GEOLOGIJA 48/1, 33–51, Ljubljana 2005 RHDM postopek analize potencialne ogro‘enosti zaradi odlomne nevarnosti RHDM procedure for analysis of the potential specific risk due to a rockfall hazard Bla‘o ?UROVI]1 , Mihael RIBI^I^2 & Matja‘ MIKO[3 1In{titut za vode Republike Slovenije, Hajdrihova ul. 28c, SI-1000 Ljubljana 2UL, Naravoslovnotehni{ka fakulteta, A{ker~eva c. 12, SI-1000 Ljubljana 3UL, Fakulteta za gradbeni{tvo in geodezijo, Jamova c. 2, SI-1000 Ljubljana Klju~ne besede: naravne nevarnosti, prostorsko na~rtovanje, podor, odlom, analiza tveganja, nevarnost, ogro‘enost, tveganost, RHRS, RHDM Key words: natural hazards, spatial planning, rock collapse, rockfall, risk analysis, hazard, specific risk, risk, RHRS, RHDM Kratka vsebina Teoreti~ne osnove in prakti~na zakonodaja (Zakon o vodah in podzakonski akti) naj bi v prihodnje omogo~ali dolo~anje in razvr{~anje ogro‘enih obmo~ij zaradi razli~nih naravnih nevarnosti, med njimi tudi podorne in odlomne nevarnosti kot ene izmed pojavnih oblik nevarnosti masnega gibanja. Medstrokovna analiza, vrednotenje in obvladovanje tveganja zaradi nastopa naravnih nevarnosti so dejavniki skladnega prostorskega razvoja v prihodnosti. Zlasti analiza tveganja je bistveni del preventivnega varstvenega delovanja in temelj presoje prostorskih planov, programov in politik. V skladu z osnovnimi principi analize tveganja je bila za ocenitev stopnje potencialne ogro‘enosti zaradi nevarnosti odloma skalovja vzdol‘ prometnic in v {ir{em zaledju izdelana metoda RHDM (Rockfall Hazard Determination Method). Metoda je izpeljana iz znanega klasifikacijskega sistema RHRS (Rockfall Hazard Rating System) in je prilagojena postopku celovite analize tveganja. Vklju~uje rezultate simulacije pojava z izbranim ra-~unalni{kim programom za analizo gibanja podornih gmot v lokalnem merilu ter vpeljuje kriterija klimatskih in seizmolo{kih pogojev ter je tako bolj primerna za specifi~ne ge-olo{ke razmere v Sloveniji. Abstract Theoretical basis and practical legislation (Water Law and regulation acts) would allow in future the determination and classification of endangered territorial zones due to various natural hazards, among them also due to rock collapse and rockfall hazard as forms of the mass movement hazard. Interdisciplinary risk analysis, assessment and management of natural hazard are factors of harmonious spatial development in future. Especially risk analysis is the essential part of preventive mitigation actions and forms the basis for evaluation of the spatial plans, programs and policies. In accordance with the basic principles of the risk analysis the Rockfall Hazard Determination Method (RHDM) for estimation of the potential specific risk degree due to a rock fall hazard along roadways and in hinterland is introduced. The method is derived from the Rockfall Hazard Rating System (RHRS) and adjusted to a holistic concept of the risk analysis procedure. The outcomes of the phenomenon simulation with a computer programme for rock mass movement analysis at local scale are included as well as climate and seismic conditions criteria which are newly introduced, thus making this method more adequate for specific geologic conditions in Slovenia. 34 Blažo Durovic, Mihael Ribičič & Matjaž Mikoš UVOD Podorni pojavi se v hribovitem oziroma gorskem naravnem okolju pojavljajo razmeroma pogosto, verjetnosti in obsega njihovega nastopa ni mogo~e zanesljivo napovedovati in zato predstavljajo gro‘njo obstoje~i rabi prostora (ogro‘ajo ~love{ka ‘ivljenja, materialne dobrine in posredno tudi naravno okolje). Vrsta podornega pojava so tudi odlomi kamenja, skalovja ali blokov, ki ogro-‘ajo zlasti objekte transportnega povezovanja krajev (cestni in ‘elezni{ki useki v kamninskem materialu pod naravnimi strmimi skalnimi pobo~ji), v~asih pa tudi gradnje v bli‘ini kamnolomov ipd. ^eprav ne povzro-~ajo take stopnje tveganja na nivoju {kodnega potenciala materialnih dobrin kot na primer skalni in gorski podori ali drugi masni premiki, ki v~asih popolnoma prekinejo komunikacijske poti, pa lahko kljub temu re-~emo, da ponekod, na nivoju {kodnega potenciala ~love{kih ‘ivljenj, ne zaostajajo za drugimi oblikami masnih premikov. Preventivna oblika ravnanja z naravnimi nevarnostmi in tveganji zaradi njih je zakonsko sprejeta oblika varstva pred naravnimi nesre~ami po Zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesre~ami, ZVNDN (Ur. l. RS, {t. 64/94, 33/00, 87/01) in iz njega izhajajo~em Nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesre~ami, NPVNDN (Ur. l. RS, {t. 44/02) ter Zakonu o vodah, ZV-1 (Ur. l. RS, {t. 67/02, 110/02). Naravna nesre~a [ang. natural disaster, fr. catastrophe naturel, nem. Naturkatastrophe, it. disastro naturale] pomeni realizirano nevarnost, ki jo spremlja dejanska {koda, medtem ko je potencialna naravna nevarnost [ang. natural hazard, fr. aléa naturel, nem. Naturgefahr, it. pericolo naturale] vedno v zvezi s {kodnim potencialom, kar pomeni, da je za celovito preventivno delovanje nujna pravilna in postopna presoja tveganja zaradi naravnih nevarnosti. Moderna obravnava tveganja sestoji iz analize, vrednotenja in obvladovanja tveganja (preglednica 1). Po Kienholzu et al. (1998) je analiza (ocena, presoja) tveganja sistemati~en postopek ozna~itve in, kadar je mogo~e, tudi kvantifikacije verjetnosti nastopa nevarnosti in {kodnega potenciala; vrednotenje tveganja pomeni presojo o sprejemljivosti z analizo tveganja pridobljenih znanj s pomo~jo individualnih ali kolektivnih kriterijev (tj. apliciranje vrednostnega sistema na dejansko stanje) in odgovarja na vpra{anje »Kaj se sme zgoditi?