdajo soglasja občinske uprave Občine Braslovče v postopkih nezahtevnih in enostavnih objektov s Prostorskim redom Občine Braslovče. Dalj časa so se svetniki zadržali pri rebalansu proračuna za letos. Po njem se znižujejo načrtovani prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov za nekaj več kot 453 tisoč evrov in bodo po sprejetem proračunu za letošnje leto znašali 3.907.814, kar pomeni, da se znižajo za 11,61 odstotka, glede na prvotni načrt. V obdobju prvih osmih mesecev se občina ni zadolžila, bo pa to storila v zadnji četrtini letošnjega leta. Svetniki so sprejeli tudi Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja vikend naselja ob Savinji v Malih Braslovčah in Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja PA2 - Braslovče. V prvem gre za območje 800 kvadratnih metrov, kjer je predvidena izgradnja ene enodružinske hiše, v drugem pa za 1715 kvadratnih metrov površine za gradnjo dveh enodružinskih objektov. OO Rdečega križa Žalec je s pomočjo krajevne organizacije na Polzeli prejšnji četrtek pripravila že osmo krvodajalsko akcijo. Odvzema krvi se je udeležilo 123 krvodajalcev, akcijo pa je izvedel Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko medici- Svetniki so v prvi in drugi obravnavi sprejeli Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč s komunalno opremo za OPPN Rakovlje Terase 3 in podlage za odmero komunalnega prispevka, ki ga je pripravil Geodetski zavod Celje. Ta odlok je zdaj merilo za odmero komunalnega prispevka. Ob koncu seje, ta je bila zadnja v tem mandatu, se je župan Marko Balant svetnikom in občinski upravi zahvalil za dobro sodelovanje. T. T. no Ljubljana. Kot je povedala strokovna delavka na občnem združenju v Žalcu, so bili z akcijo zadovoljni, naslednja, deveta, pa bo 21. oktobra v prostorih šempetrske osnovne šole od 7. do 11. ure. Izvedli jo bodo delavci transfuzijskega oddelka Splošne bolnišnice Celje. T. T. 123 krvodajalcev Skrbimo za porečje Savinje V Kulturnem domu Polzela so pripravili delavnico v okviru priprav načrta upravljanja voda od 2009 do 2015 - za reko Savinjo. Namen delavnice je bil predstaviti predlog načrta upravljanja voda, usklajevanje interesov in razpoložljiva sredstva za izvajanje ukrepov. Delavnico je organiziralo ministrstvo za okolje in prostor, vodila pa jo je dr. Irena Rejec Brancelj. Najprej so potekale predstavitve projektov in organizacij, ki so povezane z dobrim stanjem voda v porečju Savinje: Pivovarna Laško, Mestna občina Celje, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo, Nivo Celje in Društvo tabornikov RDGO Celje. Sledila je predstavitev predloga načrta upravljanja voda, usklajevanja interesov in razpoložljivih sredstev za izvajanje ukrepov. V delavnici so udeleženci opredelili ključne lokalne probleme, vezane na zagotavljanje dobrega stanja voda, in oblikovali predloge načinov za njihovo razreševanje. Ukrepe iz predloga načrta so ovrednotili glede na prednosti razreševanja, jih natančno opredelili in iskali možnosti za sode- lovanje pri izvajanju. V ospredju je bila problematika poplavne varnosti, upravljanja voda, koncesij, ekologije, urejanja vodotokov in neracionalne rabe vode. Med udeleženci so bili predstavniki občin, podjetij, zavarovanih območij, nevladnih organizacij in drugi. Delavnica za porečje Savinje je bila druga v nizu osmih delavnic, ki bodo septembra potekale po vsej Sloveniji. Načrt upravljanja voda je sestavni del izvajanja vodne direktive ter doseganja cilja dobrega stanja vseh voda v Sloveniji do leta 2015. Ministrstvo za okolje in prostor je pripravilo prvi osnutek nacionalnega načrta, po posvetovanjih pa bo do konca letošnjega leta pripravilo končno verzijo. Posvetovanja so ključnega pomena, saj je uresničevanje načrta odvisno tako od odgovornih v državnih ustanovah, lokalnih skupnostih kot tudi od vsakega posameznika. Načrt upravljanja voda bo vključeval tudi načrte po povodjih ter v njih povezoval okoljske cilje, socialna vprašanja in gospodarske dejavnike z vsemi vrstami vodnih teles - rekami, jezeri, rečnimi ustji in drugimi somornicami, obalnimi morji in podzemnimi vodami. T. Tavčar Morali bodo plačevati preživnino Tudi učenci so uspešni mediatorji Minister dr. Ivan Svetlik V času občinskega praznika je eno najživahnejših prizorišč park Dvorca Novo Celje. Vsako leto se zadnji avgustovski petek tam zberejo tudi rejniške družine iz vse Slovenije in se nato odpravijo na izlete in oglede po občini. Osnovni namen srečanja je preživeti sproščen in lep dan med družinami s podobnimi izkušnjami. Glavni organizator srečanja je Občina Žalec, ki poskrbi za zanimiv program dejavnosti, prevoz družinam v Novo Celje pa poravnajo občine, iz katerih prihajajo družine. Letos se je zbralo kar 750 odraslih in otrok, ki se jim je na začetku pridružil tudi minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Ivan Svetlik, nato pa so se po skupinah odpravili na ogled Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, Jame Pekel, Ribnika Vrbje, kjer so jezdili tudi ponije, prav tako so si nekateri ogledali Bio park Nivo, drugi so obiskali vinsko klet Pri Mlinar' in tretji Ribnik Steska. Pri dvorcu so potekale ustvarjalne delavnice, mogoče pa se je bilo popeljati tudi z balonom. Otroci so se predvsem zabavali, odrasli pa so se pogovarjali tudi o težavah in drugih izkušnjah, ki jih imajo z rejništvom. Minister dr. Ivan Svetlik je v svojem nagovoru predstavil spremembe, ki se obetajo na področju rejništva. »Trenutno imamo v Sloveniji 792 rejnic in rejnikov z dovoljenjem za izvajanje rejniške de- javnosti. 130 rejnic in rejnikov izvaja to dejavnost kot poklic. Vseh otrok, nameščenih v rejništvo, je po zadnjih podatkih 1156. Povprečna starost otroka v rejniški družini je 14 let. Rejništvo je osnovni ukrep začasne narave. Če so izpolnjeni zakonski pogoji, se posvojitev lahko izvede, nikakor pa rejništva ni mogoče razumeti kot predhodno stopnjo za posvojitev. Institut rejništva tudi v novem predlogu družinskega zakonika ostaja kot posebna oblika varstva otrok. Vendar predlog predvideva precejšnje spremembe na področju ukrepov za varstvo koristi otroka, ki se nekoliko odražajo tudi na področju rejništva. Odločanje o odvzemih otrok in nadaljnji namestitvi v rejništvu je v predlogu novega zakona preneseno na sodišča, medtem ko bo center za socialno delo lahko odločil le o nujnem odvzemu in namestitvi v rejništvo. Ta ukrep lahko traja najdlje 6 dni, center pa mora sodišču predlagati izdajo začasne odredbe v 48 urah, sicer ukrep preneha. Ena od pomembnih novosti predloga novega družinskega zakonika je tudi obvezna določitev preživnine za oba starša za otroka, nameščenega v rejniško družino. Družinski zakonik v zvezi s tem predvideva vsaj delno poplačilo storitev izvajanja rejniške dejavnosti v proračun. V proračun se bo nakazovala otrokova preživnina do višine oskrbnine, razlika pa na poseben otrokov račun, ki ga bo v ta namen odprl otrokov skrbnik. Rejništvo tako v Sloveniji ostaja še vedno pomembna in dobro utečena oblika nadomestne družine. Pri rejništvu gre namreč za odgovornost, da najdemo otroku, ki zaradi različnih vzrokov ne more živeti pri svojih starših, nadomestno družino, v kateri bo pridobil pozitivno družinsko izkušnjo. Nenazadnje te izkušnje prerastejo v vrednote, ki jih bodo otroci nosili v sebi in jih kasneje Irena Pražnikar, direktorica Centra za socialno delo Žalec razdajali drugim in to je največ, kar lahko odrasli otrokom damo, ne glede na to, ali smo njihovi biološki ali socialni starši.« Kot je povedala direktorica Centra za socialno delo Žalec Irena Pražnikar, je na območju, ki ga pokriva žalski center za socialno delo, 20 rejniških družin, 21 otrok pa je vključenih v rejniške družine. »Na splošno je s strokovnega vidika opazna potreba po tem, da bi imeli več možnosti intenzivnega dela s starši, kajti rejništvo naj bi bil kratkotrajen ukrep, namenjen predvsem temu, da se matična družina pripravi na otroka. Vendar ugotavljamo, da je kljub ponudbi strokovnih delavk centra za socialno delo izredno nizka motiviranost otrok, da se starši vključijo v svetovalni proces in izboljšajo razmere, v katerih je otrok prej živel. V tej smeri deluje nov družinski zakonik, ki izrecno določa možnosti in pristojnosti strokovnih služb centrov za socialno delo. Otrok je zadovoljen tam, kjer ima primerno družinsko okolje, pa naj je to rejniška ali matična družina. Če naj se otrok vrne v matično družino, pomeni, da se mora tam prej korenito kaj spremeniti v pozitivno smer, da se otrok vrne v varno, prijetno in spodbudno okolje. To pa ni tako enostavno, kot zgleda zgolj z nekim priporočilom na papirju.« K. R., foto: T. T. Otroke je na Ribnik Vrbje pospremil tudi »ponirek« Plačilo položnic tudi v trgovinah Tuš Od srede septembra lahko položnice plačujete tudi v 60 Tuševih trgovinah po vsej Sloveniji, med njimi tudi v treh spodnjesavinjskih trgovinah, v supermarketu na Polzeli in v Žalec ter v marketu Vransko. Storitev ponujajo v Tuševih prodajalnah v sodelovanju z Abanko Vipo, omogočajo pa jo blagajne, ki so na izbranih 60 prodajnih mestih posebej označene z znakom Abatočka. Plačilne naloge do največjega zneska 500 € na eni položnici lahko na blagajniškem okencu plačujete z gotovino, provizija za plačilo posamezne položnice pa znaša 0,65 €. Plačilo položnic je mogoče v okviru delovnega časa posamezne Tuševe trgovine, plačilna transakcija pa bo izvršena naslednji delovni dan banke. L. K. Pedagogi in svetovalci se zavedajo pomena šolske in vrstniške mediacije Izraz mediacija poznamo predvsem s področja prava, vse bolj pa se uveljavlja tudi v šolstvu. Nekatere komunikacijske veščine in orodja mediacije se sicer že dolgo uporabljajo v šolah, celovito pa so o šolski in medvrstniški me-diaciji spregovorili na prvem mednarodnem simpoziju na to temo septembra v Žalcu. Simpozij je ob podpori CRU Institute, Občine Žalec, ZKŠT Žalec in osnovnih šol Griže, Rečica ob Savinji in Miklavž pri Ormožu organiziral Svetovalno izobraževalni center MI, ki ga vodi Jani Prgič. Jani Prgič je profesor slovenščine in diplomirani socialni delavec, ki je obe strokovni področji povezal z magisterijem socialne pedagogike. Še posebej se je posvetil področju šolske in vrstniške mediacije ter tudi s pomočjo štipendije občinskega Savinovega sklada znanja nabiral v tujini. Napisal je prvi in še vedno edini priročnik o šolski in vrstniški mediaciji v slovenščini. »Mediacija na splošno je proces, v katerem neka nevtralna oseba pomaga dvema ali več osebam, da same rešijo spor. Šolska in vrstniška mediacija pa je več od tega: je učenje komunikacijskih veščin, celosten program ustanove, kjer se lahko otroci od 1. razreda osnovne pa do konca srednje šole učijo temeljnih socialnih veščin in jih prenašajo v življenje,« poudarja Jani Prgič. Da se šole za takšno obliko dela z mladimi zelo zanimajo, dokazuje polna dvorana Doma II. slovenskega tabora Žalec. Simpozija so se udeležili pedagoški in svetovalni delavci iz 56 slovenskih šol, med njimi pa je bila tudi državna sekretarka na ministrstvu za šolstvo in šport Alenka Kovšca. In koliko je mediacija že uveljavljena v slovenskih šolah? Jani Prgič odgovarja: »V nekaterih šolah je mediacija že zelo dobro vzpostavljena, je pa res, da bi težko rekel, da so vse šole, ki imajo šolsko mediacijo, izpeljale tudi vrstniško mediacijo. Slednja je najbolj obču- tljiva, saj pomeni, da se učenci usposobijo, da lahko sami med seboj rešujejo konflikte. Zato je priporočljivo, da je na šoli več učiteljev in drugih oseb, ki vzpostavljajo tak program, da navdušijo tako učitelje kot starše in da kakovostno usposobijo otroke za vrstniške me-diatorje.« Namen simpozija je bil prenesti uporabna znanja in izkušnje s področja šolske in vrstniške mediacije, kar je tudi osnovni namen Svetovalno izobraževalnega centra MI. »V medijih in vsepovsod kričimo, da učitelji nimajo dovolj nekega znanja, potem pa ta znanja elitiziramo oziroma zanj postavimo tako visoko ceno, da ni dostopno vsem. Potem se ne smemo čuditi, če ima šola samo enega ali dva usposobljena mediatorja in se mediacija ne uveljavi,« opozarja Jani Prgič in dodaja, da so na simpoziju podali svoje izkušnje in znanja tisti, ki se dejansko ukvarjajo z mediacijo v šolah. »Ne pravim, da oseba, ki ne dela v šoli in ni vzpostavila celotnega modela, ne more vedeti česa o šolski mediaciji ali jo poučevati, vendar nima izkušenj, ki jih pridobi človek na terenu. Zato mislim, da je čas, da začnemo pedagoški in socialni delavci, skratka vsi strokovni delavci, ki delamo z mladimi, širiti znanje, ki ga imamo ogromno. Pa še nekaj: marsikdo šolsko mediacijo povezuje s pravom. Morda zato, ker ogromno pravnikov poučuje tudi šolsko mediacijo. Ob tem pa večina ne ve, da šolska in vrstniška mediacija izvirata iz številnih teorij in akademskih veščin, ki izhajajo iz socialne psihologije, socialne pedagogike, socialnega dela, teorije socialne medsebojne odvisnosti. S pravom je povezana samo tako, da se v določenem trenutku izvaja na podoben način kot gospodarska ali družinska mediacija.« Na simpoziju v Žalcu so poleg Janija Prgiča predavali dr. Milko Poštrak s Fakultete za socialno delo, ravnatelj rečiške šole Peter Podgoršek ter Suzana Kosec, Danica Zorec in Vlado Heber z OŠ Miklavž pri Ormožu, sodelovali pa so tudi šolski mediatorji iz griške in rečiške šole. Šolsko in vrstniško mediacijo v ZDA sta predstavili Nancy Kaplan in Deanna Beth Morris s CRU Institute. Jani Prgič pojasnjuje: »Vrsto let sem se na različnih področjih usposabljal v tujini, ne samo v ZDA. Ob tem, kar sem že sam počel na področju šolske in vrstniške mediacije, sem želel pridobiti še kakšno kakovostno dodatno gradivo. V ZDA smo se dogovorili za sodelovanje in tako omogočili, da so ta gradiva z avtorskimi pravicami zdaj v Sloveniji na voljo učiteljem po dostopnih cenah.« Prvi celodnevni mednarodni simpozij o šolski in vrstniški mediaciji skoraj gotovo ne bo zadnji. Jani Prgič načrtuje, da bi prav v Žalcu nastal vseslovenski center za mediacijo, ki bi ponujal učiteljem, staršem in otrokom številne kakovostne, predvsem pa za življenje uporabne vsebine. K. R. Invalidi na srečanju v Šempetru V Gostišču Rimljan v Šempetru so se v četrtek, 9. septembra, zbrali invalidi. Tokratno srečanje, ki ga vsako leto organizira Medobčinsko društvo invalidov Žalec v dogovoru z župani vseh šestih občin Spodnje Savinjske doline, je bilo že osmo po vrsti. Tudi tokrat je bilo zelo prijetno. Srečanje so s pesmijo začeli ljudski pevci Prijatelji 6 Še, nato pa je invalide in goste pozdravil predsednik MDI Žalec Janez Meglič. Še poseben pozdrav je namenil vsem tistim invalidom, ki so se srečanja udeležili na invalidskih vozičkih, najstarejšim članom in gostom, med katerimi so bil tudi predsednik delovnih invalidov Slovenije Drago Novak, predsednik koordinacije delovnih invalidov celjske regije Valter Golob, župan Lojze Posedel, podžupanja Občine Vransko Maja Jerman, podžupanja Občine Prebold Emilija Črnila in še nekateri. Vsi omenjeni so tudi spregovorili zbranim in poudarili, da se je potrebno truditi in kljub težkim časom še z večjo zagnanostjo skrbeti za invalide in njihovo vključenost v družbo. Kot je poudaril predsednik DIS Drago Novak, invalidi želijo enake pravice kot drugi državljani, da imajo enake možnosti - ne usmiljenja, skratka ne zahtevajo več, ampak ravno toliko, kot imajo drugi, saj brez enakih možnosti ne morejo žive- ti človeka dostojno življenje. Ob vsem tem pa je izrazil tudi skrb, da se bo ob predvidenih reformah njihov položaj slabšal, ne pa izboljševal. Sicer pa so tudi tokrat poudarili parolo Nič o invalidih brez invalidov, saj je le tako mogoče ustvarjati pogoje za življenje invalidov, ki bodo skladni z njihovimi potrebami in zahtevami socialne države, za katero se razglašamo. V družabnem delu srečanja in tudi vmes je bilo slišati lepo slovensko pesem in glasbo, ki sta jo poleg ljudskih pevcev iz Šešč ustvarjala glasbenika Fonzi in Leon, svoje pa je prispeval tudi najstarejši udeleženec srečanja 93-letni Jože Flere. D. Naraglav Namesto protipoplavnih ukrepov spet poplave in plazovi Merinščica je tekla tudi po cestah Poplavljena hiša Potočnikovih v Kaplji vasi Hiša po domače Mlinarjevih v Kaplji vasi je vedno najbolj na udaru Poplava v delu Petrovč Šale o pravilnosti vremenskih napovedi so preteklost. Vremenoslovci so za tretji konec tedna v septembru napovedali močno deževje ter skupaj s hidrologi sprožili rdeči alarm zaradi nevarnosti poplav. Čeprav Savinja ni prestopila bregov, so potoki in hudourniki zlasti na jugozahodnem delu doline skupaj s podtalnico poplavili številne objekte, sprožilo pa se je tudi veliko plazov. Že v petek, 17. septembra, so okoli poldneva začeli poplavljati potoki na območju Občine Vransko. Zaprtih je bilo več cestnih odsekov: cesta do poligona varne vožnje, Vransko-Tešo-va-Čreta in Brode-Selo. Bregove sta prestopili Merinščica in Podgrajščica, zato je začelo poplavljati tudi spodnji del trga Vransko. V Ločici pri Vranskem so gasilci z dveh kmetij evakuirali 19 glav govedi in 4 prašiče. Od 17.40 je bila poplavljena in neprevozna tudi cesta Prekopa - smer Rojšek. Skupno je bilo poplavljenih 15 stanovanjskih zgradb ter 10 gospodarskih in en industrijski objekt. Neprevoznih je bilo 11 odsekov občinskih cest, 15 mostov je bilo poškodovanih. Do prejšnjega torka je bila zagotovljena prevoznost vseh cest. Sprožilo se je več plazov, pet jih ogroža lokalne ceste, dva stanovanjska objekta, štirje gospodarske objekte, osem pa jih je na kmetijskih zemljiščih. V Občini Tabor je v petek, '17. septembra, nekaj pred 14. uro narasli potok začel ogrožati stanovanjsko hišo v Lokah, naslednje jutro ob 4.37 je bil v Loke napoten delovni stroj, da so lahko odmašili most. Nekaj kleti je zalila voda. V soboto je voda poplavila tudi regionalno cesto Pondor-Tabor. Narasla Konj-ščica je porušila most, vendar so Voda je zalila številne hleve, tudi v Ločici pri Vranskem so reševali govedo Po travnikih in cestah seje razlila tudi Ložnica v Založah v 24 urah zagotovili prevoznost ceste. Sprožilo se je 12 plazov, večinoma ogrožajo cestno infrastrukturo, pa tudi nadomestno gradnjo Bergantovih, ki jih je pred kratkim prizadel požar. V petek zvečer in v soboto je zalilo tudi kletne prostore petih stanovanjskih hiš in delavnico na Gomilskem, razlila se je Trnavca. V Trnavi so bili poplavljeni kletni prostori v desetih stanovanjskih objektih in v enem gospodarskem poslopju, v Grajski vasi kleti v dveh hišah in delavnica, v Letušu pa je odneslo del dveh cest v dolžini 25 metrov. V Občini Žalec je voda v petek zalila objekt v Gotovljah, dva objekta v Zabukovici in garažo v Pongracu, nekaj po 20. uri pa tudi kletne prostore stanovanjske hiše v Ulici Bratov Letonje v Žalcu. V soboto okoli 3. ure je poplavilo cesto Arja vas-Velenje pri kamnolomu v Veliki Pirešici, od 5. ure pa je bila poplavljena cesta Podlog-Jama Pekel v dolžini 30 metrov. Ob 6.37 je bil sprožen alarm na območju Levca, saj je bila velika verjetnost razlitja Ložnice, kije bila tako visoka kot 5. novembra 1998. Višanje oziroma sanacija nasipov ob Ložnici in Godomlji se je izkazala za učinkovit ukrep. Malo pred 10. uro so levški gasilci morali črpati meteorno vodo iz skladiščnih prostorov trgovine Mercator. Težave so bile tudi s podtalnico. Skupno je bilo poplavljenih 32 stanovanjskih objektov, večinoma kletni prostori. Evidentirali so 9 plazov. Ob prvih poročilih o poplavah na Vranskem je bilo jasno, da so ogroženi tudi Kaplja vas, Dolenja vas in Prebold neposredno ob Bolski. Ta reka je v petek ob 21.30 poplavila najprej kmetijske površine proti Kaplji vasi na obeh straneh struge, nato pa se je razlila tudi po sami vasi in poplavila več stanovanjskih in gospodarskih objektov, okoli 40, večinoma pa je zalila kleti in garaže. Prebivalci blokov Na zelenici so pravočasno pripeljali svoje avtomobile na parkirišča pri šoli in hotelu. Novi dom starejših občanov ni bil poplavljen, voda pa je zalila kletne prostore Kmetijske zadruge Prebold. V soboto, 18. septembra, popoldne so preboldski gasilci preprečili, da meteorna voda ni poplavila delovnih prostorov pekarne v Preboldu. Nekaj težav je bilo tudi zaradi plazov, zaradi nanosa zemlje na cesto v dolžini deset metrov je bila za ves promet zaprta cesta Šešče-Matke, ki pa so jo kmalu spet odprli, dva plazova v Mariji Reki, ki sicer ne ogrožata objektov, si je že ogledal geolog. V Občini Polzela je največ težav povzročila podtalnica, ki je zalila približno sto stanovanjskih objektov v Oravi vasi, na Polzeli in v Ločici ob Savinji. V Andražu sta bili poškodovani lokalna cesta in javna pot, obe sta že prevozni, sprožil pa se je tudi zemeljski plaz. Zaradi kaljenja vodnih virov je bilo potrebno vodo iz vodovodnih omrežij za pitje in pripravo hrane prekuhavati na območju vseh šestih spodnjesavinjskih občin. Uprava RS za zaščito in reševanje je 20. septembra 124 občinam izdala sklep o začetku ocenjevanja neposredne škode na stvareh zaradi poplav med 16. in 20. septembrom. Sklepi so Združenje za fotovoltaiko Slovenije je v prostorih podjetja Bisol v Latkovi vasi pripravilo tiskovno konferenco, na kateri je opozorilo, da je ministrstvo za okolje in prostor spremenilo svoje mnenje v zvezi s potrebnostjo gradbenih dovoljenj za postavitev sončnih celic oziroma fotovoltaičnih naprav na obstoječe objekte. Kar nekaj takšnih naprav so si v zadnjem času ogledali inšpektorji in zahtevali odstranitev teh naprav, ki so bile postavljene po besedah investitorjev v skladu z zakonodajo z lokacijskimi informacijami na obstoječe objekte in tudi vključene v omrežje. Ob tem se noben zakon ni spremenil, očitno pa se je spremenilo tolmačenje zakonov, je v imenu tistih, ki skušajo v energetsko bilanco Slovenije vendarle pripeljati čim več obnovljivih virov, povedal predsednik združenja dr. Uroš Merc. Združenje je naročilo več pravnih mnenj, po omenjeni tiskovni konferenci so se sestali tudi s predsednikom vlade. Ministrstvi za okolje in gospodarstvo se prav tako ukvarjata s tem zapletom, inšpektorji pa so kljub vsemu že spisali nekaj odločb o odstranitvi sončnih elektrarn, na primer s strehe Celjskega sejma. Gre za veliko gospodarsko škodo, pravijo podjetniki, ustavilo se je tudi izvajanje novih projektov. Združenje za fotovoltaiko zahteva, da se upošteva veljavna bili izdani tudi vsem spodnjesa-vinjskim občinam, občinske komisije pa morajo z zbiranje vlog oškodovancev in oceno škode zaključiti najkasneje do 20. oktobra. Po prvih ocenah je v Občini Prebold škode za 200 tisoč evrov, v to ni všteta škoda zaradi plazov, v Občini Žalec za okoli 500 tisoč, v Občini Polzela pa za 120 tisoč evrov. Kaj bodo pristojni storili, da obilno deževje ne bi več povzročalo takšne škode? Dolgoročni ukrepi so na območju Savinjske doline znani že kar nekaj časa. Za zagotavljanje poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini je še vedno v postopku priprave državni prostorski načrt, ki predvideva več suhih zadrževalnikov ob Bolski in Savinji. Dopolnjen osnutek naj bi bil javno razgrnjen junija zakonodaja in pri tem tolmači, da so sončne elektrarne naprave, ne objekti. Če se ne posega v konstrukcijo objekta, na katerega je postavljena, gradbeno dovoljenje ni potrebno. Pri tem ni toliko pomembno dejstvo, da gradbeno dovoljenje pomeni podražitev in podaljšanje postopka postavitve fotovoltaičnih naprav. Dejstvo je, da imajo številne občine še stare prostorske načrte, ki novih virov energije ne predvidevajo. To pa je velika ovira, saj sprejemanje novih prostorih aktov traja leta, je poudaril dr. Uroš Merc. Ministrstvo za okolje in prostor zanika, da šele od maja letos zahteva gradbena dovoljenja za postavitev sončnih elektrarn, ki so postavljene na obstoječe objekte. Po njihovih besedah predpisi s področja graditve objektov v določenih primerih in ob upoštevanju določenih prihodnje leto, usklajen predlog pa pripravljen za sprejem pri vladi decembra 2011. Državni načrt za območje ob Savinji med Ločico in Letušem je v fazi medresorske uskladitve gradiva za sprejem uredbe, ki naj bi jo vlada obravnavala že oktobra letos. Minister za okolje in prostor dr. Roko Žarnič je prejšnji teden za Delo potrdil, da se sredstva iz vodnega sklada zadnja leta namesto za zagotavljanje poplavne varnosti uporabljajo za gradnjo infrastrukture ob gradnji spo-dnjesavskih elektrarn. Za slednje bo potrebno zagotoviti drug vir, je povedal minister, za izvedbo zagotavljanja poplavne varnosti v celotnem porečju Savinje s Celjem in Laškim (projekt, ki ima več podprojektov, je vreden skoraj 130 milijonov evrov) pa bodo pridobljena tudi evropska sredstva. K. R., foto: D. N., T. T. pogojev omogočajo namestitev sončnega zbiralnika ali sončnih celic brez gradbenega dovoljenja, v drugih primerih pa je gradbeno dovoljenje potrebno. Ko se fotonapetostna elektrarna gradi na obstoječem, starejšem objektu, to skoraj praviloma predstavlja tudi rekonstrukcijo starega objekta, ob tem se v mnogih primerih spremeni zunanji videz objekta. Zakon o graditvi objektov določa, da je za rekonstrukcijo objekta potrebna pridobitev gradbenega dovoljenja. Prav tako je potrebna pridobitev gradbenega dovoljenja v primerih, ko se z deli spremeni zunanji videz objekta. Združenje slovenske fotovoltaične industrije po besedah okoljskega ministrstva napačno meni, da v vseh primerih, ko se na obstoječe objekte postavljajo sončne elektrarne, gradbeno dovoljenje ni potrebno. K. R. Pot do sončne energije bolj zapletena Predstavniki Združenja za fotovoltaiko Slovenije s pravnico na tiskovni konferenci Pričakuje zmago v prvem krogu Za priložnost novim ljudem Del kandidatov Nadstrankarske liste za skladen razvoj Občine Žalec Kandidature SDS so predstavili Dani Zagoričnik, Robert Čehovin, Matjaž Krk in Jasna Seražin Kandidaturo za župana Občine Žalec je konec avgusta tudi uradno predstavil zdajšnji župan Lojze Posedel. To je že njegova četrta kandidatura za župana Občine Žalec. Potem ko je njegovo kandidaturo dvakrat vložila LDS, se letos podobno kot v drugi mandat v bitko podaja kot kandidat s podporo volivcev. Lojze Posedel je sredi septembra predstavil tudi Nadstrankarsko listo za skladen razvoj Občine Žalec, s katero kandidira tudi za mesta v občinskem svetu Občine Žalec. Obe predstavitvi sta potekali pred obrambnim stolpom in v zeliščnem vrtu ob njem. Ob predstavitvi svoje kandidature je povedal, da ima za ponovno kandidaturo tri razloge: ima voljo, v življenju je že nekaj naredil (vendar, kot pravi, skupaj s svojimi sodelavci in z občinskim svetom) in ima tudi podporo svojih sodelavcev, družine in drugih ljudi v okolju. Dejstvo, da kandidira s podporo volivcev (za kandidaturo bi moral zbrati najmanj 198 podpisov volivcev, a jih je po njegovih besedah več kot 200) in ne kot kandidat stran- Na Polzeli se bo letos za svetniška mesta v prihodnjem sestavu občinskega sveta potegovala tudi Nestrankarska lista za enakomeren razvoj, katere predlagatelji in nosilci v treh v treh volilnih enotah so Marko Slokar, Damijan Kanduti in Stanislav Blagotinšek. Pravijo, da se bodo zavzemali za enakomeren razvoj Polzele ke Zares, katere član še vedno je, pojasnjuje tudi s tem, da so spremembe pač potrebne, zato bo v prihodnje o članstvu v tej stranki še razmislil. Zato, ker se v marsičem ne strinja z njeno politiko, denimo z nezdružljivostjo županske in poslanske funkcije, ki je po njegovem zelo pomembna za boljše delovanje parlamenta in obratno za boljši stik občine s tistim, kar se dogaja na državni ravni. »Župani, ki smo vsak dan v stiku z občani, s problemi na terenu, drugače gledamo in smo realnejši pri razmišljanju v parlamentu,« je povedal in ob tem dodal, da si želi sprememb kot njegovi protikandidati na volitvah, le da so po njegovem najbolj pomembne spremembe v občinskem svetu, v načinu obnašanja v njem, v politični kulturi in sodelovanju. Glede pričakovanj na volitvah pa: »Naj ne zveni domišljavo, vedar mislim, da bi lahko bil izvoljen v prvem krogu.« O Nadstrankarski listi za skladen razvoj Občine Žalec, ki jo je Lojze Posedel predstavil sredi septembra, pa je povedal, da jo sestavljajo ljudje, ki imajo kaj pokazati. Gre za predstavni- kot celotne občine, za približevanje občine občanom in obratno, za razvijanje in negovanje lepot krajev v občini, za zagotavljanje pogojev za uspešno delovanje društev, boljšo prometno ureditev, ekologijo in varnost, učinkovito urejanje lokalne infrastrukture in za občino z aktivno vključenimi odbori. Zase pravijo, da je njihova prednost, ker niso obremenjeni ke gospodarstva, obrti in podjetništva, torej tistih, ki ustvarjajo dodano vrednost, kot tudi iz predstavnikov društev, zavodov, različnih institucij in civilne družbe, ki neposredno ali posredno koristijo proračunska sredstva. Pri svojem delu bodo spoštovali etični kodekst, ki so ga sami sprejeli in predstavili ob kandidaturi in ki temelji na temeljnih etičnih vrednotah: poštenosti, pravičnosti, človekovem dostojanstvu, domoljubnosti, solidarnosti, svobodi in enakopravnosti. Ob morebitni izvolitvi bodo zavračali vse oblike žalitev, obrekovanja, sovražnega govora in nestrpnosti v občinskem svetu. 29 kandidatov na tej nadstrankarski listi tudi v celoti podpira ponovno kandidaturo Lojzeta Posedela za župana in njegov program, ki je usmerjen v skladen razvoj občine na vseh področjih življenja in dela ter enakopravno upoštevanje mestne in vseh krajevnih skupnosti. Lojze Posedel je še povedal, da so se vsi kandidati na listi strinjali, da sta na prvih mestih liste on kot aktualni župan in Ivan Podpečan kot podžupan, ostala mesta pa so določili z žrebom. L. K. z globalnimi cilji strank in ker se zavedajo, da so občani vrednota. Dosedanjemu občinskemu dogajanju ne jemljejo veljave, ampak so aktivni dejavnik z drugačnimi izhodišči. Kandidati na njihovi listi so tako mlajši kot starejši, ki jih povezujejo pozitivne vrednote in ki so, kot pravijo, pripravljeni na sodelovanje z vsem znanjem in odgovornostjo. L. K. Na letošnjih volitvah se bo po premierni kandidaturi na lokalnih volitvah pred štirimi leti za županski stolček ponovno potegoval tudi kandidat SDS Žalec Robert Čehovin. Svojo kandidaturo in listo, s katero kandidirajo tudi za mesta v žalskem občinskem svetu, je skupaj s kolegi iz občinskega odbora predstavil 13. septembra na novinarski konferenci. Robert Čehovin je ob ponovni kandidaturi povedal, da vstopa v tokratno volilno tekmo veliko bolje pripravljen kot pred štirimi leti, svoj program pa gradi na ljudeh, ki ne spadajo med elito. »Poslušati moramo tiste ljudi, ki se jih je zdaj premalo poslušalo, zaupati moramo ljudem, ki se jim je premalo zaupalo,« je povedal in dodal, da si ljudje želijo biti vključeni v družbeno dogajanje, vendar pa si ne upajo biti bolj smeli, če imajo drugačno mnenje. »V SDS se zavzemamo za malega človeka,« je povedal in še, »dajmo priložnost tudi novim ljudem.« Vodja volilnega štaba žalske SDS Matjaž Krk je predstavil kandidatno listo 29 kandidatov, s katero so vstopili v bitko Stranka Nova Slovenija bo imela v Spodnji Savinjski dolini dva kandidata za župana. Predstavitve kandidatke za županjo Občine Tabor Vide Slakan in kandidata za župana Občine Žalec Januša Rasiewic-za v Žalcu se je udeležila tudi predsednica stranke Ljudmila Novak. Vida Slakan, mama petih otrok, zaposlena v Geodetski pisarni Žalec, je bila od leta 1995 do 1998 predsednica Sveta KS Tabor, nato pa prva županja Občine Tabor. Od leta 1990 je bila aktivna članica Slovenskih krščanskih demokratov in tako tudi prva županja iz vrst SKD v Sloveniji. Letos pa kandidira na listi NSi: »Po daljšem prigovarjanju mladih članov Občinskega odbora NSi Tabor sem se odločila, da ponovno kandidiram za županjo Občine Tabor. Menim, da sem enkrat že dokazala, da sem tej funkciji kos, da znam delati premišljeno, dobro in pošteno, pa tudi odločno, če je potrebno. Izkušnje imam, voljo prav tako; znano je tudi, da sem vztrajna in potrpežljiva. Delati želim z ljudmi, za ljudi, za njihov varnejši in lepši jutri.« Pri predvolilnih obljubah je zadržana: »Obljubljam takrat, kadar vem, da bom obljubo lahko izpolnila. Zato sem pri obljubah rada previdna. Ker ne poznam dovolj trenutnega finančnega stanja Občine Tabor, še toliko bolj. Nadaljevati želim že začete projekte, to so: popolna osnovna šola v Taboru, kanalizacija s čistilno napravo, dom za starejše. Dokončati želim projekt, ki je zastal po koncu mojega mandata pred osmimi leti, to je dokončna ureditev Šentjurskega klanca. Po- za svetniška mesta v žalskem občinskem svetu. Program, ki ga ponujajo tako kandidati za svetniška mesta kot kandidat za župana, je plod dela celotnega občinskega odbora, dotika pa se najprej takojšnjega dokončanja žalskih projektov, ki se vlečejo iz preteklosti. Zavzemajo se tudi za večjo moč krajevnih skupnosti, izgradnjo mladinskega hotela z bazenom, dodatnih kolesarskih stez in pločnikov, vednar ne za vsako ceno na škodo cest, za spodbudo t. i. zeleni iniciativi oz. nizkoenergetski gradnji, za to, da se bodo gospodarstveniki sebno pozornost želim posvetiti razvoju podeželja, ohranjanju in varovanju njegovih danosti in v tem okviru spodbujati razvoj podjetništva in obrti, prav tako pa tudi krepitvi prepoznavnosti in ugleda Občine Tabor ter preglednosti njenega delovanja.« Januš Rasiewicz, akademski glasbenik, zaposlen na žalski glasbeni šoli, je bil pred časom član SDS, zdaj pa ni v nobeni stranki in kandidira za župana Občine Žalec s podporo NSi. »Ko sem se odločal o tem, ali sprejeti povabilo NSi za županskega kandidata, sem se največ ukvarjal z mislijo, kakšen naj bi bil volilni program. Prišel sem do zaključka, da bi me program le bremenil, saj obljub ne morem deliti kot skodelice predvolilnega golaža. Zaenkrat vemo, da je potrebno najprej zgraditi šolo v Grižah, ves nadaljnji razvoj pa je odvisen od finančnih zmožnosti. Precej programov, ki so bili v občini pripravljeni, se še ni realiziralo, na primer dom upokojencev. Razvoja ne moremo meriti po kvadraturi parkirišč v mestu in okolici, prav tako je utopično ponujati projekte, za katere ni zagotovljenih sredstev; počutili v tej občini ponovno zaželeni, idr. Dani Zagoričnik je še poudaril, da je njihov cilj tudi povezovanje z različnimi svetiškimi skupinami tam, kjer gre za dobre programe in skupne cilje lokalne skupnosti. Njihovi cilji na tokratnih volitvah so vsaj šest svetnikov, kolikor so jih imeli v iztekajočem se mandatu, pri županih pa za začetek uvrstitev v drugi krog. Če pa jim to ne uspe, bodo vsekakor pretehtali programe drugih, podprli tiste, ki so jim blizu, in se dokazali kot konstruktivna opozicija. L. K. ob vse manjšem številu zaposlenih bo teh sredstev še manj, zato visokoletečih obljub ne dajem,« je med drugim povedal Januš Rasiewicz. Po njegovih besedah sta se v ostalih občinah nekdanje skupne Občine Žalec razvijala podjetništvo in obrt, v žalski občini pa ni tako. Ob staranju prebivalstva občina ni na pravi poti. »Glede na svoje dolgoletne izkušnje kot svetnik v občinskem svetu dobro poznam način delovanja lokalne skupnosti in sem prepričan, da lahko te izkušnje in znanje koristno uporabim za dobro lokalne skupnosti in njenih prebivalk ter prebivalcev.