Leto 1886.
293
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXX. — Izdan in razposlan dne 11. junija 1886.
87.
Postava od 28. maja 1886,
o dovolbi dodatnih kreditov k proračunu c. kr. ministerstva notranjih reči za leto 1886.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takö :
§• 1.
V založbo troskov c. kr. ministerstva notranjih reči, na katere se v finančni postavi za leto 1886 ni mislilo, dovoljujejo se dodatni krediti, izkazani v prilogi.
§• 2.
Zvršitev te postave naroča se ministroma za notranje reči in finance. Na Dunaji, dne 28. maja 1886.
Franc Jožef s. r.
I
Tanil» s. r.	Dunaj»viski s. r.
Izkazilo
dodatnih kreditov potrebnih v proračunu c. kr. ministerstva notranjih reči za
leto 1886.
<D 'P os o* Cu	Naslov	Paragraf	Državni ra/.liAilki		R a z li	o d k i	
				redni	izredni in sicer z uporabo do konca marcija		Vsota
					1887	1888	
				goldinarjev avstr, veljave			
7	S		Javna varnost.				
		8	Državni prinos k troskom prisilne delarnicc, ki jo ima				
			v nadvojvodini Avstriji pod Anižo dežela ustanoviti				
			(1. iznos) .	. . 					128.000	123.000
		4	Državni prinos k potroskom poboljševalnice, ki jo ima				
			v nadvojvodini Avstriji pod Anižo dežela ustanoviti				
			(1. iznos)		 . • . .			60 000	60.000
	8		Vod o grad j e.				
		7	Tirolsko in Predarclsko:				
			Obnova državnih nasipov pri reki Noce pod Zam-				
			banom, ki so bile po elementarnili dogajajili				
			leta 1882 podrti, v Tridentskem političnem				
			okraji, in sicer poleg 40.000 gld., ki so uže vpo-				
			stavljeni v proračunu za 188(i, še nadaljšnjih . .			1	30.000
88.
Ukaz ministerstva za trgovino v poraznimi z minister-stvoin notranjih reci od 5. junija 1880,
o dopuščenji, uporabljati za ponočno delo mladoletne pomočne delavce med dovršenim 14. in dovršenim 16. letom njihove dobe, in pa ženske sploh.
Veljavnost določila v §" 2 ministerijalnega ukaza od 27. maja 1885 (Drž. zak. st. 86), s katerim je bilo nekim po fabriško vrženim vejam tekstilne obrt-nosti na leto dni dopuščeno uporabljati v ponočno delo mladostne pomočne delavce med dovršenim 14. in dovršenim 16. letom njihove dobe, in pa ženske sploh, podaljšuje se s tem do 11. dne junija 1888 za predivnice svilnih odpadkov (floretne svile), in sicer samo za oddelek predenja in sukanja svile.
Taaffe s. r.
FiisKwuld s. r.
Nil.
Ukaz ministcrstva za trgovino v poraztimu z minister-stvom notranjih reêi od 5. junija 1886,
s premeno ministerijalnega ukaza od 15. januvarja 1885 (Drž. zak. št. 12), s katerim se kraljevine in dežele zastopane v državnem zboru razdeljujejo na dvanajst nadzornih okrajev za
uradne poslove obrtnih nadzornikov.
§• 1.
Na podlogi postave od 17. junija 1883 (Drž. zak. st. 117), o postavljanji obrtnih nadzornikov, razdeljujejo se s premeno ministerijalnega ukaza od 15. januvarja 1885 (Drž. zak. št. 12), kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane na petnajst nadzornih okrajev ter se določa v naslednjem vsacemu izmed njih dotični obseg:
Prvi nadzorni okraj :
Policijska okolina mesta Dunaja.
Drugi nadzorni okraj:
Avstrija pod Anižo brez policijske okoline Dunajske.
Tretji nadzorni okraj:
Avstrija nad Anižo; Salcburško.
Četrti nadzorni okraj :
Okoliš mest: Graškega, Celjskega in Mariborskega, okrajna glavarstva na Štajerskem: Celjsko, Feldbaško, Graško, Hartberško, Podčetrtško, Lipniško, Lot-merško (Lutenberško), Mariborsko, Ptujsko, Radgonsko, Brežiško, Vajško, Slovenjegraško; po tern Kranjsko.
Peti nadzorni okraj:
Okrajna glavarstva na Štajerskem: Bruško ob Muri, Grobminško, Juden-burško, Leobcnsko, Lietzensko, Muravsko, po tem Koroško.
Šesti nadzorni okraj :
Primorje s Trstom; Dalmacija.
Sedmi nadzorni okraj :
Tirolsko in Predarelsko.