«; obvladovanje tveganja opisuje ravnanje z znanimi nevarnostmi ter tveganji na temelju izidov analize in vrednotenja tveganja, ki se lahko izvaja preventivno (z zmanj{anjem verjetnosti ali {kod na nivo sprejemljivega tveganja), reaktivno (z ukrepanjem ob nesre~i) in neaktivno (s preprosto ohranitvijo in nadzorom statusa quo). ANALIZA TVEGANJA Prepoznati nevarnosti Oceniti procese / dogodke Dolo~iti {kodni potencial Oceniti posledice > VREDNOTENJE TVEGANJA Primerjati z drugimi tveganji Primerjati s prilo‘nostjo Meriti z vrednostnimi sistemi Odlo~ati o sprejemljivosti OBVLADOVANJE TVEGANJA Dognati cilje Razviti zasnovo re{itve Na~rtovati ukrepe Izvesti re{itev Preglednica 1. Trije deli moderne obravnave tveganja (H e i n i m a n n et al., 1998). Table 1. Three parts of a modern risk treatment (H e i n i m a n n et al., 1998). RHDM postopek analize potencialne ogro‘enosti zaradi odlomne nevarnosti 35 Komunikacija pri tveganju je interaktivna izmenjava informacij in mnenj o tveganjih med udele‘enci, oblastjo in strokovnjaki (z izbiranjem med mo‘nostmi na temelju enakopravnega odlo~anja). Pravilna identifikacija potencialnih ob-mo~ij nastanka pojavov, presoja nevarnosti in dolo~itev stopnje potencialne ogro‘enosti prostorskih vlo‘kov, omogo~ajo implementacijo stabilizacijskih za{~itnih ukrepov {e pred nastopom nevarnega dogodka in s tem pove~anje varnosti ter tudi znatno zmanj-{anje stro{kov. Zato je treba na podlagi analize topografskih, geomorfolo{kih in ge-olo{kih parametrov lokacije dolo~iti dovzetnost obmo~ja za nastanek podornega pojava (v na{em primeru odloma skalovja) ter iz nje s pomo~jo napovedi magnitude nevarnosti in dosega pojava (modeliranje procesa z ra-~unalni{kim programom), upo{tevajo~ izpostavljenosti posameznih prostorskih vlo‘kov (cesti{~e s pripadajo~imi objekti, vozila, ljudje, objekti izven obmo~ja ceste), dolo~iti stopnjo potencialne ogro‘enosti teh vlo‘kov in celotnega obmo~ja. OPREDELITEV MASNEGA PREMIKA Analiza tveganja zaradi nevarnosti masnega premika je izrazito medstrokovna dejavnost, ki zaradi uskladitve in poenotenja praks na podro~ju ocenjevanja ogro‘enosti zahteva natan~no in nedvoumno opredeljevanje pojmov, tako tistih v zvezi z obravnavo tveganja, kakor tudi tistih v zvezi s samim naravnim pojavom. V in‘enirskoge-olo{ki in geotehni~ni literaturi, tako doma~i kot tuji, ni enotnih opredelitev in razvrstitev pojava in pojavnih oblik masnega premika (masno gibanje + masni transport). Masno gibanje [ang. mass (slope) movement, tudi landslide, fr. mouvement de terrain, nem. Massenbewegung, it. frana] je v splo{nem pojav, ko pride do premestitve tal in podtalja v odvisnosti od {tevilnih naravnih in antropogenih dejavnikov oziroma, kot je zapisano v opredelitvi UNIDNDR (UN International Decade for Natural Disaster Reduction 1990–2000), kadar se pojavi zdrs in premestitev zemljin in hribinskega materiala vzdol‘ pobo~ij zaradi neposrednega u~in-ka gravitacijskih sil. Skaberne (2001) definira pojav na naslednji na~in: »Pobo~na premikanja so raz- li~na gibanja kamninskih [hribinskih], sedi-mentnih in preperinskih [zemljinskih] mas (gmot) po pobo~ju pod vplivom te`nosti (gravitacije). (V okroglih oklepajih je navedeno drugo izrazje, ki bi ga lahko uporabljali. V oglatih oklepajih so navedeni geomehanski termini.)« Ribi~i~ (2002) navaja tri tipi~ne vrste geolo{kih destruktivnih procesov, ki delujejo pod vplivom eksogenih sil: preperevanje, erozija in masno gibanje. Erozijo ali denun-dacijo sestavlja celoten proces razpadanja kamnin in njihov transport z vi{jih delov navzdol (Pav{i~ , 1993), torej lahko re~e-mo, da preperevanje (fizikalno ali kemijsko) predstavlja primarno fazo, masno gibanje pa sekundarno fazo erozijskega procesa. V {vicarski literaturi najdemo opredelitev, ki lo~uje med dvema vrstama prelaganja gmot (povzeto po Kienholzu et al., 1998): »Skupek geolo{kih/geomorfolo{kih procesov, ki ga imenujemo prelaganje gmot, ima dve pojavni obliki: masno gibanje in masni transport. Pri masnem gibanju gre za prelaganje materiala z enega na drug kraj zaradi delovanja sile te`e in brez pomo~i transportnega medija (led, sneg, voda, ... ) kot je to slu~aj pri masnem transportu.« Tudi Miko{ (1995) uvaja delitev erozijskih pojavov glede na medij v sne‘no, vodno, ledeni{ko in plazno erozijo ter posebej podorno erozijo, kjer za zadnji dve obliki lahko velik del vpliva pripi{emo te‘nosti, zato v~asih nastopa tudi poimenovanje gravitacijska (te‘nostna) erozija. Potrebno je lo~evati med vzrokom, povodom, mehanizmom gibanja, vrsto transpor-tiranega materiala in vrsto transportnega medija. Na primer, preperevanje ne more biti neposredni povod za nastanek gibanja, lahko je le vzrok spro‘itve gibanja pod vplivom gravitacije. Spro‘itveni pogoj: zunanja sila > (kot notranjega trenja + kohezija). Za-klju~imo lahko: »Masni premik (masno gibanje + masni transport) je geomorfolo{ki proces prelaganja gmot iz labilnega v stabilno ravnote‘je pod vplivom sile te‘e, z ali brez pomo~i transportnega medija in zaradi u~inkov stalnih in ob~asnih dejavnikov, ki povzro~ajo nenehno prehajanje gmot iz stabilnega, prek indiferentnega v labilno rav-note‘je.« Med vzroki in povodi za nastanek pobo~-nih procesov lo~ujejo tudi v geografiji (Zorn & Komac, 2002): »Dejavniki, ki dlje ~asa 36 Blažo Durovic, Mihael Ribičič & Matjaž Mikoš delujejo na potencialno mesto spro`itve in s svojim delovanjem v sistemu krhajo ravnovesje, so vzroki za nastanek pobo~nih procesov. Tisti dejavnik, ki dokon~no podre dina-mi~no ravnovesje v sistemu oziroma sistem sune prek praga v novo stanje, pa je povod. Po spro`itvi se na obmo~ju spro`itve vzpostavi novo dinami~no ravnovesje, ki vztraja toliko ~asa, dokler vzroki ne privedejo novega sistema do novega praga, povod pa nato spet ~ezenj.« Transportiran material je lahko trdna kamnina, tj. hribina (ang. rock) in nevezana kamnina, tj. zemljina (ang. soil), lahko pa tudi polvezana kamnina, tj. polhribina (ang. softrock). Zemljine dalje delijo po granulo-metri~ni sestavi na zemlje (ang. earth) v katerih je manj kot 80 % zrn ve~jih od 2 mm (proda ali gru{~a), in drobir (ang. debris), ki vsebuje ve~ kot 80 % zrn ve~jih od 2 mm (Skaberne, 2001). Po mednarodnih gra-nulometri~nih klasifikacijah (MIT, USCS, ...) sestavljajo gru{~ (imenovan tudi gramoz, prod, drobir, talus) delci v razponu med 2 in 60 mm z ve~ kot 50% zastopanostjo. Bolj drobne klasti~ne usedline in produkti pre-perevanja so peski, nato melji in na koncu gline. Najdrobnej{i so koloidni delci. Navedimo {e nekaj definicij v zvezi z masnimi premiki (SSKJ , 1994), skupaj s pri-padajo~imi komentarji: DROBIR sestavljajo delci, ko{~ki zdrobljene snovi. GRU[^ so ostrorobi odkru{eni kosi kamnine. Termin drobir torej vklju~uje tako gru{~ kot tudi ostale ko{~ke zdrobljene snovi (kakr{nekoli!). MELI[^E sestavljata gru{~ in pesek, ki se nabirata ob vzno‘ju (gorskih) sten in po-bo~ij. VR[AJ je nizkemu {irokemu kupu podoben nanos, ki ga naredi reka, potok ob izstopu iz ozkih stranskih dolin v {ir{o glavno dolino. MORENA ali GROBLJA je nasu-tina ledenika. Vr{aj je nasip hudourni{kih, re~nih ali plitvovodnih sedimentov in se torej oblikuje s pomo~jo vodne sile, zato ga kot takega ne moremo obravnavati kot produkt masnega gibanja ampak kot odkladnino masnega transporta. Podobno velja za moreno. Material z vr{aja ali morene pa lahko nastopa kot transportiran material pri masnem gibanju. Meli{~e je obmo~je nabiranja kamninskega materiala pod strmimi stenami kot posledice fizikalnega preperevanja in zato ga lahko smatramo za odkladnino masnega gibanja. TLA nastanejo s preperevanjem in tvorijo podlago za rast rastlin, torej so preperinski pokrov (zemljina + humus; slika 1) in ne, kot lahko zasledimo v literaturi (npr. K i e nholz et al., 1998), zgolj zmes vode, zraka in organizmov (ki skupaj tvorijo humus). V Zakonu o varstvu okolja (ZVO-1) se pojavljajo v zvezi tla-voda-zrak: »Deli okolja so tla, mineralne surovine, voda, zrak in `ivalske ter rastlinske vrste, vklju~no z njihovim genskim materialom.« ZEMLJA-PRST je zgor- Slika 1. Zna~ilna zgradba pobo~ja (R i b i ~ i ~ , 2002). Figure 1. Typical structure of a slope (R i b i ~ i ~ , 2002). RHDM postopek analize potencialne ogro‘enosti zaradi odlomne nevarnosti 37 nji del preperine, USEDLINA ali SEDIMENT pa je s svojega mesta nastanka premaknjena preperina (Pav{i~, 1993). PLAZINA, PLAZI[^E ali PLAZOVJE je svet, na katerem so pogosto plazovi. PLA-ZOVINA je plaz kot gmota. PLAZNICA je sled, ki jo naredi plaz na sne‘ni povr{ini. Opozoriti je treba na razliko v izrazu za labilno pobo~je, ki ga geotehnika in geologija imenuje plazovit teren (plazovitost), hidro-tehni~na stroka pa za plazenje tal uporabi zvezo plazljiv teren (plazljivost), plazovitost pa v zvezi z nastopom sne‘nega plazu. Problemati~no je tudi poimenovanje samih pojavnih oblik masnih premikov. Gams (2001) ugotavlja: »Iz tuje in doma~e literature je razvidno, da so poimenovanja vrst masnih gibanj navadno sestavljena iz dveh prvin: prva dolo~a na~in in hitrost premikanja gmote, druga pa zrnavostno sestavo plazovi-ne. Tem dvobesednim terminom lahko dodamo {e dodatno oznako, npr. glede na ob-na{anje delov plazovine med plazenjem (npr. rotacijski plaz zemljine). ^e `elimo opredeliti izraz glede na material, ki se premika kot drobirski tok, dodamo {e dodatno oznako (npr. gru{~nati drobirski tok, muljasti drobirski tok, muljasto pe{~eno prodnati drobirski tok).« Vrste masnih premikov lahko glede na mehaniko in hitrost gibanja delimo na (povzeto po Lateltin, 1997): PADANJE › podorni procesi ali podo-ri: za~etno premikanje je kratko plazenje ali prevra~anje hribinske gmote, ki nato pada prosto, odskakuje, se kotali in drsi po po-bo~ju; med drobci ni pomembnej{e interakcije; gibanje je nenadno in hitro. Podor je nenadna poru{itev kompaktne kamnine ob zalednih razpokah na zelo strmem ali navpi~nem naravnem pobo~ju (red- keje umetni bre`ini), medtem ko je odlom skalnih blokov podoben pojav manj{ih dimenzij. Podorne pojave lo~imo od odlomnih po naslednjem kriteriju: pri podoru za~etna podorna gmota razpade in podornino (tj. od-kladnino podornega pojava) tvorijo posamezni deli osnovne podorne gmote, pri odlomu pa velja predpostavka, da je podorna gmota pribli`no enaka podornini. Za izrazno in kvantitativno opredelitev podornih pojavov so predlagani nekateri termini in kriteriji uvr{~anja (preglednica 2). PLAZENJE › plazovni procesi ali plazovi: gibanje plazovine je translacijsko ali rotacijsko (pri rotacijskem plazu imamo po-ru{itev po polkro`ni stri`ni ploskvi, pri translatorni poru{itvi pa imamo opravka z ravno drsno povr{ino). Plaz je premikanje dela povr{inske zemeljske mase po pobo~ju, ki ga povzro~i delovanje te`nosti ob poru{ni ploskvi (drsini) z zmanj{ano stri`no trdnostjo. TE^ENJE › tokovni procesi ali tokovi: gibanje je prostorsko neprekinjeno, stri`ne ploskve se oblikujejo le za kratek ~as, so gosto razporejene in se obi~ajno ne ohranijo; razporeditev hitrosti mase v gibanju je enaka kakor pri viskozni teko~ini; zrak in voda sta pomembna dejavnika. In`enirsko zanimive so naslednje pojavne oblike masnega gibanja: • ODLOM (kamenja, skalovja, blokov) in PODOR (skalni, gorski) • PLAZ (zemljinski, hribinski) in USAD • POBO^NI BLATNI TOK in POBO^NI DROBIRSKI TOK (nastanek in gibanje po pobo~ju) in masnega transporta: • POPLAVE in VODNA EROZIJA (morskih voda; celinskih voda › povr{inska, globinska, bo~na) POJAV DIMENZIJA PODORNE GMOTE V (prostornina) ? (premer, najve~ja dimenzija) SPROŠČANJE ZEMLJINE (DROBIRJA IN ZEMLJE) < 100 cm3 < 6 cm ODLOM KAMENJA 100 cm3 do 20 dm3 6 cm do 3 dm ODLOM SKALOVJA 20 dm3 do 2 m3 3 dm do 2 m ODLOM BLOKOV 2 m3 do 200 m3 2 m do 7 m SKALNI PODOR 200 m3 do 1*106 m3 > 7 m GORSKI PODOR > 1*106 ma > 7 m Preglednica 2. Klasifikacija podornih pojavov (? u r o v i } , 2004). Table 2. Classification of the rockfall phenomena (? u r o v i } , 2004). 38 Blažo Durovic, Mihael Ribičič & Matjaž Mikoš • BLATNI TOK in DROBIRSKI TOK (gibanje po strugi) • SNE@NI PLAZOVI OPREDELITEV ANALIZE TVEGANJA Tveganje za ranljiv prostorski vložek določene vrednosti, ki je izpostavljen nastopu nevarnosti z določeno magnitudo in verjetnostjo nastopa, kartografsko opredelimo kot tveganost (slika 2). Veljajo naslednji odnosi: T = N(M,P)-IV-R-V=N(M,P)-ŠP OG = N(M,P)-Iv-R K = N(P)-IV Zgoraj prikazane zveze kažejo na nujnost sodelovanja različnih strok. Kot primer vzemimo magnitudo naravne nevarnosti (M), pri kateri pride do izraza matematično modeliranje naravnega pojava; ali pa na primer verjetnost nastopa naravne nevarnosti (P), ki večinoma ni določljiva brez kakovostne hidrogeološke presoje dovzetnosti območja za nastanek naravnega pojava (D), tj. relativne nevarnosti, saj ponavadi nimamo na razpolago dovolj velikih statističnih vzorcev (kakor pri periodičnih nevarnostih kot so poplave, pa tudi snežni plazovi), ki bi zadovoljili potrebo po natančnosti. Kienholz et al. (1998) ločujejo med naslednjimi vrsta- mi nevarnosti: spremljano (iz izku{enj, po analogiji s podobnimi obmo~ji, z modelnimi preiskavami in izra~uni), pogojno (ne obstaja v sedanjosti, vendar je pri~akovana ob spremembi okolja) in dokazano (je `e delovala in