« Predsednica Ljudmila Novak se je zahvalila obema kandidatoma, da sta pripravljena zastaviti svoje ime za Novo Slovenijo in v dobrobit obeh občin. NSi je v 190 občinah vložila liste v občinske svete in bo na razpolago kar 97,6 odstotka slovenskim volivcem. Ima 55 samostojnih županskih kandidatov. »Za NSi je politika še vedno delo za skupno dobro. Želimo, da naši izvoljeni župani in svetniki delujejo v tem duhu,« je poudarila Ljudmila Novak. K. R. Nekateri roki za izvedbo volilnih opravil 30. 9. 2010 Volivci, ki lahko glasujejo po pošti, morajo do tega dneva vložiti zahtevo za glasovanje po pošti. 3. 10. 2010 Od tega datuma je prepovedana objava raziskav javnega mnenja. 5., 6. in 7. 10. 2010 Možnost predčasnega glasovanja. 7. 10. 2010 Volivci, ki se zaradi bolezni ne morejo zglasiti na volišču, vložijo zahtevo, da želijo glasovati na svojem domu. Volivci, ki želijo glasovati na posebnem volišču, ki je dostopno invalidom, in ne na volišču, kjer so vpisani v volilni imenik, morajo to svojo namero sporočiti občinski volilni komisiji. 8. 10. 2010 ob 24.00 Zaključek javne volilne propagande. 10. 10. 2010 Splošno glasovanje. 16. 10. 2010 Občinska volilna komisija sestavi poročilo o izidu glasovanja in ga pošlje županu, državni volilni komisiji ter predstavnikom kandidatur oziroma list kandidatov. 24. 10. 2010 Drugi krog županskih volitev, kjer in če bo potreben. Neobremenjeni s strankarskimi cilji Obljube niso skodelice golaža Vida Slakan (skrajno desno), Ljudmila Novak in Januš Rasiewicz Podprli Kosa Za boljše življenje V nedeljo, 19. septembra, je svojo kandidatno listo za volitve v Občinski svet Občine Žalec predstavil tudi Občinski odbor Slovenske ljudske stranke. Ob tem so podprli tudi kandidaturo Janka Kosa (SD) za župana Občine Žalec. Žalska SLS, ki jo po novem vodi Rok Sedminek, je na Ponikvi pri Žalcu predstavila listo 12 kandidatov za občinski svet z Rokom Sedmi-nekom kot nosilcem liste in program dejavnosti v naslednjem mandatu v občinskem svetu. Poleg delovanja na področju podeželja in okolja se bodo lotevali urejanja problematike večjih razvojnih projektov na našem območju, ki terjajo enoten nastop izvoljenih organov. Posebno pozornost bodo namenili gospodarskemu in kulturnemu razvoju podeželskih območij. Stranka je na srečanje na Ponikvi povabila kandidata za župana Občine Žalec Janka Kosa in ga podprla pri kandidaturi. Janko Kos je predstavil osnove svojega programa, kjer bo poudarek na dejanskem izvajanju zadanih nalog, pridobivanju projektov, ki se financirajo iz drugih virov, ter preglednosti in učinkovitosti dela. L. K. Dan pred začetkom uradne volilne kampanje in dobra dva meseca po uradni najavi svoje kandidature za župana Občine Žalec je Gregor Vovk Petrovski predstavil svoj volilni program. Strnil ga je v 12 točk, ki so po njegovih besedah napovedi oziroma ključ za boljše življenje občank in občanov. Gregor Vovk Petrovski je kandidat stranke LDS, volilni program pa je pripravil skupaj s 15 sodelavci. Na prvo mesto je postavil podjetništvo in kot cilj zapisal 50 novih podjetnikov ter v štirih letih 400 novih delovnih mest. Obljublja sto novih stanovanj za starejše občane, mlade družine in za trg. Po zapolnitvi podjetniške cone v Arnovskem gozdu je potrebno v občini določiti nove, sicer manjše podjetniške cone in centre, in sicer v Žalcu, Grižah, Libojah in Šempetru. Staro mestno jedro Žalca se mora po njegovem prepričanju spremeniti v velik center malih lokalov, ob ribniku Vrbje pa naj bi zaživel rekreacijski center z osrednjim bazenom in kam- Gregor Vovk Petrovski pom. Šempeter bi moral postati mednarodni športno-turistični kompleks, urediti je potrebno sejemski središči v Petrovčah in Levcu, v Gotovljah pa ponovno oživiti močan konjeniški center. Galicija in Ponikva ter južno obrobje občine naj bi postali eko-kmetijska turistična jedra, kmetijstvo in vse usluge doline pa bi bilo potrebno razvijati pod enotno odmevno blagovno znamko. Pridelki, izdelki in storitve bi bili sicer nekoliko dražji, vendar bi zagotavljali kakovost in lokalno posebnost. Žalec bi lahko postal tudi slovenski center zdravja oziroma alternativne medicine. Gregor Vovk Petrovski namerava kot župan za občane urediti 500 vrtičkov, v občini pa ustanoviti medijski center z radijsko postajo in tedenskim brezplačnim časopisom. K. R. Tudi v svete KS in MS V Občini Žalec bodo volivci izbirali tudi svoje predstavnike v svete krajevnih in mestne skupnosti. Za mesta v svetih devetih krajevnih in mestne skupnosti se poteguje 205 kandidatov. L. K. Seznam kandidatov in list Občine so navedene po abecedi, vrstni red znotraj posameznih občin za župane in liste pa kot na volitvah: Braslovče Kandidati za župana/županjo so 4: Karmen Dvorjak iz Šmatevža (SDS), Branimir Strojanšek iz Braslovč (SD), Janez Štusej iz Šentruperta (LDS), Marija Rančigaj z Gomilskega (SLS). Za 15 mest v občinskem svetu se poteguje 7 list z 81 kandidati, od tega 6 (LDS, SD, DeSUS, SLS, SDS, NSI) v vseh 3 volilnih enotah, 1 (Mateja Trop in skupina volilvcev) pa le v prvi VE. Polzela Kandidat za župana je le Ljubo Žnidar (SDS) iz Ločice pri Polzeli. Za 16 mest v občinskem svetu se poteguje 9 list s 125 kandidati (SDS, SMS, SLS, LDS, NSI, SD, DeSUS, Nestrankarska lista za enakomeren razvoj in ZARES) v vseh 3 volilnih enotah. Prebold Kandidat za župana je le Vinko Debelak (LDS, s podporo SD, DeSUS, SDS in SLS) iz Latkove vasi. Za 15 mest v občinskem svetu se poteguje 7 list z 98 kandidati (Neodvisni za Prebold, DeSUS, NSI, SD, SDS, LDS, SLS) v 3 volilnih enotah. Tabor Kandidatov za župana/županjo je 5: Vida Slakan (Oljka, podpora NSI) iz Tabora, Andrej Natek (LDS) iz Črnega Vrha, Anton Gržina iz Tabora (SD), Ludvik Miklavc (Jožica Kovač in skupina volivcev) iz Ojstriške vasi in Vilko Jazbinšek (SDS) iz Miklavža pri Taboru. Za 8 mest v občinskem svetu se poteguje 30 kandidatiov za občinske svetnike (kandidirajo posamični kandidati in ne liste, predlagateljev različnih strank: SLS, LDS, NSI, SDS, SD) v 7 volilnih enotah. Vransko Kandidata za župana sta 2: Stanislav Zdešar iz Jeronima (DS) in Franc Sušnik iz Čepelj (SDS). Za 11 mest v občinskem svetu pa se poteguje 30 kandidatiov za občinske svetnike (kandidirajo posamični kandidati in ne liste, predlagateljev različnih strank in skupin volivcev: SLS, SDS, SD, NSI, Ludvik Piki in skupina volivcev, DS - Demokratska stranka Slovenije) v 9 volilnih enotah. Žalec Kandidatov za župana je 7: Robert Čehovin (SDS) iz Goto-velj, Lojze Posedel (Bogdan Ivanc in skupina volivcev) iz Žalca, Gregor Vovk Petrovski (LDS) iz Zabukovice, Ivan Jelen (DeSUS) iz Ponikve pri Žalcu, Janko Kos (SD) z Ložnice pri Žalcu, Januš Rasiewicz (NSI) iz Žalca in Gvido Hribar (Zveza za prihodnost) iz Žalca. Za 29 mest v občinskem svetu se poteguje 216 kandidatov 12 list (SD, ZARES, Stranka mladih -Zeleni Evrope, LDS, NSI, DeSUS, SLS, Zeleni Slovenije, SDS, SNS, Nadstrankarska lista za skladen razvoj Občine Žalec, Zveza za prihodnost). L. K. KLJUČ Ključ za bo Gregor Vovk Petrovski, kandidat za župana Občine Žalec 2. 100 novih stanovanj (za starejše občane, mlade družine in za trg) 3. Novi podjetniški centri in cone v Žalcu, Grižah, Libojah in Šempetru 4. Staro mestno jedro Žalca se mora spremeniti v velik center malih lokalov 5. Ob ribniku Vrbje zgraditi rekreacijski center z osrednjim bazenom in kampom 6. Šempeter promovirati kot mednaroden športno-turističen kompleks 7. Ureditev sejemskih središč v Petrovčah in Levcu 8. Gotovlje bodo spet postale velik konjeniški center 9. Narediti Galicijo in Ponikvo za eko-kmetijsko turistični jedri občine 10. Kmetijstvo in usluge doline razvijati pod odmevno blagovno znamko 11. Zapuščeno zemljo občanom: 500 vrtičkov za pridelovanje domačih vrtnin 12. V občini ustanoviti medijski center z radijsko postajo in tedenskim časopisom 12 NAPOVEDI ZA BOUŠE ŽIVLJENJE V OBČINI ŽALEC V LETIH 2010-2014 1. 50 novih podjetnikov in 400 novih delovnih mest Razvojna agencija Savinja, m Ul. heroja Staneta 3, 3310 Žalec, Slovenija; tel.: 386 (3)713 68 60; 713 68 64; fax: 386 (3)713 68 70; e-pošta: ra.savinja@zalec.si AKTUALNE INFORMACIJE - OKTOBER 2010 JAVNI RAZPISI V TEKU Razvojna agencija Savinja in Odbor za razvoj obrti in podjetništva Žalec Razpis 24. natečaja za dodelitev posojil za pospeševanje obrti in podjetništva na območju občin Braslovče in Žalec. Rok za oddajo vlog z zahtevano dokumentacijo je do vključno 15. vsak mesec dalje do porabe sredstev. Razpis je objavljen na spletni strani RA Savinja (http://www.ra-savinja.si/razpisi/index.html). Informacije: člani odbora ali na tel. 713 68 60 (Danica Jezovšek Korent). Slovenski podjetniški sklad Javni razpis Garancije za tehnološke projekte (Pl TP) (Ul. RS, št. 113/09). Informacije: Bojana Mikeln (02) 234 12 74, e-naslov: bostjan.vidovic@podjetniskisklad.si. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano III. javni razpis za ukrep 125 - Izboljšanje in razvoj infrastrukture, povezane z razvojem in prilagoditvijo kmetijstva, podukrep št. 2: izgradnja velikih namakalnih sistemov in tehnološke posodobitve namakalnih sistemov (Ul. RS št. 62/10). Rok: od naslednjega dneva po objavi pa do objave zaprtja JR na spletnih straneh. Informacije: aktrp@ gov.si ali tel. (01) 580 77 92. III. javni razpis za ukrep Podpora skupinam proizvajalcev pri dejavnostih informiranja in pospeševanja prodaje za proizvode, ki so vključeni v sheme kakovosti hrane (Ul. RS št. 59/10). Rok: od naslednjega dneva po objavi pa do objave zaprtja JR na spletnih straneh. Informacije: aktrp@gov.si ali tel. (01) 580 77 92. 7. javni razpis za ukrep 123 iz PRP 2007-2013 - za kmetije z dopolnilno dejavnostjo, agrarne in pašne skupnosti na podlagi pogodbe in kmetije, ki se ukvarjajo s trženjem lastnih kmetijskih proizvodov in pridelavo grozdja ter vina oziroma pridelavo oljk za leto 2010 (Ul. RS št. 49/10). Rok: 31.8. 2010. Informacije: aktrp@gov.si ali tel. (01) 580 77 92. Javni razpis za ukrep 323 - Ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja (Ul. RS št. 49/10). Rok: od naslednjega dneva po objavi pa do objave zaprtja JR na spletnih straneh. Informacije: aktrp@gov.si ali tel. (01) 580 77 92. Javni razpis za ukrep 311 - Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti za leto 2010 (Ul. RS št. 45/10). Rok: od naslednjega dneva po objavi pa do objave zaprtja JR na spletnih straneh. Informacije: aktrp@gov.si ali tel. (01) 580 77 92. Javni razpis za ukrep 321 - Osnovne storitve za gospodarstvo in podeželsko prebivalstvo za leto 2010 (Ul. RS št. 45/10). Rok: od naslednjega dneva po objavi pa do objave zaprtja JR na spletnih straneh. Informacije: aktrp@gov.si ali tel. (01)580 77 92. Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja Javni razpis za financiranje investicijskih projektov na področju primarne kmetijske pridelave (Ul. RS št. 45/10). Rok: 29. 10. 2010.'Informacije na tel. (01) 836 19 53. Drugi javni razpis za dodeljevanje sredstev, namenjenih za financiranje projektov lokalne in regionalne javne infrastrukture (Ul. RS št. 73/10). Roki: 18. 10. 2010, 18. 11. 2010. Informacije na tel. (01) 836 19 53 ali na spletni strani www.regionalnisklad.si/obcine. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje Javni razpis za program »zaposli.me/spodbujanje zaposlovanja težje zaposljivih brezposelnih oseb« (Ul. RS, št. 22/10). Roki: 29. 10., 26. 11., 31. 12. 2010 in 28. L, 25. 2. 2011. Informacije: Martina.Stanonik@ess.gov.si. Ostale informacije: Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko »Združimo znanje in izkušnje za trajnostni razvoj« Slovenija in partnerska država Srbija Razvojna agencija Savinja sodeluje v sklopu projekta bilateralne mednarodne razvojne pomoči Slovenije državam v razvoju na področju lokalne samouprave in regionalnega razvoja v letih 2009 in 2010 s partnersko državo Srbijo v projektu »Združimo znanje in izkušnje za trajnostni razvoj«. Projekt je v 90 % sofinanciran s sredstvi, ki sodijo pod uradno razvojno pomoč Republike Slovenije. Znotraj projekta izmenjujemo znanja, dobre prakse in utrjujemo vezi sodelovanja med Slovenijo in Srbijo, predvsem z namenom zagotavljanja trajnostnega razvoja obeh držav. Sodelujemo s sledečimi občinami iz partnerske države Srbije: Kruševac, Trstenik, Čičevac, Aleksandrovac, Brus, Varvarin, Doljevac, Bačka Palanka. V Sloveniji pa so vključene v projekt občine Spodnje Savinjske doline (Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec). Projekt poteka 14 mesecev (med avgustom 2009 in septembrom 2010). Od 6. 9. do 9. 9. 2010 smo organizirali obisk in strokovno srečanje partnerskih občin Srbije. Strokovno srečanje je potekalo med predstavniki občin, podjetij, predstavniki osnovnih šol (ekošol in Unesco šol), knjižnic in predstavniki drugih javnih institucij ter društev. Program srečanja je zajemal oglede primere dobrih praks po občinah, osnovnih šolah (s poudarkom na povezovanju osnovnih šol na področju ekologije) in knjižnicah, ogled industrijskih con, seznanitev z utripom občin in okolice, izmenjavo znanja in izkušenj in vzpostavitev stikov za trajnostno sodelovanje v skupnih projektih. Center vseživljenjskega učenja Savinjska - CVŽU Savinjska - H* REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT HS Naložba v vašo prihodnost OPtRACIJÜ DELNO FINANCIRA ÜVROI’SKA UNIJA Evropski socialni sklad cvzu SAVINJSKA Na Razvojni agenciji Savinja v okviru projekta Center vseživljenjskega učenja Savinjska v partnerstvu z UPI - Ljudsko univerzo Žalec deluje Točka vseživljenjskega učenja (TVŽU). V okviru CVŽU Savinjska so prebivalcem brezplačno na voljo tudi naslednje dejavnosti: ČIPS Namenjen vsem, ki iščejo odgovore na vprašanja, ki se navezujejo na izbiro poklica in iskanje zaposlitve (mladi, brezposelni, presežni delavci itd.). Osebno in telefonsko informiranje: nahajamo se v prostorih UPI - Ljudske univerze Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6, Žalec. Telefon: (03) 713 35 65, e-naslov: cips@upi.si. Uradne ure: ponedeljek in torek od 12. dol4. ure, sreda od 8. do 12. ure, četrtek od 8. do 15. ure in petek od 8. do 12. ure. Svetovalno središče Žalec Brezplačno svetujemo in pomagamo vsem odraslim, ki imajo kakršnakoli vprašanja s področja izobraževanja in zaposlovanja. Ponujamo vse informacije o možnostih izobraževanja za poklic, strokovno izpopolnjevanje ali za prosti čas, pomagamo pri učenju ali pri iskanju zaposlitve ... Na voljo smo osebno v prostorih UPI - Ljudske univerze Žalec, Ulica Ivanke Uranjek 6, Žalec, po svetovalnem telefonu na številki (03) 713 35 65, po elektronski pošti na naslovu isio@upi. si. Svetovalno središče Žalec od leta 2008 dalje deluje v okviru Centra vseživljenjskega učenja Savinjska (CVŽU Savinjska), ki ga sofinancirata Evropska unija - Evropski socialni sklad ter Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije. Več informacij o centru dobite na spletni strani http://www.cvzu-savinjska.si. RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJA, vstopna točka VEM, nudi podjetnikom svetovalno pomoč pri: - pridobivanju informacij za ustanovitev, razvoj in poslovanje podjetij, - hitri ustanovitvi in spremembah v podjetju, - storitvah podjetniškega svetovanja po subvencioniranih cenah v okviru programa vavierskega svetovanja. Imaš idejo ali projekt? Vabimo vse, ki imate projektne ideje, razvojno-investicijske načrte, zamisli, ki bodo prispevale k razvoju regije, odpiranju novih delovnih mest, dvigu kakovosti okolja, izenačevanju življenjskih, socialnih in drugih pogojev, da nam le-te zaupate in vgradili jih bomo v skupne razvojne dokumente naše doline in savinjske regije. Skladnost vaših projektov ali /idej z razvojnimi načrti lokalnega in širšega okolja je običajno pogoj za njihovo realizacijo, v dogovoru z vami pa vam bomo tudi svetovali pri iskanju finančnih virov v okviru evropskih in domačih razpisov. Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec, tel.: (03) 713 68 60, faks: (03)713 68 70, e-naslov: ra.savinja@ra-savinja.si ali na spletni strani http://www.ra-savinja.si. POVABILO K ODDAJI PROJEKTNIH PREDLOGOV LAS SSD Obveščamo vas, da smo rok za prijavo na 3. JAVNI POZIV ZA NABOR PROJEKTNIH PREDLOGOV za izvajanje Lokalne razvojne strategije za razvoj podeželja Spodnje Savinjske doline za leto 2011 PODALJŠALI do 31. 10. 2010. Več informacij dobite na spletni strani http://www.ra-savinja.si. Silco na dobri poti Novi objekt podjetja Silco, d. o. o., na dan odprtja Podjetje Silco iz Šentruperta je v začetku septembra uradno odprlo novih tri tisoč kvadratnih metrov proizvodno-skla-diščnih in poslovnih prostorov. Zgradba, ki s svojo grafično zunanjo podobo privlači poglede, je bila po uradnem odprtju na ogled vsem obiskovalcem. Ogledali so si lahko poslovni del stavbe, trening center (namenjeni izobraževanju avtoličarjev) ter skladiščno-proi-zvodni del objekta. V podjetju Silco se ob prodaji materialov za avtoličarje, avtomehanike in avtopralnice ukvarjajo tudi s proizvodnjo sredstev za čiščenje in nego avtomobilov. Za razširitev dejavnosti avtonege so del stavbe namenili tudi sodobno urejenemu laboratoriju, v katerem bodo spremljali kakovost lastnih proizvodov, proizvodov zastopniških programov ter razvoja novih, ki naj bi po besedah direktorja mag. Saša Kronovška presegali okvire dosedanjega proizvodnega programa. Podjetje bo na ta način lahko bolj konkurenčno na domačem trgu in tudi na tujih trgih, kamor v zadnjih letih uspešno prodirajo s prodajnim programom lastne blagovne znamke Silco. Kljub slabemu vremenu se je vabilu odzvalo približno 200 ljudi, predvsem poslovnih partnerjev iz vse Slovenije in predstavnikov dobaviteljev. Direktor podjetja mag. Sašo Kronovšek je v pozdravnem govoru poudaril: »Na vabilu smo zapisali, da se nam naša nova poslovna zgradba včasih zdi kot ladja in verjamem, da bo res kljubovala vsem viharjem. Moje trdno prepričanje sloni na vas, spoštovani, s katerimi dnevno spletamo poslovne vezi, polne dobre energije in na mornarjih naše ladje, katero skupaj krmarimo. Želim, da danes to dobro energijo začutimo skupaj in da nam vsem prinese mirnega morja.