Osmi nadzorni okraj:
Okoliš mesta Praškega in okrajnih glavarstev na češkem: Usteškega nad Labo, Bencšovskega, Česko-Brodskega, Mosteškega, Dobskega, Gorjeviškega, Karlinskega, Kolinskega, Homutovskega, Kutnogorskega, Lounskega, Litome-riškega, Melniškega, Pribramskega, Rakovniškega, Roudniškega, Zateškega, Slanskega, Smihovskega, Topliškega, Vinogradskega.
Deveti nadzorni okraj:
Okoliš mesta Liberca in okrajnih glavarstev na Češkem: česko-Lipskega, Brunovskega, Friedlandskega, Jablonskega, Jabloneškega, Vrhlabskega, Jičin-skega, Mlado-Boleslavskega, Kraljegraškega, Kraljedvorslcega, Lanskronskega, Gradiškega, Bydžovskega, Novomeškega, Pardubiškega, Podjebradskega, Rihnov-skega, Libereškega, llumburškega, Šluknovskega, Semilskega, Žamberskega, Jilemniškega, Dečinskega, Trutnovskega, Turnovskega.
Deseti nadzorni okraj:
Okoliš okrajnih glavarstev na Češkem: Aškega, Goršov-Tynskega, Blaten-skega, Hebskega, Falknovskega, Krasliškega, Jahimovskega, Kolinjskega, Karlo-Varskega, Klatovskega, Kraljeviškega, Žoltiškega (Zlutiškega), Srebrskega (Stri-berskega), Polzenjskega, Planskega, Podboranskega, Preštiškega, Sušiškega, StrakoniŠkega, Tahovskega, Domažliškega, Topelskega (Tepelskega).
Enajsti nadzorni okraj:
Okoli« okrajnih glavarstev na (Jeskem: Budejeviškega, Časlavskega, Hotje-horskega, Hrudimskega, Nemško-Brodskega, Visokomitskega, Kapliškega, K rnmlovskega, Ledeškega, Litomišeljskega, Tynskega, Milevskoga, Jindriho-G-raškega, Pelgrimovskega, PeseŠkega, Poliškega, Prahatiškega, Seičanskega, Taborskega, Trebonjskega.
Dvanajsti nadzorni okraj:
Okoliš mest Brna, Iglave, Znojma in okrajnih glavarstev na Moravskem: Gostopeškcga, Boskoviškega, Brnskega, Dačiškega, Kijovskega, Godoninskega, Iglavskega, Moravsko-Krumlovskega, Veliko-Mezireškega, Dolnje-Novomeškega, Mikulovskega, Trebiškega, Viškovskega, Znojemskega.
Trinajsti nadzorni okraj:
Okoliš mest Olomuca, Kromeriža, Ogerskega Gradišča in okrajnih glavarstev na Moravskem : Zabreškega, Golešovskega, Kromeriškega, Litoveljskega, Moravsko-Trebovskega, Olomuškega, Prerovskega, Prostejovskega, Rimarov-skega, Sonberškega, Sternberškega, Ogersko-Brodskega, Ogersko-Gradiškega, Gramskega.
Štirnajsti nadzorni okraj:
Sleško; po tem okoliš okrajnih glavarstev na Moravskem: Mesteškega, Novo-Jičinskega, Valaško-Mezireškega.
Petnajsti nadzorni okraj:
Galicija; Bukovina.
§• 2.
Vsakemu teh nadzornih okrajev določen je po en obrtni nadzornik;
nadzornik	za prvi	nadzorni		okraj	ima	, svoj	sedež	na	Dunaji ;
n	» drugi	99	99	71	71	99	v	Dunajskem Novem mestu ‘
11	» tretji	71	71	71	71	11	71	Linču;
71	„ četrti	ti	71	71	71	71	71	Gràdci;
n	» peti	99	71	71	71	11	71	Celovci;
n	„ šesti	r>	71	n	71	71	71	Trstu;
n	„ sedmi	ti	71	71	71	V	71	Inspruku ;
n	„ osmi	71	71	71	71	71	71	Pragi ;
99	„ deveti	71	71	71	71	71	71	Liberci;
99	„ deseti	71	71	71	71	71	n	Polznji;
r>	„ enajsti	71	71	71	71	71	71	Budejevicah;
99	„ dvanajsti	71	71	71	71	71	71	Brnu;
71	„ trinajsti	71	99	71	71	n	71	Olomuci;
v	„ Štirnajsti	71	71	71	71	n	71	Opavi;
r>	„ petnajsti	71	71	71	71	71	71	Levovu.
				§•	3.			
Obrtni nadzornik, ki ima svoj sedež v Linči, službuje ob enem kot poseben nadzornik za ladjarski (brodniški) obrt po notranjih vodah na vsem ozemlji, kodar velja postava od 17. junija 1883 (Drž. zak. št. 117).
§• 4.
Ta ukaz pride v moč dne 1. julija 1886.
Ta» (le s. r.
PusNWuld s. r.