pustila sledi - neme pri~e, dokumenti). Spremljana in dokazana nevarnost sta mo~no povezani z dovzetnostjo, ki jo opredeljuje kot pripravljenost ali nagnjenost gmote vode, snega, ledu, zemljin in hribin (v ~isti obliki ali me{anici) k premikanju v ni`-je lege pod vplivom sile te`e, kar lahko pripelje do {kod. Dispozicijo delijo na osnovno (na~eloma je to pripravljenost ali nagnjenost k nevarnim procesom; ta ostaja dolgo ~asa enaka – relief, geologija, podnebje, rastlinska sestava) in spremenljivo (pri dani osnovni dispoziciji ~asovno spremenljiva, v dolo~e-nem obsegu negotova nagnjenost k nevarnim procesom – vreme, zadr`evanje vode, po-ra{~enost) (slika 3). O~itno je tudi, da pri presoji ranljivosti prostorskih vlo`kov oziroma ogro`encev (R) ne gre brez sodelovanja gradbenega konstruktorja, medtem ko pri izra~unu izpostavljenosti prostorskih vlo`kov (Iv) pride do izraza predvsem poznavanje osnov matema-ti~nega podro~ja verjetnostne analize, zlasti pri obravnavi izpostavljenosti premi~nih prostorskih vlo`kov na transportnih komunikacijah. Na koncu naj omenimo tudi mo`nost vklju~itve zavarovalnic v presojo vrednosti ogro`encev (V), saj Nacionalni pro- Slika 2. Zveze med dejavniki analize tveganja, prikazane v prostorskem koordinatnem sistemu. Figure 2. Relations between risk analysis parameters shown in a spatial coordinate system. RHDM postopek analize potencialne ogro‘enosti zaradi odlomne nevarnosti 39 Slika 3. Dovzetnost obmo~ja in spro`eni dogodki (K i e n h o l z et al., 1998). Figure 3. Susceptibility of the area and triggered events (K i e n h o l z et al., 1998). gram varstva pred naravnimi in drugimi ne-sre~ami v zvezi s preventivnim prostorskim delovanjem pravi, da je potrebno »vzpodbujati fizi~ne in pravne osebe, da bi sklenili premo`enjsko zavarovanje pred nesre~ami«. Pomensko ustrezni prevodi tujih strokovnih besed in besednih zvez so klju~nega pomena za poenotenje izrazja s podro~ja analize tveganja, ki bi omogo~ilo bolj{e sporazumevanje med strokami. Manjkajo~i ustrezniki v spodnji preglednici zgolj opozarjajo na nesmiselnost in neuporabnost dobesednega prevajanja termina, brez potrditve o rabi v tujem jeziku (preglednica 3). POSTOPEK ANALIZE TVEGANJA Dolo~itev obsega in stopnje ogro`enosti delov posameznih obmo~ij je poglavitni del- SL EN DE FR IT M magnituda naravne nevarnosti magnitude Magnitude magnitude magnitudo P verjetnost nastopa naravne nevarnosti v to~ki (x, y, z; t) occurence probability Eintretenswahrschein-lichkeit probabilité d’occurence probabilita di occorenza D dovzetnost obmo~ja za nastanek naravne nevarnosti susceptibility Suszeptibilität susceptibilité suscettibilita R ranljivost prostorskega vlo`ka (ogro`enca) vulnerability Vulnerabilität, Verwundbarkeit vulnerabilité vulnerabilita Iv izpostavljenost ogro`enca = verjetnost prisotnost ogro`enca v to~ki (x, y, z; t) Präsenzwahrscheinlichkeit esposizione al rischio V vrednost ogro`enca worth of element at risk (Wert vom?) Risikoelement valeur de l’enjeu valore degli elementi a rischio N nevarnost hazard Gefahr aléa pericolosita T tveganost (total) risk (totales) Risiko risque (totale) rischio (totale) K verjetnost kolizije nevarnosti in ogro`enca impact probability probabilita di impatto [P {kodni potencial Schadenspotential OG ogro`enost specific risk spezifisches Risiko risque specifique rischio specifico Preglednica 3. Nekateri osnovni termini analize tveganja v petih evropskih jezikih. Table 3. Some basic risk analysis terms in five European languages. 40 Blažo Durovic, Mihael Ribičič & Matjaž Mikoš ni rezultat analize tveganja. Končni rezultat je stopnja tveganosti za posamezen prostorski vložek. Štirje osnovni koraki so: 1. OG'= N(0,l)-Jr —> OPOZORILNA KARTA NEVARNOSTI N (0, 1) oziroma KARTA OBMOČIJ Delna ogroženost upošteva le časovno-prostorsko komponento lastnosti ogrožen-cev in ne njihove ranljivosti. Poleg tega obravnavamo le prisotnost in ne stopenj nevarnosti. 2. N(M,P) —> KARTA NEVARNOSTI N (M, P) Zaradi enakovrednega ocenjevanja različnih pojavov je potrebno izdelati enotne diagrame nevarnostnih stopenj (slika 4). Za mero nevarnosti vzamemo oba parametra, magnitudo in verjetnost nastopa. Parame- tra sta predstavljena kot matri~na razreda in ne kot metri~ni vrednosti. Tako lo~imo med tremi nevarnostnimi stopnjami, ozna-~enimi z rde~o (na sliki 4 temno sivo), modro (na sliki 4 svetlo sivo) in rumeno barvo (na sliki 4 belo sivo). Pri podorih nastopi posebnost v primerjavi z drugimi masnimi gibanji, ker izvedemo preveritev nevarnostne situacije za zelo redke dogodke in take povr{ine se prika`ejo v rumeno beli {rafuri. Primerjava razlik med opozorilno karto nevarnosti in karto nevarnosti je podana v preglednici 4. Stopnje se dolo~ijo za vsako vrsto nevarnosti lo~eno. ^e je povr{ina izpostavljena ve~ vrstam nevarnosti (npr. pogosti podori na plazljivem zemlji{~u), se take razmere ustrezno upo{tevajo na karti nevarnosti. Pri tem je odlo~ilna najvi{ja stopnja ogro`anja. Slika 4. Diagrami nevarnostnih stopenj (L a t e l t i n , 1997). Figure 4. Hazard level diagrams (L a t e l t i n , 1997). RHDM postopek analize potencialne ogro‘enosti zaradi odlomne nevarnosti 41 Praviloma zgolj zaradi samega prekrivanja več nevarnosti ne pride do uvrstitve območja v višji razred. Po APB-S (2004) NAČRT OGROŽENIH OBMOČIJ vsebuje KARTO OBMOČIJ z označenimi tremi nivoji obdelave npr. v merilu 1:25.000, KARTO POJAVOV z znaki in pokazatelji (»neme priče«) masnih gibanj ter KARTO NEVARNOSTI npr. v merilu 1:5.000 do 1: 10.000 glede na nivo obdelave. Priloženi so vsi ostali podatki (npr. zgodovina, fotografije, modeliranja, vmesni kartografski produkti). 3. OG = N(M,P)-IV-R —> KARTA OGROŽENOSTI Nastane s prekritjem karte nevarnosti s KARTO RANLJIVOSTI prostorskih vložkov (preglednica 5). Ranljivost ogroženca lahko obravnavamo kot verjetno stopnjo poškodb v odvisnosti od magnitude pojava in kakovosti strukture oz. karakteristik ogroženca (matrika!). Obstajajo tri skupine ogrožen-cev: človeška življenja, materialne dobrine in okolje. Billot et al. (2003) povzemajo po Bor-terju (1999) naslednjo metodologijo. Prostorski vlo`ki se identificirajo v bazi geografskih podatkov: ceste, `eleznice, stavbe, industrija idr. Vsakemu je dodeljen kazalec, ki ozna~uje zahtevano stopnjo. Ti kazalci tvorijo matriko kategorij objektov. Objekti {ibke kategorije (A, B in C) ustrezajo {kodi zgolj materialnega reda (neposeljena zem-lji{~a) in objekti najvi{je kategorije ustrezajo potencialnim izgubam ~love{kih `ivljenj (urbana obmo~ja) (F in G). Vzporedno je ustvarjena matrika ranljivosti, ki temelji na sedmih prej navedenih kategorijah (preglednica 6). Tako dobimo dve karti ranljivosti. Stopnjo ogro`enosti dolo~a matri~ni produkt (preglednica 7). 