« Podjetje Silco je ob odprtju namenilo denarna sredstva v višini tisoč evrov Robertu Krčku, ki ga je nesreča priklenila na invalidski voziček. Denar bo porabil za pot na Kitajsko, kjer ga bodo operirali, tako da bo Robert ponovno lahko stal na nogah. Čeprav se Robert ni mogel udeležiti odprtja, v podjetju upajo, da bo njegova pot »na Kitajsko po upanje« uspešna. S prerezom traku sta novi objekt predala namenu mag. Sašo Kronovšek in župan Občine Braslovče Marko Balant. T. T. RJ-tltrč» RS biro, d. o. o., PE, Ul. heroja Staneta 9, 3310 Žalec, tel.: 03 713 30 30 faks: 03 713 30 38, e-naslov: info@rs-biro.si Bliža se čas zaključnih računov. Ne veste, kako optimizirati davčno osnovo? Predvsem pa ... ali želite hitro in uspešno računovodstvo? RS Biro je rešitev za vas! AKTUALNO: Nudimo pomoč pri sestavi projektov za RAZISKAVE in RAZVOJ. STROŽER, KLEPARSTVO INI MONTAŽA, D.O.O. KASAZE 69/E, 3501 PETROVČE Tel.: 03/714 01 00, faks: 03/714 01 01, GSM: 041 690 023, 041 608 312. SANACIJA STREH, ŽLEBOV TER TESARSKA DELA. 28 let POKRIVANJE CREATONA, ESALA, EKOKRITIN TER VSEH VRST JEKLENIH KRITIN. GEODETSKE MERITVE PARCELACIJE, UREDITVE MEJ, OBNOVE MEJ, VRIS OBJEKTOV, ETAŽNI NAČRTI, ZAK0LIČBE OBJEKTOV, POSNETKI ZA LOKACIJE, m!T KATASTER KOM. NAPRAV, Sri" ' PK MERITVE ZA PROJEKTIVO, ;f INŽENIRSKA GEODEZIJA, ®l GPS MERITVE, NEPREMIČNINE Šlandrov trg 20, Žalec, tel. 03/71 20 200 www.geo-inzeniring.si Obisk ministrice za gospodarstvo Združeni za trajnostni razvoj Med ogledom Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije Partnerji podjetniškega podpornega okolja v Spodnji Savinjski dolini, ki že deseto leto zapored organizirajo dneve podjetništva s ponudbo različnih oblik druženja in usposabljanja gospodarstvenikov, so na dan odprtja Mednarodnega obrtnega sejma v Celju zaradi slabega vremena morali prestaviti letošnji podjetniški piknik in načrtovano srečanje z ministrico za gospodarstvo pred Jamo pekel v Šempetru na kasnejši čas. Kljub vsemu pa se je ministrica Darja Radič ustavila v Žalcu na krajšem razgovoru z županom Lojzetom Pose-delom, člani upravnega odbora Društva menedžerjev in strokovnjakov Golding klub Žalec ter vodstvom Razvojne agencije Savinja. Ob tej priložnosti si je ogledala novo pridobitev spodnjesa-vinjskih občin, sofinancirano z evropskimi sredstvi, Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije. T. Tavčar O izzivih prihodnjega desetletja Na nedavnem Strateškem forumu Bled, na enem najpomembnejših letnih srečanj vodilnih odloče-valcev iz zasebne, javne in akademske sfere, ki se ga je udeležilo več kot 400 udeležencev iz 40 držav, je podjetje Bisol s Prebolda, ki je srečanje podprlo tudi kot generalni sponzor, med drugim predstavilo inovativno fotovoltaično polnilnico za električni avto. BISOL je ob tej priložnosti dokazal, da z lastnimi rešitvami sledi tehnološkim prebojem tudi v drugih panogah, saj denimo takšen avtomobil priključimo in polnimo na enako preprost način, kot bi doma v vtičnico vklopili polnilec za mobilni telefon. Na panelnih razpravah dvodnevenga foruma so namreč govorili o izzivih, ki jih mednarodna skupnost lahko pričakuje v naslednjem desetletju. Ena od poglavitnih tem foruma, ki so jo udeleženci obravnavali na panelu »Prehod na nove vire energije«, je bilo vprašanje naraščajočih energetskih potreb, med govorniki pa je bil tudi predsednik uprave podjetja BISOL dr. Uroš Merc, ki se je med forumom udeležil več dvostranskih srečanj z uglednimi gosti foruma. Med drugim se je srečal s predsednikom vlade Borutom Pahorjem, evropskim komisarjem za okolje dr. Janezom Potočnikom, predsednikom upravnega odbora britanske trgovske zbornice v Sloveniji Kevinom Morrisonom, direktorjem Evropske banke za obnovo in razvoj za centralno in jugovzhodno Evropo Petrom Reinigerjem in državnim sekretarjem za zunanje zadeve na ministrstvu za zunanje zadeve z Ze-lenortskih otokov Jorgejem Borgesom. T. T. Podjetje Sam praznovalo Kolektiv prodajnega centra Sam Latkova vas skupaj z direktorjem (prvi z desne) v popoldanskem dnevu praznovanja V Občini Prebold je že 15 let prisotno trgovsko podjetje Sam iz Domžal, ki ima svoj prodajni center na območju industrijske cone v Latkovi vasi. Ob 15-Ietnici prodajnega centra v Latkovi vasi so pripravili prijetno praznovanje, na katerega so povabili vse občane preboldske občine in ostale Savinjčane, zveste kupce, svoje poslovne partnerje in vse, ki so kakorkoli povezani z njihovim podjetjem. Lastnik in direktor podjetja Sam iz Domžal, sicer domačin Vranskega, Anton Sedeljšak se je na slovesnosti ob 15-letni-ci zahvalil vsem zaposlenim, kupcem, prijateljem in vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri delu in življenju njihovega podjetja. Izpostavil je imena štirih delavcev (Magda Mak, Darko Selič, Robert Guntner, Roman Fridrih), ki so v prodajnem centru v Latkovi vasi zaposleni od vsega začetka. V popoldanskem delu so v Športnem centru Latkova vas poskrbeli za srečanje vseh zaposlenih in poslovnih partnerjev. Jubilej so obarvali tudi Mešani pevski zbor Tabor, naro-dno-zabavni ansambel Zmaji, mladi harmonikarji, članice Društva podeželskih žena Občine Prebold in drugi. Podjetje Sam ima pet prodajnih centrov, poleg podjetja v Latkovi vasi, še v Radomljah, Nazarjih, Strahovici in Trbovljah in je lani ustarilo skoraj 25 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje. V svojih trgovinah ponuja izdelke za gradnjo in obnovo ter kakovost bivanja, na kratko »vse za dom«. Je del skupine TOP DOM, v kateri je še 17 podjetij v Sloveiji in dve v tujini (v BIH in Srbiji). Skupaj ima skupina kar 38 prodajnih mest s tehničnim blagom, ponudbo za dom ter za male in velike mojstre. D. Naraglav POPRAVEK V članku Nova tehnična trgovina v Šempetru, ki je bil objavljen na strani 11, nam je zagodel škrat. Solastnika in družabnika podjetja MA-PROF je namreč poimenoval Aleš Debelak namesto Aleš Dežni-kar. Za napako se iskreno opravičujemo. D. N. Ob zaključku projekta »Združimo znanje in izkušnje za trajnostni razvoj«, v katerem je Razvojna agencija Savinja iz Žalca vzpostavila sodelovanje šestih spodnjesavinjskih občin s srbskimi, so od 6. do 9. septembra Spodnjo Savinjsko dolino obiskali predstavniki srbskih partnerjev. V okviru projekta, ki je sofinanciran s sredstvi bilateralne mednarodne razvojne pomoči Slovenije državam v razvoju na področju lokalne samouprave in regionalnega razvoja v letih 2009 in 2010, je Razvojna agencija Savinja iz Žalca vzpostavila sodelovanje šestih spodnjesavinjskih občin (Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec) z Regionalnim centrom za razvoj malih in srednjih podjetij Kruše-vac ter osmimi občinami iz partnerske države Srbije (Kruševac, Trstenik, Čičevac, Aleksandro-vac, Brus, Varvarin, Doljevac in Bačka Palanka). Partnerji so si v zadnjem letu delili znanje, dobre prakse in utrjevali vezi sodelovanja med Slovenijo in Srbijo s ciljem zagotavljanja trajnostnega razvoja obeh držav. Zadnje srečanje je nadgradilo dve dosedanji srečanji v Sloveniji in tri srečanja v Srbiji, v okviru katerih so sodelovali predstavniki občin, nosilci razvojnih institucij, javnih institucij, podjetij, osnovnih šol, mentorji ekošol, Unesco šol, predstavniki knji- Dobrodošlica v ekomuzeju žnic, turističnih organizacij, nevladnih organizacij, posamezniki, širša javnost in mediji. Rezultat njihovega 14-mesečnega ustvarjalnega druženja niso le stkane vezi med eko in Unesco šolami, knjižnicami in drugimi Mlekarna Celea iz Arje vasi je s svojimi izdelki na letošnjem sejmu Agro v Gornji Radgoni v okviru mednarodnega ocenjevanja osvojila dva naziva šampion, deset velikih zlatih, tri zlate in tri srebrne medalje. Predstavila pa je tudi prenovljeno celostno podobo blagovne znamke Zelene doline. Zamislili so si novo ekološko embalažo z enotnim videzom za vso linijo izdelkov, ki jih v okviru te blagovne znamke ponujajo več kot sto. Okolju prijazno emba- partnerji, temveč so se porodile tudi ideje za nove projekte mednarodnega sodelovanja in vzpostavili konkretni temelji bodočega razvojnega in poslovnega sodelovanja na področju trajnostnega razvoja. T. Tavčar lažo zagotavljajo tanki plastični lončki in kartonske etikete iz recikliranega papirja. Direktor podjetja Marjan Jakob je na novinarski konferenci predstavil poslovanje v prvi polovici leta. Ustvarili so za 24,5 milijona evrov prihodkov, kar je skoraj toliko kot lani, ob tem pa so imeli dobrih 700 tisoč evrov dobička. Letos so povečali prodajo jogurtov in kislega mleka, prodaja sira, za katerega porabijo kar 70 odstotkov odkupljenega mleka, pa je bila nekoliko slabša. T. Tavčar Dva šampiona na sejmu OBČINA BRASLOVČE H S gl g 5/Č LE DEJANJA VODIJO V VARNEJŠO PRIHODNOST JANEZ ŠTUSEJ, VAŠ ŽUPAN ZA NOV DAN Naročnik oglasa: Liberalna demokracija Slovenije, Slovenska cesta 29, Ljubljana Naročnik oglasa: Zares - nova politika, Župančičeva ulica 8,1000 Ljubljana Letos združeni na MOS-u Grad Komenda odprl svoja vrata Hmeljski starešina in princesa z glasbeniki iz Na letošnjem 43. Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju se je savinjska regija na področju turizma prvič predstavila s skupno, enovito podobo. Na razstavnem prostoru savinjske regije, v hali K, so vsak dan poskrbeli tudi za spremljevalni program, ki so ga pripravile občine savinjske regije. Predstavitev subregije Spodnje Savinjsko je koordiniral ZKŠT Žalec, kot koordinatorica turističnega foruma in regijske razvojne konference pa je sodelovala Razvojna agencija Savinja Žalec. Oba spremljevalna dogodka v okviru predstavitve Vrbja na sejemski predstavitvi naše doline savinjske regije sta temeljila na predstavitvah dobrih praks in poudarku na skupnem nastopanju na slovenskem in tujem tržišču. Subregija Spodnje Savinjsko se je predstavila v ponedeljek, 13. septembra, in sicer z bogatim degustacijskim in animacijskim programom. V programu so sodelovali: Vinko Kovačec - rezbarjenje iz lesa, zdajšnja hmeljarski starešina in princesa, Folklorna skupina Ponikva pri Žalcu, KD Vrbje, TD Šempeter, Društvo kmečkih žena Ponikva, Etnološko društvo Hmeljarska vas, Turistična kmetija Cokan z OBČINA ŽALEC ODD. ZA GOSPODARSKE IN NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec Na podlagi Pravilnika o financiranju in sofinanciranju programov in projektov na področju turizma Občina Žalec objavlja javni poziv za financiranje programov in projektov s področja spodbujanja razvoja turizma na območju Občine Žalec za leto 2011 Predmet javnega poziva so programi in projekti javnega interesa s področja spodbujanja razvoja turizma v Občini Žalec v letu 2011. Na javni poziv za sofinanciranje turističnih programov in projektov iz občinskega proračuna lahko kandidirajo neprofitni in prostovoljni izvajalci turistične dejavnosti na področju Občine Žalec, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - da imajo sedež v Občini Žalec; - so registrirani za opravljanje dejavnosti na turističnem področju in delujejo najmanj eno leto; - imajo urejeno evidenco o članstvu, plačani članarini in ostalo dokumentacijo, kot jo določa zakon; - da imajo zagotovljene osnovne pogoje za realizacijo načrtovanih programov in projektov; - da vsako leto občinski upravi redno dostavljajo poročila o realizaciji programov ter projektov in načrt dejavnosti za prihodnje leto. Obrazci za prijavo so na voljo na Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, PE Turizem, in na spletni strani www.zkst-zalec.si od 1. oktobra 2010 dalje. Prijave pošljite po pošti v zapečateni ovojnici z oznako »Ne odpiraj -sofinanciranje turističnih programov in projektov 2011« na naslov Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, do 30. oktobra 2010. Obravnavane bodo samo popolne vloge, o upravičenosti in višini odobrenih sredstev pa bodo kandidati obveščeni do konca leta 2010. Med izvajalci programov in projektov ter občino bodo sklenjene pogodbe o sofinanciranju programov in projektov turizma na območju Občine Žalec za leto 2011. Informacije: ZKŠT Žalec, PE turizem, tel.: 714 03 90 (Sabina Palir) Ribnikom Steska, Hotel Žalec, malteški vitez, Kmetija Košec, Kmetija Grčin, Kmetija Ožir, Kmetija Vasle, Gostišče Močnikov mlin, Kmetija Praprotnik, Tina Lesjak, Turistična kmetija Weiss, Ribnik Lesjak in Čebelarski muzej Pepel. Kot je povedala direktorica Zavoda Celeia Celje Milena Čeko Pungartnik je zelo vesela, daje letos 31 občin v sodelovanju z RASR, območnimi partnerji in nosilci turističnega razvoja po subregijah združilo svojo turistično ponudbo, ki obiskovalcem ponuja termalna in klimatska zdravilišča z bogatim wellness programom, ki ga dopolnjuje pristna podeželska ponudba turističnih kmetij z raznoliko in lokalno specifično kulinariko. Turistična ponudba savinjske regije nudi tudi aktivna doživetja - kolesarjenje, smučanje, pohodništvo, vodni šport, pa tudi nove oblike adrenalinskega turizma in bogat kulturni turizem - spoznavanje kulturne zgodovine srednjeveških mest, arheoloških najdbišč, gradov, muzejev in sakralnih spomenikov. D. N. V okviru praznika Občine Polzela so prejšnjo soboto odprli vrata Gradu Komenda. V popolni podobi in z dejavnostmi, ki ga bodo bogatile, bo grad zaživel prihodnje leto, ko bo končana druga faza izgradnje; zdaj je zaključena prva. Dokončani so prostori v kleti za turistično promocijsko in gostinsko dejavnost ter del pritličja. V sklopu projekta Ekomu-zej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije je v gradu na ogled obnovljena najstarejša horizontalna sušilnica hmelja in urejena vstopno informacijska točka, kjer bodo obiskovalci dobili informacije o turistični ponudbi Občine Polzela. Za obnovo so do zdaj namenili 1,7 milijona evrov, delež evropskih sredstev pa znaša 575 tisoč evrov. Kot je na dan odprtih vrat povedal župan Ljubo Žnidar, se končuje tudi druga faza obnovitvenih del, v sklopu katere urejajo prostore za glasbeno ter knjižnično Nastop Folklorne skupine Ponikva pri Žalcu Turistično društvo Bra- slovče. Namen prireditve slovče je ob Braslovškem jezeru pripravilo prireditev ob odprtju preurejene sprehajalne poti in predstavitev Braslovškega jezera in drugih turističnih zanimivosti Občine Bra- Kljub trudu mnogih ljudi je Šempeter z okolico še vedno kraj IZGUBLJENIH PRILOŽNOSTI Da bi imeli: - več kot 30 prvošolcev vsako leto, - več novih stanovanj, hiš in lekarno, - manj okoljske sramote (posestvo), - kanalizacijo, ki bo delovala, - normalne ceste, pločnike in kolesarske steze, - nič neprimernih zgradb (vrtec). potrebujemo AOV Vć£T BREG pri Polzeli, na iskani lokaciji, v bližini f I avtoceste LJ/CE/MB se prodaja lepa hiša : velikim zemljiščem. Hiša je delno podkletena in j Il ima pritličje, 1. nadstropje in nedokončano j Ig mansardo. Ogrevanje je na olje. V zamenjavo f J|j bi vzeli tudi stanovanje cca. 70 m2 med Žalcem Bin Vranskim ali Vojnik, g Cena: 210.000 f '2 Info: 041 329 179, violeta.stojs@sz-atrij.si _________________________________!__________ Matjaž Lesjak dr. med. Akupunktura, svetovanje, sprostitev Ulica Savinjske čete 3, 3310 Žalec Tel.: 041 736 252 matjaz.lesjak1@guest.arnes.si http://sites.google.com/site/9trigon/ * analitična psihoterapij a - metoda, primerna za ozaveščanje neugodnih otroških in ra-zvojnih okoliščin, ki vodijo v nekakovostne odnose, nezadovoljstvo z življenjem, občutek brezizhodnosti in neprestano konfliktnost. Sem član Zveze psihoterapevtov Slovenije. * akupunktura - odlični rezultati pri glavobolu, alergijah, bolečinah v vratu, hladnih nogah, ponavljajočih se infekcijah itd. v kombinaciji z računalniško diagnostiko Oberon in masažami. * sprostitev - vaje za energijo Chi Gong, avtogeni trening, šola meditacije in modrosti. "Samo norec bi porabil življenje, da bi zgradil hišo in ob tem porušil sebe.” Roman Brglez Pekarna-slaščičarna-trgovina Vransko 17, 3305 Vransko Pekarna in trgovina Vransko, B 703 30 30; trgovina Žalec B 713 30 82; slaščičarna Žalec B 713 30 83; trgovina Griže B 713 30 80; slaščičarna Petrovče B 713 30 84; trgovina Ostrožno B 428 20 60; trgovina Vrbje B 713 30 86; bar Vrbje B 713 30 87; slaščičarna Šempeter B 703 30 46; trgovina Zagorje ob Savi B 566 02 80, trgovina Laze B (01) 834 70 12; trgovina Tabor (B 703 43 70). Spoštovani kupci! Pred dnevi smo koledarsko zakorakali v jesen, v čas, ko nas narava obdari s svojimi darovi, ko listje dobiva najrazličnejše barve in krasi naše okolje. Enkrat je bolj darežljiva, drugič manj, včasih pa nas preseneti tudi s svojo temno platjo, na primer s poplavami, ki so marsikje po Sloveniji in tudi v naši dolini povzročile ogromno škode. Dobro je, da so poplavi sledili topli in sončni dnevi, da se je dalo lažje odstranjevati posledice te uničujoče ujme. Naša dolina jo je tokrat kar dobro odnesla, so pa zato posledice toliko hujše v drugih predelih države. Očitno bo s temi vse pogostejšimi naravnimi katastrofami potrebno živeti in ker z jesenjo prihajajo tudi hladnejši dnevi, bomo za boljše počutje skrbeli tudi v našem podjetju, v naših trgovskih in gostinskih lokalih. Vsekakor pa se velja v tem času v naših trgovinah oskrbeti tudi z ozimnico, ki vam bo bogatila jedilnik v zimskih dneh. Da vas ne bo zeblo in da boste lepo oblečeni, pa vam ponuja bogat izbor oblačil tudi naša trgovina NIK na Vranskem ob marketu TUŠ. Prav gotovo pa bo v teh hladnejših dneh prijetno posedeti v naših gostinskih lokalih oziroma slaščičarnah na Vranskem, v Šempetru, Žalcu in Petrovčah in si privoščiti kaj iz našega bogatega pekovskega in slaščičarskega programa, poleg kavice seveda, čaja ali česa drugega. VABLJENI! Kolektiv prijaznih ljudi Brglez IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila, traktorje, delovne stroje, štirikolesnike, skuterje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in montaža MALI OGLASI PODIRANJE IN OBŽA-GOVANJE VEČJIH DREVES na težje dostopnih mestih in tudi v strnjenih naseljih - odvoz. Info: 031 786 975. Po ugodni ceni NUDIM INSTRUKCIJE ZA OSNOVNE IN SREDNJE ŠOLE (okolica Žalca). Mojca Satler, s. p., Info: 031 350 058. Prodam GROZDJE (JURKA, IZABELA, ŠMARNICA) v Sv. Lovrencu pri Preboldu. Info: 572 43 51. »FRIZERSTVO ZA VSE« - NOVO V ŽALCU na Šlandrovem trgu 36 (Nevenka Liber, Migojnice 73 a, Griže). Info: 031 460 760 MARN, s. p.,Vransko 18 b, 3305 Vransko Tel./faks: 03 572 51 06, 041 508 655, 031 814 999 e-naslov: slavica.marn@siol.net, www.marn-vransko.si. SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d. o. o., ŽALEC « Celjska cesta 3/a, Žalec I Telefon: 03/713 20 50, 713 20 52, dežurni telefon: 041 616 786 . 