V e s t n i k. Osobne vesti. Gosp. Jakob Dimnik, IX. učitelj na II. mestni šoli v Ljubljani je dobil VIII. mesto na tej šoli in gosp. Alojzij Kecelj, dosedaj X. učitelj pa IX. inesto. Gosp. Janko Janežič, nadueitelj v Dobu je imenovan za X. mesto na II. mestni šoli v Ljubljani. Gosp. Ljudevit Stiasntj, IV. učitelj v Kamniku, je dobil II. službo v Radovljici. Gosp. Josip Pintar, učitelj v Koprivnici na Štajerskem je imenovan stalnini učiteljemvoditeljetn v Tunjicah na Kranjskeni. Gosp. Alojzij Sachs, nadomestni učitelj na II. mestni šoli v Ljubljani je dobil stalno II. službo v Vipavi. Iz deželnega šolskeg-a sveta. V predzadnji seji je bil imenovan dosedanji začasni voditelj dvorazrednice v Št. Vidu pri Cerknici g. Avgust Korbar def. nadučiteljem. Začasna podučileljica gnspdo. Helena Arko na ljudski šoli v Radečah na Štajerskem je iinenovana na ("etrto učiteljsko mesto v ljudski šoli v Štnartinu pri Litiji in začasna učiteljica gospdč. Amalija Tomec kot def. učileljica za drugo ueiteljsko mesto na ljudski šoli pri Sv. Križu pri Thurn-Gallensteinu. Dovolilo se je razširjenje Ijudske šole v Postojini na pet razredov in u^tanovitev četilega razreda na dekliški šoli v Kočevji. Podelilo se je več drž. ustanov gojencein Ljubljanskega učiteljišča in dovolilo nekoliko denarnih podpor učiteljem in služnikom. Konec šolske^a leta. Ker pade letos dan 15. mal. srpana na nedeljo, se bode vsled odiedbe naučnega ministerstva na vseh šolah, ki končajo šolsko leto z dnem 15. mal. srpana letos že v soboto 14. rnal. srpana sklenilo šolsko leto. Izpili zrelosti na tukajšnjih srednjih šolah bodo: 2., 3. in 4. mal. srpana na realki, 5., 6. in 7. na učiteljišči, a od 9. naprej na višji gimnaziji. Kranjski deželni odbor je dal letos sledečirn gospodorn tovarišern za obiskovanjfc* rokotvornega tečaja na Dunaji po 80 gld. podpoie: Bitenc-u Frančišku iz Drngaluša, Petkovšek-u Jožefu iz Gori<\ Sehoberj-u Janezu iz Koprivniee in Žebre-tu Jakobu iz Starega Trga. V komite za bodočo doželno razstavo učil je odbor ,Slovenskega učiteljskega društva" izvolil te-le gg.: Vimnik-a Jakoba, Furlan-a Jakoba in Kecelj-a Alojzija. Odbor wSlovenskeg*a učiteljskega društva" je izvolil delegatorna za prihodnji glavni zbcn* nZveze" gg.: Dimnik-a Jakoba in Kecelj-a Alojzija. Za učiteljski konvikt je poslal piedsednik ,,učiteljskega društva za Koperski okraj" g. /. Valentič 12 K 4 h, koje je nabral pri društvenern zborovanji v Ospu. Bog žki vrlo ,,učiteljsko društvo za Koperski okraj" ter bodi v posnerao jednakim društvom v Istri in Primorji! Tristoletnica zmagre pri Sisku. Dohodkov za slavnost, ki jo je pod tem zaglavjem lani praznovala Ljubljanska šolska rnladina, je bilo 1170 gld. 41 kr., z računi podprlib stroškov pa 922 gld. 73 kr.; tedaj je bilo prebitka 247 gld. 68 kr. V svoji zadnji seji dne 14 mal. srpana 1893. je sklenil slavnostni odbor ta prebitek razdeliti takole: 100 gld. deškim šolam za obleko revniai uoencein; 115 g-ld. deškirn šolam za šolske igrače in 32 gld. 68 kr. Marijanišeu. Dotični akt in denar sta na magistratu. Strokovna obrtna šola v Ljnbljani. Na c. kr. strokovni obrtni šoli za lesni obrt otvori se s 1. oktobrom letos oddelek za pletenje knšaric; za sedaj projektovani so jednoletni tečaji. Ob jednem namerava napra*viti naučna uprava blizu Ljubljane primerne nasade za vzorno vrborejo ter je v ta nainen povabila mestno občino, naj ji odstopi pritnuren svet n. pr. v mestnem logu ali na Tivolskern posestvu. Kakor čujemo, namerava vlada pozneje uvesti tudi popotni pouk v vrboreji in pletenji košaric. Mesto delovodje za novi oddelek je že nizpisano. Ta za razvoj lesnega obrta v naši kronovini toli važni zavod obstoji sedaj iz naslednjih oddelkov: 1.) pohišno in stavbinsko mizarstvo; 2.) str-ugarstvo; 3.) rezbarstvo, s posebniin oddelkoin za figuralno podobarstvo, v kateri stroki bode poučeval akademični kipar g. A. Gangl; 4.) oddelek za pletenje košaric. Prostori, v katerih je sedaj naineščen zavod, so sicer lepi in primerni, postajajo pa vender še pretesni, ker se zavod tako lepo razvija; želeti