4. T = N(M,P)-I -R-V TA TVEGANOSTI N(M ,P)-ŠP —> KAR- Nastane z vklju~itvijo VREDNOSTI PROSTORSKIH VLO@KOV (bodisi skupine enakovrednih prostorskih vlo`kov, bodisi posameznega prostorskega vlo`ka) v karto ogro`enosti. OPOZORILNA KARTA NEVARNOSTI KARTA NEVARNOSTI Namen Najprej osnova usmeritvenega planiranja, grobega prepoznavanja spornih obmo~ij, ~e ni na voljo nobenih `e izdelanih kart nevarnosti Osnova usmeritvenega planiranja in planiranja rabe, kakor tudi projektiranja ukrepov varovanja Vsebina Grob pregled stanja ogro`enosti; navedbe o vrsti nevarnosti brez ocene stopnje nevarnosti (brez intenzitet in verjetnosti nastopa nevarnosti); izlo~anje obse`nej{ih obmo~ij Natan~ne navedbe o vrsti tveganja, prostorski razprostranjenosti in stopnji ogro`anja (tri stopnje), podrobna dokumentacija Natan~nost obdelave Nizka Visoka (razmejitev na parcelo natan~no) Merilo 1:10.000 do 1:50.000 1:2.000 do 1:10.000 Obravnavana obmo~ja Regije ali celi kantoni Te`i{~e na zaokro`enih poseljenih ali v prihodnosti zaokro`enih poseljenih obmo~jih, kakor tudi prometnicah in po mo`nosti turisti~nih napravah Preverjanje Periodi~no v okviru revizij usmeritvenih planov in planov rabe Dopolnjevanje Ob spremenjeni nevarnostni situaciji (npr. po izvedbi ukrepov varovanja, spremenjenih naravnih danostih) Preglednica 4. Primerjava dveh vrst kart nevarnosti kot jih poznajo v [vici (Lateltin, 1997). Table 4. Comparison between the two types of the hazard map as are known in Switzerland (Lateltin, 1997). 42 Blažo Durovic, Mihael Ribičič & Matjaž Mikoš ANALIZA TVEGANJA NA PROMETNICAH Z UPORABO IZVORNE (Pierson et al., 1990) IN PRIREJENE (Budetta & Panico , 2002; Budetta, 2004) METODE RHRS Ve~ina cestnih bre`in in pobo~ij je izvedenih na temelju geotehni~nih analiz zgolj cestnega telesa in analiz, ki se ve~inoma ukvarjajo s skupno stabilnostjo pobo~ij glede na plazne procese, skalne in gorske podore. Le redko naletimo na analize odlomov kamenja, skalovja in blokov. Najbolj raz{irje-na metoda za kvalitativno analizo ogro`eno-sti cestnih odsekov je Rockfall Hazard Rating System RHRS (Pierson et al., 1990), ki so jo razvili na Oregon State Highway Division (ZDA) z namenom varovati cestni promet pred nevarnostjo odlomov (Hoek , 2000). Klasifikacijski postopek je izdelan ta- ko, da ga je mogo~e izvajati razmeroma preprosto, s terenskim ogledom in preprostimi izra~uni. V metodi, ki je odvisna od devetih kategorij, so za predstavitev nara{~anja ogro`enosti uporabljene eksponentne funkcije to~kovanja. Se{tevek to~k, ve~ji od izbrane kriti~ne vrednosti, dolo~a pobo~ja, ki so posebej nevarna in zahtevajo takoj{nja ureditvena dela za omejitev preostale ogro-`enosti ali nadaljnjo detajlno prou~itev. Uporablja se za razvr{~anje pobo~ij vzdol` cestnih odsekov glede na stopnjo ogro`anja vozil. Izku{nje ka`ejo, da izvorna metoda RHRS (P i e r s o n et al., 1990) ni primerna za popolno vrednotenje nevarnosti, razen za vrednotenje cestnega tveganja (Chiesurin & Fenti, 2002). Metodo RHRS je priredil B u -detta (2004): »Iz izvorne RHRS-metode je dobljena prirejena RHRS-metoda za analizo Preglednica 5. Kombinacijska matrika za izdelavo kart ogro`enosti na Ju`nem Tirolskem v Italiji (APB-S, 2004). Table 5. Combination matrix for making the maps of specific risk in South Tyrol in Italy (APB-S , 2004). RHDM postopek analize potencialne ogro‘enosti zaradi odlomne nevarnosti 43 Preglednica 6. Matrika ranljivosti (B i l l o t et al., 2003). Table 6. Vulnerability matrix (B i l l o t et al., 2003). podornega tveganja vzdol` prometnic. V izvorni RHRS-metodi so na primer nekatere kategorije opisane zgolj kvalitativno in lahko pripeljejo do preve~ grobih in subjektivnih ocen, in zato ne dovolj ob~utljivih. To velja zlasti za naslednje kategorije: u~inko-vitost zadr`evalnega jarka, geolo{ki zna~aj, vremenske razmere in prisotnost vode na po-bo~ju ter zgodovina pojava. Tako imajo lahko le zelo izku{eni uporabniki kak{no korist od te metode.« V prirejeni RHRS-metodi so natan~neje opredeljene, poenostavljene, prirejene ali na-dome{~ene naslednje kategorije: u~inkovitost zadr`evalnega jarka, geolo{ke zna~ilnosti, velikost skale/prostornina podornine, vremenske razmere in kro`enje vode ter zgodovina dogodkov. Glavna sprememba pa nastopi z uvedbo Slope Mass Rating metode (SMR), ki izbolj{uje ocenitev geolo{kih zna~ilnosti, prostornino potencialno nestabilnih blokov in kro`enje podzemne vode. Ostale spremembe se nana{ajo na to~kovanje dveh kategorij: de-le`a reakcijske poti in geometrije cesti{~a v skladu z italijanskimi standardi. Budetta (2004) {e navaja: »Eksponentne funkcije to~kovanja so uporabljene za predstavitev nara{~anja nevarnosti in ranljivosti, ki se odra`ata v devetih kategorijah, ki tvorijo klasifikacijo. Rezultirajo~e skupno {tevilo to~k vsebuje bistvene elemente ocene stopnje izpostavljenosti tveganju vzdol` cest,« in razvr{~a kategorije iz izvorne RHRS-metode na naslednji na~in: za parametre nevarnosti {teje vi{ino pobo~ja, ge-olo{ki zna~aj, prostornino podornine/ velikost bloka, vremenske razmere in prisotnost vode na pobo~ju ter zgodovino pojava; za elemente ranljivosti vozila pa u~inko-vitost zadr`evalnega jarka, povpre~no tveganje za vozilo, odstotek reakcijske poti in {irino cesti{~a. Podobno tudi opredeljuje vrednotenje nevarnosti (kamor uvr{~a mehanizme pro`enja in parametre dosega) ter ranljivost vozil na cesti (ki je zanj odvisna od nekaj dejavnikov, povezanih z obravana-vano interakcijo med vrsto vozila/podorno gmoto: hitrost in dol`ina vozila, razpolo`lji-va reakcijska pot, prometni volumen, dol`i-na odseka podornega tveganja vzdol` ceste, {tevilo oseb v vozilu in vrsta vozila). »Izpostavljenost tveganju« zaradi podorov in v zvezi s cestami pa izra`a s produktom letne verjetnosti nastopa podornega pojava, ver- 