24 UR NASVETI IN NAROČANJE OBISKOV: B ■ OD PONEDELJKA DO SOBOTE od 7. do 9. ure NEDELJA IN PRAZNIKI od 7. do 8. ure. Januš Rasiewicz za župana Povabilo NSi h kandidaturi za župana Občine Žalec sem sprejel z velikim spoštovanjem in z vso odgovornostjo. Svoboda, odgovornost, pravičnost, uspešnost, varnost, partnerstvo, subsidiarnost, sodelovanje in soodločanje ter strpnost so načela temeljnega programa NSi. Prav ta načela so tudi vodilo moje politične kariere, ki jo oblikujem na korektnem sodelovanju s sodelavci ter odkritih odnosih z občankami in občani. Na podlagi dolgoletnih izkušenj pri delu v lokalnj skupnosti pogrešam pristnost, več komunikacije, predvsem pa ostro obsojam vsakršno izključevanje. Občina, ki ima preko 21000 občank in občanov je srednje velika, srečuje pa se z enakimi problemi, kot jih imajo velike ali male občine. Zatorej želim k upravljanju pristopiti na način, ki bo poudaril skladen in transparenten razvoj. Najprej moramo spodbuditi obrt in mala podjetja, ki bodo ponudila delo, saj je delo prva kategorija socialnega in moralnega statusa. S samozavestnimi ljudmi je mogoče ustvariti neprimerno več. Stalnica vseh kandidatov v volilnih kampanjah so programi, ki veliko obljubljajo. Ker sem po naravi realist, ne maram razglabljanj in imaginarnih obetov. Šola v Grižah je na prvem mestu, nato moramo resno pristopiti k realizaciji doma starejših občanov v Žalcu. Nujen je sistematičen pristop k načrtovanju potreb mladih in reševanju problematike mladostniškega prestopništva in narkomanije. Ker občino razumem kot veliko podjetje, želim, da bi vsi členi delovali kar najbolje. Vsaka dobra zamisel je vredna obravnave in vsaka ideja, ki koristi skupnosti, je zaželena. Sporočilno geslo NSi je »Blizu ljudem«. Ravno v tem sloganu je smisel našega skupnega dela, ki ga lahko udejanjimo. Če bomo skupaj sejali, se bomo tudi skupaj veselili žetve. ■■ AMBULANTA ŽIVALI, tel.: 03/713 20 57 DELOVNI ČAS: OD PONEDELJKA DO PETKA od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, SOBOTA od 8. do 11. ure. IZPOSTAVA VRANSKO Telefon: 03/703 34 90 Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure. IZPOSTAVA POLZELA Telefon: 03/703 34 80 Blizu ljude Naročnik oglasa: Nova Slovenija - krščanska ljudska stranka, Cankarjeva 11, Ljubljana Ustvarjalno ob 50-letnici bralne značke Slavnostni sprejem prvošolčkov Petošolec Rok Lešnik je svojim sošolcem predstavil zgodovino bralne značke Zakaj ne bi bila kmetica Ko sem bila majhna, sem bila najbolj srečna, ko smo šli na kakšno kmetijo. Tam sem lahko krmila živali, luščila koruzo, grabila travo in pobirala jabolka. Zdaj sem že večja in še vedno imam zelo rada živali. A delo na kmetiji imam malo manj rada. Ni mi težko delati, a delo od jutra do večera, na žgočem soncu, ne glede na počutje, je zame preveč zahtevno. Kakšen dan ali dva še gre, potem pa že komaj čakam, da se mi življenje vrne na stare tirnice. Na kmetiji pa je treba delati. Ni časa, da bi preživljal brezskrbne trenutke na morju, saj je težko najti nekoga, ki bi za ves teden prevzel delo na kmetiji. Včasih mi ati pripoveduje o svojem otroštvu in takrat se zavem, kako se življenja ljudi med seboj razlikujejo. Vstajati je moral že zelo zgodaj, pogosto že ob peti uri zjutraj. Takrat so sadili krompir ali pripravljali drva. Šele po opravljenem delu je odšel v šolo. Po pouku je naredil nalogo in zopet je bilo treba pomagati na kmetiji. Moje življenje pa je popolnoma drugačno. Ob prostih dnevih lahko spim, kakor dolgo želim, in vedno imam čas za branje knjig. Če se mi tisti hip ne ljubi opraviti česa, lahko delo prestavim na kasnejši čas. Delo na kmetiji pa ne more čakati. Zato spoštujem ljudi, ki delajo od jutra do večera, da nam pridelajo zdravo hrano in skrbijo za urejenost kmetij. Še bolj pa se mi zdi pomembno, da skrbijo za domače živali. Mnogo živali ima imena in znano je, da krave, ki jih kličejo po imenu, dajejo več mleka. Menda je mleko bolj kakovostno tudi, če krave poslušajo nežno klasično glasbo. Morda se komu zdi to neumno in smešno, a vsi vemo, da smo srečni, če živimo v prijaznem okolju in gotovo takšno okolje vpliva tudi na domače živali. Zato naj na kmetijah živijo ljudje, ki opravljajo kmečko delo skrbno in z ljubeznijo. Na kmetiji je delo težko in če nisi navajen delati od otroštva, se težko odločiš za takšen poklic. Vem, da ta poklic ni zame. Upam, da bom nekoč opravljala delo, ki me bo osrečevalo. Pogosto obiskujem starejše ljudi. Tudi danes sem obiskala gospo Milko, ki živi v bloku na Polzeli. Čeprav sem bila pri njej šele drugič, me je objela in mi pritisnila poljubček na lička. Zelo se me je razveselila in to mi veliko pomeni. Njen mož Jože, kljub temu da tudi sam ni pri najboljših močeh, z ljubeznijo skrbi zanjo. Poskrbi, da se lahko z vozičkom neovirano giba, da je stanovanje čisto, in ji pripoveduje o življenju zunaj štirih sten. Pripoveduje ji, koga je srečal na poti iz trgovine, in gospa Milka željno prisluhne, kdo ji pošilja pozdrave. Takšne drobne stvari ji zelo polepšajo dan. Kmet je zadovoljen in srečen, ko je velik travnik končno pokošen in seno varno spravljeno pred dežjem; takšno zadovoljstvo občutim, ko vidim, da se me ljudje razveselijo in imajo od sreče solzne oči. Na svetu je veliko ljudi, ki sami sedijo na balkonu in čakajo, da jih pozdravite, ko greste mimo, ali jim le pomahate v pozdrav. Nekega dne si bomo vsi želeli družbe. Le kako nam bo pri srcu, če si nihče ne bo vzel časa za nas? Nika Bedek, 9. c Osnovna šola Polzela GLASBENA ŠOLA I! no Zasebna glasbena šola TIPKO V ŠEMPETRU vabi k vpisu na synthesizer, klavir in pripravnico za otroke od 5. do 7. leta. SSM: 031 841 152. UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC Soùz pUfayuA tjztdi ZDAJ JE PRAVI ČAS ZA VPIS V TEČAJE! * JEZIKOVNI TEČAJI: tečaji splošnega jezika, poslovni jezik, tečaji slovenščine za tujce, priprave na izpite iz tujih jezikov * RAČUNALNIŠKI TEČAJI. TEČAJ VODENJA POSLOVNIH KNJIG * NACIONALNE POKLICNE KVALIFIKACIJE (soc. oskrbovalec na domu) * TEČAJI ZA PROSTI ČAS, VADBE ZA ZDRAVO TELO * TEČAJ FOTOGRAFIJE. KALIGRAFIJE. GLASBENA ŠOLA ZA ODRASLE TEČAJI SE BODO PRIČELI V OKTOBRU! ŠE SE LAHKO VKLJUČITE V * BREZPLAČNO OSNOVNO ŠOLO ZA ODRASLE in * PROGRAME ZA PRIDOBITEV SREDNJEŠOLSKE IZOBRAZBE ZA ODRASLE: trgovec, ekonomski tehnik, strojni tehnik, oblikovalec kovin - orodjar, elektrikar, elektrotehnik, gastronomsko - turistični tehnik, ekonomska gimnazija, maturitetni tečaj, predšolska vzgoja (SSI in poklicni tečaj) Za več informacij pokličite na 713 35 50 ali obiščite www.upi.si. Na dan zlatih knjig, 17. septembra, so na OŠ Polzela začeli z novo bralno sezono. Letos mineva že 50 let, odkar sta profesor Stanko Kotnik in koroški pisatelj Leopold Suhodolčan osnovala bralno značko in 1961 podelila prve Prežihove bralne značke. V počastitev jubileja in v skrbi za dvig bralne kulture in pismenosti bodo na OŠ Polzela letošnje leto obeležili s številnimi dejavnostmi. Učenci so 17. septembra na urah oddelčne skupnosti predstavljali zgodovino bralne značke, posneli pa tudi film z izjavami učencev in učiteljev o branju. Posebej so izpostavili profesorja slovenščine Stanka Kotnika, njegovi starši izvirajo s Polzele, tu pa živi tudi njegova sestra Marica Kotnik Šipec, bolj znana kot avtorica knjig o polzelskih hišnih imenih. Stanku Kotniku bodo na šoli in v Občinski knjižnici Polzela posvetili posebno vitrino. Na šoli bodo vsak mesec pripravili srečanja, na katerih se bodo pogovarjali z znanimi slovenskimi pisatelji, debatirali o knjigah ter predstavljali oz. priporočali nove knjige, novembra bodo obiskali tudi slovenski knjižni sejem. Učenci 1. in 2. triletja bodo tedensko oz. mesečno obiskali knjižnico, učencem 3. triletja pa bodo redno predstavljali novitete na leposlovnem in poučnem področju. Bralno značko bodo predstavili tudi v spletni učilnici, kjer bodo učenci lahko razpravljali o knjigah in jih ocenjevali. Ocene bodo objavljali na spletni strani šole in v šolskem glasilu. V sklopu prireditev se veselijo obiska mladinskega pisatelja Petra Svetine, praznovanja 80-letnice rojakinje pesnice Neže Maurer in srečanja z mladinskim pisateljem Primožem Suhodolčanom, ki bo učence obiskal ob koncu bralne značke. Že tretje leto pa bodo brali za bralno značko tudi učitelji. T. T. Radovednih oči, drobnih, a odločnih korakov in nasmejanih obrazov so 1. septembra zakorakali v svet odraščanja in učenja mali nadobudneži na OŠ Šempeter. Da so neustrašni in pripravljeni na nove izzive, so dokazali s pogumom in ponosom, ko so se pridružili starejšim otrokom in tako postali pomemben del hiše učenosti. Uvodoma jih je nagovorila gospa ravnateljica, mag. Petra Stepišnik, in jim zaželela, da bi se na šoli čim bolje počutili, sklepali nova prijateljstva, polnili znanja željne glavice in izkoristili vse možnosti za uresničitev svojih sanj. Prijetno počutje in zvrhan koš znanja jim je v svojem nagovoru zaželel tudi župan Občine Žalec, gospod Lojze Posedel. Ogromne nasmeške na lica pa je prvošolčkom privabil Tinček z dogodivščinami, ki so se mu pripetile pri iskanju čarobnega klobuka. Za smeh in petje, ki je odmevalo po šolskem preddverju, je poskrbelo družinsko gledališče Kolenc, ki že nekaj let zapovrstjo razveseljuje prvošolčke na naši šoli. Vsekakor najpomembnejši trenutek je sledil za tem, ko so otroci spoznali svoje učiteljice in vzgojiteljice. Le-te so jim zavezale rumene rutice, gospa ravnateljica pa je z županovo pomočjo vsem prvošolčkom podarila knjigo s posvetilom. Za popoln začetek novega obdobja se je bilo potrebno tudi posladkati z okusno torto, ki jo vsako leto prvošolčkom podari Gostišče Štorman. Prvi šolski dan za prvošolčka je prelomnica v njegovem življenju, še večja za njegove starše, ki so nanj zagotovo zelo ponosni, a se hkrati zavedajo, da njihov otrok počasi zapušča svet brezskrbnosti. Barbara Cotič, OŠ Šempeter Poletne delavnice z Alyo Znana in energična pevka ALYA je med počitnicami vodila kar nekaj poletnih glas-beno-pevskih delavnic, ki jih je organiziral center C 3 iz Gotovelj, kjer Alya vodi šolo petja. Center deluje pod vodstvom Saše Korun. Letošnje poletje je bilo še posebej pestro. Dekleta so se ob koncu poletja predstavile v City centru Spar v Celju, kjer je ob njihovem petju uživalo veliko poslušalcev. Na isti lokaciji so ponovno nastopile v soboto, 18. septembra, prejšnjo soboto pa so zapele tudi v lokalu Platinum v Žalcu. V C 3-centru so ob vseh dejavnostih, ki jih izvajajo, poskrbeli tudi za prijetno druženje vseh učencev in članov na skupnem pikniku pri braslov-škem jezeru. D. N. Vrtec Trnava je enota, ki deluje v okviru Vrtca Braslovče. Vsako poletje se vsi trije oddelki »selijo« v matični vrtec, saj se število otrok, ki obiskujejo vrtec, zaradi dopustov precej zmanjša. Marsikateri otrok se na novo okolje težko privaja, zato sva se odločili, da jim ponudiva pestre dejavnosti, ki bodo zapolnile njihove misli in pregnale stiske, ki jih povzroča prilagajanje na novo okolje. Pod drobnogled smo vzeli morske živali, življenje v morju in gusarje. Ustvarjali smo vesele ribice z obrisovanjem dlani, morske konjičke iz pisanih slamic, meduze iz papirnatih krožnikov ... Priredili smo tudi gusarsko zabavo, na kateri smo uživali v špri- canju z vodnimi brizgalkami ter polivanju z vodo na vse mogoče načine. Manjkalo ni pravljic s poletno tematiko, pesmic in plesov ob živahni glasbi. Mesec julij je minil, kot bi mignil. Otroci so bili zadovoljni, ob pogledu nanje pa tudi midve, saj je bil najin cilj v celoti dosežen. Vesna Pospeh in Alenka Drev TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER Šlandrov trg 25, 3310 Žalec Tel.: 03 710 04 34 E-pošta: zkst.tic@siol.net Beljenje notranjih površin in fasad Dekorativni opleski Izdelava izolacijskih fasad DELO NA VISINI Z DVIŽNO KOŠARO SUKOPLESKARSTVO ANDREJ TERGLAV, s. p. Andraž % I), 3313 POLZEL», 03 Sil 06 73, CSM: 041 216 214, w»«terglnv.si Na podlagi 4. člena in drugega odstavka 64. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS št. 94/07- ZLV -UPB3 in 45/08) v zvezi z določbami 60. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS št. 109/06 ZVDZ - UPB1) je Volilna komisija občine Žalec sestavila naslednji Seznam potrjenih kandidatov za volitve župana Občine Žalec in list kandidatov za volitve članov občinskega sveta Občine Žalec Kandidati za župana 1. ROBERT ČEHOVIN, roj. 13.01.1963, naslov: Gotovlje 160F poklic: univ. dipl. ekonomist delo, ki ga opravlja: vodja projektov predlagatelj: SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA, SDS 2. LOJZE POSEDEL, roj. 26.08.1955, naslov: Ulica Rista Savina 11, Žalec poklic: univ. dipl. ekonomist delo, ki ga opravlja: poslanec državnega zbora RS predlagatelj: BOGDAN IVANC IN SKUPINA VOLIVCEV 3. GREGOR VOVK PETROVSKI, roj. 29.12.1962, naslov: Zabukovica 77 poklic: univ. dipl. politolog delo, ki ga opravlja: vodja prodaje predlagatelj: LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE, LDS 4. IVAN JELEN, roj. 25.11.1944, naslov: Ponikva pri Žalcu 24A poklic: rudarski tehnik delo, ki ga opravlja: upokojenec predlagatelj: DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 5. JANKO KOS, roj. 29.06.1961, naslov: Ložnica pri Žalcu 28E poklic: univ. dipl. org. spec. delo, ki ga opravlja: vodja prodaje predlagatelj: SOCIALNI DEMOKRATI, SD 6. JANUŠ RASIEWICZ, roj. 23.10.1950, naslov: Ulica Rista Savina 6, Žalec poklic: akademski glasbenik delo, ki ga opravlja: učitelj za trobila predlagatelj: NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA 7. GVIDO HRIBAR, roj. 20.09.1969, naslov: Župančičeva ulica 7, Žalec poklic: dipl. upr. org. delo, ki ga opravlja: direktor predlagatelj: ZVEZA ZA PRIHODNOST Glasuje se za enega (1) kandidata. Volitve bodo v nedeljo, 10. oktobra 2010. Liste kandidatov za člane občinskega sveta Volilna enota številka 1 obsega območje Občine Žalec V seznam so vpisane naslednje liste kandidatov: I. SOCIALNI DEMOKRATI, SD 1. Janko Kos, roj. 29.06.1961, naslov: Ložnica pri Žalcu 28E poklic: univ. dipl. org. spec. delo, ki ga opravlja: vodja prodaje 2. Roman Virant, roj. 12.02.1956, naslov: Žalec, Čopova ulica 6 poklic: inženir strojništva delo, ki ga opravlja: direktor podjetja 3. Tatjana Razboršek Rehar, roj. 02.01.1958, naslov: Petrovče 135 poklic: univ. dipl. ekonomist delo, ki ga opravlja: revizorka 4. Ivan Krašovc, roj. 01.01.1948, naslov: Pongrac53 poklic: kmet delo, ki ga opravlja: kmetovanje 5. Marko Laznik, roj. 02.02.1967, naslov: Žalec, Hausenbichlerjeva ulica 2 poklic: univ. dipl. ekonomist delo, ki ga opravlja: vodja projektov 6. Anica Krčmar, roj. 28.06.1949, naslov: Žalec, Ulica heroja Staneta 6 poklic: univ. dipl. organizator delo, ki ga opravlja: upokojenka 7. Viktor Mitov, roj. 05.12.1980, naslov: Žalec, Čopova ulica 1 poklic: dipl. ekonomist delo, ki ga opravlja: vodja projektov 8. Žan Skok, roj. 19.11.1984, naslov: Žalec, Čopova ulica 1 poklic: univ. dipl. ekonomist delo, ki ga opravlja: trženje 9. Alenka Polšak, roj. 18.04.1977, naslov: Liboje 74B poklic: zavarovalniški zastopnik delo, ki ga opravlja: zavarovalniški zastopnik 10. Darja Zupanc, roj. 20.04.1961, naslov: Šempeter v Savinjski dolini, Sončna ulica 43 poklic: gimnazijski maturant delo, ki ga opravlja: komercialist finančnih trgov 11. Slavko Ivezič, roj. 20.09.1956, naslov: Pernovo 38E poklic: strojni tehnik delo, ki ga opravlja: trener rokometa 12. Bruno Kotnik, roj. 30.05.1974, naslov: Pongrac 1F poklic: ekonomist delo, ki ga opravlja: vodja računovodstva in financ 13. Tanja Trobiš, roj. 02.07.1969, naslov: Gotovlje 55 poklic: ekonomski tehnik delo, ki ga opravlja: vodja odpreme 14. Matej Jezernik, roj. 12.07.1976, naslov: Podkraj 13A poklic: dipl. inž. lesarstva delo, ki ga opravlja: komercialist 15. Samo Verstovšek, roj. 23.04.1965, naslov: Žalec, Ulica Florjana Pohlina 4 poklic: gimnazijski maturant delo, ki ga opravlja: nadziranje sistemov 16. Breda Bračko, roj. 04.11.1963, naslov: Ložnica pri Žalcu 28 poklic: učiteljica delo, ki ga opravlja: učiteljica 17. Milan Vogrinc, roj. 13.09.1957, naslov: Žalec, Ulica heroja Staneta 2 poklic: strojni tehnik delo, ki ga opravlja: vodenje katastra 18. Jožef Jančič, roj. 20.01.1943, naslov: Migojnice95A poklic: upokojenec delo, ki ga opravlja: upokojenec 19. Špela Anders, roj. 13.11.1979, naslov: Levec 82 poklic: profesorica soc. in zgodovine delo, ki ga opravlja: profesorica 20. Zdenko Štrucl, roj. 03.12.1958, naslov: Šempeter v Savinjski dolini, Soseska 4 poklic: strojni tehnik delo, ki ga opravlja: