prostega plezanja se ponekod postavlja vprašanje ogroženosti živalskih biotopov (zavarovanje ptičjih gnezd). Nerešen problem v gorah, posebno v visokogorju, so odpadki in urejanje okolice planinskih postojank. Zasipanje kraških vrtač je trenutna rešitev, transport odpadkov v dolino pa draga stvar. Pomembno je, da urejanje opuščenih planin v počitniška naselja v celoti ne odpravi videza alpske krajine in da to ne postane lokalni ekološki problem. Problemi so glede zunanjega videza počitniških hišic, izbire gradbenih materialov in strešne kritike, ureditve sanitarij, hrupa, ograj in prehodov etc.
Zaradi gozdne izrabe se število gozdnih cest veča boij, kot je potrebno (sanitarna sečnja). Z gozdnim) cestami pa v gorski svet zaide marsikaj (veseljačenje, divji kampingi, smetišča, križišča, možnost požarov). Odprt problem je tudi divje parkiranje kjerkoli.
Hrup v gorah (preleti helikopterjev In turističnih letal, motorne žage, mopedi etc.) narašča in vedno bolj ruši mir gorskega sveta.
Gozdnata pobočja gora neusmiljeno načenja kisli dež. Trpijo tudi flora, obdelovalna zemljišča, kovinske fasade hiš in celo pitna voda.
So primeri izsekov smuških prog v bližini alpskih letovišč, ko se za enodnevno FIS športno manifestacijo v letu ustvarijo erozijski, ekološki in estetsko krajinski problemi. V Sloveniji so taki primeri v Zagar-jevem grabnu, na Vršiču in Vitrancu. Na svoj način motijo obiskovalce gora spominske plošče ponesrečenim, ki jih postavljajo svojci. Treba bi bilo doseči ureditev spominskih parkov v večjih krajih, ki so izhodišča za Alpe,
NEKATERI PREDLOGI ZA VAROVANJE ALPSKEGA SVETA
Urbani posegi
Planinske organizacije morajo imeti dolgoročen načrt lastne gradbene dejavnosti v gorah. Novogradenj in novih poti v Alpah naj bo čimmanj. Misliti je treba na rezervate brez poti.
Širino gozdnih cest v sredogorju naj bi omejili na osno širino traktorjev. Po vsaki gradnji je treba poskrbeti za zatravitev in zakritje.
Dostop z motornimi vozili do zaselkov in planinskih postojank naj bo le do parkirišča pred kočo (približno 500 m). Karn-pingov In parkirnih prostorov ne kaže urejati v gorah, pač pa v dolinskih izhodiščih blizu krajev.
Do predorov skozi gore je treba biti premišljen zaradi cest in prometa, ki temeljito preobrazi doiino in ljudi. Skoraj povsem neizkoriščene so v slovenskih Alpah možnosti izkoriščanja ma-
lih vodnih elektrarn, vetrne in sončne energije.
Odpadki
Odpadke je treba tovorlti V dolino. Cena prevoza mora biti vračunana v prodajne storitve v kočah. Zahtevati od gornikov, da vse svoji odpadke nosijo do stanovanja, ni ustrezno, ker prevoz odpadkov v javnih prometnih sredstvih ni higiensko zaželen.
V	alpskih izhodiščih naj bodo nameščeni zabojniki, ki naj bi jih redno praznili. Uprave planinskih društev in narodnih parkov se morajo povezovati s komunalno službo.
V	večjih turistično planinskih zaselkih s stacionarnim letoviščarskim turizmom naj bi uredili sanitarne jame za organske In razgradljive odpadke.
DAN MRTVIH, DAN SPOMINOV
NEMA SREČANJA
HELENA GIACOMELLI
Sieza, skale, stena — navpična,
obsijana s soncem.
V	njej režeča senca spomina — črna
plošča, izbočene črke Imena. Za njimi tipam obraz — pristriženi
kratki lasje, žive oči, nasmeh in ljubeče besede, razpete med steno in njim. Nato neroden korak — In praznina.
V	gluhem odmevu topo udarja
mehko telo ob steno — ko se drobijo sanje, ko se trga življenje v razcelrano vrv in se konča trenutek. Z njim se začne večnost spomina.
II.
Ze dolgo hodim sama po najinih poteh.
In vendar nisem sama —
ko z borovcev sipa/o name kapljice
jutranje rose, ko se ponuja studenec, da ga okusim, ko hočem zajeti v dlani vse,
občutiti vse, kar me obdaja v tem odmaknjenem, yase zamaknjenem
svetu,
— tvoja senca oživlja
moje stopinje. Nekega dne pa bom, kot si ti nekoč, prestopila mejno črto med soncem /ij senco, fse bo kot prej: biserne solze jutra
na vejah, razsuta trava in rože in sonce — le nekdo drug bo stopal po najinih poteh.