44 Blažo Durovič, Mihael Ribičič & Matjaž Mikoš Preglednica 7. Matriki ogro`enosti (B i l l o t et al., 2003). Table 7. Specific risk matrix (B i l l o t et al., 2003). jetnosti, da je vozilo prostorsko na poti dogodka, ko ta nastopi, verjetnosti, da je vozilo ~asovno na poti dogodka, ko ta nastopi, in verjetnosti, da je posledi~no nastopila smrt ene ali ve~ oseb v vozilu. ANALIZA POTENCIALNE OGRO@ENOSTI S POMO^JO METODE RHDM Zaradi uskladitve z opredelitvami iz obstoječe metodologije določanja podorne ogroženosti prostora (Durovič, 2004 in Durovič & Mikoš, 2004) smo izvorno in prirejeno RHRS-metodo nadgradili v novo metodo RHDM (Rockfall Hazard Determination Method). Statistični pristopi so zelo kompleksni in zahtevajo veliko podatkov v zvezi s povratno dobo pojava, ki pa jih ponavadi nimamo na razpolago in tako tudi visoka zapletenost izračunov ne ustreza kakovosti vhodnih podatkov. Zato se namesto ocenitve verjetnosti nastopa nevarnosti P odločimo za ocenitev dovzetnosti območja za nastanek nevarnosti D (tj. kvalitativne ocene relativne verjetnosti nastopa pojava). V T(x, y, z, t) je potencialna ogroženost prostorskih vložkov: OGp = N(M,D)-ry Združevanje kategorij iz izvorne RHRS-metode se izvede ob izločitvi dveh kategorij, dele`a reakcijske poti in {irine cesti{~a (glej prilogo). Dele` reakcijske poti ne sodi k obravnavi nevarnosti zaradi odloma, ampak k nevarnosti naleta vozila na podornino, ki nastopa neodvisno od podornega pojava in je odvisna od npr. megle, {irine cesti{~a. Pri kriteriju dele` reakcijske poti se poka`e tudi preveliko odstopanje oziroma prevelika odvisnost {tevila dobljenih to~k od izbrane smeri potovanja, kar se precej pozna pri skupnem se{tevku to~k. Metoda RHDM izhaja iz prirejene RHRS-metode2, katere podrobnej{a izpeljava, utemeljitev in uporaba na preprostem {tu-dijskem primeru je objavljena drugje (? u -rovi} et al., 2004). Zato navajamo le nekaj osnovnih zna~ilnosti posameznih dejavnikov. 1. Modeliranje magnitude nevarnosti M Ob uporabi RHRS-metode oziroma njenih prirejenih razli~ic je za najbolj kriti~na obmo~ja primerno uporabiti modeliranje z izbranim ra~unalni{kim programom za simulacijo pojava, na primer s programom »Rockfall 6.1« (Spang, 2003). Tak program omogo~a izra~un trajektorij, energijskih razmer vzdol` trajektorij in vi{ine pri odboju gmot ter kakovostnej{o dolo~itev vpliva vi{ine pobo~ja, u~inkovitosti zadr`evalnega jarka in pora{~enosti pobo~ja, velikosti oziroma koli~ine podorne gmote. Seveda obstajajo tudi drugi ra~unalni{ki programi za 2D simulacijo gibanja podornih RHDM postopek analize potencialne ogro‘enosti zaradi odlomne nevarnosti 45 117.8 89.6 96.3 114.5 105.5 11.9 108.1 163.2 {t. dni / Bilje leto pri Novi Celje Ljubljana Maribor Murska Novo Portoro` Postojna Rate~e Gorici Sobota Mesto T = {tevilo dni z najni`jo 75.3 temp. ? 0 °C P = {tevilo dni s padavinami ? 1 mm ali {t. dni s sne`no odejo ob 7. uri 103.1 107.6 114.8 100.5 93.5 109.2 91 115.4 132.2 V = {tevilo dni z nevihto in grmenjem 23.3 35.6 48.1 36.6 29.3 48.7 57.2 32.1 31.8 Preglednica 8. Klimatski podatki za razli~ne slovenske kraje (ARSO, 2004a). Table 8. Climate data for various Slovenian locations (ARSO, 2004a). gmot, npr. »CRSP – Colorado Rockfall Simulation Program« (Colorado Geological Survey), »RocFall« (Rocscience) in »PCMas-si« (Geosoft). 2. Ocena dovzetnosti obmo~ja za nastanek nevarnosti D Dovzetnost obmo~ja za nastanek nevarnosti dolo~ajo naslednji kriteriji: • geomehanski zna~aj pobo~ja po SMR-kla-sifikaciji • pogostost preteklih nastopov nevarnosti • klimatske razmere • seizmolo{ke razmere – potresna nevarnost Geomehanska razvrstitev pobo~ij po SMR-klasifikaciji (Slope Mass Rating) se uporablja za razvr{~anje bre`in, medtem ko je RMR-klasifikacija (Rock Mass Rating) namenjena zlasti uporabi v predorih in rudnikih (Ribi~i~, 2002). Uporabimo lahko obstoje~e ra~unalni{ke programe za klasifikacijo kamninskih gmot, npr. »CLASPWIN« (Geosoft). Za analizo obna{anja razpokanih kamninskih gmot pod stati~no oz. dinami~-no obremenitvijo pa se uporabljajo nume- Slika 5. Pomen oznak v ena~bi za ra~un izpostavljenosti premi~nega prostorskega vlo`ka (H u n g r et al., 1999). Figure 5. The meaning of the variables in the equation for computing the exposition of a mobile spatial element at risk (H u n g r et al., 1999). 46 Blažo Durovič, Mihael Ribičič & Matjaž Mikoš ri~ni programi po metodi kon~nih elementov, npr. program UDEC – Universal Distinct Element Code. Pogostost preteklih nastopov pojava je odvisna od natan~nega popisa dogodkov iz preteklosti (velikost, mesto trka, ~as). Nov kriterij, ki ga uvaja RHDM-posto-pek, so klimatske razmere. V preglednici 8 so za ozemlje Slovenije navedeni trije osnov- ni klimatski parametri, ki pogojujejo odlome. Seizmolo{ke razmere so upo{tevane s pomo~jo temeljne karte potresne nevarnosti Slovenije, tj. karte projektnega po-spe{ka tal za povratno dobo 475 let, ki je izdelana v skladu z zahtevami evropskega predstandarda Eurocode 8 (EC8) (ARSO, 2004b). KRITERIJ število točk y = 3X 3 9 27 81 M podoma energija Ep (J) -> »logB,-1,477 300 3 000 30 000 300 000 D geomehanski značaj pobočja po SMR klasifikaciji -> 80 -.. _ -J SMR 80 40 27 20 pogostost preteklih nastopov pojava -> v _ -5l + (0,334-/) J2 J 1 /10 let 3 /1 leto 6 /1 leto 9 /1 leto klimatske razmere —> ugodne -> 80 srednje ugodne -> 160 neugodne -> 240 zelo neugodne ->¦ 320 ^3=3 80 seizmološke razmere —> logf^j+1,133 0,100g 0,136g 0,185g 0,250g y4=3 v» y = 0,5y,+0,ly2+0,2y3+0,2y4 I y = 3^ 0,25 0,5 0,75 1 Preglednica 9. RHDM postopek analize potencialne ogro`enosti. Table 9. RHDM procedure for analysis of the potential specific risk. RHDM postopek analize potencialne ogro‘enosti zaradi odlomne nevarnosti 47 y = 3V=5 ^ = 32'5=15 y = 33'5 =45 točkovni interval [0,5] [5, 15] [15,45] [45, 100] stopnja 1 2 3 4 Preglednica 10. Dolo~itev mejnih to~kovnih vrednosti in razvrstitev po stopnjah. Table 10. Determination of boundary ratings and classification by levels. 