tehnolog - vodja proizvodnje 21. Boris Kenda, roj. 08.08.1984, naslov: Žalec, Bevkova ulica 12 poklic: bančnik delo, ki ga opravlja: osebni bančnik 22. Irena Kotnik, roj. 25.05.1951, naslov: Zgornje Grušovlje 22 poklic: ekonomski tehnik delo, ki ga opravlja: upokojenka 23. Mitja Dvornik, roj. 02.02.1976, naslov: Arja vas 6A poklic: univ. dipl. gosp. inž. delo, ki ga opravlja: vodja vzdrževanja 24. Danijel Telebar, roj. 13.02.1983, naslov: Žalec, Kvedrova ulica 15 poklic: strojni tehnik delo, ki ga opravlja: vodja poslovalnice 25. Urška Kralj, roj. 29.04.1985, naslov: Dobrišavas3E poklic: univ. dipl. ekonomistka delo, ki ga opravlja: komercialistka 26. Mitja Lešnik, roj. 05.10.1974, naslov: Ložnica pri Žalcu 21 poklic: avtomehanik delo, ki ga opravlja: direktor podjetja 27. Henrik Krajnc, roj. 16.07.1952, naslov: Gotovlje 71B poklic: učitelj delo, ki ga opravlja: matičar 28. Metoda Močnik, roj. 13.07.1967, naslov: Žalec, Aškerčeva ulica 1 poklic: dipl. vzg. in dipl. ekonomistka delo, ki ga opravlja: učiteljica 29. Marko Dolinar, roj. 25.12.1952, naslov: Griže 35B poklic: ključavničar delo, ki ga opravlja: vzdrževalec vodovoda 2. ZARES - NOVA POLITIKA 1. Vojko Zupanc, roj. 05.01.1964, naslov: Šempeter v Savinjski dolini, Kratka ulica 12 poklic: univ. dipl. novinar delo, ki ga opravlja: direktor pokrajinske pisarne 2. Peter Grubelnik, roj. 12.06.1964, naslov: Dobriša vas 83 poklic: mag. ekon. znanosti delo, ki ga opravlja: projektni vodja 3. Mateja Mejavšek, roj. 06.11.1979, naslov: Žalec, Ulica talcev 6 poklic: univ. dipl. politologinja delo, ki ga opravlja: služba za odnose z javnostmi 4. Katarina Pucelj, roj. 25.05.1982, naslov: Žalec, Bevkova ulica 8 poklic: univ. dipl. sociolog delo, ki ga opravlja: vodja projektov 5. Mihael Gubenšek, roj. 18.08.1969, naslov: Žalec, Ulica Nikole Tesla 10 poklic: kmetijski tehnik delo, ki ga opravlja: vodja prodaje 6. Marko Ranzinger, roj. 22.07.1961, naslov: Petrovče 227 poklic: ekonomist delo, ki ga opravlja: direktor podjetja 7. Branka Zupanc, roj. 11.04.1970, naslov: Petrovče 227 poklic: univ. dipl. ekonomist delo, ki ga opravlja: komercialist 8. Gregor Lipuš, roj. 24.09.1972, naslov: Zalog pri Šempetru 9 poklic: dipl. inženir grafične tehnike delo, ki ga opravlja: vodja oddelka 9. Cvetka Eržen, roj. 02.06.1961, naslov: Šempeter v Savinjski dolini, Rimska cesta 85 poklic: gradbeni tehnik delo, ki ga opravlja: projektni vodja 10. Marko Ocvirk, roj. 16.09.1986, naslov: Šempeter v Savinjski dolini, Šolska ulica 22 poklic: lesarski tehnik delo, ki ga opravlja: samostojni podjetnik 11. Aleksander Trobiš, roj. 28.08.1970, naslov: Gotovlje 55A poklic: zdravstveni tehnik delo, ki ga opravlja: medicinski tehnik 12. Tomas Koželj, roj. 18.04.1974, naslov: Arja vas 48 poklic: inženir strojništva delo, ki ga opravlja: operater nrdp 13. Milan Zupanc, roj. 29.05.1946, naslov: Migojnice93 poklic: strojni tehnik delo, ki ga opravlja: upokojenec / direktor podjetja 14. Andreja Vidmajer, roj. 21.08.1983, naslov: Žalec, Savinjska cesta 46 poklic: prof. likovne umetnosti delo, ki ga opravlja: učitelj likov, pouka - pripravnica 3. STRANKA MLADIH - ZELENI EVROPE 1. Robert Smodej, roj. 22.05.1979, naslov: Šempeter v Savinjski dolini, Tovarniška cesta 24 poklic: kuhar delo, ki ga opravlja: samostojni podjetnik 2. Primož Salesin, roj. 17.09.1983, naslov: Kasaze91A poklic: študent delo, ki ga opravlja: študent 3. Polona Rotar, roj. 25.01.1975, naslov: Šempeter v Savinjski dolini, Rimska cesta 72 poklic: ekonomsko komercialni tehnik delo, ki ga opravlja: gostinka 4. Matic Melanšek, roj. 20.12.1989, naslov: Podvin 145 poklic: študent delo, ki ga opravlja: študent 5. Aljaž Ocvirk, roj. 14.11.1989, naslov: Šempeter v Savinjski dolini, Šolska ulica 22 poklic: prometni tehnik delo, ki ga opravlja: prometni tehnik 6. Suzana Goričanec, roj. 04.03.1991, naslov: Kasaze 70J poklic: študent delo, ki ga opravlja: študent 7. Robertino Goričan, roj. 27.11.1981, naslov: Žalec, Ulica Savinjske čete 14A poklic: komercialist delo, ki ga opravlja: komercialist 8. Andreja Derča, roj. 24.11.1987, naslov: Žalec, Bevkova ulica 10 poklic: študent delo, ki ga opravlja: študent 9. Tina Povše, roj. 17.04.1975, naslov: Šempeter v Savinjski dolini, Pod smrekami 6 poklic: turistični tehnik delo, ki ga opravlja: referent v marketingu 10. Nika Veljanovski, roj. 14.01.1988, naslov: Zabukovica 125A poklic: ekonomski tehnik delo, ki ga opravlja: študent 11. Alenka Pogačar, roj. 14.10.1988, naslov: Šempeter v Savinjski dolini, Ob Rimski nekropoli 46 poklic: študent delo, ki ga opravlja: študent 4. LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE, LDS 1. Gregor Vovk Petrovski, roj. 29.12.1962, naslov: Zabukovica 77 poklic: univ. dipl. politolog delo, ki ga opravlja: vodja prodaje 2. Jožef Meh, roj. 21.03.1958, naslov: Vrbje 96 poklic: trgovski poslovodja delo, ki ga opravlja: zavarovalni zastopnik 3. Karmen Orter Divjak, roj. 31.10.1969, naslov: Pongrac 8B poklic: univ. dipl. pravnica delo, ki ga opravlja: odvetnica 4. Milan Čadej, roj. 01.10.1969, naslov: Kasaze 98A poklic: poslovni sekretar delo, ki ga opravlja: direktor 5. Borut Cink, roj. 23.08.1982, naslov: Žalec, Šprajčeva ulica 7 poklic: absolvent politologije delo, ki ga opravlja: vodja projektov 6. Lucija Udovč, roj. 03.10.1973, naslov: Podvin 238 poklic: višji poslovni sekretar delo, ki ga opravlja: vodja poslovalnice 7. Štefan Zidanšek, roj. 21.04.1948, naslov: Levec 15A poklic: dipl. org. dela delo, ki ga opravlja: upokojenec 8. Vojko Verdev, roj. 11.03.1972, naslov: Šempeter v Savinjski dolini, Rimska cesta 120 poklic: strojni tehnik delo, ki ga opravlja: učitelj vožnje 9. Nina Laznik, roj. 17.09.1977, naslov: Griže 11 poklic: ekonomsko komercialni tehnik delo, ki ga opravlja: samostojna podjetnica 10. Iztok Božiček, roj. 29.08.1946, naslov: Žalec, Šlandrov trg 28 poklic: predmetni učitelj delo, ki ga opravlja: učitelj tehnike 11. Sonja Hodžar, roj. 24.01.1967, naslov: Dobriša vas 74 poklic: ekonomsko finančni tehnik delo, ki ga opravlja: vodja pisarne 12. Anica Brečko, roj. 20.09.1947, naslov: Gotovlje 76G poklic: ekonomski tehnik delo, ki ga opravlja: upokojenka 13. Viktor Drama, roj. 14.01.1936, naslov: Levec 30A poklic: ing. lesarstva delo, ki ga opravlja: upokojenec 14. Petra Ojsteršek, roj. 17.04.1977, naslov: Žalec, Ulica heroja Staneta IB poklic: kozmetični tehnik delo, ki ga opravlja: samostojni podjetnik 15. Petra Žagar, roj. 11.10.1979, naslov: Žalec, Čopova ulica 6 poklic: dipl. ekonomistka delo, ki ga opravlja: trženje 16. Ivan Vidmajer, roj. 24.01.1944, naslov: Petrovče 149 poklic: medicinski tehnik delo, ki ga opravlja: upokojenec 17. Milena Štravs, roj. 27.09.1956, naslov: Vrbje 83 poklic: frizerka delo, ki ga opravlja: frizerka 18. Dejan Gmajnič, roj. 19.07.1982, naslov: Pongrac 167A poklic: kuhar / dimnikar delo, ki ga opravlja: samostojni podjetnik 19. Elizabeta Branka Čamernik, roj. 16.07.1942, naslov: Arja vas 91 poklic: ekonomski tehnik delo, ki ga opravlja: upokojenka 20. Andrej Šporin, roj. 12.09.1957, naslov: Žalec, Tomšičeva ulica 1 poklic: univ. dipl. ekonomist delo, ki ga opravlja: direktor službe prestrukturiranja 21. Tanja Cerjak, roj. 06.08.1963, naslov: Pongrac II poklic: inženirka računalništva delo, ki ga opravlja: programer vzdrževalec aplikacij 22. Jordan Vidmajer, roj. 21.01.1977, naslov: Žalec, Prežihova ulica 5 poklic: oblikovalec kovin delo, ki ga opravlja: sestavljalec SB blokov 23. Cvetka Škreblin, roj. 02.05.1964, naslov: Dobriša vas 7A poklic: kmetijski tehnik delo, ki ga opravlja: nezaposlena 24. Anton Čretnik, roj. 14.06.1942, naslov: Vrbje 93 poklic: elektromonter delo, ki ga opravlja: upokojenec 25. Ferdo Bolarič, roj. 15.05.1933, naslov: Petrovče 133 poklic: rudar delo, ki ga opravlja: upokojenec 26. Albina Fijavž, roj. 27.10.1963, naslov: Kasaze 110 poklic: ekonomski tehnik delo, ki ga opravlja: referent prodaje 27. Srečko Cerovšek, roj. 29.03.1966, naslov: Šempeter v Savinjski dolini, Lepa ulica 3 poklic: kovinostrugar delo, ki ga opravlja: nezaposlen 28. Matija Bobovnik, roj. 23.02.1944, naslov: Vrbje 92 poklic: varnostnik delo, ki ga opravlja: upokojenec 29. Amalija Štamol Drolje, roj. 09.07.1968, naslov: Žalec, Aškerčeva ulica 6 poklic: kemijski tehnik delo, ki ga opravlja: modna oblikovalka 5. NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA 1. Zdravko Pečarič, roj. 30.11.1955, naslov: Podlog v Savinjski dolini, 2 poklic: ključavničar delo, ki ga opravlja: kmetovalec 2. Januš Rasiewicz, roj. 23.10.1950, naslov: Žalec, Ulica Rista Savina 6 poklic: akademski glasbenik delo, ki ga opravlja: učitelj za trobila 3. Marija Strahovnik, roj. 21.02.1942, naslov: Ponikva pri Žalcu 43A poklic: prodajalka delo, ki ga opravlja: upokojenka 4. Frida Kuder, roj. 05.02.1943, naslov: Pongrac 10 poklic: kmetovalka delo, ki ga opravlja: upokojenka 5. Fridrih Luskar, roj. 18.02.1943, naslov: Gotovlje 179C poklic: voznik motornih vozil delo, ki ga opravlja: upokojenec 6. Frančiška Vasle, roj. 07.09.1948, naslov: Studence 54B poklic: strojni tehnik delo, ki ga opravlja: upokojenka 7. Henrik Čuvan, roj. 24.06.1943, naslov: Žalec, Partizanska ulica 17A poklic: grafični oblikovalec delo, ki ga opravlja: upokojenec 8. Alja Pečarič, roj. 23.07.1986, naslov: Podlog v Savinjski dolini, 2 poklic: študentka ekonomije delo, ki ga opravlja: študentka 6. DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 1. Ivan Jelen, roj. 25.11.1944, naslov: Ponikva pri Žalcu 24A poklic: rudarski tehnik delo, ki ga opravlja: upokojenec 2. Ivan Glušič, roj. 09.11.1937, naslov: Arja vas 26A poklic: magister kmetijstva delo, ki ga opravlja: upokojenec 3. Olga Markovič, roj. 18.04.1952, naslov: Griže 29 poklic: ekonomski tehnik delo, ki ga opravlja: upokojenka 4. Stanislav Jerman, roj. 06.10.1944, naslov: Žalec, Jurčičeva ulica 18 poklic: višji upravni delavec delo, ki ga opravlja: upokojenec 5. Franc Divjak, roj. 20.09.1936, naslov: Šempeter v Savinjski dolini, Šolska ulica 27 poklic: prometno transportni tehnik delo, ki ga opravlja: upokojenec 6. Marija Pere, roj. 16.12.1944, naslov: Kasaze 64 poklic: slikarka keramike delo, ki ga opravlja: upokojenka 7. Jože Kruleč, roj. 22.03.1970, naslov: Galicija 48B poklic: diplomirani upravni organizator delo, ki ga opravlja: vodja referata za vzdrž. in nabavo 8. Ljudmila Volk, roj. 12.09.1940, naslov: Studence 52 poklic: gostinka delo, ki ga opravlja: upokojenka 9. Ivan Vodlan, roj. 10.01.1932, naslov: Podvin 5 poklic: kmetijski tehnik delo, ki ga opravlja: upokojenec 10. Franc Hriberšek, roj. 15.12.1938, naslov: Migojnice 13A poklic: prometni tehnik delo, ki ga opravlja: upokojenec 11. Ana Franko, roj. 04.01.1937, naslov: Šempeter v Savinjski dolini, Starovaška ulica 11 poklic: ekonomski tehnik delo, ki ga opravlja: upokojenka 12. Jurij Novak, roj. 15.03.1935, naslov: Petrovče 37 poklic: ing. agronomije delo, ki ga opravlja: upokojenec 13. Feliks Srebot, roj. 18.02.1940, naslov: Kasaze 66C poklic: strojni tehnik delo, ki ga opravlja: upokojenec 14. Jožica Jankovič, roj. 10.12.1943, naslov: Levec 11 poklic: delavka delo, ki ga opravlja: upokojenka 15. Stanislav Valant, roj. 21.03.1944, naslov: Šempeter v Savinjski dolini, Sončna ulica 31 poklic: strojni ing. delo, ki ga opravlja: upokojenec 16. Vlado Veselak, roj. 10.12.1937, naslov: Levec 10 poklic: knjigovodja delo, ki ga opravlja: upokojenec 17. Ivanka Repinc, roj. 03.08.1950, naslov: Podkraj 25A poklic: administrativni tehnik delo, ki ga opravlja: upokojenka 18. Marjan Videc, roj. 06.11.1940, naslov: Kasaze 105 poklic: soboslikar delo, ki ga opravlja: upokojenec 19. Rudolf Štajner, roj. 04.04.1942, naslov: Velika Pirešica 2 A poklic: strojni ključavničar delo, ki ga opravlja: upokojenec 20. Helena Žnidarčič, roj. 23.02.1938, naslov: Šempeter v Savinjski dolini, Rimska cesta 96 poklic: dipl. ing. agronomije delo, ki ga opravlja: upokojenka 21. Silva Grum, roj. 04.12.1935, naslov: Žalec, Kidričeva ulica 1 poklic: ekonomski tehnik delo, ki ga opravlja: upokojenka 22. Ljudmila Rednak, roj. 02.09.1930, naslov: Velika Pirešica 45 poklic: šivilja delo, ki ga opravlja: upokojenka 23. Irena Pečnik, roj. 14.10.1948, naslov: Ruše 4 poklic: administrativni tehnik delo, ki ga opravlja: upokojenka 24. Janez Rojnik, roj. 22.07.1939, naslov: Žalec, Bevkova ulica 9 poklic: strojni ključavničar delo, ki ga opravlja: upokojenec 25. Romana Krajnc, roj. 21.01.1939, naslov: Žalec, Ulica Florjana Pohlina 1 poklic: delavka delo, ki ga opravlja: upokojenka 26. Nevenka Markič, roj. 14.12.1954, naslov: Vrbje 50 poklic: modistinja, gostinski tehnik delo, ki ga opravlja: nezaposlena 27. Olga Krajnc, roj. 02.08.1953, naslov: Vrbje 75 poklic: ekonomski tehnik delo, ki ga opravlja: upokojenka 28. Danilo Grobelnik, roj. 19.07.1952, naslov: Podkraj 10B poklic: strojni tehnik delo, ki ga opravlja: montažer 29. Milan Dolenc, roj. 09.11.1948, naslov: Kasaze 103 poklic: avtomehanik delo, ki ga opravlja: upokojenec 7. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA, SLS 1. Rok Sedminek, roj. 13.11.1-976, naslov: Podlog v Savinjski dolini, 30B poklic: kmetijski tehnik delo, ki ga opravlja: kmetovalec 2. Vladislav Majer, roj. 23.05.1956, naslov: Pernovo 1 poklic: gradbeni tehnik delo, ki ga opravlja: vodja prodaje 3. Simona Arnšek, roj. 08.06.1971, naslov: Galicija 56 poklic: upravni tehnik delo, ki ga opravlja: zdravstveni administrator 4. Darko Simončič, roj. 25.10.1959, naslov: Podvin 230 poklic: univ. dipl. inženir agronomije delo, ki ga opravlja: podsekretar 5. Andrej Kramer, roj. 11.12.1960, naslov: Zaloška Gorica 7 A poklic: kmetijski tehnik delo, ki ga opravlja: kmetovalec 6. Mag. Andreja Vodeb, roj. 09.11.1979, naslov: Pongrac 100A poklic: magister podjetništva delo, ki ga opravlja: vodja prodaje 7. Marko Potočnik, roj. 28.02.1961, naslov: Zavrh pri Galiciji 8 poklic: kmetovalec delo, ki ga opravlja: kmetovalec 8. Ivan Bizjak, roj. 27.12.1959, naslov: Gotovlje 43A poklic: strojni ključavničar delo, ki ga opravlja: kmetovalec 9. Ana Delakorda, roj. 15.04.1951, naslov: Ložnica pri Žalcu 22 poklic: kmetovalka delo, ki ga opravlja: kmetovalka 10. Boštjan Škrabar, roj. 16.12.1979, naslov: Šempeter v Savinjski dolini, Cesta na žago 5 poklic: kmetovalec delo, ki ga opravlja: kmetovalec 11. Stanislav Kuder, roj. 11.07.1967, naslov: Levec 68 poklic: kmetovalec delo, ki ga opravlja: kmetovalec 12. Melita Grobelnik, roj. 06.12.1967, naslov: Galicija 60 poklic: kmetijski tehnik - trg. poslovodja delo, ki ga opravlja: prodajalka 8. ZELENI SLOVENIJE 1. Milan Ferjan, roj. 28.08.1958, naslov: Levec 89 poklic: tehnolog delo, ki ga opravlja: samostojni podjetnik 9. SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA, SDS 1. Robert Čehovin, roj. 13.01.1963, naslov: Gotovlje 160F poklic: univ. dipl. ekonomist delo, ki ga opravlja: vodja projektov 2. Matjaž Krk, roj. 28.01.1969, naslov: Migojnice 109 poklic: dipl. inž. prometa delo, ki ga opravlja: inšpektor za promet 3. Jasna Seražin, roj. 23.01.1979, naslov: Petrovče 36 poklic: univ. dipl. politologinja delo, ki ga opravlja: samostojna svetovalka 4. Bogdan Zagoričnik, roj. 30.12.1944, naslov: Žalec, Kvedrova ulica 17 p<5klic: pravnik delo, ki ga opravlja: svetovalec za pravne zadeve 5. Ivan Povše, roj. 05.09.1951, naslov: Podlog v Savinjski dolini, 29 poklic: strojni ključavničar delo, ki ga opravlja: kmetovalec 6. Alenka Lesjak, roj. 05.02.1971, naslov: Žalec, Ulica Florjana Pohlina 1 poklic: zavarovalni zastopnik delo, ki ga opravlja: direktorica zasebnega podjetja 7. Karel Borovnik, roj. 24.05.1963, naslov: Studence 43C poklic: inž. rudarstva in geotehnologije delo, ki ga opravlja: poslovodja 8. Ivan Mazzoni, roj. 16.09.1949, naslov: Petrovče 250 poklic: inštruktor delo, ki ga opravlja: upokojenec 9. Jožefa Likar, roj. 20.02.1958, naslov: Šempeter v Savinjski dolini, Starovaška ulica 32 poklic: dipl. upravni organizator delo, ki ga opravlja: računovodkinja 10. Srečko Čater, roj. 28.07.1968, naslov: Liboje 17 poklic: vzdrževalec vozil in strojev delo, ki ga opravlja: zavarovalni zastopnik 11. Anton Grobelnik, roj. 06.11.1968, naslov: Galicija 54 poklic: kmetijec delo, ki ga opravlja: kmetovalec 12. Sonja Majer, roj. 19.12.1957, naslov: Grče 2 poklic: dipl. upravni organizator delo, ki ga opravlja: svetovalka za vojaške zadeve 13. Jože Golavšek, roj. 29.01.1957, naslov: Pongrac 135 poklic: elektrikar - energetik delo, ki ga opravlja: elektrotehnično vzdrževanje 14. Karmen Strenčan, roj. 09.02.1971, naslov: Žalec, Ulica Savinjske čete 2 poklic: dipl. upravni organizator delo, ki ga opravlja: svetovalka 15. Jernej Repinšek, roj. 19.04.1986, naslov: Levec 62A poklic: študent delo, ki ga opravlja: študent 16. Darko Tratnik, roj. 18.08.1967, naslov: Žalec, Gubčeva ulica 2 poklic: elektrotehnik - elektronik delo, ki ga opravlja: samostojni podjetnik 17. Tadej Ferme, roj. 13.02.1977, naslov: Šempeter v Savinjski dolini, Pod smrekami 11 poklic: računalniški tehnik delo, ki ga opravlja: regionalni vodja prodaje 18. Bronislava Cerovac, roj. 25.11.1949, naslov: Žalec, Tomšičeva ulica 1A poklic: profesorica delo, ki ga opravlja: upokojenka 19. Drago Lešnik, roj. 20.12.1960, naslov: Hramše 12 poklic: rtv mehanik delo, ki ga opravlja: trgovec 20. Simon Lednik, roj. 12.11.1983, naslov: Studence 51A poklic: univ. dipl. inženir rudarstva delo, ki ga opravlja: asistent 21. Aleš Krajnc, roj. 24.05.1978, naslov: Gotovlje 88 poklic: ekonomski tehnik delo, ki ga opravlja: komercialist 22. Sanja Tešanović, roj. 11.09.1983, naslov: Žalec, Čopova ulica 5 poklic: kongresno banketni organizator delo, ki ga opravlja: organizacija dogodkov 