bi bilo torej, da se vprašanje glede premeščetvja obrtnih šol v poslopje stare bolnice ob Dunajski cesti ktnalu definitivno reši. Odlikovani učitelji. Zagrebško društvo za varstvo živali je nekatere slovenske pisatelje-pedagoge odlikovalo z diplomo priznanja za zasluge, katere so si pridobili s pospeševanjem varstva živali potern znanstvenih razprav in literarnih del. Odlikovani so bili gg.: dr. Janko Pajk, c. kr. gimn. profesor, Anton Porekar, nadučitelj, Matija Rant, nadučitelj in Fran Vabič, nadučitelj. Novo iiuenovani okrajni šolski nadzorniki. Minister za uk in bogočastje je imenoval za prihodnjo nadzorovalno dobo nastopne za^asne okrajne šolske nadzornike: 1.) za italijanske šole šolskih okrajev Rovinj, Pazin in Pulj, nadučitelja Nikolo Prodoma v Rovinju; 2.) za italijanske šole šolskih okrajev Volosko in Koper, učitelja na vadnici v Kopru Frana Orbanicha ; 3.) za italijanske šole šolskega okraja Poreškega, kpnonika Ivana Pesante v Poreču; 4.) za italijanske šole šolskega nkraja Lošinj, ravnatelja c. ki*. potnorske šole v Malem Lošinju, Evgena Gelcicha; 5.) za slovanske in slovansko-italijanske šole šolskih okrajev Pazin, Pulj in Poreč, glavnega učitelja Štefana Križniča v Kopru; 6) za slocanske šole v šolskem okraju Voloskem, naducMtelja Frana Uršiča na Voloskern; 7.) za slovenske in slovensko-italijanske šole Koperskega šolskega okraja, glavnega učitelja Josipa Kožuha v Kopru in 8.) za slovanske in slovanske-italijanske šole v šolskern okraju Mali Lošinj učitelja na Koperski vajenici Pavla Skopinica. Nekaj o plemenitih stanovih v Avstriji. Plemenitaši vživali so do leta 1818. v Avstriji velike predpravice, oni so bili prosti rnnogih bremen ter so imeli posebna dovoljenja ali privilegije. Uživiili so posebno sodnijsko pravico. Privilegije dajale so jim prednost nad rneščana in kmeta, b<>disi |»ri vojaških ali civilnih uradih. Ko je 1848. 1. tudi v avstrijskih dednih deželah bila uvedena konstitucija, uničenih je bilo več teh predpravic plemenitašev, ki so bile i na škodo drugiin državljanom, ter se je proglasila popolna enakopravnost za vsc avstrijske stanove. Po državnih osnovnih postavah od 21. grudna 1867 pripoznava za vse državljane brez stanovskega razločka in to po vseh avstrijskih kronovinah in deželah, saino jedno obče avstrijsko državno pravo in vsi državljani so pred zakonorn jednaki — ter imajo isto pravico do vseh državnih služeb; vsi morajo dajati krvni in plačevati denarni davek. Danes delimo še plemenitaše v dve vrsti: visokc in nizke. Velikim plemenitaškim rodovinaiu pripadajo nekdanje kneževske hiše, kakor: Dolloredo-Mansfeld, Ditrichstein, Lnbkovic, Metternich, Schvvarzenberg, Khevvenhuller, Scbonborn, VVindischgratz in drugi. — Veliko plernenitaško družino ne prezentirajo samo moški nasledniki, katerirn pravijo agnati. — Ti irnajo sicer pravico do družinskega premoženja, a ne smejo istega ne prodati ne preminjati, brez dovoljenja vse družine in tudi to le pod posebnitni pogoji. — Seiu spadajo takozvani družinski fideikomisi. A vzlic vsej razglašeni jednakopravnosti iinajo ti visoki plemenilaši še dovolj državnib prednostij, češ, da že državna misel konstitucijonalne monarhije zahteva protitežjc konservatirnega elementa napram zastopnikom prostega Ijudstva. ¦— Ta prednost se izraža praktično v državnem zboru, ker tu dobivajo plemenitaši dedno pravico sedeti v gosposki zbornici; pa tudi v deželnih zborih so fideikomisni veliki posestniki ločeni v posebno skupino. — Ti gospodje se med seboj dele in ločijo v praplemenite in takozvane nove plenienite (Alianzadel.) Prvim štejemo deželne grofe, barone in viteze. Druge je pa cesar pozneje, ali še le danes, poklical in povišal v plerneniti stan. — Vsak dobi ^diplomo". Za tako diplomo je treba plačati takse: kdor postane knez, plača 12.600 gld., grof 6.300 gld., plemenitnik 3.150 gld , vitez 1575 gld. Tu naj sledi še vrsta pleinenitaških rodovin: vojvoda, knez, grof, pfalzgrof, mejni grof, stargrof, freiherr (prost gospod), baron, vitez in zadnji pride plcmeniti z ,,von" ali ,,de" ali brez.