3. Izpostavljenost prostorskih vlo`kov I Izpostavljenost je verjetnostni pojem in jo pri zanemarljivi dol`ini vozila v primerjavi s {irino {kodnega koridorja, ra~unamo po naslednji ena~bi: Kadar pa obravnavamo u~inkovanje pojava v {kodni liniji, tedaj je dol`ina vozila primerljiva oziroma veliko ve~ja od njene {irine, in ra~unamo na naslednji na~in: Izpostavljenost vozil, ki stojijo v koloni na mestu {kodne linije ali {kodnega koridorja, je enaka 1. V {kodnem koridorju {irine Ll obstaja mo`nost pro`enja podorne gmote in lahko Slika 6. Primer razmejitve obmo~ij in dolo~itve stopenj potencialne ogro‘enosti. Figure 6. An example of the area delineation and determination of the potential specific risk degrees. 48 Blažo Durovič, Mihael Ribičič & Matjaž Mikoš pride do tr~enja s premi~nim prostorskim vlo`kom povpre~ne dol`ine Lv. Ld je povpre-~en razmik med vozili v posameznem pasu v odvisnosti od povpre~ne hitrosti Vv in dnevnega prometnega volumna Nv. 4. Razmejitev obmo~ij in dolo~itev stopnje potencialne ogro`enosti RHDM-postopek dolo~itve stopnje potencialne ogro`enosti prostora in prostorskih vlo`kov je sestavljen iz modeliranja magnitude nevarnosti M, ocene dovzetnosti ob-mo~ja za nastanek nevarnosti D in ocene izpostavljenosti prostorskih vlo`kov I. Vsakemu kriteriju se podeljuje dolo~eno {tevilo to~k y = 3x (preglednica 9). Po Piers o n et al. (1990) je posamezni kriterij to~-kovan z najve~ ymax = 100, po Budetti (2004) pa je zgornja meja {tevila to~k odprta. Zgornjo mejo je pravilno postaviti pri 100 točkah, ker so tudi pri metodah RMR in SMR posamezni vplivni dejavniki omejeni z vrednostjo 100 točk. Seštevek točk za nepremične (objekti) in premične (vozila) prostorske vložke na nekem območju se torej nahaja znotraj intervala [3, 300], ki je izkustveno razdeljen na naslednje podintervale: • [3, 81] › zanemarljiva ogroženost • [81, 110] › šibka ogroženost • [110, 190] › srednja ogroženost • [190, 300] › močna ogroženost V državi Oregon (ZDA) sta mejni vrednosti za uvrščanje v razrede 300 in 500 točk (Pierson et al., 1990). Mejne vrednosti podorne energije bomo določili s postavitvijo mej intervalov pri določenem številu točk, npr. y = 31,5 = 5, y = 32,5 = 15 in y = 33,5 = 45 (preglednica 10). Dobimo tri mejne vrednosti podorne energije: Epi = 0,9 kJ (ustreza 5 točkam), Ep2 = 9 kJ (ustreza 15 točkam) in Ep3 = 90 kJ (ustreza DOVZETNOST D POTENCIALNA OGROŽENOST 4 3 2 1 OGP ( I = 1) P \ V ' VELIKA SREDNJA MAJHNA ZELO MAJHNA *¦ preostala OG p 3 SREDNJA >W Preglednica 11. Matrika potencialne ogro‘enosti pri Iv = 1 (prirejeno po L a t e l t i n u , 1997). Table 11. Matrix of a potential specific risk at Iv = 1 (modified after L a t e l t i n , 1997). RHDM postopek analize potencialne ogro‘enosti zaradi odlomne nevarnosti 49 45 točkam). Točke z isto energijsko vrednostjo linearno povežemo, bolje pa je, če upoštevamo, da je v istem škodnem koridorju energija enaka in naredimo stopničasto povezavo (slika 6). Dovzetnost je v določenem škodnem koridorju povsod enaka. Torej lahko matriko potencialne ogroženosti območja sestavimo iz magnitude nevarnosti in dovzetnosti za nastanek nevarnosti (preglednica 11). Z matrično obravnavo magnitude in dovzetnosti dobimo tri (pogojno štiri) stopnje podorne (odlomne) potencialne ogroženosti prostora. Pri določitvi potencialne ogroženosti posameznega vložka upoštevamo tudi njegovo izpostavljenost, ki je pomemben faktor pri npr. različnih dolžinah transportnih kompozicij (vlak). Izpostavljenost premikajočih se vložkov (vozila) je manjša od 1, statičnih vložkov (stavbe) pa enaka 1. Pri obravnavi ogroženosti prostora je izpostavljenost vsake prostorske mrežne celice (npr. 25 m * 25 m) enaka in nespremenljiva. Posamezni koraki v postopku analize potencialne ogroženosti prometnic so: 1. določitev in omejitev območja oz. cestnega odseka 2. dispozicijski model -> dovzetnost za nastanek nevarnosti 3. terenski ogled in iskanje »nemih prič« za umerjanje procesnega modela 4. določitev števila, pozicije bistvenih prečnih profilov pobočja in širine škodnih koridorjev 5. procesni model -> magnituda nevarnosti 6. popis prostorskih vložkov in račun izpostavljenosti prostorskih vlo‘kov 7. določitev potencialne ogroženosti prostorskih vložkov po metodi RHDM -> potencialna ogro‘enost posameznih prostorskih vlo‘kov 8. razmejitev in določitev stopnje ogroženosti prostora na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1 : 1000 ali 1 : 5000 -> karta potencialne ogro‘enosti prostora ZAKLJUČKI Pri prostorskem načrtovanju potrebujemo za vse naravne nevarnosti enakovredne podlage, zato je zaradi povezovanja različnih strok nujno izdelati 5-jezikovni razlagalni slovar izrazja s področja tveganja in masnega premika (slo., ang., fr., nem., it.; razlage in skice v sloven{~ini, v tujih jezikih zgolj ustrezniki z navedbo vira). Metoda RHDM predstavlja grobo semik-vantitativno orodje dolo~anja potencialne ogro‘enosti prostora in prostorskih vlo‘kov zaradi odlomov skalovja vzdol‘ odsekov prometnic. Bistvena novost, ki jo prina{a nova metoda, je njena {ir{a uporabnost, preprostost postopka in mo‘nost dopolnitve in nadgraditve, saj temelji na zelo {iroko postavljenih teoreti~nih izhodi{~ih splo{ne metodologije dolo~anja podorne tveganosti za prostorske vlo‘ke. Predstavlja tudi dobro iz-hodi{~e za nadaljnjo kakovostno obravnavo v skladu z enotno metodologijo analize tveganja. Metoda ni omejena zgolj na vozila ali cesti{~e, ampak na celoten {kodni koridor; implementiran je 2D ra~unski model z upo{tevanjem gozda in obstoje~ih za{~itnih pregrad. Prednost metode je o~itna predvsem pri iskanju ravnote‘ja med preprostostjo analize pojava na eni strani (hitrost ocene, finan~na sprejemljivost) in zapletenostjo na drugi strani (vhodni podatki, 3D-modeli, obdelava z orodji GIS). Metoda je enostavna za uporabo pri prostorskem na~r-tovanju {e pred izvedbo detajlnih {tudij in omogo~a prilagajanje natan~nosti obdelave finan~nim zmo‘nostim. Metodo je treba {e natan~neje umeriti, preveriti robne pogoje in izdelati analizo ob-~utljivosti. Po zgledu na podobne projekte v tujini (Crosta et al., 2001; Borter, 1999) bi jo bilo mogo~e umestiti v 4-nivojsko {tu-dijo analize tveganosti zaradi nevarnosti raz-li~nih pojavnih oblik masnega premika (opozorilna karta nevarnosti › karta nevarnosti › karta ogro‘enosti › karta tveganosti; obravnava obmo~ja povr{ine na primer 4 km2 z naseljem, cesto, ‘eleznico, vodotokom). Merilo obdelave po metodi RHDM bi bilo na nivoju 4. reda v skladu z obstoje~o metodologijo za dolo~anje ogro‘enih obmo~ij po F GG (2004). LITERATURA IN VIRI APB-S, Autonome Provinz Bozen-Südtirol 2004: Richtlinien zur Erstellung der Gefahrenzonenpläne (GZP) und zur Klassifizierung des spezifischen Risikos (KSR). - verzija: maj, 2004. 