23. Jože Kek, roj. 09.03.1938, naslov: Žalec, Tomšičeva ulica 4 poklic: inž. varstva pri delu in pož. var. delo, ki ga opravlja: upokojenec 24. Tatjana Kupec, roj. 28.12.1954, naslov: Šempeter v Savinjski dolini, Ob rimski nekropoli 44 poklic: trgovec delo, ki ga opravlja: knjigovodja 25. Janko Lupše, roj. 01.06.1972, naslov: Levec 86 poklic: preoblikovalec in spajalec kovin delo, ki ga opravlja: avtoklepar 26. Nikolaj Pečovnik, roj. 26.08.1941, naslov: Studence 27B poklic: strokovni sodelavec delo, ki ga opravlja: upokojenec 27. Adrijana Despotovič, roj. 18.09.1984, naslov: Žalec, Bevkova ulica 12 poklic: vzgojiteljica predšolskih otrok delo, ki ga opravlja: vzgojiteljica 28. Silvo Zorko, roj. 01.12.1957, naslov: Kasaze 69C poklic: avtomehanik delo, ki ga opravlja: avtoserviser 29. Peter Knez, roj. 28.05.1967, naslov: Pongrac 49A poklic: natakar delo, ki ga opravlja: natakar 10. SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA, SNS 1. Andrej Vengust, roj. 04.08.1966, naslov: Ložnica pri Žalcu 52 poklic: elektrotehnik delo, ki ga opravlja: direktor 2. Rok Žagar, roj. 12.05.1975, naslov: Žalec, Čopova ulica 5 poklic: dipl. org. tur. delo, ki ga opravlja: direktor/prokurist 3. Jurka Gorišek, roj. 04.02.1969, naslov: Ložnica pri Žalcu 52 poklic: ekonomski tehnik delo, ki ga opravlja: frizerka 4. Jurij Blatnik, roj. 04.02.1962, naslov: Zabukovica 129C poklic: ekonomist delo, ki ga opravlja: direktor 5. Žiga Birsa, roj. 21.03.1980, naslov: Žalec, Ulica heroja Staneta 6 poklic: ekonomski tehnik delo, ki ga opravlja: glasbenik 6. Karmen Žagar, roj. 17.06.1976, naslov: Žalec, Čopova ulica 5 poklic: univ. dipl. ekon. delo, ki ga opravlja: računovodja 7. Živa Krušič Gorišek, roj. 25.12.1990, naslov: Ložnica pri Žalcu 52 poklic: študent delo, ki ga opravlja: študent 8. Črt Birsa, roj. 20.04.1984, naslov: Žalec, Ulica heroja Staneta 6 poklic: študent delo, ki ga opravlja: glasbenik, organizator 11. NADSTRANKARSKA LISTA ZA SKLADEN RAZVOJ OBČINE ŽALEC 1. Lojze Posedel, roj. 26.08.1955, naslov: Žalec, Ulica Rista Savina 11 poklic: univ. dipl. ekonomist deio, ki ga opravlja: poslanec Državnega zbora RS 2. Ivan Podpečan, roj. 10.05.1947, naslov: Gotovlje 168B poklic: univ. dipl. ing. delo, ki ga opravlja: upokojenec 3. Breda Vizovišek, roj. 16.04.1957, naslov: Ložnica pri Žalcu 27A poklic: vzgojiteljica delo, ki ga opravlja: vzgojiteljica 4. Silvester Marič, roj. 08.01.1957, naslov: Petrovče 196A poklic: univ. dipl. pravnik delo, ki ga opravlja: upokojenec 5. Biserka Neuholt Hlastec, roj. 31.03.1977, naslov: Kasaze 107B poklic: univ. dipl. novinarka delo, ki ga opravlja: vodja spl. področja in projektov 6. Jožef Kuder, roj. 24.05.1945, naslov: Levec 39B poklic: kemijski tehnik delo, ki ga opravlja: upokojenec 7. Saša Smajila Krajnc, roj. 05.05.1968, naslov: Šempeter v Savinjski dolini, Pot na mlinarico 4 poklic: mag. farmacije delo, ki ga opravlja: farmacevtka 8. Anton Vrabl, roj. 31.03.1944, naslov: Žalec, Čopova ulica 2 poklic: upokojenec delo, ki ga opravlja: upokojenec 9. Savina Naraks, roj. 13.06.1948, naslov: Žalec, Bevkova ulica 1 poklic: upokojenka delo, ki ga opravlja: upokojenka 10. Uroš Feldin, roj. 13.09.1961, naslov: Kasaze 103 poklic: strojni tehnik delo, ki ga opravlja: vodja montaž 11. Natalija Knez, roj. 27.07.1959, naslov: Šempeter v Savinjski dolini, Na trati 13 poklic: vzgojiteljica delo, ki ga opravlja: učiteljica 12. Sergej Kos, roj. 13.01.1971, naslov: Ponikva pri Žalcu 8 poklic: vrtnarski tehnik delo, ki ga opravlja: učitelj 13. Breda Veber, roj. 23.02.1959, naslov: Žalec, Ipavčeva ulica 13 poklic: PRU glasb, vzg., višji knjižničar delo, ki ga opravlja: knjižničarka 14. Boris Krajnc, roj. 29.07.1957, naslov: Zabukovica 135B poklic: univ. dipl. ekonomist delo, ki ga opravlja: pomočnik direktorja 15. Tatjana Žgank Meža, roj. 02.08.1962, naslov: Gotovlje 76H poklic: profesorica delo, ki ga opravlja: ravnateljica šole 16. Iztok Kučer, roj. 11.10.1959, naslov: Mala Pirešica 17 poklic: gradbeni inženir delo, ki ga opravlja: tehnični vodja - vodja proizvodnje 17. Ivan Lindič, roj. 19.03.1958, naslov: Galicija 43D poklic: prometni tehnik delo, ki ga opravlja: vodja službe str. transp. logistike 18. Irena Kralj, roj. 06.06.1960, naslov: Žalec, Kidričeva ulica 3 poklic: učiteljica klavirja delo, ki ga opravlja: učiteljica klavirja 19. Janez Stebernak, roj. 24.04.1949, naslov: Gotovlje 140B poklic: obdelovalec kovin delo, ki ga opravlja: upokojenec „ .... .... ° Se nadaljuje na naslednji strani! 20. Ivan Franc Korent, roj. 26.11.1944, naslov: Žalec, Tomšičeva ulica 10 poklic: upokojenec delo, ki ga opravlja: upokojenec 21. Vida Stingi, roj. 13.11.1958, naslov: Žalec, Cankarjeva ulica 1 poklic: vzgojiteljica predšolskih otrok delo, ki ga opravlja: pomočnica ravnateljice 22. Borut Bezjak, roj. 02.03.1972, naslov: Žalec, Šprajčeva ulica 6 poklic: vzdrževalec vozil in strojev delo, ki ga opravlja: pismonoša 23. Radislav Gašparič, roj. 12.01.1955, naslov: Žalec, Čopova ulica 2 poklic: upokojenec delo, ki ga opravlja: upokojenec 24. Nataša Čater, roj. 29.07.1972, naslov: Vrbje 87D poklic: magistra farmacije delo, ki ga opravlja: direktorica 25. Klemen Šalej, roj. 18.11.1983, naslov: Drešinja vas 16 poklic: kmetijski tehnik delo, ki ga opravlja: kmetovalec 26. Hainz Peter Janič, roj. 24.09.1944, naslov: Gotovlje 62D poklic: upokojenec delo, ki ga opravlja: upokojenec 27. Marija Masnec, roj. 26.08.1939, naslov: Šempeter v Savinjski dolini, Hmeljarska ulica 6 poklic: ing. organizacije dela delo, ki ga opravlja: predsednica društva 28. Danilo Basle, roj. 18.02.1955, naslov: Migojnice 2 poklic: podjetniški in davčni svetovalec delo, ki ga opravlja: sekretar 29. Dušan Pungartnik, roj. 21.08.1960, naslov:. Vrbje 43A poklic: pravnik delo, ki ga opravlja: vodja enote za urej. javnih povr. 12. ZVEZA ZA PRIHODNOST 1. Gvido Hribar, roj. 20.09.1969, naslov: Žalec, Župančičeva ulica 7 poklic: dipl. upr. org. delo, ki ga opravlja: direktor 2. Ivanka Ropotar, roj. 04.08.1968, naslov: Šempeter v Savinjski dolini, Starovaška ulica 12 poklic: upravni tehnik delo, ki ga opravlja: prokurist 3. Jasmin Fideršek, roj. 30.10.1985, naslov: Žalec, Cankarjeva ulica 5 poklic: ekonomski tehnik delo, ki ga opravlja: študent 4. Aliča Dolinšek Hribar, roj. 01.10.1973, naslov: Žalec, Župančičeva ulica 7 poklic: univ. dipl. politologinja delo, ki ga opravlja: vodja programov 5. Marjan Holobar, roj. 14.04.1970, naslov: Migojnice 100 poklic: kmetijec - vrtnar delo, ki ga opravlja: kmetovalec Dobra štiri stoletja učenosti v Žalcu Ptica učenosti je ob obletnici najprej obiskala najmlajše Prejšnji petek je v Domu II. slovenskega tabora Žalec potekala sklepna prireditev ob 430-letnici šolstva v Žalcu. Prireditve v počastitev tega častitljivega jubileja so se vrstile že od pomladi, vrhunec pa je doživela v petek s prireditvijo po zamisli Polone Kuder in v izvedbi učencev in učiteljev I. OŠ Žalec, s prireditvijo, ki jo je »skozi stoletja povezovala ptica učenosti«. Takšna je bila namreč rdeča nit zanimive in slikovite prireditve, ki je prepletala učence različnih generacij, od najmlajših do najstarejših, ki so plesali, peli, se igrali in s pomočjo zgodbe 430-letne zgodovine povezali tradicijo s sedanjostjo. O zgodovini je namreč pripovedovala učiteljica Simona Delopst, ki je s tega področja pred leti pripravila tudi svojo diplomsko nalogo. V pripovedi sta s plesnim sporočilom sodelovala tudi baletna plesalca Miša Murgelj in Goran Kusič - Gogi. Prijetno je presenetila ubrana pesem priložnostne vokalne zasedbe učiteljic I. OŠ Žalec, prireditev pa sta s povezovanjem zlila ravno tako učitelja Monika Kovačič in Boštjan Rebulj. Šolstvo v Žalcu se je v dobrih štirih stoletjih, odkar so protestanti uredili prvo šolo v Zottlovi domačiji in potem ko se je poučevanja v skromni šoli konec 18. stoletja udeleževalo le med 20 in 30 učencev, zelo razmahnilo. Zdaj imamo poleg I. OŠ v Žalcu še tri osnovne šole z rednim programom, v Šempetru, Grižah in Petrovčah. Poleg tega pa še II. OŠ s prilagojenim programom in UPI - Ljudsko univerzo za poučevanje odraslih. O pomenu pokrivanja vseh obdobij poučevanja in kakovosti sodobnih izobraževalnih procesov so na prireditvi v počastitev 430-letnici spregovorile tri ravnateljice, Tatjana Žgank Meža (I. OŠ Žalec), Sabina Korošec (II. OŠ Žalec) in Franja Centrih (UPI - Ljudska univerza Žalec). Obletnici se je poklonila tudi mag. Sonja Zajc z Zavoda za šolstvo, OE Celje, in župan Lojze Posedel, ki je vsem šolam v občini ob tej priložnosti obljubil interaktivne table. L. K. Tri odgovorne za izobraževanje v Žalcu danes: Sabina Korošec, Tatjana Žgank Meža in Franja Centrih 200 let šolstva na Gomilskem 6. Matej Jug, roj. 01.07.1970, naslov: Mala Pirešica 7B poklic: monter in upravljalec energ. napr. delo, ki ga opravlja: monter 7. Metka Dobravc, roj. 27.09.1985, naslov: Zgornje Roje 22 poklic: gimnazijska maturantka delo, ki ga opravlja: študentka 8. Borut Hojnik, roj. 07.04.1966, naslov: Petrovče 50 poklic: univ. dipl. ing. stroj. delo, ki ga opravlja: direktor 9. Jožek Cokan, roj. 07.03.1977, naslov: Vrbje 43 poklic: dipl. var. inž. delo, ki ga opravlja: samostojni podjetnik 10. Barbara Pukšič, roj. 24.08.1980, naslov: Galicija 47 poklic: organizator gostinstva in turizma delo, ki ga opravlja: knjigovodja 11. Blaž Rizmal, roj. 31.05.1973, naslov: Žalec, Cesta na Vrbje 2 poklic: fotograf delo, ki ga opravlja: fotograf 12. Benjamin Arslanovič, roj. 19.04.1977, naslov: Žalec, Bevkova ulica 9 poklic: trgovec delo, ki ga opravlja: serviser kavnih avtomatov 13. Bojana Koren, roj. 23.12.1968, naslov: Zabukovica 129A poklic: dipl. org. manag. delo, ki ga opravlja: vodja poslovne enote 14. Dejan Dobrič, roj. 11.10.1983, naslov: Žalec, Ulica heroja Staneta 5 poklic: ekonomsko-komercialni tehnik delo, ki ga opravlja: samostojni podjetnik 15. Aleksander Kruleč, roj. 24.02.1971, naslov: Žalec, Ulica Florjana Pohlina 3 poklic: ing. el. teh. delo, ki ga opravlja: vodja proizvodnje in servisa 16. Kaja Grobelnik, roj. 01.08.1988, naslov: Zabukovica 131 poklic: gimnazijska maturantka delo, ki ga opravlja: študentka 17. Žiga Leskovšek, roj. 02.12.1986, naslov: Žalec, Župančičeva ulica 8 poklic: študent delo, ki ga opravlja: študent V volilni enoti se voli 29 članov občinskega sveta. Glasuje se samo za eno (1) listo kandidatov. Volivec lahko da en preferenčni glas kandidatu, ki mu daje pri izvolitvi prednost pred ostalimi kandidati na listi, za katero bo glasoval. Volitve bodo v nedeljo, 10. oktobra 2010. Številka: 006-08/0002/2010 OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA Žalec, dne 24. septembra 2010 SAVINJSKE ČETE 5, 3310 ŽALEC PREDSEDNIK SLAVKO KOŠENINA Seznam ni lektoriran v uredništvu Utripa Savinjske doline. ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB ŽALEC vabi v soboto, 2. oktobra 2010, ob 11. uri na ČRETO, kjer bo tradicionalna proslava v počastitev prve frontalne bitke partizanov s sovražno vojsko na Štajerskem oktobra 1941. Slavnostni govornik bo dr. IVAN KRISTAN, član Sveta Zveze združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Republike Slovenije. Prireditev bo ob vsakem vremenu. Organizacijski odbor Ob dvestoletnici so se braslovški otroci posladkali s torto V Domu krajanov Gomil-sko je v četrtek, 23. septembra, potekala prireditev ob 200-letnici šolstva na Gomilskem. »Sprva je bila vsa nebogljena, le nedeljska. In je rasla in se razvijala. Zlagoma je postala v vasi nepogrešljiv sejalec kulturnih dobrin. /.../« O nebogljenosti ni več ne duha ne sluha, ob nedeljah so šolska vrata skrbno zaklenjena že kar lep čas, a kulturni značaj je ohranila vse do današnjih dni, saj pravzaprav v kraju ni prireditve, ki je ne bi s svojimi nastopi obogatili tudi otroci POŠ Gomilsko. V spomin na veliki dogodek so izdali brošuro z naslovom 200 let šolstva na Gomilskem, ki jo je napisala vodja POŠ Gomilsko Irena Sorčan. V bogatem kulturnem programu, ki ga je povezovala Nina Markovič Korent, so najprej nastopili otroška folklorna skupina Kulturnega društva Gomilsko pod vodstvom Manje in Majde Rančigaj, Barbara Trogar in Melanija Hadolin z Gregorčičevo pesmijo Zakrivljeno palico v roki; to isto Veteransko društvo Sever za celjsko območje - Odbor Žalec je septembra kljub slabemu vremenu pripravilo pohod do treh domačij na področju KS Griže, ki so pred osamosvojitveno vojno skrile in hranile orožje takratne Postaje milice Žalec. Pri teh domačijah so ta dan slovesno odkrili spominske plošče, ki bodo domače in vse poznejše rodove spominjale na to domoljubno dejanje izpred dvajsetih let. Pohod so začeli pri domu upokojencev v Grižah in nadaljevali do domačije Milana Železnika v Pongracu pod Homom, kjer pesem je ob 100-letnici šole na Gomilskem deklamiral njen praded Jernej Kunst, takrat kot šolar, potem ob 150-le-tnici kot kmetovalec, zdaj, ob so slovesno odkrili prvo spominsko ploščo. Sledil je pohod do domačije Marjana Vodeba v Pongracu in nato do domačije Staneta Zupanca v Migojnicah. Pri obeh domačijah so pripravili slovesnost z odkritjem spominske plošče, ki jo je vodila Olga Markovič in skupaj s harmonikarjem Gašperjem Vodebom poskrbela za kulturni program. Udeležencem in domačim pa so spregovorili Stane Veniger, takratni komandir PM Žalec, župan Občine Žalec Lojze Posedel in predsednik žalskega odbora Rado Gašparič. Na domačiji Staneta Zupanca je udeležence 200-letnici šolstva na Gomilskem pa jo je ponosno deklamirala njegova pravnukinja. Zbranim so ob tej priložnosti spregovorili braslovški župan Marko Balant, ravnateljica OŠ Braslovče Andreja Zupan in dolgoletna učiteljica na POŠ Gomilsko gospa Tončka Hazier. Pred nastopom učencev POŠ Gomilsko so simbolično prerezali trak, saj so v okviru 200-letnega jubileja namenu predali novo športno igrišče ob šoli. Prav zato je bil nastop učencev pod mentorstvom učiteljic Dragice Zottl, Alenke Drča, Monike Vasle in Irene Sorčan tudi športno obarvan. S pesmijo Ljubezen iz šolskih dni, ki sta jo zapela Domen Novak in Urška Tekavc, pa so morda v kom oživeli spomini na prvo ljubezen. Ob koncu so se posladkali s torto, članice Društva podeželskih žena Trnava - Gomilsko pa so poskrbele za pogostitev. N. M. nagovoril tudi predsednik ZB za vrednote NOB Žalec Marijan Turičnik. Udeleženci pohoda in člani omenjenih družin so se po končanem pohodu zbrali na slovesnosti v dvorani Doma upokojencev Griže, kjer so podelili priznanja, ki so jih prejeli OO ZVVS Žalec, Stane Veniger, Stane Zupanc in Rado Gašparič. Spominski znak za domoljubno dejanje devetih družin, ki so skrile in hranile orožje PM Žalec, pa so podelili tudi družini Miklavc iz Sv. Lovrenca, ki se spomladi, ko so podeljevali te znake, slovesnosti ni mogla udeležiti. D. N. Pohod z odkritji spominskih obeležij w " 'm A Šll$t ’ ** Nagradna križanka Rešitve križanke, objavljene v avgustovski številki Utripa: KOLEKTIV-PODJETJA-MA-PROF-KDOR-PRI-NAS-KUPUJE-PRIVARČUJE. Izžrebani nagrajenci: 1.Vinko Maver, Andraž 39, Polzela; 2. Cita Križnik, Griže 70, Griže; 3. Alojzija Hrastovec, Prapreče, Vransko. Izžrebani nagrajenci prejmete vrednostne bone v uredništvu Utripa. Pokrovitelj križanke, objavljene v tej številki, je MARAJ M, d. o. o., iz Matk. Vrednost nagrad je 20,85 €, 12,12 € in 8,35 €. Rešitve križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah v uredništvo Utripa, Aškerčeva 9 a, Žalec, do 4. oktobra 2010. ■ HHnnmmm ODLIČNI SVETNIKI ZA DOBRO OBČINO POLZELA VOLILNA ENOTA 1 (Polzela) 1. Niko Kač, univ. dipl. gradb., univ. dipl. ekon. 2. Marjan Brus, dipl. inž. elektrotehnike 3. Alenka Završnik, mag. ekon. in poslovnih ved 4. Igor Pungartnik, elektrotehnik 5. Breda Plaskan, dipl. ekon. 6. Erika Vezočnik, dr. dent. med. Spoštujemo preteklost in ustvarjamo sedanjost za bodočnost. VOLILNA ENOTA 2 (Breg, Ločica, Polzela) 1. Ljubo Žnidar, dipl. inž. gradb. 2. Marija Kosec, inž. farmacije 3. Jani Škof, vzdrž. voznih sredstev 4. Bojana Kos, univ. dipl. ekon. 5. Matjaž Hribernik, prom. trans, tehnik Bodočnost potrebuje vizijo, pogum in ustvarjalnost. VOLILNA ENOTA 3 (Andraž, Dobrič, Podvin, Orova vas, Založe) 1. Jože Kužnik, univ. dipl. inž. teh. prom. 2. Milena Blagotinšek, tekst, tehnik 3. Franc Žagar, prof. geo. in zgo. 4. Martin Smrekar, univ. dipl. inž. stroj. 5. Martin Vasle, kmetovalec Od koder se daleč vidi, se dobro vidijo tudi poti do ljudi. Drage volivke in dragi volivci, dodajmo dobri občini odličnost! Skoraj trideset let živim v Ločici ob Savinji, dvanajst let z Občino Polzela. Rad živim tu, kjer žive ustvarjalni in topli ljudje. Tu imam družino, prijatelje, sodelavce in znance. Pa tudi košček zemlje, ki jo obdelujem; rad imam zemljo, podobna je ljudem: kar poseješ, to požanješ. Zemljo imam za dušo, tudi šport imam rad, s kulturo živim, ker bi bilo življenje brez nje prazno, sicer pa sem posloven človek, odgovorno in pogumno sprejemam izzive, ki rodijo napredek. Verjamem v ljudi, v temeljne vrednote, ki gradijo. Verjamem vase, v svoje znanje in izkušnje, zato sem se odločil, da ponovno kandidiram za župana Občine Polzela. Kar trikrat ste mi do sedaj zaupali prihodnost svoje občine. Hvaležen sem vam za zaupanje, saj sem rad župan z ljudmi, ker ste z mano za temeljno vrednoto in merilo vsega izbrali človeka: njegove potrebe, želje in hotenja. Zato nam je uspelo. Občina Polzela je uspešna občina, tudi lepša na pogled, saj smo ji ohranili zeleno srce, ki smo mu pospešili razvojni ritem s poslovno cono, speljali smo ceste k ljudem, poskrbeli za športnike in rekreativce, si zapisali vzorno oceno na področju otroškega varstva in izobraževanja, kulturi namenili navdušenje in materialno podporo, zdravstvu izboljšali zdravje, turizmu odprli vrata v bodočnost in svet, Komendi vrnili dostojanstvo preteklosti za življenje sodobnosti. Pot naših prizadevanj pa kljub materialno nenaklonjenim časom želi, hoče in mora naprej. Ker je za bodočnost potrebna tudi srčnost, nam bo uspelo dobremu dodati odličnost. Rad se pridružim vašemu potovanju k ciljem, ki peljejo k ljudem in uresničevanju njihovih potreb. Skupaj bomo boljši, saj vaši pridnosti dodajam svojo, vašim izkušnjam svoje, tudi znanje in pogum je dobro združiti. Za zdravo, varno in lepo bivalno okolje bomo vsa gospodinjstva v nižinskem delu priključili na kanalizacijsko omrežje, obnovili vse dotrajane cestne odseke v občini, uredili varnejše prehode čez železniško progo, na novo zgradili tri dotrajane mostove in na več lokacijah poskrbeli za poplavno varnost. Narava nas varuje in bogati, vračali ji bomo svojo hvaležnost z ohranitvijo naravne dediščine, našo posebno pozornost bomo namenili ohranitvi in varovanju območja Slatin. Svetovljanstvo bomo krepili s turistično in kulturno odprtostjo, Komenda bo trden most med spoštljivo preteklostjo in sodobnostjo. Ker se v našo občino priseljujejo mlade družine in nas osrečujejo otroci, jim bomo za varno in veselo mladost zgradili nov vrtec. Prenovljen kulturni dom bo dom našega druženja z lepoto in umetnostjo. V njuni družbi bomo radi in pogosto, naši kulturni in gostujoči ustvarjalci nam bodo lepšali življenje. Ker je takšno življenje po meri človeka vredno življenja, mi dajte svoj glas ZA to, da bomo dobri občini dodali odličnost. Ljubo Žnidar PROMOCIJSKO BESEDILO SDS Naročnik oglasa: SDS, OO SDS Polzela, Polzela Proizvodnja hrane je strateško pomembna za državo Minister ob ogledu kmetije Ivana Razborška Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan je 15. septembra s sodelavci obiskal Spodnjo Savinjsko dolino. Najprej se je ustavil v Žalcu, kjer ga je sprejel župan Lojze Posedel, sledilo je srečanje s predstavniki javnih ustanov, služb, občine in upravne enote. Minister jim je predstavil aktualno kmetijsko politiko. Delovni obisk je nadaljeval na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, nato pa si je ogledal Mlekarno Celeia v Arji vasi, kjer ga je vodstvo seznanilo s potekom prenove blagovne znamke, pa tudi z razveseljivim dejstvom, da odkup mleka, ki je izključno slovensko, narašča, prav tako pa bodo oktobra že četrtič letos dvignili odkupne cene mleka, Prijavite se na brezplačno svetovanje s področja navzkrižne skladnosti na vaši kmetiji - pokličite vaše kmetijske svetovalce, ki so usposobljeni za svetovanje iz vseh zahtev navzkrižne skladnosti. Kmetje se redno srečujejo s kontrolnimi pregledi Agencije za kmetijske trge in razvoj Farma VETERINARSKA AMBULANTA FARMA, d. o. o., Podlog v Savinjski dolini 55, 3311 Šempeter v Savinjski dolini Telefon, faks: 03/700 15 75 Dežurna služba: 051 646 202 Ambulantni čas: pon.-pet.: 7.00- 10.00 17.00- 18.00 sobota: 7.00- 9.00 nedelja in prazniki: 8.00- 9.00 tako da se bodo ponovno približale povprečnim odkupnim cenam v EU. Direktor Marjan Jakob je povedal, da so zadovoljni z letošnjimi poslovnimi rezultati in da je prodaja višja od lanske. Minister Dejan Židan je v mlekarni podrobneje predstavil namen svojega obiska ter stališča do nekaterih najaktualnejših tem v kmetijstvu. Proizvodnja mleka je po njegovih besedah v Sloveniji zelo pomembna, saj predstavlja približno 15 % vrednosti kmetijske proizvodnje, ta pa je nekaj manj kot milijarda evrov. »Proizvodnja mleka je eno redkih področij, kjer imamo proizvodnjo večjo od potrebe po samooskrbi, približno 114-odstotno samooskrbo, tako da smo izvozniki. Letna količina proizvedenega mleka podeželja (ARSKTRP), ki v Sloveniji kontrolira plačila iz naslova ukrepov kmetijske politike, pa tudi izvajanje zahtev navzkrižne skladnosti. Neizvajanje zahtev ima za posledico znižanje neposrednih plačil (za 3 %, 5 % ali za več - tudi do 100 %). Navzkrižna skladnost je besedna zveza, ki pomeni skupek različnih predpisov in kmetovih ravnanj, ki so posebej pomembni za ohranjanje zdravja ljudi in živali ter varovanje okolja in dobrobiti živali. V Uradnem listu RS, št. 7/2010, je bila objavljena nova Uredba o predpisanih zahtevah ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju, ki določa vsa pravila za izvajanje navzkrižne skladnosti. V Sloveniji je bila navzkrižna skladnost uvedena leta 2005, predvsem pa jo morajo kmetje izpolnjevati od leta 2007. Od takrat kmetijski svetovalci, ki delujejo v okviru Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, pomagajo kmetom z nasveti za izvajanje zahtev. Kmetje se lahko dogovorijo za pregled pri svojem kmetijskem svetovalcu. Pregled poteka na kmetiji tako, da svetovalec skupaj s kmetom sistematično preveri vse zahteve navzkrižne skladnosti. Svetovalec lahko dokumentacijo, podatke ali informacije, prido- V Sloveniji je 642 milijonov litrov. 517 milijonov litrov gre v prodajo, od tega približno 31 odstotkov v izvoz. Pomembno je, da so slovenski proizvajalci našli trg tudi v tujini, seveda pa je interes države, da izvažamo izdelke z višjo dodano vrednostjo. Zato me kot pristojnega ministra za prehrano veseli, da se je celjska mlekarna odločila za sicer težko pot, da postane dodatno prepoznavna z novimi linijami izdelkov, da sledi evropskim usmeritvam ne samo glede okusa in prehranske varnosti, ampak tudi glede embalaže, ki sledi standardom s področja varovanja okolja. Nova embalaža omogoča sortiranje na aluminijasti, plastični in papirnati del. Tudi proizvodnja hrane je pomembna pri varovanju okolja, čeprav je največji onesnaževalec okolja v proizvodnji hrane transport. Zato je tudi s stališča ministrstva v zelo velikem interesu, da se uporablja hrana iz naše bližine.« Prav na dan obiska je ministrstvo začelo z novo akcijo boja proti ponaredkom in poneverbam. Po medu so tokrat na vrsti mleko in mlečno izdelki. Inšpektorji ministrstva za kmetijstvo so vzorce jemali tako v proizvodnih obratih kot s trgovinskih polic: »Mleko je lahko samo produkt mlečnih žlez, biti mora brez dodatka vode, kozje mleko mora biti res kozje. Sir je bljene med dejavnostjo svetovanja iz navzkrižne skladnosti, posreduje le kmetu, ki upravlja kmetijsko gospodarstvo, na katerem je bilo svetovanje izvedeno (13. člen Uredbe sveta (ES), št. 73/2009), zato ti podatki niso podlaga za nadzor na terenu. Kmet od svetovalca pridobi ustrezno informacijo o morebitnem neskladju, ki ga lahko odpravi še pred uradnim nadzorom s strani ARSKTRP in se tako izogne znižanju neposrednih plačil. Leta 2010 so začele veljati novosti na področju navzkrižne skladnosti, ki so posledica prilagajanja evropski in nacionalni zakonodaji. Pri večini zahtev se je povečalo število kazenskih točk. Vsebinske spremembe so nastale tudi zaradi spremenjene uredbe o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov ter novosti pri dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih. Uvedene so male kršitve, to so kršitve, ki bistveno ne vplivajo na okolje in zdravje ljudi, živali ali rastlin in zaradi njih niso oziroma ne bodo nastale škodljive posledice ter se dajo odpraviti v času nadzora na kraju samem ali v 15 dneh po tem, ko je bil kmet z zapisnikom obveščen o mali kršitvi. Anton Jagodic, univ. dipl. inž. agr., KGZS lahko samo produkt iz mleka, v njem so lahko beljakovine, maščobe in ostale hranilne snovi samo živalskega izvora. Ne morejo jih nadomestiti rastlinske maščobe in beljakovine. Tu so evropska in slovenska pravila zelo jasna. Temu je namenjen prvi korak preverjanja. Ta akcija je namenjena zaščiti slovenskega potrošnika. Mi smo dolžni potrošnika ščititi ne samo na področju varnosti v prehranski verigi, temveč tudi pred zavajanjem. Ta akcija je namenjena tudi zaščiti slovenskih trgovskih sistemov, tudi njim mora biti v interesu, da je hrana hrana, ne pa potvorjena. In ta akcija je namenjena tudi zaščiti proizvajalcev hrane, saj ponaredki, potvorbe motijo tržne rede.« Ker so metode ponarejanja in potvorbe tudi na področju hrane vedno bolj izpopolnjene, bodo inšpektorji vzorce v analizo pošiljali najboljšim akreditiranim evropskim laboratorijem. Sodoben laboratorij ima tudi Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo v Žalcu. »Danes sem se srečal z vodstvom laboratorija. To je bila zame čudovita osvežitev. Vodstvo laboratorija razmišlja podobno kot takšne inštitucije v tujini: da se morajo tudi laboratoriji poslovno obnašati, da morajo iskati svoj denar in delo na trgu, slediti trendom. Strategije, ki so mi bile predstavljene, so me razveselile. In še nekaj me je razveselilo. Osebno zagovarjam stališče, da morajo biti inštituti in laboratoriji, razvojne inštitucije tam, kjer je proizvodnja. Nobene potrebe ni, da je vse to skoncentrirano na nekaj glav- Društvo za biodinamično gospodarjenje Ajda Štajerska je v sodelovanju s KGZS - Zavodom Celje, Izpostavo Žalec, v dvorani Kulturnega doma Vransko pripravilo zanimivo srečanje na temo ekološkega in biodinamičnega kmetovanja. Mitja Zupančič, specialist za ekološko kmetovanje pri KGZS - Zavod Celje, je spregovoril o osnovnih značilnostih ekološkega kmetovanja in o porastu števila kmetij s takim načinom gospodarjenja v Sloveniji. Kot je poudaril, nih mestih, ker morajo biti ljudje, ki delajo na teh področjih, v stiku s proizvodnjo. IHP ima možnost, da postane zelo pomembna slovenska inštitucija. Vidim, da zelo resno namerava vstopiti na področje nadzora poneverb, kar Slovenija potrebuje, pa še nekaj drugih razvojnih projektov imajo, kar me zelo veseli.« ✓ Minister je med drugim predstavil tudi osnutek novega zakona o kmetijskih zemljiščih, ki je v javni obravnavi do 3. oktobra letos in bo med drugim opredelil trajna kmetijska zemljišča, ki jih je v Sloveniji po grobih ocenah od 150 do 200 tisoč hektarjev in za katera se bo vnaprej vedelo, da na njih posegi tako rekoč niso mogoči. Na drugih kmetijskih zemljiščih bodo posegi mogoči, vendar ob odškodnini, s katero bodo lahko usposobili nadomestna kmetijska zemljišča. V Sloveniji je površin, ki jih lahko usposobimo za kmetijska zemljišča, po grobi oceni 23 tisoč, takih, ki jih lahko usposobimo v zelo dobra kmetijska zemljišča, pa 6 tisoč. »S spremembo zakona želimo doseči tudi, da se bomo aktivneje bojevali proti zaraščanju, saj sedanja orodja niso bila ustrezna. Prav tako omogočamo hitrejše zemljiške operacije, saj so bili do zdaj administrativni postopki preveč zapleteni in tudi meje soglasij so bile postavljene visoko.« Novi zakon bo omogočil širjenje kmetij za potrebe kmetijske dejavnosti, kmetje bodo lahko gradili gospodarska poslopja na kmetijskih zemljiščih, vendar se s tem status zemljišča ne bo spremenil in če bo kmetija zahteva ekološko kmetovanje preko celotnega leta tla pokrita z zeleno odejo, pridelavo krme in hrane v sozvočju z naravo in zaščito rastlin pred boleznimi in škodljivci s pripravki naravnega izvora. Zelo pomemben dejavnik pridelovanja na njivah je pester kolobar oziroma vrstenje kulturnih rastlin. V ekološkem kmetovanju je zaščita pred pleveli mehanska. Matjaž Turinek s Fakultete za kmetijstvo in biosistem-ske vede Maribor, ki tudi sam prihaja s kmetije, kjer se od leta 1994 ukvarjajo z ekolo- prenehala s kmetijsko dejavnostjo, bo moral lastnik tak objekt odstraniti. V zvezi z varovanjem kmetijskih zemljišč in načrtovanjem hitre ceste od Velenja skozi Občino Braslovče do avtocestnega priključka v Šentrupertu je stališče ministrstva še vedno odklonilno: »Naše stališče je ves čas enako. Varujemo slovenska kmetijska zemljišča. Ne razumemo, ob tem, da obstojajo alternativne variante, na primer Velenje-Arja vas, da je potrebno uničiti najboljše slovensko kmetijsko zemljišče, v katero je bilo vloženo že dosti denarja.« Minister je obiskal tudi Kmetijsko zadrugo Braslovče in obisk Savinjske doline zaključil z ogledom hmeljarske kmetije Ivana Razborška v Arji vasi. Hmeljarjem je zagotovil, da bo ministrstvo izpolnilo obljubo prejšnjega ministra o pomoči zaradi neprodanega hmelja, ob tem pa poudaril, da ministrstvo s 332 evri na hektar hmeljišč že zdaj podpira hmeljarsko proizvodnjo. Večina hmeljarjev je vključena v integrirano proizvodnjo in prejme dodatno nekaj manj kot 200 evrov na hektar, od leta 2007 do lani pa so dobili še vezana plačila 120 evrov na hektar. Ravno kriza v hmeljarstvu je tako kot v nekaterih drugih panogah pokazala, kako špekulativno obnašanje posameznih proizvajalcev najprej škodi njim samim, je med drugim poudaril minister Dejan Židan in poudaril, da mora biti ukrep pomoči izveden do konca leta, odobriti pa ga mora tudi evropska komisija. K. R. škim pridelovanjem hrane, je povedal, da kot mladi raziskovalec že pridobiva ugodne rezultate poskusov, ki opravičujejo prednost ekološkega in biodinamičnega kmetovanja pred konvencionalnim in integriranim. Temelj varčevanja in zdravega življenja je v porabi hrane na območju, kjer je pridelana, in v letnem času, v katerem je pridelana. Njegovo načelo je, da morajo biti raziskave prenosljive v prakso. Helena Golob pa je predstavila njihovo ekološko kmetijo v Brodeh. Z letošnjo letino špar-gljev, jagod, malin, borovnic in zelenjave so lahko zadovoljili svoje kupce. Vključujoč bio-dinamične pripravke v pridelavo, se jim odlično potrjuje, saj so zdrave jagode in špar-glji dokazali, da biodinamični način pridelovanja deluje. O delovanju društva Ajda Štajerska je zbranim na srečanju spregovoril predsednik Stanko Krašovec. Razdelili so setveni koledar po Mariji Thun in priporočili strokovno literaturo Založbe Ajda. T. Tavčar Zahteve navzkrižne skladnosti Ekološko in biodinamično kmetovanje Udeleženci srečanja so v dvorani Kulturnega doma Vransko z zanimanjem spremljali predavanje Naročnik oglasa: Lojze Posedel, Ul. Rista Savina 11,3310 Žalec Ne igrajte se s svojo prihodnostjo Matej Kirn, svetovalec pri KD Finančni točki, svetuje: Gospodarska kriza, nova pokojninska reforma, nakup novega avtomobila, potovanje po eksotičnih deželah, izobraževanje ali dodatna pokojnina, vse to so razlogi, da že sedaj razmišljate o svoji finančni prihodnosti. Imate otroke? Potem je razlogov še več. Plačilo študija, nakup prvega stanovanja ali mesečna renta. Ce smo se kaj naučili iz razmer, ki so se zgodile v bližnji preteklosti, je to, da je potrebno za brezskrbno sedanjost in prihodnost varčevati že sedaj. Kako primerno in donosno varčevati? Mi vam svetujemo naložbo, ki omogoča dostop do aktivnega upravljanja premoženja že z majhnimi denarnimi vložki. Odgovor je v sklenitvi Fondpolice” VIRTUOZ, novega produkta zavarovalnice KD Življenje, katerega glavni cilj je doseganje čim boljših donosov na kapitalskih trgih. Ne samo aktivno upravljanje, s sklenitvijo Fondpolice® VIRTUOZ bodo vaša sredstva likvidna, za naložbo bodo skrbeli uveljavljeni upravljavci družbe KD Skladi, izbirali boste lahko med možnostjo podaljšanja zavarovanja in izplačila rente, hkrati pa je to ugodna oblika varčevanja. Koliko konkretno vam lahko naložba prinese? Najbolje bomo to pokazali v konkretnem izračunu: 35-letna mamica želi svoji hčerki, 10-letni Lari, uresničiti sanje za vpis na vrhunsko glasbeno šolo, ki ji bo omogočila postati glasbena virtuozinja. Odloči se za sklenitev življenjskega zavarovanja z aktivnim upravljanjem premoženja in enkratnim plačilom premije, Fondpolico® VIRTUOZ. Zavaruje se: • za obdobje 15 let, • z enkratno premijo v višini 5.000 EUR in • z zajamčeno zavarovalno vsoto za primer smrti, ki znaša 5.500 EUR. Višina prikazanih informativnih vrednosti premoženja ni zajamčena, saj je odvisna od gibanja vrednosti premoženja kritnega sklada KD Vrhunski, na katerega je vezana Fondpolica* Virtuoz. 200 EUR - Larina mesečna štipendija Mamica se lahko po 15 letih odloči tudi za mesečno izplačilo štipendije za svojo hčerko. Poleg enkratnega izplačila v višini 13.949 EUR bi 5 let prejemala še mesečno štipendijo v višini 200 EUR. V informativnem izračunu je upoštevana 12 % povprečna letna stopnja donosa, ki ni zajamčena. 080 30 30, www.kd-zivljenje.si B KD Življenje zavarovalnica, d.d. NADSTRANKARSKA LISTA ZA SKLADEN RAZVOJ OBČINE ŽALEC Zaupamo v svoje znanje, izkušnje in odločenost za dobro delo v Občinskem svetu naše občine ter verjamemo v vašo pravilno odločitev na lokalnih volitvah! Na nadstrankarski listi za skladen razvoj občine Žalec smo: - predstavniki gospodarstva, obrti in podjetništva, torej tisti, ki ustvarjamo dodano vrednost ter tako zagotavljamo proračunska sredstva in - predstavniki društev, zavodov, različnih institucij in civilne družbe, ki neposredno ali posredno koristimo proračunska sredstva. V primeru izvolitve v Občinski svet občine Žalec bomo delovali na osnovi našega znanja in izkušenj ter poznavanja področij delovanja ob upoštevanju strokovnih predlogov oziroma argumentov in ne bomo odločali pod vplivom nobene od političnih strank, niti pod vplivom izvoljenega župana. Pri svojem delovanju bomo spoštovali ETIČNI KODEKS, ki smo ga sami oblikovali in ga bomo predlagali v sprejem Občinskemu svetu. Glavni cilj našega delovanja pa bo izključno nujnost čim hitrejšega in učinkovitega reševanja problemov občank in občanov ter skladen razvoj naše občine. 1. LOJZE POSEDEL 2. IVAN PODPEČAN 3. BREDA VIZOVIŠEK 4. SILVESTER MARIČ 5. BISERKA NEUHOLT-HLASTEC 6. JOŽEF KUDER 7. SAŠA SMAJILA KRAJNC 8. TONE VRABL 9. SAVINA N ARAKS 10. UROŠ FELDIN 11. NATALIJA KNEZ 12. SERGEJ KOS 13. BREDA VEBER 14. BORIS KRAJNC 15. TATJANA MEŽA-ŽGANK 16. IZTOK KUČER 17. IVAN LINDIČ 18. IRENA KRAU 19. JANEZ STEBERNAK 20. IVAN KORENT 21. VIDAŠTINGL 22. BORUT BEZJAK 23. RADO GAŠPARIČ 24. NATAŠA ČATER 25. KLEMEN ŠALEJ 26. PETER JANIČ HAINZ 27. MARIJA MASNEC 28. DANILO BASLE 29. DUŠAN PUNGARTNIK "D