24 str. ARSO 2004a: www.arso.gov.si/podro?ja/vre-me_in_podnebje/napovedi_in_podatki/ ARSO 2004b: www.arso.gov.si/podro?ja/po-tresi/podatki/tolmac_pospeska_tal.html 50 Bla‘o ?urovi}, Mihael Ribi~i~ & Matja‘ Miko{ B i l l o t , C., D u r l e r S., & W i d m e r , B. 2003: Elaboration d’un outil d’estimation qualitative du risque naturel a moyenne échelle. - Conférence SIRNAT-JPRN, Orléans. 7 str. B o r t e r , P. 1999: Risikoanalyse bei gravitati-ven Naturgefahren. - Bundesamt für Umwelt, Wald und Landschaft (BUWAL), Bern. B u d e t t a , P. & P a n i c o , M. 2002: Il metodo »Rockfall Hazard Rating System« modificato per la valutazione del rischio da caduta massi sulle vie di comunicazione. - Geologia Tecnica ed Ambientale, 2, 3–13. B u d e t t a , P. 2004: Assessment of rockfall risk along roads. - Natural hazards and earth system sciences, 4, 71–81. C h i e s u r i n , E. & F e n t i , V. 2002: Proposta di un nuovo metodo per la classificazione del peri-colo da caduta massi. - Geologia tecnica & ambientale, 4. Crosta, G., Frattini , P. & Sterlacchini , S. 2001: Valutazione e gestione del rischio da frana. - Regione Lombardia, Milano. ? u r o v i } , B. 2004: Dolo~anje podorne ogro-‘enosti prostora. - Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeni{tvo in geodezijo. 187 str. ? u r o v i } , B., M i k o { , M. & R i b i ~ i ~ , M. 2004: Dolo~anje podorne ogro‘enosti po prirejeni RHRS-metodi2. - Zbornik referatov 7. slovenskega kongresa o cestah in prometu. str. 326-335. ? u r o v i } , B. & M i k o { , M. 2004: Analiza tveganja zaradi nevarnosti masnega gibanja. - Zbornik 15. Mi{i~evega vodarskega dne 2004. FGG 2004: Metodologija za dolo~anje ogro‘e-nih obmo~ij in na~in razvr{~anja zemlji{~ v razrede ogro‘enosti zaradi zemeljskih plazov. - Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeni{tvo in geodezijo, Poro~ilo KSH d-78. 185 str. Gams, I. 2001: Mangartski plaz v lu~i plazov-ne terminologije. - Ujma, 14-15, 452-453. H e i n i m a n n , H. R., H o l l e n s t e i n , K., K i -enholz , H., Krummenacher, B. & Mani, P. 1998: Methoden zur Analyse und Bewertung von Naturgefahren. - Umwelt-Materialien, 85, Naturgefahren. Bundesamt für Umwelt, Wald und Landschaft (BUWAL), Bern. 248 str. H o e k , E. 2000: Practical rock engineering. Rocscience, Toronto. Hungr, O., Evans, S. G. & Hazzard, J. 1999: Magnitude and frequency of rock falls and rock slides along the main transportation corridors of southwestern British Columbia. - Canadian Geotechnical Journal, 36, 224–238. IDNDR (International Decade for Natural Disaster Reduction 1991-2000). www.crealp.ch K i e n h o l z , H., Z e i l s t r a , P. & H o l l e n s t e -i n , K. 1998: Begriffsdefinitionen Naturgefahren. - Bundesamt für Umwelt, Wald und Landschaft (BUWAL), Eidg. Forstdirektion, Bern. 74 str. L a t e l t i n , O. 1997: Berücksichtigung der Massenbewegungsgefahren bei raumwirksamen Tätigkeiten. Naturgefahren, Empfehlungen. - Bundesamt für Raumplanung (BRP), Bundesamt für Wasserwirtschaft (BWW), Bundesamt für Umwelt, Wald und Landschaft (BUWAL), Bern. 44 str. M i k o { , M. 1995: Soodvisnost erozijskih pojavov v prostoru. - Gozdarski vestnik, Ljubljana. str. 342-351. Nacionalni program varstva pred naravnimi in drugimi nesre~ami (NPVNDN). www.dz-rs.si/si/ aktualno/zakonodaja.html P a v { i ~ , J. 1993: Osnove geologije za {tudente gradbeni{tva (zapiski predavanj). P i e r s o n , L. A., D a v i s , S. A. & Van V i c k l e , R. 1990: The Rockfall Hazard Rating System, Implementation Manual. - Federal Highway Administration (FHWA) Report FHWA-OR-EG-90-01. FHWA, U.S. Department of Transportation. R i b i ~ i ~ , M. 2002: In`enirska geologija, skripta. - Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehni{ka fakulteta, Oddelek za montanistiko. S k a b e r n e , D. 2001: Prispevek k slovenskemu izrazoslovju za pobo~na premikanja. - Ujma, 14-15, 454-458. SSKJ 1994: Slovar slovenskega knji`nega jezika. - DZS, Ljubljana. S p a n g , R. M. 2003: Rockfall 6.1, Rockfall simulation program, Manual. 31 str. Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesre~ami (ZVNDN). www.dz-rs.si/si/aktualno/ zakonodaja.html Zakon o vodah (ZV-1). www.dz-rs.si/si/aktu-alno/zakonodaja.html Zorn, M. & Komac, B. 2002: Pobo~ni procesi in drobirski tok v Logu pod Mangartom. - Geografski vestnik, 74-1, 9-23. PRILOGA Primerjava različic metod RHRS (Rockfall Hazard Rating System) in metode RHDM (Rockfall Hazard Determination Method) izvorna RHRS (Pierson et al, 1990) prirejena RHRS (Budetta & Panico, 2002) RHDM kriterij število tocky kriterij število tocky kriterij število tocky • višina pobočja • učinkovitost zadrževalnega j arka • velikost skale ali količina podornine / dogodek (podatke se dobi iz: - opazovanih pogojev ali - podatkov o vzdrževanju) 1 višina(ft)/ y = 3 /* y = 3,9,27,81 __ n velikosti ft) prostornina(ft )/ y = 3 A • višina pobočja (H) • učinkovitost zadrževalnega jarka • velikost oziroma prostornina potencialne podorne gmote (D^, Vb) ali prostornina podornine / dogodek (VmD y = 3^ y = 3,9,27,81 V y = 3 /o-3 y = 3 f* • podoma energij a = 3logL,-l,477 M -S« s © s a S a • geološke značilnosti • zgodovina pojava • vremenske razmere in prisotnost vode na pobočju 1 >. y = 3,9,27,81 • SMR • frekvenca pojava (f) • letna količina padavin (h) in čas trajanja obdobij zmrzali 80/ y _ 3 /SMR _ 3l+(0,334-/) h/ y = 3/300 • SMR • frekvenca poj ava • klimatske razmere • seizmološke razmere 80 yx =3Ä _ ol+(0,334-/) /2 — -> T+P+Y J3=3 80 logf^Zlj+1,133 D es n -a •S, © >y a S 5 ® a "5 ^ S Ol a S "K a N 1» >> « © a 74=3 °'m ^ = 0,5^ + 0,l^+0,2^+0,2^4 • povprečno tveganje za vozilo (AVR) • delež reakcijske poti (% DSD) • širina cestišča AYR/ y = 3 /25 (120-%BSB)/ y = 3 '*> y = 3 /« • povprečno tveganje za vozilo (AVR) • delež reakcijske poti (% Da) • širina cestišča (Lc) AYR/ y = 3 /25 (120-%OJ/^| y = 3 Z*» L_ (27,5-4)/ f y = 3 /«J • izpostavljenost premičnih ogrožencev nevarnost naleta vozila na odkladnino (ločena obravnaval) y = 3^ I izpostavljenost ogrožencev